AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 253 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 30, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Clevelandski nadškof obsoja pokojninski Bigelowov načrt SMATRA GA ZA NAVADNO FANTAZIJO KI BI UNIČIL VES DRŽAVNI OBSTOJ Clevelandski nadškof Joseph Schrembs je označil Bigelow pokojninski načrt kot jako fantastičen in nemogoč in apelira na volivce, da ga pri volitvah 7. novembra porazijo, "če bi bil načrt sprejet," je rekel nadškof, "bi uničil ves sedanji državni sistem in lastnino." Enako je nadškof obsodil dru-Ki Bigelowov predlog, ki naj zmanjša število podpisov, ki se Jih zahteva za dodatke ali spremembo državni ustavi. "Ne verjamem," je rekel nadškof, "da bi mogla država Ohio bi jih naložil Bigelowov načrt. Sem pa za starostno pokojnino, če se izpelje na pravi način in da v resnici potrebnim. Če da podjetje pokojnino svojim zvestim uslužbencem za njih dolgoletno službo, je to nekaj pravičnega. Toda nekaj drugega je pa, če se tako pokojnino zahteva od vlade za ljudi, ki je niso potrebni. "Kakor imamo položaj danes, je težavno dobiti podporo še za one, ki so v resnici potrebni in vlada mora celo takim potrebnim utrgovati, ker ni dovolj denarja. Bigelow načrt bi dal pa pokojnino vsakemu, če je potreben ali Prenesti breme novih davkov, ki ne, samo da je 60 let star. SIJAJEN KONCERT ZBORA "ZVON" Včeraj popoldne je podal Pevski zbor Zvon za 2o-letnico obstanka lep šopek izbranih Narodnih in umetnih pesmi Pod vodstvom g. Ivana Zor-man-a. Zvon je pel polni dvojni SND na 80. cesti in narod je toplo nagradil Zvonarje za Ji jih prednašanje slovenske pe-smi. Naj zapišemo, da je Zvon ob 2B-letnici prekosil samega sebe. Lep pogled je bil na oder, kjer se je predstavil narodu ta zbor. Članice ženskega zbora so bile oblečene v zalih belih oblekah, vsaka z ljubkim šopkom rož na prsih. Za njimi je pa stal mogočni moški zbor, kjer se zlasti odlikujejo basisti. Pevovodja, pesnik g. Ivan Zorman, je za 25-letnico izbral res najboljše. Nekatere Pesmi na programu so bile zelo težke, toda zbor je prešel Preko vseh težkoč z lahkoto in brez hi?»e. V s o 1 i h sta se odlikovala Mrs. Agnes Žagar in Mr. Silvester Paulin. Mrs. Žagar je zlasti z vsem občutkom zapela prelepi "Rožni venec," Mr. Paulin pa "Nekdaj in sedaj," skladba Ivana Zormana. Mrs. Žagar poseduje še vedno svoj očarljivi sopran, Mr. Paulinu se pa tudi vidi, da ima dobrega učitelja in pri vsakem koncertu pokaže lep napredek. V duetu sta zapeli Josephine Sever in Mary Grozdanič, ki sta se občinstvu zelo dopadli. Med občinstvom smo videli tudi več pevovodij, pevcev in pevk od drugih zborov, kar je bil zelo lep pok Ion zboru Zvon. Koncert je bil končan ob šestih zvečer, ob osmih se je vršil pa slavnostni banket. Zvon je lahko ponosen na svoj uspeh, zato bo pa tudi nedvomno nadaljeval z delom za slovenski narod in slovensko pesem. iie Smrt v ježem Ashtabula, O. — V soboto se je v viharnem jezeru prevrnil vladni čoln last Great Lakes To'w-Co. iz Clevelanda. Pri tem 8*a utonila dva moža posadke in s'cer William Condon, kurjač in ^niel Holland. Poveljnik Peko-iz Conneauta in strojnik De-Ca're iz Erie, Pa. sta skočila o ^''avem času v vodo in splavala 114 breg. Nesreča se je pripetila ^ obrežni strani valovoma. Kongresnik Bolton umrl Včeraj je umrl kongresnik j*2- distrikta, Chester C. Bol-ton» star 57 let. Bolehal je tri ^esece za srčno boleznijo. Bol-,°n je služil svoj peti termin *ot zastopnik iz 22. distrikta. O ^nUflXwAwi Xnv>i ugasne živ-Nemcu. Na vrsti so pa tu- En funt di vsak dan smrtne obsodbe, ki jih izvaja nemška vlada nad domačini za vsak najmanjši prestopek. Bivši varšavi župan Starzyn-ski je interniran v mestni hiši in ž njim princ Lubomirski in vodja socialistov, Niedzialkowski. Star-zynski je še vedno imenoma varšavski župan, pod nemško oblastjo seveda Berlin, Nemčija, bo .najbrž pohitela vojnimi pripravami udarila na Anglijo, - Nemčija s svojimi in naglo predno bo udarec je bilo pa glasovanje ameriškega senata o spremembi nevtralne postave. Kakor se pa govori v vladnih nemških krogih, imajo Nemci še stopila nova nevtralna postava vedno upanje> da poaianska ./bor. Zed. držav v veljavo Sprejem predlagane nevtralne postave v senatu je bil drugi silen udarec za Nemčijo. Prvi udarec je bila poslanica papeža Pija XII., ki govori odločno in jasno proti nacijskemu in komunističnemu načinu vlade..Drugi niča ne bo glasovala za odpravo embarga. Vendar se čuti v nacijskih krogih, da jih je akcija ameriškega senata zelo udarila in se boje, da bodo zavezniki kmalu lahko dobili orožje v Zed. državah, Nemci pa ne, ker ne bodo mogli skozi angleško blokado. (če pa morejo Nemci s svo- SRNE SE SAME PONUJAJO Erie, Pa. —- Skozi izložbeno oko Monarch Motor Sales Co. v središču mesta se je zagnal 170 funtov težak srnjak in se pri tem tako poškodoval, da ga je meral lovski paznik ustreliti. Srnjak je prišel najbrže iz Peninsula državnega parka. --o- Zanimivo predavanje Danes, 30. oktobra, zvečer ob osmih bo velezanimivo predavanje o technocraciji. Vrši se v Euclid Chamber of Commerce, 20951 Euclid Ave. Kogar zanima socialno zboljšanje, ima priliko se seznaniti o načrtu, ki ga ima technokra-cija. Zapovedan praznik V sredo so Vsi sveti in zapovedan cerkveni praznik. Katoličani so obvezani, da na ta dan prisostvujejo sv. maši kot ob nede- važna seja V torek, 31. oktobra, ob osmih zvečer se vrši politična Seja, katero sklicuje odbor za izvolitev John M. Novaka, councilmanom 23. varde. Seja se vrši v SND na St. Clair Ave. Navzočih bo več govornikov, ki bodo razložili razne predloge, ki pridejo pred volivce v torek 7. novembra. Ta ko bodo govorniki razložili Bi-gelow pokojninski n a č r t in drugo, i Vsak, ki se zanima za politična vprašanja, je prijazno vabljen; da pride. COLORADO JE ŽAMETEN A Denver, Colo. — Snežena odeja je' pokrila zemljo vse od Montane pa do , New Mexico in od Denverja pa do meje države Kansas. V Denver ju je padlo ljah. V četrtek so pa Verne duše šest palcev snega, dalje proti za- in ni zapovedan praznik. Ta dan se spominjamo svojih dragih umrlih. padu pa celo nad en čevelj. Sneg je prinesel potrebno močo za ozimno pšenico. jimi ladjami do ameriških pristanišč, ravno tako lahko nakupijo tukaj orožje in municijo, op. ured.). Vplivna nacijska oseba se je izrazila v soboto, da bo morala zdaj Nemčija pohiteti z vojno, da jo naglo dobi in da bo morda Hitler kmalu ukazal z vso silo udariti na Anglijo v upanju, da dobi z naglo potezo zmago nad Anglijo. Kar se tiče papeževe poslanice pa ni bilo iz nacijskih krogov nobenega uradnega komentarja. -o- važne določbe o permitu ZA VINO Nekateri še vedno niso na j a- dobi en mesec ali pa še dlje prej. snem o vseh določbah glede per-mita za vino, zato naj služi za pojasnilo sledeče. Po federalnem zakonu sme imeti gospodar družine, ali mati vdova, ki ima družino, 200 galon vina za svojo potrebo. Za to ni treba plačati Vino se mora imeti v hiši, kjer družina stanuje, torej ga ne sme nihče imeti spravljenega pri sosedu, ali kje drugje. Tako vino se ne sme nesti iz hiše, niti kot darilo, niti za prodajo. če se pa družina seli, ga sme vzeti s seboj, toda mora nobenega davka in sicer le tedaj,| prej dobiti dovoljenje od urada, če se tak permit dobi najmanj pet dni prej, predno se dene mošt v klet. Tak permit se pa lahko kjer se je dobil permit. To lahko dobi, če se urad telefoni-čno obvesti o selitvi. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 30, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER f I «117 St. C'air Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland-and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at jDleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Newburske novice No. 253, Mon., Oct. 30, 1939 Zdravstveni program Amerike Splošne zdravstvene razmere v Zedinjenih državah so danes mnogo boljše kot so bile še kdaj v zgodovini Amerike. Mnogo bolezni, ki so ustrahovale prebivalstvo Zed, držav od prvih dni naseljevanja, je ameriška zdravniška varnost iztrebila. Povprečna dolgost življenja se je podaljšala. Povprečno danes umira mnogo manj otrok. Epidemije so redke in ne zahtevajo več toliko žrtev kot nekdaj. Toda gotove bolezni ostanejo v dobrih in slabih časih. Te bolezni povzročajo izgubo zaslužka, revščino in končno mora država podpirati ljudi, ki si sami sebi ne morejo pomagati. Poseben odbor, ki ga je predsednik Roosevelt imenoval za proučevanje narod nega zdravja, je dognal, da mnogo zdravstvenih potreb \ Zedinjenih državah ostaja nerešenih. Ena cela tretjina prebivalstva v Zedinjenih državah je na relifu ali pa ima tako malenkosten zaslužek, da si ne more preskrbeti zdravniške oskrbe. Namen sedanje ameriške administracije je odpraviti te nedostatke in pripraviti za ljudi: zadostno zdravniško postrežbo. Preiskava o zdravstveni oskrbi je prinesla na dan, da je povprečno vsak dan v letu do malega 5,000,000 nesposobnih za delo radi bolezni in da je oskrba za preprečevanje bolezni silno nezadostna za ves narod. V Zedinjenih državah ni dovolj bolnišnic, mnoge bolnišnice so premajhne, in v gotovih mestih jih sploh nimajo, zlasti v takozvanih podeželskih mestih. Velik del naroda trpi radi takozvanih gospodarskih razmer, ki so ustvarjane od bolezni. Delavci in njih družine potrebujejo po mnenju preiskovalnega odbora zaščito glede izgube zaslužka v onem času, ko so nezmožni, da bi delali ali celo plačevali za zdravila in zdravnike. Posebna priporočila preiskovalnega vladnega odbora, katerega načel niča- je bila Miss Josephine Roche, vključujejo predvsem razširjenje obstoječih zdravstvenih programov, pri katerih vlada in države sodelujejo tako, da bo zvezna vlada dajala vladam bolj primerne prispevke, potom katerih bo mogoče skrbeti za zdravstveno stanje v krajih, kjer danes ni bolnišnic ali zdravnikov. Jako obsežen program bo predvsem posvečen iztrebljenju jetike, zlasti pa spolnih bolezni, ki so se zadnja leta zelo razmnožile po Ameriki, nadalje naj bi bila materinska in otroška zdravstvena oskrba na razpolago vsakemu mestu, nadalje, da se zgradijo, razširjajo in modernizirajo bolnišnice, pri čemer naj se posveti posebna pozornost potrebam far-marskih pokrajin in onim, ki se morajo preživljati pri zelo niz.kih plačah. Organizirano delavstvo, farmarske skupine in organizacije za družabno oskrbo navdušeno zagovarjajo načrte zdravstvenega zavarovanja. Strinjajo se s trditvijo, da je primerna zdravniška oskrba v velikem obsegu gospodarski problem in da siromašni ljudje potrebujejo hrano, oblačila in zdrava stanovanja ravno tako kot medicine in zdravniško oskrbo, toda so mnenja, da je seveda vse naenkrat nemogoče vpeljati in da bo vzelo dolgo časa, predno se ideje sedanje administracije uresničijo. Omenjeni krogi tudi ugotavljajo, da prostovoljno zdravstveno zavarovanje je povsem neprimerno za dejanske potrebe, zlasti z ozirom na to, da se tako zavarovanje v mnogih slučajih nanaša le na stroške bivanja v bolnišnici, ne pa na zdravniško oskrbo. Povrh tega mnogi ostanejo nepreskrbljeni, ker ne morejo plačevati potrebnih zavarovalninskih plačil. Organizirano delavstvo nujno zahteva sistem zdravstvenega zavarovanja, ki naj bo sličen onemu delavskil} odškodnin za slučaj nezgode in ki bi vključeval zdravniško oskrbo, hospitalizacijo in bolničarsko pomoč, kakor tudi ne kako odškodnino za izgubo zaslužka, ako je bolezen nastala radi dotične vrste dela. Največja težkoča pri tem pa je, ker so z vsemi temi napravami združeni Ogromni stroški. Male in povprečno sred nje trgovine se danes že'silovito pritožujejo radi ogromnih davkov, radi katerih grozi propast mnogim malim trgovcem. Toda vprašanje je dovolj jasno, da je zdravje ljudi vpraša rije javnosti in da je dobro zdravje v korist vsemu narodu — samo da bi znali odgovorni krogi zdravim ljudem poiskati delo! Kdo ve zakaj? Saj sem že precej let na tem svetu, pa do danes še nisem prišel na pravo, da bi vedel zakaj mora mladina ravno na predvečer Vseh Svetih znoreti in delati toliko preglavice z bedastim in škodljivim ruvanjem sem in tja. Pa naj bo neumnost, če že mora biti, dokler ni v škodo. Dostikrat pa se dela naravnost škoda in to ni bil, in ne bo "fun." Opozarjamo na dejstvo, da je že marsikateri razgrajač dobil za celo življenje, na ta večer, telesne poškodbe. Svarimo torej vse one, ki bi imeli kake skušnjave, da bi šli na oni večer nagajat sem in tja, naj si ne postopajo preveč, čuvaji, tako mi pravi kontrak-tor, bodo oboroženi in imajo pravico rabiti orožje v slučaju škodljivih obiskov pri gradbi. Starši, pazite na svojo mladež tisti večer in ne pustite nespametnega in norega razgrajanja po naselbini, če vam je za zdravje vaših otrok. Bazar se bliža Ta teden sjpo razposlali več tisoč knjižic z vabili na bazar. Letos bomo dajali takozvano darilo pri vratih vsak večer skozi vse dni bazarja, ki so 22., 23., 24. 25. in 26. novembra. Vsak faran naj se potrudi ali vse te vstopnice sam kupi, ali pa jih prodati drugijm izven fare. Ako se bo ta bazar dobro obnesel, bomo mogli iti kar naprej z novo cerkvijo do popolne dovršitve. Vsak faran je dobil, ali pa jih bo, samo za en dolar vstopnic, če bi pa slučajno katerega zgrešili, naj pošlje po nje ali naj jih pride sam iskat. Dober faran to stori in nekateri so že storili. Vedite, da se pri tri tisoč imenih in naslovih prav lahko vrine pomota. Če se, pomagajte nam jo popraviti. Noben naj ne misli, da je bil nalašč izpuščen. Koncem leta se bo vse izkazalo, kar je kdo dal in kalni dal, ker bomo v prihodnjem Vestniku natisnili, ne le kar je kdo dal za tekoče vzdrževanje fare ampak tudi, kar je kdo dal za novo cerkev, bo posebej navedeno. Torej, na delo. Kdor vstopnic radi slabih razmer ne more sam kupiti, naj jih proda drugim in tako bo imel delež pri novi cerkvi. V slogi je mol;! o- Prešaoje grozdja in novice iz Hubbard Rd. Piše Frank Leskovic Madison, O. — Nastopili so jesenski dnevi, ki so pa prav zanimivi za podeželske ljudi ko pospravljajo svoje pridelke, če jih je kaj. Seveda enih je bilo preveč in zopet drugih pa skoro nič. Kar se tiče zelenjave, je skoro ni bilo nič vsled neprestane suše, sadja je bilo pa veliko preveč. Posebno veliko je ;bilo jabolk, katerih je segnilo na tisoče buš-ljev, ker jih ljudje ne morejo toliko porabiti, kolikor jih je bilo. Seveda veliki sadjerejci imajo zato pripravne prostore, da jih lahko spravljajo čez zimo in jih potem spravijo v denar. S krompirjem pa ni bilo dosti, vsaj tako mi tudi drugi pripovedujejo. Ta šmentani krompir pa res dela sive lase človeku. Naj ga vsadi tako ali tako, ni prav. Tisto umetno gnojilo "fertilizer," kakor mu pravijo, je nekak prah pomešan s toba kom, ki se ga posiplje prej ali po tem ko je krompir že vsajen. Seveda, če pride preblizu krompirja tudi rad škoduje, posebno ob suhih letinah.. Če je pa zo pet predaleč od krompirja pa prav malo koristi ali sploh nič, posebno, če ni dežja. Tako je denar, ki se ga izda za to gnojilo stran vržen. Po mojem mnenju je tisto umetno gnojilo samo zato, da čr-vičke odganja, da krompirja ne pojedo. Kajti, če se približajo krompirju se jim najbrž tisti prah nasuje v oči in teko ne vidi jo krompirja. Imel sem več bušljev krompirja naročenega za v Cleveland pa mi je prav žal ko ne bom mogel ustreči našim prijaznim go spodinjam. Saj tisti krompir že ni toliko, če ga ni, ga pa vsaj kopat ni treba, kar se po eni stra ni meni prav prileze, me vsaj ne nadlegujejo, da bi ga hodil ko pat. Glavno je kar bi rad, da bi mogel ustreči ženskam in to je tista smola s tem krompirjem. Še en dober teden in v Euclidu bodo imeli povolivno parado z bald j ado. Po zadnjih volitvah so imeli kar dve, tako so bili veseli anage. Vse je pa mogoče, da se bo vila letos parada po drugih ulicah in da bodo drugi ploskali. « • • V Collinv/oodu je časopis, ki dobi mnogo podpore od sloven sklh trgovcev, časopis se je za to izkazal hvaležnega s tem, da udriha po slovenskem kandidatu za councilmana in priporoča Ita lijana. Včasih pa morda res ni napačno geslo — svoji k svojim! če jo res, kakor smo brali v časopisih, da je dala Fisher Body tovarna in Ford Co. težke tisočake za Burtonovo kampanjo, pa ten jo r+cvkaj napek. Nekaj se skriva za tem, ki ne bo v korist delavskim slojem. bi bilo vsaj polovico manj pa bi dobili še enkrat toliko zanj. Po tem bi se vsaj izplačalo ga oko-pavati in obdelovati. Kajti ti sti, ki ga imajo veliko morajo za obdelovanje najeti ljudi, da ga ahko spravijo v red in morajo tudi dobro plačati za tako delo, da se nikakor ne izplača. Cena, ki so jo nam obljublja-i tukaj prekupci, bi bila komaj za košare (beskete). Ponujali so komaj tri četrt centa, ali pa še manj za funt. Tukaj v madison-ski stiskalnici so še nekaj plača-i, toda vjj>ega ne morejo pokupiti in vselej so najprej upoštevali starejše, to je one, ki so ga že prej dajali tja. Tukaj namreč dobivajo čudi kalifornijsko vino in ga potem mešajo z našim, ker delajo tista fina vina za hotele in gostilne. Družba se imenuje "Sunset Wines, Inc." Ko so grozdje trgali je bilo vse zaposleno staro in mlado, samo da so bili urnih rok. Vse je molčalo in bilo zamišljeno samo v grozdje. Niti jesti ni bilo časa. Piti pa tuli ni bilo kaj, ker je že vse pošlo kar se je lansko leto stisnilo. Tudi jaz sem se silil, pa mi ni šlo, ker sem precej nerodnih prstov. Eden v košaro in drugi pa na tla. Moj voznik mi je takoj povedal, da s tem ne bo nič, pa še v nevarnosti je bil, da bi ga ne urezal. Nekaj časa me je gledal in končno pa mi ri2&: "Najboljši bo za grozdje in za trto, da se kar zma-žeš stran, da ne boš vseh ta lepih mladih porezal sicer ne bo nobenega grozdja prihodnje leti." Kar vesel sem bil tega ukaza, saj mi itak ni bilo za tisto delo. Silil sem se vmes samo zato, da bi imel večjo pravico do soda v zimskem času. Če ne, bi mi vedno prigovarjali: "Ker ga nisi trgal, ga pa tudi pil ne boš." Se daj bom imel pa vsaj izgovor: ". . . saj sem hotel, pa mi niste Koruza je pa kot po navadi, pustili." Dobro je uspela, kakor po navadi in čital sem, da se je itak preveč pridela, vlada celo prosi naj se je ne prideluje toliko. Vem pa, da na Hubbard Road že ne bomo delali skaze s tem, da bi jo preveč pridelovali. Vesli bomo, če jo bo dovolj za doma. Grozdje, ta pa ta! Sedaj imamo vsaj nekaj za stisnit. Obrodilo je prav dobro in nekateri pravijo, da je še preveč. Veste pa to pravijo samo zato, ker nima prave cene. Marsikaterega ]em šlišal, ki je rekel, če bi ga Tako je bilo veselje v trgatvi. Grozdi so bili veliki in jagode precej debele, če si ga pregriz nil se je tekočina kar po bradi razlila. V stiskalnici so še celo pohvalili mojega voznika, da pripelje najlepše grozdje. Sicer pa je bilo grozdje letos lepo v splošnem in bo kapljica gotovo imela dober "kik"'da bo kaj. Pri trgatvi sta pomagala Mrs. Bregar in sinček iz Notting-hama in kdor ne verjame, da je bilo res tako pa naj kar njiju vpraša. Prav lepa hvala rjima za pomoč, ker po teh krajih se sploh ne dobi človeka, ki bi pomagal storiti kakšno delo, ker ima vsak dovolj opravila doma. Tako se je stiskalo in prodajalo vse navzkriž. To vam bodo prijazni zimski dnevi. Seveda bo treba, nam moškim, tudi veliko hudega prestat, to bo besedi in se lahko že kar naprej pripravimo. Pa kaj zato, vince sladko, bo teklo prav gladko. Naročil sem Johnu, ki je tudi imel precej lepega grozdja, da naj parkrat še zame zavrti, da bo v zimskih dneh, ko ga bom kdaj obiskal, lahko prinesel tam od zida in se bova lahko pomenila kako bova drugo leto sadila krompir. Torej to je nekaj podatkov o jesenskem pridelku. Ampak ta naš urednik, ki piše uredniške članke, ta van je pa mojster, da se reče. Ta pa zna spraviti modrost iz ljudi. Gotovo se je že naprej v pest smejal," ker je vedel kakšno modrost bo do tiste njegove vrstice spravile na dan. Prvim jo je težko pogoditi, a drugim pa že lažje gre. Prav radoveden sem, če so tisti veliki diplomati vzeli vse to na znanje, pa nekaj so že mogli slišati o tem, kakor se bere v listih, se bodo Amerikanci najprej oborožili doma na svojih tleh in v zraku potem se bo dalo še drugam, če bo kaj. Prav nič se ne čudim ženskam, ki tako z veseljem čitajo Ja-katovo kolono "če verjamete al' pa ne," ker je mnogokrat res zanimiva, da bi nas pa spravljal na led tako, kakor nas je s svojim člankom, pa nikakor ni pri poroči j ivo, da si narod naravnost v lase ne skoči. Hahahaha! Nekje sem tudi bral, da naj bi ljudje iz dežele vrnili obiske meščanom v zimskem času, saj to bi se res spodobilo. Ampak s tistimi listki, ki se jim pravi vstopnice, če bi jih prijatelji poslali, bil si dosti ne opomogel, ker je samo 25 air3TTc7tai?e vstopnice že od časa do časa dobivam samo stanejo nekoliko več in jih moram tudi plačati rad ali nerad, to so od društev, ki mi jih pošiljajo tajniki, če jih ne vzamem, bi me še ven vrgli, pa ne iz dvorane, ker se radi oddaljenosti ne udeležujem sej»dasi bi se jih rad, zato pa mislim, da bi me vsaj lahko kdaj oprostili, iker jim vsaj napotja ne delam. Če bi pa dobivali proste vstopnice za na razne prirelit /e, igre itd. to se pravi, da bi nas samo na led potegnili, kajti 'človek se kaj kmalu naveliča gledati na oder, le če so tam kaj bolj "flet-kani" obrazi potem se že potrpi. Rečem pa, da je veliko bolj prijazno se nasloniti na baro ih reči: "'Prinesi mi enega ali dva, da mi malo korajže da." Vidite, za tisto je treba pa denarja. Ker pa po naših krajih ne pobiramo denarja po tleh, bi jaz predlagal, da bi vstopnice mi sami plačevali in vse druge stroške pa naj bi naši prijatelji poravnali. Res tako kratko je bilo to poletje, bilo ni nobene prave vročine razven par dni, kar suhi dnevi so bili, vsi veseli smo b.li v začetku poletja in v upanju, da so bo ogrelo in da se bo tista huda "zmrlina" tam doli v Cleve-landu odtajala vsaj nekoliko, če že ne vsa, kajti kadar jo je le preveč, se ne more pričakovati da bi se odtajala kar čez dan. Vseeno smo pa pričakovali, da se bo odtajalo vsaj nekoliko gorja in prihranilo precej godrnjanja in družinskih prepirov in kletvi n namesto, da se narod samo preganja in očita drug drugemu : ti si kriv ali pa ti si Kriva, da je tako. Marsikateri bi se ?. veseljem udeleževal zimskih prireditev, ki se jih sedaj no more. Ko sem enkrat prej pisal o tisti slabi cesti tam doli v Cleve-Landu — Leeds Ave. — se ji pra del, da cesta res rabi popravila/ Vidite, takih mestnih mož, kot je Mr. Vehovec, bi se potrebovalo še kaj več v splošnem, ker on se zanima zato, da ustreže volivcem. On nič ne obljubava, kar na delo gre in ga izvrši v korist prebivalcev svoje varde. To se tudi vidi, ker so ceste v tistem kraju vse v dobrem stanju. Ljudje, ob tisti cesti, so mu hvaležni za uslugo in v splošnem pravijo, da ne bo nihče drugi njih zastopnik v mestni zbornici kakor Mr. Anton Vehovec, ki tudi v" polni meri zasluži to čast. To se pravi, da bo sleherni Slovenec in Slovenka volila za njega kot za svojega zastopnika. Sicer nimava z Mr. Vehovcem nikakega poznanja, videl sem ga pred leti na političnih shodih, on me pa sploh ne pozna, ampak vem pa, da tako mnenje vlada med njegovimi volivci. Tako se dnevi krajšajo in noči pa daljšajo in kmalu ne bo drugega kot čas za spanje in smrčanje. Bom pa še prihodnjič kaj poročal o tem in tudi o cvetlicah imam še nekaj za sporoči-ti in se zanje zahvaliti, ker mi jih še vedno pošiljajo, namreč semenj e za sej at in za posadit. Za danes pa naj skončam, ker mi čas ne dopušča, ker sem precej zaposljen pri kokoših. Pripraviti jim moram tako, da jih ne bo zeblo v zimskem času, da bo kaj jajc. Vas vse prav lepo pozdravljam do prihodnjič, o Plesna veselica št. 41 SŽZ odvetniK, bil je več letni zastop-lekosežne izkušnje v praksi kot r^ik kot councilman, ki nas je častno zastopal v mestni zbornici, bila so mu poverjena mnoga odgovorna in višja mesta državne odgovornosti, katere je vse častno rešil. On je človekoljuben, čiste preteklosti in priprost, da se z njim prav po bratsko pogovorite, iv njega lahko stavite vsako zaupanje, ker pozna težnje in mišljenje narodov med katerimi je imel izredne prilike dobiti izkušnje, spoznati značaj in probleme vseh narodnosti v Ameriki. V dokaz temu je, da so se tudi vse narodnosti zavzele in sodelujejo za njegovo izvolitev, ker vedo, da bo on najbolj sposoben sodnik na mestni sodni j i, ker vedo, da bo praktično razsodil poverjene mu zadeve. Cenjeni rojaki Slovenci in bratje Hrvati, kot označeno, da se druge narodnosti zanimajo za v izvolitev sodnikom Mr. Miheli-cha, ali ni naša sveta državljanska in narodna dolžnost, da se iste zavedamo in ako se zavedamo, tedaj bomo tudi mi Slovenci in bratje Hrvati, z vso vnemo povzeli akcijo, ter brez izjeme šli v torek 7. novembra v volivno- kočo in dali glas za našega rojaka, za sodnika mesta Cleveland, ki nas bo častno zastopal kar bo v ponos narodu. Složno strnimo svojo zavedno moč, ter sodnik mestne sodnije naj bo: odvetnik John L. Mihe-lich. S. P. P. Jesen je tukaj in sedaj se bomo kar doma držali, da pa ne bomo samo premišljevali svojih križev in težav, smo sklenile članice od podružnice št. 41 SŽZ, da priredimo plesno veselico 5. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prav lepo prosimo in vabimo, da se vse članice udeleže in pripeljejo svoje prijateljice. Enako vabimo tudi ostale podružnice. Nastopil bo tudi naš "drill team" in nam bodo dekleta pokazala kaj znajo. Posebne nagrade bodo za najboljši valček in za najboljšo polko. Le pridite v velikem številu, ker zabave bo dovolj za vse, za stare in mlade. Tudi postregle bomo lačnim in žejnim. Srečen posetnik bo lahko odnesel domov krasno posteljno odejo. Vse tiste, ki imate v predprodaji listke, ste prošene, da jih vrnete do 4. novembra. Godba bo izvrstna, zato se bomo lahko prav veselo zavrtele. Vabimo tudi naše farmari-ce, da nas obiščejo ta dan, saj ni tako daleč od Madisona in Thompsona ter Geneve, ker je to naša £>rva prireditev letos, ste prav prijazno vabljene, da pridete ta dan in se z nami malo pozabavate v veseli družbi. Pridite članice, da se bomo vsaj malo spoznale med seboj. Vabljeni so tudi drugi vežbalni krožki. Za godbo bo skrbel Johnny Pecop in njegov orkester. Pričetek ob 7 :30 zvečer. Na svidenje! Mary Lusin. -o- Za sodnika volimo John L. Mihelicha Kot splošno poznani po svojih vrlinah, agilni sotrudnik demokracije ter njenih principov, katere je kot demokrat vedno ščitil v vseh panogah politične kariere, to je naš kandidat za mestnega sodnika, odvetnik Mr. John L. Mihelich, kateri nam nudi pri- Za božjim klicem Tako je naslov knjigi, ki so jo izdali ožji prijatelji v počast častitemu g. kanoniku J. J-Omanu, župniku fare sv. Lovrenca V Newburghu, Cleveland, Ohio, ob 60 letnici rojstva č. g. jubilanta. V knj,igi je kratek popis mladostnega in tudi poznejšega življenja in razni spomini in doživljaji.' Prav zanimivo je brati kako se je č. g. pripravljal za duhovniški poklic. Ko se je on odločil za ta poklic, je bil že star 22 let. Za njega se ve, da ni bil prisiljen, po starših, ampak se je odločil sam, iz lastne volje, ko je prišel do spoznanja, da bo mogel nositi križ, ki si ga bo naložil na rame in to je č. g. kanonik Oman. Večkrat sem imel tudi čast govoriti s č. g. jubilantom še pred leti in sem dobil tak vtis, da ko sem se poslovil, sem si mislil: "če ni to duhovnik po poklicu, potem ne vem kaj bi rekel." Tako priprost, domač in neprisiljeno odkritosrčen pogovor že [ne vem od sem še kdaj imel s kakim duhovnikom. Sedaj pa, ko so postali večeri bolj dolgi, rojaki sezite po tej knjigi in jo prečitajte, ne bo vam žal. Zvedeli boste marsikaj, kar do sedaj še niste vedeli. Knjiga je tudi jako primerno darilo za prijatelja kot božično darilo. Sezite po njej! Frank štefančič. IZ DOMOVINE —Otroci zažgali. V Slatini je nastal usoden požar, ki so ga povzročili otroci. Zažgali so slarn0 na hlevu posestnika Franca Mj-lošiča. Zgorela je njegova vini' čarija ter gospodarsko p o.s 1 op je z novo prešo ter vso viničarjevo imovino ter sosednja poslopjfl Marije Vidovič in Terezije Ga* vez. Ptešili so samo živino ter nekal pohištva. Zaradi pomanJ' kanja vode je bilo gašenje onemogočeno. Tovorni avto povozil moto01' Na križišču Betnavske ce-odi*1 ložnost, da ga dne 7. novembra izvolimo za sodnika, ki mu lah-Jklista ko zaupamo, da bo po treznem ste in Stritarjeve ulice je P< q vestno sodil in re-! neznan tovrni avto, ki je vozu P »mu-^u, »v..,. , proučevanju, ................., vi, sem zvedel, da jo sedaj že seval pereče probleme, kateri so napačni strani, posestnika J ^ tlaka j o in bo ena najlepših cest, | poverjeni sodnnvu, kot zaščitni-, pa Muršeca iz Kaniže, ki se to je tam v 32. vardi kjer ima besedo Mr. Anton Vehovcc kot mestni oče in councilman v tistem kraju. Takoj je šel na de lo, da se cesta popravi, ker je vi- je ku postavnih, institucij, da jih z peljal na motornem kolesu. M trezno mislečim razmotrivanjem šec je dobil precej hude posK d* njeg°v° pravilno reši in poda končno raz-j be, prav tako pa tudi .. 1 motorno kolo. Avtomobilist .1°J oo nesreči naglo odkuril. sodbo Mr. John L. Mihclfch ima da- AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 30, 1939 WINNETOU Po nemikem Urinlka K. May» Oprostite, sir! Morebiti misliti drugače o njem ko jaz —. Torej tisti predsednik Juarez. Saj ste gotovo culi, da je moral bežati, bežati vse do Chihuahue in do E1 Paso del Norte. Francozi so ga natepli in ga gonili kakor pes zajca. Prignali so ga do meje in bi ga bili še dalje gnali in nazadnje tudi prijeli, pa je naš predsednik v Washingtonu zagrešil tisto veliko neumnost, da se je vtaknil vmes in Francozom prepovedal črez mejo stopiti. Vse je bilo proti Juarezu, vse ga je zapustilo, celo Indijanci, ki so vendar Juarezovi rojaki, ker je tudi sam rdeč, še ti so ga pustili na cedilu." "Apači tudi?" "Tudi. Pa Apači prav za prav niso bili ne za Juareza ne proti njemu. Mirno so ostali doma. Tako jim je svetoval Winnetou, njihov poglavar, ki je vkljub svoji mladosti že slaven junak. v Tem izdatneje pa se je posrečilo agentom Bazaina, vrhovnega poveljnika Francozov, dk so nahuj skali Komanče zoper Jua-teza. V gostih trumah so vdrli črez mejo in v Mehiko, pa seve skrivaj, kakor je že pri teh ljudeh. v navadi, in napadli Juare-z°ve ljudi." ^ "Hm —! Mislili ste seveda reči. plenili, morili in požigali so! Mehika Komanče nič ne briga. Njihova lovišča ležijo tostran me-In prav čisto vseeno jim je, kdo vlada v Mehiki, Juarez ali Maksimilijan ali Napoleon.. Toda če jih gospodje Francozi kličejo, bodo seveda nemudoma pohabili za priliko, napadli z dovo-^enjem Francozov mirne ljudi in se z bogatim plenom vrnili Črez Rio Grande. Kdo da je odgovoren za njihova divjašta, te-Sa mi ni treba povedati." "No, mene zadeva prav nič ne briga. Skratka, šli so črez mejo, opravili, kakor jim je bilo naročeno, in morebiti še nekaj več, — pa so trčili ob Apače, ki, kakor veste, živijo tudi onstran meje, v puščavi Bolson de Mapimi. ^saj nekateri rodovi. Komanči so bili in so še vedno zakleti so-Vražniki Apačev. Seveda so napadli njihove vasi, posekirili vse, kar se jim ni vdalo, pa odpel j a-H ljudi in živali in šotore in dru-So blago črez Rio Grande." "In potem —?" "In potem? Kar je bilo molkih ujetnikov, so jih do smrti Mučili na kolu, kakor je v navadi Indijancih." "Ni ravno prijetna, taka na-vada, posebno za tistega ne, ki &a živega cvrejo in z noži prebavo! In tudi to mučenje ima-gospodje Francozi na vesti! Seveda so Apači koj planili in He maščevali?" "Ne." "Ne —? Zakaj ne?" "Apači so strahopetneži." . "Cujte, mož, vi ste prvi, ki mi Je to povedal! Jaz vsaj jih po-^am 0d druge strani.' mirno tistega krvavega na-^da vendar niso vtaknili v žep?" Odposlali so nekaj bojevni- pač tudi priznati, da Apači niso strahopetneži, ampak pogumni ljudje! In kako so se pogajanja končala?" "Prav nič dobro. Rdeči so se skregali in nazadnje so planili Komanči po Apačih. Dva so zaklali, tretji pa je, četudi ranjen, šinil na konja, preskočil poldrugi meter visoko ograjo in ušel. Komanči so seveda planili za njim —." "— in so ga dobili?" "Ne. Niti videli ga niso več." "In to se je zgodilo na nevtralnih tleh —? V varstvu trdnjave in pod nadzorstvom majorja, ki poveljuje četi Zedinjenih držav? Kaka zahrbtnost! Ni čuda, če so tudi Apači izkopali bojno sekiro! Zvedeli so o verolomstvu po bojevniku, ki je ušel, in tru-moma bodo prišli, da se osvetijo. In ker se je umor zgodil v trdnjavi, torej na ozemlju belih, in ker ga ti niso zabranili, bodo seveda tudi beli občutili njihovo jezo. In zato smo seveda tudi mi v nevarnosti. Kaj pa Komanči? Kako se bodo pa Komanči obnašali do belih?" "Prijazno. Vsaj tako so nam zagotavljali njihovi poglavarji, ko so odhajali. Pravili so, da bodo nemudoma zbrali svoje bojevnike in napadli Apače, beli pa da so njihovi prijatelji." "Kedaj so se vršila tista krvava pogajanja?" "V pondeljek." "In danes je petek. Torej pred štirimi dnevi. Koliko časa so se še mudili Komanči v trdnjavi?" "Kvečjemu dobro uro." "In pustili ste, da so odšli?" "Kaj pa bi naj bili storili?" "Kaj bi naj bili storili — Pridržati bi jih bili morali! Kršili so mednarodno pravo, kršili so gostoljubnost Unije, ki so se na njenem ozemlju pogajanja vršila. Zagrešili so na njenih tleh dvojen (umor in izdajstvo. Poveljnik trdnjave bi jih bil moral prijeti, pridržati in o zadevi poročati v Washington. Kazen so zaslužili! Ne razumem kapita- KOLEDAR društvenih prireditev na — "Kapitana ni bilo doma tisti dan. No lov je odšel in se je šele zvečer vrnil." "A tako —! Vedel je, ali pa vsaj slutil, kaj se bo zgodilo! Pa ni hotel biti za pričo izdajstvu Komančev! Gorje belim, če bodo Apači zvedeli, da so smeli Komanči nekaznovani oditi! Prav nobenemu ne bodo prizanesli! In mi bomo trpeli z vami vred!" "Sir, ne vznemirjajte se pre- OKTOBER 31.—Outdoors Man's Club, ples v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 3.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 4.—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom. 4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave. 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 4.—Godba Newburgh Six zabavni večer in ples v SDD na Prince Ave. 5.—Dramsko društvo Naša zvezda priredi igro "Divji lovec" v SDD na Recher Ave. 5.—Samostojna Zarja, opera, in po operi ples v avditoriju S. N. Doma. 5.—Podružnica št. 41 SŽZ prireditev v SDD na Waterloo Road. 5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 10.—Cavalier Club, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 11.—Društvo sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave. 11.—Cvet hrvatskih sestara, ples v Twilight Ballroom. 11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—Lake Shore Post 273, American Legion, plesna veselica v Knausovi dvorani. 12.—-Blauq. .Donau, jesenski koncert v avditoriju S. N. D. 12.—SŽZ št. 14 praznuje 12 letnico obstoja. Plesna zabava v S. D. Domu n aRecher Ave. Godba Krištof bratje. 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Young Ladies' Sodality of - St. Vitus, ples v Twilight Ballroom. 18.—Klub Slovenskih vdov, plesno veselico v Knausovi dvorani. 19.—Koncert mlad. pevskega zbora Kraljički v SND, Maple Heights. 19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom. 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Baseball team društva st. 9 SDZ ples v Twilight Ballroom. 23.—"SDZ Dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd. 25.—Marie Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom. 26. —Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma. 26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance." DECEMBER 2.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 3.—Predstava Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 10.—Predstava Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—škrjančki, božična pri- reditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights. JANUAR 3.—Frances Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave. 14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mlad. perv. zbor. Slov. doma konecrt v Slov. domu na Holmes Ave. 27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom. FEBRUAR 3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. 4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—Amigos Club ples v Twilight Ballroom. 17.—Skupna društva fare sv. Vida ples v Twilight Ballroom. MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. APRIL 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, • šolska" dvorana sv. Vida. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. MAJ 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 19.—Materinska p r o s 1 a v a Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. več! na pogajanja s staresinami °mančev." ''Kam?" "Pogajanja so se vršila pri .? Zakaj nas." "V trdnjavi Inge rayn0 pri vas?" "Ker so bili v trdnjavi na nebnih tleh." "Lepo! Razumem. In poglavji Komančev so seveda prišli?" v "pa. Pet poglavarjev je pri-0 in dvajset bojevnikov." "!n koliko je bilo Apačev?" 'Trije so bili." ( In brez spremstva?" 'Prez spremstva." v. "Hm ■—! pa pravite, a so Apa-strahopetneži —! Trije Apa-? Sl_ upajo na sovražnikovo o-G in Se pogajajo s petinvaj-Ce mi Komanči! Sir, če Indijan-6 količkaj poznate, morate Sreča za Apače, za ves njihov rod, da so Komanči koj odšli! Kajti uro pozneje bi bili izgubili še eiipga in največjega svojega poglavarja, — da so bili Komanči še v trdnjavi." Old Death je iznenaden šinil pokonci. "še enega poglavarja —? In največjega —? Seveda! Razumem ! Štiri dni je temu —• Izvrstnega konja ima, naglo je jezdil, mnogo prej je prispel nego mi. On je bil, čisto gotovo, da je bil!" Podčastnik se je čudil. "Koga mislite?" "Winnetoua." "Kako pa ste uganili, da je bil ravno on?" "V La Grangi smo ga videli," je na videz malomarno pravil Old Death, "čisto brezpomembno srečanje je bilo. Toda povejte, kako je bilo, ko je Winnetou prišel v trdnjavo!" "Nič prav prijetno ni bilo. Ko maj da so Komnači izginili na zapadu, se je pojavil na vzhodu jezdec. Indijanec je bil. Prišel je v trdnjav.o. Nobenega znamenja ni nosil, nismo ga poznali. Kupil si je smodnika, svinca in nanojev za samokres.* Med nakupovanjem je zvedel, kaj se je prepetilo apašlcim odposlancem." (Dalje prihodnjič.) Ena izmecl švedskih bojnih ladij, ki so pripravljene braniti domovino. Ne, te pa ne beže pred Nemci! To je skupna 2,500 gosi, ki so bile poslane iz Prince Edward otokov na neko farmo v Massachusetts h da jih zredijo 'zq Zdivdlnifan.^ JUNIJ 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. -o- Spomin iz davnih dni Vsa leta, tam v domovini, so prav pri mojem domu gnezdile lastovke. Tako so se mi priljubile te drobne ptičice, da še v tujini vedno mislim nanje. Imela sem lastavide posebno rada ter sem vedno skrbela, da so bile ob nevihtah vedno na varnem v svojih gnezdecah. Posebno ena je bila nad vse domača, privezala sem ji bila rdeč trakek na nogo želeč videti, če se spomladi zopet vrne. Vesela sem bila tistega dne, ko so priletele v gruči v našo tiho dolino in obkrožale naš dom z glasnim "kvi-vit." Da, toplo ljubezen vam lastovke hranim, k vašemu1 gnezdecu spomini hite, vas ptičice ljube v tujini ne za-bim vaš in moj dom pozdravim naj še . . . Tudi v dragem nam Mariboru so mi lastavice bile drage prijateljice, kjer so po hodnikih spletle svoja gnezda. Pa vsi stanovalci jim niso bili naklonjeni, pragnali so jih. Odletele so. Bilo je nekega vročega dne, ko se je nebo zatemnilo in se je z vso naglico bližala nevahta.. Zavetja so iskali ljudje in tudi p tiči če so se skrivale v svoja gnezda. Hitela sem v sobe zapirati okna, ko pa vstopim v spalnico zapazim na deščici sedeti drobno lastavico, ki si je bila pri nas poiskala zavetja. Čakala sem, da bi odletela, a ni temveč se je prav komodno • pravila na svojem prostoru in v zgodnjem jutru pa je obkrožila naše postelje ter s pozdravom "kvi-vit" odletela skozi okni. Ugibali smo, ali se ptičica zopet povrne in res naslednji večer je priletela še zgodaj na izbrani prostor ter se počutila celo domača v naši domači študen-tovski družbi. Bila je celo leto pri nas, a vedno sama. . . . Bog ve kje je pozabila na družbo in samevala pri nas. . . . Morda je bila tudi ona doživela prevaro življenja — nezvestobo. . . . Vsem se nam je bila priljubila in smo se že kar bali, ko bo odletela od nas. žalostni smo gledali na gruče, ki so se zbirale, da odlete od nas, iz našega dragega Melja. Glej drobna lastavica, nisi samo ti odletela v družbi svoj in to-vairišic, odšli smo za kruhom tudi mi, čez široko morje, a doživeli smo tudi v teku ena in dvajset let mnogo težkega, bridkega. . . Ti si se po mrzli zimi, v ljubki pomladi, zopet vrnila v drago Melje, a nam so pa pristrižene peruti. Hrepeneč se zamislimo v davne dni in obujamo spomine. ... V dalnji tujini se nam odpre hladni grob, a ti pa drobna last-vička ponesi spomladi naše tople pozdrave tja v priljubljeni nam Maribor, za vse naše srčno drage in pozdravi tudi grobove kjer počivajo naša ljubeča srca, tam v (Jomovini. . . . Pozdravite nam lastavice vse naše znance in prijatelje posebno pa "meljsko republiko." Pozdrav. Marija Kurnik. --o-- —Drago veselje. S. K., hči tr-govqji iz Dravske doline, je prišla v Maribor ter se je seznanila v gostilni z manjšo družbo, kateri je plačala večerjo ter obilno pijačo. Ko se je za nekaj časa odstranila iz gostilne s svojim novim znancem, je izročila zakonskemu paru H. svojo aktovko, v kateri je imela 14 stotakov ter 50 dinarski kovanec. Natakarica, ki je družbo pazno motrila, pa je kmalu opazila, da sta zakonca nekaj šarila po aktovki, pa je poklicala stražnika. Ta je vso družbo odvedel na policijo, kamor je med tem že prišla tudi lastnica aktovke ter ugotovila, da ji je med tem časom iz aktovke zmanjkalo osem stotakov. Zadevo sedaj preiskuje policija, zakonski par H. pa se nahaja v policijskih zaporih. —Pijan utonil. Pri Sv. Ož-boltu v Dravski dolini se je šel kopat v Dravo 61-letni Franc Radovič. Mož je bil precej vinjen. Ob reki sta čakala nanj dva tovariša, ki sta nenadno opazila, kako je izginil v valovih. Tekla sta ob obrežju Drave in posrečilo se jima je, da sta ga pri Vurbergu potegnila iz vode, toda Radovič je bil že mrtev. MALI OGLASI Lepa prilika! $2350, dve hiši; 4 in 6 sob; kopališča; rent $48. Nanovo barvane in papirane. Blizu Superior in E. 55th St. $5500, dve hiši, 6, 6 in 5 sob; kopališča; furnezi; garaže; rent $75. Gotovine $1000. E. 74th St. in St. Clair. $2500, 6 sob, za 1 družino, kopališče, furnez, klet, garaže. Superior in E. 49th St. McKenna 1383 E. 55th St. HE. 5282 MU 4285 (253) Dekle dobi delo za hišna opravila; ostane ponoči; nič pranja; plača od $7.00 do $9.00 na teden. Za naslov vprašajte v upravi tega lista. (254) Išče službo priletna ženska, da bi gospodinjila. Za naslov se naj vpraša v uradu tega lista. (253) Trgovski prostor se odda v najem, pripraven za restav|jant ali gostilno, ali slaščičarno. Nahaja se na Bliss Rd. (East 222nd St.). Vprašajte na 952 E. 207th St. ali pokličite KEnmore 0920-J. (Oct. 26, 27, 30.) Jabolka naprodaj Imamo veliko zalogo raznih vrst zimskih jabolk; so vse z roko obrane in so na kupih, kjer jih lahko sami izberete. Dobite jih po jako zmerni ceni. Valentin Mavko North Dayton Rd. Madison, O. < Route 84 šesta hiša severno od železniškega križišča. (Oct. 23, 25, 27, 30, Nov. 1, 3.) VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča.. Uradni naslov : 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje Oct. 26, 30 Fine suknje Za fino in trpežno žensko suknjo ali Fur Coat, ceneje in direktno iz tovarne, se obrnite na Benno B. Leustig 1034 Addison Rd.. ENdicott 3426 Nov. 2, 6, 9. 20, 23. 27, 30 Oct. 26, 13, 30, 16, Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vojral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Av«. v Slovenskem Narodnem Doma PRODAJA parobrodne listke ssa vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino tofino, po dnevnih cenaii; OPRAVLJA notarske posle. K inlander Ima v Imroslovanske zalogi tUdI znamke. , Finski topničarki v zimski uniformi se pripravljajo, da sprejmejo sovražim letala. rnmmfimm Noč jQ Aime ni mogla videti v razdaljo. Končno prisluškne. Nobenega glasu. . Vznemirjena in tresoča se pobere pismo, se približa luči in pogleda na naslov. "Markiz Sairmeuse!" vzklikne vsa začudena. Spoznala je pisavo Martiala. Torej ji je pisal.. Drznil se je njej poslati pismo! Naj prvo je čutila željo, da pismo vrže v ogenj in je pismo že približala plamenom na peči. Tedaj se pa zmisli na prijatelje pri kmetu Poignbtu in je umaknila roko. "Radi njih," je mislila. "Pismo moram preeitati." In hitro pretrga pečat in be-re: "Moja draga Marie-Anne. — Mogoče ste že slutili, kdo je bil, ki je zadnje dogodke obrnil v popolnoma novo smer. "Mogoče ste razumeli tudi motive, ki so me pri tem vodili. V tem slučaju sem bogato poplačan za moje prizadevanje, kajti vi mi nikakor ne morete odreči svojega prijateljstva in spoštovanja. "Toda moje delo povračila ni še gotovo. Pripravil sem vse potrebno, da se prvotna razsodba popravi, zlasti ona, po kateri je bil baron Escroval obsojen v smrt... "Vam mora biti znano, kje je baron skrti. Sporočite mu moje načrte in naznanite mi, če baron zahteva revizijo razsodbe a-li pa popolno pomiloščenje. '"Ako zahteva novo obravnavo, tedaj mu dam izredno pismo do kralja, ki bo ugodil njegovim željam. "Predno grem na delo bom čakal na vaš odgovor. Marital de Sairmeuse." V glavi se je Marie-Anne zavrtelo. že drugič je bilo, da jo je Martial začudil radi. svoje velike plemenitosti. ■ Kako plemenita sta bila oba moška, katera je oba zavrgla! Vendar sta skoro oba enako plemenita. Eden, Chanlouineau, ko je radi nje umrl, je še vedno skrbel za njo. Martial de Sairmeuse je pa žrtvoval svoje življensko prepričanje in predsodke svojega stanu radi nje. S plemenito brezobzirnostjo je hazardiral vso politično srečo svoje visoke hiše! In vendar ni mož, katerega je izbrala, oče njenega otroka, Maurice Escroval, dal še nobenega znaka o življenju od sebe, odkar jo je zapustil, in to je bilo že pred petimi meseci! Toda bliskoma, ne da bi vedela zakaj, so. se misli Marie-Anne spremenile iz globokega občudovanja v nizko nezaupnost. "Kaj če mi je Martial nastavil le past?" To je bila sumnja, ki ji je-sedaj mešala glavo. "Ah!" je mislila, "markiz Sairmeuse bi bil junak vseh junakov, če bi bil v resnici iskren!" Marie-Anne ni Selelto, da bi bil markiz junak. Posledica teh sumničenj je bila, da je čakala pet dni, predno se je podala na prostor sestanka z očetom Poignotom. Ko je končno šla, ni dobila po-»štenega kmeta, pač pa župnika Midona, ki je bil zelo vznemir jen radi njene dolge odstotno,