Posamezna Številka Din 2.	Poštnina	v	gotovini.
lit. 53.	V	Ljubljani,	v	nedeljo	marca	1924.	Leto	L
mODNI DNEVNIK
Q.»
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.
f f/codvisen
?	Mesečna naročnina:	j
i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j 0-~      □
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213.
Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
i	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	I
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. f l	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	i
□.............................................................. -Čl	1
Komunalna
politika.
Ce je samouprava samostojno odlo-čevanje občanov o krajevnih zadevah, potem ni Ljubljana več samoupravno mesto. Formalno se sicer še šteje k samoupravnim oblastim, dejansko pa jo obvladajo oni, ki ne plačujejo mestnih doklad, nimajo v nji nepremičnin, ne trgovine ali obrti, ki niso meščani, skratka, ki niso Ljubljančani. Z občinskim imetkom razpolagajo mandatarji onih slojev, ki so Po svoji heterogenosti in ekonomski odvisnosti nezreli, poj-miti odgovornost komunalne politike, katerim radi njih fluktualnega bivališča na občinskem blagru ne more biti bogvekaj ležeče. Ne, Ljubljana ni več samoupravno mesto; ona je le še poskusni kunec neodgovornih egoizmov, poprišče inkompetence.
Nočemo biti laudatores boni tempo-ris acti, niti ni naš namen posvetiti v noro gospodaren je onih, ki v svoji povojni psihozi še vedno ne pojmijo, kaj je zaupan denar. Proti neumnosti se bore tudi bogovi zaman. Smatramo, da obstoji začasno najboljša taktika v tem, počakati, da dozore stvari, kakor so*, ad absurdtim, in da zberejo sedanje nezdrave razmere toliko proti-otrova, da zapade sedanja magistralna vladavina samonegaciji.
Ker gre po pretežni večini za mestne finance, plane absurdnost • volilcem eimprej pred oči, in mestni očetje iz doraščajoče generacije ne bodo več mogli doumeti, kako je mogla peščica čisto brezpomembnih komunistov v zvezi s par poklicnimi agitatorji strahovati 60 tisoč treznih prebivalcev.
Ako je pretekli teden v ljublj. občinskem svetu padla jzjavat, da njegova večina ne zastopa davke plačujočega meščanstva temveč le interese delavskega sloja, in je večina tej izjavi molče pritrdila, je smatrati to pač za kulturni anahronizem, ki je iz XII. stoletja zdrk-jiil v dvaseto, ne pa za znak, kako pri mitivna je še politična izobrazba tudi ožjih ljudskih slojev. Takšne laži-dik-tatorske gestikulacije učinkujejo sicer da®es že smešno*, le da osmeši podobno Ppčenjanje in pa izredno nizki debatni nivo v sedanjem obč. svetu Ljubljano Pred celim svetom.
Vzrok žalostnega stanja ljubljanske samouprave ne tiči toliko pri socijalno brezpomembnih članih sedanje večine, kakor v načinu, kako je strankarsko razčlanjen ves narod. Pomanjkljiva politična uvidevnost je kriva, ako so strankotvorni činitelji v komunalni politiki isti kakor v splošni državni politiki, ako vozi strankarska organizacija enotirno, ako velja ista metoda za politične in gospodarske edinice, ako se zre na vse z istega ideološkega vidika, ako je mestna uprava postala predmet medstrankarske licitacije. Od predsodkov ne krogrnkrog oplankan razum bi utegnil misliti, da bi morali veljati za tako različna zastopstva, kakor sta parlament in občinski svet, dve razni metodi zastopniškega izbora. Ako slone v novih državah, kakor je naša, politične stranke večinoma na ustavno političnih, ideoloških, verskih in pokrajinskih načelih, je to samoumevno in v redu. Ti ustavnopravni autagonizmi se bodo po vživetju novih upravnih ter zakonodajnih naprav v narodnih masah umaknili časovnejšim strankotvornim silam in že sedaj pridobivajo poklicno-stanovska načela tudi pri nas na orga-nizatorični privlačnosti. Fatalno za naša samoupravna mesta pa je, da je krenila v njenih zastopih strankarska oprede,-litev v vzporednem pravcu s celo-državnimd polit skupinami ter se je postavil na ta način samoupravni parlamentarizem na čisto poševno podlago. Ze v enostavni razliki med nalogami državnega parlamenta in ornimi samoupravnih zastopov leži ključ celega vprašanja. Mandatarji, ki naj odločajo 0 splošnih smernicah državne politike, morajo črpati svojo oblast iz kolektivne volje velikih, skupno-narodnih gibanj, zastopniki čisto krajevno-gospodarskih interesov bi morali biti po stvarni logiki strokovnjaki v momentano važnih ^adevah, ljudje velike praktične izkušenosti, ki so si s svojim dosedanjim delovanjem stekli ne le ugled pošte-
Narodna skupščina.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE.
Beograd, I. marca. (ML) Na današnji skupščinski seji se je nadaljevala podrobna razprava o proračunu. Pred prehodom na dnevni red je notranji minister odgovoril na vprašanje klerikalnega poslanca dr. liohnjeca glede kršenja pravilnika za izvršitev zakona o ku-luku. Po prehodu na dnevni red se je začela podrobna razprava o proračunu vrhovne državne uprave. Govoril je musliman
Husejin Alič
ter kritiziral vlado. Rekel je, da je nemoralna in da ne zastopa vsega naroda. Opisoval je teror političnih oblasti v Bosni in ugotavljal veliko nezadovoljnost, ki je zaradi tega nastala med narodom. Obračal se je proti dispozicij-skim fondom, ki so jako visoki in iz katerih se podpirajo razni sumljivi tipi. Boljše bi bilo, da bi se ta denar porabil za otvoritev osnovnih šol v krajih, ki jih potrebujejo. Poslanec pravi, da .ie uradništvo korumpirano in živi od podkupnin. (To je točno za Srbijo, pri nas
za enkrat še nismo tako daleč. Ured.) Vse to je zakrivila vlada, ki ni uredila
uradniškega gmotnega položaja.
Za njim je govoril bivši finančni minister demokrat
dr. Kumanudi.
Kritiziral je proračun, ki kljub temu, da je zelo velik, ni realen; kajti mnogo vsot v njem je fiktivnih, na drugi strani pa mnogo izdatkov ni izkazanih. Pravi, da taka finančna politika ni dobra in mora samo škodovati saniranju naših financ. Kumanudiju, je z nekaterimi pojasnili odgovoril finančni minister dr. Sto-jadinovič. Nato pa je dobil besedo demokrat
Reisner,
ki je govoril o tem, kako vlada slabo skrbi za ureditev uradniškega vprašanja in da zlasti zanemarja upokojence. Ko je Reisner končal, je predsednik ob 12.30 zaključil sejo in prihodnjo napovedal za ponedeljek ob 9. uri dopoldue z istim dnevnim redom.
Politimi poležal.
POSVETOVANJE VLADE O POLOŽAJU.
Beograd, 1. marca. (ML) Po skupščinski seji se je vršila v ministrski sobi parlamenta kratka konferenca vlade. Vlada ugotavlja, da je položaj resen. Osnovanje opozicijskega bloka se jemlje za soliden pakt. Radikali čakajo na razvoj situacije in se bodo šele v zadnjem hipu opredelili po tem, kakor bodo kazali dogodki. Izvedelo se je, da je konferenci došlo poročilo radikalnega emisarja v Zagrebu dr. Laze Markoviča, ki se je imel v imenu vlade poučiti o bloku in o razpoloženju v Zagrebu. Po tem poročilu pridejo v resnici radičevci v sredo v Beograd, čakajo le še prihoda dr. Korošca iz Maribora, ki ima preko Zagreba priti v Beograd. Vlada je vzela v pretres kombinacije in načine, s katerimi bi rešila situacijo. H koncu je PaŠič izjavil članom vlade, da o kaki ostavki vlade do zadnjega trenutka ne more biti govora. Slednjič so prišla na razpravo resortna vprašanja. Seja vlade se bo nadaljevala še zvečer.
Beograd, 1. marca. (ML) Nocoj ob 5. uri se je začela plenarna seja ministrskega sveta v predsedništvu vlade. Na seji so podrobno razpravljali o političnem položaju. Pretresali so tudi poročila iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Delalo se je na podrobnem načrtu, kako naj pri taki situaciji vlada postopa. Minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve sta poročala o položaju Posebno se je govorilo o Bolgariji, ki nikakor ne da miru, temveč vodi protijugosl. politiko. Izgleda, da bomo prisiljeni pritisniti na bolgar. vlado dokler je še čas, da nas potem dogodki ne prehite. Drugače je situacija v drugih sosednih državah za nas ugodna. Istotako je notranji položaj povoljen. Ministrski svet je nato razpravljal o delu v skupščini, kjer se bo intenzivno delalo na proračunu in na ostalih zakonih, ki pridejo na vrsto. H koncu so se reševala resortna vprašanja.
(zgladi o&ozidjonalnega bloka.
Beograd, 1. marca. (ML) Ves današnji dan opozicija ni konferirala. Le dr. Hrasnica je imel kratek razgovor z Davidovičem. Dr. Spaho pride v Beograd šele v ponedeljek ali torek, ko se ima sestati v Beogradu ves opozicijski blok. Dr. Maček je v Zagrebu izjavil, da je vse v redu in da je vodstvo HRSS odločeno, poslati svoje parlamentarno zastopstvo v Beograd Oni čakajo samo na ukaz Davidoviča, nakar takoj odidejo v Beograd. Davidovič je izjavil, da je to res in da je po sporazumu treba samo poslati v Zagreb brzojavko, pa pridejo Radičevci v Beograd. Izgleda, da se bo tako tudi zgodilo. Navzlic temu pa v bloku še ni dosežen sporazum o tem, ali naj se sestavi samo volitvena, ali pa poslovna vlada. Radičevci hočejo,
le volitveno vlado, demokrati pa nič drugega, kakor poslovno. Znano je, da kralj nima namena komurkoli dati mandata samo za volitveno vlado in najmanj še opozicijonalnemu bloku že glede na tov da so radikali tako dolgo vladali in izvršili velik del poslov v skupščini. Sedaj morajo še dokončati proračun, zakon o invalidih, ter zakon o kmetijskih kreditih. Tudi če bi kralj dal mandat za volitveno vlado, bi demokrati tega ne mogli prav lahko sprejeti,'* ker, niso v skupščini nič delali in nimajo pokazati nobenih rezultatov, s katerimi bi stopili pred narod. Izgledalo bi samo, kakor da so demokrati nahujskali Hrvate proti Srbom. Radikali to tudi ugotavljajo in na to zidajo svoje upanje, da se bodo mogli rešiti.
RADI CEVCI SE ODPRAVLJAJO V BEOGRAD.
Zagreb, 1. marca. (Z) Jutri se sestane v Zagrebu glavni odbor Radičeve stranke, katerega se udeleže tudi vsi poslanci. Kakor se izrečno naglasa, se ne bo na tej seji sklepalo ničesar nadalj-nega o odhodu radičevskih poslancev v Beograd, ker je to že popolnoma določeno. Razpravljalo se bo le o formalnostih prihoda v parlament. Tukaišnji politični krogi trde, da se zgodi to prihodnji teden, čim pride iz Beograda poziv opozicijskega bloka.
RADIKALNI EMISAR V ZAGREBU.
Beograd, 1. marca. (Z) Današnje »Novosti« pravijo, da je iskal bivši minister dr. Markovič, ki je dospel v Zagreb, stikov z vodstvom hrvatske republikanske seljačke stranke in hrvatske zajednice preko g. Prpiča, dr. Šur-mina in bivšega namestnika dr. Čimiča. Dr. Markovič je stopil tudi v stike s predstavniki prejšnje hrvatsko-srbske koalicije.
njakov, temveč tudi sloves energičnih, nesebičnih izvrševalcev onih slojev, ki so na dobrobiti občine vsled gmotnih žrtev zares interesirani. Naravni strankotvorni činitelji leže glede samoupravnega parlamentarizma v vsakokratnih časovno in krajevno omejenih, konkretnih razmerah, oni so čisto praktično-gospodamtega in socijalnega značaja.
Občina se ne upravlja ne po liberalnih ideologijah, ne po katoliški morali, ne po marksistični bibli in ne po komunistični kratkovidnosti.
Dokler se ljubljansko prebivalstvo ne razčleni za svojo upravo jxj stvar-nejših vidikih, bo njena samouprava le na papirju, njeni interesi pa v neveščih rokah političnih otročajev.	—rgn.
Albanija in naša država.
IZJAVE ALBANSKEGA POSLANCA.
Beograd, 1.; marca. (Z) »Politika« objavlja danes dopis iz Tirane, v katerem prinaša izjave poslanca Kura-kučija, načelnika albanske opozicije, ki ji stoji na čelu liberalna stranka s 35
mandati. O razjnerju do naše države je izjavil ta poslanec: Cim so se določile
definitivne meje med Albanijo in Jugoslavijo, so odpadle vse ovire za ustvaritev dobrega sosedstva in za prijateljstvo. Albanija se sedaj formira in že zato ne more misliti na kako agresivno politiko. Dosega dobrega sosedstva z Jugoslavijo je za nas velika potreba.
Meje so sedaj določene razen majhnega dela. Veleposlaniška konferenca je do ločila meje nam v prilog. Želel bi, da * S bila tudi vaša država zadovoljna z ! mi. Med nami je bilo nesoglasje, ki ps je sedaj prečno odstranilo. Slovanom v Skadru m okolici smo dali šole in priznali smo vsem svobodno veroizpove-danje. Upamo, da bo tudi vaša država ako postopala z našimi sonarodnjaki onstran mej. Zelo bi me veselilo, ako bi izjavila beograjska vlada, da smatra naše meje za definitivne in da nima nikakib aspiracij več.
PoiitKni položaj v Bolgariji.
Sofija. I. marca. (Bolg. brz. ag.) Radikalna parlamentarna skupina je sprejela včeraj na seji s 26 proti 6 glasovom resolucijo, v kateri izjavlja, da vstopa v demokratsko zvezo in tvori z
njo enoto s tem, da se njeni člani brez pridržka združijo z demokrati. Ta sto-pitev utrja položaj demokratske vlade, ker se more še bolj opirati na močno skupino demokratskih sil v državi.
Obnovitev solunskega procesa
DEMOKRATI NAPOVEDUJEJO SENZACIJE V NAŠI NOTRANJI POLITIKI.
Beograd, 1. marca. (ML) Danes je vaš dopisnik izvedel iz krogov demokratske stranke, da se je nekaterim častnikom »Črne roke« po dolgih prošnjah posrečilo doseči, da se izvrši revizija solunskega procesa. To bi bila naj-večja senzacija v naši notranji politiki. Demokrati mislijo, da bi z obnovitvijo tega procesa radikalna stranka doživela
velik fiasko in da je današnji dan, ko so »črnorukci« izvojevali obnovo, oziroma revizijo solunskega procesa, najfatalnej-ši dan za radikale in za vlado. Radikali izgube s tenj svoj največji adut. Radikali pa izjavljajo, da je to čisto navadna stvar. V političnih krogih trdijo, da bo to, če se izvrši, ena na j več jih afer.
Vprašale Sndstrilskaga posojila.
Beograd, 1. marca. (Z) Snoči je bila skupna seja industrijske zbornice in Zveze industrijcev, ki je veljala najetju posojila v industrijske svrhe, ker zahteva finančni minister dr. Stoiadino-vič skupno jamstvo vseli industrijcev za pojasila, kar pa je težko izvedljivo. Industrijska zbornica je predlagala ministrstvu, naj se ustvari poseben sklad, iz katerega naj bi se krilc morebitne škode. Ta sklad bi na koncu 14. leta znašal 103 milijone dinarjev in predstavljal močno jamstvo za eventualne škode. Industrijci bi mogli po tem načrtu odpovedati posojilo vsak čas, dočim tega ne bi mogel posojilodajalec. Eto amortizaciji posojila naj bi omenjeni sklad služil za osnovanje velike industrijske banke. Za prvo leto bi znašale obresti skupaj z vplačili jamstvenega sklada 15 odstot., vsako nadaljnje leto pa le 13.75 odstot. Ker je stanje industrijcev vsak dan bolj kritično, upajo ti krogi, da bo finančno ministrstvo po-voljno rešilo vprašanje industrijskega posojila.
Kandidati za nredsed* niitvo Zedinjenih držav.
N e \v Y o r k. 1. marca. (K) Mac Adoo in senator Hiram Johnson sta postavila včeraj svoji kandidaturi za mesto predsednika Zedinjenih držav. Senator La Follette je umaknil svojo kam didaturo.
Agrarna reforma.
Beograd, 1. marca. (ML) Nocoj je zemljoradniški poslanski klub nadaljeval razpravo o ograrni reformi. Zem-Ijoradniki bodo izdelali daljši predlog za vlado in za odbore glede agrara v Dalmaciji, in bodo v predlogu razložili vse, kar zahtevajo, da se čimpreje reši vprašanje dalmatinskega agrara.
PAŠIČ PRI KRALJU.
POVIŠANJE DISKONTNE OBRESTNE MERE.
Beograd, 1. marca. (Z) Merodajni finančni krogi se bavijo z mislijo Narodne banke, povišati obrestno mero za dva odstotka, vendar pa bi se ta povišek ne smel nanašati na obveznosti države do Narodne banke. Poučeni finančni krogi izjavljajo, da je sedanja obrestna mera zelo nizka in da nikakor ne odgovarja več dejanskemu stanju denarnega trga, ker znaša le 6 odstotkov. dočim računajo denarni zavodi za posojila po 25 odstotkov in več. Finančno ministrstvo objavlja, da bo pristalo na povišek obrestne mere, ako se porabi polovica poviška za odpis državnih obveznosti. K tej stvari se doznava iz krogov Narodne banke, da bo banka povišala diskontno obrestno mero takoj po občnem zboru, ki sc vrši dne 9. t. m.
NOVI KONZULATI ZEDINJENIH DRŽAV.
Beograd, 1. marca. (Z) Vlada Zedinjenih držav je sklenila v najkrajšem času otvoriti konzulata v Skoplju ir Dubrovniku.
VREMENSKO POROČILO.
Beograd, 1. marca. (Z) Snoči je šel ministrski predsednik Pašič na dvor. Kralja je posetil tudi dr. Cvijič. To je dalo nekaterim opozicijskim listom povoda, da vidijo v tej avdijenci pripravljenost g. Pašiča za ostavko. Snoči sta bila pri kralju tudi ministra dr. Srskič in Vujičič.
NEMŠKE REPARACIJE. Vprašanje bo morda rešeno še ta teden.
Beograd, 1. marca. (ML) Nocoj se je nadaljevala razprava med našo in nemško delegacijo o reparacijah. Prešlo se je na podrobnosti. Ker je bil nemški predlog g. Kunzeja v načelu sprejet, je bil velik del njegovega predloga sprejet tudi v podrobnostih. Izgleda da bo vse vprašanje do torka ali srede rešeno in se bo moglo predložiti vladi, ki ga bo že v četrtek lahko podpisala.
DunaJ, L marca. Vremenska napoved za 2. t. m.: Menjajoče oblačno, južno vreme. Zapadni viharji in veUka nevamosi snežnih plazov.
Borzna porottla.
C u r i h, 1. marca. Beograd 7.29, Ne%
York 577250, London 24.84, Pariz 24.08, MU L«, 24.84, Praga 16.74, Budimpešta 0.012 Bukarešta 3.05, Sofija 4.35, Dunaj 0.008125.
D u n a j, l. marca. (Ravnalni tečaji w menjalniški promet za 3. t. m.) Devize, Beograd 89°—894, Berlin 15.30—15.90, Bit-
Ma- ii i76, London 304.700-305.700, g?« 3049-Mb], New York 70.935—71.184 l94 -296* Pra*a 2047-2057, Sofija r4~^28> curih 12275—12.325. Valute. Do-larji 70.860—71.260. bolgarski levi 506—514, nemške marke 14.90—15.90, funti 302.900-304.500, francoski franki 2940—2970, lire 3045—3065, dinarji 883—889, romunski leji 368—372, švicarski franki 12.210—12.290, Češkoslovaške krone 2032—2048, madžarske krone 0.97-1.07.
Berlin, 1. marca. (V zlatih markah.) Beograd 5.58 (za 100 enot), Dunaj 6.28 (za 100 enot),, Milan 18.15 (za 100 enot), Prar" 12.21 (za 100 enot), Pariz 17.66 (za 100 eno 'London 18.055 (za 1 enoto), New York 4 (za 1 enoto). Curih 72.82 (za 100 eno«1
Ob stoletnici B. Smetane.
£&
’ i m „	*
V' '
MMMZ
w“'	;	:
v-'-
»&*? c<*s
T. ■ ;	■	■•;.	■
' y -Sr - 1 .• • ,& ' v -Č iS *
& mm.
- • j * #fii
tpi
S $
'
» •
Slavni češki skladate!! se ie rodil 2.
marca 1824 v Litomyšhi, na pustni torek cb desetih dopoldne. Njegov oče František. ki je doslej imel že sedem hčerk je bil sina tako vesel, da jc ple-sai po dvorišču s služkinjo, ki mu je prinesla vest o rojstvu ter je služinčadi dal na razpolago sod piva, da bi se veselila in obhajala vesel dogodek v družini.
Smetana sam je pozneje o sebi pisal: »Takrat je bil pustni torek, ko sem se rodil in tako mi je bilo usojeno, da bom muzikant.« Njegov glasbeni talent se je v resnici pokazal že v najnežuejši mladosti. Ko je bil štiri leta star, se je že začel pod nadzorstvom svojega očeta učiti igrati na gosli. Ljubši instrument pa mu je bil klavir in dve leti nato je že javno nastopil na slavnostni nkademiji, katero so priredili litomyšl-ski filozofi na čast godu cesarja Franca !, — V letih 1811—35 so bivali Smetanovi v Jindfichovem Gradcu, kjer so v mladem Bedrichu budili romantične dojme stari, historični grad in šiške Iz češke zgodovine. Ljudsko šolo je dovršil leta 1833. V šoli so ga zapisali v »zlato knjigo«. V gimnaziji pa se mu ni dobro godilo in je izstopil že sredi drugega razreda; njegovo izpričevalo je bilo polno nezadostnih. Tembolj pa se je nadarjeni Friderik uril v glasbi. Pri dirigentu cerkvenega zbora Ikavu se je učil gosli, klavirja, petja in morda tudi že začetka harmonije. V JindFichnvem Gradcu so se Smetanovi seznanili z rodbino Kolara. brata odličnega češkega dramatika Jos. Kolara. To prijateljstvo je bilo za Smetano neobičajno pomenljivo: ne le, drt je kot deček preživel mnogo lepih trenutkov v Kolare-vi rodbini, kjer so prepevali igrali na kitaro, prirejali lutkovo gledišče in otroške plese, temveč je pozneje našel
v gospei KolaFevl tudi vneto priproš-njico za njegov sprejem v Procksche-vo glasbeno šolo, predvsem pa je dobil v KolaFevi hčerki Katarini leta 1849 zvesto, iskreno ljubljeno in nepozabno soprogo. Leta 1835 so se Smetanovi preselili v Ružkovo Shotico pri Caslavl. Ker je hotel Bedfich nadaljevati gimnazijske študije, so ga stariši poslali na nemško gimnazijo v Iglavi. Z iglavsko nemščino se ni mogel sprijazniti!, zato ga je oče že po treh mesecih odpeljal na gimnazijo v Nemški Brod, kjer je študiral do leta 1839. Cilj njegovega hrepenenja pa je bila —-Praga. Koncem istega leta ga je dosegel. Začel je nadaljevati s študijami na akademičn? gimnaziji. Bil je srečen in zadovoljen, da biva v središču glasbenega življenja. Šola mu pa vseeno ni prirasla k srcu, tem bolj ker so nekoč profesor in součenci žalili njegov narodni čut, da ni šel več v šolo, ne da bi bil kaj sporočil domov. Živel je glasbi: pridno je igral sam in s tovariši v kvartetu, za katerega je na pamet prirejal razne skladbe, ker niso imeli denarja za nakup not. Posebno so pa tovariši strmeli, ko jim je nekega dne iz žepa privlekel vrsto kvartetov, katere je sam zložil. Seveda to brezskrbno življenje pobeglega gimnazijca ni moglo trajati dolgo. Spomladi leta 1840 je prišei v Prago njegov oče in ga je vzel domu, da se posveti gospodarstvu. Toda agrarec je ostal Smetana le do konca počitnic. Začetkom šolskega leta pa je šel na gimnazijo v Plzen, kjer je študije v treh letih dokončal. Med tem časom glasbe ni zanemarjal: skladal je pcike, koračnice, četvorke, pa tudi resne skladbe. Njegov oče ni hotel slišati o tent, da bi se sin posvetil glasbi. Smetana pa je drugače sklenil. Ko inu jc v šesti Soli prigovarjal neki profesor, naj zaradi slabih uspehov pusti
godbo, češ, da je virtuozov že več kot preveč, je Smetana samozavestno zapisa! v svoj dnevnik: »Nisem in nočem biti le virtuoz. Orodje višje moči sem. Saj pride čas, ko bom s pomočjo in milostjo božjo nekoč v tehniki Lizst; v kompoziciji Mozart.« — Tako je videl Smetana svoj življenski poklic vnaprej in oče se je vdal: poslal ga je v Prago. Smetana je nesel od doma v žepu dval-set goldinarjev. Par mesecev je Izhajal in godilo bi se inu bilo še slabše, da ni bilo takrat v Pragi Kolareve rodbine. Sprejet je bil v glasbeni zavod J. ProJc-scha, kjer je študiral klavir in teorijo. Uslugo je storil Smetani tudi vijolinist Nesvatba, ko ga je seznanil z ravnateljem praškega konservatorija F. Kit-ilom, ki je posredoval, da je dobil Smetana mesto učitelja glasbe v grofovski rodbini L. Thun - Hohenstedna. Tako je bi! rešen Smetana za daljši čas gmotnih skrbi. V rodbini grofa Thuna je deloval do 1. 1847 in se je pridno bavil z glasbeno teoretičnim študijem ter je proučeval velike klasične mojstre Bacha,. Beethovna, Mozarta in romantike Schumanna, Mendelssohna, Chopina in Lizsta. L. 1844 je napisal klavimi ciklus »Baga tclbs et hnpromptus*. Intimni dnevnik ljubezni do Katarine Kolareve. — Leta 1848 je Smetana glasbene študije dovršil. Nato je priredil nekaj samostojnih koncertov po Češkem, ki niso dosegli prav nobenega gmotnega uspeha. Še isto leto je otvo-ril lastno glasbeno šolo*, ki je dobro uspevala. Odslej napreduje Smetana v resnem skladateljskem delu. Najprej napiše klavirski ciklus »Six MoTceano ca-racteristiques« in ga posveti Fr. Lizstu. Veliki politični dogodki leta 1848 so povzročili kompoziciji »Koračnica pra-| škili legij« iti koračnica »Narodne gar-| rle«. V naslednjih letih so nastale nove I klavirske skladbe »Listki v spominsko j knjigo«, »Polke«, slavnostna uvertira j D-dur za orkester, priljubljena polka ! »Našim dekletom.« Slavnostno sinfonijo v F-duru je komponiral k poroki cesarja Franca Jožefa, pozneje pa klavirski trio v g-molu pod vtisom izgube svoje hčerke Bedfške. — Leta 1856 prevzame Smetana mesto ravnatelja Filharmonične družbe v Goeteburgu na Švedskem*, kjer je bil dirigent. Toda ljubezen do rodne grude ga je vlekla v domovino. Njej je hotel služiti kot veren in zvest sin. Na povratku v Prago mu je umrla ljubljena soproga. Vrrviv-ši se domov, ni mislil, da bo moral doživeti razočaranj na kupe. Odprl je zopet glasbeno šolo, ustanovil glasbeno dramatično šolo, uvedel je koncerte na abonma, ki so končali z ogromnim deficitom. Kot glasbeni kritik je neusmiljeno bičal konservatižem v češkem glasbenem življenju. V tej dobi je nastala prva Smetanova opera »Branibori na Češkem«, kmalu na to pa večnolepa »Prodana nevesta«, ki pomeni v glasbeni zgodovini prehod o<! Mozartove »Figarove svatbe« k novejši komični operi. Obe deli sta dosegli dokaj po~ voljen uspeh. Smetano so’ Imenovali ravnateljem gledišča, kateremu se je posvetil z Idealno vnemo. Komponiral je salonsko konverzačno opero »Dve vdovi« in »Dalibora«, katerega sta občinstvo in kritika odklonila. Začel se je boj proti Smetani*, češ, da ue komponira v narodnem duhu in da je »vvagneri-janec«. Kot odgovor na napade je napisal največjo svojo opero »LibuŠo«, katero je namenil za slavnostne prilike. Leta 1S74 je neumorno delavni mojster izgubil sluh, čigar izguba je izvirala iz bolezni v možganih. Poskušal se ie
zdraviti, toda brez uspeha. Dati je moral slovo gledališču in je živel pri svoji hčeri v Jabkenicih ter tu pisal naj-krasnejša svoja dela, med njimi ciklus sinfemiških pesmi »Ma vlast«, komorni kvartet, »Iz mojega življenja«, opere »Poljub«, »Tajnost« in »Čertova stena«. Priznanja za svoje veliko delo v pro-speh češke glasbe Smetana ni doživel. Nerazumevan je hiral in hiral, dokler ni bolezen tako napredovala, da so ga morali prepeljati v praško umobolnico, kjer ga je dne 12. maja leta 1884 reši-
la trpljenja bela žena. Po njegovi smrti je prišlo šele spoznanje. Češki narod
je uvidel, kdo mu je bil Smetana, Začel je razumevati njegova glasbena dela, ki so tekom let našla zaslužene uvaževanje v vsem glasbenem svetu. »Prodana nevesta* je danes ena najpriljubljenejših komičnih oper sploh. Ob stoletnici Smetanovega rojstva se tudi Slovenci z globokim spoštovanjem klanjamo manom nesmrtnega češkega narodnega skladatelja.	—o—
P,:
Mola domovina.
(Ma vlast.)
Ciklus sinfortiških pesmi Bedficha Smetane.
Umetniškega poslanstva Bedricha Smetane češki narod za časa skladateljevega življenja ni razumel in ga je vdklanjal. Število bridkih ur nerazumevanja se je mojstru še povečalo, ko ga je usoda udarila z gluhoto. Kot narodno samozavesten človek je v naj-hujsili časih zlagal slavospev svoji ljubljeni domovini, slavospev, ki nima para v vsi glasbeni zgodovini, ciklus sinfo-niških pesmi za veliki orkester »Ma viast«.
Ciklus se deli v dva dela. Prvi obsega sinfoniške pesmi »Višegrad«, VI-tava«, »Šarka«, drugi pa pesmi »Iz čeških logov in gajev«, »Tabor« in »B!a-nik«. Prve štiri pesmi je Smetana napisal v letih 1874 in 1875, dočim so nastale »Tabor« in »Blanik« šele v letih 1S7S, 1879. Izvajajo se pa od leta 1882 kot enotni ciklus z naslovom »Ma vlast« (»Moja domovina«). V lažje razumevanje cikla podajamo v naslednjem kratko vsebino vseh šestih skladb.
Višegrad pomeni začetek češke zgodovine. Bil je to grad, sedež Libuše, Premislovskih knezov in kraljev. Skladatelj nam slika življenje na gradu: zbirajo se vitezi vojaki pred boji*, veselo rajajo in plešejo. Toda slava mine. Strastni boji začno in Višegrad je njihova žrtev. Ostanejo le razvaline gradu, nema priča nekdanje slave. —
Vltava. Skladatelj nas vodi v naravo. V Šumavskih gozdih izvirata dva potočka, žuborita dalje v solnčnil) žarkih in se kmalu združita v reko VI-tavo, ki šumi po češki zemlji, med temnimi bori, iz katerih sc oglašajo lovski rogovi in se vije dalje med njivami in travniki, h brega se čuje plesna godba in ženitovanjsko veselje. Na zlatih valovih Vltave plešejo ob mesečnem svitu rusalke in vodne vile. V svatojan-skih vodopadih bobni Vltava preko skal. nadaljuje svojo pot proti Pragi, se veličastno vali mimo Višcgrada, odkoder izginja skladateljevim očem v daljavo.
Sarkei. Snov je vzeta pripovedki, ki pravi, da je Sarka varana v ljubezni, s svojimi družicami sklenila boj proti moškemu pokoleniu. Knez Cfirad gre s svojo vojsko nad njo in jo najde privezano na drevo, Krasota Šari; e ga tako očara, da jo oprosti vezi. V taboru Cti-radovih vojakov zavlada veselje: poza-bivši na nevarnost, pijo vojaki do noči, dokler drug za drugim ne zaspe. Takrat da Sarka znamenje z rogovi: njena družice pribite in pomore Ctiradovo vojsko. —
Iz čeških lugov in gujev, V tej pesmi nam skladatelj slika krasno poletno popoldne na deželi. Polja in travniki delite, solnce se smeje, žito valovi, Ptički pojo. Pesem prirode! Ljudstvo prepeva in pleše, veseli sc življenja.
Tabor je pesem husitske dobe. Hu-siti so si na Taboru zgradili svoj sedež.
Njihova pesem: Kdo ste božji bojevniki jih jc navduševala za boje, v katere so šli s prepričanjem, da njihova sveta in pravična stvar mora zmagati, če tudi bi morali zanjo umreti. — Smetana jc v tej si meniški pesmi uporabil husitski koral.
Blanik je nadaljevanje »Tabora«. V notranjosti gore Blanik počivajo junaki iz slavnih husitskih bojev in čakajo ugodnega časa, da zopet zagrabijo za orožje. Po vrhu Blanika pasejo pastirji svoje čede, nevedoč, kaj se skriva v globini gore. Nad češko zemljo prihajajo nesreče, od nikoder ni pomoči: vzbudč se junaki »Blanika«, gredo na svet. da prinesejo domovini — rešitev.
Smetana je pisal te sinfoniške pesmi iz vere v slavno preteklost Češke, v nje zgodovinski pomen. Veri v preteklost svoje domovine je pridružil še opev krasot čeških krajev in vero v bodočnost svojega naroda. Na podlagi teh momentov je postal Smetana narodov buditelj in prorok. Njegov ciklus »Moja domovina« je veliko priznanje vere v narod in ljubezni do naroda. Ne obupajte, ne bodite maloverni, radujta se, saj pride nekoč dan rešitve! Glasbeno pomeni ciklus največje ln najvrednejše delo češke orkestralne glasbe in vrhunec Smetanovega stvarjanja sploh, vrhunec tehniškega obvladanja forme in tudi kompozične tehnike »Mojo domovino« je skladal Smetana popolnoma gluh. Njegovi prijatelji sc upali,, da mojster ozdravi. Napotil se je v namen zdravljenja k Ur. Troeltschu v VViirzburgu. Ko je vlak odpihal iz praškega (smihovskega) kolodvora in je Smetana skozi okno zagledal silhueto Višegrada, je vzkliknil: »Ko bi se me nebo hotelo usmiliti, da bi po povratki v Prago mogel poslušati svoj »Višegrad«! Mislim, da bi od veselja zblaznel!« Smetana se je vrni! domov ne-ozdravijen, nebo sc ga ni usmililo in svojega najlepšega orkestralnega dela ni nikoli slišal. »Moja domovina« pa mu je prinesla priznanje domovine m tujine. V Nemčiji, na Francoskem, Angleškem., v Ameriki, na koncertih vseh svetovnih orkestrov je stalno na sporedu. Praški koncerti, na’ katerih se izvaja »Moj: domovina« so narodni prazniki. Ljudje prihajajo trumoma, kot v hram božji. V srca mu segajo Smetanove pesmi o domovini, kot jo je veliki mojster videl v trpljenju, ponižanju in sla-' vi, v mitih in v resnici. Genijevo pro~ roŠtvo se ie leta 1918 že izpolnilo: Češki nared je dosegel/svobodo. --
Ciklus »Moja domovina«, se je v Ljubljani celotno iz vala! zadnjič o Priliki vsesckolskega zleta 1922 na koncertu Sredočeško Filharmonije k Klad-ria. V proslavo stoletnice Smetanovega rojstva pa ga bo izvajala na slavnostnem koncertu »Zveza godbenikov* pod vodstvom g. kapelnika An ton in a Ba, iatke. —
Branislav Nušič.-
Dve koncertni točki.
Preteklo ie deset minut preko devetih, a koncert, ki bi ga moral otvoriti s svojim predavanjem, ie bil napovedan točno ob devetih. Jaz pa sem Še vedno sodri pri brivcu i z namiljenim levim !iee‘m.
— Požuriie se, požurite! — sem zakleni brivcu, ki mi je ravno pričel pripovedovati, kako izborno sc ja zabaval na natakarskem plesu.
— Požurite se! --'serrt ponovil že bolj obupno hi pomislil na zadrego prireditvenega odbora, ki mora tako dolgo čakati na prvo točko programa.
Ko sem se naposled rešil brivca in dospel na cesto, sem začel korakati s hitrostjo Šestih kilometrov na uro. Devet in dvajset minut je že bil«, « Jaz, prva točka programa, sem še vedno korakal po terazijah; publika je nestrpno pričakovan začetka ki prireditveni odbor je zasedel ure tefeiona v bližini »Moskve« ter preklical že celo aro naročnikov, ne da bi me našel.
Dospel sem končno tudi pred »Moskvo«, toda treba se je bilo še dvigniti. Klub, v katerem bi moral predavati se ie nahajal v drugem nadstropju. Če dirjam navzgor po stopnicah, bom zasopljen In mi ne bo mogoče takoj sesti za kateder. Lift ie Še vedno vozil pose trnke hi kdo ve, koliko časa bi moral čakati, da bi prišei na vrsto.
V tem trenutku mi je padla na um Srečna misel, da se nahaja poleg nasprotnih stopnic v nasprotni utici še en lift Požurll sem se naglo na nasprotno stran.
Lift je bil v parterju »p tudi pubiike ni bflo: situacija ie rešena, sem si mislil. Pred liftom jo čakala samo neka prijetno dekoi-tirana dama s fanatično Irizuro in uestrpno stopicala.
— Želite tudi vi gori?
— Da!
— V drugo uadstropi«V
— Da mi koncert!
Pomagal sem ji, da je stapiia v lin, sam pa sem odšel, da poiščem pikola, ki se v takih slučajih navadno ne more najti. Zaposlen je bil gotovo tudi mi na sprednji strani.
Vrnil sem se in sedel k gospel v lift, da skupno počakava pikoia. Postajala sva nestrpna, toda pikola ni hotelo biti. Pogledala je na uro gospa/pogledal sem jaz. njen obraz sc je skremžil od obupa, ttioi obraz se ie. skremžil od obupa, pikola pa še veduo ni bilo.
— Ne bi 1! mogla sama dvigniti lifta? — je vprašala gospa.
— Seveda: mogla bi! kr zapri sem vrata, potegnil za konopec šn lift se je priče! dvigati, prijetno kakor balon.
Grspej ie odlegla, odleglo pa je tudi meni. Pričela sva se celo pogovarjati.
—• Vi greste tudi na koncert?
— Da, toda zakasnila sem se in moja točka ie^ druga na programu.
— Sonata Št. 6, soio na klavirju?
— Da!
— Potem se ue razburjajte, iaz sem, celo prva točka programa.
— Predavanje?
— Da!
— Veseli me! — i« zadovoljna je bila, da se je tudi prva točka zakasnila.
Tako sva se predstavila drug drugemu ■ti dospela do prvega nadstropja: lift se je elegantno dviga' in nosi! dve koncertni točki, ki ju je publika nestrpno pričakovala, odbor pa obupaval
Dospela sva do drugega nadstropja in takrat me je nenadoma prešinila neprijetna ta porazna misel.
Nisem vedel kako se zaustavi lift in kaj ie treba storiti da se ustavi v drugem nadstropju: vse kar sem zna! jc bilo to, da sem. zopet potegnil za vrv.
Pomagalo ni nič; prešla sva že polovico vrat, lift se ic še vedno dvigal. Pričel sem pritiskati na razne kljuke, vleči za vrvi — nič ni pomagalo. Lift je mirno in elegantno zapustil tudi drusso nadstropje in kotnai enkrat jc tudi gospa zapazila, Ua potujeva previsoko.
—- Vi ne znate ustaviti lifta?
— Ne.
— In dvignili smo se preko drugega nadstropja?
— Da!
— Joj! — je vzkliknila In pričela kakor obupana ptica tresti kletko.
—■ Jaz sicer nisem vzkliknil »Joj!« — toda zmedel sem se kakor pfžčc v travi in nisem vedel ne kaj bi. ne kako bi. Lift se ie med tem elegantno dvigal, prešel tudi tretje nadstropje, naposled četrto; naenkrat sva občutila močan sunek, kakor potres ta gospa ml ie padla v naročaj tako lepo kot
v kakem gledališkem prizoru.
Lift je udaril v podstrešje, ker dalje ni mogel. Prilepil se je na strop kakor lasta-vičie gnezdo ta še mar mu ni bilo, da sa nahajata v njem dve prvi točki programa.
— Joj! — je vzkliknila gospa Sonata številka 6 ponovno — kaj bo sedaj?
— Nc vem! — sem odgovoril obupno.
— Ali od tu ni izhoda?
— Ni ga!
— Ampak za božjo voljo, kaj bo rek A fnoi mož? V prireditvenem odboru je ta ic odšel naprej, ker jc mene zadržala irjzerka.
— Mene pa brivec.
— Toda svet. ta koncert?
— Ne vem. Program bo moral začeti od zadaj.
— Dobro — in na gospo Sonato je navalila nova plima obupa — koliko časa bova tako sedela?
— Dokler ue pade kotnu na ura, da naju reši.
Sedla je zdvojeno na konec klopi, ja« pa na diugega. Pretekla le ena minuta, pretekli sta dve. pretekle sb tri, štiri, preteklo jih Je pet... Celo leto.
— Prtenati morate, da ie pobožaj zelo nezgoden — ie pričela in vila roke od obupa.
— Priznavam.
— Svet, a midva sva tu, takavekoc na podstrešju — to. jaz sem poročena.
— Da, ali...
— To je strašno.
Pretekli sta še dve minuti. Gospa ic postajala že čisto brez uma in občutU sem potrebo, da jo tolažim.
— Nič ne pomaga... vat moa-am, tako ali tako...
— Da. ali kako — prične znova — to se menda šs nikomur ni dogodilo.
— O, da.
— Kako?
— Sedaj	imava	tako in tako časa	dovoli. da vam	lahko	potrdim. Nekaj podob-
nega se je dogodilo žen! nekega popa. Odšla ic k sestri, ki je bila istotako poročena z nekim popom v tretji ali četrti vasi ob progi, da ostane pri njej preko dneva in se potem v ni e zvečer z zadnjim vlakom. Na	povratku	jc na	predzadnfi postaji	ob-
čutila potrebo, da mora izstopiti, čeprav ie v.ak stal samo eno minuto.
— To bo menda dolga povest — me je prekinila moja popotnica nestrpno.
— Vseeno je, lahko bi bila tudi daljša, saj vidite, da se nihče ne spomni, da bi naju izpustil iz podstrešia.
Vzdihnila	je globoko ta zdvojeno,	jaz
pa sem nadaljeval.
— Popova žena, ki je tamkaj večkrat potovala, je vedela kam mora iti, čeprav je bilo temno, toda prav tisti trenutek, ko je vstopila ta zaprla vrata, je lokomotiva zažvižgala ta vlak se Je pričeS pomikati. Hotela je nazaj, ampak vrata so bila kakor navadno na postajah, pokvarjena; zunaj so se dala odpreti, znotraj pa je manjkala kljuka. Popova žena je obupno razbijala po vratih, toda pomagalo ni nič; vlak je odšel ta tudi postajenačelnik se je vrnil v hišo, pogasil luči in legel k počitku. Ker ie bHa postaja oddaljena od vasi, grešne popove žene nihče ni mogel čutL Morete si mfsliltl, kako ji je biki...
. — Toda to ni niti najmanie podobno mojemu sedanjemu položaju — me je prekinila zopet gospa Sonata.
~ Čakajte, postalo bo še slično.
Pričel sem pripovedovati dalje.
— Popovka je zaman razbijala po vratih; nazadnje jc trudna in izmučena sedla na sedišče, ki ni ravno pripravno za odpo-čitek in se vdala v usodo. Prenočiti je hotela tako ta počakati drugega dne, ali...
— Torej jo je vendar nekdo rešil? — le vzkliknila gospa Sonata.
—- Čakajte. Knjg polnoči je začula, da se približujejo neki koraki hišici, v kateri je biia zaprta. Obudila se ji je znova nada in Pričela je znova tolči po vratih. In res, prišel je čuvaj ta — odprl vrata...
— Na, hvala bogu! — ie vzkliknila gospa. kakor da i« tudi ona ie rešena.
-- Čakajte, vendar. Čuvaj je stopil ru vrata in pričel papovko stroga izpraševati, ne da bi jo pustil ven: »Kdo si in kaj delaš tu?« Povedala mu je vse, toda ni ji hotel verjeti: »To je vse izmišljeno; ti sl kaka postopačka!« —je rekel čuvaj in dostavi: »Izmislila si si ce,o, da se vrata znotraj ne dajo odpreti. Čakaj, da ti pokažem!« In ču-vaj ie vstopil ter zaprl za seboj vrata, ko pa ji jc hotel dokazati, da je lagala, je satu na največje presenečenje opazil, da se vrata res ne dajo odpreti in tako sta biia sedaj z.aprta oba. popovka ta čuvaj.
— Joj!
— Joj! — je vzkliknila tudi popova žena, toda pomoči ni bilo. Tolkel je čuvaj $ pestjo po vratih, a rešitve ni bik). In hote ali nehote, ostala sta popova žena to čuval celo noč skupaj zaprta.
— Pa ne, da bi tudi midva nvoratn ta ostali do jutra — Je vzkliknila druga točita programa.
— Popova žena je vzdihovala to obupovala: kaj poreče pop. ko bo izvedel, da je prebila celo noč s čuvajem v kletki pod stropom.
— Saj vendar nista bila pod sit ropom — je popravila gospa Sonata.
— Seveda ne, pardon, midva sva pod stropom.
— Res je, res, mož to svet — se je prestrašila ponovno druga točka programa.
— Čuvaj pa je tolažil popovlčo: »Tako je na zemlji; tudi če prebijeva to noč skupaj, -kakor dva mala nedolžna otročička, svet bo vseeno govoril in pop bo vseeno sumi.«
— Sevedal — le vzkliknila bolestno
gospa.
— In zato — je nadaljeval čuvaj — nt-ma smisla biti otrok. Ko bo svet že tako in tako lajal in pop tako ta tako sumii, stori raje tako, da ti vsaj ne bo žal.
— Ne — se je pričela razburjati drug« točka programa.
— Tako je čuval ponavljal popovki svoje tolažbe, dokler tudi sama ni uvidela, da ima prav in je rekfa: »Resnico govoriš!«
— Moj bog. ne bo še kmalu rešitve? — ie pričela zopet tarnati gospa Sonata.
Ivan D er žič:
Prevzem Južne železnice.
III.
V prvih dveh člankih sem omenil samo glavne točke takozvanega ofici-elnega Rimskega akorda, ki je ratificiran in tudi uzakonjen v Avstriji, Italiji in Madžarski. Pri nas mora priti pred skupščino, da se sedanje stanje — vendar enkrat konča. Poleg tega ofici-elnega sporazuma pa p&stoja še posebni sporazumi med posameznimi državami. Tako je Italija sklenila poseben sporazum z Avstrijo, po katerem Avstrija na svojih železnicah dovoljuje za gotove stvari 30 do 40% znižane tarife za vozovne 10 tonske naklade. Semkaj spadajo: riž, južno sadje, kostanj, makaroni itd. S tem je Italija za svcie eksportne artikle dobila zelo veliko kompenzacijo za one olajšave, ki iih je Avstrija dobila pri Rimskem akordu.
Naša dižava je sklenila posebno, nekako tajno pogodbo z družbo južna železnice, da odkupi z zneskom 850.000 zlatih frankov vso privatno imovino južne železnice v naši državi, izvzemši javnih in carinskih skladišč v Zagrebu; isto tako spada v ta kup vsa imovina pokojninskih skladov za uradnike in ‘ sluge ter provizijskega sklada za delavce. Družba južne železnice je prodala s tem tudi imovino — pokojninskih skladov in provizijskega sklada vzlic Protestu odborov, ki so na podlagi po-stoječih pravil upravljali te sklade.
Družbina privatna imovina v naši državi je cenjena na približno l1/? milijonov zlatih franc, frankov. So to zemljišča in gozdovi ob glavnih progah, ki lih je družba tekom let nakupila.. Za to Pa je naša država prevzela vse obveznosti napram osobju, ki ga je prevzela in povrh temu še obveznost za Plačilo pokojnin vsem upokojenem južne železnice v vseh državah po ključu
17.	točka 12, in sicer 25.1 % skupnih letnih stroškov. Nekaj časa se je govorilo pri nas, da naša država s tem . kupom naredi zelo dobro kupčijo, ker je vsota 850.000 zlatih frankov zelo Majhna. Tudi se ni polagalo nikake važnosti na ostale določbe člena 17. Kadi tega je prišlo do tega, da smo Prevzeli ogromne obveznosti za upokojence južne železnice v drugih državah.
Za vse upokojence južne železnice se plačuje pokojnino in postoječe dTa-E dokIade iz tekočih obratnih do-nodkov prog v posameznih državah.
račun gre v »Clearingu« in naša dr-Č Lm°rl plačati ^asom čl 17 točka SP Jfi ^ Skupne vsote. Ta vsota in ro ^°>	°	preračuna na zlate franke
. 2 , na v Posameznh državah od-
33 o a, * FT°?5 \n sicer v Avstriji od-o%, na Madžarskem	v itniiii
24.6% in v JugosalvS 25? f’ 7™
dejstvo je, da ima Avstriji?- xZnan°
kojencev južne železnic^ ker U?,°'
v Avstro-Ogrski pač
Skt element. Povrh tega je bil na S'
Ei2!lni aParat družbe z
gleda ri? !1 Vls°kega uradništva, lz-
gacija sniAif oficijelna državna dele-
Pojma o vsot!!hlmela najmailjšega
meznih državi? if p&k,°3ninex V PfaT ur2avflh, ker si drugače pač ni
nhrnJ? predstavljati tako neizmerno
s,o n ei\r na^e države. Ni dovolj, da
nnas ^ci P^j Povsod zapostavljali
dl S >,Sedai ^ prišl° d° absurda,
1 državni zastopniki podpišejo
Veniti*	XTEetS
omdfJSJr* w,w? - ic «*-* m ta prav ^ «•»*
— In čuvaj je rekel popovi ženi- »K« bo svet tako in tako lajal in bo pop' tako ® tako sumil, stori...«
— Ali, gospod ...
— To ste mi že trikrat ponovili, spod... m hotela je nadaljevati, toda v trenutku Je obmolknila. Od spodaj, kakor nekje iz kleti, so se čuli temni zvoki valčka.
Gospa je prebledela.
— Koncert je že končal in pričel je Ples, midva pa še vedno visiva tu!
. — Mislite zares, da bova še dolgo tako visela? '
— Gotovo; liha nihče več ne rabi; po-zabili so na naju.
— Toda za božjo voljo, kaj naj počneva?
— In čuvaj je rekel popovi ženi...
— A veste, kaj Je popova žena rekla čuvaju?
. ,— Vem! — m nasmehnila se je dražestno in ljubeznivo.
Nehote in nevede sem iztegnil proti njej roko In našel njeno toplo ročico, ki bi malo preje morala izvajati sonato št. 6.
jaa m* 1° je odtegniti, toda segel n,rt.z d™80- JI jo ovijem krog pasu in Pri tem šepetal:
~ In čuvaj je rekel popovi ženi... niu . ra* Pa ie nenadoma radostno vzklik-a 1“ se mi izvila.
takn i„i ^e. p,ri^el drveti navzdol in se žuril se mi 1i°’j ,or. vedno* kadar pada. Zazdelo bij izpahnjen	m iz nel,a’ iz katerega sem
koma7	sva!	~ le vzkliknila gospa in
terju.	ksovorila,	sva	že bila v par-
«i. fe ?Slfe nim?"1! Kd0 vam ,nar0;
Prestra?pTiim r.11 ,	~ se,n se za<lrI na<i
“os roko Tn	mi ie pomolil pod
J« bil zaposlen i«"'00 in se opraviieval> da zaposlen na nasprotni strani.
P#kWe©baSMe^iciPOraZUIna *Va Se na51a
pakt,, s katerim se naša država zaveže letno plačevati ogromne milijone za pokojnine — tujim državljanom, — nekdanjim r.ašim zatiralcem.
Na skupne stroške se računa pokojnina vseh onih južnih železničarjev, ki so bili upokojeni na točkah 2. 3 in 7, člena 17 Rimskega akorda. To določbo je zahtevala naša delegacija v posebni točki 8 čl. 17. Naši zastopniki so pač mislili, da bodo pred prevzemom južne železnice v državne roke upokojili par tisoč jugosl. južnih železničarjev. Ta račun je bil napačen, ker je temu nasprotoval službeni red družbe južne železnice, po katerem ima vsak nastavljenec pravico na 1 leto bolniškega stanša in 3 mesečno odpoved — pred upokojenjem — torej 15 mesecev. Teh določb naša delegacija ni poznala in sledila je potem nezaslišana blamaža naše države, ko je prezentirala v decembru 1923 okoli 4b0 jugosl. južnih železničarjev generalni direkciji na Dunaju v upokojitev, a je dr. Fali to »insinuacijo« kratko odbil. Na skupne stroške »Clearinga« torej naša država ni mogla upokojiti niti enega južno-železničarja v naši državi.
Avstrija pa je to izrabila in dah skleniti poseben »Abbaugesetz fiir Privat-bahnen«. Na podlagi tega zakona je bilo čisto po načrtu upokojenih okoli 2-100 avstrijskih južnih železničarjev dc 15. oktobra 1923 na skupne stroške. Omenil sem že prej, da znaša pokojnina z dokladami za upokojence vseh vrst južne železnice v naši državi okoli 17 m«l. dinarjev na leto. Primeroma zelo majhna vsota! Tudi je pokojnina osobito v Avstriji veliko večja kot pri nas. Ne motim se, ako trdim, da znašajo skupni stroški za upokojence južne železnice pred uveljavljenjem, oz. ratifikacijo Rimskega akorda v vseh štirih državah 150 mil. din. letno. K temu pride še pravilno novo upokojenih 2400 avstrijskih po »Abbaugesetzu« z najmanj 30.000 Din. letno za vsakega, kar znaša 72 mil. D. letno. Skupna vsota za vse upokojence bo torej najmanj 222 mil. din. letno. Od tega pa plača naša država 25.1 odstotka ali 55,722.000 dinarjev na leto. Ker jugosl. južno-žel. upokojenci prejemajo samo 17 mil. din., naša država plačuje za sedaj letno okoli 39 mil. din. za avsirij-ske madžarske in italijanske upokojence južne železnice. Če še ponovno po-vdarim, da imajo upokojenci južne železnice v naši državi najmanjše, uprav beraške pokojnine, potem je razvidna vsa brezglavost in popolna neinformiranost, da ne rečem nesposobnost, delegacije naše države, ki je sklepala in podpisala Rimski akord.
Da niti pri ministrstvu za premet, niti pri finančnem ministrstvu nimajo prav nobenega pravega vpogleda v celo vprašanje južne železnice, dokazuie iu-di vladni predlog v finančnem zakonu, s katerim je hotel takratni minister za promet g. dr. V. Jankovič uzakoniti Rimski akord. V členih 109 in 110 predloga finančnega zakona so vnešene samo postavke za pavšal letno 5,800.000 zl. fr, dalje 200.000 zl. fr. za odkup proge Za-greb-Karlovac, potem 850.000 /A.St. za odkup privatne imovine in pa ms letni delež največ 25.1 odstotka za takozvani specijalni fond: 4 mil. zl. frankov letno iz prometa preko Trsta. V finančnem odboru je pomočnik ministra za promet
— Domov greni! — je rekla prva točka programa. — Sram me je sedaj iti' na zabavo.
— Saj sva že izvedla najiaii koncertni točki.
— In vi ste zadovoljni?
— Ah, ne, dokler ne dokončam pripovedke.
— Dokončali ste jo že enkrat.
— Zdi se mi, da vam nisem povedal, kal Je popova žena odgovorila čuvaju. Vas lahko spremim, da vam medpotoma povem?
Prikimala je in ponudil sem ji roko. Sla sva počasi, tesno drug ob drusem, ka-ker morata iti dve koncertni točki. Iz dvoran palače so prihajali na ulico veseli glasovi valčka in žarki električnih luči. Gospa je molčala, jaz pa sem šepetal:
,	— In tako je čuvaj ponavljal svojo to-
i ?C{y9v' žcni' dokler tudi sama ni uvi-vorlš' 'ma prav rck'a: »Resnico go-
.Naslednjega dne sem ležal v postelji in ‘al bolnega, ker sem se pri prireditve-odboru opravičil z boleznijo. Opoldne glasilo-3 dišeče pisemce, ki se Je takole
Prva točka!
nri«i?r2čn? sem se opravičila, da nisem Rtk:’a sem možu, da
veflnn nh? a n0K‘°> katero imam še bite da te"0’ Jezim se ^ vas. Skr-naiini točk^H? Pn prill0<lni(-‘m koncertu
Vaša
Druga točka.
Moderno preurejeno kopališča, restavracija in kavarna. Centralna kurjava!
g. inž. Avramovič branil te člene, finančni odbor pa je odbil zahtevo po ratifkaciji In akord mora kot poseben zakonski predlog pred skupščiuo. Demokratski klub je v svojem »iz/ešta?u« o budžetu podal posebno odvojeno mišljenje radi odkupa južne železnice. A tudi to »mišljenje« ne vsebuje vseh obvez države po Rimskem akordu. Imam vtis, da je vlada popolnoma nepripravljena in neorijentirana v finančnih obvezah predložila akord v finančnem zakonu in da tudi opozicija ni preštudirala finančnega efekta — obvez iz akorda.
Za sedaj naša država mora plačevati pavšal 5.800.000 zl. fr. 25.1 odsiot-ka od 4 mil. zl. fr. za promet preko Trsta letno najmanj 500.000 zl. fr. skupaj 94.5 mil. dinarjev, dalje 17 mil. din. za jugosl. upokojence in okoli 39 mil. din.
za ostale upokojence bivše južne žel. To znaša letno okoli 150.5 mil. din. brez onih 200.000 in 850.000 zl. frankov za odkup proge Zagreb-Karlovac in privatne imovine j. ž. Te obveze so naši državi naprtile Italija, Avstrija in Madžarska; naša država pa je obvezana s podpisom ratifikacijske listine. Ali je pod takimi pogoji in pri takem dejanskem stanju mogoče kaj drugega, kakor da nas Avstrijci in Italijani imajo za nadute in neumne Balkance? Imajo prav! Zgubili smo 1. 1919 miliardno premoženje iz skupne imovine Avstro-Ogrske, ker so naši vodilni prečanski ministri patetično izjavljali — »ne trebam® ništa od Švaba«, na konference pošiljamo popolnoma nepripravljene in partijsko izprane delegate, nasprotniki pa se nam ro-milovalno smejejo in nas tepejo povsod.
Armada kandidatov za letošnje volitve v Italiji je prišla iz svojih dosedanjih skrivališč. Agencija Stefani je že pred par dnevi objavila vse liste, ki so bile potrjene. Vsega vkup je bilo postavljenih 1354 kandidatov na 138 kandidatskih listah. Od armade »pokicanih« odpade na fašistovsko listo, ki je edina popolna večinska	lista 356 mož, a
na	137	manjšinskih list	998	kandidatov. Med
temi manjšinskimi listami so tudi štiri fa-šistovske manjšinske liste, takoimenovane liste-bis, na katerih kandidirajo fašisti in liberalci. Te fašistovske liste-bis so bile vložene v Toskani, Laciju, Abrucih in v Apuliji ter vsebujejo 23 kandidatov.
Ako razporedimo kandidatske liste po strankah, ki jih zastopajo, dobimo sledečo precej jasno sliko volilnega položaja.
1.	15 fašistovskih	list	s 356 kandidati.
To	je,	kakor ravnokar	rečeno, edina večin-
ska lista.
2. 15 popclarskih list (v vseh okrožjih).
3. 15 list socijalistov-unitarcev (v vseh okrožjih).
4. 14 komunističnih list, ki so bile postavljene v vseh volilnih okrožjih razen na Sardiniji.
5. 13 list maksimalističnih socijalistov (v vseh okrožjih razen Sardinije in Abrucev).
6. 9	liberalnih	»sporednih«,	t.	j. vladi
in fašizmu prijateljskih list, in sicer v Pije-montu (GioSrtti), Liguriji, Emiliji, Toskani, Laciju, Kampaniji, v Abrucih, v Apuliji in na Siciliji.
7. 5 list demokratičnih socijalcev iti sicer na Siciliji (bivši poštni minister v Mussolinijevi	vladi Di	Cesaro), dalje	v Kalabriji, v Kampaniji,	v Toskani	in	na Sar-
diniji.
8. 4	sporedne	fašistovske	manjšinske
liste ati liste-bis, kakor se navadno krajše’ imenujejo, in sicer v Toskani, Laciju, Abrucih in Apuliji.
9. 4 .liste kmetske stranke, nekaki italijanski zemljoradniki, ki so postavili svoje kandidate v Pijemontu, Lombardiji, Liguriji in Laciju. Te stranke ni smeti zamenjati z nekdanjimi agrarci, ki so se popolnoma ziili deloma z desnimi liberalci deloma s fašisti in sedaj oficijelno ne obstojajo več.
10. 12 republikanskih list. Republikanci niso postavili- svojih kandidatur v Pijevnon-tu, na Sardiniji in Abrucih, drugače pa po vseh volilnih okrožjih.
11. 8 list ustavne opozicije, ki ji nače-lujeta bivši ministrski predsednik Ivance Bonomi in bivši minister Amendola. Ustavna opozicija, imenovana tudi »Demokratska zveza«, je postavila svoje kandidate v Aorucih, Emiliji, na Sardiniji, v Lombardiji, Kampaniji, Benečiji (Benetke), pri nas v Ju-•ijski Krajini in v Kalabriji.
12. 5 list »neodvisnih«, in sicer v Abrucih. Apuliji, Emiliji, Kampaniji in Kalabriji. 13. 2 listi sardinske stranke, ki se oficijelno imenuje »Partrto Sardo d’ Azione«. To so sardinski avtonomisti, ki imajo v svojem programu avtonomijo svoje dežele Sardinije in so tudi nasprotniki tradicionalnega rimskega centralizma. Takoimenovane »narodne« stranke, v prvi vrsti fašistovska, jih smatrajo vsled tega za nevarne separatiste. Ta stranka ima precej pristašev samo med Sardinci. Svoji dve listi je postavila na Sardiniji in v Laciju, to poslednjo gotovo samo zato, da zadovolji s tem določbam volilnega zakona, ki zahteva, da mora bili isti volini znak zastopan vsaj v dveh volilnih okrožjih.
14. 2 slovansko-nemški listi, in sicer naša slovanska lista v Julijski Krajini in nemška pa Tridentskem (v beneškem volilnem okrožju). Ta lista je, kakor vam je že znano, slovansko-nemška le v tehničnem oziru, medtem ko so obe stranki — slovanska in nemška — v vsakem drugem oziru popolnoma neodvisni.
15. 2 listi fašistovskih disidentov v Pijemontu in Lombardiji.
Radi popolnosti naj navedem tudi posamezne volilne znake. Številne čitatetje »Narodnega Dnevnika« v Jugoslaviji bo to manj zanimalo, toda Vaš ugledni list ima, sosp. urednik, čedalje več čitateljev tudi med našim narodom v Julijski Krajini, ki mora na vsak način biti informiran in orijen-tiran tudi glede te podrobnosti volilnega opravila. Kakor znano, ima volilni znak ta pomen, da omogoči tudi najpriprostejšemu voliicu, da lahko spozna svojo stranko. Važna je ta olajšava posebno za analfabete, ki bi, če bi tfllo treba pisati na glasovnice tekoče število list ali pa celo ime stranke, sploh ne mogli voliti V Italiji pa je še znaten odstotek analfabetov, predvsem v srednji in južni Italiji, za katere je •volilni znak neobhoden pripomoček. Vsega vkup je bi'io predloženih 20 različnih znakov, ki so sledeči: 1. Lipova vejica in planinka (Slovani in Nemci). 2. Liktorski sveženj (fašisti). 3. Orel z liktorskim svežnjem v krempljih (fašistovske manjšinske liste). 4. Orel z italijansko zvezdo (fašistovski disidanti). 5. Italijanska narodna zastava s savojskim grbom (GiolittijevI liberalci in demokrati). 6. Italijanska zvezda (ustavna opozicja). 7. Ščit s križem in geslom »Libertas« (popolari, t. j. ita ijanski klerikalci). 8. Klasje in grozdje z geslom »Da noi« (krffetska stranka). 9. Lopata in bršljanov venec (republikanci). 10. Vzhajajoče solnce z geslom »Svoboda in socijalizem« (socijalisti-unitarci). 11. Knjiga, srp in kladivo (socijaiisti-inaksimalisti). 12. Solnce, klasje, srp in kladivo (komunisti). 13. Žepna ura (neodvisni). 14. Baklja s črkami D. S. (demokratični socijalisti) in še šest znakov izkjučno krajevnih In osebnih list, in sicer: 15. Angeli na prednjem delu ladje, t- j. grb mesta Bari (neodvisni). 16. Konj v teku (grb mesta Neapelj, neodvisni). 17. atirle zamorci (sardinski grb, Partito Sardo
V T r st u, 29. februarja 1924.
• d’Azione). 18. Etna z geslom »Svoboda in delo« sicilijski grb, (neodvisni). 19. Tehtnica (neodvisni na Siciliji in v Kalabriji). 20. David (neodvisni na Siciliji in v Laciju).
Omenil sem vse te podrobnosti, ker nazorno kažejo že same po .sebi, kakšen je v svojih glavnih potezah volilni mehanizem v Italiji. Ako bi ga človek hotel opisati z besedo, bi mu ne zadostovala ce"a knjiga. Tako pa upam, da si bo na podlagi gornjih podatkov mogel ustvariti vsak čitatelj »Narodnega Dnevnika« precej jasno sliko vsaj o- najbistvenejših črtah volitev v Italiji.
Kar se tiče borbenih položajev posameznih strank, je važno dejstvo, ki ga je treba tu zopet naglasiti, da nastopa samo ena večinska stranka, ki je seveda fašistovska. Vse ostale liste so v »opoziciji*, dasi nastopajo povsod le kot manjšinske stranke. Kljub temu pa se zdi, da fašisti niso popolnoma brez skrbi glede moccočega izida glasovanja. Zato je direktorij fašistovske stranke pretresal volilni pobožaj takoj, ko so bile znane vse liste, ter je označil svoje stališče napram vsej »opoziciji«. Fašizem bo vodil odločno volilno borbo proti vsem »prevratnima strankam, v prvi vrsti pa proti popolarom in socijalistom unitar-cem. Kakor sem omenil že zgoraj, sta samo ti dve stranki postavili svoje kandidate v vseh volilnih okrožjih, a sovražno stališče, ki ga je zavzel fašizem napram njima, je dokaz, da ju smatra za posebno nevarna tekmeca. Nevarnost, ki lahko nastane za fašistovsko stranko, obstoji v tem, da ni njena lista ne zbrala ene četrtine vseh oddanih glasov. V tem slučaju se večinski volilni red avtomatično izpremeni v propor-cijonalnega, kar bi pomenilo velik moralni triumf predvsem za popolare in unitarce, ki so dosledno proglašali Mussolinijevo volilno reformo za nasilno iti krivično. Dejstvo, da so socijalisti unitarci nastopili v vseh volilnih okrožjih, je precej presenetilo, ker se je ta stranka vsaj na zunaj najmanj gibala. Po tem se vidi, da so bile njene priprave tajne, na drugi strani pa, da se smatra za najmočnejšo med proletarskimi strankami.
Glede drugih manjšinskih list so povedali fašisti v isti izjavi, da ne priznavajo ni-kakih takoimenovanih »sporednili« list, ki bi hotele veljati za fašizmu prijateljske stranke. Kakšen vpliv bo imel ta grozilni fašistovski proglas na izid volitev, se ne da prerokovati, toda gotovo je, da ne bo brez posledic. Dnigorodni (t. j. slovanska in nemška) listi sc v tem svarilu ne omenjata, kar je treba tolmačiti tako, da vlada ne vidi v naši vol vini borbi nikakega sovražnega nastopa proti državi, t. j., da nas ne smatra za »prevratno stranko«. O tem bi pričalo tudi vse dosedanje držanje tukajšnjih rasistov.
V naši Julijski Krajini nastopi poleg ta-šistovske večinske liste še sedem manjšinskih list, in sicer naša slovanska (6 kandidatov), komunistična (10), socijalisti-unitaT-ci (7), popolarska (6), socijalisti-tnaksimall-sti (5), republikanci (8) in ustavna opozicija (3). Za osem manjšinskih poslanskih mest se bo torej borilo 45 kandidatov in mi Slovani bom imeli proti sebi 6 italijanskih iist.
2e to dejstvo nad dovolj jasno dokazuje, kako potreben je bil sporazum za naš skupni nastop, ker se je v zadnjem hipu, teda še pravočasno dosegel. Naši kandidati, ki so bili sporazumno določeni, so: dr. Wil-fan, dr. Besednjak, dr. Stanger, dr. Brajša, inž. Podgornik in dr. Bitežnik. Med njimi so dr. Wilfan, dr. Stanger in inž. Podgornik kandidati političnega društva »Edinost« v Trstu: dr. Besednjak, dr. Brajša in dr. Bitežnik pa kandidati pol. društva »Edinost« v Gorici.
Ta nehvaležni sporazum, ki je bil objavljen te dni v »Edinosti« in »Goriški Straži«, obsega osem točk in bo veljal za pred-stoječe in prve prihodnje državnozborske volitve. Pri letošnjih volitvah bo pripadalo 1., 3. in 5. mesto kandidatom pol. društva »Edinost« v Trstu, 2., 4. in 6. mesto pa kandidatom pol. društva »Edinost« v Gorici, a pri prihodnjih ravno narobe, t j. 1., 3., 5. mesto pol. društva v Gorici in 2., 4. in 'i. političnega društva v Trstu. Sporazum obsega tudi zelo važno točko glede prednostnih glasov, ki se imajo dati samo prvim trem kandidatom, t. J. dr. Wf'fanu, dr. Besednjaku in dr. Stangerju. Važna je tudi določba, da se kandidati obvezujejo za slučaj izvolitve, da osnujejo poslanski klub in da bodo sporazumno postopali v vseh vprašanjih. Do konca volilne borbe morajo prenehati vsi napadi po listih (»Edinost«, »Istarska Riječ«, »Novice« — »Goriška Straža«, »Mali list« in »Pučki Prijateji).
Sporazum za skupni nastop je oil tu splošno sprejet z velikim veselem in b« brez dvoma mnogo pripomogel k našemu volilnemu uspehu, ki ga pričakujemo. Vprašanje je le, ali se bo mogel po volitvah do sledno izvajati, posebno glede sporazumnosti postopanja izvoljenih poslancev. Po mojem mnenju bo to mogoče le tedaj, ako se sedanji vol itn i sporazum izpopolni po volitvah s splošno politično pogodbo med obema ta* boroma. Napadi in brezplodne polemike morajo v naših razmerah prenehati ne samo za čas volitev, temveč sploh, zakaj le na ta način bo eni in drugi strani mogoče, da posveti vse svoje sile res pravemu koristnemu in plodnemu delu za organizacijo, po« vzdigo in ohranitev našega naroda. Tržaško politično društvo je že priznalo politično društvo »Edinost« v Gorici ter društvo za Siovence in Hrvate v Istri kot stranko. Kakor se sliši, se nameravata ti dve poslednji društvi po volitvah res proglasiti za stranko tudi v formalnem oziru. Odgovornost enega in drugega tabora bo tedaj v vsakem oziru jasno opredeljena ir tedaj tudi ne bi smelo biti izključeno, da bi se uveljavil med nami pregovor — clara pacta, amici boni«. Za zgled bi nam iahke bili tirolski Nemci, ki bi jih mogli posnemati brez ozira na to, ali naj bi Ma formula nekak »Narodni svet« ali kaj drugega.
S tem sem se seveda oddaljil od naše neposredne naloge, ki je čim sijajnejši nastop pri volitvah, ter se doteknil vprašanj, ki se nam bodo vsiljevaJia z neodklonljivo siki šele po volitvah. Toda na vsak način jt dobro, da že sedaj mislimo na ta vpraša* n]a, ker nam postane s tem <em jasnejši tudi pomen predstoječih volitev, ki morajo bit; kako vsake vedno le sredstvo za dosego drugih višjih in trajnejših ciljev in uspehov v našem delu za ljudstvo in njegove interese.	S.	J.
Za v@£ik§mi — mafhnf.
Pod tern naslovom piše komunistični ruski list »Nakanunje« sledeče:
»Danes — Norveška in Avstrija, jutri Grška, Holandska in drugi...
Vseeno, med »priznajočimi« ali gotovimi priznatimi lie vidimo dosedaj so-zvezdja — Male antante — češkoslovaškt republike in kraljevine Srbov, Hrvatov iri Slovencev.
Tvrdko »Rumunijo« oddelimo v samostojen problem — kajti jasno je, da je treba v svrlio vpostave normalnih odnošajev a njo kot predpogoj prestopiti dunajsko konferenco, ki bo dne 19. marca. Toda na te; konferenci bo — kakor znano — vprašanje vseh vprašanj — usoda Besarabije. Same ob sebi razumljivo, da niso do rešitve tega centralnega vprašanja nobeni normalni od-nošaji z Rumunijo mogoči.
Povrni nagrabljeno! Povrni nezakonito prisvojeno!
Ne dvomimo — kakor tudi nihče v Ru-i siji o tern ne dvomi, da bo sovjetska delegacija v Rusiji branila na Dunaju ravno tc stališče in sicer s to železno odločnostjo, kakršne so zmožni edinole sovjetski držav, niki. (!)
Res, non'verba! Nobenih obljub, nobe’* nih razsodišč častnih mešetarjev! —
Toda drugače je problem z Jugoslavijo in Češkoslovaško, stebroma Male antante.
Oni se javno ne hite — očividno računajoč, da jim bo Rusija koncem koncev predložila kake nove predujme, magari le moralnega pomena, n. pr. v obliki note, da se želi sovjetska vlada ž njima zakonito po. ročiti.
Če obstoje pri njih v resnici takšna »moralna« vprašanja — in to smemo misliti — potem še dolgo ne bodo doživeli zadoščenja. 2e radi tega — kakor je popolnoma pravilno povdaril M. M. Litvinov — da ne rabi Rusija »priznanja« s strani Jugoslavije in Češkoslovaške, temveč nasproti oni. ki kot nove države rabijo priznanja sovjetske zveze.
Zlasti treba to podčrtati za češkoslovaško, ki do Verzajskega miru nikakor ni obstojala kot obče priznan subjekt mednarodnega prava. Ali pa je mar Verzajski mir za Rusijo obvezen?
Slično pa velja tudi za Jugoslavijo, p? čeprav more pokazati na svoj nastanek iz Srbije, ki je bila že leta 1878 priznan subjekt mednarodnega prava.
Toda nas ne zanima vprašanje, kdo je dolžan prvi »priznatU, temveč vzroki, ki zadržujejo Čeho-Slovaško iti Jugoslavijo od Moskve.
Brezdvomno jih »vleče« k Rusiji, kakor je včeraj potegnilo Holandsko, ki se je zbala, da zakasni na pet minut, in danes — Avstrijo in Grško. Toda »nekaj« zadržuje, silno zadržuje. In ta »nekaj« ni — po našem mnenju — toliko Pariz, sedanji Pariz gosp. Poincareja.
Stvar v Rumuniji je očividno v nekaterih tajnih določilih konstitucije Male antante. to je o garancijah teritorialne nedotakljivosti Ruinunije, ki so jih dale Češkoslovaška in Jugoslavija, to je, da ne stopita preje v normalne stike z Rusijo, dokler ni rešeno vprašanje Besarabije.
Na konferenci Male antante v Beogradu so se češki in srbski ministri sicer za-ključjli, da take določbe ni in da se tiče Mala antanta le\ Bolgarske, Madžarske in Avstrije. Toda, če je tako, zakaj čakajo tis rezultate dunajske konference?
Ponavljamo: Javno mnenje nove Rusije nikakor ne čuti potrebe po novih aktih priznanja, toda ono hoče končno znati, če so čiste roke onih, ki se večno zaklinjajo na svojo neomejeno ljubezen do ruskega naroda in visokim idealom slavjanstva.
Recite vendar, da se motimo!«
Veseli nas, da tudi komunistični list mora priznati veljavnost slavjanskega sta* lišča.
na eJ I
Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in
originalna kolinska voda ^"0
ki se je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah.
Zastopstvo za Slovenijo.
v drogeriji „ADRIJA“,
LJUBLJANA, Selenbursova ul. St. 5.
Odkritja Hitlerjevega procesa.
Sele sedaj Je možno razbrati dalckosei- i uost bavarskega puča, Nemčija je stala lanske jeseni pred neposredno možnostjo strašne meščanske vojne, ki bi v slučaju, da bi uspela, dovedla deželo do propasti To spoznanje so rodile izjave november-skih pučistov pred ljudskim sodiščem. Ze dosedaj je bilo znano, da se je nahajala nemška držaVa vsled inflacije, bavarskega upora in separatističnega gibanja v zasedenih pokrajinah na robu svoje propasti. Nihče pa ni sumil, da so bili načrti pučistov tako daiekosežni in da so bile pri pnču udeležena Številne ugledne ln merodajne osebnosti.
Če je resničen tudi samo de! soglasnih izjav obtožencev glede večmesečnih intimnih odnošajev s Kahrom, Lossovom In Seissnerjcm, je jasno; na Bavarskem se je pečala z mislijo »Pohoda na Berlin« tudi vlada; imenovanje Kahra naj bi služilo tem načrtom. Vsa dežela je stala tedaj pod ozračjem, nasičenim s patrijotič.ilmi frazami raznih društev. Od teh društev pa so se vzdrževala z lastnimi sredstvi le nekatera društva severnih pokrajin, medtem ko so dobivala ostrila denarne subvencije od večkrat imenovanega »visokega merodajnega mesta«, t. j. od bivšega bavarskega prestolonaslednika Ruprehta, ki se b posebno zavzemal za Kahrovo imenovale za državnega gen. komisarja. Dosedaj sc je doumevalo. da so obstojale med w!Uelsba-ehovsko in »ljudsko« smerjo globokejše razlike. Morebiti, da sc bo slika po Iziavjh poznejših prič nekoliko spremenila. Eno pa je gotovo, da ie vlada popuščala do roba katastrofe.
Kajtf, kaj so zasledovali ti prevratni poizkusi? Velenemško vprašanje ni samo last desno-radikalcev, marveč tudi ostalih narodnih strank. Desno-radlkalcl niso bili zadovoljni s stabilizacijo denarne veljave potom rentne marke. Pučisti so odklanjali realne rešilne poizkuse državne vlade. Po izjavah dr, Weberja so smatrali, da bi rent-nu marka spravila še zadnje preostanke nemškega premoženja v posest borznega kapitala. Te poizkuse so nameravali preprečiti z meščansko vojno. Ako bi ta uspela, bi razvili državno narodno zastavo in tako dosegli tudi nemško svobodo. Seveda so vse take fantazije blazne in Ludendorif bi poslal kveč!emts par polkov neoborožene nemške mladine pred topovska žrela združenega sveta. To je soglasna sodba vseh merodajnih nemških listov.
Politaine vesti.
— Nova turška ustava. Velika narodna Skupščina v Angori, ki je prevzela nalogo ustavotvorne skupščine, pretresa načrt no-Ve turške ustave. Po tem načrtu bi bila najvišja zakonodajna oblast na Turškem Velika narodna skupščina, ki bi bik izvoljena na štiri leta. Volilno pravico bodo imeli vsi državljani, moški in ženske, ki so dovršili 18. leto. Za poslanca bo mogel biti izvoljen vsak turSki državljan, ki ni v službi kake tuje države in ni član bivše Sultenove dinastije. Ostale pravice poslancev *o slične pravicam v drugih državah.
— Iz Hitlerjevega procesa. Izpovedbe bivšega policijskega predsednika v Mona-kovem. Poehnerja, pričajo o nemškem stremljenju In ss obenem najboljši dokaz za nemške »poštene« namene pomagati pri obnovitvi težko p-elzkušane Evrope. Poeh-ner ie med drugim rekel, da je opazil v domovini neke tajne sile, ki so stremele za propastjo domovine. Ko je kasneje izbruhnila revolucija, oni zločin nad nemškim narodom, ki so ga zakrivili plemensko tuji elementi in mednarodno židovsko prosto-zidarstvo, je kot bivši oficir, ki se je zavedel svoje prisege zvestobe, obsojaj spremembo v mišljenju nekaterih oficirjev in uradnikov in stopil v stik z narodnimi elementi. Svojemu stremljenju po osvoboditvi domovine je ostal zvest skozi vse poznejše življenje.
>
Drobne vesti.
V petrolejsko afero, ki je vzbudila v Ameriki veliko pozornost, Je zapleten tudi veleindustrijec Hugo Stlnnes, ki bi moral dobiti petrolej, namenjen za ameriško mornarico.
Slabi časi se bližajo ameriškim nevestam. Poslanska zbornica Je namreč sklenila, da se uvede davek na dote, ki presegajo 50.000 dolarjev.
Dunajski lekarniški nastavljene! groze s stavko, ker sprejemajo lekarne v bolnišnicah v službo laborantinje. mčsto farmacevtov.
Dnevne vesti.
Spori.
Pričetek nogometne sezone v Ljubljani.
V nedeljo dne 9. marca otvorl S. K. Primorje letošnjo nogometno sezono v Ljubljani « tekmo proti mariborskemu Raptdu.
Meddržavna lahkoatletska tekma Anglija : Amerika.
Po končanih olimpijskih tekmah v Parizu se vrši v Angliji dne 19. julija meddržavna lahkoatletska tekma med Anglijo :n Ameriko. English Athletie Assoclation Je 2e uctočfla program, ki ga Je odobrila tudi Amerika. Program, ki obsega predvsem najrazličnejše štafetne konkurence Je sledeč: štafeta 4 x 100 yardov: 4 x 440 y; 4 x 880 y; 4 x t milj«', 4 % 120 y zapreke; teki skupin (3 mož) preko zaprek; teki moštev na 3 milje (4827 m). Skupine bodo sestojale 12 6 mož, od katerih se klasificirajo prvi štirje, oziroma iz štirih s klasifikacijo treh; skok v višino (skupine a štiri može); .skok v daljavo (ravnotako boj skupen med štirimi Angleži in štirimi Ainerlkaci). Zanimanje, ki vlada že sedaj v Angliji za to prireditev Je tako ogromno, da se računa na rekorden poset gledalcev.
Obračun Goeteborške mirovne olimpl-fade izkazuje, dasi računi niso še popolnoma spenjeni, 75.000 švedskih kron deficita, kar znaša v naši valuti okrog 1,600.000 D. Zanimivo Je, da so bile vse prireditve razen lahkoatletskih deflcitne, medtem ko iz-Aazuje sfednje 16.000 šved. kron prebitka.
Zenska meddržavna nogometna tekma
Franclja : Bolglja 3 s (L
V pariškem Pershing stadijomi se je vršila v okvirju žensko-špprtnega nteetinga tudi reprezentančna nogometna tekma ženskih teamov Francije in Belgije. Zmagale so Francozinje s 3 ; 5. • Polog drugih konkurenc se Je vršil tudi damski tek na 3000 m za darjto pariškega športnega lista - »Auto«. Zmagala Je od 89 tekmovalk, k! so prišle m Cilj, gdčn. Mtircellc Nevcii vj času
u im.
— Zahvala. Podpisani vvestfalski rudar- j ji se najtopleje zahvaljujemo Jugoslovanski j Matici v Ljubljani za podporo, ki nam jo Je nakazala ob priliki našega povratka iz Westfa!ske. Ignac Eberlinc, Josip Judnič, Alojzij Klenošek in Feliks Kotar iz West-falske. — Pozivamo narodno-zavedne kro* ge, da kar najizdatnejše podpirajo našo Matico in prispevajo k njeni zbirki, ker je pričakovati v kratkem povratka večjega števila naših rudarjev iz Wes*ia!ske. Vsi tl bodo seveda nujno potrebni podpore — zato odpri roke, otiraj bratove solze. — Uredništvo.
— Demokratska logika. V Ljubljani grme proti klerikalcem. v Beogradu sc vežejo t njimi. Ampak vseeno so edini dosledni. nasprotniki klerikalcev — edinole mladini. Blagor njihovim ovčicam, ki se klanjajo tej logiki!
— Sljnjlno so se urezali včeraj bledi generali pri »Jutru«. Napisa« so namreč članek, v katerem so trdili, da sl »Narodni Dnevnik« ne upa pisati o -^Kmetijski družbi.« Toda Istočasno z »Jutrom« je izšel »Narodni Dnevnik« in v njem — uvodnik o »Kmetijski družbi«. Mladinska zloba le bila zopet enkrat temeljito razgaljena.
»Slovenski Narod« in Primorci. Preteki! teden Je objavil »Slovenski Narod« članek o volitvah v Primorju. V tem članku se je »Slovenski Narod« povzpel do trditve, da bi bilo z ozirom na verjetna nasilja fašistov najbolje, če bi se vsi slovenski agitatorji za časa volitev poskrili. Kako Je M! Hvarski nasvet sprejet od Primorcev, naj kaže dopis, ki smo ga prejeli od uglednega Tržačana, ki pravi: ^Zadnji dopis iz Trsta v ->Slovenskem Narodu«, kler se govori, da bi moral! naši kandidati zbežati v inozemstvo In se skriti do konca volitev, bo naravnost potaz-no vplival na naše voillce, vsled česar ga tu vsi obsojajo.« — Kadar piše »Slovenski Narod« o Primorju, stalno ga polomi. In potem si drzne še »Slov. Narod; dajati lekcije drugim. Naj raje debatira z genera-om Ben-civenga, ki se tudi dobro spozna na časnikarske polomijade o primorskem vpraša-n|u!
— Iz sodne službe. Franc Verk, višji pisarniški oficliant pri okr. sodišču na Vranskem in Alojzij Šafarič, sodni sluga v Ormo-žu sta trajno upokojena.
— Razpis služb. Pri okr. glavarstvu v Logatcu je razpisano mesto pisarniške pomočnice in ie vlagati prošnje do 15. marca 1924. Prav tako je razpisano pri okr. glavarstvu v Lašketri mesto pisarniške pomočnice in ie vlagati prošnje do 20. marca.
— Predujmi za dnevnlčarje. Ministrstvo pravde je obvestilo vsa -ministrstva o odredbi strokovne komisije za tolmačenje zakona o nameščencih, da honorarni državni nameščenci (dnevničarji) nimajo pravice dobivati predujmov (avansov), kakor hitro bodo prevedeni.
— Brezposelnost v Vel. Britaniji. Po uradnem izkazu od 18. febr. t. 1. Je bilo brez posla 1,124.000 oseb, za 29.000 manj kot teden preje.
— Velika železniška nesreča v Lescah. Včeraj se Je pripetila v Lescah velika železniška nesreča. Ob tričetrt na devet je skočila lokomotiva osebnega vlaka, ki Je vozil iz Ljubljane, s tira in zadela ob dva železniška voza. Enega so baš nakladali, drugega pa raridadali. Pri tem se Je ponesrečil posestnik Jože Vrhunc, ki ie nakladal hlode. Vzrok nesreče je železniška uprava, ki nima sredstev za čiščenje kolodvora. Lokomotiva je namreč skočila s tira, ker so bile tračnice zmrzie in opolzke.
~ Poravnalno postopanje. Okrožno sodišče v Celja uvaja poravnalno postopanje
0 imovini Elize Brulčeve in Mire Černetove, trgovk v Celju, registriranih pod firmo: Brulc et Černe, javna trgovska družba v Celju, Ljubljanska cesta. Narok za skrepanje poravnave je določen na dan 12. aprila. Rok za odglasltev je določen najkasneje do 8. aprila 1924.
— Nepojasnjena smrt črnogorskega majorja. Beogradska »Politika« poroča iz Nik-šida v Črni gori tole: Dne 21. minulega meseca so privedli orožniki iz sela Pavije v Nlkšič sedmorlco seljakov, ki so bili osumljeni. da podpirajo odmetnike. Med aretiranci se je nahajal tudi bivši črnogorski major Čepan Mijuškovlč. Naslednjega jutra pa niso našli majorja nič več v zaporu. 5a'e čez nekaj dni je bil najden na poti med Nikši-čem in Podgorico Mliuškovič mrtev. Zatrjuje se. da je umrl nasidne smrti. Uvedena je stroga preiskava.
— 12-Ietna mati. Na kliniki v Budimpešti je porodila zdravega dečka 12 letna deklica, gojenka III. razreda meščanske šole. Policija je dognala, da je mlada mati sirota. 53 letni tovarniški delavec Mihael Fritz in njegova žena sta pred 7 leti vzela dele'jco kot svojo. Pred nekako 1 letom se je adoptivnl oče približal deklici in kot posledica razmerja Je bil rojeni otrok. Frltz-a je policija aretirala, kjer je priznal, da se je približal deklici v pijanem stanju.
— V uradu znorela. V’ osiješkem brzojavnem uradu je že preko 3 leta službena Anka Pajlč nenadoma znorela. Med uradnimi urami je naenkrat vstala od pisalne mize in hotela skočiti Iz III. nadstropja na cesto. V 1/ižinl nahajajoče se tovarišice so Pajičevi samomorilno namero komaj preprečile.
— 2lv sežgan. V vasi Zabije pri Novem Sadu Je bil 83 letni starec Miloš Zlokovica žrtev strašne smrti. Zvečer se Je vlegel v posteljo s fajfo v ustih in zaspal. Užgala se je postelja. Domači so ogenj prepozno opa-zi8i in starcc je umrl od težkih opeklin.
— Iz beograjskega predmestja. V predmestju Beograda je živela 35'etna vdova Stanojka Pašič s svojo 15 letno hčerko. 2e več kakor eno leto je imela ljubavno razmerje s svojim sosedom Aleksom Arslčern, kočijažem, ki je bil zelo ttdan pijači. Zadnji čas je med obema prišlo do večjih prepirov, ker je Pašičeva dognala, da se Je Arslč pričel malo preveč ozirati na njeno hčerko. Pred nekaj dnevi se je Aleksa pojavil pred hišo vdove Stanojke Pašič. V tem trenotku je prišla iz hiše neka žena, h kateri je skočil Aleksa in 11 zadal dvoje sunkov z nožem. Aleksa Je hote:' umoriti svojo ljubico, zadel je pa 66 letna staro žensko, ki ie bila na po-setih pri Stanojki Pašič. Po nedolžnem zadeta stara žena se bori s smrtjo v bolnici, Arslč pa premišljuje v zaporu svoj zločin.
— Douglas motorna kolesa, zmagovita v največii angleški dirki za »Tourlst Tro-phy« v I. 1923. kal^or tudi pri mnogih drugih svetovnih dirkah, so s svojimi 2 in tri četrt HP modelom nacensjše in najzanesljiveje motorno kolo sedanjosti. Pri dirki v avgustu 1923 v Zagrebu so ta kolesa v svoji in višji Kategoriji odnesla prvenstvo. Stroji prompino dobavni. Glavno zastopstvo in samoprodaja Douglas Motors Ltd.
1 Ljubljana. Sadna .ulica 11.
I
Ljubljana, 1. marca 1924.
Ljubljana.
— Brezposelnost v Ljubljani. Gospodarska kriza v industriji povzroča, da podjetja vedno bolj odpuščajo delavstvo. Brezposelna beda je vsled tega vsak dan večja in na stotine družin ostaja brez rednih dohodkov za preživljanje. Nujna naloga vseh strokovnih organizacij, kot javnih korporacij bo, da takoj uvedejo za Številne brezposelne akcijo, ki bo uspešno priskočila na pomoč nedolžnim žrtvam, ki so v največji sili vsled gospodarske stagnacije. Ugotoviti pa moramo, da se nam zelo čudno zdi, da tudi državna podjetja hite z odpuščanjem delavstva, ko bi bila kot javne institucije poklicane, da v teh težkih gospodarskih časih za-posle kolikor mogoče veliko število bi cit* poselnih delavcev. Kakor se nam pm.£a, je včeraj tobačna tovarna odpovedala službo 40 delavkam. Ali ni uprava tobačne tovarne prav nič pomislila, da se odpuščene delavke sploh ne morejo preživljati, ker ne bodo dobile nikjer dete. Mislimo, da je mogoče pri dobri volji obrat tobačne tovarne vzdržati na oni višini, da ne bo potrebno odpuščati delavk.
—- Mestna občin* in obrtniki Zadnje mesece mestna občina ne plačuje t brtnikom račune za naročene dobave, »zlroma za izvršena dela. Mestna občina ostaja v pretežni večini svojim dobaviteljem po več mesecev na d*o?gu. Da ■'-saj nekoliko potolaži mestna občina svoje dobavitelje, je Izdala posameznim tvrdkam obveznice, v katerih garantira plačilo in se obvezuje plačevati za dolžni znesek običajne bančne obresti. Seveda pa od papirnatih garancij obrtniki ničesar nimajo in trpe le škodo, ker nihče nima danes na razpolago toliko obratne glavnice, da bi lahko posojal denar mestni občini. Upravičena je zato nevolja med obrtniki glede nerednega plačevanja računov in marsikateri izmed njih Je moral mestni občini zagroziti s tožbo, da je prišel do svojega denarja. Značilno je za gospodarstvo današnjih ljubljanskih psevdo-večinarjev, da raje plačujejo visoke bančne obresti, kot bi pa izpolnjevali obveznosti napram dobaviteljem in da rušijo kreditno veljavo mestne občine na ta način, da pripuste giožnje s tožbami. Doslej je bilo v navadi, da je bila občina najrednejšl plačnik računov. Psevdo-večinarji so dobri kreditni sloves občine popolnoma uničili.
— Sodno-pisarniškl Izpit Je napravila s prav dobrim uspehom gdč. Tončka Fistrova, pis. oficijantinja v Radovljici. Odč. Fistrova je prva kandidatinja, ki ji je bil dovoljen sodno-pisarnlški Izpit. — častltamo!
— Umrli so v Ljubljani: Dne 26. februarja: Peter Plahuta, tesar, 32 let. — Dne 27. februarja: Ida Per, rejenka, pol leta. — Feliks Barta, brlvčev sin, 9 mesecev. — Stanko Jerneje, kurjačev sin, 10 mesecev. — Dne 28. februarja: Frančiška Rogi, vdova umirovljenega sodnega višjega oflcijala, 72 let. — S. Marija Benedikta Stupar, usmiljenka, 40 let. — Marija Samotcrčan. žena žel. prernlkača, 53 let. — Fran Mehle, obč. ubožec, 81 let. — Frančiška Novak, kovačeva žena, 35 let. — Avgust Sinok, kovaški pomočnik, 44 let — Dne 29. februarja: Ivana Kleinmayr, zasebnica, 72 let — Franc Globočnik, dninar, 74 let. — Josip Zitter-schlager, trgovski sotrudnik, 23 let,
Maribor.
Javna dražba kočij, vozov, konj, sodov, pohištva, pisalnih strojev in drugih predmetov se vrši dne 3. t. m. ob 2. popoldne v Mariboru v Minski ulici 13.
Vmlnulem tednu le umrlo v Mariboru sedem oseb, in sicer štiri moškega in tri ženskega spola.
Nočno lekarniško službo ima v Mariboru prihodnji teden lekarna »Pri zamorcu« < Gosposki ulici.
— Jugoslovcnska Matica. Za 3. marca t. 1. določeni občni zbor Jugoslovenske Matice je bil zaradi dijaške akademije, ki se vrši ta dan v Narodnem gledališču, preložen na 10. t. m.
Celje.
— Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Celju se je vršil ob lepi udeležbi članov minuli četrtek zvečer v mali dvorani Narodnega doma. G. predsednik podružnice gimnaziiski ravnatelj Jeršinovlč je uvodoma podal zanimivo sliko o delovanju ki organizaciji J. M., ki lepo in uspešno napreduje. Sledila so nato poročila društvenih funkcionarjev. Podružnica Je štela v minulem letu 288 članov, in sicer 226 moških in 62 ženskih, kateri so razdeljeni na razne stanove. Podružnica je v minulem letu priredila več mladinskih predavanj. Pri volitvah Je bij predsednikom izvoljen g. Rafko Salmič, podpredsednikom pa g. dr. Mflan Orožen. Občni zbor je staremu odboru izreke! zahvalo in priznanje.
— GremH trgovcev Celje naznanja, da je Generalna direkcija carin z odlokom od
18.	febr. 1914 odobrila, da sme celjska carinama II. reda cariniti predmete iz tarifne postavke 433 In 434, to so vsi Izdelki Iz lesa razun galanterijski ter predmeti iz pripombe tar. postavke 126 splošne carinske tarife, to je, ako so mineralne vode v steklenicah napolnjene. Razven tega je celjski carinami na podlagi odobrenja št. 22430 z dne 18. aprila 1923 dovoljeno, cariniti vse predmete, sa katere so samo carinarne I. reda pooblaščene, ako se iste za industrijske svrhe za mesto In njega neposredno okolico uvažalo.
— Ljudsko vseučilišče priredi za tukajšnje 5o4e in za svoje Sane predavanje »O Dalmaciji«, katerega bodo pojasnjevale skl-optične slike. Predavanje za člane se vrši v četrtek, dne 6. maTca.
— Glasbena Matica priredi drugi mladinski koncert s predavanjem v nedeljo, 9. marca ob pol 11. url dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma.
— Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v Celju v soboto, 8. marca ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli. Na vzporedu so razni zanimivi referati.
PftlJ.
— Umrl k dne 26. februarja v Ptuju hišni posestnik in špediter Franc Pečnik.
— Živinski ln konjski semeni s® vrši dne 4. marca, svinjski pa dne 5. marca.
— Tatvina. Dne 26. febr. je bilo ukradeno v vlaku med Pragarskim in Ormožem nekemu potniku paket v vrednosti če*
Din. Tukajšnja policija Je tatu izsledila v osebi neke Bauman, zaposlene v premo-gokopu Ključarovci pri Ormožu.
— Gasilno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja prirodi v nedeljo, dne 2. marca v gostilni g. Čeha veliko tombolo v prid gasilnemu društvu.
Primorske vesli.
p Požar v Orleku pri SežanL Te dni je
izbruhnil požar v hiši posestnika Josipa Musa iz Orleka pri Sežani, ki je kljub talrojš-nemu gasilskemu delu uničil celo poslopje.
p Nova pokrajina. Ustanovila se bo nova »Kvarnerska pokrajina«, ki bo obsegala Reko in ozemlje, ki je po spora/umu pripadlo Italiji in razen tega še Opatija-Vo-losko, ki je dosedaj pripadalo istrski pokrajini. Samo občini Podgrad In Materija ostaneta pod koprsko pokrajino. Na čelu bo začasno sta! guverner, ki bo Izvrševal posle prefekta. Potemtakem je primorska dežela razdeljena na štiri pokrajine: furlansko, tržaško, istrsko ln kvarnersko. Seveda ni ta razdelitev nalboljša in bo povzročila primorskemu prehivalstvu velike denarne stro-Šl&G
p Znaki Mitskih strank. Kakor znano, moralo biti opremljene vse liste in glasovnice z znaki. Fašisti bodo imeli Ukforsk! snop; komunisti srp, kladivo, trnjevo ktono In vzhajajoče solnce:	unitarni	socljalisti
vzhajajoče so'nce, v katerem je :iapi3ano: Socljallzem in svoboda; popolari ščit, v katerem Je križ z napisom svoboda; maksima-listi srp, kladivo ln knjigo; republikanci mladiko bršljana; in slovanska lista lipovo vejico s planiko; demokrati peterožarno zvezdo.
Sokolstvo*
Češko Sokolstvo. Vsesokolski zlet bo leta 1926 v Pragi. Predpriprave se že vrše. Težavno bo najti primeren prostor za zletno telovadišče. Dosedanji zeti so bili na Letni. Na Letni so pa zgradili stadion za športne igre, tako da Letna v svojem zmanjšanem obsegu ni več pripravna in primerna za prostrano telovadišče, kakršno zahtevajo od leta do leta ogrotnnejši vsesokolski zleti v Pragi — Ni pobudo župe Jeronymove je predsedstvo ČOS sklenilo storiti korake, da bi poslanci Sokoli v Narodnim shromaždeni (praški parlament) tvorili posebno udruže-nje v svrho obrambe, pospešitve in podpore sokolske stvari. Ali ne bi bilo kaj tacega mogoče in umestno tudi v naši skupščini? — V Oetzu na Tiroskem, kjer je bil ponesrečil dr. Miroslav Tyrš, vzidajo na kraju nesreče spominsko ploščo. — Češko Sokolstvo se udeleži po odposlanstvu velike zvezne slavnosti italijanskih gimnastov, ki bo koncem maja v Florenci. — Predsedstvo ČOS je sklenilo načelno, da pošlje svoj rediteljski odsek v pomoč redlteljstvu neso-kolsklm prireditvam samo tedaj, če se vse rediteljstvo poveri samo Sokolstvu.- — Sokolska društva so pozvana, da sodelujmo pri finančni akciji v prospeh Masarvkovi Ligi proti tuberkulozi. — Na hiši, kj?r je živel in umrl dr. Jan Podllpnt. bivši župan Prage, vzidajo spominsko ploščo. —
Tehnični odbor za olimpijsko telovadno tekmo. Za častnega predsednika tehničnemu odboru je izvoljen Charles Cazalet, predsednik Unije francoskih simnastov. predsednikom pa Cyril Wachmar, podpredsednic Unije.
Državne subvencije za telovadbo in šport Je dala francoska vlada 2,282.000 fres. Od tega je dobila Unija francoskih gimnastov, ki je 7. našim Sokolskim Savezom združena v Mednarodni telovadni zvezi, 220.000 fres.
Telovadna tekma francoskih gimnastov (Champtonat de France de Gymnastiuue) se vrši vsako leto. Letošnji zlet francoskih gimnastov bo v Clermont-Ferrandu, leta 1925 v Štrasburgu, a leta 1926 v Lyonu. V tem mestu bo otvorjen največji stadion v Evropi ter se bo vršila zajedno tekma Mednarodne telovadne zveze (F. I. G.). Zadnja tekma je bila taka, kakor znano, na vseso-kolskem zletu v Ljubljani.
Odstop dr. Schelnerja. Nekateri časopisi so prinesli vest, da ie odstopil s svojega mesta starosta C. O. S. dr. Scheincr. Vest. ki se na merodajnih mestih odločno dementiTa, je nastala tako-le. Dr. Schelner namerava napisati točno zgodovino Sokolstva. V ta namen ima že zbrano ogromno gradivo, nima pa seveda zbog velike zaposlenosti za spisovanje potrebnega časa. Zategadelj je na zadnji seji Praškega Sokola prosil, naj bi ga na obč. zboru ne volili več za starosto tega društva. Odtod Je šla vest v članstvo, iz članstva do časopisov in ti so, ne poznavši razločka med Praškim Sokolom ln ČOS, kot senzačno vest raztrobili v svet da hoče dr. Scheiner resignirati na svoje mesto kot starosta ČOS. Po pravici se očita onim za senzacijami se lovečim časopisom, da bi se prej bfli lahko informirali na merodajnem mestu, predno so priobčili vest ki Je samobsebi umevno vzbudila toliko pozornosti
Izpred sodišča.
RAZŽALJENJE SODNIKA.
Župnik pri Sv. Barbori pri Mariboru je odpovedal službo cerkovniku Kristlu in mu obenem odpovedal tudi stanovanje. Vsled tega sta se pričela Kristl in župnik pravdati. Sodnik dr. Josip Dolničar v Ptuju je razsodil v dobro cerkovniku Kristlu. V pravdo se je pa vmešaval Janez Vogrin, poslal na sodišče vlogo, v kateri Je navaja!, da je sodnik dr. Dolničar kršil svojo službeno dolžnost In da Je pristranski, ker je dal prav cerkovniku in ne župniku. Radi te nepremišljene vloge je bil Janez Vogrin dne 29. februarja pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 150 Din denarne kazni oziroma na en teden zapora.
PROSLAVA I. MAJA.
Pekovski pomočnik Leopold Skergal je prigovarjal svojim tovarišem, da naj 1. maja stavkajo. Dvema tovarišema Je celo grozil, da bosta že videla, kaj se bo zgodilo, če gresta na delo. Radi te pripombe Je bil Skergel obtožen in v prvi in drugi inštanci obsojen na 5 dni zapora.
Prosveta.
Slavnostna predstava ob stoletnici Srn*, tauovega rojstva. Narodno gledališče \ Ljubljani je otvorilo sinoči vrsto slavnostnih prireditev ob stoletnici rojstva genija). nega skladatelja priljubljene ^Prodane ne veste« z uprizoritvijo njegove opere »Poljub«. V gledališču ie vladalo ves večei slavnostno razpoloženje. Pred predstavo je čital operni režiser g. Pavel Debevec kratko, pa tehtno predavanje g. dvornega svetnika J. Mantuanija o Smetani In njegovem pomenu za češko glasbo. — Izvajanje oper« »Poljub« je po zaslugi g. kapelnika Baiatkc v glasbenem oziru uspelo zelo pohvalna dasi z zasedbo vlog vendar nismo mogli biti popolnoma zadovoljni. Odlikovala sta se orkester in zbor, ugajale so nove deko-racije. Priznanje publike je bilo prisrčno; po prvem dejanju sta prejela vence gg. Ba-latka in Kovač, g. Levandovski In g. Borov> pa so poklonili cvetlične darove,	—o—
Koncert Eleonore Borodiua. V petek zvečer je nastopila v dvorani Kazine, oblečena v starorusko slikovito narodno noš< ruska mezzosopranistinja Eleonora Borodi* na, ki je baje dosegla na dosedanjih svojih koncertih po Jugoslaviji uspehe. Ljubljanski koncert niti po izbiri sporeda, niti po izvajanju ne prenese merila stroge umetniške kritike. 'Večina pesmi je spadala V kabaret ali šantan, nikakor pa ne na resec koncert, zato se v oceno sploh ne spuščamo. Pevka je bila tudi občutno prehlajena, tako da absolutno ni mogla uspeti. Občinstva malo in še to je po prvi polovici začele polagoma zapuščati dvorano.	—o—
V dramskem gledališču se vršita ne pusttio nedeljo dve zabavni predstavi In si
cer: popoldne ob 3. url veseloigra »Ugrabljene Sabinke« z gospodom Putjato v vlogi Strizeja in gospodom. Rogozom v vlogi profesorja, in zvečer ob 8. uri veseloigra »Danes bomo tič!« z običajno zasedbo. Cene vstopnic za obe predstavi so nizke.
Slavnostua predstava opere »Prodan«
nevesta« se vrši danes popoldne točno ob
4.	uri. Občinstvo opozarjamo in prosimo, da pride pričetkom predstave in tako s prepoznim prikajanjem ne moti. »Prodana nevesta« se poje danes v sledeči zasedbi: Marinka — gdč. Rozumova. Katinka — gdč. Kattnerjeva, Neža — gdč. Ropasova, Esmeralda ga. Matačičeva, Janko — g. Šimenc, Kecal — g. Betetto, Krušina — g. Su-belj, Miha — dr. Rigo, Vašek — g. Banovec, vodja glumačev — g. Mohorič. Pri predstavi sodeluje celotni baletni zbor z baletnim mojstrom g. Trobišem na čelu. Začetek ob 4. uri popoldne. Slavnostno predstavo dirigira kapelnik g. Balatka, režira režiser g. Bučar,
Nedelja v naši drami. Danes se vprizo-
rita v dramskem gledališču dve veseloigri in sicer »Ugrabljene Sabinke« kot ljudska predstava pri znižanih cenah popoldne ob
3.	uri, zvečer pa »Danes bomo tiči«.
DanaSnJe prireditve:
V Ljubljani:
Drama:	Ob	3. url pop.:	»Ugrabljene
Sabinke«. Ljudska predstava. Izven. — Ob
8.	uri zvečer: »Danes bomo tiči«. Izven.
Opera: Ob 4. ui popoldne:	»Prodane
nevesta«. Izven.
Kino Matica: »Beneški farnaretto«. — Ljudska legenda iz preteklosti Benetk.
Kino Ideal: »Vihar«. Drama v 5 dejanjih, v vlogi House Peters.
Kino Ljubil, dvor: »Kneževa ljubav« i priljubljeno Evo May v glavni vlogi.
V Mariboru:
Narodno gledališče: Ob 5. url popoldne
»Janko in Metka« (kuponi). — Ob 8. uit zvečer: »Pri treh mladenkah«. Red C. (K» poni.)
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Bohinc na Rim* skl cesti in Leustek pri Zmajskem mostu.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« ▼ Llubllanl
Poslano.
*
V današnjem »Slovencu« me Imenuje g. sodnik Lajovic germaniziranega Slovenca. Nimam danes časa, da bi odgovoril na ta nezaslišan napad; rečem pa, kdor pozna moje življenje, ta ve, koliko sem moral ravno jaz zaradi svoje slovenske narodnosti trpeti. Na tak očitek g. Lajovica ne bom ostal dolžan odgovora, danes v hitrosti le-to omenjam, da sem izvajal pri svojih koncertih do danes 14 slovenskih, 21 slovanskih, 16 nemških skladb; potem 2 norveške, 1 francosko, 1 ogrsko in 1' laško. — Žalostna slika naših razmer pa jc, da hoče gotova klika mene in moje koncerte s tem ubiti, da me stavi na sramotni oder kot narodno izdajico.
Branil se bom!
V Ljubljani, 1. marca 1924.
Kapelnik dr. Josip Čerin.
* Za vsebino tega dopisa odgovarj* uredništvo le kolikor določa zakon.'
Premog
lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika »Slovenska premo-gokopna družba11 z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. po Din 300 - postaja Ormož, Din 350*- postaja Ljubljana in Din 400-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg-
Najcenejše nove In rabljene
pisalne stroje
v ipcdlalnl mehanični delavnici i« poprave plMlnib. rabinskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter v«e 4r»If potrebščine. Pisarniška oprema vedno v aalogL
iSt.:
Gospodarske.
Industrijsko posoliie.
Sedanje težke prilike, osobito pomanjkanje kapitala in kredita, povzročajo že dolgo časa krizo naše industrije, ki je šele v začetnem razvoju in se mora radi tega boriti z velikimi tež-kočami. Ker industrija ni mogla dobiti dovolj kreditov od države odnosno Narodne banke, se je sprožila misel, da 8$ najame industrijsko posojilo v ino-temstvu in da se na ta način odpomore budi industrijski krizi.
Tozadevna pogajanja so bila že v teku in bi se imeli minuli teden na zu-n&i zaključiti. Grupa Rokfeler-Oieneim,
* katero bi imelo biti sklenjeno naše in-dustrijsko posojilo, je zahtevala za po-•oJilo državno garancijo. To garancijo Pa je vlada zavrnila in pogajanja so bila Pretrgana. Finančni minister je namreč refiriral vladi, da posojilo ni ugodno in da se je nadejati boljših ponudb v najkrajšem času.
Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je izdala komunike, v katerem trdi, da je finančni minister že davno obečal, da bo vlada garantirala zunanje industrijsko posojilo in pa even-melno kurzno razliko v slučaju nazadovanja dinarja. Po uvedbi pogajanj za Posojilo v Beogradu je bila prenešena državna garancija na državno hipotekarno banko; zato pa je pristala centrala industrijskih korporacij na to, da 8e porabi ostanek posojila, ki se ne bi Placiral v industriji, v zgradbe potom hipotekarne banke. Slednja pa je kon-
®o vendarle zahtevala državno garancijo.
.. večtedenskem pogajanju je izja-finančni minister, da ni voljan ga-nurati za posojilo, ki bi se obrestovalo kakor z 10^2%. Obenem pa je dr* Mučiti minister nov pogoj za soinVtl° garancijo, ki je končno to po-drž ° Po'£oPa^ Zahteval je namreč jlldavnP garancijo solidarno smo*' ,.ie naPram državi. Ta ,™6U1 atrali za prikrito odklanjanje držav to'™«* *n ^ tem bolj, ker je bil Predlog industrijcev, da se stvori .Aerva za garancijo na ta način, da bi vsak industrijalec \% od svoje-T' ^s°iila, kar bi znašalo nekako 60 ^ 80 milijonov dinarjev.
Centrala industrijskih korporacij na ,rava Poiskati sedaj drugo priliko za la i! zunanieKa industrijskega posoji-d e,r ie v sedanjih razmerah, ko je »orestna mera običajno 20 do 30%, ali
oh	nemogoče	delati. Povprečna
oorestna mera nameravanega industrij-
Jgf«* hiia v dvanajstih letih
V petek, dne 29. februarja, se je vršilo v Beogradu zborovanje Centrale Industrijskih korporacij, na katerem so razpravljali o vseh vzrokih in okoliščinah za neuspeh industrijskega posojila. K stvari se še povrnemo.
duk?Ua^!£aU«rŽ£V<*a 8rebra- Letni pro-no 4,200 000 L I c znašala pred voj-Jsla letno*/. t» Sam? ,Evropa je proizva-ostanka oa KaiitJ?1?! c,Je’ naiveS'{ del iivosrebrni	,a in Mehika- Največii
AJmZ,„ rudnik na svetu se nahaja v
3ia. Iz tetra nfrfn/L .»Pokrajini Nova Kasti-2000 let 2 7™dnlka dobivajo živo srebro že
toda Slov5nii° Ve |j živosrebrni rudnik je Pripadel	V riii; ta pa je po vojni
oSta v Ialiianom- idrijski rudnik ie ™ n«m i .Almadenu največji v Evro:
Uvosrebrne VOnfe5rk- ri!dnlk v Toskanl- Iz r latiu 7JJSde dob,val° v Almadenu 8%, Lir11!!-892- v Toskani 7% čistega ži-
za
garancijo pogoj so
^ bra' Predvojna produkcija živega
Idrtii nin ?na5aJa v Almadenu 1200 ton, v 'driii 800 in v Toskani 700 ton na le
lak«: "1aniSih živosrebrnih rudnikov se Sfia. tudi V Madžarski, Italiji in zlasti v asi državi, kjer je zlasti v Srbiji. Bosni v nekaterih primorskih krajih precej si-s.e nepreiskanih, toda po vseh znakih 610 bogatih najdišč živega srebra.
Kranjska industrijska
drisiba
je imela dne 28. februarja pod predsedstvom gosp. A. Fera svojo 54. redno glavno skupščino. Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal generalni ravnatelj gospod Karel Noot. povzemamo, da je podjetje izdelalo v poslovni dobi 1922/23 27.272 ton martinskega jekla, tar znači približno 40 odstotkov dosegljive polne proizvodnje tvorniških naprav v Jugoslaviji naprarn 18.905 tonam v prejšnjem letu. Obratovanje tvornic, ki to proizvodnjo podelujejo, je bilo ves čas neovirano, tako da so se mogla izvršiti vsa dohajajoča naročila.
V jeseni leta 1922 je nastopila na železnem trgu splošna prodajna kriza, ki je prisilila delati tu pa tam na zalogo. Kriza je trajala do spomladi leta 1923, ko se je v zvezi z zasedbo Poruhrja nenadoma pojavilo živahno povpraševanje iz Nemčije po vabam in vlečeni žici. Cene sirovinam, poiuizdelkom in gotovim izdelkom so nekaj časa nato skokoma naraščale, zatem pa z isto naglico zopet padale ter se ustalile slednjič zlasti na gotove izdelke prav močno pod onimi cenami, ki so bile v veljavi v poprejšnji zimi. Povpraševanje iz inozemstva je ponehalo, sosednje države s svojo večjo in močnejšo industrijo so se pričele ozirati po novih tržiščih za svojo odvisno proizvodnjo in našle so si jih v naši državi s tem, da ro pričele oddajati blago pod ceno. Nezadostna carinska zaščita, mnogo manjša nego je bila v bivši avstro-ogrski monarhiji, je vzrok, da inozemska konkurenca z lahkoto k nam prodira in da smo izpostavljeni njenemu dumpingu, zlasti ker smo obdani od treh držav z močno razvito industrijo in z visoko zaščitno carino. Pri nas se nalagajo industriji vsak čas nova bremena, v njeno zaščito se pa malokaj stori, tako da se ne more povzpeti do razsežnega dela, kar je tudi delavstvu le v škodo.
Tvornica elektrod na Dobravi je bila v minulem poslovnem letu ves čas v prav zadovoljivi meri zaposlena. — Elektrode so si pridobile dober sloves in se uporabljajo že skoraj v vseh evropskih državah. Tudi žičarna na Bistrici v R. na Koroškem je mogla vzdrževati neprekinjeno obratovanje navzlic prodajni krizi, ki se je pojavila v Avstriji. Plavži v Skednju pri Trstu niso bili v obratu, pričakovati je pa, da prične delo v Skednju koncem marca v omejenem obsegu.
Bolniška blagajna v Sloveniji poslujoče bratovske skladnice izkazuje dne 31. decembra 1922 1. Din. 291.041.36, provizijska blagajna bratovske skladnice istega dne pa D 352.354.63 premoženja, pokojninski sklad nameščencev je imel dne 30. junija 1. 1923 D 171.308.10 imovine.
čisti dobiček znaša D 613.324.54 in ie nekoliko nižji od onega v prejšnjem letu, kar so povzročile znatno višje pasivne obresti. Vsled premale delniške glavnice so dosegle te obresti visoko vsoto D 3,386.370.36. Industrijsko delavnost ovira v veliki meri splošna pičlost denarja in krediia in pa izredno visoka obrestna mera.
Po poročilu in predlogu preglednikov je občni zbor soglasno odobril predložene letne račune in sklenil, da je plačati počenši s 15. marcem 1924 kot dividendo po 5.50 D (11 odstotkov) na delnico.
Kar Vi hočete,
to je Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine!
Poizkusna pošiljka Din 28'— Lekarnar Eug. Feller, Stubfca Donja, Elzatrg 357, Hrvatska.
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad, 29. febr. — Pšenica 332.50— 335, oves 245, koruza 220—265, banuška moka »Og« 512.50—525, >2* 450, otrobi 210.
JAJCA.
Zagreb, 28. febr. — Porast dinarja in natrpanost zunanjih trgov sta povzročila nazadovanje cen. Notirajo kurja 1.25—1.50, jajca puric in gosi 1.75 dinarjev za komad. Prvovrstna jajca za izvoz plačujejo v tir-vatski po 1.05, v Bosni 0.90, v Srbiji 1— 1.05. v Bački pa kljub večji proizvodnji 1.25 dinarjev.
Beograd, 28. febr. — Jajca 1.50—2 di-naria.
Novi Sad, 28. febr. — Jajca 1—1.25 dinarja za komad.
KOŽE.
Zagreb, 28. febr. — Težke .volovske 27 —29, srednje 18—19, lahke 16—17, bosanske 14—15 dinarjev za kg. Telečje 30—32 dinarjev za kg (sveže).
Dunaj, 2S. febr. — (V tisočih avstr, kron.) Goveje kože 16.5—17, telečje z glavami 31.5—32, brez glav 36—37 za 1 kg, konjske 105—225 za kos, kozje 46—48, jan-čje 12—17.5, ovčje 39 -40, zajčje 17—17.50 za kos.
KOŽE DIVJAČINE.
Zagreb, 28. febr. — Lisice 550. kune 1.600, dihur 160—170. vidia 1000—1100, divja mačka 10—120, jazbec 125, volk 250, zajec 16—17 dinarjev.
USNJE.
Zagreb, 28. febr. — Cene v veletrgovini nazadujejo (5—10%); prometa ni. Kotirajo: Vache kruponi težki 93—05, lahki 88— 92, Vache polovice 70—72, srednje 66—68, lahke 64—65, vratovi 45—48, okrajnice 33— 35, cepanice za podplate 62—64, črne ceoa-nice za opanke 68—70. črni kipsi za opanke 70—72, rmena kravina 108—110, črna 105— 108, pitling rmeni 115-117, črni 112—114 za kg. Telečji boks črn I. 28—30, II. 25—27 po stopinji
•v
ja m« m MntiL.....................................
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije
elektrotehnično podjetje
Leopold Tratnik, Ljubljana
Ha drobno!	Sv. Petra cesta št. 25.
Krojati! Rabite samo sledeče znamke:
Graziosa, najboljša svila za gumbnice. Rococo, najfinejša svila za štepati. Guliver, lOO m, najboljše nadomestilo svile.
?© in ©n©.
modrost.
1. Išči prijatelje, če je tvoja denarnica prazna; če petem nobenega ne najdeš, n si nobenega zaslužil.
2. Če si ti roža, dovoli prijatelju, da sme biti olivno drevo.
3. Imeti moreš veliko prijateljev, toda samo dušo.
4. Če hočeš vedeti kakšen ie tvoj duh, ne smeš vprašati lastnega nosa.
5. Kdor je prijatelj orla, ne pričakuje, da ga bedo hvalili vrabci.
6. Če si kladvo, ne moreš biti prijatelj z orehovimi lupinami.
7. Glavno ni to, koliko imaš sovražnikov, temveč, koliko jih smatraš za sovražnike.
8. Na:boljše, kar moreš dati bogu, so tvoje misli.
9. Kdor hoče loviti velike ribe, mora skrbeti za še večje ladje.
10. Dežela, v kateri ni grmenja, ne pozna rodovitnosti.
11. Ne svari svojega sovražnika z besedami.
12. Bitke dobi junak, kako se moralo dobiti, ve tudi norec.
13. Kdc’- je izgubil svoj pogum, bi moral zagnati za nim svoja usta.
14. Prenehaj paziti sam nase in potem ti bo težje, najti samega sebe, kakor pobeglo ptico.
15. Levovega rjovenja se ne boj. Kača, ki te piči, ne rjove.
16. Oljčno drevo ne rodi tudi vrča.
17. Navadno se nihče ne lezi nad ka-melino grbo, dokler na njej jaha.
18. Nikoli ne sej kumne, če hočeš žeti datlje.
Lord, 50 m, priljubljena svila za Stepati*
^	Dobi	se	v	vseh	trgovinah!
X IV. Ljubljanski vzorčni velesejem se
bo letos vršil v dnevih od 15. do 25. avgu sta. Priprave za to velevažno narodno gospodarsko prireditev so s strani uprave velesejma še intenzivnejše in slcne še na širši podlagi kot prejšna leta. Doslej zbrrnc bogate izkušnje se bodo uporabile zato. da bo letošnji velesejem še sijajnejše uspel kot dosedanji. Ljubljanski velesejem si je s svojimi dosedanjimi prireditvami pridobil tako pri razstavljalcih kot pri kupcih zaupanje in renome. Prvi kot drugi vedo, da zamo-rejo zopet računati s pozitivnimi uspehi. Navzlic težki denarni krizi, katera ni lokalna, ampak splošen cv-opejski pojav, jo zanimanje za velesejem zelo živo. Visoko število prijav je prejel urad veleseim^ že do sedaj. Te dni pa je uprava razposlala na naslove svojih starih razstavljalcev cfi-cijelne prijavne tiskovine v izpolnitev. Te tiskovine so prejeli tudi vsi tisti, ki r.o se že prTaviii in kateri sc tem potom naprošajo, da navzlic svoji nrijavi pošljejo izpolnjen dostavljeni jim prijavni formular. Kdorkoli teh tiskovin pomotoma ni prejel in pa vsi oni, ki žele sodelovati na letošnjem velesejmu kot razstavljale!, naj se obrnejo na urad »Ljubbanskega velesejma« Tel. int. 140, ki jim bo tiskovine takoj poslal ter jim dragevolje postregel z vsemi želje-nimi pojasnili.
X Vzročni sejem za živino v Milanu. V Milanu se bo vršil od 12 do 27. aprila 1924 vzorčni sejem za konje., govedo, pre-šiče In ovce. Prospekti semnja so interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
X Za zaščito naše mesne Industrije. Predstavniki naše mesne industrije so zahtevali v Beogradu, naj se deluje na to, da znižajo države, kamor se izvažajo naši mesni izdelki, predvsem Avstrija, uvozno carino na to blago. To bi bilo na vsak način potrebno, da bomo izvažali več predelanega mesa in ne toliko živine, kakor do sedaj.
X Direktni telefonski promet z Budimpešto In Trstom. Direktni telefonski promet med Zagrebom in Budimpešto bo otvor-jen po izjavi prometnega ministra dr. Kojiča sredi meseca marca. Direktni telefonski promet s Trstom pa bo mogoč šele potem, ko bo zgrajena docela nova direktna proga, kar se bo skušalo izpeljati čim preje.
X Poljedelske organizacije v Bački. V
Vršačkem srezu je bilo leta 1923. 21 poljedelskih organizacij in sicer 6 poljedelskih zadrug z 884 člani. 9 agrarnih zajednic z 789 člani in dva dečja poljedelska kluba s 46 člani.	*
X Proti uvozu italijanskega vina. Vojvodinski in banaški vinogradniki so poslali v Beograd deputacijo, ki je protestirala proti naraščajočemu uvozu italnanskih vin v našo državo. Naši producenti sami ne morejo prodati svolih vin in so radi italijanskega uvoza v še večjih stiskah. Tudi iz Dalmacije prihajajo vedno pogostejše pritožbe proti uvozu italijanskih vin.
X Ruski predvojni dolgovi. Glede ureditve vprašanja ruskih predvoinih dolgov bo v kratkem dosežen z Anglijo načelen sporazum, kakor kažejo dosedanja pogajanja. Rusija bi bila pripravljena priznati Angliji svoje predvoj. dolgove, Anglija pa bi ji priskrbela posojilo, ki bi bilo potrebno za gospodarsko obnovo Rusije. To posolilo bi znašalo nekako 40,000.000 funtov. Kakor smatrajo v poučenih krogih, bodo skušali na tej podlagi urediti tudi vprašanje rusko-fran-coskih dolgov.
X Italijanska ekspanzivnost. Italijanska vlada je z naredbo ustanovila nacljo-nalni kreditni zavod za pospeševanje Italijanskega dela v Inozemstvu. Glavna naloga tega zavoda je prevzem In sodelovanje v podjetjih in kolonijah v inozemstvu, kjer so pretežno zaposleni italijanski delavci. Zavod se bo bavil tudi na mejah svo!ih podpornih ciljev s poročevalsko službo v korist italijanske emigracije in s pospeševanjem smisla za štedenje Pri Italijanskih delavcih, ki so zaposleni v Inozemstvu. Sedež zavoda je v Rimu. v inozemskih središčih emigracije pa se nahajajo podružnice. Zavod bo organiziran kot delniška družba s kapitalom največ 100 milijonov lir in je predvidena doba njegovega obstoja na 30 let. Akcije so zajamčene od države v breme fonda za izseljevanje. Nominalna vrednost akcij se bo obrestovala s 4*/»%.
X Sistem valorizacije v Madžarski obstoja v tem. da bodo dnevno ugotovili in-deksno številko, ki jo bodo izračunali z ozirom na tečaj arbitražnih papinev v Praši in na Dunaju, madžarske krone (v notranjosti države) in z ozirom na tečaj do-
t luka Saroš.
Javljamo tužno vest vsem prijateljem in nepriiatel'em. znancem in neznancem, rodbini in tujcem da je po dolgoletni in težki bolezni preminul Yse splošno znani
LUKA BAROŠ.
Njegove ostanke prenesejo te dni na reško ’ pokopališče v spremstvu vojaške godbe.
Na njegovo mesto bo imenovan LUKA SUŠAK,
ki se bo zvest spominu svoiega prednika potrudil, da ga dostojno nadomesti.
Pašlč. Ninčlč in Mussolini za se In za osta’o rodbino.
(»Koprive«.)
Arabska ljubezen.
Mohamed Ben Ahmed. Arabec, v čigar žilah se pretaka vroča kri njegovih prednikov, se je zaljubil v neko pariško damo, ki pa je bila žal že poročena. Arabski Don Juan se pa te ovire ni zbal,, vtepel si je v glavo, da mora damo dobiti, in je poskušal z metodami, ki so bife še nedavno v navadi na Arabskem, ki pa ne odgovarjajo evropskim nazorom. Poročila francoskih in angleških listov zvenijo kot ind'janske pripovedke, ki pa dobe s tem, da se ne odigravajo v prerijah in. puščavah, značaj groteske. Romantično navdahnjen Arabec je namreč prišel nekoč k svoji izvoljenki in jo postavi) pred alternativo: smrt al' beg. Dama ga je odklonila in cn ie strelial. K sreči jo ie samo lahko ranil. Ko ga je drugi dan obiskala policija. Je pričel na može postave divje streljati in ie končno pobegnil skozi okno. Zbežal ie v neko grmičevje, kjer ga je policija po vseh pravilih »oblegala«. Po noči se mu je posrečilo zbežati skozi sovražne vrste. Odšel je v mesto po provi-jant in se skrivaj zopet vrnil v svoje taborišče. Po treh dneh brezuspešnega oblego-vanja je spet odšel v mesto, da bi ustrelil soproga svoje izvoljenke. Ko se je n"č hudega sluteči soprog vrnil domov, je oddal Arabec proti njemu tri strele in ga 'ahko ranil. Po svojem zločinu je zopet odšel v svoje skrivališče. Policija'ga dolgo ni mogla Izslediti n je obleganje po nekaj mesecih opustila. Šele te dni so ga prijeli v B-uslju in predali nekemu francoskemu sodišču. Obsojen ie bil na 5 letno ječo.
: Osleparjeni sodnik. Pred nekim ameriškim sodiščem se je odigra' sledeč dogodek. Nek lopov je bil obsojen, da se je splazil skozi okno v pritlčno stanovanje in tam po. kral več dragocenosti. Njegov zagovornik, bil je ženskega spola, je dejal v svojem zagovoru. Gospodje sodniki! Moj klient se v prvič sntoh ni splazil v stanovanje. Okno je bilo odprto in on je samo iztegnil desno roko in ta je potem izvršila tatvino. Zato se naj kaznuje desna roka. ne pa moj klient.« Sodnik razsodi nato: »Popolnoma pravi1 no! In vsled tega obsodim jaz tudi samo roko obtožnea na 1 leto ječe Kar se- tiče niega samega, on lahko dela roki druščino ali pa tudi ne. To je njegova stvar!« — Nato pa je obtoženec čisto mirno odložil svojo roko, bil je namreč invalid, jo položil pred sodnika na mizo in potem med splošnim smehom občinstva, in smelostjo sodnika odšel.
: Berač lastnik velikega kinematografa.
Radi vedno naraščajočega beračenja se Je čutila italijanska vlada primorano napraviti seznam beračev, ki po krivem izrabljajo javno dobrodelnost. Med temi se nahaja na primer možakar, ki je po dnevu oblečen v cunje in prosi milodarov od palermskih meščanov, ki pa se zvečer obleče v smoking in gre v svoj kino, ki je postal pod njegovim vodstvom vir zlatih dohodkov.
2sf 3.f 4«« 5. marca
krasna drama !z dijaškega življenja
M
s priljubljeno EVO MAY v glavni vlogi.
z osBovsktml
yšesS“.
Te dni je prinesel neki washingtonskl list karikaturo, ki ie zelo značilna za današnji politični položai: v ospredju 9toje tradicijcnelne slike obeh vodilnih strank, slon za republikansko in osel za demokratsko stranko. Na nebu sije solnce In meče senco obeh živali naprej. Obe živali pa stoje tako. da padata obe senci skupaj in poka-zujeta slona z oslovskimi ušesi Osel prestrašeno gleda senco, na kateri je napisano »Petrolejski škandal«. Na ta način je izraženo. da je petrolejski škandal o katerem smo imeli že priliko poročati, v Isti meri zadel obe stranki.
Ko so namreč demokrati očitali republikancem, da 90 dobili od L. Dohenva. ki je dobil v zakup kalifornijske petrolejske vrelce, 25.000 dolarjev, so poslednli dokazali. da je dal Doheny 1. 1920 demokratom
75.000 dolarjev, ki so j»h uporabili za vo-ilno kampanjo za predsedniško mesto. Nobena izmed strank pa ga ni hotela priznati za svojega člana, dokler niso končno republikanci dokazali, da so ga demokrati v San Franciscu predlagal kot svojega kandidata za podpredsedniško mesto.
?e važnejšega pomena je bilo dejstvo, da je dobil CL Mac Adoo od Dohenyevib petrolejskih interesentov 250.000 zagovorniških pristojbin In da dobiva še sedaj
50.000 dolarjev na leto Ta Dohenyeva izjava je vzbudila veliko pozornost. Soravli so jo takoj v zvezo z okoliščino, da kandidira Mac Adoo za bodočega predsednika Ra~’'mliivo ie. da so njegovi Izgledi na »'goden izid volte v znatno slabši čeravno na-glačafo njegovi prijatelji, da gre samo za zasebne trgovske posle. To je tem pomemb. nejšr. ker bi Mac Adoo kot zet umrlega predsednika Wilsona lahko računal na njegove prijatelje. Dalekosežnost njegovih od* nošaiev z Dohenvem tro možno ugotoviti šele kasneje. On ie namreč zahteval, da se ga zasliši kot pričo, k<r hoče zavrniti neke očitke in sumntčenia. V to svrho le tudi prekinil vsako nadaljnjo zvezo z Dohenyem.
Tako se je politična slika radi te petrolejske afere docela premakni a in se bo premikala še naprej. Kandidati za predsedniško mesto, ki so Imeli dosedal v Mac Adcou nevarnega tekmeca, so postali pogumne'3 in razvijajo živahnelše delovanje. Tak” Izjavljajo voditelji volilne kampanje za Un-denvooda. da bo dobil njihov kandidat vse glasoi’e v lužnih državah, medtem, ko trdijo pristaš' newyorškega guvernerja Smitha, da ima zastgurano več'no demokratskega narodnega konventa. Svoje kandidature pa je prijavilo še več ameriških bogatašev.
Presenečenja pa so si sledila tako hitro, da ie nemogoče vedeti, kaj bo prnesel Ju-traišnii dan. Nekateri listi naglašajo, da mora biti ameriško Tudstvo pripravlieno še na nadaHnia senzacijonalna odkritja. Nai bo, kakor hoče. dejstvo, da morajo radi petrolejske afere braniti svojo čast tud! demokrat'. bo uvodno vplivalo na nepristansko preiskavo. Republikancem pa bi bilo zeki po volji, ko bi hnel slon še daljša oslovska ušesa.
Anekdote.
Volta're ln Plron. Oba dovtipna satirika sta nekoč stavila, kdo bo drugemu p‘sal krajše pismo. Pircn, avtor »Metromanije«, je čakal in si prihranil odgovor; leztk pa Je stal vsakomur na prosto Izbiro. Vobalre sl je izvolil latinščno In poslal protivnlku tele besede: »Eo rus«, t. j. grem na kmete, misleč, da ie že dobil zmago. Z obratno pošto pa je dobil poslanico z eno samo črko; »I«, t j. pojdi.
*
v dobi, ko se je mnogo govorilo o nekem možu. ki je bil zaprt na podlagi tiralice, po vsem videzu nepr’stne je Voltaire vprašal policijskega poročnika HSraulta kaj se godi z lmdmi, ki izdelujejo napačne tiral-nlce. — »Obešamo jih,« se Je odrezal H6-rault. — »To je čisto v redu,« Je odvmij Voltaire, »dokler ne naooči čas, ko se bc onako ravnalo z onimi, ki podpisujejo pristna tiralnice«.
•
Rivarol je 1. 1792 takole označil vladarje, zvezane zeper Francijo; »Vedno zaostajajo za nami za eno leto, za eno armado Ja za eno idejo.«
«
Isti jedki RivaTol (1753—1801) ie govoril o vitezu P., ki ie hodil izredno zamazan !n zasvinjan: »V blatu dela marogo.« In sodobni dramatik Pierre Veber je reke) o znanem pisatelju, ki čisto nič ne neguje svoje vnanjosti; Preoblači se v umazano perilo.«
RAZNA NAZIRAN.IA O ŽELEZNIŠKIH NESREČAH.
Radič: To so samo prvi začetki onega
kar še pride in kar smo pričeli
Hrvatska zajednlca: Balkanska beograjska uprava!
PrlbJčevlč: Ničesar ne rečem, toda na vsak način so suml iva neprestana potovanja separatistov na beogra ski progL na kateri se je pripetilo v zadnjem času več železniških nesreč.
Pašlč: In kljub tem dogodkom 9tno š« vedno pripravljeni, da se pogajamo z brati Hrvati!
Beograjski Balkan:	Ni	čudno,	da	se
pripetijo take nesreče, ko vozijo naše srbske vlake nemške lokomotiv«, ki jih vodilo prečanski avstrijski špijoni
(»Koprive« j
: Kako rastemo. Franc, fiziolog AnetU se je mnogo bavl s proučavanjem rasti čk> i veškega telesa. Splošno se Je dosedaj mislilo. da raste človek le do svojega 24. leta. Anetle pa trdi da se telo razvija do svojega 30. leta In da do tedaj še raste. Po Anetlovi teoriji raste človek takole: Novorojenček se rodi visok okoli 50 centimetrov. Prvo leto zraste za 14 cm, drugo ta 9.3, tretje za 7.2, četrto za 65 In peto za 6 cm. Od 6. do 10. leta zraste za 28 cm. od 1L do 15. za 26.5, tako, da Je človek v 15. letu prib iž.no 150 cm visok. Od 15. do ZA leta zraste še za 20 do 30 cm, ali letno povprečno za 3 cm. Človek pa raste Se naprej in sicer letno povprečno za 8 desetink centimetra. Do 40. leta je potem visokost človeka stalna. V 40. letu pa prične padatt in s'cer se človek zmanjša od 40. do 50. leta za 1 cm, od 50. do 60 za 3.5, od 60. do 70. za 1.6 in od 70. do 80. leta ta I centimeter. To pa velja seveda le v tea slučaju, če ostane stas raven, ker drugače se zmanjša visokost od 10 do 40 centime* tarov*
„ G F EMINA 8 _
PP iijffs«ggi«i^^
Odkrita beseda matere o našem šolstvu.
b&do i one to idejo Spl. ž. dr. toplo pozdravile in vsaka po svojiii močeh pomazala, da se temu čimpreje odpomo-re, in našo bolnico tako opremi, da nam ne bo le v uteho v težkih dneh bolezni,
nego tudi v ponos, kajti tudi bolnica in baš bolnica, ki odgovarja modernim zahtevam higijene, je nepobitna priča kulturnega napredka vsakega naroda. Zato sestre, na delo!
Gospod urednik!
Za vsakogar imate prostorček v Vašem listu; morda boste dobrohotno poslušali tudi moj glas.
Mati sem. Troje otrok mi drgne klopi naših srednjih šol in zahteva moje materinske pomoči. Nemški spis, slovenska naloga, fizika, matematika, francoščina, geografija in zgodovina — O, dragi gospod urednik, koliko zgodovine! In kaj se Vam ti otroci vse učč. In kako. Snov iz zgodovine se je silno povekšala, ker se je obogatila z izčrpno jugoslovansko zgodovino. To je v redu. Tudi-jaz zdaj že vse poznam — Uroš I„ Uroš II. in III., Andrej Prvo-zvani — kdo bi jih ne? Saj vse to Je zdaj naše.
A povejte mi, gospod urednik, ali se Vam res zdi, da je tako absolutno potrebno, da moja hčerka vč, koga ]e poročil Leopold III. Babenberški, in kako veliki so morali biti grenadirji Friderika Pruskega?
Nič se ne smejte! To je gola istLna. Vso to navlako se še danes guli naša srednješolska mladina. In če morda v kakšni hrvaški knjigi ni vse do pičice zapisano o žlahti prvih Habsburžanov, pa'se zares najde slovenski profesor, ki učencem to »zraven pove«.
Ne vem zakaj?
Morda, ker človek tako rad prodaja svojo modrost, ali ker se temu in ooemu zdi neizmerno važno, ali pa morda — za vsak slučaj?
Preveč kunštni smo* gospod urednik in zato —
Pa še nekaj.
Kaj mislite, kateri je naš državni jezik?
Da, to že vem, slovenski, srbski, hrvaški, vsi enakopravni. 2e res. Ampak v Zidanem moltu se že več ne gremo s slovenščino, in na Sušaku tudi ne. In v Prekmurju se moraš prilagoditi Prekmurščini.
Kako pravite, da devljem v nič milo materinščino? Ali se vam sanja? Ta bi bila lepa. Saj če bi ne veljala slovenščina, bi Vam še pisati ne mogla in bi Vam ne mogla izreči vseh svojih bridkih pritožb in olajšati svojega težkega srca?
Za nas se ne gre. Ampak, gospod urednik, gre se za našo mladino. Naši otroci se poučujejo v gimnazijah v srbohrvaščini 1, reci eno celo uro na teden. Nauče se čitati za silo cirilice, in
ločje sestavke. Kaj pa tudi naj ukrene ubogi profesor, ki ima celo leto na razpolago morda 35 do 40 ur?
Mislim, da mi ni treba razkladati, čemu nam je potrebno temeljito znanje srbohrvaščine, ker'menim da govorim z resnimi ljudmi. Priznavam tudi, da je naša mladina preveč obložena s tujimi jeziki, tako, da za lastnega ne ostane mnogo časa.
Pa res, ali n. pr. veste kakšna knjiga se uporablja na neki nižji srednji šoli naše drage Slovenije za pouk nemškega jezika?
Je to najmanj 5 cm debela čitanka dveh umrlih slovenskih pedagogov, ki ima na zadnji strani — avstrijsko himno Gott erhalte — v sredini pa preobilico avstrijsko in habsburško patrijot-skih spisov. In starši so prisiljeni, da še dandanes kupujejo to knjigo svoji deci za težkih, dobrih jugoslovanskih dinarjev — 55.
Imela sem v roki knjigo neke majhne zavedne rodoljubkinje, ki je napravila čez zadnjo stran — debelo črto.
Povejte, g. urednik, ali je pri nas res mogoča taka — indolenca?
Ker smo že pri knjigah, bi omenila še majhno formalno pogreško, ki bi se pa po mojem mnenju ne smela pripetiti šolski knjigi. V francosko - slovenski učni knjigi Anete Potočnik je sestavek o domovini, kjer se najde nekako iledeči pasus:
»Naša domovina se imenuje Jugoslavija.«
Naša domovina je Jugoslavija, ampak imenuje se, oprostite, imenuje se Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsaj dokler naš ustav drži.
Prav tako kot je Anglija oficijelno Zjedinjena kraljevina Velika Britanija in Irsko, in je bila Avstrija, Avstrijsko-ogrska monarhija.
Zdaj, g. urednik, mi je nekoliko odleglo, ker sem spravila svojo jezico na papir.
Da pa ne boste rekli, da samo kriti-kujemefc, nič pa sami ne ustvarjamo, bi prišla za sklep s skromnim nasvetom:
Kaj, ko bi se v srednjih šolah vsaj en predmet predaval v srbščini? Predlagala bi v to ravno zgodovino, ker zgodovina našega naroda je zgodovina srbskega plemena. Mi je nimamo, in kar je imamo, je prav žalostna od kralja Sama pa tje do bitke pri Custozzi — da prepustim našo najmlajšo zgodovino — da jo sodi historija.
Sestra za sestro.
Splošno žensko društvo v Ljubljani je na svojem letošnjem občnem zboru določilo, da v najkrajšem času za-počne širokopotezno dobrodelno akcijo v korist ljubljanske ženske bolnice. V ta namen namerava sklicati v marcu vsa slov. ženska društva na sestanek, na katerem naj bi se določilo, v čem naj bi obstojala ta akcija* da bi imela čim večji gmotni vspeh. Ni dvoma, da se bodo temu pozivu, ki ima tako plemenit in vzvišen namen, odzvala vsa društva, kakor tudi posamezniki, da pripomorejo s pametnim nasvetom in pridnim sodelovanjem omogočiti, da se ta akcija kar najplodnejše obnese.
Gre tu v prvi vrsti za dostojne in zadostno opremo ženske bolnice s pe-
rilom, posteljnino in bolniškimi potrebščinami, ki so sedaj zelo skromne in deloma pomanjkljive, tako, da ne odgovarjajo potrebam takega zavoda.
Za to pa je treba mnogo denarnih sredstev. Tu sama državna subvencija ne zadošča. Tu je potrebno, da vsak posameznik položi svoj obolus, če tudi skromen, v ta namen.
Vse one, ki jih je usoda vrgla na bolniško posteljo in so bile primorane iskati pomoči in zavetišča v bolnici, so imele priliko opaziti, da naša bolnica ni tako opremljena, niti s perilom, niti s posteljnino in' drugim potrebnim, da bi mogla odgovarjati modernim zahtevam higijene, nadejati se je, da
Zakaj?
Po širokem drevoredu košatih lip, ki spaja Orešje z belo pristavo na Kal-cu je stopala gospodična Nina. Roki je imela zakopani globoko v žepih pisane pletene jopice, ki jo je oblekla vrh belega krila, čeprav je majsko solnce že prav toplo grelo. Med prsti ji je zašu-štelo pismo.
Zakaj? Da,, zakaj ji je prinesel sel s sosednjega Orešja beli list, ki je spravil nemir v njeno srce?
V njeno srce, ki je mrtvo od one, davne nedelje v pustu, ko je zaman čakala, da se ji vrne po dokončanih študijah, kot je bil pisal, dragi tovariš, prijatelj, zaročenec?
Ona davna, davna, strašna nedelja!
Koliko je tega? Deset let, dvanajst, Petnajst?
Mladost ji je minila. Neusmiljeno zrcalo ni prikrivalov da ji je uvenelo lice, da je ugasnil blesk oči.
Ali je bila lepa nekdaj? Nad ozkim čelom temnoplave kite pod ravnimi, črnimi obrvmi jasne, sive oči...
Morda je bila lepa takrat, ko sta z bratrancem Lojzom iztikala rdečih lic za zrelimi breskvami po domačem špalirju. Morda je bila lepa, ko sta prežala v jutranji rosi visoko gori med smrečjem na divjega petelina in je ona pogodila zaljubljenega pevca, čeprav ji je burno plalo v prsih mlado sreč.
Ali je bila lepa takrat, ko sta se v mladostno srečnem razpoloženju lovila po domačem vrtu med gredicami, obrobljenimi s pasovi trpko dišečega pušpana, in ko mu je pritekla tam onstran bezgove lope naravnost v naročje in jo je pritisnil nase in dejal šepetaje: Ljuba, ljuba moja mala Nina?
In takrat, ko sta stopala roko v roki med njim zoreče pšenice in jo je vprašal, ali mu hoče biti žena in družica?
Ah, čemu je prispel danes beli listič v njen mirni dom, kjer ni nihče več računal s tem, da bi ga še kedaj zapustila? Ona, ki je odbila toliko snubačev, dokler ni prišel nikdo več, da bi zanjo povprašal.
Cernu? Zakaj? Zakaj jo danes vnovič snubi on, ki jo je bil izdal, zavrgel, pozabil za ono drugo, ono lepo tujko, ki jo je tako neizmerno ljubil, da je skoro zblaznel, ko mu jo je ugrabila neizprosna smrt. Da je tugoval dolga leta, in ga je gnala bol po svetu, da se je le redkokedaj vračal v svoj rodni dom, kjer mu je raslo dete, plavolasa Manja, edina zapuščina nepozabne mrtve žene.
Zakaj?
Mar mu je domača gruda zbudila spomine davnih dni? Morda je iskrica, desetletja zakopana spet zatlela? Rahla rdečica pripolje v bledo lice gospodične Nine; vlažen sijaj ji ožari oko — a v mučni boli se ji brž omrači belo čelo —
In zdaj naj se odloči.
Da bi mu bila gospodinja, prijateljica? Ali ljubljena družica?
Ne. Vse naj bi ostalo kot je. Cemu nemir, čemu zdaj nove boli?
In če pride, kot je pisal, zdaj-le po odgovor pod te senčne lipe, poreče »ne«, ne v razžaljenju in bridkosti, pri-prost, odkrit, prijateljski »ne«.
Pesek poleg nje zaškriplje pod trdnim korakom — trenotek na to, si zreta v oči. — Tudi raz njegovo zagorelo lice je splahnel sijaj mladosti in temne lase mu preprezajo bele niti. Okreneta in molče stopata proti njegovemu do-mu.
Tik pred širokim vhodom, izklesanim v gosto zeleno seč, ki obdaja beli dvorec se za hip ustavita. —
»Nina?«
Rahel, sladek up zapolje v njenem srcu —
»Zakaj?«*.;
Pa veselo zavrisne tam za sečjo. Belo krilce zavihra in rožnata pentlja v svitlih laseh —
»Nina, zato« —
In v njegovo iztegnjeno desnico, ki kaže na ljubko dekletce med vrati, se rahlo polože njeni beli prsti —
A gorka solza ji zdrkne po obledelem licu.
Pustna nedelja
in pustni torek sta nekaka posebna praznika, ki jih naše ljudstvo na svoj način prav tako spoštuje in praznuje, kot n. pr. sveti božični čas.
Mladina proslavlja Kurenta, starešine pa se rajše klanjajo Bak-u ter iščejo veselje »za mizo, kjer dobro jedo«.
Skoro v vsaki kmečki hiši najdeš ta dan v lonpu kos suhe svinjine, če že ne peko klobase ali se ne cvre bob in »flancati«.
Te navade si je obdržalo povečini tudi naše meščanstvo, saj skoro vsaka mestna obitelj ima svoje korenine-^rč-nice kot v kakšni kmečki hiši.
Tako bode — na srečo sta si pustna nedelja in torek izbrala letos ugoden datum, prve dni meseca, ko naše gospodinje še nimajo tako zadrgnjenega mošnjička — tudi po mestnih hišah splaval mesto kmečkega boba marsi-kak gosposki, s fino marmelado nadevan krap v razbeljeno mast.
Ne pozabi, da je vsako cvrtje najboljše, če mešaš zanj na polovico mast in kuhano maslo.
Pa 5e nekaj. Če hočeš, da bodo tvoji flancati prava, pravcat? delikatesa, ugneti testo prav mehko in voljno iz moke, surovega masla, rumenjakov, kisle smetane in ščepa soli, če hočeš, pri-deni žličko ruma, a nikdar niti trohice sladkorja. Pač pa prav gosto posipaj in posladkaj svoje cvrtje, ko si ga, lepo zarumenelo, dvignila iz kipeče masti.
KV Dolžnost TB8
trgovcev je, da posetijo
I. medoai. vzorni veleseim i nagi
* Vedno zadnje novosti \
i samo j
• šelenburgova ulica 3 • \ Gričar & Mejač. *
Hodrsa revija ljubljanskega vefesejma.
Poročali smo že, da namerava uprava Ljubljanskega velesejma spomladi prirediti v Narodnem gledališču »Modno revijo«. Revija se bo vršila v mnogo večjem obsegu, kakor j ebila prvotno zamišljena. Vse predpriprave so že v polnem teku in samo oblek tako damskih ko* moških bo rastav-ljenih 54. Interesantno bo videti, da domače tvrdke na polju mode in izdelave premorejo več ko si mislimo in upamo, da bode kmalu prišle naše Ljubljančanke do prepričanja, da ni potreba kupovati konfekcije v inozemstvu, ali oddajati dela tamošnim krojačem in šiviljam. Nameravana modna, revija bo posebno senzacija za naš damski svet. Razkazovalo se bo vse, od običajnega promenadnega kostuma preko popoldanske obleke za obiske, Fice o clook, do elegantne in dragocene večerne toalete; pomladanski plašči, plašči za auto, damske športne obleke, turistovske, lovske in jahalne. Nav! dalje jutranje in domače obleke, damskj.|; pyjama itd. Modne revi;e se udeleže vse večje ljubljanske konfekcijske tvrdke, ki. imajo kaj pokazati in se ne bojijo odkrite-konkurence pred izbrano publiko v gleda-.1 > lišču. Od moške toalete se bodo predvajali najnove;ši sakko, površniki, jakott, športne., obleke, lovske, turistovske in tennis. Na- ■ dalje bo na ogled največja izbira čevljev, nogavic, klobukov, rokavic, dežnikov, plaščev, celo frizure ljubljanskih frizerskiD^. atelje;ev.
Zelo zanimiva bo kombinacija obleke s*., čevlji in klobukom, nogavicami in rokavicami ter kravatami, v čemur se bodo za~< mogle v okusu izkazati damske in moške modne tvrdke. Znano je, da veliko našiti meščank in meščanov še ne razume veh* kopotezne barvne kombinacije v svoji toa* leti.
Pa tudi raz umetniškega stališča be prireditev velikega užitka Duh operete, ka";X terega bodo podkrepile naše najboljše dališče moči, bo gotovo prijal vsakemu P°' setniku.
Modna revija bo velikega narodno-8®'1.' spodarskega pomena. Ljubljana je priče*?;' prva z velesejmom ki ie širom države, Pa tudi v inozemstvu priznan kot eden najboljših v Srednji Evropi Ljubljana bo tudi prva priredila v Jugoslaviji »modno reVii0$: Spasa Slovenije vsled niene lege ni v agrariji, marveč v industriji, obrti io-VJi govini, ki lahko da vsem zaslužka. Ll" ”', lianski velesejem si je zadal važno nalog?; dvigniti blagostanje na>širših slojev domovine in koraka s tem geslom njirno W vztrajno po začrtani poti. 'gi
Predvideni sta za sedaj dve predstav^ te moderne revije Sklepajoč pa po dosedanjem zanimanju bo to brez dvoma premalo in se jih bo moralo ponoviti. Tvrdke, k®' tere žele sodelovati in se še niso prila_ vile, naj nemudoma zahtevajo tozadevna pojasnila in vpošljejo svoje prijave.
•v?
iki premog in
dobavlja
Druiba Ilirija,
Ljubljana,
Kralja Petra trs 8.	Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke*?
Kino IDEAL
Dve sipotici
Pustolovna drama v 8. dej. v gl. vi. svetovni atlet BllfffdlO
Prednaznanilo:
Beneška kurtizana.
Henry Murger	53
La Boheme.
Prizori Iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
»Poslušajte, gospodje,« je rekel Schaunard, napravil resen obraz in sedel med oba prijatelja, »ne smemo si prikrivati, da bomo morali snesti še precej rženega kruha, preden bomo postali člani Instituta in preden bomo mogli plačevati davke, vsakdanji kruh se težko služi. Drugič nismo sami: ker nas je ustvarilo nebo občutljive, si je vsak izmed nas izbral vsako, ki si ji je ponudil, da bo delil ž njo usodo.«
»Najprej slanik,« ga je prekinil Marcel.
Schaunard je nadaljeval: »Čeprav prav varčno živimo, če nima človek nič, si je težko kaj prihraniti, posebno če ima vedno večji tek, kot je njegova skleda.«
»Kaj hočeš s tem reči?...« je vprašal Rudolf.
»To,« je povzel Schaunard, »da bi v svojem sedanjem položaju ne imeli prav, če bi se prevzetno upirali, če se nam nudi prilika, čeprav izven naše umetnosti, postaviti številko pred ničlo, ki je naša dota.«
»No!« je rekel Marcel, »kateremu izmed nas moreš očitati, da se trdovratno upira? Naj bom nekoč še tako velik slikar, ali nisem privolil v to, da posvetim svoj čopič risanju francoskih vojakov, ki me plačujejo s svojimi prihranjenimi groši. Zdi se mi, da se ne bojim zlesti z lestve svoje bodoče veličine.«
»In o meni,« je povzel Rudolf, »ne veš, da zlagam že štirinajst dni didaktično medicinsko-kirurgično-ozanomo pesnitev za slavnega zobozdravnika, ki nagraja mojo inspiracijo petnajst
grošev za dvanajst aleksandrincev, torej nekoliko dražje, kot plačuje ostrige?... Kljub temu ne zardim radi tega. Preden bom pustil svojo Muzo prekrižanih rok, ji bom rajši dal prevesti v stihe »Vodnika po Parizu«. Če ima človek liro,... za vraga, jo ima zato, da jo rabi... Potem pa Mimi potrebuje čevljev.«
»Potem,« je povzel Schaunard, »ne bosta huda, če izvesta, iz katerega studenca je prišel Paktol, ki me bo poplavil, kot pričakujem.«
Zgodba Schaunardovih dvesto frankov je bila sledeča:
Pred približno štirinajstimi dnevi je prišel k nekemu založniku muzikalij, ki mu je bil obljubil, da mu bo našel med svojimi odjemalci mesto učitelja klavirja ali piana.
»Hudima!« je rekel založnik, ko ga je videl vstopiti, »čisto prav pridete. Baš danes so vprašali pri meni, če vem za kakega pianista. Bil je neki Anglež; mislim, da vas bodo dobro plačali... Ste v resnici dobro izvežban?«
Schaunard je mislil, da bi mu skromen nastop mogel škodovati pri njegovem založniku. Skromen glasbenik, posebno pa pianist, je zares redka stvar. Zato je odgovoril Schaunard z veliko samozavestjo:
»Sem prva moč; če bi bil bohn le na enem delu pljuč, imel dolge lase in frak, bi bil sedaj slaven kot solnce in namesto da zahtevate osemsto frankov tiskarskih stroškov za mojo partituro »Smrt mlade deklice«, bi mi prišli na kolenih v srebrnem krožniku ponujat tri tisoč.«
»Dejstvo je,« je nadaljeval umetnik, »da mojih deset prstov, ki so delali že deset let prisilno delo po petih oktavah, znajo prav dobro obravnavati sloncvino.«
Oseba, na katero so naslovili Schaunarda, je bil Anglež, ki mu je bilo ime gosp. Birn’n. Glasbenika je sprejel najprej moder lakaj, ki ga je pred-
stavil zelenemu lakaju, ki ga je izročil črnemu lakaju, ta ga je peljal v salon, kjer se je znašel pred nekim otočanom, ki je čepel, kot bi bil na spleenu bolan, kar ga je delalo podobnega Hamletu; premišljeval je o tem, kako nismo nič. Schaunard se je pripravljal, da bi razložil, zakaj je prišel, ko je začul krik, ki mu je šel skozi ušesa in mu odrezal besedo. Ta strašen krik, ki mu je trgal ušesa, je zagnal papagaj, ki je bil na gredi balkona spodnjega nadstropja.
»O žival, žival, žival!« je mrmral Anglež in je poskočil na naslonjaču, umoril bo mene.«
In v istem trenutku je začela ptica recitirati svoj repertoar, ki je bil mnogo obsežnejši kot pri navadnih papagajih; Schaunard je bil čisto zmeden, ko je slišal žival, kako je na poziv ženskega glasu začela z naglasom, kot je v navadi v konservatoriju, deklamirati prye stihe iz povesti o Terameni.
Ta papagaj je bil ljubljenec neke igralke, ki je bila zelo priljubljena v svojem budoarju. To je bila izmed onih žensk, ki imajo, ne vemo ne zakaj, ne kako, blazne cene na dirkališču galanterije, njih ime je napisano na večernih jedilnih listih plemenitašev, kjer so živ dessert. V naših dneh se kri-stijan postavi, če ga vidijo s kako tako poganko, ki večkrat nima drugega antičnega kot svoj krstni list. če so lepe, zlo ni veliko: največ, kar človek riskira, je to, da bo spal na slami, ker jim je kupil pohištvo iz palisandra. Toda kadar se njihova lepota kupi na grame v parfumeriji in ne zdrži treh kapelj vode na cunji, kadar je vse, kar zmore njihov duh, kuplet v burki, kadar obstoja njihov dar samo v dlani najetih ploskačev, si človek težko razloži, kako se odlični ljudje, ki imajo tupatam ime, pamet in obleko po. modi, dado napeljati iz ljubezni do vsakdanjosti, da strežejo muham bitija, kt bi ga njihov Janez ne hotel imeti za svojo Micko.
Omenjena igralka je bila iz števila teh vsak' . danjih lepot. Ime ji je bilo Dolorčs in je trdila, da je Španjolka, čeprav je bila rojena v oni pariš*0 „ Andaluziji, ki se ji pravi Coquenardova cesta, čeprav ni deset minut od Coquenardove ulice do Provengalske, je rabila sedem ali osem let, da ie prehodila to pot. Njena sreča se je bila začela po- ■ stopoma z njeno osebno propalostjo. Tako je do-bila na dan, ko si je dala napraviti svoj prvi ume*- .'. ni zob, enega konja, ko pa si je dala napravit* drugega, dva konja. Sedaj je živela kot velik** gospa, stanovala v palači, lepi kot Louvre, hodite po sredi ceste v Longchampu in prirejala plese, kj se jih je udeleževal ves Pariz. Ves Pariz teh danu to se pravi ta zbor brezdelnih kurtizanov vse*1 smešnosti in škandalov; ves Pariz igralcev kart 1° paradoksov, postopačev glave in rok, ubijalce^ svojega časa in časa drugih; pisatelji, ki postanejo ., literati, da uporabljajo peresa, ki jim jih je narav* * vsadila na hrbet; bravi razuzdanosti, laži — P*e' menltaši, vitezi skrivnostnega reda, vsi pogos,. prihajajoči cigani, ki prihajajo ne ve se odkod ^ se zopet tja vračajo; vsa zaznamovana in zloglaS' na bitja; vse Evine hčere, ki so prodajale nck° materin sad na javnih prostorih in ga ponujal j sedaj po budoarjih; ves od rojstva do groba P°~ kvarjen rod, ki jih najdeš pji prvih predstavah Golcondo na čelu in Tibetom na ramah in za ka' tere vendar cveto prve pomladanske vijolice j prva ljubezen mladeničev. Vsa ta družba, ki J imenuje kronika ves Pariz, je hodila h gospod*® Dolorčs, gospodarici omenjenega papagaja.
Ta ptica, ki jo je bil njen govorniški dar D* pravil slavno v vsem delu mesta, je postala P** lagoma strah najbližnjih sosedov. Sedela je balkonu in je napravila za svoje grede tribun kjer je imela od jutra do večera govore konca.	INadallevanie'
fttev. 9.
Medicinski deL
SESESJES
7«r*r*f: »CTTCTrar.rag:
-;rr^yr-y3; q^j««sagag
Kurja (nočna) slepota.
Kurja slepota in kurja očesa sta dva Pojma, ki nimata s sicer vse časti vred-w> kuretino nič opraviti. Tud kurji 7a-*topniki moškega, ženskega in sred-°iega spola imajo po dve očesi, ki pa nl-*ta kurji očesi, nego prava vidna čuti-k. Seveda tudi kure lahko oslepe, to-^ »e na kurji slepoti, ki je prihranje-domnevno samo človeškemu rodu. Kurja očesa so pač socijalno zlo, katero Ozdravi najbolje ortoped čevljar, ki s Primernimi čevlji, ki sredo seveda na k veder kot na shimmy), lahko v kali ugonobi vsako dispozicijo.
f Slovenci rabimo izraz kurja slepote za marsikomu še neznano, deloma Pnirojeno napako vida, deloma pridcb-leno bolezen, kier taki kurji slepci, ko Sf 2.^r^i, a'> Po dnevi v temnih prostorih izgube drugače lahko normalen vid. Ti bolniki, ki se podnevi prosto kre-jo kot popolnoma zdravi ljudje, se nezadostni razsvetljavi ne spoznajo ®c, zgreše pot, postanejo lahko popol-
neg°t°vi se morajo dati voditi od drugih.
Dota P3’ ali bolje rečeno nočna sle-p. ’ le znana že starim Grkom in rak jfnon?’ ^ i° Pa n‘s<> krstili po ku-sijje * f®1 se Povsem napačno pripi-loniio / ,st710st’ nego z izrazom nikta-
HlDolf u- ~ no^: K — ne °P° ~ v*d-) 'Piših1 ^r‘s*otel navajata v svojih Oalen .a*opne ljudi, enako kasneje tudi 2 /n'us 'H Celsus, ki svetujejo boleznfv dobro zdravilo proti tej na kot - trunova jetra, bodisi praže-ko§trunn bodisi kot očesno vodo iz sopar l -Vfc jetrne iuhe, ali končno kot •p nastane pri kuhanju.
smo V2roka tej nočni slepoti ni-°česn0 ’ doliIe.r ni iznašel Melenholz v dotlp|2rCa*°’ ^ naTn je dalo upogled nam jol nez,nano notranjost očesa in Podrohn"?- 0t f°tosrafijo predočilo cu c,. ° ' ° mrežnici in vidnem živ-lobo in o5 ? se ie 1)a^ Preostro svet-slabo n<wj? s*e!>enie> naporno delo, Podedovam^v0 p.rehrano in konečno v Kotovih r 'au! "ekaterih pokrajinah,
meri te nJš« 80 se ponavIjal> Prl-‘ le noine slepote.
kot tosfven^™0’ ta je nočna slepota,
sPremembe n^SeL^v^ ■ T*"®
*	:	lahko prirojena
rajno neozdravljiva, ali
10 v tem slišni.. Vlje5iem pridobliena ^ravLa pI Va(tao lahko in hitro VrsJ« Poznamo nasprotno cpU S različnih očesnih bolezni ,££
™re^lce in vidnega živca z railočLht!! ‘“vidnimi znaki, potom že omenjen™ pasnega zrcala, kjer nastopa večkrat kot prvi pojav nočna slepota V?
£C£r'i?rrina £ s
orej ali slei s p ^avijiva in se dri
sv„,SS„ie "«
5^°* taka trajno ®°U Pogosto
x	utcsnin	OC
|«režnice in vidnega živca z razločnimi i znaki, potom že on zrcala, kjer nastopa Pojav nočna slepota ^matična nočna slepe
—njal svojimi	^raz nyktaIopija
nočno svetlriKn ° 'i1 anes rabimo za
grški teraz he' Vidj, nasor«w? , “ opo = dnevni Pijo bolj redko ?zn,ažujemo z nyktalo-te. kjer PriMdeti v . dnevne s]^ neg0 v polni fn J mrfu bo!ie vidi^
rudo-
Kotov« wasn® jetnikl v temnicah
žiyca Pd krm-?iStaIiie Ieče* vWne» alkoholi n‘cneni zastrupljenju z l0m m nikotinom.
mo^oi^ nočne slepote ne sw«na-Preri ; 1)0 r°Jstvu- kot ne moremo ali • K^ov<> dobo določno dokazati; “o n»det-e morebiti sPioh slepo roje-• vJtroci navadno kasneje prično zo-
razsv^f0^?1 Predmetov, ki niso dovolj Naden i ne ^dijo, se opotekajo, se i« Dr«!i vVe2krat v Pohištva, se kasne-“šo v mraku ne orijentirajo,
se lako izgube v mesečni noči, ne ločijo zvezd itd. Znani in podrobno preiskani so slučaji, ko je to vrsto nočne slenote podedovala več pokol en j zapored. V Montpellier na Francoskem so zasledili zdravniki rodovnik celih 10 generacij z 2121 člani, kjer se je rečna slepota dala dokazati v 135 primerih.
Podeduje se ta napaka lahko na dva načina: 1. direktno od starišev, očeta in matere, na neposredne potomce, sinove in hčere, ali šele na drugo in kasnejšo generacijo; 2. indirektno samo potom ženskfa spola, takozvanih žensk konduktorje . jamo na moške potomce. V prvem iirimeru se omeji nočna slepota samo na moške potomce; od stanšev prenašajo pa same ženski del bolezen na sinove in vnuke, slično kot se to dogaja pri dedljivosti hemofilije ali slepote za barve.
Vidni organ, oko je pri prirojeni nočni slepoti navadno normalno in zdravo, včasih se, zlasti v zgoraj omenjenem drugem primeru, najde kratkovidnost, ali sicer slabovidno oko.
Nočna slepota nastane lahko tudi kasneje v življenju, znani so slučaji ponočnesra slepenja tekom spomladi in poletja med delom na polju, pri vojakih na vajah, mornarjih v tropičnem pasu, nadalje vsled nezadostne hrane, po dolgem postu, (v Rusiji, >jer se pravoslavno ljudstvo posebno strogo posti 40 dni in ne uživa tačas nobene živalske hrane), po različnih krvnih boleznih, malariji, krvnih izgubah, v nosečnosti; razmeroma pogosto po zlatenici, Vsled bolezni v jetrih. Nočna slepota nastopi tozadevno navpdno naenkrat, se hitro razvije v bolj ali manj popolno, traja po več tednov. Bolezen se je zlasti med vojaki na fronti precej širila, večkrat tudi simulirala. Tamne varnostne očali, mir, dobra in tečna hrama večkrat zadostuje, da bolezen tekom par tednov ozdravi; v hujših primerih se priporoča bivanje v temni sobi 1 — 3 dni, ribje olje, uživanje jeter, železa, arzena in kinina.
Bolezen se rada ponavlja in je vedno ozdravljiva. Kadar nastopi nočna siepota simptomatično pri degeneracij-skih procesih mrežnice in vidnega živca, je prognoza skoro vedno slaba. Tu se dogaja tudi večkrat, da je istočasno vidno obzorje zelo skrčeno; čut za barve, zlasti za modro, je skvarjen, vid sam hitro peša in bolnik navadno v 50. letu starosti oslepi. Očesno zrcalo nam razkrije jasno sliko takozvane pigment degeneracije mrežnice. Vzrok tiči večkrat v dednosti; bližno sorodstvo staršev, ki so vsak zase lahko popolnoma zdravi, vpliva na potomstvo v različni smeri škodljivo: gluhonemost, bebavost, božjastnost, različne telesne napake in opisana nočna slepota na očesih (do 25 odstotkov) so posledice komsangvinitete staršev. Zdravila proti tej vrsti nočne slepotf nimamo.
V naših krajih nočna slepota ni preveč razširjena, največ primerov se dobi pri odraslih moških, kjer bolezen največkrat popolnoma ozdravi.
V Ljubljani in bližnji okolici, je vsaj kolikor meni zinano, prava nočna slepota le redka prikazen. Sijajna, ponavadi celo razkošna razsvetljava, katero nam nudi v mesečnih nočeh naš slavni magistrat, bi zahtevala dan za dnem nešteto žrtev kurje slepote; zlasti sedaj v predpustnem zimskem času bi bili lunini trki im drugi karamboli na redkih oazah sneženega in blatnega močvirja na nočnem redu, če bi razsajala v Ljub-]am kurja slepota in Ljubljančanom bi Ji Dr50Stajalo drugega, kot zapustiti
apeljive nočne bare in pričeti hoditi s kurami spat.
So li bolezni dedne?
^sikoma se zdelo to vprašanje
113111 vei,dar vsakdanje živ-
IftiVor c*e nanje vsak čas trdilen od-• otvar pa ni tako enostavna, ,
Ustnosti podedujejo, ni dvo-* star^8 k°*e’ k* n- Pr. prehaja tako Iti ™ otroke- vnuke itd. Ravno-ie E](ff a enstične poteze v obrazu; hotno inu!0 s!ike staril1 Habsburžanov,
01 v dS£? sledlli veliki spodnji utsni-"tkateri^iSlerf<?i# tuzal- Dedni so
^tiko itd ' 3340
za glasbo, mate-
Vsak« k *SC ^ftovanie izvede? °četove in	u	dveh delov, Iz
laJe“e stanice v"?*.,	semenske in
•lelih so zanruna/i	^ sestavnih
stanic ziije ie akt IVe vsebina obeh <ar se ?e S dedovanja dovršen. -aJaio^u H ^ spojitvi pridene podojeno ta n •	*. 111 dedno; ampak
te Privzgojeno.
.boleanimij*
Bolezen ni nikaka lastnost, marveč proces: odpoved funkcije, ko je treba reagirati na dražljaj. Kar se podeduje,
80 °rgJTl	funkcije.	Bolezen se
ne Podeduje, kakor se ne podedujejo dražljaji m naloge.
rojena. Tuberkul je priromal iz vnanjega sveta skozi materino telo do zarodka in je mlademu bitju vsilil boj za življenjski obstanek, še predno se tc to bitjp zavedlo življenja.
Jabolka n. pr. podedujejo barvo, obliko, velikost, okus, vonj itd., ne po-deduiejo pa črva. A črv se raje loti jabolk tega drevesa kot onega; imaio namreč podedovan^ gotove lastnosti radi katerih črvu kaj prijajo. V resnici so otroci jetičnih starše-’ bolj dovzetni zp tuberkulozo mordp zato, ker imajo bolj ozek prsmi koš s pomanjkljivo razvitimi pljuči. Na ta način imajo več podlage in nagnenia za obolenje. Za dohod bacilov že poskrbe bolni roditelji, ki jih izločajo nr. milijarde, da krožijo po sobi med prahom in z prahom neposredno prihajajo do pljuč. Zdaj nam je odgovor nr. dlani: bolezen sama ni dedna, pač na se s premajhno odpornostjo organov in funkcij podeduje podlaga zanjo.
Površen presojevalec bi utegnil izrabiti očitek, da je iskanje odgovora na
vprašanje, v koliko da so bolezni ded-ne^ brezpredmetno. Novo pojmovanje dednosti pa ima pred vsem to zaslugo, da pred gotovimi boleznimi ne klomimo fatalistično tilnika, marveč da oddaljimo vse škodljive vplive in da po dednosti obremenjenega zadostno oborožimo. da bo mogel kljubovati vsem zlim učinkom.
Seznam v resnici dednih bolezni pa ni tako obsežen, kakor se lajiku dozdeva. Sem spada strjenje krvi, protin (ta se v 90 odstotkih slučajev prenese na potomce), barvna slepota (in še nekateri očesni defekti), sladkorna bolezen (pri tej bolezni organizem n^ razkraja in ne izrablja sladkorja) in nekatere duševne bolezni. Pa še o teh bi se lahko reklo, da so dedne le njih podlage. Tako n. pr. barvno slep otrok šele tedaj občuti svojo bolezen, kadar se mu iz vnamjega sveta stavi gotov? naloga, gotov dražliaj, na katerega ne more povoljno reagirati.
Delo in utrulenost.
Kot vzrok utrujenosti pri mehaničnem delu se smatra postanek gotovih snovi, ki učinkujejo narkotično (uspavalno) na centralni živčni sistem. Višja stopinja utrujenosti, onemoglosti, ima pa svoj vzrok v izčrpanosti važnih snovi, ki so za delovno1 sposobnost neoh-hodno potrebne. V prvem slučaju zadostuje r«ovi dotok arterijelne krvi, ki splavi utrujenostne snovi iz mišic, da sc človek zopet osveži. V drugem slučaju si opomore človek veliko počasneje. ker se vrši obnovitev potrebnih snovi za delovno soo-sobnost le polagoma. Izraz utrujenost označi lahko tudi subjektiven občutek utrujenosti. Ta občutek pa ne more biti pravo merilo za resnično utrujenost, ker ga na eni strani lahko zatremo z voljou ali pa po psihičnih faktorjih (delomržnost, nerazpoloženost itd.) še povečamo tako, da ni v nobenem razmerju z izvršenim delom.
Pri mehaničnem delu pridejo v stanje gibanja vedno gotove skupine mišic, ki dobijo zopet vsaka zase svoje povelje od živčnega centralnega organa.
Kakor znano, se pojavi utrujenost pri delu, ki ga prvič vršima. hitreje, kakor pri delu, ki smo ga navajeni. Navada poveča podzavestno ekonomsko izrabljanje mišic. Gibi se omejijo na potrebno mero, izk>či se gibanje nepotrebnih in neodgovarjajočih mišic, gibanje se omeji na najkrajšo pot. Z ritmiko in stalnostjo se omenjeno vedno bolj izpopolni. Cim bolj je zglajena pot od centralnega organa do izvršilnega mišičnega organa, tem kasneje nastopa utrujenost.	/
Problem delai, ki je za naš sedanji čas v socijalnem oziru največje Važnosti, je pritegnil v delokrog znanosti E. Kraepelin, ki ga je načel s psihologič-nega stališča. Z nalogo raziskavanja fiziologije, patalogije in higijene dela se pečata dva posebna zavoda, eden v Franc:ji. drugi v Nemčiji.
Od raziskovanj instituta v Berlinu so posebno zanimiva ona, ki hočejo dognati objektivno mero za nastop utrujenosti pri telesnem de^u. Profesor Ernst Weber je našel merilo v premaknitvi krvi, ki se premiče pri utrudljivem de'u iz notranjosti telesa (trebušnih organov) proti zunanjim delom (truplu, rolcam in rogam), pri utrujenosti pa v nasprotnem smislu. Omenjeno premaknitev moremo meriti direktno, ker se v teni slučaju žile zunanjih delov razširijo v drugem pa zožijo. S tem je v zvezi povečanje obsega dotičnih telesnih delov. To reakcijo krvnih posod vzravnavajo možgani. Jako interesantno je, da se utrujenost lahko izloči s tem, da se menja prvo delo z drugim, pri katerem so zaposlene druge mišice, ki jih obvladuje drugi del centr. organa. Celo prej že utrujene mišice se zopet udejstvujejo pri normalnem dotoku krvi iz notranjosti v mišice, ki jih obvladuje novi del možganov.
Praktični pomen tega dejstva je nad vse jasen: Utrujenost lahko izločimo, ako zamenjamo eno delo z drugim delom, ki zahteva drugo skunino mišic. Razume sfe, da tudi na ta načrti ne moremo zavleči utrujenosti v neskončnost. V gotovem času nastopi moment kjer odrečeta končno živčni sistem in krvni aparat.
Dalje so eksperimentalno dognali, da povzročajo krajši odmori (8 — 10 minut) med delom normalno krvno premikanje, da imajo pa daljši (že četrturni) odmori za posledico premikanje krvi v nasprotno smer. Iz izkušnje ve že vsak, da je težko, po daljših odmorih pri utrudljivem delu, zopet obvladati mišice.
Opisani poizkusi nam niso podali samo objektivnega merila za nastop utrujenosti, ampak dali so nam tudi nekoliko pojasnila za problem dela v znanstvenem oziru, ki bo mogoče temelj za praktično organizacijo dela.
Varnostne naprave v obratih in obrtna h'fgi!ena.
higijeničnih vpeljav v raznih
Tubeikulozo smatramo navadno za dedno. Da pa otrok tuberkuloznih staršev oboli na isti bolezni, se da razlagati s tem: 1. da Jo je zadobil pred rojstvom, 2. da se je rodil sicer zdrav a da je imel manj odporne sile in je bil torej bolj sprejemljiv za okužene kakor kdo drug, 3. da je Imel spričo občevanja z bolnimi starši več prilike za okuženje in 4. da je bil zdrav, a se Je slufiajno okužil, kakor se okuži kdo drug.
Kaj Je tuberkuloza? Borba med organizmom in bacili (tuberkuli). Tuber-kuli niso sestaven del osnovne roditeljske stanice in se torej ne morejo podedovati. Seveda je pa mogoče^ da je težko bolna mati še pred porodom olcu-
Varnostne naprave in obrtna higije-na sta pridobitvi najnovejšega časa. Do konca preteklega stoletja se ni v tem oziru storilo skoro ničesar, ne samo v tu- ampak tudi v inozemstvu. Razmere so ostale, lahko rečemo, skoro slične kakor jih popisuje rimski pisatelj Plinij. Resničnost in točnost njegovega opisa o defn v rimskih, grških in španskih ru-dokopih. Delavci so delali v nepodprtih rovih, ki so jih mnogokrat pokopali pod seboj. Neštevilna okostja, ki jih najdemo v takih vdrtih rovih, potrjujejo resničnost omenjenega popisa. Ker se ni skrbelo za dovod svežega zraka v rudokope, so delali v njih le toliko časa, dokler se niso delavci vsled slabega zraka vdušili, nato so poiskali druga mesta. Posebno nevzdržno je bilo delo v takih rudokopih, ■kjer so morali kuriti; velikokrat so se zadušili delavci vsled dima. Da ni bilo potrebno delati prevelikih rovov, so vporabljali za delo otroke, kar dokazujejo neštevilna otroška okostja V takih rudokopih. Dalje so izračunali, da so bila bremena, ki so jih morali prenašati otroci težka do 20 kg. Kakor vidimo iz tega popisa, se ni razlikovalo delo takrat mnogo od dela za časa suženjstva v Ameriki. Nikjer se niso ozirali na interese delavstva«, ampak le na korist obrata. Posebno velja to pri varnostni svetilki, ki so jo vpeljali le zato, ker niso hoteli izgubiti že izgrajene proge.
Leta 1700 je izdal Ramazzini knjigo, kjer govori o boleznih, ki jih povzročajo posamezni poklici in obrti. Vzlic temu ni nlkdo mislil na to, da bi . Ovajal kake posledice. Sele v stoletju ftgagjteo arve
začetke obr?tih,
Ze v naslednjem veku so poznali cehi sicer nekake omejitve delovnega časa. Sicer pa Je bil običajen delovni čas 17 im 18 ur. Danes je delovni čas postavno omejen na 8 ur. Obenem Je pa še skrbljeno za dovoljno zračenje, razsvetljavo in kurjavo obratnih prostorov. Sicer pa v tem oziru še nismo na onem višku, ki ga občudujemo pri mnogih zabavnih lokalih. V opernem gledališču v Berlinu n. pr. je pod vsakim parketnim sedežem odprtina, skozi katero prihaja natančno določena množina zraka, ki odhaja zopet skozi odprtino nad lestencem na stropu. Zrak, ki vstopa je filtriran In brez prahu, njegova vlažnost In temperatura sta natančno določena. Tudi kar se tiče razsvetljava, opazujemo velikanski napredek. Svetlobna množina, ki je neobhodno potrebna za kako delo, se danes natančno izmeri. Posebno lep napredek vidimo v skrbi za odstranitev prahu Iz obratov. Prah je eden najnevarnejših sovražnikov človeka. Vpliv prahu na človeška pljuča je pokazal s posebnimi preiskavami profesor Sommerfeld, Otroška pljuča so vedno rožno-rdeča, pljuča odraslega so siva, pljuča delavca v premogokopu črna, pljuča blinarja bela, in pljuča delavca v tovarni za akumulatorje rdeča. Naprave za odstranjevanje prahu so mnogobrojne in nekatere naravnost izvrstne.
V kemični industriji, kjer se razvijajo strupeni plini, so vpeljali zaprto aparaturo. Tako je n. pr. izdelovanje svinčenega belila, ki je bilo nekdaj naj-neva?uej§e delo, je danes br^z vsake ne*_
varnosti. Pri brušenju in čiščenju v kovinskih obratih odstranjujejo posebne sesalne priprave takoj pri nastanku prah in opilke. V tovarnah za barve so mlini popolnoma zaprti itd. Na drugi strani so gotovi postopki v obratih, ki se dajo nadomestiti z manj nevarnimi in škodljivimi, postavno prepovedani Tako je n. pr. prepovedano izdelovanje živosrebrnih zrcal, kjer ni bilo dovolj preskrbljeno za higijeno^ ravno tako izdelovanje fosfornih vžigalic itd.
Ce hočemo imeti natančen pregled
0 stanju kakega napredka, se moramo ozreli tudi še na statistiko. Iz neke nemške statistike posnamemo sledeče; V letu It'02 je bilo procentno število po delodajalcu zakrivljenih nezgod 16.8, leta Jy05 9.5. Ista števila so za delojemalca bila 20.8 in 40.9. Obratne ne* varnosti so bile leta 1902 42.0, leta 1905 pa'37.5. Iz teh podatkov sledi, da se je število za nevarnosti v obratu v splošnem znižalo vsled varnostnih naprav da se je pa na drugi strani število nezgod vsled krivde delojemalcev skoraj podvojilo. Tu se sme sklepati* da sc postali ravno vsled varnostnih naprav delavci preveč brezskrbni in nepazljivi. Na vsak način pa lahko trdimo, da se je v zadnjih desetletjih na polju varnostnih naprav v obratih ln v higijeničnem oziru napravilo velik ko rak raprej.	_
Raznoterosti.
POVZROČITELJ KUGP NA GOBCU IN PARKLJIH.
V marcu lela 1916 se je posrečilo švicarskemu zoologu profesorju dr. Stauf-facherlu v Frauenfeldu končati sveja preiskovanja glede povzročitelja kuge na gobcu in parkljih. Raziskovanja vzroka te nad vse usodne živinske bolezni so bUa neobičajno težka. Prejšnji raziskovalci so prišli vsi do prepričanja, da mora biti povzročitelj omenjene bolezni izredno maihen in ne-vidljiv tudi pod najlačjim mikroskopom. Abbfi je izračunat', da s« tudi pod nalpopol-nelšim mikroskopom ostro vidna le še telesa v velikosti od najmanj ene petine ene tisočinke milimetra. Odkriti parasit nastopa pi po večini v velikosti ene desetine tisočinke milimetra in vsled tega ga vidimo pod mikroskopom, kakor vsa taka maihna teles« le kot zelo malo nerazločno pikeo. Druge redkejše, tolj razvite oblike parasita so pa veliko večle in dopuščajo vsled tega, da Jlb spoznamo kot pripadnike enostanlčnih živalic. Stauffacher jim je dal ime Aphtoma& infestans. Iz tega sedi, da ne spada povzročitelj omenjene bolezni med bakterije, kakor so dolgo časa mislili, ampak med It omenjene enostanične živallce, ki lih Imenu, lemo protocoje in čijih važnost so »poznali ravno v novejšem času. Odkriti povzročitelj kuge na gobcu in parkljih-je tore) sorodnik povzročitelja spalne bolezn', za katero so že našli učinkovita protlsredstva Radi tega smemo upati, da se bo boj proti temu najhujSemu sovražniku naše živine uspešno dokončal.
Dr. Stauffacherju se Je tudi posrečtk poinnožitev tega protocoja izven živalskega telesa v zaprtih .steklenin posodah. Pri sobni temperaturi šo se pomnožil tl mikroorganizmi z neverjetno hitrostio. S precepljanjem teh kultiviranih oblik na zdravo živino je ta obolela. Vsled tega ni več dvo:. ma. da je to pravi povzročitelj znane kuge. Upajmo, da se posreči tudi v najkrajšem času odkritje učinkovitega protlsredstva.
NOS.
Zelo važno je vprašanje, koliko prahu obdržimo pri vdihavanlu prašnega zraka V teesu In kam dospe prah v notranjosti. Iz. preiskovanja v te) smeri sledi, da Izdihamo le nekoliko odstotkov z zrakom vdihanega prahu. Približno 95% prahu ostane v telesu, Ako dihamo skoz nos, ostane več kot polovico vdihanega prahu v njem ta le približno 35% pride v pljuča in čreva. En del prahu, ki ga pridrži nos. pride seveda še pozneje lahko v požiralnik, iko pa deluje nos pravilno, se ga znebi z močnim kihanjem. Sčasoma pa Izgub! no« svojo občut-llivost in ne reagira več s klhanlem. Prašen zrak je velikokrat najnevarnejši strup za človeka, posebno n. pr. prah svinčenega be-
1 la. Tudi mineralni prah, ki nastane pri ob-deovanju kamna, povzroča pljučne bolezni Prahu se drže tudi bakterije In bacili, h omenjenega sledi, da moramo dihati skožl nos in ne skozi usta, posebno velja to za osebe, ki so primorane delati v prešnil} prostorih.
STRUPENOST SNOVI, KI JIH RABIMO PRI KONSERVIRANJU LESA.
(V prvi koloni so navedene množine snovt, ki povzročajo smrt. — V drugi koloni imamo opazovanja za učinkovitost snovi pri kcnservlranju lesa In vzamemo za su-bltmat 100.)
&lnniirm ki po-»troda imrt
T gramih
0-006
l'iinkoTito*t prt konter-riranju l*a* ?
5
Snov
Ciiankall
Borova kislina	15
Boraks	15
Arsenfk	01	—
Modra galica	10	2
Cfnkov klorid	6	4
Clnkov sulfat	7	5	4
Subllmat	0-2	J00
Kalijev lug	10	3
Oksalna kislina	5	1
Ocetna kislina	15	10
Žveplena kislina	4	2
Solitama kislina '	7	8
Solna kislina	10	4’
Fenol	8	10
Kalijev aolitar	25	0-5
Galun	24	O^S
Kuhinjska sol	200	0*1
Kreo9otno olje	10	1
Naftalin	3	2
Anilin	5	t
Nafto!	3	10
Zelena galica	20	1
Bakreni acetat	3	2
« družba za električno industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale In naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materiiala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na žeiio poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239.
Mokrota
škoduje zdravju, radi tega sl kupite pravočasno močen, fini in poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R.Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Isto tam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo modno blago. — Naročite cenik.
od 16. do 23. marca 1924.
i
Najugodnejša prilika za nakup
vsakovrstnega blaea, ki je razstavljeno v 17 skupinah.
Nad 2000 razstavljalcev.
Izredne potovalne ugodnosti 33% popusta na čehoslovaških želežnicah, veljavno tudi za brzovlake. ČehosIova*ki vizum za potne liste ponol-noma odpade, ker poset. legitimacija nadomestuje istega.
Pojasnila in legitimacije daje Cehoslovaški konzulat	Aloma Company d. z o. z.
Ljubljana, Breg 6	Ljubljana, Kongresni trg 3
*
i
i
BE
g
I
EE
m
m
eeI
m
ES
Poljedelski
stroji
Mlini
Zase
Gatri
Lokomobile na bench sesalni plin in paro Motorji Opekarne
Lastna livarna železa in kovin
Krožne peif
Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice ^ Transmisije & Mlinsko kamenje umetno in naravno
K. & R. Dežek, Maribor.
Centrala: Blansko CČ S. R.).
Zahtevajte prospekte in ponudbe!
SPLOSNA KNJIŽNICA
St 1. I. Albreht Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str, .
. 2 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . .
„ 3. I. Rozman: Testament, liudska drama v 4 dej.. 105 str.
. 4 Cvetko Golar Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
. 5 Fran Milčinski: Gosnod Fridolln Žolna In njegova
družina, veselomrdre črtice 1., 72 str.................
. 6. L. Novžk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po*
slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str. .	................
. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str.............................. ..........
. 8. E. Gaboriau: Akt Stev. 113, roman, poslov. E. V , 536 str.
.* 9. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. .10. 1. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55str , 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah. 84 str.. .	........................
. 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 deianiih, 91 str.................... .................
. 13 V M GarSin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 11? str .............................. .......
, 14 Dr Karl Engliš: Denar, norodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str........................ ...
. 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P V. B, 239 str.............................
. 16. Janko Samec: Življenje, pe^mi, 112 str..............  .
. 17. Prosper Mdrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str............... ..................
.18. Jarosl. Vrhlick^: Oporoka Inkovskega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. ._ . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka'
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str..........
.20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
iz čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str..............
.21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.,73str.
Znanstvena zbirka (veliki 8° format);
St. I. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. .
BroŠ.
Din 12--. 16--. 12'-. 20-
. 8‘-
. 6-
. 12-„ 22" » 24 -. 6-
. 12-
. 12-
. 10"
. 26"
. 15" . 15-
.	9-
. 6-
. 16-
. 14-. 8"
Vel.
Din 17’ . 22' . 17
. 26'
w ( - ( - (
13-
11
17
28-
30
11
17-
17-
15"
32-
21 -20
14-
11-
22--
20-
13’
- ( (
' ( Z ( - ( (
- (
Za vsak zvezek je računati no Din
, 16 -	.	23	-
80 noStnine in odnravnine
bratila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
TfirTh-rii-r.rv
Ljubljana
Gosposvetska c. ŠL 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih strojev
M
Mi strojen
za rodbine in obrt ter
Styrla — COrkoop —■ Orožno kolo (Waffenrad).
: Ceniki zasloni in Iranka.:
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURl-Z-OGLJEH
ZAHTEVAJ-PROSPEKTE
JUGO-HAG
UUBUANA-BOHORIČEVA-UL.- 24 .	TEL.-560
0S° °o° °o° ❖ °°° °oc J V1 °°°	cc°	°0°	°o°	V
O
❖
°o°
°o°
°o°
°o°
°o°
°o°
°o°
°o°
❖
°o°
°o°
TOMAŽ GOTZ
pivovarna in siadarna v MARIBORU
ponuja Svoje splošno znano in priljubljeno visoko odstotno
rnorčnB piuo in „Sock“ pivo
 ............................
po najnižjih cenah in pod najugodnejšimi pogoji iz pivovarne ali iz zalog v vseh večjih krajih SHS.
❖
❖
❖
❖
❖
*
❖
*
❖
❖
❖
°o° o°o °°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°oo00
I
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para z davitlno vred.
$
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
lise
večja množina vsakovrstnih steklenic od črnila — Ponudbe na unravo lista.
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posodo znamke „Go"ath" in laiie vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel.
Maribor. Olavnl trs it 5.
z znanjem italijanskega, nemškega in slovenskega jezika tei strojepisja išče sluibe za popoldanska ure Cent. dopisi naj se pošliejo upravi pod šifro »Korespondenca« .
ia Dan oni
dobro ohranjena, firme Fidel Socin, Božen, se proda za ceno po dogovoru. — Naslov pove uprava lista.
Dva vagona m
suhe, lepe, zelene, poljudno množino proda za ceno po dogovoru takoj Fra^c Ribnikar, mesar, Hrastnik ob Savi
Veleposestvo, polovico gozda 5,000.000 K z grajščino lljU 3 orale parka, takoj prosto Vllfl| stanovanje.
Pncoctnn 0(^ ®	900 oralov
rUuuulVli z inventarjem, ži. vino, grajščino ali vilo.
Gostilno
z ali brez posestva, in stanovanjske hiše.
Žago,
mlinom ter posestvo, shišo, dobro mesto, proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
z lastno trgovsko hišo želi znanja z gospodično, ki bi posedovala večji kapital za po-večanie trgovine. Ponudbe ie vposlati pod »Mirni dom 32« na upravo lista.
isinali n
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie:
Moi zveriniak
knjiga s 45 slikami !n k tem spadajočim besedilom, ze nouk in kratek čas Din 6‘
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem karton n Din 15'—.
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za po-harvanie z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4*
Črnipeter
staioznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4*—.
Na novo IzSla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
g Ljubljeni JoriintrsB
sestavke in inserate proti zmernemu honorarju. Na razpolagu tudi reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko I Ponudbe pod >Original« na upravo lista.
želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—30 let Premoženje posiranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se ie na resne ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Tajnost zajamčena Ponudbe pod šifro »Rudeči nagelj 140« na upravo lista. __________________
v okolici trga Tabor išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravliena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Cenjene ponudbe pod >Mima« na upravo lista.
W. 145
»Jutr. Novosti« z dne 27. julija 1 1923 nuino potrebujem. Odda naj se proti nagradi v upravi »Nar. Dnevnika«
It.
3 sobe, kuhinja, pritikline, cen-trum l.jubljsne, najlepša lega. zamenjam dogovorno za 4 sobe. kuhinjo pritikline. Takoišnje ponudbe pod „4 sohe“ na upr 1
ta čas bolničar, vešč v vseh bolniških poslih, marljiv in pošten, išče primerne službe. Gre
iiena m:
po možnosti s pravno izobrazbo, ki ima tudi organizatorične sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Upravitelj«. Reflektanti bodo morali pri upravi »Nar. Dnevnika« odgovoriti na nekatera strogo diskretna vprašanja.
Pes. i An Čuvaj
(na verigi) se ugodno proda Albin Koman, — Vižmarie 33, pošta Št Vid nad I.jubhano.
oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več jezikov, išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosi na Mihailovič, poslovodja, Zagreb, Pnromlinska c 75.
ki bo osebno sodeloval pri trgovskem podjetju, se išče Ponudbe pod »Merkur« na Aloma Company, Ljubljana
P
kupujemo. Sever & Komp. — Ljubljana. Wi lfova ul. 12.
zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodaio poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke
tudi kot sluga, vratar oziroma na pismih iz trgovske korespon-kaj sličnega. Ponudbe prosi dence ter aktov ( 1850—74 > pod »Marljivost«, Krško, poštno Nuber, Ljubliana, Gosposvetska ležeče __________________I cesta 5. II. nadstr.___
mali oglasi imajo uspeh
je varstvena znamka, Pjj*®411,
najboljših in najtrpežnejših
ljev. Dragotin Roglič, Marib“> Koroška c 19, lastne delavnl in ročno delo.
Polia .■
po Sloveniji dobro vp®!j#0^_ s plačo in dnevnicami se »P* me. Ponudbe pod Din 10.000« na Aloma C°m pany. Ljubliana.
proda. -lista.
lil M
Naslov pove »P,&V4
Gramofon
s 13 ploščami, pet si°veD _a, komadov, skoraj nov se proda. — Ivan Kurnik, 0“ Hrastnik ob S.
s hrano se odda v bližji boi a. Naslov v upravi 'ista'_
Mladci
s 6 gimnazijskimi razredi kakršnekoli službe, eventuelo® tudi za krajšo dobo. Cenj*0* ponudbe pod »Zanesljiv«.'
iiil,.
spreime agentura v Ljuhlj Prednost oni, ki polože kav J Ponudbe pod »Eksistenca« Aloma Company, Liublj»n*' _
iši*
za Ljubljana in okolico » rej* Reflektira se samo na * .v0ijo. gospode z malenkostno . v0j Ponudbe z znamko za na upravo lista.
n
f
(►
(►
(►
(►
(►
(►
t
ladransiia banha, u Beograd
De“ka ,la,nlca Centrala (začasno) Ljubljana Din.B!“57^io«
Din. 60,000.000
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Podružnice:
Korčula Kotor Kran)
Ljubliana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Saraievo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojave: JADRANSKA Amerikanski oddelek — Potniški urad
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork Qty.
Banda ima prvovrstne zvezevvseh glavi isi Mina pefanj bainii pot
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunalska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAl in REZERVE Din 17,500.000.-
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.	Telefoni:	139.	146,	458.
PODRUŽNICE; |
Maribor Novo mesto Rakek
SlovenJgradec Slovenska Bls:rka
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Di
]
*p