UtO LUIIL ftevltto 63.
V IDMIdl, -V
1B. marca 1925.
tm Din 1*50
■•{a vsa* 4ia psi&lla»* tsvita*l aaJMit ta aricalki. — Iaaaratl: do 33 petit a 2 D, do 103 vrst 1D 50 p, vcCji Inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2D. — Popust po dogo-wu. — inseratni davek posebej. — n3Ia>ta«sU Karo*" velja letno v Jugoslaviji 24G D, za inozemstvo 360 D.
Upraratatfot Kaaflova vllea itar. •• pri tU »i a. Vrafatttros Saafiova «isca it. 5,1. ii4strtp!i.
Telefon ataw. 304. Telefax tiar. 54
rini.
Kaj sedaj?
VerifT acijski odbor j* razveljavil Radičeve mandate. Sivi cuj3 se na zakon v zaščito države. S pravnega stališča je razveljavllenje povsem korektno dejanje. S stališča naših državnih zakonov namreč. Pa i2 tudi razveljavlje-bJs s političnega 5tališča si!a koristno ta pame;no delo. Kaj bi pomenili veri-Ilcfrrni Radičevi mrndati v narodni akapščini? Skupno 61 poslancev, ki bi neprestano kravaliraia. S pomočjo poslanske imunitete bi nadaljevali svoje državi in narodnemu ecinstvu nevarne dr ža\nopravne akcije. 61 poslancev bi za naše konstruktivno delo bilo mrtvih. Sami so izreki, da nočejo takega dela, da so proti konsolldacji države in da Jim sre za to, da s pomočjo ugodne skupšč nske kcn^ila^ij* osvobode vodite! a S:epana Radiča in da nato na-daJrjuieJo defetistično demaeogijo rroti državi za definitivni razkroj Jugoslavije.
S poTičncga 5t?.lišja j? verifikaciji cdbor storil povsem koristno in smiselno dejanje. Je najprvo pariral nameravano obstrukcijo parlamentarnega dela. Po drugi strani je razgnal polifč-no organizacijo, ki se šest let ni mog'a znajti v mladi, narodni državi in ki J2 propovedovala rrekncuške ideje.
Ali Je s poVVč.nvgn sta!*šč-> zmlseln's da trp'tno v ncšl državi politično stranico, kakršna Je strrhka Stepana Radiča? AH se niso tej stranki in njenim vodi-teljskim kolobocüam rigali sami hrvatski inteligenti, ki so šele v jeseni na pc-tTag! lastne intelektualne nemoči priznali republikanski pokret zgoM. ker niso hoteli cepiti hrvatske fronte? Samo ozlr na ustvarjeno fronto derrago-škšh Hrvatov 32 jma1 hrvatske zajedn;-čarfe, hrvatske inteligente, da so priznal Radičeve budalosti in se jim podredili.
Kakor postopa država s privatn:mi zločinci radikaTno in ni mesta 7a kaka patetxna čuvstvova^ii, tako pa je treba, da obračuna tudi politika s poMtič*-n;mi s*rankaml. ki so po svojem bistvu take. da ne koristjo naro^n. ma-več sadr*,T'eio nj^ov razcvit in napredek,
ICaj sedaj?
Radičevi poslanci bo^o morda Se f'-trom te~n tedna nastopili pot mzai v 7?c,re^. M3rs*Vr»teremu bo z*°cn'^o, rt! dobro, kakor so postopati. Marsikateri se bo spomn'1 r-a zaprtega Ra^i« £a. V? sra še č^Va z^s'u^ena knz^n. Ce-ttt^l «rrro raro^na dr*?va in si Vro^mo ^r.^Č^n^t s*mi, ne, ka^or nekoč v Av-sfr'n. k*er so nr»m tujerodni elementi zankazov^1*. vendar ni s tem rečeno, da sferno delat\ sar hočemo, da ne ve-?TaV» rn nas z-ko**! in da je dovoli on a rfo+Mr?nvna in pro*marodnn acri^aciia. f^ava rWr-^oi* red-> ?n m'm. potre« rrrle pre^vf^m d"la. Ti Radičevi postaje? prMe*o don-ov in bodo porox'*H !?ü-**~rvu. kar so videli v TVocradu. Narod bo snornal nemo* Padi<*eve stranke, v kratkem t^ve. da je P^dič obsojen. Tn^i med hrvatsko inteligenco se bo t^vVo, nzedvsem na bo^o naslonili Frv^fcfrj priv^dnik', hrv^t^ki ro^po-t*ar^M kro**i ki so siti Pad:čevih re-pnbTk in ki si že'e aktivnega go^po^ar-skegn dela v nr»"t državi. Kmet si bo t^m~?'?*o nrem:°i 1. a'i nai nadr>tjinV ob-sfrnT'~?:o H defetistixr«o ncjj^ci'o države. aTi nai se v sedani ro^oda-skl krr? in ostrem boni za obsi-m^k šrt na-fp.Vc eV^no^ira za brezmiselno Radi-čevo r*--^nbMkanstvo!
r*a 7. ^»"»^nrm dn-^m nt Hrv^ts^em 2«^ t~*n"¥H*~* ^*r<»^n|enla. d<i bo ra^-v.>r? .v^-n1" ^"^'devih m"nditov f^r *ra?§0ia PfdVeva o^^rt^n vpHv^iji kaVr.f r.^re^^nie f^r rC??čen*^ poiit^č-**^t-> ž?v!jl^?a na ^frvrtskem. Kove s »Te bo^o morale na plan. hrvatska omladl-na je na finrosTovenski. n^c^onalni in ^"'avtvorni strani! Ta bo stonila na pr>-^tič^o po7orn?co ter začeTa po ž?Tostni m-efeHr>srt delati za f^n^o bodočnost! TVv^f* so danes kakor Slovenci enako-rravri Srb^m v v^etn državnem ft ra-c"»^nainem zlvfien'tf, če te hočejo! Ho-teti enakopravnost, se zan;o boriti, to Je vpraSanie prave hrvatske rolirike, i» pa ti^ta breidu§na borba proti držav-
Verjfikacijski odbor razveljavil Radičeve diandate.
Razveljavljenih je vseh 61 mandatov. — 7 Trumbicevih je potrjenih. — Po burni debati so potrjeni mandati v Sloveniji, razen za mariborsko-celjsko okrožje. — Govcr dr. Pivka raz-
palil klerikalce.
— Beograd. 17. marca. Ozv.) Včerajšnja popoldanska, od 16. do 21. trajajoča seja verifikacijskega odbora je nudila prizore skrajne napetosti in obenem tudi porajala trdno voljo Narodnega bioka ohraniti v pnrsarneniu dela-zmožno večino. Na seji sta bila dva važna momenta: prvič büma razprava o mandatih v Sloveniji in dr«is?č končno razvelzavljenjs mandatov HRSS. Povodom debate o slovenskih mand-tih je uporabil posL dr. L. Pivko priliko, da je v temperamentnem in kritičrem govoru razkril vso dvoličnost in jezuitsko hinavščino klerikalne polivke. Njegov govor je izzval pri klerikalcih ogorČen:e in strastne proteste, pri vreh Članih Narodnega bloka pa frenetično p!oskanie in navdušenje, zlasti radikalni poslanci so govorniku dr. Pivku prisrčno čestitali na njegovem prvem uspehu v narodni skupščini. Radikali sami so po seji odkrito priznavali, da šele sedaj sroznavajo vso zah b no politiko klerikalne stranke. V radikaln h vrstah se pojavlja posebno ogorčenje proti klerikalcem, ki se na drugi strani svetohlinsko ponujajo v s!n*bo Narodnega bloka. Tz govora dr. Pivka so radikal: in vodilni vladni krogi točno spoznali politiko klerikalne stranke, ki je v S^venri -drugačna, kakor pa v Beogradu. Klerikalci so radi razkritii dr. Pivka v semi dvorani krr besneli in skušali svojo klaverno vlo?:o prikriti z različnimi medklici. Govcr dr. Pivka ie končo klerikalce tako razjaril, da so začeli mahati okrog sebe in da so dvignili tak kraval, da je bil predsednik verfikacj^skega odbora dr. $r^<\6 prisiljen s?jo za nekaj Časa prekiniti.
O včerajšnji v vsakem oziru najvažnejši seji verifikacijskega odbora omenjamo kratko:
Takoj po otvoritvi seje je stavil predsednik na dnevni reo verif?käH'o mandatov za mariborsko - ceiisko volilno okrožje. Predloženi ste bil dve pritožbi: prva o-č strani samostojne demokratske stranke, oz. od strani voiilcev Narodnega bloka :n druga od stran-i SLS. Po xovoru dr. H o h -nje c a, ki je očital Narodnemu bioku razne nepravilnost! pri volitvah rn ki je strastno napadal objektivne delovanje poI:i!wn:h oblasti za časa volitev, ?e dobi! besedo poslanec dr. Pivko, viharno pozdravljen od večine. V ^voiem govoru ie dr. Pivko odkril volilno agitaciio duhovnistva. Duhov-ništvo je povsod agitirakj za klerikalne kandidate. Govornik se je dalje dotakni! tud! carzanskega podjetja, pristavljajoč, da ga ;e za-io klerikalno časopk je opsovafo z »vohonom«. Rad^kahr! poslanci so pri tej priliki prirr-dili dr. Pivku viharne ovacije,
dečim so klerikalci skušali ca-zan?kega junaka osramotiti.
Na predlog poslanca dr. Brankovi-č a (sam. dem.) J« veršfikcajški odbor z večino Klasov poveril podebnf Parlamentär-nt komisij nalogo, da preišče nepravilnosti v mariborsko - ceUskfttit volilnem okroz.tti.
Nepravilnosti v. tem okrožju se tičejo predvsem volilnih rmernkov. Zupani -nekaterih občni so volilnim komisijam predložili stare, od sodišča aepotrjer.e imenike-. Sam dr riohnjec je priznal nekatere take slučaje. V celoti tre za ugotovitev, a« ;e okoli 10.000 za klerikalne kandldaie oddanih glasov bilo veljavnih ali ne.
Verif!kacl;ski odbor Je nato po kra?sl debati odobril vse mandate za roHlno okrožje LJubFana - Novo mesto. Živahnejša debata se je nato razvila o ljubljanskem mandatu dr, Korošca. Glede tega mandata je verifikacijski cdbor zavzel načelno sta-Bšče, da so bil volilni imeniki res nepopolno sestavljeni, toda sestava hi kontrola imenikov je stvar za to kompetentnega sodišča in se v to kompetenco verlfikacijskl odbor ne more vmešavati S formalnega stališča ie verü'kach'skl odbor nato odobri! IjublfansVt mandat dr. Korošca.
Opozicija, videč porripaktno in odločnost viadmh strank, je sklenila zapustit! dvorane. Pred odhodom Je poslanec Dra-gotiii Pečic v imenu opozicije prečita! kratko, v bistvu Lrezpomembno izjavo, ki samo protestira proti postopanju večine v odboru. Opozicija je nato v resnici zapusti* 1- širino dvorano.
Ko so bili odobreni še mandati za Beograd in Zagrejb, je prišlo v razpravo vprašanje verifikacije mandatov HRSS Jn. HZ.
Poslanec Milan Simon o v i č fe ponovno pre-diagai, da se na: vs-i mandati KRSS razveljavijo na temelja člena IS. o zaščit: države m javne varnosti. Ta svoj predlog ;e kratko utemeljeval s tem, da ti poslanci nimajo v smislu gorenjega člena bistvene kvalifikacije za Izvrševanje poslanskih dolžnesi:, ker ta člen jasno do.o-Ča, da ne more oseba, ki pripada kaki komun istični ali tajni organizaciji, izvrševati javnih državnih iunkclj.
Veriflkaeiiski odbor Je z vsemi glasovi Narodnega bloka rarvel^avll vse mandate HRSS. Razveljavljenih |e 61 Radičcvio mandatov.
Veriikacllskt odbor le nato potrdil sedem mandatov Hrvatske za'ednlce. Kot poslanci Hrvatske zajedir.ce so potrjeni: Dr. Ante Trn m bič, dr. Ladislav Polič, dr. Ivan K r a j a c, dr. B a z a I a, dr. Ivan Lo r k o v i e in dr. Milan 2 a n i t. Dr. Trumbič ima dva mandata.
Za glavna poročevalca v plenumts narodne skupščine je veriftkacljski odbor izvolil poslanca M "lana Si m o n o v i č a m poslanca Boro M i 1 o v a n o v i č a. Ta dva zrnata v dveh dneh sestaviti glavno poročilo, je izročiti v tisk tn razdeliti poslancem. Plenarna seia narodne ikupščine se vrši po dosedanjih dispozicijah v petek 23. tega meseca.
Pq razveljavljeni« Radičevih mandatov na Hrvatskem.
Radič razočaran. — Interniranivoditelji tudi presenečeni. — Ogorčenje v hrvatskih separatističnih krogih. Zagreb, 17. marca. (Izv.) Vesti, ki   psovke proti narodno skupščini, hnjska
so snoči kmalu po končani seji verifikacij kega odbora, okoli 9. dospele v Zagreb, so hrvatski sepa atistieri krogi sprejeli z največjo indicnacijo in mestoma so bili razočarani, ker so računal:, da vlada ne bo tako odločno in kon-sekventno izvajala svojega prvotnega sklepa in da vlacina večina ne bo zahtevala razveljavljenja vseh mandatov.
«M vat», glavni organ vseh blo-kaškh elementov, je priobčil huj kaj č članek pod naslovom «Ne spadamo skupaj ?». Ta članek je pisan v duhu nai« večje por.tične strasti* vsebu'e razne
«Uro trrn nxiBMLML'ni! £jj]MErL3SJžraI&
mm
in ščuva na plemensko sovraštvo In poziva prave Hrvate, da se zbero v skup« no fronto proti Beograd«. Tudi ostali blnkršk! t sk razširja danes paro*o: «Hrvat> zberite se! Iz Beosrada so Hrvate izgnali I»
Stjepan Radič je bil danes, kakor večkrat zadnje dneve pozvan pred pre* iskovalneqa sodnika. Do zadnjega tre* notka je bil velik optimist in je bil ved* no trdno prepričan, da beogradska vla* da ne razveljavi vseh mandatov HRSS. Ko je danes šel i~ celice k preiskoval* nemu sodniku je bil Radič zelo zalo*
nemu edinstvu In za federacijo, odnos-no za Veliko Hrvatsko.
SLS pa ostane definitivno osamljena! Tudi to stranko doleti za njeno peklensko rovarjenie v zadnüh let h zaslužena kazen! Tudi v Sloveniji bo razveljavlienie Radičevih mandatov odjeknilo blagodejno. Pokopani so upi klerikalne gospode in stranka se bo ravno tako razTcfe!a v teku prihodnjih štirih let, kakor ne bo po teh letih ne dnha ne sluha o nekdanji RadKevi slavi »
Stranke ne žive od demagogije! 2ive od sposobnosti voditeljev, od ljubezni do države in naroda in kjer teza ni, morajo nuino propasti in se porazgubiti. Zadostuje, da se uničijo, v smislu zakonov mandati in da se karnnje Rad!č po sodišču za velefzdajniško delovanje, pa bo konec tistega notranicga vprašanja, ki nam je zadalo toliko skrbi in povzročilo našemu gospodarstvu in naroiu nepopravljivo škodo!
sten, razočaran in deprimiran. Videti je
bilo, da so nanj z lo porazno delovala beogradska poročila o razveljavljenju 61 mandatov HRSS.
Državno pravdništvo je bilo danes priinorano, da je od začetka do konj? zaplenilo uvodni čTanek «Hrvata» na temelju členov 93. in 103. kaz. zak., obenem bo uvedlo proti listu strogo kazensko postopanje.
Tudi v Vlaški *jlici internirani č!a« ni vodstva HRSS so sprejeli poročila iz Beograda in rezultate zadnje seje ve* rifikacijskega odbori z največjim pre* senečcrtjem. Xekateri so bili do zadnje* j ga prepričani, da bodo že danes izpu* šČeni :z internata. Sedaj so vsi prepri* čani, ds r»e pozna vlada nikake šale in da ie odlnčena voditi proti njim kazeru \ skf> preiskavo v ajtirožiem smislu za* kona in da se jc trzba pripraviti na ve* lik po!iflče?i procen v Zagreba. V raz* govorih z nekaterim! zajedničarji so danes Interniranci sami priznavali, cfa so vesti iz Beograda na nje vplivale že* lo neugodno. Ogorčeni 90 interniranci tudi zato, ker so v Beogradu navzoči radičevci z dr. Trumbičem vred dozi* veli nopo'en poraz in niso za njo niče* sar dasegU, čeprav so povsod oficijelno in neoficijelno naglasaÜ, da je HRSS za monarhijo in parlamentarizem angle* Skega tipe.
Klerikalci bi radi BskocÜ v vlado!
Klerikalci se ponujajo Narodnemu bioku. — Zahtevajo samo glavo — ministra dr. Žerjava. — Narodni blok to snubitev odločno odklanja.
— Beograd, 17. marca (Izv.) V ka* ko teževnem in naravnost obupnem po* ložaju se nahajajo klerikalci, osvetlju* je najbolj dejstvo, da so se pričeli kle* rikalni posredovalci približevati Na* rodnemu b*oku. Bo Franu Žebotu in Franu Smodeju se klerikalci ponujajo Narodnemu bloku za skupno sodelova* nj". Klerikalci so prinravljeni sodelo* vat: tako s samostojnimi demokrati, kakor tudi z radikali, zato zahtevajo samo —malenkost, pravijo — da iz« stopi iz vlade minister dr. Gregor Žer* jav. Nič drugega ne zahtevajo, samo to, pa so pripravljeni na vse, kar se od njih zahteva. To je dokaz, kako silno se boje dr. Žerjava. 2c vedo, zakaj! Toda iz te moke ne bo kruha! Narodni blok je to ponudbo kmatkomalo odklo* nil, ker je ni smatral za resno. Nacijo* nalni blok je kompakten in trden in ne potrebuje nobenega sodelovanja, zlasti ne od stran!, ki ji teče že voda v grlo, pa bi se rada rešila s smelim sko* kom iz opozicije v vladni blok. No, za take eksperimente Narodni blok ni do* biti!
PRIHOD ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRAD.
— Beograd. 17. marc£. (Izv.) Po I5dner* nem bivanju v Rimu, kamor ga je pozval Mussolini, sc je vmil sedaj italijanski posla* nik na našem dvoru g. Bodrero v Beo* grad in ie danes stopi* v stike z zunanjim ministrom dr. N i n č i č e m.
Katoliška šolska stavka v Alzacjji.
— Pariz, 16. marca. Danes dopoldne le
po vsej Alzaciji in Lotrmgiji pričela šolska stavka. Stavko so vprizorili katoliški duhovniki v znak protesta proti uvedbi brez-konfesijonalnih šol v teh okrajih. V šolah v Strassburgu, Cohn2rju len Mflhlhausnu stavka e«a tretjina, v manjših krajih in vaseh znaša število stavkajočih do 70%. Na kmetih zelo marllb/o podpira stavkovno a*i-ban?e duirovščin2. Duhovniki fo se posta« vtti prec šolske vhode in pozivali šolsko deco, da Jzostane iz šole. Duhovniki so se pri tem posluževali tndi raznih atftacijskih trikov. Mnogo staršev, ki so bil nasprotni stavk?, ?e sprem*??k> otroke v Solo in celo v rnr \ le. Na nekaterih Šolah so se stavki pričruiu: tudä učitelji.
Mirrlstrski predsednik H e r r 1 o t Je da-. nes dopoldne sprejel deputaeljo učiteljev iz Alzacije, ki mu je poročala o Šolski stav« kl. Deputaclja je pozvala nrim-Crskega predsednika, da tudi tu izvede o-:ml.r ::la. franco-skeaa šolskega zjtkona.
Preiekti Alzacije so podrejenim organom v posebni okrožnic! dali navodila, da naj roditelje opomnijo na določila francoskega šolskem zakona, ki je sedaj veljaven tudi v osvobojenih pokru ji nah.
»Agence Mavas« javlja iz Strassbursa da je poseben katoliški komite pozval he£» sko deco na tridnevno Slavko proti sklepa francoske vlade, da se uvedt* tudi v A\zz.~ ciji brezkoniesijonalna žo!a. Prvi dan j* stavkalo okros 25^ šolarjev.
VPRAŠANJE DELOVNEGA ČASA V JUGOSLAVIJI.
— Beosrad, 17. rrrarca. (Izv.) V prlste-*-»ih ministrstvih, to je v n*inistrsivü za s*s cijalno politiko In v ministrstvu za trgovi* no m industrijo, je postalo sedaj afctiwfaf vprašanje delavnega časa v Jugoslaviji Obema minlstrstvima so predložen! stvar« rH predlosi merodajnth gospodarskih k? m-dustrijskih korporacij za redukcijo v naši državi prevelikega števila praznikov. Ugotovljeno je, da praznujemo v naši držav! na leto celokupno 150 dni z raznimi prazniki
Borzna poročila.
Ljubljanska borza*
LESNI TRG.
Hrastovi plohi III. vrste, suh!, fco rac« ja trans. 3 vag., denar 600, blago 600, z&kVI. 600; smrekovei hlodi, od 30 cm napr. prsm. 4 m dalje, fco nakladna post. blago 260: borove deske, 20 Iti 30 mm, 4 m, od 17.20 cr* šir„ I. in II. fco meja blago 720; remeüer* 35-70, 40-80 mm, fco nakladna postaja blago 600: bukovo oglje, Iz. vilano, teo meja. 1 vagon, denar 118, blago 118. zaklj. 118: cer, od 1—5 m dclž„ 30 mm prem. Dobava, 250—300 m3 mesečno. Cena fco vagon Sn» šak. Raflektira se le na obvezne ponudba. ŽITNI TRG.
Pšenica, domača, par. Ljubljana, blago 475: otrobi, psenični, drobni, juta*vrečc, fco. Ljubljana, blago 210: otrobi, psenični, droh* ni, pol juta, pol papirnate vreče, fcb. Ljub-" Ijana, blago 205; otrobi, psenični, debeli« jutas vreče, fco. Ljubljana, blago 257.50; kov ruzft, nova. promptna, fco. sremska postaja, blago 182.50; koTuza, nova, april, maj, junij, fco. Postojna, trans., blago 260; koruza, tuv v«, def., umetno sušena, fco. Ljubljana, I v^£., dsnar 160, bbigc 160. zaključki 160: koruzT*! zdrob, fco. vreče, feo. Ljubi jen l b^^o 400; oves, makedonski, fco. Ljubljana, blago 335; ajda, siva, fco. Štajerska postaj«, blago 28730; proso, fco. Ljubljana, denar 300; bučne pečke, rešetane, fco. hrvatsk* postfja, blago 500; bučne pečke, rešetane. fco. Reka, neocar., blago 525; krompir, rde5t kast. fco. štajerska postaja, blago 165; krom* pir, bel, fco. štajerska postaja, blago 140; krompir, rumen, fco. štajerska postaja, Ma*-go 130; čebula, fco. štajerska postaja, bla* go 360.
2!4% drž. renta za vojno škodo den. 155, blago 159; 7% fnvest. pos. iz leta 192! denar 64.50, blago 66; Celjska posojilnic* dd. denar 210, blago 212; Ljubljanska kreditna banka denar 235; Merkantilna banka denar 111, blago 128; Prva hrvatska štedl-onica denar 840, blago S46; Slavenska banka Kreditni zavod denar 190, blago 200; Strojne tovarne In 11 varne blago 135; Trboveljska premogokopna družba denar 42tf, blago 430; Združene papimdee denar infs blago 12; Stavbene denaT 275. blago 285; 4% kr. dež. pos. It leta 188S blago 22 K% 4K% kr. dež. mel. pos. Iz leta 1911. blag« 22>£, 4H% kr. dež. pos. iz leta 1917 Mag« 22 H.
Zagrebška borza.
Dne 27. marca. — Sprejeto ob 13.
Devize. Ccrlh 11.98.—12.08, Praj> 184.05—187.05, Pariz 320.50—*25.50, New-york 61.80—62 80, London 297.375—300.375, Trst 253.25—256.25, Berlin 14.775—14.925. Dunaj 0.CS7—0.089.
Efekti: 7% irrvest. pos. 192! 63.50-64; 214% drž. rente 155—156.50. Ljubljan-ska kreditna 235.— —.—, Centralna banka 17—18, Hrv. ekspomptna. banka IX*—12< Kreditna banka Zg. 102—104, Hipotekama banka 65.50—66, Jugobanka 1CS—112, Pra-štediona ■ S40—845, Slavenska banka 74.—, —.—, Eksploatacija 53.— —.—, Šečerana 710—715, Isis d. 58—60, Nihag 45—50, Ou-i-maTi 510 —.—, Slaveks 168—173, SlavordJ« 60—61, Trboveljska 415—4-?0, U-rtion, paru. mlin 485 —.—.
Inozemske borze.
— Dunaj, 16. marca. Devize: Beogra* 11.38—11.42, London 34—34.10. MHan 28^6 —29.85, Pariz 36.50—36.66- Curih 136.90— 137.40. — Valuti: dolar 704.60—708.60. dinar 11.34—11.40, češka krona 20.94 —21.06.
_ Carlft, 17. marca.    Današnja borza«.
Beograd 8.325, Pariz 26.65, Landoen 24.8!, Newyork 518^0, MIlan 21.15, Praga 15.40, Dunaj 0.007305.
— Trst, 17. marea. Borza: BeograA 39.30—39,40, Pariz 125.75—126J5, Lordom 117^0—11740, Newyork 24.45—24Ä), Cnria 471__473, Praga 72-50—73.?5 Dunaj 0J>34J —«OXJ475.
Sftran z.
a r: u u* ~ne      n^arca vzr^s
Stev.
Legenda o Ivanu Orthu.
Ivan Orth je te dni umri na Dunaju kot krošnjar ?
— Dunaj, 17. marca. (lir.) Zadnje dne-V» *o se po Dunnju znova pojavilo govorice, ki so trdile, da že adavna aa mrtveca pro. g]*5eni Ivan Orth, oduosno nadvojvoda Leopold Salvator še livi. Uredništvo krščan. sko «or: alne »Reichs pos t« Je prejelo pred dnevi osebno informacijo od neke gospe Eleonore 3 t a m f e f, kj je trdila, da Je bite družabnlca soproge Ivana Ortha, katero Ime si je nadel po rasnih romantičnih dogo. dlvšcinah mani Leopold Salvator. Ta dama je uredništvu zatrdila, da Ivan Orth 6e živi In sicer na Dunaju pod drugim meSČanskim imenom. Zatrjevala je dalje, da sa sedaj na. ha j a Ivan Orth v zelo slabem gmotnem po. ložajn ter da je pooblastil nekega dunajskega advokata. W&renreicha po Imena, da uvede sodno postopanje v to s vrha, da se razveljavi sodni sklep o proglasitvi njr-gore smrti. Uredništvo omenjenega lista se je nato obrnilo na odvetnika dr. Waren-reicha ter je dobilo od nJega še nadaljiic Informacije o Ivanu Orthu. Dr. Waron-relch je nameraval te dni ukreniti potreb*
korake pri sodlScn. toda včeraj je dobil obvestilo, da je Ivan Orth umrl. Ivan Orth Je živel dolgo ftasa na Dunaju kot kroänjar pod m eno m Albert GöbeL Ta je pred dvoma dnevoma umrl in sedaj §lriJo po Dunaju Testi, da je bil on Iran Orth oalroma nadvojvoda Leopold Salvator. Kakor snano se o Ivanu Orthu napisali mnogoštevilni romani. Nekatere povesti so na dolgo in široko opisovale, kako je Ivan Orth poginil pri ekspedlciji okoli Juine Amerike na Og-Bjenl zemlji.
RADI 150 DIN NA VISLICE.
— Osljek, 17. marca (Izv.) Danes ob 7. sjntraj Je bil na dvoriaču sodnega dvora ju-atifjciran 37 letni delavec Mile Latinovle, oče 6 otrok, rodom iz Vrtoča, okraj Bihač Bosna. Latmovič Je lansko leto v nekem gozdu. . kjer je delal kot gozdni delavec ubil svojega rojaka Simo Latinovica. ter mu Tsel 150 Din. Kljub temu, da Je bil predlagan od viSjlh sodnih Instanc v pomltošee-nje In v ječo 15 let, nI prišlo z najvišjega mesta obvestilo sa pomilostitev. Justifska. cljo je izvršil krvnik Mausner, ki snoči n! mogel nikjer v Osijeku dobiti prenočišča ter Je moral spati na sodišču. Latinovič je pred obešenjem zaprosil sa čašo vina, kos slanine in belega kruha, če£ da je bila to njegova najljubša jed. Pred justifikacijo, ko so mu vrgli vrv okoli vratu. Je Latino-vic kratko spregovoril: »Z Bogom! Ostanite ... Selim Vam ..Dalje nI mogel govoriti. V Osijeku za to Justlfikaci'o nI ria-<falo nikako zanimanje, nasprotno vse mesto je zek> potrto. <GleJ poročilo med dner-niml vestmi!)
DELAVSKA KRIZA NA ŠVEDSKEM.
— Stockholm, 16. marca. Fogajaajj? med podjetniki in delavci so se razbila. V krat. kom Je pričakovati popolno izprtje deiav-atva v lesni, papirnati In celulozni industri-JL PodMja iznro okoli 130.000 delavcev.
IZBOLJŠANJE PROMETA NA ŽELEZNICAH.
— Beograd. 17. marca. (Izv.) V prometnem nrenistrstvn so po intenzivnem proti čavan.u terena izdelani načrti za vzpostavitev dvojnega tira na progi Beograd-Zagreb, ravno tako tudi na prozi Beograd - Skoplje. Vsa pripravljalna tehnična dela so že končana. Potrebno je le še odo-breoje vfode za dotične kredite. Dvojni tir rrred Beogradom - Zagrebom - Zklanim mostom je z ozirom na velik promet na tej progi nujno potreben. V prometnem ministrstvu je tudi že izdelan kratek program xa gradnjo novih železnic. Nova žeiezrrfca se gradi med S-tipom m Kočano. To železnico zgrade vojaške tehnične Cete. V kratkem se Ima graditi tudi ozkotirna železnica Trebtnje - NikŠid - Podzorica. Ta železnica na j bi tudi vezala naše zaledje s Ska-drskim jezerom.
PADANJE ŽITNIH CEN V AMERIKI.
— New York, 16. marca. Na Sitnih bor-zaa je s> vedno opažati padanje cen pse-niel In turščlcl. V Chicsgn je pšenica padla ponovno za 6 centov, rt za 5 centov, nizke so Mtne eene v Wfnnepek.
Proslava Wasarykove 75 letnice v Mariboru.
Sestanek Češkoslovaško-jugoslov. lige in občni zbor čitalnice.
V Mariboru smo imeli v soboto zvečer krasno uspeli slovanski kulturni večer, V nabito polnih 2 dvoranah Narodnega doma ie ob 5.20 podpr. čtl. lisce dr. Reis man otvorH veličastno tborovanie Cehoslova-škc • Sugoslov. lige In pozdravu zastopnika, gen. konzula CSR dr. Beneša, atašeja g. Novaka, zastopnika vel. župana g. dr. Poljanca, sreskega poglavarja dr. Ipavica in Poljanca, brigadirja g. polk. Nikoilča, zastopstvo Sokola, Klub dobrovoljccv. Čitalnico, Klub rez. oficirjev Itd. O. ataše Novak ie v jedernatlh stavkih proslavil prezidenta g. Masaryka in končal z vzklikom nanj In kralja Aleksandra. Nato Je g* Poljan ec slavil ljubezen Cehov do svojega prezidenta. G. urednik Borko je predava) o Masarykm Razvil je plastično sliko njegove osebnosti in njegove večnost ne vsebine. Predstavil ga Jc kot kovača, ki Je razbijal malike, v kljub odporu v strankah in narodu, nato razbijal Avstrijo In gradil svojo državo. Vglobtt se je v njegovo filozofijo, njen učinek na sodobnike, njen pomen za danes. Prešel je nato k njegovi politiki, orisal v kakih temeljih sloni njegova realistična politika; orisal njegov humanizem, njegove realistične metode in aplikacije vsesa tega na njegov narod. Zanimivo le povdarlnl Masa-rvkovo razmerje do Tolstega In njegovo vlogo med Jugoslovani o priliki aneksije Bosne, v zagrebškem velelzdainiškem procesu. Masarvkovo delo med vojno se da v kratkem označiti le s premotrenjem uspeha. Dotaknil se Je njegove uloge v ruskem problemu. Njegov upliv na slovensko omladino le čutiti v »Omladinl«. »Ved^,-, »Naših Zapiskih*. Govornik je končal z apelom na Masarykove zahteve.
D. R e I s m a n predlaga nato sledečo brzojavko: »Jugosl.-čehosl. liga v Mariboru, združena na Masarykovern večeru z marib. Češkim klubom, Sokolom, Klubom dobrovoljcev, Slovenske Čitalnice, klub rez. oficirjev in zastopniki voj. in dv. oblasti, fskreno čestita k 7.". letnici rojstva prezidenta prijatelj sks CSR Marasvka. Maribor, 14. marca 1025.«
Sokolski orkester Je zasviral češko fn
našo himno, nakar je dr. Reisnui:: ob burnem ploskanju in novimi »Slava« klici Ma-saryku zaključil prvi del tega lepega kulturnega večera.
Vedno pa so še prihajali nov' s^sti, ki so morali vsled pomanjkanja prostora stati pri vratih. Po 21. uri je otvoril g. Rej-žar občni zbor Slov. Čitalnice , se spominjal umrlih članov, Čast člana dr. Tur-nerja, predsednikov dr. Rozine, dr. Medvc-na, odbornika skladatelja Parme, c'ana prof. Marina. Podal Je kratko poročilo o delovanju, o proslavi Br. Radičeviča, od-hodnici puk. Miiadinoviča, osnovanju koncertne agenturc, o akciji glede prenosa kosti slov. rodoljubov na novo pokopališče. Za širšo javnost nezanimiva so poročila tajnika in blagajnika, zato pa je nai-dalekosežnejšega pomena referat dr. Reismana o njegovi ^Ljudski knjižnici«, kateri žrtvuje ves svoj trud in sposobnost in je zato dosegel tako odlične uspehe, ki bodo zapustile trajno sled v prosvetj našega Maribora. Ljudska knjižnica proslavlja letos 2*1 letnico. Oriše predvojno zgodovino Iste, ki Je začela z 200 knjigami, a ima danes 7166 knji£. Prvi voditelji knjižnice so bili gg, dr. Poljanec, prosv. referent, prof. dr. Pivko, okraj, sodnik dr. Lešnik g. Dobrave in Zm. Hren. Knjižnica Ima slovenski, srbo-hrv., češki, nemški, franc. in itali. ter velik mladinski oddelek. Skupno je bilo izposojenih 17.800 knjig, či-talo jih je več kot 30.000 ljudi. Knjižnica zasleduje vzgojni namen In se knjige ne Izdajajo stanu in starosti odgovarjajoče. Vrednost knjižnice znaša 3J5&300 D. Skupni promet znaša Din 148.937. Na predlog dr. šnuderla Je bil Izvo'jen za predsednika Čitalnice g. dr. A. R e i s m a n, v odbor pa gg: D o I e Ž a !, Šilih, J u h a r t, Gor-š I Č, dr. šestan, puk. N i k o I i č, dr. Lipoid in predglednika Knop in Kopic. Za Častnega člana Je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Ivan K e i ž a r, kojega ogromne zasluge na narodnem pnlju v Mariboru le v izbranih besedah slavil dr. Rcte-man. V izbranem razpoložnju se ie lep zbor končal.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Torek, 17. marca: »Rosmersholm«. Red B. Sreda, 18. marca: »Misel«. Premijera. Red F. Četrtek, 19. marca: »Hamlet«. Izven.
Opera:
Začetek ob 20. zvečer. Torek, 17. marear »Bohemč«. Red E. Sreda, 18. marca: »Traviata«. Red A. Četrtek, 19. marca: Ob 15. popoldne »Don Juan««. Predstava pri znižanih, cenah. Izv. « *
Dr Šerinov simfonični koncert.
Včerajšnji simfonični koncert je prfva« bil v Inionso dvorano toliko občinstva, km« kor redkokdaj preje. In sicer najboljšega občinstva, glasbeželjnega; od navdušenega omladinca pa do vrhne elite ljubljanske. Saj so naši orkestralni dirigenti tudi skoro pozabili na to občinstvo in mu zadnje leto z malo izjemo niso ničesar nudili. Ali naj to pomeni, da padamo tndi v orkestralni glasbi in da se tvdi na tem polju udajamo brezbrižnosti? Zdi se nam. da niso toliko materijalne skrbi, kakor osebne nevolje, ki so zakrivile letošnjo, toli prazno koncertno sezono. Zopet pa jc moral priti naš stari pijonir orkestralne glasbe, dr. Ccrin s svojim orkestrom, to pot pomnoženim z g!as# beniki vojaške godbe v Mariboru, da nam jc v tej ljubljanski pustinji priredil včerajš* nji koncert. Občinstvo je sprejelo dr. Čeri* na tudi simpatičio in mu priredlo pred Brucknerjevo simfonijo spontano ovacijo, kar je vsekakor pomembno znamenje v nt* sem sicer hladnem miljeju. Nadejamo sc, da nam več nc zapade v nevolje tudi on in da sc po včerajšnjem koncertu, ki je moral ob nabito polni dvorani tudi gmotno lepo uspeti, vnovič z mladostnim ognjem, Sc bolj
pa z njemu pristno vero posveti orkestraU nim koncertom in nam uvede redne kon* certne abonmaje. Naj ve, da je še povsod bila kritika kapricijozna. osebna in več ra« zorna, kakor ustvarjajoča, občinstvo pa hvaležno, ker sedi z neskvarjenim. čistim, pristnim in trenotnim svojim čustvovanjem.
Ne vemo, kako je prišla Scassolova uvertura »Britannicus« na dr. Cerinov kon* cert. Gotovo ima ty kaka nepoklicana ose* ba svoje prste vmos. Delec jc sila zastarel lo, vsebinsko, če morda nc po starosti, brezbarvno, suhoparno, r. lesenimi, brezduš? nimi gradacijami. Tudi harmanično je pri* mirivno, brez izvirne tematike. Je že no? polnoma drug mož naš Lhotka s svojim' delom »Jugoslovenski capricelo«! Prav sve* ža glasba, izvirna, mestoma globoka, melo* dijozna, ritmično bizarna, mestoma zonet izredno markantna. Končno nc smemo gle* de notranje zgradbe te skladbe pozabit!, da sc imenuje — Capriccio, tc rej da pomeni ho« teno umetnino ekstravagantnih emocijonaU nih jzprememb in da je temu primemo komponirana. Melodično je prav sočna, ves činoma se naslanja na jugoslovensko narodno pesem. Tudi harmonično ne zaostaja za moderno smernostjo. Orkestralna tehni* ka, s katero razpolaga Lhotka, je naravnost sijajna. Zlasti so nam ugatala okusno vpo* rabljena in instrumentirana basovs!:a ozad* ja. Skladba ae opira na pihala in trobila v smislu najnovejšega orkestralnega razvoja. Brucknerjeva simfonija pa r.i za naš svet. Smo akustično prilično različni od Nem* cev. Nas ganejo srčne globine, strasti, do* čim jc Nemec v glasbi al» magistralen alt elegičen. Brucknerjeva simfonija je tipična za nemško glasbo. Vendar se tudi v Nem* čije dani. — Novejše skladbe že zanu* Ščajo okostenele, brezdušne nemške motive in uvajajo takozvano eksotično tema« tiko, s Čimer simi naglašajo, da pripravljajo nekak čustveni preporod nemškega glasbenega doživljanja. Čudimo se dunaj* ski glasbeni kritiki, da je mogla v oscm.de* setih letih Imenovati Brucknerjevo glasbo
-~ revolucijonarno in moderno, ko ne sega niti do Schumanns, ki je mnogo globlji ia izvimejši. Bruckner je tipičen za nemško dolgovezno. elegično praznino. Nobenih marktantnih motivov, takih, da bi ogreli ču* stvo. Tcmatično je sila reven in ubožen. Tudi gradbeno delo nc ustreza modernim pogojem. Sem in tja ugajajo godala, zlasti čeli nekimi melodičnimi nastavki, seve brez pravih kantilcn. Skladba jc skratka i melodično i harmonično i orkcstritno do* kaj zastarela Edino začetek tretjega stav* ka je srčkan ter so dobri neki odstavki adagia. Scve ni s to oojektivno sodbo o skladbi kot taki rečeno, da je ne smemo slikati v Ljubljani. Kajti tudi ta simfonija jc vogelni kamen iz preteklosti, ki ga mora* mo poznali tudi pri nas, če hočemo dalfS po lastnih Cestah.
Dr. Cerin se jc moral izdatno potruditi, predno je zlil svoj sicer inteligentni orke* ster v včerajšnjo enotnost, zlasti če pomi* slimo, da je sodelovalo menda 17 g'asbcni* kov iz Maribora. Trobila ro bila najboljša, godala dobra, med temi čeli najboljši, piha* la nekoliko slabša. Tudi prve vijoline so parkrat odrekle, kar pa nc moti pri tako velikem in težkem delu. Koncertnega diris genta se spozna na dveh lastnostih: najprvo pri tem, kako zliva raznovrstne orkestralne skupine v zvočno ravnovesje in drugič pri obdelavi fraz in interpretacije. Da je aku* stično temperiranje že priznana vrlina diri* genta dr. Cerina, je znano. Tudi v načinu interpretacije malih okraskov, fraz, preho* dov moderatov itd. smo Včeraj spoznali sta* rega našega dr. Cerina s, njemu lastno karakteristiko, ki očituje izdaten čut za clc* ranco. Prav čvrsto je zagrabil Lhotkov Capriccio. Najboljše je seveda podal svojega ljubljenca Bruckneria. Dr. Cerin ve kakor mfllokateri, kako jc treba ravnati z orke* ström in je temu primerno žel na včeraj* šnjem koncertu zasluženo priznanje in po* hvalo.
— Pri današnji vprizoritvi opere ~Bo* hernc« poje vlogo slikarja Marcela mesto obolelega g. Cvcjiča g. Popov.
— Shakcspeariev »Ham!ct< se vprizori na praznik dne 19. t. m. ob S. uri zvečer v naši drarrn. Glavno vlogo igra g. R o g o z, ostala zasedba kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah. Cene dramske.
— Premijera Leonlda Andrejeva drame »Mise!« bo danes v sredo zvečer ob 30. uri ein sicer za red F. Glavno vlogo (Keržen-ceva) Igra g. ^krbinšek, ki je dramo tudi zrežiral. Tatjano Niko!ajevno igra ga. Ro-gozova. njenega soproga A;ek?e.'^ gosp. Rog o z, strežnico Mašo ga. Juvanova in FjodoTOViča g. Ce s a r. Ostale vloge so v rokah: g. Medve'dove, gdčne. Juvanovc in gg. Jana in Osipoviča.
— V operi gostuje danes zvečer g. Ado Darian m sicer k^t Alfred v operi -Traviata«. Ostala zasedba glavnih vlog: Friseko-va in Popov.
— Moz'artov Don Juan sc vprizori jutri na praznik 19. t. m. popoldne ob treh kot popoldanska operna predstava pri znižanih cenah. Glavne vlose pojo: Frisckova, Lov-šetova m Thalerjcva ter Betetto, Cvcjič, Kovač in Zupan. Opero dirigira kapelnik Štritof, režijo vodi g. Sest. Delo je izvrstno naštudirano in je doseglo do sedaj še pri vsaki vprizoritvi velik uspeh.
— Operna pevca ga. V?lma Thierrvjeva In jc. Nikola Cvejič sodelujeta v četrtek dne 19. t. m. na slavnostni akademiji, ki jo priredi akademska Orjuna ob priliki razvitja svojega prapora. Gospa Vilma Tkierryjeva je brez dvoma ena naiodličnejših naših koncertnih m opernih pevk ter si Je s svojo dovršeno umetnostjo pridoHIa velik slo*-ves ne le pri nas v Ljubljani, ampak tudi preko ožjih me* Slovenije. V četrtek ram zapoie dve Gr^čaninovi pesmi in s?cer Noč in Vdovo. Tudi Nikola Cvetic jc odličen re-prezentant pevske umetnosti na ?iašem odru, kjer se z največjim uspehom uveljavlja v prvih baritoiskih partijah. Na akademiji poje Gotovacevo pesem -Na nočištu« in Napravnikovo Sercnado. Oba umetnika, tako ga. Th'erryjeva. kakor tudi g. Cve.'ic sta se že vekrat postavüa v službo umetnosti na ramih dobrodelnih in dmrrih koncertnih prireditvah. Tako tudi sedaj. Oba solista sprem!;a prof. Janko Ravnik, kolega ime in sloves nam v vsakem pogledu garantirata za prvovrstno pod?.vnnj3 kOtfCertnfh točk. Vstopnice v predpredajt v Matični knjigarni. ."-76-n
— K obč. zboru   Ljubljanskega Zvon*. K včerajšnjemu Dašpmu poročilu o občnem zboru  »Ljubljanskega Zvona« dostavljamo, da sta bila poleg omenjenih mož    in dru-
Itev imenovana za častne £Tane tudi go*nj>. Risto Odavlč, blvSi  načelnik umetniškega
odelenja v ministrstvu prosvote in Prv* beogradsko pevačko društvo.
— V.ozariov Don Juan se vprizori jutri novi na splošno željo občinstva na praznik v četrtek dne 19. t. m pravljično igro »Čarobne gosli«, ki je že prvič dosegla prav lep uspeh. Vnovič opozarjamo občinstvo na to predstavo, k! ie že po svoji vsebini, kakor tudi Izvedbi ena najlepših lutkovnih iger. V nedeljo pa se prvič v letošnji sezoni vprizori slovita marijonetna igra »D r. Faust«, iz katere se Še osobito zrcali vsa pestrost in čftrovftost, ki jo nudi mali oder. Občinstvo opozarjamo tudi. da je dvorana v Mladiki dobila sedaj udobno galerijo tako, da bodo mogli gledalci nemoteno slediti dejanju na odru. Pričetek vedno ob pol 3. In ob pol 6. popoldne.
— VII. muzikaino predavanje za mladi-no. V nedeljo dne 22. marca ob 11. uri dopoldne se vrši v Filbarmoričnl dvorani VIL muzikaino predavanje za mladino in sicer pod naslovom -Začetek slov. umetne glasbe*. Cel razpored prevzel je pravzaprav prof. dr. Pavel Kozina s svojim kvartetom, v katerem sodelujejo Peter Burja, dr. Kozina, licrkrt in Kragell. Poleg kvarteta nastopi še njegov učenec basist Pavlic Josip. Spored sam. na katerem je zastopana cela vrsta naših najstarejših skladateljev, ki so takorekoč orali ledino naše zborovske literature, počenšl od Potočnika in FlajŠmana, pa tja do Nedveda in Focr-sterja, nam pojasnujc prof. Pavel Kozina. Programi za to muzikalno predavanje so n* razpolago v Matični knjigarni.
— Strokovno udruženje jugoslov. e%#. kujočlb umetnikov vabi vse člane na udeležbo zborovanja, ki se vrši v sredo dne 18. t. m. ob 7. zvečer v salonu gostilne Pii Mraku s sledečim dnevnim redom: 1.) Ci-tanje zapisnika VII. (IV. rednega občnega zbora). 2.) Razprava in sklepanje o nadalj-nem obstoju, poslovanju ozir. o razk.u udru-ženja. 3.) Ponovna volitev odbora (umetniškega sveta) za leto 1925. — Nadalje sledi čitanje poročila o razpisu natečaja za izvedbo lepaka za društvo Rdečega križa (I. nagrada 5000 r. frankov). Kiparjem se objavijo rezultat: razpisov natečajev kiparskih del za parlament, za katerega sta naknadno razpisana še dva natečaja in sicer alegorične figure vverae m »vrtnar«.
Politične vesti.
ssss Resnica o dr. Korošca. Pod tem naslovom prinaša glavno glasilo radikalne stranke uvodnik o dr. KoroŠČevi politiki in navaja «Slovencev» članek prejšnjega tedna, v katerem sc je za-g;nal v Srbe, češ. da nam hočejo vsiliti srbstvo in nas raznaroditi, kakor nekoč Nemci. Članjcar odklanja «Slovenceva» podtikanja in opozarja na odvratnost dr. Koroščeve protidržavne in separatistične akcije, ki se skriva za takozv. ljubeznijo do slovenskega jezika, ki pa je v resnici samo prikrita mahinacija za razpaljenje ljudskih strasti. Veseli pa radikalnega uvodničarja, da razbira \z «Slovencevega* članka obstoj naprednih sil v Sloveniji, ki znajo, da je rešitev Slovencev samo v veliki jugoslo-venski državi. Upamo, da so se torej radikalni politiki temeljito iztreznili in da jim nikdar več ne pride na um, podpirati klerikalce ali jih celo povabiti v vlado. To bi bil smrten udarec nacijo-smrten greh nad državno Idejo!
z=z Bolgarske fantaz'je. V Plovdivt izhajajoči bolsraskf list »Borba« prinaša članek o prvi seji narodne skupščin* v Beogradu pod naslovom »Bolgai otvarja narodno skupščino.« V tem članku pravi dopisnik, da je popolnoma pravilno, da jc bil prvi predsednik beo-gradske skupščine Bolgar Arsa Lazov (Lazič) in da jc bil pozneje povabljen na dvor. kjer so mu dali ukor in mu očitali »konjski evangelij«. Zamerili so mu, da se je predrznil protestirati v »makedonščini zr>per brezobzirnost srbskih šovinistov.« Kakor znano, je bit Arsa Lazič izvoljen v hregalniŠkem okraju na programu Davidovičcve stranke s pomočjo bolgarofilov in makedonskih četaških tclp. — Njegovegc mandata verifikacijski odbor še ni po* trdil. Vršc se najbrže tu nove volitve
OSKAR H.:
azpad carsiaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Objel jo Je in zdrknil ob tresoči se njeni postavi na tla ter skril svoje vroče lice v Čipkastih gubah njenega krila. Skozi tenko tkanino je čutila žgoče poljube na svojem telesu. Na pol v odporu jez drknila njena roka na njegovo glavo in neZne končine njenih prstov so se doteknile njegovih las,
»Pojdite, visokost, pojdite od tod! Ne more in ne sme biti. Saj ste blazenic
*Da, blazen, blazen, Aranpka, Iz ljubezni k Tebi. Obožujem Te, bitje mojih sanj. Ljubim Te do blaznosti. Tako lepa si, tako topla, ti ne moreš biti brezčutna napram moji srčni bolt Aranka, ljubica, daruj mi srečo in blaženost!«
Grofica se je izvila Iz objema in se visoko vzravnala. Njena kretnja je bila tako nepričakovana in energična, da jo je izpustil in presenečeno icrl nanjo. Še vedno klečoč na tleh.
Z roko si je izravnala krilo In zaklicala:
»Prosim Vas visokost pustite me In odidite od mene. Ne vem, kako ste se mogli osmeliti za takšen nastop proti meni. Proč od mene!« Z vso odločnostjo je z nogo udarila ob t!a. Solze Jeze ta u2aljenosti so se pojavile v njenih očeh. »FeJ, tesarska visokost* S™»» Va* bodi.» Kako WQZÜ
31 biti kot mož in kavalir tako brutalen napram Idami?!«
Ves v zadregi v neodločnost! je stal pred njo. »Grofica, oprostite mi!« Moja strast me j c zavedla k temu koraku. Ne jezite se name, odpustite mi!«
Skušal se je smejati. »Tako nedostopna ste, grofica. Sicer niso  ženske mk-a/ tuaa^t t moški vsiljivosti.«
»Fcj,« je zaklicala in se umaknila za korak, dva. »Meni se studi življenska strast! Kaj sem Vam storila, da postopate z mano, kakor s kako vlačugo?«
»Ali grofica! Zrl sem v Vas samo Žensko, ki jo ljubim, vlačuga aH grofica, v tem oziru je to vse eno. Ali morem zato, da me je omamilo Vaše divno telo? Ženske kaj hitro in rade odpuščajo ljubezenske zablode.«
Ponosno vzravnana in bleda je stala grofica pred njim.
»Zbogom, cesarska visokost! Nečem Vam zamerit greha enega trenotka. Vt ste strasten človek In jaz sem v Vas zrla več, kakor ste v resnici. Tako pada del Vašega greha tudi na-me. Vi ste napačno razumeli mojo naklonjenost in moje simpatije. Pozabiva ta dogodek in odpustiva si Protist ran sko. Zdravstvu jte!«
Še enkrat je poskusil, da bi Jo pridobil za-se. Celo v njeni jezi. v njenem ponosu se mu je zdela zapeljivo lepa. V svojem pohotnem nagonu je kar koprnel za njo,
.    »Grofica, imeli ste vzrok hiti užiliena: mislec
na ljubico, sem pozabil na damo. Toda tudi VI, grofica, niste brez krivde. S pogledom in besedo ste kazali, da niste ravnodušni napram meni. Zato me sedaj Vaš odpor boli in pušča v meni uničene nade. Grešil sem v svoji strasti. Vaša pa je krivda, grofica, da ste vzbudili v meni to strast. Ako ste čutili enkart v sebi ljubezensko čustvo za-fne, čemu sedaj ta odpor, ta čustvena hladnost. Kaj sem zagrešil, da sem zaigral Vaša nagnjenje,« —
Grofica Sztaray je zrla nanj z brezizraznim pogledom, kakor da bi nc razumela njegovih besed. Nato pa je stisnila svoje sence v roke.
»Nehajte, Visokost, nehajte!   Vaše besede ne
strašen je bil nastop te Ženske, da mu je v presenečenju zastala beseda.
Držeč še vedno roke na sencih in zroč skoraj z blaznim pogledom na nadvojvodo, je grofica nadaljevala:
»Prekleti ste visokost! Proklcti VI In Vaša rodbina. Radi Vas razpade država in bo uničena dinastija. Samo knežje ime Imate, ne pa njegov duh in njegovo dušo. Zavrženi ste, kaj hočete od mene? Ako sem Vas kdaj ljubila, svečenlkovo prokletstvo je umorilo to ljubav!«
opotekla se je in skoraj padla v širok baržu-| nasti naslanjač ter mu z roko dajala znak, naj jo
morejo nič spremeniti 'na tem. 'da sva bcii odda- ižc v:endar zaPu/ti. Neodločen, s stisnjenimi ustni-
caeru je stal nadvojvoda srcai sobe. V pojavu grofice je bfo nekaj, kar je v njem vzbujalo grozo. Spomin na srečanje z duhovnikom mu ie bil neprijeten, daai ni napravil nanj niti najmanjšega vtisa. vi*, , , j je grofica v svojem praznovernem nagonu od-
Ko je tako pred njim stala, tresoč se v dttr klanjala njegovo ljubezensko snubitev, jc bila pač ševni razburjenosti, in zrla nanj z velikimi očmi, najhl,j§a posiedica vsega dogodka. Bil jc nespa-
ljena drug od drugega, kakor kdaj preje. Med nama stoji visoka stena, ki naju loči. Nekaj kakor leden dih veje od Vas in mi povzroča samo grozo.«
se je pojavilo v njegovi notranjosti neznano neprijetno čustvo, ki mu je zadušilo ves preje tako raz-paljeni žar strasti. V negotovosti je vprašal:
»Stena, ki naju loči, stoji med nama, grofica? Ne zavedam se, kaj bi naj to bilo.«
Tresoč se od groze, je zaklicala: »Svečeniko-
meten, da ni Čakal na ugodnejši trenotek. Sedaj je bilo prepozno, da bi se umaknil, moral je počakati, da se mu ponudi druga usodnejša prilika. Da bi grofica, ki mu je preje dovolj jasno kazala svoje naklonjenost, se sedaj popolnoma odpovedala njemu, na to ni misli, to se mu je zdelo popolnom;
vo prokletstvo, svečenlkovo prokletstvo! VI ste nemogoče.
preklet in zavržen, Vi^očanstvo! Duhovnikovo prokletstvo je na Vas. Božja roka ne bo nikdar milostljivalc
Nadvojvoda je ostrmel. Tako neoosreden in pravim; Na svidenje?«
Molče se je priklonil.
»Mislil sem, da bo slovo bolj prijazno, grofica Uvaževati hočem Vaše duševno razpoloženje, zato
Stev. 63.
•SLOVENSKI NAROD« dne 18. marca 1925.
Stran 5.
Dnevne vesti.
V Ltubijanh dne 17. marca 1928.
Mrtvaški zvon*
Klerikalci so stavili vse svoje nade v izid skupščinskih volitev dne 8. fe* bruarja. Z gotovostjo so računali, da dobi opozicija večino. O tem so bili tako trdno prepričani, c11 so ščuvali pred volitvami premeščene uradnike in učitelje, naj se nikari ne pokore na* redbi oblasti, ker bo itak 9. februarja že vladna kriza in pride potem na krmi* lo kIerikalno*radičevska vlada, ki bo takoj razveljavila   se premestitve
Toda volitve so jim prinesle popoln poraz.
Bil je to zanje tako silen udarec, da sprva niti verjeti niso mogli, da bi bilo kaj taksnega mogc "e. No. končno so se le morali udati suhi realnosti. Toda svojih nad, da se končno vendarle do* kopljejo ?e do moči in vpliva. Še niso pokopali. Prepričani so bili. da bodo verificirani vsi mandati opozicije in da bo ta opozicija še vedno tako močna, da bo lahko v ugodnem trenotku pre* vzela vlado. S spletkami so mislili, se lahko doseže marsikaj in ni izključeno, da se da ž njimi razbiti tudi veČina Narodnega bloka.
Ako se s spretnim manevriranjem zanese razpor, tako so kalkulirali, med radikale in samostojne demokrate, poj* de takoj v klasje opozicijonalna pšeni* ca m klerikalna stranka bo zopet na konju.
Pa so delali račun brez krčmarja! Verifikacijski odbor, ki je včeraj raz* veljavil 61 radičevskih mandatov in 3
v bregalnfškem okrožju, je napravil debelo črto preko teh računov.
S tem je bila opozicija v parlamen* ni potisnjena v tako neznatno manjši* no, da sploh ne prihaja več v poštev.
Nasproti trdni večini 163 poslan* cev Narodnega bloka, katere število se zbog ponovnih volitev v bregalni* škem okrožju in ankete v mariborskem okraju lahko še omnoži na 166 ali 167, stoji okroglo 80 opozicijonalcev, kar pomen ja toliko, kakor da je gospod* sivo Narodnega bloka za polna štiri leta zagotovljene. A ne samo to, ta Štiri leta vlade Narodnega bloka daje tudi jamstvo da so za nedogleden čas krepko zasigurane vse pozicij? državo* tvornih strank.
Bodočnost pripada torej Narodne* mu bloku, ki je sedaj v prijetnem polo* žaju. da lahko brez vseh težkoč uvelja*
vi iake zakone. Ji bodo za vedno one* mogoČali vsako defetistično. proti ob* sto ju države naperjeno politiko in po* litično stranko. Da Narodni blok to možnost tudi vsestransko primerno izrabi, je povsem jasno.
Z razveljavljenjem radičevskih mandatov je jel torej klenkati mrtvaški zvon tudi našim klerikalcem. Njihova moč je za vedno strta. Nikdar več ne bodo ne v državi, ne v Sloveniji igrali odločilne vloge!
Klerikalci * gospodarji situacije v Sloveniji so bili in se ne povrnejo nik* dar več!
V to misel se nej uživi slovenska javnost in naj se po tem tudi ravna! ★  ★ ★
— NOVI NAŠ ROMAN «RAZ* PAD CARSTVA» je pričel v soboto izhajati. Vzbuja med Čifajočim občin* stvom največjo pozornost in zanima* nje. Radi šte\\!nih novih naročnikov nam prve številke, v katerih je izšel začetek romana, skoraj poidejo. Tisti, ki se nameravajo Še naročiti, naj to ta* koj store, da jim dostavimo začetek romana.
Drugo poglavje nosi naslov «CE= SARJEVS ZAUŠNICA*, tretje pa «ORGIJE IN BAKHANAL1».
— Likvidacija oddelka za agrarne reforme v L j i'Jani. Minister za agrar* no re'ormo dr. Hinko Krizman se je včeraj posvetoval velikima županoma dr. Vilkom Baltičem in dr. Otmarjem Pirkmayer jem o likvidaciji agrarne di* rekcije v Ljublj--i ter o razdelitvi uradnikov te darekcije na ljubljansko in mariborsko oblast.
— Zgled nacijonalnega dela. Pos družnic Jugoslovenskc Matice v Brez* niči pri Žirovnici jc v preteklem po* slovnem letu zbrala v narodno*obrambs ne svrhe na članarini, prireditvah, da* rovih itd. Din 10.27(T14, Svota, ki je za p-eznico naravnost ogromna, je plod požrtvovalnega in nesebičnega de* la brezniške podružnice, ki zasluži za svoje zgledno nacijonalno delovanje priznanje in zahvalo vse naše javnosi. Podružničnim funkcijonarjem v imenu neodrešsnih br*' v: iskrena hvalal
Akredlflranje nagega poslanika v Tiran!. Po poročilu iz Tirane je 16. t. m. na svečan način izročil naš novoimenovarri poslanik za Albanijo Branko Lazarevič poverilna pisma predsedniku albanske republike Alimedu besu Zosi. Izročitvena ceremonija /e bila najprisrČnejša. Predsednik Ahmed beg Zo£u je poslaniku na čast priredil svečano večerjo, na katero so bili povabljeni tudi vsi člarri diplomatskega zbora.
— Iz ministrstva za socijalno politiko.
V ministrstvu za socijalno politiko bodo v Dar dneh eog'.tovili deflnkivno redakcijo
načrta Invalidskega zakona. Istotako zaklju-
čuje tuli komisija sa izaeljeaiška vprašanja svojo anketo in sestavi referat o tem vprašanju, da sa potem predloži minister za socijalno politiko v smislu izseljenskega zakona narodni skupščini za socijalno politiko v smislu izscljcniškega zakona narodni skupščini. Na ta način bo socijalno ministrstvo stopilo pred narodno skupščino s te-mi-le zakonskimi načrti m elaborati: 1.) Z načrtom stanovanjskega zakona; 2.) s stanovanjskim zakonom; 3.) s poročilom o iz-
seljeraški politiki.
— češkoslovaški poslanik   v Beogradu
Šeba preživi, kakor poročajo lz Splita, »voje letošnje počitnice z družino na dalmatinskem otoku H v aru.
— Osebna vest. Na Masarvkovi univerzi v Brnu se je habi 11 tiral nas rojak g. dr. Franjo Kogoj kot docent za dernie-tologljo in venerologijo.
— Krediti za bolnice v Sloveniji. V ministrstvu za narodno zdravje izdelujejo ukaz o imenovanju okrožnih in okrajnih zdravnikov v Sloveniji. Ljubljanski tn mariborski veliki župan sta v tem ministrstvu intervenirala za dovolitev večjih kreditov bolnicam v Sloveniji.
— Nagrade dnevničarjem v poštni službi Poštno ministrstvo je nagrade dnevničarjem v poštni m brzojavni službi uredilo takole: 1.) Dncvničarj:, kateri opravljajo službo uradnika a!i zvaničnika. prejemajo v krajih, ki spadajo v T. draginjski razred, po 1200 Dm na mesec; v krajih, kateri spadajo v II. draginjski razred, po 1100 Din na mesec tem v kraih. k! spadajo v III. draginiski razred, po 1000 Din mesečno. 2.) Dnevnica rji, kateri opravljajo služIte! jske posle, prejemajo v I. draglnjskem razredu po 1000. v IT. draglnjskem razredu po 900 In v III. draginjskem razredu po 8C0 Dtn na mesec. 3.) V Izjemnih slučajih se mora odobriti posameznim dnevničarjem tudi nagrada do 1500 Din mesečno. Za dnevn*čarje se sprejemajo samo osebe, ki so dovršile 18 let bi ne prekoračile 45 let starosti. Nagrade dobivajo dnevničarji na koncu vsakega meseca za nazaj.
— Spremenljiv marec. Tako spremen.
Ijivega vremena v mesecu marcu, kakor je letos, ni bilo kmalu v Evropi. Januar In februar sta bila ponekod docela spomladanska meaeea. v marcu Pa imajo n- pr. hud mraz v Neaplju, kjer je pred dnevi tudi prav krepko snežilo. Tz Gor. Italije poročajo znova o naglih izpromembah, mrazu in snegu. V Parizu je tako mrzlo kakor pri nas, v srednji Franciji pa je bilo v noči na 14. t. m. 25 stopinj pod ničlo. V vzhodnem delu Francije Je zapadel sneg, ob mor. ski h bregovih pa Je zopet divjala velika nevihta, Tz šviee poročajo o naglem vpadu temperature v noči na 14. t. m. V Sankt Moricu Jc bilo 20 stopinj pod ničlo, v Da-vosu 19. v La Chaux de Fonds 12. V me. stih ob Henu je bilo mraza do 9 stopinj pod ničlo. V ožini Gibraltarja je razsajala taka burja, da je bil promet s afriškim obrežjem ustavljen. Na Dunaju Je vse zad. nje dni preteklega tedna močno snežilo, v nedeljo pa Je Jel padati dež. V Gradcu je hud mraz, kakršnega v marcu Se ue pomnijo.
— Spomenica  rezervnih oficirjev. Po
končanem zborovanju je včeraj posebna de-pntacija Udruženja rezervnih oficirjev iz. ročil« spomenico ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pa&lču. Spomenica vsebuje glavne materljelne zahteve oficirjev. Nekatere teh zahtev se nanaäajo tudi na invalidnino In na draginjske doklade invalidov.
— Prekmurski GoriOanc; prosijo za po-darftev starih knjig v svrho ustanovitve javne knjižnice. Preglejte svoje knjige, go-to\'o bo katera, ki jo lahko pogrešate. Naslov: Podružnica »Jugoslov. M.atlce« v Gornji Lendavi.
— Velik požar v Osifeku. V noči od petka na soboto je izbruhnil v Splavarski ulici, revnem predmestju Os i joka, velik požar, ki je uničil dve hiši. Ogenj je nastal ob 1. zjutraj v hiši vdove Marije Zangel in ie bil šele opažen, ko je bila streha Že v plamenih. Vse imetje vdove Zangel je zgorelo, občutno Škodo pa je utrpel tudi sodar Gjuro Skender. Skupna Skoda znaša I65.0O0 Din. Ogenj se je tudi razširil na sosedno poslopje. V hiši so spah" knjigovez Fran Gjukič, njegova žena in 131etna Mari-5ka Dörings. Vsi trije so se zbudifc\ ko je že gorelo v stanovanju. Dobili so težke opekline in so jih morali prepeljat! v bolnico. Požar so izraWH temni elementi, ki so vdovi Zangel odnesla razne predmete v vrednosti 1000 dinarjev.
— Nova Justfftkaclia v Osijeku. Komaj so minuli trije tedni, odkar je b:ia v Osijeku zvršena justifikaclja nad Jovo Čarugo
in Prpičem »Velikim «, že javljajo iz Osi-jeka o novi justlfikaciji, ki se Je baje izvršila danes zjutraj. Dne 14. julija preteklega leta je bil pred osiješkim sodiščem obsojen na smrt 37-Ietrri Latinovič iz sela Vr-toča, ki je dne 26. marca preteklega leta zavratno umoril svojega rojaka žciča in mu odvzel 150 Din ter en par čevljev. Morilec pa je bil dva dni zatem prijet v Vr-toči, kjer jc hotel na ime umorjenega dvigniti 450 Din. — Kralj Je prošnjo za pomilo-ŠČenJe odbil. Latinoviču je bila včeraj zjutraj sodba razglašena, nakar so mu snel! težki okove ter se Je spovedal. Včeraj je prispel v Osljek tudi krvnik Mausner z dvema svojima pomočnikoma. Zagovornik obsojenca, dr. Reizner je še enkrat btzoja-vil kralju na Belje in ga prosil za pomilo-ŠČenie, prošnja pa je bila odbita.
— Političen umor v Broda. Tik pred
volitvami je bil v Brodu zavrai.no umorjen seljak Danic, pristaš SDS, ki se je vračal z dvema tovarišema te Slobodnlce domov. Zločina sta bila osumljena predsednik hrvatske republikanske selfačke stranke Valentin Curčič iz Slcbodnice ln Martin Solid. Oba sta bila prijeta. Tekom preiskave je zagovomk obeh obtožencev dr. Nikič pred-vedel SO prič, ki so pod prisego dokazale •UM Ctträca ta SoBča. Kako namims to
bile te priče, dokazuje dejstvo, da le sedal sam Curčič priznal te dni, da sta s Solidem prežala v zasedi na Danica, ter ta ustrelfla. Puško, s katero je bil Danic ustreljen, so našli skrito v kupu slame, Kdo Izvaja teror ta nasflstvo?
— Žrtev tramvaja. V Zagrebu je v soboto zjutraj tramvaj na Jelaäcevem trgu povozil nekega moža, čigar Identiteta se ni mogla takoj ugotoviti V nedeljo pa ie prišla na zagrebško policijo neka žena iz sela Popovac in povpraševala po svojem molu, katerega ni bilo v soboto domov. Sedaj se Je ugotovilo, da Je povoženi identičen z njenim možem in sicer je to 38-letni seljak Josip Mesec, ki Je dovažal mleko v Zagreb.
— Beg milijonskega sleparja. Trgovec Kari Kohn Iz Backe Topole je izvršil tam celo vrsto sleparij m oškodoval razne tvrd-ke za en milijon Din. Ko so mu postala tla prevroča, ie pobegnil. Oblasti sa zasledujejo.
— Samomor zagrebškega trgovca. Včeraj zjutraj se je v Zagrebu ustrelil trgovec Josip Rotmüller, stanujoč v Palmotičevi nI. št 17. Vzrok samomora so bile slabe kupčije in materijalne neprilike. Pokojni je bil star 50 let in zapušča Šest otrok.
smjftUE m
je, da se prepričate, dt eden? par nogavic z žigom fn znamko* (rdečo, modro aH zlato)
trala kakor Štirje pari draginj Dobivajo ac v proda,a n h.
iz Ljubljane.
— »Težnja severnih In južnih Slovanov po ujedmjenju«. O tej temi bo predaval urednik g. R, PustoslemŠek v petek 20. t, m. ob 20. v Mestnem domu v okviru Ceškoslovaško-jugoslovenske Lige. Po predavanju se bodo predvajale krasne, deloma kolorirane skioptične pokrajinske slike. Med temi opozarjamo zlasti na prekrasne slike v barvah ! z T a t e r. Posebno lepe so slike tatrankih Jezer, ki so znana pod imenom »M orska o Č e S a«.
— Nov rešilni avto. Ljubljana je te dni obogatela za novo, moderno in skrajno po* trebno pridobitev. V soboto je prispel v Ljubljano krasno izdelan refiilni avto znam* ke »Stevcr«, delo znane dunajske tvrdke avtomobilov. Veljal jc okoli 230.000 milijo* nov aK, kar je v naši valuti približno 230 tisoč dinarjev. Včeraj popoldne so novi av» to preizkusili ter so se vršili poskusi pre# nasanja ranjencev, odnosno bolnikov v av# to. Nato je bila poskusna vožnja po mestu, katere so se udeležili zdravnik dr. Rus. nad*
svetnik ing. Matko Prelovsek, mestni gferent g. Josip Türk in starosta »Jugoslovcnske gasilske" zveze« g. Fran Barle, Vožnja je uspela prav dobro, avtomobil vozi z izred* no hitrostjo, poleg tega popolnoma mirno in neslišno. Avto je urejen V ar r.ajmoder* nejc. pripravljeni sta v njem dve ležišči ter trije sedeži. Poleg tega je v notranjosti pri* prava za vodo ter je možno takoj dobiti toplo in mrzlo vodo. Razsvetljava je elek* trična. Avtomobil je res fin izdelek in kar najmoderneje konstruiran. Ljubljana ima sedaj brezdvomno najmodernejši rešclni voz v Jugoslaviji.
— Iz čekovnega urada. Danica Rovsek, Marija Dovgan in Magda Franchetti so stalno nameščene pri Čekovnem zavodu v Ljubljani. L. Gruden fn L Kalčlč sta pa izstopila iz službe pri čekovnem uradu.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od S. do 14. marca beleži to-Ie statistiko: Umrlo je 35 oseb, 19 moških in 16 žensk (tujcev 17). Smrtni vzroki: ošpice 1, jetlka na soplllh 3. druge oblike jettke 1. rak in druge zle novotvorbe, bolezen na srcu 8, pljučrrieca 2, druge bolezni na sopilih 3, porodniška mTzKca vročrrica 1, prirojena slabost 3, starost, samomor 1, druge bolezni 8, neznane aH slabo označene bolezni 1. Med tem časom se je rodilo 36 otrok. !9 dečkov (2 mrtvorojena) In 17 deklic (l mrtvorojena). Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka !, ošpice 4 in dušitlvi kašelj 1 slučaj.
— Razstava   prapora   A kad. Orjune.
Opozarjamo cenjeno občinstvo na razstavo prapora akademske Orjnne LJubljana, k! ga razvije v četrtek, dn« 1*. t m, ob pol 12. pred nniverao. Okusno izdelani prapor je razstavljen pri tvrdki *Elh>« ▼ Prešernov: ulici. Izdelala ga Je po načrtu g. Jurkovlča iz prijaznosti gdč. Mila Permetova.
— f. Elitni ples akad. kluba Orjuna
v Ljubljani. Bodeč po izrednem zanimanju, ki vlada po vsej Sloveniji aa to prireditev, je pričakovati sijajen poset. Prisotnost od-ličnih osebnosti iz vseh delov države bo dala prireditvi posebno slavnostni značaj. — Cenjenim poeetnikom se priporoča točnost. Začetek ob 20. uri, oflcijelni sprejem traja do pol 21. Reklamacije se sprejemajo v«ak dan od 12.—14. tn od 1«.—18. v kavarni BrnonJ L nadstropje. *- Odbor.
— Poziv železniškim vpokojeucem, nezgodnim r en trnkom In vdovam. Dne 21. L m. v soboto ob pol 8. zvečer ima društvo hišnih najemnikov v hotelu Union protestni shod. Prosimo vse Člane, da se vsi do gad* njega udeleže tega shoda. 581-n
— Meatna Orjuna Sv. Pater Vodmat ima v sredo dne 18. marca L L ob 8. url »večer aabavnj sestanek ▼ restavraciji g. Mikitča pri Južnem kolodvoru, Kolodvorska ulica v LJubljani. Vabimo vse brata m sestre kakor tudi vse nase somišljenike, da se tega sestanka polnoštevilno udeležite. ' Zdravo! 574-n
— F. dr. Lj. Zvon . V sredo ivečer ; skupna vaja m rasgovor. fTM j
Iz Celja.
Redni sestanak JOS sa mesta Caljs
v sredo 18. t- m. saradl četrtkovega praznika odpade.
—« 8oketske predavanje, V *redo* dne 18. marca bo predaval v mali dvorani Na-rodnega doma ob 20. zvečer o -Sokoiatva ln politiku prof. g. Oroten.
—c Letni živinski in kr«mar«k: sejem se bo vršil v Celjn v soboto, dne 21 marca.
—c Smrtna kosa. V eeli»W Javni bol. nignioi Je nmrl dne 15. marci na posledicah zastrupljenja krvi učenec T. gimnazijskega razreda Bernard Kovač v starosti 30 let iz SL Jurja ob juž. žeL — Dne 14. t. m- pa Je umrla. gdč. Roza JezovSek. hčerka pokojnega notarja g. Jezovška xz Vranskega v starosti 33 let. N. v m. p.*
PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM I
— Znamka »Neosan« krema za čevlje Vam iamči za dobro blago. 50/L
Iz Maribora.
— m Zadeva prof. Rlbarlča v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Da ne bo brezplodnega slepomišenja glede Ribarieeve afere, ugotavljamo: Prof. Ribarit ima srednješolsko kvalifikacijo samo iz srbohrvaščine — torej ima sajno polovično usposobljenost. Ta gospod naj bo hvaležen, da ga sedanja vlada sploh pusti kot separatističnega agitatorja v državni službi.
—m Smrtna kosa. V nedeljo jc mrrrl v starosti 26 let trgovec Josip Copettl, sin gostilničarja In mesarja Izidorja CopettL N. v m. p.! — V nedeljo ob pol 15. je po dolgi in mučni bolezni preminul krojaški mojster Janez Latzko. Pokojni je bil star 68 let. Blag mu spomin!
—m Usposobijenostni Izpiti za osnovne ln za meščanske šole pred izprasevalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišča) se prično dne 27. aprila 1925 ob 8. url zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se v pošljejo potom šolskega vodstva srezkemu poglavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila 1925 v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripnstu k izpitu se ne bodo razpošiljalo. — Predsednik.
—m Nenadoma zblaznela. V nedeljo popoldne je na ulici nenadoma zblaznela neka ženska, katero so z rešilnim vozom prepeljali na oddelek za živčno bolne.
—m Samomor. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je skočil v Dravo 21 letni izvošček Janez Maninčak. Samomorilcev skok v vodo je opazil neki železničar, ki je takoj obvestil policiio. Policija je obvestila vse varnostne stražnice in res se je po-rečilo truplo Martinčaka pri železniškem mostu potegniti Iz vode. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano.
—m Državna borza dela. V času od S. do 14. marca je bflo pri državni borzi d?!a razpisanih 137 prostih službenih mest, 215 oseb je iskalo dela, v 58 slučajih je borza posredovala z uspehom m 13 oseb jc odpotovalo. V času od 1. januarja do 14. murca je bik> skupaj razpisanih 125S prostih mest, 2360 oseb je iskalo dela. v 631 slučajih .'e borza posredovala z uspehom, 1C0 oseb ra je odpotovalo.
Sokolstvo.
— Sckof L V sredo 18. t. m. priredi »a Taboru društveni zletni odsek družabni večer na čast Pepcam in Jožetom. Vabi se Članstvo in Sokulstvn naklonier»o občinstvo. 582-n
— Godbeni odsek Sokola L naznanja, da orkestralna vaja v sredo 18. t. m. vsled družabnega večera odpade ter se vrši v soboto 2t. t. m. Za pihata v petek dne 2fi. t. m. Vsi točno! Odbor. 577-n
Julijska krajina.
— Izselitev idrijskih rudarjev. Več ru» da-s' ih družin v Idriji se namerava izseliti v R'-sijo. Danes je v Idriji mnogo brezno* selnih in rudniško vodstvo ne kaže nikake« ga obzira z rudarji, ki so slabo plačani, dasi ima rudnik na leto velike dobičke. Na od* hod se pripravljajo taki, ki imajo biše in vrtove, pa hočejo vse prodati in iti s trebu» hom za kruhom. Pot v Rusijo je dolga in kdo ve, kaj jih Čaka tam, sko se res izse* lijo. C»orje visi nad Julijsko Krajino!
— Blatna vas v Istri Je dobila Italijan, sko ime. Odslej se zove * Santa Luiza d! Roz-*o«, Brda pa so prekrstUi v r-Monti di Roz-ao«. »Italijanske Istra« je dobila s tem trdnejša tla.
— V kako svrho naj se oče italijanski funkcijonarji slovenščine? V rimskem parlamentu je menil neki poslanec, da bi bilo prav, ako bi znali italijanski funkcijonarji med drugorodci njihov jezik. Z zadevo se je pečal tudi tržaški »Piccolo« in povedal, v kako svrho naj se nauče italijanski iimk-djonarji v Julijski Kraiini slovenščine. Pripeti se namreč, da pri kaki orožnfškl intervenciji orožniki ne razumejo ljudstva, ljudstvo pa ne orožnikov. Slednjič včasih ne vedo, ali je to, kar jim kak Slovenec pripoveduje, ljubeznivost in pojasnjevanje ali pa je zmerjanje in groženje. Kak orožnik b! rad napravil ovadbo, da ga je kdo žalil v službi, pa se vendar zboji, da bi se ne blamiTal, ker ne razume «of%-e slovenske besede. Ako bi pa nekoliko razumel, bi jo pa lahko naredil! Tržaški Ust svetuje, da naj se italijanski funkcijonarji prince iezika drugo rod cev tako le za nujno potrebo, da bodo od daleč nekoliko razumeli, kar jim pripoveduje kedo izmed ljudstva. Z znanjem drugorodnega jczeika pa list ne išče dobrega namena, ampak da bodo funkcijonarji lalje strahovali naše ljudi, zato naj bi ae navadit njihovega jezika. Tudi dotični poslanec v Rimo je izvajal, da bodo funkci-jonarj! t gnan jem jezika driigOTodcev toliko uspešnejše gospodovali nad njim!. Nikjer nt poštenosti in prijaznosti napram našemu Jradstvu, ampak poHtična gospoda zasleduje proti Slovencem edlnole tlačenje in za« tiran je. V tairo svrho ima slnžrtf šc posebej nanje drugorodnega jezika. Tako nekultur-
kakor
Otrok,     146 t is
tig&r in t govori sam od sebe, sovraži milo. k et njegova slabotna kožica ne more prenesti raz-d razen osti. katero le ta vedno izziva. Nežna, kožica otro-tudi ženske  potrebuje v
resnici posebnega miLr
MILO SIMON
(Creme simon) popolnoma čisto in nevflraJno. prijetno par j'umi rano, fü vsebuje razen tega ista svojstva kakor znamenita crb-ma simon in te torej t j milo najbolj priporočljivo za ženske in otroke.
Prodaja se povsod
krema, prašek tn milo SIMON
Parfamerie S/M ON. 69 Fg. S t. Martin. Paris
no postopanje z našimi ljudmi, pri tem pa sanjajo na dobre stike z Jugoslavijo. Dobrih stikov ne bo, dokler ne bo dobrega ravnanja z Jugosloveni v Julijski Krajini! Povedali smo to že večkrat, pa bomo še ob vsaki priliki!
— V Skednju pri Trstu je umrla govpm Ivanka G o d i n a, rojena Sancin, tamošnjs učiteljica. Naj počiva v miru!
— V Kobaridu se vzbuja k novemu življenju »Čitalnica«*, katero so bili pokopali dogodki na Krnu. Pričakovati je skorajšnje* ga pričetka novega čitalniškega delovanji.
— Strašne smrti je umrl v Trstu dela^ vec Ivan Sluga iz Topola pri Ilirski Bistrici. Hotel je pred »Stabilimento tecnico« tovor« ni voz pripeti k parnemu vozu, ki služi z* prevažanje tovorov. Tovorni voz se jc pri« maknil pretesno in stisnila sta oba vor« Slugo tako strašno, da sta mu zmečkala prsi. Sluga je bil takoj mrtev.
— Za izmenjavo avstro*o$rske valute v Zedru je rimska vlada dovolila še 2mili« jona 500.000 lir.
— Iz Julijske Benečije. Umrl Je rč>. raj na Erzelju pri Vipavi nad vse priljubljen! g. Andrej Poljšak, oče v 72. letu *voJ« «tarostl. Pokojnik je bil rojen v Šmarjah pri Ajdovščini, od znane napredne Poljša-kove rodbine. Ohranimo ga v večnem spo. minn!
Vlom v Šiški - fingiran.
V sobotni Številki smo poročali o drgnem vlomn. ki je bil izvršen na Frankopan. ski cesti št. 23 v Šiški. Neznani vlomilci so baje vlomili med pol 14. in pol 15. ter odnesli kolarju Jurijn Mavrlnu in Pavli Stefa-nec. pri kateri Je Mavrin stanoval, različne firagocenostl v vrednosti 23.450 Din. PoMci-ja je zadevo takoj zasledovala. Kriminalni uradnik g. ZaJdela, ki Je vodil preiskavo, je takoj na prvi mah epoznal. da Je bil vlom spretno fingiran. Zato Je včeraj zjutraj odredil aretacijo Marije Stefanee in njene matere Ane Gebauer. Gebanerjeva Je bila xa-sliSana ter je sprva trdovratno zanikala, da bi izvršila tatvino odnosno flnglranl vlom. Končno pa pe je vdala in priznala, da Je 8« nad leto dni odnaSala Mavrlnove dragocenosti v zastavljalnico ter denar potrosila zase, živela je, kakor izpoveduje, v zelo sls-bth razmerah, ker je njen mož malo zaslužil. Ker ni vedela Izhoda, kako bf Mavrinn poravnala škodo, se Je s svojo hčerko Pavlo Stefanec 12. t. m. dogovorila, da flnglrate vlom v stanovanje. Rečeno, storjeno. Omenjenega dne med 12 in 13. je Gebauerjeva pokrila kovčege, v katerih se Je nahajala Mavrinova zlatnina s blazinami, da ne b1 ta tatvine takoj opazil. Nato pa Je odSla z doma, hčerki pa je nasvetovala. da razmeče po sobi obleko, obenem pa je nasiloma z nožem odprla pločevinasti otroški hranilnik. Takrat Je bilo Javljeno, da se Je v hranilniku nahajalo 1250 Din, v resnici pa je bit notri samo 1 dinar. Nato se je Gebauerjeva mirno odpeljala v Domžale, hčerka pa Je razmetala po stanovanju vso obleko ter poleg tega odvzela služkinji iz torbice 100 Din, hoteč na ta način oblasti popolnoma uverltL da je bil res izvršen vlom. Gebauerjeva je bila Izročena državnemu pravdništvu, dočim je bila Pavla šteianec Izpuščena.
Turistika in spori.
Nekatere nedelj'ske nogometne tekme«
Dunaj: Wacker — Slovan 4:0; Iater-national — Weisse Elf 6 : 0.
Gradec: Admlra — G. A. X. 4 : 1.
Angleška liga — škotska liga 4 : 3.
Belgp'Ja — Holandska 1 : 0.
Pariz: A. C. San Paolo (Brazilija) —-francoski team 7:2; Rouuen: National Montevideo (Uruguay) — Normandio 5 : (t
Praga: Slavij« : Naselsky S : 2.
Zagreb: Gradjanski — Sparta 8:0; Tipografija — Viktorija 4 : S.
Stanje prvenstva v Zagrebu«
sledeče:
Gradjanskl 5   5 — —
Concordia 6   3 2 1
Hašk 5   2 12
Zeljezmčari S   1 1 4
Sparta SI — S
2«: 4 H 11:11 S 9:? 5 7:14 t 5:20 3
— V nedelje 22. marca se vršita ns igrišču Ilirije dve prvorazredni prvenstveni tekmi. Ob pol S. igra Jadran proti Mar!, boru, ob 4. pa nastopi Hermes proti Pri-morjn. Boj sa točke bo vsekakor zanimiv.
572-b
— Ljubljanski skavti! V četrtek, 19. ob 10. klavirski koncert br, Svlglja v Glasbeni Matici. V soboto 21. oh 5. stegov sestanek in v nedeljo 22. t. m. ob 10. predavanje dr. Pirca na  učite!jiščo.  FIlm! 5$S.l
_Ilirija : Hermes. Na pramik 19. 1. m.
ae nadaljuje prvenstveno tekmovanje v no. goinetu g tekmo med Ilirijo ia Hermuson. ki S« vrst Ob pol IG. na prostoru Q|r4JO predtekroe rsnermlk moStev se pridne ol; 14. nrt faa-s
Im
»SLO VCNSK!  ff Attt**** <nw IS marca 1929.
«ev. 63
Gospodarstvo.
MB»* D a I a r:
Gospodarske krize in njih zgodovinski razvoj v 19 stoletju.
Vsak preokret Ima aH karakter akutne krize. a1! potaganega prehoda k depresij!, kar Je odvisno od več ali manj dobro urejene denarne, kredtne in borzne ustave In od konkretnih nep/ilik. Dana je možnost, da se depresije omili z dobro žetvijo, povpraševanju v Inozemstvu, vojsko. Lahko pa zavzame vsled raznih okolnosti samo karakter panične denarne krize, akutne kreditne is špekulativne krize.
Seveda se pa skuša skrivati krizni pojav še v nadalje. Ko preneha na blagovnih in efektnih tržiščih skakanje cen, pride hausse - špekulacija v stisko, vendar pa se ne izda takoj izgubljenim. Z zvijanjem kredita se hoče rcš:ti situacija, dvigajo se dl-skontne mere; vendar pa pridejo kljub temu notranja gnila podjetja pa prdejo do pa mu notranja gnila podjetja kmalu do padca. Posebno nevarna pa je tudi preozka zveza velkih bank z industr. podjetji in njih preveliki angažma. Ta riziko postane za ban* a velikokrat usodepolen pri čemur pa igra veliko vlogo tudi osebna krivda vod'te'jev.
Industrija trpi, ker doseže za izdelane pro:zvode (fabrlkate) cene, katere je pred nedavnim Časom morala sama plačevat! za surovine. Če pa se je odjemalca kontraktno vezalo za daljši, vezani odjem pri flksiranih cenah, nastane vprašanje, če bo zamogel izpolniti svoje obveznosti. Skladišča se prenapolnjujejo, novih naročil primanjkuje. Prične se zopet obuoen boj za naroc'Ia, ker morajo velika podjetja s tujim kapitalom zaslužiti vsaj za obresti, če nočejo preiti v konkurz. Pogosto igrajo vlogo tud! oziii na nastavljence in de'avstvo, da se podjetje ne ustavi ali izvede reduciranje. Tendenca po kartelih narašča. Izvaja se Dumping - s'steim, doba šmiraž in provizij zopet cvete. Skoro da prevladuje že izmembra trgovina, zmžufejo se delavske mezde, brezposelnost narašča In zopet smo v stadiju depresije in gospodarske krize. Objektivno pa so krize tudi blagodejne: narodno gospodarstvo se oprosti neso1:dmh tvrdk, napake, ki se pokažejo za Časa krize, se odstranjuje, zopeit se začne ree'no kalkulirati in varčevati. Tendenca po fu-zk>n:ranju postaja močna, pa ne samo v produktivnem življenju, marveč tudi v bančni obrti.
n.
Naj še v kratkih potezah orišem nekaj velikih kriz v 19. stoletju. Zanimivo je, da so se skoro vse krize na enak način razvijale in blažile.
Angleška kriza leta 1815. Zbog napoleonskih vojn so bila Angli.d potrebna neizmerna sredstva za podporo svojih a"i-Irancev proti Franciji. Tako so n. pr. ansrle-ška državna posojila od leta 1791. do 1R15. znašala 427 mil jonov funtov ?terIingov. Gospodarstvo m trgovina Anglije bi Žc no-preje propadla, da jI niso eoohalne iznajdbe Hare/reaves, Argwright, Watt Itd. omogočile konkurence na svetovnem tržišču. Prometa fe bilo še dovolj, vendar pa so se dosegle zelo nizke cene, na kontinentu se je moralo prodajat! celo pod ceno. Kriza se jc tndi  vedno bo*j  širila  radi kontinentalne
zapore.    Po sklenjenem mira so računa T!
angleški fabrikanti na velik odjem, ki pa je izostal, ker se je tudi na kontinenta rad! vojsk oslabila kupna moč. Velikansko je bilo število nezaposlenih, ki pa se je še pomnožilo z odpuščenimi vojaki in mornarji; vprizarjali -o celo majhne opore in demo-lizacije podjetij. Sele razvoj tehnike, postopna okupacija svetovnega trga In pridobitev kolonij kot nova konzumna tržišča, je Anglijo privedla Iz krize.
Doba konjunkture pa n! traiala dolgo časa kljub temu, da je po letu 1815. sledilo še nekaj dobrih žetev. Po depresij! so se flnancijelno opomogli zlasti srednji sloji in povečali s tem tudi konzum. Produkcija je Imela dober odjem, zanetila pa je večjo podjetnost in zavedla veliko ljudi v goro-stasne špekulacije. Gradile so se cestne železnice, kanali, plinarne In banke; vendar pa je ostalo še veliko neinvestiranega denarja v dežeH, katerega so pozneie uporabili kot posojilo Južni Ameriki in v nakup tamosnjlh zemljišč S tem si je Anglija pridobila južno - ameriško tržišče za svoj konzum —.Lahkomiselna podjetnost pa je ustanovila tudi veliko novih, — notranje gnilih podjetij, ki so začela kmalu propadati. S tem je bil zadan signal novi krizi
v letu 1825.
Južno -ameriške države tudi niso büe konsolidlrane, vedni politični boj! niso dopustili notranje ureditve, Angli*i so na mah izostale obresti za posojeni kapital. Tako se je polagoma začutilo pomanjkanje kredita, dlskontn? mera se je zviševala. Produkcijska kriza je prešla v akutno kreditno krizo, ki je povzročila splošno paniko, ker je vse hotelo realizirati. Tako je v šestih tednih propadlo 70 provincijalnih ba*k. Država je skušala krizo omiliti z Inozemskimi rosojili, kar se ji pa ni posrečilo. Ker je Imela angleška trgovina ta čas že velike In razširjene zveze na kontinentu, se je kriza prenesla tudi tja. Zadnji udarec pa je bil podan še s poznanim polomom špekulacije z bombažem. Sanacija je trajala dalj Časa In se je ziast! Anglija opomogla z nekaj dobrimi žetvami in ustanov!tv!jo novih podjetij, posebno na transportnem polju. Doba hausse je trajala do leta 18?*, ko imamo zopet zaznamovat; krizr..
. (Konec prih.)
g Tržna poročita. Na tržiščih eosedmh držav so začele padati cene perutnrne m prašičev. Zato so naši izvorničarji v velikih skrbeh, ker si ne upa »o kupovati po cenah na domačem trgu. Padanje cen je posledica porasta naše valite in večje produkcije v sosednih državah. To padanje cen lahko zmanjša našo domačo produkcijo, ker se producenti ne morejo zadovoljiti z rrajh* v.'m zaslužkom. Zato so tudi črne življenj« s'.:ih potrebščin v na^i državi visoke. Zastoj v svinjereji in trgovisi s perutnino pomeni za naše gospodarstvo cgromno škodo. Za splošno gospo e'irsko bilanco Jugoslavije bi bilo bolje, če bi izvažali več prašičev nego turščice. — TržiSČe vinu. Scljaš1'« vina so na domačem trgu večinoma razprodana. Cene so notirale okrog 5 Din. V Vršcu so ostale cene neizpremenjene. Tu se plačuje belo vino 9—10 odstotno po 5 Din liter. Promet je bil prejšnji teden živahnejši, do*
&m aa smem «in« sOtale* nI bile porprs*
sevanja, dasi ga ponujajo po 3~4 Dia. Dal* mstmsks bela vfn s noti rs jo 5 JO, sina v okolici Maribora 7-50—S Din. V Avstriji je trgovina z vinom zelo slaba. Povpraševanja je malo. Cene notirajo v okolici K rem si 7 do 9 odst. iz 1. 1923 in 1924 S. 1—1.20. 9 do 11 odst. S. 1.40. Situacija ns Madžarskem se bistveno ni irpremends. Nekaj kupčij zadnje dni je preprečilo nadaljnje padanje cen. Nova vina notirajo 70f>-—800, vina iz I. 1923 ps 900—1000 m K. Tudi ns Češkoslovaškem je trgovina z vinom slaba. 12 odst. italijanska vina notirajo 560 Kč za hI, vins iz 1. 1924 v okolici Bratislave plačujejo po 6-50—830, vina iz Prikarpatske Rjsije notirajo 5.50—-6 čK. liter Izvoz vina iz Romunije je slab, pa tudi domača trgovina ni na boljšem.   V okolici Arada notirajo
aova vina 1—1.20 lejev. * Bana to     Ift ha
11—12 odst. stara vins 10—12 lejev liter. Ns vinskem tržišču Nemčije ni le zastoj, nego tudi nazadovanje. Temu je krivo z ene strani pomanjkanje denarja, s drugo pa veliks konkurenca inozemskih vin. ki so ce* nejša kot nemška. Prodaja nemških vin v inozemstvu je tudi omejena. Francosko tr* žiSČe je povsem mirno. Cene so čvrste. V Beziersu notirajo 9—10 ost. črna vins 50 do 60 fr., v Monseillierju in Narboni 8—12 odst. 47—65 fr. hL
— 2elezn?škl materlial Iz Nemčije. Naš reparacijski oddelek v Wiesbadenu sporoča, da dobav! Nemčija še tekom tega meseca na račun naših reparacij 600 potnih in tovornih voz rn 25 lokomotiv normalnega koloseka.
To in ono.
Poskusen samomor perzijske princese.
Nedavno je bila v Parizu prijeta per* zijska princesa Marija Mirza * Kadža, čije aretacija je vzbudila v francoski prestolici splošno pozornost. Princesa je bila prijeta na podlagi suma, da je os'eparila več trgov* cev za cgromni znesek 6 milijonov franco* skih frankov. Ovadi! jo je neki tvorničar avtomobilov, pri katerem je ta naročMa av* to za £0.000 frankov. Princesa je vzela avto na upanje in jc po zapadlem roku tovarni vedne znova zagotavljala, da avtomobil pla* ča katneje. Končno se je rdela tvorničarju zadava preneumna in je-princeso ovadil po* liciji. Tekom naslednjega dne se je prigla* silo nič manj nego 60 upnikov lahkožive princese, ki je vodila naj razkošnejše živi je* nje ter kopi lila dolgove na dolgove, ne da bi unniki prejeli le vinarja.
Kriminalni uradniki, k: so bili odposla* ni, da primejo visoko aristokratinjo, te niso našli več doma. 5ele ko je bii prijet njen brat, ki je bi! soudsležn pri sleparijah, so izsledili tudi princeso, ■ skrivajočo se pri eni njenih prijateljic Pravo, odnosno dekliško ime princese je Marija Frankovska. Je na> vadna Poljakinja" in se je povodom svojega bivanja v Parizu seznanila s perzijskim princem Rakazinom Mirzo Kadžem. l'gl~d» ni tujec iz dalinega Vzhoda se je zal j bil v lepo Poljakinjo in je zaprosil za roko. Zakonski načrti mladega princa so s~>rva naleteli na velik, odpor, za'.aj princ je b^a* tranec perzijskega šaha, ki o poroki mlade* ga moža ni hotel ničesar čuti. Princ f-a se ni udal ter se navzlic uporu svoje rodbine poročil 2 Marijo Frsnkovsko, ki jc postala perzijska princesa.
Pred približno dvema letoma se je princ ločil cd svoje žene. Marija Fran''ovs'"a pa se je še vedno jiazivata princesa Kadža, iz* javljajoč, da je njena ločitev po francoskem zakonu pač pravno v 1 javna, ne yz po per* zijskem. Perziiski zakon namreč smatra za« Kon za nerazdrvžljiv. Navzlic temu, da je bil ločen, je imel se vedno edm??aje z Mari lo Frankovsko Sele pred kratkim je ta od njega prejela pismo iz Xcvvyorka. Kakor izpoved 'je princesa, je rdšel njen sopreg zato v Ameriko^ da proda, del svojih rod* binskih dragocenosti in na ta na'in poplava dolgove svoje žene, k: =o dosegli že n~bo* tično višino. Pri zaslišanji \i obupana Mir*
za trdovratno vztrajala na izjavi, češ da ni hotela nikogar oškodovati in da je imela trden namen svoje dolgove poravnat. Ts njena izjava pa je v nasprotju z dejanskim stanom, zakaj princesa je pri pariških juve* lirjib neprespano jemala na kredit drago* cenosti in jih takoj nato prodala za raz* meroma malenkostno svoto.
Preiskovalni sodnik je zato odredil are* tacijo princese in yc izdal ukaz, da jo pre* peljejo v zapor Saint Lazare. Lepa Mirza jc nenadoma obledela ter je zahtevala kozarec vode. Ko ji je kriminalni uradnik pri* nesel vodi, je vzela iz torbice malo dozo, jo odmrla ter natresla bc! prašek v koza* rec. Se predno pa je mogla strup zavžiti, ji je uradnik kozarec iztrgal iz rok. Da preprečijo drug samomorilni poizkus, so princeso preiskali. V ročni torbici so našli nabasan revolver. V nogavici je imela skrit medaljon, čigar vsebina je vsebovala dozo morfija. Jetnico sedaj strogo nadzorujejo.
Zanimivo je, da je med oškodovanimi tudi sobarica princese. Piše se Olga Ra* yovs*:a in je bila svoječasno komornica pri princesi Jurjevskt. soprogi carja Alcksan* dra III Rayovska je svoječasno posodila princesi vse svoje prihranke v ?ncsku 30 tisoč frankov.
Zakaj je toliko potresov ?
LÄtcs čujemo neprestano o potresnih sunkih. Po zadnjem velikanskem potresu na Japonskem se je zemlia že neštetokrat stresla zdaj tu, zdaj tam. Tudi v naših kra* jih smo čutili zadnje čase več manjših po* tresnih svnkov. Potresi se torej nedvomno nmože. O tem črdnem pojavu daje ameri* Ski učenjak Clarles Hallon zelo zanimivo pojasnilo. Po njegovem mnenju je začela zemlja zadnja leta čedalje bolj delovati, kar je baje v zvezi z ogromnim naoredkom mo* derne tehnike na polju električne energije. Ös smatra-no zemljo, pravi wasbingtonski učenjak, za cgromni magnet in njeno skor* jo za armaturo kolosalnega d"namo*stroja, čignr energija je solnce, moumo pogoste potresne sunke v tem slučaju pripisati dej* stvu. dt je na^a zemlja prenfs^ena z elek* triko. To izobilje- električne energije taz* kraja razne snovi, ki tvorijo zemeljsko po* vršino. Ta proces pa rodi nove zaloge elck* trične energije.
Hallcm je mnenja, da potresT ne nasta* ne jo samo na ta naravni n&Čin. nego da so
morebiti tudi posledice dejstva, da je wče!o> človeštvo zadnja desetletja v ogromnih ko* i: čin ah izkoriščati električno ener^Ito. Vsff zemlja je preprežena z električnimi žicami, ki dobivajo energijo iz močnih din^ino-^.rov jev. Te ogromne sile, združene z onim* tajnimi ki so skrite v zemlji, povzročajo pi\ mnenju ameriškega učenjaka tako po«ioste potrese. Nedvomno je elektriCna crtcrlija navzlic velikim uspehom moderne znanost* in tehnike še vedno zagonetka in ni izklju= čeno, da človeštvo goji v nedrih ka k* tako vneto mobilizira to zagonetno naravno-silo. Kdo ve, kaj se nam utegne nekega dne zgoditi, če bo znanost v tej smeri še bolj. napredovala in če bo zemlja tako clektrifi* cirana, da bo opravljala vse delo elektrika Cc so potresi res v zvezi z napredkom elek* trifikacije, kar ni izključeno, bo treba načrte elektrotehnikov temeljito revidirati,, ker si utegnemo nakopati na glavo zlo, k? odtehta vse prednosti elektrifikacije. Člo* vek v svojem zavoje vanju pri rode ne sme iti predaleč, sicer se mu priroda kruto ma? ščuje po zakonih, ki jih človeški razum n* bo nikoli doumel.
Sleparski ženini.
Nemčija Je polna vdov !n deklet, ki H se rade poročile. Kar tekajo zi moškimi in ako katera vlovi ženina, jc Jsa srečna ona in njena družina ž njo. Pa tticii ženinov ne manjka. Oglašajo se'v družinih, kjer je kaj premožeja. Tak nepričakov ino došb ženin je sprejet navadno zelo 1 jubeln »Wo, poseb* no se, ako se predstavi kot izobražence, »ch* ni'c, Jurist, mehanik, podjetnik. Z čredno milostjo sc čuti družina počaščeno, iko si pridene z oblakov padli mladi mož prijetne zunanjosti in lepih manir na prime? ptem** ški naslov: baron. V rep-blikansk! Ne^ei'i se še visoko cenijo plemiški pridevkL Tak« le ženin se uživi v družino in spretno Izvabi iz nje večje vsote denarja, potem pa mora neki dan nemudoma, brzojavno pozvan, da« leč odpotovati. Odide z ginljivim slovom rc zagotovilom, da se skoro vrne — pr gs nI več. Takih slučajev je že na tisoče in tisodr
Neki mlad malopridnež, znan pod ime* nom »der schöne Oskar«, se jc tekom treh mesecev zaročil z dekleti in vse obra! za znatne vsote. Sedaj je »lepi Oskar« pod ključem.
Koncem leta 1918. je bilo v NemČij* šeststotisoč vojnih -dov. Deklet, ki se niso mogle poročiti tekom vojne, je bilo nad 2 milijona. V Berlinu je bilo leta 1920. porok 53.000, lari pa samo 30.341. Berolinski dnev« niki prinašajo ob nedeljah vsak po 300 že* nitbenih ponudb najmanj. Sredi ta'o ogromnega števila po poroki koprnečih žensk se je z lahkoto razvilo sleparstvo mladih ženinov in ogromno družin je bilo ogoljufanih za velike svote. Listi pred^aia« jo, da bi vlada ustanovila posredovalnice, potom katerih bi lahko prišlo do poštenit in resnih porok. Tačas pa imajo mladi it lepi sleparji še zelo ugodno polje, da si f zarokami pridobivajo velike prijemke.
Darujmo za sokolskt Tabor!
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: \ LADI MIR KAPUS
0lajnooejši modeli
romokar fioili v modnem »ntonu
Siuch'g~9tlaške ^Z!la^3
Cene nizke. — Prcoblikanje in predelanfe se izvršuje točno.
l
SPOMLADANSKE OBLEKE
iz prvovrstne'a  in najbolj ega angleškega blaga izdeluje po meri in po n a nove šem kroju
STE V
O M B O C
Ljubljana,  Aleksandrova oesta 9 SI.
OsjUjte si bogato Izbiro! Zahtevajto pesi-seun I Da jam tudi na obraba t
Točna izvršitev! sos Nizke cene!
^*r-^———fmmmm———--- ---------
Bajetareisa slsvenska
ÜdOlfti i! SiilÜ
aUU*m!c*
Ivsa Brietli, aHuta'afca e. lt9
is priporoča. Izvršitev ločna. cene zmerne. 1798
l.MIkuš
l /tfifi injt nfep totm »sv ta ssurtaV lot trn
Zahvala.
Ob tež! 1 Irgubi, ki nas jc za 1e»a z ločitvijo na5e nadvse ljubi ene, nepo abne matere, stare matere, tete, tašče in svakinje, gospe
nam Je do§'o od vseh strani toliko izrazov iskrenega soiu ji, da se n^m ni mog >tt vsakemu posebej za-
bvaliti.
Blasovollio nsf vsi, k! so z nam! sočustvovali, da-ovaH~' rasno cvet e ter jo v tako ča*t em števila spremili n i njeni zadnji poti, sprejeti lern potom našo
najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 17. marca 1925.
sos
2alujo6i ostali.
FtnaHb a kabiijt fefa ta
Za staro in mlado
= dobite vse knjige =
m1sdTnske pravljice In legende, za malčke vel ko izb ro slikanic z domačimi In divjimi S*a mi ter razne romane in povesti za odrasle v veliki izberi ¥
asafl o«!«*', ki •'»* ?o v posr*ffavs)lao ia social-na  nanms^ ob£***tfrav
vastta bvMtfo 30 "ar. Balm» n| 11 znesek D<n S.
IHHLI OGLASI
Zsa'tam. dov'sov^nlo tne os asi štreno triov
akan* znaA«ia, vsaka beseda Din t"—, aajmanjil snatak OlnlO
1
Službe
Več krojaških
se sprejme za veliko in malo delo m delo na dom. — Stevo Gomhoc, modno krr jaštvo, Ljubljana. /Jeksandrova ce* sta št. 9.' 809
2 nteMovefii sobi
z eno posteljo ter eick* trično razsvetljavo — -~>d> dam. ;— Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 807
Trtsar
750
srcdn:ih neoženjen, re-zen, mafljiv, z večletno prakso, išče nastop službe takoj. Ponudbe z označeno plačo ns Franjo Zvonar, PSuninfi-Scvnica, Sovenija.
KoTinobrnsBČc
(Metallscblcifer) traži od* mah »Ančica« talionics kovina, tvornica armatu* ra i metalne robe u Za* ßrcbo, Palmotičeva ulica br. 68. 800
Matematiko
poučuje zs zmeren hono* rsr akademik. — Pom»d» be pod MatemstiksfSlO na upravo »SI. Naroda«.
Sianovanfe
cr«e ali dveh sob s kuhi* njo se išče za ta^oj. — Pori"dbe pod »Dobro plačuo/786« na upravo »!5iov. Naroda«.
Naprodrj .
65 cm širine polnojarme* nik z vso opremo, nov, za 60.000 Din: 50 cm ši* rine poravnalnik (Ab* richtmaschine"» — z vso opremo za 10000 Din: 50 em širine tristranski obelni stroj za 30.000 dinarjev. Vse v dobrem stanj'j. — Pon-dKe pod »Polnoja—-> en V' 7 3 5« na upravo »Slov. Nar«.
I    Knvm I
I    Prodam |
Prodsje se pekarna
sa inventarom i lokalom radi drugog poduzečs, vrlo jeftino. — Upitati: Frsnjo 1'dika, Kustosi ia 6, kraj Zagreba. S05
Vsa oprava za trgovino
z mešanim hlapom se po ugodni ceni proda — Pcnudbe pod »Pudel in police/791« na upravo »SI  Naroda«. 794
Srebrne krone
k-oirn. — Ponudbe pod »Pla'am dobro 68/L na upravo »Slov. Naroda«.
Avtorske pravice
in patente kupuje in pro* daja, oziroma posreduje njih nakup in prodajo. — G os po da r s k s p i s ar* n s družba z o. z. v Ljub« ljani, Wolfovs ulica št. 1, II. nadstropje.  -       38/L
VSAKOVRSTNE KLOBUKE
Nakitcne od Din 120.— nanrei nri STICHLY* MASCHKE, Ljubljam. Židovska ulica. 69/L
Ivan M*?odič,
krojač, Lj"bljana, Gle* dališla ulica 7 — se pH* poroča za spomladno f*** zono. 67. L
»^jrOn«,
nov preizkusen in edino siguren !ek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri« periu ter vnetiu mehur« ia Za popolno ozdrav* ! jen je trebs šest lončkov Vsak lonček z navodi'om stane 45 t>n — Proizva* ia in po poŠti razpoSilia tndi na zdravniški pred* pis lekarne Penič, Za-»r<** nre«ič. Hrvatska oo/T
PREMOG
trboveljski, I bojsk^, črnoma!:sk!
Im, tftzestlri Mnt it^R, Brrijrte irtkttt
doba vr* ILIRIJA
LisUjiit, In-ji ••tn tr? 8 Te«. 2:0. — Plačilo tudi na obroke. 1&3T
Otroški vozički
«poitnl in luksuzni, no raj-n ž|» ceni In naivrčii za-o^a. Proda a na obrokeu c^ni'^i Iraško. — .T« buna* K. B. L., tovarna dvok in otročkih vo'ickov, L ub-jana, Kar:o\ska c. 4-  G6 l
Parna žaga
naprodaj po nizki ceni. Lokomobila 46—50 HP: kuri se z žaganjem. Pol« nojarmeni-k 75 cm Širok ctrkularna žaga — vse s d-ibrem stanju, rrelo rab. Ijeno od leta 1923. — te odda radi preselitve. Ta* kojšnji nastop. Cena ?a vst- skupaj Din 500.<K«'>. Od železnice d^set mi* ntit oddaljeno, ob okraj« ni cesti, krasna lepa. proi štora dovolj za I:s. — Pismene ponrdbe pod »Nizka ccna'F04« rs upravo »Slov. Narodi«.
iHiiHim
PRE ERNOVA ULICA
Razpis nooe staube
Županstvo Zel Italic raxpfHfe novo prlflKoo saoko lota tfoorazrednfce. flafti le razgrnjen o oMIosm ptoaralcl na Gorcnfnn Golem, fnterc-resratM o vpogled od 19. nurco do «5. aprila. Javna dratta se vrli 15. aprila na Golem na
Ifen mesta. - 792
■■Vi ■•f.-t.-r^r.-i." m^iir
Za spomladansko sezijo
se priporočani cenj. damam in gospe dom v napravo kos!u« "•», Oblak« pavraalkav i'd. po n-jnovejSili vzorch in zmerni ceni. Delo toč »o in aoiidno.
al
j z i j l o m b a n
kraiaakl atalja sa dama In gospads
~  - •    Spodnja Slika.
7S7 i
lastnini ia tisk »Narodno
98