w Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo me večno 35 Din nede:)sl*a Izdala celole no v Jugo-slavl|t 80 Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln2D,veejlomed vero in političnim spoznanjem«, o katerem čvelia »Jutro«? Tako na-sprotstvo si moro izmisliti lo stranka, ki jo, kakor smo že omenili, preganjajo neozdravljive blodnje. Zato mislimo, da se okoli take stranko ne morejo koncentrirati nobeni zdravi elementi, pa nai bodo tudi napredni hteva opozicija, da se za znano afero Rade Pešdč-Dragiša Stojadinovič izvoli še ena posebna preiskovalna komisija, ki naj to afero natančno preišče. Zdi se namreč, da je ta afera ena izmed največjih. Tudi na današnjem sestanku so voditelji opozicije razpravljali o aferah, ki se vedno bolj razvijajo in ki dokazujejo potrebo ozdravitve sedanjega načina upravljanja države. Dobili so se novi dokumenti za nove interpelacije. Dokumente so izročili dvema narodnima poslancema iz opozicije, da jih pregledata. Voditelji opozicije so ponovno razpravljali o predlogu zakona o korupciji. Ker je bil predlog Davidovičeve vlade o zakonu o korupciji bolj postopek v posameznih slučajih, se je sedaj sklenilo, da se v zakonu specificirajo dela korupcije. Prevladuje mnenje, da je treba v zakon sprejeti malo odredb, da pa morajo biti te odredbe povratnega značaja. Temeljno načeio tega zakona bo, da se preišče izvor bogastev vseh oseb, za katere je velika verjetnost, da so prišle nezakonitim in nerednim potom do velikega bogastva, katerega večji del pripada državi. Med opozicionalnimi narodnimi poslanci se o teh vprašanjih mnogo razpravlja. Splošno mnenje je, da je treba skrajšati postopanje in delokrog sodišč razširiti za slučaj korupcije. Po poročilih, ki jih dobivajo voditelji opozicije, je razpoloženje ljudstva radi odkrivanja teh velikanskih afer skrajno vznemirjeno. Ljudstvo iz raznih krajev odobrava možat in odkrit nastop opozicije v borbi proti korupciji. Zanimivo je, da so v tem oziru člani opozicije celo dobili posamezne predloge, kako bi bilo treba korupcioniste kaznovati. Med drugim zahtevajo mnogi, da bi bilo treba vse po-besiti in postreliti, ali izgnati iz države ali pa zapleniti premoženje. Navedli smo te primere, da se vidi, kako težko čuti ljudstvo korupcijo na svojih ramah. Zopet nova koru^diska afera. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) V današnji številki »Narodnega glasu« se nadaljujejo odkrivanja raznih afer. Na Uzunovičev naslov se danes v tem listu objavlja sledeče: »L. 1921. je ravnatelj tvrdke Laenger g. Lakič iz Belgrada sklenil pogodbo s TPD na pet let radi prodajanja premoga iz teh rudnikov. Trbovlje so bile tedaj pod kontrolo naše države. Premog se je smel prodajati po ceni 2200 Din za vagon. Ne čisto eno leto po sklepu te pogodbe je Slavonski banki s pomočjo 4500 akcij, ki so se izplačale Rade Pašiču v znesku 4 milijonov dinarjev, uspelo, da je to pogodbo razveljavila in istočasno se je nad TPD ukinila državna kontrola. Cena premogu se je zvišala na 4000 dinarjev za vagon. Prosim Vas, gospod predsednik, da takoj zahtevate od ministra za pravosodje akt o tej stvari in ugotovite, kdo je to zadevo izpeljal in na kak način. Ne bi bilo slabo, če bi zahtevali od TPD snisek delničarjev, iz katerega Uprava le vKopttarlevI al.št.O - Čekovni račun: Clubllana štev. tO.e.fO In 10.34» xa Inserate, Saralevošt. 7563, Zaflreb št. 39.011. Vraga tn Uunal št. 24.797 boste mogli videti, kaj je na tej preiskavi. Istotako bi bilo dobro, da bi od sodišča mesta Belgrada zahtevali akt št. 2473-K. br. 2587 od 12. novembra 1925., in da bi se prepričali, na kakšen način operirajo posamezne banke in na kakšen način postajajo milijonarji otroci bivšega predsednika vlade, Nikole Pašiča. — Tam boste našli potrdila uprave Slavenske banke in Rade Pašiča o sprejetju 4 milijon6v dinarjev, kakor tudi o izplačilih, ki so se izvršila otrokom Pašičevim. Bivši glavni ravnatelj Slavenske banke Avgust Praprotnik trdi pod svojim podpisom, da je celo Slavenska banka izdala nalog svojemu ravnatelju v Belgradu, da radi gotovih notranjih zadev, razdeli gotovo množino delnic d. d. Trbovlje. Akcije so se dale na razpolago ravnatelju z naročilom, da jih 4000 izroči Rade Pašiču. Vedeti je treba, da vsaka akcija velja 1000 dinarjev. Tam boste, g. predsednik, našli tudi to zaslišanje Rade Pašiča. Rade Pašič je pri sodnem zaslišanju izjavil, da so med njim in med Slavensko banko, oziroma njegovim ravnateljem odnošaji čisto poslovne narave. Ravnatelj je sprejel od banke gotovo število delnic z nalogom, da z njimi razpolaga. Banka je imela nalogo del akcij izročiti, oziroma določiti način razpolaganja z njimi. Iz tega se jasno vidi, da bi se na podlagi Vaše preiskave moglo ugotoviti, na kakšen način so se Trbovlje osvobodile državne kontrole, na podlagi katere bi se moral denar rekvirirati v korist državne blagajne, krivci Da Dostaviti pred sodišče.« Borba med Radicem in Nikičem. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Zvečer se je iz krogov, ki so blizu Nikiča, napovedalo obelo-danjenje velikanskih in važnih dokumentov, ne samo o korupciji, marveč o Radičevi proti-državni -';ciji. Te obelodanitve zvečer ni bilo, pač pa Nikič izročil belgrajskemu časopisju ra/na pisma, klišeje in potrdila o ko-rupcijskih aferah dr. Pečarja in dr. Mačka. Predavec toži zagrebške liste. Zagreb, 21. aprila. (Izv.) Vsa javnost spremlja z velikim interesom borbo med radičevci in Radičevimi disidenti in pa med radikali samimi, ki drug drugega obtožujejo korupcije. Zagrebško časopisje je polno člankov o teh stvareh. Značilno je, da sa se zagrebške »Novosti« popolnoma postavile na stališče dr. Nikiča in radikalov, čeprav so prej odkrito pisale za Stjepana Radiča. Podpredsednik Radičeve stranke Josip Predavec je vložil tožbo proti »Novostim« in »Zagr. Tagbl.«, ker sta ga spravljala v zvezo s Standard Oil Companyjo. BELGRAJSKI DETEKTIVI V ZAGREBU. Zagreb, 21. aprila. (Izv.) Obširne komentarje je izzvala vest, da so včeraj prispeli v Zagreb številni belgrajski detektivi pod vodstvom načelnika Lazareviča. Zagrebška policija noče o tem dati nobenih izjav. Značilno je, da tudi noče teh vesti demontirati. Pravijo, da jc prihod teh detektivov v zvezi z ukrepi, ki jih misli vlada storiti proti Radiču. PREISKOVALNA KOMISIJA V RADIČEVI BANKI. Zagreb, 21. aprila. (Izv.) Posebna komisija ministrstva za trgovino jc pregledala Hrv. zadružno seljačko banko, ki se nahaja v Radičevih rokah. V komisiji se nahaja bivši podpredsednik Radičeve stranke Jalžabctič, sedaj član HFSS, in bivši ravnatelj te banke Dragotin Bašič. Minister za trgovino dr. Nikič jc bil o izidu preiskave telefonično obveščen. Popoldne je poseben kurir odpotoval v Belgrad. Javnost o rezultatih tc pngiskavc ni izvedela ničesar. Trboveljska deputacija v Belgradu. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Deputacija trboveljskih rudarjev je v spremstvu dr. Kulovca obiskala ministra Simonoviča, katerega pa ni bilo v kabinetu, ker je bolan. Pozneje jc deputacijo sprejel železniški minister. Dr. Kulovec jc dcputacijo odpeljal nato k ministrskemu predsedniku Uzunoviču. Nekateri so poskušali iz tega napraviti politično senzacijo, češ da sc jc dr. Kulovec z Uzunovičcm razgovarjal v imenu stranke. Vest je neresnična in ie ouhla kombinacija. Poljska vlada deml-sionirala. Varšava, 21. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Skrzynski je danes izjavil voditeljem strank, da je seja ministrskega sveta sklenila, d« celokupna vlada poda demisijo. Ob 1. popoldne je Skrzynski obiskal predsednika republike in mu javil, da je celokupna vlada odstopila. Turško-ifalijanski konflikt. Iz Carigrada prihajajo poročila, ki izražajo bojazen pred novim resnim sporom med Turčijo in Italijo. Listi ugotavljajo, da se je Mussolini združil z Grki. Pri zadnjem sestanku z Rufusom je Mussolini predložil načrt za skupen nastop. V Adaliji in Smirni mislijo Italijani začeti z napadi. Turčija pričakuje istočasno tudi napada z grške strani v vzhodni Traciji. Mussolinijeve vojaške priprave v Castello Rizo povzročajo Turkom resne skrbi. Mussolini je generalu Pangalosu dal na razpolago tudi večje kredite za izpopolnitev armade in orožja. Turška vlada je poklicala pod orožje nadaljnih šest letnikov. S tem se je turška vojna z ozirom na mirovno stanje že podvojila. »Dailv Telegraph« javlja, da so v Anato-liji upoklicani vsi moški od 19. do 25. leta in da je turško vojaško poveljstvo v Smirni odredilo koncentracijo vseh oddelkov ob si-cilski luki Mersina in železniškem križišču Afium-Karahissar. Turčija hoče vsako izkrcanje grških in italijanskih čet energično preprečiti. »Chicago Tribune« objavlja nekatere točke tajnega dogovora med Italijo in Grčijo. Obe sili podpirata v Turčiji propagando r.a obnovo in restavracijo kalifata. Grčija mora dobiti nazaj ozemlje, ki ga je izgubila v vojni s Turčijo. Italija dobi ves južni del Male Azije. Jugoslavija dobi Albanijo. Ce bi Turčija napadla Grčijo, preide Italija v stranski protinapad. Ta informacija vsaj v podrobnostih ni točna. Povdarjajo, da je Chamberlain zagotovil Mussoliniju, da se Anglija v izvršitev dogovora med Italijo in Grčijo ne bo vtikala in da bo ostala nevtralna. Nasprotno je baje Mussolini obljubil podpirati Anglijo v mosulskem vprašanju. ITALIJA IN BESARABSKO VPRAŠANJE. Italijanski listi poročajo, da je Italija znova odbila zahtevo Romunije, da ratificira varšavski protokol, ki priznava Besarabijo Romuniji. Doslej sta podpisali varšavski protokol samo Anglija in Francija. ITALIJANSKE FINANCE. Rim, 21. aprila. (Izv.) »Gazzetta Uffieia-Ie« objavlja pregled državnega finančnega stanja z dne 31. marca t. 1. S tem dnem je znašal prebitek v državnem proračunu 582 milijonov, dasi je bil celoletni prebitek proračunan na zgolj 178 milijonov. ITALIJANSKO BRODOVJE NA MALTI. Mr.lta, 21. aprila. (Izv.) Včeraj je priplul v tuk. pristanišče večji oddelek ital. vojne mornarice, da vrne angleški mornarici njen zadnji obisk. Rrodovju poveljuje admiral Si-monetti na ladji »Cavour«. Rusko-nemška pogajanja. Stresemann je obvestil vse sile, ki so podpisale lokarnski sporazum, o pogajanjih s sovjetskimi delegati. Anglija je izjavila, da v dosedanji formulaciji prijateljske pogodbe ni nič takega, kar bi nasprotovalo statutom Društva narodov ali lokarnskim pogodbam, Francija »e drži zelo rezervirano. V pogodbi si državi obljubita, da bosta opustili vsake sovražnosti druga proti drugi in da ne bosta sodelovali pri nikaki akciji, ki bi jo kaka tretja država naperila proti kateri izmed pogodbenic. Vsi listi se pečajo s pogajanji. V parlamentu silijo soc. demokrati v Stresemanna, da naj hitro da izjave o pogodbi in naj parlamentarni odsek za zunanje zadeve čim prej obvesti o njenih podrobnostih. Razburja se radi te pogodbe zlasti Poljska. V nasprotju s poljskimi zahtevami so tudi koncesije, ki jih je dal Čičerin Latviji glede Vilne in Memelskega okrožja. Danska. Proti sorialnodemokratski vladi :n predsedniku Stauningu, ki ima večino v drigi zbornici, je prva zborni :a z radikalno-demo-kratsko večino v večni opoziciji in obstrukc.iji. Zato je zakon dnjno delj vlade minimalno n tudi uspehi sooiilist'čnega državnega gospn. drstva p večin negati-m. S'ciallsti so začeli odločno deflacijsko finančno polit.ko in hočejo dvigniti dansko valuto na zlato pariteto. Ker njihovega volivstva ni med obrtniki, kmeti in industrijci, vlada brezobzirno izvaja svoj naM predvsem na račun teh slojev. PretresljaJi v narodnem gospodarstvu so večji in hujš: kot v drugih državah Angliji, Švedski in švh:, ki imajo na to fazo gospodarske oz, finančne obnove že za seboj. Težave in nesreče svoje vlade parinjo danski socialisti z agitacjo za svoj razorožit-veni nnčrt, o katerem je zbornica že razpravljala, pa razprave ni mogla dokončati. Prva pogajanja z Rifovcl neuspešna. Kakor Javlja »Petit Parisien« vztrajajo francoski in španski delegati na prvem pogoju, da se pomakne vojna črta ra sedem kilometrov v rifovsko ozemlje. Abd el'Krlm je seveda tak pogoj za nadaljna pogajanja odklonil. Njegova delegacija povdarja, da bi iz-prememba fronte onemogočila nadaljne operacije Abd ei'Krimovih čet. Pooblaščenec Abd ePKrima Azerkan je francoskim in Španskim delegatom odgovoril, da bi o njihovih političnih pogojih bilo mogoče razpravljati, vojaški pogoji pa so nesprejemljivi. Abd ePKrim je bil za mirovna pogajanja in je odredil premirje, je pa proti vsaki izpremembi na mejah in proti izmenjavi vojnih ujetnikov pred končnim sklepom miru. Kljub temu, da francoski in španski delegatje ponavljajo svoje ! pogoje, bo Azerkan neomajano vztrajal na svojem stališču. Zato so se delegati zedinili, da se bodo 22. aprila zopet sestali Do tedaj upajo, da bo Abd el'Krim že tudi poslal svoj odgovor. Rifovska delegacija je predložila frrnco-skim in španskim zastopnikom dokument, ki I v obliki spomenice primerja obojestranske | mirovne pogoje. V uvodu kličejo Rifovci ves | svet za pričo, da so imeli veliko ljubezen do 1 miru. Zato zameta spomenica ta/no diplomacijo. Abd-el-Krim je baje pripravljen popustiti ! v toliko, da prizna nadoblast sultana. V ! vprašanju odstranitve Abd-el-Krima iz Ri-fovskega ozemlja predlaga delegacija kompromis, da bi se to vprašanje odložilo in rešilo kasneje. Odstranitev Abd-el-Krima iz iz'am-skih dežel sploh pa ne more priti v poštev. Glede razorožitve Rifovcev izjavlja delegacija, da bi bilo o tem mogoče razpravljati le, > če Francija in Španska dovolita redno milico, ; ki naj bi bila sestavljena iz samih domačinov. Izmenjava ujetnikov naj se po rifovskem predlogu izvrši šele po sklenjenem miru. Romunske volitve. Vodstvo socialistične stranke je sklenilo voli no zvezo z agrarno stranko. Ta volivni kartel se bo po potrebi razširil še na drugo j stranke. Izvršilni odbor saške stranke se je sestal v soboto v Hermannstadt. Končna opredelitev stranke za volivni boj še ni padla, ker se še niso zaključila pogajanja z vlado in razčistila nekatera vprašanja z ostalimi strankami. 22. aprila se v Bukarešti sestanejo zastopniki saške in nemške stranke v Bukovini in Besarabiji, da se posvetujejo o priključitvi nemške storilke na vladno ali kako večjo opozicijsko stranko, ki ima izglede na zmago v prihodnjih volitvah. Bethlen se brani pred očitki posl. Pallavkinija. Budimpešta, 21. aprila. (Izv.) Na današnji seji skupščine je govoril ministrski predsednik Bethien, ki je repliciral na izvajanja in napade grofa Pallavicinija. Glede notranjega ministra, kateremu je Pallavicini očital, da je poveril preiskavo Nadossyju, ki je bil soudeležen pri ponarejanju čeških kron, je Bethlen izjavil, da je Rakovsky takoj, ko je postalo znano, da je Nadossy zapleten v afero, odredil, da mora nastopiti dopust. Da bi bil Na-dossy udeležen tudi pri ponarejanju čeških kron, ni dokazano in so to samo sumničenja. Bethlen je nato izjavil, da vlada ne bo nastopila v procesu, predvsem ne v tiskovni pravdi, proti Pallaviciniju, temveč bo pustila, i da se vse razjasni pri glavni razpravi. Zaslišane pa bodo različne priče in ne samo tiste, 1 katere je predlagal grof Pallavicini. Nato pre-| čita predsednik zapisnik o izpovedbah, ka-j tere je dal pred preiskovalnim sodnikom Pal-j lavicini dne 9. aprila. Izpovedal je, da ni ni-! kdar govoril z Windischgraetzom, niti da je , Bethlen ali kak član vlade za ponarejanje ve-j del ali da je temu početju pritrjeval. Te stvari ; je samo domneval kot verjetne po sklepanju ! o poteku dogodkov. Predsednik Bethlen je ; odločno odklanjal trditve, da bi bil kak član vlade soudeležen pri ponarejanju in če sta , Pallaviciniju izjavila Windischgraetz in Mcsza-ros leta 1921., da sc ponarejanje vrši z vednostjo vlade, potem mora poslanec precizirati l svojo izjavo. Takrat sta bili neposredno ena za drugo vlada Telekyja in vlada Bethlena Treba je ugotoviti, na katero vlado leti ta I očitek. Bethlen izjavlja, da je za ponarejanje J sokolskih bankovcev zvedel šele takrat, ko j je bil na Dunaju aretiran Meszaros. Bethlen je nadalje omenil tajne družbe, j ker so mu očitali, da je moral za ponarejanje vedeti že vsled tega, ker je član teh tajnih družb. Čas ustanovitve tajnih družb sega na- . zaj v dobo boljševizma. Takrat je on v resnici organiziral meščansko organizacijo, ker je bil v državi na krmilu teror in je bil tudi član teh organizacij. Ko pa je kot ministrski predsednik prevzel vladine posle, je organizacijam izjavil, da se ne sklada več z njegovim položajem, da bi bil član. Takrat je prekinil vsako razmerje s temi organizacijami. Neresnične so dalje vesti, da bi imela vlada kake zveze z Windischgraetzom in Meszarosem lota 1922. : Takrat so se vršile splošne volitve, pri katerih je nastopal Meszaros kot voditelj legiHmi-stov in znano je, da je bila takrat vlada z le-gitlmisti v sporu. V jako slabo luč pa so postavile Pallavicinijeve izjave priče, katere on ' sam navaja za ivoje trditve. Tako je izjavil, da je po aretaciji WindischgraetM govoril > njegovo soprogo in da je dobil vtis, da je policija vedela za ponarejanje (n da je tudi vlada bila o tem obveščana. Po zapisnikih pa je razvidno, da Je soproga Windlschgraetzova izjavila, da ji o tem ni ničesar znanega in je označila izjave Pallavicinijeve kot neresnične, ker z nJim »ploh ni nikdar govorila. (Velik hrup pri vladnih poslancih.) Tako ravno priče, ki jih navaja Pallavicini, označujejo njegove trditve kot neveljavne, Za Bethlenom je govoril poslancc Ernst. * * * Nova razkritja poslanca grofa Pallaviol-niia so napravila na opozio jo kakor tudi na vi dno veiino silen utis. Pričakovali so sicer vsi, da bo ranrdel vl"do rrdii ponarejevalske cfrre toda n hče ni slutil, da Pallavicini razpolaga s tolikimi novtm.i podatki. Odgovor notranjega ministra ministra tudi vl~('ne večine ni zadovoljil. V vseh političnih 1 r"gih re smatra, da je Rakovsky le še potrdil Vislvo Pallavicinijevih obdolži tev, da je fci'l kot no'ran'1 min ster pekrovtelj pena rej nja češkoslovaških :n frmooskih bankovcev. Bethlen se še ni i javil ali hoče vezati Rakovs1:yjevo usodo na svojo al- ne. Odstop Rakovskyja bi v sedanj: m položaju omajal stališče vlade in jo p-siavil v težaven položaj zlasti napram ino- j ; e i sloirn zahtevam. Vendar bo Bethlen naj- I br/e pustil Rnkcvskyja pasti. Mn g) se govori in vprašuje cdkod je Pallavicini dobil 'informacije. Najbolj verjetno je, da jih je izdal tainik škofa Zadravca, ki se s š1 ofom spri in zadnji čas obiskal več voditeljev legitimistov. »Magyarszrg« poroča, da se je razmerje med Francijo in Madjarsko zepet poslabšalo. Francozi po teh poročilih čakajo na glavno razpravo, ker (imajo upanje, da bo dokončno razčistila celo afero in ugotovila vse vzroke, namene, uspehe in krivce. Če pa se stvari ne bodo raz.\ ijale po francoskih željah, so letfi pripravljeni uporabiti tudi energična diploma-ticna sredslva. V skrajnem slučaju bo Fran-r ia prekinila vse diplomatične zveze z Mad-•..rsko in obtožila Bethlenovo vlado pri Društvu narodov. Ker se je razprava o proračunu razvila v ra-pravo o ponarejeval&ki zadevi, jo hoče vlada prekiniti in predložiti avstrijsko-ogrsko trgovsko pogodbo. Odločnejši nastop francoskih zastopnikov priplujejo pritisku Češkoslovaške, k; je živo interesirana na tem, da se razkrije ponarejanje Kč. Grof Pallavicini je dal n,>v material za ta del preiskav. Razorožitvena konferenca. London, 21. aprila. (Izv.) V spodnji zbornica je državni tajnik Chamberlain na interpelacijo o razorožitveni konferenci izjavil, da se bo konferenca gotovo vršila. Odgovor ruske vlade ni ndti vljuden, niti odgovarja težnjam Društva narodov. Diplomatskega spora med Rusijo in Švico dosedaj še ni bilo mogoče poravnati. Radi tega spora pa zasedanje razoroži t vene konference ne bo preloženo na drugi kraj._• TURČIJA IN RUSIJA. Angora, 21. aprila. (Izv.) Včeraj so slovesno otvoriLi novo poslopje ruskega poslaništva. Ruski poslanik in zunanji minister Ruždi-bej sta imela govore, v katerih sta poudarjala, da se mora razmerje med obema državama od dne do dne bolj utrjevati. Obe državi si morata pri obnovi in razvijanju medsebojno pomagati. UREDITEV FRANCOSKIH DOLGOV V AMERIKI. Pariz, 21. aprila. (Izv.) Po vesteh New-York Heralda iz Washingtona so pogajanja med francoskim delegatom Berangerjem in finančnim ministrom Meltonom radi ureditve francoskih dolgov Ameriki privedla do soglasja. RUDARSKA POGAJANJA V ANGLIJI SE VEDNO NEODLOČENA. London, 21. aprila. (Izv.) Včeraj razširjene vesti, da so se pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov začela ugodneje razvijati, ker so podjetniki pristali na enotno ureditev minimalnih delavskih plač, niso resnične. Podjetniki še vedno zahtevajo, da se določajo plače po posameznih okrožjih. C^zaropapizem. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Ljuba Davido-vič je dobil iz Cetinja brzojav, da orožništvo preganja bogoslovce in jih z nasajenimi bajoneti vodi iz Cetinja v njihove rojstne kraje. To pa radi tega, ker so stavkali proti voditelju bogoslovja, češ da ni vreden, da zavzema svoj položaj voditelja bogoslovja. Dosedaj so orožniki odvedli nad 40 bogoslovcev iz Cetinja. OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI ODGODENE? Split, 21. aprila. (Izv.) Tukaj so se raznesle vesti, da sc bodo občinske volitve, ki bi 1 se imele vršiti 16. maja, odgodile. Te vesti se širijo iz krogov radikalnih poslancev. Veliki župan pa izjavlja, da mu o tem ni ničesar znanega, in da sc bodo vršile volitve, kakor je določeno. Radikali kljub temu š;rijo nasprotne vesti, ki imajo gotovo ter 'enco. Ne ve se, kaj nameravajo s tem doseči. BeIe£Ke A Prepir v liberalni iamlliji. S trudom b znojem j« pred leti skoval dr. Žerjav sedaj že zdavnaj umrlo in dvakrat prekopano samostojno kmetijsko stranko. Dr. Žerjav pa temu otroku še po smrti ne da miru. Grizejo in peko ga denarci, ki jih je zmetal zanj. Zal mu je, da ga je sploh ustvaril k življenju, hud je, da je ta nehvaležni otrok po kratki doti svojega življenja, v katerem ?e je dosledno sramoval svojega porekla in tajil svojega očeta, zapustil vso premično in nepremično premoženje g. Stj. Radiču. Sedaj, ko je Radič spravil svojo firmo v nove težave, se je zbudil poslovni Instinkt naših SDS in jih pripravil, da skušajo iz danega položaja kaj izbiti kakor borzni senzal iz nenadnega preokreta. »Jutro« v ta namen ponavlja zadnje dni že stokrat premlete očitke očetovstva in se trka na svojo malho, da bi opozorilo dediče bivših samostojnežev na neporavnane račune. O tej nezaslišani korupciji, ki ji v naši javnosti ai primere, kar ponatisnemo odgovor »Narodnega dnevnika«, pri katerem ima tudi g. Pucelj svoj delež: »V najgršo luč pa postavlja mlade demokrate očitek, izrečen na naslov SKS, da so oni SKS rodili in financirali. To se pravi, da jim niso dali denarja iz idealizma ali iz ljubezni do kmečkega stanu, ampak da bi si kmečke volilce zasužnjili. Če to ni trgovina z dušami najbolj nesramne vrste, potem sploh ne vemo, kaj se pravi ljudi kupovati. Žalibog, da je te trgovine v Sloveniji na vseh koncih in krajih nastlane kot listja v jesenski hosti in mladi demokrati so tisti, ki so to trgovino razvili do največje zlorabe. Zato pa je skrajen čas, da taki nemorali vsa slovenska javnost pokaže hrbet. Naj se utope sami v svojem blatu.« — Res, sovraštvo v »žlahti« je najhujše. A Kriv je! Naši SDS so tako propala firma, da z lastno organizacijo ne pridobe niti desetorice volivnih kroglic. S svojo zagrizeno klikarsko politiko, ki je šla preko vseh nasvetov odličnih liberalnih zaupnikov, so žer-javovci razbili tkzv. napredne vrste kar v tri frakcije. Te frakcije so se samostojno organizirale in žerjavovci so ostali brez pristašev. Sami so nezmožni, da bi se utrdili med ljudstvom in po stari praksi hočejo živeti na račun drugih. Zato »koncentrirajo«. Pa čimbolj kriče, tembolj vse beži od njih. Namesto, da bi iskali krivca svoje polomije pri sebi, vpijejo v »Jutru«; Pucelj je krivi Napredna koncentracija je na potu in njena neodoljiva potreba bo šla preko vseh, ki se iz osebnih razlogov še protivijo. — Res je več kot verjetno, da se bodo vsi sorodni liberalni elementi prej ali slej zopet zedinili. Prepričani pa so vsi, da je združenje mogoče le brez Žerjava in njegove družbe. Ti ljudje so razbijali, ti ljudje morajo izginiti, šele potem bo mogoče govoriti o kaki koncentraciji. — Tako ne pravimo mi, ampak slovenski liberalci vseh barv. A Klerikalci so najtežji »Jutrov« kanon tudi — proti Puclju. Ker so se vse slovenske organizacije in stranke v nekaterih slučajih zedinile za enoten nastop proti »Jutrovi« kliki, so vse klerikalne. Radikali, demokratje, samostojneži, narodni socialisti, socialisti, komunisti, vsi, ki so kedaj sodelovali s klerikalci — vsi so klerikalci. Ali ni res že bolestna prismojenost, /če »Jutro« jokavo vprašuje Puclja; »Ali ste zato ustanovili SKS, da klerikalcem pomagate?« Seja odbora Jugoslovanske kmetske zveze. Včeraj se je vršila pod predsedstvom poslanca Brodarja seja odbora J. K. Z. Poročala sta izčrpno o politični situaciji poslanca S u š-nik in Brodar. Po daljši debati, ki so se je udeleževali vsi odborniki, se je ugotovilo, da naše kmetsko ljudstvo soglasno odobrava delo svojih poslancev, ki so zlasti v zadnji proračunski debati tako odločno in vztrajno zastopali gospodarske koristi Slovenije nasproti vladi, ki se je od radičevcev nazivala celo »seljačka«, ki pa ni pokazala prav nikakega smisla za potrebe slovenskega kmeta, dasi jo je podpiral in za njen proračun glasoval tudi voditelj bivše samostojne kmetijske stranke g. Pucelj. Sklenila se je soglasno zaupnica Jugoslovanskemu klubu in posebej načelniku dr. Korošcu. Odbor je dalje poleg drugega razpravljal o stanovski izobrazbi kmetskega ljudstva, o načrtu novega občinskega reda in potrebi kmetskih zbornic. Določil se je tudi dnevni red za občni zbor Jugoslov. kmetske zveze, ki bo dne 4. maja ob 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. S&oMSLŠ Zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Ljubljanska okolica se je vršil v sredo, 21. t. m., v Rokodelskem domu v Ljubljani. Predsedoval je g. župan O r a ž e m. O političnem razvoju je poročal posl. Smodej. Zbor zaupnikov je soglasno odobril politično smer in delovanje Jugoslovanskega kluba in mu izrekel zaupnico in zahvalo. Nato so bili izvoljeni člani strankinega vodstva za sodni okraj Ljubljanska okolica. Gradimo STADION - kimamo srečke! Ka/ se godi doma .Napredna misel' v Prekmurju. »Jutro« se v svoji številki 17. t m. zelo hu-iuje na naš list, češ da smo napadli Sokola v Prekmurju in s tem zagrešili smrtni greh proti narodu ln državi. Mi smo zgolj ponatisnili uvodnik iz prekmurskih »Novin«, ki pač razmere v Prekmur-hu boljše poznajo nego demokratski generalštab v Ljubljani. Mi ne branimo Sokolu, naj se razvija cakor hoče, saj vlada društvena svoboda, toda odločno protestiramo zoper to, da bi agitiral zase s lem, da se kričavo gerira kot edini narodni in dr-lavni element v Prekmurju. Prekmurci so se narodno osveščali in dvigali ter si vstvarili svojo narodno kulturo in razvijali svojo književnost brez Sokola. Zdaj, ko ga pa imamo, ni za našo narodno kulturo sploh še ničesar 6toril razun da skuša širiti samostojno demokratsko kulturo, ki sploh ni nobena kuliura. Res je, kar pravi »Jutro«, da je Prekmurje potrebno povzdiga splošne kulture, toda to bodo Prekmurci pod vodstvom svojih krščanskih narodnih mož. že sami opravili brez Sokola, kakor so to delali že pod madjarskim jarmom, ko so prekmurski Slovenci preživljali mj-ležje dni svoje politične zgodovine. O kulturnem lelu Sokola v Prekmurju pa rajši molčimo. Ediui narodni in državni element v Prekmurju je naše ljudstvo, ki za državo trpi in dela ter zanjo dopri-naša žr ve. Kar pa tiče madjarski vpliv, pra no bo prepodila demokratska ideja, kakor se širi pod jokolsko firmo, ampak dobra in poštena uprava, pod katero se bodo vsi brez izjeme čutili enakopravne državljane Jugoslavije, dočim je terorizem, Ici je znak SDS kulture, največji sovražnik držav- ! ne misli. O »klerikalni kugi«, ki je že toliko sinov odtujila slovanslvu, pa naj »Jutro« kar molči. Naša narodnost se je ohranila pod vplivom krščanske ljudske misli in tiska, dcčim bi že davno ne bilo več nobenega Slovenca v Prekmurju, če bi se ; reševal tako kakor ga rešuje demokratska nanxlu ' tuja »inteligenca«. Rn.jli naj »Jutro«, mesto da pogreva svojo neumno bajko o »klerikalni kugi«, odgovori na našo ugotovitev, da se agitira za Sokola pod službeno firmo, kar je popolnoma nedopus'no, ker Sokol ni nobeno privilegirano »državno; društvo, ampak preprosta telovadska organizacija kakor vsaka druga in nič več! Usmiljenim s-cesnl Maribor, 21. aprila. Vsem nam jc še v spominu, kako ie bilo med vojno na naših ulicah. V razniii izložbah so viseli zemljevidi vojnih poljan. Vsaka država je imela svojo fronto zaznamovano s svojimi zastavicami. In kadar se je fronta izpre-menila, so zastavice prestavili. Kadar je prišel časopis z novimi poroči'!, sc je to orestav-ljanje tako hitro izvršilo, da ti ni bilo treba kupiti časopisa, le na zemljevid si pogledal, pa si videl, kod gre na bolie. Za take, ki si sami iz časopisa niso znali predstaviti situacije, je bilo to prestavljanje zastavic edina orijentacija. _ , Na našem političnem polju se vrši bo) tako naglo in s takimi izpremembami, da so mnogi postali neorijentirani. Hodijo po ulicah in gledajo plašno, ne vedo, koga bi pozdravili, ali je z vlado ali ni. Sedijo v kavarni in vzamejo v roko časopis, čitajo, čitajo, ali kaj bo iz tega, ne izvedo. V raznih pisarnah pridejo skupaj, a ne upajo izpregovoriti o »položaju«, ker ne vedo, kaj še pride. Mnogi živijo lc od raznih »intervencij« v Belgradu, pa so v zadregi, na katero strankino tajništvo bi se podali, kje bi brž vplačali članarino, kot nai-zvestejši član, da se bo potem kot »zaved: nemu strankarju« gotovo — posredovalo pri novih ministrih. To je že preveč mučen položaj, v katerem neorijentiranih ne smemo pustiti. Ker se poklicane oblasti za to ne pobrigajo, čeprav so same tudi — neoriientirane, se bo gotovo znašel kak podjeten Mariborčan, pa bo naslikal politično bojno karto, kjer bi potem zastavice prestavljali. Vsaj na ta način bo mogoče doznavati za pravi »bojni položaj« in se bo mogoče nezmotljivo orijentirati. Naj ta javni poziv najde dobro srce, ki bi se usmililo zbeganih neorijentirancev. Pristna švicarska vezenina «e dobi v izdelovalnici najrazličnejšega perila M, Alsšovfic, Lhibljsinsi Cankarjevo nabrežje L Noviteta v vezenini in perilu. Idejno območje SLS. Maribor, 21. aprila. Prosvetna zveza v Mariboru izdaja list za ljudsko prosveto »Naš dom«. Splošno sc redno povdarja, da naj se ljudska prosveta širi izven območja katerekoli stranke. To načelo je zdravo in se ga Prosvetna zveza v Mariboru tudi drži. Prosvetna zveza brez strahu pokaže svoje svoje kulturno delo vsem, ki niso javno in pror.onsirano proti krščanskemu delu med slovenskim narodom. Zato je poslala svoj list tudi p. n. oblastvom in li- i stom s prošnjo za naklonjenost. »Tabor« pa je list takole ocenil: »Naš dom. Prejeli smo v oceno januarsko, februarsko in marčevo številko mesečnika »Naš dom«, ki ga izdaja Prosvetna zveza v Mariboru. List je namenjen zlasti podeželski mladini, ki se zbira v idejnem območju SLS in je s tega vidika dobro urejevan. Politična tendenca ne sili v osoredje, temveč sc časnik posveča kulturnim vprašanjem ter skrbi za poduk in zabavo svojih čitateljev.« Iz te ocene moramo priti do zaključka: kulturna vprašanja slovenskega naroda se zlasti še na deželi rešujejo v idejnem območju SI.S. Za kulturno delo SLS je la occna zelo laskava. Ka"e pa n->m obenem, da demokratski krog ne bo nikdar priznal kakega splošno kulturnega dela, temveč gleda tudi to delo le s svojega strankarskega stališča. Kajti po lastnih besedah »Tabora« je tem krogom vse — matematika; verstvo, filozofija, znanost, še kultura, vse matematika — za idejno območje SDS. Pri nas je dosti takih, ki jim še ni bilo znano to stališče SDS, ker ga previdno zakriva. Zdaj, ko ga pa SDS sima izpoveduje, je jasno dovolj, da gre za vpliv idejnega območja in ne zgolj za strankarske ko-isti, kadar moramo nastopiti zoner SDS. Sedanji boj, ki ga bije časopisje SLS in ST)S, ni torej kak trgovsko konkurenčen boj, ampak je idejni b^j. Krščanska kultura našega naroda ima raVno v krogih SDS sveje idejne, svoje načelu ? nasprotnike. Zato je narod na deželi res že zavrnil id«jnn območje SDS in pričakuje, da se tudi rezumništvo po mestih in večjih krajih tega idejnega območja otrese. Tedaj bo slovanski j narod narodnostno in kulturno enoten. Samo taka enotnost pa je poroštvo njegove lepe bodočnosti. i iii TPD, Trbovlje, 21. aprila. S 1. aprilom ie TPD uvedla svoj stari predvojni sistem, aa hoče izplačevati rudarjem njihove mezde mesečno in ne več, kakor je bilo dosedaj s težkim trudom pridobljeno Štirinajstdnevno. Proti tej nakani je akcijski odbor vseh organizacij in slrank takoj ostro nastopil. Zahteval je po delegaciji od Delavske zbornice, da le-ta protestira proti mesečnemu izplačevanju, v torek je šla pa zopet deputacija II. skupine delavskih zaupnikov na rudarsko glavarstvo in zaprosila rudarskega glavarja g. inž. Ster^arja, da ščiti rudarski zakon § 107. od 17. maia 1912, ki predpisuje obvezno za vsa rudniška podjetja štirinajstdnevno izplačevanje delavskih mezd, in sicer med delovnim časom. Gospod dvomi svetnik in rudarski glavar je uvidel, da se zakon krši, in je že na osnovi resolucije, sklenjene na četrtkovem shodu akcijskega o-dbora izdal na TPD odlok, da mora družba postopati pri izplačevanju mezd strogo po določilih zakona, sedaj pa, ko je družba šla preko vseh odlokov in začela izplačevati predujeme na 14 dni( je izdal ponovno pod št. 996. poziv, da družoa protizakonito mesečno izplačevanje takoj prekliče in obdrži dosedanji način izplačevanja mezd. V nasprotnem slučaju bi se moralo proti TPD postopati kazensko v smislu § 248. rudarskega zakona. Izgovor, da je uvedeno pri državnih rudnikih protizakonito izplačevanje ne upravičuje TPD. [Bosna ima stari ogrski rudarski zakon.) Pač pa je rudarsko glavarstvo prepustilo družbi pritožbo na minist/stvo za šume in rude tekom 30 dni, kar pa nima smisla po našem mnenju, ker tudi ministrstvo ne more iti preko zakona. Ta uspeh akcijskega odbora je važen za cele Trbovlje in druge kraje. Ako bomo složno delali eden z drugim, se bo marsikaj doseglo, četudi brez socialpatriotov, kateri se odtegujejo skupnemu delovanju. Zadnja pot Antona Foersterja. Novo mesto, 20. aprila. Pogreb pokojnega skladatelja Antona Foersterja jc bil nad vse veličasten. Cerkvene svečanosti je vodil mil. g. prošt Čerin v spremstvu domače duhovščine. Pevski zbor Glasbene Matice v Novem mestu je zapel pred hišo pod vodstvom g. Puša ginljivo »Usliši nas Gospod«, nakar se je začel pomikati sprevod mimo pošte na staro pokopališče. Otvorila ga je šolska mladina pod vodstvom g. upravitelja Grada, učiteljev in učiteljic. Nato sta bili de-putaciji pevskega društva »Ljubljane« in »Ljubljanskega Zvona« z društvenimi zastavami, sledilo je nebroj vencev in voz s krsto. V sprevodu smo zaiazili g. finančnega delegata dr. Šavnika, gledališkega intendanta g. Hubada, predsednika Glasbene Matice dr. 2i-rovnika, kapclnika dr. Čerina, univ. profesorja dr. Mantuaniia, stolnega kanelnika Premrla, skladatelja duh. svetnika Aljaža, skladatelja Adamiča, predsednika okrajnega sodišča dr. Polenška z vsemi sodniki in avskul-tanti, gimnazijskega ravnatelja dr. Škerlja s profesorskim zborom, novomeške odvetnike, okrajnega glavarja Svetka, župana dr. Reška z občinskim odborom in še nebroj učencev, prijateljev in častilcev pokojnikovih. Na pokopališču je zapela tukajšnja Glasbena Matica v slovo »Nad zvezdami«, nakar je sprevod odšel na novo pokopališče. Tu so se od pokojnega noslovili v imenu Zvez jugosl. pevskih društev g. intendant Hubad, za Glasbeno Matico v Ljubljani g. dr. Zirovnik, dalje g. dr. Mantuani, duh. svetnik Aljaž, za Pevsko zvezo g. Sever, za jugosl. skladatelje g. Adamič, zastoonik Češke Obeci v Ljubliani ter v imenu Novomeščanov in Glasbene Matice v Novem mestu g. profesor Grm. Ob od-ortem grobu je nato zapel pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane pokojnikovo »Umrl je mož« in »Pomladi vse se veseli«. Pogreb je pokaznl, kako zelo oriljubljen je bil med nami pok. Foerster, ki ni imel sovražnika, temveč lc same orijateljc. V metropoli Dolenjske pa bo počivalo truolo moža, čigar življenje je bi'a en-} sama pesem v čast Njemu, h kateremu se je preselil po večno plačilo. Bitka med tihotfoci in stražo. En tihotapec ustreljen. Dne 16. t. m. je bil na meji med našo državo in avstrijsko republiko v območju občine Večeslavci od naše finančne straže ustreljen tihotapec Jurij Matuš iz Dolnjih Slaveč v gornjem Prekmurju. Dogodek se je izvršil takole: Istega dne popoldne sta patruljirala ob meji finančna pripravnika Ivan Požun in Fran Kovačič. Okrog pol 9 zvečer sta zasačila na mostu preko Ledave v bližini meje skupino najprej treh in nato še štirih tihotapcev, ki so hoteli preko mosta vtihotaniti razno blago, katerega so imeli v nabito polnih nahrbtnikih. Finančna stražnika sta sc skrila in ko so tihotapci prišli bliže, sta jih pozvala, da naj se ustavijo. Tihotapci na so nato od-daH nrnju več strelov, katerih ni noben pogodil. Stražnika sta jih ponovno riozvala, da naj se predajo. Oni pa so streljali še naprej in zbežali na vse strani. V tem sta se oa že tudi stražnika poslužila orožja in oddala za tihotapci več strelov. En tihotapec, zadet v čelo, jc obležal na mestu mrtev. O drugih tihotapcih ni nobenega sledu. Našli so sc trije nahrbtniki, napolnjeni največ s sladkorjem, katere so tihotapci na begu odvrgli, ustreljeni ga je pa imel še tudi na hrbtu. — Kdaj bo že konec nespametnemu tihotapstvu? Koliko žrtev, med njimi tudi nedolžnih, je že bilo!___ LETOPIS (ŠFM\TIZFMt T,.irB'JANSKE ŠKOFIJE ZA LETO 1926., ki je pred kratkim izšel kot dopolnilo k Letopisu za leto 1924., se še dobi v pisarni škofijskega ordi-narir.ta v Ljubljani za ceno 15 Din. Poleg skrajšanih osebnih podatkov starejših duhovnikov vsebuje Letopis jaoseben seznam duhovnikov, ki so po izdanju Letopisa za leto 1924. nastopili službo, oziroma došli v škofijo. Nov je v Letopisu zlasti seznam slovenskih župnij in slovenskih duhovnikov v Severni Ameriki. V Letopisu je tudi seznam duhovnikov, ki so umrli v ljubljanski škofiji v času zadnjih 25 let, t. j. od 1. januarja 1901 do 31. decembra 1925. — Ker je Letojjdsa na razpolago le še prav mnlo število, se interesenti ojx>znrjajo, da ga čimpreje naroče. Tudi Letopis za leto 1924. se še dobi za ceno 20 Din. ——————————————— ftarosaite .SSovmcaM Predavanje okrožnega urada za zavarovanje delavcev. V nedeljo dne 18. t. m. je priredil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani skupno z Državnim higijenskim zavodom predavanje v ftt. Pavlu j»ri Preboldu o socialnem zavurovanju in obči higijeni. Za to predavanje je vlailalo veliko zanimanje in se ga je udeležilo nad 200 oseb. Predavanje jo otvoril zastopnik urada, ki je navzočim pojasnil velik pomen in socialno ter gospodarsko važnost zavarovanja. Oj>oxoril je tudj na velike dajatve, ki jih uživajo zavarovanci in ki bi moglo biti še popolnejše, ako bi se posrečilo preprečiti vsako izkoriščanje zavarovanja. Zato hoče okrožni urad s predavanji Širiti umevanje za naloge zavarovanja in opozarjati člane na veliko važnost rednega in higijenifnega življenja. Zdravnik državnega higijenskega zavoda g ''r. Hribar je nato v kratkih besedah, ki jih je spremljal zanimiv film, predočil navzočim, kako se najlažje in največkrat prenašajo nalezljive bolezni, ki imajo težko posledice. Prihodnjo predavanje priredi okrožni urad v nedeljo dne 25. aprila v Mariboru v mestnem kinu. Okrožni urad prosi delavske in delodajalske organizacije, da takim predavanjem posvečajo največjo pažnjo, ker so taka predavanja sposobna, da odstranijo marsikatero utemeljeno ali neutemeljeno kriiiko o soc. zavarovanju. Dr. PVAov shodi v Ptuju. Shod sam. dem. stranke se je vršil dne 12. aprila doj>oldne v Narodnem domu. Poročal je poslanec dr. Pivko. Govor jo bil dokaj stvaren in precej miren, a ni zagrabil jedra nezadovoljstva v državi. Predvsem je govornik obrazložil zgodovino svoje stranke, češ da se je po prevratu kot napredna stranka priključila srbski napredni (Da-vidovičevi) demokratski stranki. Dva glavna momenta v razvoju stranke sta: 1. prelom z Davido-1 vičevci in 2. vstop v Narodni blok ob priliki lanskih skupščinskih volitev. Oba koraka sta bila pogrošna, toda Pivko je skušal opravičevati. Prelom z Davidovičevci: slovenski in hrvatski del DS je bil na razpotju, ali naj se pridruži samosrbskim I radikalom, ali pa »separatističnim« klerikalcem in Kadifevcem. Med dvema zloma so si volili manjše, priključili so se radikalom, ker bi jih nadaljna zveza z Davidovičem prignala v slik s SLS in HSS. Nato je udrihal po radikalih, kako koruptni ljudje so, ki gledajo, ne vsi, a večina, le na svoj žep. — Reprezentant te falitne družbe je firina stari in mladi Pašič. Omenja, kako je neka češka firma prišla do denarja šo le po Rade Pašiču, ker je ta ogromno >zaradil«. Tudi je pri obravnavanju proračuna Pivko videl, kako ima vsak minister svoj osebni fond, doznal je tudi, kaka večja bremena imamo prečani, osobito Slovenci. O nacijonalnem bloku pa je rekel, da so radikali sam. demokrate prevarili, ker v okrajih s skupno listo je bila lista radikalska, kjer so pa nastopili sam. demokrati b svojo listo, so i>ostavili radikali svojo listo. Pravi, da s takimi ljudmi ne bodo sklepali več pogodb, ker so jih tako nesramno vrgli iz vlade. Treba bo dela, organizacije, da bo stranka nastopala samostojno, češ da ima že danes 23 demokratskih poslancev veliko večji ugled v Belgradu kot vsaka druga stranka z istim številom poslancev. O Radiču pravi, da je prevarant, mu pa šteje v dobro, da je baš on načel to smrdljivo operacijo 6 korupcijo. O SLS je prvotno govoril dokaj umerjeno, da so to pošteni možje, ki se da z njimi shajati, saj so v Belgradu mirni in krotki, češ, avlonomijo poznajo le doma. Proti koncu je pa posta! ostrejši, češ, kako so ga lani napadali in dolžili raznih nečednih dejanj. (>I'ogodba? z Lipoldom.) Tudi za-merja, da SLS operira z vero. češ, mi nisino proti veri, in sicer proti nobeni. Kdor pošteno živi, pa naj si bo rimski katolik, protestant, musliman ali pravoslaven, vsak bo zveličan. Korupciji se v naši državi še dolgo ne bo slrla glava. Vsaka para, ki pride v Belgrad, se nikoli več ne vrne v Slovenijo. Ker znaša proračun 13 milijard, ga bodo težko pokrili, zato bodo »šparali«, še tega ne bodo dali, kar je v proračunu. — To so v glavnem Pivkove misli na shodu v Ptuju. Sodbo o njih. oziroma o voditeljih SDS, pa si napravi vsak bralec sam!__ Velezanimiva, za političen, zgodovinski in kulturni razvoj slovenskega naroda izredno važna knjiga U molili spomlno? Spisal Franjo Šuklje. Cena 70 Din Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani France Žar: Tri dni na hrvatskem Primorju. (Konec) Na čast gg. dekanom so katol. prosvetne organizacije priredile vsak večer, v sredo in četrtek (14. in 15. aprila) akademijo v prijetni društveni dvorani. Res je, oder je še primitiven, a zato je občudovanje toliko večje. Ne bi zamenjal užitka teh dveh večerov za nobeno akademijo v Unionu ali v Ljud. domu v LJuoljani. To je bil idealizem v najčistejši formL Tako je pred 30 leti moralo biti pri nas življenje v konsumovi kleti. Idealizem katakomb I Sam presvetli gospod senjski škof je na čelu vseh gg. dekanov obakrat posetil to lepo prireditev katol. senjske mladine. In marsikateri gospodov dekanov je ta večer mislil in skrbel: »Kako bi tudi jaz pri nas kaj takega začel?« Pa sc oglasi mlad senijor (starešina kat. akad. organizacij); »Krek je rekel: Začeti je treba!« Razumem to skrb starejših, ki so zunaj prepuščeni samim sebi, ko manjka duhovnikov, ko ni kaplanov, ko danes v zagrebškem semenišču za celo senjsko škofijo šludira le en bogoslover, in še ta je Slovenec I Slovenski fantje! Tu je polje za vaš idealizem! Siromaštvo je tod doma, ni vam pri-fiakovati svetnih blagrov, a sprejmejo vas ple- menita srca in dobro ljudstvo! Ne bo, kdor pojde, tu prvi Slovenec! Že dve človeški generaciji deluje tod veleč. g. kanonik Lorbek, dekan v Bribiru nad Novem. Plemenit mož in vnet duhovnik. Štajerski Slovenec je, ki še danes govori pravilno in lepo slovensko, morda lepše ko jaz. Naj bo pozdravljen! Ko smo se vsak večer zbrali okrog gostoljubne mize veleč. g. monsignora Starče-vi6a, ki vodi deško semenišče in vzgaja najmlajši naraščaj, sem občudoval njegov optimizem in velik idealizem. Prava asketična postava, pa vedno šaljiv in dobre volje. Okrog njega pa drugi gospodje istega duha. Nekateri radikalnejši, drugi mirni — vsi pa eno! Pa se spominjam g. Miketa (če se drugače piše, naj pa sam popravi, saj je naročen na »Slovenca«) iz Slunja tam na Kordunu, ki je govoril za tri, a dela za devet. Sam je ustanovil »Društveni dom« v Slunju, organiziral Orle, vodi organizacije, sam pase duše v razsežni. fari, pa ga ni korajžnejšega pri nas kakor je ta gospod Mike tam s Korduna! In orjaški gospod Grga! Tih je, zamišljen, snuje in misli iu smehlja se. Duhovit gospod, senijor. katol. akad. organizacije! Premišljuje, kako bo zagrabil za delo lam v Gospiču in potegnil druge za seboj. Bog z Vami. gospodje, in z Vašim delom! Naj Vam tem potom voščim. Rad bi se bil ustno v tem smislu z Vami poslovil, pa sem tak, da ložje napišem tak spomin kakor izrečem kratko prisrčno napitnico, kakor tudi ložje govorim dve uri pred polno dvorano, ka- kor pa da bi med štirimi očmi mogel izreči svojo besedo v slovo tako kakor bi rad. Kar je za Ljubljančana Aleš na Posavju ali Miklav v Dolnicali, to je za Senjana Mile Krmpotič v Spasovcu. To je senjski Emavs v malem zalivu. Tam kraljuje Mile, lovi ribe, toči črno vino, puši cigarete, pošilja v Senj mleko 4 krav in 15 koza ter zabava goste. Gospod Luka je že 12 let v Senju, pa še ni prišel sem. Preveč je obložen z delom. Pa je šel z nami. Lep in diven kraj. Naleteli smo na moža (tega pa ne smem imenovati) in smo se pogovarjali ž njim. Gospod Luka ga vpraša, če kaj »šverca«. »Naravno! Ak' sin mojeg ministra krade, zač bi ja ne švercao.« Točno. Skale in voda, kras in morje. Kar ti to dvoje da, imaš. Pa ne da samo, ampak je treba trdo delati. Zato pomagaj »šverc«! Samo, da financa ne izve! Ta bi ne razumela tiste primere z ministrovim sinom! Da, Rade Pašič straši tudi pa teh skalah. Mile in njegova sinova so ujeli ravnokar dva polipa. Prvič sem videl to žival. Slišal in bral sem o njej že dosti. Ni čudno, če je velika, da je nevarna. Prime se žrtve in je ne izpusti. Ravno tedaj so prinesli polipa iz morja, ko sem premišljeval kmetovo pričo o ministrovem sinu. Naš politični položaj je pred menoj nazorno visel na klinih v dveh eksemplarjih! Iz Senja nazaj na Sušak I S Sušaka na Trsat! Kar je senjska burja za živce, to je Trsat za dušo. Vedno prihajajo sem romarji iskat tolažbe. Ne samo preprosto ljudstvo, od-1U ;ni gospodje prihajajo vsako leto obiskovat i Mater milosti. Sram me je priznati: bil sem prvič na Trsatu. Če Bog da, nisem bil zadnjič. Tako lepega kraja nisem še videl. Raj! Orjaški rožmarinovi grmi so bili v najlepšem cvetju. G. pater gvardijan Troha, Slovenec, ki je za ta dan — 16. aprila — prevzel vlogo mojega duhovnega in krušnega očeta, je storil vse, da mi spomin na moje prvo romanje na Trsat ne izgine nikdar več. Težko sem se tu popoldne poslovil od strica Jožeta, še težje pa zvečer od Trsata. Rad bi Trsat in njegovo romarsko cerkvico in samostan malo natančneje popisal. A mi je g. gvardijan Troha povedal, da je to nalogo za »Slovenca« prevzel drug slovenski romar, ki je že lani bil na Trsatu, pa obljube še do danes ni izpolnil. Jo bo pa sedaj, ko sem mu izročil gvarctijanov pozdrav! Meni se sedaj le to čudno zdi, da na to častitljivo in lepo Marijino božjo pot sedaj Slovenci tako malo mislijo. Tu sem bi moralo vsako leto iti naše narodno romanje. Sveta gora pri Gorici nam je zaprta, Trsat s svojo Materjo Milosti pa čuva sedaj naše morje, našo mejo in gleda tja proti zapadu na naše brate. Trsat in Senj — pozdravljena! Po dežne pl^če nepieroočljive, priznano od poznavalcev kot najbolje je treba iti k tvrdki DSAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Dnevne novice ic Prezentiran je bil od stolnega kapitlja ljubljanskega za župnijo Smlednik g. Josip C e g 11 a r, župnik v Stranjah pri Kamniku. k Izpraznjena mesta v prosvetnem ministrstvu. Belgrajska »Pravda« poroča: »Veliko število uglednih prosvetnih delavcev, k! so že preje zavzemali visoka mesta v prosvetnem ministrstvu, je odbilo ponudbo, da se vrnejo na svoja mesta. Kot kandidata za ministrovega pomočnika navajajo Dragom*rja Abra-doviča, prosvetnega inšpektorja v Skoplju, vendar je zelo dvomljivo, da bi ponudbo sprejel. Vzrok tej rezerviranosti je v tem, da nihče ne veruje v stalnost današnje vlade.« ir Konferenca v ministrstvu za narodno zdravje. V ministrstvu za narodno zdravje se je vršOla konferenca o delu in uporabi proračuna. Konference so se udeležili poleg ministra ministrov pomočnik in načelniki posameznih oddelkov. Razpravljali so o reformi okrajne zdravniške službe, o preskrbovanju bolnic, o navodilih za preskrbovanje zdravil v bolnicah, o razdelitvi podpor samoupravnim bolnicam, o sestavi nove lekarnfške takse in o načrtih novih zdravstvenih zakonov. •k Prosvetno ministrstvo in Profesorsko društvo. Prejšnji prosvetni minister Stjepan Radič je bil uvedel proti Profesorskemu društvu postopanje, ker je društvo v svoji znani spomenici grajilo delo prosvetnega ministra. Preiskavo proti PD je vodil načelnik Gjoka Gjorgjevič. Sedaj je izdalo prosvetno nitini-etrstvo odlok, s katerim se ustavlja vsako na-dalnje postopanje proti navedenemu društvu. •k Nove zgradbe v Zagrebu. Zagrebški mestni regulacijski odsek je v svoji zadnji seji odkazal sledeči stavbišttf: Rudarski bra-tovski skladnici v Martičevi ulici, tehnični visoki šoli zemljišče za realno gimnazijo (v celi širini); prošnje Novinarskega udruženja za prepustitev zemljišča med Savsko ul. in gozdarsko akademijo ni končno veljavno rešil, ker se mora še ugotoviti, ak.) je primemo, da se dottični prostor zazida. * Štrajk v našičkih podjetjih. Kakor smo že pročali, je Našička d. d. (tovarna za tanin in parna žaga) začetkom marca naznanila svojemu delavstvu, da bo znižala plače za 15 odstot. Delavci so znižanje odklonili en naznanili, da začno štrajkati, če bo podjetje znižalo plače. Ravnateljstvo je nato večini delavstva odpovedalo z rokom do 17. t. m. Ta dan so ustavili obrate v tovarnah za tanin, parkete, sode in pohištvo v Lušinah-Gjurgjenovcu ter v pami žagi v Karlovcu. Na žagah v Lušine-Gjurgjenovac, Ljeskovica, Podgradci v Bosni in v zavodu za impregniranje v Karlovcu pa naj bi se delalo dalje. Toda iz solidarnosti je delavstvo pustilo delo tudi na žagi Lušine-Gjurgjenovac in v Ljeskovici, tako da delajo sedaj le še na žagi v Podgradcih in v zavodu za impregniarnje v Karlovcu, od 5000 delavcev jih dela le še 500, ostalo delavstvo — 4500 — je brez kruha. Družba izjavlja, da ni dolžna delati v izgubo. To za družbo, ki v zasebno korist izčrpava iz mrtvega in živega narodnega premoženja težke milijone, pač ni zadosten razlog, da v najtežjem času vrže na tisoče delavstva na cesto. k Pogreb t lupnika Janeza Širca je pokazal, kako je Ml pokojni priljubljen v svoji župniji in daleč na okrog. Pogreba se je udeležilo 31 duhovnikov. Vodil ga je rogaški dekan g. nadžupnik Franc Šalamon, ki je tudi imel nagovor in sv. mašo. Na grobu mu je govoiiil narodni poslanec prof. Vesenjak, pevski zbor pa mu je zapel poslovilno žalostinko. * Razpisane pošte. Razpisano je poštar-sko mesto pri pošti Gorenja vas (II-2) ter služba poštnega odpravnika pri poštah: Gorenji Mozelj (III-4) in Žreče (III-3). Prošnje je poslati v teku dveh tednov na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. * Himen. V ponedeljek 19. t. m. se je poročil ua Brezjah poštni uradnik Srečko Ka-dune z gdč. Ivico Potokarjevo. Spremembe v prometu potniških vlakov. Pričenši s 25. aprilom t. 1. dalje vozi na progi Novomesto—Karlovac dnevno redno vlak št. 1009 dliod iz Novega mesta ob 1.28 prt ho d Karlovac ob 4.05 t. j. podaljšanje vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 23 im na progi Ljubljana gl. kol,—Novo mesto vlak št 1013 odlu d iz Ljubljane ob 10.10, prihod v Novo mesto ob 13.04. Nadalje vozi pričenši od 26. t. m. dalje na progi Karlovac—Ljubljana dnevno redno vlak št. 1010, odhod iz Karlovca ob 0.17, prihod v Ljubljano ob 5.10. Z vpeljavo tega nočnega para vlakov bode vpostavljena zopet direktna zveza Ljubljana—Sušak, ker pričneta z istim dnevom voziti med Zagrebom in Susakom priključna brzovlaka. Prihod tega brzovlaka v Sušak je ob 9.1 ter odhod ob 18.37. Pili obeh vlakih se nahaja direktni kurzni voz Miinchen—Sušak in obratno. Nadalje prično voziti pričenši z 2. majem t. 1. dalje na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jezero in Ljubljana gl. kol,—Kamnik običajni nedeljski Izletniški vlakti. * Popravi! V članek g. Klckla »Zakaj so Izgubili slovenski katehetje nagrade?« (»Slovenec«, 15. aprila št. 85) sta se vrinili dve napaki. Prvi odstavek se mora glasiti: »V krajih, kjer se cerkvene vlasti nc poskrbe za predavanje veronauka,... (bodo predavali tudi ta predmet učitelji dotičnih šol, ako so lete veroizpovedi kakor njihovi učenci«). V oklepaju že tiskan pravilen tekst. V tretjem »dstavku sa is Radičev odgovor glasil: sne morem in ne morem; ne bodete zato lakote umrli«. Na ugovor, da so nam vzeti verski zakladi, je odgovoril: »se vam že vrnejo enkrat verski zakladi«. ■k Samomor Slovenske. Belgrajsko »Ve-černje Vreme« poroča iz Užic, da so našli v reki Cetini pod užiško železniško postajo truplo neznane ženske, stare od 25 do 30 let. Ugotovilo se je, da gre za samomor. Identiteta se mi mogla dognati. Baje je to truplo neke Slovenke, ki je pred dvema dnevoma prišla v Užice. Odkritje spomenika padlim vojakom. Bivši vojaki iz svetovne vojne vasi Dobninje pri Ljubljani vabijo k odkritju spomenika padlim vojakom v svetovni vojmi, ki se vrši v nedeljo dne 25. aprila t 1. pri cerkvi sv. Urha v Dobrunjah s sledečim sporedom: Ob 10. uri sv. maša, ki jo daruje bivši vojna kurat č. g. Fr. Bonač. Med sv. mašo darovanje za spomenik. Zbirališče pred sipomenikom. Petje: Moški zbor: Blagor mu. Odkritje in blagoslov spomerika. Reklamacija: Atek je padel. Moški zbor: Vigred se povrne Deklamacija: Pozdrav Očetu in Materi. Libera. Govor č. g. Fr. Bonača. Moški zbor: Oj, Doberdob. Zborovanje bivših vojakov. Popoldne ob treh litanije, govor in darovanje. Slavnost, pri kateri sodeluje godba iz Dev. Marije v Polju. Zaključi prijaleljska zabava. O Slovesna sv. maša zadušnica za pokojnim bivšim ravnateljem stolnega kora Antonom Foesterjem bo v ponedeljek 26. t. m. ob osmih v stolnici. Stolni kapitelj in stolni kor vabita k udeležbi vse Foersterjeve prijatelje, znance in častilce. © Poštni generalni ravnatelj y Ljubljani. O tem obisku, ki smo o njem že poročali, izvemo dodatno še sledeče: G. generalni ravnatelj si je ogledal poslovanje v posameznih oddelkih poštnega ravnateljstva, zlasti pa uradno tiskarno, ki ma dobiti v doglednem času še dva tiskarska stroja, tako da se bodo v njej tiskale uradne tiskovine ne samo za ljubljansko poštno ravnateljstvo, ampak za vsa raznateljstva v naši državi. Na ljubljanski glavni pošti se je zanimal zlasti za avtomatično telefonsko centralo, ki je tako rekoč dodelana. Naslednji dan je pa inspiciral poslovanje v ljubljanski podružnici poštne hranilnice. G. generalni ravnatelj se je o vsem ljubljanskem poštnem poslovanju jako pohvalno izrazil. 0 Abstinenšni krožki drž. meškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani so priredili včeraj ob pol 8 v telovadnici državnih učiteljišč akademijo s prav pestrim spore*3om. Akademije so se udeležili tudi zastopniki raznih korporacij in protialkoholnih društev. Posamezne točke so žele viharno odobravanje. Abstinentska ideja je med učiteljskim naraščajem zelo razširjena, kar jc gotovo zelo razveseljivo dejstvo. O Oddaja košnje. V soboto 24. aprila t. 1. ob 9 dopoldne se bo vršila prostovoljna javna dražba košnje na mestnih potih in štradonih v Trnovskem predmestju za dobo tekočega leta. Zbirališče dražiteljev je na mostu koncem Opekarske ceste. Zakupnino bo plačati takoj po končani dražbi. Interesenti se vabijo, da se napovedane dražbe udeleže. Maribor □ Dcklamatorji. Posebna razvada se je razpasla po nnših šolah. Prihajajo in nastopajo pred šolsko deco razni deklamatorji, ki svoj program v dobri pol uri absolvirajo, seveda »prvovrstno« umetniško, poberejo dijakom že itak redke dinarčke in s tem komod-no žive. Ni dolgo tega, ko je tak deklamator nastopil. Njegovega nastopa, ki je vzel eno učno uro, se je udeležilo do 250 dijakov. Plačali so po 1 Din. Pa takrat so dijaki šli, ker je pač ena ura manj v šoli 1 Din vredna. Te dni pa nastopa zopet drugi umetnik deklamator Ta pa zahteva 3 Din in popoldne ob 5 bo naslopil. Seveda so dijaki takoj izračunali! da so na dvojni škodi in se jih je javilo le malo. Nimajo denarja in ne časa. Ker se ti deklamatorji sklicujejo na obl°slna dovoljenja, bi skoro bilo dobro, da javno povemo naj se naših šol ne Irapi s takimi rečmi. Saj tudi domače učiteljske moči znajo deklami-rati in diiaki tudi. Ravnateljstva šol bodo pa tudi hvaležna, če bo red v šoli. □ Predrzna vožnja. V noči od 19. na 20. t. m. si je privoščil neki avtomobilist šalo, da je zavozil z Glavnega trga v divjem tempu skozii prehod p d roitovžem na Rotovški trg. Pri tem je zadel ob lesen v tla zabit drog, ki brani, da ne morejo vozovi voziti skozi prehod. Avto je drog kar odrezal, ne da bi se sam poškodoval. Objesten avtomobilist je pa imel kljub temu smolo, kajti opazilo ga je oko postave ter zapomnilo številko, tako da ne bo ušel zasluženi kazni. □ Moderne žensko. V pondeljek zvečei, je zalotil stražnik v Slovenski ulici dve gospodični, preoblečeni v moško obleko. Stražnik je obe aretiral. Na stražnici sta pri nali, da sta se preoblekli v noško obleko radi neke stave, n-kar sta bili izpuščeni. Čudna stava — kmalu bodo moški pričeli nos.ii krila. □ Iibruh ognja. Dne 19. t m. je nenadoma i 'bruhnil ogenj na strehi parne žage »Drava« v Mclju. Ogenj je najlbrž zanetila iskra iz parnega stroja, ki žene žogo. Ogenj so delavci hiitro pogasili, predno je zavzel večji obseg, Požarne brambe sploh mi bilo treba alarmirati □ Policijski drobiž. Pretekli torek je policija zopet dobila iz Avstrije pošiljatev 8 izgnancev, 1 atere je ekspecVrala napre | — Radi poskusa prekoračenja meje je bil aretiran neki Franc Rith, ki zatrjuje da je rodom iz Indije ter ob meji iskal nekega svojega rojaka. □ Prenovitev županove sobe. Sprejemna soba mariborskega g. župana je bila res potrebna prenovitve. SWk°rska dela je prevzel plrskar Hol inger, ki je preslikal sobo na stropu belo, stene so rdečkaste. Škoda, ker so cdstr-nili pri prenavljanju stare stukature in grbe na stropu. Pohištvo bo te dni izgo-to\l'l m^ar Potočnik. Prenovitev bo končana v par dneh. □ Nobel vol. Mariborski mesar je kupil od slivriške graščine več parov volov za izvoz v Avstrijo. Včeraj so gnali proti poldne to res lepo živino po Aleksandrovi cesti na kolo-dvrr. Največji vol se ni za nobeno ceno premakni z mes!a. Morali so po težkti voz, so na-ložTi vola 3 pomočjo orodja požarne brambe in p"!em sta ga peljala dva konja na kolodvoT, kjer je stopil takoj z voza v vagon. □ To poprav lo bi bilo nujno potrebno. Koroška cesta ima na desni strani prav dober in lep trctoiT. a na levi': strani so shojene v kameinte plošče globoke luknje. V teh luknjah se nabira pri dežju voda ter blrtto in človek se čisto cgrdi, ako gre ob čnsu deževja po dp~n; strani. Asfaltiranje tega trotoaria bi bilo nuno potrebno in ne bi stalo veliko. Mestno občino bo treba zainteresirati za to popravilo. □ Izredni občni zbor podružnice Zvezb invaldov v Mariboru se na pozi:v izvršilnega odbora zveze volni h invalidov v Ljubljani vrši dne 25. t. m. ob 9 dopoldne v Gambrinovi dvorani. Dnevni red: 1. Vzrok demift'je celokupnega odbora podružnice, 2. Absolutorij, 3. Vol tve novega odbora podružn;ce, 4. Slučajnosti. Vse članstvo in poverjenike z dežele pozivamo, da se obč. zbora polnoštevilno udeležijo. □ Žensko učiteljišče je še vedno brez ravnatelja in nihče ne ve, kako 6e bo ta kočljiva zadeva uredila. Tudi na moškem učiteljišču je še vse pri starem. Novega ravnatelja g. Kadunca še ni od nikoder in ravnateljeke posle vedi še vedno g. Pire. □ Studenci pri Mariboru. Cenj. bralcem in prijateljem »Slovenca« se naznanja, da ra-pečava istega trafika Zadnik, Kralja Petra c. 1 nasproti gostilne RechbeTger, že v opoldanskih urah. □ Pobrežje pri Mariboru. Glavno cepljenje koz se vrši v petek dne 23. t. m. dopoldne ob 9 v šolskem poslopju. Pregled ceplienh koz se vrši dne 30. t. m. na tetem mestu in ob isti uri. Starši novorojenčkov (1925) so dolženi, da prinesejo svoje malčke k cepljenju, ki se vrši brezplačno. □ Posredovalnica za delo. Od 12. do 18. je iskalo dela 1022 oseb. Prostih službenih mest je bilo 772, v 55 slučajih se je posredovalo. 9 oseb je odpotovalo v tujino. 264 oseb, ki se po 2 mesecih niso več javile se je črtalo iz pregleda. □ Po stopnicah je padla v Gosposki ulici št. 37 16 letna učenka Julijana Kunčič iz Po-brežja. Razbila si je desno koleno; rešilni oddelek jo je prepeljal v boln eo. □ Umestna naredba. Kljub vsem opozorilom v časopisju se mariborsko občinstvo ne m~re navaditi, da bi pazilo na čistost in snego na ulic h. V.=ti odpadki se mečejo kar na tlak, od cunj in pap rja do oranžnih lupin. Glavni trg in Gosposka ulioa. kjer je največ prometa v nesnagi prednjačita. Da se navadi občinstvo na boljše manire, bi b'lo umeat no posnemati Zagreb. Zagrebška pcLcija je uvedla knzen z.a vsako onesnaženje ulic. Kaznuje se kar na cesti — vsak stražnik nosi pri sebi en blok s potrdili in če zaloti pasanta, da je vrgel na ulico papir ali druge smeti, ga na mes'u oglobi z 2 Din. □ Obtoženi radi javnega nasilh. Zadnji petek zvečer je popivalo 5 splavarjev pri gost lničrju Pecu ob Dravi pri Rušah. Ko so se enkrat že napili v omenjeni krčmi, so šli v vas Se lir oo in nadaljevali pijanski posel pri krčrarju Francu Hitel. Ker jim krčmar m hetel dati več vina, se je razvil najprej prepiT in nato so začeli razkačeni pijanci metati skozi okno s!e' leni ce in kozarce. Hitel je tekel po selniške orožnike, ki so res prihteli mirit razgrajače, a so se jim ti uprli in začel se je pre ep med orožniki in splavarji. Še le žmdraa pomoč iz Ruš je ukrotila divjake in drugo jutro so jih oddali vklenjene v zapore maribors! ega okrožnega sodišča, kjer se še danes vicajo in jih bo obtožil državni prav-n k radi ja- ne^a msilja. Kolovodja teh vroče-krvnežev je bil znani Ciril Završnik, ki je imel že večkrat tpravka s sodiščem in z zapori. □ Ljudska univerza v Mariboru, še enkrat c po a: j mo na veleinteresnntni prireditvi tekoiega tedna: 1. na predavanje znali en lega poljskega učenja'a dr. Strygow-skega o Izvoru in razvoju ari.jske umetnosti v če rtek dne 2°. aprila. 2. na koncert »francoska g din« pr ih grašldh ume!n:V v g. Krotmerja in g. M.clila v petek dne 23. apri- la. Obe prireditvi »ta v veliki kazineki dvorani ob 8 zvečer. V ponedeljek dne 26. aprila pa se zaključi serija predavanj o francoski revoluciji s predavanjem g. B. Borkota: Francoska revolucija s filozofskega Ln socijolo-škega vidika. Celje 0 Dijaška akademija. Dijaki drž. realne gimnazi e prirede dne 1. maja ob 8 zvečer v mestnem gledališču akademijo, na kateri bodo proizvajali rame pevske točke mešanega, moškega in otroškega zbora, solopetje, orkestralne točke. Čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu za uboge učence te šole. 0 Drušfvo stanovanjskih najemnikov m Slovenijo, podružnica v Celjiu sklicuje za nedeljo dne 25. apii la 1926 protestno zborovanje, ki se bo vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Začetek ob 9 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o kongresu Zve: e društev stanovanj, najemnikov, ki se je vršil dne 21. marca 1926 v Zagrebu. 2. Z' hteva o podaljšanju (n zboljšanju stanovanjskega zakona. 3. Resolucije. — Stanovanjski najemniki in vsi prizadeti, pridite in se udeležite tega važnega zborovanja zame-sljvo in v velikem številu, da ob pravem času še povzdignemo svoj glas o potrebnih ukrepih glede tega perečega vprašanja in o nevarnostih, ki nam pretijo. 0 Pevska vaja zbora prosv. društva se vrši v četrtek ob 8 zvečer v društveni soba. Vabljeni so vsi pevai in pevke, da se petja gotovo in v polnem številu udeleže. 0 Jugoslovanska Matica je imela v soboto svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor. Kot predsednik g. Salnsič, kot odborniki pa naslednje osebe: ravn telj M. Gruden, profesor Raič, notar Drukar, Mirka Grudnova, voditeljica Zupančičeva, Pavla Omladičeva, Ciril Sadar, člagaj-nik Cin prič, učitelj Zdolšek; namestnika: učiteljica Sepe in učitelj Pogačnik; preglednika računov Drago Sirec in prof. Mravljak. 0 Zapoznela »Jutrova« uvertura z dne 16. t. m. je zapisana v znamenju one demokratske maksime, ki se glasi kratko in točno: kariera! Prav je to pogodil oni gospod, ki ni še nikdar nikjer iskal svoje kariere in ki se je vedno držal le enega principa, da mora sloneti vsako javno delo, in če je tudi to delo recimo samo dopisovanje v liste, na principih doslednosti, značajnosti in javnega bla-gra. Ali se dajo ti principi izvajati recimo z nedostojnim obregovanjem ob posamezne osebe, sumničenjem nekakih sicer nam res neznanih prednikov in izlivanjem svoje jeze na neljube osebe, ne vemo. No, to se pač ravna po okusu posamezne etično izobražene osebnosti. Dvoje pa povemo prav odkrito. Mi ne bomo nikdar ne dajali povoda našim demokratom, da bodo izvajali nad nami sredstva, s katerimi oni pospešujejo kariero posameznih oseb in tudi teh sredstev nikdar ne bomo sprejemali in drugič, če gospodje hočejo, da se bomo spuščali v privatne zadeve posameznih oseb, bomo to sprejeli in odgovarjali brez vsakega najmanjšega obzira in to vedno s polnim podpisom, ne da bi se pri tem spuščali v osebne boje, ker bodo stvarne navedbe bolj zadele kot osebne za vsakega inteligenta nedostojne »štenkarije«. Mi čakamo! ICamnilz Malo popravka. V zadnjem poročilu iz Kamnika je tiskarski škrat napravil iz trgovca Skale Hvalo. Slučajno je v Kamniku tudi trgovec gosp. Hvala, ki nima nič opraviti z nakupljeno mestno hišo, ki jo je tedaj kupil in jo prezidava pravilno g. Skala. Vreme v Kamniku nori zadnje dni prav po aprilsko. Zjutraj solnce, čez pol ure dež, pa zopet solnce in zopet dež. Ljudje obdelujejo v okolici polje kar v dežju, da z delom ne zaostanejo. Posebno mali kmetiči, ki delajo v tovarnah in morejo obdelovati kos zemlje samo v prostem času, morajo izrabiti vsako prosto minuto, da bo pravočasno polje obsejano in sadeži nasajeni. Gosto v kamniški okolici in tudi v predmestju zdaj ko dežuje plavajo v blatu. Cesta iz Pod- fore na Vrhpolje, ona iz Kamnika v Duplico in marco ter cesta iz Kamnika proti Stranjam so v tako žalostnem stanju,, kadar dežuje, da popotnik ne ve, kam bi stopil, da ne bi bil do gležnjev v vodi in blatu. Krive so temu nebrojne vožnje težkih tovornih voz, ki njihova ozka kolesa režejo v mehko, z apnenccm nasuto cesto kakor v sir. Ali se ne bi dalo ukreniti, da bi morali imeti tovorni vozovi, kakor je bil včasih predpis na Štajerskem, primerno široka kolesa, ki ne bi ceste tako strašansko razorala? Saj bi si cestni odbor prihranil marsikateri trošek in izdatek, ako bi bili vozovi tako opremljeni. Zdaj pa ni čuda če so ceste take: dan za dnem, voz za vozom, les, apno, kamenje, pesek, cement, tako da se človek čudi, da so ceste sploh še ceste. Posebno na cesti iz Kamnika proti Stranjam ob Poblinovi žngil Tam bi bil pač čoln na mestu. Enkrat je bilo že govorjeno, da bi cesto preložili preko travnika orstran (levo) žage. Pa je vse zaspalo. Merodajni faktorji, zganite sel Ker pa cestni odbor sam ne zmore vseli stroškov, prosimo gg. poslance, naj pri centralni vladi izposlu-jejo kako podporo za ceste v kamniški okolici. Seveda če ni ista gluha in slepa za slovenske potrebe I O avtoomnibnsn je že včerajšnji »Slovenec« prinesel nnznanilno notico. Naj jo dopolnimo v toliko, da bo po našili informacijah stala vožnja iz Kamnika v Stahovico za osebo 10 Din, zi tja in nazaj pa 15 Din. Upamo, da je podjetna tvrdka zelo ustregla vsem izletnikom in turislom in da imajo isti zdaj en vzrok več, posečati Knmnik in njegovo okolico ter planine. V farni corkvi na šutni še vedno nimajo or-ganista in si še nadalje pomagajo z zasilno močjo. To slišijo nedeljo za nedeljo vsi obiskovavci cerkve, ki morajo včasih poslušati petje in orglanje, ki nt ravno prav primerno takemu kraju. Škoda krasnih org I in materiala, ki ga ima Kamnik v obilici, a ga ui, ki bi ga zbral in izvežbal. Sai bi se vendar dalo vprašanje dobrega, ftalnega orga-nlsta kako urediti. Gotovo bi vsa fara rada prispevala k temu, samo da bt bilo v cerkvi res lepo petje in bi orgle dobile svojega mojstra. Kamniško povsko okrožje se je pri koncertu v Ljubljani dobro odrezalo po izvajanju, ali številčno je bilo najslabše zastopano. Okolica bp jo odzvala dobro, »li mesto samo je poslalo cele štiri pevce in pevke. Tudi tu se pozna potreba, hitra potreba dobrega organista, ld bi društveni zbor, ki jo včasih Štel do 40 moči, znova zbral ln poživil. Upajmo, da tele vrstice ne bodo bob v stomol Hrasfnllc Prosvetn. Zelo lep uspeh se obeta »Krekovi socialni šoti«, če se bo srečno zaključila. Sicer so se predavanja nekoliko prepozno začela. Dosedaj šo ni spored izčrpan in je ob lepih nedeljah mladino težje obdržati na predavanjih. Poleg teh okolnosti so se voditelji šole morali sprijazniti še z dejstvom, da zadnji čas kar po vrsti več nedelj ni bilo obljubljenih predavateljev, kar ubija vesolje ukaželjni mladini in delavoljne zadržuje, da brez haska čas tratijo. — V nedeljo se je vršil občni zbor kat. izobr. druStva na Dolu. — Prihodnjo nedeljo se vrši na Dolu sestanek delavske mladine, da si osnuje novo organizacijo »Krekove mladine«. Mogoče bo tak sestanek krščanske delavske mladine v nedeljo tudi za kemično tovarno in okolico, ker gre tudi tam gibanje za ustanovitev »Krekove mladine«. Gospodarstvo. Preteklo nedeljo je bil občni zbor kmetske nabavne zadruge na Dolu. Zadruga zaznamuje nad 5,134.300 dinarjev prometa v preteklem letu. Zadrugo je ustanovil in jo še do danes požrtvovalno vodi č. g. Sa fosili k, kaplan na Dolu. Na občnem zboru zadruge in izobraževalnega društva se je izrazila misel, naj bi obe dobro stoječi organizaciji, zadruga in posojilnica, s pomočjo krščanskega prebivalstva postavili prejiotrebni društveni dom na Dolu. — Ljudska hranilnica v Hrastniku dobro napreduje vkljub krizi, ki vlada pri nas. — Vse bivše gospodarsko poslopje pokojnega trgovca Vouka je kupila steklarna, da ga preuredi v delavska stanovanja. Steklarna zida tudi novo hišo za stanovanja. Zanemarjena dravska stanovanja (na zunaj) so vsekakor v kemični tovarni. Tu bi ravnateljstvo storilo hvaležno delo, če bi dalo vse te hišice pobeliti. — Novo trgovino je otvoril g. štravs v hiši g. Bantana. Za efektno loterijo društvenega doma v Trbovljah vlada veliko zanimanje. Srečke se dobe med drugim pri tovarišu Janku Arnšku. Rednkrija. Dne 15. t. m. je bilo zopet nekaj delavcev odpuščenih od dela. Mežlšlka dolina Guštanj. (Cerkveno petje.) Na letošnjo Veliko noč nas je presenetil moški cerkveni zbor s svojim nastopom in petjem pri procesiji in slovesni službi božji. Sicer so že doslej nekateri itr med moških pevcev požrtvovalno sodelovali pri guštanjskeim mešanem cerkv. zboru, ki se je tudi zadnje mesece izpopolnil, da ga je veselje slišati. Toda za svoj samostojni nastop so si izbrali velikonočne praznike. Njihovo petje je napravilo vseskozi dober vtis; udeleženci so se o petju po vrsti s priznanjem izražali. Prebivalstvu Mež'ške doline se ne nudi preveč prilike poslušati dobre pevske zbore; tudi še niso široke plasti ljudstva vzgojene, da bi posečale koncertne prireditve tukajšnjega pevskega in godbenega društva. Zato vrše moški člani cerkvenega pevskega zbora, pa bodisi, da sodelujejo pri mešanem zboru, ali pa, če kot »moški zbor« nastopajo, odlično prosvetno delo, ko s svojim petjem bude med prebivalstvom zanimanje, veselje in zmisel za lepo petje. Vrhutega je tudi sv. maša vsa oživljena in kar prekratka za nas »mehke« Korošce! Naj b! bile te besede v pobudo vsem cerkvenim pevcem in pevkam, da se marljivo vežbajo, če tudi samo za »božji Ion«. Morda se pa oglasi moški zbor kdaj pri majniški pobožnost! ? Prevalje. (Strankarsko gibanje.) Zaupni sestanek odbornikov in zaupnikov krajevnih organizacij SLS cele Mežiške doline se bo vršil za leto 1926 na Prevaljah, dne 25. aiprila, (Markova nedelja) v zgornjih prostorih kat. prosvetnega društva, v gosftilni »Korotan«, ob pol 1. uri popoldne. Udeležba je častna zadeva! Poročal bo glavni tajnik SLS iz Maribora g. Marko Kranjc. Poslanec dr. Gosar ima 25. aprila, v nedeljo, po pozni službi božji na Prevaljah v gostilni »Korotan« javni politični shod za svoie volivce iz Pre-valj, Guštanja, Tolstega vri a in Kotelj. Poročal bo o političnem po'ožaju, o iztiriavanju davkov, o pre-mogokopni družbi v Trbovljah, o občinskih volitvah na Prevaljah itd. Seveda bo vsakemu volivcu na razpolago za sprejemanje pritožb, prošenj in posredovanj. Za krasne besede smo se g. poslancu že na shodu zahvaliti, a ta zahvala je samo začetek one mogočne zalivale, ki bo izšla iz Bogojine ter poplavila celo Slov. Krajino in ki se bo utelesila v akciji za našo stranko, ki nam je dala v g. narodnem poslancu tako idealnega, požrtvovalnega delavca za naš si-romašni narod. Nikdar ne bomo pozabili njegovega nesebičnega in trudapolnega dela v agrarnem vprašanju, da rešt naš narod zanjk oderuhov ln da prepreči nafto gospodarsko propast Shod v Tuniišfu. Iz Bogojine se je pripeljal 18. t. m. narodni pos'anec g. Klekl v TurnišČo že proti večeru. Pod milim nebom Je tu govoril do 300 zbranim turniškim »porgarjem«. Siiod je otvoril i>redsednik stranke g. Vojkovič Jožef. Govor poslanca se je tikal Radičevlh skokov in demagogij v politiki, proliverske in protikmečke strani njegove politike, ugrara, proračuna iu nekaj krajevnih zadev. Shod je najlepšo uspel. Kdo si je naročil »Novine« na naj poziv? Uprava »Novin« nam javlja, da samo kavarna »Union« v Ljubljani. 'Pržmorslko Istrske občine v tujih rok»h. Z dnem 21. t. m. so v Istrski in reški pokrajini prevzeli upravo občin novoimenovani noteštati. Med imeni čitamo skoraj sama italijanska imena. V Pod gradu je noteštat Guido D'Ambrosi, v Herneliah-Kozini Ivan Pečar, v Marezigah Egidij Parovel, v Trnovem pri Ilirski Bistrici Carlo Ognibene. UČNI TEČAJI NA SREDNJI VINARSKI IN SADJARSKI ŠOLI V MARIBORU. Od letošnjih 10 učnih tečajev se jih je izvršilo že pet (precepljanje sadnega drevja dvakrat, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja, trsna rez in obdelovanje zemlje, gnojila in gnojenje ter semenarstvo). Le nekateri tečaji so bi'i bolje obiskani. Najboljši obisk (okoli 70 udeležencev) zaznamuje vrtnarski tečaj z dne 19. aprila, ki jda?e nede, če mo mi na vladi« ter vprašanje vodne zadruge in novega občinskega zakona. Odkril nam je tudi namero gotovih plačanih krogov, zakaj agitirajo ti za priklo-pitev Prekmurja k Hrvatski in zakaj hočejo proti »Novinam« izdajati nov slovensko-madžarskl list. Mednarodni kongres duševnih delavcev na Dunaju. Dne 6., 7., 8. in 9. aprila t. 1. se je vršil na Dunaju internacionalni kongres duševnih delavcev. Jugoslovanska narodna zveza intelektualnih delavcev, ki ima svojo jsokrajinsko sekcijo za Slovenijo v Ljubljani, je bila zastopana po profesorju belgrajske univerze g. Andonoviču. profesorju ljubljanske unherze dr. L. Pitamicu, na-i čelnikoma finančnega ministrstva dr. M. J o v a -n o v i č u in V. D j u r i č i č u. Kongresa so se udeležbi še zastopniki avstrijskih, francoskih, angleških, čehoslovaških, romunskih, poljskih in nizozemskih organizacij. Dunajski »Zentralrat der geisl.igen Arbeiter« je priredil vsem tem društvom, ki so člani internacionalne konfederacije duševnih delavcev s sedežem v Parizu, sijajen sprejem. Po svojem značaju in svojih ciljih poskuša navedena internacionalna organizacija delovati v ozkem stiku z dvema napravama društva narodov: s stališča duševnega dela z internaciornlnim institutom za intelektualno kooperacijo v Parizu, s stališča organizacije dela, kar so materi-jalne strani tiče, pa z internacionalnim uradom dela v Ženevi Zlas'i vstop v upravo tega urada bi bil v svrho zboljšanja materialnega položaja duševnih delavcev velike važnosti. Temu se pa sedaj še zoperstav/jajo velike težkoče. Zalo je dunajski kongres sklenil zaprositi upravo internacionalne zveze, da naj poskuša sporazumno z ravnateljem internacionalnega urada deta doseči pol-novredro zastopstvo intelektualnih delavcev pri tem uradu. O nadaljnih razpravah jo potrebno omeniti francosko poročilo o duševni svojini, v katerem se je zlasti opozorilo na razno pomanjkljivosti za-, konodaje v tem pogledu ter so so priporočali inte-resantni predlogi v svrho boljše in vsestranske zaščite te svojine. Izmed referatov, ki so se bavili z uradniškim vprašanjem, je bil najzanimivejši angleški. Na Angleškem obstojajo mešane komisije za ureditev uradniških vpra&nj, zlasti kar se tiče plač; nad ]>osnmeznimi komisijami '.i vsako posamezno uradniško stroko je centralna komisija za celo državo, sestojc.ča iz 27 zašlo pn kov uradniških organizacij in 27 zasopnikov v'ade. Za slučaj, da se ta komisija ne more zediniti, odloča razsodišče, se-stoječ« iz enega zastopnika uradništva, enega zastopnika vlade in nevtralnega predsednika. An-I glešlca delegacija je priporočala ta sistem, ki • iiKf-ešno deluje, tudi za druge države, čemur se je kongres pridružil. Jugoslovanska delegacija se je zlasti zavzela za izboljšanje materijalnega položaja uradnikov. Kongres jo tudi po avs rijskem referatu o privatnih uradnikih izrazit željo, naj se doseže sporazum med uradniškimi organizacijami raznih držav pod vodstvom internacionalne zveze v svrho dosege socialno zakonodaje za uradnike, na podlagi najboljših in najnaprednejših zakonov. Češki delegat je poročal o delovanju raznih sekcij (n. pr. umetniške, univerzite'ne) irfernaciona^-ga institut za intelektualno kooperacijo v Parizu. Poljski delegat ie poročal o razn h načinih intenzivnejšega sodelovanja organizacij duševnih delavcev. Francozi so še poročali o zelo važnem vprašanju kolektivnih pogodb duševnih delavcev, ki obstojalo za nekatere kategorije teh delavcev v Franciji. Nemčiji, Anglijt ln Italiji. Materijal o tem vprašanju se bo za prouča-vanje poslal vsem včlanjenim organizacijam. Dunajski kongres pomenja e'ajio v razvoju gibanja duševnih deluvcev ln njihovega stremljenja, da dosežejo boljšo bodočrrst v materijalnem in duševnem oziru. Seveda pa je prva podlaga za doBčgo lega cilja čim boljša organizacija teh delavcev v vsaki deželi, zato je petrehno, da se tudi v naši državi vsa obstoječa (iništva uradnikov, li-teratov. orofeeoriev, zdravnikov, iuženferjev in kar še vse deluje z umom, pridružijo naši narodni zvezi, v Sloveniji najboljše potom »Zveze duševnih delavcev za Slovenijo«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Kongresni trg št. 7. Šimenčev uspeh v Pragi Zagrebški »Obzor« poroča o gostovanju našega goriškega rojaka opernega pevca Marija Šimenca, ki je član zagrebške opere, v Pragi: »Šimenc si je s svojim koncertom 13. t. m. odprl vrata v svet. S tem mislim, da je njegov praški d obli t uspel tako vsestransko, da more v najkrajšem času postati pevec svetovnega imena. Njegov glas je tako svetal, poln iu sonoren, kakor jih v Pragi ni bilo veliko. Poleg tega mu je glas gibčen, mehak in registriran tako, da mu je barva glasu v vseh legah popolnoma enaka. Dočim v nižjih lefah še nima one izrazitosti, presenečajo srednje in visoke note z izredno svežostjo, ki se izraža )>o-sebno v višjih legah, v katerih se glas stopnjuje do velike intenzivnosti in Eonornosl.i. Pevcu se obeta najboljša bodočnost in spričo njegovega res-K_'ga umevanja umetnosti niti najmanj ne dvomim, da mu bodo tukajšnji uspehi pobuda k nadaljnemu delu in študiju, da bi mu glas dosegel tisto elastičnost in izrazitost, ki bi ga postavila ob bok svetovnih pevcev.« Prešedši na koncertni program piše »Obzorov« poročevalec: »Od pesmi, ki jih je pel Šimenc, so mu najboljše uspele: »Ciganka Marija« od Ipavca in Vilharjev »Mornar«, toda največji uspeh je dosegel v arijah iz oper, in to v Smetanovi »Poljubr, ki jo je moral ponavljati in v končni točki programa »Pagliacci«, kateri je moral ob velikem aplavzu dodati še eno točko. — Včeraj je pevec nastopil v Nar. divadlu v »Tosek. Dasi praškemu občinstvu neznan in zato brez vsakega pristaša, je že s prvimi takti obrnil nase pozornost, a po odpeti ariji je navdušil celo gledališče, ki ga je pri odprti sceni nagradilo z burnim , odobravanjem. Vrhunec je dosegel v tretjem dc-. janju (»E lucean le slelle«), za kar ga je občinstvo ' ponovno nagradilo pri odprti sceni z znatnim odobravanjem, na koncu opere pa z viharnimi »živio« tn »bravo«. šimenčev sinočnji nastop ne bo zadnji na odru Nar. divadla. Veselimo se, da je to bil zopet naš človek, ki je lako dobro uspel in ki je ugled zagrebške opere v tujini znatno povzdignil. Želimo zagrebški operi, da tako vrlo silo obdrži, i čeprav [ki njegovem praškem debutu za to ni ; mnogo nade.« — G. Šimencu na lepem uspehu i iskreno čestitamo! • ♦ * Za koncert Češke Filharmonije, ki sc bo j vršil dne 6. maja t. 1. in ga bo izvajalo pod i taktirko mojstra Vaclava Talicha 80 č'anov ; Češke Filharmonije, so vstopnice od danes j dalie na razpolago v Matični knjigarni. Cene j sedežem od 60 Din do 15 Din, stojišča no 12, 1 dijaška po 8 Din. Dii^ška stojišča sc oddajajo ' samo proti legitimaciji. ALEKSANDAR V. .SOLOVJEV, ODABRANI SPOMENICI SRPSKOG PRAVA (od XII. do kraja XV. veka). Založba Gece Kona, Beograd, 1920. Ruski učenjak Aleksander Solovjev, honorarni profesor belgrajskega vseučilišča, je z imenovanim delom, kjer je zbral 15 za srednjeveško srbsko pravno zgodovino najvažnejših listin, ustvaril važen pripomoček zn študij srbskega jirava te dobe. Pravo kake dobe spoznavamo predvsem iz aakonov (kodifikacij), kolikor pa nam ta vir ne zadošča, iz listin in napisov. Dcčim leži prj rimskem pravu težišče v Justin i janovem zakonodajnem umoivoru (Corpus turls civilis). smo za grško pravo navezani skoro izključno — izjemo tvori gortinska zakonodaja — na listine, v prvi vrsti na egipčanske papire ter ostrake in na napise. V drugih pravih sta oba vira združena n pr.: Ha-murabljev zakonik, poleg katerega pa nam je I ohranjena tudi bogata zbirka listin. Slednje velia tudi za srednjeveško srbsko pravo. Ono se ponaša z odličnim zakonodajnim delom: Zakonikom carja Dušana iz let 1349 in 1354, poleg tega pa nam služi kot dopolnilo za njegov študij še veliko število listin. Velezaslužni srbski učenjak Stojan Nova. kovič, ki je oskrbel najboljšo, obenem komentirano izdajo Dušanovega zakonika (1898) — prvi je zakonik sistematično obdelal slovenski učenjak ljubljanski itniv. profesor dr. Metod Dolenc (1925) — je zbral že leta 1912. najvažnejše listine srbske pravne zgodovine, »Id imajo zakonodajno obiležje*. Ker je pa delo s tem izredno narastlo in ker se je težišče premaknilo nujno v škodo zasebnemu pravu, se je A. Solovjev odločil, da priredi za šolsko uporabo navzočo zbirko. Vzore za svojo zbirko je imel v Lorsch-Sclirdderjevi Urkunden zur Geschi-chte des deutschen Rechtes in v Aristov-Budanovi Hrestoinatiji. Izmed 14-5 listin jih je prevzel Solovjev lz Novakovičeve zbirke 19 in še med temi le 10 brez izprememb, 29 pa jih je piod njegovega lastnega študija izvirnih listin. Pohvalno je treba priznati, da prinaša avtor vso listine — razven par redkih izjem — neskrajšane. ker tudi uvod in konec listine (protokol ter eshatokol) imata za pravno zgodovinslca raziskovanja velik pomen. Svojo zbirko je zaključil Solovjev s 13 strani obsegajočim stvarnim kazalom, srbskim in latinskim (dubrov-niške listine), ki bo ravno za seminarsko delo važen. S svojo zbirko je profesor Solovjev svoj namen v polni meri dosegel, ne le za študij zasebnega prava, marveč tudi gospodarskega in kulturnega stanja dobe od XII. do XV. stoletja bo njegova knjiga zelo porpbna. Naj nam ho dovoljeno zaključiti poročilo z je]j0i ,|a bi kmalu zagledala beli dan odgovarjajoča zbirk« spomenikov slovenskega prava iz, minulih stoletij. V. ljubljanslco gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. 22. aprila, četrtek: »John Gabricl Borkman*. Red B. 23. aprila, petek: »Naša kri«. Red F. 24. aprila, sobota: »Idijot«. Predstava v spomin obletnice Putjatoye smrti. Izven. 25. aprila, nedelja: »Deseti brat«. Izven. Abonma D ima svojo zadnjo predstavo t četrtek, dne 22. t. m. (»Evangeljnika«), Za vse nadaljne igre je ta abonma razdeljen na ostale tri obonmane. Opozarjamo pa, da se vršita v doglednem času šc ave predstavi in sicer »Evangeljnik« za C in »Grofica Marica« za A po stari razdelitvi abonmana, tako da za ti dve predstavi bivši abonenti D ne pridejo v poštev. MarihorsT:o gledišče Repertoar: Četrtek, 22. aprila: Ob 20 uri »EVANGELJNIK« ab. D (kujioaii). Naznanila Desetletnico praznuje MladeniSka Marijina družba v Šiški v nedeljo, dne 25. aprila. Zjutraj bo na Rožniku ob 6 sv. maša in skupno sv. obhajilo. Zvečer ob pol osmih pa slavnostna akademija v samostanski dvorani. — Uljudno vabi vse dosedanje in nekdanje člane ter vse prijatelje naših mladeničev: voditelj družbe. Dramatični odsek prostovoljnega gasil-nega društva v Domžalah uprizori v nedeljo, dne 25. aprila v Kamniškem domu igro »Moč uniforme«, burko s petjem v 3 dejanjih. Pridite pogledat, vam ne bo žal. Spomladanski izleti in sestanki poštnih uradnikov se bodo vršili tudi letos. Prvi sestanek bo v Sodražici, ostali sestanki se bodo vršili: v Savinjski dolini, Rogaški Slatini. Prekmurju. v Dravograd" »« drugje, kjer jih bo članstvo želelo imeti. Narava in ljudje Po svežMi -f Vrtnar kot teolog. Neki ameriški časopis je imel »duhovito« misel, da razpiše anketo o vprašanju — neumrjočnosti človeške i duše. Oglasili so se vsi mogoči ljudje, med ! njimi tudi sloveči kalifornijski vrtnar Luther j Burbank. Ta mož je v svoji stroki res velik I strokovnjak; njegov vrt je tako znamenit, da j ljudje radi plačajo po 10 dolarjev vstopnine, la si ga morejo ogledati. Burbanku na enem 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovee nad 60 mm, za 1 tono 200 bi., kockovec 85-60 mm, za 1 tono 240 bi, orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 100 bi Kal. ca. 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm. za 1 Jono 150 hI., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bL, zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, fco Novi Sad okolica 310 bi., koruza, fco vag. slav. post. 135 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza Inzulanka, fco vag. slov. post 165 b!, oves rešetani, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bL proso rumeno, fco vag. slov. post 210 bi., ri, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobi drobni, fco vag. slov. p. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post. 270 den., fižol mešanec, fco slov. post. 150 M., krompir beli. fco slov. post. 60 bi. Spori Ilirija I : Ilirija rezerva. — Danes, v č.-trtek ob 17.30 se vrši na igrišču Ilirije klubska tekma med prvim moštvom in rezervo. Obe moštvi nastopita v glavnem v isti sestavi kot prošlo nedeljo proti Primorju. Po igri, ki sta jo pokazali moštvi pretečeno nedeljo, bo dala mlada, tehnično nedvomno boljša rezerva dosedanji prvi garnituri svojega kluba mnogo opraviti, zmaga prvega moštva je celo precej negotova. — Vstopnina je minimalna. — Odbor Ilirije obvešča svoje članstvo, da za današnjo tekmo ne veljajo znižane in proste vstopnice. Danes odpadejo tudi treningi vseh sekcij. Trener športnega kluba I. SSK Maribor. Agilni športni klub »Maribor« si ie najel trenerja za nogomet. Novi treaer g. Bahacz je Iz Budimpešte, kier je igral dolgo časa pri znanem klubu TTC. Zadnje čase je bil trener t Fircnci in Vcneciji pri raznih prvovrstnih italijanskih klubih. Najetje rutiniranega nogometnega trenerja pomeni za mariborski šport brez dvoma velik napredek. Avtomobilna karti države SHS. Vojni geografski institut v Belgradu je izdal avtomobilsko karto SHS v izmeri 1 : 500.000. Karta se more naročiti pri navedenem institutu v Belgradu. Komad stane 100 Din. Naše dlijaštvo Skupščina Akademske zveze. Danes zvečer ob 8 se vrši važna skupščina A. Z., obvezna za člane vseh akademskih društev. Na sporedu je referat predsednika in zelo aktualen razgovor. — Prijatelji uljudno vabljeni! "Darovi Mesto venca na grob g. Antona Foer-sterja je Cccilijino društvo za ljubljansko škofijo darovalo za novomeške reveže 300 Din. Knjige fn revije »Glasnik Saveja treivenn mlarieii«, Belgrad, broj 7. i 8. Vsebina: Dj. K. Stujič: Glavna nnčola protiv alkoholne nastnve; Prof. Slobodan Pojxjvi4: Vežbanje u samosavladjivanju; Dr. M. D j. Popo-vič: O stetnom uticaju alkbhola i duvana; Dj. K. Stajič: Protiv duvana; lz naših kola; Razne vesti; Naš pokret na slrani; Iz Saveza trezvene mladeŠl: Službeni deo; Pregled knjiga. Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H. 27 Odločno je zatajila svojega brata in ga obkladala Z zabavljicami. Odkar si je izvolila božjo službo, občuti veliko notranjo radost in le takrat misli na preteklost, kadar meče kamenje nanjo. Njena preteklost je debel 'linček, od katerega se preje skoraj nikoli ni ločila. Na svojega očeta, mlinarja, in svojo mater, mlinarico, pa zaenkrat ne misli. Mlin se vrti, vrti, vrti in njena glava prav tako. • r^BoI?0 li km«lu tam, Lipe?« vprašujeta Klavdij in Klavdija. In. SilviJ'a in Silvij in boječi štefek in modri Mihcc in Petrček in ostale deklice in dečki, katerih poena'likak°r V6Ste S° ostala PozaMjena, ponavljajo »Lipe, bomo li že skeraj tam?« Samo Janček in Ančka nista nič vprašala in ta dva sta najšibkejša. »Gcra je visoka, Rim je pa na drugi strani.« je odgovoril Lipe. »Bomo li necoj že tam spali?« »Prav gotovo bomo nocoj tam spali. Zakaj navzdol se gre hitro.« »In jutri bomo videli papeža?« Nazadnje je še Ančka spregovorila svojo besedico: »ln kdaj bomo jedli?« Pri njej so najbolj v fiasti usta in njena usteca So tako majčkena, da jih je komaj videti. Čašica mleko je čašica mleka in ne zadošča za ves dan. Lipe je v zadregi. On bi lahko prebil brez jedi. Zakaj no drugi lačni? T da Bog je tu, ki bo pomagal, Talccj, Ančka, takoj. Kaj ne moreš več počakati?« »Pet minut še lahko počakani.« Zdaj so že visoko in za pašniki hodijo skozi gozd. Skozi visoke smreke zapazijo pod seboj sive hiše Lanslebourga, sloneče druga na drugi kakor zbrana čreda, in niegovo župno cerkev z zvonikom s štirimi linami, cerkev, kjer so bili blagoslovljeni. Vso dolino obvladuje od Bonnevala do Levane, od Avrieuxa do Dent Para^hee, čigar ledeniki se blešče v solncu v tisočerih bledih ogniih. Ob poti so raz.r^sena zavetišča, da najdejo v njih zavetje potiki, ki so se izgubili. Ob vsakem ovinku vijuge najdejo eno. Ljudje jih uporabljajo posebno radi pozimi, kar'ar hodijo v snegu preko prelaza. Skoro vsa zavrti ča so zapuščena, in le nekatere služijo cestarjem in nadomeščajo istočasno gostilne. Pred enim teh zavetišč — da bo bolj natančneje, pred zavetiščem st'3v. 23 — je sedela ženska in krompir lupila. In ko zagleda olroke, vstane, jih prešteje in jim gre naproti. Visoka, rjava ženska je, podobna devici — ne devici, ki nosi na srcu dete Jezusa, ampak Materi žalostni, ki drži v naročju Kristusa, preden ga poleže v grob. »Petindvajset, šestindvajset, sedemindvajset. Sedemindvajset jih je, so mi zdi, še več nego je zavetišč. Čigavi sle, otroci?« »Zaenkrat nikogar.« je odgovoril Lipe. »Nikcgar? To ni mogoče. Vedno tmo čigavi.< »Torej smo božji. Zapustili smo svoje starše ln smo romarji.« >In vaši slarši 60 vas pustili same, ne da bi šli z vami?« »Saj jim nismo povedali.« »Nič jim niste povedali? Toda gotovo jih boste dohiteli še nocoj, preden se znoči.« »Ne danes ne jutri. Predaleč gremo zanje.« >In kara greste?« »Mi gremo v Italijo.« »Tu gori ra vrhu je, dva koraka proč od tu. Tam boste našli mejnik za zavetiščem št. 18« Križarji so srečni, ko zvedo, da je Italija le še dva koraka oclaljena in da bo konec njihovih težav. In že nadaljuje žena: »Ko boste že v Italiji, ali se boste vrnili, otročiči?« >Gremo obiskat papeža v Rim.« Zdaj odpre žena na široko oči in se skuša smejati. Posreči se ji le napol. Odvadila se je smeha, ker se je privadila joku: z obraza se ji bere. »Toda Rim je dosti bolj oddaljen, Rim je tako daleč, tako daleč, da si tega še misliti ne morete. Vso deželo je treba prehoditi. En teden za to ni zadosti, tudi dva ne. Še z železnico, kadar potujemo v tretjem razredu, rabimo za to več kot en dan in še eno noč povrhu in to stane veliko denarja. Vikar iz Lanslebonrga, ki me je večkrat obiskal, (nikar me je nesreča zadela, mi je pravil o svoji poti.« Križarji so kar okaineneli nad tem, kar so slišali. Rim je torej tako -daleč, tako daleč, da drevi še ne bodo tam spali. Samo njih poveljnik Lipe je ohranil svojo trdno vero: »Mi pojdemo peš, gospa, in nimamo denarja. Pogledala je njega, ki je tako prepričevalno govoril, in j)otem je pogledala Ančko in Janoka, ki sla najmanjša v četi, in oči so se ji orosile. »Ker greste tako daleč, boste gotovo radi nekoliko jedli?<; »Oj da, gospa,« je rekla Ančka. »Oj da, go-pa, so odgovorili v zboru ostali. In v »mehu pokažejo svoje močne zobe. Lipe, ki ga skrbi, da poplača drugega za drugim vse dolgove, tudi lega bre-z odloga poplača: »Bog vam bo povrnil, gospa.« »Saj prav zaradi Boga vam dam,c je odgovorila. »Zdaj imam samo Njega še... Pojdite z menoj! Pomagali mi boste krompir lupiti, ki ga bomo dali v ponev z /elieni in slanino, fe je je še kaj. Sedite in prvi Hej Oni, ki niso trudni, b do pogrnili mizo, in če ne bo dosti krožnikov, si boste med seboj pomacali.« = 111=111 "2 S 2.8 B h B •S t .. o ■S K J) * N 15 d g o I-£ 'C *. a g w o S ? m e k c» e ili o -c c -S 3 s s E d . .5 i" J! S 1 S J « Cf) \J C c £ K 2o « «r|g ss 1$ 2 p Q »> a "C M 7 »1 ► B0CP- iii=ill= ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. Cena Din 60.— s slikami zdravilnih telišč vred. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani — Pisatelj pravi v preddvoru: »Solnce, zrak, zemlja in voda so prvine, na katere se naslanja naravno zdravilstvo. Zdravilno moč zelišč so nekdaj visoko cenili; tudi ta pridejo v naši knjigi zopet do zaslužene veljave. Vsakomur so na stežaj odprta vrata božje lekarne, ki nam jo nudi narava. Zato prebirajte ne enkrat, temveč pogosto pričujočo knjigo; v njej boste našli dobre nasvete in zanesljiv pomoček.« V celo platno vezana knjiga velja Din 75.—. Našo ogromno zalogo smo zopet izpopolnili z novimi krasnimi pomladanskimi novostmi za gospode, dečke in otroke. Cene — kakor vedno doslej — brezkonkurenčne Izdelava, kakovost blaga brezhibna. •— Naši izdelki se sami priporočajo v nakup. Konfekcijska tovarna Fran Derenda &Cie., Ljubljana, Erjavčeva c.2 Vremensko poročilo MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 2(. aprila 1926. Višina barometra 308*8 m Opozovanla Baro ioplola t C' Kel. vlapa Velei In brilna Oblačnost Vrsta padavin V Ljub- melei ljani je kr.l čas o—in •k op«ovan|u v mm O 7» 7 752*0 8-0 85 NE 0-5 10 dež dež 2-4 a L|ubl!ana (dvorec) 8 752-0 8-4 86 NE 0-5 9 dež S,? 14 751-3 U'l 86 W 5 10 £3 21 751-8 10-2 68 S 1 10 Zagreb 752-4 9*0 96 WNW 1-5 8 dež 1-0 a) — jO a Belgrad 8 752*9 13-0 75 SW P5 8 0 Sarajevo 754-0 100 78 NW 3 9 dež 18-0 1! Skoplfe 756-8 130 59 SW 0-5 6 dež 4-0 M Dubrovnik 755- 13-0 82 mirno 9 dež dež 33-0 *t Praga 1 749-0 5-0 — mimo 2 dež 2*0 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I»fn ali vse:;a besedo 50 par, Naj-! ntanjit Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko! dobite danes žal prav malo ali nii, vendar pa morete že za n n* narotlti znesek J Ušli mal oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje, llei o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravnlštvo DEKLE | pridno in pošteno, z dežele, se išče za vsa gospodinjska dela in k dvema otrokoma. — Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2696. MLEKAR - SIRAR vešč vseh v stroko spa-dajočih opravil po modernih sistemih, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Oglasni zavod KOVAČIČ, Maribor, Slomškov trg 16. SLUŽBE IŠČEM! MLINAR, oženjen, srednjih let, pošten, trezen, z dolgoletn. spričevali, i e 1 i samostojne službe v kmečkem mlinu ali na žagi. Izvežban je vsakovrstnega mlenja, zmožen vseh lesenih popravil v mlinu in žagi, najraje v okraju Maribor, Gornja Radgona, L|ntomer. Takojšnji vstop. Ponudbe na upravo »Slovenca, pod: »Mlinar« It 2714. Visok zaslužek nudimo prodajalcem prvovrstnih srečk na obroke. Kavcije zmožni agilni zastopniki naj se javijo v upravi »Slovenca, pod: »Bančni zavod«. 2722 Najvišji zaslužek nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj sc pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 1818 Za novoustanov. urad v Zagrebu se išče periektna stenotipistinja t popolnim znanjem slovenščine, hrvaščine ter nemščine v govoru in pisavi. Službeni nastop takoj. • Ponudbe z zahtevki so nasloviti na g. ravnatelja Egona SREBRETA, Zagreb — Gjorgjevičeva »tev. 8 a/II. 2634 Mesto HIŠNIKA tiče strojnik in ključavničar, vešč vseh hišnih popravil. - Ponudbe na upravo »Slovenca, pod: »Zmožnost« it. 2640. Išče se boljša moč za vrezovanje ČEVLJEV (gornjih delov) za mesec junij, Z nenaj kavcije. -Plača po dogovoru. Naslov v upravi pod: 2613. Meblovana SOBA se odda na Sv. Petra cesti ŠL 56. 2698 MESEČNA SOBA s posebnim vbodom, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi It. 2697. Poceni prodam: Pletilni stroj St. 8/32, cena 4000 Din; razne nogavice in drugo strojno pletilstvo. - Zatiška ulica itev. 1, I. nadstr., desno. NAPRODAJ JE LEPO POSESTVO hiša s pločevino krita, leži nasproti farne cerkve in šole, ter pripravna za vsako obrt; zraven lep sadni vrt in njive za 25 mernikov setve, nekaj gozdov in travnikov in živ inventar nap:odaj radi družinskih razmer. Več pojasnil pri lastnici Mariji Bijol — Dragatnl It. 39 p. Črnomlju, Dol. DELIKATESNA TRGOVINA dobro idoča, v strogem centrumu Zagreba, radi rodbinskih razmer zelo ugodno naprodaj. Cenj. ponudbe na S. Kokanovii Zagreb, Cvetna ulica 21. TOVORNI-AUTO 1 in pol tonski, znamke »FIAT« v najboljšem stanju, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2674. Aluminij vsake vrste, KUPI F. KOS - LJUBLJ \NA, Židovska nlica 5. STAR SVINEC kupuje Mestna plinarna r Ljuhliani. 2706 KOVAČIJA dobro idoča, se želi kupiti ali vzeti v najem. Ponudbe na IVAN KOS, podkov. in vozni kovač, Gorenjavas n. Šk. Loko. AVTO VOŽNJE z oseb. in tovor, vozovi prevzema Franc Kristan, meh. del., Ljubljana, Dunajska c. 47. Mesečno SOBICO čisto in mirno, išče na Viču drž. uradnik v pok. za 1. maj. - Ponudbe na upravo pod »Čista soha«. Zaradi preselitve se proda raznovrstno POHIŠTVO omare, postelje, garniture, umivalniki, ogledala, stoli, pisal, miza itd. Dunajska cesta 17 (Medjatova hiša), II. nadstr., II. stopnice — M. Bohinec. 2630 VOZ - BREG se proda za 8 — 10 ljudi, dobro ohranjen, s platneno streho, ki se lahko odstrani. Ogleda se pri vratarju Stavbne družbe na Vrtači. - Ponudbe naj se pošljejo na Ing. Tavčar, Ljubljana, Breg 8. 2723 Mlek. zadruga ▼ Črnomlju išče stalne odjemalce MASLA. ^C Svet. panorama v Mariboru do 26. aprila 1926. Reka, Opatija, Lovrana itd. — Krasne slikei - Ogleda VTednol 2716 Hiša z vrtom na Dunajski cesti št. 63, 1 1912. zgrajena, se proda. Cena 250.000 Din. Posredovalci izključeni Na račun kupnine se plača lahko samo 85.000 Din, za ostalo se dovoli 3 letna hipoteka po 7%. Samo resni reflektanti naj se obrnejo tozadevno na g. Vrtovca v Zadr. gosp. banki v Ljubljani. KOČIJO lahko in polkrito, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe pod »ICoSija« na upravo »Slovenca«. Cm. riseher ZS6REB, Snrlnička lit. 3 JuriSičeva ulica St. fi dobavljaprivatnlkom dvokolesadeieza t.vo-kolesa. Šivalne stroje, ter nogometne žoge. tehnične potrebščine po najnižjih cenah SporitskadruStva. me hauki in obrtniki-dobe popust. — Za htevajte brezplačni ilustrovani katalog. v: T. RABIČ *) o. Ljubljana ^vorskkJS^ PREMOG-ČEBIN \Vo1lova ulica 1/11. - Ttlelon .V Kolesa Peugeot BICIKLI, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni LAHKI MOTOCIKLI \y, HP, . . Din 6975— 2% HP, . . . Din 12250— Iždelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav zaloge: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva nlica Iter. 11. Samoprodafa se odda za razne kra|e Slovenre pod ugodnimi pogoji. |-TOVARNA POHIŠTVA A. ANUNN - TRZIC v v PRODAM HI S O ob drž. cesti, blizu kolodvora. Cena 65.000 Din, na dva obroka. Stanovanje takoj. L Planinšek, Gunel!« 26. p. St Vid nad Ljubljano. 2699 Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Če& Specialni obrat za fino in elegantno v POHISTtO Priporočajo se naslednje miriborske turtifte: Stavimo podjetje ACCETT0 & drugovl dražba i o. i Maribor, Frančiškan. ul. Dosip 3iatidl Izdelovalnica orgel iu klavirjev, MARIBOR 8lroBmayerJeva ulica divjrk & qustiih;k trgovina dvokoles in mehanična delavnica MARIBOR Glavni tre 17 Tattonbachova 14 I*OlO-JAI*ELI l"po slike Maribor, Aleksandrova 25/111 Karel Jarh trgovina z lesom in premogom Maribor, Gregorčičeva 1 Jaš & Lesiak Spec. trgovina živil M AR l DO R Ulica X. oktobra it. 2 Ivan Lorber slikar HARIBOR Vetrinjska ulica it. S M. OSlag trgovina nsn ia in čevljarskih potrebščin Maribor. Glavni trg 17 I. i'OSCH specerijska trgovina — Solidna postrežba — MARIBOR. Koroška o. 20 los. Povodnih dnevno sveže ribo prvov. dalmatinska vina Maribor, VojaSnlSka 4-6 Ferd. Rogatsch cementni izdelki In gradbeni materija! Maribor. Frančiškan. 17 orano Roslno galanterija, parfamerija vrvar. In pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 3« A.Spregar elektr. podjetje Maribor, Kop tfrjtv« ul. 12 Ivan Staudinger pohištvo tn sobno mizarstvo Maribor. So&ka ulica St.5 P1AKS USSA:? stavbeno in galanterijsko kleparatvo, inštalacije Maribor, Gregorčičeva 17 w AGNER foto atelje MARIBOR Slovenska ulica 4 Podružnica SLOVENCEVE UPRAVE Maribor, Koroška c. 1. Podizanje zsrade za električnu centralu u Subotici. Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešenja Gospodina Ministra Saobračaja M. S. Br. 7564 od 22 og novembra 1922. godine i u smislu članova 86—98. Zakona o Držav-nom Računovodstvu raspisuje na dan 15 og maja 1926. godine prvu olerfalnu licitaciju za izvršenje Zemljanih, zidarskih, ka-menorezačkih, gvoždarskih, tesarskih, pokrivačkih, limarskih, stolarskih, .bravarskih, slaklarskih, mazalačkih, tapetarskih, vodovodnih i kanal izacionih radova i radova za instalaciju elek-tričnog osvetlenja oko podizanja zgrade za električnu centralu u Subotici. Kauciia od 5 % ponudene sume za naše, odnosno 10 % za strane državljane polaže se r.a blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu naidalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u zapečacenom zavoju sa oznakom spolia: »Ponuda za izvršenje zemFanih, zidarskih, kamenorezačkih, gvoždarskih, tesarskih, pokrivačkih, limarskih, stolarskih, bravarskih, staklarskih, mazalačkih, tape'arskih, vodovodnih i kanalizacionih radova i radova za instalaciju elek-tričnog osvetlenja oko podizanja zgrade za električnu centralu u Subotici od ponudača N. N « predaju se najkasnije do 11 časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II. Sprat vrata br. 9.). Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička pred-uzeca, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje. Zastupnici ponudači pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovaj licitaciji zastupati. Članovi, obrazac ponude, predračuna troškova i ugovora, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 100 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se platiti. IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA U SUBOTICI, Br. 16.483/1926. Pod vtisom veličastnega sprevoda na zadnji poti našega rajnkega, gospoda Antona Foerster-ja izrekamo prečastiti duhovščini in Vam vsem, ki ste se priš i poslovit kot zvesti prijatelji, znanci in čestilci njegovih zaslug, Vam, ki ste mu okitili gomilo s cvetjem, Vam gospodom, ki ste pristopili k odprtemu grobu, da spregovorite v slovo, in Vam gospodom pevcem iz Ljubljane in Novega mesta za divno petje, Vam vsem bodi naša topla, iskrena zahvala, ostane v ljubem spominu prisrčnost utehe, kakoršne nam je bilo vse čaščenje nezabnega nam pokojnika. Novo mesto, dne 20, aprila 1926. Žalujoča rodbina. Zdravje je pol bogastva! Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatlmi petami, ker one provzročajo močne potresljaje. Nosite tudi Vi Palma-kaučuk podplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in ie ceneje kot usnje. Večje gozdno posestvo ob deželni cesti, pol ure od postaje Št. Janž na Dolenjskem, ugodno naprodaj. Je ca. 40 oralov krasne bukovine za sečnjo in ca. 70 oralov zasajenega gozda z ca. 20—30 let starimi smrekami, ter ca. 60 oralov zemlje posekanega gozda. Vse to je skupno ena parcela. — Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti tvrdka FR. PRIJATELJ v Tržišču. 2719 PricMiv*»te novih narirtfii^fniv! Nagrada novo dvokolo ali otroSki iportnl voiKek. Kdor knpi aH posreduje, da proda podpisana tvrdka II novih dvokoles ali otroSkih vozičkov v lctoSnjem letu. dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno x angleško pneumaiiko ali otroSki Športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike. .»nam tovarna dvokoles in otroiklh »oiltkev Karlovska J cesta it. f 2659 Dražbeni oklic. Nc I 389-26 Dne 28. maja 1926 se bo prodala na prostovoljni javni dražbi pri okraj, sodišču Sv. Lenart v Slov. goricah, soba št. 3 ob 9 dop. GOSTILNA Alojzije Novak pri Sv. Lenartu, t. j. posestvo vi. it. 58 k. o. Sv. Lenart in 104 k. o. Jurjevskl dol. Najmanjši ponudek znaša Din 75.000, pod tem se nc proda. — Vknjiženim upnikom ostanejo njih pravice nedotaknjene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri tukajšnji sodniji ob uradnih urah. OKRAJ. SODIŠČE SV. LENART V SLOV. GOR., oddelek I., dne 15. aprila 1926. Zahvala. Vsem, ki so nas tolažili med trpljenjem in ob smrti naše nepozabne soproge, mamice, sestre, tete, svakinje, babice, gospe Ivane Beg roj. Praprotnik učiteljice v pok. se prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. sestri usmiljenki Herlindi za skrbno in nežno strežbo ter fi. m. predstojnici uršulinskega samostana za zvonjenje in maše. Hvala darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Rožna dolina - Ljubljana, 21. 4. 1926. 2aln|oče rodbinei Beg, Praprotnik, Prežel In 2mavc. Izdajatelj: dr. Fr. Koloveo, Urednik: Franc Ierteglav.