MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
v LJUBLJANI, DNE 7. MAJA 1930
gena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din Izhaia mko sredo. Spisi .n dop.si naj se pož.ljajo Uredništvi, »Domoljuba,, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu /oornoljuLc v LjubfjaJ®
Naše zadruge.
V sredo 30. aprila je bila glavna skupščina največje in najvažnejše slovenske zadružne matice »Zadružne Zveze v Ljubljani«. Letos je obhajala obenem tridesetletnico svojega dela v prospeh slovenskih zadrug. Pokazala je, da je vsa leta prav tako živahno zastopala koristi našega zadružništva kot takrat, ko so jo osnovali nepozabni dr. Janez Krek in njegovi takratni tovariši. Glavno skupščino je otvoril in vodil predsednik Zvezp minister za šume in rude dr. Anton Korošec. Samo nekatere stvari moremo podati na tem mestu o delu in razvoju te naše velike organi-eacije.
578 zadrug.
Načelstveno poročilo za leto 1929. nam je povedalo, da je bilo ob koncu 1929 včlanjenih v Zadružni Zvezi 578 zadrug. Ustanovljenih je bilo v preteklem lelu na novo 47 zadrug, nekaj pa je bilo izključenih, ker niso vršile svojih dolžnosti in nekaj jih je prenehalo. Hranilnic in posojilnic je bilo ustanovljenih v preteklem letu 14 — drugih zadrug pa 33.
Vseli denarnih zadrug 317.
317 raznih hranilnic in posojilnic js delovalo pod okriljem Zadružne Zveze, ■ tako da ima sedaj skoro vsak količkaj po- j memben kraj na Slovenskem svojo poso- ' jilnico. Naloga denarnih zavodov je, zbi- i rati ljudski denar in skrbeti, da ima kmet Posojila po nizki obrestni meri. To svojo dolžnost vrše posojilnice povsod. Zlasti morajo vse pospeševati varčevanje. Njih delo ni samo zbiranje velikih vlog, ampak tudi malega denarja ma- j lin vlagateljev. Ne smejo se strašiti dela, ; ® naraste z malim varčevanjem. Koristi, ki jih inia ljudstvo od tega, odtehtajo vsako delo. Veliko število hranilnic je upeljalo miuie hranilnike, da tako zbirajo denar Jn se vzgajajo k varčnosti delavci, posli, otroci. Naj bi se to vpeljalo povsod. No-oona naših hranilnic in posjilnic ne smo jjledati samo na dobiček, ampak na korist i ®vojih članov, na korist vsega ljudstva v Wem kraju in vsega slovenskega naroda, gojilnice so posredovale tudi izmenjavo denarja in tujih čekov. Mnogim je
s tem prihranjeno veliko denarja in skrbi. V vseh krajih, iz katerih je kaj izseljencev, naj bi posojilnice tozadevno šle ljudstvu na roke. Vsa navodila dobe pri Zadružni Zvezi.
Blagovne zadruge
so v preteklem letu dobro delale. Pozna 3e pa marsikje, da je še premalo tiste zavesti, da morajo člani držati skupaj, četudi je kdaj ena stvar drugod ceneje. Ta čut za potrebo skupnosti moramo privzgojiti našemu ljudstvu, sicer ne moremo korakati skupaj z naprednimi narodi Evrope. Komur je blagor kmetskega stanu pri srcu, naj vedno in povsod budi to misel, da je le v prav razumevam skupnosti in požrtvovalnosti kmetova bodočnost.
Živinorejske zadruge
so se posebno razvile preteklo leto. Zahtevale pa bodo precej vztrajnosti, ker se ne da pri živini naenkrat pokazati velikih uspehov. Razumno delo z.a bodočnost je ravno znamenje prave kulturo in izobrazbe.
Obrestna mera.
Dr. Easaj je na glavni skupščini posebej poročal o obrestni meri. Povdaril je, da je v Sloveniji ravno po zaslugi naših zadrug najnižja. Oderuštvo, ki v južnih krajih že cvete, je pri nas v glavnem premagano. Skrbeti pa moramo, da se obrestna mera še zniža. Vse naše denarne zadruge morajo delati radi ljudstva, ne radi dobička. Zlasti je povdaril, da bo kmet obdržal nizko obrestno mero le, če bo ves kmetski denar v domačih kmetsldh zavodih. Pri teli je dana največja varnost in le iz teh pride kmetski denar spet kmetu v korist. Po nizkih obrestih bo dobil kmet posojila le, če bo obrestna mera za vloge nizka.
Napredek in bodočnost zadružništva.
Na glavni skupščini Zadružne Zveze je jasno izzvenela misel, da bo zadružništvo, katerega korist je danes vsakemu znana, le toliko napredovalo, kolikor bo rastel smisel za skupnost. Načela zadružništva so zelo preprosta, zahtevajo pa globokega razumevanja za bodočnost. Kdor ne gleda v
prihodnjost, ampak misli le na hitro korist, bo slab delavec v zadružništvu. Načela zadružništva zahtevajo pa tudi veliko poštenja in ljubezni do bližnjega. Kdor vidi povsod samo sebe in svoj žep, ne vidi pa težav in bolečin svojega soseda, je slab človek, ki ni za zadrugo. Takega sebičneža nikjer ne volite v kako načelstvo! Zahteva pa zadružništvo za svoj razvoj tudi gospodarske zrelosti. Dober zadrugar bo kmet, ki misli, kako bi izboljšal in izpopolnil svoje gospodarstvo. Kdor hoče vse le prav po starem, nima smisla za sveže in mlade misli zadružništva.
Zadružna Zveza je te misli v našem ljudstvu gojila doslej in jih bo v bodoče. Blizu 600 uspevajočih zadrug priča, da njeno delo ni bilo prazno. Izvršeno delo pa kaže, koliko je še novega dela, koliko polja še neizoranega. Zato vabi Zadružna Zveza na sodelovanje vse, ki jim je mar lepša bodočnost našega kmeta in vsega slovenskega naroda!
Program evharistitnesa kongresa v Zagrebu.
V	četrtek 14. avgusta bo ob 5 zvečer zvonenje v zagrebški cerkvah. Ob 6 bo otvoritev kongresa v katedrali z »Veni Kanete«.
V	petek 15. avgusta bo ob pol osmih obhajilo mladine. Ob 8 ho pontifikalna sv. maša, ob 10 javno zborovanje, ob l."> pa zborovanje sekcij. Ob (i bo pridiga, večernice in blagoslov.
10. avgusta ob 8 zjutraj stanovska pridiga, ob K) javno zborovanje s tremi temami. Zborovanje bo v prostorih za-grebškkoga sejma. Popoldne bo istotam zborovanje z dvema temama. Ob 7 zv. bo pridiga, večernice in blagoslov. Sveto Rošnjo Telo bo izpostavljeno do polnoči. Ob pol dvanajstih ponoči bo sv. maša.
17. avgusta bo ob 10 pontifikalna sv. maša pred katedralo. Nato zborovanje z ono tonio. Ob 3 so )>o pričela procesija, ki so lio končala na Jelnčičevem trgu.
Kartam za moške obleke
se dobro kupi pri
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
/
Stran 242
DOMOLJ U B
Stev.ID
K A I II N 0 V I 0 A
80 letnica našega nadpastirja.
Naš nadpastir kiicioškoi tir. Anton Bona-ventura Jeglič dopolni, ako Bog da, letos na praznik Vnebohoda našega Gospoda ■»sem-deseto leto življenja.
Vsi se živo zavedamo, kaj je bil in je škof dr. Jeglič za katoličane ljubljanske škofije. Pravi Kristusov apostol roma že 32 let ne-utrudljivo leto za letom po župnijah. V spoved-nici in na prižnioi s pastirskimi listi in knjigami je očetovsko vodit veliko družino katoličanov ljubljanske škofije. Z delitvijo zakramenta sv. birme je oživljal notranjo vez zvestobe vernikov s Kristusom in med seboj. Marijine družbe in evharistično življenje je ne-utrudljivo pospeševal, da bi se krščansko življenje v škofiji poglobilo, utrdilo, širilo. Vsem stanovom in slojem je apostol in očetovski prijatelj. Geslo sv. Pavla Vsem sem vse postal, da bi vse pridobil za Kristusa , odmeva v njegovem škofovskem delovanju od začetka, ko je ob prihodu izrekel besede; Med vami sem, ves vaš!
Katolicizem priznava vse, kar je resničnega, lepega, dobrega. Nadnaravno življenje in delovanje ue zanikava naravnega, ampak ga povzema, posvečuje, usmerja k Bogu. V živi piotni zavesti te katoliške vseobsežnosti je škof dr. Jeglič imel vedno tako globoko razumevanje za vse prosvetno-vzgojno, socialno, znanstveno, umetniško snovanje in življenje v svojem ljudstvu. Zato z mladeniško živahnostjo sledi najrazličnejšim utripom tega življenja in podpira povsod kolikor more vse kulturno delovanje. Zato je tako velik prijatelj in svetovalec mladini za njene težnje. Zato je sam ustvarjal tudi dela, ki so tako velikega narodnega pomena za slovenstvo in jugoslovanstvo (gimnazijo v Št. Vidu, majniška deklaracija, njegova pot v Pariz za časa mirovnih pogajanj itd.). Zato ima vedno toliko čuta in podpore za pravične težnje kmetskega, delavskega in drugih stanov.
Duh in srce apostola Kristusovega objema vse in čuti za vse.
2!). maj 1930 naj bo zalo praznik veselja za vso katoliško družino ljubljanske škofije. S to družino pa se bodo veselili tudi vsi Slovenci doma in v tujini, pa tudi vsi resnični Jugoslovani. Pomen dr. Jegliča sega daleč preko mej njegove škofije in z občudovanjem gledajo na to veliko osebnost tudi mlačni katoličani, kakor tudi oni, ki ne doumevajo popolnoma njegove apostolske škofovske naloge in gorečnosti.
Na praznik Vnebohoda Gospodovega str-liimo srca v iskreni zahvalni molitvi, da nam je božja Previdnost ohranila toliko časa škofa dr. Jegliča. Združimo se v molitvi, da ga nam ohrani še dolgo!
Prosimo posebno mladino, naj z molitvijo in s prejemom sv. zakramentov praznuje ta dan. Darujmo molitev, sv. obhajilo in žrtve v namen, da odmeva apostolsko delo našega škofa vedno bolj v naših srcih, nas poglablja v močnem, složnem, zvestem krščanskem življenju, ter razgiblje naše delo v apostolski vnemi,
Narod je vreden toliko, kolikor čuva zakonsko zvestobo.
2l
d Okrožnico o Dnevu katoliške mladine je izdal zagrebški nadškof dr, Bauer. Med drugim pravi: »Na podlagi svojih pravil slavijo križarji, ki so cerkveno društvo, prvo nedeljo v mcsecu maju kot svoj praznik. Proslavljajo svojega posebnega zaščitnika sv. Janeza Evangelista. Ta dan — kot dan katoliške mladine — bodo križarji proslavljali po vseh krajih «
d Jugoslovanska kmetska zveza je imela 30. aprila v Ljubljani izredni občni zbor, ki ga je otvorii in vodil predsednik g. Janez Brodar, Bivši minister prof. Anton Sušnik je poročal o spremembi Zveznih pravil, kakor zahteva oblast. Kmetska zveza je spremenila pravila v tem smislu, da postane popolnoma gospodarska in kulturna organizacija. Ker je razširila svoj delokrog na vso dravsko banovino, se imenuje sedaj »Jugoslovanska kmetska zveza za dravsko banovino«. Predsednik Brodar se je končno spominjal neutrudlji-vega pokojnega sodelavca na gospodarskem polju, Antona Cvenkla, nakar je bil občni zbor zaključen.
d Ministrski predsednik o znižanju davkov. Na svojem potovanju po donavski banovini je izjavil ministrski predsednik general Živkovič sledeče: »Kakor vam je znano, je bil v februarju leta 1928. sprejet zakon o neposrednih davkih. Jaz sem v prvem početku izvajanja tega zakona ugotovil, da je dopolnitveni davek na zemlja-rino, kakor je predviden z odredbami tega zakona, pretežak, ter je bil lani marca me- |
da bo vzbujalo življenje tudi v odinirajočih članih našega občestva. Najlepša proslava apostola Kristusovega bo, če ob njem vstanejo, se. pozive vrste novih apostolov.
Strnimo ua vse vrste tudi v zunanjih pro-svetno-kulturnih proslavah tega jubileja. Kakor je zunanjost izraz notranjosti, tako pa tudi vpliva nazaj in more utrjevati notranjo edinost, moč in življenje.
Pri tej priliki javljamo tudi, da se je ustanovila v Ljubljani zadruga »Lastni dom«, ki ima nalogo, da postavi dom, v katerem bodo mogle imeti svoje prostore vse organizacije, ki so sprejele misel in nalogo Katoliške akcije. Prosimo, da ob proslavi jubileja darujejo po-edinci, društva, vse gospodarske in zadružne organizacije za »Jegličev sklad«, iz katerega se bodo potem kupili deleži zadruge »Lastni dom«. Prispevke za Jegličev sklad sprejemajo uredništva naših listov, Prosvetna zveza (Miklošičeva cesta 5) in Škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani (Škofijski dvorec).
Na ta način se spominjajmo 80 letnice našega škofa. Molitev za naš rod, vsestransko delo, velika žrtev je vsebina njegovega življenja. Z enakim se mu zahvalimo, ga oveselimo in njegovo delo utrdimo!
V L j u ib 1 j a n i, dne 5. maja 1930.
Za škofijski odbor Katoliške akcije-Dr. Ivan Grafenauer s. r., predsednik.
Dr. Jane« Fabijan s. r., tajnik.
seca ta davek znižan s 17 na 12 odstot-kov. Vendar kaže, da jc treba še bolj ublažili ta davek, in zato smo odobrili ministru iinanc predvideno znižanje te davčne stopnje z 12 na 8 odstotkov. S tem je breme ljudstva znatno olajšano. Razen tega bo vlada olajšala tudi še nekatere druge davke.«
d Nj. Vel, kraljica Marija je došla s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičema Tomislavom in Andrejem v Split, kjer ostane kraljeva družina delj časa na počitnicah.
d Bolezen belgrajskega nadškoia Ro-diča. V Veliki Kikindi se je mudil one dni na škofijskem potovanju belgrajski nadškof Rodič. Ker pa je zbolel na pljučnici, je došel v Kikindo škof Budanovič iz Su-botice, da podeli otrokom zakrament sv. birme. Prvi dan je birmoval nemško, naslednji pa madžarsko mladino.
d Sprememba pri Kranjski hranilnici, Gospod ban je imenoval pri Kranjski hranilnici nov upravni odbor in novo nadzorstvo, z odvetnikom dr. Vladimirom Ravni- I harjem na čelu.
d Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev se je ustanovila v Belgradu. Člani te zveze so lahko vinogradniške in sadjarske organizacije. Zveza bo začela takoj poslovati in bo skrbela, da se zboljša izve? vina, sadja in sadnih pridelkov in da so zniža trošarina. [ d Delavce odpuščajo. V litijski predil-I niči je bilo 3. maja — kakor pravijo za-
Novice iz Belgrada.
Osrednji odbor za posredovanje dela v Belgradu je po nalogu ministrstva za socijalno politiko sestavil
načrt novega zakona o službenih oduo-šajih hišnih in gospodinjskih poslov.
Ta zakonski osnutek se naslanja veži; noma na v Sloveniji veljavni poselski red. Odpovedni rok znaša 14 dni, ako ni bil izrecno določen daljši rok. Vsak posel ima po dveh letih službovanja pravico do enotedenskega dopusta in nato v isti izmeri vsako drugo leto. Med dopustom pripada poslu običajna plača in še lira-narina v iznosu polmesečne plače.
Stanovanjski zakon
je bil odpravljen s 1. majem. Najemnik, ki se s hišnim gospodarjem ne sporazume, .se mora do 30. junija tega lota izseliti. Tako veli zakon.
štediti bo treba. Predsednik ministrskega sveta general Živkovič je naročil banovinam, da varčujejo do skrajnosti. Opuste naj se razni izdatki, čeprav v proračunu odobreni, ako niso neobhodno potrebni. Razne podpore, nagrade itd. iz banovinskih proračunov na) se ne izvrše.
/Stev. 13
DOMOLJUB
Stran 243
faaao — odpuščenih 150 delavcev, deloma akih ki imajo v okolici male kmetije. Dn-1 del delavcev pa jc bil »upokojene, in bodo ti prejemali nekako miloščino po 200 do 300 Din na mesec. Odpustitev je menda začasna, ker so zaloge izdelanega blaga prevelike. Naj gospodarski krogi.: gc vendar enkrat uredo svoja obratovanja tako, da ne bo delavstvo za svoj vsakdanji kruh' večno vznemirjeno!
d Romarjem k Sv. Emi, Odhod je v sredo 14. maja, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.52 zjutraj. Na Jesenicah se romarji zberemo in odpeljemo skupno v Podroščico in Celovec. Pripeljite se vsi s tem prvim vlakom; če bi kdo ta vlak zamudil, se more pripeljati še z brzo-vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.46, a ta stoji le v Škofji Loki, Kranju in Lescah. Na veselo svidenje!
d Proslava prvega maja se je pri nas in tudi sicer v Evropi izvršila brez nemirov.
d Solunska svobodna cona. Po pogodbi i Grčijo ima Jugoslavija v pristanišču v grškem Solunu svoj posebni del pristanišča ali svobodno cono. V prvih šestih mesecih delovanja cone, to je od 1. julija do 31. dec. lanskega leta je šlo skozi našo solunsko cono 2656 vagonov blaga in živine. Od tega 1726 vagonov izvoza, 933 vagona' pa se je uvozilo v našo državo. Glavni predmeti izvoza so: rude in les. Nadalje se izvaža tudi seno, žito itd.
d 25 let it župnikuje v Velikih Laščah in 33 let je že v velikolaški župniji vrli župnik in vzor-duhovnik g. Jakob Ramovš Bog ga živi še mnogo let Bogu in delu v čast!	•	J
d Šestdesetletnico rojstva je slavil na svoj god dne 1, maja gosp. Dimnik Jakob, mesarski mojster, bivši župan itd. v Dev. Mar. v Polju. Njegove zasluge za prospeh občine so velike. Lepa šola v Zalogu, njegovem rojstnem kraju, postajališče v Dev. Mar, v Polju, elektrifikacija občine, zidanje novega šolskega poslopja pri farni cerkvi in še sto in sto drugih zadev, prošenj, posredovanj za delavstvo itd., vse to je v največji meri delo jubilanta. Naj nam da nebo še mnogo slavljencu podobnih mož dela, gosp. Dimnika pa Bog živi še mnoga leta!
d V ljubljanski bolnišnici je umrl dne
1. maja gosp. Andrej Krajec, župnik v Bohinjski Bistrici. Bil je učen gospod: govoril je več jezikov, tako angleščino in izredno lepo nemščino in je bil strokovnjak v zvezdoznanstvu, za katero si je nabavil mnogo dragocenih instrumentov. Zadnja
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, 8 slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20 - Pišite, da se Vam Pošlje na ogled. - Naslovi »bogoljub«,
LJubljana - jugosl. tiskarna
leta ga je mučila težka bolezen, drugače pa je bil pokojni gospod župnik izredno blaga duša. Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Pogrebna opravila je izvršil sošolec gosp. kanonik Na-drah. Pogreba so se udeležili v lepem številu Bohinjci in Bohinjke z gosp. županom Mavričem na čelu. Na zadnji poti pa so spremljali gosp. župnika Krajca poleg sorodnikov ter duhovnikov predstojnikov in sobi;atov tudi drugi ugledni možje in prijatelji, kakor ban inž. Sernec, dr. Natlačen, dr. Pegan itd. Dobremu gospodu župniku Andreju Krajcu daj Bog večni mir in pokoj!
d Slovenski slikar Franc. Sterle, ki je bil povožen na neki ulici v Londonu, je podlegel poškodbam.
d V Leonišču v Ljubljani je umrla gdč. Iva Orlova, učiteljica v Šmarju pri Ljubljani. Vzorni vzgojiteljici blag spomin!
d V Ljubljani so pokopali pasarja g. Leopolda Tratnika. Njegovi izdelki so po raznih cerkvah.
d Nagloma je umrla v Ljubljani upokojena 65 letna učiteljica Avgusta Kolnik.
d Na Vrhniki je odšel na drugi svet 80 letni akademični slikar Simon Ogrin.
d V Jaršah ob Savi je umrla Marija Dinmikova, žena bivšega dežel, poslanca Mihe in mati g. žup. upravitelja Martina. Svelila ji večna luč!
d Končno so ga le prijeli. Kakor znano, se je pred Veliko nočjo v Kresniških poljanah zgodil težak zločin, ko je posestniški sin Janez Slapničar z italijansko karabinko streljal na svoje sosede in težko ranil železničarja Godca in njegovo štiriletno hčerko. Radi prestanega strahu pa je zelo obolela tudi Godčeva žena, katere stanje se je tako poslabšalo, da so jo morali oddati v ljubljansko bolnišnico. Doma sta ostala od Godčeve družine le dva otročička, ki hodita v šolo. Dobri sosedje so sprejeli pod streho oba revčka. Medtem je pa "bilo orožništvo pridno na delu, da bi prijelo Slapničarja, ki je s svojimi streli povzročil tolikšno nesrečo. Te dni pa je litijska orožniška patrulja prijela zločinca v njegovi hiši, ko je .prišel domov, sedel za mizo in mirno večerjal. Slapničar se ni upiral. Orožnikom je rekel, da je vrgel puško v Savo. Zločinca so za enkrat prepeljali v zapore - litijskega okrajnega sodišča.
d Nečloveška mati. V vasi Krajci preko Kolpe se je vršila te dni svatba. Ob tej priliki so bili povabljeni vsi sosedje, med temi tudi neka kmetica. Pozno v noč so se začeli svatje razhajati. Ko je prišla imenovana domov, je mož že spal. Otrok, komaj tri mesece star fantek, je ob prihodu matere zajokal, kar je tako ujezilo mater, da ga je položila na klop in se z vso silo usedla otročiču na glavo. Lobanja otro-čiča je seveda počila in takoj je bilo po otroku. Nečloveška mati je na otroku potem v pijanosti zaspala. Drugo jutro je stopil v izbo mož. Začudil še je, ker ni videl v zibeli otroka. V največjem strahu je zbudil ženo. Ta se je še vsa opotekajoča zbudila in vstala. Ta čas se je nudil možu grozen prizor: na sedežu, s katerega se je spravila njegova žena, je ležalo mrtvo, grozno spačeno dete. Mož je od groze za-
vrisnil in se pognal z vso besnostjo proti ženi, ki se je ob pogledu na grozno dejanje, ki ga je izvršila zdrznila in v strahu za lastno življenje pobegnila v bližnji gozd. Nečloveško mater so prijeli in zaprli.
d Konj ga je brcnil. Voznik Anton Ožbolt iz Spodnjega Mozlja pri Kočevju je vozil iz bližnjih gozdov težke hlode s parom konj. Ko je poganjal po malem bregu navzgor, so konji odnehali. Ko je nato udaril po konjih, je en konj z zadnjima nogama brcnil Ožbolta s toliko silo v prsa, da se je ta takoj zgrudil na tla in kmalu nato umrl.
d Lokomotiva je odbila glavi dvema potnikoma. Na odprtem delu vagona osebnega vlaka sta se vozila iz Maribora profi Ljubljani Mariborčana delavec železniške delavnice Kmetic in zidarski polir Rudolf Spindler. Bila sta precej dobre volje in nista hotela v notranjost vagona na opozorilo sprevodnika. Brezskrbno sta stegovala svoji glavi iz vagona, kar je bilo za nju usodno. Od nasprotne strani je po drugem tiru blizu Trbovelj pridrvel vlak in je ploščišče stroja zadelo oba nesrečneža v glavo in ju grozno razmesarjena vrglo na železniški tir. Obe žrtvi so pripeljali na trboveljsko pokopališče.
d Novi rudarski zakon za Jugoslavijo je izdelan v načrtu. Enotno je urejeno v načrtu tudi takozvano bratsko skladništvo.
d Uvozna carina na pluge se do 31. decembra tega leta ne bo zvišala,
d Okrog 820 milijonov vojne odškodnine, večinoma v blagu, je dobila Jugoslavija od Nemčije od 1. sept. 1929 do 31. marca 1930.
d 400 poljedelskih delavcev se je odpeljalo oni dan iz naše države v Francijo. Še večja skupina pojde v kratkem v Nemčijo.
. d V Hercegovini hočejo izsušiti Popovo polje, po katerem teče reka Trebinj-čica. Poljedelsko ministrstvo je že dovolilo v ta namen osem milijonov dinarjev.
d Okrog 2000 vagonov sliv bo v tem letu v Jugoslaviji, Tako prorokttjejo. Lani je vsled pustošenja uši znašal pridelek samo 1100 vagonov.
d Na vseh železniških postajah z večjim prometom bodo uvedene pritožne knjige, ki morajo biti vsakomur na razpolago. Kdor se pritoži, mora pristaviti tudi točen svoj naslov. Kdor ni pismen, se lahko pritoži protokolarično. Pritožbe morajo biti predložene že naslednji dan direkciji.
d Železniška proga Brčko—Tuzla bo dovršena te dni.
d Dalmatinska gnjat za angleškega kralja. Nedavno je došel osebni zdravnik angleškega kralja v Zagreb in kupil v neki trgovini veliko gnjat, sušeno na dalmatinski način. Trgovcu je zdravnik na vprašanje odgovoril, da je dalmatinska gnjat njegova najljubša jed, katero predpisuje stalno tudi angleškemu kralju. Dalmacija se bo torej lahko ponašala v svetu ne samo z letovišči, temveč tudi s svinjino.
d Čebele rojijo! Od vseh strani smo od naših čitateljev-čebelarjev prejeli cel kup dopisov o izredno zgodnjih rojih v letošnji pomladi. Gotovo je k temu pripomogla izredno mila zima. Da bi le nabrale obilo medu!
B*
iT
spel
d Takih pa ni mnogo. V Split je pri-oni dan ameriški milijonar Jean De-kay s posebnim, razkošno urejenim vagonom, V Splitu je kupil draguljev za več tisoč. Za potovanje v Dubrovnik si je najel na ladji deset najrazkošnejših sobic. Po Jadranu potuje radi oddiha in zabave.
d V najlepši slogi so ustanovili te dni v Belgradu odposlanci vseh jugoslovanskih advokatov Zvezo advokatskih zbornic Jugoslavije v svrho varstva stanovskih koristi.
d Velika živina in potni listi. Na razna vprašanja, kako naj se pobira banska taksa za izdane živinske potne liste daje kraljeva banska uprava nastopno pojasnilo: Za veliko žival je smatrati le konje in rogato žival v starosti preko 2 let, ter se od teh pobira banska taksa po 6 dinarjev, za vse ostale živali se pobira ba-novinska taksa po 3 dinarje.
d Za delavske pravice. Delavska zbornica je poslala trgovinskemu ministrstvu svoje mnenje o načrtu obrtnega zakona. Mnenja je, da mora ta zakon jamčiti delavstvu tiste pravice, ki jih je doslej imelo. V vseh sporih, ki bi nastali med obrtniki in pomočniki al delavci, zahteva sodelovanje in odločitev delavske zbornice.
d Zgradbo bivšega Hrvatskega Sokola v Zagrebu bodo preuredili v vajeniški dom, ki bo služil kot prenočevališče.
d V ialsko elektrarno je udarila strela, zato je bilo 5. aprila od Maribora do Trbovelj in do Varaždina vse v temi.
d Drobiž v neomejenih količinah so dolžne sprejemati davčne uprave pri plačilu davščin. Tako je odredil minister j financ.
d Strokovne izraze v železniški službi bo v svrho poenotenja preiskala posebna komisija v prometnem ministrstvu.
d Ob nedeljah in praznikih ne vozi od 1. maja do 1. sept. avtobus iz Mokronoga v Sevnico.
d V Belgrad so prispeli 3. maja češkoslovaški strojevodje in inženerji.
d Deset dni dosedanje sodne razprave v Belgradu proti hrvatskim omladincem radi protidržavnih deianj je bilo izpolnjenih izključno z zasliševanjem obtožencev, ki večinoma vse zanikajo.
d Kakih 100 dijakov iz Salezijanskega zaveda v Zagrebu je prispelo te dni v Slovenijo. Ogledali so. si Jesenice, Vintgar, Bled in Ljubljano, kjer so na Kodeljevem odigrali nogometno tekmo.
d Trgovska pogajanja z Avstrijo. Na Dunaj je edpetovalo naše odposlanstvo za nadaljevanje trgovinskih pegajanj z Avstrijo. Avstrijska vlada je namreč svoje-časno povišala carine na uvoz kmetijskih pridelkov. Radi tega je bilo treba trgovinsko pogodbo spremeniti. Pogajanja bodo trajala najbrže dalje časa, ker je naše stališče zelo odločno radi zaščite kmetijstva.
d N«va zračna zveza med Belgradom in Solunom je bila otvorjena 1. maja.
d Sadjarji! Za pomladansko škropljenje sadnega drevja potrebna sredstva, kakor: Silesia zelenilo (Uraniagriin), Arso-kol, Sulikol, mazavo milo, nadalje Fenolf-taleinov papir ter prav dobre in praktične razpršilmke »Ideal L. B.« dobite pri tvrdki t1
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Sv. Avguština proslavljajo. Akademija sv. Tomaža Akvinca je priredila te ilni v Rimu poučni teden, kt je bil posvečen proučevanju sv. Avguština in njegovega nauka. Slavnostnemu zaključnemu zborovanju jo prisostvoval tudi sv. Oče. Kardinal Lnurenti je govoril o sv. Avguštinu in sv. Tomažu, o njunih mo-droslovnih in bogoslovnih naukih in jo pri tem sijajno razvil zgodovino krščanske miselnosti v tistih dobah. Med odličnim poslušalstvom so bili kardinali, diplomatski zastopniki in številni drugi učenjaki. Romunifa.
s Hude posledice uradu, »šimeljna«. Poročali smo že, da je v neki romunski cerkvi v kraju Cotesee zgorelo 150 ljudi. Zdaj je prišlo na dan, da bi se bil dal požar omejiti, če bi bil postajenacelnik dal na razpolago brizgalno. A ko so pritekli k njemu, je uradni mož kratko dejal, da stoji v železniškem poslovniku stavek, ki pravi, da služi brizgalna le če gori postaja. Zdaj bodo pa menda vendarle moža poučili, da. je 150 človeških življenj vee vredno ko en paragraf.
Italija.
s Razno. Novo župnijo so ustanovili v Srpenici. — Velikonočno obhajilo je podelil jetnikom v goriških zaporih sani nadškof"dr. Sedej. — Velesejm v Milanu je obiskalo letos 1 milijon 035 tisoč ljudi.
—	Italijanska podmornica se je pri po-skušnji potopila 122 m globoko poti morje ter s tem posvedočila, da uspešno prenese silovit pritisk. vode. — Za vzgojo italijanskih katoliških časnikarjev bodo s prihodnjim šolskim letom otvorili na katoliški visoki šoli v Milanu poseben tečaj. Vodil ga bo grof Dalla Torre, ravnatelj vatikanskega glasila »Osservatore Romano«. — V Rojanu pri Trstu je umrla Adeln Košuta rojena Abram. — Hiša in hlev sta pogorela posestniku Ivanu Ko-vačiču v Drobočniku pri Sv. Luciji. — V Ponikvah je preminul Lojze Kušman.
—	V Pečinah so pokopali 69 letno Katarino Mrakovo. — Tri gnjati in še 5 kg slanine so odnesli tatovi duhovniku g. B. Milanoviču pri Sv. Ivanu v Trstu. —
■m i iii.....11 w pip »umnim <i 'MinMniiiiiijMMmiiiimj«
»Chemctechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne).
d Naznanilo. Od 1. maja dalje se vsak dan fotografira v loto ateljeju »Breskvar«, Domžale, pri kolodvoru.
d Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »F r a n z - J o s e f« -grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega žensk, zdravilstva so preizkusili »F r a n z -J o s e f« - vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »F r a n z -J o s e f« - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V	Ukvah so blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev, ki bo do binkoSti že pod streho. — V Skopem so izvršili veliko nočne obrede v župnišču. V cerkvi, kj j0 zelo pokvarjena, že eno leto ni službo božje in drugih cekvenih opravil. — y, Idriji jc umrla Pavla Pojanijeva, sestra trgovca g. Pavla Lapajneta, — V Vrhu nad Rilionbergom je preminula Marija Birsova. — V Sovodnjah so pokopali g, Jožefa Tomšiča.
Rusija.
s Plodonosno odlikovanje. Sovjetska vlada je sklenila, da se u vede v znak priznanja za zasluge za sovjetsko republiko dvoje odlikovanj in sicer Leninovo zvezdo in Rdečo zvezdo. Vsi odlikovanci bodo prejemali za Leninovo zvezdo mesečno po 30 rubljev, za Rdečo zvezdo pa mesečno po 25 rubljev. (J rubelj je okrog 20 Din.) Posest tega odlikovanja je obenem združena s pravico do brezplačne vožnje na vseh železnicah. Odlikovanci so oproščeni plačila vseh davkov, ter imajo razentega pravico na znižano najemnino.
Amerika.
s Razno. V E velet h Minn. sia umrla Marija por. Kušlan in njen oče Jernej Ahlin iz Dola pri Ljubljani. — V Bar-bertonu O. je preminul Jakob Lenari. . —
V	Milvrankee, Wis. so pokopali Mike Aravs iz Topolščice pri Šoštanju. — V Jolietu 111. je umrla Marija Šega rnj, Košmerl iz Srednje vasi v župniji Ln-ki potok.— V Pueblo Golo. je odšla na drugi svet 57 letna Alojzija Gregorič, doma h fnre Ambrus na Dolenjskem. — V Mil-\varikee, Wis. je utonil ti8 letni Anton Krivic iz Cešnjice pri Trebelnem na Dolenjskem. — V Ely Minn. je preminula Jožefa Zobec. — V Peorija H. je umrl 48 letni Jakob Zabukovee rodom iz Starega trga pri Ložu.
Drobne novice.
Nad 700 milijard so vredni zlati zakladi raznih držav.
Mesto 150 tisoč bo smelo v bodoče le 80 tisoč ljudi iz Evrope v Ameriko.
V Indiji se je potopil angleški par* nik Condor. Od 300 potnikov so rešili lo 20 potnikov.
Mednarodni kongres katol. tiska ^ vrši od 30. avg. do 4. sept. v belgijski'") Bruselu.
Vse priglašene žitne zaloge v Ameriki hoče pokupiti tainošnja vlada, d« pomaga kmetom.
Sneg je padel te dui v ameriškem Njujorku.
Avstrijski raonarhisti hočejo ( htnS proslaviti stoletnico rojstva ces. Franca Jožefa.
1,297.000 avtomobilov in 405.500 motornih koles je preteklo leto obratovalo v Franciji. '	.
Vatikanske arhive hočejo v par leti" preurediti.	.i,;
Sedemdesetletniico praznuje <<'»' potovalec Vraz, ki je videl vse glav™ dele sveta.
ZJUTPA3 za
izkuha=
vanje
D O M O L T U B	Stran 245
PO D 0 II 0 V I N I
Naše zadruge. — Voj. spomenik.
(Prečna.)
Načelslvo Hranilnice in posojilnice v Prečni jt na belo nedeljo izvolilo za načelnika Janeza Golob iz Dol. .Straže. Občni zbor Hranilnice in posojilnice je pokazal, da ta prekoristna zadruga zelo lepo vrši svojo nalogo; zato pa tudi uživa povsod ugled in zaupanje; v tretjem letu svojega obstoja je imela že blizu 2 milijona dinarjev prometa. Mnogim je ravno ta hranilnica in posojilnica proti mesečnemu odplačilu pripomogla, da imajo danes svi.jo hišo, njivo, gozd aH živino in kmetijsko orodje.
Pripravljamo vse potrebno, da bo 13. julija blagoslovljen spomenik vojnim žrtvam in da se bo vsa slavnost primerno in, dostojno izvršila Naši Amerikanci so poslali Jožetu šušteršlču 28 dolarjev in 50 centov za spomenik. Tem potom jim kličemo; Bog plačaj! in se šc priporočamo.
Poprava župnišča, misijo«.
(Homec.)
V zadnjem času so se vršile večje poprave pri župnijskih poslopjih na Homcu, Popolnoma prenovilo in preuredilo se jo župnišče in gospodarsko poslopje. I)a se. je moglo to izvršiti, k temu je pripomogla zlasti naša hranilnica, ki je naklonila rerkvi v ta namen izdatno podporo. Župnišče, ki sloji na nekoliko vzvišenem mestu in je daleč naokrog vidno, je sedaj kras in ponos župnije.
Sedaj se bodo prenovile tudi naše duše; od 18. no 25. maja se bo vršil na Homcu sv. misijon, w ga bodo vodili gg. misijonarji-lazaristi iz Ljubljane. Mogočno se bo razlegal misijonski zvon po Homcu in okolici, njegov glas bo prodrl v vsako »"■o, klical bo v vsako dušo. Nihče naj ga ne presliši |	' K
Smrtna kosa.
(Moravska okolica.)
v Spod. Ribicah je umrla g. Marija Maselj, Vzorna krščanska žena, dobrotnica cerkve in dolgoletna naročnica »Domoljuba.-.
n Stražisče pri Kranju. Pripravljalna deta gasilnega društva so v polnem teku. Gasilni dom tmo prezidali za rešilni oddelek oziroma za re-5 "tomobil in motorno briz^alno, katere blagoslovi lev bo v nedeljo dne 11. maja na najbolj ' " "fč'n. Popoldne ob 1 zbirališče gasilcev
gasilnim domom, ob pol 2 odhod k litanijam - oairtko cerkev, po litanijah blagoslovitev briz-. avnostni govori, deiilacija in nazaj na »h! Prostor. kjer bo dobro preskrbljeno za m t1'	in i^ačo. Ker društvo rabi denar
Vahim brizgalno in rešilni avtomobil, vljudno deli!. - VSC	prepotrebnega rešilnega od-
PosMi gaLsl1' dru«va. Nikomur ne bo žal, kdor 5e" lo obče koristno prireditev. - Vabljeni vsi.
Otrok utonil v gnojnici,
(Sromljc pri Brežicah.)
V vasi Oklukov-a gora, občina Sromlje, leži težko bolan na postelji posestnik Lipar Blaž. Dne 30. aprila, v torek popoldne, ko so vsi drugi kopali v bližnjem vinogradu, ne je igral na dvorišču dveletni Liparjev sinček, zašel v gnojnico in utonil.
Delovni trg za Gorenjsko.
(Kranj.)
Pri javni borzi dela v Kranju dobi takoj delo 24 zidarjev, 1 ključavničar, 1 čevljar, 8 pleskarji, 2 krojača^ 3 mizarji, 1 klepar, 8 hlapcev, 7 dekel, 8 tovarniških delavk, več, pastirjev in vajencev.
Smrt kosi.
(Dobrova pri Ljubljani.)
Umri je Dobrovi pri Ljubljani Anion Laznik, posestnik, občinski odbornik iu svetovalec. Preje je bil 24 let župan. Vedno je kako veselo zaokro-zil, poleg tega je pa bil mirnega značaja in zelo razumen in veren mož.
Zadnji čas je bolehal na nogi. Noga — kakor pravijo, se mu je zacelila, vendar se je pa drugače poslabšalo njegovo zdravje in je umrl. Smrt je pa moral že slutiti, da si je sam noročil krsto, povabil več ljudi — ko je šel kot cenilec pred dnevi k neki zapuščinski cenitvi — k svojemu pogrebu in odredil še več drugega zanimivega za svoj pogreb.
Naj počiva v miru!
Umrl je mož!
(Šmartno pri Kranju.)
Dne 2. t in. smo spremili k večnemu počitku umrlega Porenta Franca, posestnika v Srednjem Bitnju, v starosti 74 let. Bii je vedno zvest naročnik »Domoljuba*, in odločno katoliškega mišljenja. Želimo mu večnega plačila! Svojcem pa iskreno sožalje!
Smrtna kosa.
(Iz Podgoricc.)
Dne 1. maja t. 1. so žalostno zapeli zvonovi sv. Jakoba ob Savi ter naznanili tužno vest, da se je preselil v večnost g. Peter Kos, posestnik iz Podgorice v 64. letu svoje starosti.
Pokojni je bil prvi Domoljubov naročnik iz naše vasi. Le njemu je pripisovati zaslugo, da danes naša vas šteje 39 Domoljubovih naročnikov. Bil je tudi dolgoletni odbornik okrajnega šolskega sveta v sv. Jakobu ob Savi. Njegovo versko prepričanje je bilo trdno kot skala. Spoštovala ga je širna okolica, saj skoro ni bilo človeka, da ne bi kedaj od njega iskal pomoči pri raznih živinskih nezgodah. — Da ga je občinstvo spoštovalo, je pričal njegov pogreb.
Ker je bil član ondotnega gasilnega društva, ga je članstvo v lepem številu sptemilo k zad-
njemu počitku. Za gasilci pa ga je spremljala dolga dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev.
Kličemo Tebi, Peter, slava! Za Tvoja dela Bog Ti plačaj!
Teharje.
Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 11. maja t. 1. ob pol štirih popoldne v čitalnici na Teharjih zgodovinsko petdejansko igro »Žrtev spo-vedne molčečnosti i-. Ker je igra silno lepa in za-nimiva, vas vabimo, da pridete v obilnem številu,
Belokranjski kotiček.
Iz Stihorja.
Dne 1. maja je nastopil suhorski novi župnik svoje mesto. V spremstvu treh gospodov se je ob 11. uri pripeljal z avtom doli iz Gorjancev. Žup-ljani so novemu župniku priredili slovesen sprejem, kolikor je bilo to pač mogoče v času enega dne, ker preje niso nič znali za čas prihoda. Zbralo se je mnogo faranov in šolska deca, da ga vidijo in pozdravijo kot svojega duhovnega očeta. Po kratkih in toplih pozdravih je novi župnik stopil v cerkev in prvič podelil svojim vernim blagoslov. Dal Bog, da bi dolgo časa paatiroval in z uspehom deloval v zveličanje suhorskih vernikov. Njegovi župliani pa mu isto vdanost in ljubezen, kot ste mu jo izkazali na dan sprejema in preje, ko ste mu obdelali župnijsko posestvo, ohranite še za naprej in mu še pomagajte, kadar bo potreba.
t
Ogenj in smrt.
V nedeljo 27. aprila zvečer je zlobna roka podtaknila ogenj pri Anceljnovih na Mačkovcu nad Suhorjem. Ob 10 zvečer je zagorel kres, viden po vsej Beli krajini. Upepel.il je j>od iz kozolec in eno hišo, ki je bila pa že zapuščena.
Večja nesreča pa je zadela prizadeto družino s tem, ker je zgubila tudi mater. Nanjo se je udrla goreča streha in na težki opeklini je čez en dan umrla. Tudi gospodar, ki je ženo reševal iz ognja, je dobil težke in nevarne poškodbe. Umrla mati zapušča osmero otrok.
Prizadeta družina je vzgledno katoliška in rajna mati je bila zgled dobrim materam. Bog, ki je lo težko preizkušnjo poslal, bo že dal tudi, da jo bodo prav prestali.
Kmetijski tečaj
se vrši v Metliki. Na sporedu je osem predavanj o najbolj perečih vprašanjih današnjega gospodarstvu. Kako in kam z vinom, kako naj zgrabimo, da hitro rešimo, kar se rešiti še da. Govorilo se bo o vinarstvu, kletarstvu, živinoreji, sadjarstvu, čebelarstvu. Predavanja se bodo vršila v šoli od 9. do pol 11. ure. Predavatelji pridejo s kmetijske šole na Grmu. Prvo predavanje se vrši v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri. Očetje, nikar ne pozabite poslati svojih sinov, pa tudi sami pridite. Nikomur ne bo žal za čas, ker bo marsikaj jako koristnega zvedel.
n Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije
plačuje na hranilne vloge oblastnih zadrug za poljedelski kredit po rešenju g ministra za zgradbe št. 1821 z dne 11. maja 1930 6% obresti za poljubno visoke vloge.
(Dalje.)
Cecilija je v pismu Klavdiju naznanila smrt svoje matere in ga obenem odvezala njegove besede. Pisala je, da rajši ostane poleg svojega očeta in ohrani lep spomin na svojo umrlo ljubezen.
Ko ji je njen oče povedal, da se bosta Mira in Klavdij menda že kmalu poročila, je skr ila svoje solze.
To je pravično, si je dejala. Preden je Klavdij imel rad mene, je ljubil Mire. Ko jo je spet našel, jo je znova vzljubil, in to tem lažje, ker je bila vedno vredna njegove ljubezni. Znala ga bo napraviti srečnega. Ljubosumna ne morem biti, pomisliti moram, kako se je Mira žrtvovala za našo rodbino.
Zaman je skušala Cecilija tako razumno razmišljevati o tej stvari. Včasih je le na skrivnem vzela pisma svojega nekda: njega zaročenca ter jih je čitala. Tem huje pa jo je potem skelela njena rana.
In vendar moram vsa ta pisma uničiti, si je dejala. Slednjič je sklenila, da jih sežge na dan Klavdijeve poroke. Hotela pa jo cliraniti samo zadnje Klavdijevo pismo, ki je bilo pisano čisto po bratovsko.
Za enkrat so njej tako ljubi listi ležali če vedno v predalu njene pisalne mize, zaeno s spomini na mamo, brata in Miro. Bili so dragoceni ostanki iz časa, ko je bilo življenje samo zabava in brozskrbnost.
Da ne bi preveč razmišljala, je Cecilija prevzela posle hišne gospodinje. Navad, ki jih je uvedla njena mati, ni nič spremenila. Oče ji je bil za to hvaležen in včasih se mu je milo storilo, zakaj zdelo se mu je, da je v kretnjah in glasu večkrat podobna svoji umrli materi.
Njene zadnje nesreče so jo približevale Miri, o kateri «ji je oče vse povedal.
Cecilija je naenkrat želela, da bi se spet rada sestala s svojo sestro, ki so jo
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproduoirana glasba.— 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba.
—	17.30 Koncert radio-orkestra. — Četrtek, 8. maja:
18	O finančnem gospodarstvu; 19. Srbohrvaščina; 19.30 O domoljubju; 20 Koncertni večer; 22.15 Koncert radio-orkestra. — Petek, 9. maja: 18.30 Iz socialne fizike; 19 Gospodinjska ura; 19.30 Italijanščina; 20 Glasbeno predavanje; 20.30 Pevski koncert; 21 Koncert radio-orkestra. — Sobota 10. maja: 17.30 V <lolini gradov; 18 Hadio-orkester-
19	Nemščina; 19.30 O reklami; 20 Prenos iz Bel-groda. — Nedelja, 11. maja: 0.30 Prenos cerkvene glasbe; 10 Versko predavanje; 10.20 Kmetijska ura; 11 Koncert radio-orkestra; 12.15 Tedenski pregled-15 Pouk po novi metcodi v ljudski Soli; 15.30 Pre-1L?S,-iz,Jržifa' 20 Stauko igra na harmoniko; 20.4» Koncert radio-orkestra: valčkov večer- 21 45 Prenos zborovanja udruženja strojevodij iz Uniona
—	Ponedeljek, 12. moja: 17.30 Igra na harmoniko; i ' zbor mestne ženske realne gimnazije; lb.30 Francoščina; 19 O radiu; 19.30 Angleščina
20	Komorni trio; 21 Koncert radio-orkestra. _ Torek, 13. maja: 18.30 Uvod v lutkovno umetnost; la Italijanščina; 19.30 Prenos ljubljanske opere — Sreda, 14. maja: 18.30 Otroški kotiček (radio-tetka); 19 Podobe iz slovenske literarne zgodovine- 1930 Francoščina; 20 Klavirski večer; 21 Koncert radio-Srkestra.
6l
bili po krivem tako zelo sumničili. Mira je bila zanjo en del tiste plošlosti, katere se jo vedno spominjala. Bila je pa tudi bitje, ki je spet našlo svojo vero v srečno bodočnost.
: Dovolj krepka sem, da lahko spet vidim Klavdija in preveč hvaležna moram biti Miri, da bi mogla trpeti radi njene zaroke. Rada bi cula na lestna ušesa, da je srečna in da nam je odpustila našo krivico.
Več dni je preteklo, ne da bi si Cecilija upala prositi svojega očeta, naj odpotuje skupaj z njo v Provanso k Martinovim. Ker je pa postajala vedno bolj utrujena, se je slednjič odločila, da spregovori.
Oče je bil pri njenih besedah zelo ganjen. Kaj naj gresta iskat tjakaj? Zakaj naj bi zatemnila srečo mladih zaročencev s povestjo svoje nesreče in žalosti.
Toda hčerka mu je ugovarjala, rekoč: Ne bova jih spravila v žalost. Greva k njima, da malo spremeniva življenje in tam pomiriva svoje bedne živce. Imela bova tam zraka, stlnca in rož, in ne bova več sama.
Pristavila je še, da želi Pariz za nekaj časa zapustiti, da se umakne pomilovanju prijateljev, ki ji že preseda, med tem ko bosta Klavdij in Mira znala razumeti njuno bol.
Ni ji bilo težko prepričati očeta. Gotovo bi mu bilo v začetku težko, da spet sieča Miro-, in vendar jo je želel spet videti srečno.
Da se zahvali očetu in da mu pokaže, da je dovolj močna, da spet vidi Klavdija brez razburjenja, je Cecilija dejala:
Udeležila se bova njune poroke.«
Vendar očeta ni mogla prepričati, da je tako močna. Lahno je pobožal njeno roko, na kateri bi se moral blesteti poročni prstan, ki ga bo sedaj dobila Mira. Arnat je na to vstal in zapustil Cecilijo, kajti ni ji hotel izdati, kako zelo je giiijen.
Cecilija je nekaj trenutkov razmišljala. Sedaj, ko je njen oče pristal na potovanje, je bilo treba takoj vse pripraviti za odhod.
Jutri zjutraj,-, si je dejala, bom lirzo-javila Klavdiju, da prideva. Tako ne bova več mogla potovanja odložiti.
XXI.
Ves teden je že stara Mortinova služkinja opazovala nebo, gle,dala na barometer in molila za lepo vreme. Dan za dnem je sijalo solnee.
Da bi le bilo vreme trajalo! ; je vzdihovala. V pomladi človek nikoli ne ve, ali bo naslednji dan deževalo. Ce sije solnee na poročni dan, pomeni to srečo za vse življenje.«
Bela poročna obleka jo prispela iz Pariza. Mira jo je pomerila.' Hotela je videti, kako bo izgledala pri poroki.
Kako sem črna v tej beli oblek i,« si jo dejala, ko se je ogledovala v zrcalu v
Z našo UMETNO
mošfovo esenco „Nos«r
me, za 150 litrov Din 30'-, po poŠti Din 50'-. Dobi s« samo v ilrogor ji A. Kane. Lliibll.nn iv .lrosreriji M. Kane. (VVolfram)Marli.orOo® sponka ulica 33.
svoji sobi. Potem pa je dejala, ne brez ob-žalovanja:
Cecilija bi bila v tej obleki še lepša #
V tein trenutku je vstopila kuharica in prinesla šopek belih narcis in rumenih košeničic, da okrasi nevestino sobo.
Videla je Miro v poročni obleki in paj. čolanom iz čipk. Uboga kuharica jo pri plašeno kriknila. Ker jo je Mira začudena skoraj nekoliko prestrašeno pogledala, ne da bi je lazumela, ji je kuharica dejala:
»Revical Ne bi smeli se tako obleči dan pred poroko. To prinaša nesrečo. ■
Saj je vendar treba poprej obleko po meriti, ali ne?'i
Da, toda ne poročnega pajčolana.r Toga pa res nisem vedela, - jo odgo. verila Mira in se nasmejala.
Stara služkinja je klicala vse svetnika na pcmoč, da odvrnejo usodo. Njene ustnice so se premikale in gube njenega ob. raza so se tresle cd razburjenja. Ko jo odšla iz sobe, je žalostno pogledala svojo mlado gospodarico.
Besede služkinje so Miro vznemirile, zakaj prirejena ji je bila ciganska prazno-vernost. Zato je poročno cbleko hitro slekla.
Šla je dol na vrl in po svoji stari navadi se je vlegla v travo. Danes je še bolj rabila mir in samcio, kot sploh kdaj poprej.
Med tem ko je tako sanjala in si ni upala verovati v novo, lepše življenje, so prinašale sosede cvetja, da okrasijo hiša Njih otroci so sedeli na pragu in spletali vence. Klavdij je stal na lestvi ter pribijal vence nad vhodom in njegova mati mu je pri tem pomagala.
Na modrem nebu so letale lastovke in iz daljave se je čulo zvonenje. Šestdeset let star prijatelj gospe Mortinove je zvonil. Ko sta bila otroka, sta se igrala skupaj. Hotel je, da se poroka njenega sina dostojno praznuje in tako je z zvonenjem naznanjal v daljavo veselo vest.
Stari cerkovnik je giedal iz zvonika na otroke, ki so pletli vence za slavnost ljubezni in mladosti. Tedaj se je nasmehnil in zamrmrail:
Kako je človek srečen, če ima dvajset let.«
Njegovih dvajset let je bilo že mrtvih pred mnogimi leti. Kolikokrat je bil zvonil v tem času h krstu in poroki, pa tudi k pogrebu. In ker je poznal vse vernike, je zvonil bolje kot kakšen drugi, zakaj v zvonove je izlil veselje ali žalost svojega skromnega srca.
Klavdij se je smehljal svoji materi. Brez strahu je pričakoval trenutka, ko bo Mira za vedno njegova, čeprav je vedel, da je svobodne narave in da se bo morda pretesno počutila v rodbini. Hotel ji je pa tudt olajšati tesno rodbinsko življenje z ljubeznijo in potrpežljivostjo.
Upal je, pa bo Mira poleg njega prevzela isto vlogo, kot jo je imela pri Arnatu. Sotrudnica svojega soproga bo, kot je bila sotiudnica svojega očeta. Imela bo dovolj dela in skrbi, in tako ne bo imela časa sanjati o življenju na prostem.
Pozneje bodo prišli otroci na svet, in Mira se je že veselila, da jih bo ljubila m vzgajala. Življenje ji bo stavilo nove
t
Štev. M
DOMOLIU B
Stran 247
hleve in dolžnosti in v rodbinskem krogu ji bo hitro mineval čas.
Gospa Mor ti nova jo otrokom razdeljevala cvetlice, ki so jih vpletali v kite in vence, v daljavi pa je opazila Miro, koje svetla obleka se je dobro odražala cd temnega drevesnega listja. Vzdihnila je, zakaj ni mogla razumeti, zakaj Mira včasih tako žalostno gleda. Danes so vendar doneli zvcnovi njej na čast in vsa vas se je pripravljala, da slovesno praznuje poroko.
Gospa Mortinova jo pomigala sinu, naj se približa. Kokazala mu je njegovo zaročenko ter ga vprašaje pogledala. On pa se ni razburjal. Upal je, da bo njena žalost s poroko pri kraju.
V tem trenutku prihiti služkinja ter prinese brzojavko: Klavdij je čital: »Prideva danes zvečer. Cecilija. .
Ganjen je mladi moiž prepognil papir in ga mehanično vtaknil v žep. Cecilija bo prišla. Zadnji čas je bil popolnoma pozabil na to svcjo lepo, a koketno bivšo zaročenko. Od sedaj jo bo ljubil kot Mirino sestro.
Gospa Mortinova je šla nadaljevat svoje delo, zakaj hotela ga je končati pred prihodom gostov. Klavdij je pogledal na uro in pomiril otroke rekoč:
Saj imate še dve uri časa, da končate vence in kite.	•
Klavdij je vzel svojo listnico, ki je vanjo spravil brzojavko, da gre javit Miri Ce-cilijin prihod. V tem trenutku pa mu mati la ogromen šopek rož, rekoč, naj jih nese Miri kot zadnji zaročili šopek. Z levo roko, ki mu je ostala prazna, je skušal Klavdij
vtakniti listnico v žep in ni opazil, da mu jo zdrsnila na tla. Sicer mu pa njegova mati ni pustila časa, zakaj porinila oa je naprej rekoč:
Kar hitro pojdi, nič se ne obotavljaj!«
Našel je Miro ležečo v travi pod dre--vesom. Ko ga je videla prihajati preko travnika, je vstala ter mu vesela prihitela nasproti.
Zahvalila se mu je za lepe rože, in tu je videl Klavdij, da kljub veselju gleda žalostno. Vpdašal jo je:
Ali si srečna, Mira?<;
Ona, mu je odgovorila polglasno:
»Moja sreča se mi zdi prevelika, kot da ne bi bila zame ...«
Klavdij je obmolknil, takih besed ni bil pričakoval. Spcznal je, da je žalost še ni popolnoma minila, in trdno je sklenil, da stori vse, da ji njene temne slutnje izbije iz glave. Odšel je in prepustil svojo čudno zaročenko njenemu sanjarenju. Stopil je k vrtnarju ter mu dejal, naj mu takoj na-preže, zakaj imel je opraviti različne stvari v sosednjem mestu, in je potem hotel pripeljati Arnata in Cecilijo s kolodvora.
Veselil se je, da se pelje sam in da ga ne bo vznemirjala niti materina bojazen,
da je preseld pisarno v Dalmatinovo ulico štev. 3 - I nadstropje - LJUBLJANA (poleg Kmetske posojilnice) — Telefon štev, 20-19
niti zaročenkina melanholija. .Sedel je v voz, pozdravil navzoče in se odpeljal.
Majhna deklica, ki je hitela preko vrta, je našla Klavdijevo listnico. Vedela je, da take stvari gospodje nosijo v žepu in da imajo notri denar.
Gotovo je to izgubil gospod Klavdij,« je dejala. »Pravkar je nesel gospodični Miri rože. Menda je še tam.«
Odhitela je po travniku in se začudila, da je bila Mira sama. Ta je zazazila njeno začudenje in dejala:
»Kaj pa iščeš tukaj?«
»Gospodična, mislila sem, da je gospod Klavdij tukaj. Našla sem tole listnico, menda je njegova.«.
Mira je dejalai:	(Dalje prih.)
3etMci - bol I
V dneh od 3. do 5. maja so se prirejali protituberkulozni dnevi. Namen teh prireditev je bil živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, jetiki.
Ne poznamo nadloge in bolezni, ki bi leto za letom brez prestanka zahtevala toliko smrtnih žrtev vsepovsod po svet«, kakor je ravno jetika. Ona je kužna, nalezljiva; prehaja in širi se od človeka do človeka. Jetične kali zaidejo v jed ali pijačo, posuše se v prah, ki z zrakom sili v pljuča. Prilik za okuženje je nebroj.
Vsled izredne ti-pežnosti in žilavosti bacila jetike, s samim zdravilom tej bolezni ne pridemo do živega. Organizirati vse učinkovite načine borbe proti tuberkulozi, razpresti mreže organiziranega boja na
39
mm
Ta pa zna. V madžarskem mestu Szekszardu so mesarji in peki prav radi navijali cene. Nobena vladna odredba ni nič pomagala, Tedaj si jo je mestni župan Vendel izmislil. Kupil je 16 svinj ■n otvoril v občinski pisarni mesnico. Vse jc hitelo k njemu po meso. Mesarji so gledali za kupci. Ko so videli, da se zupan ne šali, so cene mesu hitro znižali. - Naslednjo nedeljo je župan notel odpreti pekarno, 'oda čim so peki za namero zvedeli, so kar sa-™ od sebe znižali cene ilruhu- Župan je pa v "estu bolj priljubljen kot "aterikoli narodni junak. Beračica . milijonarka.
1	New Yorku je umrla
2	Mana beračica ed g?du. Ko so jo
Prepeljali v mrtvašnico, » našli všite v obleko
. Drag kamen. V zadnji
al V rudo>Pih dragih kamnov v državi Bir«la
L,'H11 P°sebno lep
h Sjf fUbin' KuP" S«
16 «1« pariški draguljar
r
Lorenski učitelj
Roman.
w JIH w	<W
i Da, dorasla je. Vselej, kadar jo vidim, si mislim: godna je. Kako se neki imenuje tisti, ki jo bo vzel?«
»Jako vrl dečko je!«
::Oh, Jakob, požuri se! Povej mi ime in kaj ste se dogovorili! Jaz bi morala to že vedeti... Ali je od tukaj? Ali je mlad? Dela?«
»Martin.«
Zadrhtela je, ker je bila jasna podoba tistega, ki ji vzame hčerko. Toda samo za trenutek.
»Martin iz Ovčje Hornje?«
»Zdaj se spominjam: spremljal nas je in sicer dlje, kakor mu je Leon naročil. To je bilo radi Orane. Šla sta pred nama. Naj kdo reče, da nisem razumela! Le na nekega drugega vedno mislim... Ta Martin! Koliko let mu je?«
»Triindvajset let. V novembru je odslužil vojaščino.«
Soglašala je. Glas .vesele duše je teri drugi. Tenkejši je in predora zid mlajeni materin glas zazvenel po sobi, že je Orana potrkala na vrata. Še spodaj je zaslišala smeh žalujoče matere. Vstopila je in zagledala očeta pokonci,
v postelji pa belo mater, ki je bila' zdaj resna in se je zdelo, da sanja in moli, kakor se zgodi, kadar radost prešine vso dušo in se spremeni v hvaležnost.
Orana z zlatimi trepalnicami se ni obotavljala:
»Veste vse?«
vejši ko ka-Komaj je po-
»Da, predraga!«
Objeli sta se in objemajoč se sta nekaj časa govorili par brezpomembnih besedic, zakaj srce je bilo ob srcu in duša je kramljala z dušo. Ko se je Orana zravnala, je uvidela, da mora ostati tukaj nepremično, ker je mati zrla vanjo ne več kot v otroka, ne kol v tovarišico, ne kot v pomočnico pri gospodinjstvu in tudi ne kot v hišno veselje, ampak kakor v bitje, ki je na novo zaznamovano.
Mati je rekla: »Kdaj bo svatba?«
»Kakor bodete hoteli. In stric Leon hoče imeti ples na Hornji, kamor bo vse kmetije povabil...
»Da, to bo lepo... Mene zato nista prašala, ker se vama zdi, da sem šibkega duha... Nič vama ne zamerim, saj sta gotovo dobro izbrali, tvoj oče in tf. Orana, saj ga komaj poznam, tvojega Martina! Je li že dolgo tega, kar sta se zaročila?«
»Tri mesece, mamica.«
»Trije meseci tvoje sreče, ki jih jaz nisem živela!«
Beli dan je že napolnil sobo. Troje src, ki so se ljubila, še ni našlo pokoja.
10. Konec košnje.
Utrudili so se, ko so sušili seno in ga nalagali na voz. Mučila jih je tudi vročina, ki jim je s pokošenih tal kljub slamnikom in rutam puhtela v obraz. Vendar niso kdo ve kaj počivali: niti orjaški gospodar Leon v rjavih, žametastih, že precej ponošenih ieten-skih hlačah in v tako premočeni srajci, da se je pot kar kadil iz nje; niti dekla, ki je moškim pomagala pri velikih delih; niti nasavska rdečelaska, ki je prišla h košnji na Hornjo; najmanj pa gologlavi Martin z odprto srajco pod vratom in zavihanimi rokavi, čvrstega in krepkega mladeniča je pogled na delo kar podžigal. Edino stara Glosinda je imela pravico po«
vse strani in na vsakega človeka, šele potem bomo doživeli nagel umik jetične polasti na vsej črti, šele nato znatno omejili Število smrtnih izgub "sled nje.
Vsakdo izmed nas mora po svojih močeh sodelovati v vojski zoper tuberkulozo, zakaj vsak človek se po njej okuži, vsak lahko zboli, a sleherni bolni poedi-nec je lahko vir okuženja in bolezni za druge.
Poglejmo okoli sebe, da vidimo, kako se vrši boj zoper jetiko dandanes! Poglavitna naloga v tem boju je odstranitev kužnih virov, to je bolnih ljudi s kužnim izmečkom. Te bolnike je treba osamiti, izolirati. Ozdravljivi slučaji spadajo v bolniške zavode, neozdravljivi v hiralnice, deloma v bolnice ali vsaj v lasto sobo na njih domu. Zdrave ljudi pa je potrebno vestno poučevati glede ravnanja in načina življenja, da enkrat ne poaležejo zavratni bolezni.
Žalostna jc slika, ki jo nudi borba proti jetiki okoli nas dandanes. Tako potrebna in nujna odstranitev kužnih izvorov je splošno nemogoča. Saj nimamo dovolj zavodov, ki bi bili široki javnosti v tej bolezni dostopni in ki bi zadoščali za dalje časa vsaj znatnemu delu naših bolnih rojakov. Še manj pa je izvedljiva osamitev bolnih ljudi v lastnem domu. Okuševanje se vrši naprej, otroci obole
QiN 13'-
stan« zvezek Khi'1 Mavjevih spisov. "" Dozdai izšli 4 zvezki ..Križem po Jutro vera" in t. zvezek „Po divjem KurdistauuCe'otuo delo .»Križem po Jutrovem" veza-tO i»olp'aluo Ntuuo Diu «5*—, celoplntno Diu 70' — in so naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
po starših, mnoge rodovine takorokoč izumirajo.	...
Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tia, zakajeno ozračje ondot, kjer je obešena tabl.ca s prepovedjo pljuvanja ali kajenja, to vse je nekaj navadnega. V oddelkih za nekadilce na vlaku si je treba zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Prav tako je večkrat v avtobusih. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo in zbirališče vsemogočih kužnih kali, rastejo nove iz tal. Žalostno, prav žalostno je vse to.
Ves protituberkulozni boj je doslej obstojal večinoma v skromni pomoči zdravnikov v najhujšem bolezenskem metežu: v bolniški sobi, v zavodu ali v lastnem domu. Ze zdavnaj je napočil čas, da ves ta boj prenesemo tja, kjer je mogoče preprečiti razvoj te strašne morilke. Neobhodno je potrebno ločiti jetične od zdravih. Zato pa morajo rasti iz tal — čeprav s še tako težkimi finančnimi žrtvami — zavodi za tuberkulozne, bolnice in ljudska zdravilišča; dalje moramo polagati skrb na zdrava, zračna stanovanja, slednjič pa nuditi pouka in prilik za krepitev ljudskega zdravja.
Zavedajmo pa se, da je izolacija živih kužnih virov naša prva in najvažnejša naloga. Zakaj tudi v slučaju prestanka stanovanjske krize in kljub morebitni visoki stopnji telesne kulture bo — žali — še vedno mnogo tuberkuloze na svetu. Ne pozabimo tega dejstva!
Še besedo bolniku samemu: zavedaj se, da si lahko ti vzrok in povod za oku-
Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu !
žitev in obolenje drugih. Zavedaj se, da so že nešteti zakonci, bratje, sestre bili v svojem neprimernem ponašanju v bolezni vzrok svojih otrok, bratov, sester, Zato pa se moraš — v slučaju lastnega jetičnega obolenja — po svoji vesti naj-pazljivejše ravnati po predpisih, ki ti jih daje zdravnik ali druga poučena oseba. Bistvena tozadevna navodila se glase: Ako le mogoče, imej sobo sam zase. Kadar kašljaš, drži glavo vstran, a pred ustmi imej robec. Tvoje perilo, posodje, jedilno orodje, naj se cjevlje zase, pri čiščenju ali pranju naj se prekuhava v vreli vodi, Vsako jutro naj ti strežna oseba z vlažno krpo obriše posteljo, pohištvo, stene. Pljuvanje bodi dovoljeno le v pljuvalnik, ki imej razkuževalno tekočino (malo lizola v vodi). Okna imej po možnosti vedno odprta. Zdravih ljudi ne puščaj bližje od 2 m k sebi, zlasti pa ne otrok. V slučaju, da nimaš sobe zase, naj bodo ležišča vsaj po 2 m oddaljena eno od drugega.
Zavedajmo se vsi brez izjeme velikih lastnih dolžnosti, ki jih imamo v bolezni in zdravju do drugih, pa bo tudi jetična pošast primorana k naglemu umiku.
Osrednja protituberkulozna liga, (Dr. Franc Debevec.)
Ženske obleke in rute
v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizkel
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
čivati. Res je nekoliko počivala, ker je imela manj moči kakor poguma, a njeni odmori niso bili dolgi. Srce ji je neprestano ponavljalo: Pomagajmo, pomagajmo!« Saj je vse življenje pomagala. Dolgi, domala že polni voz je čakal spodaj na travniku, ker je bil svet povsod tako vzpet, da bi najboljša hornjska konja ne mogla speljati naloženega voza. Tudi so videli, kako je prvi roj golobov in grlic iz detelje in ovsa zletel v gozd. V zahajajočem solncu je drevje stopilo iz sence in na griču ob huvskem pogorju je mrko žarelo rdečkasto stebrovje.
»Kaj ti je, vrla Glosinda, da tako škiliš na stezo y dolini?«
Tako je izpregovoril gospodar Leon Baltus, malone skrit za seneno plastjo, ki jo je z jeklenimi vilami nesel na voz. Odvornila je:
- Vidim Vašo nečakinjo Orano, ki prihaja k nam.«
Še en trenutek in vitka in- drobna Orana je res prišla, vsa srečna s svojo novico. Na sredi travnika se je tudi Martin komaj videl izpod travnatega bremena, zapazil je Orano, stekel in vrgel plast na voz ter jo srečal za priročno kobilo. Bleda je bila, dasi je dolgo hodila. Martin se je zapel pod vratom in si popravil obleko, kajti še vedno se je bal svoje ljubljenke.
»Nič se ne boj!« je rekla mladenka. »Nekaj novega vem: mati vedo, da midva govoriva; vedo, da sem zdaj tukaj.«
»Kdo jim je povedal?«
»Moj oče, davi, vpričo mene. Mati so jokali in jim fe všeč. Objemi me!«
Objela sta se enkrat, dvakrat, tolikokrat, da je Leon, ki je od doleč pazil, vrh travnika zaklical:
»No, kaj pa je tam doli! Martin, Orana, pojdita ,'Mjši gor, kaj bosta tisto!« B9
Smeje se sta šla skupaj navzgor; Martin je držal vile na rami, Orana pa pripovedovala lepo zgodbo.
Vrh travnika ju je čakal hornjski gospodar, raz-koračen na pokošeni travi. Ženske so opazovale, kako se zaročenca bližata knietskemu gospodarju. S posebno pazljivim očesom ju je zasledovala mala nasav-ska rdečelaska; dekla pa sama ni vedela, ali ji gre na smeh ali na jok; edino stara služkinja je odkrito in nesebično občudovala Orano, »svoje dete,« ki je šla preko velikega travnika v lepoti šeste ure. Leon Baltus je bil predober gospodar, da bi čas tratil z besedami. Brž ko se je Orana na pobočju blizu njega, a nekoliko poti njim ustavila in povedala svojo novico, ni pokazal, ali mu je všeč ali ne.
»Ej ti punca, o takih stvareh se ne menimo pri senu na travniku!« je zaklical. »Hitro končajino! Pojdita z Martinom na zadnji naloženi voz; doma Vama povem.«
Stari gospodar je dobro vedel, da njegova beseda zaleže več ko požirek vina. V nekaj trenutkih so moški in ženske, med temi tudi Orana, pograbili vso travo po pobočju in jo hitro z vilami znesli na dolgi voz, ki je bil ves poln in zvrhan. Martin je bil vajen poljske telovadbe: eno nogo je stopil kolesu na pesto, z drugo na šino in oprijemši se lesenih rkljev, ki so oklepali voz, je skočil na vrh voza, kamor je zasadil vile m jih pokril s klobukom, da bi drugi delavci po polju videli, da je to slavnostni voz. Sklonil se je in podal roko Orani, ki je bila hitro poleg njega. Nato sta se vsedla na zibajočem se vrhu.
... hitreje ne80 zaročenca so prišli posli domov, kajti bito Jim je iti preko strmine in onkraj je stala kmetija Zi farih' hira.iočih dreves. Gospodar Leon je od daleč sel za vozom, ker je hotel pogledati, kako kažeta njivi ob potu, na eni pšenica, na drugi oves. Znova je
za skoraj 3 milijone dinarjev. Prav tam so našli tudi en safir, ki je pa Se dražji.
Poljska republika meri 388.270 kvadratni!' kilometrov in ima 27,135.000 prebivalcev. Po velikosti je n. pr. za 70.000 kvadratnih kilometrov večja od Italije, a ima za skoraj 13 milijonov prebivalcev manj.
Muzej »glasov«. V Parizu imajo svojevrsten muzej, »muzej človeških glasov«, V tem muzeju hranijo nad 6000 gramofonskih plošč, na katere so ujeli glasove raznih govornikov in znamenitih mož. Maršal Foch se .1« do zadnjega branil P"" v ta muzej.
»Rajski mir«. Nemško mesto Essen v Porurju se lahko postavi, da je eno izmed evropskih mest, kjer je največ trušča. Saj ima nič manj ko ■>' železniških postaj. To |e brlizganja in žvižganj da bi bilo primerno pr»v za tiste, ki imajo slabe živce. Lansko leto sla v Essenu železnica in cestna električna železnica prepeljali 90 milijonov potnikov.
Čudežna lokomotiva. -Ameriški inženir R, f VCenstev v Pittsburgu 1» zgradil tako lokomotivo, k! se kar na ukaz »N«"
Dr.—k:
Snuite društvene knjižnice.
ii.
Društvene knjižnice so za duhovno povzdigo ljudstva tako velikega pomena, da zaslužijo izmed vseh različnih prosvetnih ustanov največ pažnje in dejanske podpore. Društvene knjižnice so kulturna ustanova, ki je namenjena umski in srčni vzgoji naroda ter njegovemu duhovnemu in nravnemu izpopolnjevanju. Njihov cilj je, z izbiro dobrih, stanu in starosti primernih knjig vplivati na vsakega posameznika, ki je količkaj dovzeten za višje stvari in ima dobro voljo, da se sam dalje izobražuje in gre tako s časom naprej. Knjižničar ima zato silno lepo vzgojno nalogo, ki obstoji v tem, da ljudem pomaga pri izberi primernega čtiva, jim svetuje, daje pojasnila ter jim gre tudi sicer pri njihovih željah v vsakem oziru na roko. V tem pogledu se odpirajo knjižničarju pri njegovem delovanju lako velike možnosti ljudske vzgoje, da nikakor ne more biti brez pomena, koga izvoli društvo za svojega knjižničarja. Njegovo delo je namreč v vzgojnem oziru tako važno in odgovorno ter zahteva toliko izobrazbe, srčne kulture, vestnosti in prevdarnosti, toliko ljubezni do lepe in dobre knjige ter resničnega navdušenja za prosvetno delo med ljudstvom, da bi morali društveni člani dobro premisliti, koga postavijo na lo odlično mesto. Za knjižničarje se morajo izbirati samo najsposobnejši in najvrednejši
ter samo taki, ki čutijo res veselje in nagnjenje do tega poklica. Zakaj le pod dobrim knjižničarjem more knjižnica uspevali in pravilno izvrševati svojo nalogo.
Društvene knjižnice so za kulturno stremeč narod prav tako neobhodno potrebne ustanove kot šole. Tega sa drugi narodi tudi zavedajo, zato jim posvečajo največjo skrb in pozornost. Za dokaz, kako po kulturnem svetu visoko cenijo prosvetni pomen knjižnic, naj navedemo izjave treh odličnih ameriških državnikov. Theodor Roosevellt je izjavil: »Za cerkvijo in šolo je knjižnica največja pospeševa-teljica vsega dobrega. Nravne dobrine, ki izhajajo iz skrbno izbrane zbirke dobrih knjig, so neprecenljive. Nobena občina (fara, društvo) ne more ostati dolgo brez knjižnice.« Drugi Amerikanec, Bryan, sodi, da je »knjižnica središče, ki izžareva vedno "širši vpliv na izobrazbo, dvig in napredek splošnosti«. Mac Kinley pa pravi: »Ustanovitev ljudske knjižnice je najvažnejši dogodek v kakem kraju.« Take in podobne izjave nas že morejo brez drugega prepričati, da so knjižnice res velikanskega pomena, tako za posameznika kot za ves narod. Tudi nekatere napredne države so že spoznale pomen knjižnic, tako n. pr. Danska in Češkoslovaška, kjer obstoji zakon, po katerem so ljudske knjižnice za posamezne kraje prav tako obvezne kakor šole. Tudi pri nas bo moralo prej ali slej priti do tega, da bodo občine same iz svojih sredstev podpirale in vzdrževale knjižnice. Če pa hočemo to doseči, moramo najprej dokazati, da razumemo pravi pomen knjižnic in da smo storili
zanje vse, kar je v naši moči. Knjižnice morajo postati našemu ljudstvu življenjska potreba, prav tako kot so mu šole že postale. S tem bomo pokazali svojo kulturno zrelost in sposobnost, da sami kujemo in oblikujemo svojo usodo. Pokazali bomo narodno samozavest in ponos, da smo člani duhovno plemiškega naroda, ki zre z jasnim, bistrim očesom v svet in se zaveda svoje vrednosti ter potrebnosti med drugimi narodi.
Ljudske knjižnice so po svojem pomenu poleg šol najvažnejše kulturno-vzgojne ustanove kakega naroda in merilo njegove kulturne višine. Pisatelj Fran S. Finžgar je pribil: »Število knjižnic je zanesljivo merilo o kulturi kakega naroda.« Knjižnica po eni strani nadaljuje delo, ki ga je pričela šola, po drugi strani pa vpliv šolske vzgoje še presega, ker so njena sredstva raznovrstnejša in, kar je največ vredno, osebnejša. V knjižnici more dobiti vsakdo sebi čisto primerno čtivo, ne da bi se čutil pri izberi kakorkoli vezanega, razen po svojem svetovnem nazoru in vesti, ki pa mora itak biti najvišje merilo že pri izberi knjig, ki jih knjižnica nabavlja. V knjižnici se more vsakdo poglobiti in razširiti znanje, ki ga je pridobil v šoli (iz zgodovine, zemljepisja, naravoslovja itd.), more se pa tudi strokovno dalje izobraževati. Toda namen knjižnice ne obstoji samo v tem, da skrbi za umsko izobrazbo svojih članov, marveč tudi v tem, da goji njihovo srčno in osebnostno kulturo ter skrbi za njihovo notranjo rast. Zato mora vsaka knjižnica polagati največjo pažnjo na leposlovje, ki je njen bi-
prejl« premakne ali na ukaz »Stoj!- ustavi. Baje so posebni električni mehanizmi tako občutljivi za valovanje zraku, ki ga povzroči človeški glas, da sami sprožijo potrebne vzvode.
Po pravici povedal, -Duhovnik vpraša jetnika, naj mu po pravici pove, kaj ga je pripeljalo v ječo. - »Žandar,« odgovori jetnik.
Hitro tekoča reka. Najbolj hitro tekoča reka na zemlji je Sutled v Indiji. Izvira 5100 m visoko in Pade na dolžini 112 km »a 4000 m.
Številna družina. - V Mosulu v Mali Aziji je umrl 120 letni šejk <arab-»ki poglavar). Zapustil je 4 žene in nad 100 otrok in vnukov.
Srečni otok. Pravi raj mora biti na otočku Ho-ly Istand ob obali severne Anglije, Med 250 oto-«ni ni niti enega policaja, nimajo kina, ne gledišča. Brezposelnosti ne Poznajo, Zdravi so pa tudi, kot ribe, ker se nobenemu zdravniku ne solača nastaniti se na otoku.
Saje prej kol pozneje. Muba Urška, zdaj po po-roiu se bova takoj peljala
k fotografu, ker ne
ali
bova še kdaj tako
«'adko držalu kot
sedai k
oblekel telovnik in ker je bil truden, je hodil počasneje nego po navadi. Stopal je, kakor da šteje korake, zroč pred seboj široki njivi s še zelenim, povsod razvitim in klenim, v pokojnem večeru že zorečim klasjem. Ko je stopil preko borne, nizke in raztrgane meje in dospel na prvo njivo, se je hornjski gospodar odkril. Tako je navadno pozdravljal pšenico. Tistim, ki so se nekdaj čudili, je odgovoril: »Moj oče je tako delal, zato tudi jaz pozdravljam pšenico. Pšenica je plemenita: iz nje nastane hostija!«
Ko je po potu in nato po kolovozu prispel na Hornjo, je bilo že vse urejeno. Nasavska rdečelaska je šla domov, dekla v hlev in Glosinda v hišo. Martin je pa voz zapeljal poleg zida, konje izpregel in seno zmetal skozi vrata na skedenj.
»Prideš?« je rekel gospodar.
Stopila sta vkuhinjo, kjer je Orana že čakala.
/Vsedita se ne klop, in sicer tukaj pred mano, draga otroka, da vaju vidim!«
Prvič je izgovoril to besedo v dvojini in tako čast skazal' Martinu. Resna in nekoliko ginjena sta oba sedla z ramo ob rami. In na drugi strani mize jima je bil nasproti hornjski gospodar s prekrižantmi rokami. Gledal je v plavolasega Martina in v Nikolajevo sestro, hčerko Jakoba Ealtuen, čigar rod je
izumrl.	, ., . ,, v,, .
»Martin,« je rekel, »radi tebe sem bil tri ali stin mesece v skrbeh. Nič kaj nisi vedel, da mora biti ta kmetija tvoja. Pravil si, da boš gozdar ali gozdni čuvaj... Kolika beda! Tisti dan sem te slabo sodil. Ali še vedno nameravaš...?«	. .
»Ne,« je živahno odvrnila Orana, »si je ze premislil. Stric Leon, nikar se ne norčujte iz njega: veselila ga je uniforma in red je hotel napraviti. Saj je bilo prav.«-
»Bolje je, da ostaneš tukaj, mala! Red je hotel napraviti! Kaj ga ne delam jaz, ki gospodarim na Hornji...? No, vesel sem, da tega več ne namerava in menim, da si mu ti pomagala., da je to misel
opustil.«
»Oba sva se odločila: ne bo Vas zapustil in jaz grem z njim.«
Ob tej besedi sta zaročenca opazila, da je nekaj gub izginilo Rimcu z obraza in se je pomladil kakor stari oče, preden naredi veselje.
»Orana, ali se spominjaš tistega dne, ko si mi povedala, da si se zaročila? Rekel sem ti: ,Od mene je odvisna tvoja poroka. Ne maram, da bi Baltusova Orana in Martin imela svatbo kje drugod ko na Ovčji Horni; poročiti se morata na tisti zemlji, na kateri bosta živela! Povabil bom sosednje gospodarje od Huva do Paleževine. Ne bom štedil pri tistem slavju: nastavil bom vse sode, v katerih imam sadjevec in vino; plesali bodo v hiši, na dvorišču in na skednju. Samo dobre žetve morata počakati.'«
11. Dan za veseljem.
Naslednji dan, ki je bil četrtek, je bil določen za to, da se zaročenca «opremita», to se pravi, da si v mestu nakupita poročnih daril.
Jakob Baltus in Orana sta zarana stopila iz kriške šole. Pred vrati je stal avtomobil, ki ga je posodil neki trgovec v trgu. V trenutku, ko je Jakob zapuščal dom, je žena stala na pragu in čakala, da je po stopnicah stopil na cesto in rekla:
»Z Bogom, moja ljubljenca!«
Učitelj in njegova hči sta bila pri teh besedah že v avtomobilu. Oba sta se okrenila in Jakob se je nagnil:
»Ti bi morala z nama iti!«
4»
PraMicni in ccncnl
P$fflfa$if
944S-64402 Dia. 89,-
Čevelj iz lastina z visoko peto. — Ugaja vsled svoje lahkote.
Čevelj iz baržuna za družbo in izprehod. Eleganten kroj.
Din. M
Udoben baržunast čevelj za izprehod,
stveno sestavni del. Leposlovje je namreč v vzgojnem oziru veliko važnejše od poučnega slovstva, ker vpliva neposredno na srce in ga napravlja voljnega in dovzetnega za vse, kar je v življenju lepega in vzvišenega, Lepa povest vpliva na bralca blažilno in bodrilno: ne samo s tem, da ga za trenutek odmakne vsakdanjemu, dostikrat trdemu življenju, temveč v največji meri s tem, da ga s svojo skrivnostno, nekako čarodejno silo, ki jo vsebuje in katero imenujemo lepota, dvigne v kraljestvo duha, kjer se čutimo srečne in zadovoljne. Take sreče nam ne more nadomestiti nobena hrupna zabava in noben posvetni užitek. Lepa povest zapusti v naši duši neizbrisne sledove, napravi nas globlje, modrejše in boljše. Še po dolgih letih se spomnimo tega ali onega prizora v knjigi, kakega opisa pokrajine, te ali one srečne ali nesrečne osebe, ki jo je pisatelj postavil pred nas, kakor živo, in ki nas potem spremlja skozi življenje, kakor da je kdo izmed naših prijateljev in znancev, ki nam je prav posebno drag. V vsaki lepi povesti je nekaj posebnega, kar nas na ta ali drugi način gane, pretrese, potegne za seboj. Lepa povest pa nam vzbuja tudi razumevanje za življenje drugih ljudi, stanov in narodov ter nam krepi socialni čut. Odkriva nam pogled v skrivnostno snovanje človeške duše in božje previdnosti, ki se nam včasih zdi tako težko umljiva. Lepa povest nam slika življenje v nekem določenem redu, kakor se resnično vrši, le da nam je ta njegov red in višji smsiel dostikrat prikrit in zabrisan. Zakaj mnogokrat se nam radi dnevnih skrbi in težav zdi življenje tako razbito, vse križem razmetano in brez pravega namena, ob branju lepe knjige pa se tudi sami duhovno zberemo in notranje uredimo — in življenje se nam zopet pokaže V višji in lepši luči.
Branje lepe knjige je torej nekaka duhovna vaja, ki nas dvigne nad vsakdanjosti in nas prijetno prisili, da vsaj za trenutek obrnemo pogled vase, se zberemo in duševno zaživimo. Zakaj edino duševno življenje je vredno človeka, ustvarjenega po božji podobi.
Čudežni Balzam!
Vaš Radio Balzam sem preskusil s popolnim uspehom; zato Vas prosim 25 lončkov po povzetju za moje odjemalce. Spoštovanjem: Franc Mrak, čev mojster, Hum na Sotli, Rogatec. - Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček
K. COTIč, Ljubljana VII, Kamniška ulica št. 10/a, Vozi Čartnanov avto.
V vsako hišo »Domoljuba«!
d Čegavi so čevlji? Oseba, ki si je kupila čevlje in jih pozabila, naj sc oglasi na stojnici Pogačarjev trg, kjer prodajam kvas. — Jože Koritnik.
Nove skladbe.
Skladatelj Al. Mihetčič nam je za majnik poklonil šopek sedmih Marijinih pesmi poti naslovom: Kraljici maja. Izvirna besedila in ljubka melodija bo pripomogla, da jih bodo naši pevci s pridom uporabljali. Priporočamo!
„Kres",
list slovenskih fantov je izšel ter se je začel razpošiljati. Obsega 32 strani. Stane na leto (12 številk) 25 dinarjev ter se naroča: Uprava »Kresa«, Ljudski dom, Ljubljana.
Ako se nalezem nahoda
ali inlluence, kašlja, hripavosti, brenčanja v ušesih i, t. d., tedaj takoj vzamem za nosljanje, grgranje ter za obkladke Fellerjev prijetno dišeči ELSAFLUID. To pomaga hitro in zanesljivo. Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi takoj krče in slabost v želodcu. Pri revmatizmu, gihtu in oteklinah vsake vrste mi vedno pomaga drgnenje in pranje z Elsafluidom,
Belaite tudi Vi tako — pomagalo bo tudi Vam!
Fellerjev Elsafluid to že 3.1 tet znano narodno sredstvo in kosnietikum slano v lekarnah in vseh SS„VbP'h treovimh; po>?ku«ma stekleolOlea 6 Din, dvojna steklenica ? Din. specijnlnn steklenion JO Din. Po posti najmanj 62 Din pri:
EUGEN V. *EI,LKR. lekarnar
Stublca Donja, Elsatrg I©
NIKDAR faei,kiste imeii tak°pHietne in KOŠNJE kattrsr'ioda garantirano - domaČo
Zahtevajte te kose pri vseh trgovcih.
Meh za smeh.
Mož se ga je nabral ter ob dveh p0. noči prilomastil domov,
»Sram te bodi, da ob dveh prihajaš domov iz gostilne,« je vpila žena nad njim, On sc je hotel zagovarjati. »Saj je vendar šele enajst ura.«
»Dve je, nikar ne ugovarjaj, poglej na uro.«
Pa je odvrnil potrto: »Lepa žena, ki uri več verjame kot pa svojemu možu,.
Sodnik: »Natančno vem, da sle baš tako izvršili vlom, kot sem vatn zdaj navedel.«
Obtoženec: »Žal da ne, gospod sodnik. Prihodnjič bom pa poskusil vašo metodo uporabiti.«
Silno suha in koščena gospa je stopila v mesnico rekoč: »Ampak, ^erajšnje meso je bila pa sama kost in koža. Moj mož kaj takega ne more in ne mara videti.«
Mesar: »Čudno — kako to, da je — vas vzel?«
Pojasnilo. Tujec: »Kako visoka pa je ta-le gora?«
Domačin: »Tega pa ne vem. Vprašajte kakega turista.«
Prikupljivo. »Ne, letos ne bomo nobenih prašičev redili pri nas. Raje si vzamemo letoviščarje, s temi je manj opravka in pa večji dobiček imaš od njih.«
V letovišču. Najemnik: »Le kako morete imeti svinjak poleg vašega stanovanja? Prav gotovo to ne more biti zdravo,«
Posestnik: »Pri nas še ni noben prašič zbolel.«
Jabolko ne pade ,.. »Veš kaj, sinko moj, mesto da bi vedno le od mojega žepa živel, bi si pa končno le sam kaj prislužil.«
Sin: I seveda, papa, saj samo čakam na prihodnjo svetovno vojno.«
Močna družina: »No, Zatratar, kako močna pa je vaša družina?«
Kmet: »Če skupaj potegnemo, pre" tepemo vso vas.«
Pes. Vandrovec se je bližal hiši ter opazil velikega psa, ki ga je sumljivo meril s svojimi sovražnimi očmi,
»Le stopite bližje!« je dejala gospa vandrovcu.
Vandrovec: »Ali pes ne grize?«
Gospa: » Ne vem, šele včeraj sem ga kupila in zato bi ga prav rada p«12' kusila.«
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki,.Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Pošljite nam takoj Vaš naslov 1 Dnevno Din 200'—, 300'— in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. »TEHNA« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.	Hrpnra sPrejmem.Ko-UGEilSB privec, sedlar, Loški potok.
	Učenca p.fteni,h.sla* rišev, ki ima res veselje do kovaške obrti sprejme Ivan Meden, Rudnik pri Ljubljani.
Manjša hiža preselitve takoj proda. Ferdo Laznik, Radeče.	Vajenca nikaS?™- jaštvo za fina dela sprejmem takoj, Jože Jane, krojaštvo, manu-faktura, Senično 5, p. Križe na Gor,
Vajenca vobt\rfP mem takoj. Ivan Pe-ternel, krojač, Preska 37, p. Medvode.	
	SpecBPija ® ® prSS točki Ljubljane z inventarjem radi odpoto-vanja takoj naprodaj. Naslov pod štev 5251.
Čevljarski »alenec se sprejme z vso oskrbo Dermastja Fr., Dravlje št. 85, Št. Vid nad Ljubljano.	
	Pailteli za čiščenje žita rnjncij novejše vrste na 10 sit, dobro delujoč, inčevljarski šivalni stroj v dobrem stanu se ceno proda. Naslov pri upr. Dom. št. 5252.
Čevljarski pomočnik se sprejme za boljša dela z vso oskrbo v hiši. Travnik, Trebnje. Šteparica vežbana z vso oskrbo. Travnik, Trebnje.	
	Prodam Z%°rTrl jev iz A. Ž. panjev same prvovrstne gorske čebele. Vprašati z navedbo cene na Jakob Krmeli, čebelar, Mlaka, p. Poljane n. Šk. Loko
Vajenec, 'X v£ev- ljarstva, se sprejme tudi z vso oskrbo, dobro vzgojen. Travnik Fr., Trebnje.	
	Mesarskega vajenca poštenih starišev sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod štev. 5272.
Rencli ,eieč• 24 obra_ 0B|»elJ len in mlatil- nico na' tribo, dobro, cena 2500 Din, prodam radi elektrike. Franc Eržen, Okroglo št. 10, p. Naklo, Gorenjsko.	
	Mesarskega vajenca sprejmem takoj, Josip Musar,' mesar, Ljubljana, Sv. Petra c. 61.
J«r- V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
pyatj rdežim rokam
razpokani in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščobe prosta krema »Leo-, jt; daje rokam in obrazu ono belino, katero . vs'aka odlična dama želi. Posebna prednost kreme »Leodor« je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme >,Leodor« je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladnem jutru utrganih vijolic in šinarnic brez onega slabega mošusovega vonja, ki odbija odlične ljudi. - Cena veliki tubi Din 14-50, mali tubi Din 9—. V učinkovanju jo podkrepi Lcodor-toaletno milo, cena komadu Din g■_. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont proizvode, — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino lomot ne zalepiti), dobili boste brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. — Tvornice Zlalorog, Oddelek Chtorodont, Maribor.	57
Kdor rabi vreče hUPl |lit H«|-Cfinaeje pri tvrdki:
Mirko Mlakar
• Ljubljana - Slomškova ulica št. 11
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
»Včeraj sem bila pri zobozdravniku.« »In zob 5e boli?« »Ne vem, ker sem ga tam pustila.«
Žena (pozno domov prišedšemu možu): »Grdoba. Ne morem te videti!«
On (natrkan): »Malo počakaj, takoj napravim luč.«
Keuači!
Najboljši trdi in mehki kuhs in hODSŠki preensg Vam nudi DfUžba ,|,rf.ai Uub||M
Dunajska c. 40. Telefon S
REUMfl-IŠIRS
se ozdravi s pravočasnim zdravljenjem v kopališču Pi-styan ali doma s pistyanskim blatom ali izgotovlieno oblogo ikompresom'. Brezplačni
opis in informci e : L. SCHREIBER - ZAGREB, Strossmayerov trg 1/11,
Prava pot,
fei' vodi do ozdravljenja živcev!
Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabo pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote
osvobodili vseh takih bolezni.
V t "j brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušn jah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur
popolnoma zastonj.
Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeli neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih m kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, mi piše, popolnoma brezplačno in franko ono poučno razpravo, Zadošča dopisnica i
Ernst Pasternacfe, Berlin S. 0., Michaelbirchpiatz 13, flbt. 31?.
hi na:
ako 1 ras te nove čevlje, a Vaše zadovoljstvo Je lem večjo in trajneje, čo so Vaši Če v. ji res dobri in trpežni' Tako Vam nudi samo industrija čevljev Stermecki v Celju. O tem se lahko uverite, če zahtevate taUoj novi katalog: z več tisoč sli kami, katerega prejmete popolnoma brezplačno.
Čevlji iz kravine Din 149, telečji 170. boks 178, Sevro 290, gorski 186, lovski 243, goizerji 259, Športni 343, sandali 80, 88. polčevlji 185,140. Kavno-tako velika izbira dečjih, dnmskih, platnenih, kopalnih in telovadnih čevljev. Cene nizke in kakovost toljSa kakor kjerkoli.
Industrija čevljev
R. Stermecki, Celje it. 19
Dravska bauovina.
1 ZAHTEVAJTE CENIK | GRATIS IN FRANKO!
i A
BIRMANSKA DARILA
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE. - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI
ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO!
Birmanske ure za dečke od Din 44'— naprej.
Birmanske zapestne ure, srebrne od Din 152-14 karat zlato od Din 296 — naprej.
naprej.
Srebrne vratne verižice (Coliier) od
Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Coliier Din 85'— naprej
od 8
J
Preklic
Podpisana Kregar Katarina ml., Dobrunje 24, prekličem kot neresnično in obžalujem vse, kar sem govorila žaljivega o Anžič Jožetu iz Dobrunj št. 21, Zahvaljujem se imenovanemu, da je odstopil od kazenskega pregona.
Kregar Katarina, posestnice hči.
tudi novega patenta »Flugs«, SRPE in drugo poljsko orodje kupite najboljše pri JOSIPU JAGODIČU, Celje, Glavni trg.
Kos^
Kovači! Na'ceneiši koks
100 kg Din 85 — Pri večjem naročilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLIMARNA.
L Nikiil
Ljubljana, Mestni trg 15
Na malo DCf lilfti Na vellho
ustenovlieno 1839 Teielon 2282
Edino najboljši	SjlOjl lilipleUlili ŠVit.
„Dubied stroji ter kolesa
mi rodbino, obrt in industrijo so le
lo$. Pefelinca
firllzucr, Adier
Najnižje cene! Tudi na obroke!
(.{ubllana
blizu Prešernovega spomenik«. Pouk v vezenju brezplačno. neVtef.l a jarancija.
vTvsako hišo Domoljuba!

m
m
h
N N
Ljudska posojilnic
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
obrestuie hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din.
N K
M ¥< ti N N N
M
M
lidajstelf: Dr. Franc Kclovec. 1»
Urednik: Joto Ko&iiek,
Za Jugoslovansko tiskarno: