SA NEKAJ KOT aa dan dobivata ClTAJTE, Ki. - TABODA" "MOST NA DOM in praznikov) ZANIMA No. 141 — štev. m-ffl % List slovenskih delavcev v Ameriki. CteM Matter September Zith IMf at tbe Port Office at Now York. N. Y„ omt« Art of CongroM of Marek BHL 1819. AWAM HAlf WOH... ------ " VOLUME Lm. — LETNIK TJTT. O - NEW YORK, FRIDAY, J ULY 20, 1945 — PETEK, 20. JULUA, 1945 Telephone: CHelsea 3-1242 TRUMANOVA POLITIKA: POMOČ ZA POMOČ Predsednik Truman je na tretjo sejo konference prinesel največjo ponudbo v zamenjavo za pomoč v vojni na Paciffk.'— Amerika je iz svojega velikanskega narodnega bogastva pripravljena žrtvovati tri biljone dolarjev, samo da je vojna z Japonsko koli- EXTRA WAR BONDS kor najcenejša in končana v najkrajšem času. Maršu L Stalin in premier Churchill sta se prepričala, ua je Truman velik trgovec na strogi podlagi: tla ti in vzeti. Navzlic strogi cenzuri je dovoljeno povedati. du je politika predoednika T ruma na naslednja: Združene države ne bodo razmetale svojega ogromnega nmterjalnega bogastva, ue da bi v zameno za to kaj dobile. Kakega gospodarskega bremena ne bodo prevzele brez kakih koncesij z druge strani. Predsednik pa nima nikukega zanimanja do kakih koncesij v blagu ali gotovini, ker kaj taki^gu Evropa sploh nima. Mesto tega želi ameriško ma terjal no bogastvo K vezat i s položajem Združenih narodov in tudi Rusije. In najboljša smer je ona, ki pelje do najhitrejše zmage nad .Japonsjko. Predsednik Truman je veteran iz prve svetovne vojne in dobro pozna strahote vojne, zato si je nadel kot svojo najvišjo nalogo skrbeti fca to, da bo vojna na Pacifiku čimprej končana. Truman je pripravljen pomagati v preobno-\rtvi Evrope, toda kakega velikega gospodarskega bremena ne bo prevzel brez kakega primernega povračila. Vsi podatki, ki »o prtštt skozi strogo cenzuro, pa kažejo na to, da bodo v vojni z Japonsko prišli presenetljivi dogodljaji. Prav gotovo je kaka zveza aned razgovorom 'kitajskega ministrskega predhodnika T. V. Sunga z maušalom Stalinom in med razgovorom predsednika Trumami s Sungom nekaj dni prej v Washington«. Časnikarskim poročevalcem na konferenci v Teheranu in Jalti je bilo strogo zabičano, da ne smejo ničesar poročati o morebitnem vstopu Rusije v vojno proti Japonski. Toda sedaj je očito, da je največja želja predsednika Tru- mana, da je Japouska poražena in največjo pomoč k tej zmagi more na ta ali oni način dati samo Rusija. Kako daleč bo mogoče Rusijo pridobiti za pomoč v vojni proti Japonski, časnikarji ne bodo smeli poročati. O vsem tem ruska delegacija stroko molči in 'kar so časnikarji dosedaj o tem izvedeli, je prišlo iz ameriške in angleške st inn i. Predsednik Truman je včeraj maršalu Stalinu in Churchillu na čast priredil velik banket. Tekom 'konference bosta tudi Stalin in tliurčliill priredila sličen banket. Izza 'kulis konference je prišlo sporočilo, da se renin o vsak dan posvetujejo državni tajnik James P. Byrnes, vnanji minister Anthony Iklen in vnanji komisar Vjaeeslav M. Molotov. Vsak dan se sest a ne j o ob 11 dopoldne in izdelajo dnevni red za prihodnjo sejo treh velikih. Ravno tako je prišlo skozi '-konferenčno tajnost sporočilo, da se sedanja konferenca ne Ikj imenovala potsdamska. temveč berlinska konferenca, kot se prejšnje imenujejo jalUka, ca«ablan£ika, teheranska, qm*beška in washing-tonska konferenca. Vsi delegati so mnenja, da ue bi bilo primerno, če bi se konferenca imenovala po predmestju velikega mesta. Minister Kden je imel v gostili državnega tajnika Byrnesa in vnanjega komisarja Molo-tova in nekaj ruskih častnikov. Eden je bil pred svojim odhodom v Berlin bolan, toda sedaj izgleda »popolnoma zdrav, toda navzoč ni bil na bartketu, ki ga je za Stalina in Churchilla priredil predsednik Truman. Meti drugimi ruskimi gosti je bil na banketu tudi ni ski uradni tolmač V. N. Pavlov. Admiral Halsey išče japonsko brodovje Admiral Halsey ima zelo težavno delo v japonskih vodah. Njegova naloga je uivčiti še preostale japonske bojne ladje, toda jih ne more najti., Poročila admirala Nimitza DVAJSET LET NEMŠKE OKUPACIJE Na svoji drugi seji v Pots-daimi v Nemčiji, so veliki trije razpravljali o zavezniški o-kupaoiji Nemčije, 'ki naj bi trajala 10 do 20 let. Vse, kar je mogoče izvedeti o poteku konference, pride iz ne urudndli poročil, »ki med drugim tudi pravijo, da konferenca poteka v prijateljskem ozračju. Do desetih zvečer v sredo, niti ni bilo dovoljeno oznaniti, da so imeli drugo sejo. Dodatno je bilo poročano, da se bo (konferenca zelo zavlekla, mogoče tri tedne. Kar se tiče dolgosti nemške okupacije želi 'Rusijo dolgo o-ku pačijo, da se bodo zavezniki prepričali, da Nemčiji ne bo dana nikdar nobena možnost, da bi napadla svoje sosede. Predsednik je v {rredo obe-ilo tedaj 49 ladij. KITAJCI IMAJO USPEHE Kitajci se z velikim uspehom bojujejo okoli K weil i na, ki bo moral kmalu .pasti, in približali so se močno utrjenemu liaiig-čovu na 55 milj. Poročilo naznanja, da so Kitajci zavzeli PukiaiLg, sredi Ce-kijang province ter so dobro napredovali proti pokrajini, ki jo tvori trikot Šanghaj, Nanking in Ilangčov, kjer Japonci že dolgo pričakujejo zavezniški vpad. K vej lin je že skoro popolnoma. obkoljen in v t«-ku so silno vroči boji in kakor naznanja general Tang En-po, 1k> .mesto v kratkem padlo. Vidijo se že znaki, da bo sovražnik mesto zapustil. V lviaugsi (provinci se Ja-ponci pripravljajoča se umaknejo čez reko Kail la najbrže proti Nančaugu, 1J0 milj jugovzhodno od Hariffova. Neko poročilo tudi pravi, da se Japonci umikajo v provinci Ivvan-tung proti severovzhodu. A' iPukien provinci, zapadno od Formoze, kjer so se Japonci izkrcali 30. junija, še vedno d i že Juiihsiao in skušajo razširiti svojo zavzeto pokrajino. -. - Nemci bodo vise i Kot pravi neko poročilo iz Freisinga v Nemčiji, sta bila dva nemška policista obsojena na smrt, štirje pa so bili pred tuneriškim vojaškim sodiščem oproščeni obtožbe, da so ubili sicer naznanjajo, da so njegovi letalci izsledili nekaj bojnih ladij v Jokosuki v tokijskem zalivu. Aeroplani so ladje takoj napadli, toda vsled slabega vremena niso mogli dognali, kak uspeli so dosegli. Kakšne ladje so letalci našli. Nimitzovo poročil one pove; morejo biti ladje od spremljevalnih nišilcev do oklopnic. Po cenitvi mornariškega urada imajo Japonci še štiri oklapni-ce, dve moderni in dve stari; nekaj matičnih ladij za aeroplane, okoli 30 rušilcev in nekaj križa rk. S takim brodovjeni se Japonci ne morejo drzniti spustiti se v boj z združenim ameriškim in angleškim vojnim brodovjeni. Ovirati pa morejo zavez-] niški vpad na otoke, bodisi s skupno silo ali pa posamič. In] Japonci priznavajo, da jih l>o-l do porabili tako. toki Honšu, Šikoku in Kiju-šu. Admiral Mitscher je zasačil večino japonskih bojnih ladij na tem kraju 21. marca in njegovih 58 ladij je poškodovalo 15 do 17 japon. ladij. Od tedaj se skrivajo. 2. Ob zapadni obali japonskih domačih otokov. Ameriške ladje še niso vdrle v Japonsko morje in tamoš* nje obrežje ima mnogo zelo dobrih pristanišč, kamor pa po- izvedovalni aeroplani ne dosežejo. 3. Na zapadni strani Japonskega morja ob korejslki obali. Do -tam mornariški aeroplani z Okinawe ne morejo poleteti. 4. Ob obali Rumenega morja, ki se razteza od Koreje do Da ire na v Mandžuriji. Ker zavezniški aeroplani in bojne ladje napadajo domače japonske otoke, eo Japonci svoje bojne ladje najbrže po-bbslali proiti Aziji, kjer l»odo okušali preprečiti zavezniški vpad. Bombardiranje štirih japonskih mest Nad 600 superbombnikov B-29 je včeraj v jutranjem mraku napadlo štiri japonska mesta in na nje vrglo skoro 4000 ton bomb. Največje zračno brodovje, ki je bilo kdaj poslano, je pol-Admiral Halsey hoče sedaj drugo uro bombardiralo mesta dognati, kje se skrivajo te la- Hitači, Coši, Fukui in Ukazali je in morejo biti v naslednjih ki na Honšu otoku ter je tudi štirih krajih: (bombardiralo na Amagasaki 1. V Inland morju med o- petrolej, naprave blizu Osake. TRDOŽIVA BOJNA LADJA "NEVADA" Stara oklopnica Nevada, ki .je šla skozi dve vojni, je dobila poškodbo od samomorilnega aeroplana in od obrežne baterije na Okinawi je bila petkrat zadeta, pa je še vedno ostala v boju. . Oklopnica Nevada je sedaj zl drugimi bojnimi ladjami, ki razbijajo vojaške naprave na Okinawi. Mornariški urad je naznanil, da je ladjo zadel kamikaze aeroplan 27. marca. Ubitih je bilo 10 mornarjev in en čast-nilk, 30 pa jih je bilo težko ranjenih, bila Nev nekega ameriškega vojaka, ki. štirih urah. od katerih jih je pet zadelo oklopnico. Pri tem sta bila dva mornarja ubita, osem jih je bilo težko, osem pa lahko ranjenih. Iskušeni topničarji Nevade so oddali 71 strelov iz 14-palč-liili topov in ko je bilo streljanje končano, je obstreljevana Navzlic poškodbi je| pokrajina, kot pravi morimri-ada zopet v boju v ^ uradi Ogledala !kot kamno- se je s padalom spustil iz gorečega bombnika na tla v decern bni lanskega leta. Albert Bury, policijski načelnik, ki je priznal, da je u-kazal vstreliti T/Sgt. Donalda TjCv Heima iz Baltimore, Md., je bil obsojen na vislice skupno s ]>olicistom AVilhelmom Haef-nerjem, Ivi je priznal, da je od-. aprila, ko j«* bombardirala japonska letališča, je. na njo pričela streljati obrežna artilerija. Nevada, ki je razbila najmočnejše utrdbe, ki so jih Nemci zgradili v Normandiji, v Cher-bourgu in v južni Franciji, je razbila sovražno baterijo v 18 minutah. Tekom boja je sovražnik oddal kakih 24 strelov, UNIČENJE UJETNIŠKEGA TABORIŠČA Goebbels ni imel kopitaete noge Hans Goebbels, brat nacij 4kega propagandnega piinifitra dr. Joeepha Ooebbelsa, ki je sedaj zavezniški ujetnik pravi, da njegov brat, kot je bilo splošno domnevano, ni imel korpitaste noge, (temveč si jo je nekoč zvil, zdravnik pa je ni pravilno naravnal in je od tedaj odo «voje življenje šepal. lom ]x) enotedenskem streljanju. Poškodbe Nevade so bile popravljene čez noč in oklopnica je bila prihodnje jutro zopet v boju. v Tekom zahrbtnega japonskega napada je bila Nevada v Pearl Harborju, pa četudi je bila poškodovana, je bila edina oklopnica, ki je še mogla odpluti iz pristanišča. Popravljena je bila v ladjedelnici Pu-get Sound, Wash., in se je vrnila še pravočasno, da je pomagala osvoboditi Aleute v maju 1943. Pozneje je bila zopet predelana in je odšla v evropsko vodovje v aprilu leta 1944 in je pomagala pri vpadu v Normandijo. Proti koneu lanskega leta je odplula na Pacifik, prej pa je bila še popravljena v ladjedelnici v Norfolk, Va. Napadeni pas se razteza na razdaljo 310 milj čez sredino Japonske in ima 327,000 prebivalcev. Oocsi ima 01,000 prebivalcev in leži ob pacifiški obali Coši otoka 60 -milj vzhodno od Toki j a. Na otoku pridelujejo največ žita na Japonske in nalove tudi velik množine rib. Ilitači je mesto z 82,000 prebivalci in so ga že bombardirale tudi bojne ladje, med nji-aui tudi mogočni oklopnici Iowa in Iving George V. Japonski radio že nekaj dni opozarja prebivalstvo, da bo treba zaradi razbitih železnic lin cest zmanjšati živilske odmerke, ker živil ni mogoče raz-važati. Uničenje Cošija je zavezniško zračno poveljstvo sklenilo, da so uničene velike zaloge žita, zlasti riža in da so razbite železnice in ceste, da žita ne bo mogoče razvažati. Na Coši otoku pa je tudi velika ribja industrija. V pristaniščih so velika ribiška brodovja, na obrežjih pa tovarne za predelavanje in konzerviranje rib. Po glavni Sobu železnici vozijo poglavitni živež v Tokio in na razne kraje proti severu in zapadu. Fukui leži na zapadni strani Honšu otoka in ima 100 tisoč prebivalcev. V mestu ji* mnogo tovarna /ta. razne dele za aeroplane, za električne priprave, za orodje, železne in gumijeve izdelke,V kemikalije in predilnice. Otkazaki, ki ima 84,000 prebivalcev, je zadnja leta zelo narastlo ter je prevzelo nekaj industrije iz Nagoje. Bombniki so tudi med Honšu in Koreo potgpili v s bedo 11 tovornih parnikov, Prisor v Nemčiji, ko bo Angleži zažgali in uničili neko ujetničko taborišče, kjer so b£Q mučeni nasprotniki nacizma in jih je tudi mnogo pomrlo. KANADSKO MUNICJSKO SKLADIŠČE V OGNJU Poročilo iz Halifaxa na New Found laud v (Kanadi naznanja, da je nastal požar v bližž-njeni munioijsdkem skladišču vojne mornarice, da je nastalo več velikih razstrelb in da se je moralo na tisoče ljudi izseliti iz svojih domov. Associated Press poroča, da je bila velika nevarnost, da bo požar dosegel skladišče, v 'katerem jfc 50,000 globočhiskLh bomb, toda proti jutru je po žar pojenjal. Petrolejske naprav© V na Borneo zavzete Avstralci na Borneo so včeraj napredovali pet milj in so zavzeli velike petrolejske naprave Sambodža iia vzhodu Bornea. Naprave so 28 milj severovzhodno od. Balik Papa-na in z bližnjih petrolejskih polj so dobivale petrolej čistilnice malo višje proti severu, ki pa so sedaj porušene. Koben vlak ne prihaja v mesto in noben is mesta; vsi par-ni ki so pobegnili is pristanišča. -ttJUAS ttA30PA"-»NEfT 1'jQRgL FRIDAY, JULY 20, 1945 V8TA»0VLJEN L. IBM Glas Naroda CTOICB OF THE PEOPL*") 99 Owned and Published by Slovenie Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakser, President; Ignac H tide, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Flftot of business of the corporation and addressee of above officers: ait WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. 62nd Y E A B **GUt Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. « Subscription Yearly 97. Advertisement on Agreement. T.A CELO LETO VEIJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAV? IN KANADO: •7.—; ZA POL LETA —93.50; ZA ČETRT LETA $2.—. •__ZA JUGOSLAVIJO —.98.— LETNO; »4,— ZA POL LETA "Otaa Naroda" lahaja vsaki dan izvzema soboto, nedelj in praznikov. -tiLAS NAHODA." 216 WEST I8th STREET, NEW YORK IL N. i. CHelsea 9—1242 IGNAC MUSICH, Brooklyn, N. T. PISMO IZ KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA Danes 14. julija, je prejel pismo od svoje žene moj brctt Frank Musich in se glasi: Tajni povzročitelji svetovnih vojn Dve svetovni vojni tekom ene generacije pomenja kar "dva svetovna škandala in radi tega se je splošna javnost ž«* po prvi svetovni vojni začela zanimati za one ljudi, katere je smatrati pravim povzročiteljem vojne. Uradna poročila glede izgub človeSkili življenj so običajno objavljena kmalo potem, k« se ta aH ona vojna konča, toda poročila z ozirom na imena ljudi, ki so povzročili vojno, ee nikdar ne objavljajork kajti imena teli ljudi ostanejo za vedno uradna trgovinska tajnost. tf žalosti; leži v Vodieah, naj Tekom prve svetovne vojne je svetovna ja^iost dol žila ^ ^ ^ ^ ^ ^ m dokazovala, da so tedanjo vojno povzročili nemški cesar cajedno z svojim zaveznikom—avstrijskem cesarjem, kakor tudi bolgarskim kraljem in turškim sultanom, kateiih namen je bil povečati "svoja" cesarstva, kraljestva na račun svo- Prenzlan, i 30. maja, 1945 Preljubi mož: Najprvo Te prisrčno lepo pozdravim. Poglej na zemljevid, ka'ko daleč sva midve z Anioo (liči, 100 kilometrov od Berlina. Gestapo naju je aretiral 11. marca 1944. Bili sva v kacet lagerju do 22. aprila v Oberswaldu. Na povelje Nemcev smo se morali umakniti pred rusko fronto. Osvobojeni smo bili 2. maja ob sedmih zvečer. Za nas se je pričelo novo življenje. Prej tako lačne, imamo ipa dovolj za jesti. Želimo še to, da bi prej ko prej domov prišle. Radovedna sem, če je naš Ivan živ, če še živi. Z žalostnim srcem Ti naznanjam, da je naš Mirko padel 28. januarja, 1944. Ne morem Ti popisa we m ati k sutmr wauin too Ar with moo- y l* ATI If (US- 4 bm'f tll|h» Mhrvfv, Kxtri RAZGLEDNIH «U f*r Nfhtliif I ozira na tiste, ki so plačali ta- I |1ta viamlrn rvnn n o a nirvro biti tudi neikje med to nesrečo, če je še živ. Namesto venea, na grob svo-jfoo visoiko ceno, nas more drža-jemu sincu 'Mirikotu, je Frank ti v nasprotjn, kar se tiče po-■daroval $50, za pomoč v stari! moči. Mislimo — vsaj malo, domovini in družina I. Musich j vsaj enikrat brez pridržka in brez sebičnosti. Ali hočemo vleči iz revščine •prestiž in slavo? Nam je lahko; oblečeni akoro po svoji volji. Nasičeni vsaik dan. Varni $10 za isti namen namesto venca na Mirkotov grob. To bom oddal pri prihodnji seji blagajniku. Tako in take nam bodo šle IZOBILJE IN POMANJKANJE MESA novice v tisoče in tisoče sluča- vsako uro in prilično zdravi, je v. Nekateri se boje pisati do« V takem slučaju ali položaju, mov, ker se boje novic, take vrste. Ana je podomače Keško-va Ana, iz Loke prt Mengšu. Ravno včeraj sem čital dopis nam je kaj lahlko zbirati in izmišljevati kako in kaj. V takem stanju nam je mogoee svetovati in barantati kdo bo potegnil !ka nam je usoda. A upajmo na iMjljše. Frank, če si Ti še živ, mogoče se zaceli rana mojega srca. Ali si dobil od mene po- jih sosedov. Nasprotniki teh cesarjev in kraljev itd. katerih ^t(). jaz S(nil Ti pisala po Ru- Ejb . jreslo je bilo "boriti se za varnost demokracije", so bili—ru-eki car, angleški kralj in cesar Indije, japonski mikado in italijanski kralj. Ti, izredno čudni in prav nič demdkratčni ljudje, so se toraj borili in vojevali xa demokracijo in sicer v družbi predsednikov Zjedinjenih drŽav in Francije. Nemški cesar je umrl v juniju, 1941, in tedaj mu je fcewvorski list "The New York Herald-Tribune" posvetil članek, s katerim mu je na naslednji način oprostil vse njegove grehe kot povzročitelju prve svetovne vojne: "Pozabiti pokojnega nemškega cesarja Viljema II, kot 'najbolj osovraženega človeka na svetu, bi pomenjalo, da je Met pozabil dejstvo, da je bil pokojni cesar trikom tedanje generacije najmogočnejša pojava v tedanji Evropi, za kar se je imel zahvaliti svoji lastni osebni vplivnosti. Leta 1918 je pri nas in drugod nastalo geslo "Hang the Kaiser", kajti tedanji svet je pripisoval vso krivdo za tedanjo vojno le njemu. l>andanašnji nam je pa znano, da je bil on le sokrivec, ne pa povzročitelj tedanje vojne." Kmalo bode poteklo enaintriedeset let od kar se je pri čela prva svetovna vojna, in telkom te, primeroma dolge dobe, naznanila je "New York Herald-Tribune" le enkrat vsemu svetu, da pokojni Viljem XI bil povzročitelj tedanje voj ne, dočim imenovani list še vedno neče objaviti imen onih Jjudi, ki so v resnici priredili in potem tudi povzročili prvo svetovno vojno. Vsemu svetu je tudi znano, da kaiserjev bivši desetnik, Adolf Hitler, ni imel ničesar opraviti z prireditvijo prve svetovne vojne; kljub temu so pa gotovi krogi priredili in potem povzročili drugo svetovno vojno iz istih razlogov, kakor prvo. Pri tem so le preinačili vojno geslo, tako, da so geslo prve svetovne vojne, ki je bilo *'proti carizmu", spremenili v geslo — "proti boljševizmu". Italijanski kralj, ki je bil nekaj časa tudi cesar A besi-nije, bi lahko javnosti naznanil imena ljudi, ki so priredili in potem povzročili prvo svetovno vojno, 'kajti mali italijanski kralj se je tedaj "boril" proti nemškemu cesarju, dočim je tekom sedanje svetovne vojne bil na strani Hitlerja proti ostalemu svetu. Radi tega on prav dobro ve, kako se je priredila druga svetovna vojna in kedo je — plačal vse potrebno za to prireditev. Tudi tedajni mikado Yoshihito, se je boril tekom prve svetovne vojne kot naš zaveznik proti Nemčiji, dočim se je njegov sin, Hin/liito, izneveril svojemu očetu ter se pridružil Hitlerju v drugi svetovni vojni. Ako bi denar zamogel v resnici govoriti, potem bi denar lahko povedal komisiji, ki preiskuje vojne zločince, vse tajnosti in podrobnosti o vzrokih, čemu prireditelji in povzročitelji svetovnih vojn nastopajo le pod tajnimi imeni — kot: imperija lizem, kart H in monopol . . . Krivdo za vsako vojno ne moremo "očitati" Mr. Imperijalizmu in Mr. Kar-telii, kajti ta dva nimata oči. Toda imperijalizem in karteli imajo na razpolag** zlato in vse drugo, kar je potrebno za prireditev in končno povzročitev vojne. Cesarji in kralji bodo izumrli in tudi Hitlerji bodo za 1 «*dno zginoli, — toda sistem iiuperijalizma in kartelov nikakor ni odvisen od po«ebnih osobnosti v fizičnem pomenu besede. Cesar Viljem ni imel prav ničesar opraviti z drugo svetovno vojno, toda denar rodbine Hohenzoliern je kljub temu vpljival na prireditev sedanje vojne. Ako bi nemško ljudstvo takoj po prvi vojni prevzelo vse imetje njegove rodbine, kakor tndi vsa imetja Kruppov in Thyssenov, potem bi slednji v letu 1932 ne Hi mogli najeti Hitlerja, da pripravi in priredi drugo svetovno vojno kot njihov pokorni sluga. Nekako pred dvema tednoma so radio-postaje in dnevni čaftopisi naznanili, da je nemška vojna industrija ▼ tako i*-bornem stanju, da za more tekom petih tet izdelati dovoljno kol k i no vojnih potrelnščin za pričetek prihodnje svetovne voj ne, potom katere bode Nemčija lahko še enkrat poskusila zavladati ia tudi vladati vsemu svetu. Nemška vojna industrija M^e Iž9d wnxm ''^auuflvafc'i tel* ako radijske družbe, dečem Križu, (i pisem, pa nisem dobila nobenega odgovora. Dobila sem zadnje pismo 28. julija 1941. in nato še eno karto, .30. januarja, 1942. Kako dolga leta so bila odkar od tebe ni pošte. Midve z Anico sva John Rakeffa, ki je tudi iz večji konec Časti. Ali doma ni Loike pri Mengšu. Spominjam' tako lahko. Naši ]x>ložaji se se ga, kot drugih, ki so kaj radi zahajali na zavrte, posebno ob nedeljjili, in na koncu Novakovega poda ali pa za Vr-»banovo mejo. Jaz sem bil takrat še otrok, toda jih še danes vidim v spominu. Vse tiste, !ki so po večini odšli preko morja. Barčenkove, Vavpo-ve, Blatževe, Mrharjevega Jan lie vjemajo z onimi tam in ce mi še talko trdimo, da je to bolj potrebno, kot ono, ho />ohioč nctifhoJj potrebna onim. Nam je navidezno najbolj potrebno, <1; se ribamo med se)>oj in eden je bolj kiHnš»ten, kot drugi. U-šel je od tam in zdaj tukaj kritizira. Zakaj? Zato, ker ni i-mel poguma, kot ga je moral Iz vseh krajev naše republike prihajajo pritožbe, da (prebivalstvo nima dovolj mesa na razpolago za svoje dnevne potrebe, toda z takimi poročili se vladina organizacija, ki je znana pod označbo O. P. A., ne strinja, ter smelo trdi in zatajuje, da je na razpolago sedaj ravno toliko mesa za dnevne potrebe prebivalstva, kakor ga je bilo tekom zadnjih predvojnih let. Temu pa imenovani urad pristavlja, da ljudje, kateri si pred vojno niso za mogli privoščiti obilo mesa, sedaj, ko zaslužijo obilo denarja, si privoščijo tudi obilo mesa — saj po dvakrat na dan. In to je po mnenju imenovanega u-rada, vzrok sedanjemu pomanjkanju mesa. Tej izjavi imenovanega urada pa naša javnost nikakor ne more verjeti, kajti znano je, da četa, Mlinar j eve, ter dnige, ki "neti tam delavec in kmet, ki so nekateri ostali doma. Tam' «ta se ltorila proti premoči in so po cele nedelje popoldne bližali in fucali, ter brisali roke. danes se pa tistega, ki je ostal tam in vstrajal, boril in umiral. so jo imeli za ubijanje časa ob nedeljah popoldne. Ko sem šel v Ameriko, mi je njegov oče naredil ščetko za čevlje in •zdrave. Želiva tudi Tebi, da bil j« še danes, čeprav je že bil zdrav in srečen in da bi sel'^1"^ četrt poletja od takrat, že skoraj videli. Ali si še pri! J«, J™ez jih je znal narediti NacetuT In kaj njegova druži-|tako, da so res služile, pa naj na T Pa Ana in družina, so sreč- si bo za glonc ali pa obldko. tni, ki so Skupaj. Vse lepo po-1 Ko sem prišel ponjo, si je po- tegnil po košatih mustačah in me je pogledal vneto, ter pristavil: "Boš pa še mogoče nagega Janeza kdaj srečal tam." Kdo si tam predstavlja kako prostorna je Amerika. Ob od- zdraviva. Sprejmi lepe pozdrave od vseh skupaj in tople poljube, posebno pa od mene Tvoje zveste žene Ane. Pripis: Smo v srbskem lo- n , .j i. • i uiv^iviun I* Aiuiciina. v" garju. Sedemnajstega julija bo * ' .... ? , j i j -i ..hodu .ponavadi vsa mislijo ze eno leto, kar sem zadnjikrat} r domov pisala, nato nismo smeli več pisati. Težko sem dobila papir; znamke nimam, nevem ali bo komanda kaj prispevala; ali bo šlo brez znamk. dobi mnogo mesa za svojo dnevno porabo, potem ga gotovo kupi na podtalnem trgu. Urad j*ati ljudje, dobe isto število odmerkov in točk za svoje dnevne potrebščine. :— Ako ipa kedo do it." O. P. A. seda i trdi, da bode vsaka }»oedina oseba dobila po 115 funtov mesa na leto, toda odgovor na to -je: "Try and VELIKI BANKOVCI denarja vjjo plačevanju dohodninskih ve, da Svota "našega (bankovcih po $10odo bolj previdni, iK>tem bode navadno in vsalkdanje prebivalstvo končno prišlo do zaključka i uvereuja, da sta Fritz Thyssen in Alfred Krupp ona človefka, ki sta priredila in pripravila v svojo korist prvo in tudi drugo svetovno vojno, in da že danes izdelujeta načrte in priprave za večjo in tudi boljše — tretjo svetovno vojno, i ko medtem navadno vsakdanje človeštvo ne prevzame v svojo last vsa Thyssenova in Krtfppova "svobodna podjetja". SINU V SPOMIN Mesec julij je za nas tako strašen in grozen, ker 19. julija je bilo tri leta — pa zdi se mi, kot bi bilo včeraj—ko naš dragi sin Lojze spi večno spanje Bridka smrt, kaj si storila? Kako neusmiljen je tvoj meO! Sinka si naui umorila. Oh, nikot* tie bo ga več! • Mati zemlja ga 'pokriva. Da ga angel spet »budi; Sladko, mrirno naj poCiva, Večna luč naj mu gori! Žalujoči ostali: _ MATIJA COREL, o*e; HELENA COREL, mati; MAFUA in JERNEJ, brata ter sestra HE CENA, poročena MAYER ▼ Cleveland, Ohio. Brooklyn. N. T.. 19. juHja. * «>' —II I JLI) II I Limum 1 v prometu je g-lasom poročil zakladniške^a urada, dvakrat 4olika, kakor ona bankovcev po ijvM), in svota denarja v bankovcih ]M) $100, je dvakrat to-'lika, kakor ona bankovcev po $50. Skupna svota v velikih barakovih, ki je sedaj v prometu, znaša s«-dnj $7,90,000,000, oziroma ta svota je tako velika, da tvori skoraj tretino vsega denarja naše republike, kar znači, da je ta svota večja, kakor je bila svota vsega našega •denarja v prometu tedaj, ko se je svetovna vojna št. 2 pričela. Finančni odbor ztilkladniške-ga urada, poroča, da se je cirkulacija denarja tekom sedanje vojne povečala za 3000 odstotkov, in da je sedaj v rokah prebivalstva kar $26,000,000,000' r1»t>'ti dn da je ta svota izdatno večja, kakor je potrebno za izvrševanje dnevnega dela, trgovine in izplačevanje našega vojaštva iin članov vojne mornarice, da-si ravno so te plače Sedaj, v vojnem času izredno velike v primeru z mirnim časom. Nekateri izvedenci trdijo, da ije vzrolk takemu položaju, oziroma dejstvu, da je tako veliko število velikih bankovcev v prometu ali pa v žepih zasebnikov, ta, — ker je pri nas preveLikio število podtalnih trgov, katerih lastniki se izogiba- barikovci po petdeset in več dola rjev spadajo v ono vrsto denarji!, katerega gospodinje ne potrebujejo za nakup dnevnih potrebščin. PIKNIK NEWYORSKE-GA SLOVANSKEGA KONGRESA V nedeljo, dne 12. avgusta, se ImkIo newyorski Slovani prvič zbrali na veliki proslavi, ko bodo priredili veliik piknik na vrtu deškega doma, 29-19 24tli Ave., Aston,a L. I. Na pikniku bodo vzete slike posameznih vdeležencev in skupin ter bodo poslane vsem večjim evropskim časopisom. Vstopnina bo 50 centov. — Vstopnice je mogoče že sedaj v predprodaji pri A-mencan Slav Congress of Greater New York, 205 East 42nd St., New York, N. Y. Angleško-Slovenski Isšel je novi taigleško-slovenskž besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenja. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo KNJIGARNI "GLASA NARODA" rfti^k^MHEftreet------ Newport: 11, llllHIlllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllin AMERICAN WILD LIFE " s h ■ - - »i ^ > 'V : <'t'V- v knjigi je natančno popisano Ht I jen je posameznih živali, fiveCib n« suhem, t morju in ▼ traku, tako da bo vsakdo, ki Uubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral ■ velikbn zanimanjem, ker bo v njej nadel marsikaj Iz življenja divjih Šivali, kar mu dosed a J Se nI bilo znano. Prvotno je bUo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič ix£la v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrCenJn prinaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse kivali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSS RIBE, KI 2lVB V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga »7 SLIK (ft» togrmfij); 9 slik v naravnih barvab, v velikosti eele strani, ter tea 7» strani. Velikost knjige J« t z I Mov. Knjiga opisuje sesavce. pttto, ribe, k*. «e hi ii vali, ki so ravnoUke na sofecfp kot v vodi doma. — Vezana Je v moCbo platno a -i*"™« Črkami. V ANGLEŠČINI Cena $3.** NaroSte pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 West 18th St. New Yotk U --------------fflinmimiwmnimiMifi FRIDAY, JULY 20, 1945 V8TAN0VLJEN L. UN Ančka, kako je bilo v Rusiji? IZ "KMEČKEGA GLASA", VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE SDOV. NARODA Od vsega, k*ir mi je pripovedovala naša ruska Ančka o življenju ruskih knjetov pred vojno, me je najbolj zanimalo, kako je z izobrazbo ruskega kmoukega ljudstva. Takrat sem se dogovoril sam s seboj, da bom o tem tudi luakaj napisal, ker sem prepričan, da bo tako na« kmet lahko globoko pregledal v življenje ruskega kmeta. Vsak, ki bo prebral te prve vrstice, bo rekel: "Neroda, zakaj nisi raje Ančke vprašal, kako je kaj z zemljo, z živino, z denarjem in drugimi takšnimi rečmi v (Rusiji na kmetih. Baj veš, da nas to že dolgo zanima. Najbrže si učitelj, nesreča, da ji postavljaš taka vprašanja. Mi ipa smo ie obsedeli na šolskih klopeh, kolikor je to mogoče, brati smo se naučili in iščejo, kje je napisano, kivko hi mogel krnet lažje živeti.'" Jaz obljubljam iu sem zase prepričan, da ne bom veliko govoril o šolab, saj tudi mene drugo bolj mika. Ančka pa tiidi ni pusta na-števauka, saj je radovedna in je komaj eakala, da sem ji prani o miiših (predvojnih razmerah. "Pri nas je skakalo po kmečkih hišah iu okrog hajt dosti majhnih glavačev iu srč-kanih deklic, za katere nista vedela ne oče ne mati, kako Ir>-do živali ko do rastejo, ko U> dam za vsy skupaj premajhen Se v najboljših letih pred vojno skoro nobena kmečka ženica ni mogla računati, da l»o -šolala fanta in iz pastirčka vzredila sina inženirja, zdravnika ali pravnika. Saj še zato ni bilo denarja, da bi ga dali učit za krojača, mizarja, mehanika. Redke matere so lahko (gojile želje, da bo sinček bral mašo in mu ne bo treba trpeti kot staršem, živeti v skrbeh za obstanek in družino. <*'e pa se je kdaj. kakšna u*>oga izjema pre-rila v mesto, jo je čakalo osem let skrbi za življenje in trdega stradanja. Takega fanta so JUteteM Note ta KLAVIR ali PIANO HAgMOKIKO 35 centov komad — 3 s& SI.— * Brmei af Sprta* at Howw oro (štipendijo), pa še za dnige potrebe plačuje država, mamo pa tudi rokodelske šole. V teh je polno kmečke mladine od 14 do 17 leta. In ni tako, kakor je bilo pri vas, 'kjer so delali ves dan. Naši učenci so nekaj ur v delavnicah, drugače pri knjigah. Obleko, obutev, hrauo in stanovanje imajo v šoli brezplačno. Po treh letih postanejo kvalificirani delavci. (* imdalje l»olj je pri nas izginjala razlika med mestom in deželo. Povsod »oIitične iti leposlovne. Našit ruska Ančka mi pravi: — Talko kakor tekmujejo sedaj pri vas, so tekmovale tudi pri nas cele vasi v izobrazbi. Mla d i na, ki je končala sedein razredov se je zarekla, da hoče i-meti maturo in so si pomagali z večernimi tečaji. Po delu ki pa ni tako garanje kakor pri vas, se je začelo učenje. M kmetu jemo umno in smo za pregli stroje, velike in male, da nam olajšajo (delo. Kdor je vztrajal tri leta pri takem u čenju je šel potem še na vi so fce šole in postal inženir a-gronom, zdravnik knjigovodja vse kar je hotel. Vrnil se je zopet na vas in vendar ne kot gospod, ki bi se sramoval «e svojih roditeljev. Pri nas ni te vrste razlik med ljudmi. Vsak želi čim več znati in to ga sili k učenju. Vsak želi veliko koristiti vasi. V znanju je moč in bogastvo. Z njim si izboljšamo delo in dvignemo plodnost zemlje. Te pa imamo dovolj, naše žitno morje sega od poljskih meja do Urala in potem naprej v daljno Sibirijo. Izobrazba je sad svobode iu blagostanja Tudi pri na«, ko je »e vladala carsika gospoda, kmet ni imel po sedem razredov in ce lo vrsto strokovnih tečajev, čitalnic, predavanj in Časa za branje. Izobrazbe ni imel, ker ni imel zemlje, ker ni imel sredstev niti za golo življenje, zakaj izobrazba je draga. Grofi, carska gospoda in tuji ma- SLAVNA PLESALCA gnati so imeli vsa bogastva ru-dke zemlje. Oe je živel grof po grofov sto, ni mogel živeti poleg njega kmet po človeško. ■ISa j je po vseh državah tako, da tam, kjer so grofi in srečni magnati lastniki zemlje hi oblasti, je kmečko ljudstvo izkoriščano in nepismeno. Oblast ljudstva in izobrazba so stopnice do blagostanja kmečkega ljudstva. Brez takega za četka pa ni nadaljevanja. Nam je 7. november 1917. leta pri nesel svobodo, zemljo, oblast in veliko možnost razvoja. Carji in grofi, 'ki so poznali le sebe,* so se bali dati šolo muži-ku, ker so vedeli, da se jim potem ne bo več klanjal do zemlje in da bodo s tem izgubili oblast. V Rusiji je' danes povprečno vsak mlajši kmetski človek bolj azobražen, kot kjerkoli drugje ua e potem se lahko samo vlada, ureja in si izboljša življenje. Ni popolne demokracije, ni oblasti ljudstva, kjer ljudstvo ne more do izobrazbe, kjer je v glavi tema in z nevernimi množicami gospodarijo dru^i. Korist naše ljudske države pa nam sama narekuje, da dvigamo iz neznanja vsakega državljana, ker s tem se dvigne tudi njegova sposobnost v gospodarstvu. Vse srospodarstvo skupaj pa pomeni blagostanje v državi. Znanje je kakor lastnina bogastva Kjer so 'kmetje tako izobraženi, res ne more biti slabo življenje. Pa tole sem še premišljal ob tem pripovedovanju:— "Ce ni ruski *človek večno prisiljen ostati na vasi, kako, da potem vse ne študira in vse ne poskuša preriti se v mesto I Spomnil sein se kako so nekaj let pred vojno morale državne oblasti v Rusiji, naravnost iskati milijon podeželske* mladine za življenje v mestih, za fabrike in šole.** "Med vasjo in mestom ni nobenega nepremostljivega prepada, je most in prehod preko njega za vsakega kmečkega o-trolka do vseh mest v državi." ' ('e je pa tako, potem vidimo, da ni takih socialnih razlik med izobražencem in delavcem, ki živi v mestu in kmetom, 'ki obdeluje zemljo." Amčka mi pravi: "Ta most je zgradila zmaga ruskega ljudstva, ki se je v borbi združilo. Oeprav so ga skušali razdvajati, je ostalo združeno tudi po zmagi. Oe prašas danes učenjaka, timet nika, zdravmika, ekonoma ali profesorja v Rusiji, kaj je bil nekdaj, pa ti bo marsikateri od govoril, da je delal na kemtih. Nsreča pri delu I 40 let naročnik Vindbam, M o nt. — Nazna- Geneva, Ohio. — Cenjeni: / lijam žalostno vest o lnojeiul Vidim, da mi bode naročnina bratu Amtonu Bartol, ki je pre-j za "Glas Naroda'* kmalo po- Alicia Markova in Anton Dolin, ki bosta nastopila v Lewi-sohn Stadium (138. ulica in Amsterdam Ave., New York) v soboto zvečer, dne 28. julija. Proizvajala bosta posebne plese. Anne Simpson, Bettiua Rosay, Albia Kavau iu John Kriza bodo tudi v solo-plesih na tem programu. Nesposobna, pokvarjena, škodljiva, zatiralska in izdajalska plast gospode je izginila, prišlo je na njeno mesto zdravo, delovno m^ko ljudstvo. Nihče več ne ponižuje v Rusiji 'kmeta z "zabitim kmetavzom". ne dere ga vsak pri prodaji in pri nakupu, ne slepari •ga več nepošten advokat banka mu ne krade zemlje,Mka/]>etan, ee ru nasa voj žandar ga ne straši. Kmet ni:ne bila ljudska? Zaenkrat smo samo na papirju enakopraven j rabili borce iz ljudstva. Na-x delavcem in delovnim izobra-] pravili smo iz njih poročnike no življenje. Za pouk in vzdrževanje pa iskrbi država.** — tako nam Ančka razlaga življenje v Rusiji. Pa sem pomislil, da sem pred kratkim slišal v naši vasici ženif-o, ki je retfda. da imajo pri sosedovih kai]>efcana in št* enega jjoročmka v vas«. Pa in! hi ta kmečki fant postal kdaj jeJka/iH'tan, če hi naša vojska res minul 18. junija po tri dnevni1 bolezni. Ponesrečil se je pri delu; star je bil t>4 let. V Ameriki je bil od leta 1901. Zapušča sestra Mary Kochevar v Detroitu in več nečakov in nečakinj; v starem kraju pa brata in tri sestre, če so še živi. Prosim, da bi djali v "G. N. *', ker on je bil večletni naročnik in vidim, da je tudi plačan za celo leto; potem ga u-stavite, ker ni nikogar, da bi plačal za naprej. Jaz Vam pošiljam za nxojo naročnino, ki je potekla 30. junija ua ime Fred Kochevar,Detroit, Mich. Pošiljam $5; 3.50 asi naročnino, — $1.50 za siromake v starem kraju. Pozdravljam in ostajam, Vaša rojakinja. Marv Kochevar. Naročnik od leta 1902 AVillard. Wis. — Cenjeni: Ker vidim, da mi bo fM>šla naročnina :30. julija, vam poš ljem malo prej, ker nočem biti zaostanka r, posebno ne za ta časopis, ker je najboljši, kar jih berem. Sem naročnik od l. 1902. pa nisem bi'1 še brez "G. N.** in tudi ne bom. dokler 1 KJin mogel brati. Pozdravljeni vsi! Frank Prebil. tekla, in Vam ipošljem money order za $7 še za eno leto, če bodem še dočakal, da ga bo-deiu še bral celo leto, ker sem že 70 let star. Naročnik sem pa že od leta 1905. Zdaj pa Vas vse skupaj prav lepo pozdravim iu Vam želim veliko novih naročnikov. John Pintar. "G. N " v hiši 43 let Canonsburg, Pa. — Cenjeni: Pošiljam Vam svoto $35.0 za naročnino "Glas Naroda'*, ki mi je potekla ob prvem in se zahvalim, da mi niste ustavili lista. V našo hišo prihaja že do malega 43 let in ga jako cenimo. Frank Pogoreltz. •žencem ampak ue zaostaja za njima tudi po znanju in izobrazbi. V ea.su vojne so pri nas ik m kapetane, ki ue <)«sujejo več svojih vojakov več z "marve'*. Ko kuio potrebovali učitelje, smo svoje ljudi poslali v uči sianovili posebne Šole. Snvo-i feljeke tečaje. In ko bomo po-rovska ueilišca jhn pravijo. V frebovali inženirje agronome, teh šolali se vztrajajo sinovi j zd ravnike in druge, bomo tudi kmečkih frontnih vojakov in kmetov, ki so dali za Doinovi- pri nas posedli po ljudskih talentih. NAROD POTREBUJE POMOČI! Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) V RIDGEWOODU, L. L, je skladišče na 1665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V HEW TORKU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERSY STREET, HEW YpH. Y. PISMO... (Nadaljevanje z 2. str.) hoče. Ob tako potrebni uri, kof grajsčakom in izdajalcem, to bi lahko storili toliko dobrega! ni nobena sovjetizacija. Skraj-za revne, pa so šli iu vrgli ni čas je, da so jo in bo tisti užival sad dela, ki se l>o potil na polju, ne pa tisti, ki se zabava v inozemstvu, postopa in priganja čas po razkošnih lovih, ter se pase po preobloženih mizah, in zaliva s Šam-panjcem. Skrajni čas je bil, da so jim vzeli, in če bi jim ue, bi vsak pošten Človek z ogorčenjem lahko vprašal: kako pa kaj z onimi ? Ali se bodo nanovo posedli na vratove? ključ v hosto in potem se čudijo, zakaj tako. To se je pripetilo tukaj, o-no tam in mi smo zoper. Seveda ste. Ravno tako je vsak drugi kadar se godi krivica in ponedol-žnem prizadene. Včasih je mogoče kakšna prenagleno4>t tali tudi še mogoče osveta, toda al? na vaši strani ni takih, ki ibi se presegli iu šli predaleč? O, jih imate, in ne malo, samo, ko bi bila priložnost. To tudi dobro veste in je brezpomem-Imo praviti vam. Nevein zakaj so nekateri lali-ko zvesti veri, Bogu in lahko shajajo z narodom, ter jih narod tudi spoštuje in upošteva, in drugi pa če .ne gre vse po njih predpisih do pičice, pa blatijo vse okrog sel>e. Ali ni prav nič dobrega, v narodu— le zato, ker si poskuša pomagati na nekako nov način, in ne pride s klobukom v roki prosit za vsak nasvet od ljudi, ki bi: ali bi ne dali pravega. v*e so res vzeli zendjo tistim Hirohito—vojni zločinec Kitajsški narodni svet v Cunkingu je sprejel resolucijo, ki zahteva, da kitajska vlada japonskega cesarja Hirohita o-zuači za vojnega zločinca. Druge resolucije pa zalitveajo vojaške }>ogodbe s Sovjetsko Rusijo, Anglijo iu Francijo za do-bo -0 let. Vojna ni končana, dokler ni Japonska poražena. — Kupujte vojne bonde potom Pay-roll Savings Plan HELP WANTED :: ŽENSKO DELO :: HELP WANTED Help Wanted (Female) SIVALKE The War Man Power Commission bms ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. GIRLS Kxi-. workiiifr conditions: i*lea-«iut s-ur- roumling*: po.«t-\var. — —tioC hii Ur.—Overtime if desirefi.—Vjnatiuus with i«av. R A Y M A K LOCUST ST., BROOKLYN Phono: EV 7-1132 for directions. Angleški iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii) V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PUBL C0. 216 West 18th Street U. H. T. Kot list, ki pade iz drevesa, Zanesen v tihi kot — Izročen naravi, ki pretresa In spreminja v nov porod— Se človek ogne z nase zemlje, In nastopi novo pot. Počivaj v miru, Mirko! "GLAS NARODA" V JUGOSLAVIJO Sedaj pošiljamo naš list na-siin rojakom in rojakinjam v Jugoslavijo. Nelkateri rojaki so že naročili list za svoje ljudi v starem kraju in jim g-a pošiljamo. — Naročnina za list v Jugoslavijo je $8 na leto ali za pol leta. Naročite list svojcem v stari domovini, da jim bodo tukajšnje razmere in druge svetovne novice "bolj znane. Naroči la z natančnimi imeni, priimki in jiasiovi v Jugosla vi ji, kakor so bili pred to voj no pošljite na:'4Glas Naroda", 216 West 18th St., New York, 11, N. Y. SOBARICE TKDKNSKO ŽENSKE ZA ČISTITI flti TEDENSKO 9 do 4—Nedelje pronte—Stalno delo HOTEL SAX JACINTO 18 EAST WHh ST., N. Y C. (141—143) CHAMBERMAIDS and BATH MAIDS STANOVANJSKI HOTEL Dobre plače iu delavske razmere VpraSajte HOUSEKEEPER PARK AVE & 51st ST., N. Y. C. (141—144) ŽENSKE ZA ČISTITI URADNIŠKO POSLOPJE KRATKE URE . . . POČITNICE $22 NA TEDEN NADURNO DELO. AKO ŽELITE. DOBRE RAZMERE VpraSajte SUPERINTENDENT 1501 BROADWAY, near 43rd St NYO (137—143) ŽENSKA, DA OSKRBI DOM Mi za mater (učiteljica) in dva otroka. Majhen apartment — Stanuje notri Plača — »83 mesečno Stalno Prijetna okolica Pokličite ME 513011 (140—14-) in ua FLOOR GIRLS USNJENIH IZDELKIH IH »Bit A IM.aCa — 1/VKSTNE DELAVSKE RAZMERE A W O N ? 44 WEST 4tU ST..__If. Y. C. CHAMBERMAIDS DOBRA PLAČA — PRIJETNA OKOLICA — 6 I»I — OD » do 3 Vprašajte: HOUSEKEEPER AMERICAN HOTEL 145 W. 47th ST.. X. Y. C. (130—1451 HI&INJA — MORA BITI IZURJENA da prevzame poiK>luo oskrbo 3-sob. apartment Iu 2 otrok, 3 in 3 let start. Žeuska. prijetnega značaja, lahko ima stalno službo. Pokličite LO 3-2478 ali *e oglasite pri H. Rosenberg Co.. 627—10th Are., N T. (139—145) COUNTER GIRLS $30 — VERY GOOD TIPS 5 DAYS A WEEK Hours 8 — 4 Apply — THE EPICURE 2 LIBERTY ST., V. Yv C. MR. EMIL (14©—143) CHAMBERMAIDS CELOTNI ali DELM ČAS STANOVANJSKI HOTEL Nobenega nedeljskega dela. — Dobra plača in delavske razmere VpraSujte HOUSEKEEPER HOTEL BEACON. B'way at 75th St.. N. Y. C. (137—143) POZOR ŽENSKE! TRilMMfcRCE Izurjene na ŽENSKIH KLOBUKIH Stalna služJba: dobre plače; prijetne okolice — potem tudi potrebujemo DEKLETA PRIROČNE ZA ŠIVANJE Vprašajte — BILTMORE HAT CO. 05 W. 3»th St., New York (140—140) POMOŽNA HIŠINJA SLUŽKINJE BATH - MAIDS Dobra plača — Prijetna okolica. VpraSajte: HOUSEKEEPER 115 EAST 51th ST., N. T. C. <140—140) KUPITC KN "tXTRA" BONO OANUI REGISTERED NURSE RESIDENT SMALL PRIVATE HOSPITAL Write: BOX MS 115 120 BROADWAY. N. Y. C. Room 73C _(137—143) Telephone Operator VERY GOOD SALARY Meals — Steady Work — Post war Opportunities — Permanent Apply HOUSEKEEPER FRANKLIN TOWERS HOTEL 333 WEST 80th ST., N. Y. C. - SC 4-0888 __"__(137—143) :: New Jersey :: OPERATORS HEMMERS, BUTTONHOLE AND BUTTON SEWERS on DRESSES Good Pay Steady G. DI-BIASE "DRESS CO. 417 S. lOtli ST.. NEWARK. N. J. BI 3-8077 __________(130—146) CROCHET BEADERS — SPANGLERS DELAJTE NA LASTNEM DOMU ali V NAŠI DELAVNICI NE POTREBUJETE DRŽAVNEGA I K) VOLJEN J A Vprašajte: D E L I L L, 17 UNION SQUARE, NEW YORK CITY dalo poslali k vam. Ako ne morete pridlti oeebug — (140—142) WAITRESSES — EXPERIENCED GOOD SALARY AND TIPS Good opportunity for active woman or girl — Good hours; steady work. Plea Kant working conditions. Apply anytime after 2PM E. GSCE^WIND •lao CNION BLVD.. TOTOWA BORO (111—J.47) "GLAS NABttDA"—NEW YORK FRIDAY, JULY 20, VRTANOHJEN t. 1*91 SERZANT DIAV0L0 :: Spisal MARCEL PRIOLLET :: *n (34) Max ime je nadaljeval: [jevit. Nič več ni gledal svoji spremljevalki v Ne silite me govoriti o vojaških zadevali, oči. Bal se je, da bi ljubavna opojnost ne o draga prijateljica. Zaupno bova kramljala, čim slabila njegovih moči. pride čas zn to. Sicer pa . . . veste . . . vojna] Bankirjeva vdova je slutila, da se v duši ni nič prijetnega. Ni vredno obujati vpričo njenega spremljevalca ne/kaj godi. Ni pa bila vas teh spominov. Morda bi se vam ponoči sa-( tako bistroumna, da bi uganila, kje tiči vzrok njalo o vojnih grozotah in videli bi straliotuei nenadne spremembe. pri sore. — Morda imate prav, je pritrdila Vuer- fova ljubica, ki je bila že premagala svoje razočaranje. Nazaj grede Magdalena de Vaulnes in Maxime de Frileuse nista več govorila o sebi, temveč sta kramljala o tem in onem. Mlada žena je lagala, da ima o vsem enako muenje kakor seržant. Zato je Maxime mislil, da je končno našel sorodno dušo, kakršno vsak človek rad najde v življenju. Kar mu je šinila v glavo misel, katere se je prvi hip ustrašil. Pogodba, katero je bil podpisal pred vstopom v tujsko legijo, ne bo držala večno. Pride čas. ko bo zopet svoboden. In to bi bil u-goden trenutek, da začne novo življenje z Magdaleno de Vaulnes. Kaj za to, Če je velika grešnica! Kaj ni bil tudi sam grešnki, ki je prišel tako daleč, da to ga hoteli kot pustolovca zapreti? Delal bo za Magdaleno z noro energijo. In če mu bo sreča le količkaj mila, popravi vse, kar je zakrivi*. Ta misel je bila Maximu balzam na bridkost izoličenja iz poštene družbe. Malo je manjkalo, da se ni izdal. V zadnjem hipu se je spomnil, da še ne sine z barvo na dan. 'Zavedal se je, da še nima pravice misliti na ljubezen. Za enkrat je imel samo dolžnost. A dolžnosti so bile Maximu de Frileuse vedno svete. Ta misel ga je spametovala. Njegova naloga to ni bila končana. Na eni strani je bila domovina, ki ga je še Kljub temu pa ni hotela položiti orožja. Bila je prepričana, da bo sledilo prvemu še več sestankov in da se bo seržant prej ali slej ujel v spretno nastavljeno past. Ni bila razočarana, ko sta prispela do stare hiše na Garibaldijevein trgu, v kateri je stanovala pod arkadami, in ko jo je seržant vprašal; kdaj se zopet snideta. Pogledala ga je z velikimi, lažnjivimi očmi in odgovorila: — Jutri, če hočete. VESTI IZ JUŽNE AMERIKE Buenos Aires, Argentina. — Naglo je umrl 14. aprila vsled srčne hibe rojak Avguštin Skrt, star 47 let, samski in doma iz Kala pri Kanalu, kjer zapušča več bratov in sester, v Argentini pa brata Jožeta, nečake in nečakinje. V bolnišnici v Quilir.esu je umrla Ivana Štruliel, roj. Zupančič, stara 56 let in dunui iz Bleda. Živela je v Trstu in fee tam poročila. Moža zap-išV v Evropi, v 'Argentini pa sir.a. Iz znanega cistercijanskega samostana v Stični na Do.eni- » *• skem je prišlo v Argentino (i menihov, ki bodo ustanovili o-patijo v San Martinu de los Andesu, kjer jim je neki Amc ' ričan kupil svet ob jezeru za 'samostan- (Slovenski List pravi, da so bili izgnani iz štiške-ga samostana.) V Montevideo je pri družini Adolf Smrdel prišlo do velike tragedije, ko se je otrok HELP WANTED DELAVCE 1SCEJO HELP WANTED Maxime pa ni bil prost. Naslednjega dne bi i-ral z revolverjem in ponesre- The War Man Power Commit aion has ruled that no one In this area now employed In essential activity may transfer to another job without statement of availability. POZOR! FREIGHT PLEVATOR OPERATOR 11! UR — $31.80 NA TEDEN STALNO DELO Vprašuj te SUPER 1N TEN DENT r»23 W. 4:jrd ST., MANHATTAN __(141—147) Polishers Die Makers I Z V E 2 B A N 1 1» O B R A 1» L A 0 A S T A i, N O D E I. O Vprašajte: CHARLES ROBERTSON C O M P A N Y •VN) WEST 5:iud STREET NEW YORK (llfiJ -115 > P O Z OR .MOŽJE! MEDINASTO DELO na FOX & TURRET LATHES IZURJENI Dobra plača; Stalno drlo; Povojna bodočnost. — Vprašajte FRANK BRASS CO., 217 Center St.. New York City (130—142) PLASTICS l/.urjen POLISHER in ASHEK. potem tudi SPLOŠNEOA DELAVCA — Dobra plača — Izvrst/ie drta\>ke razmere — Stalna slu/.Na Vprašajte: HOFFMAN MFtJ. CO. tiJ WEST 4Ttli ST.. N. Y. C. LO :;-.v.tc __(140—112) Opozorile he drug«*, ki ne kitajo "t*. N." na le ojclatte. — Mogoče bo komu vstrrženo. New Jersey nainrec moral biti na Beatricini svatbi. Sestra in Boris Kantemir sta želela, da ostane ves dan z njima. Težko mu je bilo pri srcu, !ko je odgovoril: — Jutri ... ne morem. Magdalena de Vaulnes je dobro vedela, da se ne sme razjeziti. Pomislila je, po tem je pa segla podčastniku v roko, rekoč: — Po peti uri me najdete vedno doma. Pridite, kadar se vam zahoče. Sprejmem vas z odprtimi rokami. — Na skorajšnje svidenje! — je vzkliknil Beatriein brat ves srečen, da ga je povabila na dom. Odšel je. Magdalena de Vaulnes je gledala nekaj časa za njim, potem je pa odšla počasi v svoje stanovanje. Hotela se je sleči, ko je zagledala na mizi škatlico, katero je moral nekdo položiti na mizo, ko nje ni bilo doma. Odprla jo je. Morala je odvili več pol pa-_______ _______________ ^ ^ ^ _ pirja, predno je našla Skrbno zapečateno ku- potrebovaliriMi dnigl pa^ ni"smeTi^5ritr da1 verto z ?rbom *'nlih Perunfc. Takoj je vede- m' utegne Beatrice še zanašati na njegovo po-|la» kdo JJ Pise- , _ . . I Radovedna, kaj lwx-e poveljnik od nje, je raz- All pa nima še tretje dolžnosti.' Ali, da . . . Potila pismo, glaseče se: eponmil se je. Zdaj ve, da terorizirajo banditi grofico de Ravaljoie, da se dražestna hčerka ln>ji za svojo mater iu da je v nevarnosti tudi cast polkovnika de Rovaljoie. Vse to mu je bilo znano in sklenil je presekati vozel teh intrig. Nesrečno grofico mora iztrgati iz rok brezvestnih Izkoriščevalcev. Storiti hoče vse, da dražestna Yveta ne bo več drhtela od strahu. Po tem . . . šele po tem bo imel pravico misliti nase. Obraz seržant a Diavola je postal zopet bo- 41 Povelje madante de Vaulnes poizvedeti čim prej, kaj namerava grofica deRoval-joie in če bo mogla 23. marca poravnati svoj dolg po menici, katero je lastnoročno podpisala. Naša članica nam mora preskrbeti informacije najpozneje v dveh dneh. Dož." . . . Dalje prihodnjič. či ustrelili lastno mater M arijo, roj. Cenie. Krogla jo je zadela v glavo in je bila takoj mrtva. Poleg moža zapušča dva sinčka. PREMINULI V CLEVELAND, 0. Po dolgi in mučni bolezni je 11. julija preineiiil eden izmed pionirjev newbunake' naselbine, Michael Griča r, star 79 let. Doma je bil iz Srednje Určevje, fara Št. Peter na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 let. Pokojni je bil u-služben pri American Steel & Wire Co. do leta 1928. ko je šel na pokojnino. Tukaj zapušča soprogo Aiiilo, sinova Mike in C-pl. Franka, tri hčere, Alice Switalski, Agnes Golia-s in Olga Penner ter vnukinje, v državi Pennsylvaniji pa zapušča sestro Anno Knoflič, in v starem Ikraju pa brata in sestre * Bushelmen STALNO DELO DOBRA PLAČA Vprašajte GABBY FASKE i 141 WEST 41th ST., NEW YORK ___(141—143 > ČITATELJL POZOR! Sedaj lahko prejmete popolnoma brezplačno krasno ilu- ... . , . , , . Apply: DAME wilton MFG. co s tri rano knjižico v barvah vse- 592 lenox a ve.. Ne«- york city bujočo 20 stran, v kateri je o- _____ q:rr—li:;. pisan najslavnejši film v ame-' p u z o r ! ri5ki zgodovini kinomatografi-f B^ectric & Acetylene je, po imenu "Wilson". Ta( WELDER film se bo spet pričel prikazo- dobra plača stalno delo vati za dobo dveh tednov v povojna bodočnost Boxy gledišču, 50. ulica in - vl>rafiajte: fkknue welding co. ROLLERS Experienced GOOD PAY STEADY WORK PI.E ASA NT SI; ItltOCN I > ING S POST-WAlt FCTURE avenue, New York, prieensi 2-V t. m. Po toz. knjižico lahko pi-1 šete z dopisnico 11a naš urad. 44Glas Naroda", 21G AV. ISth St., New York, 11, N. V. 123 A VENCE 1» MANHATTAN <137—14o) Ameriški poslanik v Pragi Dosedanji ameriški poslanik v Ankari Lauranče A. Stein-liardt je s svojo -soprogo in hčerjo 'Dulcie Ann z aeropla-110111 iz Turčije dospel v Prago, kjer bo prevzel mesto poslanika pri čelioslovaški vladi. Parnik na jezeru v plamenih Kot pni vi poročilo iz Sar nia, Ontario, Canada, jc bil razkošni parnik 11 anionic v plamenih, ko je pristal 11a pomolu v Point Edward. Znano ni. koliko ljudi je zgorelo, tod;i bolnišnice v Sami ji so polne ožganih in ranjenih. * CABINET MAKERS c BENCH HANDS * BELT SANDERS Stalno delo: Dobra plača povrh uud urno; Prijetna okolica: Povojna bo-dofuost. Vprašajte MAJESTIC ARTS 752 E. i:;7th ST.. BRONX. N. Y. _____<13t>—142 J PLUMBERS CHAUFFEUR'S LICENSE S T A L N u DOBRA PLAČA Vprašajte: SHIELDS BROS. Maiu St.. 1'URT WASHINGTON*. DAY BARTENDER NEEDED AT ONCE TO TAKE FULL CHARGE OF BAR ALSO BAR MAIN TEN A NCE AND CLEANING—Good salary; nict- hours; gt** 1 opportunity for reliable 111:111: steady work. — Apply anytime after 2 I'M: — E. C SCI I WIN D 120 UNION BLVD.. TOTOWA BORO ___M 11 -117» C II E F — NEEDED AT ONCE EXCELLENT SALARY DAY WORK — NO SUNDAYS steady work Pleasant Working Conditions 10 minutes from Newark — ltu> Ho or 111 — Apply: white PALACE restaurant. Route 2!» UNION, N. J. (111—147) 20 L. 1. — I'liotif Port Washington ^110 (143} ZLATAR IZURJEN NA ZLATE PRIČVRSTKE Dobra plača—Mnogo nadurnega Stalno po*"ojuo d**lo — Vprašujte TENEN BROTHERS TI NASSAU ST.. N. Y. C. Za mrtvoudoni je umrl Jo seph Boldan, star 53 let, p. d. Beleč. Doma je bil iz vasi Sela, fara Ilinje pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 33 leti. Delal je pri Mills Irving Lesser, predsednik Co. Tukaj zapušča brata Mar- New Yoilk Motion Picture War Filmska gledališča ;n 7. vojno posojilo t>ina m dve sestri: Mrs. Frances Modic in Mrs. Johano Prijatelj. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTHOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK " "Two Way Passage" ▼ t«J knjigi, ki |e sbodllm pofraort viep MnerUkega narada. d»-Ja ptaatHJ nasvet, kak« M bil« mogoie po tedanji vojni pernata* erropukim narodom. Is Tseb evropskih drisr, todl Is Jugoslavije, 'M prišli naseljenci w Amerike in pomagali postaviti najbolj na-frt>dne in najbegateji« driave na sretn. Sedaj Je prišel tas, da Cdrn«ene driave pomagajo narodom, Id te Jim pomagali do njibo-vegn sijaja in moti. Pet na dre strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti is angleščine — Je Jak« sanlmlva knjiga in Je ~ Id razume angleška. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, Id'se tMe sreče milijonov . . Ct- tnnje to knjige Je bogato plačane."--Tako se Je israsll veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi >e poslužite naslednjega kupona PoSIllam Money Order sa f.............. se lastnoročno podpissao(l) knjlco(l) : mm rs n«no*oo#«ooooo«oopoooonoem«ooonnoaa< MoJo Ime ................................................... it, alios all Bos It,......................................... Msoto In drisvs ............................................... "Glas Naroda" ^ 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. N0V0VRSTNI KOMPAS Družbi ameriških znanstvenikov v New Yorku se poroča iz Londona, da so angleški znanstveniki ravnokar izdelali povsem novovrstni kompas, potom katerega bode mogoče letalcem ob vsakem času in , v vsalkem vremenu takoj določiti nad "katerim mestom ali krajem lete. Novovrstni kompas je treba pritrditi na zemljevid deže- dalje treba letalcu le pogledati na zemljevid, in bode vedel kje je. Kazalo je na »koncu električno razsvetljeno, tako da je na zemljevidu lahko citati ime tega ali onega mesta al kiti-ja, nad katerim aeroplan leti. Louis Aidnik umrl v Kansasu V Muubeny, Kans., je umrl le, na katero dotični aeroplan Louis Aidnik, star 72 let. do leti, in posebno kazalo bode natančno kazalo smer in polet aeroplana, tako, da bode v na- ma v Skocjanu na Dolenjskem in v Amerrki 42 let. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. 47-letno preizkušnjo ima c^meriška Bratska Zveza KI IMA PREKO 26,000 ČLANOV IN PREKO TRI MILJONE IN POL DOLARJEV PREMOŽENJA TO JE SODOBNA AMERIŠKA BRATSKA ORGANIZACIJA. VEDNO ZANESLJIVA, POVSOD PRIPOROČLJIVA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI POLJUBNO ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI, NESREČI ALI SMRTI. Naslov: AMERICAN FRATERNAL UNION A. F. U. BUILDING ELY, MINNESOTA Activities Committee, je sporočil, da je 7'00 filmskih gledališč v Okolici New Vorka prodalo bondov sedmega vojnega posojila za $60,000,000. To je največja prodaja, kar jih je še bilo tekom drugih prodaj bondov vojnega posojila in je za 64r/o večja kot pa prodaja šestega vojnega posojila. BUSINESS FOR SALE RARE OPPORTUNITY! FOUNT AIN LUNCHEON ETTE—Big transient—weekly lea.st fneome $800 fjuarantw—mure in the winter—will- iug to let try out a week or more without ileposit. — Rent now $50— iVz year lease. Very little cash required. — Must see to nppreeiate. — We also have many mure gooil pro-imsitioiis from $1U00 up. — Quiek action will buy.—To convince call uow— SOL RUBIN, 152 W. 42ud St., N. Y. Tel. Wisconsin 7-1810. ____(141—147) Opozorite 6e drage, ki m Utaj« "ti. N." na te oglas*. — Alogole bo komu v strelen©. GENERAL CONTRACTOR - TESAR ZA BUNGALOWS Poletni proctor — izven mesta : 73 milj od N. Y. — Soba in hrana. DOBRA l'LAf'A Pišite v angleščini BOX MR .'>10 Room 7."l». 12i> Broadway, N. Y. ali imkličite EV 2-i>07ti v j>ondeijek. DELICATESSEN CLERK 188 UNDER HILL AVE Brooklyn, N. Y. Tel. NE 8-0935 FIRE M A N AND GENERAL MAINTENANCE MAN — Needed at once for low pressure system. Steady work now and alter the war;-Good wages; ICoom and Board: WMlj Rules apply. — HOTEL SUBI RBAN 370 Springfield Ave.. SUMMIT. N. J. Summit C-;>XH) — Take Tu bus from Newark.__(HO—1-1«» POTREBUJEMO TAKu.l >IOŽ.\ ZA SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO—Stalno delo sedaj iu po vojni,—Dobra p'acu.—3 dni na tedeu.— Polna plača za praznike. — (''a^ in V2 nadurno.— Prijetne delavske razmere. — Vprašajte: MR. SKUJ I.KIt. KllIM-Ku.. 1«ROVE STREET. jersey city. n. j. \ 1::«.)—iii> WAREHOUSE M E N NEEDED I MM KI HATELY tu Pack Furniture in Hou*ehold Oooils Warehouse. — Experieuee preferred. .. -'70 Jelliff Avenue, .NEWARK. N. J. Telephone I>I S-Ol^XJ ___vi:;u— m A N — NEEDED AT ONCE AS WASHROOM HELPER (Juod salary; steady job now and after the war; pleasant working conditions — Apply: RIVERSIDE LINEN SUPPLY 17U Lafayette St., PATEUSOX, J. W. M. C. Itules observed. __(130— M2) 2nd C' O O K — EXPERIENCED NEEDED AT ONUE Alfco N I (j H T C11EF Good Salary—(j Day Week—Excellent Working Conditioiis Also DISH W A S HERS Apply i; E N E ' S O R I L L II HOOVER AVE.. PASSAIC. N. J. I'A 1MU17Q (137—n;;> (13»—111) LATHE HAND cV: A CHINIS T IZURJENA IZVRSTNA PLAČA ST'VLNA SLUŽBA Vprašujte QUEENS MACHINE & TOOL CO. 36-13 — —lid St., Ix«i{? Island C it v. - Y __,110—14(1) (MALE & FEMALE HELP WANTED) Bookkeeper — Typist EXPERIENCED STEADY WORK UOOl) PAY Apply : SHIELDS BROS. * -X!7 MAIN STREET PORT WASHINGTON, L. I. Phone: Port Washington '^110 ____ (131»—143) BUY "EXTRA" WAR BONDS HELP WANTED (Male) HELP WANTED (Male) NIGHT PORTER STANUJETE LAIIKO TUKAJ ALI NA SVOJEM WINDO WIN W A S H E R $50 NA TEDEN 8 URNI ŠII1T — STALNI POVOJNI SLUŽBI Hospital for Special Surgery 321 EAST 4Jnd STREET. NEW YORK CITY (137—143) ATTENTION — MEN NO EXPERIENCE NECESSARY For Ice-Manufacturing Plant OPENINGS IN BROOKLYN — QUEENS — MANHATTAN VETERANS ESPECIALLY WELCOME KNICKERBOCKER ICE COMPANY 258 BOND STREET. BROOKLYN BROOME St ELIZABETH STREETS, N. Y. C. 1423 REDFERN AVENUE. FAR ROCKAWAY (136—148) M E N — NEEDED AT ONCE for GENERAL LABOR in MILK PLANT GOOD SALARY PLEASANT WORKING CO>DITIONS STEADY WORK — Apply AM DAIRYLEA MILK CO. -'7:; ElizaU'th Ave.. NEWARK. N. J. TOOLMAKERS Highly Skilled Men EXPERIENCED ON M O L 1» AND DIE MAKING MEN FOR MACHINE TOOLS, JIGS AND FIXTURES HIGHEST WAGES PAID—PLENTY OF OVERTIME MANY EMPLOYEE ADVANTAGES PROFIT SHARING PLAN EMPLOYEE PENSION Excellent Working Condition* GOOD Tit A S PO It TA TIO N Apply in Person or By Lelter NATIONAL TOOL AND MANUFACTURING CO NORTH 12th STREET KEN1LWORTH. N. J. _- _(137— 1 i:: > C O O K S (2) NEEDED AT ONCE—11 AM to 9 PM Oood Sala ry ; Meals Furnished | Steady Work; Pleasant Working Conditions Apply MR. BUTTEL TIIE HARBOR ROUTE 0, PARSIPPANY. N. J. Boon ton 8-1873 < 137—143) FACTORY HELP MEN FOR GENERAL FACTORY WORK STEADY WORK GOOD WORKING CONDITIONS APPLY IMMEDIATELY MURPHY FINISHES CORP. 221 McWhorter St.. NEWARK, N. J. '__(137—143) (MALE ± FEMALE HELP WANTED) WAITRESSES (3») Experience necessary; good hours — good salary and tips; steady work — good working conditions. — Also: SHORT ORDKR COOK Experienced: good opportunity for reliable man. Good salary; steady work. Apply In person. HARRISON LUNCH 301 Harrison Ave., HARRISON. N. J. (Ml—147)