Za Ameriko celoletno polletno četrtletno i pošiljajo iUaznlci. I . ačunajo po štoru In sicer • .. ter 55 mm šltok prostoi za tokrat 2 Iv za vetkrat popust. 101. štev. V Ljubljani, petek 29. aprila 1921. IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: C:!t ;cto . R 3f-0* —- tol leta . . . „ 180'— ir in leta . . „ S0'~ ta cceec . . „ 38'— Za inozemstvo: «lo leto . K 480-— pol leta. . . . „ 240 — ieti t le la . „ 120 — ta mesec . „ 40 — Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Tcleion štev. sf>o. — Ur.rsvništvo ie na Marijinem trgu jčo. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja T60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — " Rokopisi se ne vračajo. ZZZ^ZZZZZZ Položaj v Beogradu. Vlada popušča. — ICupčIja z Južnosrbskimi muslimani. Beograd, 28, aprila. Tekom današnjega dne je odpotovalo domov Iz Beograda mno-So poslancev in nekaj ministrov. Med velikonočnimi počitnicami bodo delovali posamezni klubi. V klubih večinskih strank je opažatj voljo, da sc sprejmejo primerni Predlogi opozicije, da se na ta način zadosti njenim zahtevam. Med velikonočnimi počitnicami bo g. Pašič nadaljeval pogajanja z musliman] iz Južne Srbije, ki so pred nekaj dnevi stavili nove predloge glede rešitve agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. V parlamentarnih krogih se govori, da so ti predlogi za vlado nesprejemljivi. Ako žele muslimani iskrenega sporazuma, morajo popustiti. Sodijo, da pride med vlado in muslimani vendar do sporazuma. Madžarska pripravlja puč proti Avstriji. Odpor proti zasedbi zapadne Ogrske. Curih, 28. aprila. (Izv.) »Tele-graphen Information« javlja: V so-, boto se je vršilo v Budimpešti pod Predsedstvom grofa Štefana Bethle-na radi vprašanja zapadne Ogrske posvetovanje, katerega so se udeležili tudi zunanji minister grof Banffy, zapadnoogrski poslanci in generalni komisar zapadne Ogrske, grof Ty-> grai. vojaški poveljnik zapadne Ogrske, polkovnik Lehar ter bivši zuna--nji minister Gustav dr. Graf. Posvetovanje glede nadaljnega zadržanja Ogrske je končalo po daljših razgovorih s tem. da se bo zapadna Ogrska neposredno potem, ko bo od an-tantine komisije predana Avstriji, pod varstvom Lebarjevih čet potom nasilnega puča postavita pod avtoh-tono provizorično vlado. Ta vlada naj bi razpisala takoj volitve in proglasila prikjopitev k Ogrski. Avstrijskim uradnikom se naj ..v slučaju potrebe tudi s silo zabrani prihod v zn-padno Ogrsko. Ogrska vlada bo na-pram temu puču zavzela stališče navidezne onemoglosti. Pri posvetovanju za pripravljanje tega puča se }e Sankcije se bodo izvedle. Za izvedbo represalij vse pripravljeno. — Okupacija Porurja se izvrši med 7. in 15. majem. Berlin, 28. apr. (Izv.) Zadnja poročila iz Pariza, Londona in Vašing-tona se glase zelo neugodno ter je pričakovati odklonitev nemških pred-, logov, katero posebno Francija od-, ločno zahteva. London. 28. apr. (Izv.) Kakor se poroča, je Harding danes zahteval od Nemčije izpopolnitev njenih predlogov glede povračila škod. Pariško časopisje je glede tega Hardingove^ ga nastopa zavzelo zelo pesimistično stališče. Danes so odpotovali preko Nizozemske v London razni uplivni delavski voditelji, da se sporazumejo z angleškimi državniki ter delavski-, mi voditelji glede vprašanja povračil la škod ter vzpostavitev razdejanih krajev, pri čemur je upati, da se bo našel primeren modus vivendi. VVashington, 28. aprila. (Izv.) Kakor se sodi, bodo Združene države opozorile nem-ško vlado glede njenih predlogov v tem smislu, da tl predlogi nikokor niso tako sestavljen), da bi se jih lahko izročilo zaveznikom ter da se bodo nameravane prisilne odredbe naprara Nemčiji tudi Izvedle. Berlin, 28. apr. (Izv.) Glasom poročil iz Pariza je Francija vpoklicala 'del rezervistov letnika 1919 pod orožje. Vpoklic je v zvezi z zasedbo ruhrskega ozemlja. Pariz, 27. aprila. (Izv.) Kakor poročajo Flgaro in drugi Irancoski Usti, so oblasti v Turskem ozemlju že vse pripravile za nastanitev 100.000 trancoskih voiakov. Vse državne listine in spise se je iz te>sa ozemlja že pred časom odstranilo. Ne\v York, 28. apr. Spričo pre-ki ga je zavzel zadnje dni reparacijsko vprašanje, smatrajo listi Pogajanja za končana in računajo s tem, da Francija zasede ruhrsko ozemlje. vPariz, 28., apr. »Eclio de Pariš« priobčuje, da ie pričakovati zasedbe sklenilo: Ogrska vlada odklanja do predaje zapadne Ogrske Avstriji vsa meritorna pogajanja z Nemško Avstrijo. Med tem časom se bo prebivalstvo. ki je proti priključitvi, oborožilo, medtem ko se bo priključitvi naklonjene osebe popisalo in even-(uelno zastražilo. Več ogrskih magnatov, tako grof Esterhazy in drugi kakor tudi ogrska vlada bodo preskrbeli za izvedbo tega nameravanega puča potrebna denarna sredstva. Grof Tygrai, ki je radi nameravane restavracije razkralja Karla podal demisijo, je izjavil, da bo v slučaju. ako se ta nameravani načrt posreči še nadalje vstrajal v svoji službi. Zapadnoogrska poslanca, bivši minister Blauer in Hoeber sta izjavila. da bo po njihovem mnenju v slučaju volitev vse prebivalstvo zapadne Ogrske glasovalo za priključitev k Ogrski. V dunajskih krogih, ki so o- sklepih te tajne konference dobro poučeni, se sodi, da bi izvedba tega puča v zapadni Ogrski imela za posledico vojaško intervencijo. inajem, ruhrskega ozemlja med 7. in 15. majem. Pariz. 28. aprila. Ministrski predsednik Briand je včeraj naznanil francoskemu poslaniku v Wash!ng-tonu, da so nemški predlogi napravili nanj povsem neugoden vtis in ga obenem prosi, naj oficielno o tem obvesti državno vlado, ker pristoja razsodba o nemških pogojih v kompetenco vrhovnega sveta, ki bo o tem v kratkem razpravljal. Nemške ponudbe so v očeh Francije popolnoma nezadostne in ne morejo služiti za temelj nadaljnjih pogajanj. V takih okoliščinah je vedno bolj verjetno. da se izvede eventualnost zasedbe ruhrskega ozemlja, kar se bo tudi najkasneje v osmih dneh zgodilo, ker se bo dotlej med zavezniki že dosegel sporazum. V Parizu je za zasedbo že vse pripravljeno. Pariz, 28. aprila. Reparacijska komisija je v zmislu člena 233 ver-sailleske pogodbe skupni znesek dolga, za katerega je Nemčija po določbah člena 232, odstavek 2, dodatka A k delu VIII. navedene pogodbe obvezana, določila na 132 milijard zlatih mark. Pri določitvi te vsote je komisija pri znesku dolga že odra-čunala primerne vsote, in vpošteva-la odškodninska povračila, ki so v zmislu člena 238 že izvršena ali se bodo še izvršila. Zato se Nemčiji ta odškodninska povračila ne bodo vpisala na dobro. Reparacijska komisija pri zgoraj omenjeni vsoti ni vštela vsot, ki odgovarjajo obveznostim Nemčije po členu 232, odstavek 2, da povrne vse vsote, katere je Belgija prejela od zavezniških in pridruženih vlad do 18. novembra 1918 in obresti navedenih vsot po 5% na leto. Berlin. 28. aprila. »Deutsche All-gcmcine Žeitung« javlja iz. Londona : Včeraj se je angleški ministrski svet posvetoval o nemških reparacijskih predlogih. Doslej šc ni ničesar znanega, kaj se je na seji sklenilo. London, 28. apr. (izv.) Glede gospodarskega izkoriščanja ruhrskega ozemlja se je tukaj začelo pojavljati nezaupanje, ker se je bati. da bi bila s tem angleška industrija močno oškodovana. ■iwiw i —nii !■■■ n ■ ti ———!■■ n Italija ne izpolnjuje svojih obveznosti. Rim, 28. aprila. (Izv.) Italijanska vlada je po izpraznitvi nekaterih krajev Dalmacije evakuacijo iste nepričakovano ustavila, ker je baje jugoslovanska vlada kljub rapalski pogodbi prenehala z izmenjavo produktov. Italijanski člani trgovske komisije so proti temu protestirali, nakar je jugoslovanski zastopnik izjavil, da ni dosedaj bil iz Beograda šc nikakih tozadevnih navodil, Vslcd tega ie italijanska vlada uadaljno izpraznitev Dalmacije do nadaljnega opustila. ZA OHRANITEV REŠKE SAMOSTOJNOSTI. Zagreb, 28. aprila. Reška jugoslovanska stranka priobčuje nastopni poziv: »Poživljamo vse Jugoslovene, da v teh težkih dneh, ki jih preživlja Reka, solidarno lu složno z vsemi poštenimi reskimi meščani delujete prot; današnjemu nasilnemu režimu za ohranitev reJke samostojnosti.« FAŠISTOVSKA STRAHOVLADA r NA REKI. Reka. 28. aprila. Včeraj so se tukajšnji fašisti polastili reške mestne hiše In so razglasili začasili direkto-rlj pod predsedstvom bivšega župana Gigantija, ki je poveljniku reških karabinjerjev izjavil, da vzame vso odgovornost nase. Nabili so tri razglase, v katerih se pred vsem razveljavljajo volitve, ki so sc vršile 24. aprila. Danes je korakal velik sprevod po mestu, pri čemer se je vzklikalo Italiji in D’ Annunziju. Sicer je v mestu mirno in se red nikjer ni kalil. Kakor javljajo listi, se je popoldne italijanski zastopnik oficielno obvestil o proklamaciji direktorija. IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ. Beograd, 28. apr. (Izv.) Uredba o izenačenju uradniških plač stopi v veljavo s 1. majem t. 1. Ministrski svet bo pozval vse uradniške organizacije, da mu glede izjednačenja plač sporoče svoje želje in predloge. POSLANIŠKA HIŠA AVSTROOGR-SKE V BEOGRADU LAST NAŠE DRŽAVE. Beograd, 28. apr. (Ivz.) Reparacijska komisija v Parizu je končno rešila vprašanje glede lastnine poslani-ške hiše bivše Avstroogrske v Beogradu na ta način, da ista pripade naši državi. Avstrija se zavrača s svojimi zahtevki na pravno pot. VPRAŠANJE DELAVSKIH SINDIKATOV. Beograd, 28. apr. (Izv.) Predvčerajšnjim se je oglasila deputacija sindikata radničkih saveza pri ministru za socijalno politiko s prošnjo, da se izda upravi beograjske občine ukaz za vrnitev zaplenjenega arhiva delavskega sindikata. Pri tej priliki je deputacija predložila še razne druge prošnje, katere je minister sprejel In -obljubil, da se bo zavzel za čimprejšnjo ugodno rešitev delavskega vprašanja. NOVI POVERJENIKI ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. Sarajevo, 27. aprila. Kakor poroča »Srbska Rlječ« Iz Beograda, ie podpisan ukaz o Imenovanju novih poverjenikov za pokraiiusko vlado za Bosno ln Hercegovino. Poverjenik za prosveto postane prolesor Kosta Krčinanovič, poverjenik za socialno politiko bo Abdul Ahmed beg Hrasnica, poverjenik za poljedelstvo Melnucd beg Hu-lcmovlč, za trgovino in obrt Ihmed beg Kapetanovlč ln za pravosodje Savo Mika-novič. Po volitvah. Občinske volitve v naših avtonomnih mestih so končane In sedaj se vrše še volitve na kmetih. Če primerjamo te z onimi v konstituanto, tedaj moramo brezpogojno beležiti neko konsolidacijo naših političnih razmer in našega političnega življenja. Volitve v konstituanto so bile prve pa lotu 1912, Koliko se je od tedaj Izpremcnllo, kaj smo vse od tedaj že doživeli, ni treba poudarjati šc posebej. Poleg popolnoma novih razmer in okoliščin je nastopilo pri volitvah tudi več novih, svežih še nekorum-plranlh, iiediskreditlranih a tudi še nepreizkušenih strank ,kl so se ponujale narodu z blestečimi programi in se ponašale s svojo neoinadeževanostjo. Ljudstvu se jo bilo zato precej težko orientirali y tej pestri mešanici hi reči moramo, da Je oddal marsikdo svoj glas kar tako, na slepo, na lepe besede različnih strankarskih agitatorjev in volilnih letakov. No, od jeseni se je pa položaj precej Izpremenll in (zbistril. Stranke so prišle v konstitpanto in tam so morale jasno pokazat; svojo barvo in svoje karte. Od besed so prešle stranke k dejanjem. In ker ]e naš narod politično zelo, zelo vzgojen, moramo reči, da so se one stranke, ki mislijo, da ljudstvo ne zasleduje njihovega dela In nedela v parlamentu, prokicto zmotile. Kdor pozna naše ljudstvo, mora priznati, da je vsak volilcc pazno sledil vsem korakom svojega poslanca. To so dokazale prav korenito baš zadnje občinske volitve. To pot se ie ljudstvo malo oziralo na lepa gesla lu lepe besede, ampak je sodUo le še po dejaujili ln reči moramo, da prav korenito in brezobzirno. Nekak kriterij Je tvoril sedanji režim. Kaj označuje današnji režim? Odgovor je precej kratek: 1. brezglavi birokratlčni centralizem, ki poraja doslej pri nas še nepoznano korupcijo v vsej javni upravi; 2. omejevanje vseh poll-tičuih svoboščin ljudstva, ki bije v obraz vsakemu resnično demokratičnemu nazlra- ““ GRŠKO - TURŠKA VOJNA. Atene, 28. aprila. V jutrišnjem uradnem listu bo izšel dekret, na podlagi katerega se štirje letniki vpokličejo pod orožje. V uradni noti se označuje vojaški položaj za zadovoljiv. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA BALKANU. Zofija, 28. apr. (Izv.) Med prebivalstvom mesta Varne, posebno pa med tem se nahajočimi ruskimi begunci ie opažati močno komunistično gibanje. Med Varno in Sebastopolom so komunistični agitatorji vpostavili zvezo potom malega motornega čolna. Pričakovati je, da se bo to komunistično gibanje v kratkem razširilo čez cel Balkan, ker imajo komunisti v Varni posebno propagandno pisarno ter vzdržujejo tudi stalno telefonsko zvezo z Moskvo. BOLJŠEVIKI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA UKRAJINO. Lvov, 28. aprila. (Izvirno poročilo.) Poveljnik 535, bollševlškega v Ukrajini nastanjenega polka je Izjavil, da koncentrirajo boljševlki veliko množino čot v Ukrajini, kjer hočejo upor še pred poletjem popolnoma zatreti. EMIGRANTSKO VPRAŠANJE V RUSIJI. Moskva, 28. aprila. Zbor ljudskih komisarjev je potrdil norme za ureditev osrednjih domov za emigrante v Moskvi, Petrogradu in Harkovu. Odobren Je načrt nared-he za sprejemanje ln nameščanje izseljencev iz Amerike. Predvidene so tudi tri proge z? transport Iz Rige v Petrograd. V Libavl in drugih pristaniščih bodo zbirališča, odkoder bodo izseljence odpravljali v Moskvo, Petrograd ali Harkov. Osrednji domovi bodo skrbeli tudi zato, da bodo izseljenci dobili delo. Skrb za ameriške izseljence je poverjena komisarljatu v Libavl ln poverjeništvu za notranje posle, ki morata po enkrat na mesec poročati osrednjemu sovjetu o stanju in položaju emigrantov na Ruskem, nju in 3. obvladovanje vsega javnega političnega, kulturnega in gospodarskega živ« fjenja po nekaterih privilegiranih bankah,) torej doslej pri nas še nepoznan bankokrat« sk; terorizem in absolutizem. Režim s temi znak; se je pri nas zadnje čase naravnost bohotno razpasel In ljudstvo je začelo instinktivno čutiti njegovo opasnost in nevarnost, kajti zavit je v hinavske narodne in »državotvorne« fraze. Nič čudnega tedaj, če se je ljudstvo uprlo tem političnim metodam in šlo proti njhn v boj. Povzročiteljica in nositeliica tega režima in teh političnih metod je pa pri nas JDS, zato se je koncentriral ves srd in ves odpor ljudstva proti JDS, ki ne predstavlja razen par ducatov advokatov danes faktično nikogar, a si je uzurpirala vendarle vso oblast in vso moč, ki jo hoče vzdržati z nasiljem in s korupcijo. In s kakim uspehom? Če pogledamo na volilne rezultate, moramo reči, da z večjim, nego smo pričakovali sami. Breznačelni, na sami korupciji, terorizmu in obrabljenih predvojnih frazali temelječi JDSarski liberalizem je bil vržen ob tla v svojih osrčjih, tani kjer. jo dominiral doslej neomejeno, to je v na« šili mestih. Na plan pa stopajo socialistične! stranke. Sicer sl ni mogla priboriti še no* bena opozlcijonalna stranka absolutne ve čine, da bi sama prevzela nehvaležno liho-' rolno dedščino, zato bo treba seveda delati koalicije in kompromise. Kakšni naj bodo tl kompromisi in koalicije? To je sedaj stvar posameznih strank samih, a eno lo gotovo: ljudstvo brezpogojno zahteva nemotenega in poštenega delovanja naših mostnih občin. To Je eno! Drugo pa je, da sc stranke uklonijo volji ljudstva in se ne združijo z ono, ki jo je ljudstvo pr; jgh vp»; lltvah vslcd njenega dosedanjega rc^lmai naravnost — Justificiralo. Gorje stranki, k| b) v tem oziru prevarala zaupanje svojih volllcev, OTVORITEV ALBANSKEGA PARLAMENTA. Drač, 28. aprila. (Izvirno poročilo.) Ak banska zbornica se Je otvorila brez vsake« ga daljnega Incidenta. V otvoritvenem govoru je predsednik poudarjal posebno prisrčno stališče, ki vlada med albansko M Italijansko vlado ter na pogajanja, ki se vr* še v Rimu. Nato je predsednik vlade po v a« bil italijanskega poslanika k slavnostnem^ obedu, kjer se je ponovno naglašalo in ztk trdilo obojestransko prijateljstvo. KONVERTIRANJE ANGLEŠKIH DOLGOV, London, 28. aprila. Amcn*anskl z« kladnl urad je naznanil Angliji, da so Zedf« njene države pripravljene, konvertirati atu gleške dolgove. t AUTONOMNA MALTA. London, 28. aprila. Z novim kraljev* sklm dekretom jo Malta dobila samoupravo^ BORZNA IN TRŽNA POROČILA1, 28. april-. Valute in devize. Dunaj: Valute: Dolarji 65$— marke 1025—1033, funti 2610—2630, Iranki 4985—5025, lire 3185—3205, dinarji 180S-. 1832, poljske marke 7875—8075, švicarski Iranki 11500—11550, češkoslovaške kron« 900—906, ogrske krone oflcijelno niso noti* rale, privatno se jih je plačevalo od 2-12-* 246, v bančnem prometu pa 251.50—2S7 trk četrt do 259 tričetrt. Praga: Berlin 114.25, Curih 1283.5^ Milan 353, Pariz 552.50, London 288.75, Nenfi York 77.50, Beograd 197, Dunaj 10.61, VaCi šava 8.37. Curih: Berlin 8.95, Newyork 571.30, London 22.68, Pariz 43.25, Milan 27.82, Praga 7.90, Budimpešta 2.20, Zagreb 4, Bukarešta 9.25, Varšava 0.70, Dunaj 1.52 in pol, Kristianija 0.95. Beograjska borza vsled praznikov B* posluje. i Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 920 Al 930, Jadranska banka 1550—2000, Jugoslovanska banka 570—578, Ljubljanska kreditna banka 975—0, Prašledlona 9500—9600« Riječka p.učka banka 440—445, Položaj na Reki. Reka. 28. aprila. Na Reki je mimo. V ponedeljek popoldne so zopet odprli most. Po ulicah korakajo italijanski alpinci in ccie kompanije karabinjerjev. Vse trgovine in javni lokali so zaprti, tudi cestna železnica ne vozi. Po ulicah je nabito vse polno letakov v kričečih barvah. Načelnik Belasich je izdal raz-Iglas. v katerem izjavlja, da so se bivši zastopniki zahvalili za svoja mesta in. da se vsled tega tudi sam zahvaljuje za načelstvo, da pa bo j vodil posle toliko časa dalje, dokler jse ne sestavi nova vlada. Vsi zastopniki se odrekajo odgovornosti. Govori se. da bo Venturi prevzel upravo mesta in da bo postal diktator O priliki zadnjih demonstracij so antianeksionistični elementi vdrli v stanovanje Grossicha in mu napravili za dva milijona kron škode. Sedaj pričakujejo v mestu prihoda brigade Secsia kakor je obljubil italijanski poslanik Domigani. Vse ceste, ki vodijo proti Zagrebu, so zabarikadirane In zastražene, da ne bi Jugosloveni vdrli v mesto. IJradništvo, katero je vlada pozvala. naj na Reki nastopi svoja mesta. se pozivu ni odzvalo in je izjavilo. da bo stavkalo vse dotlej, dokler se ne sestavi zakonita vlada na oodlagi volitev. O priliki volilnih pretepov je množica vdrla tudi v stanovanje policijskega ravnatelja, ga pretepla in ga pognala preko meje v Zamet. Reška jugoslovanska stranka se pripravlja. da bi svoje delovanje na Reki čimbolj razširila in ojačila. Govor posl. Deržiča. (Dalje.) Rekel sem že, da je uspelo kapitalističnim strankam, da so zapeljale jugoslovansko delavsko ljudstvo z gotovimi gesli na stranpota. Omenil sem tukaj takozvani strogo konfesionalni muslimanski klub. ki pravi, da je bilo neobhodno potrebno. da se je organiziral na verski podlagi, češ, da so sedaj v nevarnosti pravice muslimanskega dela našega naroda, da pa bodo oni, ko te nevarnosti ne bo več. prvi. ki bodo rekli: danes ni več treba konfesionalnih strank. Vsaj v tem smislu se je izjavil govornik muslimanskega kluba gospod Sahib Korkut. Jaz bi tukaj povdarjal samo eno. Ce predstavniki in voditelji muslimanskega kluba, predvsem zastopniki begov In ag, mislijo, da je baš danes tisti moment, ko hočejo imeti svoje verske pristaše: delavce ln kmete za avantgardo, da sl lz države izsesalo milijone, potem moram reči tole: zakaj pa ti gospodje begi in age tega niso čutili poprej, zakaj so dopuščali, da Je bila jugoslovanska raja stoletja 1 desetletja (tudi pod Avstro-Ogrsko) zatirana, in to brez razlike na vero, In da je gospod beg Imel vse privilegije. dočim Je živelo bosansko ljudstvo, tako katoliško kakor pravoslavno in kakor muslimansko, pravo suženjsko življenje. (Medklici pri poslancih Muslimanskega kluba.) Ravno tako ne moremo soglašati s stranko, ki trdi, da je po tej ustavi vera v nevarnosti. Vera je stvar vsakega človeka zase. Vsakdo bodi zveličan po svoiem srcu in po svoji duši. Nikakor pa se vera ne sme mešati v politiko. Ce jc v ustavi zagarantira-no, da imajo vsa vere enako pravico, jaz za svojo osebo ne najdem povoda. zakaj je prišlo do tako hudega boja. da se tako povdarja moment katoličanstva v tej ustavotvorni skupščini. (Poslanec Blaško Rajič: »To je stara fraza, da je vera privatna stvar.«) Ni fraza! Povdarjal se je moment katoličanstva. ki ga do danes še nihče ni napadel. (Poslanec Blaško Rajič: »Kako da ne?«) Mi stojimo na stallfču, da bo tako dolgo mir. dokler bodo duhovniki, tako katoliški kakor pravoslavni in muslimanski. v božjih hramih govorili samo božje stvari. Kakor hitro pa bodo izrabljali božje hrame v politično agitacijo, se mora porabiti primer, ki ga je dal Kristus, ko je z bičem v roki izgnal one, kj so cerkev v svoje strankarske namene izrabljali. (Ploskanje v centrumu. Poslanec Blaško Rajič: »Aplicirajte ovo na gospodu iz centra, na trgovce i izvozničare!«) To je naše stališče, kot stališče narodnih socijalistov. to stališče moramo sprejeti tudi kot katoličani. (Poslanec Josip Kleld: »Kot dobri katoličani?«) Morebiti boljši nego Vi! (Poslanec Josip Klekl: »Bog daj!«) Kajti vera ni v nevarnosti, dokler je katoliško ljudstvo ln katoliška duhovščina na pravem katoliškem stališču, dokler se vrši v cerkvi res katoliška dolžnost, ne pa kaka agitacija. Govorniki s skrajne desnice so govorili tudi proti neki hegemoniji. Jaz bi povdaril. da je ta ustavni načrt dete starih vladnih strank, ki so se vsedle po prevratu, vzele oblast v roko in napravile iz jugoslovanskega naroda in države to. kar je danes ta naša država. In tu so v prvih dveh letih v vladi v veliki meri sodelovali tudi zastopniki sedanje skrajne desnice. Tudi oni so veliko grešili, tudi oni so bili zraven, ko so se oddajali razni kontingenti za izvoz (Poslanec Blaško Rajič: »To ste Vi iz prstiju izsisalf!«): tudi oni so bili zraven, ki govorijo danes proti kapitalizmu, ki so pa ta kapitalizem z vso vehemenco podpirali in ki so pri nas v Sloveniji proti vsem zahtevam zdravega razuma in proti obstoječim zakonom dovolili povišanje cen trboveljskega premoga. Dovoljenje za to povišanje je podpisal dr. Brejc. Medklic: »In to je prol. stranka!«) Gospoda moja, jaz bi želel, če se že danes poda desnica s svojega kapitalističnega stališča na proletarsko stališče, da naj potem ta stranka najprej obračuna z onimi, ki so slovenski narod po prevratu gospodarsko skoro uničili. (Medklici In ugovori.) Povdarjal sem uvodoma, da naša stranka radi poslovnika, ki ga je vladna večina potrdila, ni imela pravice sodelovati v ustavnem odboru in da tudi ni imela pravice predložiti gar,ig|iifh blaga, ki je uporabno za ženska ročna dela. Zato se obračamo do vse nase javnosti s toplo prošnjo, da podpre požrtvovalno delo »Kola« in 'da daruje ostanke, ki leže dostikrat samo v nanotie do raznih omarah. Akcija »Jugoslovenske Matice« je nad vse važna ne samo iz kulturnega, temveč ravno tako iz narodno gospodarskega stališča, ker odpira našemu ženstvu nov vir lepih dohodkov in ker skrbi na najcenejši način za umetniško ohranitev doma. Prepričani smo zategadelj, da podpre vse narodno čuteče in lepoto ljubeče občinstvo akcijo »Jugoslovenske Matice« in tako zasigura njen uspeh. Darujte ostanke, priskočite na pomoč! Jugoslovenska Matica v Ljubljani. —'k— Zobotehništvo in zobo-zdravništvo. Zobotehništvo je gotovo velike važnosti za napredujoče ljudsko zdravstvo. V vseh sosednjih državah: Avstriji, Češkoslovaški. Italiji, Madžarski, se je zobno zdravstvo, oziroma zobotehništvo po prevratu uredilo s posebnim zakonom v modernem duhu. Edino v naši kraljevini vlada v tem oziru pravcata anarhija. V Srbiji in na Hrvatskem je zoboteh-niha prosta obrt, v Sloveniji je sicer vezana na koncesijo, toda brez uradne in strokovne kontrole. Posledica temu je, da imamo več zakotnih izvrševalcev, kakor pa kon-cesijonirauih. kar škoduje ugledu stanu, ogroža ljudsko zdravje ln smeši vse obrtne in davčne predpise. Pri nas izvršujejo zobotehništvo ljudje brtz predpisane učne dobe, brez zakonite kvalifikacije, celo bivši sluge pri zobotehnikih. V Srbiji in na Hrvatskem pa so razmere še slabSe. Skrajni čas je, da se z zakonom in z izvršilno novelo vnrec^. Pfi nas enotno zobno zdravništvo in zobo-(ehništvo, za kar se naj naša vrhovna pokrajinska zdravstvena oblast odločno zavzema pri centralni vladi. Sosednje države imajo v tem oziru precej sličen zakon, ki bi ga kazalo tudi pri nas sprejeti. Zakon natančno opredeljuje, kako daleč sme segati tehnika in kje se začenja delokrog zdravnikov. Prvotno je zakon prisodil pravico zobe puliti le zdravnikom. toda novela, ki jo je nedavno sprejel avstrijski narodni svet k temu zakonu, daje tako pravico tudi zobotehnikom. Nadalje določa zakon, da se sme podeliti koncesija zobotehništva le osebam, ki so prebile 31etno učno dobo ter imajo spričevalo. A tudi že koncesijonirani zobotehniki morajo napraviti še praktično izkušnjo pred posebno komisijo. Le tisti koncesi-jonirani zobotehniki. ki so na dan proglasitve zakona najmanj 20 let delovali v zobotehniki, zaimorejo biti Izkušnje oproščeni. Tako praktično izkušeni, oziroma od izkušnje oproščeni se smejo nazivati »izkušeni zobotehniki«, ostali pa le »zobotehniki#. DENARSTVO IN POLITIKA. (Dopis iz bančnih krogov.) Od zadnje nedelje sem prisostvuje slovenska javnost hudim napadom ljubljanskega političnega dnevnika proti domačemu kred. zavodu. Pisec teh vrst nima namena, da preiskuje upravičenost ali neupravičenost omenjenih napadov ter tudi ne negativ, ki vodijo omenjeni list, da tako nar stopa proti denarnemm zavodu, in o katerih trde prizadeti, da so političn. izvora, ampak namen mu je le, da opozori na nevarnost, ki nastane, ako se v političnem boju uporablja orožje, ki bi zamoglo zadeti ne Ie stranko, aii osebo, proti kateri je bilo namenjeno, temveč tudi naše denar-stvo kot tako sploh. Denarni zavodi so jako občutljivi in komplicirani organizmi ter so v tako tesni zvezi z vsem našim go-sjjodarstvom. da ima vzbujanje nezaupanja ali pa obešanje eventuelnih manjših ali večjih nerednosti na veliki zvon lahko katastrofalne posledice ne le za one. proti katerim je napad naperjen, nego tudi — in to v prvi vrsti — na one, katerih koristi so se baje hotele ščititi, t. j. za vlagatelje. Navadno se posledice takih napadov ne ustavljajo pri dotičnih zavodih, 'temveč se mnogokrat razširijo tudi na druge denarne zavode, ker dajo povod, da se itak nezaupni vlagatelji začenjajo bati za varnost svojega clenarja. vloženega v zavodih. ki veljajo sicer kot solidni. Psiha te množice vlagateljev razume pač tako: ako se vrše nerednosti v tem in tem zavodu, kdo jamči, da se ne gode istotako in še hujše nerednosti tudi v drugih zavodih. Vzbujanje takega razpoloženja sedaj, ko se opaža, da se je začel vračati denar v naše denarne zavode iz skrivališč, v katera se je zatekel ravno radi nezaupanja, je vsaj — neprevidno. ako ne zločinsko. Lahko je izzvati »run« (naskok) vlagateljev na kak denarni zavod, ali težko ga Je zaustaviti. Najtrdnejši zavodi s popolnim kritjem vlog mnogokrat podležejo takemu »runu« vlagateljev, ker nimajo trenotno toliko likvidnih sredstev na razpolago, da bi mogli takoj izplačati vse vloge. Sploh ni noben denaren zavod v takem položit ju. Da bi to moglo biti vsak treno-tek mogoče, bi morali denarni zavodi denar, ki jim je izročen, držati nedotaknjen v svoji’ blagaji.ah. V tem slučaju bi vlagatelji ne mogli zahtevati obresti od denarnih zavodov. temveč bi morali, kakor je bilo to v srednjem veku običajno, ko se je denarstvo še le začelo razvijati, še plačevati denarnim zavodom lira-nilnino. Najsoliduejši zavodi posojajo 8 do 9 desetin pri njih naloženega denarja ter drže v blagajni le 1 do 2 desetini za tekoča izplačila in to. ker skušnja uči. da dnevni dvigi vlagateljev ne presegajo omenjenega odstotka vlog, jasno je, da mora zavod zaslužiti s posojevailjem vlog, ako jih hoče obrestovati. To vlagatelji dobro vedo ter ne zahtevajo svojih vlog nazaj, dokler jih ne potrebujejo. In seveda dokler zaupajo solidnosti zavoda. Ko je pa to zaupanje oanajano. upravičeno ali neupravičeno, zahtevajo vsi vlagatelji naenkrat vrnitev vlog. in ni ga zavoda, ki bi mogel taki zahtevi ustreči. Posledica je. da mora tak zavod likvidirati, t. j. ustaviti svoje redno poslovanje ter začeti Iztirje-vati z vso brezobzirnostjo dolgove svojih dolžnikov, ki tudi od svoje strani nimajo posojenega denarja vedno na razpolago, temveč ga imajo investiranega v podjetjih. Nenadna odpoved kredita prisili takega dolžnika, da likvidira svoj posel v zgubo svojo in zgubo zavoda-upnika. To izgubo nosi v zadnji vrsti uimiik zavoda, t. j. vlagatelj. Ako je omenjeni dolžnik naskočenega zavoda. istočasno dolžnik drugih zavo- dov. so tudi poslednji v nevarnosti. Tako kamen vržen v vodo povzroča vedno širše kroge. Ako je torej kak denarni zaVod zares v neugodnem položaju, in ako se hoče. da se obvarujejo vlagatelji škode, se ne sme slikati njegovega stanja v še temnejših barvah, temveč se ima prepustiti odgovornim faktorjem, da ukrenejo vse. kar je potrebno, da se zavarujejo interesi prizadetih, ter sodelovati na pomirjenje vlagateljev, ki se hitro pomirijo, ako vidijo, da se vloge rodno izplačujejo. Kdor se pa podaja na opolzko pot uničevanja kakega denarnega zavoda, in to še iz političnih nagibov, mora biti pripravljen, da se bo streljalo tudi nazaj. Bog ve, če je pri vseh denarnih zavodih vse tako v redu. da se ne bi dalo ugovarjati poslovanju istih v posameznostih, s čemur pa ni rečeno, da je radi tega v nevarnosti njihov obstoj, kakor pač ne bo v nevarnosti obstoj zavoda, ki ga danes napadajo, še manj pa varnost denarja. ki je pri istem naložen. Torej: Caveant consules! + Naložbe naših »rajlajzonovk« v Av. strm Po došlHi vesteh s« snuje v Avstriji nekak kompenzacijski urad. Ko začne poslovati, se bodo tudi naložbe nasth raj!-ajzenovk izplačaJe. Ta urad bi menda prevzemal naročila za blago, ki bi šlo v Jugoslavijo. Tukajšnje tvrdke bi potem račune za postano blago lahko pri enom naSih denarnih zavodov poravnale v naših kr*, nah oz. dinarjih. Razume se, da se pri takih izplačevanjih upošteva valutna razlika. Na tak ali podoben način bi prišle naše raffajzenovke do svojega denarja, ki bo že kmalu 3 leta v Avstriji naložen. Pri ta-ktti izmenjavah bi se pa težko zaračunale obresti od naših naložb v Avstriji, kajtf te bi znašale po naši valuti veliko več kako* tam v avstrijski valuti. Torej za poravnavo obresti bi se še moral najti noki modus, kako bi se zravnale, da ne bodo naše rajf-ajzenovkc prikrajšane. Na popd*in način so menda že na£e banke ves svoj kapital prenesle Iz Avstrije. Le ralfajzenovkc ne morejo vsled svojega omejenega delokroga dobit svojega denarja nazaj. Prenos teh naložb bo mogoče le s pomočjo vlade. A ta se za to zadevo kar nič ne zmeni. Ona bo raje pustila propasti -posojilnice, ki so bile v Gradcu včlanjene. Žalostno, da sc v ida svojih dolžnostj do zadružništva m za koristi kmečkega probivalstva tako malo zaveda. Posiauci, storite svojo dolžnosti + Državna posredovalnica za delo. — Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Sobo« |e iskalo v preteklem tednu od 17. do 23. aprila 1921 dela 336 moških in 102 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 307 moških in 188 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 98. — Promet od I. Januarja do 23. aprila 1921 izkaz-«]e 8121 strank in sicer 3972 deloda-ialcev iti 4149 delojemalcev. Posredovanj se Je tevrSilo v tem času 1706. — Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, trgov, sotrudniki, sotrudnice, zidarski polirii, natakarji, natakarice, stroj, nikt, kurjači, peki, rnlinaTji, mesarji, poljski delavci, delavke, polj. delovodij!, vzgojiteljice, vajenci Itd. — V delo se sprejmejo: hlapd, dekle, polj. delavci, polj. delavka, zidarji, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, s tolarji, vlagalka, usnjarji, kuharice, služ-* kiuje, vajenci, vajenke itd. + Klacle telet ie dovoljeno brez vsake omeiltve. -h Prevoz sena la slame. Po sklopa prometnega ministrstva se bo odslej prevoz sena in slame v vagonskih pošiliatvah računat po tarifi B. To se je odred So na prošnjo sarajevske mlekarske zadruse. + ŽlviuskJ se&mi na Vrhniki ostanejo prepovedani do preklica, ker sejmišče ni urejeno po pjedpisih. * H- Petrograjska trgovinska luka. V, finskem zalivu so začeli morje čistiti od min. Začeli so pri Petrogradu ln bodo od-< tod preiskali morje v obsegu 158 kvadrat-j nih vrst. Upajo, da bo delo končano do 5< I maja, ko sc otvori f^etrograjska trgovinska 1 luka. Dnevne vesti. — Denarstvo in politika. Pod tem ■naslovom priobčujemo na 2. strani Članek nar. gospodarskega strokovnjaka. katerega izvajanja popolnoma potrjujejo dogodki zadnjih dni. Neo-snovani iz političnih nagibov upizor-jeni napad »Jutra« in »Slov. Naroda« na »Jugosl. kred. zavod« so obsojali vsi trezno in pošteno misleči. Ker je bilo nezaupanje, ki so ga hoteli politični nasprotniki vzbuditi v ljudstvo zoper »Jugosl. kred. zavod«, neutemeljeno, so se vlagatelji pomirili. ko so videli, da jim je njihov denar vsak čas na razpolago in da res, da obstoji zanj nevarnost. Mnogi, ki so dvignili svoje vloge, so jih že prinesli zopet nazaj. Da mnogi vlagatelji pa dvigajo sedaj svoje hranilne vloge pri Jadranski banki ter jih vlagajo pri »Jugosl. kred. zavodu v protest zoper podlo gonjo liberalnih mladinov, ki imajo najožje stike i Jadransko banko. Tako Je sn-nca. ki so jo vrgli proti »Jugosl. kred. zavodu«, priletela nazaj in ranila tiste, ki so jo zalučali. Opozarjamo čitatelje na članek »Denarstvo in Politika«. . n — Razmejitev z reško državo. Dne 2. maja se bodo sestali v Opatiji tjaši in italijanski delegati in pričeli delo za razmejitev z reško državo. — Otvoritev prometnih šol. Prometno ministrstvo je vsem železniškim ravnateljstvom izdalo naredbo, da čim prej otvorijo prometno šolo 2.a v ‘f°brazbo naraščaja v postajni službi. V najkrajšem času se bo razkril beograjski kolodvor s tem, da bodo zgradili nove perone za občinstvo in nove tire. — Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se le otvoril nadalje privatni brzojavni promet pri postajah Hvar, orusje, Starigrad, Vrboska. VrbanJ, •daš, Gdinj, Bogomolje, Sučuraj, Ve-«jluka, Blato, 2rnovo. Smokvica. Korčula> Babinopolje. ~ Tat gledališke blagajne areti-. • .Trstu je bil zasleden dne 24. :* *??* Alojzij Avbelj, ki je po aretaciji tudi priznal, da je on ukradel onih 80 000 K na škodo opernega gledališča v Ljubljani. Pri njem se je našlo še ca. 42.000 K, ostali denar je pa Porabil v družbi veselih tržaških ponočnjakov in svojih elegantnih prijateljic. Aretirani, mladi kavalir je pobegnil dne 24. novembra 1920 iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani, kjer bi imel presedeti petletno ječo! Umrla je ga Amalija Žerjav, vdova fljer. sodnika in mati narodnega poslanca dr. Gregorja Žerjava. N. p. v m.! — Umrl je v Polju pri Podčetrtku tr-6ov cc, gostilničar in posestnik g. Franc Dobravc. — Uvedba nedeljskih rlakov na gorenjskih progah. Počenši s 1. majem t. L fvozita redno vsako nedeljo in praznik na Progi Ljubljana drž. koI.-Kanmik In obratno izletniška vlaka štev. 2153 In 2160. —. Vlak 5tov. 2153 odhaja iz Ljubljane drž. kol. ob 12.02 li in prihaja v Kamnik ob 13.15 h, vlak štev. 2160 pa odhaja iz Kamnika >b 20.50 h in prihaja v Ljubljano drž. kol. ob 22.03 h. Na progi Ljubljana gl. kol.-Jesenice in obratno še stavita v promet Izletniška vlaka štev. 1720 in 1719, vozeča vsako nc-deHo in praznik šele s 15. majem t. 1. Vlak štev. 1720 odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 5.17 h in prihaja na Jcsenice ob 7.21 h, vlak štev. 1719 pa odhaja iz Jesenic ob >21.20 h in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 23.22 h. — Uvedba izletniških vlakov Maribor-Drarograd. Obratno ravnateljstvo južne Železnice objavlja: Na progi Maribor glavni kolodvor — Dravograd — Meže vozita Počenši od nedelje dne 1. maja do preklica vsako nedeljo in vsak praznik izletniška viaika št. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl. kolodvor ob 13.20, prihod v Dravograd — iMežo ob 15.07; odtiod Iz Dravograda — iMežc ob 20.06, prihod v Maribor gj. kolodvor 21.50. — Samovoljno zviševanje stanarine. Nekateri hišni posestniki zahtevajo s 1. majem proti jasnim določbam stanovanjske naredbe neprimerno zvišano stanarino po 100 in še več odstotkov. Opozarjamo znova, da nihče ne sme zahtevati k stanarini, bi se je plačevala leta 1914, več kakor 60 odstotkov poviška prti stanovanjih, pri obratnih lokalih pa ne več kot 100 %. — Kaznjiv ni samo gospodar, ki zahteva čezmerni povišek, temveč tudi najemnik, ki 80 taki zahtevi molče ukloni. Iz naslova Popravit sc sme naložiti del stroškov na stranke le tedaj, a ko se z računi dokaže, da so se res v zadnjem času Izvršila posebna popravila, ki ne pridejo v korist sa-1,10 hišnertiu gospodarju,1 temveč tudi najemnikom. ' Letošnja Glavna Skupština »Udru-*e!!ja Jugoslovanskih InženjerJov tu arhltek- cv* se vršl dne 21.—22. maja t. 1. v Ljub-Mnl, Spored se bo objavil v »Tehničkem tfslu« iu y dnevnikih. Sekcija Ljubljana U. J. I, A, _>rosI »vode Izvenljubljanske člane, naj se ji prijavijo oni, ki se žele skupščine udeležiti, da jim preskrbi stanovanje, do 8. maja t. 1. Stanovanje bo na razpolago le 20., 21. in 22. maja. — Enotna organizacija ognjegascev. Zveza ognjegascev na Hrvatskem in v Slavoniji dela predpriprave za osnovanje enotne organizacije ognjegascev v naši kraljevini. — Zavarovanje šol v Prekmurju. Višji šolski svet je dal zavarovati vsako državno šolo v Prekmurju za 30.000 K. — Pobegli kaznjenec. Od kazenskega oddelka v Kosezah (opekarna) je pobegnil kaznjenec deželnega sodišča 23 letni kovač Iv. Klanšek iz Radeč. Imenovani bi imel prestati 16 mesecev ječe zaradi tatvine. — Vojni ubežnik. Redov Cornerič Aleksa je pobegnil od svoje čete iz Ljubljane. Ljubljana. = Sodnijska revizija jedeesarske šišenske električne zadruge. V sre-io. 27. t. m. se jc vršila sodnijsica revizija električne zadruge v Sp. šiški na ta način, da je revidiral g. Sitar. revizor Zveze slov. zadrug, sam po sebi sestavljeno pomankljivo bilanco. Odrejeno je, da se vrši čim preje nova revizija. Naj sodi občinstvo o postopanju članov, ki brez-strankarsko zahtevajo nujno ureditev nepravilno sestavljene bilance. — Strajk stavbnih delavcev. Včeraj ob 10. uri dop. so ustavili delo vsi stavbni delavci, ki zahtevajo iste plače, kakor »ih imajo zidarji in drugi stavbni delavci v Zagrebu. Pogajanja se še niso pričela. Z ozirom na nestalno vreme in neprestano de-ževanje se nam sedanji trenutek ne zdi ugoden za štrajk, ker bodo stavbni podjetniki še zadovoljni. “ Veliko telovadbo v Ljubljani priredi prihodnje leto zveza mednarodnih telovadnih društev. — Javno predavanje na tehniški s. Soli v Ljubljani, soba št. 10 v I. nadstr. »e vrši v nedeljo dne 1. maja o!' pol 11. dop. kot zaključek folkloristične razstave. Predavaj bo prof. Volavšek »O razvoju ljudske umetnosti in njeni praktični uporabi v moderni umetni obrti in v stavbarstvu«. — Vstop prost. — Predavanje priredi ljubljanski Sokol v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer na galeriji v telovadnici. — Krojaški mojstri v Ljubljani naznanjajo, da so bil; po daljšem mezdnem gibanju primorani zvišati plače svojim pomočnikom, vsled česar prosijo cenjeno občinstvo, da blagovoli vzeti na znanje tudi zvišanje cen naročnikom, katere so se določile kar najbolj nizko. — Mestnemu magistratu in policijskemu ravnateljstvu v ravnanje. Mestni magistrat ozir. policijsko ravnateljstvo sta nedavno odtočila, da mora neki poseairik na Lepi poti svojega popadljivega psa ouati konja -čn. Dotičn! posestnik sl Je zadnji torek pri razpravi, ki se je vršila radi odškodninske zahteve nekega popadenega dovolil »vic*, trdeč, da je psa res izročil konjaču. Opozarjamo oblesti, da temu ni tako, ker je dotični posestnik dal psa »v rejo« v Ponovo vas, kjer pes še nadalje lahko popada pa-sante. Upamo, da si bodo oblast! znale ohraniti svojo uradno avtoriteto. — ModlstinJI Karolini Brilll na Resljevi cesti je neka okrog 20 let stara, majhna in debela ženska ukradla iz kuhinje par ženskih čevljev. — Posestniku Antonu Vodniku na Vidovdanski cesti ir. njegovemu hlapcu Lovro Bolharju je pokradel drugi hlapec Al. Skodler 2 srajci in čevlje ter pobegnil Iz službe. — Sladkosnedni tatovi. Na Tržaški c. 47 so vlomili neznani tatovi, kf radi jedo sladkarije, v barako branjarije Franca Acceto ter so pokradli 150 piškotov, 28 jajc, 40 pomaranč, dve pokalici in 1 kg sladkarij. Škoda se ceni na 440 K. — Najdeno. Dne 20. t. m, se je našla na Marijinem trgu srebrna ženska zapestna ura v črnem usnjatem etuiju. — Istega dne Jo bilo na Sv. Petra cesti najdena svilena ženska ruta in 4 m barvanega cefirja in 1 in en četrt metra klota. Najdene stvari se dobe na policijskem ravnateljstvu. — Izgubila se je zlata vratna vcrižlca z obeskom, lepim umetniškim delom. Verižica oziroma obesek je izgubiteljicl zelo drag spomin in ista ne bi Sledila z nagrado. Odda se naj v upravi Jugoslavije, kjer se potbve tudi ime in naslov lastnice. Maribor. Za policijskega zdravnika v 8. razredu pri policijskem komisarijatu v Mariboru je imenovan dr. Ivan Zorijan. Tatvine. Radi tatvine dežnega plašča v vrednosti 900 K je bil aretiran Ivan Starki iz Sevnice ravno, ko jc totel pobrisati U Maribora. — Tukajšnjemu trgovcu Šoštariču je bolo V opoldanskih urah iz zaklenjene trgovine ukradeno 2500 K. Tat je porabil priliko, ko se jc Šoštarič nahajal pri kosilu ter je s ponarejenim ključem odprl trgovino, Tata še niso izsledilL Slabo naletela. Radi prepovedane vrnitve v Maribor je bila aretirana in sod*-Sču oddana neka Marija Jarvornik, kjer ima čas premišljati o svoji dosedanji kartjert, Celje. Razmerje glasov pri obč. volitvah r Celju je bilo sledeče: Od 813 oddanih gla-so so dobili demokrati 304 glasove (pri državnozborskih volitvah 284), soc. demokrati 265 (pri državnozborskih volitvaih 336), nar. soc. 136 (v jeseni 101) in klerikalci 108 (v jeseni 58). Za celjsko mestno gledališče je fin. min. odobrilo proračunski predlog za podporo 100.000 K za 1. 1922. Za IL porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v CeLju je imenovan za predsednika dvornosodni svetnik g. dr. Jos. Kotnik, za namestnike višji dež., sod. svetnik dr. Bračič, dr. Premschak in dr. Stepančič ter dež. sodni svetnik Levičnik. Mezdna pogajanja med celjskimi krojaškimi mojstri In pomočniki, ki so se vršila dne 27. t. m. v Celju, so se razbila. Prvo nedeljo v juniju t. L se bo vršil vsi od odredbe min. za soc. skrb po ceil Jugoslaviji »dečji dan« v korist ubogih In zanemarjenih otrok. Odbor »Državne krajevne zaščite dece in mladine« v Celju le sklenil v svoji zadnij seji, da se bo vršil dne 5. junija v ta dobrodelni namen cvetlični dan in zvečer prireditev v Nar. domu, kar naj druga društva blagovolijo vzeti na znanje. OBČNI ZBOR KMETIJSKE DRUŽBE. Včeraj se je vršil občuj zbor Kmetijske družbe, in sicer za delegate kranjskih podružnic v Unionu in za. delegate štajerskih podružnic v Mestnem doniu. V Unionu jc otvoril zborovanje vladni komisar dr. Spil-ler, kj je podal v kratkem zgodovino te važne kulturno-gospodarske institucije. Nato je tajnik g. Lah obrazložil pomen poljedelske razstave v Pragi ter priporočal navzočim, da se je udeležijo v čim večjem številu. Nato se je prešlo na prvo in edino točko dnevnega reda: volitve predsedstva in odbora. Od 357 delegatov je bilo navzočih 353. Manjkali so torej samo 4. Kranjski de-legatje so volili predsednika, II. podpredsednika in 10 odbornikov, dočim so se pregledovalci računov volili skupno s štajerskimi delegati. Zmagala je lista SKS. Za predsednika Kmetijske družbe je Izvoljen generalni ravnatelj Gustav Pirc z 210 : 141 glasovom. Vsi drugi so bili izvoljeni z 211 proti 111 glasovom, in sicer: II. podpred sodnik: Ivan Pipan, posestnik, Vižmarje št. 2 Odborniki: Bobtisiav Skalicky, vinarski nadzornik, Novo mesto; Franc Hočevar, posestnik, Struge; Martin Bajuk,, posestnik, Božjakovo št. 30; Ivan Strumbelj, posestnik, Ig; Franc Črnagoj, nadučitelj, Crna vas; Jože Hočevar,-posestnik, 2eje pri Komendi; Alojz Pavlin, živinozdravnic, Ljubljana; Jože Černe, posestnik, Zgornja Šiška; Ivo Ažman, posestnik, Hraše pni Lescah; Anton Meden, posestnik, Begunje pri Cerknici. Na občnem zboru štajerskih delegatov v Mestnem domu ie zmagala lista SLS proti SKS. Od 338 oddanih glasov je dobila SLS 223 do 226. Izvoljeni so bili torej sledeči: I. popredsednik Evgen Jarc, profe- sor v Ljubljani. Odborniki: Brenčič Miha, Černe Fran, Jam Jakob, Košar Robert, Steblovnik Martin, dr. Verstovšek Karel, Vrečko Jakob. Za Koroško:. Kotnik Dominik. Nar. soc. stranka. K proslavi prvega majnika. Izobraževalno društvo »Bratstvok v Ljubljani priredi v nedeljo praznovanje prvega majnika v hotelu »Tivoli«' s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. Ivo Peruzzi: Mi vsi. ki trpimo (deklamacija). 3. Oto Zupančič: Kovaška (deklamacija). 4. Narodna pesem: Smrt majke Jugovičev (deklamacija). 5. Dernovc: Gozdovi so nam zasumeli (deklamacija). 6. C Petrovec: Iz sužnosti v svobo-lo (predavanje). 7. Tamburaši — Brož: Danici (koračnica). »Jadranski valovi« (koncertni valček). Bo-sotti: Oprosti o majka! Brač solo s spremljcvanjem tamburaškega zbora. Potpouri hrvatskih napevov. Brož: Banovec (koračnica). 8. E. Gangl: Dva svetova (enodejanka. Začetek ob 3. uri popoldne: vstopnina 2 dinarja. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani. Odbor. Gledališče. V proslavo prvega maja se bo v dramskem gledališču uprizorila delavska igra »Borba« in sicer za polovično ceno. Vstopnice se dobivajo v tajništvu NSS v Nar. domu. Ker je ta predstava namenjena predvsem delavstvu in je vodstvo Nar. soc. zveze doseglo, da se dobijo vstopnice po polovični ceni, opozarjamo vse paše delavstvo, da porabi ugodno priliko, lej- se predstave gotovo udeleži. Ker vstopnice že pohajajo, svetujemo vsakomur, da si jo čiinpreje preskrbi. Gledališče in glasba. Koncert »Glasbene Matice« v katerem sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. Ivan Levar, baritonist kr. opere, pomnožen orkester kr. narodnega gledališča ter pevski zbor Glasebne Matice — se vrši v ponedeljek, 9. maja t. 1. v unionski dvorani. Izvajala se bo med drugim najnovejša slovenska izvirna skladba za mešan zbor, soli In orkester Simon Gregorčičeva »V pepelnični noči«, katero je zložil P, Hug, Sattner. V aprilu smo doživeli tri lepe koncerte. Na prvem je učiteljski pevski zbor pokazal svojo marljivost, na drugem je nastopila g. Mira Devova-Costaperaria, na tretjem (Zvonovom) pa je briljiral g. Josip Križaj iz Zagreba. Za maj je naznanjen koncert Glasbene Matice, na katerem se prvič Iz-vaj.a P. H. Sattnerjevo delo: »V pepelnični noči« na S. Gregorčičevo besedilo in Ru-binsteinovo »Jutro«, dalije pa obišče 15. maja L jubljano slavnoznano pevsko društvo »Hlahol« iz Prage. — Znanost in umetnost. Na pragu evropske umetnosti. (Nadaljevanje in konec.) Umetnostno-zgodovin-sko društvo priredi v soboto dne 30. t. m. ob 18. uri drugo predavanje s skioptlčniml slikami pod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča. Predava doc. dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za člane 2 K za nečlane 4 K. »Zroie« štev 21 ima sledečo vsebino: Al. Pet5fy — Al. B.: Koncem septembra. — Potres. — H. Druzovič: Nacijonalua glasbo. — Anton Ivanovič — Mecger: Lav Nikolajevič Tolstoj. — Za narodno gledališče v državi. Poslano.*) Gospod Antonio Deghenghl! Vsled Vašega poslanega z dne 18. t. m. priobčenega v »Slov. Narodu* z dne 29. t. m. sem prisiljen priobčiti Vam sledeče: 1.) Jaz nisem inspirator onih člankov, ki Vas opisujejo kot laikeea hujskača, ter ste te članke povzročili satnj s svojim postopanjem, kar so potrdile priče pred policijskim ravnateljstvom. 2.) Nimam povoda od Vas izsiliti ničesar, kor zaenkrat proti Vam nimam nobene terjatve razven onih 2000 krcn, ki ste jih inkasirali pred 16 leti na mojo menico, o kateri ste trdili, da ste Jo uničili. 3.) Hvala bogu pa ne stojim z Vami v nobenem kupčijskem razmerju in je Vaša trditev o pravicah napram meni le Vam podobno zavijanje. Ne mislite tudi o drugih tako, kakor ste sami — šlor Dcshemchi — saj veste, kad ste nameravati z svojim* neutemeljenimi ovadbami. Anton Srebotnjak. Poslano.*) ŠLAPCE. 3. IV. L L srno se z glavnim urednikom »Slovenskega Naroda« R. Pustoslemškom m z gospodom, ki urejuje podlistke, po *roh dogovorih sporazumeli, da bodo moje spomine j* Dunja priobčevati y svojem listu. Obenem pa sem jim dal dovoljenje, da se gotovi stavki, ki preveč ostro kritizirajo poznane politične osebe, omilijo. »Slovenski Narod« je priuesel preurejen prv4 podlistek teh spominov 4. IV. ki jih potem takoj nehal Izdajati. 21. IV. sem poslal na uredništvo po svojem bratu pismeno prepoved, da ne pustim na ta način maltretirati delo, v katero sem položil veliko ljubezni da novo ustanovljene države in da zahtevam zapiske nazaj. Uredništvo je pa vzllc moji prepovedi izdalo zopet po preteku 20 dni nekakšen Izvleček lz zapiskov in ga preuredilo tako. da z gledajo zapiski zmedeni, kakor popolnoma pravilna irdl »Mariborska Straža«. Vprašaju g. urednika, kje tiči vzrok, da z mojimi zapiski niso nadaljevali, ko smo se vendar dovolj jasno in stvarno domenili. Razumem, da je težko pri današnji politični nemorali priobčevati argumentirana dejstva, ki niso nekaterim vodilnim činite-ljem in poznanim političnim osebam pr*v prijetna. Ali jaz se pri pisanju nisem oziral na strankarska pripadnost, temveč ožigosal sem vsa dejanja m politične osebe na podlagi dokumentov, ki sem jih stavil uredništvu na razpolago. Zaključiti moram, da so nadaljevanje spominov preprečili oni, Iti se bojijo, da jim ne bi posvetil pod njihov strankarski plašč, da narod vidi, kaki reveži so pri vožnji državnega voza; v strahu so, da ne bi bili razkrinkani tisti, ki se niso brigali za trpeči narod, ki je ječal pod jarmom nemškega, ruskega in avstrijskega ujetništva. Seveda ni prijetno, ako se razkrijejo nečedne mahinacije, ki so se doigravale za ministrskimi in p:verjen!škknd kulisami. Kar se tiče g. Pustoslemška in drugega g. urednika, sla pač usmiljenja vredna, ki morata piskati, kakor se jim trobi. Vendar malo takta in možatosti bi tudi labko imela! V Novem mestu, dne 27. IV. 1921. Stefanovič Emil. Poslano.* V Ljubljanskemu »Jutro« št. 91 in celjski »Novi Dobi« št. 45 se je ogla*; sil istočasno moj. še iz konstituant-. nega volilnega gibanja znani prijatelj in mi očita, da sem se kot NSS pri-, staš vezal za občinske volitve v La-^ škem z drugimi strankami. Temu čr-, nilnemu mazaču javno izjavim, da je to vedoma ovinkarsko lagal, ker se jaz za sedanje volilno gibanje nisem brigal, ker imam kot načelnik gasilnega društva preobilo opravil za 50-letno gasilsko slavnost 16. maja 1921 in da je meni kot narodnemu in humanitarno delavnemu občanu tako zgodovinsko slavlje bolj pri srcu kot občinske in druge volitve. Prijatelju skribentu, kateremu je lajanje menda v meso in kri preišlo, pa kličem: »Le pogumno nadaljuj in vedi. da se na slabem sadju ne pasejo ose!« Blaž Zupanc, brivski mojster v Laškem- * Uredništvo je odgovorno za vsebino le v zmislu zakona. * Za »Poslano* je uredništvo odgovorno le v okvirju zakona. Mali oglasi. Preda se: POLDIRKALNO KOLO 3 popolnoma novo pnevmatiko se proda. —« Naslov v upravi. 735 SVILEN IN KREP PAPIR VSEH VRST. Žice za rože in cvetlice vse številke. Per-je za rože vse vrste. Vence in šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vse barve In širine. Cigaretni papir; Ollesehau z vojakom in tičem z vodenim tiskom. Aba« die, Golub, Altesse Itd. Stročnice št. 2 In 3. Razpošilja papirnica J, Uran, Ljubljana, MestnJ trj 11. 725 JUGOSLAVIJA - LJUBLJANA Dve hiši z gospodarskim poslopjem, z ali brez zemljišča, pripravne za vsako obrt, tik državne ceste v zelo prometnem kraju, se prodajo. Dalje eaa kobila 16 pesti visoka, 7 let stara, kost barve, Izvrstna za vsako vožnjo. Pojasnila pri A. Uurič-Pla« nlna prj Rakeku. 734 MILO pralno in toaletno ter kremo za čevlje nud> po najnižjih ceuali Osvald Dobelc, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 730 UGODNA PRILIKA Hiša enonadstropna z lepim vrtom se pron da. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 731 SUKANEC žfannate rezalke, kvačkanec In otročje se* salke priporoča Osvald Dobelc, Ljubljana. Sv. Jakobi trt 9. PRODA SE TAKOJ ca dva vagona »Dveje živine dobro rejeno 3 konji, srednji za težke in lahke vožnje, 6 vagonov bukovega In gabrovega oglja, suho, prima, naslov se izve pri upTavništvit Jugoslavije. N 733 KOMPLETEN KINO-APARAT (PATTEJ I. aparat z železno mizo z navijaJl.no naprav vo, 5 kosov fllmove špulje, 2 napravi za obrano ognja, ločna svetilka, potem ustav-ljatec, (potem Schalttafel Lichtkammer f kondenzatorjem 150 mm). Cena 250 danar-, jev, — J, Semerl Budina 52 p. Ptuj. 731 OTROČJI VOZIČEK poniklan, skoro nov, z gumijastimi kolesi, se takoj proda. Hrenova ulica št. 7./I. 739 POSESTVO 64 oralov zemlje, grajščinlco ter Fundusoifc 1,800.000 K, posestva od 4 do 400 oralov, vila z 10 sobami takojšnja uselitev, potem hiša, krasno zidana gostilna, hotel, mlin, trgovska hiša se prodajo potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 721 PISALNI STROJ jako dobro ohranjen. Ogleda se v uprav-, ništvu. 654 PRODA SE: Kompleten »Valvazor«. Cena in na ogled v. upravi lista. VEČ ZABOJEV velikih starih Cena In naslov v upravni-5tvu Jugoslavije. 644 PRODAJA KOČIJE!!! Proda se Iz proste roke krasna skoraj 110^ va, popolnoma izborno ohranjena kočiji, Cenjene ponudbe prosim na upravništvet 1 Jugoslavije pod »kočija«. SEužfcs: KROJAŠKEGA POMOČNIKA za malo delo, išče prvorazredna diplomk rana krpjačnica Franjo Malls, Reber št. ll* (Start trg). 735 KNJIGOVODJA starejša zanesljiva moč, popolnoma verzK ran, dober organizator, išče mesta pri več-t jem podjetju v kraju, kjer bi bilo možno dobiti stanovanje. Nastop 1. majnika t. L mogoč. Ponudbe sprejme uprava lista pod »Knjigovodja—3550«. 740 GOSPODIČNA uradnica, k! je zaposlena samo dopciJan, bi hotela nameSČenja v popoldanskih urah, A. K. Green: INievestlna skrivnost. (Dalje.) Kameron ga je pogledal presunljivo iu rekel s poudarkom: Ali veste, zakaj je bilo dekle, ki sva ga opazovala v hotelu C. izza tiste zavese, inoji ženi tako podobno, da sp nama je zdela prevara izključena? Grycc se je nasmehnil. Pravkar sem vam povedal, zakaj. Bila je Mil-dred Farley, sestra dvojčica vaše gospe soproge —. Motite se, ga je prekinil Kaine-von. Ženska, ki sva jo videla, ni bila Mildred Farley; bila je Genovefa Gretorexova, moja nevesta in sedanja žena. Štirindvajseto poglavje. To odkritje je zadelo Gryca kakor strela iz jasnega. Nehal je vrtiti prstan na svoji levici, in roka mu jc vztrepetala. Res? je vprašal. Genovefa Kameronova trpi zdaj posledice neumnosti, ki jo je storila Genovefa Gretorexova, je nadalje- val doktor z osornim, trdim glasom, kakor bi mogel opraviti svojo nalogo le, ako zaduši v sebi sleherno čuvstvo. Toda premagala je čar, ki jo je uklepal pred poroko; zdaj ljubi svojega soproga in se boji samo, da ne bi zvedel njene prejšnje slabosti -r- zmotnega nagnjenja njenega srca. — Tisto, kar jo jc gnalo takrat iz domače hiše in storilo, da je čakala v znanem vam hotelu malone tik do ure, ki je bila določena za njeno poroko z menoj, ni bilo nič drugega kakor brezumna, zaslepljena strast do Julija Moles\vortha. Beseda je bila Izgovorjena. Gry-cu in Kameronu, obema se je odvalil kamen s srca. Prcostajalo je le šc pojasniti dejstvo. Vaša zgodba, je povzel, doktor Kameron, je bila baš pripraven uvod za mojo povest: kaže nama, kako je bilo mogoče, da se je gospodična iz tako gosposke hiše seznanila s tem človekom. Srečala sta se pri gospe 01neyevi, ob smrtni postelji Genovcfine prave matere. Dasi je bila zaročena z menoj, se je vendar udala nepojmljivemu dojmu. s katerim jo je mikalo vse njegovo bitje. Videvala ga je še in še, njeno čuv- stvo do njega se je razraslo v strast, tako da je pozabila vse drugo, čast, dolžnost in dano besedo. To, da je bil svet, v katerem je živel on, tolikanj drugačen od njenega, je dajalo razmerju v njenih očeh romantičen blesk, ki ga menda ne bi bilo videlo nobeno drugo človeško oko. Potem pa. ko je prišla odločilna ura, in je spoznala, kaj vse bi morala vzeti nase in čemu vsem bi se morala odreči. ako bi živela s tem raskavim in odljudnim možem pod pritiskom bede in pomanjkanja — ko je premislila vse to, je čar ugasnil. Ali —. Zatrpite! Dovolj mi je hudo, ker vam moram odkrivati te stvari: dajte, da pridem hitro do kraja. — Edino, kar opravičuje to skrito in nepošteno ravnanje, je abotni ponos gospe Gretorexove. Krušna mati Ji je dejala takrat, ko se je hotela razro-čiti z menoj, da je prepozno; ako bi ji bila odgovorila po pameti in dolžnosti, bi se mi bila Genovefa morda zaupala ter mi priznala resnico. Ker pa ni imela toliko poguma, da bi bila odkrito sprejela grajo sveta, sc je zatekla k res nezaslišanim sredstvom. da bi dosegla svoj cilj. Ne le, da je hotela na dan najine svatbe podati roko drugemu možu: ukrenila je bila tudi vse, da oskrbi zame drugo nevesto, ki me je bila pripravljena osrečiti namestu nje. Nekaj hipov sem imel priliko gledati v bleščeče oči te neveste in prepričan sem bil. da se je vrnila k meni moja prava Genovefa, še čilejša in veselejša nego poprej. Da ni prihitela Genovefa skesana in izpreobrnjena, tik preden sva šla k poroki — nič hudega ne sluteč bi bil peljal nepravo nevesto pred oltar, sebi v nesrečo in vsem drugim, ki so bili tideleženi, v pogubo. To je nezaslišano, je vzkliknil Gryce, takšna istorija se sploh še ni dogodila na svetu. Človek se čuti kar pomlajenega; vsa stvar me bogme spominja —. Zdajci pa je umolknil, kakor bi ga bilo sram stanovske vneme, ki je bila za kratek hip oglušila v njem človeško sočutje. Navzven je ostal zdaj miren, toda oči so se mu svetile kakor dvoje žarečih oglov. Da sta se dali dekleti, ki sta bili drugače vendar razumni, zapeljati po svoji čudoviti podobnosti, je nadaljeval zdravnik, in sta zasnovali tako nespameten in nevaren načrt ,se da pojasniti le z Gcnovefino zaslepljenostjo in popolno neizkušenostjo n; ne sestre. Ko pa ga je trebalo izvr-. šiti, je Genovefi uplahnil pogum. Odr daleč se početje ni zdelo tako nemo-, goče kakor zdaj, ko je stala pred uresničenjem. Mogoče je tudi Moles-worth pomagal končati stvar, ki je njegova zdrava in trezna pamet nikakor ni mogla odobriti. Njegov na-, stop je najbrž povzročil, da se je Genovefa tako naglo vrnila k svoji dolžnosti in sklenila zvezo, kakršne je zahteval njen življenjski položaj. Seveda je to- le moja domneva, ker sodim zgolj po tem. kar pravi ona sama o svojem notranjem življenju, od ure, ko je prvikrat videla Moles-wortha, pa do tistega večera, ko ga je čakala v hotelu C. Kameronova roka je nehote posegla v prsni žep. Gryce je opazil ta gib. Papirje imate? Pokažite jih; člo-< vek se pouči najrajši iz vira. (Dalje prih.) tl (4 pri Slovenjgradcu, liiBe, hlevi, pretežna večina gozda, posamezno ali skupaj na prodaj. Ponudbe pod R/86 na Anončni zavod, Drago Besoljak, Ljubljana. SpccMcIJska tvrdka na RAKEKU oskrbuje točno, najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tndi ocarinjenje. Alfonz Vakselj Olga Grebenc poročena. Ljubljan*. Trbovlje. I Važno z« krojare, krojačice, šivilje perila ler modistke. Vsi tajnotejSi modni časopisi so m. Drago Beseljak & drug Cankarjevo nnbrctjc 5. Cigaretni papir Olleachau, Riz Abadie, Altense, Club In Ambor, nadalje razne stročnice kupite najceneje pri tvrdki OSVALD D0BEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. Prima angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 31-— franco skladiSCe. — Naročila* na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo* ^, [ . —^ Prvovrstnega knjigovodjo samostojnega, izvežbanega v vseh panogah bančnega poslovanja išče velik zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Knjigovodja*4 do 5. maja 1921 na upravništvo lista. NA DEBELO! um mmnoi fino iideEamo, rezpciiHIa R. Krsupner, Celje, Glavni trs 8. Radi opustitve tega predmeta se proda cela zaloga auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk Yseb dimenzij po izredno nizki ceni • 9 PROMET fifi tein:, industr. podjetje (div z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 L HSBuanHMSMnMBBaniBi 1 Coloniale Olandese, Trst ■ oddala 20.000 kg v vrečah brutto per netto franko zacarinjeno od skla-disča Ljubljana po Lit. 5‘— is hs- Pri prevzemu najmanj 1000 kg po LSI. 4aS0 za kg« 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod ,MOTOR“ na upravništvo »Jugoslavije". Vpraša se pri JADRANSKI BANKI, podružnici j® LJUBLJANA, Komisijski oddelek. || Jugoslovanski kreditni r. z. z o. z. v Ljubljani. Marijin trg itev. 8. Wolfova ulice štev* 1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLJNJI LENDAVE. Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanskikretiit, Llubtjana. SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoil račun ter lih obrestuje po 11 0 Hranilne vloge' se izplačujejo brez odpovedi 4 2 O Mine vta z oloneiDim »kom se obrestujejo po dogovore. tfstih brez odbitka. IzvenHubllanski vlagatelji dobe poštne položnice. ta 2 i ril i Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska^ mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Odocivnrni urednik Auton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani.