Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., st. 56
Ljubljana, torek g. marca 1938
Cena 1 Din
Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123.3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L _telefon št 65._
Rokopisi se ne vračajo.
SCHUSCHNIGG VABI	;
SOCIALISTE V VLADO
Da si ustvari protiutež proti nacistom, Jim obljublja zastopstvo
tudi v občinah in drugih ustanovah
Samozavest ČSR
Spremembe, ki so sledile v Avstriji Po berchtesgadenskem sestanku avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga s Hitlerjem, še bolj pa Hitlerjeve izjave z dne 20. februarja tega leta, so na mah obrnile pozornost mednarodnih krogov tudi na avstrijsko sosedo, na Češkoslovaško, ki je obenem soseda tretjega rajha, saj so se Hitlerjeve izjave o 10 milijonih Nemcev »v dveh sosednih državah« nanašale prav tako na Avstrijo kakor na Češkoslovaško. Novost in s tem bistvena pomembnost teh izjav je bila v tem, da je Hitler proglasil Nemčijo za zaščitnico vseh Nemcev v onih državah, v katerih si ti ne morejo sami izvoj evati narodnih in političnih pravic, med katere spada po novem nemškem tolmačenju tudi pravica do svobodnega izpovedovanja nacionalno-soci ali stičnega svetovnega nazora.
V	tej obliki je bil z uradne nemške strani prvič po svetovni vojni storjen poskus utemeljenega nemškega vmešavanja v zadeve drugih držav. 2e po sestanku v Berchtesgadenu, ko so bile vsaj v glavnih obrisih znane avstrijske koncesije Hitlerju, se je zdelo, da je zgodovinski pomen avstrijskih sprememb prav v tem, da je avstrijska vlada v nekaterih čisto notranjih zadevah svoj e države popustila napram zahtevam druge države in s tem neposredno sama privolila v vmešavanje te države v svoje notranje zadeve. Značilno je bilo, da je to negativno stran Schusch-niggovega koraka posebno močno podčrtalo zlasti švicarsko časopisje, ki je s tem tudi švicarske kroge opozorilo na več ali manj prikrite nevarnosti novega razvoja v Evropi.
V	nič manjši meri pa so se tega resnega problema takoj po prvih spremembah v Avstriji začeli zavedati tudi organi češkoslovaškega javnega mnenja. Diplomatski urednik »Lidovih Novin« Hubert Ripka je prejšnji teden izredno jasno prikazal, v čem bi bila za obstoj ČSR nevarnost nemškega vmešavanja v položaj nemških manjšin v ČSR: kakor v Avstriji hitlerjevci, tako naj bi bili tudi v ČSR henleinovci pionirji one »glajhšaltunge«, ki naj bi tretjemu rajhu olajšala dosego njegovih ciljev v podunavskem bazenu. Vistosmerjenje v Avstriji m enak pojav med Nemci v ČSR naj bi bili samo sredstvi za dosego teh ciljev, prav tako kakor spada med sredstva nemške srednjeevropske politike pritisk na ČSR, da se odpove svojim zavezniškim pogodbam, predvsem seveda pogodbama o vzajemni pomoči z Rusijo in Francijo. Češkoslovaška naj bi se Nemčiji na ljubo otresla svojih edinih diplomatskih jamstev, ki jih ima v svojem sedanjem, nedvomno težkem mednarodnem položaju.
Za treznost in zrelost češkoslovaškega naroda pa je bilo od prve zavesti nevarnosti. kakor utegne biti. skrita v avstrijskih dogodkih in izjavah nemškega kancelarja tudi za njegovo domovino značilno, da se nihče ni predal paničnemu strahu in beganju, ki je bilo in je deloma še sedaj tipično za razpoloženje nekaterih avstrijskih krogov. V vseh češkoslovaških listih brez izjeme je bila takoj prikazana potreba po jasnem in nedvoumnem odgovoru. S svojo povečano strnjenostjo in enotnostjo ga je podal že narod sam in svet je s pozornostjo pričakoval, kaj poreče čsl. vlada. V petek je spregovoril ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Odmev njegovega govora po svetu je dokazal, da je imel češkoslovaški narod prav, ko se sredi splošnega pesimizma, ki je po spremembah v Avstriji zajel Evropo, ni predal paniki, kajti splošno evropsko pritrjevanje, Hodževim besedam je Češkoslovaški že priznalo ono moralno zmago, ki je prvi pogoj trezne in vseh iluzij proste posvetitve resnemu in stvarnemu obrambnemu delu.
Kakor je avstrijski kancelar doktor Schuschnigg osem dni poprej povedal, da so nemškemu poseganju v avstrijske notranje zadeve postavljene meje, preko katerih ne more v svojem popuščanju noben odgovorni avstrijski državnik ki se zaveda tudi svoje mednarodne odgovornosti, tako je tudi dr. Hodža z vso jasnostjo, pa tudi z vso odločnostjo začrtal meje med tem, kar smatra za mednarodni problem češkoslovaško-nemških odnošajev, ter tem kar je samo češkoslovaški notranji problem, v katerega bi bilo sleherno vmešavanje od zunaj nedopustno, pa naj se skriva v kakršnokoli obliko. Češkoslovaška, je dejal dr. Hodža, ne želi pustiti nobenega v dvomu glede svoje trdne odločenosti, da bo pravice svoje državne samostal-nosti branila z vsemi svojimi silami, čim bi jih skušal kdo okrniti.
Enako precizen in nedvoumen je bil v svojih izjavah londonskemu listu »Sunday Times« tudi predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Nejasnosti in dvoumnosti drugih sta tako oba najvišja češkoslovaška državnika postavila meje s treznimi, hladnimi in stvarnimi ugotovitvami, ki jih Evropa ne more prezreti. Češkoslovaška se sicer v polni meri zaveda svojega sedanjega mednarodnega položaja, toda narod, ki se ni ustrašil boja za svoje pra- ,
Dunaj, 7. marca. br. Kakor se domava iz okolice kancelarja dr. Schuschnigga, namerava dr. Schuschnigg v kratkem znova preosnovati svojo vlado. Spričo vse hujšega pritiska narodnih socialistov, ki zahtevajo zase vse mogoče svoboščine in vodijo politiko izsiljevanja, se je odločil, okrepiti avstrijsko fronto na ta način, da bo pritegnil v vlado tudi socaldste. S tem bi ustvaril močan protiutež in zavrl njihovo akcijo, ki zavzema že skrbi zbujajoč obseg.
Kakor se je zvedelo, je dr. Schuschnigg že v soboto povabi k sebi predstavnike socialnih demokratov Vabilu so ae odzvali zaupniki dunajskega delavstva in delegati iz vseh večjih industrijskh centrov, zlasti iz gornje štajerske, kjer so socialisti posebno močni. Deputaci ja je kance-larju -'zjavila, da odklanjajo socialisti vsak poskus hitierizacije Avstrije ter da se bodo proti temu borili z vsemi sredstvi. Zato le obžalujejo, da dr. Schuschnigg ni že prej občutil potrebe, da bi pritegnil v vlado tudi zaupnike socialističnega delavstva, ker bi to njegov položaj znatno okrepilo ki dalo mnogo večji poudarek politiki samostojnosti in neodvisnosti Avstrije. Kljub temu so socialisti tudi sedaj pripravljeni podpreti njegovo politiko, zahtevajo pa seveda ,da se jim zagotovi sorazmeren vpliv na vodstvo državne po~
Rim, 8. marca. k. Poljskemu zunanjemu ministru polkovniku Josipu Becku so priredili v Italiji, zlasti v Benetkah in snoči v Rimu, svečan sprejem. Vse glavne postaje so bile okrašene z italijanskimi in poljskimi zastavami, povsod so se zbirale množice ljudi, ki so poljskemu ministru prirejale navdušene ovacije. V Benetkah je Beck izjavil, da je naravnost očaran nad ljubeznivim sprejemom. Poudaril je, da je poljsko-italijansko prijateljstvo »svetla realnost«.
V Rimu, kamor je prispel s svojim spremstvom ob 19.30, je sprejel Becka zunanji minister Ciano z velikim spremstvom iz zunanjega in drugih ministrstev. Beck bo ves čas svojega bivanja v Italiji, ki bo trajalo do srede, gost italijanske vlade.
Danes ob 10.15 je odšel poljski zunanji minister v kvirinalsko palačo in se vpisal
Sofija, 7. marca. AA. Notranji minister Nikolajev je snoči ob 22. sprejel bolgarska novinarje, in jim izjavil, da so po poročilih oblastnih ravna t sijev potekle volitve v šu-menskem in starozagorekem okrožju v redu in miru. Ženske so po veolni glasovale za kandidate, ki 6o se izrekli za vladno politiko. Včeraj izvoljeni poslanci se dele v tri skupine: vladne, nevtralna in opozicionalne. Med kandidati opozicije, ki niso uspeli, je bivši predsednik vlade Nikola Mušanov, ki j'3 kandidiral v Ruščuku. Tu sta bila izvoljena Stojko Petkov, opozicionalec in Nikola Vaskov, vladni kandidat. V Šumenu sta bila izvoljena demokrat odvetnik Mi reki in socialni demokrat P roda nov. oba opozicional-ca.
Ob 1. zjutraj so objavili naslednje uradno poročilo: Včeraj ja bilo v starozagorskem in šumenskem okrožju izvoljenih 48 narodnih poslancev. V predvolilni borbi se je 30 izmed njih izreklo za politiko, ki jo izvaja sedanja vlada.
Listi objavljajo uradno poročilo o izidu prvega volilnega dne im o izvolitvi poslancev, ne da td navajali, koliko glasov so dobili posamezni kandidati.
Izid včerajšnjih delnih voli t sv daje kaj jasno sliiko končnega rezultata, ki ga bodo pokazale volitve prihodnje tri nedelja. 2e t», da so včerajšnje volitva potekle v popolni vo lilni svobodi in brez incidantov, govori za naklonjenost prebivalstva nasproti režimu.
vice v preteklosti, se tudi boja za svojo težko in z velikimi žrtvami priborjeno svobodo ne bo nikdar zbal. Grožnje lahko dosežejo samo eno: še večjo str-n j en ost in enotnost vsega češkoslovaškega naroda.
Pri vsem tem pa se ČSR tudi v bodoče ne želi izogniti naporom za zbližanje z Nemčijo, kakor tudi doslej ni odbila nobene ponudbe za diplomatska pogajanja s svojo sosedo na zapadu. Toda taka pogajanja morejo ugodno vplivati na razmerje med obema državama in s tem na mir v srednji Evropi, le, ako se vodijo med popolnoma enakopravnimi pogodbeniki. Tudi tu je dr. Hodža jasno postavil mejo med prostovoljnim^ mednarodnimi pogajanji in vmešavanjem v notranje zadeve, ki ga Češkoslovaška odklanja.
Dr. Hodža je pravilno pokazal, da
lätlke. Le pod takim pogojem so voJjni no-siti tudi soodgovornost za usodo Avstrije.
Kancelar dr. Schuschnigg je social'stam zagotovil, da jim bo za jamčil enak vpliv v avstrijskem javnem življenju, kakor ga imajo narodni socialisti. Socialni demo-kratje bodo dobili svoje zastopnike ne samo v vladi, marveč tudi v vseh drugih ustanovah od občine pretoo dežel do vrhovnih zakonodaja h ustanov. To se bo zgodilo že v najkrajšem Času.
V zvezi s tem se doznava ,da se že vodijo preko Schuschniggovega namestnika v vodstvu patriotske fronte, ministra Zer-nattija, pogajanja s socialisti glede udeležbe v vladi. Za nocoj so sklicali socialisti konferenco svojih zaupnikov iz vse Avstrije, na kateri bodo določili podrobne pogoje za sodelovanje v vladi Spričo pro-tinacistčnega razpoloženja avstrijskega delavstva računajo v dunajskih klerikalnih krogih s tem, da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma. Klerikalci bodo sicer morali pod silo warmer sprejet' precej hude pogoje, toda v danem položaju jim ne preostaja ničesar drugega. Koliko se je moglo dosedaj zvedeti, zahtevajo socialisti odstranitev Seyss-Inquarta iz notranjega m inistrstva ,ki se mora poveriti kakemu nevtralcu, najbolje kakemu policijskemu strokovnjaku. Mslijo predvsem na dunajskega policijskega direktorja in
v knjige. Nato se je odpeljal v Panteon in položil na grobove italijanskih vladarjev venec, pozneje pa na Beneškem trgu na grob Neznanega junaka ter na Kapitolu na spomenik za revolucijo padlih fašistov. Povsod so mu izkazali vojaške časti in ga je velika množica toplo pozdravljala.
Dopoldne ja ime!	prvi razgovor z
italijanskim zunanjimi nünistrorn grofom Članom, ki je trajal nad eno uro.
Kaj žeU Beck
Varšava, 7. marca. o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo zunanji minister Beck pri svojih razgovorih v Rimu postavil zahtevo, naj se Poljska pritegne k četvornemu paktu velesil ter se ji na ta način oficielno prizna značaj velesile. Pri tem računa na podporo Italije in Nemčije, za kar je pripravljena priznati italijanski imperij.
I Volilna udeležba je bila zelo velika, tudi j žanske. ki jim je novi volilni zakon dal to t pot prvič glasovalno pravico, so se v velikem številu udeležile volitev.
Vladno glasilo J-Dnez« pravi, da ponranijo rezultati delnih volitev jasno stališče prebivalstva proti prejšnjemu strankarskemu razioni, ki mu ni več vrnitve.
Finsko-ruska meja zaprta
Varšava, 7. marca. br. Zaradi vedno pogostejših incidentov na finsko-ruski meji je finska vlada sedaj zaprla mejo napram Rusiji. Na meji so zgradili trojne žične ovire, obmejne straže pa so podvojili. Prestop meje je dovoljen le na nekaterih posebej v ta namen označenih mestih, kjer se izvaja najstrožja kontrola.
Optimistična presoja angleško-irskih pogajanj
London. 7. marca. AA. Irski krogi so zalo optimistični glede uspeha londonskih pogajanj med angleškimi in irskimi zastopniki. Sic ar priznavajo, da obstojajo še zapreke, poudarjajo pa. da se ja zlasti na področju medsebojne trgovine pokazal pri pogajanjih velik napredek.
ČSR ni sama. Tem odločneje je zato mogel poudariti, da se navzlic nasprotnim željam ne želi odpovedati nobeni svoji zavezniški pogodbi, pa naj gre za zvezo s Francijo ali Rusijo ali Malo an tanto, kajti samo v svoji popolni zvestobi zaveznikom lahko računa na njihovo pomoč, kadar bi to bilo potrebno; sleherno megleno diplomatsko tavanje bi nasprotnike republike opogumilo k še večjim zahtevam. Češkoslovaška je danes močna v svoji trezni in preudarni notranji politiki, ki se ni izneverila svojim demokratičnim načelom, močna je v svoji diplomatski premo-črtnosti, ki je najboljše jamstvo njenega obstoja, močna pa je predvsem v svoji psihološki strnjenosti in globoki povezanosti vsega naroda ter v stvarni obrambni pripravljenosti, ki vzbuja spoštovanje vse Evrope.
sedanjega državnega podtajnfka dr. Stabbia. Razen tega, zahtevajo socialisti vpliv na socialno zakonodajo, sorazmerno zastopstvo v vseh scvralnih ustanovah, delavskih zbornicah, itd. Poleg tega se jim mora priznati popolna svoboda v pogledu političnega udejstvovanja, ker smatrajo, da bo le na ta način mogoče uspešno zajeziti nacistično propagando.
Minister Watzek za sodelovanje socialistov
Dunaj, 7. marca. br. Državni podtajnik min strstva za delo Watzek, bivši vodja social stičnega delavstva na Dunaju, je dal novinarjem izjavo, v kateri poudarja pripravljenost delavstva za sodelovanje v borbi za obrambo avstrijske neodvisnosti in samostojnosti. Naglasil je, da je socialistično delavstvo zavzemalo do sedaj stališče čakanja. Brez pritiska, prostovoljno in spontano pa stopa sedaj na plan, ker vidi, da grozi Avstriji resna nevarnost hitierizacije, čemur se bo delavstvo najodločaej-še uprlo.
Po nova navodila v Nemčijo
Dunaj, 7. marca. br. Avstrijski nacistični ministri drug za drugim odhajajo v Nemčijo na posvet. Sedaj se mudi v Stutt-gartu minister Glaise-Horstenau. Oficiel-
Moskva, 7. marca. br. Na današnji dopoldanski razpravi je bil zopet zaslišan glavni obtoženec Buharin, ki je na veliko presenečenje sodišča in poslušalcev zavračal vse trditve obtožnico in spravil s svojimi izjavami sodišče v veliko zadrego. Med drugim je izjavil, da so vsem obtožencem z nečloveškim mučenjem izsilili njihove izjave. Vse, kar trdi obtožnica in kar izpovedujejo sedaj obtoženci, je izmišljeno in prikrojeno za ta proces, ki naj bi pomagal Stalinu odstraniti vse njegove konkurente in sploh ljudi, ki imajo o nalogah Sovjetske unije drugačne pojme kakor Stalin. Državni tožilec Višinski je skušal na vse načine pripraviti Buharina do tega, da bi priznal vsaj nekatere očitke, toda Buharin, čeprav popolnoma duševno in telesno izčrpan, je vztrajal pri tem, da so vsi obtoženci nedolžni Ko so na poziv predsednika sodišča nekateri izmed obtožencev ponovili svoje izjave, v katerih obremenjujejo Buharina, je Buharin izjavil: Naj govore, kar hočejo, jaz vem, da sem nedolžen in da smo vsi le žrtve Stalinove osebne mržnje!
London, 7. marca. br. »Times« poroča o moskovskem procesu: Buharin je pri današnjem zasliševanju odločno zavračal trditve obtožnice in obtožencev, ki ga obreme-
Gibraltar, 7. marca. br. Včeraj okrog 2.30 zjutraj je prišlo do večje pomorske bitke med Francovim in republikanskim vojnim brodovjem. Spopad se je odigral približno 70 milj od rta Palos, kjer so kri-žarile Francove vojne ladje »Canarias«, »Baleares« in »Almirante Cervera«. Republikanci so poslali proti njim tri svoje kri-žarke in več torpednih rušilcev. Vnela se je kratka bitka, v kateri so republikanci izstrelili proti Francovim vojnim ladjam več torpedov. Eden izmed njih je zadel križarko »Baleares«, na kateri je takoj nastala silna eksplozija. Ladja se je nagnila in je bila kmalu nato vsa v plamenih. Ostale Francove ladje so zatem pobegnile.
Goreči vojni ladji, na kateri je bilo okrog 600 mož posadke, je prihitelo na pomoč več angleških torpednih rušilcev,
Federzoni predsednik italijanskega senata
Rim. 7. marca. AA. Na mesto pokojnega Gabriela D'Annunzia je imenovan za predsednika italijanske akademije Luigi Federzoni, predsednik italijanskega senata.
Obisk italijanske
mornarice v Lizboni
Lizbona. 7. marca. w. Včeraj sta prispeli v Lizbono dve italijanski križarki. Zvečer je italijanski poslanik priredil na čast portugalskim zastopnikom banket. V svojem govoru ja opozarjal na iskreno sodelovanje med italijansko in portugalsko vlado in na bratsko prijateljstvo, ki veže ota latinska naroda
no Je njegov obisk v Nemčiji utemeljen s predavanjem, ki ga bo imel na zavodu za zamejno nemštvo ▼ Stuttgartu, toda v dunajskih političnih krogih domnevajo, da je šel le v Berlin poročat in iskat nova navodila za nadaljnji razvoj nacistične akcije v Avstriji. Po poročilih iz Berlina so Glaise-Horstenauu priredili v Stuttgartu manifestativen sprejem Pozdravil ga je mestni župan, ki je naglasil, da so obiski avstrijskih ministrov v Nemčiji dokaz, kako močne sile so v Avstriji na delu, da odstranijo vse ovire, ki preprečujejo združitev Avstrije in Nemčije. Glaise-Horstenau Je v svojem govoru izjavil, da je čutil z nemško skupnostjo in je srečen, da tudi sedaj kot avstrijski minister lahko služi nemški stvari. Na povratku iz Stuttgarta se bo Glaise-Horstenau ustavil v Berlinu, kjer bo imel razgovore z vodilnimi zastopniki vlade in narodno socialistične stranke.
Berlin, 7. marca g. »Deutsche Allgemeine Zeitimg« javlja z Dunaja, da bo avstrijski državni tajnik general Zehner prihodnji teden odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil spominske svečanosti za padle vojake.
Spomenica 25.000
štajerskih kmetov
Dunaj, 7. marca. br. Danes se je zghuri-
la pri kancelarju dr. Schuschnigga večja delegacija štajerskih kmetov, ki mu Je izročila od 25.000 kmetov podpisano spomenico, v kateri izjavljajo šta/jersiki kmetje, da so trdno odločeni zastaviti vse svoje sile za ohranitev samostojne in neodvisne Avstrije. Kancelarju dr. Schuschnigg gu izrekajo popolno zaupanje in ga pozivajo, naj neomajno vztraja v svoji borbi. Kmetje odklanjajo nacizem tn vsako politiko, ki hoče kakorkoli okrniti avstrijsko suverenost
njujejo, toda proti trikratni nadmoči pred-| sednika sodišča, državnega tožilca in na-hujskanega avditorija se zaman bori. Nekoč je Buharin o v glas poslušala vsa prostrana Sovjetska unija, danes pa jc bil podoben človeku, ki v. smrtnem boju zaman bije * glavo ob zid. Tudi njegova usoda je že zapečatena. Proces je le še gola formalnost, usoda obtožencev je bila odločena že r trenutku, ko so jih zaprli.
Na vrsto pridejo še generali in diplomati
London, 7. marca. g. Po poročilu iz Moskve je Stalin naročil vrhovnemu državnemu tožilcu Višinskemu, naj pripravi dva procesa proti izdajalcem in saboterjem v vojski in diplomaciji. V prvem procesu bo obtoženih 14 najvišjih oficirjev rdeče vojske, med njimi namestnik vojnega ministra maršal Jegorov, šef generalnega štaba Ljukov, bivši poveljnik vojaškega okrožja v Minsku, general Bilov, bivši poveljnik leningrajskega vojnega okrožja general Bibenko, bivši vojaški ataše v Varšavi polkovnik Ribalko in drugi. V dru-gpm procesu bo na obtožni klopi 9 bivših vodilnih diplomatov Sovjetske unije, med njimi tudi bivši ruski poslanik v Berlinu Jurenjev, bivši poslanik v Varšavi Dafti-an in bivši poslanik Bogomolov.
ki so rešili okrog 400 mornarjev. Med reševanjem se je pojavilo nad gorečim par-nikom več republikanskih bombnikov, ki so vrgli okrog šest bomb. Ena izmed njih je padla v bližino angleškega rušilca »Campenfield«. En angleški mornar je bil od eksplozije ubit, dva pa ranjena. Druga bomba je treščila v bližino angleškega rušilca »Boreas«. Na tem rušilcu so bili ubiti trije mornarji. Poveljnik angleškega kontrolnega brodovja je zaradi tega protestiral pri valencijski vladi, kjer pa so protest zavrnili, češ, da so bili poveljniki angleških ladij pravočasno obveščeni, naj se ne približujejo bojišču.
Rešene mornarje so angleške ladje izkrcale v Palmi na MallorcL Okrog 200 mornarjev je našlo pri eksploziji smrt ali pa so pozneje utonili.
Krona in žezlo abesinskega cesarja v Rimu
Rim, 7. marca. o. Bivši italijanski podkralj v Abesiniji maršal Graziani je danes izročil Mussoliniju krono in žezlo abesin-skega cesarja, ki ju bodo po nalogu Musso-linija shranili v kolonialnem muzeju.
Teniški igrač Gramm aretiran
Pariz, 7. marca. g. Po poročilu iz Berlina je bil znani najboljši teniški igrač Gottfried von Cramm aretiran, ker je osumljen zločinov proti morali
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Beck v Rimu
Svečan sprejem poljskega zunanjega ministra v Benetkah in italijanski prestolnici
Volitve v Bolgariji
Pri nedeljskih delnih parlamentarnih volitvah v dveh okrožjih je vlada dobila 30 mandatov izmed 48
Pomorska bitka
v španskih vodah
Republikanske vojne ladje potopile Francovo križarko
„Baleares"
Buharin: Ml smo le žrtve Stalinove mržnje
Glavni obtoženec v sedanjem procesu v Moskvi zavrača
vse očitke obtožnice
živahna razprava o cestah
Gradbeni minister Stošovič je v ekspozeju napovedal ustanovitev državnih fondov za ceste in melioracije
Beograd, 7. marca. p. Po skoraj dveh dneh presledka je Narodna skupščina danes spet nadaljevala proračunsko razpravo. Na dnevni red je prišel proračun gradbenega ministrstva. Tudi za današnjo sejo je vladalo v skupščini zelo majhno zanimanje. K debati se je sicer prijavilo 37 govornikov, v dvorani pa je bilo navzočih stalno le 20 do največ 30 narodnih poslancev. Na ta način je marsikak poslanec zgubil besedo, ker ni bil v dvorani, ko je prišel na vrsto, nekateri pa so se sami odrekli besedi. Tako se je število govornikov močno skrčilo in bo razprava o gradbenem ministrstvu vsekakor končana še nocoj. Morda pride takoj nato na dnevni red proračun ministrstva za trgovino in industrijo, vsekakor pa jutri zjutraj. Sledilo bo ministrstvo za gozdove in rudnike, tako da se bo razprava o zunanji politiki, ki bo nedvomno vzbudila precejšnje zanimanje v vsej javnosti in ki je bila prvotno napovedana •za jutri, začela najbrž šele v siedo popoldne.
Od slovenskih poslancev so danes govorili Ivan Mohorič^ Albin Koman in Vinko Gornjak. Prijavljen je bil tudi inž. Franjo Zupančič, ki pa si je pozneje premislil in se odrekel besedi (Obširnejše izvlečke iz govorov slovenskih poslancev o zadevah gradbenega in nekaterih drugih ministrstev, ki so bila na vrsti že pretekli teden, objavljamo danes posebej na 4. in 5. strani. Op. ur.)
Ministrov ekspeze
Takoj po otvoritvi seje je po naglo odpravljenih formalnostih minister za gradilo Dobrivoje Stošovič podal obširen eks-po/e o zadevah gradbenega ministrstva.
V začetku svojega ekspozeja je minister Stošovič za glavne tri naloge svojega resora označil gradnjo in vzdrževanje državnih cest, gradnjo in vzdrževanje hi-drotehničnih objektov ter elektrifikacijo države. Vse tri naloge so zelo težke, ker so razne naše pokrajine prinesle v državno skupnost v tem pogledu zelo slabe dote. Državna meja je vrn tega pretrgala mnoge ceste in reke ter ustvarila nova prometna središča. Tako je nastala potreba po važnih spremembah v stari prometni mreži. K temu pridejo še nove zahteve, ki jih narekuje sodobni razvoj. Predloženi proračun zaradi tega :e more ustrezati vsem nalogam in zahtevam.
Skupna dolžina glavne cestne mreže v naši kraljevini znaša okrog 42.000 km, od tega odpade 10.000 km na državne, 32.000 kilometrov pa na banovinske ceste. V programu za modernizacijo cest stoji kot najvažnejša na prvem mestu cesta Subotica-Bc-ograd-Niš-Caribrod, ker tvori del mednarodne ceste od Londona do Carigrada. Za dograditev te in ostalih državnih cest, ki so še v načrtu, bo treba 5 milijard dinarjev. Da ta znesek doseže, se je vlada odločila čimprej ustanoviti državni cestni fond. Na državnih cestah je za 47 km mostov. Lani so bile izročene prometu modernizirane ceste Beograd-Novi Sad, Beo-grad-Pančevo, Beograd-Mladenovac, Za-greb-Podsused, Dubrovnik-Cavcat, Budva-Petrovac, Skoplje-Veles in še nekatere krajše proge. Letos bodo med drugimi dograjene modernizirane ceste Podsused-Sa-mobor Zagreb-Dugo selo, Ljubljana-Kranj, Crikvenica-Novi.
Za izvedbo hidrotehničnega programa bi bile potrebne nadaljne tri milijarde dinarjev. Zato se da ta program izvesti samo v daljšem razdobju in s sodelovanjem vseh prizadetih. Za finansiranje se bo ustano-\"il državni melioracijski fond.
Manjši kakor na področju cestnih in hi-drotehničnih del so rezultati na področju elektrifikacije. Nimamo še katastrov vodnih sil, vendar sodijo strokovnjaki, da znaša vodna sila v naši državi pri srednjem stanju vode okoli 9 milijonov ks, Norveška razpolaga s 7.5, Nemčija s 6, Francija s 9. Švica s 5.5, Italija s 5 in Rusija z 10 milijoni ks. Tako je Jugoslavija glede naravnega vodnega bogastva skoro na prvem mestu, toda glede njegove izrabe je mod zadnjimi državami v Evropi, kajti izrabljeni so komaj 3% vodne sile. Vzrok je deloma v pomanjkanju investicijskega kapitala deloma v pomanjkanju ustreza-jočega zakona. Vrh tega si še nismo na jasnem, ali in v koliko naj država sodeluje pri elektrifikaciji, odnosno ali in v koliko naj jo prepusti zasebni iniciativi. Država je pripravila predlog uredbe z zakonsko močjo o električnih instalacijah, izdeluje pa se tudi zakonski načrt za pospeševanje produkcije in konsuma električne energ'je.
V zaključnem delu ekspozeja je minister pojasnil glavne postavke svojega proračuna, ki znaša 215 milijonov dinarjev in je za 41 milijonov v.S.1 i od sedanjega. Največji povišek gre za vzdrževanje ceòt in mostov (30 milijonov). Kcm^o je min'-rter prosil skunšč'r»o, nal sprejme piora čun, kakor ji je bil predložen.
Debato je otvoril po s'. Acim Popovič (JRZ). ki je zahteval predvsem več skrbi za ceste. Rskel je, da so krediti za nje povsem nezadostni, tako da ni mogoče zadostiti niti najhujšim potrebam. Tudi posi, inž. Fran Horvat (JNS) je fovoril predvsem o cestnih vprašanjih. Kot tretji ie nastopil 7<oročevalec manjšine finančnega odbora posi. Ivan Mohorič. ki je s svojim govorom vzbudil občo pozornost in izzval ministra, da mu je takoj odgovoril.
Minister Stošovič ie najprej priznal, da je bila Mohoričeva kritika objektivna, zahvalil se mu je tudi za njegove nasvete. Nato pa je poudaril, da se javna dela ne izvajajo zgolj z dohodki rednega proračuna. nego se v te svrhe porabijo še druga sredstva, predvsem veliko milijardno posojilo. Poudaril je to. da ne b- po Mohoriče-vem govoru nastal vtis, kakor, da je za časa vlade dr Stojadinoviča finansiranje javnih del zastalo.
Mohorič: Tega tudi nisem trdil.
Minister je nadalje ugotovil, da je z javnimi deli v državi, ki je bila zlasti glede cesit vso prejšnjo dobo v tako zelo slabem stanju, vobče težava, ker pač ni mogoče v presledku pičlih dveh desetletn zgraditi ogromno število potrebnih novih cest.
! Uredba o javnih delih je bila res izdana že za časa vlade Bogoljuba Jevtida, pri njej pa je iniciativno sodeloval tedanji finančni minister dr. Stojadinovič. Minister je nato ugotovil, da je za vzdrževanje cest končno le dosegel postavko po 10.000 din za vsak kilometer. Kar pa se tiče Mohori-čeve pripombe o težavah pri gradnji ceste St. Vid—Kranj je minister priznal, da se je ta cesta zares gradila brez konca in kraja, toda opravičeval je to zamudo s tem, da je cesto gradilo domače podjetje, ki samo ni razpolagalo z zadostnimi finančnimi sredstvi. Vsekakor je sedaj položaj že mnogo boljši. Ljudje so si nabavili stroje in pridobili več izkušenj. Glede pripomb o elektrifikaciji je minister dejal, da bi tudi sam želel, da bi se to vprašanje uredilo z zakonom, ne pa z uredbo.
Popoldne so govorili še Nikola Zuber (IRZ), ki se jc zavzemal za izsušitev Ska-derskega jezera, Vinko Gornjak (Delovni klub), Voja Lazit o slabih ccstah v beograjski okolici, Živojin Rafailovič (demokrat) o prilikah v bosiljgrajskem srezu, Vladimir Tišma (Baričevičev klub), o slabih cestah v savski banovini in končno Aleksander Lazarevič (Ljotičevec) o nezadostnih kreditih za vzdrževanje cest.
Popoldne in zvečer so se zvrstili še nadaljnji govorniki, med njimi Pavle Matica (JNS). Novica Popovič (JRZ), Albin Koman (JNS) itd.
Minister Stošovič ja odgovarjal na glavne pripombe posameznih govornikov. Med drugim je ugotovil, da je cestno omrežje v državi splošno v slabem stanju, tako da bi ga bilo traba dobršen del povsem na novo urediti. V zadnjih dveh letih je bilo razen redni proračunskih sredstev potrošenih za gradnjo cest okrog 600 milijonov din. Malo pred 8. uro ja bi! proračun ministrstva za gradbe sprejet z glasovi večine.
Trgovina, obrt
in industrija
Skupščina je nato prešla k razpravi o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Minister dr. Milan Vrb ari ič je podal daljši ekspoze o r>oslih svojega resora. K razpravi se je prijavilo 23 govornikov, tako da se bo debata zavlekla v jutranje ure. Med prvimi j3 govoril posi. Milivoje Isakoyié (JNS), ki je v svojem govoru opozoril na državne in samoupravne davčne obremenitve trgovine in obrti ter zahteval v prvi vrsti ukinitev občinskih in bano vi nekih taks in trošarin na proizvodnjo. Obširno je govoril o velikih masazinih. o sistemu podružnic, zahteval ie omejitev krošnjarjenja, nadalje dedatizacijo državnih gospodarskih podjetij. Kritiziral ie obrtniško delo v kazenskih zavodih. Poudaril je potrebo, da se končno vendarle povsod in enako uveljavijo obrtniški ter drugi zakoni. Končno sa je izrekel proti kartelom.
Proračun m'nistrstva trgovine in industrije znaša 58 milijonov dinarjev, za 7 milijonov več od sedanjega. Na redne izdatke odpade 51.8. na izredna 6.3 milijona. Proračunske postavke so po večini za vso državo enotne, tako da krediti posameznih banovin niso razvidni. Za pospeševanje velesejmov in gospodarskih razstav je v proračunu 10.000 din, za udeležbo na inozemskih velesejmih in razstavah 300.000 din, za industrisko statistiko din 120.000, za pospeševanje tujskega prometa 418.000 din. za pospeševanje obrti in hišne industrije 138.000 din itd. za vzdrževanje turističnih uradov v Parizu, na Dunaju, v Pragi in Londonu 280.000 din. Za ljubljanski osrednii zavod za domači obrt je v proračunu 134.000 din. Naposled je v proračunu še 400.000 din kot anuiteta posojila za zgradbo trgovske akademije v Ljubljani.
Po nocojšnjih dispozicijah bo skupščina končala razpravo o ministrstvu trgovine in industrije še to noč. Jutri bo obravnavala zadeve ministrstva za gozdove in rudnika ter ministrstva za socialno politiko i.n narodno zdravje. V sredo bo na vsak način prišla na vrsto razprava o proračunu zunanjega ministrstva.
Sklicanje senata
Beograd, 7. marca. AA. Predsednik senata Želimir Mažuranič je sklical sejo senata za ponedeljek 14. marca t. 1. ob 17. s temle dnevnim redom:
Razprava o poročilu odbora za proučevanje mednarodnih konvencij in razprava o poročilu odbora za proučevanje zakonskega predloga o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč.
Skupščina beograjske
Beograd, 7. marca. p. Srpska kraljevska akademija znanosti je imela danes v Ko-larčevi ljudski univerzi svojo redno letno slavnostno akademijo. Udeležili so se je vsi njeni člani poleg tega pa še veliko števUo beograjskih znanstvenikov, odposlanec kralik prosvetni minister in drugi. Póleg drugega je bilo na dnevnem redu tudi predavanje novega akademika, profesorja'ljubljanske univerze dr. Nikolaja Ra-doičtča o srbskih državnih saborih v srednjem veku. Srpska akadem'ja znanosti je lani izgubila precej svojih članov. Umrli so redni akademiki dr. Stanoie Stanole-vič. dr. Tomislav Marič in Branlslav Nu-šič ter dop'sna člana dr. Djuro šurmin in Milorad Novičič. Akademija je imela lani 37 sej, posvečenih raznim manstvenim zadevam. Lani je bila ustanovljena tnd! posebna komisHa. ki sedai proučuje problem, kako učinkovito zaščititi domačo floro in favno. Na danaSnil slsvnostni akademiji je bil podan tudi referat o celokupnem de1!! akademije na vseh znanstvenih področjih.
Poliklinika za kožne
bolezni v Beogradu
Beograd. 7. marca. p. V okviru obča državne bolnišnice je bila danes v Baogradu otvorjena nova poliklinika z« kožne in ve-nerične bolezni. Po svoji'ur aditvi spada med najmodernejše take ustanove v srednji Evropi.
Postani in ostani «Slan Vodnikove družbe!
Beležke
Akcija JNS
Pretekli teden je bilo v Beogradu več sestankov ožjega strankinega vodstva. Predsedoval jim je strankin predsednik Peter živkovič, navzoča pa sta bila tudi podpredsednik Javo Banjanin in glavni tajnik dr. Albert Kramer. Razpravljali so o načrtih za podrobno delo stranke v prihajajoči pomlad. Doslej so obravnavali diunavsko, drinsko, moravsko .vrbasko in zetsko banovino. Ostale banovine pridejo na vrsto ta in prihodnji teden. Po vseh srezih bodo sklicane sreske skupščine, na katerh bodo o političnem položaju in o delovanju stranke poročali poslanci in senatorji.
Frankovci in radičevci
Radičevski poslanec Paško Kaliterna iz Splita slovi po tem, da zna zalo ostro obračunavati z raznimi puntarji v vrstah HSS. Na nedavnem sestanku »Seljačke sloge« v Splitu si ie hudo privoščil poleg nekatarih dalmatinskih duhovnikov tudi zagreiške frankovce, ki so pričeli izdajati tednik »Nezavisnost«. Najprej ie sevada dejal, da so to posli »pokvarjene gospode*. ki pa je takoj pokazala svojo nesolidnost, "ker sa je sprla med seboj čim je pričela izdajati svoj list: »Razdelili so se že v dve skupini: v mlada in stare. Pred hrvatsko Javnostjo odgovarjata za pisanje >Nezavisnoeti zagrebški odvetnik dr. Buč in splitski advokat dr. Cuzzi, ki se je vse prej kakor junaško obnašal za časa svoje internacija. Ti ljudje lažnivo predočujejo misli in dalo pokojnega voditelja Stjepana Radiča.
»Nato je Kaliterna pripovedoval, da je dr. Cuzzi za časa svoje internacije moledoval okoli vsah mogočih ljudi, da bi ga izpustili. Pri petomajskih volitvah je hotel kandidirati za vsako ceno na listi dr. Mačka. Ko ga ie vodstvo HSS odklonilo je poskušal kandidirati na svojo pest. Pozneje je pričal prirejati sestanke po dalmatinskih vaseh in rova-riti proti vodstvu HSS, dokler ni bil izključen iz HSS. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da ra 5-nastopil čas obračuna z vsemi, ki hočejo v kalnem ribariti. Hrvatski narod 6e bo naglo otresel svojih Judežev Iäkarijo-tov. ki za tuj denar rušijo slogo v njegovih vrstah«.
Zoologi]a v proračunski razpravi
Eden od 300 govornikov, ki govore te dni v specialni proračunski debati je bil tudi prota in narodni poslanec Branko Do-brosavljevič, član kluba JKZ. Želeč čim bolj nazorno prikazati, s kakimi težavami se moramo boriti je dejal, kakor posnemamo po »Vremenu«, da mora tako vlada, kakor opozicija požirati žabe. »In to ne enkrat, temveč dvakrat, trikrat...« Nadaljnje požiranje žab mu je prepiečil predsednik skupščine Čirič meo burnim smehom cele skupščine rekoč: »Prosim vas. gospod poslanec, ne zahtevajte od nas vseh, da že pred kosilom požiramo vaše žabe.«
Dobrosavljevič pa ni odnehal s svojimi zoološkimi primeri. Prešel je na hrvatsko vprašanje, o katerem je dejal, da je že močno oguljeno: »Vlada -toji sedaj pred želvo, okoli katere houi, kakor msčka okoli vrele kaše. Tudi jaz bi želel, da se to nesrečno hrvatsko vprašanje žc enkrat reši.«
Odškodnina za posekane vinograde
Med sradstva tako zvanega terorja od spodaj, ki ga uporabljajo v nekaterih delih savske in primorske banovine pristaši politika dr. Mačka proti jugoslovenskim nacionalistom, spada tudi sekanje vinogradov, sadovnjakov in požiganja letine na polju. Tako so preteklo jesen neznanci posekali vinograda kmetoma Junakoviču in Škugoru v Si-beniku. Uradna komisija je ugotovila, da sta bila skupaj oškodovana za 73.000 din. Uve-dana je bila preiskava, ki pa krivcev ni ugotovila. Zaradi tega je odredil šibeniški župan na osnovi zakona o občinah, da morajo povrniti to škodo obema kmetoma vsi sosedi. Proti temu so se prizadeti pritožili na bansko upravo v Splitu, ki pa ja te dni pritožbo zavrnila in potrdila odlok šibeniškega župana.
Zarubljena občina
Banska uprava v Zagrebu je zarubila dohodke mestne elektrarne v Koprivnici. Ko-privniška občina namreč dolguje že nekaj let savski banovini 600.000 din, pa jih ne mara plačati, čeprav finančno stanje občine ni slabo, saj ima nad 50 milijonov dinarjev premoženja. Korak banske uprave v Zagrebu je izzval med Kopnvničani razumljivo senzacijo, pa so vsi radovedni, kako se bo iztekla.
Nemška poliudna znanost
Na knjižnem trgu se je nedavno pojavila nova izdaja tud- pri nas znanega nemškega Knauerjevega konverzacijskega leksikona, ki slovi po svoji izredno nizki ceni. Nova izdaja obravnava 37.000 besed in je za 2000 besed bogatejša od poslednje izdaje. Ima celo vrsto novih poimov iz javnega in političnega življenja. Med drugim čitamo v njej, da je »najpopolnejša demokracija izoblikovana v obliki nemškega narodnega socializma.«
Narodne manjšine so v leksikonu »liberalno mednarodnopravni pojem za narodne skupine, ki so naseljene stalno med kakim tujerodnim ljudstvom Narodne manjšine so posebno 1. 1918 umetno ustvarjali, da bi politično in prosvetno oslabili nemštvo v Evropi «
Slovite nemške kulturne delavce, kakor Tomaža in Henrika Manna predstavlja leksikon javnosti kot izdajalce, hujskače in sovražnike nemškega naroda. Veliki angleški državnik Disraeli je »židovski angleški državnik, ki je ustanovil kot Bismar-ckov diplomatski protiigralec angleški imperializem in ga povedel v borbo proti ideji zedinjene Nemčije.«
O Masaryku ve leksikon povedati: »Ustanovitelj češke ljudske stranke m pobornik samoodločbe narodov ter samostojnosti Čehov. S predložitvijo potvorjenih dokumentov je dosegel v Versaillesu vključitev velikih narodnih manjšin (sudetskih Nemcev in Slovakov) v češkoslovaško državo.«
Kršenje belgijske nevtralnosti predstavlja leksikon kot »pretvezo za angleško vojno napoved 1. 1914« O Češkoslovaški pravi, da je »zahtevala 1 1863 samostojnost.
Masarykov dan v ČSR
Ves češkoslovaški narod se je na 88. rojstni dan sporni' njal svojega prvega prezidenta Osvoboditelja
Praga. 7. marca. br. Vsa češkoslovaška republika se je danes v glol>okem spoštovanju do nesmrtnega svojega prvega prezidenta spominjala 88. rojstnega dne dr. T. G. Masa-rvka. Na njagovein grobu na vaškem pokopališču v Lani h so se včeraj in danes ves dan vrstile deputacije, ki so 6e prišle poklonit v imenu najrazličnejših nacionalnih, kulturnih, stanovskih in gospodarskih korpo-racij in ustanov, ki ao vse imele v {>okojnem prezide<ntu svojega velikega zaščitnika in učitalja.
Dopoldne ob 10. se je poklonila na grobu, ob katerem so postavili legionarji častno stražo, deputacija narodnega predstavništva in vlade z min. pradsedmikom dr. Hodžo in predsednikoma obeh zbornic dr. Malype-trom in Soukupom na čelu. Položili so na grob krasen venec z državno trobojko. Opoldne sa je poklonil na grobu svojega velikega prednika in učitelja prezident republike dr. Edvard Beneš s soprogo. Položil je na grob krasan šopek belih rož. Posebno svečano je proslavila Masarykov rojstni dan češkoslovaška vojska. V vseh garnizijah so bile velike parade z nagovori, v katerih so se poveljniki spominjali tvorca češkoslovaške vojske in pozivali vojake, naj zvesto slede svetlemu zgledu preži danta Osvoboditelja. Posebne svečanosti so bile tudi v vseh šolah, kjar so imeli predavanja o Masarvku. Vse kulturne in nacionalne organizacije v države so priredile delno že včeraj, po va-čini pa nocoj vsenarodne proslave, pri katerih ja sodelovalo malone vse prebivalstvo. V Pragi je bila nocoj prireiena velika svečanost, na kateri so sodelovali oricielni predstavniki tar najboljši pevski zbori in or-
kestri. PriredStev je prenašala tudi ljubljanska postaja.
Masarykov rojstni dan se bo odslej vsako
leto slavil kot državni praznik.
Odmevi Hodževega govora
Praga, 7. marca. a. V Presticah je bila včeraj velika manifestacija republikanske agrarne stranke. Vojn: minister je pri tej
priliki v svojem govoru med drugim dejal: Danes smo ozdravljeni onega paci-fizma, ki smo ga imeli nekoč. Ostajamo slej ko prej pacifisti, toda na straž: in s skladišči, polnimi municije, in vojnega materiala. Imamo zanesljive zavezn ke, imamo obrambno črto in utrdbe. Znamenita beseda »Nenaden napad bi pomenil nevarnost« je dokončno izginila iz našega be-sadnjaka,
V	Plznu je govoril zunanji minister dr. Krof t a, ki je posvetil posebno pozornost
manjšinskemu vprašanju. Naglasil je, Ja bo češkoslovaška že zaradi svojega zemljepisnega položaja vedno postopala s svojimi manjšinami na podlagi popolne enakopravnosti.
V	Bratisla/vl je bS včeraj pokrajinski kongres čsl. socialno demokratske stranke. Pravosodni minister Derer je v svojem govoru poudaril napredek, ki ga je Češkoslovaška dosegla zadnjih 20 let. Ded svojega govora je govoril v madžarščini ter posebno opozjoril na ugodnosti, ki so jih deležne madžarske manjšine na češkoslovaškem na podlagi odloka češkoslovaške vlade z dne 18. februarja-
Zagrebški Ciril-Mefodov zbor na Reki
in v Gorici
Gorica. 7. marca Kakor v Trstu pred štirimi dnevi, tako je unijatski cerkveni pevski flor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba tudi na Reki in v Gorici žel s svojimi koncerti starih slovanskih cerkvenih pesmi ogromen uspeh.
V soboto zvečer je hilo Verdijevo gledališče na Rekj napolnjeno do zadnjega kotička. Listi poudarjajo. da bi bilo tre!>a spričo originalnosti glasbenega podajanja vzbuditi za slovanske cerkvene pesmi tu« i v Italiji večje zanimanje. Občinstvo ja dirigentu Koniarevskeinu kakor tuli posameznim so!isto n viharno ploskalo, tako da so morali nekaj pesmi ponoviti.
Nič manjši ni bil uspeh v goriškem Verdijevem gledališču. Ciril Metodov zbor jc
tu snoči zapel vs« p osmi, ki jih je ime! wa progTamu že v Trstu in na Reki. Tudi goriško gledališče je bilo razprodano. Ljudi je zbor nepopisno navdušil. Ne>r,eho<ma so morali ponavljati in glavni pevci so se morali vedno znova irosamič zahvaljevati za aplavze.
Ve; trije koncerti zagraSSkega zbora, eo nedvomno zarezali globoko brazdo v kulturno življenje v Juli.Hd Krajini Spričo silnega uspeha, ki ga jc zbor dosegel že na prvih svojih koncertih v okviru svoje ee-* sanje tawmeje, je pričakovati, da ga bodo z nezmanjšanim zanimanjem in razumeva-n.iem sprejeli Ulli drugod v južneiSih krai-jih.

Vlomi v zidanice in v
Nenavadno pogosti zločini rrrl Ivaßjkovdk
Ivanjkovci, 7. marca.
Zadnje čase so vlomi v zidance v Slovenskih goricah skoro na dnevnem redu. Vlomilci se pomoči potepajo okrog in obiščejo v zidanicah stanovanjske prostore ali pa kleti. Da bi oplenili celo z'danico, se primeri redkeje. Vlomilci se očitno delijo v dve kategoriji. Eni so pohlepni po različn h materialnih dobrinah, ki se jih nadejajo najti v sobah in kuhinjah, drugi pa so po dolgem pustu močno ožejani in se rajši temeljito odžejajo v tujih kleteh. V drugi polovici februarja je bila izvršena vrsta vlomov. Najprej so obiskali Breznikovo zidan co v Litmerku. še isto noč je nato bilo vlomljeno v Martinčevo zidanico v Strezetini, nato pa so vlomilci neko noč vdrli še v zdanico Maksa Meška v Lahoncih. Precej izdaten plen so potem imeli v neči 28. februarja v zidanici inž. Murse v Litmerku. Poslednj' vlom je bil izvršen 4. marca, ko so vdrli v zidanico graščine Negove v Cerovcu-
V vsah teh zidanicah nikdo ne stanuje. Vlomilci so odnesl tu lepe zaloge vina in žganja drugod spet perilo .obleko, blazine in še kaj. Kakor da so se naveličali zidanic, so se zlo.činci naposled odločli za izredno predrzen vlom, in sicer so si za svoj nočni pohod izbrali župno cenkev pri Sv. Miklavžu. Vsa fara je bila naslednje jutro pokonci, ko se je zvedelo, da so lopovi ponoči vlomili v cerkev ter odnesli meétranco in kelih. Nemudno so bili o tem obveščeni orožn ki, ki so uvedli naj-skrbnejšo preiskavo v vse smeri. Kelih so našli v ograji na pokopališču pri Sv. Miklavžu. Orožniki so zaprli nekega osumljenca.
Vs opisani vlomi spadajo v področje orožniške stanice v Ivanjkovcih, kamor je že nekaj mesecev priključena tudi občina Sv. Miklavž. Orožniki so skoraj noč in dan. na izsledovanju zločincev, 'n vsa znamenja kažejo, da bodo bandite kmalu spravili pod ključ.
Razen vlomov se v naših krajih tu in tsm pripeti tudi kakšna večja nesreča. Tako je 36-letni posestn k Karel Bimmen nedavno čistil drevje v svojem sadovnjaku. Naenkrat je padel z vrha 8 m globoko in se je tako pobil, da so ga morah prepeljati v ormoško bolnišnico. Nogo ima zlomljeno v kolku.
Od 1 1873 so pričeli Čehi s pcslovanjenjem Nemcev. V svetovni vojni so bili češki politični voditelji na stran: antante. Leta 1918 je bila oklicana češkoslovaška republika...«
Svojevrsten veleizdajniški proces v Atenah
Pred atenskim sodiščem se je začel v petek proces proti uradnici zunanjega ministrstva Eli Rodokanak:. Obtožena jeve-leizdaje, ker je odnašala iz ministrstva po eno kopijo okrožnic, ki jih je sestavljala v informacijo vod Jnim uradnikom zunanjega ministrstva. Seznanila se je bila z nekim Fincem im se zaljubila vanj. Obetal ji je, da se bosta vzela, pa se mu je dala pregovor ti, da mu Je izročala one kopije, šlo je v prvi vrsti za zaupna poroč la, ki so jih zunanjemu ministrstvu pošiljala razna grška poslaništva. Obtožnica pravi, da b mogla objava teh poročil «kaliti dobre odnoéaje med Grčijo in prizadetim državami in s tem močno škodovati Grčiji, pa da je zaradi tega treba obtoženkino delo canač ti za veleizdajo.
! Gasilska četa v Ivanjkovcih »i je omislila me tomo brizgalno in bo postavila tudi stolp za sušenje cevi Blagoslovitev bo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija-Ugodno vreme v januarju in febru-airiu. ki tudi v marcu še dalje traja, je omogočilo, da smo po vinogradih že opravili rez in mnogo iEkopali, pa tudi precej zrigolali za nove nasade, vendar zaradi težkih go-sjjodarskih neprilik ne toliko, kakor bi to zahtevalo stanje vinogradov. Zaradi slabih vinskih letin v preteklih dveh jesen h i nimamo več mnogo vina v zalegi. Vendar je tudi pri teh skromnih zalogah nastopil zastoj v trgovanju, odkar ss izvaja nevi pravilnik o banovinaki trošarini. Vino letnika 1937 se je pa mnogo bolje zgradilo, kakor srno pričakovali. Je izredno dobro in prijetnega okusa.
italijanskih pevcev v Beogradu
Beograd. 7. marra, p. Odlični italijanski operni pevci Volpi, Ghiraldini in ga. Fave rova so snoči gostovali v beograjski operi. Pred vaiali so P nocini je vo :,Bohéma<. Dosegli so velik uspeh in z njim zabrisali slabi vtis, ki ga je druga skupina italijanskih pevcev prad meseci napravila s svojima neuspelima nastopoma v Beogradu in Zagrebu. Snočnji predstavi ja prisostvoval tudi kraljevi na-meetnik dr. Ivo Perovič. V gledališče so prišli tudi nekateri člani vlade. Prosvetni minister Magarašavič je gostom izročil med odmorom visoka odlikovanja. Volpi je bil odlikovan z re-dom Jugoslevenske krone --stopnje. Faverova ie Ghiraldini pa z radom Jugoslovenska krone 3. stopnje.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 7. marca. p. V 7. pol. skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Marija Jelušič v Trbovljah, Viktorina Si-lazi pri Sv. Roku (srez Šmarja), Drago Prodan v Mozirju, Stanko Gajšek v Kostanjevici, Ana Serger na Pobrežju pri Mariboru, Ljudmila Glinšek v Rogaški Slatini, Mihael Kotnik v Šmarju, Elizabeta Kolnik v Limbušu pri Mariboru, Hilda Ne-deljko v Slivnici, Maks Kos v Bučah (srez Šmarje), Janko Ziherl v Škofji Loki, Jagoda Kokalj v Šmarju, Srečko Gostinčar v Dvorski vasi (srez Kočevje), Vilibald Be-loglavee v Gornji Lendavi, Angela Haupt-man v Svetini in Adolf Zajec v Gornji Radgoni.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Pritisk popušča v vsej Evropi, zlasti v njenem vzhodnem in jugovzhodnam delu. Jasno vreme prevladuje še v zapadni Evropi in na Sredozemskem morju. Močna depresija s seda-žem v severni Rusiji se premika počasi proti jugu in povzroča pooblačitav v vzhodni Evropi. V Jugoslaviji prevladuje jasno vreme z nekoliko večjo oblačnostjo v severnih in severovzhodnih krajih. Toplota sa je v severnih krajih nekoliko dvignila, na jugu pa je padla. Najnižja toplota Sarajevo —7, najvišja Mostar 22 C.
Zemunska ^Temenska napoved: Po večini oblačno vreme, v severni polovici države bo nekoliko dežavalo. Ponekod bodo jutranje megle. Toplota bo padla
Zagrebška : Spočetka še lepo in solnčno, pozneje porast oblačnosti in vatrovno.
Dunajska: Povečanje oblačnosti na zapa-du, ponekod nekaj padavin, hladneje s severnimi v a trovi.
Naši kraji in ljudje
Prizadevanje Alianse Ženskih pokretov za državne in samoupravne uradnice
39. februarja je sprejel g. predsednik vlade m g. minister financ delegacijo Ali-anse ženskih pokretcrv. v delegaciji je bilo: 12 delegat nj iz Zagreba, i iz Novega Saia, l iz Banjaiuke. 4 iz Beograda in de-legatinja JugosL učiteljskega udruženja. Zastopane so bile vse stroke: profesorice, u&teljice, poštne uradnice, železniške uradnice, bansxa uprava v Zagrebu, po erui uradn ca gradskega poglavarstva v Zagrebu in Beogradu. Iz Ljubljane se delegacij. ni mogla pr ključiti zastopnica ker je bil sprejem prvotno določen po vrnitvi g. predsednika vlade iz Ankare, kar se pa je v zadnjem hipu izpremenilo, zaradi česar &e n: moglo pravočasno obvestiti naš Po k re t-
Po sprejemu se je delegacija sestala na povabilo Ženskega pokreta v Beogradu v njegovem ženskem klubu in izjavila, da je bila zadovoljna z vsem, kar je slišala od g. ministra financ in od g. predsednika vlade. G- Letica je izjavil, aa vlada polagoma popravlja vse težke uxrepe, katere je morala uveljaviti 1. 1935., ko je bila ze-io težka finančna situacija. Rekel je, da je bila takrat vlada pred alternativo: ali neredno izplačevanje plač vsem državnim nastavljencem. ali zn žati plače. Vlada se je odločila za znižanje katero je smatrala za. manjše zlo. Sedaj se popravljajo državne finance, in zato ima vlada dobro voljo. da sanira stanje svojih uslužbencev. V oktobru lani je vrnila doklade vsem. razen poročenim ženam v državni služb. S&iaj proučuje saniranje stanja državnih upokojencev, a potem pridejo na vr®to po- j Točene žene.
G. predsednik vlade je izjavil potem, ko ? mu je bilo razloženo stanje poročenih žen v državni službi: da ga je delegac ja popolnoma prepričala da je njihov položaj r«5 težak ;-> da bo zato o tem vprašanju
razpravljala vlada. Ena izmed delegatinj je rekla, da polagajo poročene žene vse svoje upanje za izboljšanje v g. predsednika vlade, in on je nato odgovoril, da v tem upanju ne bodo razočarale. Potem je delegac ja g. predsedniku vlade govorila o vseh ostalih krivicah, ki jih trpe žene v državni službi, in to: ^numerus clausus« za poštne in telegrafske uradnice, m celibat za učiteljice. G. predsednik vlade se je zelo iznenadil, ko mu je delegatinja poštno-telegrafskih uradnic, gospa Jana-b jeva iz Beograda, s statičnimi podatki iz telefonske centrale v Beogradu dokazala, kako silno padajo rojstva med temi uradnicami, odkar jim je vzeta dra-ginjska doKiada. G. predsednik vlade je potem zahteval, da mu pošljemo še nove konkretne podatke o stanju poročenih državnih uslužbenk, kar bo izvršila Ali an.sa.
G. predsedniku vlade i*1 S- ministru financ je bila izročena spomenica, v kateri je posebno naglašena razlika izmed vzetih doklad, ki ~ obstoji med najnižjimi in nižjimi skupinami in med najrvišj mi in viš jimi (od 54°/o do 5*/e)- G ministra financ je razložila namen delegacije ravnateljica ženske g mnazije gospa dr. Vodvafka-Ko-čonda, predsednica ženskega pokreta v Zagrebu, a. g. predsedniku vlade svetnica ministrstva socialne politike in podpredsednica Alianse žensk h pokretov, gospa Milena Atanackovičeva, ker je bila predsednica Alianse, g. Alojzija štebi, zadržana.
Podatke, ki jih je zahteval g. predsednik vlade, zbira za Slovenijo ga. štebi-Pieško, predsednica ženskega pokreta v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4., ki ponovno prosi, da vse uradnice, katerim je poslala vprašalne pole za te podatke, te pole vrnejo do 10. t. m.
mfki, je bila Kočevska Reka, kamor bo prispeli v petek, 25. februarja. Tudi tu so bila ista tri predavanja, ki so vzbudila splošno navdušenje. Na zaključnem predavanju so se ponavljali enaki prizori kakor v Borovcu. Vsi vidijo v Jugoslaviji svojo rešitev in se v tem smislu bore za obstoj med onimi, ki hočejo delati po vzorcu ježa in lisice.
Zavedati se moramo, da je naša naloga v tem, da ščitimo svoje rojake na Kočevskem in da jim nudimo svojo pomoč, ki jim je potrebna mnogo bolj, kakor si marsikdo predstavlja. Odločujoči činitelji naj skrbijo, da se njihovim neštetim proS-niam. ki jih dajejo v skrbi za svoj obstanek, ugodi, da se jim s tem dokaže, da so na Kočevskem oni gospodarji. Kulturna društva naj po vzoru CMD prispevajo k temu delu. Za vsako malenkost jim bodo hvaležni, posebno pa za knjige in predavanja. Na sedanjem tečaju so akademiki razdelili okrog 700 knjig Imeli deset predavani s skupnim obiskom 937 poslušalcev. Povsod so naleteli na gostoljuben sprejem, in enakega bo deležen vsakdo, ki bo šel nesebično in nepolitično orat ;e-dino v narodno ogrožene kraje v svooodni Jugoslavi ji.
Cospa Mimi
Ugledna ljubljanska spedici jska tvrdka R. Ranzmger bo imela danes majhno intimno slovesnost. Cospa Mirni Sterletova. njena disponentka. praznuje 30-letnico zvestega službovanja 16-letnu hčerka uglednega ljubljanskega meščana g Jožeta Drenov-ca iz Šiške je takoj po dovršeni trgovski
Volkulja v pasti in človeška plemenitost
Nekaj potrebnih opazk k novici z Vrhnike
K i mm j je bilo rešeno vprašanje carjevih
gamsov, že imamo novo prirodosiovno za-goaetko. ali bolje rečeno, lovsko senzacijo, :z katero se Mm kaže nekoliko òu no «sika naleta lovstva in lovske vzgoje. Preteklo soboto imo namreč 'ovci in prijatelji priro-sia i Vci ko pozornostjo prebrali poročilo o tem. kako se te volkulja nad Vrhniko ujela
pas- x kaio so ravnali z lovskim plenom, kakršnega v teh krajih že 40 let ne pomnijo. Slo nja navedba ni točna. Kdor količkaj rožna, življenje volkov, ve. da volk v eni toc: prehodi ocromne razrialje in «ia je za volka iz Presera, kjer je pred 13 let-i na Plaha trevi lazi ustrelil dr. Ivo Tavčar 37 kg težko volkuljo. ,pa du Ljubi j irskega vrha majhna razdalja. S«, bliže Vrhnike je ns're.1: mladega volka par let za tsm grof Kare Lichtenberg. Zadnji volk, glede katerega pe nKr a niso točno dognali. če ni bil moria že kdaj priklenjen pri kakšni pasiei. .">a >3 bi' -;s "rei jen ore d 8 leti v bližini Bi-f-Te v Gaìéfovem lovišču, torej tuid v ne-Dosredn. bližini Vrhnike.
Kakor j? bilo razvidno iz poročila o ustreljen; volkilji. je lovski paznik kolje sodil o renavadnem plenu kakor njegov sveto-
ve :e.r. i:
kar po d
„i-;
razmiku; e ovčarskega
«a od volka. Dovolim si pritomr.iri, da jo r ti ko ivanih voičjakih prav precejšni« mera volčje krv:. peso'-no v zadnj'h le*ih, ko so k nam pripeljali več tujih p'emenja-kov. Prav zato nikakor oi lahko ločiti volka >i podivjanega nemškega ovčarja, vsaj po dlaki ne Barva dlake je pri volkovih precej razi iona. Mlajši volkovi, ustreljeni pri nas. so bili po večini nekoliko boli r javka-etor -eči kakor starejši komadi. Da bi ra bi'a na Kočevskem kdaj posebna vrsta »em-nej>ih volkov, o tem ne govorita ne Brehm rif. naš s;avn: Erjavec. To veio mor a le posamezni lovci, k' ^ po rečici veliki pri-
rodoslovci, posebno kadar ločijo plo<dne srne od jalovih Medtem ko so učeni prirodo-elovci morali precej razmišljati pri primerjanju lobanj, sta vrhniška lowca opravila to kaj hitro. Najbolj pač drži to-le: <ia volk 6rco drugače »trančira« kakor njegov sorodnik, gozdni potepuh
Toda ne glede na vprašanje, ali je bila v past ujeta zver volkulja ali podivjana peice. pri vsej zadevi ie ža-lostno nasici nie dejstvo. V dob', ko se človeštvo baha z visoko civilizacijo in ko toliko učijo otroke v ljudski šoli huma.rosti in ko straž-niki zapisujejo voznike, če neusmiljeno udrihajo po konjih, smo ditali o postopku, da je lovec nastavil past v gozdu. Gre mu za plen. Kako divjad upleni — ali brez muk ali z velikimi mukami — to je dandanes pač marsikomu vseeno. So primeri, ko se lovec mora poslužiti rasti To je tedaj, ko kakšna roparica napravlja preveliko »kodo in je ni mogoče drugače ukler.i-ti kakor v železo. Toda v takih primerih se mora gledati pač na to. do se roparica ujame za glavo, -ia pogine čim prej in brez posebnih muk. V primerih, ko tudi to ni mogoče, je najmanj, kar se more zahtevati oi nnstav-Ijača. da gre že v ranih urah pogkdat v past. če se je roparica ujela, in jo uniči en primerno razdaljo, kolikor mor oče brez vznemirjanja. Pomislite: saj vendar ni izključeno. da kakšen otrok zablodi v gozd, pa naj se siromak ujame v past!
A kako je bilo v opisanem primeru? V začetku drugega tedna je lovski čuvaj drugič pregledoval, če se je kaj zaželenega ujelo v nastavljeno past. Volk je bil še živ, čeprav je bil v pasti že nekaj dni. In lovec je bil naza-inje tako človeški, da je žival — >-ia se ne bi še dalje mučila« — na mestu ustrelil Tako lovsko ravnanje zasluži svojeyrstno nagrado,	—s.
Prosvetno delo skupine ljubljanskih akademikov na Kočevskem
V	okrilju akademske podružnice CMD pe je zbrala pretekli mesec majhna skupina nacionalnih akademikov iz Ljubljane tn se podala na Kočevsko, da z neseb.č-nim in požrtvovalnim delom kulturno in nacionalno povzdigne tamkajšnje prebivalce. Nabiralne akcije za knjige in gmotne podpore so le delno uspele in bi brez i2-datne podpore dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ta tečaj ne bil mogoč.
16. februarja 30 akademiki odpotovali iz Ljubljane ter se podali v 25 km od Ko-jevja oddaljeno Doienjo Brigo, kjer jih je gostoljubno sprejela upraviteijica šole gospodična Zdenka Cirkova. Takoj so priče-; prirejati kulturne večere z razpravljanjem o najvažnejših vprašanjih, ki zanimajo našega kmeta. S seboj so imeli tudi vino projektor z vsem potrebnim priborom. Tam doli še petroleja ne dobiš, kaj iele elektriko in so kraji popolnoma odrezan: od ostalega sveta, prepuščeni samim ieb! m pa potujčevanju. Velja samo še -meniti, da nimajo od Borovca dalje niti DOštene vozme ceste. Novica o prihodu jubljanskih akademikov se je hitro razširila po okraju. Prebivalci so v izredno -eiikem štev.lu okoli sto ljudi, napolnili edino šolsko sobo in pazljivo poslušali pr-^•o poljudno predavanje g. Antona Žuna o tedanjem mednarodnem političnem polo-iaju Nad vse zadovoljni so bili po predavanju. ko je pretežna večina Izmed njih jrvič zagledala na platnu žive slike. V erugih večerih, ki so bili posvečeni kulturnemu delu v Dolnji Brigi, so predavali gdč. Marija Vedemjakova o higieni na ▼asi, g Boris Zidarič o kmečkem prebivalstvu Jugoslavije in g. Mirko Jeretin o splošni zgodovni Jugoslovanov. Skupno je bilo zavrtenih pri vseh teh predavanjih v Dolenji Brigi 3800 m filma. Zadnji večer pa so si poslušalci še posebej vtisnili v enomin, ker so dobili izredno lepo število knüg.
V	Borovcu je bil uspeh še mnogo večji. Nemalo gre zasluga za to g. šolskemu upravitelju Marjanu Tratarju. Tudi borov-žki okraj Je že zvedel o kulturnih večerih v Brigi in so ga našli tako akademiki že pripravljenega. Takoj prvič, s torek 22,
februarja so napolnili poslušalci obsežno šolsko sobo. Tokrat je imel predavanje o mednarodnem položaju g. Rasto švajgar. Tudi tu je bil predvajan film, ki je žel velikansko veselje. Delo pa ni ostalo !e pri kulturnih večerih, temveč so akademiki obiskovali posamezne kmečke družine, kjer so naši ljudje spoznavali v prijateljskem pomenku, da je njih loniuvina le Jugoslavija. Povsod so akademike gostoljubno sprejemali, saj so dobili z njihovim obiskom zopet novo moč da se bodo lahko borili z vsemi silami na svoji zemlji. Pri tem jih je še povzdignJo 10, ke: so prinesli akademiki s svojo besedo jamstvo, da misli ostala domovina na nje in da jih podpira. Naslednji veie*- je bil pri predavanju g. Zidariča obisk večji. Ljudje so prišli na predavanje iz krajev oddaljenih po uro hoda in še vdč. Tretji večer, na katerem je predaval g. Jeretin. pa je dosegel višek. Ko so po kino predstavi začeli akademiki deliti knjige, pj ljudem žareli obrazi od veselja, da lodo zopet č:tali nekaj v domačem jeziku. Na zaključku večera pa je spregovoril še gospod Zidarič nekaj bodrilnih besed, ki so navdušile poslušalce tako. da vzklikanja Jugoslaviji ni bilo konca, šele ko so zapeli skupno par domoliubnih pesmi, so se pričeli ljudje razhajati. Pri tem so se toplo zahvaljevali našil požrtvovalnim akademikom. stiskali jim roke, zagotavljajoč jim. da bodo vedno ostali zavedni Jugosloveni, brez ozira na kogarkoli. Prosili so akademike. naj še pridejo, radi jih bodo sprejeli. saj imajo tako redko priliko slišati slovensko besedo.
Kulturno delo v Borovcu Ima pa še posebno važnost zato. ker je bil s tem postavljen temelj izvenšolski kulturi v slovenskem jeziku. Ko je pred letom postal upravitelj šole g. Marian Tratar, se je prvič oglasila iz ust učitelja slovenska beseda. Sedaj pa je bilo prvo ku'tu-no predavanje v slovenskem jeziku. VrPka zasluga za to gre Ciril Metodovi podružnici v Kočevski Reki. ki vrši svojo težko narodno obrambno nalogo v splošno zado-voHstvo.
Tretji kraj. ki so si ga izbrali akade-
šdi stopila tu v službo. Izkazala se je v vestnosti in sposobnosti, da ji je danes poverjeno vodilno mesto, katero naj po splošni želji upra\'lja še dolgo vtsto let. Pridobila si je pač zadostno mero sposobnosti, da je znana in cenjena tudi izven naših meja. Posebno pa je tudi spoštovana zaradi svojega lepega značaja. Tako čila, službi zvesta, doma pa vneto vdana svojemu družinskemu krogu, naj ostane ga. Mimi Ster-le Drenovčeva do pozne jeseni življenja, ki je za njo še daleč, daleč.
Velik uspeh ÄPZ na Jesenicah
Jesenice, 7. marca.
V soboto se ie predstavil jeseniškemu občinstvu Akademski pevski zbor iz Ljubljane. fantje v belih srajcah in svilenih rutah so bil. ž- takoj, ko so se prikazali na cdru, deležni obilnega aplavza še bolj se je ploskanje razlesa'o, ko je stopil za pult dirigent Franre Marolt Prva pesem >e vzpostavila živ stik med pevci in občinstvom. nato je od pesmi do pesmi rastlo navdušenje. Takega petja Jesenice doslej še niso slišale. Pevci so povezani v celoto. v kateri so vsi glasovi sijajno zliti.
Dela naših novejših skladateljev »o bila deležna polnega priznanja. SJtoda, da zbor ni ponovil nob;nr pe.smi kar pa je pri obsežnem sporedu razumljivo. V drugem delu smo slišali nas/i narodno pesem, kakor še i nikoli Od bahaške dolenjske do prešerne ; gorenjske, mehke koroške in temperamen- ' tne štajerske, vse smo doživljali v prelepi uri čiste umetiK sci še dolgo po koncertu se množice niso hotele raziti. Bil je umetniški dogodek prvega reda, o katerem bodo Jesenice še dolgo govorile. V dvorani, k. je bila naSi*a. Svi sedeli vsi krajevni od-ličniki, lepo šte^Vc meščanstva in tudi de-lavflva. Akademski pevski zbor bo odsiej v naši sredi vedno zaželjen in drag gost. Prav ie, da nosi pesem v vso širno slovensko domovino, njegova požrtvovalnost bo našla polno priznanje v širokih pla9teh slovenskega naroda
Z Odolovo pasto si z6be očisti, Z Odolovo vodo si usta izmij. To vsak dan ponovi in videl boš kmalvS so usta ko črešnje, zob biseren sij.
Zdravje je lepota. Svojo lepoto in zdravje var rujete, če negujete usta z O DO Lom. Negu ust in zob je zapoved vzgoje In kulture in z ODOL-om negovana usta so unak zdravja, lepote in kulture. ODOL je eno od najpopolnejših sredstev za negu ust in zob.
Aromatično varstvo Vaših usi oskrbi na najboljši način ODOL.
Brata, ki sta istočasno umrla
Prvi je štel 86, drugi 75 let
Poljčane, 6. marca. V petek zvečer je po kratkem boleha-nju preminil 86 letni Josip Bizjak, arhivar v pokoju. Ko so njegovi sorodniki hoteli to vest sporočiti 75 letnemu bratu v Avstrijo, so dobili prav tako žalostno obvestilo, da so 75-letnega brata ta sti da n položili k večnemu počitku ... Res nenavadno naključje.
Pokojni Josip Bizjak je bO navztlc visokim letom do nedavnega čil in zdrav. Ob SO letnici, ko se ga je spomnil tudi naš list, smo zapisali, da je -za svoja leta pravcati mladenič«. Nič čudnega, da se je potem pokoja k v 84- letu drugič poročil ter je s svojo družico, ki je Bdaj po dveh letih postala mlada vdova, živel v najlepšem soglasju.
Bil je tolminski rojak.. Mnogo je videl po svetu, o čemer je znal zanimivo kramljati V državni služb Je prebil 45 let. Po vojni Se je naselil stalno v Poljčanah kjer je uživaJ splošen ugled. Bil je dobrega srca. Rad je podprl društveno delo, bil je član Sokola- Lepo število prijateljev rn znancev se je v nedeljo popoldne udeležilo njegovega pogreba. Domači pevci so mu v slovo ganljivo zapeli. Naj mu bo lahka poljčanska zemlja, kjer je preživel jesen svojega dolgega življenja Preostalim naše sožalje!
Pokojni Jože Bizjak, ko je v februarjm pred dvema letoma kot 84-letni ženin poved el svojo 40-le t na ne\-e*to v Poljiattak pred oltar.
Velika mariborska tatvina pred sodiščem
.Mari'bor. 7. marca.
Velika tatvina, ki je bila izvršena 30. decembra 1937 v Puklovi starinarni v Ve-trinjski ulici, se je danes dopoldne razčiščevala pred tukajšnjim malim kazenskim senatom. Predsednik senata je bii s. o. s. dr. Tombak, prisednika sta bila s. o. s. dr. Čemer in Lečnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever.
Kakor smo svojčas poročali, ie bila 30. decembra 1937 ukradena lastniku starinarne v Vetrinjski ulici g. Puklu aktovka V aktovki je bilo 69.000 dinarjev gotovine ter hranilne knjižice s skupno vlogo 120 000 dinarjev. Policija je ime'a srečno roko ter je kmalu ubrala pravo sled :n je aretirala 29-letno zasebnico Elizabeto Bachovo, ki je večkrat zahajala v starinarno, ter 27-letnega tkalca Ivana Podjavorška. Policija jo je prijela v zadnjem hipu. ko je Bachova že nameravala odpotovati v Gradec. V ■ljenem stanovanju v Mlinski ulici so našli 27.000 dinarjev, pri Podjavoršku na Po-
brežju pa 35.000 dinarjev. Polieija je d»-
j nar vrnila g. Puklu, ki trpi okoii 5000 dt-j narjev škode. Hranilne knjižice, ki jih je Bachova baje vrgla v Dravo, je g Pukl dal takoj razveljaviti. Pukla pa je zadela precejšnja škoda tudi zaradi tega. ker jo Bachova skupno z hranilnimi knjižicami pognala v Dravo rud: seznam Puklovih I dolžnikov.
IVAN NOČ
KLAVIRSKI KONCERT 11. III.
I
Bachova in Podjavoršek sta danes priznala svoje grehe in ie bil Podjavoršek obsojen na 2 leti strogega zapora. Elza Bacho-j va pa na 3 leta strogega zapora ter na is-gubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Premiera Dvorakove opere »Jakobin«
Drevi bo v nošem narodnem gledališču slavnostna premiera D\.*orakove opere »Jakobin«. To na čast članicam ženske Male antante, ki so v nedeljo prisostvovale otvoritvi razstav umetnin češkoslovaških. rumunskih in jugoslovenskih umetnic. Ljubljansko občinstvo, ki te dni izkazuje svoje toplo naklonjenost češkoslovaškim in domačim gostjam, naj blagovoli izkazati svoje spoštovanje posebno še na ta način, da v najčastnejšem številu poseti nocojšnjo premiero. — O delu samem v naslednjem nekaj podatkov:
Vsak izobraženec pozna Dvoraka kot češkega skladatelja čigar dela očitujejo slovanski zanos, žive ritme in sočno folklorno noto. Kdo ne pozna njegovih »Slovanskih plesov«, komu ni znan kot skladatelj čarobne opere »Rusalke« in šegave. humorne, iz narodnega humorja zajete komične opere »Vrag in Katra«, ki smo jih že slišali na našem odru?
Med njegova manj znana dela snada »Jakobin«, toda kakor vse kaže. so Dvorakovi častilci izkopali to delo iz pozabe, ker vsebuje nedvomne vrednote; poleg res prikupnih glasbenih motivov, ki očitujejo posebno lepoto na liričnih mestih in v zborih. je tudi libreto prav posrečen. Stkan je iz epizod, ki se prelivajo druga v drugo in se spletajo v dejanje na češki vasi, kjer
živi se spletajo v dejanje na češki vasi, kjer ti se je poročil s tujko. Tuja kri. ki je navidezno prevladala v sinu, ga je gnala v svet Dolga leta graščak ni vedel, kaj je z njim in če sploh še živi. Pri njem se je pojavil neki sorodnik, ki ga je skušal pregovoriti, naj ga posinovi, češ, sin je gotovo že mrtev. Na vasi pa živi tudi skladatelj Benda (znan češki komponist), ki je učil graščakovega sina glasbe. Seveda ne manjka v operi zaljubljenega para. ki mu različne težkoče zastavljajo pot k sreči. Med glavne ovire spada vaška »persona grata»-, ki hoče zalo dekle zase.
Dejanje se godi za čaw jakobinske vlade v Franciji. Tedaj pride v češko vas mlad človek, ki noče pokazati svojih listin in trdi, da spada sem. Izve pa se, da je prišel iz Francije, zato ga krsti vaško ljudstvo za »Jakobina«. Po različnih sporih, aretacijah in kovarstvih, se izkaže, da je Jakobin-graščakov sin, ki je živel doslej v Franciji in si je od tam tudi pripeljal ženo. Spletkarski sorodniki in vsi. ki so v kalnem ribarili, se obrišejo pod nosom. NTa koncu se najdejo srečni ljudje, ki so se borili, pogrešali in iskali.
Češke opere, posebno dela starejših skladateljev, so pri našem občinstvu vedno deležne lepega zanimanja In prikupnega sprejema Tako moremo tudi tokrat pričakovati, <U uspeh ne bo izosui. Slovanska glas-
ba je pač našemu čustvovanju vedno najbližja. zato so tudi poleg ruskih oper Soške stalno in- dobro zastopane v našem opernem repertoarju.
Baritonist Kolacio. ki se je hitro in prav dobro uživel v naš ansamb1 m dal v kratki dobi. odkar je pri nas. ponovno najlepše dokaze o svojem marljivem delu in stalnem izpopolnjevanju svoje umetniške rasti, o igralski inteligenci in velik' muzikai-nosti. razkriva vse to tudi v partiji Jakobina. ki ga poje. Kot ljubega gosta bodo imeli Ljubljančani spet priliko pozdraviti g. Marjana Rusa, čigar petje in igra sta v Zagrebu zelo pridobili. Ženski vlogi pojeta naša marljiva in vedno uporabna ga Ribičeva ter gdčna Nollijeva. ki je gostovala pretekli teden kot Rosina v »Seviljskera brivcu« v beograjski operi in dosegla naravnost triumfalen usneh. Šla je kakih 20 krat pred zastor. navdušena publika jo jo pričakovala pred gledališčem, ter jo prosila za avtograme; skratka, njena zmaga v Beogradu je bila zares velik dogodek.
Glavne partije v »Jakobinu pojejo: Pe-trovčič (graščaka). Janko (sorodnika spletkarja). ljubimca Banovec, Bendo pa Mar-čec. Muzikalno vodstvo opere je pod taktirko dirigenta N'effata. režija pa je prof. Šestova. Premiera »Jakobina« je namenjena proslavi razstave umetnic M2A ter naj dokaže, da znamo ceniti prihod tako odličnih gostov v na«o sredo, ter da ga želimo kar najlepše počastiti
Železnice In železničarji
Več skrbi za naše prometne uslužbence in več pozornosti ljubljanski direkciji
Iz govora posi. Avgusta Lukačiča v Narodni skupščini pri razpravi proračuna
ministrstva prometa
Več skrbi za naše prometne uslužbence in več pozornosti ljubljanski direkciji.
(Iz govora posL Avgusta Lukačiča v Narodni skupščini pri razpravi proračuna ministrstva prometa.)
Železnice so naše največje gospodarsko podjetje. Od njihovega pravilnega upravljanja je v veliki meri odvisen splošni gospodarski položaj naroda in države. Pri naa se žal oba odločilna činitelja. ekonomičnost obrata in račun rentabilnosti vse premalo vpoštevata. Napake plačujemo s težkimi milijoni, železniška uprava bi se morala' prilagoditi potreoam posameznih krajev ravno tako, kakor interesom sploš-nosti. Uradni podatki kažejo, da je intenzivnost prometnega življenja največja v onih pokrajinah, ki mejijo na srednjo Evropo. Naš promet se zgoščuje od jugovzhoda proti zapadu. železnice v severnih pokrajinah so zato visoko aktivne. Iz njihovih dohodkov se krijejo deficiti pasivnih prog in primankljaji Rečne in Pomorske uprave. Umni gospodar mora tòrej tem železnicam posvečati posebno pozornost v finančnem in personalnem oziru.
osebje na zapadaih progah
Nepobitno dejstvo je, da je službeno preobremenjeno, na progah šibkega prometa pa nezadostno izkoriščeno. Reforma v personalno gospodarski politili ie nujno potrebna. Ce bi se n. pr skrajšal" potovalni čas obeh brzotovornih vla-kcv "na Drogi Caribrod—Beograd—Jesenice od 45"na 25 ur, kar je mogoče, bi znašal samo pri teh dveh vlakih letni prihranek na osobju. kurivu itd čez 1 milijon dinarjev. S to ekonomijo bi se dalo brez na-cialjnega na raznih progah prihraniti 30 milijonov. Vozovi osebnih vlakov pri nas niso" zadostno izkoriščeni. Izkorščenost znaša jedva 20 odstotkov. Na naših progah se torej prevaža po nepotrebnem veliko mrtve teže. Območje ljubljanske direkcije ima sicer četrtino celokupnega našega potniškega prometa, pa tudi tu so nedostatki v razporedbi vagonov.
Državna rečna plovba je visoko pasivna. železmce morajo iz svojih dohodkov Irriti izgube tega svojega konkurenta z več kakcr 20 milijoni na leto.
Za gTadnjo novih prog
.te letos predvidenih 252 milijonov din rednih kreditov, kar znači okrog 125 km novih prog To gre deloma na škodo vzdrževanja obstoječih prog, za katere potem ni dovolj sredstev na razpolago. Nove proge bi treba lo graditi z dolgoročnimi posojili na najmanj 50 let. Gradnjo novih prog je treba izločiti iz rednega proračuna. Tako bi se omogočili prihranki in ostalo bi na razpolago dovolj sredstev, da se zadovoljijo potrebe železniške službe v vseh direkcijah in da se osobju izboljšajo plače in položaj. Povrh pa bi mogli pristopiti tudi k znižanju tarif in s tem k povzdigi železniškega prometa. Da se navzlic nedo-statkom vrši promet na naš h železnicah v tako vzornem redu gre predvsem
zasluga železničarjem,
ki kljub slabim plačam in slabo urejenemu službenemu razmerju z redi«) požrtvovalnostjo vršijo svojo odgovorno službo. Povsod so zaradi te odgovornosti železničarji bolje plačani nego drugi nameščenci. Tudi pri nas je bilo preje tako. Sedanji zakon o državnem prometnem osobju pa je železničarjem vzel skoraj vse ugodnosti in jih celo zapostavil napram ostalim državnim uslužbencem. Zlasti neugodne so za železničarja administrativne kazni, ki so znašale v zadnjih 6 letih okrog 16 milijonov, kar znači, da odpade 250 din povprečno na železničarja-
Pri disciplinskem postopku sodi ostalim državnim uradnikom nepristransko upravno sodišče. Za železničarje pa velja izrek: >kadiia tuži, kadija sudi.« In to tako v prvi kakor v drugi instanci. Druge državne uslužbence je mogoče suspendirati samo po odloku disciplinskega sodišča, železničarja lahko suspendira -njegov direktor. R.es je železničarska služba samo 30 let. Toda zato za železničarja ni praznika, ne osemurnega delovnika in dočim izvrši državni nameščenec drugih panog v 35 letih samo 60 do 70000 ur. je železničar zaposlen v 30 letih do 120.000 ur. Državni uslužbenec ima brezplačno zdravljenje v boln'cah. železničar mora plačati bolniško zavarovanje. Samo v letu 1935./36. so morali železničarji plačati 22 milijonov 700 tisoč din pi-ispevkov za bolniško zavarovanje ali povprečno 350 din na osebo. Pri tem pa njihove plače n;so nič večje nego ostalega državnega nameščenstva. želez-ničarsko bolniško zavarovanje je poglavje zase. Tu je korenita remedura nadvse potrebna. Skrajni čas je. da se prometnemu osobju da posebna pragmatika, ki bo vsebovala vse nekdanje oravict in boljše plače. Krajša službena doba ni noben? primerna odškodnina, železničar e^e mnoero bolj Izčrpan in postaran v -x>koj. k3kor pa uradnik iz katere koli druge pa^o^e.
Največje važnosti je, kdo se v žeieznj-gki službi nahaja
na odgovornih položajih v centralah In v edinlcah.
Morali bi spremeniti načelo k' vel «a v vojski da pride na tak položaj tistt V hna dovolj prakse in življenjskih izkušenj. Pri nas pa se dostikrat postavl aio aa važna mesta ljudje, ki poznajo železniški us;roj
m železniško službo samo iz berilu. To ve .a predvsem za centrale.
Nemogoč je
položaj železničarskega delavstva.
Službeno razmerje železničarsK«*ga delavca je pri nas dabše, nego aelavca pri zasebnih podjetjih. Tega ščiti ministrstvo za socialno politiko in zakonito določene pravice. Delavec v zasebni službi dobiva v primeru bolezni prve dni polne prejemke od službodajalca, železniški delavec pa le 75 odstotkov in še to iz bolniškega fonda, ki ga sam plačuje. Za časa orožnih vaj je zasebni delodajalec dolžan plačevati svojega delavca, železniška uprava mu ne da niti dinarja in pusti njegovo družino stradati. Delavci, ki vršijo samostojne službe železniških nastavljencev in opravljajo posle rednega uradnika po 10 in še več let, ostanejo glede plače delavci najnižje kategorije. Ce so pozneje prevedeni. se jim vsa ta leta odgovorne službe ne računajo niti za pokojnino, niti za napredovanje ali za dopust. To praktično pomeni podaljšanje njihove službene dobe od 30 na 40 in še več let. To je v nebo vpijoča socialna krivica in s to prakso se težko krši tudi zakon.
Železničarski uslužbenci, ki so bili
regulirani po zakonu iz leta 1923.
so s prevedbo na novi zakon iz leta 1931. izgubili vse svoje stare pravice in s tem nad 50 in pa celo tudi 70 odstotkov prejemkov, ki bi jim sicer morali pripadati. Ž razdelitvijo osobja na one, ki so bili regulirani pred 1. septembrom 1923 in po tem roku, je bila storjena težka pogreška, ki je povzročila strahovite posledice. Uslužbenci, ki so dovršili 65 let ali postali drugače nesposobni, so se odpuščali brez pravice na pokojnino, ker še niso dopolnili 10 let regulirane službe, dasi so imeli po 35 let dejanske železniške službe. Tožbe na Državni svet so bile le redko uspešne, ker je najvišje upravno sodišče svojo prakso ponovno menjalo. Imamo primere, ko vpokojeni železničar za 321etno službo, od katere je polovico neregulirane, dobiva mesečno pokojnino 1400 din, drugi pa, ki ima 36 efektivne službe in od tega 11 let nereguliranih ter oceno »prav dober«, prejema netto pokojnino 436 din. Prizadeti se nahajajo v groznih razmerah. Nujna in .neobhodna je revizija vpokojitev, priznanje vseh let efektivne službe za plačno stopnjo in pokojnino. Vsem vpokojencem, ki ne sprejemajo vsaj dveh tretjin normalne ookojnine, naj se nakažejo denarne podpore. Naj izgine zavest, da v Jugoslaviji ni reda in pravice.
Povsem nepravilna je
porazdelitev osobja po kilometru dolžine proge,
namesto po jačini prometa. Zato so prometni uslužbenci v nekih direkcijah preobremenjeni, v drugih pa nezadostno izkoriščeni. Ljubljanska direkcija ima za upravljanje svojega prometa veliko premale osobja. Stanje je skrajno težko. Njeni uslužbenci ne bodo vzdržali. Časovno je uslužbenec na jugu morda enako dol^o zaposlen. kakor pri nas, toda storilnost je povsem različna in poraba duše', ne in ta-lesne energije se ne da primerjati. Osobje v ljubljanski direkciji a*- more dooiti po zikrnu mu zajamčenih letnih dopustov, a za upropaščene dopuste ne dobi niti od-éKodnine. ki jo mora v ixi<em slučaju .čjk privatnik plačati svojim nameščencem. Pri nekaterih vrstah službe in pri nekaterih edinicah bo ostalo letos nad 50 odstotkov in celo 100 odstotkov z zakonom priznanega dopusta neizkoriščenega. Kako naj se potem vzdrži morala in kakšne so garancije za brezhibno poslovanje prometa?
Vprašanje naraščaja
se pri nas zanemarja, železniška služba zahteva temeljito prakso, pri nas pa se le prepogostokrat v slučaju potrebe uporabljajo neizvežbani novinci.
Na pritožbe, da
primanjkuje ljubljanski direkciji osobja
je minister lani odgovoril, da ga ima razmeroma še več, nego druge direkcije. Meril je število nameščencev po številu kilometrov proge. Pozabil je, da je ravnotako merodajno število vlakov, postaj, prometa itd. Ljubljanska direkcija ima 289 km prog, ki so obremenjene s 5 in več milijoni bruttotonskih kilometrov. Razmerje teh prog napram manj obremenjenim v tej direkciji je preko 25 odstotkov. Ta procent znaša za direkcijo Zagreb in Subotico ter Beograd komaj 10 odstotkov.
V zadnji dobi se je v železniški upravi pri zaposlitvi osobja uveljavilo strankar-stvo in se nameščajo ljudje tudi iz social-nihozirov. Od. 1. I. 1936. do mai ca 1937. je 1 bilo v sarajevski železniški direkciji na-! meščenih nad 4000 novih delovnih moči, v ljubljanski direkciji pa samo 159. Upravičeno se lahko govori o zapostavljanju ljubljanske direkcije, ki ji manjka v promet-no-komercialni službi po normiranem stale-žu efektivno 124 uslužbencev. Ako dodamo še 131 nameščencev, ki čakajo vpoko-jitve radi telesne nesposobnosti, znaša že ta primanjkljaj 255 ljudi. Z juga prihajajo dostikrat novosprejeti uslužbenci, ki imajo že nastavitev, dočim domači delavci in dnevničarji, ki vršijo dolžnost reguliranih uslužbencev, ostanejo še nadalje brez nastavitve, zapostavljeni, ali pa celo izgubijo službo. Dogajajo se tudi neverjetni slučaji, da je vesten in dober uslužbenec brez kakršnekoli predhodne preiskave na podlagi denuncijacije premeščen, ali pa ce-' lo odpuščen. Te metode so pogubne. V ! prometnem resoru bi strankarska politika : ne smela igrati odločilne vloge, i
Pri sprejemanju novih nameščencev
naj velja načelo, da vsaka direkcija sprejema novince iz ozemlja svojega območja. S tem ne bo nikakor odvzeta pravica železniški upravi, da svobodno in po potrebi razpolaga s svojim osobjem po celi državi.
Neobhodno potreben je nov moderni zakon
s pripadajočimi pravilniki, ki naj spoštujejo pridobljene pravice in nov v duhu časa in socialnim potrebam odgovarjajoči delavski pravilnik. V finančnem zakonu za i leto 1938./39. pa naj se uzakoni:
1)	lzprememba določb o Štetju let sa delavsko pokojnino;
2)	odprava čakalne dobe enega leta za pravico do višjih prejemkov po napredovanju;
3)	potreba priznanja značaja eksekutiv-ne službe službi prometnih uradnikov in zvaničnikov, postajnih načelnikov, prometnih ln transportnih kontrolorjev, nadzornikov in čuvajev prog;
4)	pravična ureditev napredovanja administrativnih uradnikov oficialov v VH. grupo in uvrstitev dodatne stopnje višji oficial;
5)	črtanje nepotrebnih pogojev za dosego VII. odnosno V. grupe;
6)	omogočen je napredovanja maturantov do zaključne IV. grupe;	•
7)	razveljavljenje tolmačenja, po katerem se odreka pravica do napredovanja v V. grupo tistim, ki so bili pri Južni železnici na podlagi položenega izpita za enoletnega prostovoljca prevedeni v drugo kategorijo;
8)	priznanje pravic n. kategorije onim uradnikom Južne železnice, ki so z nepopolno srednjo šolo dovršili I. in EL vojni tečaj pri ljubljanski direkciji:
9)	dokončna ureditev vprašanja starih vpokojencev.
Končno je poslanec Lukačlč poudarjal nujno potrebo zadostnih kreditov za de-
| lavske dnine ter Je zahteval pravilno ln pravično uporabo pravilnikov za službeno obleko in za postranske prejemke.
Iz govora posL Jančiča
Tudi posi. Jančič je obširno govoril o proračunu ministrstva prometa. Uvodoma se je zavzemal za dograditev železniške proge Maribor—Zagreb—Banja Luka—Jajce—Sarajevo—Foča—Sjenica—Novi Pazar —Mitrovica—Skoplje, ki bi bila že iz narodno obrambnih razlogov nujno potrebna. Nato je govoril predvsem o potrebah naših železnic. Njihove utemeljene zahteve bi se morale nemudoma uzakoniti ali s finančnim zakonom ali z novelo k zakonu o prometnem osobju. Delavcem v mariborskih delavnicah državnih železnic bi bilo v vsakem primeru nemudoma plačati enake akordne premije, kakor njihovim tovarišem v niški, zagrebški in drugih delavnicah. Delovodjem v vseh železniških delavnicah. kolikor jih je v službi še izpred regulacije njihovega položaja po zakonu o prometnem osobju, bo treba zvišati prejemke od 3 na 4 točke Zavzemal se je nadalje za regulacijo pokojnin in prevedbo uslužbencev bivših južnih železnic, za mi-loščinarje, vpokoience in vdove, za upokojene delavce državnih in južnih železnic ter za železniške invalide.
Težko stanje našega kmeta
Iz govora nar. poslanca Avgusta Lukačiča v seji nar-skupščine 3. marca v podrobni razpravi budžeta poljedelskega ministrstva
V	naši lepi Jugoslaviji dejanski živimo v | dobi paradoksov Neprestano se ponašamo
s številnimi žrtvami za našo svobodo, ali popolnoma hladnokrvno dopuščamo, da tisoči in tisoči invalidov, borcev za svobodo, propadajo in umirajo v bedi.
Nič bolje, ko znaš mi borzi za svobodo se ne ravna z našim kmetom. Vedno se trkamo na prsi in kričimo, da smo kmetska država, da je kmet steber države. Če pa vidmo, kako se skrbi za našega kmeta, ta steber naše države, smo našli nov paradoks.
Budžet kmetijskega ministrstva je mnogo, mnogo premajhen. Prizadevanja v svr-ho zaščite in pospeševanja poljedelstva so nezadostna, mnogokrat diletantska.
Vsi mi vemo, kako veliko važnost ima
kmetska zaščita.
Ali ravno tako moramo tudi vsi priznati, da sedanje uredbe, ki so v veljavi, ne morejo privesti do cilja. Dvanajstletni rok za odplačilo dolga je vse prekratek. I ob normalni ali celo dobri prosperiteli kmetske proizvodnje je odplačilo novo ustanovljenih obvez nemogoče v tej kratki dobi. Tridesetletno odplačevanje 4% do 5% hipote-karnega dolga je bilo v normalnih razmerah mnogo lažje, kot pa sedaj dvanajstletno odplačevanje depetodstotnega dolga. V mnogih in mnogih orimerih je 50% odpis vse premajhen zaradi neverjetnega padca dohodkov in zaradi padca vrednosti posestva.
Ker kmetje niso moeH plačati dospelih anuitet, se je začelo s prodajo njihovih posestev.
Poglejmo sedaj,
kdo kupuje posestva teh malih kmetov?
Ce pogledamo v Slovenijo, bomo videli, da jih navadno kupujejo nekmeti s svojimi prihranki. Kmet nima denarja in ne more kupovati. Ce se kmalu ne izpremeni sedanja uredba o likvidaciji dolgov, moramo za sreza ptujski in ljutomerski z gotovostjo računati, da pojde okoli 30% prezadol-ženih kmetov na boben. Vsi ti mali kmetje s številnimi družinskimi člani postanejo čez noč brezdomci, brez upanja, da bi dobili primerno zaposlitev To dejstvo bodi kr. vladi resen opomin, da čim najhitreje raztegne na vso državo znani člen 417. srbskega drž. zakona o zaščiti kmečkega minimuma.
Z uredbo od 23 decembra 1937 je mnogo prezadolžemh kmetov zlasti v dravski banovini izgubilo zaščito, ker se s to uredbo vštejejo gozdne parcele z zemljo za obdelovanje. Kdor pozna razmere v naših goratih in gozdnih predelih, bo uvidel, da se je s tem zgodila velika krivica gozdnim lastnikom.
Z budžetom, ki je sedaj v veljavi, Je država prevzela obvezo za
pospeševanje konjereje v dravski banovini.
Banovinska žrebčarna je bila prej v bližini Ljubljane, na Selu, in vse nepremičnine, ki jih je uporabljala ta žrebčarna, so bile njena last. Priznam, da ti prostori niso bili najprimernejši. Ali-s prodajo teh j nepremičnin bi se bilo moglo nabaviti pri- ( merno posestvo, ki bi odgovarjalo vsem j potrebam žrebčarne. To se ni storilo, temveč se je žrebčarna preselila na popolnoma . pasivno banovinsko posestvo v Ponovičah. Z denarjem, ki je namenjen izključno pospeševanju konjereje, se mora sedaj vzdrževati pasivno banovinsko posestvo. Po-noviče so žrebčarna samo po imenu in naj se čim preje likvidirajo ter osnuie za dravsko banovino popolna žrebčarna.
Govornik je nato zahteval primerne podpore za krajevne razstave plemenskih konj v dravski banovini in reformo dosedanjega načina kupovanja plemenskih žrebcev Za konjerejo v državi bi bilo treba, da se izdela potreben načrt po štirih vidik'h: domača uporaba, izvoz, državna obramba in sport
V	dravski, savski in dunavski banovini se je pred nekaj leti po zasebni iniciativi pričeJo
s sistematičnim delom v živinoreji.
Te selekcijske organizacije so dosegle lepe in vidne uspehe in bi jih bilo treba izdatno podpreti. Toda za take potrebe v budžetu ni sredstev, pač pa za potovanja strokovnjakov v inozemstvo. Od tam so nam prinesli »jugoslovenski Herd Boock«, t. j. centralni selekcijski zavod za živinorejo Organizacijo tega zavoda so posneli po podobnem zavodu v Holandiji. To je tako draga in komplicirana ustanova, da }e absolutno izključeno, da bi naše poljedelske organizacije mogle zadostiti vsem predpisom
Znano je dejstvo, da smo mi
v proizvodnji vina
zelo aktivna država in bi zato morali tisti, ki se nahajajo na upravi države, resno voditi račun o tl-tih vinorejcih,ki so ves svoj
trud vložili v vinograde in živijo izključno od njih. Sosednja Avstrija, ki je bila pred 15 leti pasivna v proizvodnji vina, je lani vpeljala zakon, po katerem se zmanjšujejo zemljišča, zasajena z vinsko trto. Pri nas pa nasprotno izpreminjajo v vinograde rodovitna polja, kjer sijajno uspevata pšenica in koruza. Skrajni čas je, da se z državno intervencijo prepreči nadaljnje l7preminjanje žitnih polj v vinograde in da se pri nas uvede vinogradni kataster.
Dobro mišljena akcija za ustanavljanje vinarskih zadrug, se je izjalovila. Polmi-lijonsko vsoto je dala neki zadrugi, ki je navadna vinska trgovina.
Dotaknem naj se še
nove institucije kmetskih zbornic.
Mnogo se je pisalo in govorilo na javnih shodih, da bodo te zbornice prava dobrota za našega kmeta. Edini vidni uspeh za kmeta v dravski banovini pa je. da bo moral plačevati doklado na zemljiški davek v višini 5°'o, da se pokrije budžet te komore v skupnem znesku 1,000 000 din. Poleg tega pa je ta nesrečna zbornica zadala vi-
nogradništvu, ki se Je že tedaj s težavo
horilo za svoj obstanek, še nov, težak udarec. Pristala je na nov pravilnik o bano-vinskih trošarinah na vino, ki bo zopet
občutno oškodoval vinogradništvo. Celo v vrstah bivše SLS se slišijo jasno glasovi: »Tako se ne more več!«
Javne dajatve našega kmeta
so se v zadnjem času občutno zvišale in kmet jih nikakor ne bo mogel prenašati, ker ne more zadostiti niti dosedanjim obvezam. Izterjevanje davčnih zaostankov se vrši v dravski banovini brez vsake milosti.
Kam vodi to, naj premislijo tisti, ki so na upravi države, in tisk, ki vedno govore, da se je gospodarski položaj kmeta izboljšal.
Trditev, da je brezposelnost izginila, za dravsko banovino ni resnična. Pri nas obstoji
velika brezposelnost poljedelskih delavcev,
zlasti še v vinorejskih krajih. V teh krajih ljudstvo dejansko trpi lakoto in življenjski standard je strahovito padel. Minimalne dnine in ostale socialne odredbe se ne nanašajo na ta kmetski proletarijat, kateremu prištevam tudi tiste male kmete s številnimi družinskimi člani, ki jim malo posestvo ne more prehranjevati družine. Zvišane cene poljedelske proizvodnje niso tem revežem prinesle nikakršnega zboljšanja njihovega gospodarskega položaja temveč so jih porinile v še večjo bedo. Oni namreč ne prodajajo živil, temveč jih morajo kupovati. Samo večja javna dela W mogla pomagati tem revežem, da bi si zagotovili vsakdanji kruh. Taka dela pa st danes v Sloveniji ne izvršujejo niti s strani banovine, niti s strani države
V	Sloveniji je bila
organizacija kmetskeg-a kreditnega zadružništva
na zavidni višini. Uredba o likvidacilf kmetskih dolgov je zadala tej panogi zadružništva smrtni udarec. Dolžnost mero-
dajnih krogov bi bila. da se sanira kmefc-sko kreditno zadružništvo in vzpostavi likvidnost kreditnih zadrug. Namesto tega pa smo doživeli v Sloveniji edinstven pn-mer, kako se ne sme ravnati z narodnim denarjem. Poslanec Lukačič je nato obšir no razpravlja! o zadevi sanacije Zadružne zveze.
V	celoti budžet poljedelskega ministrstva razpolaga s preveč pičlimi sredstvi, da bi se meglo uspešno izvajati sistematično usposobljenie male kmetske posesti zn naprednejše gospodarstvo in boljše življenje poljedelskega delavstva. Zato pa zlasti na severu naše banovine vse bolj izginja mala posest in prehaia v roke veleposestva, ki je večinoma v rokah anacionalnega elementa.
Glasoval bom proti bud'etu.
Izvajanja posi. Lukačiča so vzbudfla» mnogo pozornosti in odobravanja
Naše ceste in naša javna dela
Iz govora narodnega poslanca Albina Romana v šefi narodne skupščine 7. marca pri razpravi budžeta
gradbenega ministrstva
Sredstva iz mihjardnega posojila, ki je bilo leta 1935. določeno za izvrševanje javnih del večjega obsega, gredo h koncu. Vsota v višini 422 milijonov se je porabila za gradnjo novih železniških prog. ostanek 576 milijonov pa se je dal na razpolago ministrstvu javnih del za obnovo naše cestne mreže s sodobnim cestiščem.
Porazdelitev sredstev iz tega posojila na posamezne banovine je klasičen primer, kako se Slovenija zapostavlja v gospodarskem pogledu, zlasti pa pri velik: h državnih investicijskih delih, in kako škodljivo in nepravično je gospodarjenje z raznimi fond:, v katerih se centralizirajo določene javne dajatve in dotacije, dočim pa se iz njih navadno v obrnjenem razmerju z do-prinesenimi žrtvami dele prispevki posameznim pokrajinam.
Največje javno delo v okviru započete sodobne obnove naše cestne mreže je
izgradnja moderne ceste od Subotice preko Beograda do bolgarske meje
kot na našo državo pripadajoči del mednarodne zveze London - Indija.
Prometno turistična vrednost te ceste brez dvoma niti od daleč ne odgovarja potrebi po modernih cestah v zapadnem delu države, posebno pa pri nas v Sloveniji. Mednarodni turistični promet je, kakor je znano usmerjen proti pokrajinsko zanimivejšim krajem v Alpah in na Jadranskem morju. Za omenjeno cesto pa se je izdalo dosedaj že samo iz sredstev eno-milijardnega posojila 323 milijonov, vkup-no z drugimi izdatki, kakor n. pr. za ze-munski most in zvezo med Beogradom in Zemunom, pa celo 723 milijonov. Za do-vršitev vsevkupne ceste, na kateri je še treba zeraditi 300 km modernega cestišča, se stroški zvišujejo na ogromno vsoto 1050 miliionov dinarjev.
Ta draga cesta požira ogromna sredstva, k: bi moela zadostovati za modernizacijo naiprometnejših cest za prvo najnujnejšo potrebo v vseh tistih krajih, kjer je turistični promet glavni dohodek in predpogoj gospodarskega blagostanja.
S kako smotrnostjo ln kakimi na&rCl se Izvršujejo
dela na naših restati..
naj navedem kot primer, da se istočasno gradi cesta po dolini Lima v bivšem San-džaku kot »zelo lepa turistična cesta«, id naj bi pritegnila avtomobiliste z vseh strani, ker vodi skozi zelo romantični predel« Pri tem se je pa pozabilo, kako naj avto-mobilisti sploh pridejo do te tako izredno zanimive moderne turistične ceste.'
Naši kraji, kjer je turistični promet od nekdaj važen sestavni del gospodarstva in se more samo preko njih razviti turistični promet tudi v drugih pokrajinah, ker gredo preko Slovenije vsi najvažnejši mednarodni cestni dohodi iz inozemstva, žal niso udeleženi v tem izrednem smislu za razvoj turizma
Od 578 milijonov Je dobila na$a banmiit*
33 milijonov in poL
kar Je manj od 6% vsevkupne vsote C«* bi se posojilo za javna dela porazdelilo p«» sorazmerju javnih dajatev posameznih pokrajin, bi morala Slovenija dobiti najma-nje 92 tn pol milijona dinarjev. Po tej računski kalkulaciji smo torej oškodovani za skoraj 60 milijonov dinarjev ali za dvojni znesek tistega, kar smo dejansko dobili
Se slabše pa je, če se pomisli, da se amortizacija tega posojila, kolikor se iz njega vrše cestna dela, ne vrši iz rednega budžeta, temveč iz posebnega fonda za izvrševanje javnih del, v katerega gre vse-vkupna trošarina na cement in del trošarine na bencin. Iz trošarine na cement je predvidena v to svrho letna kvota 27 milijonov. Ker dravska banovina plača na leto okoli 10 milijonov dinarjev te trošarine, v vsej državi pa se je nabere okoli 60 milijonov, moremo lahko izračunati, da bi sedanja cestna dela v Sloveniji lahko plačali popolnoma vse posojilo v času trek let, odnosno. da bi v tekočem letu že izplačali vsa dela, ki so v teku, če bi se U javna dela prepustila posameznim banovi* nam ali pa če bi se njihova sredstva porazdelila v istem razmerju, kakor so nabrana.
Toda tu se je zopet pojavila
nesrečna ustanova »fond«.
V fond za javna dela plačuje slovenska gospodarstvo šesti del vseh fondovih dohodkov, dočim je iz tega fonda dobilo samo sedemnajsti del. Iz tega računa izhaja, da smo za naše ceste dobili 60 milijonov manj, kot nam gre po naših dajatvah.
Te podatke je treba ravno v tem trenutku ponoviti in osvetliti v javnosti.
Raznaša se celo tudi vest o nameravanem
novem mflijardnem posojilu
za javna dela Koliko se nanaša to m cestna dela, ni popolnoma jasno, govori se pa, da bi se s tem opustila misel o cestnih fondih. Zamisel osrednjega cestnega fonda je naletela namreč tudi v drugih predelih države na preveč močan odpor in ni izključeno, da se hoče isti cilj doseči tudi z novim posojilom, s čigar porazdelitvijo bi bili zopet oškodovani naši interesi. Zaio že danes kategorično zahtevamo, da se sredstva bodočega posojila ne bodo po-razdeljevala samo pravično v razmerju z dajatvami, temveč se mora ob tej priložnosti popraviti tudi krivica, storjena drav»

fcki banovini pri prvem posojilu. Ce je za porazdelbo denarja merodajen kak ključ, mora biti to samo ključ: razmerje obremenitve, ki zadeva našo banovino v skupnosti z ostalimi pokraj nami. Toda če zavzamemo stališče vzajemnosti in nedelje-nib skupnih interesov, se mora
izredni in prvenstveni interes modernizacije cest v Sloveniji
razmotrivati s stvarnega, vsedržavnega gledišča, t. j. da se moderna rekonstrukcija cest izvršuje v prvi vrsti pri nas, kjer sta motorizirani promet in mednarodni turizem najbolj razvita, najmočnejša in gospodarsko najvažnejša. Samo preko dobrih in urejenih cest v Sloveniji se morejo odpreti vrata turizmu tudi v ostale predele naše lepe države Zato so na kar najhitrejši modernizaciji cest v dravski banovini in-teresirane tudi vse ostale pokrajine, zlasti pa naše Primorje.
Ako bi se vsota 578 delila po pravičnem ključu, b: morala dravska banovina prejeti za cestna dela 96 milijonov dinarjev in kot nadoknado iz prvega posojila še 60 milijonov, kar pomeni skupno 156 milijonov.
Na podlagi porazdelbe posojila po prometni in turistični važnosti pa bi se za modernizacijo cest v dravski banovini morala i določiti vsaj polovica vseskupnega zneska, i da se po izvršeni rekonstrukciji najglav- j nejših mednarodnih dohodov v Slovenijo j more nadaljevati modernizacija cest v no- i tranjosti.	s
Pred dvema letoma je naša država
razlastila zemljišče za razširjenje in uravnavo državne ceste Ljubljana - Kranj.
V àimsiu zakona je država obvezana, da v „eKil meseca oni po pievzetju zemljišča izplača pogojeno vsoio. Toda danes sta mirni. ze uve leti, oasar je država prevzela ona zemljišča, cesta je skoraj dograjena, loda ^ vaa ta zemljišča država vse do da ne
Zelo nesrečna je uredba glede prekomer- stanja državnih cest prehaja promet na
nega izkoriščanja cest, ker odpira tisoč j banovinske ceste, ki pa bodo kmalu prav
možnosti samovoljnega obdavčevanja po tehničnih organih, ki nikoli niso imeli opravka s predpisovanjem davkov, in to v nasprotju z vsemi strokovnjaškimi mnenji.
Načrt zakona o elektrifikaciji nikakor ne vzpodbuja privatne inicljative. Bančništvo, ki mora imeti štiri do petkrat več gotovine v blagajnah, kakor v normalnih časih, se ne upa spuščati se v elektrifika-cijske investicije. Zakon določa kolektivi-zacijski sistem, ki pa se absolutno ne more spraviti v sklad z našimi tesnimi razmerami. Zato se s takšnimi posli in podjetji bavijo zgolj tujci. Toda že primer družbe »Dalmatiene«, pri kateri so tujci dobili velike koncesije, kaže, da tudi na tak način ni bilo mogoče ničesar boljšega doseči Tuje družbe brezsrčno eksploatlrajo posamezne predele države z visokimi cenami za elektriko. Treba je revidirati osnovna načela zakonskega načrta o elektrifikaciji države.
Dravski banovini, ki zavzema tako važen zemljepisni položaj, se glede na njen tranzitni promet, ne dajejo zadostni krediti. Mesto po 15.000 dobiva za vzdrževanje enega kilometra državnih cest v zad-
tako upropaščene. V tej banovini je promet največji in bi se bilo treba zaradi tega takoj lotiti moderniziranja tamkajšnjih cest, ki so tranzitno mednarodnega značaja. Kako pa ae opravljajo cestna dela v dravski banovini? Kako se je n. pr. gradila cesta št. Vid—Kranj. Tri sezone je bila cesta zaprta. Treba je modernizirati tudi sistem dela
Po ministrovi izjavi se Se Ve sedaj pripravlja elaborat za moderniziranje ceste Beograd—Zagreb—Ljubljana Nelogika je tudi v dejstvu, dà dovršujemo, kakor je omenil minister, 540 km cest. da je v delu nadaljnjih 445 km, na drugi strani pa obstoječih ne vzdržujemo tako, da vsaj ne bi propadale.
V dravski banovini so ceste vedno slabše, obremenitve za promet pa vedno večje. Za ljubljanski tovorni avto s prikolico, ki ima 4 tone nosilnosti in je doslej prevozil 0.300 km, je treba na leto plačati raznih : davščin v skupnem znesku 33.392 din. ! okrog 2.800 din mesečno, odnosno preko j 130 din na vsak delovni dan! Olajšave, ki » so bile dane v pogledu pogonskih sredstev in uvoza niso nič zalegle, kar se je z eno
mmmmmmmm
»»»mmmmmmmmm
Nazadnje se vendarle vsakdo vrača
I
QJ
CREME )
k meni! |
Saj nI čudno — kajti edino le NIVEA vsebuje „Eucerit" kre-pilno sredstvo za kožo In vrh tega je NIVEA zelo poceni in koristna«
Vdaje ciicgd	a vai. cci. v mu ^roi. v Cì<a\.i- ,	uvu^i
njih letih le še po 6.990 din. Zaradi obupnega [ roko dalo, se je z drugo vzelo
ProMemi poštne službe
Iz govora nar. posi. Ivana Mohoriča na seji narodne
skupščine dne S. L m.
G. poštni minister je sam kritično raz-motril in razčlenil pred nami svoj budžet in jasno izraz 1 svoje nezadovoljstvo, da mu bistvene potrebe resora niso zadovoljene s temi krediti, da mu ni omogočeno, da bi razvijal tisto delovanje ki ga. kakor T m izplačala" niti pare! Kmetje zaman j sam uv deva in smatra, brezpogojno zah-
BDOiedujejo, da bi se jim izpiačaii zneski tevajo potrebe gospodarskega oživljesnja za odvzeto zemijo. Brez uspena moledujejo > in kulturnega življenja v naši državi. 3 kmetje v davčnih uradih, ki zahtevajo i Mislim ,da bi g. minister in tako tudi xi n^n davčne zaostanKe, naj jim država vsa vladna večna morali biti dosledni, ko odračuna znesek, ki ji gre za davke, od j vidijo, da se resor eksploatira na način, vsote, ki jim jo dolguje za prociana zem- j ljišča. Gospoda ministra prosim, da ukaže j podrejenim organom, da se takoj izplača | odkupnina za razlaščena zemljišča.
Dotakniti se moram še nekega vprašanja, a to je
-egulacije reke Save od Medvod do Litije.
Ta regulacija je zelo nujna. Dokler pa m
mogoče pristopiti izvedbi celega projekta, na; .e dobijo m to za vsako ceno sredstva, da se urede najnevarnejša m najvažnejša mesta z obrambnimi nasipi m rampami.
Posi. Koman je končno izjavil, da bo j glasoval proti proračunu.	j
CNllcč&e besede	j
poslanca Mohoriča
Posi. Mohonč je uvouoma obžaloval, da narodni poslanci niso dobili ministrovega ekspeteja tiskanega, saj je proračun tega resora po svojem pomenu za državno obrambo in narodno kulturo ter gospodarstvo enako važen kakoi prometni in poštni resor. Toda ne daje se mu niti ono, kar je nauiujneiše. Ekspoze je sicer realen, vendar pa je minister molče prešel preko mnogih stvari, ki bi jih moral omeniti, da bi mora dajati čisti dehodefe 40«,0. Sam se podala jasna slika o naših komunikacijah rr,jT1,f;tftr priznava koliko mu boluje osebja. kako osobje trpi za rad nehigijenskih razmer v poštnih uradih, da trpi revščino zaradi nezadostnih gmotnih dohodkov, da nad 12o/o tega osobja boluje za tuberkulozo. Pri takjm stanju ne gre, da mora pošta dajati 230 milijonov čistega prispevka državnim dohodkom.
Nerazumljivo je. da je v poštnem proračunu 50 milijonov kot subvencija paro-brodnim družbam. To je stvar splošne državne politike, stvar prometne polit ke-Subvencija naj gre tjakaj .kjer so ostali izdatki za pomorstvo. Da se razumemo,— ne oporekam potrebi te vsote. Sonatram ce lo, da je 50 milijonov zelo ozko odmerjeno, toda ne razumem, zakaj Se to nativa jx>štaim.
in javnih delih.
V mesečnih izkazih finančnega ministrstva je izKazanih za prvih 8 dvanajstin tekočega proračunskega leta 115 milijonov kredita za javna dela porabljenih pa je bilo le 64 milijonov, to je 55^. Zakaj potem sploh sprejemamo tak proračun. Ce je proračun realen, kdo je potem oni odgovorni nevidni činitelj, ka zahteva še v tem v tako slabem položaju se nahajajočem resoru nadaljnjih prihrankov? Kje je krivda, da ni denarja niti po proračunu, ko pa na drugi stran: tako paradiramo z milijardami za javna dela? V drugih resorih se izrabijo vsi predvideni krediti, tu pa le polovica!
Govornik je navedel iz ministrovega ekspozeja, da se bo moral ustaviti ves promet v držati, če se bo nadaljevalo dosedanje neracionalno varčevanje. Ceste zapa-dajo v tako stanie. da stane njihovo vzdrževanje več, kakor bi stala moderna ce- j stišča. Minister nam ni pojasnil vprašanja ! novega miljardnega kredita za javna dela. 1 o katerem se toliko govori. Dve. tri. štiri j miljaide: Kako je z vporabo teh kreditov? Kako je s cestnim fondom ? Taka vprašanja bi se ne smela urejati z uredbami, ko bo vendar morala obresti m amortizacijo pia- j čevati cela generacija Kakšni so pogoji

Poèta se tudi iznenada postavlja kot nos lika državnih dolgov, kot nosilka posojil. katere naj bi sama obrestovala. Razumel bi to, ko bi se temu resoru pus: il presežek dohodkov To bi bilo tudi upravičeno. Toda. da dohodke jemlje finančni minster .hipoteko pa pušča postnemu ministru, to je, gicspodje le preveč preprost način postopanja in se tako ne more priti do kakega pozitivnega cilja in napredka.
Gospodje, v naši državi je kreditov za vse mogoče, zato naj bi se minister pošt odločnejše zavzel v min strskem svetu za pravice svojega resora. Prepričan naj bo. da bi vsevkupno narodno gospodarstvo stalo za njim in odobravalo njegov postopek.
ViciLmo, da je
proračun zvišan
za 42 milijonov din v izdatkih, toda je zn-išan tudi v dohodkih za 7l milijonov din, a to je važno. V zadnjem poltretjem letu moramo v tem -esoru venomer zabe-leževaui zvišanje tarif o v .13 pristojbin za poštno, brzojavno, telefonsko službo. To danes v nekaterih tarif ih že presega mejo in minister je iim ugotovil, da se cpn-ža kot posledica Jt armaci ja v promet-., da n: napredka. Ako pa obstoji gospodarsko blagostanje, o katerem se nam govori, bi bilo treba, da se kaže tudi tu pri ministrstvu p. t. t Ce se pa ne pojavlja, bo treba preiskati vzroke in najti sanacijo Ako b se ravnalo tako, verjamem da H se cela vrsta tarifov mogla, in morala revidirati in znižati
Postne investicije
so danes zelo enostranske. Predn:k sedanjega g. m nistra je izvedel lanskega leta \ celo vrsto investicij v smeri Sarajeva Ne J oporekam potrebi teh investicij, toda po- ; leg te smer obstojajo tudi druge smeri v državi, ki so tudi koristne, ki bi mogle biti rentabilne in bi se morale vpoštevati. Tudi letos ne vidimo
n"ti eoe edine postavke v smeri
dravske banovine
Imamo pa v dravski banovini cele predele, ki imajo mnogo industrije, kot n. pr. pri-čenši od Maribora proti Ptuju. Cakovcu, kjer so še vedno samo železni '-omnibus« telefonski vodi. Pri razgovorih na razdalje večje od 100 km se ne razume n ti besedica. Ravno tako ie v Savinjski dolini, da ne govorim o glavni progi od Ljubljane do Beograda, kier nimamo samo velikega službenega prometa, temveč se v poletju nahaja kraljevi dvor in ves d plo-
od leta 1930 število o*obja znižalo
takšen je načrt amortizacije. S kakšnimi
dohodki naj se vobče ostvarijo ta javna ministrstvo p. 1.1., vidimo, da se je dela? Na eni strani imamo neizčrpen vir i delovnih moči, imamo velik prirastek prebi- ; valstva. imamo polno nezaposlenega denarja v teku šestih let za 380 oseb, dočim se je po bankah, minister pa toži, da rJma dovolj kreditov za najnujnejše potrebe in zlasti ne za melioracije in regulacije rek. , ki bi bile vendar neposredno rentabilne, i ker bi se z njimi preprečile vedno nove i elementarne katastrofe, ki se sedaj tako 1 Cesto pojavljajo. Za moderniziranje vseh
Organizacija pošt
ni srečna Zlasti so pogodbene pošte ustanova. ki strokovno ne" morajo napredova- j matski zbor na Bledu. Gospodarstveniki ti. Danes so pogoji za te pogodbene pošte, vobče ne morejo po nekoliko dni dobiti gmotna odškodnina, ki jo dobi pogodbeni zveze z Beogradom. Vse to je čista izguba
za državno blagajno Za min strstvo p. t t je odgovoren tisti, ki ne daje, da bi se ustvaril ta dohodek. Finančni minister bi mogel pri teh rentablmh panogah ! ustvariti možnosti in pozitivne vire do-I hodkov za državno blagajno.
G. minister nam je ostal dolžan odgovor
poštar, tako nerazmerno nizko odmerjeni v prroeri z delom in odgovornostjo, da niso v nikakem skladu. In v tem leži glavna Težava za delo na teh nogodbenih poštah.
Ako pogledamo statistiko, ki jo izdaja
naših cest bi bilo treba ogromnih miljard. Ker pa nI mogoče opraviti vse delo, nastane vprašanje prednosti, vprašanje, kdo naj določi te prednosti. Ah naj bodo strankarske ali po banovinskem ključu ali podeljene po načelih pretiranega centralizma? Zanima nas tudi uprava cestnega fonda, ali bo centraliziran. ali pa bo v glavnem prenešen
število pošt zvišalo za 59, število telefonskih uradov za 371. število telefonskih central za 265. a telefonski promet je v milijon h porasel za 169 Prosim vas, gospodje. kaj pomenijo te številke? Pomenijo. da se je skrčilo osebje, ki je sedaj obremenjeno z dvojnim in trojnim delom, pa je potem naravno da prihajajo tiste škodi j ve posledice, ki jih je g. minister priznal tudi pred nami in jih navedel, Gospodje, tu se ne sme ostati na pol pota. Ni dovolj, da se to samo ugotovi, temveč je treba, da se iz teh dejstev izvedejo tudi pcsledice. N' dovolj se pohvaliti, da je dobrodelno društvo poštnih uslužbencev, ki
na banovine, ki naj same v okviru svojih sami nimajo dovolj niti za svojo naj-mej skrbe za izvrševanje cestnih del? Na skromnejšo prehrano, zgradilo sanatorij vsa ta vprašanja v ekspozeju ni odgovora, za svoje bolne tovariše...
o vprašanju Kablov.
V lanskem finančnem zakonu smo vdeli pooblastilo ,da se nabava izvrši. Reklo se nam je, da bo to v kompenzacijo za baker. Sicer pa imamo devolj deviz, da se more ta transakcija izvršiti. Vemo, da sta dve m lijardi nezaposlenega denarja v Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki, in nc moremo razumeti, zakai se ta nabava ne izvrš . Gospodje, ne mislite, da bodo velike svetovne tvrdke venomer prihajale na te licitacije. To stane mnogo, tu so precejšnji stroški, pa ne bodo prihajali za to, da se licitacija razveljavlja :'z administrativnih razlogov, ali zato, da se izvedo pogoji in cene za svrhe ne-!dh intimnejših zvez z konkurenco.
Meni je ta stvar tembclj čudna, ker je g. mimstsr p. t. t. lani izjav 1. da bodo ti kabli prinesli približno 25 milijonov povi-
ška čstega dohodka ,pa se potem takem odrekamo temu dohodku. Ne vem, Iz kakšnega razloga se to odlaga, mislim pa. da bi bilo treba, da forsiramo to stvar, ker je to predo'go odlašanje že sedaj v našo in mednarodno škodo.
Kar se tiče radij»,
smo slišali, da se venomer odlaga vprašanje Zagreba in Ljubljane. Vemo pa, da v Beogradu parad ra kot zelo patriotična družba neka »Radio d d.«, o kateri je znano vsem. da se 9S°/0 njenih delnic nahaja v tujih rokah, v rokah Marconijeve družbe v Londonu, ki je dobila znatno število orivilcgijev.
Poprav ti moram še neko stvar. Niso vsi dohodki izkazani tu v budžetu. Vemo, da poštno osobje, s katerim se ravna tako slabo, opravlja še eno zelo odgovorno in zelo važno službo. To je
služba za poštno hranilnico.
Poštna hranilnica izkazuje danes promet 300 mil jard dinarjev, ali, kakor pravi sama v svojem poročilu, eno milijardo dnevno. Poštna hranilnica, gospodje, pa ne daje nikakšne odškodnine 13.000 u.s'užben-cean poštne stroke, ki sprejemajo njen denar in odgovarjajo in nosijo prsled ce tega velikega obrata. Zato Poštna hranilnica izkazuje ogromne milijone čistega dobička in z da palačo za 100 milijonov.
Uprav gorostasne so
adm'nistrativne kazni.
Iz poročila vidimo, da je bilo v letu 1925. kaznovanih 4402 poštarjev torej od 12.000 uslužbencev ena cela tretjina, človek se mora zamisl ti. ali je tako kaznovanje upravičeno, ali pa če ni to samo šikaniranje. Vemo. da polovica teh kazni niso bili samo službeni opom ni ali samo disciplinske kazni, temveč da je bila polovica denarnih kazni. To je sistem, ki ni dober in ga je brezpogojno treba izpremeniti.
V zvezi z Investicijami
bi hotel omeniti, da je poleg lepega programa. ki smo ga slišal za primorske kraje, kateri imajo močan tuj3ki promet, v zapadnem delu naše države n. pr. mesto Celje, ki ima velik tujski promet in je turistično sred šče, pa še do danes ni moglo priti do avtomatične telefonske centrale. Slišali smo, da se bo gradila nova proga Beograd—Cetinje—Budva. Mislim, da bi tudi proga Beograd—Ljubi jana ne b la odveč, ker po grenki izkušnji z obljubo kablev ne verjamem, da do prihodnjega leta pridemo do zboljšanja zveze z Ljubljano.
Ravno tako so tudi
nage zveze z inozemstvom
nezadostne Vidimo v poročilu, da samo odprl: telefonski promet s Salvadorjem, Pa-raguajem in vso Južno Ameriko, da smo odpni 293 central v Grčiji in ravno tako v Bolgariji, v blagajni so pa tako revni dohodki našega telefonskega prometa z inozemstvom. Zakaj ? Ker mora vsak interesent, ki se prijavi za odgovor čakati ure in ure, c7a se tako izgublja interes za te zveze. V zapadnih delih Evrope vidimo, da se na razdalj 4 do 5 tisoč kilometrov čaka samo po 20 minut, da se dobi telefonska zveza.
Na eni strani smo škrti, na drugi pa zapravljamo. Za prevoz pošte s :simplo- i nome se troéi približno 4000 dinarjev j dnevno. Poštno službo, ki jo vrši »sim- j pione, bi megli vršiti tudi kocvencijonalni brzovlaki samo z razliko 2 do 3 ur dnervno.
Na 745 dnevničarjev
se troöi vsega skupaj 8.5 m lijonoy dinarjev. To je ves kredit za nje. Vidi se pa, ua danes sloni na njih ves ve Liki poétno-brzojavni-telefonski promet- Zato se nikar- ne čud te. da nas danes kakovost služue v takih razmerah ne more zadovoljiti- Ne samo postni pravilnik za notranjo službo, temveč tudi večina drugih pravilnikov je tako polna izpremeaiib in dopolnil in raz.lih tolmačenj, da se danes noben kontrolor ne more spoznati v njih. 1
Vsi pravilniki se naj nat sne>o y prečišč®-ni izdaji '
V določevanje budžetnlh dohod Roy
se je šlo daleč preko današnjega budžet», Letos bo dala poèta predvidoma 491 milijonov, v novem budžetu pa je predviden 601 milijon dohodkov. Pričakuje se torej zvišanje dohodkov v tem resoru za 110 milijonov. To se, ne more vstvanti po redna potr, tu se vselskor krije neko pooblastilo za poslednji trenutek o priliki izglasovanja finančnega zakona, ali pa kaka obrememjevalna dobrota za narodno gospodarstvo, s čimer se n« moramo strinjati.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20 uri. Torek, 8.: Zadrega nad zadrego. Red A. Sreda, 9.: Gospoda Glembajevi, Premierski abonma.
Četrtek, 10.: Gospodična Julija Snubac
Red Četrtek. V Streirherjen veseli igri »Zadrega nad
zadrego« ao vse vloga izredno posrečene, izvrstno zaeedene. Delo je všeč vsakomur, kdor si želi malo zabava, D-uüogi so izredno zabavni.
*
OPERA
Začetek ob 20 urL Torek, 8.: Jakobin. Premiera. Premierski
abonma. Gostovanje g. Rusa. Sfeda, 9.: bon Juan. Gostovanje g. J. Gosti-ča. Red Sreda Prelepo Mozartovo glasbo, polno najlepših in najfinejših muzikalnih odlomkov, kakor tudi velikih arij, bo-ino sii^aü v sredo ko se ponovi pod taktirko ravnatelja Poliča opera »Don Juan«. Zasedba posam?zmih vlog je ista kakor na premieri» tudi tokrat gostu/s g. Gostič.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 1&
obvešča neobvezno, da so v 5. razriJa 35. kola državne razredne loterije 7. t. xu, bill izžrebani sledeči dobitki:
DIN 200, DIN 80. DIN 25. DIN 20. DIN 12. DIN 10.
PO DIN
PO DIN
PO DIN
PO DIN
.000 št. 000 št. .000 št. .000 št. 000 št. 000 št. 73901, 8.000 63194, 6.000 16009, 46548, 87182, 5.000. 28317, 58400, 76655, 3.000. 24506, 65658, 73400,
25580, 67610, 89787, 10799, 6490, 4457, 74332, št. 99063, .— št. 27677. 64212, 88353, ,— št. 33147, 59769, 78874, — št. 29801, 66472, 81045,
31849,
48158,
53757, 51277,
66059
54174
20140, 45266, 62286
6447. 28704, 70089, 88975, 8504, 35504, 60812, 88695, 7094, 42741, 66817, 85527,
8223, 35239, 79271, 95460, 9326, 38753, 65796, 89850, 9700, 47962, 67822,
9836 44518 84972
13408 41173 73973
23127 57028 69947
Poleg tega Je izžrebanih 1300 številk % dobitkom po 1000 dinarjev, ki jih objavljamo na 7. strani.
Prihodnje žrebanje bo jutri 8. HL
Popolno uradno listo dobitkov, izdano ta kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Domač® vesti
Križ in maske
Jugorasovci so hudo napaali uboge krščanske socialiste, ker so si izbrali za znak svoje organizacije križ in kladivo. Med vrstami so jim očitali, da so s tera znova posvedočdi svojo naklonjenost itiarks zrnu M komunizmu, ker se nahaja tudi v komunističnem znaku kladivo, ki je zaradi tega nezdružljivo s križem.
Pred nekaj dnevi smo videli po Jesenicah lepake katoliške pevske in gledališke družine »Aljaž«, na katerih se je prelest-no lesketaj smbol, sestavljen iz križa, harfe in maske. Do danes še nismo čuli, da bi se proti takemu znaku pritožil vsaj en jugorasist. Tudi noben list iz Kopitarjeve ulice še ni zavrnil tega najnovejšega simbola ...
*	Lep zgled vzajemnosti sokolske mladi-
»e- Naraščajski odsek Sokolskega društva v Virovitici je poslal v Ljubljano 150 din z siaslednjim dopisom: »Iz spoštovanja do velikega jugoslovenskega pesnika Franceta Prešerna smo ee pridružili pokretu sloven-fcke mladine ter smo zbrali med seboj tole skromno vsotieo. ki jo od srca radi pošljemo fc zbirki za odkup rojstne hiše Franceta Pre-terna«.
*	Razpis zdravniške službe. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je razpisala v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine kos 18 z dne 2. marca 193tJ meste glavnega zdravnika.
*	Sprejem veterinarjev v Tojno službo. Veterinarsko oddelenje vojnega ministrstva }e podaljšalo rok za sprejem 10 veterinarjev iz civila v čin veterinarskih poročnikov do 20 marca.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ka so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni Z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
» a: 13 «w> ae
*	Osrednji odbor društva »Brani J-bor« bo imel svoj redni osrednji občni zbor v Ljubljani. in sicer v nedeljo, 10. aprila 19138. ob 10. uri dopoldne, v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani: Novi trg, 3/1 Na dnevnem redu so: poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov; volitev novega odbora in preglednikov; samostojni predlogi in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih. Za glasovanje in sklepanja veljajo določila §§ 13 in 19 društvenih pravil. Vabljeni so zastopniki narod-noobrambnih društev in tiska.
*	Tujsko prometno društvo Otofe—Dobrava. Na pobudo Zveze za tujski promet v Sloveniji je bi! v nedeljo 6. t. m. ustanovni občni zbor Tujsko-prometnega društva (Jto-če—Dobrava. Udeležba tamkajšnjih tujtsko-prometnib interesentov je bila zadovoljiva. Občnega zbora se je udeleži! zastopnik Zveze za tujski promet v Sloveniji in pa predsednik Tujsko-prometnega društva Brezje. Mlademu društvu želimo v njegovem delu za procvit našega tujskega prometa obilo uspeha!
ITRADICIJONALNI
»Valčkov večer«
Sokola l Tabor
SOBOTA — 13. MARCA 1938.
Proteus. Uredništvo objavlja: Prva številka V. letnika gre te dni v tisk. Vse delo Prirodoslovnega društva je v veliki meri odvisno od uspeha, ki ga doseže Proteus. Mnogim naslovom smo poslali na ogled št. 9 10 preteklega letnika. Kdor se sam ne namerava naročiti, tega prosimo, da odda to številko kakemu znancu. Interesenti lahko dobijo brezplačno Proteus na ogled. če sporočijo svojo željo naravnost Prirodoslovnemu društvu (Ljubljana, Beethovnova ulica 2). Nove naročnik? prosimo, da se prijavijo čim prej. ker moramo določiti naklado V. letnika.
• obledele obleke barva v različnih barrai tn plisira tovarna JOS. REICH 1.
* N'ovi grobovi. V visoki starosti ja umrl v Ljubljani gospod Fran Jeraj, gimnazijski ravnatelj v pokoju. Spoštljivo ee bodo njegovi številni nekdanji učenci, ki so danes že sami v lepih letih, spominjali nekdanjega dobrega vzgojitelja. Za njim žaluje hčerka edinka Zinka. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 14.15 spremili izpred mrtvašnica na Vidovdanskj cesti k Sv. Križu. — Na Resljevi cesti 6. v Ljubljani 'e umrla gdč. Koza Pirkovičeva, učiteljica v pokoju. Njen pogreb to jutri ob 16. — Pokojnima blag six>min, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Ljubljane
u— Prispevki za nezaposlene. Z mestnega poglavarstva smo prejeli: Vsakomur prinese pomiad v dušo žarek upanja na boljši čas, zato ]e pomlad čas veselja. Toda kakšno je to vesel j 3 onih, ki ne vedo. kje bodo mogli zaslužili kruh svoii družini? Pomlad tudi njim daje nekoliko upanja, da dobe zaposlitev, toda izkušnje zadnjih let kažejo, da ie tudi pomladi dela manj, kakor delavcev. Zato ostane precejšnje število nezajxislenih tu-ti pomladi in v poletju brez kruha. Mestna občina misli nanje in njih zaposlitev tudi v tem času. Tekom zime ie delala mnogo iavnih del — ceste in kanale — nekatera teh so že končana, druga so še v delu. Med njimi ie važna naprava ceste na šišenskem hribu, kjer je še mnogo dela. Ta cesta bo dala Ljubljančanom zopet prijeten in krasen sprehod jx> Rožniku, ki bo marsikaterega privabi! v to lepo sprehajališče. Tudi na Gradu se vrše že sedaj regulacijska dela. vendar ie na v polnem obsegu, ker zemlia še ni dovolj suha. Pozneje bo tudi na Gradu pričelo živahno delo. Občani se letošnjo zimo niso mogli pritoževati, da jih je občina nadlegovala z zbiranjem denarja za nezaposlene Občina je do 270 delavcev na dan zaposlila na račun lastnih rednih sredstev. Zdaj, ko je zima skoro minila, so seveia ta sredstva skoro izčrpana. Zato mora potrkati na srca onih občanov, ki so zaposleni, da po-maeajo zaposliti one, ki jim usoda ni naklonila dela. ne sredstev za življenje. Zdaj bodo občani lažje kaj darovali, kajti glavni zimski stroški so že minili. Za zaposlitev brezposelnih delavcev bo občina zbirala letošnjo pomlad mesečne prispevke pod imenom prostovoljne socialne davščine. Občani bodo dobili na dom vabilo za pristop k tej akciji. Vabilo bodo raznašali in prisj>evke sprejeli le posebni pooblaščenci, ki bodo imeli za to posebne izkaznice s fotografijo. Nihče drugi ni upravičen kak dar sprejeti. Občani nai Kodo zato skrajno previdini. S prispevki bodo občani pomagali zaposliti revne brezroselne delavce tudi pomladi, ko še ni posebna delavnost dovolj razvita.
Fotografirati naučimo brezplačno
Dober fotoaparat pa dobite že od Din 50.— naprej. Ob nakupu fotoaparata pri nas se zavežemo ne samo strokovno postreči in svetovati pravi aparat, temveč tudi istega zamenjati, če pride nov model ali ako isti ni po volji!
Največja zaloga najmodernejših aparatov zadnjih modelov. Prnašamo 2 X letno vse fotografske novosti tipskega velesejma in drugih svetovnih tržišč, — zato
zaupajte nakup fotoaparata
Foto Touristu Lojze Šmucu
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
Rekordno visto koncertov prireja |
letošnjo sezono vzorno marljivo pevsko društvo »Sava«. Nastopilo je na novinarskem koncertu, priredilo je nato samostojni koncert v Sokolskem domu v Stepanji vasi, obakrat je želo najtoplejše priznanje. V soboto pa bo nastopilo v narodni šoli za Bežigradom. Ondotna dvorana je zaslovela po izredni akustlčnosti, zato bo sobotni koncert »Save« z izbranim sporedom nudil Bežigrajcem posebno lep glasbeni užitek.
Velika noč na Jadranu
fortumi/i (frotte M) ^frmartp
BRIONI
Golf, po!o, jahalni in Ja-dralm sport. Plavališče v dvoranah s temperirano morsko vodo.
OPATIJA (Abbazia) Riviera en vegue, vel ka pomladanska sezija. 100 hotelov. Slavnostne prireditve.
OBIŠČITE POSTOJNSKE JAME 'nformaciic ENIT, Petra Kocič» št. 6 Beograd in pri zdraviliščnih upravah.

foto-aparati vedno na zalogi
u— Spored klavirskega koncerta Ivana
Noča ie naslednji: kot uvod k svojemu koncertu zaigra Sarabando. ki jo je napisal Ra-meau in priredil za koncertno izvajanje Go-dovsfki. Sedi Bach-Busonijeva Toccata in fuga v d-molu. nato Brahmsova Sonata v f-molu. Po odmoru zaigra dve Chopinovi eludi, dalje skladatelja Debussy-a: Reflets ; dans l'eau in Jardinsa." Sous la pluje, dalje j Wagnerjev Car ognja v priredbi Brassina i in Lieztovo Eiude de Paganini v e-duru. Sijajen program, ki ga bo izvedel naš pianist Ivan Noč z umetniško eksa,ktnost.;o. No-čev klavirski večer bo v petek ob 20. uri v veliki dvorani filharmonije. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
n— Štipendije za akademsko izobražene
žene. Zveza akademsko izobraženih žen javlja svojim Članicam, da je bil občni zbor z dne 5. marca zaradi nenadne obolelosti dveh odbornic preložen na 24. marca ob pol 21. v klubski sobi kavarns Union. — Prejeli smo poročilo o naslednjih štipendijah: ženeva ponuja gostoljubnost za štiri tedne meseca septembra Ln potne stroške v znesku 250 šv. fr. za najboljše delo v francoskem ali angleškem jeziku s temo- »Odgovornost univerz* nasproti narodni in mednarodni skupnosti«. Dela je treba pos'ati v Ženevo do 15. maja 1938. — London jxnnuja gostoljubnost na birmingham-ki univerzi študentki, ki se želi izjx>polniti v angleščini, v tromesečju od 25. IV. do 2. VII. po zelo ugiodini ceni. Podrobne informacije daje tajnica glavne uprave ga. Zarntoni-Vlajiče-va, Beograd. Dobračina 39. V poštev pridejo samo članice ZAIZ, ki imajo plačano vsaj enoletno članarino.
u — Gostovanje Vrhničanov na viškem sokolskem odru. Z Viča nam pišejo: V nedeljo smo imeli v sokolskem gledališču v gostih sokolsko dramsko družino z Vrhnike, ki nam je prav dobro zaigrala Fodor-jevo »Maturo«. Predstava je bila v skrbnih rokah režiserja dr. Klepca ki mu moramo čestitati, kakor vsemu ansamblu. Posamezne kreacije so bile prav dobre, še posebno pa profesorica, Katja Slaparjeva. profesor Vrtačnik in učiteljica Zorova Celoto so posrečeno zaključevali vsi ostali. Gledalci so aplavdirali pri odprti sceni, predstava je napravila zelo ugoden vtis Vrhn-čani so se lotili težke naloge in so jo (če odštejemo nekaj pomanjkljivosti v ti-piziranju in skupni igri) rešili zelo častno. Igra bi zaslužila še boljši ob:sk: toda je >e znana iz ljubljanskega gledališča Prepričani smo, da bo prihodnie gostovanje Vrhničanov tudi v tem pogledu zadovoljilo. Po predstavi so posedeli gostje v družbi domač h igralcev ter so biie omenjane koristne misli o nadaljnjem prosvetnem delu.
n— Diplomirani tehniki absolventi TSš. Udeležite se rednega občnega zbora Udsru-ženja dipl. tehnikov, sekcija Ljubljana, ki bo
10.	t. m. ob 19.30 v hotelu Mikiič. Razmotrivali bomo vsa pereča vprašanja naš?ga stanu
a— Poštna direkcija prodaja radio. Direkcija v Ljubljani bo prodala z direktno ustno pogodbo trinajst radijskih aparatov in šest detektorjev. Prodaja bo 23. t, m. ob
11.	v ekonomikam odseku direkcije na Sv. Jakoba trgu št. 2/1. nadstropje, soba štev. 42. kjer 6o pogoji en dan pred prodajo t. j. dne 22. marca L L med uradnimi uraini in na dan prodaje do 10. tudi aparati na vpogled. Opozarjamo, da ja po pogojih treba vplačati jamčevino najkasneje do 10. ure na dan prodaje.
u— Klopi so se vrnile v park. Redni obiskovalci tivolskega parka so bili včeraj dopoldne priče veselega dogoika. Že kmalu zjutraj 63 je četica pomočnikov ravnatelja Lapa odpravila po drevoredih z vozom, do vrha naloženih s klopmi, ki so morale zimo preždeti v skladišču; poiskala je najlepša in najbolj solnčna mesta Ln tako pripravila sprehajalcem prostor za najuiobnejši oddih. Takrat ;e bilo nad mestom še precej sive megle, a ko je v opoldanskih urah solnce začelo sipati iz polnih prgišč, se je v parku kmalu nabralo toliko martinčkov, starih in mladih, da zapoznel por>otnik skorajda že ni-več našel 6edeža. Ljubljančani menda ne jx>mnijo. da bi bilo ravnateljstvo mestnih nasadov kakšno zimo že tako zgodaj lahko poslalo svoje klopi v promet, pa so jih zato tudi sprejeli kot znamenje zgodnje, lepe pomladi, kakršne še ni amo bili iziepa deležni.
Sobota 12. marca MEDNARODNI PLESNI VEČER
Turpir za prvenstvo Jugoslavije v Kazini — Adamičev orkester
u— Družina Stritar - dr. Kambič poklanja ljubljanski podružnici CMD 100 Din namesto venca na krsto pokojnega g. Ravnikarja Alfonza. Iskrena hvala!
u — Za mednarodni plesni turnir v soboto 12. t. m. v Kazini je prijavljenih že 20 najboljših plesnih parov in sicer 4 pari iz Avstrije s prvakom g. Skalko, prvak Češkoslovaške g. Novak, 2 para iz Nemčije s prvakom g. Lottersbergerjem in 3 zagrebški pari z lanskim prvakom g. Beci-čem poleg naših 10 ljubljanskih parov.
Iz Maribora
a— Edo Grom pri Abrahamu. Vfte<raj j«
obhajal 50let.nioo rojstva Ei o Grom. znani naš <lrarnski in operetni igralec, ki je vedno krepko vzravnan in mladostno krepak. So-norni organ im precejšnja vzdržljivost ®ts značilni odliki .njegovega odrskega snovanja. Edo Grem je od leta 1919 neprekinjeno član Narodnega gledališča v Mariiboru. Doma je iz Novega mesta in je nj.gova gledališka usoda zorela že v mLaiih letih, ko je bi! učenec nejwzabnega I.. Borštnike. Leta 1915 je bil angažiian pri osiješkem gle-• iali.šču. kjer je kreiral nešteto odlično uspelih o» nekih podob. Pozneje je sodeloval tu<li v ljubljanskem Narodnem gledališču, nato g« je pot privedla v Maribor, kkr je v vTBto svojih stvaritev nanizal nove, žive odrske podobe, med katerimi se odlikujejo predvsem tiste, kjer prihaja io izraza močna zunanja reprezentativnost. Iz zadnje dobe velja omeniti predvsem maršala v Cankovi Beli bolezni«, starega. Glembaja v Krleževr Strami »Gospoda Glemi^ajevi« in Herman? v »Veroniki Deseni&ki.« Ob lepem jibjlejo želimo pcvularnemu gledališkemu igralen obilo sreče in novih odrskih uspehov.
a — Zbor tekstilnih tehnikov je bil v nedeljo dopoldne v lovski sobi pri »Orlu«. V novi odbor so bili izvoljeni: Rudolf Polak. predsednik, Jože Berlič, podpredsednik. Oto Gobec, blagajnik, Leo Gašperin, bla gajnikov namestnik, tajnika Nar.de Rem-škar in Vladimir Vodopivec. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata glede razmerja tujih strokovnjakov do članov organizacije.
a— 0 »Triglavskem narodnem parku« predaval na tuk. Ljudski univerzi prof. Pet kovšek. Za to izredno zanimivo predavanje j« vladalo v mestu, zlasti med mladino in naši mi planinci, veliko zanimanje, tako ila sc obiskovalci v rekordnem številu zasedli pire davalnico do zadnjega kotička t »r z najveSjo pozornostjo sledili predavateljevim izvaia njem, ki so jih dopolnjevali številni kolori-rani diapozitivi. Predavatelj j; po uvodnem jyjzdravu tajnika Ljudske univerze prof Bunoa. tehtno vtemeljil potrebo izpopolnitve Ln poglobitve pokrajinske zaščite, zlasfti za območje Triglavskega narodnega parka, ki nai sledi ministrski odredbi iz leta 1924. « katero je prepovedano vsako nadaljnji go spodarsko izkoriščanje doline sedmih jezer pod Triglavom. Predavanje, za katero ie bij predavatelj deležem navdušenega priznanja je bilo zamišljeno kot izlet od Savice po do^ lini >Za jezerom-- po vseh grebenih na vrh Krnjavra. Med potjo je predavatelj sezna
Dovršena virtuoznost velike umetnice SONJE H E N I E in njene sijajne umetnosti v filmu
KRALJICA LEDU
poleg tega pa sijajen ruski balet na ledu ter tatarsko-kozaški plesi zadi-vijo slehernega gledalca. Rezervirajte si vstopnice! KESO SLOGA — Telefon 27-30.
Stari pariški taksišofer je na svetu ljubil z vsem svojim srcem dvoje:
svojo dr alesino mlado hčerko Biche in svoje rodno mesto
Ta prekrasni francoski film naj si ogleda vsa Ljubljana! Videla bo Pariz, kakršen je v resnici, kako živi, kako se smeje, zabava in plaka! V glavni vlogi znameniti
HARRY B A U R
v svoji najdovršenejši kreaciji PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 URI
PA
KINO UNION,
teL 22-21
Žrebanj® državne razredne loterlfe
dne 5. marca I938.
Din 10.000.— 53.060,
Din 1.000.-— 5.819. 5.827. 5.850. 5.S57, 15.745. 24.869, 24.870, 46.172, 46.186. 53.034, 62.073, 89.854, 89.857, 89.871.
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
n— Predavanje Prirodoslovnega društva.
Danes predava ob 20. uri v Mali filharmo-nični dvorani pod okriljem Prirodoslovnega društva g. univ. doc. dr. Albin Seliškar o temi: JŽival Ln rastlina kot reagent«. Predavanje bodo dopolnjevali in spremljali eksperimenti na preživečih delih žjvalskega telesa in diapozitivi.
n— Kostanjeva drevesa na Cankarjevem nabrežju od gostilne Sumare do Mačka pravkar jxwiirajo, dalje proti Kolmanu pa bodo pustili le vsako drugo drevo. Ta drevored so zasadili pred 08 leti. Tako bo sedaj ustreženo želji nekaterih, ki so dolga leta zahtevali odstranitev teh košatih kostanjev, da bi imeli več sonca in svetlobe.
u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana.
u— »Prodana nevesta« bo v operi v soboto 12. t m. Po dolgem presledku bo nastopil v naši operi g. Polde Kovač v svoji najboljši in najpopularnejši vlogi Vaška. Kecala bo pel g. J. Križaj. Dirigent gosp. Neffat. Vstopnice se že dobe pri operni blagajni.
u— V sredo zopet bo Mestni socialni urad sprejemal obleko, perilo in obutev za reveže. Pred Vodnikovim spomenikom na trgu morete oddati vse snažno in poral .no blago. Prejšujo eredo je bil dež, zato se zbiranje blaga ni vršilo. Ce bo prihodnjo sredo lepo vieme, ne odlašajte, temveč pošljite čim več.
nil številne poslušalce z geološkimi ter biološkimi zanimivostmi Zlatoronovega kralje stva z vsemi njegovimi živalskimi in re-Llin-skimi zastopniki izredno bujne planinske flore, ki ji bo posvečena najnovejša publikacija naše SPI). Svoja izvajanja je zaključil prof. Petkovšek s ski optičnim prikazom Aljaževega stolpa vrh Triglava ter e podkrepitvijo nujne potrebe popolne zaščite Triglavskega narodnega parka, ki jo zahteva naznanit veni interes ter naš ugled.
a— Pri fantovski bitki prišel ob oko. V Komovcih je prišlo dne 4. julija 1937 do pravcate bitke med domačimi fanti, v kateri je 49 letni Anton Koucut udaril z use-
u- Ljudska univerza V sredo. 9. t m., . hom m<>tik€ Fra.B,^ MeIinka g silo po bo predaval un,v prof. dr. Andrej Gosar o ^ <ia mu h izbL1 levo oko_ ^^
vprašanju svobodne mednarodne trgovine. Aktuelno predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu (Kino Matira). Pnčetek ob 20. uri, vstop prost.
a— V okviru predavanj ljubljanske po" družnice Sadjarskega in vrtnarskega društva bo predaval jutri, v sredo, točno ob 19. uri g. sadjarski nadzornik Josip Strekelj: >0 gojenju in sortah jagodifia«. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost.
Iz Celja
SO let združenja tirarjev in zlatarjev
V urarski in zlatarski stroki se stanje še ni izboljšalo
Ljubljana, 5. marca
V mali dvorani Trgovskega doma je bila snoči ob 19.30 petdeseta letna skupščina Združenja urarjev. zlatar.cv, optikov, gra-verjev in pasarjev v Ljubljani, kar pomeni. da ima organizacija pol stoletja nepretrganega strokovnega dela za sabo Predsednik Ludvik Cerne je pozdravil zastopnik a mestne občine dr. Freliha, podpredsednika Združenja trgovcev Goloba in predstavnike tovariških obrtmškdi organizacij, nato pa je skupščina počastila spomin med letom umrlih članov.
Iz podrobnega delovnega poročila, ki ga je poda! tajnik Ernest Kramaršič, povzemamo, da je bilo stanje zaposlitve v strokah, ki jih obsega združenje, približno isto kakor predlanskim. Zlasti v urarski in zlatarski stroki ni opaziti nikakega izboljšanja. Dokler ne bodo denarni zavodi obnovili normalnega poslovanja naše obrtništvo ne bo prišlo iz krize, pa čeprav statistika še toliko izkazuje da jo je že zdavnaj konec. Ob zaključku poslovnega leta je združenje štelo 98 članov, med katerimi je bilo 66 urarjev. 15 zlatanev. 5 optikov, 3 graverji. 8 pasarjev in 1 peča*ar Lani je »druženje predložilo mestnemu trošarin-skemu uradu obširno spomenico s predlogi za znižanje trošarinske tante, a doslej še
ni bilo uspeha. Tudi lani se je moralo mnogo boriti proti kròsnjarstvu, ki spada vsekakor med najhujše sovrainike obrti.
Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta razrešnica, nato pa je bil odobren proračun za prihodnje leto. Na-mes"to 10 dm mesečne članarine se je članstvo zavezalo vplačevati po 12 din, presežek pa bo šel v korist podpornega sklada Občni zbor je odobril še pravilnik tega sklada, na koncu pa je predsednik Cerne spregovoril o delu, ki ga je združenje izvršilo v prvem polstoletju svojega obstanka. Poklonil se je spominu mož. ki so stali ob zibelki organizacije, zahvalil pa se je rudi vsem onim. ki nadaljujejo delo zaslužnih prednikov. V svoji skromnosti se ie uprava odločila, da ne priredi posebnega jubilejnega slavja, zato pa je obda'rovala 10 podpore potrebnih čianov v skupnem znesku SOOO din
Ustanovljeno je bilo združenje novembra 1888 in takrat se je imenovalo Zadruga urarjev in optikov za mesto Ljubljano Zadruga je štela takrat skupno 8 članov Njen prvi načelnik ie bil Nikolai Rudholžer. namestnik Belec oba urarja v Ljubljani, odborniki pa Ivan Somni'z. Adrijan Kottek in Friderik Hofman Leta 1910. je prevzel načel&tvo Milko Krapež, ki je vodil zdru-
ženje vse do 1935, ko je zaradi prezaposlenosti in iz zdravstvenih ozirov odložil odgovorno mesto. Za njegove zasluge je bil tedaj soglasno izvoljen za prvega častnega člana. Po vojni se je zadruga razšla in namesto nje je bila ustanovljena Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za ljubljansko oblast. Pozneje se je za nekaj časa razširilo njeno delovno pod ročje na vso Slovenijo, a ko se je pred leti ustanovila posebna organizacija v Mariboru, so ljubljanski pripadli vsi srezi bivše kranjske z laškim in brežiškim.
V lepih besedah se je predsednik spomnil dobrotnikov j>odpornega sklada. Franca Zajca in pokojnega Josipa Eberla, nato pa se je zahvalil še tajniku Kramaršiču. ki že 15 let marljivo opravlja svoje posle. Najstarejša člana v sedanji upravi sta predsednik Cerne in Alojzij Fuchs, ki sodelujeta že od 1919, od 1924 pa so v odboru Franc Zajec. Edvard škopek in Ernest Somnitz. Najstarejši člani združenja so Ludovik Cerne sen. (80 let). Marko Borušak iz Trbovelj (79), Josip Goldstein (76) in Josip Janko (73). Na koncu se je predsednik zahvalil še bivšemu načelniku dr Marnu, generalnemu tajniku Zbornice za TOI v p. dr Windischerju in tajniku dr. Pretnarju za vso njihovo podporo organizaciji in je zaključi! z izrazom vere, da bo združenje tudi v drugi polovici stoletja v enaki in še večji meri stalo na braniku zahtev in pravic svojega članstva.
e— Potovanje na ftplenar. Vodstvo CMD namerava, če se bo priglasilo dovolj udeležencev, prirediti 30. a pri La potovanje na Oplenac Ln to z že dovoljenim večjim popustom pri voanini. Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj se prijavi do v>i. tega 18. t. m. pri tajniku podružnice CMD g. Kukovcu mL, Celje—Lava 7, telefon štev. 242.
e— Umrla je včeraj na Glavnem trgu 8 v vifloki staro^i 91 let zasebnica ga. Terezija Hüttigova. roj. Steyskalova. mati obeh lastnic posredovalnice za delo na Glavnem trgu. Pogreb bo jU'ri ob 16. iz mrtvašnice na mest nem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskremo sožalje!
e— Na maškaradj Olepševalnega in tuj-fikoprometnega društva, ki je bila na pustni torek v Narodnem domu in je zelo lepo uspe la. so prejele nagrade za najlepše maske: prvo nagrado (garnituro kuhinjske posodei gdč. Anica Frajletova s 541 glasovi, drugo nagrado ga. Zinka Cervinkova s 445. tretjo nagrado gdč. Štefka Pogorevčeva s 4°0 glasovi. Razdeljenih pa ie bilo še deset nagrad. Prvo nagrado za najoriginalnejšo masko je prejela ga. Mira Gradišerjeva. Posebno nagrado za uspešno prodajo glasovnic je pre-
jela ga. Putanova s 735 glasovi._
KINO	METROPOL	CELJE
»MODERNI ROME O«
Vesel film poln zapletljajev in ljubezni
e— Zavoljo ljubezni. V nedeljo si je 27-letna gospodinja Jtilka P. na Gomilskem prerezala žile na levi roki. Prepeljali so jo
v celjsko bolnišnico. Obupno dejanje je izvršila iz nesrečne ljubezni.
e— Huda nesreča pri spravljanju lesa. Ko ie 26 letni posestnikov sin Alojz- Podgoršek z Rečice ob Paki spravljal v petek les. ga fe udaril velik hlod po spodnji čeljusti in mu jo zlomil Podgoršek se zdravi v celjski bolnišnici.
cerai .ie
bil Koucut pred malim kazenskim senatom obsojen na S mesecev errosega zapore ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let.
a— Z vilami nad tasta. V Partinju v Slovenskih goricah »ta se dne 2. jiulija 1937 »poreklo zet in tast Bese ta je dala besede in je naposled zet. 321etni posestniški sin Alojzij Knuplež, udaril svojega 64letnega t?6ta Franca Svenška z železnimi vilami po glavi da je tastu nalomil lobanjo. Spravili so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je tast sicer okreval. 6. sept-erntora pa je umrl za jetiko. Epilog je bil včeraj pred malim kazenskim senatom, ki je Knu^Ieè» ohsodil na 1 leto in 3 mesec^ robi je ter na izgubo čast/cdh državljanskih pravic aa dobo 3 let.
Iz Trbovelj
t— Pevsko društvo >Zvon< t TVbovljai
nastopi pod vodstvom svojega pevovodje O. Moll-a v nedeljo 13. marca ob 16. uri v Sokolskem domu v Trbovljah. Zbor bo izvaja! tri Adamičeve pesmi, Parmovega »P» vodnjega moža: ter nekaj spevov iz Smeta nove >Prodane neveste«. Sodelujejo orkester in sol:st.i iz Ljubljane. Poleg tega izvaja orkester Cajkovskega >Suitoc
Starček pad vlakom
Maribor, 7. marca
Tragična smrt je doletela 71-letnega Antona Kol ar ja iz Ruš na železniški progi med Rušami in Bistrico Starček je hote! prekoračiti progo in je bi! z nogo že na že-'-niškem tiru. ko je prisopihal za njim vlak. Strojevodja je dal svarilni znak z močnim piskom, ki ga je starček slišal. Hotel je odskočiti, vendar pa je bil njegov korak prepočasen. Izogni! se je sicer lokomotivi, dočim so ga stopnice prvega železniškega voza zgrabile za nogo. obleka se mu je zapletla ob stopnice in je starček raztrgan, s hudimi notranjimi poškodbami ter strto levico m nogo obležal na tiru. Vlak se je takoj po nesrečnem dogodku ustavil Vzeli so starčka v vlak ter ga prepeljali do koroškega kolodvora, odkoder so ga potem opozorjeni mariborski reševalci odpravili v splošno bolnišnico Vendar je ubogi starček kmalu zatem podlegel smrtnim poškodbam.
Gospodarstvo
Znaten padec našega izvoza v januarju
2e pretekli teden smo objavili za januar nekatere podrobne podaiKt o nazadovanju našega izvoza, zlasti izvoza lesa, živine in rud. Omenili smo, da je ta nenadni preokret po lanskem naglem naraščanju očitno v zvezi z zastojem v svetovnem gospodarskem razvoju.
Sedaj so nam na razpolago tudi skupni podatki o naši januarski zunanji trgovini, ki kažejo, da je bil naš izvoz v januarju za 45.5 milijona Din ali za 11.3% manjši nego lani, v nasprotju z lanskim letom, ko smo v posameznih mesecih zabeležili občutno povečanje v primeri z istim mesecem prejšnjega leta. V drugem lanskem polletju se je naš izvoz v posameznih mesecih gibal med 533 in 616 milijonov Din; v januarju pa je vrednost našega izvoza nenadno zdrknila navzdol na 336.7 milijona Din nasproti 402.2 milijona Din v lanskem januarju, še občutneiše nazadovanje pa beležimo pri količini izvoza, kajti letos v januarju je znaša! celotni izvoz le 207.272 ton, to je za 65.004 tone ali za 23.91- manj nego lani v januarju.
Naš uvoz je bil tudi v januarju manjši nego v prejšnjih mesecih in je znašal 370.8 milijona Din, vendar je bil pri tem ie vedno znatno večji nego v lanskem januarju in sicer za 49.7 milijona Din ali za 15.5%.
Ker se je torej v primeri z lanskim letom izvoz zmanjšal, uvoz pa povečal, nam Je fanuar prinesel po dolgi vr^ti a'ctr nih mesecev prvikrat zopet pasivno trgovinsko bilanco n znaša ta pasivno«t 14.1 milijona Din medtem ko je bila naša trgovinska bilanca v lanskem januarju akt'v-na za 81.1 milijona Din. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo od začetka dragega lanskega polletja naslednje (v milijonih Din):
julij 1937.
avgust
september
oktober
november
december
uvoz
532.6
606.5 591.9
558.7
545.6 616.2
Izvoz
427.2
446.3 488.3 482.9 492.0 476.5
saldo + 105.4 + 160.2 + 103.6 + 75.8 + 53.6 + 139.7
januar 1938.
januar 1937. januar 1936. januar 1935. januar 1934. januar 1933.
370.8
321.1 342.5 256.7 259.7
172.2
—	14.1 + 81.1
—	53.7 + 11.1
—	27.0 + 60.0
356.7 402.2
288.8 267.8 232.7 232.2
Pri posameznih glavnih predmetih našega izvoza opažamo v primeri z lanskim januarjem naslednje izpremembe. Pšenice v januarju nismo izvažali (lani za 20.8 milijona Din). Izvoz koruze je znašal 33.2 milijona Din (lani 17.2), izvoz fižola 6.2 (8.2), izvoz tobaka 10.6 (—). izvoz konoplje 9.3 (13.7) milijona D!n.
Izvoz konj je padel na 3.1 milijona Din (4.2'», izvoz goved na 5.6 (19.2), izvoz svinj na 25.9 (42.5) : izvoz perutnine s" le povečal na 3.1 (2.6), izvoz mesa na 30 6 (29.0) in izvoz svinjske masti na 23.3 (3.91, zmanjšal pa se je zopet izvoz ka-škavalskega sira na 6 9 (10.6) in izvoz jajc na 69 (7.0).
Izvoz gradbenega lesa je popustil od lanskih 6146 na 5569 vagonov odnomo od 59.9 na 45.8 m:l iona Din. izvoz oglja od 0.9 na 0 5 milijona Dih. izvoz pragov se le nekoliko povečal od 3.1 na 3.9 zmanjšal pa se ie ;zvoz lesnih izdelkov od 3.0 na 1.7 milijona D:n in izvoz ekstraktov za strojenje od 4.2 na 1.2 milijona Din.
Bakra smo v januarju izvozili za 33.6 milijona Dm (37.6). rud za 18 6 miliiona dina'-iev f"4.1) in cementa za 4.4 milijona Din (9.5).
Slab kožuhoviiiarski sejem
Po prvem letošnjem kožuhovinarskem sejmu, ki je bil srednje ugoden, smo se tolažili, da bo na drugem sejmu gotovo večje povpraševanje po naši kožuhovini, ki je letos izredno lepa. Lovci so se bili navadili tekom let, da kožuhovino bostoječim zahtevam primerno pripravijo. Pri izredno veliki količini lisic, ki so bile ulovljene v pretekli pozni jeseni in v prvi polovici zime, tudi n: bilo težko ločiti slabe robe od dobre. Toda kakšno razočaranje: Medtem ko je prihajala lepa kožuhovina od vseh vetrov v Ljubljano, se kupci kar niso hoteli pojaviti. Neugoden znak za naš kožu-hovinarski seiem so bile tudi cene in poročila s svetovnih kožuhovinarskih tržišč, k: so zabeležena v strokovnih in inozemskih trgovskih listih. V hotelih, kjer se zbirajo kupci že par dni pred sejmom, ni bilo zaželjenih gostov. Šele v ponedeljek jih je nekaj prišlo. Toda na obrazih je bilo videti, da nimajo posebnega zanimanja in da so mnogi prišli le iz radovednosti, kaj bo v Ljubljani? Vsi kupci, domači in tuji, so bili mnenja, da je svetovni trg prenapolnjen s kožuhovino. Trgovci iz Nemčije. £ katerim: smo se bili tolažili po prvem našem kožuhovinarskem sejmu, so izostali. O ameriškem trgu s kožuhovino so kupci pripovedovali, da je letos prenapolnjen z rusko kožuhovino. Francoz: pa se že nekaj let zanimajo le za najbolj dragoceno kožuhovino, in sicer za srebrne in severne polarne lisice, za kune in podobno. Za našo rdečo lisico se pa ne zanimajo. Drug: kupci so mnenja, da na svetovni kožuho-vinarski sejem zelo vpliva splošna svetovna zmeda.
Dočlm je bilo kupcev malo, je bilo na sejem prišlo mnogo prodajalcev z izrednimi količinami lisičjih kož. V preteklih letih smo b:h vajeni videti, da je imel en prodajalec po tri ali štiri lisice in kako kuno, letos je imel marsikateri po 15 in še po več lisic. Pred vrati velesejma so fc celi kup: rdečerjave kožuhovine. Marsikateri lovski čuvaj z dežele, ki je bil že doma preračunal, koliko bo prejel za precej naporno zimsko delo in kaj bo kupil
za družino, je obupano gledal za brezbrižnimi kupci. Največ so še pokupile Ljubljančanke in marsikatera se je veselila izredno ugodnega nakupa.
Prav tako žalostno razpoloženje je bilo tudi na dražbi »Divje kože«, kjer je pri prejšnjih dražbah primanjkovalo stolov, sedaj pa je bilo skoraj vse prazno. Namesto trideset in še več kupcev, jih je bilo to pot kakih deset in še med temi jih je bilo nekaj le iz radovednosti. Ker so nekateri lo\ rci želeli, da se proda njih roba, če ne gre drugače, tudi ceneje, je bilo prodanih nekaj lepih lisic po 120—140 Din.
Nekoliko bolj živahno je postalo pri dražb: kun, pa tudi pri tej dražbi ni bilo onega zanimanja, kakor pri prejšnji prodaji. Cena lepim kunam zlaticam se je sukala okrog 800—850 Din. Kune belice so plačevali po 400 Din. Največ je bilo prodanih dehorjev za ceno 70—80 Din. Jazbeci so dosegli ceno 70 Din, divje mačke
] aki Šilingi trgovaH po 8.2850 (t Beogradu
8.8250). angleški funti po 238 in gràiU boni po 28.625. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljane 14.38, v Beogradu 14.37 in v Zagrebu prav tako 14.37, odnosno za ko..ec aprila 14.25 in za kvoec julija 14.2250.
Na zatTebèkein efe<*inem tališču je Vojna škoia pri nespremenjeni tendenci notiraia 453 — 457. Promet pa je bil v 4% agrarnih obveznicah po 60 ^v Beogradu po 60) in v de-iiicah sečeiaue Osijek po 125.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2101.90 — 2416.50.
Benin 1735.03 — 1748.91, Bruselj 727.95 — 733.01, Curih 996.45 — 1003.52. London 215
—	217.06, New York 4263.51 — 4299.82, Pariz 139.62 — 141.06, Praga 150.79 — 151.S9, Tret 225.14 — 228.22.
Curih, Beograa 10, Pariz 14.0375. Lonion 21.60S75, New York 431125. Bruselj 73.05, Milan 22.6750, Amsterdam 240.95, Berlin 174.20, Dunaj 69.50, Stockholm 111.2750. Oslo 108.5750, Kobenhavn 9o,4750. Praga 15.1350, Varšava 81 75 Budimpešta 86.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 453 — 457. 4° o agrarne 59.50 — 60.50, 4% severne agrarne 59 den, 6n o begluške 89 • 92, 6% dalm. alarne 88.50 den.. 7% stabil iz. 96 des-, 7° o mvest. 98 — 100. 7% Dr*, hip. banka 99 den.. 7% Blair 89.50 — 90.50. 8% Blair 95 — 98: delnice Xaro ba banka 7600 den.. PAB 225 den.. Trbove jska 215 225. Šečerana CVijek 120 — 127. Dubrovnč-ka 395 _ 415. Oceania 600 den.. Jadranska 405 bL
Beograd. Vo;na Skora 455.75 — 456.50. 4°/o agrarne - (60». 6% beeiuSke 90 — 90.50, 6% dalm. ararne 89t - £9.75 89', 7% sta-biliz. 97.25 — 98 97.50). 7°'o inves1. 98 50
—	99..50. 77c Drž. h'p. banka — (100'. 7% Blair 89.50—90.50 89.50). 8% Blair 95 den. 95.50), Narodna banka 7600 den.. PAB — (231).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 7. marca. Začetni tečafi: pšenica: za mai 90 50. za julij 85.75. za sept. 86.875: koruza: za maj 58.75. za julij 60.375.
+ Winnipee 7. marca Začetni ^ečaji: pšenica: za maj 122.25. za iulij 114.375, za okt. 94.125.
+ Novosadska blagoTna borza (7. t m.). Tendinea stalna. - Pšeni-a: (78 - 79 ks) bp.-ka 178 - 180: sremska 177 - 179 ba=ka pot:ska 179-181 slavn^ka 17« -18n koruza ba^ka 91 - 92, banatska 90 — 91. baška nova sušena 102 — 104. Oves: *>aški 13ž; 134 sremsk' 133 - 135 «'a vončkj 13fi — 138 Ječmen baški m srem ski 63 (54 kg 142 50 - 145 Moka: baška in «remska «Os» in »Ogg, /72.50 - 282.50 r2» 252.50 - t&± 50: «5» 232.50 — 242.50 »6» 212.50 - 222.50. »7» 1«2.50 - 192.50: «S» 125 - 130 Oirohi: Haik" in eremskl * vrečah 98 — 100 Fižol: ba»ki in eremsk 203 - 205.
PORT
Posebni vlak v Planico
K mednarodni tekmi r skokih bo vozil v nedeljo 13. L m. posebni vlak iz Ljubljane
.. r..	. . --------- ob 6.30. VozoTnit-e z vstopnicami -o že v
pa dO Din. Veverice so plačevali po 6 Din, predprodaji pri Ts.h biljetaraicah »Putnika«.
dočlm za kože divjih zajcev ni bilo zanimanja »Divja koža« se je zaradi tega odločila, da ustreže to pot domačinkam in proda ostalo robo, največ zelo lepih lisic kar na drobno. Kdor hoče dobiti lepo in ceneno kožuhovino, naj ne zamudi te' prilike. Velesejem bo prodajal lisičje in ku-nje kože v prihodnjih dneh, dokler bo kaj zaloge.
Lovci pa so postali letos za eno izkušnjo bogatejši: Ni dobro,če se izkoristi vsaka ugodna prilika za lovlenje. Boljše je. da v lovišču ostanejo tudi roparice žive! da je preskrbljeno za naraščaj, kakor pa da se polovi preveč. Ni izključeno, da bo prihodnje leto kupčija že zopet ugodna, pa ne bomo imeli kaj prodajati. Nujno potrebno pa bi bilo, da se omeji zastruplje-vanje lisic. Lahko se zgodi, če bi šlo tako naprej kakor v letošnji zimi, da zatremo lepo roparico lisico, ki nam nudi len užitek na lovu in je zelo koristna za kmeta kot uničevalka miš: ,pa tudi za lovca. Saj vprav lisica uniči največ bolne divjadi in tako ohrani naša lovišča propasti.
— s.
Cena iz Ljubljane Dm 43.—.
Občni zfec? litijskih trgovcev
Prošli četrtek se je vršil v prostorih Šri-barjeve restavracije v Litiji letni občni zbor Združenja trgovcev za litijski srez. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik Viktor Müller iz Zagorja, se je udeležilo okrog 80 članov. Po nagovoru predsednika je pozdravil zbor v imenu Zbornice za TOI predsednik trgovskega odseka g. Albin Smrkolj, k: je podal pregledno poročilo o najaktualnejših gospodarskih vprašanjih in o delovanju zbornice.
Iz obširnega poročila tajnika Mirka Pe-rtotnika posnemamo, da je bilo delovanje združenja v prošlem letu zelo živahno. Združenje šteje 329 članov. Tajništvo je bilo s pobijanjem šušmarstva zelo zaposleno in je ovadilo preko 100 raznih šuš-marjev, ki so se nevarno razpasli v lesni stroki. Mnogo akcij je izvedlo združenje tudi proti nedopustnemu krošnjarjenju, ki ostane prej ko slej največja nadloga podeželskega trgovstva. Združenje se je tudi trudilo, da uredi razmere na sejmih ter je obisku sejmov posvečalo največjo pozornost. Poleg drugih akcij omenja poročilo določbe novega zakona o gospodarskih zadrugah, ki so v škodo irgovstvu in določbe iz načrta novele k obrtnemu zakonu.
Predlog g. Strmana Josipa, s katerim se obsoja delovanje tajnika ZTOI dr. Koceta o priliki debate in glasovanja o zadružnem rakonn, ki je v veliko škodo trgovstvu, je rbor soglasno sprejel.
Blagajniško poročilo je podal g. Suša. Na predlog Vizjaka Karola je bila blagajniku soglasno izrečena razrešnica Soglasno je bil odobren tudi proračun, ki izkazuje 56.160 Din na izdatkih in isto vsoto na dohodkih.
Po poročilu Josipa Strmana je občni zbor pooblastil upravo glede nakupa lastne hiše v Litiji. Spr:?iet je bil soglasne tudi predlog Janka Končarja glede spremembe pravil združenja in predlog Vojka Šri-banjs o Mpetnem pristopu združenja k Zvezi trgovsk'h združenj dravske banovine v Ljubljani (končna odločitev glede pristopa je prepuščena upravi združenja).
Občni zbor je predsednik Müller zaklju-
čil z apelom na vse člane, naj pokažejo pn vsak: prhki, ko gre za stanovske interese, polno solidarnost.
Gospodarske vesti
= Občni zbor Narodne ban«e. V nedeljo je bil v Beogradu 18. redni občni zbor delničarjev Narodne banke, ki je potekel mirno. Po znešenih poročilih je generalni direktor Poštne hranilnic« dr. Nedeljkovič razpravljal o mobilizaciji kmečkih dolgov s pomočjo Narodne banke in Poštne hranilnice. Poudarjal je da je treba posvetit: pozornost kmetijskemu kreditu. Drugi govornik g. Arsa Stamenkovič je izaesel vrsto pripomb k poročilu upravnega odbora in je zjavil, da bilanca ni v redu in jasno sestavljena in da bo zaradi tega glasoval proti. V imenu izvoznikov je govoril Voja Petkovi«. ki je iznesel zahtevo, da se obrestna mera za izvozne kredte zniža na 4"0. V izvozno trgovino vedno bolj posega državni in te rvenclonizem, od države pooblaščene ustanove pa odvzemajo posle izvozniku. Opozoril je, da brez privatne niciative ni mogoče pričakovati v izvozni trgovini trajnih uspehov. Ob zaključku je guverner dr. Radosavljevič obširno govoril o mobilizacijsk h kreditih Narodne banke, o obnovi kmetijskega kredita in o stabilnosti našega nacionalnega denarja.
= Izdelovanje soda vi ce - koncesijonira-na obrt. Minister za trgovino in industrijo je predipsal uredbo o izdelovanju soda-vice. Po tej uredbi je izvrševanje obrti za izdelovanje sodavice z ali brez primesi sadnih sokov, organskih kislin in esenc mogoče samo zs posebnim dovoljenjem, ki ga podeljuje ban. Dovoljenje se izda po prosti oceni glede na javne interese in po krajevni potrebi, in samo osebi, ki poleg splošnih pogojev za izvrševanje obrti izpolnjuje tudi pogoje točke 1. in 2. § 61. obrtnega zakona ter dokaže potrebno usposobljenost
Borze
7. marca
Na ljublvvski borzi »o denee avgrijsk-' šilingi snova nekoliko popustih' in »o »e trgovali no 8.S5. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanj? po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrii-
V nekaj vrstah
Kakor je podrobno poročalo že poneielj-eko >J'U:ro<=. se je v nedeljo zače. spomladanski prvenstveni spored tudi v območju ljubljanskega podsaveza in so bile pretek,o nedeijo odigrane tri prveus;vene tekme, in sioar med Hermesoui .n Krr.njem. Jadranom in Svobodo ter Keko in Morsom. Hermes je po teh tekmah preskočil svojega rivala iz Kranja ter sam zas- e! prvo iv-esto, ves osta_i po.cržaj mei Dtvo.azra nimi klubi pa se ni izpremtnil Tabela co do priho-inje nedelje nusledeja: Hermes	13 8 3 2 35 :17 19
Kranj	13 8 2 3 38 :14 18
Reka	13 7 2 4 28 :19 16
Jadran	13 7 2 4 26:27 16
Svoboda	13 5 3 5 33 :25 13
Bratstvo	12 5 0 7 23 :28 10
Mars	12 2 1 9 16 :43 5
Slovan	11 1 1 9 14:40 3
V	naslednjem poročila:
Na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju je bila v neie-.k) popoldne oiigrana poskusna tekma med celjskimi Atletiki in SK Stor mi. Atletiki so bili v znatni premoči in eo zmagali v razmerju 13:2.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v ponedeljskem »Jutm izpustiti glavne tekme iz madžarskega prvenstva, ki so ee v nedeljo kcnčale takole:
Budimpešta: Prvenstvo: Ferencvaros : »1« 3 : 0, Ujpest : ÖTE Raab 7 : 0, Kispest : Hungaria 3 : 1, Elektromos : Törekves 2 : 1, Szeged : Nemzeti 4 : 1, Budafok : Phobus 4 : 1, Szürketaxi : Bocskay 1 : 0.
V	Parizu je bilo v soboto zvečer žrebanje parov za svetovno nogemetno
prvenstvo
v Franciji, pri ferner so bili vsi udeleženci razdeljeni v dve veliki skupini, in sicer v močne in slabe. Med močna moštva so pri-r^'itelji uvrstili * indijo. Argentinijo Sre n.b Ameriko). Avstrijo. Brazirjo. Francijo. Madžarsko fai: Grčijo). Itaüjo in Češkoslovaško ali Bokarijo). Med e'av>?'m: državami »o Belgija (al-; Lu-serrb irr). Severna Amerika 'aH ni70z^mska Indiiaì, Ho-landska. Norveška. Poljska (ali Jucoslavija\ Rum tur ji. Švedska in Švica 'a'i Portugalska). V nrvem kolu so pari izžrebani tako, da bo Poljska (ali Jugoslavija igrala z Brazilijo.
V	Engelbergu v Svici so bile v nedeljo končan« FI5 tekme za svetovno orvenstvo v alpski kombinaciji. V soboto j? Ml smuk in so proti priča kov?-ju zmagal: Frneozi. Smolo je imel noiboljši Avstrijec See1 os. ki je zaradi poškodbe na smučki zasede' Sele 15. mesto. Tako je pri moških zmagal Fran-voz Coutet pred rojakom Allaieom, pri ženskah pa_ je zmazela Nemka Rescheva, ki je postila za seboi olimpijsko prvakinjo Cranzovo. Pri nedeljskem slalomu na je zmagal Švicar Rommincer, òrueri je bil Fr?n. eoz Allais. tretji t» Nemec Lantschner. Pri ženskah se' je v slalomu snet uveljavila Cranzova. drugo in tretje mesto t>a sta zasedli Švica-ki Zogg in Steuri. Nernka Re-seheva je bila četrta V sku^rr' oceni- za alosko kombinacijo ie bri orvi Franco? Allans s 331 točkami nt« i ŠvicaRom. mi-^erem in Nemcem Lan's^n^j'n. t*-: ženskah m Orandovi	oVnv ro'aW-nj^ma Res^hevn m Gr'#«rcreripvo.
Juros'ovenski	orvaV Pun&f Je
Tenutno na veliki 'urneis no Evropi 'n le e prav velikim ueoeböm n«w«tim! na tum'r tj v Roa^eii za prvenstvo Sredorem-1^0. Odtod je oA-otoval r Monto Carlo. kW je igral na velikem mednarodnem turnirju I .
sa Butderjev pokal. Tudi na tecn turnirju
je oostav4 velikega igralca. V prvem koiu je premagal ltaujmia V ioa, v dru„em pa Aa^ittóa f etersa uex uuco pr-šei v teiniiina.e.
V iiüoie u ji ign je uaieiei na mo^Lt^a ce-hosiovaiia ideohoi, ki ga je sigurno o pravil v Lreti seuii in &c ituuj po&uaa tZ- Ln-iuio igro. Punuec je v luia-u natopil prou tr.m-ixc&cümi prv<iÄU lioLtofcufcU ki ga v üraciii igra prema^tu v treh betih 6:0, 6:1, 6:1. Punčec si je s tem pnoorii dr&_ooem Buu tlerjev ponuU ia uoo-azai, da tpaoa med naj-bo. j se temine i^: ra.ee v Evropi.
Razpis
cross-country prvenstva v Maribora
On. ^eieinioaj v Manooru p^ucd. dne 27. t. m. ob 10. na svo>:m igrišču crosc-coun-tjy prvenstvo Martora za iuoši\a in poe-dince, ločeno za seiuoije ic jui^orje razie-oa C in B. Pro^a za senior je bo dolga 5 Km, za juniorje Ü &Ak> m. za juniorje razreda B pa 2UÙ0 m. TeKmovaii^e w> na od-pitem terenu, krog zj*iša okoj., 550 m. Start in c~j jstotam. Pravico nastopa imajo ve-rificirani in neverifieirani alt-eti mai.bu.s ;.h klubov. Tekmovanje lo po pravilih in pra-viuiiA-h J L.iS.
Nagrade: L moštvo juniorjev in seniorjev ei p.'üjori diplomo: stiuorji; prvi 'lobi plaketo. II. in Hi. dob. kulajno: juniorji pjedin-ci: I., IL in 11L dobijo ^o-aj.je>. skupina ju-niorjev razreda B, ki ;prispe prva na cilj, prejine diplomo.
število tekačev vsakega kluba pri senior-jih in juniorjih ni določeno, za vistili red moštev pridejo v pošte v samo oni tekači, ki bodo prišli na cili v času zmagovalca ali v času, ne slabšem več kot 20 o ist. od časa zmagoval«*. Vrstni red moire v se določi tako, da zmagovalec dobi točke, vsak naslednji pa po eno točko manj. LVrezajoče r-očke tekmovalcev stege mošiva se sešt-fj jo in se moštvo, ki je ioseglo n ijvišje število, pribor naslov crose-countrv p:vaka Maiibv ra za razre»!... v letu 1f»38. Naraščaj nez-re^ia B r.fstopa v skupinah po tri ter se vsaka skupino smatra kot poeiinec. ki mora prispeti skupno na cilj. Pri tej skupini ne bo naslova oaedine/a zmagovalca. Vršni red k?ubskega prvenstva se doioči tako, ia se seštejejo točke kluba, ki jih je dosegel v vseh treh razrelih ter bo zmagal oni klub. ki bo doe*-eei največ točk. Vsak klub ] mora pri klubskem prvenstvu nastopiti v vseh treh razredih z moštvi. Nej olisi k'ub dobi naslov »cross-'ountrv p:va.k Maribora za le'o 1926.« Če bc teKm »vanje samo v enem razredu, bo zmagovalec tera razreda klu'ekd prvak Poe line? zmagovale: v vs'
kem razre'u si pribori nasliv»prvak poeii-:ec v cross-countTvu feka meste Maribor za razrei...v letu 1938.
Prijave s priloženo prijavnino din 10.—, Ta po e i'nce din 5.— je trfba poslati na naslov: SK Železničar. Slaribor, delavnica drž. železnic, naikasneje do 19. t m. ob 12. Pri-iave brez prijavnine kakor tudi naknadne prijave se ne bodo upoštevale.
4
5
Izžrebani tisočaki
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebam dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 5. strani) :
0	112 573 926 837 056 016 936 480 750 431
1	644 447 048 131 013 709 634 564 228 162 097
2	823 596 854 450 079 071 154 499 774 984
257
3	660 522 844 122 604 093 821 723 626 402 424 057 773 234 776 452 099 911 874 696 329 418 535 182 366 449 688 784 364 356 962 335 923 099 272 522 886 354 015 824 916
6	056 892 685 732 337 751 023 199 212 188 044 283
7	730 199 908 651 262 770 948 392 764 076 050 193 014 469 537 329
8	302 078 726 318 409 988 864 110 937 393 255 579
9	860 280 953 991 120 357 584
10	005 861 628 032 399 740 850
11	376 679 585 631 051 611 435 224 327 294 790 718 794 093 017
12	240 787 743 649 920 043 413 958 281 657 429 868 361 027 266 512 382 493 272 697
18 569 344 180 283 475 242 839 651 049 265 964 413 506 999 169 355 048
14	763 505 293 784 620 832 021 900 088 964 787 343 167 674 623 006 751
15	106 547 230 450 078 570 850 113 807 176 588 699 565 927 667 184 978 960
16	904 713 881 506 665 916 882 695 423 550 119 969 512 364 956
17	703 900 857 333 519 242 531 863 710 546 174 482 263 123 299 052
18	022 332 458 154 618 111 484 965 476 787 821 539 094
19	484 435 038 797 476 949 167 690 953 796 630 028 622 560 902 355 883 207 662 780
20	877 223 275 373 805 875 380 828 577 539 908 145 344 361
21	591 153 108 235 406 521 149 517 580 093 996 297 651 009 782 797
22	422 250 423 528 930 526 379 263 797 197 824 818 521
23	391 134 737 343 448 051 928 354
24	269 217 670 952 340 836 493 854 003 108 391 350 148 937 649 943 722 793 214 436 845
25	810 485 754 352 955 135 343 495 223 553 747 598 313 324 048 831 967 608
26	458 163 650 838 481 926 690 277 900 513 425 016 122 468 170 697 688 119 042 351 028 450 490
27	928 052 160 705 846 462 735 969 178 172 051 680
28	543 086 713 753 528 617 209 766 165 612 967 174 885 640
29	339 799 336 785 086 234 386 651 548 074 775 552 355 838 204 851
»0 120 976 090 188 248 663 934 581 036 414 044 624 429 936 668
31	541 038 757 042 203 539 599 637 128 576 910 837 703
32	715 124 831 956 428 987 766 407 111 011 929 242 445 679 535 204
88 556 316 921 513 721 570 594 772 411 376 712 131 667 045 428 057 219 763 309 730 243 995 153 S4 391 600 659 818 518 117 153 095 925 087 S45 709
85	629 298 050 615 871 838 048 288 692 856 387 913 703 803 845 660 224 132 462
86	422 979 156 749 097 367 798 626 889 581 606 558 313 724
37	408 634 430 037 131 076 556 159 040
38	771 615 167 118 884 005 690 254 113 646
39	324 385 793 530 301 486 184 148 325 791 584 236 026 730 955 213
10 654 494 641 473 664 695 943 992 958 129 178
41	620 231 590 953 153 557 150 046 383 342 104 320 684 665 790
42	213 704 092 938 458 885 807 751 583 443 015
43	119 270 328 856 970 455 765 977 715 033 131 884 911 518 902
44	051 851 244 202 057 488 139 261 S74 840
649 030 464 059 373 205 770 833
45	936 214 740 095 695 003 782 141 446 T79 511 718 480
46	881 878 014 453 708 529 543 560 644 711 013 295 925 355 056 414 838 485
47	349 399 642 524 284 269 640 086 283
48	326 911 819 181 169 988 393 336 631
49	582 364 483 130 078 079 658 393 434 645 870 553
50	434 558 476 634 743 212 979 420 241 114 127 841 886
51	369 347 413 931 452 814 192 336 679 344
867 364 338 447 969 020
52	472 423 271 429 851 681 120 772 181 366 049 453 449
53	949 259 031 635 108 348 864 326 568 885
54	261 413 545 683 213 842 274 265 239 527 922 191 573
55	537 079 129 514 481 034 665 740 100 087 767 703 232 303 013
56	828 588 640 807 495 272 905 853 353 151 897 984 784 497 046 251 505 063
57	733 069 583 355 739 764 190 427 810 814 025 626 234
58	127 796 187 299 535 876 654 315 995 668 847 622 446 437 731 403
59	494 044 396 928 654 184 330 286 785 815 837 140 487 361 768 099 855 543
60	020 012 848 732 744 049 606 668 156 650 526 424 857 411 656 772 363 003 911
61	733 529 549 068 710 989 659 746 359 621 464 795
62	403 904 089 806 729 024 200 614 816 811
455 167
63	793 470 882 149 588 224 439 688 806 T28 598 701 870 320 343
64	814 764 927 113 127 442 453 633 410
65	306 513 284 686 661 712 479 801 736 235 701 445 452
66	057 395 578 770 430 940 169 226 989 129 442 299 543 559
67	653 366 615 390 304 084 418 011 720 0T4 643 763 814 974 075 584
68	082 012 426 696 493 480 920 042 481 »19 296 725 212 575 303 634 052 028
69	977 994 549 521 200 814 379 841 658 681 733 626 013 535
70	285 352 891 610 954 731 696 155 645 9«1 856
71	171 643 368 222 844 766 173 184 172 744
564 269 011 939
72	502 195 083 981 128 108 102 426 288 4T9
212 371 364
73	-82 923 084 867 188 509 360 300 977 269 479 731 143 296 618 281
74	922 309 733 207 344 620 665 405 091
75	471 332 173 285 195 755 435 625 508 006 047 240 168 385 367 902 730 "29 671 OOS
76	371 186 162 785 797 737 188 0?4 585
77	833 873 217 703 245 509 848 301 918 824 643 727 554 671 666
78	277 463 483 060 890 263 609 547 123 579
937
79	597 360 279 631 778 118 959 469 331 411 135 535 048 855 236 195 138 256 536 509
80	018 688 774 915 548 142 319 011 997 653
81	601 424 374 123 311 748 672 501 654 227 600 316 836 693 290 568
82	125 856 067 132 285 825 895 237 629 319 989 127 197 513 617 836 550 548
8H 167 229 853 727 513 083 488 105 268 99T
938	708 629 596 084 078 461 128 040 608 515 565 049 867
84	910 955 609 543 191 257 861 992 587 836 520 054 163
85	521 877 823 162 741 316 715 556 275 373 157 605 320 638 280 500 234 414 458 516
86	593 942 928 381 562 622 078 556 702 227 540 538 108 349
87	202 054 103 884 013 826 603 877 214 239 322 704 510 253 656 902 650
88	748 370 742 099 413 508 158 482 291 857 187 694 721 696
89	874 844 043 884 455 088 078 913 788 161 583 899 403
90	921 347 953 063 182 383 689 803 475 091 887 625 259 167 962
91	131 964 111 832 434 469 807 959 801 534 812 228 724
92	313 517 374 434 690 409 316 888 957 523 932 306 109 598 005 918 601 417
98 258 884 498 838 178 057 144 361
94	427 023 377 845 585 890 865 394 173 642 608 036 391
95	178 992 873 250 318 494 316 912 986 835 736 980 933 983
96	890 258 945 533 733 403 070 754 562 240 421 914 899 185 768 173 306 927
97	090 394 474 350 479 665 838 094 879 389
98	201 392 484 054 535 325 974 117 958
99	953 457 200 845 698 208 709 477 976 509 432 687 718 899 425 743 626
RADIO
Torek, 8. marea Ljubljana 11: šolska ura: Pisava not Po Kristusovem rojstvu. Predavanje ilustrirano pri klavirju (dr. Joe. Cerrnj. — 12: Is zvočnih filmov (plošče). — 13: Napovedi. — 13.20: Opo.danski koncert Radijskega orkestra — 14: Napovedi — 18: Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije. — 1S.40: Racionalizem in judovstvo (g. Fr. Terseglav).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura.
—	19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert Radijskega orkestra — 20.50: Zbor praških učiteljem (plošče). — 21: II. ura češke modeme klavirske glasbe (prof. Pavsl šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za razvedrilo igra Radiiski orkester.
Sreda. 9. marea Ljubljana 12: Godbe na pihala (plošče).
—	12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramei. — 14: Napovedi — 18: Marec v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Glazunovi jeva simfonična pesnitev »Stenka Razinc (plošče). — 18.40: Zgodovina gorenjskih mest: Zgodnji kapitalizem (dr. Jož» Zontar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 17.25: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Petje.
—	20.30: Humor. — 21.30: Narodne pesmi.
—	22.15: Plošči. — Zagreb 20: Lahka glasba. — 20.30: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Voiaška godba in petje. — 20.50: Koncert pevskega zbora in ork astra. — 22.35: Komorne skladbe. — Varšava 19.20: Pevski zbor. — 20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka godba — Dunaj 12: Lahka glasba — 16.05: Skladbe R. Straussa (plošče). — 17.25: Pevska ura. — 17.50: Klavirske skladbe. — 18.55: Operni večer. — 22.20: Avstrijski skladatelji — Berlin 19.10: Iz operat in zvočnih filmov. — 20: Simfonični koncert. — 22.30: Pester spored. — München 19.10: NemSka vedra glasba — 21: Prenos iz Berlina. — 21.30. Pio-*5e. — 22.20: Zabaven spored - 23.15: Orkestralni kencert. — Stuttgart 19 45: Plofiče.
—	20: Zvočna ekicirka. — 21.80: Podoknice , in serenade. — 23: Lahka in plesna muzika. i — 24: Nočni koncert
»JUTRO« St 55, i	g	- 1	ToreS, 8. IH 1938,
Ledna plošča ni nevarna
Najnevarnejši doživljaj - vihar, ki je trajal deset ur- Topli Zalivski
tok se ne končuje pri Grumantih
Ruški ledolomilec »Jermak« je z malim parnikom »Murmancem«. ki se je proslavil z reševanjem Papaninove ekspedicije, priplul v malo norveško luko Kopevnik. Prav za prav je priplul »Jermak« sam, »Murmanec« pa lepo za njim na vrvi. Ladji sta se morali zateči v norveško luko zavoljo hudih viharjev, ki razsajajo že nekoliko dni na Atlantiku. V Kopervik so prihiteli takoj od vseh strani zastopniki tiska, da fee pomenijo s Papaninovim o njegovi rešitvi in rešitvi njegovih tovarišev z ledne plošče.
Papanin je povedal, da o kakšni rešitvi Iz nevarnega položaja prav za prav ni go-
vora. Bivanje na ledni plošči nikakor ni bilo tako nevarno, kakor si ljudje splošno predstavljajo. Najnevarnejši doživljaj je bil snežni vihar, ki je divjal deset ur sredi neprodirne teme. Takrat so bili člani Papaninove ekspedicije na različnih točkah ledne plošče in niso mogli najti poti do taborišča. Ta dogodek jim je šel bolj na živce nego dogodek v noči na prvi februar, ko se je ledna plošča naravnost pod bivalnim šotorom razklala na dva dela. V ostalem se možje niso čutili nikoli osamljene. Radio jih je vezal s svetom, bili so v neprestanem stiku z amaterji na kratke valove vsega sveta.
Vodja ekspedicije Je poročal nadalje o že prilično znanih znanstvenih uspehih te odprave. Posebno ponosen je na odkritje, da se topli Zalivski tok ne končuje pri Grumantih, kakor so menili doslej, temveč da se nadaljuje v globini kakšnih 200 m pod mrzlo vodo polarnega morja proti severu. Obsedne kartografske in magnetske meritve bodo rabile za določitev bodoče redne letalske proge med Rusijo in Ameriko preko Severnega tečaja. Prof. Smit je k temu pripomnil, da namerava vlada za prihodnje leto organizirati novo odpravo na Severni tečaj, da bi nabrala še novih izkušenj za pripravo te zračne proge preko polarnega bazena.
p Gorki ni umrl naravne smrti ?
Odkritja bivšega ruskega generala v francoskem tisku
pariških listih članek o sedanjem moskovskem procesu proti obtoženim sodelavcem Lenina. Krivecki trdi, da je bil pisatelj Maiksim Gorki zastrupljen. Vsi, ki poznajo Stalina in njegove metode, piše general, so preverjeni, da obtožuje svoje nasprotnike napak in zločinov, ki jih je sam zagrešil. Gorki ni umrl naravne smrti, temveč je bil zastrupljen. Vse, kar je videl v novi Rusiji ,ga je potrlo in razočaralo, često je skušal nasilje ublažiti, žrtve pa rešiti.
V procesu proti Kamenjevu je Gorki jasno izpovedal svoje ogorčenj€ proti Stalinu. L. 1935. je hotel Gorki potovati v Pariz, da bi se udeležil nekega kongresa. Toda na Stalinovo osebno intervencijo mu niso izdali zahtevanega potnega lista. Pozneje so zahtevali zdravniki, naj bi Gorki odpotoval vsaj v Švico zaradi zdravljenja. Tudi ta zahteva se ni izpolnila, ker jo je odklonil Stalin, ki se je bal, da ne bo Gorki izven Rusije oznanjal resnico o svoji domovini. Korespondenco med Gorkim in Romainom Rollandom je dal Stalin zapleniti in Rolland se je silno čudil, ko ni prejel od ruskega prijatelja na svoja pisma nobenega odgovora.
Maksim Gorki
Lani je pribežal v Pariz bivši general ruske vojska Krivecki, ki priobčuje zdaj v
šola in mlado telo
Marsikateri otroci ne prenesejo šole. Nova okolica se jim zdi nenavadna, kakor zahteva, da morajo mirno sedeti, šola vpliva nanje, da postanejo utrujeni in živčni, da izgube tek in dobe nemirno spanje. Po-gostoma so videti tako bledi, da bi lahko govorili o pravi šolski anemiji (malokrvnosti). Pri tem pa nikakor ne gre vedno za pravo malokrvnost, pogostoma gre le za slabo razdelitev krvi.
V vsakem takšnem primeru moramo storiti vse, da bo mogel otrokov organizem prenašati večje zahteve, kakor jih ima do njega šola. Priporočljivo je pogosto bivanje na prostem in rastlinska hrana z mnogimi vitamini, hrana z mnogo zelenjave in presnim sadjem. Razen tega bo znal vsak zdravnik priporočiti zdravila, ki vsebujejo vse tiste snovi, katere mlado telo v tem času potrebuje, in ki bodo dovolj okusna, da jih ne bo občutil kot zdravila.
Bata podpira literaturo
Podjetje Bata je podelilo te dni po posebni žiriji šest literarnih nagrad in sicer stiri nagrade po 10 tisoč Kč, katere so prejeli knjževniki Kolmam Cassius, Jaro-plav Seifert, Jarmila Glaza.rova in Benjamin Klička, ter dve nagradi po 5000 Kč, ki sta jih topot deležna Rudolf Dilong in Karel Polaček.
Prekomomik brez potnikov
Angleški brzoparaik »Berengarija«, na katerem je pred dnevi izbruhnil požar v ameriškem pristanšču, se Je vrnil v Evropo brez potnikov. Ameriška kontrola za ladje je prepovedala vkrcanje potnikov iz vzrokov življenjske sigurnosti.
Z letalem naročena soba
Neki švicarski učitelj smučanja in hotelski posestnik je te dni našel na samotni poti blizu svojega hot?la naročilo za sobo v svojem hotelu. Malo pred najdbo je priletelo nad hotel športno letalo, ki je opozorilo ho-lelskega lastnika na pošto., ki jo bo odvrglo ra zemljo. L?talo se je nenadoma spustilo k tlom, nato pa se je zopet dvignilo v višave. Na zemljo je padlo pismo v zelenem ovitku. V pismu je bilo naročilo za sobo v hotelu. Sobo je naročil grof Kiasling, ki je riiavil, da pride še ta mesec na oddih v Ziirs.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Na Poljskem so zopet lovili
Nemški maršal Göring je pred kratkim zopet obiskal Varšavo in je svoj obisk zaključil z lovom po poljskih gozdovih
Na vsako družino
eno sadno drevo
V Londonu je izšla statistika, ki navaja, da imajo na Angleškem in v Walesu 13 milijonov sadnih dreves, torej prav toliko, kolikor so našteli družin na Angleškem. Na vsako družino odpade eno sadno drevo.
Greta Garbo se moži...
Reklamni trik ali resnica? — Spremila Jo dirigent
Stokowski
Dne 23. februarja se JJe dirigent Stokowski pripeljal v Rim, kjer ga je že pričakovala Greta Garbo. Tri dni pozneje sta oba zapustila večno mesto. Greta Garbo se je za nekaj dni popolnoma umaknila javnosti in ni niti za trenutek zapustila svojegaa bivališča.
Lokalne oblasti, katerim je predložila svoje listine v overovljenje, so na ta način spoznale, da imajo opravka z Marga^ reto Luizo Gustavsso novo, rojeno v Stock-holmu dne 18. septembra 1905. Stokowski pa je zapisal v svojo prijavnico, da Se j« nod i 18. aprila 1897. na Angleškem. Potni list Grete Garbo-Gustavssonove ima št. 53 ter je bil izdan v Stockholmu letos 29. januarja.
V okolici Sorrenta so se zaradi družbe Grete in Stokowskega raznesle vesti, da sta se prijatelja že poročla. Toda kmalu so govorice preklicali in zdaj javljajo, da bo poroka nekako sredi tega meseca Y Turinu.
Reiporterji, ki Sledijo »božanstvenlc Greti na vsakem koraku so izvohali, da sta bila Greta in Stokowski tudi na obisku pri slovitem zdravniku Axlu Munthe-ju v Anacapriju. Munthe jim je o tem povedal : »Greto Garbo poznam prav dobro in sem prepričan, da me je obiskala. Spremljal jo je neki gospod, z imenom Stokowski. Ni mi pa znano, če je z njira že omožena, takisto ne vem, kam sta odšla potean, ko sta se poslovila.
Greta Garbo
Že nekaj časa se v svetovnem tisku pojavljajo sporočila, da se mudi Greta Garbo v družbi dirigenta Stokowskega v Italiji, in scer v vili ob morju v Ravellu. Nekaj časa sta Se stara prijatelja zadrževala v Amalfiju, potem pa je Garbo najela vilo Cimbrone v Ravellu, last lorda Grimthorpeista.
Zdravnik, dedič
svojega bolnika
Prijateljsko razmerje med pacientom in zdravnikom Zanimiva pravda v Franciji
O zanimivem sporu za dediščino poročajo francoski listi. Bogat, star človek, ki je trpel za težko srčno boleznijo, si je našel mladega zdravnika, ki ga je stalno zdravil. Dr. Gaston Littorien, kakor se imenuje zdravnik, je tega gospoda, Pierra Dur-bina, spremljal na vseh njegovih potovanjih, nadziral način njegovega življenja in se ni umaknil od njega. Ni šlo samo za telesno zdravljenje, mladi mož mu je moral dajati tudi poguma.
Med zdravnikom in bolnikom se je razvilo sčasoma zaupno in prijateljsko razmerje, ki je našlo svoj izraz tudi v Dur-binovi oporoki. Durbin je namreč dr. Lit-toriena določil za svojega glavnega dediča, svojemu sinu, s katerim sta si bila vedno v hladnem razmerju, pa je os ta vil le to, kar je nujno moral.
Durbin je umrl med neko avtomobilsko vožnjo v bližini Toulona, na kateri ga je spremljal zdravnik. Njegov sin je sedaj nastopil proti oporoki. Pravi, da je bil oče popolnoma pod zdravnikovim vplivom in
Snežni plaz s strehe ubil starko
V Opfpenbergu pri, Lieeenu Je postala 61-letna kmetica Marija Forstner žrtev snežnega plazu s strehe. Stara žena je hotela pred hišo naložiti breme drv, da jih odnese v hišo. V tistem trenutku s® je sprožil s strehe snežni plaz, ki je meril v ploščini kakšne tri kvadratne metre. Sneg je zasul starko in so jo svojci našli čez kakšne četrt ure pod snegom mrtvo.
da je precenjeval njegovo delo. Zdravnik je prejemal visoko mesečno plačo, dosti višjo, nego bi bil dohodek, ki bi ga mogel imeti pri svoji mladosti z normalno prakso.
Mladi Durbin je tudi trdil, da zdravljenje, ki ga je prakticiral dr. Littorien z njegovim očetom, ni bilo vedno neoporečno. Vsekako bi bilo za očeta bolje, da ni vedno potoval in da bi bil ostal pod stalnim nadzorstvom kakšnega specialista. Cela vrsta prič pa je pripravljena izpovedati, da je dr. Littorien zdravil svojega bolnika z veliko požrtvovalnostjo in da mu je lajšal njegovo življenje. Javnost čaka z zanimanjem, kako se bo ta pravda končala.
Iz moskovskega procesa
2rtev Berchtesgadena
General Janša, šef avstrijskega generalnega štaba, je moral odstopiti, da ne bi s svojo osebo motil sporazuma med kancelarjema Hitlerjem in Schuschniggom
Poroka kralja Zoga
Poroka albanskega kralja Zoga bo 26. aprila, na 500. obletnico svatbe albanskega narodnega junaka Skenderberga, ki je branil Albanijo proti Turkom. Do tega dne bodo urejene vse formalnosti glede nevestine veroizpovedi.
Kovinarjeva sreča
Za tri ustrezajoče besede je prejel pet tisoč dolarjev
nagrade
Doslej je veljal Bernard Shaw za pisatelja, ki so mu delo najdražje plačevali Neki ameriški založnik mu je plačal dolar za vsako besedo njegovega rokopisa, pri čemer so se tudi ločila štela kot besede. Ta visoki honorar pa je prekosil neki doslej neznani kovinar. Roy Harris se imenuje mož, ki je bil našel tri besede za neki natečaj in je prejel nagrado 5000 dolarjev.
Neki filmski producent je potreboval naslova za svoje najnovejše delo in je razpisal nagrado 5000 dolarjev. 132.000 mož se je javilo. Najboljšo rešitev pa je poslal po mnenju razsodišča mehanik pomočnik Har-
ris, kl je predlagal, naj bi se film imenoval »človeška srca« (v angleščini tri besede).
Vsaka beseda mu Je prinesla 1666,66 dolarja, tako da se Shaw še od daleč ne more pomeriti z njim. Harrisa so povabili v Hollywood, kjer so mu priredili velik sprejem. Navzoči so bili najslavnejši filmski zvezdniki in zvezde. Delavca so novinarji inter-vjuvali in je povedal, da je le s težavo dobil denar za znamko na pismu, s katerim je odposlal svojo rešitev. Dejal je tudi. da bo nadaljeval svoje življenje kot delavec. Z denarjem pa si bo osnoval popravljalnico za avtomobile.
Zgoraj: državni tožilec Višinski, spodaj sodnik Ulrih
Prijatelj Muz v domu ob Gardskem jezeru
Pritisk na kneza RadziwilSa
Poljska kriminalna policija je prijela dva mlada učitelja glasbe, ki sta pošiljala poljäkiemu knezu Racìziwillu grozilna pisma. Are ti ranca sta zahtevala od kneza večjo vsoto denarja, v nasprotnem prinueru sta grozila, da bosta umorila go. öustovo, nevesto starega plemiča.
Morilec Petljure mrtev
V Kapskem mestu je umrl šolent Schwarzbarth, ki je L 1926. ustrelil ukrajinskega hetmana Petljuro. Pariško sodišče je morilca oprostilo. Schwarzbarth pa se je iz strahu pred maščevalci umakral na afriška tla.
KARIKATURA
Med blvSim abesinskim cesarjem Hailejeru Selasijem in rimsko vlado se baje vodijo pogajanja za negušev povratek v Abesinijo. Haiie Selasi bi v tem primeru postal vazalni knez pod Italijanskim protektoratom
ANEKDOTA
Na nekem koncertu je Bülowa motil stalen Sum. Obrnil se je in opazil, da izvira od pahljače neke dame v prvj vrsti. Bü-low jo je ostro pogledal, a dama tega očitno ni opazila Hipoma je Bülow odložil taktirko in dejal dami na glas: »če se že hočete pahljati, pahljajte vsaj v taktu, prosim!«
VSAK DAN ENA
Na levi; Gabriele D'Annunzio ob grisalnl mizi — Na deani: Pogled s knjižnico, ki »o jo po njegovi smrtt zapečati
»Proeü sem g* malo ognja sa cigare-
vfejS
Jackson Gregory:	ss
Juana Castanares
Roman
»Ne,« je rekel Chancy. »Ne samo za štiri, John. Takoj sem si mislil, da bo prišlo v te hribe mnogo ; udi, ki jim bo vsem samo do hitrega potovanja. Vse reči so na prodaj. Temu gentiemanu sem že • rodai za devetdeset dolarjev, kar pomeni za nas emdeset do pet in osemdeset dolarjev dobička, vidiš — « .
Ko je Hawk spet zlezel na konja, je videl, da -ta se bila obraza starcev močno zjasnila. Nekaj j udi je pristopilo. John Cobb in stari Sam sta staknila glavi, a Chancy ni smel poslušati, kaj •ovorita. Ko se je ozrl, je videl voz obdan z mno-co kupovalcev. Cobb in stari Sam sta zdaj stala na vozu in bevskala svoja povelja, ki jih je Chan-y prav tako vneto in poslušno izvrševal. Še na hu prelaza je Hawk slišal Cobbov debeli, bučeči :las.
'-Nekam iznenada prihajate, ljudje, a gledali mo, da dobi vsak nekaj. Postaviti se morate v sto, drug za drugim. Midva z mojim tovarišem mom odpirava tukaj prvovrstno trgovino, ker a se namenila, da vam pomoreva, fantje, kadar komu česa manjkalo. Pri tem utegneva zaslužiti 'arček dva. Da, tu je tudi sodček pravega žga-
nja. Zakaj si ga pripeljal samo pet galon fai ne sto,
Chancy? Kdor si hoče privoščiti poSten požirek, ga tudi dobi in plača zanj samo dolarl Tobak, zavitek po dolarju!«
Bilo je, kakor da bi se zgrinjali Solarčki okrog cirkuškega voza. Hawk je jezdil dalje, prepričan, da sta stara prekanjenca s svojim pomočnikom Chancyjem prodala že v prvih minutah za petsto dolarjev blaga.
»Dan'1 je torej, če je Chancyju verjeti, največji lisjak, ki je kdaj živel,« je spotoma mislil Hawk. »Po tem bi bilo moči sklepati, da je zvitejši od Johna Cobba in starega Sama.«
Ko jase že ni bilo več videti, ga je še vedno dohajal trušč kupovalcev. A nazadnje je tudi ta zamrl, in tihota Bluesmokeških hribov se je strnila okrog njega. Ubral je vijugasto, somračno pot, ki je vodila globlje v gorsko samoto. Na vrhu nekega prelaza je pridržal konja in pogledal nazaj, a ne v dolino za seboj, ampak v daljavo, kjer je morala ležati Little Mesa. Ob tem dnevnem času je »Straža v puščavi« že nerazločno in pošastno štrlela v hlapni zrak; samo bistro in vajeno oko jo je moglo spoznati. Ce bi se bil zdaj vzdignil dimni steber, bi ga bil Hawk videl. Toda ničesar ni bilo opaziti: nobenega znamenja zanj — saj je bilo jasno, da mu ne bo nikoli poslala znamenja in ga ne bo nikoli poklicala. Rad bi bil vedel, ali se ga manj boji kakor Biondina — ali ga nemara še huje sovraži.
Čez deset minut je na težavni poti čez golo reber srečal jezdece, ki so se vračali v tabor. Rado-
vedno 00 ga pogledali tn krenili mimo nJega? samo eden je za trenotek ustavil. Bil je Tom March.
»Menda nas ne zapuSčate?« je s pri tvor j eno ne-skrbnostjo vprašal March. A Hawk ga je že dovolj poznal in vedel, da nikoli ne vprašuje tja v en dan.
»Ne jašem daleč,« Je bil njegov odgovor.
March ga je kritično pogledal.
»Veste, Hawk,« je po kratkem obotavljanju odkritosrčno dejal, »zdi se mi, da vas čakajo neprijetnosti.«
»Jako zanimivo,« je ta kratko odvrnil.
»Da,« je March nadaljeval, »razni ljudje so namreč prepričani, da ste spravili starega Dan'la s poti.«
Hawk Je skomignil z rameni in priprl oči, ko je March spet začel:
»Bili ste mnogo prej tu kakor ostali — «
»Saj ste bili tudi vi tukaj, Tom March, kolikor vem.«
»Seveda. A ne na kraju, kjer je Dani taboril. Ne, jaz ga nisem videl, to vsi vedo. In vsak ve, da jaz nisem morilec.«
»Tako je,« je Hawk prikimaL »Med tem ko o meni prav nič ne vedo. Ali imam prav?«
»Deloma.«
»Deloma?«
»Da, kajti v splošnem ni danes v Bluesmokeških hribih nikogar več, ki ne bi bil mnenja, da je bil Dan'1 umorjen in da je morilec eden izmed vaju: ali vi, ali pa Jake Blondin.«
»Obojega Je MV> prtSatajvaH, kakor twfi lega,
da so mnenja razcepljena. In kateremu se pridružujete vi?« je rezko vprašal Hawk.
»2e to, da sem obstal in izpregovoril o stvari, vam kaže mojo misel,« je odkrito dejal March. »Ako bi bil Jake Blondin sam, ne obdan s trumo razbojnikov, kakršen je Kid French, bi se morebiti obotavljal s sodbo.«
»To izprevidim,« je rekel Hawk,
»Vkljub vsemu,« je March nadaljeval in mu s nagrbančenim čelom trdno pogledal v oči, »vkljub vsemu pa domnevam, da veste o pogrešancu več, kot marate primati. Ali ni tako, Hawk?«
»Oh!« je odvrnil Hawk in molčal
»Oh, all right!« je pikro dejal March. Videč, da bi bila vsaka nadaljnja beseda bob v steno, je odjahal dalje.
Mračilo se je 2e, ko je Julian Hawk spet prijezdil na jaso. Takoj je opazil, da ae je bilo ▼ kratkem času njegove odsotnosti marsikaj zgodilo. Pred vsem je bila nastala prava rudarska naselbina, ki ji je manjkalo samo še nečesa: rudnika. Drugače bi bila popolna. Velik ogenj je gorel sredi ulice, ki se je vila med dvema vrstama sivih hišic. Ljudje so bili Chancyjeve zvitke drogov in jadrovine kar razgrabili, in po kratkem delu je bilo »mesto« s svojimi ličnimi hišicami dogotov-ljeno. Chancy j ev voz je bil prazen. Manj prazni so bili Chancyjevi žepi, in vse prej kakor prazni so bili žepi Johna Cobba in starega Sama.
led
Naše pravorečje in naš zborni govor
Pri tem perečem vprašan ju se človek nehote pporani Kriiova, ki propoveduje v eni izmed
ovojih basni, da so 6e labod, ščuka in rak ; /koč vpiegli v voz, da ti ga lepo peljali po cesti. Potegnili pa so vsak na svoj način: iòni labod ce je dvignil pod oblake, šču-k;t ja silila v vodo, rak pa je tiščal nazaj.
. pravi Krilov, je še dandanašnji tam, l. t je bil.
Direktor dr. Bajec — labod — je nedavno 1 predavanja o našem zbornem govoru in vorečju. Cisto umestno je opozarjal na hov i t vdor narečij v naš zborni govor, ; ;e ono govorit», ki se je poslužujejo naši predavatelji, govorniki in izobraženci t: h, kadar govore pred javnostjo. Poudarja. je, da tvorita po doslej veljavnih pravilih c*- tvo našega zbornega govora gorenjsko in d-enjsko narečja, izpopolnjeni z dobrimi doneski iz drugih narečij, za korektiv nam pa služijo sosedni najbližji slovanski jeziki, kadar se slovenščina kje la preveč oddaljuje vd pravih slovanskih elementov. To zlato pravilo mora odobravati vsakdo, če ima le k i čkai čuta za lepoto materinega jezika mi res. med številnim izbranim poslušalstvom ni bilo človeka, ki ne bi bil odobraval uraer-jenih in utemeljenih izvajanj predavatelja g dr. Bajca. Posebej je predavatelj pozval vse slovenska intelektualce, naj se povsod v*. ;no in pri vsaki priliki poslužujejo našega zbornega govora, ne samo pri javnih nasto-
•	i. tudi v zasebnem govoru, ne samo pred 1 branim občinstvom, ampak zlasti v razgo-
ru s preprostimi ljudmi. Tudi ta poziv il deležen velikega odobravanja. Gospod •ktor dr. Bajec je nadalje oaglasdl, da je učiteljstvo vseh šol poklicano, da pri mladini začne buditi ljubezen in spoštovanje do
•	■ š ega zbornega govora in pravorečja ter izrazil r r; do, da sa nam bo s skupnim slož-3i i ni naporom v teku enega fiokolen ja morda le posrečilo, da vsaj nekoliko ublažimo sedanjo kakofonično anarhijo tar odpravimo sramotno anomalijo, da naš pravilni jezik
a v splošnem občutek smešne afektacije. K izvajanju g. Bajca naj dodam dva primera za to, kako zelo se opaža vdor narečja v našo zborno govorico in kako učinkuje ta strahotna zmeda na človeka, ki si je ohranil čut za lepoto svojega materinega jezika. .Nek: - me je prijatelj opozoril na zanimivo pravdo in šel sem jo poslušat. Od one razprave imam še po letih do danes grenak in z^lo zelo ženanten občutek, ravno zaradi -ornili — tuja beseda za to Je forerizičnih govornikov, ki so nastopili pri obravnavi, i "!o je sedem odvetnikov, tedaj zbornih govornikov par excellence in vseh sedem je govorilo vsak svoje narečje, močno oddaljeno drugo od drugega, nekoliko izprijeno po vplivih ljubljanskega žargona in one slovite mešanice, ki ja občevalmi jezik naših intelektualcev. Ne stavkov, ne besedni naglasek ni bi! eno1 ni. skupni so bili vsem govorom le strokovni izrazi in ono značilno požiranje samoglasnikov, za katerim tako usodno teže nekatera naša narečja. O zanimivi pravni strani seveda ne vem ničesar, kajti nisem vaien s tekom uživati jedi, ki bi mi je kdo ^recložil v nečistem in oškrbanem torilu. Nisem pa seveda štedil le svojo grajo, ko me je prijatelj vprašal po mnenju. Z vso srditostjo sem obsodil početje naših zbornih govornikov.
Drugi primer: Nedavno so imeli zdravniki svoje stanovsko zborovanje v našem mestu. Slišal sem tožbo in ogorčeno kritiko enega izmed udeležencev: :;Dočim so srbski in hrvatski tovariši«, je dejale, nastopili s formalno brezhibnimi referati, da je bil človek vesel krasnega zbornega govora, lepega jezika, leporečja, blagozvočja in pravorečja, — so naši govorniki na splošno kazali, da izhajajo z jezikovnega področja, ki je znanstveno razdeljeno na sedem dialektičnih baz in na 46 različnih narečij. Hudič vzemi tako bogastvo i?zika.«. Navajam po spominu, jamčim za tenor, samo izrazoslovje temperamentnega in po pravici ogorčenega udeleženca dotičnega kongresa sem seveda precej omilil. Gospod direktor dr. Bajec tedaj menda le ni tako osamljena prikazen.
Sličnih primerov bi se dalo nanizati brez konca in kraja. Kažejo pa samo naš žalost-: i odnos do našega jezika in našo veliko in-iolenco, morda celo inferiornost. Kjerkoli na lo popazite, boste culi, da ravno iz ust aših intelektualcev prihaja govorica, ponižujoča omikanega človeka. Le da se danes nihje več ne zaveda te strahotne napake in dokaza inferiornosti. Morda je g. dr. Bajec prišel prepozno in gotovo tudi te vrstice ne bodo več zalegle, nego je zaleglo Kasandri-no jadikovanje. Vsa naša učeča se mladina je zapadla tej kugi. ki se ni ustavila niti pred pragom almae matris. Lahko bomo kmalu nodaü naslednjo opred^lbo književne slovenščine: jezik, ki ga prav nihče ne co vori. Ce ga nihče ne govori ne bo nikaka škoda, ako izgine, bi bil logični zaključek.
Korenčkova Nežka — ščuka — vleče našo govorico v najkalnejše tolmune nekega žargona. ki je po 6voji neblagoglasnosti, pokvarjenosti in proetaš&ni nekak »hanswurst«
med našimi narečji. Kakorkoli se drugi trudijo in kar mukoma sezidajo v šestih dneh, Korenčkova Nežka jim sedmi dan vsa podere do temelja. Več besed ta neukusna rubrika ni vredna. Človek se samo vpraša, ali odgovorni gospodje vedo, kako prazina je njihova borba za slovenščino na drugih straneh spričo rubrike Gustlja in Neške.
Raka predstavlja v tej basni dr. Fran Su-šnik, ki ja imel v gasilskem tečaju v Mariboru lepo predavanje, ki pa ga kvarijo nekateri nemogoči p as usi. V okvir našega razglabljanja spada naslednji odlomek, ki ga prinašamo po »Gasilcu« št. 2. 1938: »Bodi zvest svoji domači govorici: Pohorec svoji pohorski. Korošec svoji Koroški, Prlek svoji prleški, Savinjčan svoji savinjski, Kranjec svoji kranjski! Kako smešno je, ko gre domače dekla kam v mesto služit, pa se čez kak mesec vrne in že noče znati več po domače, ampak po hrvaško ali ljubljansko ali po takozvani književni in papirnati slovenščini. Nič boljši niso fantje, ki se od vojakov vračajo in se v govorici po tuje pačijo, ker 6e jim zdi to bolj fantovsko in izobraženo. So reči, ki se jih mora človek držati. Taka reč je domaci jezik«.
Tako govori izobraženec na tečaju preprostejšim rojakom, ki vidijo v njama avtoriteto. Dvomimo, da bi se bil dr. Sušnik poslužil sam svojega recepta in govoril tisto, kar on imenuje domač jezik Je pa nadvse značilno s kakšno železno doslednostjo uči intelektualec ljudi ravno narobe, s kako predstavo-tvorno zgovornostjo jim zabičuje, naj se trmasto ponašajo s svojim narečjem in naj suvereno prezirajo takozvano — atribut ja dr. Sušnikovl — književno in papirnato — tudi ta prilastek je njegov! — slovenščino«. Da puščamo čisto ob strani sporno trditev, da td dekla ali fant ne hotela več govoriti »domačega jezika«, — morda sta se ga nekoliko odnčila v okolju, ki se je veselo muzalo posebnosti govorica, — moramo reči, da je bil afront dr. Sušnika proti književni slovenščini neumesten, pred preprostim poslušalstvom pa naravnost vse graje in obsodbe vreden. Mutatis mutandis, gospod dr. Sušni k: So reči, ki jih mora Slovenec ljubiti in spoštovati. Taka reč je naš književni jezik!
Tako nam ostane le še voz, ki so ga skušale vlači omenjene tri živali iz basni. Na predavanju g. direktorja dr. Bajca je bilo lepo število ljudi, ki so odobravali njegovo prizadevanje in ploskali njegovemu pozivu po čistem zbornem govoru. Kasneje sem govoril z nekaterimi, ki sam ž njimi vred sedel na vozu — predavanju — in glej čuda: Niti eden se ne drži onega lapega sklepa, ki ga je ves voz z navdušenjem sprejel. Voz je še tam, kjer je bil. Labod ea ni premaknil niti za ped višje, rak in ščuka imata vsekakor več uspeha.	B. B.
Obnovitev opere v Mariboru
Uspela vprizoritev »Trubadurja«
Premiera Verdijeve najpopularnejše opere, prepolne divje viteške romantike in ki-pečega ljubavnega rivalstva, je bila za mariborsko gledališče dogodek posebne vrste. S »Trubadurjem« se je namreč, četudi z do-kajšnjo zakasnelostjo, ki ima svoje vzroke v nesrečnem naključju posebne vrste, delno obnovila mariborska opera, ki bo letos ab&ol-virala tri operne predstave in ki bo prihodnje leto najorže povečala število opernih predstav na štiri. Opereta je jela delu mari, borskega občinstva presedati in je tudi iz razlogov oöme'no kulturnega prestiža naj-topleje pozdraviti pobudo, da se postavita dramski in operni del repertoarja v primerno ravnotežje, dočim naj bi opereta le po potrebi izpolnjevala ostali del repertoarja z deli. ki uživajo sloves, in ki se po možnosti približujejo operi. S tako poglobljenim odrsko kulturnim poslanstvom skuša mariborska gledališka uprava ustreči širokim krogom mariborskega izobraženstva, ki si želijo kvalitetno dramskega in zadovoljivega opernega repertoarnega programa. Kulturni Maribor je namreč letos že nekajkrat izpričal svoj zdrav smisel za odrske umetniške vrednote (Veronika Deseniška, Bela bolezen, Gospoda Glembajevi, Trubadur, Marija Stuart) in nesporne umetnine.
Skepsa. ki se je bila nakopičila okoli obnavljajoče se mariborske opere, je po zmagovito prodorni premieri temeljito razpršena Uprizoritev »Trubadurja? je pokazala namreč, da razpolaga naše mariborsko gledališče z močmi, ki več kakor zadovoljivo ustrezajo onim nalogam, ki jih postavlja vsaka opera, ne samo Verdijeva, nosilcem vodilnih vlog. »Trubadur« je za mariborska razmere 6ijajno uspel. Številno občinstvo, in je do zadnjega sedeža napolnilo gledališče, ni moglo prikrivati svojega vzradošče-nja ter je iskreno dajalo duška svojemu zadovoljstvu in hvaležnosti.
Glavni tvorec te sijajno uspele operne predstave je naš dolgoletni zaslužni dirigent Lojze Herzog. Tej glasbi, ob kateri je ugotovil F. Werfel v Verdiju »krvavo animalič-nega tvorca Tvoratora« in ki se je s toliko toploto in polnozvočnostjo po precejšnjem presledku prelivala po našem Talijnem hramu, je Herzog ohranil pristni verdijevski stil, spretno uravnavajoč lirično nežnost s silovitimi dramatičnimi poudari. S srcem in discipliniranimi živci je spajal izenačeno uso glašeni orkester s solisti in zborovci ter ie skrbno podčrtal poedine parine viške. Na njegovih šibkih, toda odpornih ramenih je slonela tudi režija, ki jo je izpeljal s solidno izgrajenostjo scane, ki je bila s kantileno skladno in smotrno zasnovana.
V ospredju prepričevalnega uspeha ie lila Azucena ge. Zaniajič-Ivovičeve. Vsak njen zvok je spremljala razmaknjena dramatičnost. Njen alt je zvenel v vseh spevih, v vseh legah polno, prodorno, razločno. Čistost intonacije, jasnost izgovarjave, sočen altovski material, dinamična razgibanost: V tem so poglavitne odlike njene pošastno grozotne ciganke, ki je bila močno v ospredju in ki ne bi zlahka delala sramote icakr-šnemukoli odru. Skrivnostno se razlega znani Azucenov samospev v tretji sliki v uspešno in učinkovito zgrajenem ciganskem okolju (»Kaj je ciganu«), ubrano sta odpevala Zamejič Kovjčeva in Sancin duet pred slovesom ob sklepu tretje slike. Zamejič-Kovi-čeva, ki jo je gledališka uprava ob obnovi mariborske opere na novo angažirala, ie ob Trubadurju znova potrdila sloves izborne altietke in odrske igralke, ki je po svoji umetniški kvalifikaciji dorasla vsem tovrstnim opernim vlogam.
Tudi Leonora A. Herzogove. katere odlične kvalitete poznamo že od Fausta in Hoff-mamnovih pripovedk, nas je prijetno presenetila. Način njenega pevskega podajanja ter interpretacije izdajata globoko glasbeno kulturo, ki ji omogoča najvišje glasovne vzpone in ki zajamčuje izenačenost njenega mehkega lirično zvonkega soprana v vseh položajih. Vse samospeve je absolvirala inteligentno, verodostojno, predvsem v 2. in 7. eliki ; učinkovito se je uveljavila tudi ob tercetu v drugi sliki in duetu z Manricom v še6ti sliki. Tudi Hercogo\a predstavlja zanesljivo, izborno moč naša obnovljene mariborske opere. v v V toplem sočutju in prisrčnem prijateljstvu iskreno doživljena je bila Ines naše operet-naše operetne dive gdč. Jelke Iglifeve.
Sancinov Manrico je nudil vtis galantno trubadurekega Ljubavnega tekmeca. Skia-lan vtis njegovega tenorja že ob podoknici v drugi sliki se je stopnjeval ob tercetu v drugi sliki, ob duetu v tretji sliki, predvsem pa ob duetu Leonore in Manriea v gradu Castellor. Pogumno je obvladoval 6lavno-znano etreto v 6. sliki. Spopolnjevanje v smeri poglobljenega belcanta mu bo prineslo tudi na opernih tleh sigurna uspehe.
Novo angažirani bariton ist Ivo Anžlo-v a r razpolaga z lepim, solanim glasom, ki se ob srednjih lagah razširja in razvija do bleska junaškega baritona. Njegov organ, ki mu v nizkih legah za spoznanje zapira široko, jasno odmevnost, se v višjih položajih sprošča v polnost in jasnejšo izgovorjavo. Primerno poudarjena pristno lunovska dramatij nost je bila posrečena oznaka njegovega grofa Lune, ob katerem je izpričal vsa svoje priznanja vredne nastavke, ki jih bo 6 pridnostjo in prizadevnostjo lahko razvil do stopnje lepe operne kariere, kjer je tudi junaška stasi tost, kakor je njegova, precejšnjega pomena. Najsvetlejša točka njegovega prvega nastopa na mariborskem odru sta bila samospeva »Nočna tihota« v drugi sliki in »Kaj brez nje mi je življenje« v 4. eliki.
Pavi« Kovič je med naj inteligentnejšimi in najuporabnajšimi močmi mariborskega gledališča. Svoj pronica vi, polno doneča bas je že nekajkrat s pridom uveljavil (Wormski orožar, Faust). Njegov Ferrando v »Trubadxirju« je markanten lik, ki je bil živo zraščen z vsem t?m okoljem ljubavnih tekmecev, ciganov, cigank, redovnic, vitezov in vojakov. Odlično je zvenela tipično ver-dijevska Ferrandova romanca. Posebna Ko-vičeva odlika je v tem, da oblikuje sleherni gib in izraz ne senio iz odrskega položaja, ampak tudi iz celotne glaste.
E. Verdonikovega Ruiza je disila odkritosrčna prijateljska zvestoba. —ec.
Dragi večer moderne češke klavirske glasbe, bo drevi ob 21. uri v ljubljanskem radiu. Na sporedu so skladbe Vft. NovAka, ki jih zaigra im poda njih značilnosti v besedi prof. P. Š i v i c.
Francoska izdaja Mnssolinijevih spisov. Pariška založba Flammarion je dovršila francosko izdajo zbranih spisov B. Mussolini ja. Izdaja oteega poleg dučejevih govorov in člankov med drugim obširne spomine na brata Arnalda. ki po svoji osebni toploti in intimnosti sodijo med najlepše' kar je napisal MuesolLni. V tem spisu se spominja tudi bojev na Krasu in poprevratnega prodiranja italijanskih čet na ozemlje do Logatca, pri katerem je sodeloval tudi Arnaldo Mussolini.
Kongres likovnih umetnikov v Ljubljani
Društvo slovenskih likovnihj umetnikov pripravlja za 19. in 20. t. m. manifestantno zborovanje jugoslov. likovnih umetnikov ter njihovih organizacij.
Tako se bo nudila našemu slovenskemu prastolnemu mestu prilika, da pozdravi v svoji 6redi najvidnejše in najodličnejše predstavnike upodabljajoče umetnosti iz vseh centrov naše države.
Skupščina, ki bo zasedala ota dmeva v veliki magis1 ratni dvorani, bo posvetila svoje delo vsem perečim in neodložljivim vprašanjem stanu, stroke, socialne biti in naše prosvetne politike na polju likovnih umetnosti.
Njena glavna naloga pa bo, da poveže znova razrahljane vezi v mogočno falango kolektivnih naporov za dosego naših skupnih ciljev. Po I. kongresu likovnih umetnikov v Zagrebu, ki se je vršil leta 1922 še v tesni in tovariško prijateljski povezanosti vseh likovnih organizaciji v naši državi, je poteklo (žal kakor v zasmeh velikim ciljem, ki jih je začrtala zagrebška skupščina) — 16 let v cepljenju sil. Drobili so sa organizacijski napori v razjedajočem rivalstvu namišljenih prvenstev, skupin, 6meri ter kulturnih centrov. v obupni apatičnosti in mialodušnosti. Skratka: vladalo je vzdušje, prav nič naklonjeno zavesti in dolžnostim stanovske discipline ter pravega tovarištva.
Druga skupščina, ki naj se po tolikih letih vrši po želji tovarišev iz Beograda v Ljubljani, naj bi postavila ponovno temelj ne-omajeni veri, da le v skupnem in smotrnem delu uspemo tudi v najvišjih zastavljenih si ciljih. Postane naj zbor vseh onih, ki še verujejo v moč kolektivnih naporov, tovari-škega duha ter plemenitega tekmovanja, ki ne sovraži in ne zavida, marveč spoštuje delo vsakogar, da je le resnično umetniško. Na vieeh nas je, ki še verujemo, da na drugem tem zborovanju vzplamti skoro že ugasli ogenj, ki ga ja nanetil v naših dušah nepozabni I. zagrebški kongres.
To pot moramo usmeriti plamenu navdušenja v realne tire življenja in konstruktivnega dela. da izterjamo od družbe in države vse one pravice, ki gredo po človeškem in božjem pravu stvarjalcem narodovih največjih kulturnih dobrin. Zahtevamo, da postanemo enakovredni med polno vrednimi, da moremo živeti življenje človeka, ki mu je dano, da ustvarja iz polne sile, kar mu. veleva srca, ne pa da gine v bedi suženjstva ponižujočih naročil. Hočemo, da ustvarjamo neovirano od morečih skrbi le ono, kar more v resnici 6lužiti slavi naroda in državi, ki jima pripadamo: le ono, kar more množiti umetnostni trezor naroda in države. Služiti hočemo ljudstvu, domovini in državi, zahtevamo pa. da se nas ne tretira s paraziti.
Zastavili bomo vse sile, da povzdignemo zavest tovarištva skupna borbe, skupnih ciljev!
Cehi, Francozi. Belgijci imajo čudovito organizirane sindikate likovnih umetnikov, vse strogo stanovske, strokovne in socialno delavne; tu ni trenj med skupinami in smer-
mi, mladimi, starimi, levimi, desnimi delo je usmerjeno le v dobrobit stanu, v afirmacijo likovnega umetnika v družbi ln državi
Ni vraga, da na bi kljub vsem rivalftMam
političnim in svetovno nazornim opredelitvam uspeli tudi v Jugoslaviji ustvariti stanovski sindikat, ki bi nas »družil ne le v gverilskih bojih razkropljenih edinic, marveč v odločnejšem, velikem, emotreno, neizprosno pa disciplinirano vodenem boju vseh za dosego naših ciljev. Skupščina pa bo obravnavala še vse polno drugih vprašanj, ki tvorijo program za referata kongresove delovne konference. Naj navedemo vsaj najvažnejšo:
a)	Stanovska, socialna in življenjska rpm-šanja.
b)	StaliSfs likovnih umetnikov nasproti
umetniški politiki države v zadevah umetniških šol, umetniškega pouka na srednjih in strokovnih šolah, nasproti osrednjemu umetniškemu svetu v Beogradu in umetaiskim svetom v ostalih kulturnih centrih države.
c)	Organizacija priprav za bodoče umetnostne razstave na temelju enakopravnosti m kvalitaite.
d)	Ustanovitev umetniških nadrug z lastnimi prodajalnami (Zadružni umetniški saloni, zadruge za kupovanje potrebščin itd.).
e)	Olajšanje carinjenja, ugodnosti na železnicah in parobrodih, tovorno tarifne olajšave.
f)	Umetniške studijske Štipendije in podpore za študijska potovanja.
g)	Zaščita avtorske pravice v teorij! ta praksi.
h)	Inozemski plakati, reklame, ilustracije, klišeji obdavčenje teh zaradi dotoka gmotnih sred?tav v podporo domače likovne umetnosti).
i)	Umetniški domovi in zatočišča na našem Jadranu.	"l'^fSSS
j) Stalni umetniški ateljeji, vzdrževani od državne uprave v Parizu, Rimu in Pragi.
k) Materialna umetniška politika.
1) Vnos zakona o procentualnem poviSku proračuna za vse javne zgradbe, ki presega dva milijona din. zaradi likovno dekorativne opreme teh zgradb ali pa izplačila v likovna svrhe sploh, ali pa v socialne fonde umetniških organizacij.
m) Zajezitev nedovoljenega krošnjarenja, prekupčevanja in ureditve oblastno dovoljene trgovine z umetninami.
n) Starostno osiguranje vseh onih umetnikov, ki žive izključno od svojega poklica in niso v državni, banovinski ali občinski službi.
o) Ustanovitev bolniških fondov pri krajevnih organizacijah.
Ogromen program, ki ga bo delovna konferenca mogla le v V6ej širini, ne pa v podrobnostih izčrpati. Program pa o vseh vprašanjih, ki globoko režejo v naše meso in od katerih rešitve bo odvisen nadaljni razvoj jugoslovenske likovne umetnosti na potu nje ne abeolu/fcne afirmacije v diružba državi in svetu.	I. Vavpotič
Zapiski
Francoska knjiga o Jugoslaviji. Pri Gras-setu v Parizu je pravkar izšla knjiga »Liti-néraire de Yougoslavie« (Kažipot po Jugoslaviji), ki jo je spisal ugledni pisatelj A. Serstevene. Odlomke iz tega potopisa smo Čitali nedavno v »Les Nouvelles Litteraires«, kjer je pisec v dveh nadaljevanjih prikazoval slikovite lepote in posebnosti Južne Srbije.
Nikolaj Berdjajev, plodovitni ruski filozofski pisec, znan zlasti po svoji knjigi »Nov ßrednji vek« in po svojih idealističnih kritikah boljševizma, je objavil obsežno študijo o originalnem ruskem filozofu Konstantinu Leontjevu, ki je filozofsko dogledal in oznanil že sredi 19. stoletja prihod komunizma in fašizma. Spis Berdjajeva je izšel tudi v francoskem prevodu H. Izvolsk» v Parizu (Berdiaeff, Constant in Leontieff, zal. Descalée de Brouwer).
Iz sriiskohrvatske književnosti. Pri Kohnu v Beogradu je izšla knjiga filozolsko-naiavo-slovnih dialogov znanega biologa dr. Ivana Gjaje »Niz vodu«. — Aleksander Vidakovid je izdal kot 1. zvezek beograjska Biblioteke PEN kluta »Pisma iz Amerike«, ki so prvotno izha;ala v »Politiki«. — V Sarajevu (Leon Finci) je izšla »Talijanska gramatika: dr. P. Mitroviča. — Zagrebška Binoza je izdala prevod romana Ernesta Hemingnaya »Zbogom, oružje«. ki opisuje bitke pri Gorici in Kobaridu. — Beograjski založnik V. Rajko-vič je izdal obsežen roman Vlastimira S. Petkoviča »Plima i oseka«, ki obravnava razvoj srbske povojne družbe in o katerem prinaša kritika ugodne sodba. — Jugoslo-venska akademija v Zagrebu je izdala sledeče knjige : V zbirki Stari pisci hrvatski »Pjesma Šiška Menčetiča in Gjore Držiča i ostale pjesme Rakjinina Zbornika« (v izdaji akademika Milana Rešeterja). T. Maretié, Rjeönik hrvatskofa ili srpskoga jazika; Dr. Antun Barac, Hrvatska književna kritika; Ljetopis Jugoßlavenske akademije za g. 1936/37; Starine, knjiga 39 (uredio Ferdo šišič). 0 posameznih knjigah Jugoslov. akademije še priobčimo obširnejše prikaze. — V zbirki Biografije znamenitih ljudi je izšla
študija Vase Stajica o voditelju vojvodinskih Srbov in ideologu nove srtske demokracija Svetozaru Miletiču. — V zbirki Oslobodje-nje (Beograd) je izšel v prevodu Milice Gju-rič-Topalovič spis Karla Kautekega >Dija-lektika«. Istotam sta izšli drobni zbirki socialne lirike »Ipod dleta i pijuka« in »Borci pevaju.t
Vprašanje založbe in samozaložbe. V prvi
številki »Slovenske knjige«, ki pravkar prihaja iz tiska, objavlja urednik Ivan Albreht prav toplo napisano oceno Mrzelove zbirke »Bog v Trbovljah«, ki je nedavno izšla pod značko: založba »Trbovlje«, Ljubljana, Gajeva ulica, a jo je stvarno založil pisatelj sam. Na koncu naniza kritik nekaj misli, ki so vredne, da jih povzamemo. »Mrzelove pravljice«, pravi med drugim, »so konfiteor in protest, hkratu pa tako zrela umetnina, da se človek po pravici čudi, kaj je gnilega v državi danski«, na tem našem prelepem slovenskem kulturnem polju, da tako delo ni našlo založnika. Koliko ja vendar plev in smeti, ki spretna »eklama skuša iz njih — vsaj za profitarski trg — napraviti resnično vrednoto! Kaj vse pri nas prodajajo ljudje kot literarna dela! — Tuja dela, ki jih pogosto niti tam, od koder so, ne čemijo kdo ve kaj, presajamo brez smisla in rada, brez ozira na objektivno vrednost in pomen za nas, na naša tla. Reklama hvali, ljudja, ki so na slovenskih tleh neverjetno požrtvovalni in skoraj pregrešno lahkoverni, pa kupujejo in se končno odvračajo od knjige, od lepe knjige sploh. In to ia problem, ki ob Mrzelovih pavljicab živo stopa pred vsakega slovenskega kulturnega človeka toliko bolj živo. ker se prav ob tej knjigi slovenska kritika ni razdelila v znana dva tabora, ampak jo ja tudi katoliški krog (glej »Slovenec«, 11. II. 1938!) sprejel e toplo in iskreno pohvalo. Zato prav iz srca želim, da bi vsaj tisti del našega kulturnega občinstva, ki je v zmedi sedanjih dni še ohranil troho lastne razsodnosti, pomagal ta problem rešiti na ta način, da bi pridno segal po knjigi. To ja najboljši Ln edino tehten odgovor vsem onim, ki mislijo, da je s špekulacijo mogoče ustvarjati dragulj, ki mu pravimo slovenska kultura«.
MALI OGLASI
Izgubljeno
Beseda i Din. aaveis 3 Din za šifro sil dajanje naslovf 5 Din. Natmanjèi znesek 17 Din.
Zgubila se je ura
kromirana, zapestna, znamke »IKO« » nedeljo zvečer od Knaflieve ul. do Sv Jakoba trga. Pošten naiditel) naj jo vrne proti nagrad' v ogl. odd. Jutra, ker je ura drag spomin.	^^
Beseda 1 Din. dave* * Din «a Sllro ali dajanje naslova 5 Din NajmanJš' znesek 1*7 nin
Trg. pomočnika
perfektnega železninar-j>a sprejme P. Koren, preje šterk, črnome J.
4411-1
Samostojno
kontoristko
ssa knjigovodstvo In ko res ponderi co sprejmem v mesto na deželi. Prepise spričeval z življenje psom ln zahtevki pri — prosti hrani ln stanova nju na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva trgovska uradnica«.
4410-1
Sobarico
Za pranje krpanje to likanje perila, pospravljanje ln čiščenje boljših sob ter servlranje. kakor tudi dekle vajeno vrtnih del aa pomoč v kuhinji in pospravlja nje ln čiščenje navadnih sob sprejme trgovska hiša v podeželskem mestu. Ponudbe pod »Pridna ln spretna« na ogl. odd. Jutra.
4409-1
Samostojno
kuharico vajeno bolJJe ln na^ad ne kuhe in večje družine sprejme trgovska hiša v podeželskem me stu. Pogoj popolno zdrav Je, starost do 45 let. Te koča topla ln mrzla vo da ln elektrika v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevki pod »Spretna ln zmožna» na ogl. odd. Jutra.
4408-1 Blagajničarko
sprejmem v trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »Bla-gainičarka 1906« ca ogl. odd. Jutra.
42-53-1
Učitelja(co)
21 francoščino, ki je študiral v Franciji, iščem k 10-letnemu dečku. Gledališka 14-V., vrata IS.
4713-1
Mlado natakarico
delavno, čedne zunanjosti, zmožno nemščine. sprejmem takoj. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na gostilno J. Strasser, TJutomer.	4728-1
Iščem nastavljenca
ugodne zunanjosti, solidnega in marljivega, za steklarsko obrt in trgovino za stalno namestitev. Prednost imajo oni, ki govore nemški in madJarski poleg hrvaščine. Ponudbe pismeno in event fotografijo._ Nastop takoj ali 1. aprila. — Staklana Radanovič Ivan, Osiiek, Trg Kralja Petra 7.
4723-1
Prvovrsten kroj.
pomočnik
dobi delo za moško in dam-sko delo po meri. Modni salon Tavčar, Ilirska 12.
4731-1
Frizerko
dobro delavko, spreime takoj Trtnik, Ambrožev trg ?tev. 9.
4730-1
Vsaka beseda 50 par. da vek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din.
najmantš: znesek 12 Din
Prodajalka
zmožna slovenščne, nem ftčlne in srbohrvaščine. Izurjena v trafiki, pekarni in mlekarni, z več letnimi spričevali želi službe. Cen.j. ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Dobra pro dajalka«.	4709-1
Brivski pomočnik j
perfekten v trajni ondula-ciji, želi premeniti mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Nekadilec«.
C325-2
Pridna mlada
Korošica
prijazna, simpatična, poštena ter zdrava in zelo spretna pri strežbi, želi premeniti mesto natakarice (oziroma plačilne). Gre v kavarno al: restavracijo, najraiši v kakšen letoviški kraj. Zmožna je kavcije, zna nemški ter malo hrvatski. Želi nastopiti 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč 66«.
4564-2
Veleposestniki!
Pri dosedanjih zdatklh dosežete zajamčeno 150 do 200% več dohodkov na posestvu ako me na ! stavite kot ekonoma. — i Dopisi na ogl. odd. Ju- ; tra pod »Nova kultura« : 4430-2 '
Plačilni natakar
zmožen več jezikov in kavcije, išče službo v Dalmaciji. Naslov: Daimatinec, Bled 2.
4444-2
11 tm? itHmfTnifunmiRinTnnnHnTfmmitrinimBi UR trm ! t ■
Vafenei(ke)
lill!!ll!ililll!l||:!lll!lllllllllilllllllHlllll!llliIlilllll!!ll!lllllffl' Seseda 1 Din. da ves 3 Tin. « Stfro ali dajanje aaslovij f, Din NatmanJV znesek 17 Din.
Vajenca
sprejmemo v moško modno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in pošten«.
4716-44
Krepkega vajenca
z dovršeno meščansko šolo, sprejmemo za izučitev spe-cijalne gradbene obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanujoč v Ljubljani«.
4733-44
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Nekaj specialnih
knjig
za mere, z najlepšim pregledom, prodam po zelo nizki ceni. Iv. Bonač, Še-lenburgova 5.
4726-8
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolo
ln klavirsko harmoniko poceni prodam. Nas.ov v vseh poslov. Jutra
4504 26
Med mestom ia deželo
oosreda.je »Jutrov« mali ^«rlssnfto
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF
»VI t .<v .VO-^I 1
24
Ko vidi uboga opica mučitelja obnemoglega na tleh, ne ve od radosti kod ne kam. V navdušenju zapleše na verigi okoli drevesa, tako da se železna veriga ovije gospodarju okrog vratu: enkrat, dvakrat — štirikrat!
Kolesa
damska in moška, najnovejši letošnji modeli, v največji izberi že od 550 Din naprej. — Nova trgovina, Tyräeva 36 (nasproti Gospodarske zveze).
4277-11
23 leten fant
pošten, zmožen, šče službo j sluge ali podobno. Nastopi lahko takoj. Franc Kotnik, Nova vas pri Rakeku.
4722-2
Mehanik
specialist za šivalne in pisalne stroje ter cerkvene ure, išče zaposlenja. Po- j nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specialist«.
4735-2
Lesni manipulant
z večletno prakso, išče službo v dravski al, savski banovini. Zmožen vodstva na parnih žagah in vseh drugih v lesno stroko spadajoči del. Prevzame tudi zastopstvo za nakupovanje lesa v domačem kraju. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zmožen manipulant«.
4711-2
Mlajši brivski
pomočnik
želi spremeniti mesto z vso oskrbo v hiši. — Čemažar, Šmartinska 18, Ljubljana.
4710-2
mk
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir,
Ljubljana, Wolfova uL
Kiifxim
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo kupujem .Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
4612-7
Prodam
Beseda 1 Din davek o Din za ilfro ali dajanje naslova 5 Din Mi manjši znesek 17 Din
Dobro ohranjen
železen rezervar za vodo 1.750 litrov, — 2 škarjasti mreži (Schehrgitter) in 1 ventilator premer 1 m — ugodno naprodaj. Jože Tovornik, Breg, Celje.
4395-6
Rani krompir Semenski oves Grah
Automobil in Sarceles, ki
sta najplodnejši vrsti.
Cvetni gomolji
originalni
Mesečna jagoda
ki rodi že prvo leto.
Sever & Komp.
JUBLJANA
Zahtevajte cenik t
4163-6
Starinska omara
za knjige in drugo pohištvo, na prodaj. Mestni trg 7-1. nadstr.
4712-6
Beseda 1 Din, davek i Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši eresek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirja 3»/. OBVEZNICE za llkv kmečkih dolgov
STALNO KUPUJEM Al planinšek LJubljana Beethovnova 14.
Telet 35-10
2316
Kateri gospod
drž, nameščenec bi posodil gospodični okrog 10.000 din za skupno zidavo hiše v svrho poznejše ž-enitve. Naslov v vseh poslov. Jutra
4630-16
Posojila
od dame Iščem. Poznejša ženitev ni izključena Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Posojilo — 15.000«	4309-16
Posest
Besedi, 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na.imanjà) znesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih jd stanova jskih hiš ter vil, ima naprodaj gradben, strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.
29-20
Prodam posestvo
nova zidana hiši, sadonos-nik, lepa solnčna lega. — Jožef španinger, Fram 130.
4737-20
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mlekarno
dobro vpeljano, oddam takoj v centru Ljubljane po ugodni ceni. Ponudbe pod značko »Vsled odpotova-nja na ogl. odd. Jutra.
4717-19
Lokal
za mesarijo, z delavnico, oddam v najem. Ciglarjeva nI. 12. Udmat.
4714-19
Brivski salon
na jako prometni točki v Maribora na prodaj. 2.500 Din takoj, drugo na obroke. Pismene ponudbe pod šifro »Bodočnost« na podružnico Jutra Maribor.
4738-19
Oln za šifro ali da lan je Beseda 1 Din davek 3 laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din,
Obrtne listine
za gostilno, trgovino in trafiko posodim po dogovoru takoj. Cenj. dopise na ogl, odd. Jutra pod »Samec«.
4725-30
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanj«
komfortno se odda v vivili v centru mesta. — Ogledati Knafijeva 13 n 4356-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddam ta ko j. Vprašati Soss, Mest ni trg 18.	4354 21
Stanovanje
eno ili dvosobno, iiče za takoj v bližini «tire cerkve v Sp. Šiški J. Vivpetič, Celovški 69.
4734-2U
KEJS
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
s separiranim vhodom takoj oddam. Knafijeva vL 13.n.	4355-23
Prazno sobo
veliko in svetlo, s posebnim vbodom s stopnišča, oddam 1. aprili. Borštnikov trg 1-L. levo.
4587-23
Beseda » Din davek J Din za šUro aU dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Svileni pinči
malteški in ruski hrti, — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4721-27
Dopisi
16
Ob dvajseti uri pri meni prosim prinesi omenjeno seboj. D. javi? p
4718-24
MM
čaka} v torek ob 4.
4729-24
Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
4—5 sobno
stanovanje
iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -, \ »Plačam ev. za eno leto ali več vnaprej«.
4399-21a
Vdovca z otroci
želi poročiti ljubezniva čedna, poštena gospodična drž. uradnica, dobra gospodinja, s 40.000 Din prihranka in balo. Pogoji : srčna kultura višja izobrazba in eksistenca, starost 35—45 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna želja«.
4724-25
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši mesek 17 Din
I POMLADNE
NOVOSTI I
h oblačil, sport ngarn, obleke, Ipumparice, perilo i. t. d. najceneje I
P R E S K E R,
Sv. Petra c.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
tUDEV*
ÜÜE PRESTANEJO W07l2MWn rSTONAPlEJMT
»STEM MESTU. m ÄTAIN hran i j
:.WJU7AMQPO
lasne korenine. PÖH7AMQpi POVZETA/ stekl.WLtoPßtftl
M0BANA
H0DCU1A KOZMETIKA- SPLIT
»Cesto imitirano ali nenadomestno«
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Eksportni mlin
Išče prvovrstnega
NAD M LI NAH J A
sposobnega, da v tehničnem pogledu samostojno vodi delo velikega mlinskega podjetja, da samostojno manipulira z laboratorijem in da popolno obvlada srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.
Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega službovanja, prostim prepisom dokumentov o strokovni izobrazbi in službovanju do 25. marca t. 1. poslati pod šifro »Stručnjak«, na »Sedmu šilu«, Beograd, Poenkareova 21.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po težki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša srčno ljubljena sestra in teta, gospodična
Roza Pirkovič
UČITELJICA V POKOJU
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 9. t. m. ob 4 .uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 6, ra pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 7. marca 1938.
PIRKOVIČ LUDVIK, učitelj v pok., brat ter ostalo sorodstvo.
Ali so Va še USTNE
ustvarjene za POLJUB,
Nove kozmetične spretnosti filmskih zvezd.
Da postanejo Vaša ustne mehke, eksotična, privlačna — stvorite
NOVO KOŽO

in
KRASEN TEN
v 48 urah
Tudi lepo lice izgubi tvoj Car, 6« ustne niso privlačljiv«. Mnog« filmske zvezde v začetku svoje ka-rijere niso bile ravno lepe. Ali s pomočjo novih spretnih metod so kmalu olepšale svoje lice, ustne, kožo in polt To lahko napravi tudi vsaka druga žena, kakor je v naslednjem objasnjeno.
Ce Je VaSe lice upadlo ali ovenelo ali če Vam je koža lzbledela, nagubana in videti stare, jl je treba vrniti mladost z Biocelom. Biocel se dobiva iz kožnih stanlc mladih živali. Zdaj ga mešajo z rožnato kremo Tokalon in to ravno v pravem razmerju, da Vam kožo obdrži čvrsto, svežo in mladostno. Uporabljajte to kremo preko noči. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon (ne mastno) kod podlago za puder in ruž. Ta krema napenja, redi in krepča kožo, beli temno, nečisto kožo, razkraja zajedalce in zožuje razširjene znojnice.
Niti ena od desetih žena ne uporablja pravo barvo pudra. Kakršnokoli barvo sedaj uporabljate, pri vsaki Je mogoče da ni primerna za Vas. Edini način ugotovitve prave barve Je ta, d8 poizkusite eno barvo na eni, drugo barvo pa na drugI strani lica. Naša kozmetična urednica Vam bo poslala brezplačno (kakor Je spodaj omenjeno) štiri razne barve pudra Tokalon s peno smetane, da napravite ta poizkus. Ta puder je na zraku prevetren, neviden in nepre-
Napravite ta
presenetljivi
MMETItM POIZKUS
močljiv. Obdrži se na koži štirikrat dalje kakor navadni pudri, ker vsebuje peno smetane. Kožo napravi gladko, ter Ji da globok »mat« odraz.
Potem uporabljajte ljubavni ruž za ustne Tokalon. On vsebuje magičen »Vitamin lepote F«, se ne razmoči, ne postane masten in je nepremoč-ljiv. Vaše ustne bodo kmalu postale baržunasto mehke, gladke in sočne, brez onega strašnega videza »olepša-vanja«. Ako so ustne prekratke, jih podaljšajte z ružem na obeh straneh in zaključite z ostro potezo. Dolgim ustnam pa je potrebna samo tanka poteza ruža na strani in močnejša v sredini. Zelo polne, debele ustne so videti manjše, če se ruž ne potegne do roba. Tanke ustne je treba prevleči z ružem preko roba usten do kože. da dobijo polnejši efekt. Puder Tokalon je edini puder za lice, katerega je treba uporabljati z ljubav-nim ružem Tokalon. Barve so tako sestavljene, da idealno harmonlrajo. Na ta način dosežete prekrasen efekt, ki daje čar filmskim zvezdam.
BREZPLAČNO: Po posebni določbi lahko dobi vsaka dama. ki čita ta list.
Vse kar Vam je potrebno, kakor je spodaj opisano.
luksuzno kaseto, ki vsebuje eco tubo rožnate kreme Tokalon (z Biocelom, ki napravi kožo čvrsto, svežo in mladostno) in er.o tubo bela kreme Tokalon (ne mastne). Poleg tega štiri zavojčke vzorcev pudra Tokalon s peno smetane, raznih barv. Pošljite nam Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, paketiranje in druge stroške. Ako pa želite poslati Din 8.— v poštnih znamkah — Vam bomo poleg prej navedenega poslali še 3 ljubavne ruže za ustne Tokalon z vitaminom F, spe-cijalnih modelov v raznih nijansah in dve kvasti, kateri vsebujeta rdečilo za lice Tokalon (raznih nijans), katero daje Vašem licu »svežino mladosti«, da jih lahko preizkusite na Vaši koži. Navedite barvo ružev za ustne, katero navadno uporabljate. Adrema: Hinko Mayer i drug, odio 9—A\ Zagreb, Praška 6.
VA2NO: Prej navedeni znameniti kozmetični proizvodi Tokalon se dobe povsod v standardnih veličinah.
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s Časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo ln govori dnevno d esetti sočem ytateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovca ln kupcu.
Instalacijske filce ter vse tehnične filce
izdeluje
»JUGOFILC«
MENGEŠ PRI LJUBLJANI.
Samostojnega
kcrespotuknta
za nemški jezik IŠČE večje podjetje v Zagrebu. Lastnoročne ponudbe s sliko pod štev. »3003« na podr. »Jutra« v Mariboru,
Eccito pìacu.% „tfutrz*" Mar©cwj«o varisi svojcem zacarocanf^tmc /

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam tužno vest, da je danes ob 16. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere umrl moj ljubljeni, dobri atek, brat, svak in stric, gospod
AJ F
GIMNAZIJ SKI RAVNATELJ V POKOJU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 9. marca 1938 ob % 3. uri popoldne, izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoča hčerka ZINILA.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
PETRA
izrekamo vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini, upravnemu svetu, ravnateljstvu in delavstvu pivovarne »Union«, društvu za zgradbo delavskih hiš, Gasilnemu društvu Šiška, za vsestransko udeležbo pri pogrebu in za častne dokaze sožalja.
Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem, ki so našega blagega pokojnika obsuli s krasnim cvetjem in venci ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 8. marca ob 9. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
LJUBLJANA—GRAZ, dne 7. marca 1938.
RODBINE:
Kosler, Bernhart, Luckmann

Urejuje Davorin ßavljea. - Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikar, - Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Fran Jeran, - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s LJubljani