am al f ub 17 nnriln IQ^f ^^ ___-- Clublfani 17. aprila 1941 Ceto 54 • Siev.lt* Italija in Nemčija zasedli Slovenijo Italijansko vojno poročilo Italijanski generalni Stab porota dne 12. apr.: j Na julijski fronti smo «arseli Jesenice t savski (dolini, pot na SuSak in v Ziri. NaSe čete so po u sovražne obrambe včeraj popoldne tasedle neslo Ljubljano. Prodiranje se nadaljuje. V okolici Zadra so naše zračne sile bombar-f dirale protiletalsko obrambo in sovražne posto-! janke. Na letalskem oporišču Divulje, ki smo ga I znova bombardirali, smo povzročili obsežne po-, šare. Napadli smo sovražne oddelke strojnic in [ liiilroplane. 6 bidroplanov je zgorelo, 2 druga sta ! gbita. V Krškem kanalu smo napadli tri sovražne torpedovke. Ena je bila potopljena, druga pa [ je utrpela težko škodo. Italijanske čete v Albaniji so po hudih bojih tasedle Debar in Ohrid na vzhodu istoimenskega jezera in vzele skupaj i nemškimi četami smer proti vzhodu. Ujeli smo mnogo sovražnikov in veliko kolifino orožja in vojnega materiala. Nad Malto so nemška letala ibila v letalskih bojih tri britanska letala. V Cirenajki se nadaljuje gibanje italijanskih čet; zasedli smo Ain el Gazala. Med posadko angleškega letala, ki je bilo zbito, je tudi neki divi-lijski general. V Vzhodni Afriki so angleška letala napadla naše postojanke pri Džimi in prizadejala nekaj škode. Nekje v Italiji, 13. aprila. Uradno vojno poročilo št. 310: Italijansko poveljstvo javlja, da so italijanske čete sasedle Gospič in Knin. Proga Split— Karlova« je v glavnem v italijanskih rokah. V Albaniji, severno od Skadra, so naše čete odbile sovražni napad ter so prešle v protinapad in prizadejale sovražniku zelo težke iignbe ter ujele 500 vojakov, več častnikov in veliko vojnega materiala. V Isti «keiji sta se 31. motori sirani regiment in Centauro divizija posebno odlikovala. Na grškem bojišču je 9. armada stria odpor in prodira od včeraj v pokrajino Korče. Grške kolone so se umaknile in so neprestano pod ognjem strojnic naših letal, medtem ko naši bombniki bombardirajo njihore postojanke in zvezna pota. Most v Beratu je porušen. Naša letala neprestano bombardirajo v Kotoru vojaške objekte. V arzenalu so zanetili ogromne požare in povzročili eksplozij«. Skladišče petrolej« je razdejano. Na neki ladji je bil povzročen požar in neki rušilee je težko poškodovan. Na severnem skadrskem okraju naša letala bombardirajo in s strojnicami olidelavajo sovražne čete. Letališče v Mostarju je bilo ponovno napadeno. Napad je bil posebno močan in šo naša bombna in lovska letala porušila dve letalski lopi. zažgala skladišče bencina in poškodovala mestne na- Razglas italijanske zasedbene oblasti KOMANDA PEHOTNE DIVIZIJE »ISONZO« GENERALNI ŠTAB Vsema prebivalstva! Italijanska vojska je zasedla vaše kraje. Z današnjim dnem prevzemam poveljstvo mesta Ljubljane z vso vojaško in civilno oblastjo. Vaša lastnina, vaše šege in navade se bodo spoštovale, vendar naj nihče ne žali, niti ne napada oboroženih sil, ki v vaših krajih predstavljajo fašistično Italijo. ODREJAM: da v s n k d o (izvzemši policijsko stražo in žandarmerijo)- ki poseduje orožje ali municijo kakršne koli vrste, izroči to orožje ali municijo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, oziroma svojemu krajevnemu pristojnemu občinskemu uradu do polnoči med nedeljo 13. t. m. in ponedeljkom 14. t. m. Pri komur se bo po poteku tega roka našlo orožje ali municija, bo kaznovan povojnemzakonu. Nadalje odrejam, da ponoči od 21. do 5. ure ostane vsakdo doma. Zapustiti stanovanje je dovoljeno le osebam, ki imajo pismeno dovolilo. Tukn dovolila bo izdajala zainteresiranim osebam gori navedena komando. Tozadevne prošnje je vlagati pri kr. lmnski upravi dravske banovine. Odredbe glede zatemnitve ostanejo v polnem obsegu v veljavi. V Ljubljani, dne 12. aprila 1941-XIX. Divizijski general, komandant mestat Federico Romero. prave. Tudi letališče v Divuljah je bilo ponovno napadeno od naših lovskih letal, ki so potopila sovražno vodno letalo. V letalski bitki so naša letala sestrelila letalo tipa Gloster. Neko naš« letalo se ni vrnilo. V noči od 13. na 14. «pril so nemška letala bombardirala pomorska oporišča in letališča na Malti. Zadet je bil en rušilee in neko letalo tipa >Huricane< je bilo sestreljeno. V prvih urah je 14 naših lovskih letal obdelovalo letališče Micabba, kjer je bilo poškodovanih več letal. V severni Afriki so italijanske in nemške čete zavzele mesto Bardia ter prispele do meje Cirenaike. V Tobruku se še ustavlja angleški oddelek, ki ga neprestano bombardirajo naša letala. Ujetnike še vedno preštevamo. Zajeli smo tudi veliko vojnega materiala. V V s h o d n i Afriki ni nič posebnega. Nemško vojno poročilo Berlin, 14. aprila. Stefani. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je bilo uničenih večji del sovražnih čet od nemške vojske. Ostanek Srbov se je podal v hribe ob Jadranskem morju, na katere pritisk« nemška in italijanska vojsk«. Nemške čete so prekoračile Savo. V vzhodni Grčiji se operacije nadaljujejo po načrtu. Zračno letalstvo je zelo delavno in bombardira kolone, ki se premikajo v pokrajini Belgrad«, in zbirališča čet v okolici Banjaluke, nadalje letališča v Bosni in Hercegovini. Silni napad pa je bil izvršen na vojaške objekte v Sarajevu. V severni Afriki so zavzeli trdnjavo Capuzzo in Sollum ob egiptovski meji. Med letalskim napadom na Malto sta bili sestreljeni dve sovražni letali in nek rušilee je bil zadet od bombe. Mal' teško letališče Luca in pristanišče La Vallette st« bili bombardirani. Neko angleško lovsko letalo je bilo sestreljeno. Ob angleški obali sa potopili štiri parnike s skupno tonažo 33.000 ton. dva druga parnika pa sta bila poškodovana. Nemška podmornica je potopila angleško 10.000 tonsko pomožno križarko. Nemški motorni čolni so sestrelili 6 angleških ogledniških letal. Lovska letala pa so sestrelila štiri obrambne balone nad Doverom. Sovražnika ni bilo nad nemškim ozemljem. Berlin. 14. aprila. Rimski radio poroča: Nemško vrhovno poveljstvo porota, da so nemške čete 13. aprila zavzele Belgrad, prestolnico Jugoslavije. Italijanske čete so zasedle Ljubljano. Pri Karlovcu so se sestale italijanske in nemške vojne sile. V Zagrebu so ujeli 22 generalov, med njimi dva armadna poveljnika, 30 častnikov in 1200 mož ter 100 topov, 13 letal, tajeli različno municijo in petrolejsk« skladišča. Nemško letalstvo je razbilo 33 letal na let«' liščih v Bosni in Hercegovini. ».DOMOLJUB«. dne al'rila 19-11 Štev. iß. Italijani v Ljubljani Dne 11. aprila 1941 popoldne jo italijanska vojska dospela v Ljubljano. Najprej so prišle izvidnice na motornih kolesih z majhnimi strojnicami. Te so se ustavile pred bonsko upravo na Blciweisovi cesti. Ljubljansko prebivalstvo je mirno sprejelo italijanske vojake. Glavni del italijanske vojske sc je bližal mestu proti večeru. Najmočnejši oddelki so prišli po Ižanski cesti od Krima sem, precej vojaštva pa jo korakalo tudi po Tržaški cesti. Vrstile so sc motorne edinire, nato veliki oddelki kolesarjev, potem kamioni, motorna kolesa s strojnicami, nekaj večjih tankov in nazadnje še topovi. Mnogo italijanskih čet je prispelo naslednji dan, 12. aprila. Italijanska vojska je brez najmanjšega odpora zavzela določene kraje, večji de! se je odpeljal oziroma odkorakal v slovensko podeželje, ki ga še niso lasedle nemške čete. Prebivalstvo je sprejelo italijansko vojske mirno in dostojanstveno, zakaj med italijanskimi vojaki je tudi innogo Slovencev, ki Se prav lepo govore svoj materni jezik. Italijanski vojaki se mirno sprehajajo po Ljubljani in v podeželju, obiskujejo trgovine, gostilne, kavarne in hotele. Italijanski komandant je objavil proglas v italijanščini in slovenščini. Besedilo prinašamo na drugem mestu. Naša policija in orožniki ter pomožne straže v Ljubljani so ostale za enkrat na svojih mestih, da še naprej skrbe za red in mir, ki nista bila doslej nikjer kršena. Dolžnost vseh Slovencev je, da tudi vnaprej ohranimo mirno kri in dostojanstveno obnašanje napram italijanski lašistični vojski ter da pazimo, da se bo zasedba Slovenije izvršila v najlepšem redu. Posebno v teh dneh se moramo strogo pokoriti odredbam oblasti, kajti s tem koristimo sebi in skupnosti za sedanjost in bodočnost. Zastopnik italijanskega ministra prt oblasteh Dne 14. aprila dopoldne ob 11 je zastopnik ministra tajnika fašistične stranke povrnil obisk, ki sta mu jih prejšnji dan napravila ban in župan na vojaški komandi. Z dvema motociklistoma kraljevih kara-binerjev na čelu so vozila zastopnika stranke in spremstva dospela pred sedež banske uprave. Tukaj je bil Federale Grazioli sprejet ob vhodu častnega stopnišča od bana, ki ga je potem spremil v svojo uradno pisarno. Ban je prosil zastopnika stranke, da predloži Duceju njegovin prebivalstva banovine vdani pozdrav. Zagotavljajoč lojalnost prebivalstva, jc ban dr. Natlačen izrekel pričakovanje, da bodo vojaške in civilne oblasti postopale dobrohotno s prebivalstvom. Federale Grazioli je izjavil, da bo s posredovanjem ministra-tajnika stranke tolmačil pri Duceju izražene občutke lojalnosti ter je poudaril, da ima lašistična Italija navado, da postopa absolutno pravično, odločno in lojalno ter je izrazil pričakovanje, da bo prebivalstvo zasedenega ozemlja odgovorilo z enako lojalnostjo. Ko se je še zadržal v pogovoru o nekaterih problemih, ki isanimajo prebivalstvo, je zastopnik stranke zapustil bansko upravo, 2' Duce obdaruje matere številnih otrok Vsako zvišanje cen je najstrožje prepovedano Vzlic neizmerni škodi, ki jo s tem povzročajo narodnemu gospodarstvu, in v/.lic jasno objavljeni prepovedi nekateri brezvestni trgovci v teh dneh dvignjo cene življenjskim potrebščinam in drugim predmetom. Zaradi tega ponovno in z vsem poudarkom opo/.arjnm na določila uredbe o cenah (»Službeni list« št. 238-26-41), po kateri je vsako zvišanje cen blnga najstrožje prepovedano. Vsi orgnni občnih upravnih oblastcv I. slopnje. državna krajevna policijska ob-lastva, orožniki kakor tudi organi finančne kontrole, trošnrinski uslužbenci in tržni nadzorniki morajo pod disciplinsko odgovornostjo nnjstrožc nadzirati izvrševanje določil te uredbe in vsak prestopek takoj prijaviti sodišču. Vložiieu prijave, po knteri se izreče pravnomočna sodba, gre denarna nugradu od 20 do 2 odstotkov izrečene ka/.ni. Prodajalci, ki zahtevajo za blago višjo ceno od cene, ki je veljala 15. marca 1941., se kaznujejo z zaporom najmanj 15 dni in denurno od pet tisoč do sto tisoč dinarjev, v veliki prodaji pa s strogim zaporom najmanj treh mesecev in denarno od petdeset tisoč do enega milijona dinarjev. Poleg kazni se izreče ludi odvzem blaga. Ljubljana, dne 14. aprila 1941. Ban: Dr. Murko Natlačen s. r. spremljan do glavnega vhoda po g. banu in nekaterih njegovih funkcionarjih. Ob pol 12 na velikonočni ponedeljek je Vrnil obisk na magistratu g. Grazioli, namestnik glavnega tajnika fašistične stranke ministra Serere. Pred mestno hišo sta se ustavila dva avtomobila. Iz prvega je izstopil italijanski dostojanstvenik. Pod arkadami in v avli ga je pričakovalo mestno uradništvo in delavstvo z direktorjem mestnih uradov. Nato jc pristopil župan mesta Ljubljane in ga pozdravil v slovenskem jeziku: »Pozdravljam Vas kot župan mesta Ljubljane v imenu mesta in meščanstva z željo, da boste dobrohotni našemu prebivalstvu.« Nato jc ponovil svoj pozdrav tudi v italijanskem jeziku. Za pozdrav se je dostojanstvenik zahvalil in zagotovil, da bo okupacijska oblast postopala obzirno, dobrohotno in pravično. Pričakuje se tudi, da sc bo prebivalstvo obnašalo dostojno in lojalno do italijanskih okupacij- skih oblasti in da bo pokazalo enako spoštli vost, kakršno so tukajšnje oblasti pokazale ob sprejemu. Po končanem pozdravu mu je župan predstavil zastopnike mestnega uradništva, usluž-benstva in delavstva. Dostojanstvenik je vsakemu stisnil roko, pri zastopniku mestnega delavstva pa je rekel: »Vi ste gotovo zastopnik mestnega delavstva.< Župan ga je nato peljal po stopnišču v svojo sobo. G. Grazioli se je posebno zanimal, kako je poskrbljeno za prehrano prebivalstva in župai mu je orisal dejansko stanje, nakar je g. Grazioli zagotovil vso svojo pomoč. Po kratkem razgovoru mu je g. župan pokazal mestno zbornico, ki si jo je z velikim zanimanjem ogledal in občudoval. Nato se je poslovil od vsega uradništva in do vsakega pokazal izredno ljubeznivost. Gospod župan ga je spremil do arkad, kjer ga je čakalo italijansko spremstvo. Vidno zadovoljen s svojim obiskom se je visoki dostojanstvenik odpeljal. J(ä} jè noitegà. Rdeči križ posreduje glede pogresancev Vodstvo ljubljanskega Rdečega križa je organiziralo posebno oddelek ta posredovanje med ranjenci, ujetniki ia pogrešanci na eni strani in njihovimi svojci na drugi strani. Ljubljanski Rdeti križ, ki si je pripravil : vse potrebno «a prvo pomoč ranjencem v Slajmerjevcm domu in ki je bil pripravljen ta pomoč v dokaj večjem obsegu, ima trenutno v domu le manjše Število ranjencev, med njimi nekaj teže ranjenih. Posebni oddelek za posredovanje, na katerega naj se obračajo vsi, ki žele kakršnekoli i informacije o svojcih, posluje ua Gosposvet-ski resti št. 2-11. in ima uradne ure od 10 do 12 dopoldne. Domače novice Nori papirni denar po 10, 20 in 50 din takonito plačilno sredstvo. Dogodilo se je, da eo stranke odklonile sprejem papirnega denarja po 10, 20 in 50 din, ki ga je Narodna banka v poslednjem času dala v promet. Z ozirom na to razglašata ban in Narodni svet za Slovenijo, da je novi papirni denar po 10, 20 in 50 din izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako ! vsi državni in drugi uradi, kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo. d Policijska uprava v Ljubljani prepoveduje do nadaljnega vsako točenje alkoholnih pijač v Ljubljani. d Obred umiranja nog je v ljubljanski stolnici letos opravil škof dr. Gregorij Rož-man. Starčki »o naslednji: Anton Orehek iz Moravč, star 98 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 93 let; Andrej Sef iz Ljubljane, star 92 let; Franc Erčulj iz Dobrepolj star 89 let; Janez Kosec iz Vodic, star 89 let; Anton Adam iz Borovnice star 88 let; Jožef Cvetrežnik iz Ljubljane, star 86 let; Janez Grkinan iz Cer-kelj pri Kranju, star 84 let; Alojz Polanjko iz Ljubljane, star 83 let; Matevž Eržen iz Šenčurja pri Kranju, star 81 let; Jakob Grčman iz Ljubljane star 79 let. — Skupna starost starčkov znaša 1045 let. d Moke in žita ni v izobilju. Zaradi moke je zavladala zadnje dni med prebivalstvom velika zmota, ker ljudje verjamejo lažnivim govoricam, da je moko sedaj mogoče dobiti kar brez kart. Moke in žita nikakor ni v izobilju, pač pa moramo sedaj še bolj kot prej paziti na vsak kilogram. Kdor se je pa morda preveč založil z živili na tak ali tak način, mora zalogo takoj prijaviti preskrbovalnemu uradu. Ljudje naj se ne varajo, da bodo živila mogli prikriti, ker jih bo že sama nevoščlji-vost sosedov izdala. Red je spet popolnoma upostavljen in je tudi zajamčeno, da se bodo morali zakoni spoštovati, prav tako pa bodo vsi prekrški uredb in zakonov tudi kaznovani s strogostjo, kakršno zahtevajo današnji časi. d 11.234 zadrug z 1,612.348 člani je bilo v preteklem lelu v Jugoslaviji. Organizirane so te zadruge v 34 revizijskih in poslovnih zvezah. Te zadruge so po svojem namenu take: 5359 kreditnih, 3710 nabavljalnih, 840 živinorejskih 270 sadjerejskih in vinogradniških, 225 mlekarskih, 214 zavarovalnih, 190 žitnih, 165 obrtnih, 155 gradbenih, 140 če« belarskih, 110 ribiških, 65 za proizvodnjo električnega toka, 53 pašniških in travniških« 45 vodovodnih, 40 tiskarskih in 515 drugih. Poleg teh zadrug, ki so včlanjene v Glavni zadružni zvezi je še do 60 zadrug, ki niso članice te osrednje zveze. d Pomagajmo drug drugemu. Ugotovilo se je, da se nekateri trgovci in obrtniki (me« sarji) branijo dajati živila na upanje za en mesec in to celo javnim in zasebnim uradni« kom, ki so, kakor je znano, dobri plačnikL Tako ravnanje je samo na sebi vsega obsoja« nja vredno in kaznivo. Sicer pa v nobenem primeru ne morejo propasti plače in pokoj« nine. Duh požrtvovalnosti in solidarnosti, ki se je te dni v mnogih primerih že lepo manifestiral, naj prešine vse sloje in vsakega posameznika. — Ne živimo samo zase, ampak za vse kot ena narodna enota. Vršite tedaj vzorno in požrtvovalno vse državljanske dolžnosti, da ne bo treba seči po kaznih in prisil« nih odredbah. d Slovenski delavski svet. V usodnih £a« sih za naš narod so slovenske delavske orga« nizacije: Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza, Strokovna komisija za Slovenijo in Zveza združenih delavcev v obrambo naših skupnih narodnih in delavskih" koristi iz lastne pobude te dni ustanovile Slovenski delavski svet. Slovenski delavski svet je interna, medstrokovna vrhovna delavska ustanova. Njegova navodila so poslej obvezna za združenja vseh v svetu včlanjenih organizacij. Slovensko delavstvo bo prejemalo naročila Slovenskega delavskega sveta potom svo- Rabljeva roka Angleško *pi«al J Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljanec. »Sem pridi! Rada bi te kaj več vprašala o tistem — tistem Jezusu iz Nazareta«. Ko je to ime izgovorila, ji je glas tako tih, da som jo komaj slišal. »\se ini povej, kar se jo zgodilo«. Pripovedoval sem ji, kur sem pač najbolje mogel, kar je bilo dosti hudo. Med tem je ona hodila sem in tja, si stiskala roke ali si jih ' držala pred oči. Žalostno je bilo gledati, kako ji je strah in ponos mučil dušo. »In kaj, meni.š, to poincui?« >Smrt!< sein dejal. Obslala je, roke so ji pokrile oči. »O j I Smrt! Smrt! Ali nisem tega videla? Kri! Kri! Kri! Kri nedolžnega na rokah mojega gospoda Poncija Pilata. Na tvojih rokah, na ■ telile mojih — rdečo kri. Oh, moj Poncij! Moj i Poncij ! ti ne veš, kaj delaš!« Roke so ji trgale lase, oči .»o bile od groze široko odprte. »Ta Jezus ni nihče drug kakor — nh! Jaz ne vem«. Vsa zmučena se je zgrudila na blazino. Po-[ nudil sem ji vode, ki je stala tam zraven, pa s «i pila. Nanagloma je vstala in odšla k vodnjaku. Opazil sem ga, saj je moje oči nase pritegnila senčnica iz rož, iz krvavo rdečih rož. Nanjo so padali slapiči žuboreče vode kakor naliv hladnega dežja. V marmornato krnico vodnjaka je pomočila svoje, z dragulji okrašene roke in jih znova umivala, medtem pa pozorno v nje strmela. In nato se je skušala smejati, *oa večje nevarnosti. Slori to, in Klavdija Prókula te bo votino éastii'i in sjioštovala.« Pri tem je v srebrno čašo nalila dragega rdečega vina in mi ga dala piti; in ko sem vino popil, mi je ukazala, naj se vrnem, in rekla: »Mili, Scipio; bojim se namreč, da je morebiti že zdaj prepozno. In prosim le: dokler živim, nikomur ne pravi o mojih solzah.« In pri teh beseduh je obraz obrnila v steno in zajokala. Sel sem ven in sem bil v duši močno zmeden in potrt. Rajši bi bil gledal moško kri kakor ženske solze. Jaz sem jo imel za več kakor žensko. Pa se mi še nikoli ni zdela tako čudovita kakor zdaj ko samo ženska. Preriti se skoz nasilno množico ni bila lahka naloga Ko sem nazadnje stopal po stopnicah pretorija, sem videl tole: tam je stal še drug jeinik v varstvu stroge straže. In ko sem gledal, je divje kričal in se silovito bil z vojaki.. Kajus ga je udrilinil s svojim toporiščem, • in to ga je nekoliko pomirilo. Roke si je držal pred oči kakor človek, ki je šele pravkar prišel iz temè; nato je oči odkril in z grozo gledal po množici. In ko so se mu roke povesile, sem ga videl v obraz. In spoznal sem v njem Baraba, razbojnika. Poznal sem ga dobro kakor vsakdo iz posadke. ... .... Nič se nisem čudil, da so ga prignali iz ječe, saj sem vedel, da je njegovo plačilo bila smrt in da so jo dolgo odlašali. Tedaj, glej! ko sem tako opazoval, so Nazarečana Jezusa pripeljali morilcu ob stran. Tam je stal pa besede ni spregovoril. Morebiti v vsej Judeji tako brezbožno in črno hudodelstvo se nikoli prej ni prišlo tako blizu najčistejši nedolžnosti. Tako sem mislil, ko sera oba gledal. Moj gospod Pilat je vzdignil roko za mir. Bilò je nekaj časa, preden se je lirum množice umaknil mrmranju, nekaj časa, preden so je pomirilo mrmranje. Pa se je takoj zopet dvignilo in raslo kakor grom, ko zamira, vendar Pilat ni spregovoril besede, dokler ni bilo vse tiho. »Katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim?« In ko sem gledal, se mi je zdelo, da je Baraba vedel, za kakšen namen so ga biili pripeljali. Iztrgal se je namreč straži, vrgal stran vezi, stegnil roke proti množici in prosil, naj ga rešijo — vsak praznik namreč Judom izpuste enega jetnika. Stal je kakor v areni žival za val>o, usta so se mu penila, z rokami je divje opletal in medtem rjovel proti množici. Oni se ni ganil. Čudovito mirno je stal in besede ni spregovoril. Videl je pa vendar vse. Nato je v nežnem usmiljenju oči obrnil proti hudodelcu. Tedaj je, glej! ropar nehal kričati, da sem se kar čudil, privzdignil svoj robati platneni plašč in si obrisal vófie svojih ust. Njegovo vedenje se je spremenilo, kakor da se je zgodil čudež. Nato si je, da so se vsi čudili, v sramoti zakril obraz pred usmiljenimi očmi njega, ob čigar strani je stal. Ponižno jo nagnil glavo, se pripognil in z vzdihom, podobnim kriku, poljubil rob Na žareča novega oblačila. Straža, prevzeta do presenečenja, se M ganila. Nazarečan. čeprav je bil zvezan, je stegnil roke in jih položil Barabi na glavo. Ustnice so se mu gibale, vendar pa nikomur ni bilo dano, da bi vedel besede, ki jih je govoril jetniku, klečočemu pri njegovih nogah. Prav to uro bi bilo, razen za duhovnika sodno zasliševanje nehalo, in Nazarečan bi bil oproščen ... Kajfu je molk pretrgal prvi. »Ti, moj gospod Pilat,« govoril je sko* Stran 4. je centrale. Za sedaj pa naročamo r?em sS-v venskim delavcem, naj pomagajo vzdrževati obla>tem red in disciplino. Vse svoje moči naj posvetijo v lahnem interesu in v interesu celotnega naroda za varstvo na^e skupne narodne imovine. Delavci! Obranite trezno preudarnost ter delavsko in narodno disciplinol — Za Jugoslovansko strokovno zvezo: Zumer Srečko. — Za Narodno strokovno zvezo: Ambroži? Jože. — Za Strokovno komisijo za Slovenijo: Jakomin Lovro. — Za Zvezo združenih delavcev: Langus Jože. d Mlinarski pomočniki, tudi starejši, naj se takoj javijo ljubljanskemu mestnemu pre-skrbovalnemu uradu v Mestnem domu. kjer bodo dobili takoj delo v mlinih, ki meljejo moko za prehrano ljubljanskega prebivalstva. dKadar koli preživljajo ljudje teike ča*e, se pojavi latinska zalega. Zato: pazite na tatove! d Zgodnja strela. Iz Polhovega gradca poročajo: Dne 7. aprila 10-41 popoldne ob pol 4 je udarila strela v znano podružnico sv. La-vrencija na Gori; už^ala sicer ni. pač pa je rastrellila vse šipe, 30 po šievilu Ln neiiaj rscJiOf4% čekovne imovine porabila vsa likvidna sredstva in predstavlja zgoraj navedeno kritje večji del srednje- in dolgoročne naložbe, ki so popolnoma sigurne, n se dajo le polagoma vnov-čiti. Zaradi prekinjenih zvez s centralo tudi ne more dobiti potrebnih dotacij za nemoteno nadaljevanje svojega poslovanja. Zalo bodo vsem lastnikom čekovnih računov po uredbi g. baila z dne 12. t. m. od 15. aprila l!i-ll dalje na razpolago samo vsa nova oil vštetega tega dne dalje izvršena vplačila, dočiin se ho stara čekovna imovina in vse hranilne vlo^e izplačevale po izplačilnem načrtu, ki se izdeluje in ga bo odobril g. lian, pri čemer se bo !o v prvi vrsti vpoštevale hranilne vloge in imovina social, no šibkejših in polrebnejših slojev. *j- V Ljubljani je umrl i>o kratki in h ml i Ko-lezni g. Stanko M i I a v e c. strojnik Jugoslovanske tiskarne. Pogreb se je vršil na velikonočni ponedeljek oh pol .r> |>oi>olr|ne z Žal nn iiv kopališče k Sv. Križu. Na n lesovi zadnii [»ti so tla spremili številni stanovski tovariši in zastopniki Jugoslovanske tiskarne, kar ie zgovoren dokaz, kako priljubljen je bil pokojni Stanko. ■•tisnjene znbé — >si nam dal. da lahko i/bc-'cmii. Izpusti n.iin torej legu-le Baraba.« Vse je bilo liho Nato je za menoj nekdo spregovoril. »Jezus, Jezu«! iz Nazareta. On je slepim rini vid, tudi meni. Nekdaj so me duhovniki in ste me tudi vi jxiznali kot slepega Bartimeja« Prav do lega trenutka nisem vedel, da je nekdanji slepec stal za menoj. »Poslušajte, vi ljudstvo!« se ie razlegel še neki drug glas. »Ta Jezus je bil moj gost, kruh je lomil z menoj, in vse, kar imam, vam lam, samo da ga izpustite.« Obrnil sein se, in glej! glas je bil Zahejev. ^e je sedel visoko gori na Ltiopčevem hrbtu. 'ledaj se je znova vnelo sramolenje in kričanje. Ves besen na te priče je Kajfa, poln srda vstal in zahteval, naj tem ljudem jezike zavežejo. Z nenavadnim mirom in z roko, stegnjeno proti jetniku, je Pilat rekel: »Zakaj tega Nazarečuua sovražiš? Ali nista iste krvi?« Nato je KajTa ie huje zakričal: »Proč z njim!« In iz vrže k Jeruzalema je krik pobral. Neki siv«brad mož je vzel kovan denar, nanj j>lju-nd m ga zavihtel v zrak. »Baraba!« je zakričal. »Izpusti nam Harobaf« »O A.šcr,« je zajavkala neka ženska, »kako le moreš to reč narediti? Ali oi ta Jezus oz»lra-tV0Je ko je ležala bolna na smrt?« Se enkrat je Pilat vzdignil roko za molk. se enkrat se je hrup polegel. »Kaj naj pa storim z Jezusom?« Prenehal ie in jetniku pogledal postrani — izpregovoril Kristusa?«0 ZuJepctal je ~ ,ki 8a imenujejo Tedaj sem med množico opazil nekoga ki «m ga imel za dnlovnika. Videl sem ga, da' je med ljudi dajal srebru denar. Zdaj je zavihtel roke-4' »Križaj pa'« je kričal na glas. in glej. ko se je obrnil, sem videl, da ni nihče drug kakor ta, ki je bil v delavnico prišel kot suženj: la. ki je sam sebe imenoval Maccdoncn. I i, ki jim je bil dai denar, so krik povzeli: »Križaj ga! Križaj ga!« »Kaj!« jc dejal Pilat, »vašega kralja naj križam?« »Vli nimamo kralja razen cesarja,« so kričali duhovniki. Mnogo se jih je obrnilo in ženskam, ki so hotele, da l>j jim izpustil Nazarečana. so devali roke na usta. Nalo se je zdelo, kakor da je ljudstvo kakor z enim glasom, podobnim rjovenju lačnih zveri, zatulilo: »1'roč z njim! Križaj ga!« In tla, se je zdelo, so se tresla j>od njih obnorclimi kriki. Bartiinej je še enkrat izpregovoril, pa še preden sem se zavedel, ga je suženj, ki se je imenoval Macedonca, usekal v obraz, da mu je kri pritekla iz ust. Potem sem ves razjarjen vohunu zgrabil in mu na roki tri kosti. Od bolečine je zakričal, in več ga nisem videl. !Nn1o so se mi oči ustavile na jmslavi Nazarečana. Njegove oči so se srečale z mojimi, m jaz sem čutil, da me je sraiu. po nisem vedel, zakaj. •i """k™1 j« b'1» »se mirno. Pilat je govoril. Obraz je imel bel. kakor da je udarjen z gobavostjo, glas mu je bil trd in tuj, tako da sem se na vso moč' čudil. Videl sem ga ?e bil, kako je na muke in smrt gledal brez drgeta. 'K8j hudega je storil?« ,.t. ?-i Kri'aj B«!« je množica znova zatulila. »Proč z njim!« Suženj je prinesel srebrn po«lnos, na niem K, Pi,ln< > ' "i» Potopil roke in Jih iirnil Molk je legel na množico. V! g'lcjTe!« C" , ln krT^° leBa PraviC'net>'n- Vzel je posodo z vodo in jo treščil na tla. Zdrobila se je v tisoč koscev. Trenutek je na zdrobljene kosce strmel, nato se pa znsnk.il in uuruvnost oilšcl v sodno dvorano. »Njegova kri naj pride na nas in nad irnše otroke!« In s temi besedami je to čudno ljudstvo nase klicalo prekletstvo. Zopet mi jc Pilat velel k sebi, in jaz Min moral ili v mesto, da storim, kar jc želel. Moj dnh je bil zavoljo tega Jezusa močno vznemirjen. šc enkrat sem se prašni, kakšne vrste človek le more on biti, rta ga vsi ljubijo, ali se ga boje? Njemu jxxlol>nega nisem »ikilar videl. In ko sem zopet prišel v pretorij, sem videl nekaj, kar ine je boli presenetilo, kakor ve, kar sem doslej videl. Nazarcčan je bil za roke privezan k stebru. Hrbet je imel gol. Videl sem, du so ga bičali. Jazon iz naše garnizije jc bič vrgel Prohn, nakar ga je Probus polirai in udaril z vso močjo Videl sem. kako *o pogumni možje olinoreli. kadar je Probus dr/nl bič. Ia pa ni dal «1 sebe nobenega krika, dasi so mu prsi piale z naglim in usmiljenja vrednim lili-panjem. In če bi ga ne bili držali jermeni, bi bil nn tla padel. Tedaj pa, glej, ko sem to gledal, se je Proba polastila velika groza, tuko da ga je vsa moč zapustila. Prenehal je. bič inu je padel iz rok, oči so se mu mračno bleščale. 1'ripognil se jc. da bi bič pobral in še huje udaril. Umazana kletev mu je padln z usten. Nozarečan se je obrnil in ga pogledal. In pred tem pogledom so se Proliove oči povesile. Obrnil se je in se splazil naza j, obraz mu je pok ril očivklen sram in strah. Nagovoril sem ga. odgovoril mi Pa ni. Kaj se je zgodilo, ne vem, samo to veni. da je bilit to zadnja kletev, ki sem jo ■Iii»' iz njegovih ust. »Dovolj!« je kriknil Licinij. »Nihče naj nnmj več ne |w>loži roke. ali t)a lvostc kriz oropali njegovega bremena.« Po misijonskem svetu V Durbani v Južni Afriki je veliko neurje napravilo ogromno Škodo pri tamkajšnji misijonski cerkvi, hiši in šoli. — Južnoafriške oblasti puste, čeprav je vojna, misijo-Inarje tuje narodnosti na njihovih mestih. — I,V Indiji so ustanovili jKatoliško zdravniško družbo« po zgledu Amerike. — Katoliški pa-I triurh v Iraku je postal član iraškega senata. [ Irak je samostojna država pod vplivom Anglije. Leži na ozemlju stare Rahilonije. Njeno ' bogastvo so pretrolejski vrelci, ki bi v sedanjih časih marsikateri državi prišli prav. Prebivalstvo je povečini niohamedansko. IV • leg razkolnih kristjanov biva v državi tudi i nekaj tisočev katoličanov. — V oktobru 1940 i bo blagoslovili v kitajskem Pekingu nov za- vod, katerega so frančiškanski misijonarji •zgradili za učenje kitajščine. Tudi naš slovenski misijonar g. Časi obiskuje ta zavod. — Salezijanski vzgojni zavodi so se zaradi vojnih razmer preselili iz Hongkonga v šan-gnj. — Tri petine Cunghinga, ki je sedež kitajske vlade, je v avgustu lani pogorelo zaradi japonskih napadov. Kakor po čudežu je karmeličanski samostan ostal skoraj nedotaknjen. — Na Kitajskem so se življenjske potrebščine zaradi vojne podražile za desetkratno ceno. — 81. decembra 1940 je padel kot žrtev kitajskih razbojnikov ameriški jezuitski misijonar p. Simons. — V Šanghaju je pred kratkim prejel sv. krst skupno z ženo in otroki kitajski zdravnik dr. Li Pai-hio. Kratke z vsega sveta V Grčiji jc prevzela nemške koristi Švedska, v Jugoslaviji pa Švica, poroča SDA. Popolna zatemnitev je zapovedana v okrajih Bratislava, Nilra, Gran, Tatra in na vsem vzhodnem Slovaškem, poroča nemški poroče-valski urad. Neodvisnost Sirije in Libanona je priznala Francija, se glasi ]>oročilo francoskega generala Deulza. Težišče bojev se je sedaj premaknilo z Zahoda na Vzhod, piše sovjetska »Rdeča zvezda«. 40 do 60 tisoč mož štejejo angleške čete, zbrane jugozahodno od Soluna, v območju Olimpa. Jugoslovansko poslaništvo v Ankari je sporočilo turški vladi, da v nemških napadih na Jugoslavijo sodelujejo tudi bolgarske čete, pravi Reuter. Končni cilj nemške ofenzive na Balkana je prodreti do Sueškega prekopa, hoče vedeti vojaški strokovnjak lista »Stockholm Tidnigen«. En milijon Grkov so izselili Grki iz vse Macedoni je, piše Reuler. Med Sovjnti in Japonsko je bil sklenjen 13. aprila dogovor, ki med drugim določa, da bo ostala ena država podpisnica nevtralna, če bi bila od katere koli države napadena druga država podpisnica. n Delo za zdravfe, — Opozarjamo javnost, da je nov časopis »Delo za zdravje«, ki je te dni izšel, nadaljevanje naših dosedanjih listov »Zdravje« in »Delo proti tuberkulozi«, katera sta prenehala izhajati. Vsi oni, ki ne bodo sicer prejeli lista na ogled, a bi radi postali naročniki, naj to sporoče upravi lista »Delo za zdravje«, Ljubljana, Aškerčeva cesta, v poslopju oddelka Higienskega zavoda za zdravstveno zaščito učencev. Letna naročnina je 30 din. blizu njega. Priča bo morala biti poloma, ki bo vsak čas prišel nadenj. In potlej —? Pogledal je preko skodelice tja čez na mlado dekle. Čudil se je, kar je tam videl. Obraz se je mlademu dekletu popolnoma spremenil. Ni bil več dolgočasen in ravnodušen. Z velikimi, pre-dirljivimi očmi je gledala uradnika in potlej — resnično, potlej ji je splaval pogled sein čez nanj in se zapičil vanj z onim napetim strahom, s katerim gledamo človeka, ki gre po vrvi čez globoko vodo. Prav jasno je videl, kakor na-ln e rja nanj vprašanje: >Kaj boš zdaj naredil?« Nobenega dvoma ni, da je spoznala, kakšen je položaj. Čudno I Kako je bilo to mogoče? Uganka) O enem je bil Dorival prepričan: Očividno ga ima tudi ona za onega sleparja, Sepca, in zdi se, da napeto pričakuje, kar mora priti —, Naj vstane? Ali naj srečanje z kriminalnim uradnikom preloži v garderobo? Misel se mu je zdela dobra. Potegne denarnico in s pogledi išče natakarja. V tem trenutku je zaropotal za njim stol in zaškripal pOd pod težkimi motkimi koraki. Vedel je, uradnik je vstal, je opazil, kaj Dorival namerava, in mn hoče zastaviti pot. Saj, težko roko je začutil na rami in glas mu je zašepetal v uho: »Sepec, kar lepo mirni bodite! Prijeli ste. Pojdite mirno zmenoj. Ne pomaga niči« Dorival je videl, tik pred očmi, da se je nad njim sklonil močno porudel nos. Zgrabila ga je divja jeza. Vsa togota in besnost, ki se je nabirala že tedne in tedne zaradi večnih zamenjav, se je sprostila v en sam krepak udarec s pestjo, ki je udaril uradnika po nosu. Maeuoko na obisku v Berlinu Smola barona Dorrvala Pa saj je vendar Se ona ostala I Čutil je, da bi ga rdečica oblila, Če hi sem čez pogledlaa. Niti z belim nI sem čez pogledala, kakor da se zanj fe zmeni ne. Čudno. Dorivalu je bilo čisto jasno, da ga je spoznala. Zapazil je, kako so se ji zasvetile črne oči, ko sta se z očmi srečala. Tedaj je hitro rekla očetu: »Rada bi bila bliže godbil« Pri tej priložnosti je prvič 6lišal njen glas. Bil je svetel, jasen glas. Prestrašil ga je zapovedovalen Rias. Konzul ni zinil niti besedice in je ugodil hčeri. Pa vendar je hotel srečen slučaj, da je sedela blizu njega. Na očeh se ji je videlo, ko se je ozirala po ljudeh, da se dolgočasi, nanj se pa le ni ozrla! Natakar se je postavil poleg Dorivalove mize. Dorival mu pomigne. »Ni bil gospod, ki je šel pravkar po stopnicah, konzul Rožič?« vpraša potihem »Je bi!, gospod,« mu odgovori. »Se vrne?« »Zgoraj ima konferenco. Morda pride pozneje po hčer. Večkrat tako napravi.« Natakar je moral iti drugam. Prišel je nov gost, mož s klafeto in plašču brez rokavov, v taki družbi nenavadna prikazen, ki jo je natakar postrani gledal. Dorival je takoj spoznal tajnega policista, ki mu zunaj očividno ni b'lo prijetno Sitno ie bilo. Mož v plašču je metal I oči na levo in desno, dal uslužnemu natakarju klobuk in plašč in sedel za mizico, ki je stala ponižno za stebiom, in se je je vsak izogibal. Dorival mu je obrnil hrbet, je pa Čutil, kako je mož zapičil oči vanj. Dorival potegne listnico, da bi imel legitimacijo pri rokah. Groinska strela, kje je pa karta? Prepričan je bil, da jo je vlaknil noter. Pričel jo je iskati. Pretaknil je vse kotičke v listnici. Ni je bilo. Tedaj 6e domisli, da jo je snoči vtaknil v frak, ko je šel v kraljevo opero v upanju, da 6pet vidi Ruto RožiČevol Hm — strašna zadregal Ce ga uradnik zdajle prime, vpričo tolikih ijudi, pred nosom lepe Rute, tedaj se ne sme prikazati nikjer več! Skušal se je pomiriti. Kar Ijavendan je brodil po skodelici in pogledoval p okriminalm-m uradniku, ki mu je sedel za hrbtom. Mož utegne vsak trenutek vstati, mu roko na ramo položiti in reči: »Sepec, zmenojl« Spomnil se je gnusne celice v veliki rdeči hiši na Aleksandrovem trgu ... Kar je mislil spočetka, da je velikanska sre-ča, da je dobrohoten Blučaj usode, mu je bilo zdaj neznansko silno, da sedi R»ln "ožičeva tako Nemški bombniki bo potopili v enem dnevu štiri angleške petrolejske ladje, poroča Reuter. Proiirodnja volne ▼ Nemčiji se je zaradi oblastvenih prizadevanj za napredek živino, reje podvojila. Italijanske čete ▼ afriški Libiji so vzele Angležem Tobruk in Bardijo. Med ujetniki je okoli 10000 mož, 6 angleških generalov in mnogo višjih častnikov. Nemška okl. krirarka »Admiral Seheer« deluje sedaj v Indijskem oceauu, poročajo Angleži. Nemci so zopet silovito napadli industrijsko mesto Coventry na Angleškem. 15 milijonov topolov, pozneje uporabnih za izdelovanje celuloze, bodo zasadili v Italiji. 6000 ton bombaža bo uvozila Madžarska iz Rusije. Hoiandska Indija je pretrgala diplomatske odnošaje z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Raivoj vojaškega položaja na Balkanu zasledujejo v merodajnih angleških krogih i zaskrbljenostjo, poročajo londonski dopisniki I švedskih listov. I Ostre ukrepe proti pristašem npornega generala de Gaullea je izdala fraucoska vlada. Noben Francoz med 17. in 40. letom starosti ne sme zapustiti Francije. • let je nepretrgoma spal» strojepiska Macug lir, ki je te dni umrla v ameriškem Chikagu. Švicarski listi pišejo, da je uspeh osiščnih sil zelo velik. Zopetno zavzetje Bardie je presenetilo vse kroge, kajti s tem so vsi načrti generala Wavela padli v morje. V Rimu zanikajo vest, da bi bili Srbi zavzeli Drač. (Stefani.) Madžari poročajo, da so zasedli jugoslovansko Baranjo in Bačko. Nakaznice na obutev so uvedli na Madžarskem. Angleške in grške čete skušajo napraviti fronto med Edeso in Katerino, ki leži v zalivu Thermaica. Ta črta zapira pot v Tesalijo, ki je srce Grčije, poroča tržaški »II Piccolo«. 14 jugoslovanskih diviiij je bilo doslej onesposobljenih za boj, sodijo v nemških vojaških krogih. Izredno hud vihar jc divjal na španski obali in močno poškodoval inesto Tarifa. | Španski listi (Stefani) pbširno poročajo 0 dogodkih na Balkanu in podčrtavajo samomor Jugoslavije, ki pomeni veliko zmago osi-ščne politike. Novo neodvisno Hrvatsko driavo Je prva priznala Madžarska. Varstvo angleških koristi na Madžarskem je prevzela Madžarska. V noči na 13. aprila je del nemške oklep. Tie divizije prodrl od zahoda do središča Belgrads. General Simovič je prišel v Atme in se pripravlja za odhod v Moskvo, poročajo iz Ankare. Zapozneli velikonočni pozdravi Fantje-vojaki iz Gorenja vasi nad ŠkofjoLoko: Mohocič Leopold, Martin vrh; Oblak Anton, Brbov-nica; Kržišnik Ignac, Sovodenj; Lavter Franc, Kerpnik; Ložar Franc, Stara Otelica; Cankar Janez, Brbovnica; Bureik Matevž, Stara Oselica; Klemenčič Alojzij, Koprivnik; V on čina Peter, La-niič; Podobnik Franc, Koprivnik; Lebar Janez, Prevolje; Urankar Tomai, Prevoje. — Belgrad: Slovenska vojaka Krafogel Anton in Murgelj Anton. Dogodek. Skladatelj Scarlatti je nekega večera zložil skladbo za orgle. Poleg njega je sedela na stolu mačka ia predla. Scarlatti ni mogel naprej, pa j« zamišljeno gledal svoje glasbilo. Nenadno se j« mačka dvignila, akočila je na klavir in ila počasi preko tipk. Pri tem so se oglasili c roki g—b—es— fi»—b—eia. Scarlatti je hitro pritaknil d io je tako naiet temo za ivojo znamenito mačjo fugo. Zemljevid Libije ki so jo zopet osvojile italijanske in nemške čete. Bliskoma se je zgodilo. Uradnik se je opo-tekel, prijel za stol, da bi ne padel, je pa potegnil stol za seboj in zaropotal po tleh. Natakarji so leteli skupaj. Dame so vreščale in klicale na pomoč. Godba je kar v sredi obmolknila. Drveli so sem in tja in niso vedeli, čemu. Bil je krik in vik in drenj. Zmešnjava je Dorivalu prišla kar prav, da se je labko umaknil. Posrečilo se mu je, da je prišel skozi razburjene ljudi, ne da hi. ga kdo zadrževal, do stopnic, ki so vodile v gornje prostore. Brez plašča, brez klobuka si ni upal na cesto. Domislil se je, da bo le najboljše, če pobegne v zgornje proslore. Kjer se stopnice prelomijo, je za hip obstal. Zbrati se mora, mora biti miren. Gre z roko preko čela. Kaj je storil? Uradnika, ki je bil v službi, je udaril, pobil. Ni mu bilo prav čisto jasno, kaj ga je potegnilo, da je tako nečloveško ravnal. Vedel je, da ga čaka za tak pregrešek stroga kazen. Lepa reči Samo zdaj ga naj nikar ne primejol Samo vpričo Rute naj ga nikar ne odpeljejo! Jutri — potlej gre lahko sam na policijo, prostovvljno. Dorival se Je umiril. Sel je po preprogi navzgor. Delal se je mirnega, kakor da se ni nič zgodilo. Nihče bi ne bil opazil, kako razburjen je bil še pred nekaj minutami. ' Na drugem koncu širokega hodnika, tam, kjer so bile sobe za konference, je bila garderoba. Tjakaj se je nameril. Ni si upal iti po svoj plašč in po svojo klobuk v garderobo poleg čajnice. Tam bi ga prepoznali in prijeli. Moral — moral si je plašč in klobuk izposoditi od kakega gospoda, ki tu zgoraj pri zaprtih vratih obravnava kupčijske zadeve! Kajpak, izposoditi si mora, ne da bi gospodar vedel. Kakor tat na suknje mora ravnati, predrzno in vešče. Le ne izbrati plašča, ki mu na vse zadnje ne bi bil prav, tudi takega ne, ki visi kar na prvi kljuki. Utegnilo bi vzbuditi sum. Izbral si je kožuh. Velik, udoben, dragocen kožuh. Takega si je dal priestin od zaspane»,garderoberke in ji zato stisnil petača v roko. V tem plašču je bil videti visok in debel, kar mu je bilo kar po volji. Tudi svetli klobuk, ki je bil pri plašču, mu je bil prav. Bil je čislo nov klobuk najnovejšega kroja. »Imajo, gnadlev gospod, tudi dežnik?« jte vprašala ženska, ki si od imenitnega gospoda ni niti upala zahtevati številke. »Ne!« je rekel Dorival, ki so mu gorela tla pod nogami; kajti vsak trenutek je utegnil skozi vrata priti pravi lastnik kožuha. Hotel je zunai takoj najeti kočijo, se peljati domov in od tam poslati po postreščku v hotel kožuh in klobuk. Visoko si je zavihal ovratnik in stopal umerjeno po stopnicah navzdol. Spodaj je godba spet igrala. Razburjenje se je poleglo. Ljudje so spet sedeli pri mizah. Samo spredaj, tam, kjer dajejo pojasnila, se je zbrala živahna gruča okrog stražnika. Sredi med njimi je stal kriminalni uradnik in si držal krvav robec na nosu. Zasliševali so služabništvo. Dorival je slišal, da je rekel natakar: »Natančno sem videl, da Je slepar stekel po stopnicah.« Ga bomo že dobililc pravi stražnik in si zapisuje. Ko stopi Dorival na cesto, se prikaže pred njim gosposki sluga v dolgem, obšitem plašču in z razpetim dežnikom. Mož ga pelje, kakor da je samo po sebi umevno, pod dežnikom do pripravljenega, zelo elegantnega avtomobila, odpre pred njim vrata — in — Dorival stopi vanj. Sluga zapre vrata za njim, se porine za volan, in že je avtomobil brzel. To vse se je zgodilo tako hitro, ne da bi sam ganil z mezincem, da je Dorival komaj, komaj zapopal. Pa mu je bilo kar prav, da je tako hitro zbežal iz hiše, kjer je zagrešil zločin. Toliko mu je bilo pa le jasno: sluga je spoznal gospodarjev kožuh in kajpak mislil, da tiči v njem tudi gospodar. Sicer pa je temačnost poznega popoldneva zakrila pomoto. »Papa, grozno zanimivo dogodivščino sem doživela,« zasliši Dorival poleg sebe svetel, tiat glasek in začuti, da se nek aroka zaupljivo poriva v njegovo roko. Zdaj šele zapazi Dorival, da v temnem avtu ne sedi sam. Poleg njega sedi mlado dekle. In po glasu je takoj spoznal, da je to dekle Ruta Ro-žičeva. Ubogi Dobival! Prisebnost, ki ga je v njegovo največjo začudenje doslej varala, je bila na tem, da ga zapusti. Torej si je kožuh in klobuk prilasti! od konzula Rožiča! V njegovem avtomobilu sedi t Poleg Rute, ki se prižema nanj ln lovi njegovo roko! Spočetka ni mogel prav nič odgovoriti. Kar je preveč, je preveč. Grlo mu je bilo kakor zadrgnjeno. Najmanjša besedica ga more, ga mora izdati. Voditelju v spomin (lz Ambrusa.) jv i cvetno nedeljo smo zaslišali žalostno novico- dr. Kulovcc je mrtev! Vciulur smo upuli, d« morda le ni resnica. Zal, da je. Kaj smo zgubili Vsi Slovenci, posebno pa mi Dolenjci? Svojega dobrega očeta, okrog katerega smo se tako radi zbirali, pri katerem smo vedno iskali tolažbe in pomoči. Njegovo srce je vedno mislilo na nas, tudi takrat, ko mi nismo mislili nanj. Kolikokrat, je prišlo pismo iz Belgrada: Napravite prdšnio za to ali za to, boste dobili. In dobili smo. Kolikokrat smo se' znanci in prijatelji sešli z vprašanjem »kje si bil«. Pri gospodu Kulovcu. Da, bridko nam je. Solze nam silijo v oči. Žalost nam stiska srca »b spominu nanj. Kakor pa nas je on vedno bodril in nam dajal poguma, tako tudi mi ne smemo obupa-vati. Bog je naš gospodar. On skrbi za najmanjšo stvarco svojega stvarstva in skrbi tudi za nas. Dopušča nam žalost, bridkost in trpljenje, da nas preizkuša. Če inn bomo zvesti, bo vse naše zlo v veselje spremenil. Za g. dr. Ko-iovca pa molimo in obranimo tako požrtvovalnemu voditelju hvaležen spomin. Stara poštenost (Zgled: Kako je Trentar prodajal kravo.) Trentarji so znani poštenjaki — ne samo bili, ampak gotovo tudi to. To bo brez dvoma potrdil njihov najboljši poznavalec pisatelj dr. Pregelj. — Pa naj povem zgodbico, kakor tem jo sliial. Lahko je resnična ali pa ne: v vsakem primeru je zgled, kakršnih je malo v današnjih dneh, — čeprav je samo prilika. ^ _ Stara korenina trentarska — poštenjak čfd pete do temena — je imel naprodaj kravo. (V tistih lepših časih se je dobila že kar iepa kravica za petdeset avstrijskih goldinarjev). — K temu Trentarju je prišel možakar — mesar bržčas ni bil — ter ga je vprašal, za koliko proda kravo. Trentar pa mu ni hotel kar tako povedati cene, marveč je hotel preizkusiti kupca. Zato ga je najprej on vprašal, koliko mu nudi r.a živinče. — Kupec mu ponudi šestdeset goldinarjev. »Ali ste zadovoljni?« potipa kupec. »Nakl« je bil kratek odgovor. Kupec primakne tri goldinarje. »No, aH daste kravo za tri in šest deset goldinarjev?« hoče vedeti kupec. »Nakl« odkima prodajalec. Kupec se popraska za ušesi ter ponudi šest in šestdeset goldinarjev. , »Nakl« se odreže Trentar. »Bes te plentaj!« se čudi kupec in da napravi kupčiji konec in ker mu je ugajalo živinče, ponudi sedemdeset goldinarjev. Pa niti ficka več. »Nak!« vztraja prodajalec tudi ob tej ponudbi. »?« _ se čudi kupec molče in z vprašujočim pogledom Mest« Si bea i k v Dalmaciji, ki Nato pa spregovori Trentar moško: »Tako, znajte, kravp je vredna osem in petdeset goldinarjev in za to ceno vam jo dam, pa nič več.« Ali je danes drugače? Je in ni. Naš kmet nudi danes živino v prodaj za pošteno ceno, za manj nego je vredna glede na rejo in trud, ki ga ima z njo. Pri kupčiji naš kmet nikoli ne pretirava. Toda manika mu tistih poštenih kupcev, kakršen je bil Trentar, najsi je bil samo v pripovedki ali v resnici. Danes mora prodajati kmet premnogokrat živino takim, ki tlačijo ceno navzdol, nikdar pa ne primaknejo kaj navzgor. Fr. K—n. Iz raznih krajev Nove orgle. Župnija Smartin v Tuhinju je obhajala na cvetno nedeljo 6. aprila slovesnost blagoslovitve novih orgel, ki jih je z znano spretnostjo mojstrsko izdelal g. Fr. Jenko, pri čemer je ohranil lepo staro omaro in še uporabne stare piščali. Blagoslov je ob asistenci petih duhovnikov opravil g. dekan in kanonik M. Rihar, poljubno razlago orgel pa je podal mekinjski župnik V. Cadež, katero razlago ie nazorno na or-glah sproti pojasnjeval g. pr. Fr. Ačko. Orgle, ki štejejo 17 registrov, docela napolnijo akustično cerkev, kakor je to Izpričal poskus tega dne. Z njimi je župnijska cerkev veliko pridobila, župnija pa je pokazala zgledno požrtvovalnost, saj se v teh izrednih časih s svojim župnikom in duhovnim svétnikom g. Janezom Opeko na čelu ui ustrašila stroškov 80.000 din, ki jih je domala že vse zbrala v ta namen. Seveda bi bilo veselje v župniji še mnogo večje, če bi ga ne bili kalili skrb in žalost glede na sedanje težke razmere. A vse to se bo s časom prebolelo, orgle pa bodo ost&lp Lutine nad Skofjo Loko. V noči od 12. do 13. aprila so nam podžagali in razžngali neznani bogoskrunci naš mogočni 14 m visoki cvliari-"Stičiii križ. Hudodelci ne bodo ušli božji kazni. Bo& šc vedno živi. — Mi j)a bomo postavili še lepši križ. Za dobro voljo Na rvetu je navada taka, da človek rad v nesreči plakat v trpljenju zvija se na tleh, a v sreči se drži na smeh. Življenja križi dan na dan, dovolj jih je za slednji stan. Prav malo vmes je jasnih dni za hahaha in hihihi. O, kaj bi bilo manj jokanja, če človek bi v nesreči pel in če bi srečo, kl je sanja, z globoko žalostjo objeli Kmetje, obdelajte vsako ped zemlje! s« ga te dni zasedle italijanske čete. Ni čudo, da se mu je zmeSalo V neko norišnico so pripeljali pacienta, ki je bil nenavadno miren in skoraj pameten. Zdravnik norišnico ga je vprašal, ali ve, zakaj ie prišel v to nesrečno hišo »Veste, gospod zdravnik,« je odgovoril pacient, »tega je krivo prev*;- zamotano sorodstvo. Oženil sem vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Nato je poročil moj oče hčerko moje žene S tem je postala moja žena tašča svojega tasta. Moja pastorka je postala moja taiča in moj oče moj zet. Moja mačeha je dobila sina, ki je torej moj polbrat. Toda on je tudi vnuk moje žene, torej sem jaz stari oče svojega popolbrata. Potem je tudi moja žena dobila sina Ta je postal torej svak mojega očeta in brat njegove žene. Moja pastorka je pa obenem tudi stara mati svojega brata, kajti on je vendar sin njenega pastorka. Ker sem jaz torej očim mojega očeta, je moj sin popolbrat mojega očeta, obenem pa tudi sin moje stare matere, ker je moja žena tinaha tvoje hčerke. Jaz tem očim svoje mačehe, moj oče in njegova žena tta moj pastorek in pastorka, moj oče ln moj sin tta brata, moja žena je moja stara mati, ker je mati moje tašče. Jaz tem nečak tvojega očeta in obenem tvoj lattni ded. ln zaradi vtega tega,« je zaključil bolnik, »sem prišel ob pamet« Zanimivosti narave Vsakomur je znano, da ptiči letajo, ribe plavajo in da se kače plazijo. Da pa je to lahko tudi drugače, vidimo na raznih primerih v naravi, od katerih jih bomo nekaj naitali. Ptiči kivi-kivi, ki Uvt na Novi Zelandiji, nimajo skoraj nič pcrutnic. Zaradi tega so mu pri-rodopisci dali ime »Aptery«, kar bi se reklo po naše »brez kril«. Je nekoliko večji od našega petelina. Ker nima kril, ne more leteti po zraku, zato pa zna silno hitro teči po tleh. V azijskih vodah živi riba po imenu »Anbus Scandens«, ki ima zelo čudne navade. Kadar te zaradi vročine posuši voda, v kateri je do zdaj živela, zleze na breg in potuje po deželi, dokler ne naleti na drugo vodo. V glavi ima labirintne celice, v katerih noti t teboj precej vode, ki varuje njene škrge pred osužitvijo. Riba more živeti teden dni brez vode. Ribo, ki pleza po drevesih,' poznajo na otokih malajskega arhipela. Ta riba, ki so ji dali ime »Periopthalmus Schlössen«, pleza na drevesa in lovi na njih žuželke Pri plezanju si pomaga z dvema zadnjima plavutima, ki jih uporablja kakor noge in si z njuno pomočjo izredno hitro pomaga kvišku. V kraljestvu flore najdemo rastline, o katerih si znanost ni na jasnem, ali bi jih smatrala za živali ali za rastline. V tej skupini je posebno zanimiva tako imenovana »pokašljujoča roža«, ki raste v tropskih deželah. Če pade na liste te rastline prah, potem ga rastlina s tvojimi dihalnimi organi odpihne v zrak. Pri tem je sliSati zvoke, ki so podobni zamolklemu pokašljevanju. Kiti in vojna Kitovo in ribje loje je v vojni izredno velikega pomena, lz njega izdelujejo mil«) in margarin (ponarejeno presno maslò) in še glicerin in razstreliva. Anglija je v bivši svetovni vojni samo do leta 1917. predelala 660 milijonov litrov ribjega olja, ki ga je dobivala iz Skandinavije. Medtem ko se lov na kite na leto ni skoraj nič spremenil od leta 1690. do 1920. in je bilo v vseh 300 letih na-lovljenih povprečno po 3000 kitov, so «amo letà 1937-38 polovili 54.664 kitov, iz katerih so stonili 615.000 ton olja. Tudi to jesen pojdejo kito-lovci tpet na lov Toda angleški strokovnjak dir. Murphy je dognal, da se bo moral lov na kite, č2iviodr. Ante Pavelič, živela nemška vojska!« Med vojaštvom je nastala zmeda- V hipu se je bliskovito po Zagrebu razširila novica, da so nemški tanki že v Zagrebu. Hrvatski vojaki so pometali od sebe šajkafe ter se za čeli krasiti s hrvatskimi zastavami. Srbi pa še niso razumeli zgodovinskih dogodkov ter so z naperjenimi puškami krotili hrvatske vojake. Temu je napravil konec neki general, ki je z močnim glasom zaklical: »Živela neod vi sna hrvatska država!« Začelo se je klicanje. Tistih trenutkov, ki so jih doživljali hrvatski vojaki, gotovo nihče ne bo več pozabil. Srbi so bili v hipu razoro-ženi, hrvatski vojaki, poklicani in kadrovci, pa so hiteli v mesto. Na ulicah je navdušeno meščanstvo klicalo hivatski vojski, poglavni-ku dr. Paveliču ter poveljniku oborožene sile generalu Slavku Kvaterniku ... So dolgo v noč so se pomikali po mestu sprevodi hrvatskih vojakov, ki so končno doživeli pričakovano svobodno hrvatsko državo.« Kaj pridobivamo iz nafte Nafta je gosto tekoča rjava tekočina ter predstavlja zmes trdih snovi in plinov. Glede njenega nastanka so različna mnenja, ki niso prepričevalna. Eni pravijo, da je nastala nafta iz poginulih živali in rastlin, ki jih je zagrnila zemlja vsled svojih nenadnih sprememb pred več tisočletji. Zaradi visoke vročine v zemlji ter silnega pritiska se živali in rastline niso mogle razkrajati, ampak so se spremenile v nafto. Drugi so mnenja, da je nastala nafta iz karbida. Ležišča nafte so glolioko v zemlji, najgloblje ležišče leži 4500 metrov pod zemeljsko površino. Bogata so ležišča v Ameriki. Ni pa nafta povsod enaka. Po njeni sestavi delimo nafto v dve vrsti. Prva vrsta je bogata na nafteninu ter daje največ težkih cilindarskih olj za mazanje strojev, zato pa vsebuje manj bencina in petroleja. Ležišča te vrste nafte so v Ameriki, Argentiniji in Rusiji. Znano je posebno ame-rikansko olje, ki daje dobro cilindersko olje, ki se tali šele pri 350" C. Zato so taka olja dobra za lokomotive. Druga vrsta je bogata na parafinu ter daje več bencina, petroleja in parafina, pa manj olja za mazanje. Ležišča te vrste nafte so v Iraku, Pensylvaniji, Galiciji in Romuniji. Predelava (destilacija) nafte se vrši v velikih tovarnah-rafinerijah, v glavnem na ta način, da se pregreva v zaprtih kotlih. Vsled vročine se izločujejo najprej lahko zapaljivi plini, ki se zbirajo v posebnih posodah. Predelava se vrši v štirih stopnjah. Najprej se pregreje nafta na 150» C. Kot prvi pridelek je surovi bencin. Ta seveda ni takoj uporabljiv, ampak se mora še posebej prečistiti. Tako dobljeni bencin se spet zase pregreva in sicer najprej do 40« C. Najprej se izloči lahko upaljiv bencin, ki se rabi v zdravilstvu pa tudi za čiščenje madežev. Pri vročini od 40 do 70» C se izloča gazolin, ki hitro izhlapeva. Kmetje, obdelajte vsaho ped zemlje! Uporablja se za razredčenje maziva ln olja. Pri vročini od 70 do 110» C se izloča lahki bencin, ki se rad vname. Rabi se za pogon zrakoplovov in za fine avtomobile. Od 110 do lEHPC je težki bencin. Rabi se za težke tovorne avtomobile, pri izdelavi lakov in barv ter za čiščenje strojev. Pri segrevanju nafte od 150 do 300* C se izloča surovi petrolej. Na ta način dobljeni petrolej je potrebno še posebej očistiti. Če je petrolej dobro prečiščen, gori z belim plamenom, drugače gori z modrim plamenom. Ce ni dobro obiščen, lahko eksplodirala v svetilki. Pri segrevanju nafte nad 300 stopinj C se pridobijo težka olja. Ta se dele na plinsko olje in olje za mazanje. Plinsko olje je rjave barve. Uporablja se kot pogonsko sredstvo za dizelmotorje in za pridobivanje svetilnega plina. Pri pridobivanju svetilnega plina se plinsko olje razdeli na plin, katran in koks. Svetilni plin se uporablja za razsvetljavo železniških vagonov. Olja za mazanja so različna, ena so gosto tekoča, druga so finejša. Iz ostanka nafte se pridobivajo še razna olja za mazanje: vazelinsko olje, ki ga uporabljajo pri sestavi le topilnih maž in za mazanje pisalnih strojev. Nato se dobi olje za predilniške stroje. Strojno olje za razne stroje, cilindersko olje za mazanje lokomotiv. Parafin je končni proizvod nafte. Ločimo pa mehki parafin, ki se tali že pri 30« C. Uporablja se pri izdelavi kož in usnja, pri izdelavi papirja, vžigalic itd. Tudi parafin se topi pri 60° C ter se iz njega izdelujejo sveče. Vazelin se pridobiva pri prečiščenju petroleja. Uporablja se v zdravilstvu, pri mazanju strojev itd. To so najvažnejši proizvodi nafte. Kakšen pomen imajo baš v sedanjem času, ni potrebno posebej naglašati. Zato tudi ni čudno, da se človeštvo bori za »tekoče« zlato. Koliko žrtev je že zahtevala nafta, je težko oceniti. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 6'—. Naročniki »Domoljuba« plavajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelka ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Pristojbina za male oglate te piatale naprej. Iščem 2 konja vo« In komat. • Črna kobila Ima na levi prednji nogi žig itev. 761, na glavi belo liso, na desnem stegnu zašito rano od udarca: konj »Fufcs« Ima na levi prednji nogi žig st. 763, na levi zadnji nogi pa te za-raSCen vre* ; vox Ima na zadnjem delu Vigano znamenje FR; komat Je za težko v.cž-njo. — Kdor ml prižene konja nazaj, mu Izplačam za vsakega konja po 600 din nagrade. — Rode Franc, mesar, Dev. Mar. v Polju. . Kmečko dekle pošteno tn pridno. In hlapca, vojaščine prostega, sprejme Grad Franc, Zg. Kafielj, D. Mar. v Polju. Konje za klanje kupuje Pufinlk Rudolf, Sv. Petra nasip St. 2«, konjska mesnica prt Zmajskem mostu. Poizvedba za konje Jakob Dimnik, posestnik, Dev. Marija v Polju St. 7, plačam do-tlčnemu, kateri sporo-<21 zanesljivo nahajališče mojih konj, za konja po 1000 din. črn konj, na čelu malo bele dlake, posiljen vlncelnlh, vžgana Številka 3707 na kopitu. Zelen »Slmol« konj, nekoliko tole-rast, bel rep, griva malo mešana, lipicanec, prednje noge cela podkev, vžgana Stev. 3708 na kopitu. Figt in brinje u iganjekuho Ima o« zalogi tvrdka • Ivats Jelačln. LJubljana — Aškerčeva cesta 1 _ telefon i»-»T. Dobra krava s teletom naprodaj. Dimnik, gostilna »Pri Jančetu«, Dev. Mar. v Polju I. Mlatilnice dobro ohranjeno, na motorni pogon, kupim. Žagar Jože. Blelvrh, p. Višnja gora. Dobro seno Imam naprodaj. • Ana Prebil, Dobrova it pri Ljubljani. Pozor! NJtvm v Izmeri U.SOO m', sedaj zagnojena, ■ e odda takoj v najem. Leži ob Linhartovi ulici, tik sušilnice rlža. Pojasnila pri A. Jenku. Gosposvetska cesta «t. 7 od 10—11. Kdor ve kaj o kobili rujave barve, belo-grlvkl, 166 cm visoki, z žigom na kopitu fit. 668, naj Javi občini Dobrunje pri LJubljani. Strofike dobi povrnjene. Prodam zaradi smrti moža vse čevljarsko orodje ter dva Btroja. — Angela Dolinar, Pufital fit. 40, ökofja Loka. Vola sivorumene barve, fit. 1-3, podkovanega. Ima v oskrbi Setlna, Spod. Gameljne pri LJubljani. Lastnik naj pride ponj. JADLIN • Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 30-—, po pošti din 42—, 2 zavitka po pošti din 78-—. 3 zavitki po pošti din 110.—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik Prvi električni telefon ni izumil Američan Ale-tander Graham Bell, ampak leta 1861 nemški inženir Philip Reil. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarnl v Ljubljani Äli^cii^Ta "u p ra ?a ^oX^-oXi ™ '» apre Jem« uredništvo" dr Greeoril P e M a k - ifJS.il 7Var.aču"aJ" .P» posebnem ceniku. - Telefon oredni 1» ureeorii Pečjak. - Urednikt foze K oš i ček. - Za jugoslovansko tiskarno: j >. . „ »Domoljuba, naročnino, Inserate uredništva in uprave: 40-04. Izdajatelji -----Jože Kramarič.