SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 2-— Vz leta K 4'— celo leto K 8’— za inozemstvo:	„	„ 2*50	*	* 5'—	„	„10-—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 15.
Velika nesreča na Stolu. :: Prof. dr. Cerk mrtev.
1.	Razgled na Kočno, Grintavee, Dolgihrbet, Skuto. Turisti 'so pri počitku (X dr. Cerk, Mihler in Tavčar.
2.	Ponesrečeni prof. dr. Cerk kot častnik. 3. Hrib, kjer je ponesrečil dr. Cerk. Po fotografiji, ki jo je napravil ponesrečeni profesor sam lani po letu. 4. Dijak Kunc, kateremu je vrgel dr. Cerk svoj cepin, da
se je rešil.
Gorje mu, kdor ljubi !
Črtica iz življenja na Jutrovem. Spisal F. S. Šegula.
(Konec.)
Moćni udarci na vrata . . . o groza ! to so udarci gospodarjeve roke. Kakor podlasica zgine starka in je zopet tu !.. . Gospodar udarja od zunaj ... le dve minuti sta minuli . . . njemu se zdita cela večnost !
„Odpuščanje, o moj gospodar, odpuščanje!“ stoka Fàtima. „Zapahe sem zavarovala, potem zadremala. Rekel si, da prideš še le jutri, da prenočiš na obisku pri svojem bolnem bratu Aaronu . . .“
„Moj brat Aaron je že iz postelje in zdrav . . .“ hlasta gospodar. „Fatine, kje je moja žena?“
„Da!“
„Katere vzroke imaš?“
Enakomerno iz navade prebere pisar Velikega duhovna obtožbo: „Možki vtihotapil se je v dom Elifaza iz Anatota, prebil tam čez tri ure. Zena Elifazova mu je omogočila pobeg. Dve priči, Monabat in Ebal sta ga videli preskočiti zid“.
Veliki duhoven: „Kaj pravi postava našega naroda?“
Pisar razgrne pentatevh (petero bukev Mojzesovih) in bere zopet enakomerno : „Devteronomij (5. Mos. 24, 1): Mož napiše prešestnici pismo ločitve! in Levitikus (3. Mos. 22, 22) : Prešestnica se kamnja, da se izbriše nesnaga v Izraelu!“
Nato reče Veliki duhoven : „Zena, od-krij se ! Elifaz, povej ji v obraz, da jo za-vržeš!“ vzame ženitbeno pogodbo, jo raz-
Sulamit bi rada pobegnila, pa kam?... povsod ostri pogledi . . . povsod rablji naokrog.
„Kamnjajte!“ zavpije hreščeč moški glas iz množice, in že jo zadene težka skala v hrbet, da pade z obrazom na zemljo. Šejk Benjamin se skloni k nji. Težek kamen ga zadene v glavo. Kamenje leti na nju od vseh strani. Le nekaj trenotkov še in — dopolnjeno je!
Minulo je od teh dob 2000 let. Judovski tempel je razdejan, Turki so zazidali „zlata vrata“. Strmina pod njimi zunaj je obsejana s staro-judovskimi grobovi in spomeniki, med katerimi se vidita dva nad pol metra visoka kamenita stebra, svetlikajoča se od neprestanega drganja. Ni nobenega napisa, ali v ljudstvu se je ohranil živ spomin na dvoje nesrečnih mladih ljudi. In še dandanes, ko mati moži svojo hčer, jo ob tihem večeru sem pelja in ji razloži zgodovino lepe Sulamit in šejka Benjamina, češ: „Gorjé njim, ki ljubijo ! Naš delež je: Odrekati si, prenašati in trpeti! Tako veleva bog naših očetov!“
Ko zažare kresovi.. .
Spisal Karl Klings. — Prevel Starogorski.
„Ako hočete delati — pet mark*) na teden.
„Rad,“ odvrne pomočnik, ki se je pravkar predstavil mojstru, in odloži prtljago. Za trenotek potem je že stal pred naklom, opasan z usnjatim prepasnikom in kladivom v roki.
Mojster je še pregledoval izpričevala, enkrat, dvakrat, nato je stopil k pomočniku in ga gledal. Široka pleča, močne roke, kakor iz jekla, pošten pogled modrih oči. ki so gledale nekako sanjavo, vendar odkritosrčno brez hlimbe.
„Vse je v redu in dobro — izpričevala — celo dobra,“ je izpregovoril končno. „Ali to potovanje, to mnogo potovanje!“ „Ne morem drugače, mojster!“ „Verjamem, verjamem. Vendar vsakokrat ob istem času, leto za letom, skoraj natanko ob dnevu — to je čudovito!“ „Da, natanko ob dnevu, mojster,“ odvrne pomočnik odkritosrčno. „Ko zažare kresovi na brdih in bregovih, tedaj me prime vedno ... Ko vzcvetejo cvetlice na polju, tedaj zavre v mojih žilah, da ne morem dalje strpeti v delavnici. Držaj kladiva me peče in kovaški meh me odpiše na cesto in tedaj potujem kakor pijan, od vasi do vasi, brez miru, brez počitka — dokler ne porumeni listje jeseni. Tedaj se ohladi počasi tudi moja kri. Zahrepenim po delu, po naklu in kladivu. A jaz ne morem za to, mojster.“
„Marsikaterega pomočnika sem že imel, tudi čudovite ljudi od tu in tam,“ de mojster, „ali kakor si ti, še mi ni prišel pred oči. Videti je to, kakor nekaka bolezen, nekaka strast .. .
„In najbrže bo tudi bolezen.“
„Tako! In kje tiči? Ali v glavi ali dalje doli, v prsih?“
„V glavi ne.“
„Izogibaš se mi z odgovorom, Fran.“ Mojster je djal svojo roko na ramo mladeniča in ga gledal v oči.
„Povej mi, kaj je? Ako je bolezen v srcu, je nekdo povod. Zenska?
Pomočnik je iskal izgovora. Zaupljiv pogled mojstrov in sočutje, ki je ležalo v toplih njegovih besedah, sta ga premagala.
„Da, ženska . . . dekle“ — je odvrnil in zardel.	(Konec prih.)
*) 1 marka je 1 K 20 vin, našega denarja,
Zajtrk po prvem svetem obhajilu v sirotišnici.
„Tam !“
Elifaz stopi nekaj korakov naprej. Dasi je že mrak, še dobro razločuje v ozadju vrta z rožami obraščeno utico, iz katere prihiti mlad mož in preskoči zid na ulico.
Kakor boječ pes je preskočil visoko ozidje svobodni sin Arabije — šejk Benjamin.
Gorje mu, ki ljubi!
Ob vhodu utice se prikaže Sulamit.
„Nesramnica!“ zavpije Elifaz. In kakor velik hrast prej zaječi, ko se podžagan zvrne na zemljo, tako je zastokal Elifaz: „Izdan! Izdan!“ ter se zgrudil na leseno vrtno klop.
5. Kazen.
Dasi ni sabat, je ogromno dvorišče Salamonovega templja polno. Veliki duhoven s celo svojo sijajno asistenco stoji pod visokim obokom Zlatih vrat, obrnjen proti izhodu. Pred njim stojita mož in žena v zavoju. Obred se začne.
„Elifaz iz Anatota, ali še želiš ločitev zakona s to svojo ženo?“
trga na štiri kose in vrže na vse štiri vetre. Obred je končan. Veliki duhoven odide s svojo asistenco.
Sulamit se vrže k nogam svojega moža: „Usmiljenje, o moj gospodar, usmiljenje! Šem še tako mlada!“
Medtem se je preril skozi množico mlad beduin ves poten in zaprašen :
„O Elifaz, nehaj! Ona je nedolžna ! — O ljudstvo, poslušaj glas sinu šejka liderima Dobrotljivega, ki nikdar ni oskrunil svojih ustnic z lažjo. Sulamit je rejenka mojega očeta, tovarišica nedolžnih mojih let. Oče me je poslal na potovanje, ona je odšla v Jerusalem za možem. Prišel sem ji bil povedat zadnje slovo. Ona je moja sestra, jaz njen brat. Rekel sem ji z Bogom in se ne povrnem nikdar več v Jerusalem ...“
Prepozno, prepozno ! Naglo stisne Elifaz v roke svoji ženi pismeno razdružitev in odide, ker že nastopa ljudstvo kot izvrševalec prastarih svojih običajev.
„Prešestnica je, imamo priče!“ zakliče nekdo.
Dr. Cerkova rodbina: X t ponesrečeni prof. dr. Cerk, njegov oče, mati, sestri in brat (ki je že umrl kot sedmošolec) fotografiral ponesrečeni prof. dr. Cerk sam.
Črtajočemu občinstvu!
i.
Opozarjamo na razpis nagrad, ki smo ga priobčili v velikonočni številki ter prosimo čini bolj obilne udeležbe. Dobili smo te dni že obilo prijav ter pripomnimo, da pošljemo nakaznico (srečko) za dobitke šele tedaj, ko vplačal novopridobljeni naročnik naročnino, a ne prej. Ne zadostuje torej, če naznanite ime novega naročnika, temveč se mora ta v resnici tudi naročiti na list, t. j. plačati vsa.j nekaj naročnine. Vseeno pa je ali se naroče na „Slov. I/ustr. Tednik“ naravnost pri upravništvu v Ljubljani ali pa pri katerem našem poverjeniku.
Ker gotovi ljudje zopet širijo vesti, da bo „Slov. Ilustr. Tednik“ propadel, izjavljamo s tem, da so vse te vesti neresnične in popolnoma zlagane ter le pobožne želje istih, ki so od početka že rovali zoper „Slov. Ilustr. Tednik“. „Slov. Ilustr. Tednik“ izhaja že v 5000 izvodih in inseratov ima tudi, kar lahko vsak vidi, mnogo in sicer čedalje več, tako da je „Slov.Ilustr.Tednik“ popolnoma aktiven. Seve se je imel lansko leto in se še ima boriti z velikimi težavami, kajti ni majhna reč ustvariti podjetje in ga pri naših razdivjanih strankarsko šovinističnih razmerah povzdigniti na tako stopinjo ko1 je „Slov. Ilustr. Tednik“.
Mi bomo pa stopali naprej po začrtani poti ne glede na levo ali desno', dosedanji lepi uspehi so nam svedok, da smo na pravem potu.
Velika nesreča v slovenskih planinah. Izredno lepo pomladansko vreme v začetku aprila je zvabilo profesorja dr. Cerka, da je v spremstvu 7 dijakov poletel na planine. Odpeljali so se v torek zvečer 2. t. m. z gorenjskim vlakom v Žerovnico, da nastopijo v normalnih časih sicer krasno, v tem pomladanskem času pa skrajno nevarno gorsko pot proti vrhu Stola, ki je 2233 metrov visok. Dasi so dr. Cerku odsvetovali to nevarno pot, vendar ni omahoval in se ustrašil. Preveč
mamljivo so ga vabile planine k sebi, odsevajoče v pomladanskem solncu, odete v sneženo nevestino obleko, lesketajoče kakor biseri. Čeravno je bilo zadnje čase slišati o nesrečah, ki so neusmiljeno pograbile hribolazce na Snežniku pri Dunaju, se ni splašil. Opremljeni z vsem potrebnim in oboroženi z vsemi sredstvi proti najhujšim neprilikam so se napotili na pot zvečer, da se ognejo plazovom. Ob krasnem luninem svitu je bila pot lepa, sneg zmrznjen in tako se ni bilo bati plazov, ki nastanejo, če se taja led in sneg.
^ Ko dospejo na strmo rebro, je na gladkem ledu spodrsnilo dijaku Kuncu, ki je letel na to kakih 300 m daleč. Priletel je v kup snega, kjer se je zaril do pasu in je začutil obenem tudi bolečino v členku v nogi. Profesor dr. Cerk mu j e'vrgel cepin, češ reši se z njim. Kmalu na hf je
spodrsnilo tudi profesorju, ki je zletel po strmem bregu navzdol.
Ostali dijaki so bili vsi obupani, utrujeni in prezebli. Učitelj Kunaver jih je bodril ter jih slednjič, ko so omagali, spravil drugega za drugim v planinsko kočo. Dijak Kunc je priplezal med tem do koče ter se tako rešil. Učitelj Kunaver je šel iskat potem prof. dr. Cerka, ker ga pa ni našel, je šel v dolino po pomoč in je tudi v Ljubljano brzojavil o nesreči.
Profesorja dr. Cerka so potem našli ob neki skali mrtvega z razbito glavo ter ga spravili v mrtvašnico v Žirovnici.
Na veliki četrtek je prispela v Ljubljano brzojavka, da se je dr. Cerk ponesrečil in da je dijakom pomoč nujna. Takoj se je podala na pot rešilna akcija „Slov. planinskega društva“, katero je vodil predsednik g. dr. Tominšek. Obenem je poslalo poveljstvo 27. gorskega polka rešilno ekspedicijo s 4 častniki in 16 vojaki. Težka in naporna je bila pot v goro. Tam, kjer je nehal gozd, je bil sneg tak, kakor steklo.
Na veliki petek ob pol 6. zjutraj je prišla rešilna ekspedicija na goro. Častnik, ki je vodil prvo partijo, je stopil prvi v kočo — oznanjevalec rešitve. Dijaki so bili kar iz sebe veselja.
Šele zdaj si je bilo mogoče napraviti sliko o strašni nevarnosti, v kateri so se nahajali dijaki. Njih rešitelj Je hrabri višji učitelj gospod Kunaver. „Če bi ne bilo Kunaverja, bi bili danes vsi na parah“, pravijo dijaki. Izmučeni, premrazeni so dijaki v viharju že popolnoma omagali. Vihar jim je vzel pelerine, izgubili so cepine in dereze in niso si znali pomagati. Obupani so se vrgli v sneg in si želeli smrti. Gospod Kunaver jih je enega za drugim reševal. S čudovito prisotnostjo duha in z železno eneržijo jih je spravljal v kočo. Zlepa in zgrda jih je spravljal naprej, kajti bili so popolnoma obupani in brez moči. Izmed sedmih dijakov sta samo dva nepoškodovana. Najhujše je poškodovan 14-1 etni Zdenko Kunc. Ta je bil, gredoč na goro, padel in zdrknil nizdol takrat, kakor profesor dr. Cerk. Pri tem si je zlomil nogo v členku. S pomočjo cepina, ki mu ga je dal profesor Cerk, si je fantič pomagal. Z zlomljeno nogo se je plazil tri ure v viharju čez sneg in led proti koči. Drugi poškodovanec je Fran Bizovičar. Na
25 letnica „Slovenskega bralnega društva“ v Železnikih : Slavnostni govor gdč. Milke Košmeljive,
desni roki je silno otekel in ves crn. Zadobit je najhujšo zmrzlino, toda roke ne bo izgubil. Drugi dijaki imajo različne vdrti ne in manjše poškodbe, dva nista nič poškodovana.
Proti 1. popoldne so rešitelji in rešeni dijaki dospeli v Žirovnico. Starši so s strahom in drhtečim hrepenenjem pričakovali vrnitve rešilne ekspedicije, ki jim vrne otroke. Ginljivi prizori ob svidenju se ne dado popisati. V mrtvašnici pa je ležal mož, ki je vodil dijake na izlet in poplačal to s svojim mladim življenjem.
Prof. dr. Cerka so potem prepeljali v Ljubljano, kjer so ga dne 7. t. m. slovesno pokopali. Sprevoda se je udeležilo 7 do 8 tisoč ljudi, ki so blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
Opomba : Več slik o tej nesreči kot : rešilna ekspedicija na Stolu, rešeni dijaki, koča na Stolu, fo-tografičen posnetek mesta, kjer je prof. dr. Cerk ponesrečil i. dr priobčimo prihodnjič.
Profesor dr. Cerk. On, ki je toliko ljubil slovenske planine, je postal njih žrtev. Ta mladi mož, ki je toliko obetal, ki ga je vsak rad imel, kdor ga je poznal in vsakdo spoštoval zaradi njegove jeklene volje, značajnosti in odkritosrčnosti, je postal žrtev gorskih demonov. Kako se je zgodilo, da je dr. Cerk ponesrečil, ne vedo povedati dijaki. Skoro istočasno sta profesor Cerk in dijak Kunc padla in zdrknila nizdol. Videč svojega učenca v smrtni nevarnosti, mu je vrgel svoj cepin. Zadnje besede, ki jih je slišal Zdenko Kunc iz ust profesorja dr. Cerka so bile: „Tu imaš cepin — reši se!“ Kunc ne ve potem nič več, kako je profesor Cerk izginil. Usodno noč je na Stolu razsajal silovit vihar. Vihar, ki je drugod, posebno na Ogrskem, Galiciji, Angliji, Škotskem in Irskem divjal po dolinah, so čutile naše gore. Bile so bele, vabljive in videti povsem mirne. Toda ta jasnost gor je bila posledica silnih vetrov, ki so veli čez gorske grebene.
Profesor dr. Cerk se je rodil 24. novembra 1881 v Cerkovski vasi pri Logatcu. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in Novem mestu in leta 1901 z dobrim uspehom napravil zrelostni izpit. Nato se je podal na vseučilišče na Dunaj, kjer se je posvetil učenju zemljepisja in zgodovine. Prekinil je učenje, ko je bil vzet k vojakom, kjer je postal po enoletnem službovanju rezervni častnik. Leta 1907 je napravil državni izpit za pouk na srednjih šolah in poleg tega še postal doktor mo-
droslovja. Po poskusnem letu na I. državni gimnaziji v Ljubljani je poučeval od leta 1908 do 1910 na dekliškem liceju in eno leto na učiteljišču in od septembra 1911 na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Bil je zelo priljubljen med dijaki in dijakinjami.
Njegovo delovanje pa ni omejeno samo na šolo, nego zelo delaven je bil tudi izven šole.
Ko se je pričelo novo gibanje v Muzejskem društvu v Ljubljani, je bil voljen v odbor, kjer je požrtvovalno deloval kot tajnik. Posvetil je tudi vse svoje moči novoustanovljenemu društvu za preiskavanje jam na Kranjskem. Imel je lansko leto predavanje o svojih raziskavanjih, ki jih je pojasnjeval s fotografičnimi slikami. Pripravljal je znanstveni seznam vseh kraških jam, ki pa je žalibog ostal neizdelan.
Bil je strasten planinec in napravil števila nevarnih tur. Imel je v Akademiji predavanje o naših planinah pozimi. In tragično je, da je ravno v naših gorah, ki jih je toliko ljubil, izgubil svoje mlado življenje. N. v m. p.
Slovenci v Ameriki. Danes prinašamo spomenik 35 Slovencev, ki so se ponesre-
čili pri razstrelbi v premogokopu dne dl. januarja 1910 v Trinedad Colo, Primero v Ameriki. 35 žrtev je zahtevala tuja zemlja, Slovencev, ki so šli iz domovine iskat kruha v tujino. Na spomeniku, ki so ga postavili tamošnji Slovenci svojim rojakom-bratom stoji napis : „V gomili tej počiva rojak in član Jugoslovanske Jednote6.“ Umrl 31. januarja 1910 v Primero Colo, Alojzij Lanišek.
Pomorila, spravila nas je v zemljo smrt, skoraj prideš tudi ti v božji vrt.
Na straneh spomenika so pa napisi v spomin drugim ponesrečencem.
Nebotičniki v Ameriki. Velikanske hiše zidajo po mestih v Ameriki, uprav amerikanske. Pravijo jim nebotičniki, ker se zdi človeku, ako gleda, da se dotikajo neba. Naša slika nam kaže tak nebotičnik, ki ima 30 nadstropij. V tej hiši so nameščene velike trgovine, banke in pisarne. Stanovanj je razmeroma malo. Po dnevu, ko so trgovine, banke in pisarne odprte, se nahaja v tem nebotičniku kakih 10.000 ljudi. Ž enega nadstropja v drugo se vozijo z vspenjači. Takšen nebotičnik je res mesto samo zase.
Prvi slovenski ples otrok v Trstu. Tržaška šentjakobska „Čitalnica“ je priredila na pustno nedeljo, dne 18. febr. t. 1. v „Narodnem domu“ v Trstu pod pokroviteljstvom gospa: Barteljeve, dr. Gregorinov e, dr. Rybafeve in dr. Starétove prvi ples otrok. V Trstu prirejajo vsako leto ples otrok Lahi in Nemci in to leto niso hoteli v tem pogledu zaostati tudi Slovenci, šentjakobska „Čitalnica“, to v Trstu naj-agilnejše društvo, ki ne štedi ne truda ne časa, • samo da nudi tržaškim Slovencem najnovejše zabave, se je osokolila in riskirala s to prireditvijo. Bila je to torej prva prireditev med tržaškimi Slovenci, in reči moramo, da smo prav hvaležni šentjakobski Čitalnici na tej lepi prireditvi, ki se je dala našim malčkom in nič manj odraslim, ki so z živim zadoščenjem gledali radost in veselje, ki sta sijala iz sto in sto očesc ob tej bujnopestri sliki, ki se jim je nudila v dvorani. Pa so bile tudi res te drobne punčke in ti brhki fantiči, kakor da si jih vzel iz škatlice ali iz izložbenega okna norimberške trgovine, samo da ti je bilo v teh maličkih toliko pristnega, neprisiljenega veselja, da si se jim moral nasmejati prav od srca. In pa kako so ti nastopali ! V polni zavesti svoje veljave ti
je prestavljal svoje nožice po dvorani grandseigner s svojo družico iz rokoko-dobe, tam zopet ponosen Črnogorec, ondi ljubka Japonka, tu zopet samozavesten okoličan v najpristnejši domaci noši, in pa tisti mogočni, par pedi visoki turški paša, in za njimi toliko in toliko drugih, vsak po svoje srčkan, vsaka po svoje ljubka. Zasvirala je godba, pa ti je zamrgolelo po dvorani, kakor po mravljišču, in se zavrtelo, kakor vrtavka. Najlepša pa je bila „češka narodna četvorka“ in gosp. Bizjakov novi „balet“. Kakor po niti je šlo vse in ko so končali ni bilo ploskanju ne konca ne kraja in začeti so morali iznova. „Čitalniškemu“ odboru gre vse priznanje na tej prireditvi, zlasti pa še prav posebej gospodu Josipu Bizjaku, ki je v dobi treh tednov tako izborno iz-vežbal te maličke in ki je z izredno spretnostjo vodil ves ta naš drobiž, katerega veselje je prikipelo do vrhunca, ko je dobil vsak svoj „balonček“. Udeležba je bila naravnost velikanska in prepričani smo, da bo ta prireditev ostala stalno na sporedu naših predpustnih zabav. Vsa prireditev se je vršil v najvzornejem redu vzlic naravnost ogromnemu navalu ljudstva. Ni bilo niti najmanjšega nereda ali neprilike.
Novi „balet“ na IV. plesu „šentjakobske mladine“ v „Narodnem domu“ v Trstu, dne 17. febr. t. 1. Avtor in plesalke. Tržaška „šentjakobska mladina“ je, kakor običajno vsako leto, tudi letos priredila v tržaškem „Nar. domu“ na pustno soboto svoj ples, katerega čisti dobiček se je razdelil, oziroma se razdeli v kulturne namene : 75°/o C. M_. D. in 25°/o javni knjižnici šentjakobske „Čitalnice“. Letošnji ples je izpal nadvse sijajno in sodeč po udeležbi je baje nadkriljeval vse dosedanje prireditve „šestjakobske mladine“. — Krona cele prireditve pa je bil nov, od plesovodje gosp. Josipa Bizjaka sestavljeni „b a -1 e t“, katerega je proizvajalo dvanajst mladih deklic. Plesalke so nastopile s tem kompliciranim nelahkim plesom tako gotovo, da so gledalce kar očarale.
Ob koncu prvega dela plesa se je odprl v sredi plesalk stoječ cvetličnjak, iz katerega se je pojavila mirno stoječa deklica. — Navzoče občinstvo je prirejalo plesalkam in avtorju burne ovacije na kra-
sno doseženem uspehu. Velezaslužni gosp. Bizjak vsako leto na tej prireditvi iznenadi ^tržaško občinstvo s kako noviteto.
Se nam je v spominu veliki uspeh njegove „Slovanske zveze“ na lanskem plesu, a letos nas je zopet iznenadil z novim krasnim „baletom“. Prepričani smo in moramo pričakovati z vso gotovostjo, da nas gospod Bizjak tudi prihodnje leto seznani s kakim — njegovim novim delom.
Slovensko bralno društvo v Železnikih je eno naj starejših sedaj obstoječih narodnih izobraževalnih društev na deželi. Pod vplivom tega društva se je pričela zbujati in razvijati narodna zavest v tem trgu, kateri je že pred več sto leti slovel
Spomenik ponesrečenih 35 premogarjev Slovencev v Trinedad Colo, Primero v Ameriki.
Ples „Kolumbus“ narodne delavske organizacije v Trstu : Plesalci in avtor plesa g. Fran Bonano.
po svoji železarski obrti ; od katere ima tudi svoje ime.
Ustanovljeno je bilo društvo 1. 1885. Ob splošnem navdušenju je bilo mogoče, da se je že čez tri mesece ; t. j. dne 5. julija 1885 razvila nova društvena zastava. Že takrat so oskrbele navdušene železniške Slovenke krasne trakove zastavi. Isto-tako ob proslavi društvene 201etnice leta 1905, ko so železniška dekleta v spomin na ta dan, 19. julija, pripele ji dva lepa trakova.
Danes prinašamo sliko izza proslave društvene 251etnice dne 24. julija 1910. Bila je slavnost kakršne še ni videl starodavni trg Železniki. Društveni odbor se ni strašil ne truda ne stroškov, da dostojno proslavi ta jubilej. In tudi v spomin na to proslavo so se navdušene narodnjakinje železniške ovekovečile s tem, da so društveni zastavi pripele zopet dva dragocena trakova z napisom : „Železniške narodnjakinje Bralnemu društvu“.
To nam svedoči, da narodna zavest v Železnikih ne spi in ne bo zaspala ! Naprej zastava slave!
in mondno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na željo franko. Zelo _______
■■El zmerne cene. Na željo dam tu |TH
IHUI izgotoviti gosposke obleke. K.H
Razstava slik k delom H. Sienkiewicza v Ljubljani se zaključi v nedeljo 14. t. m. Ta dan bo vstopnina v korist „društva za otroško varstvo in mladinsko oskrb v sodnem okraju Ljubljana“ ter se razdeli med obiskovalce razstave 600 daril. — Obljubili smo, da priobčimo v S. L T. par slik te razstave ; nismo pa jih še mogli, ker je ravnatelj razstave; g. K. Wožniak listu „Prosveta“ v Zagrebu posodil klišeje, a jih še ni dobil nazaj. Kakor hitro dobimo klišeje, priobčimo slike.
Delokrog žene in moža je po svoji naravi različen. Mož se peča z javnimi stvarmi. On je uradnik, trgovec, obrtnik, se briga za politiko, ženi pa prepušča gospodinjstvo. Kot gospodinja ima žena važne naloge. Slovenske gospodinje ena najvažnejših nalog mora biti, da pomaga možu vršiti narodno delo. Nad vse važna panoga narodnega dela je gospodarsko delo, ki ga more in mora vršiti tudi žena, — prilike ima dovolj. Predvsem pri nakupovanju blaga. Naj smatra za svojo veliko dolžnost, da kupuje samo domače blago in pomaga s tem pri delu za gospodarsko okrepitev in osamosvojitev našega naroda, ki je podlaga vsakemu kulturnemu in političnemu napredovanju. Naša domača industrijalna podjetja so vseskoze solidna. Ponosno smemo zreti nanje.
Dober tek !
Zdrav žalodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabarbaro krogljice z znamko „Elsa-krogljice“. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebava in krepe želodec, 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg 280, Hrvatsko.
V prav posebni meri velja to o Kolinski tovarni za kavne primesi.' Njen izdelek Kolinska kavna primes je najboljši kavni pridatek. Zaradi svoje izborne in nedosežne kakovosti se je Kolinska kavna primes priljubila vsem slovenskim gospodinjam. Da je pa Kolinska tovarna za kavne primesi v resnici domače podjetje, o tem pričajo naravnost veliki zneski, ki jih je to podjetje, doslej naklonilo raznim našim kulturnim in narodnim namenom. Tembolj opravičeno smemo torej poudariti, da zmatraj vsaka zavedna slovenska gospodinja za svojo dolžnost kupovati Kolinsko kavino primes.

N ESTU
1E-JEVA
moka za otroke
Popolna h rapa ta dojenčke, otroke in bolnike ^	na želodcu.	^
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Skatija K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
--v
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
I
Malo rabljeni
ipiSSLlZil Stroj
Rciiiiiigtozi X.
(zadnji model z vidno pisavo) proda se takoj. Vprašanja na: Poštni predal št. 76, Ljubljana.
MALI OGLASI.
Učitelj kakršnekoli godbe išče službe stalno ali le za kratek čas. Ponudbe pod „Godba“ na upravo „Sl. Ilustr. Ted.“
Mladenič vojaščine prost, primemo izobražen, išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „Slov. Ilustr. Tednika.“
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
Mladenič, primerno izobražen, išče službo natakarja, v kateri je že 3l/2 leta. Ponudbe pod ,78“ na upravništvo „Slov. II. Tednika".
V svrho spoznanja želi stopiti v korespondenco, z mlado narodno gospodično, mlad mornarski podčastnik, rodom z Gorenjske, kateri se zavoljo pomanjkanja znanja skrajno dolgočasi.
Cenjena pisma, če mogoče s sliko, naj se blagovolijo doposlati na naslov, ki se nahaja v uredništvu ali pod šifro „Mornarski podčastnik“ na upravništvo „Slov. II. Tednika“. Tajnost zajamčena.
Posredovanje
za nakup in prodajo zemljišč, hiš, vil za Trst in okolico, Pulj, Gorico, Reko, Opatijo, Lošinj, Mali Grado, Portorose in celo Primorje.
Glavna pisarna v Trstu, Piazza Caserma 1, 1 nadstropje. Konrad KarlExner.
Vid Čarf
mizarski mojster in slavitelj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim !
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
V bližini Arveža
(Ehrenhausen) v občini Gradišče, fara Lučane, je na prodaj lepa kmetija. Obsega 6 oralov lepega gozda, 5 oralov travnikov, 4 orale vinograda na zelo ugodni legi in 4 orale njiv. Na travnikih raste sladka trava. Na posestvu je mnogo sadnega drevja. Gospodarsko poslopje je krito z opeko; pri hiši je mlin in žaga. Cena je 10.500 K. Za posestvo se zelo trudi „Südmark“. Naslov pri uprav-ništvu „Slov. Ilustrova-nega Tednika.“
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
VESELJE ŽENA in MOŽ
TABMJTE „NEOSAIN“
Postavno varovane in patentovane. Po zdravnikih priznano čudovito zanesljivo zdravilo zoper oslabelost obeh spolov. Neosan povrne možkim moč in jo ohrani do naj-poznejše starosti. Ne pokvari želodca in spoli ni škodljiv. Škatlica z 20 tabletami velja 4 krone 50 vinarjev. Pošiljatev po pošti v diskretnih ovojih.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko :
LEKARNA PRI SV. HERMINI
Budimpešta, VH., Thököly-ut 28. Depot 127.
c------------—
M. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra c. 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno leto.
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
iiiiiimiiv.iiumiiuiiun
Zahtevajte !
zastonj in poštnine prosto cenik gramofonov, ter slovenskih plošč od prve ter edine slovenske izdelo-valnice gramofonov
Vincenc
Simonič
Sv. Urban 20—21 pri Ptuju, Štaj. iimiiiiiiiiiiimiiimiim
Trgovina s steklom
M.TllŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Povzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Sprejme se takoj ali po dogovoru
prodafalka
stara od 20 do 30 let s popolno trgovsko izobrazbo mešane stroke proti dobri plači, v manjšo trgovino z mešanim blagom na deželi. Dotična, ki reflektira na to, ima priliko postati takoj samostojna. Oglase je prijaviti na upravo „Sl. H. T.“ pod „Novo podjetje“.
Srebrna plaketa — Dunaj 1910.
P. n. perutninarji, pozor !
hočete piščeta, kur, pur, pavov, gosi, rac itd. srečno zrediti, sobne ptice, golobe ter vsa-koršno perutnino, kunce, svinje, pse, kakor tudi druge —- na dri-sljavosti, črevesnem vnetju, griži in koleri, piki in davici (difteriji) ter kugi - bolne živali gotovo rešiti in zdrave imeti, pošljite nemudoma 1 K poštnih znamk, da Vam pride poštnine prosto najsigurnejše sredstvo „Palma“ z navodilom. Veleposestvom zadostuje na leto za 4 K. „Palma“ se je od 1. 1907 v tisočerih slučajih najboljše obneslo ; to dokazujejo mnogobrojna priznanja. — J. E. Weixl, pripravitelj živalskih živil, Maribor, Zofijin trg 3, Štajersko.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e vanje koles.
BR. HLAVKA
izdelovalec kirurgičnih instrumentov in bandažist LJUBLJANA, Prešernova ulica šUS
priporoča svojo veliko zalogo
kirurgičnih instrumentov, gumijevega blaga in ortopedičnih aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavice zakrotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilnikov za karbol, aparatov za inhalacije s paro
Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklistiranje.
Vse bandaže se izdelujejo po odredbah g. zdravnikov.
Starejši instrumenti se razkužujejo.
Popravila se izvršujejo najbolje in najceneje.
D imača zabava: „Vztrajni orkester“ učiteljstva občine Materija v Istri: Št. Šiškovic, Herpeije; L. Kaboj, R. Sikošek, Slivje; A. Baša, T. Baša, J Babu der, Materija; J. Petaros, Golac ter mal> Danilo Btibn’č, Sli je.	(Fot. F. B.) @

na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSiP STRÄNYAK
S.	fotokemigrafičen
§	umetniški zavod
DUNA) VI11/2,
Tigergasse štev. 13
§	Telephon 18.085
oooooooooooooooooooooooooocxsooooeeooooe:
Gospodarstvo. V tekočem letu je bilo v slovenskih dnevnikih citati že več zahval banki „Slaviji“ za hitro in točno izplačilo zavarovanih kapitalij vsled smrti zavarova-
Mazilo za lese
napravi gospa Ana i Križaj v Spod. Šiški j 222 pri Ljubljani. V ! treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Zadostuje samo ena steklenica.
Cepljene trte.
Gutedel, mozlec, silvanec rizling laški, burgundec, muškatelec, portugizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, se dobijo pri P. Srebrn v Mariboru, Tegetthoffova costa.
Gruberjev kanal v Ljubljani.
teljev. Vse te zahvale očividno dokazujejo potrebo in korist življenskega zavarovanja, obenem pa tudi jasno govore, pri katerem zavodu se je treba zavarovati. Slednje bodi posebno poudarjeno, kajti ravno o presoje-vanju tega velikega slovanskega zavoda kažejo mnogi Slovenci staroznano, nesrečno slovensko slabost, da omalovažujejo svoje in poveličujejo ptuje.
S slovanskega stališča priporočamo tudi mi najtopleje banko „Slavijo“, ki ima za življensko zavarovanje in za zavarovanje dote otrok posebno nizke cene in najpriklad-neje načine. Z vsakršnimi pojasnili nemudoma in drage volje postreže generalni za-stop banke „Slavlje“ v Ljubljani.
Stare dobro ohranjene in nove
v vsaki množini in vsake velikosti po naj nižji ceni
»ripovoč, I. Buggenig, 80datij,tor
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Postrežba točna in solidna.
Fotografični posnetki
======= vsake vrste.
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
Zastopstvo te prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912
v
Karel Camernik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta št.|9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov za avtomobile, motorje in kolesa.
Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe.
Izposojevalnica koles.
Šola za vožnje z vsemi vozili.
Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
j LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA“V LJUBLJANI.
Delniška glavnica 5,000.000 kron.	Stritarjeva ulica štev. 2	Rezervnijond nad 610.000 kron.
I —.. -	—..-	Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	-
S rejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje rd dne vloge po čis'ih 4 72°/o.
Prva avstrijska zavarovalnica proti tatinskemu vlomu v Ljubljani, Wolfova ulica št. 5.
Vodja: gospod Albert Pečevnik. — Delniška glavnica 1,000.000 kron. — Garancija Monakovske povratne zavarovalne družbe^220,000.000 kron.
Sprejema oglasila in zavaruje po najnižjih cenah zoper: tatinski vlom in tatvino, poneverbo uslužbencev, kavcijsko zavarovanje, nezgode, nesrečo z avtomobili "‘poškodovania poslopji' pro-, vzrocenega po vodovodih in dosmrtno zavarovanje zoper nezgode z enoletnim vplačilom. Življensko zavarovanje po najprikladnejših kombinacijah! Vsa pojasnila Brezplačno in pošt. prosto.
Nebotičnik v Novem Jorku v Ameriki.
Spominjajte se Ciril-Metodove družbe!
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in === nagluhost —■----
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
na Novem trgu,
Celovec.
BÖM3M
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št.2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
Pozor ! Pozor : Broze — Presgerm
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov
Maks Zaloker
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17.
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000 —
proti 57o obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
Agitirajte in pošljite naročnino !
Dame! j | Gospodje!
Zanesljivo zdravilo
pri akutnih in kroničnih scalniških ka-tarih in tokih so
Kasantolovi
praški. Ozdravijo najhitreje beli tok pri damah in scalniški tok, kanko (triper), vnetja, mehurne katare pri gospodih. Sloveči zdravniki priznavajo, da je to zdravilo najboljše, hitro učinkujoče, obenem pa popolnoma neškodljivo. Steklenica K 3 izključno pri lekarnarju
Hugon Orkény, Budimpešta
ThokóTy-ut. 28. Zaloga 127. - Poštno pošiljanje diskretno, vsak dan.
Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto Ш	in fino kakor	aiabaster.	==
I Pege, pike, izpuščaje Ц
:=i rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise ijj in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- == jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste-Menica K ‘2'50. Rationell bals. milo K V20. j:; \\l Učinek je opaziti že po enkratni rabi. =j=
Ш —	Neprijetne	dlačice	--- Ш
Ш z obličja in rok odstrani	trajno in brez	bo-	=:=
ÉÈ: lesti	v	3 minutah edini	zajamčeno	neškod-	jj:
:=	tj ivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50.	jjj
Ш = Bujna rast las in brk = Ш
li= se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo jjl Ш	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	èIè
Bujno polnost-krasno
I == oprsje — I
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. :~ Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- == ::: potago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino Ш := krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- Ej; j= Menice univerzalnega sredstva Et - Admille j=j := z navodilom 5 K. K temu posebni kremni =; E= izvleček „Vtadicco“ 2 K. Prodaja in razpo- jj; :=	šilja edino ord. kosm. laboratorij
п" W. Havelkn, Praga-Vršovice št. 752 ö
A.	: Jaz rabim samo „pravi zagrebški : Franck:“ [s' kavinim mlin-
čkom; mojo kavo vsakdo hvali.
B.	: Da, „pravi .-Franck F je vsepovsod znan kot najboljša kavina
primes; odkar ne smem več piti zrnate kave, napravim si vsak dan kavo iz Franckove Perlrži, kateri pridenem nekoliko primesi iz Franckovih zabojčkov in se počutim pri tem najbolje.

. ^2SS:SS3SS3 :

Tako tekó ljudje po posamezne suo- p Ta mož je pravkar čitai prvi piče Doylovih detektivskih povesti B ј2ј§Н zvezek Cherlock Holmes-
Sherlock Holmesa. = °,ih detektivskih poveša.
Sedaj se gre za peti snopič, ra АП ne dela vesel obraz? Snopiči in zvezki v vseh knjigarnah ali pa v založbi
KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI. S