JUMIN KULLUUR i - 0-4У 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 '
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
vol. хххп. — leto xxxii.
DomaČe vesti
Pogreb
Pogreb pokojnega Louis No-Vak se bo vršil v sredo popoldne ob 1. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Podr. ši. 48 Sansa
Nocoj ob osmih se vrši red-i^a mesečna seja podr. št. 48 SANSa v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Ker je več zelo važnih zadev na dnevnem redu, se prosi Vse društvene zastopnike in člane podružnice, da gotovo pridejo nocoj na sejo.
Zadušnica
V četrtek zjutraj ob 6:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin tretje obletnice smrti Helene Pevec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
Dodatno
Pod dopisom za pevski zbor Jadran, ki je bil priobčen prošli p€tek, se je pomotoma izpustilo ime dopisnika. Dopis je spisala n^reč Mrs. Frances Wolf, kar se naj blagohotno vpošteva.
Roparska družina mladoletnikov ulovljena
Policija je včeraj polovila skupino sedmih mladoletnikov, ki so na področju Clevelanda vdirali v stanovanja in izvršili ^lizu 100 tatvin. Roparji so stari od 18 do 24 let.
KOPRAVNO
EQUALITY
/ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 22, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 57
Obravnava proti komunistom v teku
new YORK, 21. marca—Danes se je končno začela obravna-proti voditeljem ameriške Komunistične stranke, ki so obtoženi, da so "pripravljali zaroto nasilno strmoglavljenje vla-<ie Zedinjenih držav."
Državni tožilec John F. McCo-je v svojih otvoritvenih pripombah med ostalim rekel, da ^ahko obtoženi komunisti "dolo-cijo čas za vstajo sile in nasi-ija." Obtožil je enajstorico čla-Centralnega odbora Komunistične stranke, da so v tečajih in razredih učili, da strmoglav-^j®nje vlade mora slediti po "klasičnem vzorcu ruske revolucije ^ letu 1917."
Obramba je oporekala držav-Пеши tožilcu, češ da Komunistična stranka ni nikoli dvignila proti vladi.
Glavni tajnik stranke Eugene ennis, ki je sam svoj odvetnik, v obrambenem govoru izjavil, ^ je stranka vedno poučevala podpiranje vlade.
Javna stvar je dejstvo, da ®Шо mi podpirali Rooseveltovo lado in vodili vihamo kampanjo za njegovo izvolitev."
pennis je izjavil, da bo raz-rinkal "nepoštene cilje te kri-^overske obravnave."
MURRAY POSPEŠUJE PREKLIC TAFT-HARTLEYEYEGA ZAKONA
WASHINGTON, 21. marca—Predsednik CIO Philip Murray je danes pisal pismo predsedniku kongresnega odbora za delavska vprašanja Johnu Lesinskemu, s katerima je apeliral za pospešitev prekliba Taft-Hartleyevega zakona.
V svojem pismu je Murray* ---
JJ®ERIŠK1 ŽIDJE ZBIRAJO MILIJARDE
^.Washington, 2i. marca —
je so včeraj začeli zbirati Prostovoljne prispevke v sklad United Jewish Appeal, s ka-se bo krilo stroške za vse-jevanje Židov v njihovo novo avo Izrael. Že prvi dan kam« anje so ameriški Židje prispe-i vkupno $26,945,000 prosto-^ jnih prispevkov, kvota pa je ^'Јобепа na $250,000,000. j,^®^orški industrijalec Ab-Mazer je prispeval kar ^ 0.000. Drugi večji prispevek
Pa inan
Зе poslal vpokojeni business-
ki
12 Toleda Charles Frutht-
je daroval $250,000.
med ostalim dejal:
"Taft-Hartleyev zakon je bil sprejet v ozračju predsodkov in histerije. Reakcionarni sponsor-ji zakona so uspešno izkoristili čute, ki so bili zaneteni v zvezi % valom povojnih mezdnih stavk.
"Blizu dve leti Taft-Hartleyevega zakona in postopno popuščanje napetosjti v povojni dobi, so vrnili razumevanje in razum. S potrpežljivim pojasnjevanjem in izobrazbo smo dosegli, da je ljudstvo naše dežele spoznalo trpki pouk tega zakona—da je namreč smrtonosno orožje vper-jeno na delavstvo."
Poleg Murraya je podalo mnenje o zakonu tudi devet podpredsednikov CIO. Danes je bil zadnji dan kongresnih zasliševanj v zvezi z zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se Taft-Hartleyev zakon preklicalo in ozako-nilo novi delavski zakon, ki bi slonel na določbah starega Wag-nerjevega akta. Novo zakonsko predlogo sta predložila senator Elbert Thomas in kongresnik John Lesinski,
Murray odsoten
Murray se ni osebno pojavil na zasliševanju, ker je nedavno prestal operacijo. Toda s svojim pismom je apeliral za preklic Taft-Hartleyevega zakona, katerega "nevarne učinke je spoznala večina ljudstva."
Murraya je podprl na zasliševanju tudi tajnik CIO James P. Carrey, ki je dejal, da komunisti v zunanjih deželah izkoriščajo Taft-Hartleyev zakon kot jasni dokaz, da "sile reakcije v Ameriki postopoma uničujejo ameriško delavsko gibanje."
Medtem so nekateri demokratski senatorji v odboru za delavska vprašanja napadli Taft-Hartleyev zakon, ki da je odgovoren za val stavk v preteklem letu. Senatorji pravijo, da je ta zakon bil odgovoren za 40 dni trajajočo stavko premogarjev, za devet-dnevni prekid dela 40,-000 premogarjev v zajetih premogovnikih, za 93 dni trajajočo stavko pomorščakov na zapad-nem obrežju, za stavko tipogra-fov v Chicagu in za 35 dni trajajočo stavko pri Caterpillar Tractor Co.
Kongresni odbor se zanima za Svetovno mirovno konferenco
WASHINGTON, 21. marca — Danes je bilo naznanjeno, da se kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti zanima za dr. Har-lowa Shapleya, znanega profesorja na Harvard univerzi, ki je predsednik National Councila of Arts, Sciences and Professions. O. dr. Shapleyu bo ne-ameriški odbor razmotrival v sredo ali pa četrtek. Veruje se, da bo profesor poklican na zasliševanja v Washington ravno v petek, ko je bilo določeno, da bo pozdravil člane sovjetske delegacije na Svetovni mirovni konferenci, ki je sklicana za 25. marca v New Yorku.
Kongresni odbor hoče vedeti, kako je dr. Shapley posredoval pri državnem oddelku, da se je odobrilo vize svetovno znanemu sovjetskemu skladatelju Dimitriju šoštakoviču, pisatelju Fa-dejevu in petorici ostalim sovjetskim delegatom. Justični oddelek se je baje zoperstavljal predlogu, da se omenjenim delegatom dovoli vstop v deželo.
Ne-ameriški odbor se zanima tudi za sponsor je new-yorske konference. Doslej ima odbor na seznamu kakšnih 524 ameriških znanstvenikov, intelektualcev, pisateljev in drugih kulturnih delavcev, ki da so večinoma bili člani dr. Shapleyevega "Committee of 1,000." Ta odbor je bil ustanovljen z nalogo, da deluje za ukinitev kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti.
Na seznamu je tudi 51 predstavnikov raznih ameriških univerz in kolegijev.
TRIJE TIHOTAPCI KOKAINA ULOVLJENI
NEW YORK, 21. marca — New-yorška policija je danes ulovila tri člane tihotapskega krožka, ki so po tajnih kanalih spravili iz Venezuele, Perua in Cileja večje količine kakaina.
Zaplenjene zaloge vtihotap-Ijenega kokaina so precenjene na $1,950,000.
AMERIŠKA CASNIKARKA OBSOJA ATLANTSKO ZVEZO
BOSTON, 21. marca. — Ameriška časnikarka Anna Louise Strong, ki je nedavno bila izgnana iz Sovjetske zveze, je danes trpko napadla Atlantsko zvezo, ki da vodi v vojno.
Časnikarka je kritizirala ameriške hujskače na novo vojno na shodu, prirejenem v Community Church of Boston. Shoda se je udeležilo 1,200 oseb.
SOVJETSKI BANKOVCI RAZVELJAVLJENI
BERLIN, 21. marca—Zapad-ne okupacijske sile so danes razveljavile nemški denar iz vzhodne zone za vse tri zapadne sektorje Berlina.
Sovjetske marke bodo po 1. aprilu neveljavni denar. S tem se je v ekonomskem pogledu popolnoma razklalo nemško prestolnico.
Nemški tisk iz sovjetskega sektorja mesta je takoj napadel akcijo zapadnih sil in izjavil, da je to navadna prevara na škodo ljudstva. Komunistični časopisi po prerokujejo, da bo vsled te akcije prišlo do masnih bankrotov v zapadnih sektorjih Berlina.
ZADEVA MINDSZENTY-JA PREDLOŽENA Z. N.
LAKE SUCCESS, N. Y., 21. marca—Avstralija je danes vložila formalno zahtevo, da se na prihodnji Generalni skupščini Združenih narodov razmotriva o zadevi njadžarskega kardinala Mindszenty-ja in o protestantov-skih duhovnikih, ki so bili obsojeni v Bolgariji.
f4RMER STAR 73 LET JE ZOPET OČE
SEKETON, Mo., 19. marca— Charlie Briggs, 73 let star farmer, je danes zopet postal oče. Njegova 38 let stara žena je rodila že dvanajstega otroka.
KMEČKA ŽENA PRAVI. DA JE PRVAKINJA v MATERINSTVU
ATWOOD, Okla., 21. marca. — Neka 65 let stara Mrs. G. E. Berry trdi, da je rodila 38 otrok in da je od teh 11 §e vedno živih.
Oče je bil John Womack, ki je umrl leta 1900. Pozneje se je Mrs. Berry ponovno omožila)
Kot pravi žena, je petkrat rodila dvojčke, trikrat trojčke, enkrat četvorčke in enkrat petorčke. Petorčki so baje umrli takoj po rojstvu. Prvič je rodila 1. 1902, zadnjič pa ij 1932, ko je imela trojčke. }
(če so zagotovila Mrs. Berry resnična, bo to menda svetovni rekord v materinstvu. Na Japonskem je neka kmečka ženska, ki uradno nosi naslov prvakinje v materinstvu. Rodila je nedavno 22-tega otroka).
Turški tisk se pritožuje radi nezadostne pomoči
ANKARA, Turčija, 21. marca —Turški časopisi so se danes začeli pritoževati radi nezadostne pomoči, ki jo Turčiji pošiljajo Zedinjene države.
Kritika se nanaša na ekonomsko, vojaško in politično pomoč.
Časopisi so svoje kritike priobčili v zvezi z izjavo državnega ministra in ekonomskega šefa N. E. Samerja, je izjavil, da je "nezadostna poiBoč Turčijrv okviru Evropskega obnovitvenega programa popolnoma očitna."
Nekateri časopisi se tudi pritožujejo, ker Turčija ni bila povabljena v Severno-atlantsko vojaško zvezo. Časopisi sicer priznajo, da se Turčija ne nahaja na Atlantiku, toda pravijo, da prav tako ni na Atlantiku ne Italija, ki pa je vseeno bila povabljena.
ALBANSKA DELEGACIJA DOSPELA V MOSKVO
LONDON, 21. marca — Moskovski radio je sporočil, da je v sovjetsko glavno mesto - prišla albanska delegacija, ki bo raz-motrivala s sovjetskimi predstavniki ekonomska vprašanja.
Albansko delegacijo vodi ministrski predsednik general polkovnik Enver Hoxha, ki je izjavil, da je delegacija prišla z namenom, da še bolj poglobi ekonomske odnošaje med Albanijo in Sovjetsko zvezo.
Albanske predstavnike je pozdravil sovjetski zunanji minister Andrej Višinski, navzoč pa je bil tudi zastopnik predsednika sovjetskega sveta ministrov I. A, Mikojan.
KITAJSKI KOMUNISTI VABIJO INDONEZIJCE
SAN FRANCISCO, 21. marca—Kitajski komunisti so danes opozorili indoneške republikance, da lahko zmagajo v vojni proti nizozemskim zavojevalcem, le če ustanovijo skupno proti-imperialistično fronto s Sovjetsko zvezo.
ZNANI FAŠIST BAJE ŽIVI V ARGENTINI
BUENOS AIRES, 21. marca —Xeki tukajšnji časopis je danes sporočil, da živi v Argentini pod drugim imenom Carlo Scor-za, ki je bil desna roka bivšega fašističnega diktatorja Italije Missolinija in tajnik fašistične stjanke.
Republikanski senator predlaga javne debate o Atlantski zvezi
Moskva še vedno kritizira vojaški pakt zapadnih sil
MOSKVA, 21. marca — Sovjetski armadni časopis "Rdeča Zvezda" je danes napadel predlagani Pacifiški pakt, ki da je nekakšna nadopolnitev "napadalnega Severn o-atlantskega pakta." Uradno glasilo sovjetske komunistične stranke "Pravda" pa poroča, da se fašistično Španijo pripravlja "za važno vlogo v agresivnih načrtih Anglo-ameriškega bloka."
"Rdeča Zvezda" v napadu na Pacifiški pakt pravi; da je takšen pakt le veja Severno-atlant-skega pakta in da mu je namen ustanoviti anglo-ameriško dominacijo na svetu.
"Povsem jasno je, da bi takšen (Pacifiški pakt) bil poslušno orožje ameriških monopolistov in napadalni instrument, da se sproži vojaške pustolovščine na Pacifiku," pravi časopis, ki zagotavlja, da je predlagani pakt v prvi vrsti naperjen proti azijskim ljudstvom, ki se borijo za nacionalno neodvisnost.
"Pravda" je napadla tudi predlog ameriškega državnega podtajnika Deana Ruska, ki je izjavil, da bi-Zedinjene države morale delovati za preklic resolucije organizacije Združenih narodov iz leta 1946, po kateri je članicam organizacije svetovano, naj umaknejo svoje diplo-matične predstavnike iz fašistične Španije. Časopis pravi, da so ameriški vladajoči krogi odprto in na skrivaj podpirali Francovo Španijo, katero se pripravlja "za važno vlogo v agresivnih načrtih anglo-ameriškega bloka."
Napadom na Atlantsko zvezo se je pridružil tudi moskovski radio, ki v svoji prvi angleški oddaji pravi, da določbe Atlantskega pakta dajejo "anglo-ame-riškim vojnim hujskačem priliko, da izkoristijo kakršno koli pretvezo, da bi sprožili napad."
Komentator D. Melnikov je izjavil, da se po določbah Atlantskega pakta smatra "vsako potezo za obrambo demokracije" kot oboroženi napad, proti kateremu se mora vojaško nastopiti.
"Na ta način ameriški imperi-alisti pripravljajo pot za neomejeno vmešavanje v notranje zadeve držav, ki so bile povlečene v Atlantski pakt. Ta pakt bodo izkoriščali, da zatirajo demokratične sile v teh deželah."
Moskovski radio je posvaril, da so široke množice ljudstva začele protestirati proti Atlantskemu paktu in "kriminalnimi načrti" snovateljev tega pakta.
"Komunistične stranke v kapitalističnih deželah so opozorile vladajoče kroge teh držav, da bo delovni razred izvršil svojo dolžnost mednarodne prole-tarske solidarnosti, če bodo vojni hujskači skušali uresničiti svoje načrte naperjene proti Sovjetski zvezi."
* WASHINGTON, 21. marca—Republikanski senator Watkins je danes predlagal, da se preloži podpisovanje Atlantskega pakta za 60 dni, da bi se na ta način omogočilo javne debate glede vprašanja, če bodo po določbah pakta Zedinjene države obvezne stopiti v vojno v slučaju, da bi "zapadna Evropa bila napadena."
Watkins je predlog podal v*-—---
govoru v senatu, potem ko je pregital pismo predsednika Tru-mana, ki je zavrgel njegovo prejšnje^ sugestijo, da se objavi
besedilo Atlantskega pakta 60 dni pred podpisovanjem.
(Besedilo pakta je bilo objavljeno preteklega petka, sam pakt pa bo podpisan 4. aprila).
Predsednik Truman je v svojem pismu poudaril, da je državni oddelek redno obveščal senatni odbor za zunanje odnošaje o vsem, kar je v zvezi s paktom.
Senator Donnel pa je izjavil, da bodo senatne debate o Atlantskem paktu "velikega in zgodovinskega" pomena. Priporočil je, da se dovoli vsem članom senatske zbornice, da debatam prisostvujejo.
Škof napadel vse oblike tiranije
EVNSTON, 111., 21. marca— Metodistični škof G. Bromley Oxnam je danes izjavil, da je verska svoboda absolutna pravica, ki jo ne deli država, pač 'pa izvira' iz dejstva, "da je človek božji sin."
Oxnam je imel otvoritveni govor na konferenci ameriške sekcije Svetovnega sveta cerkva. Rekel je, da Svetovni svet zagovarja versko svobodo za vsakega in povsod na svetu. Poudaril je, da prava verska svoboda pomeni svobodo za rimske katoličane v komunistični Madžarski in prav tako za protestante v katoliški Španiji, Kolumbiji ali pa Argentini.
"Svetovni svet obsoja vse oblike tiranije—ekonomske, politične in verske. Z isto silo se zo-perstavlja napadalnemu imperializmu, pod katerim ena država skuša za svoje cilje izkoriščati druge države ali ljudstva."
Na konferenci sodeluje nad 90 delegatov, ki so prišli iz raznih krajev sveta. Zastopani pa niso rimski katoličani, južni baptisti in unitarci.
TRGOVINSKI PAKT MED RUSIJO IN KOREJO
MOSKVA, 21. marca. — Sovjetska vlada je danes objavila besedilo trgovinskega pakta, ki je bil sklenjen z Ljudsko demokratično republiko Korejo.
NOVA KITAJSKA NACI-ONALISTIČNA VLADA
NANKING, 21. marca—Novi kitajski nacionalistični premijer Ho Ying Cing je danes sestavil vlado, ki je bolj naklonjena mirovnim pogajanjem s komunisti.
Iz vlade so bili izobčeni desničarji, ki so sabotirali mirovna pogajanja.
Opazovalci menijo, da bo nova nacionalistična vlada posebno prijazna napram Sovjetski zvezi.
SOVJESKA ZVEZA SVARI FINSKO
MOSKVA, 21. marca — V le-ningradski "Pravdi" je danes bil priobčen članek, s katerim je Finska bila posvarjena proti povezavi z zapadnimi silami.
V članku je rečeno, da Finska krši določbe mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo, da se njeni od-nošaji s Sovjetsko zvezo slabšajo in da so protiljudske aktivnosti finskih reakcionarcev navdahnjene po prekomorskih re-akcionarjih.
Angleški komunisti aretirani ker so pretepali fašiste
LONDON, 21. marca—Močni policijski oddelki so zastražili policijsko sodnijo v Londonu, da bi ob priliki zasliševanja 23 komunistov preprečili novi izbruh nemirov. Komunisti so bili aretirani, ker so napadli skupino angleških fašistov, ki jih vodi znani fašist Sir Oswald Mosley.
Do napada na fašiste je prišlo včeraj, ko je kakih 150 pristašev Mosleya skušalo paradirati v okrožju Tottenhama, ki je najmočnejša postojanka komunistov. Majhno skupino fašistov je čuvalo več sto policajev, ko so izbruhnili nemiri. Najmanj osem policajev je bilo ranjenih.
Policija je pričakovala, da bo prišlo do nemirov, ko so člani Mosleyevega "Union gibanja," ki je pred vojno bilo znano kot "Angleška fašistična zveza," naznanili parado.
Več kot 2,000 komunistov je sodelovalo pri napadu na fašiste. Policija je skušala z obročem zaščititi parado, toda množica jo je napadla s steklenicami in kamni. Vmes so navzoči, napadli fašiste s kliki: "Podgane, dol s podganami!" in "Nemčija kliče!"
Mosleyevi fašisti so po napadu zbežali, toda policija je imela velike težave, da bi zadušila nemire.
BIOGRAFIJE RUSKIH ZNAN-STVENIKOV OBJAVLJENE
MOSKVA, 21. marca. — Akademija znanosti je danes objavila 1100 strani obsegajočo knjigo z življenjepisi ruskih iznajdi-teljev in znanstvenikov. V knjigi se zatrjuje, da so Rusi prvi rabili elektriko^ in druge izume, katere se pripisuje zapadnim znanstvenikom.
TATOVOM BODO ODSEKALI PRSTE
ŠANGAJ, 21. marca. — šan-gajska nacionalistična policija je danes naznanila novi program, s katerim namerava zatirati žepne tate. Odslej bodo žepnim tatom enostavno odsekali prste.
PASJE MESTO
GUADALUPE, Cal. 21. mar-ca. — Mestni uradnik Clerk Spicer je danes objavil poročilo o številu prebivalcev. Soglasno s tem poročilom je v mestu 3,000 človeških bitij in 9,000 psov.
NEMŠKI VOJNI ZLOČINEC USMRČEN NA VISLICAH
LANDSBERG, 21. marca. — Ameriška vojaška sodnija je obsodila na vislice bivšega SS častnika Josepha Braunerja, ker je dal usmrtiti osem jetnikov, ki niso vzdržali naporni marš ob priliki evakuacije iz taborišča Plattling v avgustu leta 1945.
V "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________:___________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________
For Three Months—(Za tri mesece)____________________________
...$8.ao
... 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
BEGUNCI V KANADI
DIJAŠKA SAMOUPRAVA V VIŠJIH ŠOLAH
Kakor je razvidno iz ocene Narodne zveze dijaških odborov, pomagajo z dijaško samoupravo študentje v domala 80 odstotkov vseh ameriških višjih oziroma srednjih šol. Omenjena dijaška zveza, ki je bila ustanovljena 1. 1931 po prizadevanju Narodne vzgojne zveze, je vodilna ameriška študentovska organizacija in predstavlja skoro tri tisoč srednjih šol sirom dežele.
V	novi priročni knjižici, ki jo je izdala Narodna zveza dijaških odborov, je dijakom pojasnjeno, kako koristna je dijaška samouprava za dijake same, kot tudi za učitelje in šolske vodje. Dijaki imajo na ta način več besede v odločanju glede šolskih zadev, hkrati pa to pripomore k razvitju boljših in odgovornejših bodočih državljanov.
V	posameznih šolah ponavadi ustanove dijaško samoupravno organizacijo s privoljenjem šolskega vodja, ki ji podeli poslovnico. Dijaki nato izvolijo svoje uradnike, ki se obvežejo izvajati pravila določena v poslovnici. Seje dijaškega odbora se vodijo po parlamentarnih pravilih ter se pečajo z zadevami kot je šolski šport, socialne aktivnosti, vzgojne izboljšave v šoli katero pohajajo, tisk in publikacije, sodelovanje v splošnih projektih in podobno. Večina dijaških svetov ima omejeno pravico razsojanja v slučajih kršitve šolske discipline ali grobega nastopanja posameznih dijakov napram učiteljem. Take probleme dijaški svet najčešče sani rŠi. Skrbi tudi, da dijaki ne delajo nepotrebnega, šuma po hodnikih, da ne kopirajo nalog sodi j a-kov, 'itd. Včasih kak študentovski svet sprejme pravila nanašajoča se na obnašanje študentov.
Narodna zveza dijaških odborov nudi posameznim dijaškim odborom informacije, ideje in priporočila za boljšo študentovsko samoupravo v srednjih šolah. Dalje nudi profesijonalne nasvete študentovskim voditeljem in članom fakultet, ki v stvari sodelujejo. Izdaja tudi vsako leto vpra-šalne pole vsebujoče vprašanja tikajoča se delovanja in uspehov ter metod opsameznih odborov. Izid tega pregleda delovanja odborov je navadno objaljen v letni priročni knjižici imenovani "Student Council Handbook." Študentovska zveza ima tudi letno konferenco, katere se udeleže .dijaki oziroma dijaški voditelji iz vseh krajev širom dežele. Na konferenci so vzeti v pretres vsi problemi, ki v splošnem prizadevajo dijaško mladino.
Zveza ima tudi etični zakonik, ki slehernemu dijaškemu vodji nalaga da se ravna po izjavi, ki jo mora dati ko prevzame vodstvo odbora dijakov. Ta izjava se glasi: "Prizadeval si bom delovati za srečo in zadovoljstvo samega sebe ter za vzpostavitev razmer, pod katerimi bodo mogli najti srečo in življenske prilike zadovoljstva tudi vsi drugi v mojem neppsrednem domačem okolju: v šoli, občini, v deželi sploh in po vsem svetu."
Projekti dijaške zveze uključujejo sajenje in gojenje cvetlic okrog šolskih poslopij, urejevanje udobnosti v šolskih parkih, zbiranje skladov za šolnine, nudenje pomoči potrebni šolsko mladini v drugih deželah, varnostne kampanje in prirejanje kulturnih in zabavnih veselic in programov.
Ameriške univerze imajo že dolgo svoje študentovske samouprave, ravno tako kolegiji. Na nedavni konferenci, katere so se udeležili dijaški voditelji 36 kolegijev in univerz vzhodnega in srednje—zapadnega predel j a dežele, so bile sprejete resolucije, ki pričajo, da imajo ti starejši študentje v sebi socialno odgovornost. Izrekli so se proti rasni diskriminaciji in priporočili so, da se dovoli razseljencem, ki pridejo v to deželo v dijaški starosti, da se lahko vpišejo na njih kolegijih in vseučeliščih. —Common Council
GKŠKI HEKOJ OBSOJEN PO FAŠISTIH NA SMRT
ATENE, 19. marca— Grški monarhofašisti so obsodili na smrt znanega heroja iz osvobodilne vojne proti nacistom Mani-lisa Glezosa.
Glezos je bil prvi grški rodoljub, ki se je uprl nacistom. Ko je leta 1941 zaplapotala nacistična zastava na Akropolu, jo
je kljubovalno vrgel dol in uničil. Po meje se je odlikoval v mnogih gerilskih bitkah proti nacistom.
Znani ameriški bariton Paul Robeson je izjavil, da bi vsi Američr.:ii :r_orali čutiti veliko odgovrrn:-"': radi obsodbe Glezosa, ker "bi teror grških fašistov ne bil	če bi ne bilo ame-
riške "cd-orc."
Tak je bil naslov zadnji teden v "Toronto Daily Star", kateri je prinesel dolg članek o razpravi distriktnega Delavskega Sveta za Toronto. Na tem sestanku se je poleg drugih delavskih problemov razpravljalo tudi o tako imenovanih D.P.'s, ali "razseljenih osebah" (begunci).
Med razpravo je bilo izjavljeno, da kanadska vlada namenoma pomaga delodajalcu z (imi-granti) D.P.s za znižanje unij-skih plač in akomodacije. Dele-gatje so izjavili, da je bilo že Veliko delavcev odpuščenih, katera mesta so zavzeli za veliko manjšo plačo "razseljene osebe".
Neki delegat je rekel, da sedaj "kanadski delavci postajajo novi D.P.'s ali razseljene osebe", Tajnik tega odbora je nadalje izjavil, da je bilo 24, februarja t, 1, samo v Toronto 14,293 delavcev brez dela. Drugi delegat William Jenoves predsednik zidarske unije je dodal, "mi lahko že sedaj vidimo kako nezaposlenost narašča po vsem mestu in če tudi je dose-daj primanjkovalo delavcev".
Delegacija je dalje tudi izjavila, da nimajo ničesar proti "razseljenim osebam", kajti tudi mi smo bili nekdaj sami imigranti, toda smo sedaj dobri unionisti Tako bi bili lahko tudi ti priseljenci ako ne bi government zahteval od njih začasno pogodbo brez določenih plač, katero priliko hitro iskoriščajo delodajalci napram novim imigrantom posebno pa proti starim delavcem. S takim postopanjem se je začelo delati po vsej deželi ter obenem začenjajo z njihovo staro taktiko "znižanje delavskih plač".
Da je vlada v Ottawi veliko kriva za nastalo situacijo, lahko nam služi izjava, ki je bila pred kratkim objavljena in v kateri je bilo rečeno, da je rav natelj R, G, Johnston, of the Canadian Construction asocia tion z sodelovanjem kanadske vlade naredil načrt, da bo ta spremenila večje število izurjenih delavcev iz Francije in Italije v Kanado,
Napram tej izjavi je Delavski svet v Windsorju poslal protest predsedniku vlade L. St. Lau-rentu, ter ga vprašal, kje je to pomanjkanje izurjenih delavcev. Zelo je pa značilno to, da je bilo v tistem času samo v mestu Windsorju 6,700 delavcev, ki so bili na brezposelni podpori. Poleg tega je pa gotovo število brezposelnih, ki niso upraviče ni do podpore.
"Mladi vojni veterani iščejo delo po Kanadi medtem se pa zaposluje razseljene osebe", je izjavil neki delegat. Drugi je zopet izjavil, da je danes 49,000 nezaposlenih v Ontario, medtem ko je samo 10 tisoč izpraznjenih mest.
Razprava se je nadaljevala tudi o načrtih in kaj naj se pod-vzame v pogledu tega stališča. Pri tem je eden od delegatov dejal, da je edina rešitev tega problema v tem, ako se bodo delavci organizirali ter zahtevali od vlade pravilne načrte, s katerimi se naj vključi tudi enaka plača za vse delavce, kar velja isto tudi za razseljene osebe. Ako ne pride do tega, bomo kmalu imeli ponovno depresijo, katera se vedno pojavi vsled majhnih delavskih plač.
Kaj delajo in mislijo o tem D.P.'s
O razseljenih osebah se veliko govori po vseh naselbinah. Toda to govorjenje je povsod enako. Kar se razseljenih oseb
zanimal za naš prihod, kar bi nas navduševalo za ljubezen nove domovine Kanade. Nas ni ni-kdo vabil na kake koncerte, plese in bankete. Ravno tako tudi ni bilo govora v unijskih odborih, kateri naj bi se zanimali za naše delo in plačo, kajti tisti delavski odbori kolikor jih je bilo, so bili brez vsake moči. In tako smo tavali iz kraja v kraj, si iskali delo brez denarja v žepu.
Mi smo zapustili našo rojstno domovino samo, de se rešimo zapostavljanja, v kateri ni bilo poštenega zaslužka in dela za nas. Takrat je v naši rojstni domovini vladala brezposelnost in korupcija, kjer ni imelo ljudstvo nobene besede, najmanj pa še kaki delavski odbor, kateri bi se mogel podati v kako pogajanje z takratno vlado. Toraj mi se nismo umaknili ljudski, tem več proti ljudski vladi.
Danes je naš rojstni kraj povsem drugačen. Domovina potrebuje vse tiste, ki so se preselili pred več leti, posebno pa tiste, ki so jo zapustili v času zadnje vojne.
Od časa kar smo se mi preselili iz domovine pa do danes, se je tudi tukaj delavska situacija zelo spremenila in sicer, na račun organiziranja delavcev. Ako bi ne bilo teh delavskih unij sedaj, je gotovo, da bi ne bilo mesta za nove naseljence. Za zgraditev teh delavskih organizacij je tudi večina starih priseljencev veliko pripomogla. To bi lahko do sedaj opazile tudi "razseljene osebe" in če tqdi niso še dolgo časa tukaj. O tem so bili ti ljudje- gotovo že opozorjeni in obveščeni, ako ne vsi vendar pa večina. Toda kakor se je do sedaj spoznalo, je vsa ta delavska akcija zanje komunizem, ter se vpričo pouka o napredku delavstva zelo samozavestno, grobo in zaničljivo napram vsemu posmehu je jo, v nekaterih slučajih pa celo grozijo z napadi, katere so v par naselbinah tudi že vprizorili.
Zelo je pa značilno, da so vsi do vratu zamišljeni v cerkev na-
mesto, da bi se poleg te zanimali ali vsaj poslušali besede starih naseljencev. Zato najbrže da skrbijo tudi došli "kaplančki in fajmoštri", kateri so že dobili svoje pozicije. Zadnji so začeli nadlegovati s svojimi cerkvenimi vabili tudi stare naseljence in jih hočejo po 20 in več letih postaviti na isto stopnjo, ki so jo oni zapustili — stopnjo iz katere se je zelo težko izmotati brez vsakih grehov . . .
Značilno je tudi, da se za te "razseljene osebe" zelo zanima vsa kapitalistična reakcija. Vsekakor je gori omenjena razprava delavskega odbora v pravem. Tukaj tiči zajec in je samo pravilno, da se ga izžene v javnost. Nekdo mora poseči v luknjo in to je storil zadnji teden distriktni odbor delavcev v Toronto. To je storil lahko radi tega, ker je danes, delavec organiziran in ima sedaj tudi on pravico povedati svoje mišljenje kar vsekakor dokazuje, da ni tako kakor je bilo pred 20 in več leti. To naj bi si zapomnili tudi tisti, ki niso prej in tudi sedaj ne verujejo v delavske organizacije. Tega se bodo morali sčasoma naučiti tudi vsi taki stari in novi naseljenci.
Vsa publiciteta, ki jo prejemajo "razseljene osebe" v reakcionarnem časopisu ne pomaga za navadnega delavca popolnoma nič temveč škoduje, kajti v tem so priprave za vse nekaj drugega kakor pa prinašajo sliko nazadnjaški časopisi. Vse pisanje od "Mistru X in Misses Y, "kateri se izgovarjajo, da se bojijo svojih imen v javnosti vsled nekakšne bojazni pred osveto, so sama propaganda, katere je pa brez teh "Mistru in Misses" že več kot preveč. Toda nehote se človek vpraša, zakaj se ti ljudje bojijo izdati svoja imena . . . ?
Pri koncu naj bo omenjeno tudi to; Da je dolžnost nas sta rih naseljencev, da razodenemo novim naseljencem ves položaj, ter pomagamo tistim, ki so nagnjeni do poštenosti in borbe za pravico. Vsem ostalim naj pa pomaga tisti, v katerega verujejo . . .
Osnutki postav za enakopravno uposlitev
Pravica zaslužka je smatrana za temeljno človeško pravico, navzlic temu je mnogo Američanov, ki ne morejo dobiti dela, ali pa so prisiljeni vzeti težaška in nizka dela pod svojo kapaciteto, zgolj radi barve pvoje polti, verskega prepričanja ali narodnostnega izvora. Letos pa se bodo zakonodaje kakih 20 držav Unije zavzele za sprejetje zakonov, ki bi omejili tozadevno zapostavljanje. Med temi državami so: Colorado, Illinois, Michigan, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, Washington in druge.
Tekom debat bodo imele zakonodajne skupščine teh držav pred seboj vzgled in skušnje drugih držav, ki so že sprejele zakone proti diskriminaciji pri uposlevanju. Od 1. 1945 so štiri države — New York, New Jersey, Connecticut in Massa-husetts — uvedle obsežno zakonodajo proti zapostavljanju pri uposlitvi. Države Indiana, Wisconsin in Oregon so uvedle postave vsebujoče ista načela, toda brez določb uveljavljena. Dodatno k temu so tudi nekatera mesta sama od sebe izdala odredbe, ki prepovedujejo odklanjanje kvalificnranih delavcev ali uslužbencev na podlagi predsodkov proti plemenskemu, verskemu ali narodnostnemu izvoru prosilca.
Gibanje z a zakonito zaščito enakopravnosti p r i uposleva-
tiče in kakor izgleda, oni nima- nju, se je pričelo med zadnjo
jo nobenega namena podpirati delavske unije. Ti so navajeni poslušati in ubogati vse samo tistega ne, kar bi bilo zanje koristno. Tako nekako smo bili tudi mi, kateri smo prišli pred več leti v to deželo. Toda naš prihod hi prejemal nikake pu-iblicitet6, ali da bi se kdo preveč
vojno, ko je prevladovala zap] stavljanje proti črncem, ameriškim Mehikancem, Židom in drugim Američanom tujega izvora ali s tujim naglasom. Ta diskriminacija je ogrožala ameriško proizvodnjo, ker je onemogočala polno vprego vsea zmožnih sil in moči v skupen
vojni napor na domači fronti produkcije, Predsednik Roosevelt je posegel v situacijo z ustanovitvijo zveznega odbora za nepristransko uposlitev (Fair Employment Practice Committee). Ali dočim je ta medvojna agencija omogočala Američanom vseh plemenskih in drugih izvorov, da so svobodno služili in delali v vojni industriji dežele ter vladnih službah, vendarle ni odpravila diskriminacije. Ta vladni odbor je namreč v svojemi končnem poročilu, izdanem 1. 1946, odprto izjavil, da so bile vse njegove pridobitve v času vojne kaj kmalu izgubljene, "ker se ni zaustavilo obnovitve diskriminacijskega postopanja po končani vojni." Ponovila se je stara povest — delavci, ki so bili najeti nazadnje, so bili prvi vrženi na cesto.
Medtem so pričeli posamezniki, kot tudi razne organizacije, delovati za vzpostavitev trajne zakonodaje v tem pogledu. Taki zvezni in državni zakoni naj bi napravili konec navadi odrekanja zaslužka in uposlitve pripadnikom manjšinskih skupin te dežele. Država New York je 1. 1945 utrla pot, po kateri je usmerilo svoja prizadevanja 1. 1947 se okrog 15 drugih državnih zakonodaj. Na žalost je večina predlogov propadla, ali lansko leto so bile tekom zasedanja nekaterih državnih skupščin v teku priprave za sestavo novih osnutkov, ki bodo predloženi državnim zbornicam letos..
V državi Michigan, na primer, so razne delavske, civične, verske in druge organizacije ustanovile odbor civilnih pravic za vso državo in glavno pozornost se bo posvetilo zadevi sprejetja zakonodaje proti zapostavljanju
pri uposlevanju. V državi, ki šteje pet milijonov prebivalstva, katero vključuje 200,000 črncev in 1,200,000 oseb, ki so ob ljudskem štetju 1. 1940, vpisali kak drug jezik nego angleški kot svoj materinski jezik, je skoro težko dovolj naglasiti važnost in potrebo zakonodaje enakopravne uposlitve.
V splošnem se predloženi osnutki državnih zakonov z a enakopravno uposlevanje nanašajo poleg delodajalcev tudi na unije in posredovalnice za delo. Osnutek, predložen državni zbornici v lUinoisu, predvideva določbo, po kateri ne bi smel noben delodajalec, unija ali posredovalna agencija diskriminirati proti katerikoli osebi, ker je ta morda nasprotovala kakim ne-postavnim postopkom, ali nudila sodelovanje pri preiskovanju in zasliševanju pred zakonom v slučajih te vrste. Osnutki in že obstoječe postave v to smer vključujejo vse prilike izravna-nja slučajev zapostavljanja na sporazumen način in potom konference. Obstoječe državne komisije za nepristransko uposlevanje so bile imenovane v s vrbo uveljavljanja zadevnih postav, toda si vedno prizadevajo, da se spori v zadevah diskrimi-
Ijenih, kajti na konferenci je bila prilika za razčiščene celotne zadeve.
Ko bodo 1. 1949 državne zbornice pretresale možnost sprejetja zakonov proti zapostavljanju pri uposlevanju, ne bodo imele pred seboj le vzgledov uspešne zakonodaje te vrste v drugih državah, pač pa tudi primere diskriminaciji, o kakršni je bilo pred nedavnim poroča-no iz države Colorado. Colorad-ski slučaj se tiče veterana, ki je bil dve leti v službi ameriške vojske na Pacifiku, po vrnitvi pa je študiral za telegrafista na domačem kolegiju. Kolegij ga je trikrat priporočil v sprejetje veliki železniški družbi na zapa-du, ki pa je trikrat zavrgla pro-silčevo aplikacijo z besedami: "da je bilo odločena, da družba ne bo več vežbala španskih deklet in mladeničev." Prosilčevo ime je bilo Miguel Vasuez. List, ki je objavil fantovo izkušnjo, je vprašal: "Ali potrebujemo FEPC (Fair Employment Practice Commission) v Coloradu?"
Državljani v drugih državah, kjer še nimajo zakonodaje proti zapostavljanju pri uposlevanju, si lahko stavijo isto vprašanje. Najboljši odgovor bodo dali samim sebi in državi s tem, da nacijskih'prestopkov^rravnai'P°^P^° zakonodajo, ki ima na-s pametnim sodelovanjem delo-|^®^	vsem enake prilike
dajalcev. Na ta način je bilo iz.l"Pos^tve na podlagi sposobno-ravnanih mnogo slučajev diskri-! kvalifikacij za delo in na-resničnih in namiš-	^
mmacijev.
Common Council
Kdo je v Slovenski Bistrici zaviral frontno delo?
Nedavno je bil v Slovenski Bistrici predvolitveni sestanek članov Osvobodilne fronte. Na njem so pregledali dosedanje delo in plan za letos. Ugotovili so, da doslej niso imeli kakih posebnih uspehov zaradi tega, ker so se v Fronto vrinili ljudje, ki so poskušali zavirati pravilno delo. Toda člani Osvobodilne fronte so bili budni. Ni jim osta^-lo prikrito, odkod prihaja vse to.
V župnišču je namreč živel "gospod" župnik v izobilju in se zabaval z ženskami ter preko njih spletal svojo mrežo proti Osvobodilni fronti, proti naši oblasti, proti naporu delovnih ljudi.
Ljudje so zahtevali kazen za te ljudi, vendar ne vsi.
"Izpustite župnika, dajte nam ga nazaj, zakaj ste ga zaprli?" se je oglasilo nekaj žensk prav tam iz zadnjega kota, kjer so se pod okriljem gneče in vrat stiskali tisti, ki so jim bili "gospod" silno pri srcu.
"Ne preganjajte vere," se je oglasila stara ženica.
"Kdo pa govori kaj o veri?" je odgovoril delavec iz Impola.
"Šolinc ni zapr kot bistriški župnik, temveč kot navaden državljan—špekulant in saboter."
Globoko so odjeknile te besede med navzočimi.
"Povjete še njegove grehe," so zahtevali kmetje iz bistriške okolice.
"Pri popisu je zatajil nad 3,000 kulogramov krompirja."
"Dokažite!" so se zopet oglasili Solinčevi pristaši, ki so si na vse načine prizadevali, da bi razbili sestanek. Toda ni jim uspelo.
Delavci iz Impola so špeku-lantovim pristašem odgovorili, naj gredo vpra^nL sestro Ko-lumbo. Soline jo je nagovoril, naj reče, da ima samostan v fa-rovžu shranjen krompir. S tem je hotel preslepiti našo ljudsko oblast.
"Soline je skrival 70 kilogramov čiste masti v spovednici."
"Dokažite!" se je zopet oglasil ženski glas tam od zadaj.
"Vprašajte ecrkovnika, če mislite, da lažem. Lagal nam je nekoč le Soline."
"Naj še kdo pove, kaj je delal med okupacijo," je vprašal mlad zadružnik iz Kovače vasi.
"Na Hrvatskem je organiziral belo gardo in ustaše. Pod krinko prodajalca jajc je po Dolenj-
skem organiziral odpor proti partizanom."
"Okoriščal se je z našim mesom. Roza Sorčnik je imela na hrani delavce. Kradla pa je meso in ga pošiljala Solincu v posodi za mleko," je povedal mlad delavec.
"Izključimo ljudi, ki so sodelovali s špekulantom Solincem iz Osvobodilne fronte," je predlagalo več frontovcev.
"Izključimo jih!" je zadonelo po vsej dvorani.
Frontovci so pripovedovali o Solinčevem nemoralnem življenju in žene so sklenile, da ne bodo dopustile, da bi njihove otroke zaslepljevali duhovniki Solinčevega kova.
Vsakdo je hotel še kaj povedati. Saj je skoraj vsak vedel za kak njegov greh.
Solinčevi zagovorniki so utihnili. Včasih se je oglasila še kakšna Solinčeva zagovornica, toda še do besede ni prišla.
"Takšna demokracija," je zastokala ena izmed njih, "700 ljudi je proti Solincij, 30 pa je za njega, pa nam ne pustijo govoriti.
"Vsi ki ste za Solinca, povejte, ali ste gradili cerkev za skladišče za mast, za izrabljanje žensk?" je zaklical frontovec iz sredine dvorane.
Stare ženice, ki so v začetku z velikim nezaupanjem gledale, kaj bo iz tega, so sedaj s ploskanjem pritrjevale: "Takšen je bil naš župnik. Kar prav je, da so ga zaprli, šele sedaj nam je jasno, zakaj je v Marijino družbo sprejemal samo mlade, naS stare pa je zapostavljal."
Mladinec iz kovinarske šole je rekel: "Mi moramo danes stanovati v barakah in še po nekdanjih svinjakih, v kloštru pa se šopirijo in živijo v brezdelju nune, ki so bile trdno povezane s Solincem in so tudi že večkrat sodelovale pri raznem protiljud' skem delu (pomagale so pri po* begu preko meje raznim zločincem). Predlagam, da sprejmemo resolucijo za izselitev nun. Pro' store naj dobi naša šola.
"Izselijo naj se," so sklenih frontovci. Sprejeli so tudi resolucijo, da se mora Soline pred sodiščem zagovarjati za vse svoje grehe.
Velika zmaga Osvobodilne fronte je bila to. Sedaj, ko je razkrinkala svoje nasprotnike, bo njeno delo boljše.
"Slovenski poroć»vele®
22. marca, 1949.
teNAKOPRAVNOST
STRAN 3
P^^žihov Vorct/nc:
Uporniki v Judenburgu
spomladi 1918 so se v Judenburgu prvi uprli avstrijskemu nasilju "kranjski Janezi" iz 17. pehotnega polka. Upor je bil zadušen, voditelji obsojeni na smrt in Ustreljeni.
"Sonce, ali vidite?" je vzklik-na smrt obsojeni Alojz Šte-^ančič, kazal z roko proti maj-ВДети, zamreženemu okencu Judenburške ječe in se obrnil k ®vojim prav tako na smrt obso-J6nim tovarišem, k Antonu Haf-Karlu Možinu in Josi Dav-
Skozi okence je res pravkar posvetilo jutranje sonce, na ^^&zanih podnicah so zaigrali zarje še malo zardeli žarki in jj^Polnili celico s prečudno, raz-ošno svetlobo. In kakor bi bili 1 Žarki ogreli tudi srca dotlej Namišljenih in mračnih obsojen-so se njihovi obrazi pokrili , ^Ghkim mladim sončnim sija-že štiri dni niso videli son-od one viharne noči, ko se J® Vzdignila slovenska revoluci-pest, se je skrivalo za ^бШегпе megle in za še bolj če-
Easter Toys Set New HigH
Amencaii Tov Irfstitute (ihoro
toylands are crammed Уо,,„ new thrills for American Dolls and rabbits head jWy parade in smart new
There's a record sale of toys 5®*^ pull toys, balls and sand dlgy the bumper crop of tod-Pedes kindergartners. Veloci-are scooters and wagons, too, record demand.
Time Change

h	MMET ROSS
itig	of KDKA's morn;
and Uo	oi® brings Janet Ross' era at Q popping Circle to listen-]
the Bu	9 ^ M. Miss Ross follows
of	® Bill 45-minute program
Wof-y	chatter. Dr. Crane's
8:15 i„	formerly heard at
' ®	"ow aired at 11 a.m
merne zidove. Zdaj pa je bilo nenadoma tu, kakor da bi bilo nastalo nalašč zato, da jim posije v zadnji pozdrav.
"Da, sonce, sonce!" se mu je zasmejal Možina s svojim mladim, lepim obrazom in se zastr-^ mel v okno, od koder je gledal kos modrega neba. "Sonce nas pozdravlja, kakor je pred nami pozdravljalo—mogoče samo ono —že toliko takih, kakor smo mi, in kakor bo za nami pozdravljalo tiste, ki bodo mogoče stopali na našo pot. Sonce je naš najzve-stejši prijatelj . . ."
Hafner je sedel na robu postelje. žarki so mu sijali naravnost v obraz. Ne da bi umaknil oči, je dejal: "Fantje, ali veste, kaj pomeni sonce? Sonce pomeni večno življenje. In da nam sveti ravno zdaj s tako čistim žarom, pomeni, da nam hoče povedati : vi, otroci moji, boste odšli, a jaz bom ostal in to, kar je v vas, bo po riieni spet preneseno v življenje . . ."
Edini Davtovič, najmlajši med obsojenci, ni imel toliko moči, da bi bil z besedami pozdravil poslanca večnega življenja na nebu, pač pa ga je pozdravil s svetlo, vročo solzo, ki se mu je utrnila iz oči in kanila na tla v enega izmed devetero svetlih četverokotov, ki jih je na tleh risala jetniška mreža okenca.
Dan poprej so bili vsi štirje puntarji obsojeni na smrt s stre-litvijo. Bili so prvi, medtem ko so drugi še čakali na svojo sodbo. Razprava je trajala mnogo predolgo, ker je bilo že tako naprej jasno, kaj jih čaka. Čemu vrtati človeku po črevesju z ће-važnimi, za stvar nepomembnimi rečmi? Naposled so sodniki le pravo zadeli, ko so jih obdolžili, da so zanetili upor iz čisto revolucionarnih, protiavstrij-skih pobud kot pravi prekucu-ški elementi. Mnogo tega, kar je bilo v njih in česar se prej niti sami niso zavedali, so spoznali šele iz obtožnice. Revolucionarji, slovenski puntarji, ki so se navzeli nekega boljševiškega duha ih ki so sanjali, zlomek vedi, o čem so že sanjali.
"Dvignili smo se zoper Avstrijo in zoper vojno, da se rešimo sužnosti in da bi se to, kar smo morali mi, kar je moral naš narod prenašati že toliko stoletij, nikdar in v nobeni obliki ne povrnilo. Mogoče nam bodo podtikali še kake druge namene, toda prepričan sem, da nas bo ljudstvo razumelo. Prepričan sem, da bo iz tega nastala po razsulu Avstrije svobodna Slovenija . . ."
Hafner je govoril z mirnim glasom, zraven pa gledal zdaj enega, zdaj drugega tovariša.
"Jaz tudi in če bo še kaj drugega prišlo zraven, kar bo po moji sodbi prej ali slej čisto gotovo prišlo, ne bomo naših glav prodali zastonj," je resno pritrdil Možina. "Vsekakor, nekdo mora začeti, ne more priti do spremembe. Pričeli smo pod zelo neugodnimi pogoji; bili smo
tako rekoč prvi izmed milijonov bratov na tej strani Evrope, ki večinoma tako mislijo in čutijo kakor mi. Zategadelj mi resnično ni žal, da sem prišel sem, kjer sem zdaj ..."
"Ko bi'vedel, da nikdar več ne bo vojne, bi tudi meni ne bilo žal," je zamišljeno dodal Štefa-nič. Umolknili so. Hafner se je prvi spet streznil.
"Kaj pa ti, Davtovič, ali se ne boš nič nasmejal?" se je obrnil k Bosancu z viharnim polnim glasom, samo da reče nekaj, kar bi mu pomoglo mimo trenutnih občutkov. Davtovič je spet dvignil tiste vlažne oči a rekel ni nič. Tedaj sta se Možina in Hafner usedla k njemu in Štefanič se je postavil preden j.
"Davtovič!" mu je zaklical Hafner s toplim, bodrilnim glasom, "nič naj te nikar ne boli, da moraš skupaj z nami umreti. Vaš rod je že toliko umiral za svobodo, naj umre še eden za isto stvar. Iz naše krvi bo zraslo nekaj skupnega. Tisti, ki se nas bodo kdaj spominjali, bodo rekli: 'Glejte, tudi en Bosanec je dal življenje za isto stvar kakor naši fantje.' In to bo držalo."
Bosanec je počasi dvigal glavo, obraz, ki so ga trije tovariši zdaj gledali, je bil za spoznanje svetlejši in zaupljivejši. Potem se je zaslišal rahel, a čist glas: "Da, naj, pa bo . .
"No vidiš, Davtovič, da bo šlo!" je veselo dejal Možina in ga potrepljal po rami. "Vse gre, če človek hoče ..
Medtem se je sonce, ki je prej sijalo po podu, dvignilo in le še s poševnimi žarki sililo skozi okno v celico, do tal napolnjeno z dimom. Na okence je zašel droben ptiček, začivkal dvakrat, trikrat, nato pa prestrašeno od-frfotal. Kakor daljna skrivnost je ta nenadni čivk zaskelel obsojence, kajti vse njihovo življenje je napeto prisluškovalo nečemu drugemu.
V vratih so zarožljali ključi in v celično motnjavo sta stopili dve postavi; bila sta kurat Novak in oficirski namestnik De-lak.
Bog z vami!" je pozdravil kurat.
"In z vami!" so odvrnili obsojenci, nekateri z usti, drugi z očmi. Stali so si nekaj trenutkov nemo nasproti, govorili so le živci. Razen Davtoviča, ki ga je pogled na duhovna popolnoma zraedel, so ostali trije obsojenci bodro vzdržali skoraj pobite in prizanesljive poglede obiskovalcev. Potem je kurat pretrgal mučni molk:
"Prišla sva, ker se bo treba pripraviti na zadnjo pot . . ."
Obsojenci se niso premaknili, le njihove cigarete so zatlele z močnejšim ognjem.
"Treba se bo spraviti z Bogom . . ." je nadaljeval kurat s skoraj plahim glasom,
Hafner, Možina in štefanič so se spogledali. Opomin, ki so ga pravkar slišali, jih je spomnil nečesa silno daljnega, na kar še mislili niso. Vsi so čutili, da je njihovo življenje pred uro, ki jih čaka, tako lahko in čisto, da bi
se kar samo od sebe stajalo. To, si tako potrebna moje pomoči,
kar je bilo živega v njih je bila ena sama velika obtožba proti tistim, ki so jih zapisali smrti.
Vendar sfe je v tem trenutku zganilo v njihovih srcih nekaj drugega, nekaj toplega in svetega, kar jim je bliskoma preneslo misli na to, česar so se prej le s težavo in bolečino dotikali. Slovo od življenja, od družine, od svojcev, od vsega kar je bilo lepega ih dobrega tudi v njihovem trdem življenju.
Hafner je pogledal Možino, Možina Hafnerja, oba Štefaniča in vsi trije Davtoviča. Brez besed so se razumeli.
"Naj bo!" je v imenu vseh obsojencev rekel frajtar Možina s trdim glasom. "Sicer ne čutimo nobenih očitkov zaradi svojega dejanja in prav za prav bi se morali izpovedati tisti, ki so vas poslali sem. Toda ker je šega taka, pa kar napravite križ čez nas."
Ko je kurat napravil Ш obsojence zadnji križ, se je oglasil namestnik Delak:
"Fantje, zdaj bo treba vzeti slovo še od drugih reči. Napišite svojcem in, če ima kdo še kako drugo željo ali sporočilo, sem jaz zato tukaj, da jih prevzamem od vas."
"Pisati domov . . .?"
Težak glas se je iztrgal s prsi m se še teže razlegal po tesnem prostoru. Vsak je imel komu pisati in vsak je imel tudi mnogo pisati, toda kako spraviti na papir, ko je misli in čustev preveč. Rahločutni in tihi Štefanič se je prvi zbral in napisal pismo svoji materi:
"Draga mati! Sporočam ti, da sem kot kolovodja upornikov v Judenburgu obsojen na smrt. Še nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da te bodo biriči preganjali zato, ker si rodila takega sina. Toda bodi ponosna, da je tvoj sin umrl za pošteno slovensko stvar. Če nismo mogli doseči svojega cilja mi, pridejo za nami drugi, ki bodo to delo nadaljevali in dovršili. Naša kri bo prelita zato, da se bo bolje godilo našim potomcem . . .'Hudo mi je, ker boš na starost, ko
ostala sama ... Tvoj sin Lojze."
"ima še kdo kaj .. ." Deiakov glas je bil skoraj proseč.
"Ženi naročite, naj skrbi za otroka. To je moja zadnja želja . . ." je dejal korporal Hafner s svetlimi očmi.
"In meni je žal, da moram tako mlad umreti . . . Tako mlad umreti in ne dočakati tega, za kar smo se borili in za kar bomo umrli ..." Čeprav je bil Možinov obraz veder in močan, je bil njegov glas vendarle žalosten.
"Povejte doma, da smo umrli za svobodo naše domovine. Ce bo iz tega prišla svoboda, glejte, da bo naša svoboda ... Če bo iz tega prišla Jugoslavija, povejte vsem našo željo, da bodi to naša, svobodna in pravična Jugoslavija ..."
"Pozdravite nam Roglja in vse tovariše, ki še čakajo na sodbo . . . Pozdravite maršbataljona in
Easter Sedi Sale
99
Zastopniki
^^Enakopravnosti *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 7eth Si.
UT 1-6888
'Za collinwoodsko in euclidsko okiožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
2в newbuTsko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
tudi vse tiste, ki niso šli z nami. Niso šli, ker so mislil, da še ni prišla prava ura ..
"In zadnja beseda naj bo za vas, Delak, in za vs^, kurat," je dejal Hafner. "Ker ste bili pošteni z nami, z moštvom. Čeprav niste šli z nami, je že to veliko, da niste šli proti nam. V našem imenu se zahvalite vsem tistim oficirjem, ki so v srcu morda z nami, a si niso upali nastopiti."
Kurat in oficirski namestnik sta povesila oči; besede, ki sta
jih pravkar slišala, so ju zadele v srce. Težko, grenko, skoraj očitajoče čustvo se jima je razlilo po žilah. Kakor odrešitev se jima je zdelo, ko je Hafner prijel naprej Delaka, potem pa ku-rata Novaka za roke in jima jih krepko stisnil.
"Srečno . . . srečno ....!"
Drug za drugim so se obsojenci poslavljali od obiskovalcev, ki jim nista mogla več pogledati v oči, temveč sta se sklonjena odstranila iz celice.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči.. Delo garantirano, in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730


/
Good intentions don't make a good savings plan. WhatTs the smart way to save? A Way that's—
1. Regular	2. Convenient
3. Dependable 4. Automatic
You can get this foolproof combination by investing in U. S. Savings Bonds. Either of these two ways:
Join your company's Payroll Savings P/aa « .«0Г join your bank's Bond-A-Month Plan.
Then sit back and watch yow dollars tnake pigs of themselves, fattening up at the rate of four for every tharee you put in, every ten years.
Thafs one sur6 way to bring home the bacon some day. And by bacon we mean the things Jrou dream about for the future: a home, a business, a college education, and freedom from worry.
Go reserve a slice of that for yourself, i. TODAXl
saving
is sur&
U.S. Savings
ENAKOPRAVNOST
^^ANISLAV NUŠIČ:
Izbrane crtice
»VE KONCERTNI TOČKI
^ . (Nadaljevanje)
je treščilo ob podstre-dalje ni moglo. Prile-W tu pod stropom kakor gnezdo, ne da bi se pj.^.^^'^jalo, da sta v njem dve
<,j ^°^ki sporeda. w ■" j® vzdihnila gospa So-6, "kaj bo pa zdaj?"
sem obupano od-
lahko rešiva?"
Ne!"
! "Ju, zaboga, kaj poreče moj I mož! On je v prireditvenem od-' boru in je odšel bolj zgodaj, mene pa je zadržala frizerka."
I "Mene pa brivec."
"Pa ljudje, pa koncert?" "Kaj vem, bržčas bodo pričeli IS sporedom odzad."
I "Pa dobro, ampak . . ." gospo i Sonato je zajela nova plima obupa, "kako dolgo bova pa tu sedela?"
"Dokler komu ne šine v glavo, da bi naju snel od tod."
Ona sede obupano v kot žametne klopi, jaz v drugega. Minila je minuta, minili sta dve, minile so tri, štiri, pet.. . prava leta.
"In potem, saj dovolite, je položaj hudo neprijeten," je pričela ona v obupu viti roke.
"Priznam. "
"Ljudje, a midva tu, tako rekoč na podstrešju,—jaz poročena ..."
"To je grozno."
Minili sta še dve minuti. Ona je že omahovala in sem jo moral tolažiti.
"Ne bodite zaskrbljeni . . . sai morava priti od tod. Kadar koli ..."
"Da, kadar koli," se ji vrne obup, "kaj takega se menda še
nikomur na svetu ni zgodilo."
"Pač."
"Kako pač?"
"Prosim vas, zdaj imava tako in tako dovolj časa in vam za tolažbo lahko to potrdim celo z neko zgodbico. Torej, zgodilo se je nekaj podobnega neki popovi ženi. Šla je k sestri, ki je popova žena v tretji, četrti vasi ob progi. Nameravala je pri njej prebiti dan, zvečer pa se z osebnim vlakom vrniti domov. Ko se je vračala, je na predzadnji postaji čutila potrebo, da je stopila z vlaka, čeprav je vlak tu stal eno samo minuto."
"To bo pač dolga zgodba, kaj?" me nestrpno prekine moja sopotnica.
"Saj je vseeno, lahko je še daljša, saj vidite, da nikomur ne
šine v glavo, da bi naju spustil s stropa."
Vzdihnila je globoko in obupano, jaz pa sem nadaljeval:
"Popova žena, ki je pogostokrat tod potovala, je vedela, čeprav je bila tema, kod se bo vrnila, toda komaj je tam vstopila in se oddahnila, je vlak zažvižgal in žena je pohitela nazaj. Vrata pa so bila, kakor po navadi na postajah, pokvarjena. Od zunaj si jih lahko odprl, toda znotraj niso imele kljuke. Popova žena je obupno razbijala, toda vlak se 'je pomaknil in odpeljal, načelnik postaje se je vrnil v hišo, pozaklenil in pogasil, po staja pa je bila daleč od vasi, da grešne popove žene nihče ni mo gel čuti. Lahko si mislite, kako je bila popova žena obupana." , "Toda to še malo ni podobno
temu, kar je z menoj," me je spet prekinila gospa Sonata. "Potrpi, bo že še podobno." Oddahnila si je in je potrpež-jivo dalje poslušala zgodbo.
"Popova žena je zaman razbijala, naposled pa je trudna in obupana sedla na sedež, ki nikakor ni udoben za počitek, in se prepustila usodi. Tako bo prebila vso noč, pa kar bog da. Ali . . ."
"Torej jo je vendar kdo rešil?" je vzkliknila gospa Sonata.
'Potrpite. Okrog polnoči je začula korake, ki se bližajo hišici, v kateri je bila ujeta. V njej se prebudi up in se ji vrne moč ter jame ponovno razbijati. In zares pride nočni čuvaj in—odpre vrata ..."
"Nu, hvala bogu," si oddahne
gospa Sonata, kakor da je že rešena.
"Strpite se, zaboga! .; . Nočni čuvaj stopi k vratom in jame popovo ženo izpovedovati ter ji ne dovoli iz hišice: 'Kdo si in kaj hočeš tukaj?' 'Ona mu vse pove, on pa podvomi in maje z glavo: ■'Vse to je izmišljeno, ti si nekakšen potepuh!' reče nočni čuvaj. 'Še to si si izmislila, da se vrata odznotraj ne morejo odpreti' . . . 'Pridi pa poglej! . . In je nočni čuvaj stopil v hišico in zaprl vrata. In ko se je hotel prepričati, ali se vrata lahko od-pro, je ves osupel sprevidel, da ne gre. Namesto same popove žene sta zdaj bila popova žena in nočni čuvaj zaprta in za vso noč ujeta."
"Joj!"
(Dalje prihodnjič)
3TRAN 4
ENAKOPRAVNOST
22. marca, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV ,
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
Voronovskij, zajeten, čokat moški v izbrano izlikanem plašču, prepet s čezramnimi častniškimi jermeni,, je povesil vzravnana pleča; pod črnimi pristriženimi brčicami mu je prebegnil nasmeh.
— Nadejam se, da imam čast s častnikom? Dovolite mi nekaj besed o sebi, potlej pa še o poslanstvu, s katerim sem prispel k vam . . . Svoj čas sem bil, plemič po rodu, štabni stotnik v carski vojski. V letih vojne z Nemčijo sem služil v stosedem-najstem ljubomirskem strelskem polku. leta tisočdevetsto-osemnajstega sem bil mobiliziran z odlokom sovjetske vlade kot kadrovski častnik. Zdajci, kakor vam je že znano, poveljujem v rdeči armadi serdob-
skemu polku. Ko sem bil v vrstah rdeče armade, sem že davno iskal priložnosti, da bi prišel na vašo ... na stran tistih, ki se bojujejo z boljševiki.
—	Dolgo ste, gospod štabni stotnik, iskali priložnosti . . .
—	Da, toda hotel sem odkupiti svojo krivdo pred Rusijo in ne samo sam prebežati (to bi bil res že zdavnaj lahko), ampak povesti s seboj rdečearmej-sko edinico, tiste njene dele, vsekakor najbolj krepke, ki so jih bili komunisti preslepili in potegnili v bratomorno vojno.
Nekdanji štabni stotnik Voronovskij je pogledal s tesno skupaj stoječimi sivimi očmi Boga-tirova in, ko je opazil njegov nezaupljivi smeh, je zagorel kakor dekle in pohitel:
— Naravno, gospod Bogati-rov, da ste lahko do mene in do mojih besed nekako nezaupni . , Na vašem mestu bi bil jaz slej ko prej ravno tako. Dovolite mi, da vam vse dokažem z dejstvi . . . Z neovrgljivimi dejstvi . . .
Zavihnil je rob plašča, potegnil iz žepa vojaških hlač žepni nožiček, se zaokrenil tako, da so zaškripali čez^amni pasovi in začel previdno parati trdno sešiti rob plašča. Čez trenutek je potegnil iz preparanega zaselca porumenele papirje in majhno fotografijo.
Bogatirjev je pazljivo prebral listine. V eni izmed njih je bilo potrjeno, da je "lastnik tega resnično poročnik stosedemnaj-stega ljubomirskega strelskega polka Voronovskij, ki je odposlan po ozdravljenju na štirinajstdnevni dopust v domači kraj — v Smolensko guberni jo". Na potrdilu je bil žig in podpis vrhovnega zdravnika vojaške bolnišnice številka osem štirinajste sibirske strelske di vizije. Druge listine na ime Vo ronovskega so nespremenljivo pravile, da je bil Voronovskij dejansko častnik, s fotografič-ne sličice pa so se ozirale v Bo-gatirjeve prešerne, blizu vkup stoječe oči mladega podporočnika Voronovskega. Na vojaš-
1884
Erbežnik
1949
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni oči in stari oče
JOHN ERBEŽNIK
Zatisnil je svoje blage oči dne 24. februarja 1949. Pogreb se je vršil 28. februarja iz Želetovih pogrebnih prostorov na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter po opravljeni maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlje na pokopališče Calvary.
Blagopokojnik je bil rojen 13. avgusta 1884 leta v vasi Do-brun je, fara sv. Lenart na Gorenjskem. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ in član podr. št. 14 SMZ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti našega ljubega očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali za šv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Bog plačaj!
Dalje naj sprejmejo zahvalo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala onim, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala čst. g. Ozimek za opravljene cerkvene obrede kakor tudi čst. g. Cimpermanu za tolažilne obiske v bolnišnici. Našo zahvalo izrekamo Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Ti, ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Odšel si tja, kjer ni solz in ne trpljenja. Sedaj počivaš poleg svoje zveste družice, naše ljubljene mamice, večno nezdram-no spanje. Mi se Vaju bomo vedno spominjali z ljubeznijo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
JOHN, sin
ANNA, poročena ZEROVNIK, STEPHANIE, poročena PRODAN, ELIZABETH, poročena DILLON, hčere FERDINAND, PAUL, GREGOR, PETER in
CHRISTOPHER, vnuki V Clevelandu zapušča brata FRANKA, v Avstriji pa sestro MARIJO
Cleveland, Ohio, dne 22. marca 1949
kem gizdalinskem suknjiču se je lesketal častniški Jurijevski križec, deviška belina naramk pa je ostreje obrisovala zamolkla lica podporočnika, njegovo temno črto brk.	,
—	Torej kaj? — je pobaral Bogatirjev.
—	Prišel sem vam naznanit, da sem skupno s svojim namestnikom, nekdanjim poročnikom Volkovom, rdečearmejce razkrojil in da je ves sestav ser-dobskega polka d o zadnjega, kajpada razen komunistov, pripravljen vsak čas preiti na vašo plat. Rdečearmejci so skoraj večinoma kmetje saratovske in sa marske gubernije. Pripravljeni so se vojskovati z boljševiki. Pri tej priči se moram dogovoriti z vami o pogojih za predajo polka. Polk je zdajci v Hoprskem ustju, v njem je blizu tisoč dve sto bodal, v komunistični celici osem in trideset komunistov in povrh vod tridesetih komunistov domačinov. Zasegli bomo dodeljeno baterijo, pri čemer bo treba prislugo prekojne pobiti, kajti v njej prevladujejo iz ve čine komunisti. Med mojimi rdečearmejci vre zavoljo bremen, ki jih prenašajo njihovi očetje spričo razdelitve odda-jalcev živeža. Mi smo izrabili to okoliščino in jih nagovorili za uskok h kozakom ... to se pravi k vam. Moji vojaki se boje, da bi utegnili ob vdaji polka nad njimi uganjati nasilstva . . In ravno zastran tega sem prav za prav predvsem dolžan z vami pogovoriti se.
—	Kakšna nasilstva naj bi to bila?
—	Nu, umori, ropanje . . .
—	Ne, tega ne dovolim!
—	In še to: vojaki se zavzemajo za to, da bi bil serdobski polk ohratnjen v svoji sestavi in da bi se tolkel skupno z vami z boljševiki, toda kot samostoj na bojna enota.
—	Tega vam ne morem . .
—	Veip! Vem! Stopili boste v stik s svojim višjim predstoj ništvom in nas obvestili.
—	Da, sporočiti moram v Veške.
—	Oprostite, zelo malo je še časa in, če se bomo zamudili kako uro preveč, utegne mojo odsotnost opaziti polkovni komisar. Upam, da se bova pogo
V NAJEM
OPREMLJENO SOBO
s kuhinjskimi privilegijami se odda v najem, zakonski dvojici ali dvema dekletoma. Nahaja se v collinwoodski naselbini.
15443 CALCUTTA AVE., zgoraj KE 4198
RAZNO
STAREJŠA ŽENSKA
Želi dobiti službo gospodinje pri poštenemu vdovcu, Hrvatu ali Slovencu, ki je dobrih navad. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
DELO
MLADA ŽENSKA
dobi delo za pomočnico v kuhinji restavracije. Izkušnja ni potrebna, a pri volji mora biti naučiti se. SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave., EN 5214
NAPRODAJ
PRODA SE
LEPA HRUŠKA
Vpraša se na
1164 Norwood Rd., zadaj
1948 HUDSON "6"
2 VRATA, RADIO, GRELEC, MALO PREVOŽEN. Privatni lastnik.
Cena zmerna. Pokličite HE 4882
dila o pogojih predaje, čimprej mi sporočite odločbo svojega po-veljništva. Polk lahko vržejo k Doncu ali dopošljejo novo oja-čenje in potemtakem . . .
—	Da, neutegoma bom poslal sla na konju v Veške.
—	In še eno: velite svojim kozakom, naj mi vrnejo orožje. Niso me samo razorožili, — Voronovskij je pretrgal svoje uglajeno govorjenje in se malo v zadregi nasmehnil, — marveč so mi vzeli tudi cigaretnico. To je kajpak malenkost, ali tobač-nica mi je draga kot družinski spomin . . .
—Vse vam bodo vrnili. Kako naj vas obvestim, ko bom dobil odgovor iz Vešk?
—	Čez dva dni bo prispela semkaj k vam, v Bahmutkin, neka ženska iz Hoprskega ustja. Geslo ... no, reciva — "zedi-n jen je". Njej sporočite. Brezpogojno — pod besedo . . .
Pol ure kasneje je eden izmed kozakov maksajevske stot-nije v galopu dirjal proti zahodu, v Vešensko . . .
Drugi dan je prispel v Bahmutkin Kudinovlji osebni sel, poiskal stan brigadnega poveljnika, stopil v hišo, ne da bi privezal konja, in izročil Grigoriju Bogatirjovu pismo z napisom: "Nujna zadeva. Popolnoma tajno." Bogatirjov je na moč ne-potrpežljivo odlomil voščeni pečat. Na golici garenjedonskega okrožnega sovjeta je bilo z veliko pisavo samega Kudinova zapisano:
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih pddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZPLICH mSURANCE
AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
LINOLEJ ASFALTNI PLASTIČNI TILE
OKENSKI ZASTORI BENEŠKI ZASTORI
Prosti proračuni Prodajamo na lahka mesečna odplačila
SK 9504 — 3840 E. 131 St. THE RUSSELL FLOORING CO.
ih
1942 BUICK
Sedan s 4 vrati. V dobrem stanju; en lastnik. Ima ekstra komade, motor je bil prenovljen. Cena za hitro prodajo. Prvi ponudnik za $875 ga dobi. Privatni lastnik. Pokličite SU 0178
* Ov«r 5 million Maytag# sold— Ат mora than any oUier wather. Com« In md plan ymir ordir n«w
Mi vam damo popust v gotovini mesto Eagle znamk.
Lahka mesečna odplačila.
Cene od	naprej
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
8202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUŠNIK
"Na zdravje, Bogatirjov! No-' vica je zelo razveseljiva. Pooblaščam te, da se pogajaš s Ser-dobčani in jih za vse na svetu pridobiš za vdajo. Predlagam, da jim prijenjuješ in obljubljaš, da bomo polk v celoti prevzeli in da ga še razorožili ne bomo. Za nespremenljiv pogoj postavi, da primejo in izroče komuniste, komisarja polka in zlasti — naše vešenske, jelanske in ustho-prske komuniste. Naj prav za trdno zasežejo baterijo, pratež in materialni del. Kar le moreš, pospeši zadevo! Na kraj, kjer bo prešel polk, pritegni večino svojih sil, jih natihoma obkroži in nemudoma jih začni razo-roževati. Če bodo začeli kaj ro-goviliti, jih pobij vse do zadnjega moža. Ravnaj previdno, a odločno. Brž ko jih boš razorožil, odpošlji v trumi ves polk v Vešensko. Ženi jih po desni plati, tako je prikladnejše, ker je na tej plati bolj oddaljeno bojišče in je stepa gola, ne bodo mogli uiti, če bi se premislili in kanili pobegniti. Usmerjaj jih nad Donom po vaseh, za pažnjo nanje pa pošlji dve konjeniški stot-niji. V Veškah jih bomo po dva, po tri borce razdelili po stotni-jah, bomo videli, kako bodo tolkli svoje. Tamkaj pa, to ni naša stvar, ne skrbi: ko se združimo s svojimi, ki so za Doncem,_ naj jih potem oni so-
dijo in počnejo z njimi, kar hočejo. Zastran mene naj jih ka^ vse od kraja pobesijo. Nobene škode ne bo. Veseli me fvoj uspeh. Vsak dan poročaj po sl4' Kudinov."
(Dalje 'prihodnjič)
V blag spomin
našega predragega očela la preljubljene' mame
Jernej in Rose Krebel
ki sla umrla pred petimi leti-Mati je zatisnila svoje mile oči 22. marca 1944, oče pa 16. aprila 1944.
Pregovor pravi, da čas ozdravi bolesti,
da nam pomaga pozabiti, toda
do sedaj,
nam je le bil v dokaz, kako z®'®
pogrešamo-Vaju ljuba roditelja!
Žalujoči ostali:
Rudolph, Mary Voka^' Ann Schuster, France^
Markovic, otroci Janet in Shirley, vnukinji
Cleveland, O., dne 22. marca
V BLAG SPOMIN
ob 25-letnici prerane smrti, naše ljubljene in nikdar pozabljene soproge, mame in sestre
!	J* ,
v' . * J ^
• I ; ^ ' ' .i i
L.._ . ■ ;_________VjL....
ACNES VRČEK
Dasi davno že je gomila skrila mili Tvoj obraz,
misel še med nami vedno živi,
na Te, predraga, vsak čas.
Žalujoči ostali:
FRANK VRČEK, soprog
THERESA GORUP, hči
FRANK, sin
Cleveland, Ohio dne 22. marca 1949.
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST. — KE 3177 AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluS^ _Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.	^
POŠILJANJE MOKE in .
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko ▼ Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Аф
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejetno** mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do sVO" jega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za $1J
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje ргоЛро%! izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOV^ PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plec®* nobenih stroškov ko prejme moko.	,
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENEB^^ MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino P' teina, najmanj 13Vi%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Stande*® paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). stava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VBBCB (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi obl^, mi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJ^ ODBOR."
pRADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW Y0HK 11. N.
Telefon: WAtkins 4-9016