Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - * S??* - pavSallrana. Štev. 65.	v LjnDijanl v petek, dne 19. marca 1920.
Leto xLvm.
»SLOVENEC« velja po poŠti na vsa strani Jugoslavije ia v LJubljani: ■a Mlo loto naprej. B. 100-— aa pol tota „ .. „ 55>— sa četrt lete « .. „ 30— m en mesec , .. „ M'—
Jhlnommatvoeeloletno K140-.
es Sobotna izdaja:
Za oelo leto.....K 20-~
ca taosenurtvo......25—
a m ."i Inserati: msmm
Kuostolpaa peUtvnta (M Mi Uroka in 3 mm vtsaka aH ■k
*a enkrat , . . pa K
srnini miM, ftriin Ud.....m K m
M fw5jwD ufotti'
Tajmanjil oglu 39/9mm KM
'shaja vsak dan lsvMaši po-uede!|ek in dan pe pramtks, •»h 5, «rl sjnteat
BW Uredništvo Je v Kopitarjevi allol Stev. 8/IIi. Bokoplai se ne vračajo; nefranlilrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. teleL štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen lis! za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Bacon peitne hran.
ljubljanske St. 650 sa naročnino In it 349 na oglase, avstr. In čeSke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-baro. 7563.
Dr. Ivan Shvegel:
Hmeri^ zaušnici
Franciji In Hngllll.
Beligrad, 10, marca 1920.
Nadaljujoč svoja izvajanja o jadranskem vprašanju na pariški konferenci, si dovoljujem podati čitateljem pregled na-daijnega razvoja tega predmeta in jih podrobneje seznaniti s korespondenco med predsednikom Wilsonom in angleško ter francosko vlado. Povzeti hočem iz te korespondence vsa važnejša mesta, ki označujejo nasilni poizkus Anglije in Francije -proti naši državi, izvršen s spomenico dne 14. januarja t. 1., kateri poizkus je preprečila Amerika s svojim nastopom.
V svoji novi noti dne 10. februarja, fejnlje Wilson predvsem — v obliki rahlo prikrite ironije — na znanje zagotovilo, ki se z dejstvi ne krije posebno dobro, da »francoska, angleška in italijanska vlada nikdar niso imele namena, da bi se lotile končn»veljavne rešitve jadranskega vprašanja brez sporazuma z Združenimi državami.« Opozarja na to, da je spomenica dne 9. (13.) decembra, pri kateri je Amerika sodelovala, predlog teritorijalne kontinuitete Italije z Reko kot »praktično neizvedljive (quite unworkable in practice) »vrnila, da sta pa kasneje Francija in Anglija sami v spomenici dne 14. januarja kljub temu skušali izsiliti aneksijo vzhodne obale Istre na korist Italiji. Dne 9. decembra se je italijanska zahteva po posesti celega istrskega polotoka, ki jo narekuje edino-Ie želja Italije, da bi pridobila še več ozemlja, zavrnila. A spomenica dne 14. januarja pa to »nepravično in nesmotreno aneksijo« (unjust and inexpedient annexa-<ticm) kljub temu priznava. Spomenica dne 9. decembra je izključila vsako obliko italijanske suvereniiete nad Reko, spomenica dne 14. januarja pa »znova odpira pot italijanski kontroli nad zunanjimi odnošaji Reke ter tako možni bodoči aneksiji.« Spomenica dne 9. decembra je v velikem obsegu varovala edinstvo albanske države, spomenica dne 14. januarja pa razdeljuje albanski narod kljub njegovim glasnim protestom med tri tuje države.
Te izpremembe, nadaljuje predsednik MFilson, ki so se izvršile brez vednosti ameriške vlade in brez sporazuma z njo, so sliko jadranskega problema popolnoma iz-premenile in njegovo rešitev oropale še tiste mere pravičnosti, ki bi bila pogoj za sodelovanje Združenih držav. Ameriška vlada odklanja, »da bi priznala krivično rešitev, ki temelji na tajni pogodbi, katere vsebina je nezdružljiva z novim svetovnim redom, kakor se tudi upira krivični rešitvi,
ki naj se izvrši na ta način, da se uporabi ta tajna no godb a kot izsiljevalno sredstvo.*
»Ako naj dežela, ki kaže največjo tr-dovratnost v svojih zahtevah, preje doseže podporo velesil nego dežela, ki. brani pravično stvar; ako se dovoljuje in trpi nasilna zaposedba zahtevanega ozemlja, ki naj končno obvelja vsled tega, ker ustvarja tako težaven položaj (D' Annunzio!), da se smatra rešitev v njenem zmislu kot praktična potreba; ako naj umetno zane-teno častihlepje pod naslovom narodnih čustev dobi nagrado na račun malih in slabotnih; ako naj z eno besedo še dalje ostane stari red stvari, ki je povzročil svetu toliko gorja, potem še ni prišel čas, da bi mogla ameriška vlada vstopiti v zveze držav, katere ves obstoj mora biti odvisen od novega duha in novega reda.«
Ako ne bi bilo mogoče doseči, da bi se sprejele velikodušne koncesije, ki jih vsebuje spomenica dne 9. decembra, mora »resno premisliti, ako naj Združene države ne odstopijo od mirovne pogodbe z Nemčijo in od francoske zavarovalne pogodbe dne 28. junija 1919., ki sta tačas predloženi senatu, ter prepuste zavezniškim velesilam, da pogoje evropskega mirovnega reda določijo in izsilijo same.«
Iz note govori v dovršeno jezikovno obliko starega Wilsona odeto zaničevanje do obeh vlad, ki sta se v decembru z njim vred formelno obvezali na skupen program, a sta ga mesec kasneje, ko sta menili, da je njegova moč oslabljena, izdali — pač ne prvič tekom njegovih pariških izkušenj! — in izročili naš narod italijanskemu slavohlepju.
Odgovor britanskega in francoskega ministrskega predsednika kljub neodkrito-srčnosti, v kateri je sestavljen in kljub vljudnosti, katere se morata posluževati vladi, ki sta odvisni od ameriške gospodarske milosti v miru, pravtako kakor od ameriške pomoči v vojni, — ne more prikriti sile ameriških udarcev, ki bodo to gospodo spravili v svetu še ob naclaljni de! preostalega ugleda, katerega meni, da se sme posluževati, če v ultimatih govori z Jugoslovani.
Gospoda se predvsem zahvaljujeta za odkritost predsednikovega govora, izjavljata pa, da je težko razumljiva pot, po kateri je prišel do svojega sedanjega stališča. V svojih pogajanjih z Italijani in Jugoslovani sta se prepričala, da nobeden izmed obeh delov ne želi ustanovitve svobodne države Reke, ki je vedno tvorila biten del ameriških predlogov. Nasproti trditvi, da red, ki ga onadva nameravata za Reko, pripravlja pot za italijansko aneksijo tega mesta, skušata raniti predsednika z njegovim lastnim orožjem, zavarujoč se proti domnevi, da bi bilo jamstvo zveze
narodov, pod katero naj pride Reka, brez vrednosti ali da Italija nc bi imela namena, držati pogodbe, ki jo je sklenila (karkoli naj bi ta pomenila). Dalje sta pa »Francija in Anglija presenečeni (view with consternation) nad grožnjo ameriške vlade, da sc umakne iz družbe narodov, samo zato, ker se ne strinja popolnoma z rešitvijo jadranskega vprašanja, in izražata upanje, da ameriška vlada — pa naj bo njeno končno naziranje v jadranskem vpra-, šanju kakoršnokoli žc — ne bo razbila celega aparata za obravnavo mednarodnih sporov, odstopajoč od pogodb 1. 1919. sa-••'mo zato, ker se v tem posebnem slučaju ni sprejelo njeno naziranje.«
Nato je 25. februarja prišel odgovor predsednika \Vilsona, v katerem vstraja na svojem že označenem stališču.
Naslednji dan sta britanski in francoski ministrski predsednik odgovorila, da predsednikov odgovor »dokazuje, da se ameriška vlada noče odreči splošnemu mirovnemu delu.« Beležita, da jc predsednik pripravljen, »sprejeti v reškem ozemlju rešitev, ki naj bi bila Italiji in Jugoslaviji obojestransko pogodi, pod pogojem, da se ta rešitev nc izvrši na podlagi drugostran-skih kompenzacij na račun tretjega.« Wil-son je imel pri tej omejitvi v mislih nameravano delitev Albanije. Da sta gospoda to omejitev izrecno ponovila, pa morda izvira preje iz želje Francije, da se zavaruje proti ponovitvi predloga, po katerem naj bi se Italija odškodvaia za odpoved londonskemu tajnemu paktu iz bogate kolonialne dedščine kake druge velesile. Da olajšata rešitev, izjavljata Francija in Anglija svojo pripravljenost, da umakneta oba predloga: dne 9. decembra in dne 20. januarja, ter se obračata na Wilsona »s prisrčnim vabilom«, da se jima pridruži, da potem skupno na formelen način pozovc-jo italijansko in jugoslvansko vlado, naj se dogovorita za nov medsebojni sporazum ob izključitvi vseh dosedanjih načrtov. (Vprašanje je. če si je še mogoče izmislili kako rešitev, ki ne bi bila še predlagana!) Ako bi se pa ta poizkus izjalovil, potem sla francoski in angleški ministrski predsednik soglasnega mnenja, da naj Združene države, Anglija in Francija vprašanie še enkrat skupno pretresejo in pridejo do konkretnih zaključkov. Ako se prostovoljna rešitev ne bi dala najti,»potem bi prišla zadnji vpoštev londonska pogodba, ki sta ji 1. 1915 dali svoj podpis, kot edina veljavna alternativa,« Ob sklepu smatrata za potrebno, da opozorita Wilsona na veliko nujnost jadranskega vprašanja, ki (bistveno po krivdi Francije in Anglije!) težko grozi miru in zadržuje obnovitev južnovzhodne Evrope,
Spričo dejstva, da je v naši domovini
r
Spornim
Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P. Hrast, (Dalie.)
»Toda,« je pristavila, »otroke imam pač najrajši. Človek jih obiskuje, ljubi in jim pomaga, da morejo živeti. To je lažje nego braniti staršem, da umro mladi. Zavetišče jc redilo preteklo leto nad sto dečkov in dekletc iz okraja in skrbelo za več kol šeststo. Mesto Pariz nam tudi daje podipore,«
»Koliko?«
»Tristo frankov na leto.«
»To se mu izplača!«
Toda naju obe jc vleklo neodoljivo na pravi predmet, ki ni toliko način, kako spraviti v ravnotežje proračun kakor pa način, kako ljubiti one, ki imajo tako malo prijateljev — razun kadar so volitve — in govorili sva o njih, o predsodkih, ki jih morajo premagati, ako se obrnejo na nas, o sovraštvu, ki ga. jc pri njih toliko — ne vedno in ne povsod —, o njihovem presenečenju pred onimi, kj nc pričakujejo ničesar od njih, v obsegu bede, ki doseže mero, ki jo skuša človek doseči, o krutih urah in neoozabnih minutah, ko gre sreča drugih
tako blizu nas, da jo moremo uživati tudi mi,
»Čujte,« mi je rekla; »nekega dne me jc prišja obiskat pred vizito ena mojih prijateljic iz predmestja, žena nekega zidarja. Imela je sedmero otrok. Vedela sem, da je jako podvzetna in ponosna. Ker mi ni pravila ničesar o sebi, sem razumela, da jo nekaj teži in ker sc je bližal dan, ko je treba plačati stanarino in ker sem imela slučajno nekaj denarja pri sebi, sem ga ji ponudila. Ona kaj takega ni pričakovala. Polile so jo solze. »Ah,« je kriknila, »kako naj se Vara zahvalim za to?« Njena radost jc bila tako resnična, da sem ji rekla: »Ob-jemite me!« Oklenila sc me jc za vrat in čutila sem se bolj veselo nego ona sama, čutila tisto veselje, ki ga pripravi človek svojemu bližnjemu, ki ga more nositi s svojimi križi in težavami in ki nc umre nikdar.«
8, Gospod Jozua.
Ker imam opraviti torej z reveži, sem spoznala tudi mnogo umetnikov ali vsaj ljudi, ki so se imenovali tako. Bili so skoro sami moški. Ženske si nadevljejo ta naslov samo dokler ao mlade in dokler morejo pristaviti: ^lirična « ali -dramatična umet niča«. In to pravzaprav šc laž ni; prevarala je le tiste, ki so to hoteli sami. Moški pa tanejo uaije pri tem, da napišejo nu svojo vizitko: umetnik-slikar. kipar, fotograf. rezbar, komik, na ubogo vizitko, ki je prešla že toliko rok hišnic ali kuharic, pre-
politično razkrajanje in gospodarska zme&a vedno večja ter narašča apMija prebivalstva, od katerega ni pričakovati, da bi se povzpelo do junaških sklepov, moramo le upati, da nam Bog prijatelja, ki nam ga jc podari! v svobodni Ameriki, ohrani zdravega in močnega!
Za naše irafs u lupni.
Pogajanja o jadranskem vprašanju se bližajo svojemu koncu. Tudi, ako dosežejo naši odposlanci v Parizu in Londonu vse, kar je v današnjih zapletenih mednarodnih odnošajih mogoče doseči, ostane še vedno pol milii jona najzavednejših Jugoslovanov na Goriškem, v Trstu, v Istri in Dalmatinskih otokih v italijanski in naši zilj-ski bratje v nemški sužnjosti.
Čisto gotovo je, da bodo Italijani in Nemci napeli vse sile in porabili vsa sredstva, da neosvobojene naše rojake gospodarsko uničijo, ijh potuj-čijo in pokvarijo. Godile se bodo v zasedenem ozemlju vse tiste krivice, ki smo jih bili koroški Slovenci do osvo-bojenja navajeni, kakor na vsakdanji kruh. Poročila, katei-a prihajajo dan na dan iz vseh krajev, kamor so se vgnezdili Italijani, so prav podobna onim iz časa turških napadov. Slovenski jezik nima pravice pri uradih, slovenske šole zapirajo in otvarjajo italijanske, kjer jih je najmanj potreba, naše učitelje preganjajo in pošiljajo globoko v Italijo. Sleparji najžalost-nejše zgodovine kradejo kot občinski upravitelji in komisarji ljudsko imetje, vojaštvo pa ropa, posiljuje, krade, mori in slepari čisto poclobnp kakor fluni pred tisoč leti. Ljudstvo trpi groižho pomanjkanje, dolžne podpore se ne izplačujejo, pri zamenjavanju denarja se gode nečuvene goljufije, vrhu tega pa je naš narod v teh nesrečnih krajih izpostavljen brezmejnemu zasramova-nju in zapostavljanju v vsakem oziru. Uojakom v ziljski in kanalski dolini ni postlano na boljših rožicah.
Novi tlačitelji upajo na ta način v doglednem času gospodarski izpodko-pati neosvobojene Jugoslovane in jim vsiliti svoj jezik.
Kako se moremo mi proti temu najbolje boriti? Da strnemo svoje vrste, ustvarimo iz našega osvobojenega naroda močno samozavestno kulturno in gospodarsko visokostoječo celoto, -ki bo s svojo moralno in materijalno silo varovala s polnim poudarkom narodna in gospodarska prava vseh svojih članov doma in preko meje. To nalogo
hodila toliko stopnic in sc ne vrnila vsakokrat z dvajsetimi soldi. Večinoma ne slikajo več, ne delajo kipov, ne režejo drugega kot pota po Franciji s svojimi čevlji in igrajo komedijo le napol, da morejo živeti, pred gledalci, ki ne ploskajo in se radi razidejo. Poslušali bi jih raje, če bi ne bili umetniki. Narod ,ki s.e muči neč in dan, kmetje in rokodelci ne zaupajo tem beračem, ki so podobni starim rentirjem po starem svilenem klobuku, stari suknji, starem ostanku domišljavosti, po akcentu ali očesu, ki je delo preveč stvari. Oni vedo za to, toda ponarejena noblesa jih morda tolaži. Oni so ponosni na to. In potem, med ljudmi, ki se imenujejo umetniki, sem jih poznala komaj dvoje ali troje, ki bi lahko bili.
Jozua Orset je bil celo malo eden izmed mojih prijateljev. Imel je čudno ime, ki ga je izgovarjal s čutom: •> Jozua, gospodična, na uslugo;« imel je dolg, ravan nos, ki bi bil lahko za model, napolzaprtc oči, v katerih se jc lesketal ostanek ognja in ostanek duhovitosti, sivo brado, prišpičeno kakor lastavične peroti, ponosen nastop, tako da verjame sam. da ie prišel ravnokar iz delavnice; zlasti pa je imel kot znak svojega stanu skalijo za barve in ravnilo, ki ga jp nosil vedno pri sebi,
Kakšna jc bila preteklost tega človeka njegov civilni stalež, njegova natančna starost, vzrok ali vzroki, da je propal, če je bil kdaj kaj boljega? Nihče ni izvedel tega nikoli.
Nekega večera po oktoberskem dežju, ki ga je bil premočil do kože, je pozvonil pri vratih nekega trapistovskega samostana, ki je ležal, kakor vsi samostani tega reda, na odprti ravnini, obdani z gričevjem in hrastovjem. Odprli so mu,
»Rad bi se ustavil tukaj,« je rekel. Koliko dni?«
»Tri.«
Ker je prekašala gostoljubnost trapi-stov v prijaznosti vedno celo škotsko gostoljubnost, se je znašei kmalu v goli, pa jako čedni sobici, pred prasketajočim ognjem, ki mu je posušil obleko, pri mizi, na kateri je ležala knjiga meditacij, ki mu ni vedela povedati ničesar novega — tako malo novega je bilo v njej! — zadovoljen, da je na gorkem, in. vesel pri misli na četudi skromno večerjo, kojc ura se je bližala; zlasti pa mu je bilo všeč, da sta ga bila sprejela na samostanskem pragu osebno sam oče opat in prior, ki sta ga sprejela z velikim spoštovanjem in dostojanstvom, kakor kako osebnost, čisto po pravilih.
Tri dni jc preživel v tem kraju molka, čital malo, več premišljeval, bil pri pobož-n.n«tib, se. i sprehajal sam po velikem zaprtem vrtu iu občeval samo r. nekim starim trapistoni oglate glav«- in oglatega telesa, z odurnim glasom, ki jc okopavai krompir, sejal žito, kosil seno in mu govoril o večnosti. Navadil se je na govor in kmalu tudi na moža. ki je bil preprost kot kmet ia ki
bo imela Jugoslovanska Matica, ki se ravnokar ustanavlja.
Saj je Jugoslovanska Malica?
Ona je društvo, ki ima svoj sedež v Bclemgradu, kjer društveno delovanje nadzira centralni odbor obstoječ iz predsednika, dveh podpredsednikov, treh tajnikov in drugih odbornikov. Vsako leto bode sklican centralni zbor, kamor pošiljajo svoje odposlance pokrajinski zbori, ki zastopajo pokrajinsko podružnice, nahajajoče se v glavnih krajih upravnih državnih področij, to je v Belemgradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, na Cetinju in v Skopi ju. Delovanje pokrajinskih podružnic vodi njih društveno premoženje in upravlja izvoljen pokrajinski odbor. Pokrajinski podružnici so podrejene krajevne podružnice, ki se osnujejo, čim prijavi v posameznih krajih svoj pristop v društvo najmanj 20 rednili članov. Društvo se ustanavlja na čisto nad strankarski podlagi. Podružnice so lahko moške ali ženske, omladinske, delavske, kmetske ali kakorkoli, na vsak način pa je izključeno deljenje v strankarskem ali verskem oziru. V domačih zadevah se bomo kregali *?veda do konca dni, neodrešenim brr.tom priskočimo na pomoč složno, kajti brez sloge nam ni upati na znatne uspehe.
Kdo more postati član Jugoslovanske Matice?
Član društva more postati vsak Jugoslovan, brez razlike spola in starosti, ako ga sprejme katerakoli podružnica na podlagi sklepa svojega odbora. Člani so: 1. Častni, t. j. tisti, katere imenuje društveni osrednji zbor radi izrednih zaslug za društvo. 2. Dobrotniki, t., j. tisti, ki plačajo naenkrat ali tekom enega leta znesek 1000 dinarjev. 3. Redni člani, ki plačajo članarino 1 dinar na mesec.
Kdor podpira društvo s prispevki, he da bi pristopil kot član, postane podpornik.
Člani, stari manj kot 18 let, nimajo biti aktivne niti pasivne glasovalne pravice; vsi ostali člani imajo pravico, udeleževati se društvenih zborov, staviti predloge, glasovati, voliti in biti voljeni.
Cilj Jugoslovanske Matice
Je pospeševati v gospodarskem pogledu Jugoslovane v tujini, jih podpreti kjerkoli in kadarkoli moralno in gmotno, zastopati njih zahteve in pravce doma pred našo javnostjo, pred odločilnimi činitelji v in izven mej naše države. Potrebna sredstva tvorijo prispevki in darovi, članarine, dohodki iz društvenih prireditev, podjetij in izkupičkov za knjige in brošure, zbirke ter društveno imetje.
Mi Slovenci, zlasti koroški, smo prehudo in predolgo čutili hlapčevski jarem v tujem podaništvu. Zato je pričakovati, da bomo razumeli klic tlačenih bratov in jim prihiteli radodarnih rok na pomoč. Naj ne bo slovenskega kmeta, ne inteligenta na slovenskem Koroškem, ki bi ne pristopil k ustanavljajočim se podružnicam ali pa ise društva vsaj od časa do časa spomnil s primernim zneskom. Ne rlajmo se osramotiti od nemških Tirolcev, ki so ustanovili podobno društvo »Andrej Hofer«, ki šteje že čez 60.000 članov. Kaj je en dinar na mesec? Za kmeta
je trdo sodil o svetu, prizanesljivo pa o vsakem človeku, o katerem je govoril.
Četrtega dne zjutraj je stopil s škatljo za barve in ravnilom v rokah, na veliki obokani, stekleni hodnik, Iti se je raztezal v pritličju tako kakor je bil vrt dolg. Poslal je po priorja, da se poslovi od njega in ga vprašal, kakor se spodobi za umetnike, koliko je dolži»n za tako dobro oskrbo.
Rekel mu je, da niso »gospodje gostje« dolžni dati ničesar in da dado, ako mislijo, da morajo dati, kolikor se jim zdi primerno.
Jozui Orsetu se to ni zdelo drago. In zahvalivši priorja, ki ga je pozdravil in se nato odstranil, mu je prišla na um neka misel. Morda jo je imel že prej, res, ampak v tem trenutku se mu je zdela vrednejša pozornosti. Stopil jc k tablici, ki je visela tesno pri vhcdu in začel premišljevati — sedaj je vedel, kaj se pravi to —■ »Pravila za goste.«
Pol ure je premišljal z vso zbranostjo. Nihče ga ni motil, P0 velikih belih hodnikih ni bilo niti enega metulja, ki bi se zadeval s peruti ob šipe.
»Prva točka. — Gospodje gostje vstajajo ob petih in sc podajo kakor hitro mogoče v cerkev.«
»Odkar sem v letih, vstajam raje zgodaj,« je mislil Jozua. »Med starostjo in jutrom jc neka posebna harmonija. Ta točka bi mi ne bila niti najmanj na poli.«
"»Druga točka. Vsak dan so pri
eno bukovo poleno, za razumnika niti četrt litra kislega vina. Kdor ne zmore niti te male mere požrtvovalnosti, o tem se pač ne da reči, da ljubi svoj narod.	P. P.
, 11 ............. - ■ —
ObstrafeGiJff.
Ko so demokratje uvideli, da ne morejo z močjo svojih glasov razbiti parlamenta, so začeli premišljeno in po načrtu z obstrukcijo. Prvi dan zasedanja, ko je imela pasti odločitev, ali bo zbornica sklepčna ali pa bo parlamentarna misel doživela sramoten poraz, so stali pred vrati in prisluškovali. Potem, ko je parlament zmagal, so prišli v zbornico in hočejo onemogočiti z dolgimi debatami o poslovniku vsako delo. Onim, ki so zasledovali politično življenje naših zemelj tekom zadnjih dvajsetih let, ta najostrejši način parlamentarnega boja ni neznan. 0'ostru-irali so na Dunaju poslanci VLS, da bi rešili Bosno mažarsko-židovekega jarma, ki ji ga je hotel naložiti Bilinski. V Gradcu je vodil dr. Korošec obstrukcijo slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru, da bi prisilil nemške nacionalce, cla dajo štajerskim Slovencem najelementar-nejših pravic. Vendar — kaka razlika med obstrukcijo takrat in danes! Takrat je bila obstrukcija edino orožje zatirane manjšine, ki se je borila za pravice svojega naroda. Borila se je za načelo narodne svobode in ustavnih pravic; v samoobrambi je zgrabila za to zadnje orožje. Danes je položaj drugačen. Demokratje se bore proti osnovnim načelom ustavne države in proti parlamentu; ovirajo vsako konstruktivno delo za državo. Za kaj se bore? Ne morda za načelo demokracije, ki so ga sami gazili celih sedem mesecev; ne zato, da bi popravili, kar so pri valutni rešitvi sami zagrešili; ne zato, da bi izpeljali volitve, za katere tekom svoje dolge vlade niso pripravili ničesar, razca papirnatega np.črta, ki so ga hoteli vsiliti ljudstvu. Samo eno jim leži na srcu: Pomnožiti bi hoteli z vsemi mogočimi sredstvi, z moko, petrolejem, oblačilnico, obuval-nico, z žlahto in bankami, z izvoznicami in korupcijo svojo volilno armado. Danes tega ne morejo več. Zato so besni. Zato se borijo proti narodnemu predstavništvu in obstruirajo.
Ni neverjetno, da se demokrati sami ne zavedajo, kako nepoplačljivo škodo delajo ljudstvu. Valutno vprašanje je boleča in opasna rana našega narodnega gospodarstva. To čisto gospodarsko vprašanje je JDS rešila kot svojo politično zadevo. Dejstvo, da so te težke in globokosegajoče odločitve padle brez soglasja parlamenta, bi se še dalo preboleti. A s to demokratsko rešitvijo je zadela naše ljudstvo občutna škoda. Vplivu in pritisku Jugoslovanskega kluba se je posrečilo doseči, da pride ta važna zadeva iz skritih ministrskih posvetovalnic na svetli dan — pred oči vsega naroda, v parlament. Demokratje obstruirajo: nočejo, da bi ljudstvo videlo na lastne oči, kdo drži svojo besedo in komu je valutno vprašanje le bojna krilatica. Parlament naj sklepa tudi o volilnem zakonu. Volitve so potrebne, ne lc za našo stranko, ampak za vso državo, da dobimo stalno vlado, ki ne bo odvisna od tega, ali je v parlamentu navzočih pet poslancev več ali manj. Demokrati sabotirajo parlament in zavlačujejo volitve. Da imajo za to vzroka dovolj, nam kažejo volitve na Hrvaškem. Naj omenimo med vrsto važnih odločb, ki bi jih parlament t a -k o j moral izvršiti, samo še eno, ki je za naše kmetsko in delavsko ljudstvo velikega pomena. V Avstriji je znašal davka
skupni sv. maši, pri večernih molitvah in pri »Salve Regina«. Spat hodijo pozimi ob osmih, poleti ob devetih.«
»To je red, kakoršnega nisem bil navajen, predno sem prišel sem, ki se bo pa dal izpremeniti. Brez dvoma se bo dalo narediti, da bom samo napol-puščavnik, kakor je človek lahko napol plačan. Sicer sem imel pa pri petju »Salve« velik umetniški užitek. Poslušal ga bom rad vsak večer. Ti fratri v rjavih kutah na eni in patri v belih na drugi strani cerkvene ladje te energične glave, ki se v temi komaj razločujejo, ti težki glasovi, ki jih zbira nemi zrak od zunaj,,,«
»Tretja točka, — Gg. tujci se morajo vedno izogibati menihov in bratov in se oddaljiti od kraja, kjer oni delajo. Ker so menihi vezani na veden in strog molk, ne morejo odgovarjati onim, ki jih nagovarjajo.«
»Krasna točka! Kako zadoščenje, da človek ne sliši več govoriti ljudi in da jc varen, da Vas ne bodo izpraševali. To je želja, ki sem jo imel tolikokrat in ki sem mislil, cla je neizvedljiva... Simpatije, ki molče, antipatije, ki se ne izražajo, neza-upnosti, ki ce ne smejo pokazati niti z besedo niti s kretnjo ... Tega nisem našel še nikjer razen tu.«
»Četrta točka. — Gg. tujci, ki imajo seboj konje, smejo obračunati z očelom-go-stiteljem samo svoje lastne stroške. Kar se tiče konj, se dogovori z bratom, ki je oskrbnik hlevov.«
prosti eksistenčni minimum 1600 kron letnih dohodkov. Vemo kaj pomeni danes ta vsota, vemo da ni mogoče s to vsoto živeti enemu samemu človeku, kaj šele družini, niti četrt leta. In vendar tvori ta vsota še vedno temelj pri odmeri dohodnine. Jugoslovanski klub je hotel doseči, da se zviša eksistenčni minimum na 10 tisoč kron. Me gre, vse je zastonj. Finančni odsek, ki bi prvi moral odločati v tej zadevi, ne deluje. V njem sedi večina demokratov in ker ti obstruirajo, ni mogoče skleniti v tej stvari ničesar. Radi zlobne obstrukcije demokratov morajo tisoči malih kmetov in delavcev državi plačevati davek, četudi vise sami med življenjem in smrtjo. In radi zlobnega boja proti parlamentu država ne more zahtevati demokratskih zaveznikov, vojnih dobičkarjev, primernih davkov, ker demokrati z obstrukcijo preprečujejo, da bi se sprejel zakon o vojnih dobičkih.
Ljudstvo molči in opazuje. Z mirno preudarnostjo motri te dogodke in kopiči nova spoznanja v sebi. Sedanji vladi pa morajo ti dogodki še bolj poglobiti zavest, cla je edina rešitev zamotanega položaja: Hitro delati in hitro izvesti volitve!
Kstolfilfti preporod u Fran&Si.
V odnošajih Francije do Vatikana se jc marsikaj izpremenilo. Diplomatski stiki se v najkrajšem času obnove. Kot vzrok temu navajajo, da bi Francija ruda kovala, politični kapital iz proteklorata nad katoliškim Orijcntom in da se ozira na od'očno katoliško Alzacijo-Loreno. Toda to niso odločilni razlogi. Gibalo za to novo smer francoske politike je dejstvo, da se je javno mnenje v Franciji čisto preobrazilo, kar se je najbolje pokazala pri volitvah, ko se je sestava zbornice, kar se tiče kulturnih vprašanj, čisto izpremenila. V Franciji so minili časi, ko so bile »protikleri-kalne« drznosti in šikane v javnosti in družabnem življenju na dnevnem redu. Cinizem, gnjev in srd proti krščanstvu, ki pri nas dviga od časa do časa glavo, — to spada v Franciji k preteklosti. Francija je morala moralno pasti do najglobjih globin, cla je mogel začeti preporod in obnovitev njenega duševnega zdravja.
Doba od leta 1874. do 1906. pomeni dobo naglega upadka krščanske misli. L. 1904. so bile pretrgane uradne zveze z Vatikanom; dve leti potem se je izvršila nasilna ločitev Cerkve od države, kar naj bi zadalo Cerkvi smrten udarec. Toda ko so šli fanatični voditelji svobodne misli še dalje in so proglasili vse cerkveno imetje državnim imetjem, zapirali šole in stare kulturne inštitucije, ko so z zakonodajo omejili vpliv starišev na šolsko vzgojo, — tedaj se je dvignil prvi odločni odpor. Na stotine občin je začelo izvajati proti *.em zakonom pasivno resistenco. In g. Briand, oče zakona o ločitvi, se je že 1. 1909. kot ministrski predsednik in pravosodni minister vdal. Cerkvena društva so dobila svobodo gibanja in lep del proticerkvenih zakonov je ostal radi tega na papirju.
Preporod Francije v veliki meri vrši katoliška inteligenca. Cela vrsta odličnih kulturnih dclavcev, umetnikov, članov Akademije, dela za krščansko misel. Francoska duhovščina, ki jc prejela ognjeni krst v svetovni vojni, je izredno vplivala na svoje fovariše-vojake in podobno tudi častniki, katerih večina je katolišk ;ga mišljenja. Posebno višji častniki so dajali lep zgled vzornega krščanskega življenja. Maršala Foch in Petaine sta »izrazita klerikalca«. S tem ni rečeno, da je bila vsa
»To se me ne tiče več,« je rekel Jozua. »Toda v celoti mi pogoji ugajajo.«
Stopil je nato vun in zavil na vrt, posipan z ostrim peskom, kajti ko se je obrnil, je zapazil med dvema hruškama plešasto priorjevo glavo.
»Gospod prior,« je dejal, »imam idejo, ki se mi zdi dobra. Ostal bi rad tu.«
»Kako to?«
»Kot slikar.«
»Imamo dva brata, ki se razumeta dobro na barve in na malto. To nam zadostuje,«
»Toda oprostite, jaz sem historični slikar,«
Stari godrnjač — sključen pod težko kuto in ki ni pazil kdovekako na nuance, je odvrnil kratko:
»Takih ne potrebujemo,«
»Pa saj imate cerkev?«
Prior ni odgovoril — gospodaril je z besedami.
»Vaša cerkev je naga kakor vaše ka-šče. Poslikam Vam kor. Ustvaril bom veliko kompozicijo, kakor pravimo mi. Vi me boste živeli in jaz Vam dam svoje delo. Sprejmete?«
Starček je gledal tega popotnika in si mislil, da je prešel gotovo že marsikatero trnjevo pot, predno je našel zavetje.
»Bomo videli,« jc rekel enostavno.
Jozua ie dobil dovoljenje, da ostane. Dobil jc svojo celico, cinaoto jedilno orodje in ket v pralnici, ki ga je izpremenil v
armada katoliška. A eno *e dosegel ta ru-stop verne inteligence, ki ima duievno premoč: Ide,a katolicizma si je pridobila priznanje in spoštovanje, konec je dni, ko je bil katolicizem znak omejenega človeka. Narod je videl žc leta 190d! številne profesorje, sodnike, častnike in druge državne uradnike, ko so zapuščali svoja mesta, ker niso hoteli izdati svojega prepričanja. Idealizem, požrtvovalnost in doslednost, ki jo je katolicizem pokazal v preganjanju, so izsilile spoštovanje vseh, — tudi Pariza.
Francoskim katoličanom ni manjkalo nič razen trdne organizacije, ki bi branila pravice Cerkve. Sicer so sc že leta 1871. porajali različni katoliški odbori,' toda stalno na rojalističnem temelju. Uspehov ni bilo; nasprotno, kompromitirali so celo katoliško gibanje. Leta 1891. je napravil kardinal Richard nov poskus, organizirati katoličane v čisto kulturno in obrambno skupino brez politične tendence (Union de la France chretienne). Toda na čelu so stali zopet stari rojalisti in* zato je nastal razkol: Jules Boujeau je ustanovil republikansko katoliško zvezo (Association catholique)j unionisti so sc pritožili pri sv. stolici, a niso našli odziva. Dalekovidni Leon XIII. jc leta 1892. izdal encikliko, kjer je poudaril, cla jc ustavna oblika države versko indiferentna stvar; s tem so unionisti dobili smrten udarec. Association catholique se jc pa razvila v Action liberale (liberalno stranko), ki jo je vodil Piou. Priznavalo se ie sicer, da je najboljši temelj Cerkve prava svoboda v' državi, toda do enotnega nastopa francoskih katoličanov ni prišlo, ker so nekateri škofje hoteli organizirati vso ljudi dobre volje, drugi samo strogo verne. Leta 1914. ni Action liberale pri volitvah dosegla uspehov. Šele leta 1919. je dobila 62 poslancev. Leta 1914, je imela stranka samo'23 mandatov in 1,340.000 glasov. Napfčdek je torej zelo velik. Šc bolj presenetljiv je, čc pomislimo, cla so katoličanom naklonjeni konservativci dobili 31 poslancev in progresisti, med katerimi je cela vrsta odličnih katoličanov (de Mune mlajši itd.) 133 mandatov. Tudi med republikanci-Ie-vičarji so mnogi, ki zahtevajo, da se urede odnošaji med Cerkvijo in državo po ameriškem vzorcu.
V mišljenju francoskega naroda $e je mnogo izpremenilo. Nasledek teh ižpre-memb bo, da vstopi Francija v diploipa-tične stike s sv. stolico. Za prvega poslanika v Vatikanu jc baje določen Catnbon, nuncij v Parizu bo Ceretti. Francoski . katolicizem preživlja dobo globokega duševnega preporoda.
i i'it m
Načrt volilnega zakona se že obravnava
v odseku,
Belgrad, 18. marca'. Včeraj se je vršila
le kratka seja narodnega predstavništva-Predsednik je naznanil, da sc parlament odgodi do prihodnje srede. Danes se zbere parlamentarna konferenca, na kateri bo zunanji minister poročal o zunanjem polo žaju. Včeraj se je zakonski načrt novega volilnega reda že izročil posebej izvoljenemu odseku, ki bo sedaj ta načrt obravnaval, da ga bo parlament, ko se šnide, takoj vzel v obravnavo.
število uradcištva se zmanjša.
LDU Beligrad, 17. marca. Finančni minister je pozval finančne delegate' vseh pokrajin na konferenco, na kateri bodo razpravljali o odredbah, ki so potrebne, da se povsod reducira število uradništva
atelier, da izdela načrt. Polje, ki je ležalo krog in krog mu je neskončno ugajalo. Zadnji jesenski dnevi so ga vabili k sanjarjenju. Z vžitkom je molče prisostvoval temu koncu žetve, opazoval vozičke naložene z vrečami krompirja ali polne koruznega stročja ali suhe detelje, ld so jih vlekli voli, počasi, korak za korakom. Vozniki v belih ali rjavih kutah, so si mislili, kadar so ga sreča-vali po izvoženih cestah:
»Gospod Jozua išče navdahnenja,«
Moralo je pa biti dobro skrito to nav-dahnjenje, sodeč po tolikih izprehodih, ki jih je delal, da ga privleče na dan.
Končno je prišlo, kakoršno je bilo Slikar je načrtal z ogljem na ogromnem papirju nekaj grupiranih senc, krogov, ki so predstavljali oblake, eno črto, ki je zazna-menovala zemljo in pet žarkov okrog nekakega kroga, ki naj bi bil zvezda. Naslov dela je bil: »Spremstvo sv. treh Kraljev.« Jozua se je bil odločil, da obdela ta sujet, — imel je v mislih tudi drttge — ker mu je dajal priliko, da spravi na platno kar tri kralje — vedno si je bil želel slikati enega — tri dolge vrste oseb za njimi in okoli njih celo menažerijo. Res, da je bila tupa-tam kaka noga ali taca predolga, kaka roka prekratka, kak vrat čudno nataknjen. Toda ali ni včasi tako tudi v naravi?
Kritiki tega načrta niso imeli ničesar proti niem. In umetnik je razumel, da ima pred seboj zagotovljeno vso zimo ležišče, jed, kurjavo, da nc računam družbe teh
in da se bolj kakor dosedaj pazi na šte-denje.
Povišane pokojnine vpokojencem.
LDU Beligrad, 17. marca. Od 1. aprila dalje bodo dobivali vpokojenci in vpoko-jenke vsi enako brez razlike v penziii po 200 dinarjev mesečno ter za vsakega člana rodbine po 45 dinarjev na mesec kot draginjsko dokladp. Ta povišek velia od 1. decembra 1919 dalje ter bo izplačan dne 1. aprila o priliki plačevanja pokojnine.
Amerika.
Wilson in zveza narodov.
LDU. Washington, 18. marca. (DunKU •brezžično.) Predsednik Wilson odklanja ti|di novi pridržek k točki 10 pogodbe za zvezo narodov, ki ga je sonat sprejel z 58 glasovi proti 26 glasovom.
Železničarska stavka.
LDU Beuthen, 18. marca. (DunKU) — Glasom poročil, došlih semkaj, je izbruhnila v vsej Poljski železničarska stavka.
Nemčija.
Ebert dosel v Berlin.
LDU Dunaj, 18. marca. (ČTU) Po časopisnih vesteh je došcl Ebert s posebnim ▼lakom v Berlin. Državni justični minister Schiffer je prevzel upravo državne pisarne. Čuje se, da bosta Noske in Bauer odstopila.	t
LDU Berlin, 18. marca. (DunKU) Kakor doznava zastopnik dunajskega dopisnega urada, dospe državna vlada jutri v Berlin.
LDU. Stuttgart, 18. marca. (DunKU.) Državna vlada je izdala zaporna povelja proti Kappu, Liittwitzu, vrhovnemu predsedniku v Šleziji, admiralu Trotha in še več drugim osebnostim.
Sporazum med zastopniki vlade.
LDU Berlin, 18. marca. (DunKU) Tri točke« v katerih so sc pri včerajšnjih pogajanjih zastopniki vlade in obeh desničarskih strank zedinili, sc glase pravilno takole: 1. Volitve v državni zbor naj se izvrše najkasneje meseca junija. 2. Volitev državnega predsednika naj izvede ljudstvo ustav. nim potem, 3. Smatra se za potrebno takojšnja preosnova vlade.
Manifest entente.
LDU Pariz, 18. marca. (DunKU) — *Temps« poroča, da bodo ententne države izdale slovesen manifest, v katerem bodo odločno poudarjale, da nočejo trpeti prevratnih razmer v Nemčiji in da hoče enten-ta podpirati vlado, ki jc postavljena ustavnim potem, ter tako pokazati, da nikakor ne žele za vratno zloma Nemčije, kar trdijo germanisti in spartakovci. Nasprotno hočejo pokazati Nemčiji pot, ki edino-le vodi k rešitvi.
Samomor Liittvvitza.
LDU Dunaj, 18. marca. (ČTU) »Wie-ner Journak poroča, da je Luttwitz izvršil
samomor.
Krvavi boji,
LDU Kottbus, 18. marca. (Wolffoy mrad.) Rdeča garda kottbuškc okolice, ki je povečini sestavljena iz delavcev Senlen-bergovega premogovnega okraja, je imela včeraj popoldne z državno brambo, ki je
rabila artiljerijo, velik boj. Državna hramba je imela dva mrtva, štiri ranjence in štiri pogrešane, ujela je 80 do 90 nasprotnikov. Izgube na ranjencih in mrtvih na strani delavcev se cenijo na 50 do 60 mož. V Schmalkaldenu sc je sestavil akcijski cdbor izmed delavcev okrožja in je prevzel oblast. V Langensalzi se bojujejo od danes zjutraj. Sodrga ropa po mlinih in pekarnah,
LDU Leipzig, 18. marca. (DunKU) — Boji po ulicah so trajali z neznatnimi presledki pozno v noč. Bavarski kolodvor je v rokah delavcev. Od polnoči dalje je razmeroma mirno, V Plauenu so zahtevali nemiri 7 mrtvih in 15 ranjenih. Splošna stavka se je tam končala, Iz raznih krajev Vogtlanda prihajajo poročila o nemirih.
PoSitiSu® novica,
+ »Zakaj pa sedaj ne odplrete ust?« Tako vprašuje »Naprej«, ko napada sedanjo vlado. Obtožuje prejšnjo Protič-Koroščevo vlado, da je »prodala vso žetev trgovcem in prekupcem«, »da s tem služi kapitalu, ki jo bo podpiral«. Žolti marksisti so premeteni, a premalo, da bi jim kdo verjel. Ali jih je šele sedaj sram, da so imeli sedem mesecev prehrano v rokah, da so imeli za časa žetve vso moč, da bi zajamčili ljudstvu živež? Laž je, da je dr. Koro-ščeva vlada prodala vso žetev trgovcem in prekupcem. Res jc pa, da je so-cialistično-demokratska vlada zavozila vso prehranjevalno politiko in da nosi socialist Bugšek velik del krivde za prehranjevalno krizo. -- »Naprej«, list ki napada svojega bivšega urednika od včeraj, se poslužuje danes revolverja in nam kliče: »Zakaj pa sedaj nc odpirate ust?« Mi smo odgovorili. Samo še majhno vprašanje: Zakaj šele sedaj odpirate usta, žolti marksisti? To bi vam bilo toliko bolj pristojalo, ker je to ena izmed redkih vaših duševnih zmožnosti.
-j- Naš državni dolg. V belgrajski »Politiki« čitamo sledeče zanimive številke. Viseči dolg naše države znaša danes: 1. 6% boni v kronah 23y 000.000 K. 2. 6% boni v dinarjih 28.000.000 K. 3. Posojilo pri Avstro-ogrski banki 300,000.000 kron. 4. Utrganih 20% pri kolkovanju, ki so porabljeni 600,000.000 K. 5. Nepokrit dolg pri Narodni banki 988,000.000 K. — Skupaj naš viseči dolg 2155,000.000 K. — Stalni dolgovi: 1. Predvojni dolg Srbije 900 milijonov frankov po današnjem kur-zu frank po 10 K 9000 milijonov K. 2. Vojni dolg Srbije 2 milijardi frankov 20.000 milijonov K. 3. Ameriško oosojilo Srbiji 12 mil. dolarjev po 150 K 3000 mil. K. 4. Ameriško posojilo državi SHS 55 mil. dol. 8250 mil. K. 5. Franc.-angl. posojilo državi SHS 50 mil. frankov 500 mil. K. 6. Franc.-angl. posojilo državi SHS 55 frankov 560 mil. K. — Skupaj stalni dolgovi 41.250 mil. K. Skupaj z visečimi 43.405 mil. K. — I< tem dolgovom moramo še prišteti odkupnino za osvoboditev, del predvojnih avstro-ogrskih dolgov, odkupnino domen in šc kaj podobnega nam bodo naprtili »zavezniki« v Parizu, Kako visoka bo končna svota, to sam Bog ve.
-f Kar desnica da... Povsod v Jugoslaviji so se marksisti (čišti in ne prav čisti) razcepili v desnico in levico. Desnica ima eno gorečo željo: da bi boljševiška levica ne izvedela, kaj dela in da in prejme desnica. Toda levica
molčečih menihov, Id so sc mu bili priljubili.
Celo pomlad je rabil, da je slikal osebe po naravi, Po veliki milosti jc bilo umetniku dovoljeno, da je postavil predse kakega starega fratra, zlasti enega, ki je oskrboval dvorišče in ki so ga videli trikrat na dan, kako je prihajal na dvorišče pri hlevih, se ustavil in vrtel držaj malega ropotca, ki ga je imel obešenega za pasom in s katerim je klical kokoši raztresene po gnojiščih. Poleti je naslikal svojo veliko kompozicijo na platno, jeseni jo pritrdil okrog cerkvenega kora in jo popravljal.
Popravljanja ni bilo nikdar konec. Dve leti pozneje je bil Jozua še vedno pri tra-pistih, včasih v cerkvi na vrhu šibeče se lestve, da je popravil kak konec platna, dostavil kakega angela, da izpolni praznino na sliki, podaljšal kakemu magu brado ali dal na dolge noge kamel novih kocin, še večkrat pa zunaj na polju, kjer ni nehalo delo nemih ljudi od jutra do večera.
Privadil se je bil. čutil je, da so ga imeli radi. Če so ga tudi razumeli? To je drutfa stvar, Kakor ni na svetu popolne, neskaljene sreče, tako je imel tudi Jozua v kupi svojega veselja primešanega pelina. Imel je morda kritikov, toda publike, te ni imel. Tujci so prišli redkokdaj v kapelico, večinoma kupčevalci konj in volov, reditelji svinj, kupci sena ali semenskega žita. Včasi se je videla zjutraj med meni-škimi kutami kaka modra suknja, potegnjena do kolka in pomazana s cestnim blatom, pa so hitro izginile za vogali hlevcv in kašč.^ Kar se tiče teh starih patrov z belimi lasmi in rjavim obrazom, jih je bilo čudo
gledati, kadar so poklekali po klečalnikih, zopet vstajali, peli, žive podobe molitve, pokore in moči — toda ali so videli? AH so videli tri mage in njihovo spremstvo in simbolični rob v obliki mreže, kjer je bilo živali, da bi dejal človek, da je stresla Noe-tova barka vse, kar je bilo v njej, Jozua je mislil, da res. Vsaj povedali niso svojega mnenja in to je bilo za Jozuo, kakor da bi ga ne imeli.
Dva ali trikrat je bil srečal enega izmed njih na pokopališčnem pragu in ga skušal pripraviti, da bi izpregovoril. Rekel je, s pridušenim glasom in pokazal z roko na svojo sliko:
»Vendar enkrat gotovo ,.. Tri leta truda in napora... Trideset let že nisem napravil kaj takega, kajti v umetnikovem poklicu so tudi mrtve sezone ... Toda ponosen sem na svoje delo. Mislim, da sem lahko zadovoljen ...?«
Starček se mu je, gredoč mimo, samo priklonil, malo globlje kot navadno.
Umetnikova častihlepnost je ostala nezadovoljena. Razun o tej točki se je gospod Jozua od začetka svojega bivanja pri trapistih zelo izpremenil. Imel je izglede in imel je časa. Iz tega vandrovca je postal neke vrste cenolit. Kadar jc razvijal svoje misli o umetnosti — v redkih prilikah, kadar je bilo govorjenje dovoljeno — ga jc občudovala skoro vsa samostanska družina. Drugi so se mu posmehovali. Vsi pa so mu bili kakor bratje. Že so sc bali, da ga ne izgubd.
»Gospod Jozua, naš umetnik, sc mi zdi zelo bolan,« je dejal nekega dne prior, (Dalje.)
zasleduje socialpatriotične voditelje kot huda veat. »Nova Istina«, komunistično glasilo, poroča, da ima bivši minister sodrug Vitomir Korad dve hiši v Belemgradu, eno hišo v Sidu in 750.000 kron denarja naloženega v podjetju Guttmann. Skupna vrednost znaša 2,000.000 kron. Veliki proletarec je bil prod vojno čevljar; potem publicist; potem agitator in govornik; potem poslanec in minister. Sedaj je milijonar.
-f Sokolske zasluge. Zagrebška »Domovina«, glasilo demokratsko-obnovaške-ga krila, piše o sprejemu kardinala Du-boisa v Ljubljani med drugim: Posle podne bila je svečana akademija u hotelu Union, Pevanc su jugoslavenske nacionalne pes-mc i izvadjane vežbe cd sokola i sokola-šica .. .« Tudi donesek k resnicoljubnosti »demokratskih« listov.
-f Novo italijansko ministrstvo. Italijansko časopisje javlja, da je Nitti po-pclnoma preustroiil kabinet. Ljud. stranka je radi cele vrste spornih točk glede socialnega dela odklonila vstop v vlado. V nevem miristrstvu so: Nitti predsednik in notranji minister, Luzzatti ministrski podpredsednik, Scialoja zunanji minister, Mortara za pravosodje, Schanzcr za finr.nce, Falcioni za poljedelstvo, Raineri za osvobojeno ozemlje, Bonomi za vojno, de Nava za javna dela in železnice, Ferra-ris za industrijo, Torre za uk in /Messo minister za pošte. V zunanji politiki bo vladala, kot vse kaže, stara smer.
Prišel je zadnji čas, da naš narod vzame sam svojo usodo v roke in da' poskrbi, da naši rojaki onstran državnih meja nc bodo trpeli kulturne, nravne in gospodarske škode. Svoje narodno posestno stanje je dolžan braniti vsakdo, ki mu je na tem, da ostane jugoslovanski narod neokrnjen tudi v tistem delu, ki je zunaj naše države. Zato se osnuje 21. t. m. po vsej državi narodnoobrambna organizacija, pri kateri bodo delali možje vseh strank enotno in složno.
Društvu je ime »Jugoslovanska Matica« in cilj mu je pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini. »Jugoslovanska Matica« ima svoj sedež v Belgradu; potom organizacij svojih podružnic pa razteza svoj delokrog na celo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V delokrog društva spada naloga, da na primeren način vzbudi zanimanje javnosti v domovini za naš narod v tujini, da javnost seznanja s potrebami in položajem Jugoslovanov v tujini in da zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko po-vzdigo po enega odposlanca, ža vsakih daljnjih 50 članov pa zopet po enega. Občni zbor sc shaja redno v prvih treh me-sccih vsakega leta,
Poživljamo vse zavedne Slovence, da se včlanijo pri podružnicah »J. M., ki se osnujejo po vseh večjih krajih širom Jugoslavije,
BmmmB norice.
—	Belokranjske pisanice. Prvikrat so se naše vrle Belokranjice s svojimi umotvori pojavile v javnosti. Za Veliko noč so narn poslale svoje pisanice, ki so razstavljeni v umetniški propagandi, Sodna ulica. Nad pet sto jih je, in dve nista med seboj enaki. Prekrasne so vse, zato je težko najti izmed njih najlepšo. So eno-, dvo- in večbarvne. Okraski na njih so izvršeni s posebnim okusom in so prav tipični za Bslokrajino. Opisale so jih povečini dekleta, pa tudi starejše ženice so se jim po dolgih letih zopet pridružile ter si pri tem \ zbujale lepe spomine na svoja mlada leta. Saj so jih tudi one v svoji mladosti opisovale, da so jih podarile kot velikonočno darilce svojim izvoljencem, Opi^ovanie f irhov je bilo pred davnimi časi razširjeno po vsem Slovenskem, a žal, da se je ta lepa navada skoro povsod opustila. Le Belokranjice so ostale svojim tradicijam zveste. Belokranjice opisujejo sirova jajca s posebnim pisalom, iz katerega se polagoma cedi raztopljen vosek. Z voskom opisana jajca polagajo v razna barvila, po zadnjem barvilu pa jih potem skuhajo Za barvila je bila sedaj trda. Dobiti jih je bilo le nekaj vrst, in po zelo visokih cenah. Da pokažemo našim vrlim Belokranjicam kako zelo so nas razveselile in presenetile s to pošiljatvijo, kakršne do sedaj še ni videl naš trg, sezimo pridno po njih. Niti ena pisanica ne sme ostati neprodana. 3 tem jih bodemo vsaj deloma odškodovali za njih trud in spodbudili jih bomo, da nam jih prihodnje leto zopet pošljejo.
—	Ustavljen izvoz živil. Z ozirom na razne komentarje v časopisju o ukrepu deželne vlade, ki je ustavila izvoz moke in žita iz Slovenije, sc uradno ugotavlja, da je deželna vlada zaustavila vse transporte z žitom in moko, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju kot prevozno blago, določeno za inozemstvo. Od te prepovedi so izvzeti ententni transporti, ki naše ozemlje samo pasirajo, in transporti ameriške pomožne akcije (American Relief). Za vse
druge transporte z žitom in moko so pa dobile železniške postaje nalog, da jih za-držc in naznanijo odseku za prehrano, ki bo potem ž njimi razpolagal. Ta ukrep je bil potreben zato, da se prepreči v Sloveniji kriza v prehrani, ki je pretila vsled tega, ker je bilo zaplenjeno v Somboru in drugod žito in moka, nakupljena za Slovenijo. Ministrstvo prehrane je to provizorno odredbo deželne vlade razširilo in prepovedalo izvoz živil sploh ter vsako izdajanje izvoznic. Avstrijskemu žilnemu zavodu je deželna vlada prošnjo za izvoz zavrnila.
;— Nabiranje članov za Jugoslovansko Matico. Poživljamo vse organizacije, vsa društva po celi Slovcniii, da začno nemudoma nabirati člane za »Jugoslovansko Matico«. Nabiralne pole za člane se bodo razposlale organizacijam in posameznikom, kjer bi se to ne zgodilo, se bodo dala potrebna navodila. Članarina znaša mesečno po 1 dinar. Naša dolžnost je, da pol-noštevilno pristopimo v društvo. Opozarjamo samo, da ima »Andreas Hoferverein« na Tirolskem, društvo z narodnoobramb-nimi cilji, nad 60.000 članov, zakaj bi mi ne mogli tega števila doseči, — Pripravljalni odbor J. M.
—	Akademično društvo »Kras« na Dunaju. Vsi jugoslovanski slušatelji dunajske visoke šole za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko so združeni v strokovnem društvu »Kras«, ki je nastalo iz prejšnjih društev »Krasa«, »Lipe« in društva »Srbi agronomi«. Cilj društva je strokovna in družabna izobrazba. — Vsi oni, ki so bili poprej naklonjeni omenjenim društvom, naj blagovolijo ohraniti svojo naklonjenost i ujedinjenemu društvu. — Odbor. (k)
—	»Glasbeno društvo« v Zagorju ob Savi priredi dne 21. t. m. v proslavo 50-Jetnice Simon Jenkove smrti koncert z različnimi pevskimi točkami in sodelovanjem društvenega orkestra.	(K.)
—	Odbor »Katoliške Lige« prosi vso čč. duhovščino, gg. lajikc društva in organizacije, katerim se je odposlala okrožnica, da se čimpreje odzovejo vabilu in da obenem zainteresirajo vse dostopne sloje za našo sveto stvar.
—	Okrožni klub Jugoslovanskih do-brovoljcev za Gorenjsko vabi vse člane, da se gotovo udeleže občnega sestanka, ki se vrši v nedeljo 21. marca v Kranju v posebni sobi hotela »Nova pošla« ob pol 10. uri predpoldne. Kdor od dobrovoljcev se še ni javil, naj se javi istega dne pri sestanku; za one, ki se ne javijo, ne prevzame društvo odgovornosti, ako bodo zapostavljeni.	(k)
—	Jugoslovanska knjigarna naznanja, da bo inela zaradi premnogega notranjega dela svojo trgovino dne 22., 23. in 24. marca zaprto.
—	Podružnica Slov. Rdečega križa za Tržič jc imela 16. t. m. redni občni zbor. Iz poročila načelslva se jc čulo, da šteje 172 članov, in da je bilo 10 sej. Podružnica se je ustanovila 18. sept. 1914. V. blagajni je premoženja do 400 kron. Za vračajoče se vojne ujetnike je bilo nedavno nabranih 480 K, ki so sc odposlale na vodstvo v Ljubljano. Občni zbor je izrekel zahvalo vsem odstopivšim odbornikom zasti pa bivšemu tukajšnjemu poštnemu oskrbniku g. Jankotu Zadniku, ki se je preselil v Ljubljano in si je kot blagajnik podružnice stekel mnogo zaslug zanjo. Novi odbor se je tako sestavil: predsednik duh, svetnik Potokar, podpredsednica inženjerjeva soproga g. Anka Polak, tajnik g. učitelj J. Vider, blagajnik g. davčni nadupravitelj v p. K. Pire, odborniki: župan g. Fr. Ahačič, g. tov. Papov, občinski tajnik g. Japelj in g. Fina Mally, trgovčeva soproga.
—	Nesreča. Jožefa Meglič iz Doline pri Tržiču je šla 17. t. m. z bratom po žaganje na veliko Bornovo žago. Vsled nepazljivosti jo je prijel veliki jermen tei jo vrgel z vso silo, da so se razlili možgani in je 14 letna deklica obležala mrtva. Pokopali so jo v Tržiču.
—	Kako se agitira za Sokola. V Mirni na Dolenjskem je šolska voditeljica obenem oskrbnica velike graščine. K "Jej pride oče, ki ima svoje sinčke pri orlovskem naraščaju. Rad bi dobil v najem travnik, a gospa mu kratko odgovori: »Vi imate svoje otroke zapisane pri Orlih. Če jih vpišete k Sokolu, dobite mrvo, sicer pa pojdite k župniku ponjo.«
—	Država v državi. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 18. marca 1920 prosim, da priobčite sledeče: Dekreti, ki so jih dobili nameščenci ček. urada, vsebujejo v splošnem določbe ministerijalne naredbe z dne 25. januarja 1914 drž._ zak. št. 21, ki ureja službeno razmerje pisarniških pomožnih moči pri državnih oblastih, uradih in zavodih. Po pf. 72 le naredbe službeno razmerje pomožnih moči se ureja po službeni pogodbi, sklenjeni med predstojnikom urada oziroma oddelka, in med nameščencem. Po pf. 76 iste naredbe imajo pisarniške pomožne moči pravico do plače samo za tiste dni, ki so v resnici odsluženi -v uradu in za tiste nedelje ter praznike, ki padejo med te dni. Tudi nameščenkam čekovnega urada se jc priznala ta pravica. Tretji -istavek istega paragrafa, k*
določa dobo, med katero v slučaju bolezni imajo cele oziroma skrčene službene prejemke pisarniške pomožne moči, se ni mogla za sedaj uporabiti tudi za naše uslužbence, ker isti niso bili nastavljeni niti kot pisarniške pomožne tnoči niti kot poštne aspirantke, za katere veljajo podobna določila. V Sloveniji je sedaj 336 uslužbencev v poštni službi, ki so uslužbe-iie pod ravno istimi pogoji in ki so še v toliko na slabšem, ker nihče med njimi ne ostane v službi za nepretrgano dobo, kakor je to pri ček. uradu, kjer so pomožne moči že skoro 1 leto brez presledka zaposlene in vendar zaradi tega nikdo ne napada poštne uprave, pač pa se napada ravnateljstvo ček, urada, ki ga ne zadene nobena krivda, ker se je ravnalo po obstoječih predpisih in navodilih, ki jih je ustmeno prejelo pri poštnem ministrstvu V Belgradu, — Dr. B. Maričič.
— »Nek begunec«. Pod tem naslovom je »Jugoslavija« z dne 17. t. m. objavila članek, iz katerega mora povzeti vsakdo, ki zna brati tudi med vrstami, da »Posredovalni urad« izvablja beguncem »večje vsote denarja« in jim daje zanj dvomljiva potrdila, ki ne odgovarjajo »najprimitivnejšemu« denarnemu poslovanju. Pisec prosi in ne zahteva pojasnila; zato mu odgovorim, toda ne njemu na ljubo, ampak zato, !da ne bi kdo mislil, da tudi osobje Posredovalnice zlorablja begunce. Če bi pisec pošteno mislil, moral bi se, po mojem mnenju, zglasiti v Posredovalnem uradu in prositi, oziroma zahte-rvati tozadevnega pojasnila ne pa opozoriti javnost na nekaj, o čemur ni vedela ničesar, ali pa v svojem poročilu .vsaj imenovati dotičnega begunca in Seveda tudi podpisati poročilo s svojim polnim imenom. Če bi bil pisec tako ravnal, zaslužil bi pohvalo, ker vsakdo bi videl v njem človeka, ki ščiti nesrečne begunce in si prizadeva pomagati jim. Ker pa ni tako postopal, je njegov namen prozoren: sumničiti osobje Posredovalnega urada, vzbuditi nezaupanje do istega in napolniti vračajoče begunce z dvomom in strahom, da ne vdobijo več denarja, ki so ga izročili podpisanemu. Sedaj pa k stvari sami. Begunci, vračajoči se v zasedeno ozemlje, ne smejo vzeti s seboj jugoslovanskega denarja. Zamenjati ga morajo v lire, vložiti ga v hranilnico ali pa izpostaviti se nevarnosti, da jim ga ob prekoračenju demarkacijske črte odvzamejo carinski uradniki. Beguncem, kateri imajo kaj denarja, svetujem, da zamenjajo v lire le toliko, kolikor nujno rabijo na potovanju, ali za prvo silo v domovini, preostanek pa, da vložijo v hranilnico. Ob nedeljah in praznikih ne morejo izmenjati denarja, ne vložiti- ga v hranilnico. Pa tudi ob drugih dnevih ne gredo radi v menjalnice in hranilnice in najraje izročijo svoje malenkostne zneske meni, da jim po možnosti preskrbim izmenjavo v lire ali pa da vložim denar v hranilnico, ne da bi zahtevali kako sprejemno potrdilo, katero v naglici napišem in jim takorekoč vsilim. Dogajajo se tudi slučaji, cla mi begunci oddajo svoj denar v zadnjem trenutku, tik pred odhodom vlaka. Tedaj pa ni časa, cla bi stranki izdal sprejemno potrdilo v taki obliki in vsebini, ki bi zadovoljilo pisca ali kakega bančnega uradnika. Pripomnim, da ni še noben begunec zahteval od mene sprejemnega potrdila za to, kar mi je izročil; izdal sem ga prostovoljno, ker načeloma ne sprejmem ničesar, ne da bi potrdil, kar sem sprejel. Denar, ki ga sprejemam, vlagam v hranilinco. Hranilnica kmetskih občin na Dunajski cesti 38 hrani vinkulirane knjižice, jaz pa seznam potrjen od vodstva hranilnice. Sprejemam od beguncev tudi najnovejše »vrednostne listine« takozvane »bone«. Tudi za te sem izdajal potrdila na lističkih, kakršne imam pri rokah, in jih rabimo, da nakazujemo beguncem hrano. Imam jih 154. Predstavljajo vrednost 4020 K ali 1155 dinarjev. Kdor želi še kakega pojasnila, naj se zglasi v naši pisarni ali pa tudi, na dostojen način v kakem listu s podpisom svojega imena. V Ljubljani,, dne 18. marca 1920. J. Budin.
—	Za ubogo vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci so nadalje darovali: Neimenovan 6 K, — Neimenovan 80 K, — Gosp. Lomšek Anton, Dolsko, 10 K. — Preč. g. Lavrinc Ferdo, župnik, Radovljica, 10 K. — J. B., Ljubljana, 10 K. — Neimenovan 20 K. — Neimenovana 20 K. Gospa Kocjan nabrala 427 K. — Gospa Poženslova nabrala 200 K. — Bog plačaj vsem stotero!
—	Dva »nesrečneža«. Gabršček Jakob je služil za hlapca pri Josipu Matežiču; oba sta begunca. Gabršček si je izposloval pri nekem županstvu potrdilo, da je pripeljal iz zasedenega ozemlja kravo, kar pa ni bilo res; temeljem tega potrdila si je preskrbel izvoznico za 1 kravo in 2 preši-ča; denar mu je dal njegov bivši gospodar
Josip Maležič. Gospod nadkomisar Ger-zinič od verižniškega urada je obsodil Ga-brščka v 2 tedna zapora, Matežiča pa v tri dni zapora in v 50 kron globe; živina zapade.
— Za koga volja policijska ura.
Poroča sc nam: V Radovljici se morajo vse gostilne točno ob 9. uri zvečer zapreti. Izjemo dola samo ena gostilna in sicer gostilna Peternel. Tam se lahko toči tudi pozneje, do polnoči in čez. Malo čudno se to sliši, da gosp. glavar Mencinger, ki hodi sam iz te gostilne pozno ponočni (okoli polnoči) tega do danes ni opazil.
ljubljanske novice-
lj Ljubljanskemu prebivalstvi! Prvi pomladni dan, to je v nedeljo 21. t. m. se na svečan način po vsej naši državi ustanovi »Jugoslovanska matica«. Mestna občina ljubljanska bo ob tej priliki okrasila svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Vabim vse, ki čutijo jugoslovansko, da enako okrase svoje rnse in stanovanja, V Ljubljani, dne 17. marca 1920. Župan: dr. Ivan Tavčar-.
lj Jugoslovanski dobrovo!;cj. Zbirališče za nedeljsko manifestacijo je v gostilni Mikuž (Kolodvorska ulica 3) ob pol 10. uri.
lj Slomškova zveza, Oclborova seja v soboto ob 5. uri v Mostah. Člani in članice Slomškove zveze iz Ljubljane se udeleže nedeljske manifestacije s šolsko mladino; oni z dežele s krščansko-sccialno zv^zo, ki se zbira na dvorišču »Uniona« (vhod iz Frančiškanske ulice).
lj A, D, J, T, poživlja vse slušatelje tehniške fakultete, da se udeleže manifestacij povodom ustanovitve »Jugoslovanske Matice« v nedeljo 21. t. m. Zbirališče ob pol 10, dopoldne pred univerzo (deželni dvorec.)
lj Javni nastop Dijaškega Orla se vrši v nedeljo, dne 21. marca t. 1., ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Prijatelje našega katoliškega dija-štva in orlovske misli vabimo, da ss zanesljivo udeleže prireditve. — Odbor Dijaškega Orla,	(K.)
lj I. citrarski klub »Favorit« z sedežem v Ljubljani, Tabor 5, pritličje levo, naznanja občinstvu, da se vsak ljubitelj tega instrumenta sprejme kot član k temu klubu. .Nadaljnja navodila se vsakemu članu daje U9tmeno. — Vsled tega se opozarja in izda ta poziv, da se v najkrajšem času javijo osebe, katerim je ta godba in instrument ideal. Prijave se sprejemajo vsak dan ustmeno od 3. do 4. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer, ali pa pismeno. Tabor 5, — Tudi osebe, ki so se že prijavile pred časom, se naprošajo za ponovno zglasitev, ker bi radi obsežnosti dela prijavljeni ne mogli biti pravočasno obveščeni, (k)
lj Vsi poštni in brzojavni uslužbenci in vpokojenci s Primorskega in iz zasedenega ozemlja so vabljeni na sestanek, kateri se vrši v nedeljo 21, t. m. ob 15. uri v gostilni gospe Lovšin, podomače pri Čer-netu, Gradišče 13, da se pogovorimo glede ustanovitve »Kluba« Primorcev. Vstop je dovoljen tudi družinam. — Pripravljalni odbor.	(k)
lj Med gasilce vabi in kliče Ljublj. prostov. gas. in rešev. društvo vse moške nad 18. letom. Zglasilne pole se dobe pri društvenem vežbalcu v Mestnem domu. — Mladeniči in možje, brez razlike strankin stanu, pristopite k temu prepotrebnemu društvu!	(k)
lj Zasačen tat. Okoliški nadzornik g. Jože Gruden je aretiral Franca Hvatala, ker je kradel. Hvatal je zelo delomržen človek. Na policijskem ravnateljstvu je Hvatal priznal, kar je storil in prosil poslu-jočega uradnika: »Odpustite, gospod, kaj takega ne bom nikoli več naredil.«
lj Nevarni pustolovec jc Alojzij Lam-pert. Dne 16. julija 1919 je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na 6 mesecev težke jeeč, ker je izvabil pod zvilo pretvezo, da jim preskrbi službo v Gradcu, Filomeno K. in Ano P., cla sta se odpeljali iz Ljubljane; v Celju in Mariboru ju je gostil in okradel. Dne 10. decembra 1919 se jc pa približal Justini S. iz Novega mesta, katera je prišla na ples v Narodni dom; prej je bila pa v hotelu »Tivoliju«, od tam jo jc sprernljeval po kavarnah in v »Narodni Dom«, kjer sta oddala v garderobo skupno plašče in klobuke; listek je spravila Justina S ,. c; ob pol 1. uri sta prišla v »Narodni Dom«, med tem ko je Justina S. plesala, je pa prišel Lampert po listek k njej, češ, cla mora z vlakom v Zagreb; dala mu ga je, on je pa z njenim plaščem in Savlom izginil in se ni peljal v Zagreb, ker ga jc Justina S. precej na kolodvoru iskala, ker jc kmalu zapazila, cla ji je Lampert ukradel pla^č in šavl. Lampert se zagovarja, cla jc plašč in šavl položil na stol in odšel iz Narodnega Doma. Filorne-na K., katero jc lani Lamprct okradel, odgovori za&liiona kot priča na vprašanje prvomestnika nadsv". Žebrcta: »Ali Lam-pret rad laže?« — »Kakor jc dolg in širok sc laže. Lampert je bil obsojen v dve leti težke ječe, Po razglašeni sodbi se obr-
ne Lampert proti priči Justini S., ji hitro zažuga z roko in reče: »Wir werden nacb zv/ei Jahren schon zusammenkommen!«
lj Ker je prodajala krompir po 6 K kilo, je obsodil g. nadkomisar Gerzinič Nežo Kokalj na 1000 K globe in 1 teden zapora.
lj Za liter mleka je zahtevala 4 do 5 kron Marija Kregar; g, nadkomisar Gerzinič je zalo obsodil drago mlekarico na 300 kron globe in na 5 dni zapora.
lj Za »gehajm«-poHcista se je izdajal brezposelni potnik Rudolf Kosmač proti fotografu in godcu Albertu Pestnerju pri Zlatorogu, kamor je prišel z dvema kronama in je ostal tam v družbi do 5. ure zjutraj. Pestner, ki je »t*ehajm«-policistu zaupal, mu je ponudil v nakup starinsko uro za 600 kron, o kateri je Kosmač rekel, da jo bo prodal nekemu grofu, pozneje je Pestnerju rekel, da je uro izgubil in mu obljubil, da mu bo 600 kron v obrokih poravnal, kadar bo kaj zaslužil in mu je tudi suknjo zastavil. Deželno sodišče je obsodilo Kosmača, ker se je izdajal za »gehajm«-poiicisla, po § 104 srbskega kriminalnega zakona v 15 dni zapora, oprostilo ga je pa od obtožbe, da bi si bil poskušal na goljufivi način prilnstiti Pesinerjevo uro, ker je verjeten njegov zagovor, da je uro izgubil.
HajRavelSa
POGAJANJA ZA KONCENTRACIJO,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 18. marca. Demokrati so pričeli popolnoma popuščati. V svojem odgovoru, ki so ga poslali dr. Smodlaki, popuščajo od svojih prvotnih zahtev. Pristali so na to, da določijo svojega pooblaščenca, ki bi se direktno pogajal s parlamentarno zajednico, oziroma z delegatom, ki ga ta določi. Demokratsko-socia-listični blok je določil Draškoviča, parlamentarna zajednica pa Protiča. Ker so demokrati popustili glede števila ministrov, katere bi imeli v novi vladi, in ker so pristaU tudi na arbitražo, katero je predlagal dr. Smodlaka, se bodo pogajali le še o tem, koliko časa naj deluje narodno predstavništvo, o preosnovi pokrajinskih vlad in o drugih malih vprašanjih.
Belgrad, 18. marca. Med skupinami parlamentarne zajednice vlada največja sloga. Vse skupine popolnoma zaupajo Protiču, ki se bo pogajal v imenu cele parlamentarne zajednice. Sinoči sta obiskala Protiča dr. Laginja in dr. Korošec in se ž njim razgovarjala o pogajanjih, ki sc bodo vršila z demokrati.
TRUMBIČ POKLICAN V BELGRAD?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 18. marca. V parlamentarnih krogih se govori, da bo zunanji minister dr. Trumbič brzojavno poklican v Belgrad, da se udeleži pogajanj za koncentracijsko ministrstvo,
VOLIVNI ODBOR,
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
Belgrad, 18. marca. Sestavil se je odbor za pregled volilnega zakona. V tem odboru sta po dva člana iz vsake sekcije, skupaj 14 članov. V odboru je 6 demokratov, 3 radikalci, 2 člana Narodnega kluba, 1 član Jugoslovanskega kluba, 1 član Ri-barčeve in 1 član Medakovičeve skupine.
OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Našice, 18. marca. V občini Našice je bilo pri občinskih volitvah izvoljenih 13 odbornikov ljudske stranke, 6 komunistov in 3 odborniki izven stranke. Med dvema se vrše ožje volitve.
Zagreb, 18. marca. Volilna borba je izredno ljuta. Veliko agitacijo vodijo Narodni klub in frankovci, ki so se Vrgli na ljudsko stranko. Mesto je preplavljeno z letaki vseh mogočih strank.
PARLAMENTARNA KONFERENCA.
LDU Beligrad, 18. marca. Danes dopoldne se je vršila takozvana parlamentarna konferenca. Minister Spalaj-kovič je poročal o zunanjem položaju. Sklenilo se je v sporazumu z vsemi strankami, da so bo ena prvih sej vršila kot manifestačna seja, kjer bo izrazil ves narod po svojih zastopnikih upravičeno ogorčenje proti italijanski pohlepnosti. Kakor se čuje, poročilo ministra Spalajlcovida ni napravilo neugodnega utiša.
BORZNA POROČILA.
LDU Bellsrad, 18. marca. Beligraj-ska borza od 18. t. m. Valute: Francoski franki 415.25, italijanske lire, ponudba 280.50, dolarji 45.60, drahme 475, loji 84, nemške marke 60.50, levi 62, če-lioslovaške krone, ponudba 53, avstrijske krono 17.50. Devize: Pariz 421, Solun 500, Žcneva-Curlh 920, Rim-Milnn ' olo, i\uw i oi K, ponUuDa <j<, hraga oO.DO,
I Berlin 58,75, Dunaj 18.50. j
Kaše žasopSs:«?.
Dnevniki:
»Slovenec«, Ljubljana. »Večerni list«, Ljubljana. »Narodna politika«, Zagreb. »Jugoslavija«, Sarajevo. »Hrvatska obrana«, Osijek. »Jadran«, Split.
Tedniki:
»Straža«, Maribor, dvakrat na teden, »Slovenski gospodar«, Maribor, »Domoljub«, Ljubljana, »Mir«, Prevalje, Koroško, »Murska straža«, Radgona. »Novine«, Dolnj, Lendava, Prekmurje. »Seljačke novine«, Zagreb. »Narodna svijest«, Dubrovnik. »Narodna sloboda«, Mostar. »Radnička borba«, Zagreb, »Jugoslovanski obrtnik«, Ljubljana, mesečnik.
Somišljeniki! V boju za krščansko Jugoslavijo jc časopisje najboljše orožje, širite ga!
r Žalostna usoda WiIsonove hčere.
Kakor poroča »Chicago Tribuna« je hči predsednika Wilsona, mis Mar-heta, izgubila glas. Mis Marheta se je zaradi krčne bolezni zdravila v Askvil-le, ali vsa zdravniška pomoč ni pomagala, da bi ji glas ohranila.
r Grofova hči za 1500 frankov. M Algirju so pravilni sejmi za neveste, kjer se takoj na mestu izvršujejo vse trgovske formalnosti poroke. Ko je nedavno — piše neki angleški list— več tujcev obiskalo imenovan semenj, se je približal lep arabski šejk in rekel, po-kazavši na neko mlado žensko v skupini, da se je odločil za njo in jo hoče takoj vzeti za ženo. Ko so mu smehljaje rekli, da je mlada gospodična hči angleškega grofa, je pristavil', da je pripravljen dati za njo 1500 frankov. Odšel je s kislim obrazom, ko so mu povedali, da tudi za tak denar ne more dobiti angleškega grofa hčerko.
r Kritična številka Ludovika XVL Kritična številka Deschanela je bila 13, kritična številka Napoleona 15. Kritična številka kralja Ludovika XVI, pa je bila 21. On se je rodil dne 21. v mesecu, na istega dne v mesecu je poslal zaročni prstan Mariji Antoinetti, dne 21. se je vršila poroka, na 21. se mu je rodil prestolonaslednik, na 21, je poizkusil bežati iz Pariza, na 21, je bil umorjen.
r Novodobni harem. Nekdo, ki je prišel iz Egipta, prinaša zanimive podatke iz tamošnjega življenja. Harem ni več tisto, kar je bil preje; on je postal skrivno zbirališče za znance in ožje prijatelje, kraj, kjer se delajo spletke, in značilno je, da imajo na javno življenje večji vpliv v haremu živeče Egipčanke, kot pa svobodno živeče Angležinje. Posledice tega vpliva na javno življenje se posebno jasno opažajo v Egiptu,
Presneta.
pr ft Nori. Polemika med igralci in
kritiki se mi zdi v Ljubljani nekaj nenaravnega. Ker ge. Borštnikove v Nori nisem pohvalil, zato je napisala odgovor (Slov. Narod z dne 18. t. m.), pri tem pa zamenjala adreso. To bi bil zame razlog, da molčim, ker h kritiki, ki sem jo napisal nočem ničesar dodajati. Ker pa je ga. B. iz zadeve napravila umetniški po-litikum in na istem mestu, kjer je prejšnji dan brala mojim podobne besede, govori o kritiki in njenem razmerju do Ljudskega odra, moram izjaviti, da jaz do danes za Ljudski oder nisem napisal še nobene kritike. Zato bi bilo tisti del odgovora treba a priori hvalil. Da je pa kritika o igralcu, s tem, da jo je poprek hvalil, in zato bo gotovo tudi lažje odpustila meni, ko mi ni dokazala krivičnosti v tem, da je nisem a priori hvalil. Da je ka kritika o igralcu, ki se žrtvuje diletantom in jih poleg svojega igranja tudi uči in kritika o gledišču kot narodni kulturni instituciji dvojno, je jasno. Pri prvem je nagib hvaležnosti, pri drugem ga ni treba. Navsezadnje je bila ga. B. v gotovih vlogah na Ljudskem odru najbrž res dobra; jaz sem jo videl le v Maski satana in takrat bi jo bil gotovo hvalil. Pa k stvari, ki mene tiče! Moja kritika je bila oseben napad! Ge. B osebno ne poznam, spoštujem njen umetniški sloves pa tudi njeno umetnost, kadar je elementarna, pristna. Tedaj za oseben napad ni tal, ker povrhu menim, da je kritika tudi stvar vesti in poštenosti. Svoje trditve sem podprl in ji dokazal šolo, ki se z današnjim pojmovanjem o gledališki umetnosti v moderni igri ne ubere več, zato sem tudi govoril o kontinuiteti. Kdor hoče prav, imenuje vsako stvar s pravim imenom. Da borno imeli kdaj kulturno l gledišče — kar danes v resnici vsi ho čemo —, nc smemo natikati Ijubljnnskili očal tam, kjer ne gre za Liubl ano pa tudi za osebe ne.	Fr. Koblar.
pr »Nora«, »Slovcncc« in Ljudski jder. — Gospa Borštnikova je zapisala v eSlov. Narodu« v ogorčenju nad mladim oSlovenčevim« kritikom tele besede; »Stvar je tale: Naprosili so me v teku letošnje sezije, da bi igrala »Noro« ia Ljudskem odru; vse je bilo navdušeno eato in jaz sem drage volje obljubila, da bom igrala »Noro« na Ljudskem odru. Zgodilo se je pa, da sem gostovala sedaj aa kralj. Narodnem gledališču kot »Nora«. — Več mi ni treba povedati.« Ker sem |az edini, ki imam stike z Ljudskim odrom [n uredništvom »Slovenca« obenem, zadene to edino mene. Gosp6 sem hvaležen, da me je opozorila na greh, ki sem ga storil v resnici, da nisem vodil uredništvo kritik v enem pravcu, prvič zato ne, ker nisem mogel dobiti za Ljudski oder dobrega kritika in drugič zato ne, ker sem bil mnenja, da je kritik s svojim podpisom sam odgovoren ra to kar piše. Tičala pa je hiba v hvalisavcsti, (tu pa tam tudi v »drami«), in ne v graji, ki po mojem mnenju ni bila nikoli pretirana in po tem zadnjem pravcu se bomo gibali pozneje, ali pa bomo •— molčali. To je bil moj greh. Za zdaj se omejim samo na one očitke, ki me hočejo postaviti v luč maščevalnosti in namigavajo jasno, kot da sem inspiriral kritikom hvalo ali grajo. 0 vsem pa to-le: Sedanje vodstvo Ljudskega odra ni postavilo »Nore« za letošnjo sezijo na repertoir in jo tedaj ni nameravalo igrati, niti se ni pogajalo z gospo Borštnikovo v ti zadevi ali jo p r o -Bilo sodelovanja. Misel sama je bila prišla že lansko leto od gospe Borštnikove same in je ostala samo misel, ker se ni dala uresničiti. To je eno; drugo je pa: Ko je gostovala gospa Borštnikovi v »Očetu«, sera pisal v »Slovenca« kritiko in sem zapisal o gospe Borštnikovi
v korist. Ljudski oder ima gotovo občinstvo, ki je zelo potrebno vzgoje, vsaj kar zahaja na galerijo, in dobro bi bilo, da take predstave niso na delavnik, ali pa vsaj takrat ne, ko se vrši kaka zanimivejša prireditev, kot to pot koncert ruskih umetnikov.	F K.
I a z
te-le besede: »Manj Strindbergova kot rit-mojster je bila Lavra, ki jo je predstavljala gospa Zofija Borštnikova; to gotovo ni ena njenih boljših vlog; zdelo se nam je, kot da se giblje izven okvira igre in ne more priti do one veljave, ki bi jo morala imeti Lavra kot ženska z vsemi svojimi pogubnimi lastnostmi, kot jih je orisal Strindberg. Ugajala je njena jasna izgovorjava, dasi je motil njen deklamatorični ton, ki ga moderna drama ne more in sme trpeti.« To sem pisal tedaj, ko v drami »Nore« še niso igrali (23. jan.). Ali jo je naprosil Ljudski oder tudi za »Očeta«? Proti temu gospa B. ni protestirala. » Več mi ni treba povedati.« —- France Bevk.
pr Mrak. Drama v treh dejanjih, opisal Peter Petrovič. Preložil Milan Skrbinšek. Ta drama hrvatskega pisatelja, ki jo je uprizoril Ljudski oder z gostovanjem g Skrbinška, je vsebinsko preprostejša, a veliko bogatejša, tehnično pa čisto tako zgrajena kot Gozd, ki smo ga videli v letošnji sezoni v Narodnem gledišču. Tragika vojne sta vsebina prvih dveh dejanj: Slepec vojak se vrne v domačo hišo, kjer mu je očim zapeljal ženo Rado. Žena je propala, postala možu tuja, — on pa jo hoče še pritegniti nase — ali vsaj najti usmiljenja pri nji. Strup propasti deluje v Radi naglo, na drugi strani pa raste stud in upor v očimu Iliji. Ko Rada v pijanosti zasmehuje slepega moža in razdraži Iliji vest, zdivja stud v maščevanje — Ilija zadavi' Rado. Tretje dejanje spominja zelo na Gozd. Nesrečni ljudje žive s prirodo, se stapljajo vanjo; slepec Vasilij tava v svet, gleda brez oči, je berač, ki prosi božjih darov. Dočim je Gozd novela, je Mrak res drama, ki zlomi gledalca.
Nastop dovršenega igralca med dile-tanti je vedno dvorezen meč. Kar je talentov, potegne taka moč za seboj, kar je slabega, odbije še bolj, vedno pa je tu nevarnost, da vprizoritev ni enotna, ker večjidel stoji tak človek kot suveren, ki ga drugi ne zanimajo. Zato pa je posebne hvale vredno dejstVto, da g, Skrbinšek tega ni storil. Delal se je enakega med enakimi, zato lahko trdimo, da je prireditev dosegla gotov uspeh, ker lice igre je bilo nepričakovano enotno. Tu pa je treba živcev, potrpljenja. G. Skrbinšek je kot Ilija Vujin podal čisto naturalističen tip Do kraja pasivno vlogo je podal še dovolj rezervirano; kmečkega človeka, kjer ima prikrita strast in boj svoje oblike je zadel — tupatam pa so pogledale iz oči in ust njegove znane podobe. Na celi režiji je ležala njegova železna roka; dosegel je to, kar je pri tej drami glavno — občutje.
Pri igralcih je imel več ali manj sreče. Skerl kot Vasilij'Stavič (slepec) je gotovo talent, ki še čaka razvoja, saj ima šele sedemnajst let in lastnega slepega moža ustvariti še ne more, pa je bil vseeno dober. Enak talent je Peršičeva, ki je bila Škerlju najbližja. Njena Rada je bila z malimi izjemami več kot diletantska; ima tudi tej vrsti značajem primeren organ. Albrechtova je v vlogi Jekice lepo izpopolnila občutje — druge naloge ta postava nima. Markova kot mati ni mogla podati, kar bi bila morala; Ljudski oder na.brž sploh ne razpolaga z močjo, ki bi igrala te vrste vloge. Iz povedanega poudarim, da je delo med diletanti hvalevredna stvar, ki g. Skrbinšku sodi v čast, igralcem pa. ki delajo iz golega idealizma
Davčne razmere.
Poslanec Sušnik je stavil na finančnega ministra naslednjo interpelacijo:
Že 14, septembra 1, 1919 sem stavil na tedanjega gospoda ministra vprašanje približno te-le vsebine:
V onih delih naše države, ki so spadale nekdaj pod bivšo Avstrijo, se pobira davek na osebno dohodnino še po starem avstrijskem zakonu. Novela k temu zakonu iz leta 1914 določa kot eksistenčni minimum 1600 K. Ta minimum je še -"edno me-rodajen za odmero davka, dasiravno so se narodno-gpepedareke razmere tekom svetovne vojne popclncma izprem^nil", vsa'fa stvar se je podražila najmanj za desetkrat Sorazmerno bi moral tudi eksistenčni minimum zvišati najmanj na G—10.00° K.
Osebnodohcdninslji davek, ki f» pobira na ta način, zadene v prvi vrsti težko m?lp ljudi, delavca, obrtrike in kmete. Po-robno kmete, ker morajo kmetje v Sloveniji	osebnodobodninskfga davka pla-čp-"'ati še občinske in deželne doklade — ^asiravno ne obstoja nobena dežela več — zemljiški davek, rentni da"<*l: in hi?no-na-jemninski da^ek. Zrivcn prde če visoka c-.rina in visoki železniški tarifi. V dragih delih r>aše 'brža^e ni toliko davkr-.-, nekateri kraji menda sploh ne plačujejo nobenega davka. Ker mcr->.jo v demokr-tičm državi za vse državljane veljati enake pravice in dolžnosti, je nujno potrebno, da se ta razlika odpra"i in da se davki zenačijo za celo državo.
§ 162., točka 4, zakona o davku na osebno dohodnino določa, da se stroški za stanovanja in preživetje ne morejo cdbiti od dohodkov. Ta določba je za sedanji čas neprimerna in kruto udari zopet kmstski stan. Res je sicer, da si je kmet med vojsko precej opomogel. Opomogel si je s?.mo denarno, dočim je ravno vsled vojske vse njegovo gospodarstvo zanemarjeno, zemlja iz-žeta, poljsko in gospodarsko crodje obrabljeno. Če hoče kmet svoje gospodarstvo spraviti zopet v stanje, kakor jo bilo pred vojsko, če hoče pošteno obleči in cbuti svojo številno družino, rn^ra v ta nc-men pri sedanji neznosni draginji porabiti vse svoje prihranke, marsikdo se mora celo zadolžiti. Zato nikakor ni pravilno, da se pri odmeri osebnega davka računajo samo dohodki, ne pa tudi izdatki. Ravnotako se nikoli tudi ne vpošteva škoda, povzročena po požaru, toči, povodnji, potresu itd. Ker take določbe ne upoštevajo popolnoma spremenjenih gospodarskih razmer, so zastarele, krivične, in se morajo odpraviti.
Množe se pritožbe, da davčna obla-stva pri odmeri osebnodohodninskega davka ne postopajo vedno pravilno, večkrat brezobzirno in celo pristransko. Oblasti pogosto pdmerijo davek kar na podlagi poizvedbe svojih zaupnikov, ne da bi pozvale davkoplačevalca, naj pove svoje dohodke. V nekaterih krajih se je zgodilo to celo pri dohodkih od 6—8000 K, kar je v popolnem nasprotju z obstoječim zakonom. Osebno dohodnino sme predpisati samo ce-nilna komisija, ne«pa davčna oblast sama. Vsako drugo postopanje je nepravilno. Ena sama cenilna komisija je seveda za ves politični okraj premalo, vsaka večja občina bi morala imeti svojo cenilno komisijo.
Zelo vznemirja ljudstvo tudi dejstvo, da kak vojni dobičkar ali trgovec z razmeroma majhno vsoto uide davčnemu vijaku, dočim oblasti navadnega kmeta in bajtarja, neupoštevajoč nobene okolnosti, privijejo brezobzirno,
Prizive rešujejo davčne oblasti počasi in se ne držijo dobrih in res demokratičnih navodil, ki jih je izdal finančni delegat v Ljubljani. Na pritožbe ni nobenega^ odgovora in predno je še rešen priziv, že pridejo oblastni organi in rubijo davkoplačevalce. Tako postopanje vznemirja ljudstvo, povzroča veliko nezadovljnost, vzbuja nezaupanje in mržnje do državnih oblasti in jemlje ugled naši mladi državi.
Zato vprašam gospoda ministra:
1.	Ali je gospodu minirtru znano, kako postopajo tu in tam davčne oblasti na-spreti kmetom,, in kaj hoče ukreniti, da se to ne- bo več zgodilo?
2.	Ali hoče gospod minister za sedanji čas neprimerni eksistenčni minimum zvišati na 10.000 K in odpraviti krivično določbo § 162. zakona o osebni dohodrtni?
3.	-Mi je gospod minister voljan v ta namen izdati takoj posebno naredbo, oziroma predložiti Narodnemu predstavništvu zakon o osebni dohodnini, ki bo uvaževal sedanje gospodarske in življenjske razmere in odgovarjal demokratičnemu duhu časa?
4.	Kaj hoče gospod minister ukreniti, da se nemudoma izenačijo davki za celo državo?
Ker še do danes nisem dobil odgovora in ic stvar nuina in velevažna, prosim.
da mi blagovoli gospod minister hitro odgovoriti. Ker pa nočem z interpelacijami ovirati nujnega dela v Naro"l"em m-c'Viv ništvu, nresini za pismen odgovor.
Beigrad, 11. marca 1920.
Kamniški vlak naj vozi na glavni kolodvor.
Poslanec prof. Sušnik je poslal železniškemu ministru naslednjo interpelacijo:
Ljubljana ima tri kolodvore, južni ali glavni kolodvor, državni kolodvor v Šiški in državni — dolenjski kolodvor. Vsi osebni vlaki privozijo na glavni kolodvor, odkoder tudi odhajajo. Potniki iz Gorenjske ali Dolenjske lahko izstopajo in vstopajo na glavnem kolodvoru ali pa na državnem kolodvoru v Šiški oziroma dolenjskem kolodvoru, kakor jim je pač bolj prikladno. Od te udobnosti izvzeti so edino potniki, ki se pripeljejo s kamniškim vlakom. Ta vlak ne pelje na glavni kolodvor, ampak ostane v Šiški, kjer ni ne tramvaja, ne izvoščkov, nc postreščkov. Potniki morajo vso večjo prtljago pustiti na kolodvoru, če niso že prej naročili voza, sami pa morajo hoditi po slabi poti skoro pol ure več v mesto kakor drugi potniki. S tem izgubijo mnogo časa in imajo lahko veliko neprilik. Zapostavljeni so, kakor da bi bUi ljudje druge vrste in "endar je kamniška železnica "o danes edina, ki je aktivna.
Že v bivšem avstrijskem parlamentu so poslan-i opetovano zahtevali, da naj tudi kamniški vlak vozi na glavni kolodvor, pn so dobili vedno isti odgovor, da ni mogoče, ker manjka prostora. Ob prevratu, ko je bil poverjenik za železnice dr. Pestotnik, se je ponovila prošnja, pa je bila zopet odbita menda iz istih razlogov. Od takrat so se razmere precej izpreme-nile in promet na glavnem kolodvoru ni več tako velik, gotovo bo tamkaj prostora tudi kamniški vlak.
Zato vprašam gospoda ministra:
Ali hoče gospod minister ugoditi upravičenim prošnjam prebivalcem kamniškega okraja in odrediti takoj vse potrebno, da bo vozil tudi kamniški vlak na glavni kolodvor?
Beigrad. 12. marca 1920.
Pomanjkanje denaturiranega špirita.
Poslanec Sušnik je vložil na finančnega ministra naslednjo interpelacijo;
V Sloveniji vlada veliko pomanjkanje denaturiranega in rektificiranega špirita, kar zelo moti in ovira razvoj naše obrti in industrije. Slovenija je glede dobave špirita navezana popolnoma na hrvatske tvornice, posebno na tvornico v Savskem Marofu, katere lastnica je tvrdka Makso Mayer v Zagrebu.
Od 1. novembra 1919, odkar je trgovina s špiritom prosta, ni prejela Slovenija niti enega litra špirita več. Tvrdka Makso Mayer je sicer sporočila dne 5. januarja t. 1., da je pripravljena dobaviti Sloveniii 10 hektolitrov denaturiranega špirita, pa tudi ta mala množina se ni dobavila, deloma radi slabega železniškega prometa, deloma, ker je omenjena tvrdka dne 12. februaria naznanila zopet »Uradu za pospeševanje obrti kraljestva Srbov, Hrvatov iu Slovencev v Ljubljani«, da je špirit od 11. februarja dalje zopet pod odsvojno zabra-no. Delegacija ministrstva financ pa je obvestila urad za pospeševanje obrti, da to poročilo ne odgovarja resnici.
Ker kljub prosti trgovini špirita v Sloveniji ni mogoče dobiti in je ta za pospeševanje obrti in industrije neobhodno potreben, vprašam gospoda ministra:
1.	Ali je gospod minister voljan, takoj odrediti vse potrebno, da dobi Slovenija nemudoma potrebno množino špirita?
2.	Kaj hoče gospod minister ukreniti, da bo Slovenija tudi v bodoče redno preskrbljena tako z denaturiranim kakor z rektificiranim špiritom?
Prosim nujno za pismeni odgovor. Beigrad, 11. marca 1920,
blejskega »Prometnega društva« dvorni svetnik dr. Andrej Ferjančič, v imenu »Jugoslovanskega generalnega komisarijata za tujski promet v Sloveniji« dr. Rudolf An-drejka, predsedstvo »Šahovskega kluba« v Ljubljani dr. Fran Čadež, v imenu Blejcev rojak univ. prof. dr. Josip Plemelj, v imenu stalnih gostov Djordje S. Simič.polnomočni minister, bivši minister-predsednik v Srbiji. Določil se je tudi lokal: zdraviliški dom; čas: mesec junij in izbrala delegata za Ljubljano, Zagreb in Beigrad za ureditev daril in tehničnih potrebščin. — Delo se je porazdelilo tako-le: ljubljanski šahovski »Šahovski klub« prevzame tehnično vodstvo, t. j. stopi v stik z vsemi svetovnimi in domačimi šahovskimi krogi, preskrbi tehnični materijal in poroča šahovskim listom; »Tourist office« v Ljubljani vodi nadzorstvo in finance; odsek »Prometnega društva« na Bledu skrbi za udobnost šahovskih mojstrov za čas turnirja in pripravlja sporazumno z obema faktorjema vse prireditve za kritje stroškov.
Orlovskim odsekom in okrožjem. Predsedstvo Orlovske zveze je v svoji seji sklenilo, da se v nedeljo, 21. t. m., ob priliki ustanovitve Jugoslovanske Matice po zastopstvu udeleži manifestacijskega zborovanja. Odsekom pa naroča, da pri-rede tekom aprila manifestacijske prireditve, ki naj obsegajo domoljubne pesmi, igro in govor o neodrešeni naši zemlji. Podrobna navodila slede. — Z delom za po-vzdigo srčne in umstvene izobrazbe naše mladine pripravljajmo pot odrešenja naših tlačenih bratov in sestra v zasedenem ozemlju.
a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani. V ponedeljek 22. t. m, se začne deliti svojim članom sledeče: moka, med, rozine, cvebe, slive in suho domače prekajeno meso. Moke dobi vsaka oseba 4 kg. Stranke, katere imajo izkaznice za cenejšo prehrano, dobe 3 kg moke na osebo po znižani ceni in 1 kg po normalni ceni. Posodo za med je prinesti seboj. Delitveni red je sledeči: V pondeljek, 22. marca: št. 1—150, v torek, 23. marca- št, 151 do 300, v sredo, 24. marca: št. 301—450, v petek, 26. marca: št, 451—603, v soboto 27. marca: št. 701—802 in 900 do 950, v ponedeljek 29. marca: št. 951—1100, v torek
30.	marca: št. 1101—1250, v sredo dne
31.	marca: št. 1251 do konca. Ostali zamudniki samo še v četrtek, 1. aprila. Prosi se, da se stranke drže natanko predpisanega reda.
g Na glavnoj skupštini '»Cement« d, d. za Portland Cement u Splitu bilo je zaključeno povišenje dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kruna, Ovo jedino naše poduzeče, u kojemu je uložen isklju-čivo naš domači novac, te koje imade tvornicu cementa na krasnome položaju blizu Omiša, nakanilo je znatno povečati produkciju, št o biljesa zadovoljstvom i na-; damo se, da če naši ljudi rado uložiti svoj novac u ovo poduzeče, koje lijepo napreduje, i da če tako zapriječiti ušuljanje stra-, nog kapitala.
Prva domača oblačilna industrija Kune & Maček. Opozarjamo na današnji inserat prve domače oblačilne industrije Kune & Maček v Ljubljani, ki je otvorila svojo nadrobno prodajo pri J. Mačku na Aleksandrovi cesti številka 3. in prodaja na debelo v Gosposki ulici št. 7. Nova domača tvrdka ima v zalogi najraznovrstnejše moške fine obleke. Čas je bil, da se tudi v veliki oblačilni industriji emancipiramo od tujih tvrdk.	1096
V nedeljo dne 7. t. m. so se sestali pri Malnarju na Bledu: delegata ljubljanskega šahovskega kluba prof. Vagaja in dr. Čadež ter blejski pripravljalni odbor, sestoječ iz članov »Prometnega društva« in odseka za prireditev turnirja. Povedalo se nam je, da je društvo izrazito naročilo odseku, naj pritegne v pripravljalni odbor sosebne člane, ki niso z javnimi funkcijami preobloženi, da se bodo mogli z vso vnemo posvetiti vsem pozornostim napram udeležencem turnirja. Odsek se je pri sestavljanju oziral pa tudi na člane, ki poznajo igro in svet ter obvladujejo tuje jezike in pa krajevne in gmotne razmere. Povabil je in so večinoma že pristopili: ge. dr. Vidmarjcva, letoviščarka na Bledu, ki je spremljevala našega mojstra po vseh inozemskih turnirjih, in Alojzija Rusova, županova soproga, gg. dr. Janežič, stotnik Vukclič, tovarnar Kovač, ravnatelj VI. Šapla, Gaber, John Vok Collins, veleposestnik, nadpoštar Ver-dir, železniški uradnik Pangerc ter iz odbora lekarničar mr, Roblek, graščak Ken-dn in Kleindienst, župnik v pok, Poziv na zaintcresiranic javnosti podpišejo v imenu
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra, nad vse ljubljena sestra, oziroma teta, svakinja gospo-ična
fe
a
po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat nre-videna s sv. zakramenti, dne 18. marca y Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši t'nc 20. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče štev. 2, na pokopališče k sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 18. marca 1920 Žalujoče rodbine
Premk in Nabernik.

Ne morete spati? Niti delati? imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvojna tih dli 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? lo zlo se odstrani s pravimi rellerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. EujJen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
S;»n|n 9 letno zdravo deklico boljše f ulu rodbine, oddam dobri plemeniti rodbini za svojo. Ponudbe; Drago Bi-žal, Ljubljana, Rimska cesta 3 1. nstr.
dobro ohranjeno moško kolo. Naslov pove uprava j ltsta pod št. 1098.
Šle*za leoiijscile hiSaugtn
H:bšer, Ljubljana, Valvazorjev trg i. Nasproti Križanske cerkve.
Ženitna ponudba!
Izobražena gospodična, čedne zunanjosti, veselega značaja, ki ima oohištvo in staiovanje v Ljubljani, želi znanja v svrho ženiti e z boljšim gospodom, najraje železniškim uradnikom, v starosti 32 do 42 let. Le resne ponudbe s sliko in natančnim naslovom se p ros na naslov: „Vijolica", poštno ležeče Ljubljana.
Trgovski solnimi sSiumv2;
vseh strokah trg. poslovanja, išče primerne službe, kotskladišfiuik ali potnik v večjem mestu kraljevino Cenj. ponudbe pod „Skromen" na upravo lista.
f no rezan in tesan kupim na vagone. LsjJ Ponudbe s ceno pro m3 na Anon-čnl zavod Drago Beseliak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Prešla se
7if'na m!'(173 in s,ebrIi!kl za ograjo fliUiu SUISJ/jH se dobivajo v vsaki množini ZanjKe in visokost po želji, hjučavnifarstvo Anton Kremžar v St. Vidu nad Ljubljano._
Dietni Ctrpi Nekarsulm mo'orno ko-riJUjili JliUj lo in Riamoton s ploščami se proda Naslov pove uprav-ništvo Slovenca pod št. 1091.
Širite ..Slovenca"!
adzornik
se išče za
PT išče se
Terezija Hanac
kt je bila pred 15. leti na Westfalskem v Nemčiji, sedaj bi pa utegnila bivati nekje v moravški župniji pri Kamniku. — Cenjene rojake, ki bi vedeli zanjo prosim, naj jo opozore na ta oglas. Ako pa oglas sama bere, jo pa prosim, naj se javi na spodaj navedeni naslov. Gašper Kavčič, Broken Hills, via Fallon Nevada U. S. A.
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo F KANJO CERAB, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liabljanl. — V Ljubljani se sprejemalo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Kina-železnato vino lekarja PICGOLi-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju.
Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. — ima
v velikanski zalogi
JRLLFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Alatice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
se dobi za sedaj pri
Jos. Pollak trgovec
Sv. Petra cesta št. 7, Ljubljana Hotel Lloyd. Vreče je prinesti s seboj.
tvornico apno.
Ppnudbe pod šifro »Nadglt>da<b 852i. na Blocknerjetr anončnl zavod, Zagreb, Jurjevska ulica 31.
ČevllarsKeio pomočita
-prejme takoj v traino službo proii dobri plači. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Jamar čevljar v Beli št 67 pri Bledu.
jp to dni iz zaboia v skladu {C dišču tvrdke Tonnies : rudeča zavesa iz sukna z všitimi čipkami, blazinica za divan s kvačkaoi-mi oranžastimi cvetkami na zeleni podlagi, 3 moške obleke, pa'o ot, rujav, ena pernica z rudečim pernjakom, ena pa z rujavim. Kdor zasledi te predmete, naj naznani upravi Slovenca pod pod št. 1105. Pred nakupom se svari.
s primerno izob razbo se sprejme k 2 otrokoma Prednost imaio one. ki se razumejo v gospodinistvu ia v šivanju. — Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slovenca" pod šifro , gospod čna".
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi olj. ia'e portrete na platno izvršuje umet-
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, llotodvorska ulica št. 34 a
Oradtiena parcela
v mestu ali v ne-
----------........ posredni bližini se
kupi. Naslov pri upravi pod št. 1070.
Prnriaifliltf za cvetličarno se takoj riUUUjUmu sprejme. Izučene v tej stroki imajo prednost. Oglasiti so je v cveti. Bajt, šelenourgova ulica siv. C.
Proda nnonr|i/n obsegajoče 28 oral.
se jiUdCijiVU vso živino ia gospodarska poslopja z popolno opravo, v najlepšem kraiu Mur-kega polia. Naslov pove uprava Slovenca pod 1162.
lilVfililt trS°vski pomočnik išče kake liiVUliU primerne vsakovrstne laliKe službo v mestu ali na deželi. Pisati* E. Kruštč Jeseni -.o 98. Gorenjsko.
lj in • ifcočan osel z vozem.
-— .-----lj JC. vprego in sedlom.
Železen Uote' za kobo žganja s kadjo. Mlin za mečkanje brinja. Pojasnila daie?* Jnnče Globočnik, ttapljavas 14. Pošta Komenda.
i]ro:'a se vsled sinili mm:
Ju idične knjige za I. II. in III. izpit fotograf aparat, moško kolo, obleka čevlji, kukalo, flavta, citre in drugi predmeti, Naslov pove Auončni zavod Otago liesel ak Liutijma, Cankarjevo nabrežje 5.
le
izurjen slrokovnak
goslov. akcij, družbe za i?delovan|a kiobatiov gospode s kapitalom. Naslov pove uprava lista pod št. 1109.
en n siva obo<a za srednie mosKe postava. Istoiam se proda >sol rane eiekiicoa žice bakrene l'/2 ram par sto metrov kakor tudi preoblečene eleatr čno ž ca bele (Li*zendiatit). < aslov pove uprav-mštvo tega 1 sta pod st. 11U4
Plemenska kobila S^r^S
traberca - krasna in zdrava se proda-Živmozdravnik Sribar, konjska bolni, ca, Tinovo L ubljai-a.
Išče se priden, pošten
'apec
pri manufakturni trgovini. Oženjeni
imajo prednost. Feliks Urbane,	Ljubi ana.
vsako množino orehov ti b o-dov, kakor tudi stoječe orehe, 3 — 3 m dolce od 30 cm debeline naprej. Ponudbe >e poslati na Andrej Aregar strojno mizars vo Št. Vtd nad Ljubljano.
iu trgovskega uradnika
spreime takoj proti dobri plači »SAMOPOMOČ" v Ljubljani.
Obl. l^onces. informačni zax?o&
Drago Beseljal^
Cjubljana (Jančarjevo nabr. <5
dobavlia vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
-UOFS unjBAojf n; BJSJI EABJdfj
3/veti AOJS3N — '({0!J|!A»idn>|)
[mn iom) & djpom
AouoficA 3>a as iclnjj
Zadruga krojačev, krojačic, modistinj itd. v Ljubljani
ima svoj
v nedeljo, dne 21. marca 1920,
točno ob pol 10. uri dop. v verandi „HoteIa Loyd" Sv. Petra c.
rabljena kuuuje J. GOREČ, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 14.
Vsakovrstne
EiEiE	EE:E
različne torbice, predpasnike, slamnate šotne in druge pietarske izdelke
priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FR^NJO G^HAR, tovarna slamnikov, Stobu pošta Uomžale pri iiiubljant.
Lepo
hrvaško brinje
se zopet dobi po 5.50 hI, kg prt tvrdki Mihael Omaheu, Višnjagora.

na
izredni občni zbor kranjske deželne vinarske zadruge.
V smislu objave iz dne 29. februarja 1920 se vrši dne 22. t. m. v hotelu „UNION" ob pol II uri drugi izredni občni zbor.
V Ljubljani, dne 18. marca 1920.
Načelstvo.
v i aro
letnik 1917, 1918, 1919 nudi cele vagone tvrdaa Missia Poucaue
V prometnem kraju dobra idoča
trgovina
z mešanim ali špecerijskim blagom so vzame s celim inventarjem v najem. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1088
Prodajam
vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko m kolonijalno blago na debelo po najnižjih cenah.
Kupim
v vsaki množini brinjevo olje in brinjev cvet.
M.Rant, trgovina, Kranj.
•kupuu hrastove, smrekove in bukova h'ode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN suš A, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a.
deske, frame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino dražba Impex v Ljubljani, Krekov trg 10.
zunene
sprejme Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani
ima svoj
snodrs
Nekaj vagonov
do 99° o, prosto izvozu. K 57*60 odda takoj veletrgovina
Ehrenhaussn, Štajersko.
V torek 23 marca je prostov. dražba
• V	•	B ?
Dražbeiii oklic.
Dne 30. marca t. L ob 9. uri dopoldne se bo vršila vsled sklepa okrajne sodnije v Ljubljani z dne 6. marca 1920 opr. štev. A I 1231/19,6
favna dražba
poftlššva, obleke In perila v Ljubljani, Rožna ulica štev. 13.
Kot vzklicna cena posameznim predmetom se določa njih cenilna vrednost.
Najvišji ponudek je treba plačati takoj v roke podpisanega sodnega komisarja in zdražene predmete mora zdražitelj takoj odstraniti.
Dr. Kari Schmidinger 1. r.
notar kot sodni komisar.
in f!
ob D. uri dopoldne pri topem vremenu v Kočevju Berggasse št 152
U
O N
o
Radi pomanikanja lokalnega prostora, razprodaja se vsakovrstno umetno cvetje, kakor veliko množino mirtnih vencev in šopkov, vsakovrstno perie, aražmarii, palme, šopki za cerkve in svilnate cvetlice vsake vrste. Krasni nevestni pajSeiani, nevestni šopki. Izdelovainica umetnih venesv.
CMičarisa UI&TOR OaHJT, LSubllana,
' Šelenburgova ulica št. 6.
dne 28. marca 1920 ob pol 10. url dopoldne v mali dvorani hotela »Union« s sledečim dnevnim redom:
1.)	Poročilo načelstva.
2.)	Poročilo o računskem zaključku.
3.)	Poročilo preglednikov.
4.)	Razdelitev prebitka.
5.)	Sprememba pravil.
6.)	Volitev načelstva iu računskih preglednikov.
7.)	Slučajnosti.
Člani Zadruge se vabijo, da se občnega zbora za> nesljivo udeleže.
Načelstvo.
Vsi državni, autonomni iu privatni uradi vse šole-
vsi privatniki ——*
kupujejo samo Ed. Beyer-|evo črnilo,
ki Je priznano najboljši češkoslovaški izdelek. Dobiva se v vseh boljših trgovinah!
Naročila trgovcev-grosistov in detajlistov sprejema:
LuflovlR Šei, Marmor, Aleksandrova cesta Si. 32,
glavno zastopstvo in tovarniška zaloga za kraljevino SHS: Eduard Beyer-jevih kemičnih tovarn za črnilo in lepila ▼ TepliCU-ČeškosSovaška ter v Berlinu — Chemnitzu — Diisseldorlu in Lcmdonu.
enodružinska, v Ljubljani, z vrtom vred se proda. Ponudbe pod „Vila" na upravništvo „Slo venca".
ši podgane
ligi
in vra ^oiazoD mor« poginiti ako purabliato molu naiuulie preizkušuna m aplotao hvaliena ■ rod'va, ut proti poliskim misioi k b. »pod (.ane 'D miši k 7: za uinrke h 10, tinktura ca »■.onioe K 8.; uničevalec moljev K S. prašek pr ti mrčesom K • ■' mazilo proti uiem nn llurteb K 6 —10. mazilo ta uit pri živini 5—10.; rrusoK za uši v obleki m norllu K 0. tm. k!jih proti mroo.n na BaOju m zelenjadi luni PV astlin K d 1'rasek proti mravljam K ; proti garjanj !t !9. - 1'oillja po po-v/.etiu	,.a ekaport
i km,Piitrniskadišal..Zagreb39.
Vritovoem pri veijtm oiUemu oopnat,
Največja zaloga raznovrstnih finih moških oblek
Prve domače oblačilne industrije
JdlIahc & Maček v Ljublj
Eleganten kroj! Prodaja na debelo:	Solidno delo!
Gosposka ulica št. 7.
Nadrobna prodaja pri tvrdki:
v
Je MUCEK, Aleksandrova cesta štev. 3.
02920518
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
ZOBOTEHNIKI
Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI
Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovat Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GOR3ENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE
Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDIC1JSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
I četno mSadeffc, Inteligentnega, prnoorstneBa
lesnega strokovnjaka "IPf
kateri želi postati fatnosiojer in M bil zrnožen voditi večjo tovarno za lesuo industrijo. Z delom bi bile treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago, lnferesentie, ki bi znali to podietje organizirati, naj pošljejo svoj natančni življenjepis in referenco pod naslovom „štajerssa ' na Anoucno ekspedicijo Al. matenc, Ljubljana, Kongresni trg 3./1.
jugoslovansko inženirsko podjetje
družba i o. j. inženirska pisarna in stavbno podjetje družba z Zl
jljubljana	jVlaribor
Sodna ulica štey. 2 Viktringhojova ul.34
Oddelek	!. Projekti, proračuni. Kasvetovanie in zastop. presoja in stavbno nadzorstvo.
Oddelek	II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek	lil. B.eton, železobeton. Železne konstrukcije.
Oddelek	IV, Železnice, ceste, predori, mostovi.
Oddelek	V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddehk VI. ^omercijalno razjiečavanje gradiva, orodja iri industrijskih tvarin.
brzojavni naslovi: 33? — Ljubljana--— Maribor.
I I. Jugoslovanska tovarna sladne j kave J~vo GiKOVič, Nova Gra-diSk«. Slavonija dobavlja v vsa-! ki množini
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo staroznano pisarno za
U	znamka „V*rdar'	,
0	v zavitkih po 200 in S00 g. v	I
[)	originalnih zabojih po 00 i<g ne-	j
r"	tto, po najnižji ceni. franko vsa-	<
U	ka železniška postaja.
0 Sk adišče za Slovenijo:
0 jooa fiilsonifi
Maribor II, Gl. trg 20. nanaannancjaaa
Cosulich-Line Trst-New York
zopet otvoril. — Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetec, Kolodvorsna ulica 26, Ljubljana.
a Sladkorni bolezni, SCUl m bolezni jeter in ledvic,
oteklini žeiodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu karaenu, hemoroidom in bolezni mehurias putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
IŠČE SE dobro izvežban
za čimprej Sni nastop. Pismene ali osebne ponudbe na »Promet«, tehnično industrijsko podjetje, družba z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4, L nadstr. Predstaviti se je med 5. m 6. uro popoldne. — Istotam se sprejme
največje iu najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija,
eiektrotherapija. inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, ko jetjl t o~lil-novo Kislino, s ilne, smreč ie. parne, zračne, solnčno kipeli in kopeli z vročim, zrakom. - Voiaška godba (42 mož mod istimi absolvirani ko3ervatonsti) — Za vsakovrstne /abive jo skrhliano, kakor v največjih evetoviih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke |)redstave, kiao, izleti i. t. d.
S8f Seičža od H. araaja IS. ©M©S»ra.
.... .	Ravnateljstvo.
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter stroje - pisja in vseh v to stroko spadajočih pisarniških del.
Kompenzačni predmeti
Rl I j$ veletrgovina žganja, (fružba
k I KO « z z- LJubljana (Kolizej)
■f %	+	tal. intcrur&an 131.
▼
Velika naloga slivovke, tropinjevca, brinjevea, iuma, konjaka in likerjev po najnižjih cenah.
gJSf?*' Pri odjemu celih vagonov izjemne cenel
Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
železnina, poljedelski stroji, kemikalije itd. proti živilom. -Ponudbe na veletrgovino Rudolf FrSmel, Ehrenhaasen, Štaj
po najnižji ceni mehka in trda vsako množino pripelje na dom »IMP£X«, Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje.
3.;	Supskripcija koja se otvara 8. marta, traje do 3. aprila o. g.
4.	Pravo rcpartacije pridržaje sebi upravno viječe, te ako sups-kribentima ne bi mogao biti doznačen potpuni broj po njima sups-kribiranih dionica, biti če im suvišak povračen sa 2°/0 kamata nakom obavljene reparticije, koja če biti dovršena do konca aprila o. g.
5.	Supskribenti primit če dionice uz povratak megjutomnice na onim mjestima gdje su ih upisali.
6.	Supskribenti sudjeluju na poslovnom rezultatu počam od 1. siječna o. g.
7.	Osnovan je sindikat, koji jamči emisiju dionica.
8.	Upise za supskripciju primajo: Jadranska banka u Beču, Beograda, Dubrovniku, Kranju, Kotoru, Ljubijani, Mariboru, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Trstu, Zadru i Zagrebu, te zadružni savez u Splitu
„Cement" dlort!čko društvo z a portland cement u Splitu, zaključilo je na glavnoj skupštini, koja je bila obdržana dne 22. februarst 1920, u svrhu povečanja tvornice cementa povišerije dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kruna izdanjem 7500 komada dionica po 200 kruna nominalnih:
1.	Od ovih dionica biti če prepuštena starim dioničarima polovica, i to
3750 komada, na način da če na dvije stare primiti jednu novu dionicu uz prvenstveni tečaj od
K 500-— po komadu, Roje se irnade o rimah p o i puno nplatiti.
U tu svrhu potrebno je, da dioničari polože plašteve starih dionica kod jednog od dolje naznačenih mjesta supskripcije a da se na njima označi izvršenje prava opcije.
Dioničari gube ovu pravu, ako ga ne izvrše do zaključka supskripcije.
2.	Ostatak od
3750 dionica stavlja se na javnu supskripciju uz tečaj od
K 800'— po komadu, koje se imade od.mah podimo uplaUti.
Upravno viječe
Cement" dioničkog društva za portland cement
,Za dvakia 110 ob avo v tednu se
računa 8 Uron.)
Priporočaš© se sle
aie tvrdke:
(Za dvakratno obiavo v todnu se računa S kron.)
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- jn druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
e a
>o ca i—, s.
N
(U
A
>c« O
cS M £> O
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj/v UubUana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.	4
NA PESS^OI
Brala ICnsfi j
Zagreb, GunduJSdeva ulica 14. [
Telefon Zl-28.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
V(
v Ljubljani, Dunajska cesta 1?,
je ustanova oddelok z* 1
Sprejema; V življenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečanu J. &OPA0U v Ljubi am GOSeOSVETSKA CESTA številka 90
ter
»veče,
„mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Dumic, Glivic & Pitarevič,
Zagreb, ZrSnlevac 15.
Podružnica: Zemun.
Int. te!. 22-69.
a bosanske
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo
Čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum L»kerje Šampanjevec Namizna vina Mandeloe Rozine Paradižnike ;;	Dišave
razpoSilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljnfiljflnfl, Prešernova ulico 54.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenab dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti
J. Gigovič,
tvornica rublja 0. d.
nudi trgovcem samo na debelo
moško perilo
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
Mgovni oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
monoloklureego Diooo
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd.
Naročila po povzetju se izvršujejo i obratno pot
I j i proti srbečici, garjam, | lis a ju, kožn. izpuščajem
, .	-	lo zahtevajte v Vasi najbližji
lekarni priznano *n zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Sušnik »pil zlatem jelena« IV., Marijin trg.
uSica štev. 2 ««
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
DelniSha glavnica z rezervnimi zakladi okrog
2i?CI0@oTO® firmi.
Sprejema vloge na knližice in tekoii raiun proti ugod<>
nemu obrestovanju.
Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
iffliSS
ffranV ttanueuc.'

Dofoavljlvo s skladišča:
1/2 HP motor za istomerni tok 220 voltov 1*5 HP motor za istomerni tok 300 voltov 10 HP motor za istomerni tok 220 voltov 14*5 HP motor za istomerni tok 110 voltov 7*5 KW dinamo za istomerni tok 250 voltov 12 KW dinamo za istomerni tok 115 voltov 24 HP motor za istomerni tok
45 HP motor 0*5 HP motor 0*8 HP motor 5 5 HP motor 10 HP motor 16 HP motor 29 HP motor
za	vrtilni
za	vrtilni
za	vrtilni
za	vrtilni
za	vrtilni
za	vrtilni
za	vrtilni
tok	220 voltov
tok	110 voltov
tok	220 voltov
tok	220 voltov
tok	220 voltov
tok	220 voltov
tok	220 voltov
--- — —------------ 220 voitov |	••» m w . v * «>u vx luni iujv	voitov
Vpražanja se prosijo tudi v zadevi motorjev, ki niso tn navedeni, Nadaljni motorji in dinamo zaistomerni in vrtilni tok so dobavljiviskratkimrokom.
® Vse vrste električnega instalacijskega materijala.
SachstrassB U, I. St., beim Kpiegsschlossbergsteig.
---n--------I"	MILLJ1JI — a	■	—
1
Brzojavni naslov: ELEKTHOSMUTNY-GRAZ.
| mmmP