se Redaccion y Administracion: AN BLAS 1951 U. T. 59- 3667 Bs. Aires ★ A R O Č N I N A Za eno leto $ 8,— Za pol leta 7 5- inozemstvo A a >13 1LAII « V li iV A) Framjueo Pagado Concesion 3159 c« o .5 « -C >-> c Tarifa Reducida »H rti U« o &>■£ vh v 18* 'zl ?r>6» MIROVNA KONFERENCA SE NI SESTALA ZATO, DA USTVARI 1N0VE KRIVICE GOVOR VODJE JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE EDVARDA KARDELJA V POLITIČNO-TERITORIJALNI KOMISIJI ZA MIR Z ITALIJO •• 495? rE N Air * 262? rE 1-22«? Despues de estar tratdndose durante un lapso sumamente largo el Pr°blema de la ciudad y puerto de Trieste se presenta en forma dara y -v’-dente para todo el mundo que el imperialismo anglo-yanqui siempre se a valido, en lo que respecta el problema de referencia — ya sea rettera-« arnente en las reunione del Consejo de Ministros de R. E. de las grandes P°tencias o simplernente en la Conferer,cia de la Paz — de toda la luerza ^ todos los medios para imponer a este problema una solucion que respon-eria sola y exclusivamente a sus intereses y que estaria dirigida no sola-j^ente contra las justificadas y logicas reclamaciones de los pueblos de ,.^9oeslavia sino tambien oontra los mtereses vitales de Italia y contra la Joretad y los verdaderos intereses del pueblo de la propia ciudad y puerto 6 Trieste. Esto hace poco lo senalo en un articulo el diario "Borba" de e*9rado y los hechos registrados al respecta claramente lo han demostrado. ®s decir los imperialistas anglo-norteameriCanos?; ellos con sus ontra saaic Pero en definitiva, ique es lo que persiguen los circulos reaccionarios, ®s decir los imperialistas anglo-norteamericanos?; ellos con sus actos, es ®cir con su forma de proceder han demostrado perseguir, y persiguen, lo Sl9uiente: . a) Transformar a Trieste en una base dirigida contra la nueva Yugosla-v_la< contra los mismos pueblos de Yugoslavia y no solamente contra ellos tambien contra todos los Balcanes, contra la Europa Central y contra °dos les paises democraticos de la Europa Oiiental y en primer termine c°ntra la Union Sovietica; sobre esto cabe duda alguna al tomarse en cuenta proyecto anglo-yanqui de transformar a Trieste en uno de los mas impor-aMes puntos de apoyo del “Cordon, Sanitario" que esas potencias pretenden ®vantar alrededor de las nuevas democracias europeas, — quieren hacer e Trieste, por otro lado, una base economica propia pretendiendo penetrar los Balcanes y la Europa Central para asi influir y hasta amenazar el !ib: re desarrollo de esos pueblos; b) Ocupar a Trieste mediante la asi llamada in.ternacionalizacion l,tilizando a esta como telon detras del cual irian eneubiertos los verdaderos Pfopositos imperialistas. En esta forma Trieste deberia convertirse en uno 6 puntos mas importantes en la creacion de una "Gortina de hierro" ®*ltre los Balcanes y la Europa Central. La finalidad de este punto o sea de ? f°rmacion de la precitad barrera es, tal como nos lo seiiala el propio 0-51 ario "Borba", impedir el normal desarrollo de la vida europea y reforzar 1 esa forma las posiciones y a los propios circulos reaccionarios italianos ^ ^6 la Europa Occidental, cuya accion va dirigida directamente contra las ettlocracias populares de los Balacnes y de la Europa Oriental. c) Que Trieste, como base anglo-n.orteamericana ejerza una mareada ‘Uencia lo refeernte al resurgimienio nacional y democratico de Italia asimismo en sus fun.ciones, es decir, el papel que habria de desempe-H Italia Europa, por lo cual una Trieste de tal naturaleza represen-Y pVct Ya no solamente una base contra Yugoslavia y los paises del Centro t-sie europeo sino tambien contra la independencia de la mišma Italia y el desarrollo de las fuerzas democraticas. ^ Las delegaciones yugoeslavas que han concurrido a todas las reuniones 6 ^de se trataba de solucionar el problema de Trieste no solamente han. ' Presado sino tambien demostrado su deseo de dar al mencionado pro-^°olema una solucion satisfaetoria la que, lejos de perjudicar los intereses lOf jjj.. cualquier pueblo interesado en el rnismo beneficiaria a todos ellos y en *'?Gr termino al propio pueblo 520* ei 1 Jej reforzado y han llegado a los limites mdximos de su buena voluntad , 6nC <3ndo la mejor solucion posible para la cuestion triestina insistiendo 4-2fi^ la necesidad del acuerdo y haciendo n.umerosas concesiones en tal c. ° Yugoslavia, por otra parte, desea entablar conversaciones directas 11 Italia n de llegar a un acuerdo y al respeeto ya ha dado algunos • s°s iniciando ciertas conversaciones, pero la actividad anglo-yanqui ha j,^rado hacer que esas conversaciones no se realicen en forma sincera y Sol *os resultados deseados haciendo asi imposible el logro de una • ucion que responderia a los intereses de la nueva Yugoslavia y a los _®reses del pueblo italiano. Ello demuestra que los imperialistas anglo-JJSUis no defienden, en el problema de Trieste los intereses del pueblo lQno ni tampoco de ningun otro pueblo sir.6 solamente sus propios ereses, defienden su A.B.C., contra los deseos de Yugoslavia de evitar 6 Trieste se convierta en una base contra ella mišma, contra el renaci-ento nacional y democrdtico de Italia y contra la paz en esa parte de r°Pa. propio pueblo de la ciudad y puerto de Trieste. Al respeeto “Tukaj je v diskusiji prvi nastopil proti upravičeni težnji Jugoslavije delegat Južne Afrike. Branil je svoj amendement, po katerem naj bi se odvzel Jugoslaviji in priključil svobodnemu področju Trsta poleg severo-zapadne Istre tudi še njen jugozapadni del, ki je po obsegu in po prebivalstvu večji od onega, kateri se odvzema Edvard Kardelj Jugoslaviji po francoski črti, z drugimi besedami, delegat Južne Afrike je prevzel vlogo, da brani en del italijanskih žalitev, ki jih je formuliral tukaj Bonomi. Drugi del italijanskih zahtev je, kakor feomo kasnpje videli, vzela nase brazilska delegacija. Tako so zahteve italijanskih osvajalcev našle tukaj svoje zastopnike. Pri tem ni delegat Južne Afrike samo prevzel nase zahtev italijanske delegacije, temveč tudi njeno argumentacijo. Zelo nam je žal; da je delegat Južne Afrike na ta način obrazložil svoje stališče, namreč da ponavlja neresnico, katero je nekdo pred njim zavestno izrekel. Pripravljenost, da se brani neka teza, ima za nujno posledico spoznavanje objektivnih dejstev. Drugače se ne bi mogli izogniti vtisu, da namere branilca te teze niso nepristranske in brez nekega ozadja, odnosno da se lahkomiselno nanašajo na neko vprašanje, ki predstavlja srečo ali nesrečo za več sto tisoč ljudi. Hrvatsko in slovensko prebivalstvo zapadne Istre predstavlja ogromno večino vaškega in znaten del mestnega prebivalstva Tako so i Bonomi i delegati Južne Afrike smatrali za potrebno, da citirajo iz točke 70. poročila komisije za Julijsko Krajino stavek o italijanskem prebivalstvu v mestih zapadne Istre, medtem ko niso citirali stavka iz istega člena, ki gvoori o hrvatskem in slo- venskem prebivalstvu zapadne lstre> ki predstavlja ogromno večino vaškega in znaten del mestnega elementa. Temu je potrebno dodati, da sta se tako gospod Bonomi, kakor tudi gospod Jordano, ki sta citirala stavek iz člena 76., oba izognila temu, da bi citirala naslednji člen 77., v katerem je ugotovljeno, da je “nemogoče v pogledu te oblasti, kakor tudi v pogledu drugih oblasti bolj na severu, govoriti o neki čisti etnični demarkacijski črti med obema elementoma”. Oba sta se izmikala, da bi pojasnila, kaj želi povedati besedilo poročila? ki ugotavlja, da se hrvatsko in slovensko prebivalstvo širi proti obali “v treh glavnih smereh”, ker bi se v tem primeru znašla pred dejstvom, da je toliko “drugih smeri” vzdolž cele obale, da bi morala sklepati, da predstavljajo tu Italijani samo izolirane točke. Poleg tega, če vzamemo v celoti teritorij zapadne Istre in to v mejah, ki jih predlaga južnoafriški element, imajo Jugoslovani znatno večino. Prav to pa velja tudi za severozapadni del Istre v mejah francoske črte. O ekonomskem nesmislu takšne črte je komaj potrebno ponavljati že izrečene argumente. Zapadnoistrska mesteca so propadla že za časa Italije. Če bi bila meja stvarno postavljena po francoski črti, da ne govorim o južnoafriškem amendementu, bi bila ta mesta obsojena na hitro izumiranje. Popolnoma nerazumljivo je, kdo ima interes, da se ustvarjajo takšne nenaravne formacije. Slednje bi lahko bile ugodna odskočna deska za napad proti Jugoslaviji) ne morejo pa biti niti v interesu prebivalstva -Istre, niti dobrih jugoslovansko - italijanskih odnosov. Delegat Južne Afrike se je v svoji argumentaciji posebno zadržal pri tezi, kako bi se v interesu ohranitve miru izognili veliki italijanski -manjšini v Jugoslaviji. Amendemente južnoameriške delegacije bi rad preprečil takšno nevarnost in zato kar celotno zapadno Istro odvzema Jugoslaviji. Pustimo ob strani popolnoma nevzdržljivo trditev južnoameriškega delegata, da povzročajo vse manjšine vsakršne spopade in celo vojne. Po našem mišljenju ne obstoja nevarnost v manjšinah, temveč v napadalcu, ki stoji za njim. Ko ie južnoafriška delegacija navajala sudetski primer, je tako pokazala, da se ni ničesar naučila iz izkušnje mona-kovske politike, ker tedaj ni bilo tožir šče problema v Sudetih, temveč v Berlinu, kakor tildi danes ni v Istri, temveč v Rimu. Tisto> kar je mnogo bolj razumljivo od vsega tega, to je dejstvo, da se južnoafriška delegacija tako zanima za italijansko manjšino v Jugoslaviji, medtem ko molče prehaja preko dejstva, da po francoski črti ostaja m n o c o večja jugoslovanska manjšina v Ttaliji. Južnoafriška in druge delegacije, ki nastopajo proti jugoslovanskim zahte- vam, so našle vsako majhno italijansko naselje v Istri, še več, našli so takšna naselja celo tam, kjer jih sploh ni in kjer jih tudi ni bilo, medtem ko popolnoma ignorirajo tista področja, ki so tako kompaktno naseljena s slovenskim ži vij eni) kot je to Beneška Slovenija ali “Slavia Italiana”, kakor to provinco nazivajo italijanski učbeniki. Ko bi se delegat Južne Afrike potrudil ter se seznanil z objektivnimi dejstvi o življenju tistega ljudstva, ki gre za njegov teritorij, bi si verjetno postavil tudi vprašanje, za katerega od teh dveh sosednih narodov predstavlja ta črta težji udarec in, če hočete, večjo izgubo. Tedaj bi zvedel, da odvzema francoska črta Sloveniji 200.000 Slovencev in da znaša to 12% vsega slovenskega naroda. Med ostalimi izjavami južnoafriškega delegata je tudi neka izjava, ki meče čudno luč na njegovo prineipielno stališče. Izjavil je, da ni niti najmanj važna okolnost, da so se Italijani naseljevali na jugoslovanskem ozemlju po rapallski pogodbi. Pravi, da so imeli clo tega pravico; ker so računali, da bo ta meja ostala stalna. To je logika, ki lahko opraviči vsako naseljevanje v zgodovini. Tudi v Alzaciji in v Loreni so se Nemci naseljevali tedaj, ko so mislili, da je to za večne čase nemško ozemlje. Ali bi Francija smatrala takšno nasilje kot zadosten dokaz za tezo, da nima več pravic do Alzacije in Lorene? Takšni ali podobni “principi” ne morejo služiti drugi službi, kakor obrambi nasilja v mednarodni politiki. Mirovna konferenca se ni sestala zato, da ustvari nove krivice Mislim, da se mirovna konferenca ni sestala zato, da opravičuje nasilje, temveč med drugim tudi zato, da popravi nekatere krivice, vsaj iz bližje zgodovine; ki so jih zakrivile napadalne in osvajalne države. Med takšne zgodovinske krivice spada vsekakor tudi ta, ki jo je napravil italijanski imperializem v Julijski krajini, ki je sistematično izvajal nasilje in nasilno denacionalizacijo nad Jugoslovani. Ne morem verjeti, da bi ne bil delegat Južne Afrike o tem nasilju nikdar nič slišal. Kaj je sploh tako zainteresiralo delegacijo Južne Afrike, da stavlja predloge o nekem njej tako daljnem ozemlju? Njen govornik je navedel dvoje razlogov: prvič skrb, da ne bo več vojne, drugič skrb za dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo. Zdi se mi čudno, da more biti predlog, ki ustvarja mostišča proti Jugoslaviji, zapreka vojni! A po drugi strani: kako skrbi delegat Južne Afrike za dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo? Tako, da daje Italiji ono, kar slednja zahteva, a Jugoslaviji odvzema ono, kar je njeno. Mi mu lahko rečemo, hvala za takšno “pomirljivo” vlogo.. Razumljivo je, da ni v tej vlogi niti sledu kakšnih simpatij nasproti Jugoslaviji, o katerih je govoril južnoafriški delegat. Medtem pa je gotovo edino to, da ni to baza, po kateri bi lahko prišli do izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V stališču, ki ga je zavzela delegacija Brazilije, nam je težko odkriti na prvi pogled kakršno koli logiko. Predstavnik Brazilije se v mnogih točkah strinja z nami. Ker ne pobija niti v enem konkretnem primeru naše argumentacije, se strinja z našo kritiko ra/nallske pogodbe, deli z nami rezerviranost v pogledu etničnega ravno-težin, dopušča, da bi se proti natančni analizi pokazala jugoslovanska argu- mentacija kot upravičena in se strinja s tem, da bi bila čisto etnična črta najboljša meja. Tako osvaja glavna stališča naše argumentacije. Vendar so se v trenutku, ko je pred nami obrazložil takšno stališče, delile karte za črto, ki jo predlaga vprav brazilska delegacija in ta črta korigira francosko, in to ne v smislu jugoslovanskega predloga, temveč v smislu maksimalnih italijanskih zahtev. Kot karakteristika brazilske črte je zadostno, če navedemo, da le-ta daje Italiji poleg onega, kar ji daje francoska črta> še GOO kur slovenskega ozemlja, na katerem živi po avstrijskem štetju iz leta 1910 40.645 Jugoslovanov in vsega 150 Italijanov, a celo iz popisa iz leta 1921, na-katerega se sklicuje italijanska delegacija, 15.98 Jugoslovanov in 11.149 Italijanov. Prav ta brazilska črta kaže, kaj v resnici želi doseči brazilska do-legacija s svojim prvim predlogom, t. .j da se vprašanje Julijske krajine odloži še za eno leto. Brazilska delegacija želi doseči realizacijo italijanskih zahtev — na to se nanaša vsa vloga brazilske delegacije. Razumljivo je, da brazilskemu delegatu ni lahko opravičiti predloga, ki daje Italiji ozemlje s 40.000 Jugoslovani, a na katerem Italijanov sploh ni. Ko je brazilski delegat govoril, je med drugim rekel tudi naslednje: “Lepo bi bilo biti branilec poražene Italije* vendar Brazilija ni odvetnik Italije”. V tem stavku sta dve netočnosti. Potrebno bi bilo povedati: ni lepo biti odvetnik poraženega napadalca, ki poizkuša, da se kot tak znova dvigne na noge, a brazilska delegacija se tukaj kljub temu pojavlja kot njegov odvetnik. Jugoslovanska delegacija lahko na vse to odgovori samo eno. Narodi Jugoslavije se niso spravili z italijan- Jugoslovani niso bili nikoli napadalci v vojni Predstavnik Združenih držav Amerike Connolly je na nas apeliral, naj se izogibamo teritorialnih zahtev. Teritorialne zahteve — je rekel — so izvor vojne. Strinjamo se z gospodom Delegat Velike Britanije je podvrgel nekakšni reviziji sklep ministrov gl«' de kriterija; na čigar podlagi naj s« določi jugoslovansko-italijanska meja. Vsi poznamo sklep Sveta ministrov, k1 pravi, da naj bo osnova za razmejitev etnična črta, a da moramo upoštevati tudi ekonomske momente. V nasprotju .... .,U,,uWn Mimohod jugosl. borcev v Gorici maja 1945, skim in nemškim jarmom niti tedaj, ko so bili italijanski in nemški zavojevalci na vrhuncu svoje moči. S tem se ne bomo spravili niti sedaj, ko jim hočejo naprtiti ta jarem branilci poraženega napadalca. V ostalem pa je predlog brazilske delegacije takšne vrste, da do sedaj ni imel niti sam brazilski delegat toliko poguma, da bi ga le z besedico branil. Brazilska delegacija nam je kar servirala svojo karto s črto, ki bi si jo mogli izmisliti samo sovražniki narodov Jugoslavije. Ves ta postopek brazilske delegacije izziva vtis, da slednja ne igra z velikim navdušenjem te neslavne vloge> ki ji je pripadla. Medtem pa kljub temu obstaja dejstvo, da je brazilska delegacija prevzela nase to vlogo. Po drugi strani pomeni brazilski predlog o odločitvi sklenitve dokončnega mini z Italijo, že za eno leto podaljšati noložaj, v katerem živi prebivalstvo Julijske Krajine, pomeni pustiti odprto vprašanje, katero, dokler jo nerešeno, otežuje pomiritev onega dela Bv-rope. Postopanje “Čerinov" (zavezniška policija) s zavednim Connolly-jem, da je zahtevanje tujih ozemelj v mnogih primerih izvor vojne. Kaj naj pomeni ta princip; s katerim se vsi strinjamo, kaj pomeni ta princip, kadar se postavlja v tej diskusiji, samo v tej splošni obliki? Na koga je naslovljen poziv gospoda Oon-nolly-,ja Smatramo, da ni mogoče, da l>i gospod Connolly naslovil ta poziv na nas, ki smo bili skozi vso našo zgodovino, pa tudi med to vojno, žrtve tuje pohlepnosti po naši državi in nismo nikdar vodili napadalne vojne in niti osvajali tujih dežel. Mi smo tukaj samo zato, da zahtevamo svojo rodno zemljo; ki nam jo je tuji osvajalec odvzel a mi smo jo med to vojno osvobodili s svojimi lastnimi rokami. Doslednost bi zahtevala, da naslovi gospod Oonnolly svoj poziv na Italijo, ker Italija zahteva naša ozemlja, odnosno poizkuša obdržati tista ozemlja, ki jih je dobila na osnovi diktata v Rapallu, Če pa je medtem ta poziv naslovljen na Jugoslavijo, tedaj pomeni, kljub njegovim lepim in pomirljivim besedam, podporo osvajalcu, opravičilo napadalnosti. primorskim ljudstvom. s tem je navedel britanski delegat tr°' je dejstev, ki naj bi bila odločilna prl določanju italijansko - jugoslovansV meje: etnična, ekonomska in poli tiču3' Ne postavljam nasproti teh dveh f" lišč, to je stališča Sveta ministrov stališča britanskega delegata — iz kih formalnih razlogov. Ne, meni zdi. da je tukaj jedro vprašanja. nični in ekonomski činitelji govori;)1' za jugoslovansko tezo. Zato je bilo kje tudi potrebno odkrito mobiliziral št1 politični činitelji ki v sklepih S vel’ ministrov ni bil predviden. Razumi,!1 vo je, da ni nihče od nas tako naivei1 da ne bi uvidel, kako je ta činitelj bolj ali manj nevidno prisoten v vse® času, ko smo razpravljali o vprašanj’ naše meje. Sedaj pa se. je pojavil odprtih kočijah, se pripeljal senika) sedaj pa se tukaj ž zadovoljstvo11 smehlja dobljeni zmagi nad etnični11 in ekonomskim činiteljem. Sedaj sirota -etnična črta, ki je v septembri 1945. leta tako slavno pričela svoj kariero- komaj še od časa do Časa P® gleda skozi okno v našo “dvorano’ (Nadalievanie) Mladinski Odsek GOSPODARSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA SLOVENCEV — VABI — vse slovenske izseljence na svojo MLADINSKO PRIREDITEV ki se bo vršila v NEDELJO 22. DECEMBRA 1946, ob 18 uri v društvenih prostorih, Simbron 5148 - Villa Devoto. SPORED: 1) 2) 3) 4) 5) 6) Glasovir, Dorita Brezavšček. Gosli, Nestor Škof. Humoreske, Mladinski zbor. Ciganski ples, št. 5 (Brahms), s petjem in plesom mladine. Morje, v živi sliki s petjem Vere Leban ter spremljanjem možkega terceta. Mimohod po ulici, komični prizor, predstavlja mladina. Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA in PLES. S vira Orkester ''ISTRA". Vljudno vabi MLADINSKI ODBOR POROČILO SLOVENSKEGA SVETA Slovenski Svet je poslal pretekli teden vsem našim društvom poročilo o svojem delovanju in ker so mnogi rojaki izrazili mnenje, da bi bilo dobro, da bi tudi naša širša javnost bila informirana o delu Slovenskega Sveta, prinašamo to poročilo v celoti. * Cenj. Odboru društva.................... SLOVENSKI SVET podaja tem potoni kra tek pregled svojega delovanja, od ustanovitve do danes, z namenom, da seznani s tem naše organizacije. V dobi od 27. julija do S. decembra 1946 je Slovenski Svet izvršil sledeče delo: Seje: Imel je 20 rednih sej in 2 izredni, na katerih so se reševale važne zadeve za naše skupno delovanje. Korespondenca: Sprejel je 33 pisem, vsebino katerih je vzel na znanje in primerno odgovoril. Odposlanih je bilo 21 pisem, ne vštevši tu odgovor na prejeta pisma. Delegati. Delegati v Slov. Svetu imajo vsi v redu svoja polnomočja (Credenciales) izdana po društvih, in so v glavnem vestno 'spolnjevali svojo nalogo. Vsled svojih študijev je podal ostavko delegat Svobodne Jugoslavije - Slovenski Odbor, tov. Franc Mohorčič; na njegovo mesto je bil poslan tov. Henrik Šuligoj. Tudi delegata Jugoslovanskega Društva "Samopomoč Slovencev", tovariša Anton Podlogar in Ivan Jelenc, sta odstopila vsled opravičenih razlogov; na njihovo mesto je društvo ''Samopomoč" poslalo tovariše Franca Golja in Franca Intihar. • Na sejah je bilo redno zastopanih šest organizacij, katere so: Jugosl. Društvo "Sa 'nopoč Slovencev", D. K. D. "Ljudski Oder", Slovenski Dom", Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev iz Villa Devoto, Udruže-nje Svobodna Jugoslavija - Slovenski Odbor, S. P. D. "Ivan Cankar" iz Saavedre in Slovenska Mladina, katero predstavljata en delegat in ena delegatinja izvoljeni na sestanku vseh Mladinskih Odsekov naših društev. Vabilo se je tudi sledeče: Društvo "Tri-glav" iz Rosaria, ki je odgovorilo, da ni več «sto slovensko ker se je združilo z dvema hrvatskima društvima v "Jugoslovansko Društvo Triglav", in kot tako se ne more priključiti Slovenskemu Svetu, čeprav odobra-Va in pozdravlja njegovo misel in delo. — Društvo "Edinost" iz C6rdobe ni na naše vabilo nič odgovorilo. — Društvo "Slovenska Krajina" iz Avellanede se je povoljno oddalo našemu vabilu in v pismu sporočilo da bo poslalo delegate, kateri pa do danes ®e niso bili poslani. — Prekmursko Društvo Samopomoči iz Avellanede, ni tudi odgovorilo na naše vabilo. — Istrsko Društvo Samopomoči na Dock Sudu, ni na naše vabilo odgovorilo uradno, pač pa je preko nekaterih članov bilo sporočeno da se v prin-ciPu, strinja z nameni Slov. Sveta, za priključitev in sodelovanje pa, da se bo iskal način kako bi se dalo isto urediti, ker njiho-v° društvo deluje tesno povezano z Udr. Svob. Jugoslavija z Dock Suda. Na naše vabilo naslovljeno naši javnosti v bivših naših listih "Slovenski List" in Pravica” ob ustanovitvi Slovenskega Sve-ta> je Pripravljalni Odbor “Trgovskega Do-poslal pismo naj se ga sprejme v Slov. ^vet kot "organizacijo v snovanju". Odgovor i® bil, da naj pošljejo delegate. En delegat 16 samo enkrat prisostvoval na seji Slov. Sveta, kot opazovalec. Glede "Trgovskega Doma" je imel Slov. ®vet zadnje čase na svojih sejah mnogo opravila ker je med snovatelji nastal nesporazum glede pravil, namenov in načina delovanja. Stvar se je tako razvila, da sta kila sklicana dva občna zbora in ustanovljer nct dva Trgovska doma z imeni "Centro Co-•nercial Industrial Esloveno Yugoeslavo Pri-vado "TRGOVSKI DOM" in "Sociedad Uni6n Industrial, Comercial y Porfesional Yugo-®slav0 "TRGOVSKA ZVEZA". Slovenski Svet se v to stvar ni hotel mešati, ker se v principu in po svojih pravilih ne bo mešal v notranje zadeve organizacij v kolikor njihovo delovanje ni nasprotno interesom naše skupnosti. Kjer Slovenski Svet ne more poseči direktno v dogodke organizacij bo njegovo stališče nevtralnega opazovalca v razvoju dogodkov in čas bo pokazal kaj mu je storiti, a'njegovi ukrepi bodo morali biti vedno v skladu z načeli, nameni in začrtanimi si pravili. “Slovenski Glos": Kot prvi uspeh Slov. • Sveta je bil sporazum s katerim sta se združila naša dva lista “Slovenski List" in “Pravica" v eno samo glasilo “Slovenski Glas". Dne 8. septembra se je kot viden dokaz te združitve vršila prireditev o kateri je bilo obširno poročano v "Slovenskem Glasu". Na tej prireditvi je bila prisotna tudi naša Jugoslovanska Diplomatska Misija, in je tudi general Ljubomir Ilič održal pomemben govor. Tudi predsednik Slovanskega Odbora, tov. Pavel Sostakovski je v kratkih besedah pozdravil ta razveseljiv dogodek v naši naselbini Ob združitvi obeh listov je nastalo mnogo vprašanj glede boljše organizacije dela toliko v Upravništvu, kolikor v Uredništvu. V ta namen je imel Slov Svet več posebnih sej z uredniškim in upravniškim odborom Slov. Glasa in je še vedno na delu, da spravi vse delovanje pri listu v pravilen tek Iz uredništva je bil primoran odstopiti 'sourednik Ivan Kacin, ker se ni hotel ravnati po pravilih Slovenskega Glasa in ni hotel biti odgovoren Slovenskemu Svetu, ki je iastnik lista, za svoje delo v uredništvu, kot ‘o zahteva disciplina za vsako delo v organizacijah. Kacin ni hotel vpoštevaJi točke 9. v Pravilih "Slovenskega Glasa", ki se glasi: "Pisanje lista na splošno bo pod nadzorstvom Slovenskega Sveta”. "Slovenski Glas" ima svoj Uredniški in Upravniški Odbor in je povezan s Slovenskim Svetom potom dveh zastopnikov istega, ki sta odbornika Slovenskega Sveta. Pomoč domovini: Slovenski Svet deluje kot Pododbor Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji za Slovensko naselbino. V tem svojstvu je Slovenski Svet organiziral 29. septembra veliko skupno prireditev za pomoč domovini, na kateri so se podale razne pevske točke in opera "Kovačev Študent". Tudi na tej prireditvi je bila prisotna Jugosl. Diplomatska Misija z generalom Iličem na čelu. Misija je prišla z namenom, da oceni na kaki višini se nahaja naša naselbina v svojem kulturnem delovanju. Odnesla je najboljši vtis in izrazila svoio pohvalo za požrtvovanje s katerim slovenski izseljenci gojijo našo narodno stvar. Slovenski Svet je sporočil vsem društvom naj javijo koliko pomoči mislijo zbrati do konca leto. Društva so odgovorila in navedla svote, katere imajo v svojem načrtu do konca leta in istotako javila koliko mate-rijala se nahaja v njihovih rokah. Ob tej priliki opozarjamo društva, da se leto bliža koncu in naj uredijo svojo akcijo za pomoč tak6, da bo zaključena v redu in izročena pomoč o pravem času na pristojno mesto. Koordinacijski Odbor je prejel od Jugoslov. Ministrstva Socijalne Politike in potom Rdečega lAža obvestilo, da se najnujnejše potrebuje sedaj v domovini zdravila in da se za naprej naj zbirajo predvsem zdravila in denar za nakup istih. Centralni Koordinacijski Odbor nam tudi sporoča, da se zaključi prodaja Patriotičnih bonov (Tltulos Patričticos) konec tega leta, zato priporočamo vsem našim društvom naj .pohiti s to kampanjo. Zastopstvo Slovenskega Sveta: Slovenski Svet je bil primerno zastopan na vseh skupnih prireditvah in ob prilikah važnejših dejanj naše slovenske odnosno Jugoslovanske naselbine, kakor n. pr.: na banketu v počastitev Jugoslovanske Diplomatične Misije dne 30. avgusta 1946, na prireditvah 16. in VABILO K SKUPNEMU SILVESTROVEMU VEČERU katerega priredita “Slovenski Dom” — IN — “Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v prostorih G.P.D.S V v Villa Devoto ulica SIMBRON 5148. SPORED: MEŠANA SKUPNA ZBORA pod vodstvom J. Krebelja. MEŠANA SKUPNA ZBORA pod vodstvom C. Jekšeta. SOLOSPEVI, izvajajo I. I. I. VESELA BURKA, izvaja Slovenski Dom. ŽIVA SLIKA: Odhod Starega in prihod Novega leta. Priredil I. Pečenko. Po končanem sporedu PLES in DOMAČA ZABAVA. Svira priljubljeni Slovenski Orkester ''KARLITO'\ BUFET bo dobro založen s pristno domačo jedačo lin raznovrstno svežo pijačo. Vse rojake in rojakinje vljudno vabi, da se na tej prireditvi poslove od starega in voščijo srečnejše Novo leto Skupni Prireditveni Odbor G.P.D.S. in Slov. Doma 29. novembra v proslavo narodnega praznika nove Jugoslavije in je na tej zadnji prireditvi v imenu Slovencev imel govor naš glavni tajnik. Na željo generala Iliča, da naj ga spremljajo zastopniki naših glavnih organizacij na njegovih uradnih obiskih našim društvom, je bilo sklenjeno, da se imenuje iri zastopnike sledečih izseljenskih organizacij: Koordinacijski Odbor za Pomoč Jugoslaviji; Slovenski Svet in Udruženje Svobodna Jugoslavija - Centralni Odbor. Za Slovenski Svet, to je v imenu vseh slovenskih organizacij, je spremljal generala Iliča naš Glavni tajnik. Ob vsaki priliki pa je zastopala Slovenski Svet posebna komisija odbornikov Slovenskega Sveta, ki je Jugoslovansko Misijo sprejela oziroma spremljala na prireditvah. Tudi ob priliki počastitve posadke jugoslovanskega parnika "Durmitor" je Slovenski Svet priredil lunč v G.P.D.S. v Villa Devoto in je v imenu Slovenskega Sveta pozdravil goste naš podpredsednik. Slovenski Svet jeposlal svoj priključni pozdrav 2, Slovanskemu Kongresu v Argentini, ki se je vršil 1., 2. in 3. novembra 1946 v Buenos Airesu. Naš glavni tajnik je tudi na kongresu v kratkem govoru pozdravil delegate in izrazil želje za najboljši uspeh Kongresa. Prireditev: Največji problem v našem delovanju so nastale prireditve, oziroma datum istih. Društva javljajo svoje prireditve Slovenskemu Svetu, da naj se upoštevajo in javi drugim društvom dneve katere so si določila svojim prireditvam. Zgodi se, da dve društvi javita prireditev za isti dan; komu naj se ugodi? Slovenski Svet je sklenil, da se prednost da prireditvam za pomoč. Od druge strani pa je treba upoštevati tudi ostale prireditve, ker so iste ravnotako važne in potrebne za življenje in gospodarski obstoj naših društev. Zadnje čase pa so prireditve tako pogoste, da je to vprašanje postalo že kočljivo in bo treba temeljito preštudirati in rešiti to zadevo skupno z vsemi odbori naših društev. Prireditve naj bi bile v prihodnjem letu redke, boljše organizirane in razporedjene tako, da se ne utrudi ne naših požrtvovalnih društevnikov, pevcev, igralcev itd., kakor tudi našega občinstva. Marsikak rojak je bil prisiljen misliti- kako naj uredi svoje zadeve in svoja skromne dohodke (ker v večini smo delavci) ako gremo še nadalje na ta način naprej: vsako soboto in nedeljo prireditve, čajanke, kosila, večerje, spominski večeri, shodi, proslave itd. na katerih se poleg vstopnine pobirajo prispevki za po- moč; pobiranje pomoči v društvu, na domu, nabiralne pole, boni, titulos patri6ticos; boni za časopis; naročnina, oglasi, članarina; boni za svoje lastno organizacije; rite itd. vse to delo je koristno in tudi pomoč domovini je prepotrebna a vsak naš povprečen človek zmore le do gotove meje in se zgodi, da večkrat prireditve komaj krijejo stroške, ako ne trpijo celo zgube; in ves trud pevcev, igralcev, pavovodij, režiserjev in odbornikov je bil zaman. Vse to polagamo vsem odborom na razmišljanje in naj javijo v najkrajšem času Slovenskemu Svetu njihova mnenja, kako urediti vso stvar v splošno korist naše skupnosti v prihodnjem letu 1947. Pravila: Slovenski Svet je imenoval komisijo treh članov, katera je popravila in uredila Ustavo (Carta Orgdnica) in Pravila Slovenskega Sveta na podlagi načrta, ki ga je predložil tov. Stanislav Baretto. Ta komisija, sestavljena po tovariših Prijon Anton, Mirko Ščurk in S. Baretto, je imela več sej, in ko je svoje delo izvršila je bil načrt Ustave in Pravil razpravljan na treh sejah Slov. Sveta. Delegati so postavljali svoje opazke pri gotovih točkah pravil, in izražali svoje mnenje, posebno pa pri točki, ki se nanaša na število delegatov in na glasovanje. Na zaključni razpravi se je končno sklenilo, da se pravila pošljejo v pretres društvom, ki naj jih v določenem roku do 25. januarja vrnejo z opazkami in spremembami, katere naj vsako društvo predlaga za izpopolnitev teh pravil ali boljše razumevanje gotovih točk iu_~-določb. Pravila Slov. Sveta oziroma predlagani dodatki in popravila istih se končno gani dodatki in popravila istih se končno* veljavno potrdijo na Konvenciji vseh slovenskih društev v Argentini, ki se bo čimprej sklicala v Buenos Airesu. To je v glavnem obseg delovanja Slov. Sveta in prosimo odbore društev naj to poročilo dobro in pazljivo prečitajo in naj tudi vsemu članstvu poročajo o njegovi vsebini. Z bratskim pozdravom Odboru in vsemu članstvu. V Buenos Airesu, 9. decembra 1946. Za Slovenski Svet: Stanislav Baretto Emil Semolič Predsednik. Tajnik. Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFICO” CHARCAS 769 — BUENOS AIRES Anton Bojanovid Str. 4 D. K. D. “Lj. Oder” in S. P. D. “Ivan Cankar” — VABI — Vse simpatizante in člane društva, na svojo tradicijonalno prireditev SILVESTROVEGA VEČERA katera se bo vršila dne 31. DECEMBRA T. L. ob 21 uri v društvenih prostorih, ulica Cnel. Ramon Lista 5158. SPORED: OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pod vodstvom tov. Josipa Samca. MEŠAN PEVSKI ZBOR: pod vodstvom tov. Viktorja Sakside. BURKA v enem dejanju, spisal A. GORNER: “Putifarka ” OSEBE: Tkalec, tovarnar . Gabriel Srebrnič Rebeka, služkinja .. Nina Nanut Luisa, njegova žena . . Lidija Lozej Markič, tenorist . . Josip Hlača Kislica ........... Henrik Mladovan Režira: RUDI GUŠTIN. ŽIVA SLIKA: Poslovitev Starega leta in voščilo Novega leta. Izvaja “Otroški Odsek". ZENSKI ODSEK priskrbi z dobro obloženo kuhinjo. PLESNA ZABAVA do jutra. — SAMČEV ORKESTER.. Vljudno vabi ODBOR. ZA ENO DRUŠTVO — ZA EN DOM1 Po zgledu naših bratov v novi demokratični ljudski republiki Jugoslaviji, kateri ne samo, da so znali priboriti našemu narodu svobodo, dosegli so še več, pomirili so stoletne spore med brati in tudi vsa verska nesoglasja, je naša dolžnost, da v naši ko loniji apeliramo in delujemo na to da s teoretičnega polja preidemo v praktično udejstvovanje kolonije. To je, da jasno in odločno povemo, ker tako zahtevajo interesi naših, društev, organizacij in kolonije na splošno, smatramo prepotrebno ustanovitev ene centralne organizacije v Argentini. Da smo do tega sklepa prišli, so vzroki: 1) Ustanovitev "Slovenskega Sveta" in združitev listov. 2) Smo prepričani, da še večina naših rojakov z ustanovitvijo "Slovenskega Sveta" se ne zaveda še prave narodne dolžnosti za vstopitev v naša društva, mogoče tudi iz raznih vzrokov, ker društva do sedaj niso napravila kar so oni pričakovali, to je združitev vseh naših društev v eno celoto. 3) Smo prepričani, da naša mladina, če ni sporazuma v tem oziru, nas bo takorekoč prisilila. Ker ona ne pozna ne stara na-sprotstva med društvi in ne osebnosti; mladina pa ve in čuti samo eno: Da so slovenskega oziroma jugoslovanskega porekla in bodo zahtevali eno centralno organizacijo. 4) Iz ekonomskega stališča smo prisiljeni zmanjšati stroške naših društev, glede davkov in raznih najemnin, kot dvorane za prireditve in tudi društvene sedeže posameznih društev. 5) Kulturna stran: Izboljšali bi naše pevske in dramatične odseke, mladinsko gibanje in ustanovitev slovenskih učnih tečajev. 6) Iz razlogov, da naše prireditve tudi dandanes ne moremo primerno razdeliti da bi vsa društva bila zadovoljna, se dobro zavedamo, da izven gori navedenih vzrokov, je še mnogo kateri niso niti navedeni, predlagamo ustanovitev ene same centralne organizacije, v Bs. Airesu. Podlaga, za ustanovitev te centralne organizacije, bi obstojala iz sledečih predlogov: 1) Se ustanovi v Bs. Airesu in v okolici, že iz obstoječih društev in organizacij eno samo društvo, katero priporočamo, da bi se imenovalo: (Se naproša društva da dosta- vijo primerno ime.) 2) Centralni odbor sporazumno z intere-siranimi društvi, določi združitev naših društev. Uvidevši, da iz raznih vzrokov bi hotelo kakšno društvo ostati ravno na prejšnjih sedežih dotičnega društva, se bi smatralo vsako društvo za podružnico centrale. 3) V vsakemu okrožju, kjer je naseljenih več kot deset (10) naših rojakov, se priporoča, da se ustanovi svojo podružnico. SEDEŽ DRUŠTVA. 4) Vsakemu društvu ali organizaciji se pusti popolno svobodo, da izbere najbolj primeren prostor za sedež te nove ustanove. ZNAČAJ DRUŠTVA. 5) Društvo deluje v skladu nove demokratične ljudske republike Jugoslavije ter na podlagi zakonov gostoljubne republike Argentine. NAŠ DOM. Za zgraditev skupnega doma se priporoča sledeče: 1) Vse imetje društev — katerih članstvo pristopi k tej novi organizaciji pripada di-retno v skupno blagajno. 2) Vsa društvena last naj bi prišia pod pod pokroviteljstvo Jugoslovanskega poslanstva. 3) Se priporoča, za zgradnjo skupnega doma, da bi odbor izdal delnice (acciones) po 50, 100, 500, 1000 pesov med našimi rojaki s primerno obrestno mero kot določi obor. 4) Umestno bi bilo, priporočati za nabiranje prostovoljnih darov, solidarnih bonov in pa spominske knjige. Opomba: Slovenski Svet je na svoji soji dne 9 decembra odločil, da te predloge se pošlje vsem društvom in organizacijam, da debatirajo o predlogih, jih lahko dodajo, odvzamejo ali pa potrdijo. Rok za poslati spet na Slovenski Svet preteče dne 25. januarja 1947. Prosimo da vsi odbori upoštevajo ta sklep,-za odgovor. Za Slovenski Svet: Emil Semolič Stanislav Baretto Predsednik. Tajnik. TEČAJI ZA SLOVENŠČINO Slovenskemu Svetu je Mladinski odsek D. K. D. Ljudski Oder poslal sledeče pismo, ki ga dobesedno prinašamo, da se z vsebino seznanijo tudi ostala naša društva in njih Mladinski odseki ter naši rojaki sploh: De nuestra mayor consideracičn: Al CONSEJO ESLOVENO — PRESENTE. La Comisičn Juvenil de D.K.D. "Ljudski Oder" tiene el agrado de dirigirse al Con-sejo Esloveno con el objeto de proponer la realizacičn inmediata y conjunta de todas las Sociedades que participan en ese Con-sejo, de un Curso de Ensenanza de Idioma Esloveno con el fin de perfeccionar los co-nocimientos de los inmigrantes que inte-gran nuestra colonia en la Argentina de su idioma de origen, como asi tambišn el de impartir la ensenanza del mismo a sus hijos y a todo aquel ciudadano ya sea argen-tino o yugoesIavo, que desee aprender la historia y cultura de nuestra patria de origen. Hacemos este llamado al Consejo, fieles a la idea que nos gula al darle nuestro apoyo, y en la seguridad de que si bien nuestra Comisi6n Juvenil podria por si sola. y lo estd haciendo, y con ayuda de su res-pectiva Comisi6n Directiva, preparar un curso de ensenanza de idioma esloveno en nuestra sociedad, — creemos que no apoya-riamos en los hechos a nuestro Consejo Esloveno, puesto que trabajariamos en un terreno en el cual debe intervenir amplia-mente, para la mejor conduccičn y estabili-dad del Curso que no dudamos se lundard jalonando el camino que hemos emprendi-do todos los eslovenos en la Rep. Argentina. Desde ya nuestra Comisi6n Juvenil se halla dispuesta a dar todos los pasos que sean necesarios y posibles para esta iniciativa que sabemos es sana y progresista, y contribuird en mucho a la unidad total de nuestra colectividad en torno a la nueva Yugoeslavia. Asimismo veriamos con agrado que el Consejo Esloveno haga un llamado a toda nuestra Juventud organizada, para que dis-čuta y de resoluciones sobre este asunto, para lo cual propiciamos una gran Asam-blea de toda la Juventud Eslovena, propo-niendo para la mišma el siguiente Orden del Dia: 1) Curso de Ensenanza de Idioma Esloveno. 2, Posicičn de nuestra Juventud ante los problemas de nuestra colectividad. 3) Proposiciones sobre cualquier asunto. Nos dirinimos al Consejo Esloveno plan-teando estas cuestiones, porque en 61 nuestra juventud tiene sus representantes, y en 61 debemos tratar los asuntos que competen a nuestra colectividad de la que nuestra iuventud forma parte. En la confianza de que nuestros delega-dos sabrdn interpretar el m6vil que nos quia, pedimos la publicaci6n de la presente en nuestro peričdico, si con ello se consigue una mayor difusi6n de lo que proponemos. Desde luego, si el Consejo lo acepta, haciendo suya esta iniciativa, en la cual, no dudamos la juventud serd la primera en oarticipar y dar todo su apoyo, ya que ella es la que mds se beneficiaria con la reali-zacičn de lo que acabamos de proponer, esto es el Curso de Ensenanza. Sin mds saluda al Consejo Esloveno y a ♦odos sus delegados, en nombre de la Co-misi6n Juvnil de D.K.D. Ljudski Oder. Presidente C. Juvenil: Ludovico Cotič. Slovens\i Svet je z veseljem vzel na znanje željo mladine Ljudskega Odra, \a\or bo vedno vpošteval vsako inicijativo v korist in napredek naše slovenske izseljenske skupnosti, pa naj pride od \atere\oli strani. Predlog mladine Lj. Odra za ustanovi-tev tečajev za slovenščino je zelo aktualen, čeprav ni nekaj novega v naši naselbini, ker smo že imeli tečaje za materinščino v Villi Devoto in na Paternalu, ]{jer so se naša društva svojčas 1zavzela in mnogo žrtvovala, da bi naša mladina poznala jezik in zgodovino svojih staršev. Delegatu Slovenskega Doma je znano, da tudi Mladinski Odsek Slov. Doma je pred \ratkim na svojem sestanku sklenil in naprosil odbor svojega društva naj bi se započelo s tečaji za slovenščino in naprosil za potrebne učne sile. Slovenski Svet odobrava, misel skupnih tečajev za poduk slovenščine za mladino vseh naših društev, \er je mnenja, da je nesmiselno, da bi se še nadalje naša društva, vsako zase, mučila, trudila in cepila svoje itak že preobložene moči. V vseh onih zadevah, v \aterih bi s sodelovanjem vseh, \i hočejo in želijo doseči isto, bo skupen nastop v vsakem slučaju zahteval manj materijalnih žrtev in akcija bo dosegla večji in popolnejši uspeh. Slov. Svet ima tudi v 8. točki svojih pravil zamišljen “Pododbor za prosveto in izobrazbo”, \i bo v svojem delovanju zapo-padel: slovensko šolo, tečaje, predavanja, kulturne nastope, izobraževalni materijal, učne moči itd. Vse to pa bo prišlo v veljavo, čim bodo vsa naša društva, naše organizacije in vsa naša slovenska naselbina podprla Slov. Svet in mu omogo- čila, da izpelje svoj program in preidemo iz teorije v dejansko delovanje. Slovenski Svet beleži z veseljem dejstvo, da se naša mladina zaveda svoje naj glav nejše dolžnosti, \i je: UČITI SE! Hvalevredno je tudi, da je mladina pripravljena prispevati za plačilo učitelja in njena želja,, da naj bi mladina vseh naših društev skupno imela te tečaje, za \atere naj bi skrbel Slovenski Svet. Odobravamo način postopka mladine Lj. Odra, \er pravilno razumeva delovanje organiziranih skupin, in to je pokazala s tem, da se je naprej obrnila v ta namen na pristojna mesta, to je na Odbor lastnega društva, nato pa na Slovenski Svet. Tudi Federacija Jugoslovanske Mladine bi prišla v tem slučaju v poštev, \a\or pri vseh s\upnih inicijativah naše mladine. Glede učenja slovenščine, pa priporočamo naši mladini, naj se pridno udejstvuje v svojih društvih pri dramskem, pevskem in drugih odsekih in naj ob vsaki prili\i govori svoj materin jezi\, 1{er najboljša šola je praktična in stalna vaja. ?{aj pazno posluša svoje učitelje, režiserje itd. in naj ne vzame za slabo če se ji napravi opazka, \a\o naj izgovarja in naglasa slovensko besedo, čitanje na glas je dobra vaja, seveda pod nadzorstvom osebe, \i dobro obvlada slovenščino, \i naj pri vsaki slabi izgovorjavi in napačnem naglasu, takoj opozori učenca, ^ateri naj večkrat glasno ponovi besede, ki mu delajo težkoče. Kot zaključek naj povemo naši mladini še to: Vsaka stvdr je v začetku težka in če je idealna se zdi celo nemogoča, ali s trdno voljo in vztrajnostjo se premagajo vse ovire in se ^ončfrto doseže uspeh!. Slovenski Svet. II IT 1» O L F !£ L A IS II t INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES SLOVENSKA .irHlI)Ii.\A PISARNA ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠCINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 ) DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8° - Escritorio 823 Buenos Aire3 Nasproti Obelisku U. T. 35-6243 y 35-2916 SiomsKi Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbr6n 5148. U. T. 64-1509. “Ivan Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5602. ZASTOPNIKI: Za Cčrdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flore*, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 19 de Diciembre de 1946 N o. 7 \ OSEMINDVAJSET LET CANKARJEVE SMRTI Težko, zelo težko je pisati o Cankarju, kajti napisanega je bilo že toliko o njegovem življenju in deiu in vendar se mi zdi, da je 'najlepši spis njemu posvečen, komaj dober. Ko Pregledujem in listam njegove knjige, da bi si zabeležil naj lepše njegove misli, bi najrajše kar naprej listal in čiial ter užival lepoto njegovega dela. Enajstega decembra je minulo osemindvajset let, odkar je za vedno utihnil veliki mislec Ivan Cankar. Umrl je v tistem razdobju, ko se je zaključila Prva svetovna vojna, ter se je pričelo večletno mučno pričakovanje, pričakovanje tistega, kar ni bilo doseženega v prvi svetovni vojni. Mesec dni pred smrtjo je Cankar skupno z Župančičem, Krajgerjem in drugimi slovenskimi inteligenti, zasanjal o zvezi jugoslovanskih republik. Za ta cilj se je Cankar boril do svoje smrti. Le deloma so se njegove sanje Uresničile. Južni slovani so se res zedinili in ustvarili eno samo državo Ju-Soslavijo, toda ne tako, kakor si jo je Cankar zamislil. Kar se je v letu 1918 zgodilo v zvezi južnih Slovanov, se je moralo zgoditi. Moralo se je tako zgoditi, kajti v jugoslovanskih narodih je ostalo nekaj ne* zdravega. Ostali so Puriči in Pribiče-viči, ki so se polastili vlade in usilili monarhijo. Z odpravo Narodnega Vje-ča so bile jugoslovanskim narodom odvzete vse svoboščine. Vse ustanove, ki so stremele po kulturni in politični avtonomiji, ali po republiki so kile razpuščene. Oblast je bila centralizirana v Beogradu. V tistih letih je Cankar napisal besede, ki niso bile napisane na podlagi Praznega sentimentalizma, temveč so izvirale iz njegove neomajne vere v t° kar se je pozneje moralo zgoditi: "y naših srcih je zapisano, v evangeliju, da vstajenje pride, ker mora priti. Pa bodi še več bičanja in ponižanja, bodi pot na Golgoto še tako strma in strašna — uprimo oči v solnce: naše Veliko jutro je blizu, v lica nam diha r°sna zarja njegova." "Kajti kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: — ostalo jih bo še dovolj, da se zgodi ono, o čemur sem trdno in verno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši lepši dom, ki si ga bodo uredili, po svoje iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu!" ”Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca - proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda proletarca!" “Mi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko." Njegovo upanje v boljšo bodočnost, se ni omejilo zgolj na slovenski narod iz katerega je izšel, temveč verjel je v vstajenje vsega človeštva: "Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo, iz močvirja, očiščeno in pomlajeno." Poslednje se vendar do danes še ni uresničilo. Še so narodi, ki hodijo po Klancu s hrepenenjem po lepšem in boljšem življenju in omagujejo na težki poti. Nekaj pa se je vendar uresničilo: Slovenski narod, skupno z ostalimi narodi Jugoslavije, ni več narod hlapcev, temveč narod svobodnih ljudi. Dvignil se je iz močvirja očiščen in pomlajen, in si gradi nov svetlejši dom, “po svoji iz trpljenja vzkipeli volji". Velike so bile žrtve — dolga in strma je bila pot na Golgoto, zato pa je vstajenje tembolj veličastnejše. Po tisti zemlji, po kateri si pred osemindvajsetimi leti hodil, tovariš Cankar, hodi danes Tvoj narod - proletarec, ovenčan “z glorjo ljubezni". Ti si mu bil glasnik v življenju in smrti; daroval si mu najlepše dneve Tvojega življenja; bil si mu tudi luč v najtežjih dneh borbe, ko so barbarske tolpe fašistov, divjale in morile po naši zemlji in oskrunjevale Tvoj grob. Ti si si s Tvojim delom in borbenostjo postavil najlepši spomenik, izklesan iz Tvojih spisov, ki so dragocena zapuščina bodočim rodovom. Le škoda, da ne moreš tudi Ti uživati današnje v resnici svobodne Jugoslavije. Ako bi se danes nahajal med Tvojim slovenskim ljudstvom, bi gotovo vzkliknil: Domovina Ti si res kakor zdravje! M. Ščurk Vesti iz Organizacij PRIREDITEV MLADINE "SLOVENSKEGA DOMA" Preteklo soboto se je vršila napovedana prva prireditev Miadinskega odseka Slovenskega doma, katere čisti dobiček je šel v pomoč potrebnim v domovini. Čeprav je Slovenski dom med prvimi društvi ki prispevajo v pomoč potrebnim v domovini, se je Mladinski odsek hotel še posebej oddolžiti svojim bratom v domovini ter je čisti dobiček svojega prvega prosvetnega nastopa določil v ta namen, kar je vsega priznanja vredno. Ker se je ravno ta čas nahajal v ki sta "Smeh" nad vsako pričakovanje dobro podala. Ples z akrobacijo in petjem sta izvajala v precizni harmoniji in ritmu, za kar sta žela navdušenega aplavza in sta morala Smeh ponoviti. Škoda da ni videl pokojni Trebše, kot je bila njegova želja nekoliko predno je umrl, nastopati prvikrat svojega sina. Kot zadnja točka je bila burka v dveh dejanjih "Gospa Kordula", katero je režiral Miro Merkuža, kar nam je bilo porok, da bo igra dobro podana. Vendar smo imeli nekoliko dvoma radi mladih igralcev in pa Mladinski Odsek Slovenskega Doma buenosaireškem pristanišču jugoslovanski parnik "Durmitor" je mladina povabila tudi mornarje istega na prireditev, med katerimi je precej še prav mladih fantov, ki so se vabilu svojih tovarišev daleč od rodne grude z veseljem v srcu odzvali in so se čutili nadvse srečne in zadovoljne za užitek, ki ga jim je mladina nudila na odru ih potem pri prosti zabavi, ki je trajala do belega dne. Mladinski odsek, pod vodstvom mladega pevovodje Cirila Krena, je nad vse pričakovanje dobro zapel lahko, lepo koračnico "Slovenski Dom", ki je njegova kompozicija. Mikrofon žal ni odgovarjal. Brž za tem je Hermina Bevčič deklamirala Gregorčičevo v Pepelnični noči in sicer na tak prepričevalen in globoko dojemljiv način ter v čisti slovenščini, da nas je vseh očarala in začudila, kako more tu rojena mladenka tako globoko doumeti Gregorčičevo preroško delo kot je omenjena pesem in kje se ie naučila tako čiste in pravilno povdarjene slovenščine. Vsekakor jo je do tega privedla ljubezen do našega jezika in naše umetnosti. Potem so nastopila dekleta v Pravljičnem plesu, ki so s svojimi mladostnimi gibi kot resnične gozdne vile vseh začarale in povedle v deželo pravlic in sanj nevresničenega hrepenenja sanjajočih duš iz vsakdanjega življenja, polnega borbe za kruh in obstoj. Mladina te krušne borbe še ne pozna in dokler jo ne pozna je sama na sebi ideal neskaljenega veselja, lepote in ljubezni. Isti, še lepši in je bolj izpopolnjen vtis so nudili najmlajši plesalci obojega spola v srčkanem prizoru: En dan veselja. Da, en sam dan veselja v nedolžnem otroškem življenju je kot svetla zvezda v temni noči in najlepši spomin za vse življenje v katerem človek najde toliko trnja in gorjd in tako malo rož in čistih virov lepote in ljubezni. In spet se je dvignil zastor ter smo imeli pred seboj zbor mladih umetnikov na gosli in glasovir, ki so nam pokazali svojo začetno umetnost; začetno pravimo, kajti pot do resnične umetnosti je še dolga in trda, a jo bodo naši mladi umetniki z dobro voljo in ustrajnostjo gotovo dosegli. Spet so dekleta zaplesala Zaklad moj in kot preje popolnoma dosegle uspeh. Posebno pozornost pa sta vzbudila mlada plesalca, naraščajnika, Neli Leban in Aleksij Trebše, izgovorjave jezika, ker so nam povedali, da so izven enega vsi tukaj rojeni. Presenetili pa so nas toliko v igri kot v izgovorjavi. Popolnoma nič -ne pretiravamo, če rečemo, da se tako dovršene slovenščine še ni govorilo na našem izseljenskem odru. Vsa čast naši mladini v Slovenskem domu, katero naj posnemajo tudi v drugih društvih, kajii na ta način bo pionirsko delo naših mater in očetov častno izročeno v roke njihovim otrokom: naši mladini, naši bodočnosti. Udeleženec. PRIREDITEV V G.P.D.S. V nedeljo, dne 8. decembra je priredilo G.P.D.S. v lastnih prostorih svojo prvo pomladansko prireditev. Udeležba zelo pičla in k temu še prav gotovo vzrok pogoste prireditve naših društev. Od naših rojakov na moremo na noben način zahtevati, da bodo prisostvovali prireditvam vsako soboto ali nedeljo. Zamudilo se je še precej z izvajanjem sporeda in zato seveda se je tudi pozno končalo. Nastopil je najprej mešan zbor, ki ga vodi J. Krebelj in prav dovršeno zapel par pesmi. Olga Čotarjeva je tudi lepo deklamirala "Domovini1’. Sledila je na to Detelova drama v 3. dejanjih "Begunka". Ne bomo tu ocenjevali posameznih vlog, ampak le kratek obris izvajanja. Kar je glavno moramo reči, da igralci niso znali na pamet svojih vlog in radi tega ni prišla igra do napetosti. Ako igralci n« znajo dobro svojih vlog, se na nobeden način ne morejo v vlogo uživeli, ker v tem slučaju je igralčeva glavna skrb, kako bo boljše slišal šepetalca. Tudi režija je bila še precej pomanjkljiva. Izmed glavnih vlog pa moramo pohvaliti Vido Pičulin, ki je najboljše podala vlogo Lucije - begunke. Znala je dobro in uživela se je v svojo vlogo. Enako njej tudi Danica Gorjup v vlogi stare Rotije. Priporočali bi vsem dram. odsekom v naših društvih naj ne podajajo iger na oder prisiljeno pač pa resno in z zanimanjem. Zanimanje, resnost, točnost pri vajah in disciplina, pa je uspeh zagotovljen. Sledila je še prosta plesna zabava pri kateri je sviral orkester "Karlito". Škodar da je mladim plesalcem ostalo zelo mato časa za to zabavo. S. Savo. IZ UDRUŽENJA "SVOBODNA JUGOSLAVIJA" — SLOVENSKI ODBOR — Da bodo vsi darovalci, posebno pa članstvo točno poučeni o gibanju tega Odbora smo sklenili redno priobčevati vse kar je v zvezi z gori omenjenim Odborom. Poročali bomo o gibanju članstva, prireditvah, zbirkah, na splošno o vsem, kar zna in mora zanimati vse zavedne pristaše našega Odbora. Gradiva je mnogo, zato se za sedaj omejimo samo na sestavo razstave vršeča se 22. septembra, katere skupna vrednost je bila $ 10.305.70. K omenjeni so prispevali vsi naši pododbori in sicer: Pododbori U.S.J. ■ Saavedra in društvo "Iv. Cankar": $ 1.463.80 in obnošenega blaga v vrednosti $ 600.—. Ženski pododbor $ 1.300.— in obnošenega blaga v vrednosti J 100.—. Istrski pododbor $ 1.000.—. Pododbor iz yilla Scasso $ 1.200.—. Pododbor iz Parque Patricios $ 580.—. In glavni odbor $ 4761.90. Nakupilo se je sledeče blago: 180 puloverjev, 120 kril, 448 maje, 129 oblek, 84 jopičev, 198 srajc, 120 jopičev, 84 hlač, 202 hlačk, 36 jardiner, 72 overalov, 136 kombinejev, 426 parov nogavic in $ 125.30 šivalnih potrebščin. Poleg tega moramo prišteti več zavojev blaga nakupljenega po pododboru 'J. S. J. Saavedra in društvu "Iv. Cankar". Razstava je bila razmeroma precej bogata, nikakor pa ne dovolj. Da bo sedanja zbirka bogatejša moramo na delo vsi; vsi katerim je naš narod pri srcu se moramo resno oprijeti dela in ne prepuščati, da vse to leži le na nekaterih. Zato na delo! * Iz Castelarja. Gibanje za pomoč Svobodni Jugoslaviji zavzema vedno večji obseg, tako tudi tovarišice v Castelarju so pridno na delu. Organizirale so že večje število članov in razprodale tudi precej raznovrstnih bonov in titulov katerih nabrani denar izročijo ženskemu pododboru. Požrtvovalnost tovarišic iz Castelarja naj služi za vzgled ne samo mnogim tovarišicam, ampak tudi tovarišem. Tovarišicam iz Castelarja, katere posnemajo vztrajnost naše žene v domovini, kličemo: Le tako naprej! * Villa Scasso. Pred časom, mnogi nismo znali kje leži Villa Scasso, danes nam je ta okraj že vsem več ali manj znan, da je temu tako gre zasluga našim vrlim rojakom in rojakinjam, kateri so pravočasno razumeli pravi pomen zbirke za pomoč našim v domovini. Posebno se odlikuje mladina, katera neumorno vrši svojo nalogo. Hvalisati nismo navajeni, dati priznanje za požrtvovalno delo to pa, zato tu lahko s ponosom imenujemo nekaj agilnih tovarišev-šic, ti so: E. Slamič, D. Kariž, E. in V. Rusjan, M. Kastelic in drugi katerih imena se ne spominjamo. Mladina po začrtani poti naprej! Kot drugi okraji, tudi Villa Scasso ima svoj ženski pododbor, kateri pridno deluje, toda uspehi istega bi lahko bili večji, akc bi se vse tovarišice skupno oprijele dela, kar upamo, da se bo tudi v kratkem zgodilo. Vsi na delo in uspeh bo gotov. Saavedra. Pododbor iz Saavedre in društvo "Iv. Cankar" vršita uspešno svojo nalogo, dokaz temu so nam bile razstave blaga in zbirka denarja, kar nam dokazuje, da v Saavedri Krojačnica "Gorica” Vrane Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal Haciendose interprete de los generosos deseos de ayuda familiar a Europa para las festividades de Fin de Ano, El BANCO POLACO S. A. - linico Banco Eslavo de Sud America * ofrece: TRANS FERENC!AS DIRECTAS V ECONOMICAS A POLONIA, CHECOESLOVAOUIA Y VUGOESLAVIA Recuerde que los suyos esperan su generoso auxilio. Ayudelos, aprovechando esta ocasion de ahorrar tiempo y dinero. ! EL BANCO TAMBIEN ACEPTA TRANSFERENC1AS A T0D0S LOS DEMAS PAISES ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosano in okolici so tovarišice in tovariši pridno na delu. Naprej! * Istrski bratje so se tudi z vnemo oprijeli dela, katerega sadovi so vidni in gotovi smo, da bodo še večji. Ramo ob rami naprej! Parque Patricios. Čeprav številno manjša skupina tudi ta se vrlo dobro zaveda svoje dolžnosti, ter uspešno vrši svojo nalogo. * Tovarišice, tovariši, vsi ki ste v naših vrstah pospešite delo za čim večjo zbirko, da se tako vsaj deloma oddolžimo onim, katerih oči so uprte v nas. Vsi kateri pa niste še pristopili v naše vrste, skrajni čas je, da se odločite! * Seznam rojakov, ki so darovali dnino za pomoč domovini. (Nadaljevanje): Karlo Žiberna J 14.—, Aloz Pintar 50.—, Franc Božič 7.—, Pavel Česnik 7, Anton Simčič 7.—, Ivan Česnik 7.—, Friderik Škodnik 7.—, Albert Mozetič 7.—, Franc Švagelj 7.—, Mirko Jazbec 7.—, Alojz Stergar 7.—, Lam-bert Godina 10.—, Andrej Berginc 10.—, Fani Zeberna 7.—, Anton Rovtar 7.—, Franc Poličnik 7.—, Marija Godina 7.—, Marija Ščurk 7.—, Anton Lojk 7.—, P. Garcia y J. Konalec 10.—, J. Klančič y M. Peršič 10.—, O. Mervič y A. Jelič 10.—, Alojz Vodičar 10.—, Alojz Komel 10.—, Štefanja Hrovatin 10.—, Jožefa Zlobec 10.—, Valentin Cernic 10.—. Skupaj $ 279.—. Blagajnik: O. Štanta. Vrli tovariš Angel, Hrovatin, ki je radi uspešnih nastopov na naših odrih dobro poznan v naši naselbini je nabral na polo Koordinacijskega odbora št. 31, znesek $ 470.—. Darovali so: Mirosalv Pertot $ 10.—, Franc Gruden 10.—, Franc Martinčič 100.—, Anica Kralj 5.—, Viktor Hrovatin 5.—, Miro Merkuža 50.—, Marij Amiktola 5.—, Josip Milič 10.—, Viktor Umek 5.—, Ricardo Balminelli 5.—, Mirko Sedmak 10.—, Leopold Oberdank 5.—, Carlos Amadeo 5.—, Carlos Danev 10.—, Alojz Juriča 10.—, Pepca Danev 25.—, Angel Hrovatin 100.—, N. N. 100.—. Skupaj $ 470.—. 40-letnica Gregorčičeve smrti Dne 24. novembra je ožji Simon Gregorčičev odbor organiziral v prostorih G.P.D.S. poseben spominski večer in hotel na ta način počastiti spomin našega "Goriškega slavčka" Simona Gregorčiča. Slabo vreme, ker je deževalo je marsikoga oviralo, da se ni mogel udeležiti tega spominskega večera, ki pa vkljub temu j bilo navzočih še precejšnje število naših rojakov. Najprej se je streglo preprost "lunch" in je potem tov. Fr. Kurinčič, predsednik S. G. .O spregovoril v ta namen in rekel: "Danes zjutraj ob 10 uri in 10 minut je minilo 40 let, odkar je v Gorici umrl naš pesnik in branitelj narodnih in delavskih pravic: Simon Gregorčič." Prosil je na to prisotne za enominuten molk v spomin njegove smrti in potem nadaljeval: "Mi izseljenci nismo mogli mimo tega neopaženo, zato je xS.G.O. priredil ta skromen sestanek, da se spomnimo nepozabljenega našega pesnika. Posebno še zato, ker danes se bije boj za tisto Gorico, v kateri so danes 40 let plapolale naše zastave s črnimi traki, v znak žalosti ob izgubi pesnika in v dokaz, da Gorica je slovenska. Rojaki, duh našega pesnika še živi. Polo' Deca Slovenskega Doma “Slovenski S) o m ” Odbor skupno z ZENSKIM in MLADINSKIM ODSEKOM VABI NA PRVO SLOVENSKO KERMESO ZA POMOČ POTREBNIM V DOMOVINI ki se bo vršila v društvenih prostorih, ulica: S^N BLAS 1951 — Bs Aires. v Soboto 21. Decembra od 7 ure zvečer do jutra in v Nedeljo 22. Decembra od 5 ure popoldne do 12 ure zvečer Rojaki^ rojakinje: obiščite našo Kermeso in kupite si kaj v spomin na to našo Prvo Slovensko Kermeso in s tem boste tudi pomagali našim potrebnim bratom v domovini. vico stoletja ga niso mogli naši sovražniki uničiti, kakor niso mogli uničiti 17. Gregorčičeve brigade in kakor ne bodo mogli nikoli uničiti slovenskega naroda. Na Gregorčičevem nagrobnem spomeniku Je uklesan čolnič z veslarjem na viharnem ®orju, pod tem pa napis: "naš čolnič otmi-Morda prav iz tega so naši borci črpali 'isto moč in vztrajnost, ki se ne da popisati. Duh pesnika, še živi in bo živel, le žalost' 110 je, da v naši Gorici še danes gospodarijo tujci, zemlje lačni", kakor piše Gregorčič v Pesmi "Soči". Toda za to mi ne smemo obu-Poti. Skoraj vse se je zgodilo kar je pesnik Prerokoval, zato lahko upamo, da se bo tudi to zgodilo, da Gorica je bila in bo slovenska. S to preprosto ali pomenljivo prireditvijo S-G.O. zaključi svoje delovanje. Seveda nam ostane še prodati knjige in ostale po slati v domovino." Nadalje je imenoval vse posameznike, ki so sodelovali in pomagali SG.O. in se jiir. ^hvalil. Nadaljeval je: "Sklenili smo nagraditi r,aše požrtvovalne delavce na polju Slov. kulture. Ni bila lahko se za to odločiti, kaj-v naši naselbini imamo par stotin rojakov, kateri se že dolga leta trudijo na tem polju." Poklonili so nadalje 3 častne diplome Požrtvovalnim delavcem na polju slovenske kulture in sicer: namenjeno pokojnemu Fr. ^rebše so izročili sinčku Aleksiju z beseda-Aleksij Trebše, sprejmi kot edini dedič to diplomo, katera naj ti bo v drag spomin na Tvojega očeta, požrtvovalnega in kultur-n®9a delavca našega slovenskega naroda. Okušaj ga posnemati, da boš jutri vreden n>sgov naslednik." Ostala dva zaslužna delavca, ki se jima Poklonilo diplomo sta tov. I. Kacin in tov • Semolič. Oba sta se ob prejemu te z eP>mi besedami zahvalila S. G. O. ^ršil se je na to kratek vzpored in je naj-Prvo deklamirala učiteljica Vida Gomišček in jedrnato deklamacijo: "Homenaje Sfenio mdximo de la poesia eslovena: ‘mon Gregorčič". Deklamatorka je žela ttlno3° aplavzov, posebno še, ker je dekla ^Ooija njeno lastno delo. Tudi Cvetka Fon J- Dr. Samopomoč Slov. je lepo deklamira Gregorčičev "Naš narodni dom". Pri s°tni pevci vseh društev so tudi lepo zapeli Gregorčičevih pesmi. Na ta način se je ^re) vršila spominska slovesnost 40. letnice regorčičeve smrti ®6daj pa naš komentar k temu. Se popol strinjamo in odobravamo, da se je na način spominjalo našega Simona Gre- ®°rčiča. Da se je poklonilo častne diplome se ictš «d, *®Po Pot ne strinjamo s S .G. O. Mi se čuti-vsi enaki in pokloniti bi morali mnogim lr>i delavcem častne diplome. Je res, da etl dela več kot drugi na našem kultur t'sin Polju, a gotovi smo, da vsak napravi lf| dela po zmožnosti in kolikor mu čas do-kušča. Dobijo se tudi mnogi, kateri ne žr-tVllie)o niti urce in ne centava v dobrobit kolonije. Pa take mi pustimo pri. kroju nam ne bodo niti v spominu v bodoče. • fto3o naših delavcev je, kateri pa neumor-delujejo tukaj že 20 let v procvit naše *Ure in naših organizacij. In kaj bode-mi danes vsem tem dali častne diplome? ,riemu večjo, drugemu manjšo? Pokloniti 3arneznikom diplome v takem smislu ni *'CI mestu v naših vrstah. In kdor dela, da * jutri diplomo za to delo in čast, naj J8>««e doma, ker proti takim se ravno mi Ofiuio in jih pobivamo. 'rianio med nami tovariše, kateri so s tru-0151 in veliko požrtvovalnostjo zelo dvignili kulturo v glazbenem in pevskem oziru. 1 se jim pa dalo zato nobene diplome, ^ Pa le javno priznanje za njihovo spo-^ttost in zahvalo za niihovo požrtvovanje. [®Pričani smo tudi, da niso to delqli, da 1 ootem javno hvalili. Takih slučajev * mnogo v razne napredku naše kulture, k ^a) nam torej S.G.O. oprosti, ker ne odo-^Otno, da je nagradil nekatere z častni" diplomami. Mornarji na obisku V tuk. pristanišču se je nahajal jugoslov. parnik “Durmitor". Slovenski Svet je sklenil in povabil posadko istega na "lunch", ki se je vršil v prostorih G.P.D.S., dne 26. novembra zvečer, čeprav se je to organiziralo v par dnevih in nepričakovano, se je tisti večer zbralo veliko število naših rojakov, toliko, da prostori G.P.D.S. so bili napolnjeni. Ob napovedani uri so dospeli naši gostje in sicer: tov. Margaretič, kapetan ladje, Tu-rato, 1. upravitelj strojev, Frka, 1. častnik: Leontič, 2. častnik naš rojak Slovenec Pečovnik 3. častnik; Marosovič, 1. častnik strojev, Nešič 3. častnik strojev; Bijoževič, častnik in še drugih 20 mož posadke. Posedeli so za mize raztrešeni med občinstvom, ker taka je bila njih želja, da so jih na ta način naši rojaki lažje povpraševali po novicah iz naše domovine. Zenski odsek G.P.D.S. je pripravil izvrsten "lunch", za kar jim gre vsa pohvala, čeprav je bilo to vse v imenu Slov. Sveta, t. j. vseh naših društev. Pozdravil je goste v imenu Slov. Sveta, t. č. podpredsednik Černič, ki je v svojem govoru orisal naše delovanje in tudi priznanje našega naroda v domovini v borbi za osvoboditev naše Jugoslavije. Nato se je tov. Margaretič, kapitan, prav lepo zahvalil v imenu posadke “Durmitorja" za lep sprejem in rekel med drugim: "Srečen sem v vaši koloniji in vesel, ko vidim složnost med vami. Enaka složnost je vladala med jugoslovanskimi narodi in zato so dosegli zmago. Priporočam, da vsi bratje Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci delujete skupno za našo Jugoslavijo/ pod vodstvom maršala Tita. Mi smo, in bomo pokazali svetu, da smo branili slovansko civilizacijo in Jugoslovani bodimo ponosni, da smo sinovi velikega naroda. Za naše pravice in svobodo nam jamči Sovjetska Rusija in kri našega naroda, katera je bila prelita za svobodo. Še enkrat najlepša hvala vam!" Nadalje smo naprosili tudi našega lojaka Pečavnika, ki je v našem jeziku imel daljši govor in pripovedoval je o raznih dogodkih / naših krajih. Pričel je: "Bil sem mnogo na Krasu in tudi drugod v času borbe. Kraševci so mi pa ostali pri srcu. Gotovo vsi poznate lepo vas Komen. Mi smo se tam borili. V Komnu so imeli fašisti, t. j. Nemci in Italjani svojo komando. Napadli smo Nemce na cesti, ki pelje iz Komna v Dornberg in jih pobili. Nemci so se morali umakniti iz Komna in so ga iz maščevanja popolnoma požgali, da je ostala pokoncu le cerkev. Prebivalstvo so odpeljali v razna taborišča. A prišlo je naše maščevanje. Fašizem smo uničili. Komen se dviguje in prav nemški vojaki ga zidajo. Bili smo tudi na Trnovski planoti, kjer je imel sedež naš 9 .korpus, sestavljen iz samih Primorcev. Naše punce so nam zelo pomagale. Nosile so nam živež, pošto in bile so na razpolago za vsako delo." Nadalje je povedal o raznih dogodkih v Trstu in Istri. Povedal je tudi zgodbo o bratu znanega rojaka Štoka. Ko je tov. Pečovnik pripovedoval o trpljenju, lakoti, katero so prestali so se mu tako globoko obudili ti dogodki, da so se mu zlile po licih debele solze. Z njim pa so tudi vsi navzoči bili ganjeni in sočustvovali s trpljenjem bralov v domovini in nastal je molk. Besede tov. Pečavnika nam bodo ostale v spominu. Potem so pa še skupno zbori zapeli par lepih pesmi, izvajalo se je nekaj deklamacij in tudi tov. Hrovatin je zapel par lepih pesmi. Mornarji so se v pozni uri poslovili nad vse zadovoljni in nas seveda vabili naj jih pridemo obiskati na parnik. Naj dodam, da smo se odzvali tudi mi njihovemu vabilu in jih obiskali. Prav lepo so nas sprejeli in postregli. Razkazali so radevolno parnik do zadnjega kotička. Lepo število naših rojakov smo opazili na tem obisku. Parnik "Durmitor" je že odplul in name njeni so v Francijo. S. Savo. ZAHVALA MORNARJEV S/S. "DURMITORJA" Buenos Aires, 13. XII. 1946. UREDNIŠTVU "SLOVENSKEGA GLASA" Prosimo Vas, da spodaj navedeno tiskate Vašem časopisu: "SLOVENSKEMU SVETU" V BUENOS AIRESU. Ob priliki zadržavanja v Buenos Airesu posadka ladje "Durmitor" je bila navdušena na iskrenem in tovariškem sprejemu, ki so ga izkazali naši izseljenci združeni v društvih Nove Jugoslavije. Mogli smo da občutimo kolika je ljubezen naših izseljencev za svojo domovino, a mi, ko se bomo vrnili v našo zemljo bomo tol" mačili, da so naši narodi v tujini povezani nerazdružljivimi vezmi z Novo Jugoslavijo. Čeprav daleč od direktnega udejstvovanja v obnavljanju naše zemlje naši izseljenci ujedinjeni pomagajo čim več materijalno in idejno za našo obnovo. Sindikalna podružnica jug. ladj 3 "Durmitor": Maroševič Frane Jurišič Jure Predsednik Tajnik. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Sporoča: 1) Po sklepu Koordinacijskega Odbora, da z letom 1946 konča kampanja razprodaje Narodnih bonov (Titu-los patrioticos). 2) Da se ne sme razprodajati nobenega materjala glede pomoči, izvzem-si onega, ki je potrjen od zgoraj imenovanega odbora. Za Tajnika: F. Koren D. Filipovič Predsednik Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je 26. novembra t. 1. nepričakovano preminul v Montevideju - Uruguay IVAN OGRIZEK Rojen 6. februarja 1906 v Rakitniku pri Posotjni. Žalujoči ostali; Marija, žena; Vera in Milka, hčere; Friderik, Jožefa O. por. Cambdn, Zofka por. Baraga. V Braziliji - San Paulo: Anton, Franc in Peter, bratje. V Rakitniku, njegova mati in ostalo sorodstvo. Franc Golobič, ki služi v N.O.V., ie brat našega zastopnika v Loma Negra FABKICA l)i: MUEBLES LA MAYOR EN SUD AMERICA EN PROVENZAL — COLONIAL - ARTISTICOS SU GENERO RUSTICO F A I) E M A R Soc. Resp. Llda. - Capital $ 100.000.— VALENTIN VIRASORO 18G5 — U. T. 54 - 6656 — BUENOS AIRES NEPOZABNEMU PRIJATELJU V SLOVO Ne da se popisati s kako neizmerno žalostjo me je zadela telefonična novica iz Montevidea, o tako nepričakovano iznenadni smrti mojega najboijega rojaka in prijatelja Ivana Ogrizka. Dragi nepozabni Ivan! Neizmerno globoko rano je zadala Tvoja izguba, ne samo Tvoje drage, ženo, hčerke, brate in sestre, svake in svakinje, ampak tudi nam vsem ki smo Te poznali. Kakšen udarec je pa to za vso Montevidejsko slovensko naselbino, to bodo vedeli pa najbolj naii montevidejski rojaki, katerim je bil pokojni Ivan vedno in v vsakem slučaju ob strani, jter kot dobri oče vsakemu po možnosti po magal in to materjalno ali pa vsaj z dobrim nasvetom. Neizprosna smrt Te je iztrgala iz naše sre dine, takorekoč skoro pri najboljih letih, in ravno sedaj, ko s si s svojim trudom, po mnogih težkih izkušnjah toliko opomogel in napravil, da bi lahko malo bolje, in ne s tolikimi težkočami, preživljal sebe in svoje drage, Ti je bridka usoda pretrgala nit življenja, ter Te iz te takoimenovane doline solz, preselila v večnost"... Kako je bil pokojni Ogrizek prilujbljen in spoštovan, ne samo med našimi izseljenci, ampak tudi med drugimi narodnostmi, to je pričalo ogromno število fjudi, ki so pokojnemu izkazali poslednjo čast ob mrtvaškem odru ter ga potem ob nepreglednem mrtvaškem sprevodu, katerega sem se v globoki žalosti tudi jaz udeležil, vsega z brezštevilnimi venci obdanega, spremili na njegovi zadnji poti na pokopalixče. Počivaj v miru, dragi Ivan, in naj Ti bo lahka Uruguajska zemlja! Vsem ostalim sorodnikom, posebno pa ženi in hčerkam, bratom in sestram, ter svakom in svakinjam, pa tem potom še enkrat izrekam moje najiskrenejše sožalje. Matevž Simčič. INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fercyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires Iz Uredništva in Upravništva NAŠE SOŽALJE SLOVENSKI SVET izreka tem potom v imenu Uredništva in Uprave SLOVENSKEGA GLASA najiskrenejše sožalje družini in sorodnikom ob nepričakovani in težki zgubi tov. Ivana Ogrizka, ki je bil požrtvovalen in vesten zastopnik našega glasila v Monte-videju. Tov. Ogrizku bodi lahko Uruguaj-ska zemlja! ihf...- NOVA NAPLAČEVALCA Mesto naplačevalca sta radi odhoda tov. Lojka, prevzela tov. Josip in Boris Zlobec. Naprošamo naše naročnike in oglaševalce ■ 3 to vzamejo blagohotno na znanje. ZAHVALA Uprava Slovenskega Glasa se tem potom najlepše zahvaljuje tov. Joškotu Lojk za njegov trud in delo kot naplačevalec Slov. Glasa. UVAŽUITE! Uredništvo in uprava Slov. Glasa se je preselila iz prostorov v ulici Mercedes 1762 v SAN BLAS 1951, U. T. 59 - 3667. kjer ostane začasno, oziroma do prve konvencije Slov. Sveta. Ista bo določila kje bo v nadalje sedež lista in Slov. Sveta. Zategadelj naprošamo vse nase naročnike, oglaševalce in zastopnike lista, da naslove vso pošto na gori navedeni naslov. NAZNANILO Slovenski Svet sporoča, da sourednik Ivan Kacin je na zahtevo Slov. Sveta bil primoran podati ostavko, ker se ni hotel podvreči disciplini in vršiti dolžnosti kot jih predvidevajo pravila Slov. Glasa. Uredništvo in Uprava se tov. I. Kacinu zahvaljuje za njegovo dosedanje delo in trud pri našem glasilu. DOMAČE VESTI POIZVEDBE Prosimo vsakogar, ki bi vedel za Franca Bole, naj javi njegovi sestri Justini Bole, Corrientes 4167, Bs. Aires, ali pa lahko sporoči uredništvu Slov. Glasa. Cvetko Špacapan, star 38 let, doma iz Ozeljana pri Gorici. V Argentini se nahaja od leta 1926. Kdor kaj ve o njem ali za njegov naslov, naj sporoči na naslov: P. Kodelja, Pje. J. P. Lopez 3481, Bs. Aires. IŠČE SE. Glinxek Franc iz Želimelj. V Argentino je prišel leta 1928. Zadnjikrat je pisal 1. 1940. Za njim poizveduje njegova mati. Če bi kdo kaj vedel o njem ali celo mogoče sam čital te vrstice, je naprošen da sporoči to Cirilu Marn, Cramer 1040, Buenos Aires. IŠČE SE Popi Ferjančič, doma iz Šturij pri Ajdovščini. Naj se oglasi pri sestri, ulica Charcas 442, Ciudadela F. C. O. ROJENICE so obiskale tov. Doro in Mirkota Ščurk ter jima prinesle brhkega dečka kateremu so dali ime Edvard. Naše iskrene častilke! P 1 Z Z E R I A Emil Lavrenčič Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525 ŠTORKLJA V Ituzaing6 je štorklja obiskala dne 5. decembra družino Milana Mučič ter prinesla njegovi ženi Cvetki fanta z imenom Ivan -Karlo. Častitamo! OPERACIJE Pred 14-mi dnevi je bil nujno operiran na slepiču naš znan baritonist Angel Hrovatin. Operacija je izpadla dobro in naš pevec se že nahaja doma med svojo družinico. Želimo mu hitrega okrevanja! —V bolnišnici Alvear pa je bil operiran na slepiču in kili Stanko Groser, član Slovenskega Doma in znan violinist slovenskega orkestra. Nahaja se že doma, ker je operacija dobro izpadla. Želimo mu hitrega okrevanja! —Tudi naša rojakinja Ivanka Keber je bila pred tednom operiran. Operacijo je izvršil prof. Finochietto in ji je na ta način preprečil začetek mrtvouda. Želimo ji hitro okrevanje! —Naš znan krojač Ciril Podgornik iz Villa Devoto se tudi nahaja že par mesecev v bolnici Alvear. Padel je na svojem domu s stolice tako nesrečng, da si je poškodoval bok. Želimo mu, da bi se kaj kmalu vrnil zdrav na svoj dom. NOV GROB Dne 7. t. m. je umrl naš rojak Cvetko Samokec, doma iz Vitovlj pri Črničah, ste* 38 let. Pokojni je dospel v Argentino prod 11 leti in delal svoj poklic kot čevljar. Pred le!1 si je kupil lastno hišico v okraju Villa 1?«' voto, kjer si je s težkim trudom postav« malo trgovino in v njegovi obrti. Res, mno' go truda in požrtvovalnosti ga je stalo osamosvojitev, sreča pa mu ni bila danO da bi to dolgo užival. Saj ravno radi delo je obolel in bil več kot tri mesece interni' ran v bolnici Tornu, kjer je tudi umrl. Iz lastne hiše žalosti je bil naslednji dat prepeljan na pokopališče Chakarito, karno* ga je spremljalo veliko število znancev prijateljev. Tu zapušča soprogo in mladoletnega sinčka, sesiro in brata. Doma pa mater i® razne sorodnike. Ostalim naše sožalje! ZAHVALA Spodaj podpisani se zahvaljujem vsem r°i jakom in rojakinjam za njih dobro voljo W solidarnost, katero so izkazali napram me*1' za časa moje bolezni. Operacija kateri £ bil primoran , se podvreči je jako dobf11 uspela. Tako, da se nahajam pri polne19 zdravju. Še enkrat najlepša hvala. Franc Tomelj. ŠTORKLJA V soboto dne 14.' decembra je obiskala štorklja tudi hišo našega poznanega rojaka Franca Spačal v Villa aMrtelli insicer je prišla zelo obložena, ker je podarila ženi Mari dva krepka dečka, katerim so dali ime Marjo - Franc in Alfred - Karel. Častitamo! ŠTORKLJA Prejšnji teden je obiskala štorklja rojaka Alojza Sulič in soprogo Mileno Luin ter jima podarila čvrsto punčko, kateri so nadeli ime Lidija - Milena. Častitamo! Vesela svatovska družba. V sredi ženin Rudolf Živec in nevesta Silvestra Štolfa. Dne 30. Nov. zvestobo Rudolf POROKA sta si za večno prisegla Živec in Silvestra Štolfa. V; . r , & '\ ■ te-.ri EL BANCO POLACO S. A., cumplc el. corricnte mes de diciemhre, quince anos de vida. El apoyo constante e ilimitada confianza que le han dispensado desde su iniciacion sua clientes y amigos, la simpatia de la colectividad, y el aprecio de las instituciones simi-lares, mueven al Directorio a expresar su puhlico agradecimiento a cuantos le han acompanado en 6u recta trayectoria, euinplida a traves de los dificiles auoa que han conmovido al mundo. A su profundo reconocimiento, une la ratificacion firme de su linea de conducta inicial: superarse constan temen te en el logro distinguida clientela y allegados. A y v 1946 1931 U C U M A N 4 6 6 Ker sta ženin in nevesta člana G.P,D.S, je svatba vršila v društvenih prostorih, vabljenih je bilo veliko število sorodni' in prijateljev in seveda med temi tudi Slo* Glas. Svatba se je vršila prav po nas®' domačem običaju, kjer je vladalo najbol častil ll p(D ,iiW A' st razpoloženje. Mlademu paru naše —> ie Ta številka SLOV. GLASA je izšlo1?!! štiridnevno zamudo, zato ker se ne naše glasilo preselilo v drugo tisk^)! no. Upoštevajte to, dragi čitatelji. PRIREDITVE Ig 18. JANUARJA: Prireditev Mladine i( skega Odra" in "IV. Cankar". v 1. FEBRUARJA: Obletnica Jugoslovanske? Društva "Samopomoč Slovencev". MLADINA .... Pomnite, da veselie in zabava med mladino in zato se moramo tul mi njej pridružiti z zdravo in dob^ podbudo ter z odkritim sodelovanje^ Vas uljudno vabimo in pričakuje*11, na naši prireditvi v nedeljo 22. decerf bra ob 18 uri v G.P.D.S., ulica S$ br6n 5148 (Villa Devoto). RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES Naši Problemi Poroča in komentira V. ČERNIČ. Odkar obstoja in najbrž dokler bo >stojaL naš tisk se bori z velikimi tež-kočami za obstoj. V to vrsto tiska spada tudi naš edi-list “Slovenski Glas”. Razne upravičene toda še več neupravičenih pritožb prihaja na vodstvo lista. Na vse pritožbe bi se dalo marsikaj pisat, toda dvomim, da bi kaj pomagalo. * prvi vrsti morejo čitatelji razumi, da vodstvo lista nima zato plačanih sposobnih ljudi — kakor imajo Vsi tukajšni veliki časopisi, kateri ^aven tega imajo mastne dobičke — ai&pak le nek aj prostovoljcev,, kateri skrbijo da ne ugasne tiskana beseda lried nami, katera je ob enem tudi ve/ c,ele Južne Amerike in bo jutri tudi tlsti glas med domovino in izseljenstvom. Razumemo da z združitvijo ‘Slov. lista” in “Pravice” nam je da- 0 mnogo dela in med tem sc je zgodi-a kakšna pomota, katero skušamo na '’Se načine popraviti da bo cel svet za ('°vo]jen. Vsem tistim pa kateri se prikujejo vsled “piškavih” razlogov, Svetujemo, da naj postanejo zvesti či-tatelji in sodelavci s tem da pridobijo ^vsaj enega naročnika, ker na ta ^čin bo število naročnikov rastlo in sem prepričan, da tudi vodstvo bo na-Tedil0 vse mogoče da ne bo več takš-ni}> pritožb. druge strani je neobliodno pobilo organizirati vse razpoložljive l^°či, da postavimo list na višino kot zahtevajo potrebe časa. V prvi vrsti , bliža čas — vsaj zadnji dogodki v °loniji potrjujejo — da bo imel list °j stalen sedež. Zraven tega je treba j^dobiti dve ločni organizaciji, ka-re so se šele predkratkim ustanovile Za Pomoč našemu tisku, to je: naša ln'adina i naši trgovci. Naša mladina je organizirana v “Ju-Joslovanski omladinski organizaciji, ^upno z drugo mladino Jugoslovanih narodov po načrtu iz domovine. .0 tukaj vse v redu. Imamo tudi dva begata pri Slovenskem Svetu, ki zaupata mladino. Nastane sedaj vpraša ..je, kako in na kakšen način orga-jljs1 hirati mladino v pomoč našemu li-??! Težka naloga, bo vzkliknil marsi-°> toda z dobro voljo z obeh strani Marsikaj napravi posebno če se gre eno skupno stvar. Pred nekaj časa .mladina naprosila za sodelovanje 1 Hstu, toda na žalost do sedaj je .'alo samo pri besedah, ker prav /. .^ljem bi radi videli mladino pri i 1 li. Pred časom je hotela tudi mladi-p 'zdati svojo, revijo v — španščini. .*■*& inicijativa ni dobila ugodnih , ter se je misel opustilo, mogoče > da bi sodelovala pri naših listih.- i‘ie Ena glavnih zaprek obstoja v tem, da mladina ne razume našega jezika. Kje so vzroki da je tako, se je mnogokrat razpravljalo toda upamo, da s časom se tudi ta problem povoljno reši, toda za danes ni drugega izhoda, kakor da piše mladina v jeziku kate-lega obvlada. Zato bi svetoval naši mladini, da na eni prihodnjih sej resno razpravlja o možnosti sodelovanja pri listu. Za sodelovanje bi morala mladina ustanoviti svoj tiskovni odsek če je mogoče iz treh ali petih dobrih članov, kateri so zmožni nekaj napisat in vemo da med mladino imamo že precej izobražencev. Za razširjanje, prodajo, pridobivanje naročnikov in oglasov l>i morali ustanoviti propagandni odsek, kateri naj bi bil sestavljen od dveh ali več članov mladine od vseh naših društev. Vsi ti skupaj bi tvorili mladinski tiskovni odsek, ki bi imeli svojega predsednika in tajnika pod nadzorstvom Slovenskega Sveta. Slovenski Glas bi vam nudil vse strani kot jih potrebujete, zato pa na delo mladina za naš tisk v tujini. Druga važna ustanova so naši trgovci. Že od začetka tvorijo trgovci hrbtenico našega tiska s strani finance Ni bilo časopisa, revije ali pa m.i si bodi kakršne koli vrste propagande v narodne ali delavske svrhe, da ne bi /)i 1 i naši ti sovci častno zastopani. Toda v zadnjem času no se tudi trgovci organizirali. Zato upamo, da organizirani nam bodo priskočili v teh momentih še bolj izdatno na pomoč. Posameznik pomeni prav nralo v družbi, med tem ko skupina drugače vpliva na gotove družbe katere so trgovskega pomena. Zato br apelira . na odbor naših trgovcev, da zdruzem posredujejo pri kakšnem bančnem podjetju, pri velikih trgovskih družbah, da bi dobili oglase za list., ker s tem bi ne imeli naši trgovci nobene škode, listu bi pa izdatno pomagali. To smo le mimogrede napisali, ker dobro vemo, da naši trgovci bodo sami znali poiskati načina, za uspešnejso pomoč našemu edinem listu. Eno smo o-otovi, da moramo ramo ob rami jia demokratičen način pomagati rešit n probleme v naši koloniji in upamo, da naša mladina, kakor tudi naši trgovci bodo upoštevali 1e naše želje, katere so obenem želje cele naše koloni]e. V tem smislu pojdimo na delo in uspeh je zagotovljen. tu« jel*1 ES St a vbi u liovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Lei Prida 2443 Florida, FCCA E R R E R I A DE O 15 R A HUMAR y MAKUC Av Central 3720 lle No. 2 3729 U. T. 741-4520 TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA" Močnih Evam SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988 lirojstčsii^a L E O 1» O L D 37 Š A J A vda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 , VILLA DEVOTO Trgovska kronika V tretji štev. "Slov. Glasa" smo poročali o širšem sestanku Trgovskega doma. Naši trgovci in industrij alei se niso mogli sporazumeti. Vzrokov nočemo zaenkrat javno razpravljati, ker upamo, da preko malenkosti, nesporazuma ali osebnih ambicij, bo mogoče prišlo do pravega sporazuma obffih ustanov. Rečemo obeh ustanov, ker v tem času sta se vršila dva ustanovna občna zbora. Prvi se je vršil v prostorih Trgovskega doma v torek 19. novembra ob 21. uri zvečer. Pripravljalni odbor je na ta občni zbor sklical le omejeno število trgovcev. Ta ustanova se imenuje: "Centro Industrial, Comer-cial y Profesional Esloveno • Yugoslavo "Trgovski Dom" - Privado. Odobrilo se je pripravljena pravila in se nadalje izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Rudolf Klarič, podpredsednik: Jože Frank, tajnik: Bruno Dreossi, podtajnik: Silvan Pečenko, blagajnik: Franc Čoha, podblagajnik: Franc Lojk; Odborniki: Franc Uršič, Alojz Milanič, Franc Kurinčič. Anton Čeligoj; pregledovalci računov: Joško Komel in Rudolf Ukmar. V nedeljo, dne 1. decembra je pa druga skupina pripravljalnega odbora sklicala tudi ustanovni občni zbor, na katerega se je povabilo na splošno vse trgovce, obrtnike in industrijalce, Slov. Glas in Jug. Iseljeni-čki Vestnik. Vršil se je v prostorih G.P.D.S. ob 9 uri zjutraj. Ta ustanova se imenuje: 'Trgovska Zveza" (Uni6n Industrial, Comer-cial y Profesional Yugoslava). Začasni sedež je: Lope de Vega 2989 - U. T. 1383. Odobrilo se je pravila in bil je izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Josip Škodnik, podpred' sednik: Franc Stekar, glavni tajnik: Josip Ogič, tajnik zapisnikar: Ferdinand Cotič, blagajnik: Alfonz Blazina, podblagajnik: Bruno Baschi, Odborniki: Viktor Černič, Ivan Makuc in Vladimir Lojk; pregledovalci računov: Ivan Močnik, Boris Puž in Srečko Turel. Apeliramo na izvoljene odbore obeh ustanov naj to zadevo resno vzamejo v poštev, t. j. upoštevajoč kaj je v korist naši koloniji, ker prav iz tega ozira priporočamo in svetujemo, da bi se prišlo do pravega sporazuma in na ta način do ene močne trgovske ustanove. Z druge strani je priporočljivo, ker vsi trgovci in obrtniki so naši oglaševalci, kakor tudi člani posameznih društev, katere podpirajo za vzdrževanje našega edinega glasila. Prepričani smo, da bodo gori omenjeni odbori vzeli naše želje v poštev ter bodemo vsi skupno in složno, ramo ob rami branili naše izseljenske interese, za dobrobit naše kolonije, ker le na ta način bodemo posnemali naše brate v domovini, kateri so znali vkljub vsem zaprekam ustvariti edinstvo jugoslovanskih narodov, Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 I A T E N C I O N ! Hermanos Eslavos: El Comite Central de Ayuda "Bul-garia Libre” presenta por primera vez en Argentina PELICULAS BULCA RAS DOCUMENTALES el el dla Domingo 22 de Diciembre a las 9 hs. de la manefna, en el Gran Cine "CUYO", calle Boedo 858; con el siguiente programa: 1) El Conqreso Eslavo, realizado en Sofla en 1945. 2.) 9 de Septiembre do 1944, dia de la liberacion de Bulgaria por los aue-rrilleros bulgaros y el Ejercito Rojo. 3) Escen.as Tipicas Nacionales. 4) Una Nueva Pelicula Sovietica. La recaudacion total es en favor de las victimas del nazi-fascismo en Bul-qaria. Invitamos a todos nuestros coi ~>o-triotas hermanos eslavos, y amigos argentinos a este gran espectaculo para la colectividad democrdtica btil-gara. TRGOVINA JESTVIN w P n I r K P N I C IJ Viktor Vcrnic CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509 TRGOVINA I E S T V I N Oton Tnrel ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892 MEHANIČNA DELAVNICA Anton Kline ★ Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 J O Y E R I A " I G U A Z U " de JUAN KOSLOVIč Alhajas - Relojes - Brillantes CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I U. T. 38-2164 Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA Franca Klanjšch HAB ANA 4321 vogal SANA TL" • . t ,• ’• ' •. ■M M •*■<•!* n > 'Z« RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Recrea in nazaj: S 1.— za otroke $ 1.50 Lastnika : BRATA ROVTAR Rio Carapacliay Tigre FCCA. U. T. 749-589 PISMO IZ DOMOVINE Družina Lozej v Villa Devoio je prejela od svojcev iz Trebnja sledeče pismo: Trebnje, 6. VIII. 194G. Dragi: Prijeli smo vaše pismo, oziroma oba. Si lahko sami mislite kako smo bili veseli vaših vrstic. Čeravno smo tako daleč eden od drugega vendar se čuti trdna vez — Slovanska. Pri nas v Jugoslaviji je vsak dan lepše. Saj je pa tudi lahko, kajti zgrajena je na enotnosti jugoslovanskih narodov, na krvavi štiriletni borbi proti strašnemu fašizmu kateri še vedno vlada v nekaterih deželah. Toda tudi tam bo slej ko prej izginil. Pri nas vlada ljudstvo z pravo demokracijo, na čelu pa je tovariš Tito. Pri nas ni lenuhov, delavec in kmet sta prišla do svojih pravic. Danes nič več ne izžemajo tru-sti, kajti vse tovarne so državne to se pravi last vsega delavstva in ljudstva. Kakor je bila Jugoslavija uničena in porušena, danes je že skoro vsa popravljena na trdnih temeljih naših lastnih sil. Gotovo ste že slišali, da pri nas mladina sama gradi proge, sama popravlja ceste, ostali pa jim poma gamo matsrjelno. To je resnica. Vsak državljan pomaga po svojih močeh pri obnovi naše domovine. Pomaga nam Sovjetska Zveza — Rusija. Mi si ne sposojujemo denar in materjal pri državah, ki bi nam hotele vrinit potem še svoje politično mišljenje, tako se je izrazil tov. Tito v svojem govoru. Veliko držav pa je, ki danes to občutijo. Edina država na svetu, ki ne izžema male narode, ampak jim nesebično pomaga je Rusija, zaščitnica malih narodov. To sie gotovo tudi sami opazili. Dosti smo pretrpeli med vojsko, dosti je bilo žrtev, več kot za-padni zavezniki in ostali narodi, saj smo prvi za Sovjetsko Zvezo, toda danes vživa-mo sad tega trpljenja. Kdor hoče delati, ta Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S” Mostar Anton Trinnvirato 4223 U. T. 51-0735 Se prinoroča rojakom dobro znan?. ČEVLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlote 138 La Paternal FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Vonta de materiales de construceion A vda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires TOVARNA ? O H Iš T V A VITVISO ItOf-FI.I BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-0133 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komni Z A NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Prevozno Podjetje "GORICA" jLojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 MA 11 - PIZERI.U Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič V/ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 M E R C A D O MagaBsileiias” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja H niz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 TISKARNA MfndoH Živce SARMIENTO 40 Caseros vsak lahko dobro živi. V novi Jugoslaviji ni nikakega pomanjkanja več. Kakor tudi vi pišete je bila razprava Mihajloviča, narodnega izdajalca. Razpravi je prisostvoval tudi naš ata kot zastopnik našega okraja. Veliko svetovnih reakcionarjev se je trudiio, da bi Mihajloviča rešilo, kajti vedeli so, da bodo tako tudi oni razkrinkani. Toda ni se jim posrečilo, kajti pri nas sodi ljudstvo in vsak človek kateri se je pregrešil proti narodu je bil in bo kaznovan. Tako je bil tudi Mihajlovič. On je organiziral pri nas četnike, bando katera se je bila na strani okupatorja ter ubijala ter strahotno mučila naše ljudi. Seveda to je delal tudi z vednostjo in pomočjo naše begunske vlade v Londonu, ter vse tiste reakcije, ki se je danes v svetu poegovala za tako velikega zločinca. On je kriv za tisoče in tisoče padlih naših borcev, očetov, mater, sinov in hčera. Ko je bila naša država osvobojena in to samo po zaslugi narodne osvobodilne vojske in Sovjetske zveze, se je Mihajlovič na zahtevo svetovne reakcije skril v gorah, toda naše ljudstvo ga je kmalu zaseldilo in predalo vsega trepetajočega sodišču, in danes je že tam kamor spadajo vsi izdajalci in zatiralci vsega delovnega ljudstva. Sprašujete me kako je z Trstom in Julijsko Krajino. TRST in PRIMORSKA sta naša! Kajti tam živi slovensko ljudstvo, Primorci so se borili v tej štiriletni vojni v NOV. To se pravi, da zgodovinsko je Trst in Primorska naša in bo naša. Saj je dalo zanjo tisoče in tisoče borcev življenje, kar je pa glavno, Primorsko in Trst smo mi prvi osvobodili, ne pa tista država, ki se hvali z tujimi pridobitvami. Mi nismo jurišali samo z topovi in težkim orožjem, ampak smo dali živo silo. Danes nam Zapadni zavezniki kratijo do našega dela, čeravno ne zahtevamo Afrike in drugih narodov, kot to delajo nekateri drugi, ampak zahtevamo samo svoje. Tov. Tito je rekel: Tujega nečemo, a svojega ne damo! Tega se bomo mi držali. Danes zavezniška vlada na Primorskem podpira fašiste, ubijajo naše ljudi in kradejo naše unrino blago. Odpustili so vse slovensko učiteljstvo, prepovedali naše knjižnice, razbili stan KP in italijansko slovenske unije itd. Danes tisti zaveznik za katerega smo mi več žrtvovali kot on za nas, pomaga Italiji in fašistom, ki so se borili na strani Nemcev proti njim. Danes delata Anglija in Amerika slabše kot fašisti. Toda povejte vsem ljudem in Slovencem, da sleherni dr- PIVARNA — Krojrlišče in Keglišče D J U RO K O V A fi Warnes 2113 La Paternal MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O ŠE R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. MEH ANTONA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. .T. Ineenieros. U. T. 757-640 Ti«*nd« n V 5 1 1 a” PA^A COMPRAR METOR LOPE DE VEGA 3186 REST AUP ANT Peter Hoje LORI A 47? Ifcosdaiira«!# "La FLOR de Parcrue CHACABUCO" Prostori za dru?inp \ vda. Onhn 1702 IT. T. 63-350« - .lWo MAUCOS N:iir»onularneiša na Dook Sndii Oniroea 1325 IT. T. 22-8327 ^Jrcrn ” T. T. A O - T. T. A O " rW m /»» n tft)hnnw0im le. Rfo Cnrnnaohnv TT. T. ('740') Ti<*rp 0RHO TfpnrlT — — Oonfeccione® /nm Tte. General DONATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314 VELIČASTNA PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA 29. NOVEMBRA Praznovanje našega naj večjega narodnega praznika se je letos vršilo v dvorani Principe Jorge, kjer se je zbrala velika množica ljudi da izpriča svojo predanost do Nove Jugoslavije. Ob napovedani uri je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Značaj te proslave je bil tem bolj veličasten ker je prišla tudi posadka našega parnika ''Durmitor". Svečanost je bila otvorjena z izvajanjem argentinske in jugoslovanske himne, katere je zapel skupen mešan zbor društev Ljudski Oder, G.P.D.S. in Slov. Dom pod vodstvom tov. J. Samca, ki je tudi dirigiral orkester. Nato je pozdravil občinstvo v imenu posadke "Durmitorja", kapitan tov. Božidar Margaretič, kateri je v kratkih a jedrnatih besedah orisal pomen 29. novembra. Njegov govor je bil pozdravljen z viharnimi aplavzi in vzkliki. Na to je v imenu Srbov imel govor tov. Trifko Perišič, kateri je v svojem govoru izrazil med drugim da so bili Srbi prvi narod v Evropi, kateri se ;e postavil po robu že v srednjem veku proti Turkom. Nato je omenil borbo Srbov v vrstah N.O.V., ter stališče Karadjordjeviča, in izdajalcev kot Mihajlovič, Pavelič, Rupnik, kateri so ponovno skušali razdružiti jug. narode. Toda srbski narod se je zavedal da združen z ostalimi narodi bo izvojeval svobodo. V imenu Hrvatov je imel govor tov. Luka Doric, kateri je rekel da Hrvati slavijo skupno z ostalimi narodi Jugoslavije 29. november, dan ko je bil postavljen temelj današnje federacije jugoslov. narodov. Ta dan bo zabeležen v zgodovini z zlatimi črkami, kot simbol večne slave. Po končanem govoru Dorica, je imel govor v imenu Slovencev, tov. Stani- žavljan Jugoslavije se bo boril do zadnjega diha za našo Primorsko in Trst. Reakcija nas hoče z vzemom Trsta gospodarsko uničiti, toda nas ne bo, kajti dejanski gospodarji Trsta so tržaški delavci. Naj si za pomnijo vsi tisti narodi, ki izkoriščajo in zatirajo male narode, da bo slej ko prej prišel čas ko bodo vsi narodi osvobojeni imperialističnega zatiranja, kajti to je nujnost, razvoj človeške družbe (po Marxu in Leninu). Tako je tudi Veliki Stalin odgovoril predsedniku Združenih Držav Amerike. Doremberg je po sklepu zunanjih ministrov še na naši strani, toda hočejo nam vzeti vse morje, pol Gorice. Iz tega lahko razvidiie kako hočejo namerno škodovati Jugoslaviji, kajti to so važne gospodarske točke, katere same sploh ne morejo bivat, kraji na naši strani pa tudi ne brez njih. Tu lahko vidimo tudi vso umazanijo tistih, ki to delijo. Mi se z ogorčenjem sprašujemo kako ima pravico tuj narod komandirati na našem ozemlju in ga nam deliti ko sam pa zahteva tujo zemljo in tuje državljane, da jim zastonj garajo. Zato smo pa prepričani, da bo slej ko prej zmagala pravica in volja vsega Primorskega in Tržaškega ljudstva! Prejmite prisrčne pozdrave od družine Zorž in Bolt ra. Lojzka. :\Carpinteria MecanicaJ M C*’*'«*; f* MURGUIONDO 1365 U. T. (18-OOI.j E8PEC IA LIH AD slav Baretto, glavni tajnik Slovenske' ga Sveta, njegov govor prinašamo v celoti: |Senores Representantes! lAmigos de Yugoslavia! I Compatriotas! Como representante de las sociedadei eslovenas agrupadas en el Consejo Eslo' veno tengo el grato deber y sumo honor expresar en este festival la adhesičn d8! todos los emigrantes eslovenos a la magn® fecha patria de la nueva Yugoslavia. i29 DE NOVIEMBRE DE 1943! iQu6 significa esta fecha para los pU9' blos yugoslavos? iQuš significa esta fecha particularment® para el pueblo esloveno? Contestarž a estas preguntas con un anfr lisis breve y conciso. El 29 de Noviembr* de mil novecientos cuarenta y tres, es ^ dia en que, en pleno fragor de la lucha, W pueblos de Yugoslavia anuncian a todo el mundo su voluntad de vivir libres y sobe ranos en su patria. Fu6 en este dia de mil novecientos cu#; renta y tres, en la ciudad de Jajce, que l°s delegados elegidos libremente por el pus' blo y representando a todas las partes Vugoslavia y bajo la presidencia del Ribar, proclamaron las bases de la nuevl) Vugoslavia. Nq se registran en la histor>a casos iguales, como el de la lucha de l°s pueblos yugoeslavos. El pais completame11' te ocupado por el invasor fascista-teut6*1' supo encontrar en si mismo toda la fuerzct todos los elementos del triunfo. Jamas en tales condiciones, con tan P0 cos recursos se pudo hacer tanto. Esto debe a que nunca existia en VugoslaVl® tanta comuničn entre sus pueblos y su1 portavoces, como existieron durante let ^ cha y como existen hoy. Los yugoslavos fueron los primeros, y se puede decir anteS que nadie, que creyeron en la derrota las fuerzas oscuras del nazismo y del tasc>s mo. Cualquier campesino esloveno, croot® serbio o macedonio estaba convencido : 6sto, igual como lo estaba el alma, el c , rebro y el conductor m<4ximo de esta luch11 sin igual, el glorioso Mariscal Tito. No fueron politicos los conductores de pueblos yugoeslavos, sino intšrpretes y < cutores fieles del sentir de sus pueblos. iQuž sentian y para quš luchaban 1° pueblos yugoslavos? Sentfan y presenti^ que habia llegado la hora para luchar f°' la libertad, por los sagrados ideales deK1*3 crdticos. Lucharon por la libertad de pueblos; por los derechos de la gente & bajadora; por la hermandad e igualdad ® LA UNION ESLAVA DE 1^ ARGENTINA invita a todos los eslavos a festej^ dignamente la NAVIDAD DE 194 6, concurriendo al GRAN FESTIVAJ ARTISTICO Y DANZANTE que se realizara el SABADO 21 DE DICIEMBRE a las 2,0.30 horas en el Salon PARQUE NORTE (Malabia y Las Heras) Tomaran parte los mejores artistas 1 las colectividades eslavas. Se hara un reparto de juguetes y $ losinas a todos los pequenos con^ rrentes a la fiesta. Amenizard la velada la OrquesW Caracteristica Eslava "LJUDSKI ODER" Entrada: Caballeros $ 2.—; Dama $ 1' Comision de FiestctS los pueblos. En su lucha por estos ideales los pueblos yugoslavos no escatimaron es" fuerzos, ni rehuyeron sacrificio alguno por mds doloroso y penoso que fuera. Creo que no estard demds citar aquf el li6 al mismo tiempo espiritualmente retem-plado y preparado para maoyres esfuerzos creadores. Surgio unificada y frafernalmen- te apaciguada la nueva Yugoslavia, demo-cratica y federativa. Pogeld na oder, ko so nastopali govorniki fesultado de la lucha de nuestros pueblos c°n las mismas palabras del mismo Ma-Nscal Tito ante el Consejo Antifascista del brente de Liberacion Nacional, que al fina-1'zar su exposicion dijo: 'Si nuestro pais salio de esta guerra de-vastado y materialmente empobrecido, sa- SLOVENSKA BABICA filomena llcncš de IiiicJi LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires ) Corporacivn Medica "S(JII»ACHA” ZDRAV, pomoč za vse bolezni Directores: Dr. A. Izagušrre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. Dc La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 lir. A. Kirsehbetum tora. Metrin Kirschbaum DENTISTAS Lope DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia A.tiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono ^efensa 1155 U. T. 34-5319 "Los inmensos sacrificios y padecimientos de nuestros pueblos en esta guerra estan recompensados con las mds grandes con-quistas, conseguidas por nuestros pueblos, que son las siguientes: "Aniquilado esta el diabolico plan de los invasores y de los traidores del pueblo, que sembrando entre nosotros el odio quisieron impedir la creaci6n de una fuerte Yugosla-via. Fuš creada la inquebrantable frater-nidad y uničn de los pueblos de Yugosla-via, fue creado el gobierno del pueblo, que es garantia de la democracia y ržgimer, social justo y fuž creada la fuerte uni6n estatal de los pueblos soberanos de Yu-goslavia." Como representante de las sociedades eslovenas quiero expresar en este acto el orgullo que embarga a todo emigrante eslo-veno consciente, por la parte que le cupc en la formacion de la nueva Yugoslavia al pueblo numšricamente mds pequeno entre los pueblos yugoslavos, me refiero al pueblo esloveno. Los eslovenos fueron los que crearon el primer 'Trente de Liberacion Nacional" y esto fue el 20 de Abril de milnovecientos cuarentcs y uno. Despušs del derrumbamiento del fascismo y capitulacidn del ejercito de ocupacion italiano los eslovenos liberaron nuevas y amplias zonas de Eslovenia y continuaron luchando contra el invasor aleman. Del 20 al 25 de Septiembre de 1943 se cele-braron en Eslovenia las primeras eleccic-nes democraticas donde el pueblo esloveno eligid libremente sus legitimos representan tes, que en niimero de 572, se reunieron en la primera Asamblea de representantes del pueblo esloveno. Las sesiones de esta asamblea tuvieron Zobozdravnik a Btra. Sttmoilovič I#r. E'vlili s V ulico v Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 4, tet Dr. Hi tih o Halpvrn Specijalist notranjih bolezni Ardinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 fARMACIA “SOLER" Servicio noeturno de urgencia 5vda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 tleinuldo Wasserman Ji . MEDICO Na azca 2381 U. T. 50-2845 Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864. Jakob Krebelj. lugar en Kočevje los dias primero, dos y tres de Octubre de 1943. Asistio a esta asamblea del Frente Esloveno de Liberacion una delegacidn del Consejo Antifascista del Frente de Liberacidn Nacional de Yugoslavia, encabezada por su presidente el Dr. Ribar. Entre los delegados de esta asamblea tambien figuran los eslo-enos de Venecia Julia, de Trst, Gorica e bira. Mencionare entre ellos tan solo los dos mds conocidos: a Bevk France, escrilor, y el Dr. Vilfan Jože. En esta asamblea se eligio el nuevo Co-mite Ejecutivo del Frente de Liberaci6n Nacional para Eslovenia. Este Ejecutivo se componia do la siguien-te manera: Josip Vidmar, presidente; Boris Kidrič, secretario; el profesor Edo' Kardelj, el eseritor Edo Kocbek y Jože Rus, juez, vice-presidentes . Componen este Comitš Ejecutivo 64 miem-bros: campesinos, obreros, eseritores, cirtis-tas, exministros, doetores y sacerdotas. iQue significa este hecho historico para el pueblo esloveno? Siginifica que los eslovenos por primera vez en su larga historia de martirio y sometimiento a regimenes ex tranos, tienen finalmente su propio gobierno. Y en su proclama al pueblo esloveno hoy definiflVamente en el concierto de los pueblos soberanos. Aprobamos solemnemente en nombre del pueblo soberano esloveno, la entrada del Comitš Ejecutivo del Frente de Liberacion Esloveno en el seno del Consejo Antifascista de Liberacion Nacional Yugoslavo con el fin de construir una nueva Yugoslavia, que en la nueva democracia del pueblo creard para todos, los medios mds justos de vida, igual para los individuos como tambion para los pueblos." En esa ocasidn tambižn se aceptaron trascendentales resoluciones. He aqui al-gunas: "De;jpues de la caida de la antigua Yu-goslavia, fue el Frente de Liberacidn Esloveno, creado por iniciativa del Partido Co-munista Esloveno, el linico que levantd la bandera de lucha por la liberacidn. "En el Frente de Liberacidn se unieron todos los grupos de verdaderos patriotas y el Frente de Liberacion abared la inmen-sa mayoria del pueblo esloveno. "El Frente de Liberacion Nacional Esloveno fud el iniciador del movimiento partizano esloveno, del que surgid el nuevo ejercito Libertador Esloveno incluido en el Ejercito Libertador Yugoslavo unido bajo la CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL CALDEIION 2851. Bs. As. U. T. 50-1344 Igli? 3§& iti & - ' . Ifcr? ..yM T. | - V i.j! Pogled na občinstvo na Proslavi praznika Nove Jugoslavije el dla 3 de Octubre expresan entre otras cosas: "Nosotros, los primeros diputados elegi dos libremente durante la mds cruenta lucha por la existencia de nuestro pueblo, declaramos en nombre de todo el pueblo en lucha, de que el pueblo esloveno entro F r tt n r S t o h a r Stavbinski podjetnik Ramon L. Falcon 6371 U. T. G4-3084 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires direccidn del Comandante Supremo el ca-marada Tito." En el capitulo cuarto de estas resoluciones leemos: "La asamblea de diputados del pueblo esloveno reconoce que sin la lucha de la Union Sovidtica, y su legendario Ejercito Rojo, el pueblo esloveno y los demds pueblos de Yugoslavia no podrian resistir en su lucha contra las muy superiores fuerzas enemigas. Para el exito de nuestra lucha PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 U. T. 50-7186 KROJAČNICA ‘LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Kadar pošiljate zavoj« v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: ttratov KEKEH CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS los eslovenos y todos los yugoslavos debe mos gratitud ante todo al gran pueblo her-mano de Rusia, a la invencible fortaleza de la libertad: la Uni6n Sovietica y al gran eslratega de la lucha por la libertad de los pueblos, el camarada Stalin." |Compatriotas! En este dia hist6rico de 1q nueva Yugoslavia, ningun esloveno, ningiin yugoslavo, no debe olvidar nunca que hay todavia eslovenos y hay todavia croatas que no pueden lestejar libremente el 29 de Noviembre, estos son nuestros herraanos de Trieste, Goricia, Istra, Koroška. Ellos tanr bi6n, los yugoslavos de Venecia Julia, ten' drian que ser incluidos en la gran familia de los pueblos libres de la nueva Yugosla-via, porque los asisten todos los derechos: hist6ricos, etnicos y tambien segun la auto determinaci6n de los pueblos. A todos aquellos que les niegan este de-recho a nuestros hermanos de Venecia Julia y Carintia, tenemos nosotros los eslovenos, los yugoslavos y todos los eslavos repe-tirles siempre y en todas partes, que tambien para estos nuestros hermanos vendrd el dla de justicia, tambien para ellos vendrd la libertad; la libertad que trajo a los pueblos yugoslavos el 29 de Noviembre de 1943! |Viva la Republica Federal y Deinocror tica Yugoslava! . |Viva la Uni6n Sovi6tica! |Viva el Mariscal Tito! |Viva la Republica Argentina! V imenu Makedoncev je govoril Nikola Kazandjijev. Nato je tov. Peter Zanetič govoril v imenu jugoslovanske kolonije, in je med drugim rekel: El 29 de Noviembre de 1943, en la ciudad de Jajce se iijaron los fundamentos insti-tucionales del nuevo Estado Yugoslavo. Desde esta fecha arranca una nueva era, la era de la libertad, de la democracia y del progreso para nuestra amada Patria. Hubo gente de mentalidad obtusa, muy apegados a lo viejo que la historia des-truye, que dudaban de la victoria de nues-tro pueblo; hubo quienes confiaban dema siado en el caos que iba a producirse en nuestro pais, en el periodo dela postguerra, en el periodo de la reconstrucci6n. Los hechos han demostrado que esta gen te se equivoca muy a menudo. Algunos reaccionarios y antipatriotas fal seando realidades, propagaban y propa gan, que en Yugoslavia se Ueva a cabo un ršgimen comunista, o, socialista, para con-fundir de este modo a la opinidn publica y ganarse algunos adeptos para sus fines nefastos. En Yugoslavia existen las clases sociale*, por lo tanto no hay comunismo. En Yugoslavia existe y es protegida la propriedad privada, por lo tanto no hay socialismo. En Yugoslavia existe el regimen Republi-cano-democrdtico, el cual se desenvuelve en el juego de la mas pura y autšntica democracia popular. Yugoslavia no construye su destino en MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. 'I'. 61-0<'5(i Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca (»95 (planta baja) U. T. 63-7714 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6655 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Excelšior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910_____U- T. 61-5384 SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U T. 50-5106 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA" de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLJAK Ituzaingo 4267 MUNRO TRGOVINA IESTVIN "TRST" S. C. MIHEL J Charcas 3120 U. T. 72-4957 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477____U. T. 51-7165 STAVBENI PLESKAR IN TAPET AR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in I?. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 un mundo idilico, sino lleno de escollos. La guerra contra el Eje se gan6, pero los reaccionarios, los lascistas, aun perduran y ss reagrupan, y quisieran deseneadenar una nueva guerra. Yugoslavia esta en primera lila al lado delaš naciones que, como la Uni6n Sovietica, luchan contra los belicistas, contra los incendiarios dela guerra, por la Paz justa y duradera tal cual la quieren los pueblso. Los ex representantes de la monarquia desaparedicida, que aun pululan por tl continente, se esfuerzan por organizar gru pos de aventureros, de juntar a lo mas reac cionario, con el fin de sembrar el despresU' gio a Yugoslavia. Estos son condenados por nuestra colectividad como traidores a su Patria. Es nuestro deber deshacer toda po-sible accion patriotica de estos obscuros elementos. En Yugoslavia, por encima de nacionali-dad, de ideologias, de credos y de clases, todo el pueblo es un solo haz, marchan fra-ternalmente ,en la reconstrucci6n de su Patria, edificando firmemente su porvenir, por la senda del progreso y del bienestar. Los yugoslavos en la Argentina debemos ofrecer ese mismo ejemplo. Desde esta tribuna llamo a la unidad a todos aquellos que esten con la Nueva Yu-goslavia. Llamo a olvidar rencores y el pasado. [A estrechar las manos! En nues-tras filas patri6ticas hay cabida para todo aquel, con sanos sentimientos, que quierc a su Patria. Pudimos en el pasado haber tenido diferentes apreciaciones sobre la lucha que Uevaba a cabo nuestro pueblo, per la liberaciin de su suelo. No venimos aqui a decir a quien tuvo raz6n, sino a hacor un llamado fraternal y sincero a la cola boraci6n y a la actividad, por mds mini' ma que ella fuera, en pro de la ayuda a nuestra Madre Patria y por la amplia y firme unidad de nuestra colectividad. Cumpliendo con estos deberes, es el mo-jor homenaje que podemos rendir a Yugo‘ slavia en la magna fecha Patria que hoy celebramos. Predsednik Bolgarske Trgovske Misije Georgi Kazandjev, je izrazil da prinaša čestitke od bratov Bolgarov, kateri so se istotako borili kot Jugoslovani. Zaključne pozdravne besede sta iz- izrekla tajnik sindikalne podružnice s/s ''Durmitorja'Juriča Jurišič in v imenu Slovanskega Odbora je govoril P. Šostakovski, kateri ie govoril o problemu "našega Trsta". Po končanih goovrih je skupni pevski mešan zbor naših društev zapel več pesmi, ki so žele obilnega priznanja od strani občinstva. Na tej proslavi sta tudi sodelovala naš dobro poznani baritonist A. Hrovatin in mlada plesalka Lidija Gabrovec, katera sta zadivila občinstvo s svojim plesom. Nastopil je tudi bariton Mimica, ki ie zapel na prošnjo mornarjev dalmatinsko pesem “Jedan mali brodič". Velik uspeh je bil brezdvoma tudi nastop srbskih ciganov - umetnikov, ki j so hoteli počastiti narodni praznik nove Jugoslavije s svojimi umetniškimi plesi in petjem. Na ta način je jugoslovanska kolonija proslavila svoj naj večji narodni praznik 29. November. “el Internacional” Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73 RESTAVRANT “ČAVEN IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires GOSTILNA “PAN DE AZUCAR’ Zbirališče letoviščarjev Lastnik: JOŽEF BAJZER COSQUIN - F.C.C.N.A. calle Cordoba 142 MATERIALES para CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires BAZAR ” D A N U BI O " D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838 ZIDARSKO P^> D J E T J E JAKOB LISJAK F. Bauza 2694 U. T. 64-1509 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 F. HRADILAK ★ FIAMBRERIA — Puesto N9 8 Mercado “LAS MAGDALENAS' Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 KROJAČNICA Frane Melinc e Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 ZIDARSKO PODJETJE FRANC LEVPUŠČEK Calderon 3062 U- T. 50-8037 CASA "SOULET" Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159____________U. T. 59-2295 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520fi KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI Š K O D N I IC U ” Kroglišče in Iteglišče Jnžef Šhifdnih Anasco 2G52 U. T. 59-8995 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sancinih Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena LEOPOLDO ŠKRBEC Estropajos de acero, cap. e inter. Pje. Valencia 2025 U. T. 69-1567 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 KROJAČNICA Stanislav fttanrie VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 Restavracija A. BENULIČ & KUSERIČ ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 TRGOVINA JESTVIN Sreeho Tiar el ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. —■ Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Allmrt 18 e 11 r a m DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Jehšc Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621