S XIII. 230 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 OPRAVE. 25—67 Id 28-«? • POSLOVALNICA CELJE Prelernova 3. tel. 230 POSTNI ČEKOVNI RACBN 11.409 Maribor, 7. in 8. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din t*— Nemški mirovni predlogi odklonjeni lih prav tako v Londonu in Parizu kot nespre emijive za pogafania o miru — Vojna se a — Hitler ev načrt za preselitev vseh nemških man šin iz vzhodnih in podonavskih držav v Nemčijo — Pogajanja med Litvo in Rusijo se nanašajo tudi na Vilno | Anglija in Francija nepopustljivi ?• °kt. Londonski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« javlja, da je j. '“‘^niacijsko ministrstvo dalo snoči kratko sporočilo, v katerem nagla-Predlogi nesprejemljivi. Prvi del Hitlerjevega govora vsebuje S (^J^nice. Velika Britanija ne more posvetiti svojo pažnjo samo Hitler-7In’ ona stvarja svoje zaključke po delih nemškega kancelarja. nagla’- ' °ktobra. »United Press« javlja, da v francoskih informiranih krošnja j Sa-'° nesprejemljivost Hitlerjevih predlogov, ker vsebujejo poizkus dikti-vihodni s' v katerem si Nemčija in Rusija pridržujeta svobodne roke v južno-^IZ n-,Sret^n^ Evropi. ■ 7* okt. Daladier je indirektno odgovoril Hitlerja v senatnem odboru za ^HobiHv^eve* Francija in Velika Britanija bosta naredili konec večnim napadom i^vl£ran|u VSa*t*h šest mesecev. Obe državi bosta vpostavili na svetu resnič in mir. Samo mir, ki bo osnovan na častni besedi, bo nekaj vre- », redu na svetu pa bo vsakemu narodu zastaran tirana pravica n 0 z|v»jenje. ^ovor Anthonyja Edena v* k°lon,ie Državni podtajnik Anth°ny Edeii je imel govor, i i1**. j6 (^e*a*’ ie Velika Britanija lntt4%L jL on©mogoči vsako vladanje ^rodi morajo živeti v miru 1 da ®rabiH bomo vso svojo al VDOStnvr, nnv. Pnliclrp vpostavo nove Poljske to?*® taks;-m Principu. Pravi, da bi C”1 Zami8el naleteti na slm-Prlkn.V 8vetu- Hitler je zadel v <6 2*° b)|4 da bi nova vojna za W>0,n0,na odveč» P°tem k0 zahteva po novi, pravični 1^ pu iiuv-i, piaviim i-avau. Centarji svetovnega tiska !iy 7- oktnKr.. o..., . oraviio Angleži, naj se prečita » %Jako siahn°-ktobra: Svetovni tisk je % . 8ovoru ltnPresioniran po Hitler-\ > PranCiiP £0r listi Velike Brita-*“*• l ' Delna zadovoljnost se 4Cl>C Moikvi> Rimu In Budim-k>VpraŠan;r ,.Trib«ne« piše, da je 15** yegn„p v garancijah, na katere nek»i L. Jame’ ker 80 bile Se Sli^1. tudi ni* *lre,0n,1J®ne. V takih Ndil ‘ sLe PeunieiSUti "a P°8aiania-i m *yetu Pravi, da je Hitler cm**m,r- T°kiiski iSi Pretilo^ 1 8°v°ra o kakem 4r s strani Anglije. V S« J!o'hda s° pred’ IS« da Pon °menil P bSA da 7* krivice' ? Priti tak,h no««) m°re biti g°vora 'h? ‘fov ^0n,» 2 u ’ ker ie Evropa 8a*o £ak«r uči kovina, kCfaPrei^?de « garancije, , 8amo besPH storieneKa nekaj ha. ^ ni., “^ede. Nemški kancler \ rajo h • a so predlogi neresni, omenil pripravljenost V Lodonu pravijo Angleži, naj se prečita »Mein Kampf«, kjer so jasno povedane vse nemške želje. Brez podlage pa je trditev, da je Anglija kriva za vojno, saj se je Nj. Vel. angleški kralj 8 svojo vlado dve leti zaman trudil da ohrani mir na svetu. LONDON, 7. oktobra. Reuter. »News Chronicle« pravi, da je Hitlerjev govor zaprl vrata vsaki diskusiji o poljskem vprašanji! med zahodnimi državami in Nemčijo. »Dailv Express« pravi, da je brez dvoma mogoče razpravljati le o takšnem miru, ki bi bil v skladu z glavnimi cilji, zaradi katerih sta zahodni demokraciji šli v vojno proti Nemčiji. BERLIN, 7. oktobra. DNB javlja iz Berna: Večerni listi prinašajo preko celih strani Hitlerjev govor in podčrtavajo posebno poglavje, kjer se Hitler izraža za mir. »Bund« piše: »Hitlerjevo sta- lišče o miru najbolj zanima svet. O tem se mora mirno in stvarno razmišljati. Govor ne bo rodil uspeha, če bo načelno odklonjen.« Roosevelt ne bo posredoval LONDON, 7. ok‘. Reuter. V poučenih krogih WaShingtona trde, da ni verjetno, da bi Roosevelt s avfl vojujočlm se državam predlog za premirje prej, preden bi ne dobil pristanka od Velike Britanije in Francije, da bosta njegovo ponudbo v načelu sprejeli. Isti krogi trde, da je Roosevelt z iznenadenjem sprejel poročilo o Hitlerjevem govoru, ki ga sam ni poslušal, ker vodja rajha sploh ni omenil svoje časnega predloga, ki ga je bil prezident USA poslal erropskim državam. WASHINGTON, 7. okt. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da Hitlerju ni uspelo, prikazali Francijo in Anglijo kot odgovorni stranki za odklonitev njegovih nesprejemljlvil predlogov. Na vprašanje novinarjev, kaj meni o Hitlerjevem govoru, je prezident Roosevelt odgovoril: »Ne morem vam nič reči o tem govoru, ker ga nisem poslušal!« Finska se Je Rusiji uprla HELSINKI, 7. oktobra. Finska vlada je odklonila rusko zahtevo, da pride njen zunanji minister v Moskvo zaradi sklepanja nove trgovinske pogodbe in reševanja drugih medsebojnih vprašanj. Kakor ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK DR. OSUSKY je tudi po razpadu CSR ostal na svojem mestu v Parizu. Po rodu Slovak je eden glavnih činiteljev pri formiranju čeških in slovaških legij v Franciji, kjer je sestavljena priznana češkoslovaška vlada. V Pariz je dospel z Londona tudi dr. Edvard Beneš ter bo deloval za obnovitev CSR. se izve na poučenem mestu, je storila to na podlagi sklepa skandinavskih držav, ki je obvezen za vse enako m ne dovoljuje, da bi katera storila kariioll, kar bi pomenilo oddaljitev od popolne načelne in stvarne nevtralnosti. Sovjetska vlada je pa izdala v zvezi s tem uradno izjavo, v kateri pravi, da si pridržuje glede stališča Finske proste roke za nadaljne ukrepe. Iz te izjave zveni prikrita grožnja. Kakor se zdi, gre sovjetski Rusiji nasproti Finski glavno za to, da bi dobila Alandsiko otočje za svojo pomorsko in letalsko oporišče. Sporazum med Rusi In Turki sk’en!en danes MOSKVA, 7. oktobra. Po zanesljivih informacijah »iodo pogajanja med turškim zunanjim ministrom Saradžoglom in zastopniki sovjetske Rusije končana danes s posebnim sporazumom. Turški zunanji minister se bo vrnil v Ankaro najbrže jutri. INDUSTRIJSKA KAPACITETA KANADE OTTAWA, 7. oktobra. Havas. Zahvaljujoč silnemu napredku na industrijskem polju, zdaj -lahko Kanada nudi zaveznikom veliko večjo gospodarsko pomoč, kakor jo je mogla leta 1914. Izvzemšl srebro, Jtaterega produkcija se je nekoliko zmanjšala, se je produkcija bakra, niklja, cinka m zlata povečala v velikem obsegu. KITAJCI POROČAJO O USPEHIH ŠANGHAJ, 7. okt. Kitajska vlada javlja o veliki bitki med Kitajci in Japonci, ki traja žc 18 dni v okolici mesta Cangšan. Kitajci so Japonce izrinili iz province Huan. Litva dobi od Rusov Vilno k f, A, V’ rade ru,' tu)e Pro‘ ’ ^kor . neiT|ški politiki inia. Na to izjavo BERLIN, 7. okt. DNB poroča iz Rige: Letonski zunanji minister Mun ers se je vrnil, da poda vladi poročilo o pogajanjih v Moskvi. Vlada je razpravljala o ruskih predlogih včeraj in sprejela dokončne sklepe. KAUNAS, 7. okt. Litvanski zunanji minister Urbsls je danes z le'alom zopet odletel v Moskvo. Rusija zahteva od Litve, da ji odstopi pomorsko bazo, dobila pa bo za o Vilno. LONDON, 7. okt. Reuter poroča iz Kaunasa, da se bodo sovjetsko-litvanski razgovori, ki 8e ne nanašajo samo na medsebojno pomoč, temveč (udi izpre-tnembo sovjetsko-lltvanske mirovne pogodbe iz 1. 1920. nadaljevali danes. Po tej pogodbi je bilo predvideno, da bo postala Vilna prestolnica Litve. Zaradi izpreme-njenega položaja se bo meja sedaj popravila. V političnih krogih Litve so prepričani, da predstavlja stvarjanje močnih ruskih oporišč ob Baltiku korak, ki je naperjen proti Nemčiji. Prav tako se zatrjuje, da bodo estonski otoki, na katerih so se utrdile svojetske čete, prešli v definitivno rusko posest. Hitler za preselitev nemških manjšin vNemfljn Presele naj se v Nemčijo vsi oni Nemci, k] so kot manjšine raztreseni po državah evropskega vzhoda in jugovshoda • Meje Jugoslavije so slej ko prej nedotakljive - Nemški pogoji za mir z Anglijo in Francijo BERLIN, 7. okt. Včeraj opoldne je go- samo na obmejne kraje, temveč je treba voril v rajhstagu kancelar Hitler in med- vedeti, da so po vsem vzhodu in jugo-drugim dejal: »Proti nam se je dvignila vzhodu Evrope raztreseni otočki nem* država, ki je imela 36 milijonov prebivalcev in vojsko z okrog 50 divizijami. Poljski vojak se je kot posameznik pogostokrat in v mnogih primerih junaško boril. Za višje poveljnike ne moremo reči drugega, kakor da so bili brez čuta odgovornosti in popolnoma nesposobni. Po podatkih z dne 30. septembra je padlo na Poljskem vštevši častnike 10.572 Nem cev, ranjenih je bilo 30.322 mož, izginilo jih je 3409.« V daljšem govoru je Hitler razčlenil vzroke poljskega poraza in nadaljeval: »Sodelovanje z Rusijo sloni na skupnosti interesov in spoznanju obeh držav o potrebi dobrih medsebojnih odnošajev. Vsak razlog za sovražnosti je odpadel. Nemčija in sovjetska Rusija bosta skupaj politično ozdravili del Evrope, ki je bil doslej najbolj nevaren za mir. Nemški interesi se docela skladajo z onimi sovjetske Rusije. Državi sta potegnili jasno mejo svojih interesnih sfer. Nemčija hoče mejo, ki bo odgovarjala zgodovini, narodnostnim razmeram in gospo danskim odnošajem. Je za pomiritev cele oblasti med obema državama, kot najvažnejša naloga se je v tem pogledu pojavila izvršitev preseljevanja posameznih narodnosti za določitev jasnejših narodnostnih mej. Ta problem se ne nanaša škega življa, ki se tam ne more ohraniti. Kdor ima smisla za daljnovidnost in za preureditev evropskega življenja, temu se postavlja naloga, da se tudi tukaj loti preseljevanja, da bi se odstranil vsaj eden del vzrokov, ki utegnejo izzvati nove spopade^« V odnošajih Nemčije do sosedov je Hitler naglasil več ali manj dobre in prisrčne odnošaje do vseh sosedov. Glede Jugoslavije je posebno naglasil: »Takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji sem sporočil Jugoslaviji, da je tudi meja s to državo za Nemčijo odslej nespremenljiva in da želimo s to državo živeti v miru in prijateljstvu.« Glede Italije je izključena vsaka možnost nasprotstev, obe sili sta si med seboj priznali meje kot neiz-premenljive. Odkar je Francija sama lojalno rešila problem vrnitve saarske dežele, je odpadla vsaka nadaljnja nemška zahteva do Francije. Nisem dopustil, da bi se sploh govorilo o Alzaciji-Loreni. Nič manj se nisem trudil za nemško-an-gieški sporazum. Tudi danes verujem, da more priti do resnične pomiritve Evrope le v sporazumu med Nemčijo in Anglijo. Če si 46 milijonov Angležev lasti pravico, da vlada nad 50 milijoni km', potem ima tudi 82 milijonov Nemcev pravico, da živi na 800.000 kur. Nemci poleg tega zahtevajo, da se jim vrnejo kolonialna po sestva, ki so nekdaj bila njihova last. Zakaj naj bi se vodila vojna na zahodu? Poljski nestvor versajske pogodbe ne bo nikdar več vstal. Diskusija se vodi o ureditvi vprašanj, nastalih po razpadu Poljske in odstranitvi mednarodne napetosti. Nemčija hoče, da se ustvari brezpogojna jasnost glede ciljev zunanje politike evropskih držav. Nemški narod ne vidi povoda za kakšno nadaljnjo revizijo, razen zahtev po kolonijah. Treba je novega gospodarskega procvita v zvezi s povečanjem prometa sploh. Zato je brez pogojno potreben zajamčen mir, varnost posameznih narodov. Dokončno je treba sankcionirati stanje v Evropi, zmanjšati oboroževanje na pametno mero. Sestati se bodo morali veliki narodi te celine in na splošen način urediti vsa vprašanja. Sedanje stanje na zahodu je nevzdržljivo. Če zmaga naziranje g. Churchilla in pristašev ,bo ta moja izjava poslednja. Potem se bomo borili, usoda pa bo odločila, kdo ima prav. Zgodovina sveta ne pozna primera, da bi dva zmagala, pogostokrat so pa bili premagani vsi. Naj odbijejo mojo roko tisti, ki mislijo, da je vojna boljša rešitev kot mir. Bog, ki je dopustil, da je Nemčija zmagala v prvi bitki, naj dopusti tudi preprečitev nadaljnjega prelivanja krvi. Italija še m priznala Poljske ^ RIM, 7. oktobra. V odnošajih" ^ lijo in Poljsko se tudi po oK r potj-Nemcih in Rusih ni nič sprenie'' . sko veleposlaništvo v Rimu pd ^ malno dalje. Iz tega je mog°c® ^ da Italija novega stanja še fll fl, in ga po vsej priliki tudi še va. Indija postane clonlini0”i: LONDON, 7. oktobra. KakfflJV tukajšnji listi, so v teku pogaJ8 J e>f določi Indiji položaj dominim'8’ kolonije. Pogajanja vodi indij«« s predsednikom indijskega koflr lamenta) in zastopniki Gandi". Lanja. S tem bodo zadovoljene ske zahteve. t. . go ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA SESTAVLJENA & LONDON, 7. okt. V kratkem » Ijena pod predsedništvom dr. p Londonu nova češkoslovaška ^ ki prijatelj dr. Beneša je izj*'# razgovori ne samo v Londomi marveč v vseh glavnih evrops Vlada pa še sedaj ni sestavljena* poročali nekateri listi. ^ NESREČA EKVADORSKEGA *vss!?: PARIZ, 7. oktobra. Havas. r y(jf iz Ouita (Ecuador) je včeraj ne letalo krenilo iz Quayaquila v •^ črto Montta (Ghile), a se je 118 ^ \$ v gozdovju ob morski obali- . so potovali general Emrioo R* generalni inštruktor ecuadorsk rice in dva majorja. Spor med Ameriko in sovjetsko Rušijo \VASHiINGTON, 7. oktobra. Oblastva Zedinjenih držav so ugotovila, da izhaja glavna propaganda proti vladi in zadržanju države iz (komunistične agitacije. Ugotovila pa so dalje tudi, da dobiva ta propaganda navodila in za delovanje potrebna sredstva iz tujine, in sicer iz sovjetske Rusije. Zaradi tega ni izključeno, da bo washmgtonska vlada storila v tej stvari v Moskvi potrebne diplomatske korake. Ako to ne bi rodilo zaželenega uspeha, bi Zedinjene države mogle tudi prekiniti diplomatske stike s sovjetsko Rusijo. Ko so Zedinjene države leta 1933. uradno priznale Sovjetsko Rusijo, so :v pogodbi z njo dobile striktno zagotovilo, da nc bo ne moralno nc tyamo podpirala boljševiške propagande v USA. Oklic Sikorskega Poljakom PARIZ, 7. okt. Novi predsednik poljske vlade v Franciji in novi vrhovni poveljnik poljske vojske general S i k o r s k i je naslovil poziv vsem Poljakom. V pozivu je rečeno, da akta nasilja nad Poljsko ni priznala še nobena prijateljska dražava. Angleško posojilo Poljski v višini 5 milijonov funtov ter francosko 600 milijonov frankov bo vlada porabila za organizira- nje poljske vojske in uprave v Franciji. RIM, 7. okt. Stefani javlja iz Londona, da pet milijonov funtov sterlingov, ki jih je Anglija svoj čas obljubila Poljski, ni šlo iz države. Zdaj bodo Angleži ta denar izročili novi poljski vladi v Franciji, da bo z njim dokončala svoje vojne cilje za vzpostavitev Poljske. Izmenjava brzojavk Munters* Molotov MOSKVA, 7. okt. Povodom sklenil-ve lelonsko-ruskega sporazuma sta le-lonski zunanji minister Munters in zunanji komisar Molotov izmenjala brzojavne čestitke. Munters poudarja v svoji brzojavki, da jc v ozračju medsebojnega zaupanja prišlo do hitre odločitve in s Idili do oknepitve prijateljstva med L c tonsko in sovjetsko Rušijo. V svojem odgovoru izraža Molotov prepričanje, da bo ta sporazum služil trajnemu, miru in napredku obeli narodov. Romunski sporazum z Ukrajinci BUKAREŠTA, 7. okt. Rador. Predsednik v-lade Argetoianu jc s'prejei v navzočnosti ministra za manjšine predstavnike ukrajinskih manjšin v Romuniji in se domenil z njimi o sporazumnem vstopu Ukrajincev v fronto narodnega preporoda. Romunski Ukrajinci bodo zastopani s štirimi člani v vrhovnem narodnem svetu. Ukrajinske profesionalne organi- zacije bodo vključene v okvir že doslej priznanih romunskih organizacij. U krajin ci se bodo lahko poslej svobodno udejstvovali v lastnih gospodarskih, političnih in kulturnih organizacijah. S tem sporazumom je romunska vlada zaključila akcijo priključka narodnih manjšin fronti narodnega preporoda. Debata v ameriškem senatu AVASHINGTON, 7. okt. Sena! je odložil zasedanje do ponedeljka. V čc-frlem dnevu debate o nevtralnost nem zakonu jc govoril senator Do\vncy za izolacijo USA. Izolaeiouisti so luko pridobili en glas več. Pristaši Roosevelta smatrajo, da bodo tu glas izravnali s senatorjem Balijem, ki bo nastopil za vladni predlog. PARIZ, 7. okt. Havas javlja iz Wa-sh ing ton a: \ debati o nevtralnosti je senator Thomas zahteval od vlade izjavo o stališču glede na zunanjepolitični položaj. Pri razpravi zakona o embargu jc Thomas naglasil, da je bil ta uk rep vsiljen Belgiji in Švici pod vnanjim pritiskom. Treba je vedeti, da takšnega pritiska na Zedinjene države ni. čo bi pa tak pritisk obstajal, on ne bi mogel opravičili nobenega embarga na orožje s strani USA. POMORSKI. IZGUBI! NEVTRALCEV K.l EVE N H A V EN. 7. oktobra. Havas, Agencija Bicau javlja, da razgovori, ki jih bodo imele države, zastopane po konferenci v Oslu, nc bodo imeli cilja skupnega nastopa zaradi torpediranja ladij nevtralnih držav s strani Nemčije. Posvetovanja bodo tehnične in pravne prirode, dejansko pa nadaljevanje konference v Bruslju. KJEVENIJAVEN, 7. oktobra. Od nevtralnih držav jc: v prvem mesecu vojne izgubila Norveška 15.000 ton ladij, Švedska 0.000, Finska 5.000, Danska pa .1.000. Ion. Vse te ladje so potopili Nemci. BERLIN, 7. oktobra. DNB javlja'Iz Osla, da je včeraj iraucosko letalo preganjalo neko nemško ladjo vse do teritorialnih norveških voda. Norveški letalci so prisilili francoskega pilota, da se je vrnil. VOROŠILOV OBIŠČE ZAHODNO BOJIŠČE? BERLIN. 7. oktobra. Tu ,sc jc razširila vesi. da pride v kratkem v Nemčijo vrhovni poveljnik sovjetskih oct maršal Vorošilov, ki bo z večjo skupino so v j, gcncral&tabnih čas lahko v odšel mi zahodno bojišče, kjer si bo ogledal Siegfriedov« obrambno črto. Istočasno prispe v u v delegacija sovjetskih P°^orjLjslfc 1 nikov. Delegacija nemške pozneje vrnila obisk v -”11?. jjO$. TRGOVINSKA POGAJANJA v f PARIZ, 7. oktobra. Havas J g Moskve, da bb nemška .trgo^1n0sl/. cija dospela tja jutri. U1 ]0f' tvorj 13 članov svetovalcev i stavnikov nemške trgovine i® M Delegacijo vodi uradnik ne,nS njega ministrstva Rittcr. " , VNf.CE** ( POŠKODOVANA PODMORNICA,^ pre^j, J. oktobra. ^ neko britansko pristanišče Scvcriičga morja jicka lezkt bi" ' LONDON, 7. oktobra. sc iritanška podmornica. P- \iK‘ MUNDELEINOV p00JvaVaS- (.i N e w y o r k, 7. oktobra, n ^jeni w bil fn nnnrcb kardiu8 ^ jj)P nad P ‘ fo % ie togU* raj jc bil tu pogreb ka na. Udeležilo se ga jc _ ljudi. Na čelu sprevoda jc y duhovnikov in menihov,^ 13 j0 sO škofov in 70 mousignorjev. j? tožili v kripto pod oltarjem madežnega spočetja. vjr NEMCI V sDrVJIiči'iV'l' PARIZ, 7. oktobra. Po grfH/d« nas« so Nemci ž<‘ skoro z |(isP£jt Suvalki in lrodo danes vanske meje. z 3—nhlaci1 Mariborska napoved. [ 8 jjjf jeni v presledkih. Včeraj L ^ toplota 15.5, danes nf^lZ\.nes 8.0. Padavin od sinoči in bilo 7.6 mm. 0e\, Borza. C ur ili. 7- %94. A”1' Pariz 10.17. London J ‘ 445.50, Bruselj 74.50. M L 5^ sterdam 236.75, Be^’n itakel1 106.15. Oslo 101.15, KoPe, » nos Aires 104.50 Položaj na zahodnem ■ ■ w . ~tn \\0 OGROMEN DAR ZA ANGLEŠKI RDEČI KRIŽ LONDON, 7. okt. Lord Nuffictd, avtomobilski tovarnar in znani dobrotnik človeštva, jc izjavil londonskemu županu, da bo daroval 2 in pot milijona dinarjev Rdečemu križu, kadar bo londonski Rdeči križ imel zbranih za (> milijonov dinarjev darov londonskega prebivalstva. V nfkaj dneh je bila ta vsota zbrana in včeraj je lord Nuffield izročil obljubljeno vsoto. SMRT BIVŠEGA NEMŠKEGA DIPLOMATA ŽENEVA, 7. oktobra. Havas. Včeraj jc tu umrl grof Johann Hehiricli v on Berns-dorf, bivši nemški veleposlanik v USA od 1,-1908. do 1917. Bil je član rajhstaga in šef urada za mirovna pogajanja v zunanjem ministrstvu ter delegat raj ha v Zvezi narodov in v pripravljalnem odboru za razorožit veno konferenco. Pokojnik je živel že več let v Ženevi. PARIZ, 7. okt. Poročilo od dayi pravi, da so zavezniške čete napredovale juž-nozahodno od Saarbriickena. PARIZ, 7. oktobra, Havas. Kljub slabemu vremenu je na,fronti vzdolž Rena pa tja do Mnzelc bilo včeraj veliko več aktivnosti, kakor .pred dvema dnevoma. Seveda to še vedno niso operacije večjega obsega, ampak le krajevne praske. V teh bojih nastopajo samo predstraže z ene in druge strani. Včerajšnja aktivnost se je razlegala na del fronte 160 km. Na področju zahodno od Wei8emburgi je sovražnik napravil naskok Ha francoske predsfražo, toda imel je isto. usodo kakor napadi prejšnjih dni, to jc: bil je odbit že v samem početku, Že od začetka vojne I o vf*f.h / stalno pos-kušajo Neii\ci j jevnih naskokov, rcra 0C pcA delih okoli WeiBenj1'1 y0get°'1'^ K čenjajo obronki Mah i koflj* I je, da je nemška vr i ugodni skušala izkoristiti I- obei*i.k i sovražnik ni dosege^ pteyoiJaWle', LONDON, 7. okto^ najjji J,, čet v Francijo se z s0 5P relativno kratkcJii gleži mnogo več cc 1914. Zadnje tincV%^ila 'nLn^ tudi težka motorna ^ n3 r ,.i«Č P, vrst. število angl««kl,_w.liva V in njihova izvrstna ®^ vrhcv11 segla vsa pričakovanja krogov. Kaj, Ram# Jcalco ? Poglavje o politični letargiji slovenslcit} mest in trgov Jldolf HibniKar °vahnei'10 *iv^enie v Sloveniji postaja % je . e‘ Manj političnega udejstvovati t3'ažati po mestih, a tem ve-tičalj, sl ,110st Je videti v vrstah poli-aijh m, “PJ!1- ki so nastopile že pri zad-tm ,upšžinskih volitvah kot opozicio- ^škT *S^e 'n ^^vske skupine. Ve®kegUI)iBe So ustanovile »Svežo slonita 3 °^neg3 ljudstva« kot pred- ra«. CI|ii^°Zne^e stranke »tretjega tabori*. okni*- ?rogram tega političnega gi-^Mnent erega se zbirajo različne tudi ne m?' n's° znani in bržčas še «fvarjen Sem ugotovljeni. Tudi še ni 'o, od n p°trebna organizacijska oblici v naiver® *zvajanja in udarnost! za-Veh. ** meri končni uspeh ali ne- slasiio mlajših progresivne!«,,.,. ratsko usmerjenih slovenskih že C,ey> Piše. da je ta tretji tabor ^alje ni« |Stvo’ tf)da rahlo, prerahlo«. taboraSe >>^°dobnost«, da se oba sta-S® nev 23 *iatera ie tretji tabor edina ^ siaKr>r!!-0St’ Bdobl‘0 hran‘ta od nje-tov® omai,v, ’ Pomanjkljivosti in od nje-Jloj^vosti«. novo kmetsko in delavsko o * "topnost04 v eflem tafooru v ,, ^ $ n/v ^tevHki »Sodobnosti« priob- SCan k%— S ern r ■0»! PH \‘t°K^tan Kermauner pod naslovom rejiega tabora« daljši spis, v ‘ ^°'izira razvoj političnih sil ei Prihaja do zaključka, da *heto tMi°tre^na ustanovitev stranke Pf„. aftora. „ej. anJe je — piše g. Dušan te °f t ,7’ sPa^a v naš tretji Kr °^0c!-°r °bsega vse smeri, ki sto-0,! in. ^^preki do obeh starih ta- ft0s. e?tt it, — '‘vf(‘!nn zavračajo oba tečaja iv t °ln°nona ematiki naravnost, in ne po ovinku, to se ^cdajo skozi pri zrno koristi t StHerl »katoliškega« tabora H S nje °znaTnenjuje -»istosmerno \^jlkz re*a. Prenovitev slovenskega fo(( de?S rn°kratirno narodno in obe?Vn°St!0<<' so se iz ^ou,' l/taJih taborov, na ob jek-k t[!;(,tivfll-r 'llZ')ene(ra nasprotstva do «o ' vrhn}ih družbenih slo-% ^ f'iZrpr.i?°!i.e^riem zgodovinskem V ležati >en* V ^ve frakciji in sku-H0 Se°^/a,° r^ScePlienost v ljudstvu U,0^° Predvsem zato, ker Svet:aV,ra!o in 'MU- - %t PfpdvSe^mJ!orsIca g^la so v *9rf V ^oju. re ,;'7 konservativnih %:^n;e „ ZoPer vsako novotarsko Al ®’ro^,7 n .resmčno družbeno po-C0 hi A.v l’Ud^ Plasti. bila fr0 - plasti. So ^ in ni r,(' Očnica med tretjim °bemn . ki'" -tj; ir,fisn>,.- n.1" starima taboroma Konkr Sk'ho°,ldeC7Kretno sestavljam &enP dna ^etji”f^tlCne smeri med in na. m krščan- snter jn družbeno ne- Ni;//' /0°r, v tem obsegu je \ ; d^e,ll:!rurbeneg„ --------------.. Priti P°,Prn fretiega ta-” '^o j ” osnredje šele. ko l^^Trel: P° svilnem '(Aofr,0 Ro sr, nfn]u gre zlasti tud» }■ SVobndo (BO- ^Vn.. ' ki ir. ?tn*iiiem »Dejanju« razvoja v »o ">1, Dejanju« » lrn^a !>preprosta V0 ^ratu^r?0 . l'udl,tva pred S J* Pa J' Ho^’rno ( V?« V, s/. 70 1’enstr demokrati- *^C/o *.to »prepro-\ liuj Vr*h * °rcsn’™o povzdi- ^ ;re? fc.«» * 'liim „ sPremlia težn 1*** 'nh h^bn’v[ /c 0»}, lahko edinole: • •• tesna zveza a.« c’I,nn,a, zveza n’’n konra član- Sv°j? razpravo gibanje v smeri pozitivne in konstruktivne politične koncentracije vsaj živahno zastavljeno, čeprav še ni mogoče predvidevati njegovega nadaljnega razvoja, pre življa v Sloveniji ljudstvo v mestih in trgih najhujšo krizo političnega življenja. Minulo je že več kot deset let, ko so bile široke plasti mestnega prebivalstva politično zelo agilne, ko so ideološki programi strank nekaj pomenili in ko so imeli državljani v svojih političnih organizacijah navzlic nepopolni demokraciji vendarle krepak instrument za demokratsko soodločanje v vseh panogah javnega življejna. Danes vlada po naših mestih popolna politična letargija. Urejenega političnega življenja v njih sploh ni več, čeprav bi to bilo narodu in državi prav tako potrebno, kot je potrebno urejeno gospodarsko, socialno in kulturno življenje. Velika večina ljudi je izgubila vsak interes za javna vprašanja, prepuščajoč jih poedi- V 1 nim omizjem. Večina tistih, ki bi pa politično zanimanje še kazali, tava okrog kakor mornar brez kompasa na širokem morju. Vsak dan srečaš šolanega ali nešolane-ga politično mislečega človeka, ki te vprašuje: kaj, kam, kako? O stari politiki, ti je odpovedala, nočejo ničesar več slišati. Le slutijo, da mora priti nekaj povsem novega, ker niestrpno pričakujejo, da bi bilo bolje. V presledku zadnjih 10 let se res niso samo razsule stare politične organizacije, niso le doigrali in okosteneli njihovi kolovodje, marveč se je skoraj do temelja izpremenila tudi podlaga političnega, socialnega in gospodarskega življenja, na kateri so slonele celo umetno ustvarjene politične organizacije. Z ©siromašenjem srednjega stanu je krenilo mišljenje ogromne večine mestnih ljudi na levo. Gospodarski liberalizem se Se preživel in zdaj gre povsod za vpraša- , politične letargije naših mest in trgov. nje enakosti in pravičnosti na socialnem in gospodarskem polju. Gre zlasti za problem, v kaki obliki naj se reši boj za socializem in kolektivizem ter za novo gospodarsko funkcijo javne obiasti v smeri socializacije, pri kateri so država in druge oblasti poklicane, da vsaj regulirajo, kontrolirajo in podpirajo. V Sloveniji imamo še posebno pereč problem gospodarske politike, ki bi morala stremeti po popolni neodvisnosti slovenskega človeka od tujega velekapitala. Prav tako je pri nas še vedno pereče vsem Slovencem skupno narodno-obrambno vprašanje. V takih razmerah se ni čuditi, če se ob pomanjkanju skoraj vsake agilnosti v vrhovih starih političnih formacij, ki je sicer prirodna posledica totalnih neuspehov dosedanje politike na deželi in v mestih, pojavlja čim dalj bolj odločen klic po formaciji nekakekga tretjega tabora. Ta tabor naj bi združil demokratsko misleče in socialno čuteče intelektualce in drugo zdravo meščanstvo ne glede na prejšnje politične stranke. Morda bi bila taka nova formacija v danih razmerah še edini izhod iz strašne Dr. Igor Hosina: Na levož O-b pretresih, ki jim je izpostavljeno v teh tednih narodno delo, je čas, da vsakdo izmed nas tenko posluhne, kako bije srce onim neštevilnim množicam, od katerih je v današnji dobi milijonskih armad m totalne vojne v gotovem trenutku državnega življenja odvisna usoda nas vseh. Kako je duhovno stanje, kak je moralni in materialni rezervni fond, s ka terim razpolagamo in od katerega je v podobnem trenutku odvisna narodna bodočnost? Ne vtikajmo glave v pesek in ne zavezujmo si oči pred resnico! — Mi smo globoko presenečeni. Vsak narod mora imeti v trenutkih nevarnosti neizogibno zaupanje v svoje vod stvo. To vodstvo je lahko, pa naj se reče karkoli, samo intelektualno. Saj je celo Molotov, komisar sovjetske Rusije za zunanje zadeve ob priliki nedavnega oklica sovjetski armadi apeliral ne samo na delavce in kmete, temveč imenoma tudi na ruske intelektualce. V dobi tehnike in motoriziranih divizij, tankov in podmornic, pilotov in inženirjev tudi ne more biti drugače. Od usmeritve te, tako često v težkih materialnih prilikah živeče intelektualne plasti in v zvezi z njo od onega toliko zasmehovanega meščanstva, je še vedno- odvisna usoda sveta in za te plasti gre boj. Sem se je še pred nedavnim obračal tudi Dimitrov, ko je šlo še za propagando proti fašizmu in diktatorjem. Tu so tudi oni, na katere se je predvsem naslonil nemški narodni socializem in ki tvorijo nihajoči jeziček na tehtnici med desnico in levico, tako v Angliji kakor v Franciji. Mi temu stanu, zlasti pa slovenski inteligenci nimamo kaj očitati. Ona živi v materialnih prilikah in ob plači, ki je dostikrat celo nižja od delavske. Plačo tekstilnega mojstra v kateri koli mariborskih tekstilnih tovarn ni primerjati s plačo našega profesorja, da celo sodnika. Ali pa naj primerjamo celo plačo nastopajoče učiteljice ali avskultanta ali celo zasebnega nameščenca in državnega podura-dnika? In poleg tega so to poklici, ki tvorijo hrbtenico naših rezervnih častnikov in podčastnikov, poklici, od katerih zahtevamo in smo navajeni, da so pod vsakim pogojem narodnozavedni, da delajo v društvih, kupujejo knjige in čitajo časopise. Ne, njim ni kaj očitati kot celoti in tu ni napake. Oni so, ki v glavnem vzdržujejo vkljub vsemu vero v narodnost in državo in demobilizirati jih bi po-menilo podajati se v nevarnost kaosa, v katerem bi končali kot narod in kot posamezniki. Narobe; preko njih gre pot do mobilizacije množic in ta obstaja v narodni akti-vizaciji kmetstva in delavstva, ki je vsaj za nas istotako važen vzgojno-politični faktor, kot njih socialno aktiviranje. Po-sarski plebiscit, kjer so nemški komunisti in socialisti glasovali kljub vsej propagandi za Nemčijo in čeprav je bila na-rodnosocialistična, kaže to istotako jasno Visle. Toda narod mora imeti v svoje narodno vodstvo, v svojo »gospodo« — pa bilo to potem pri nas ali v Nemčiji ali v Rusiji — zaupanje. Danes, ko se postavljajo milijonske armade in ko se v trenutku vojne na vsakega posameznika, tako rekoč na vsako ženo in otroka nalagajo bremena odgovornosti, je to potrebno neskončno bolj kot v onih časih, ko so odločali kondotieri in oddelki najemnikov. Anglija, država lordov in kapitala, ve to že dolgo. Za časa svetovne vojne je liberalna vlada Lloyd Georgea odvzemala imovitim slojem s progresivno dohodnino daleko nad polovico dohodkov, davek na dedščine je poskočil v nedogled in tudi danes instinktivno čuti vsak angleški vo-jak-delavec, da bode, pa makar bila konservativna vlada uzakonila prej prisilno oddajo premoženja, preden bo ostala njegova žena in deca doma brez zaščite in kruha, ko bo on gazil flandrsko blato. To so narodi in tudi narodna gospoda, ki je daleko nad nami tudi v sposobnosti žrtve. Če je naš delavec ali kmet videl, da so od ljudi, ki niso imeli še pred kratkim ničesar, postali preko noči mnogo- kratni milijonarji, mu je bila pač najbliž-ja misel, da se zamore to dogajati le na njegov račun; bodisi, da bi lahko prejemal dvakratno minimalno mezdo ali pa, da je hlače za fanta ali kočo za konja moral kupiti dvakrat predrago. Mi pač ne živimo več v zlati dobi kraljice Viktorije, temveč v času, ko imamo celo različne ekonomsto-politične sisteme v svetu in dopuščanje ustvarjanja socialnih razlik v prenaglo nastalem in prevelikem sorazmerju z življenjskim standardom mase, postane nevarnost za skupnost. Da se bo godilo njemu dobro', če bo njegovemu gospodarju imenitno —, vsaj ta občutek mora imeti delavec; samo potem ne bo imel zavest, če bo treba tvegati življenje, da se bori za gospodo, ne za sebe. Na nas je torej, da žrtvujemo in s tem dokažemo, da znamo voditi. Samo tod preko drži pot, po kateri si bomo kupili zaupanje naroda. Ne mislim ono, ki se pokaže pri volitvah — celo ne, če so javne; temveč ono, ki se pokaže v uri nevarnosti. Vsakodnevne izkušnje nam kažejo, da je ta ura že pozna ura Iti moramo v levo! Za sltupen nastop tretjega tabora Ivan Hralteo 00 Pred kratkim sem v članku »Socialni nosilci tretjega tabora« ugotovil sociološke osnove in zgodovinsko tradicijo »tretjega tabora«. Pokazal sem, da je danes blizu tisti trenutek, ko bo mogoče uresničiti to, kar so pripravljali najboljši in najdalekovidnejši duhovi slovenskega naroda. Blizu je trenutek, ko morejo postati tiste globoke progresivne tendence, ki sta jih najlepše manifestirala Albin Prepeluh in Ivan Cankar — dejstva. V kratkem bodo razpisane volitve narodnih poslancev. Pri teh volitvah bomo imeli Slovani najlepšo priliko na zunaj afirmirati »tretji tabor» in dati vidnega izraza borbenim in v svojem jedru naprednim stremljenjem, ki so v zadnjem času prodrle v zadnjo hribovsko vas. Tistemu neurejenemu vrenju in iskanju novih poti in vzorov, ki je danes tako značilen za razpoloženje preprostih množic, lahko da »tretji tabor« pozitivno in tehtno politično vsebino. V Jugoslaviji je še vedno v ospredju ista borba med silami svobode in med silami reakcije. Borbene množice hrvat-skega naroda se ozirajo za svojimi naravnimi zavezniki onstran Sotle in Drine. Samo močan pokret, ki se bo afirmiral v poedinih delih države na domačih tleh in premagal domačo reakcijo doma na terenu v odprti in junaški borbi, samo se bo še v njej oglašala in tu in tam gospodar. Jesen bo gorico kmalu spremenila! Kolje in gol trs bosta samevala in kot nainovejše besede o »krvnih bratih«,; čakala na novo življenje v prihodnji poki smo jih slišali nedavno od.Buga in mladi* Judi polje bo km^lu prepuščeno materi naravi in njenim nevidnim zakonom: iz njega se bo umaknil kmet in odmev biča po širni poljani bo zadnji odmev jesenskega dela za novi kruh zemljanov. Dežela se obiskov vedno veseli in njena gostoljubnost je najiskrenejši pozdrav vsem došlim. Izletniki se vračajo v mesto s prijetnimi spomini, veselo razpoloženi, zadovoljni in s sklepom, da se bodo drugo leto zopet vrnili v kraljestvo rodovitne prirode. Kakor so lepi in nepozabni trenutki, ki jih preživijo med nami, tako so mnogo prekratki, da bi deželo spoznali in se z njenim prebivalstvom iskreno pobratili. Se večkrat bi morali med nas in za dalje časa: tudi takrat si jih želimo, ko se pri nas opravlja težko delo, da bodo videli, kako se prideluje kruh in kako vin-ska kapljica: takrat bodo šele spoznali tak pokret mora močno vplivati na spremembo političnih sil v vsej državi. Časi, S^Vekl°’ ^klerikalnega zmaja« bo-7 ° j .za ze^enf> mizo v Beogradu ali Zagrebu in izogibali se boja na terenu so v Sloveniji za vekomaj minili. V takem položaju je slovenski narod, ko se približujejo nove volitve. Vojni čas, kruh, svoboda — to so vprašanja, na katerih se bodo kresali duhovi. Tretji tabor je do teh vprašanj že neštetokrat zavzel svoje stališče. Posamezne skupine, ki delajo v tem pravcu, so v neštetih kulturnih prireditvah, strokovnih gibanjih, v volitvah 5. maja 1935. in 11. decembra 1938. dokazale, da so ta gesla tista rdeča nit, ki karakterizira njihove napore. Danes je prišel trenutek, da se vse te skupine tesneje povežejo za dosego skupnih idealov socialne pravičnosti, demokracije, slovenstva in mirne ureditve življenja med narodi. Vsaka od posameznih skupin ie sama preslabotna, da bi s svojim organizacijskim aparatom, s svojimi finančnimi sredstvi in s svojimi delavci zmogla stavljene naloge. Že vedno velja rek: dela je mnogo, a delavcev je malo! Zlasti velja to za slovensko združeno opozicijo. Vse skupine pa bi z združenimi močmi uspele postati tisto žarišče, okoli katerega bi se začele zgrinjati tiste množice slovenskega ljudstva, katere je dosedanja politika tradicionalnih političnih strank na Slovenskem — razočarala. Nekoč so bile te stranke neomejen gospodar Slovenije. V znamenju njihovega medsebojnega nestrpnega boja, ki se je gibal na skrajno nizki ravnini, se je vršilo naše politično življenje. Nosilci prave kmetske in delavske kulture, propagatorji ljudske blaginje, predstavniki globokih človečanskih idej in svobodnega znanstvenega utemeljenega nazora so bili po-ztehjeni ob stran. Frazer in koristolovec je odvrnil kulturnega delavca, vaški mogotec preprostega iskrenega kmetskega človeka, hierarhija Kreka, Pucelj Prepeluha. Danes gre ljudstvo v svojih najširših plasteh na nova pota. Na delavstvo nima ta družba vpliva, kmetsko ljudstvo se korak za korakom otresa njenega političnega jerobstva. S tem pa daje prosto pot svoji samostojni kmetski misli, ki sta jo v pogledu politične taktike najlepše formirala brata Radiča. In tudi v katoliških kmetskih vrstah so znamenja, ki kažejo, da se ta proces osamosvojitve kmeta vrši tudi pri njih. »Tretji tabor« bi po svoji moči in idejni jasnosti mogel postati zanje privlačna sila in pospešiti njih nujni notranji razvoj. Slovenski narod bi napravil spet korak naprej v boju za — »svojo podobo«. Jasno je. da tretji tabor vključuje možnost individualnega izživljanja posameznih skupin. Da, celo zahteva jo! Zlasti pa zahteva svojsko trdno in enotno organizacijo kmetskega ljudstva na eni strani in delavskega ljudstva na drugi strank Kmet in delavec sta stebra slovenskega naroda, edina tvorca njegove materialne kulture. Politična zveza teh dveh je preizkusni kamen, znamenje moči in zrelosti tretjega tabora. Dani so vsi zunanji pogoji, da se prvič po I. 1918. uveljavi slovensko ljudstvo kot važen in močan politični činitelj! Od notranjih razmer v posameznih skupinah, od njih politične modrosti in nesebičnosti zavisi, ali bomo te možnosti izkoristili, ali pa bomo ostali omejeni na majhne izolirane grupe, ki bodo zopet omogočile reakciji lahek posel. Franc šebtanič. V našem mestecu je že tako, da človeka slej ko prej s čim razočarajo. Taka razočaranja pa so, kot vse stvari na svetu, velika ali majhna, kakor pač nanese prilika in okoliščine. Meni lebdi pred očmi, poleg drugih, prav majhno razočaranje iz zgodnje otroške dobe, ki se je tikalo — zastav. Morda se bo komu čudno zdelo, zakaj ravno zastav, ki imajo z otrokovim življenjem tako malo opravka. Jaz pa se temu niti malo ne čudim, kajti bil je čas, ko smo se otroci iz ulice seznanili tudi s takimi rečmi. še ko smo capljali okrog v »hlačah« z razpoklino« in se drli na vse pretege, so nas ljube stare mamice in tete strašile z bav-bav! in si pri predstavi le-teh nemalokrat pomagale s podobo kakega Ferenc Joška, ki je z zavihanimi brki čepel na steni. Pozneje smo se drislavc! sami vračali k tem podobam, na katerih nam je polog obraza presvetlega cesarja posebno ugajal rdeče belo zeleni trak. Vem, da so mi ga Imenovali zsdslo. Takih zsa-slbjev ali zastav pa smo poslej v obliki frakov našli vsepovsod: na bog ve koliko let .starih papirnatih šopkih kje za omarami, na podobah očetov iz svetovne vojne, na svetilkah in med staro šaro. Vlačili smo iih na dan in imeli z njimi veliko veselje: predstava njih barv se nam je vtisnila v spomin. Lepega dne pa teh trakov ni bilo več, Izkoriščevalci Vladimir KLreit Ko se vojna na vzhodu še ni začela, so se že pojavili pri nas brezvestneži, smatrajoč, da je prišel čas dobičkanosnih špekulacij, zvišanja ali znižanja cen na račun in v breme naroda. Znano je, da je. stanje delovnega ljudstva po vaseh in mestih nezadovoljivo. Vsi morajo skrbno in pazljivo gospodariti, da izhajajo z dohodki, ki jim jih dajejo zemlja, tovarna, Obrt ali delo v pisarnah. Dan za dnem se zaradi tega vrstijo pozivi, ki zahtevajo da se stanje kmeta, delavca, malega obrtnika, sploh socialno šibkega stanu, zboljša. Mnogi, katerim ni treba imeti čuta socialnosti, ker so si nakopičili lepa premoženja, ki jim dovoljujejo brezskrbno življenje, tega nočejo razumeti in njihov glavni živ-ljenski smoter je, izrabiti čase, ki jim nudijo priliko velikega zaslužka. Izkoriščevalci naroda, kakor jih lahko na kratko imenujemo, se niso zmotili. Nejasen položaj v Evropi je med ljudstvom povzročil zmešnjavo in s tem tudi ugodna tla za vršitev izkoriščevalčevega posla. Sami in njihovi pomočniki, katerih število je posebno izredno veliko na deželi, so bili takoj na delu. Izrabljali so ljudsko nevednost in zbeganost ter pričeli prebivalstvo izkoriščati. Cene pridelkom, ki jih prodaja krnet so se znižale, blago pa, ki ga on rabi za vsakdanjo potrošnjo, se je podražilo. — Prekupčevalci z živino so z lažmi in izmišljenimi vestmi preslepili kmeta živinorejca, ki jim je svojo živino prodajal še po nižji ceni, kakor je bila resnična >prekupčevalska cena«. Les, pšenica, posebno slive, ki so letos po nekaterih krajih obilno obrodile, so naenkrat zgubile do takrat veljavno ceno, ki je že tako prenizka. Ljudje so v prvih dneh nejasnosti vsakemu verjeli in prodajali blago prekomerno, prepričani, da je imeti bolje denar, kakor pa pridelek v shrambi. Lažna zgovornost in pretkanost mešetarjev jih je v tem mišljenju še bolj utrdila. Narod je bil občutno prizadet in prikrajšan na izkupičku pri prodanem blagu za precejšnjo vsoto že v nekaj dneh evropske krize. Tudi drugod ni bilo vse v redu. Posamezniki so ljudstvo preizkušali v njegovi nevednosti in začeli previdno dvigati cene nekaterim predmetom. Na deželi so poedinci izmed n ih prišli na idejo dobička nosnega menjalnega gospodarstva. Kupovali so od kmeta pridelek po nizki ceni, za ves izkupiček pa je moral kmet kupiti blago po višji ceni, kakor je bila do takrat običajna. Jajca, maslo, mleko, vse to blago je bilo predmet zamenjave. Pozivi ix) časnikih, ljudstvo samo, posebno pa pozornost onih, ki se brigajo, da ljudstvo, predvsem na podeželju, ne bo več predmet izkoriščanja raznih vaških mogotcev, je povzročila pri večini strah pred kaznijo: posledica tega strahu je bila, da so se poizkusi dviganja cen in špekulacij zelo zmanjšali. Vsi od prizade- tih pa se še niso spametovali. Medtem je bila v časnikih priobčena uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Uredba je umestna in v teh časih nujno potrebna. Oblasti jo bodo morale le dosledno in proti vsakomur strogo izvajati in krivce najstrože kaznovati. Obzirnosti ni treba , imeti. Ljudstvo pa mora tudi samo paziti na špekulante ,ki jih itak dobro pozna. Poudariti tudi moramo, da je potrebno dati narodu priliko, da se bo prepričal, kako nastopajo v našem javnem življenju novi časi in da ima tudi 1 judstv _ ^ ^ nika, ki se bo zanj brigal, la ure ^ tudi prvo učinkovito možnost rodu pokaže, kako smo pred --^ vsi enaki in da za krivce ni, ne P je, pa tudi ne obzirnosti. Uredba o špekulaciji najdbo le novega dela: sledi naj ji čimPre'Ji o preureditvi načina trgovanja vimi pridelki, ki bo onem ogočil ogr dobičke posameznikom in POP’ piliti' trebil izkoriščevalce, naroda. Kultura Premiera »Celjskih grofov . Veroni V vrsti odrskih del, ki so v zvezi s tragedijo Veronike Deseniške, so Kreftovi »Celjski grofje«, ta »drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanih naši predniki«, najbližji zgodovinski resnici. Avtor ni hotel iz teh obla-stiželjnih aristokratov napraviti narodnih junakov, kar tudi gotovo nikoli niso bili, zato je edini ustvaril delo tako, da se konča z moralnim zlomom samosilnega Henrika II. Mimo tega ie postavljeno vse dejanje drame v socialno-politični okvir fevdalne družbe na prelomu med srednjim in novim vekom. To daje drami — poleg odrsko efektne gradnje — popolno upravičenost obstanka poleg Župančičeve monumentalne »Veronike Deseniške« in poleg Novačanovega grčavega »Henrika II«. Naše gledališče je določilo »Celjske grofe« kot tretjo premiero letošnje sezone v okviru proslave dvajsetletnice, čeprav še ni tako dolgo, kar smo jih videli prvič in kar so bili potem ponovljeni celo na prostem. Režiser g. Jože Kovič je postavil delo tudi tokrat na način, ki je že prestal preizkušnjo, in premieri v torek scenično in sploh režijsko ni mogoče odrekati kvalitete. Tudi igralsko je bila uprizoritev dobra, mestoma celo odlična, da zaslužijo posebno nekateri igralci.in igralke za svoje stvaritve vse priznanje. Hermana II. Celjskega si je zamislil g. Pavle Kovič po maski in igri karakterno pravilno. Bil je vseskozi grčav sa-mosilnik, in celo notranji zlom, ki sledi ob koncu, je znal prikazati tako, da je bil v skladu s to zgodovinsko osebnostjo, ki je videla povsod Te svoje fevdalne in vladarske cilje. Kreftov Friderik je po svojem značaju slabič, ki ga vodijo strasti in nima tiste dobre volje, kakor pri Župančiču ali Novačanu, zato je bila s tem g. Gromu že vnaprej določena meja, v kateri se je njegova igra gibala. Bolj izrazita je v svoji gospodovalni razuzdanosti ogrska kraljica Barbara, ki jo je gdč. Starčeva prikazala polnokrvno. Mladi grof Ulrik nas v igri g. B 1 a-ž a ni tako zadovoljil, ker je bila njegova mladostnost bolj igrana. Pač pa je gdč. Kra! jeva pokazala v veiu,!£j(|g vso svojo veliko in zrelo uniet ter ustvarila scene, ki nam bodo ostale v spominu. • ^ Tudi g. Gorinšek se v vlog® Jošta ni počutil ves čas v Prav*(! -mentu in je šele proti koncu z p. čustvom. V svoji hladni .umerjeno ^ V e r d o n i k pogodil značaj .j,-{(• kaplana p. Gregorja. Osebni tflJ ^ žavnega kancelarja, Eneas „jil)^ lomini, je našel v g. Nakrst« ^ šega interpreta in moremo t° ^ šteti med štiri najboljše. V 0 'f cfg^ je ustrezala bistvu igra g. R a s.?0oveir j a kot sodnika. Pravdač je bi Vnf $ g. Vladimirju Skrbinšku, 'f ječasno, a zdi se, da je bil SP° .. imf koliko indisponiran. V vsem ske sile je zaživel šele ob za&°.M0 ronike pred sodniki. Večinoma ^ pl ki rakterizirani in igrani so bili oro® dar, pek, trgovec in gvardijan, "j(oh upodobili gg. štandekef,i« K° Harastovič, Crnobort1 ^ t a. _ . f) m Pri predstavi je bil tudi av ^ ^ moral pred zastor. Obisk Je .( boljši kakor pri »Verigi«.' < a y I k. Nova Meštrovičeva del jo je bil v Novem Sadu nik velikemu srbskemu onoiMTvi jevniku Svetozarju Miletiču, nova umetnina kiparja Ivana nar°d»^f Redno plačujte nar^ nino, sicer Vam . ne pravica zavaroj^ „Večernikovih ročnikov na 10.000 i tudi Ferenc Joško je izginil s stene. Za njim je ostala le lepo vokvirjena pajče-na. Doma so me potolažili, da je verjetno kdo stvari kam odnesel, morda celo ukradel. Seveda je bilo nad tem majhno razočaranje, pozneje pa sem se le sprijaznil z dejstvi, celo ko so mi obljubili, da bom videl nove »slavske« zastave. In res! Komaj sem nastopil prvo pot v šolo, komaj se zvedel za črki »a« in »b«, že sem se s tovariši seznanil z novimi zastavicami. Bile so močno podobne onim prejšnjim, samo zeleno barvo jc nadomestila modra. Poslej je bilo vse v redu. Doraščal sem, pozabljal na ono majhno razočaranje z zastavicami, ker zastav, čeprav drugačnih od onih prvih, odslej ni primanjkovalo. Da, množile so se celo. Kadar koli je nameraval priti kak velik gospod, ie občinski bobnar razglasil, da je treba izobesiti zastave. In vrli meščani so jih kajpada izobesili. Otroci smo se ob tej priliki postavili pred hiše in jih opazovali. Lepo so plapolale. Ob pogie-du nanje smo se od veselja brcali in skoraj tepli, čudno se nam je zdelo le, da so jih nekateri ljudje precej mrzlo in postrani gledali, kljub temu, da so frfota- le na njihovi strehi. Morda so mislili na one prejšnje, ne vem. Sčasoma smo se pa vsi navadili nanje: nezaupanje je počasi kopnelo, posebno ko ni bilo nobenega znamenja, da bi prišle v rabo one druge zastave, in tudi veliko otroško veselje je prešlo. Zastave nad hišami so kaj pogosto oživile podobo našega mesteca. Naznanjale so velike parade, sprejeme, podoknice... V zadnjem času pa niti tegia ne. V lokalnem časniku je kar nakrat izšel poziv, naj spoštovani meščani izobesijo zastave, ker bo taka ali taka obletnica ali ker bo širom naše zemlje tak ali tak praznik. Nikomur ni prišlo na misel, da jih ne bi izobesil. Morda je kdo ob tem še v lepi tradiciji pometel cesto pred hišo in jo le po oškropil, ker se je nadejal veličastnega sprevoda. Nekoč, mislim, da še ni dolgo tega, pa se je le zgodilo zame nekaj povsem nemogočega. V lokalnem časniku je, kot po navadi, izšla notica, da bi naj spoštovani in visoko čislani meščani izobesili zastave, ker bo neki praznik kmečke mladine. Ko so se pa napovedanega dne zbrali v mestecu kmečki fantje in dekleta — zastav nikjer, pa če bi jih z lučjo iskali. Pač, dv,a soseda sta imela , l£r0 P° . jih — izobesila, malone dr ^ ge. - 1 h t«"1’ tiii' Za Boga, sem si mjs^ -* ^ ' — j^a dukci, -U taValTU kaj se je moralo z >• jih jc ni!?T Ugibal sem in ugibal, a i ^ sU na lepem odnesel, nema _ nepfli tf na sem opažil mnlc ...PŠČan' UR; • v,on. --------------------- nO&F1' ' bil takoj na jasnem- ^ bi s meščani protestirajo « pf. besilc zastave tudi » „„ s sance, ki nekaj govot' sj tu ... ,.i..t. I noterii D 5o«r sance, ki nekaj g(JV" b: si 111 vicah? Lepa reč, Potc” dopna ?5' vajenci, delavci ali P ^ mc teD*. flf vajenci, delavci ali P nit- • je s mislila svoj praznik m ta d zahtevala: zastave v ^olini bo šlo. Naj se ti in on uu aiu. in ti j 3'- “ obrišejo za zastave. mu * Dobro vem, da se u je stvar lepo usp dož.ve yt stavami so sicer ^ajP D0.'V" verjetno prav tako^ ([idl .. je verjetno prav - jn ^ moje iz otroških ^ Ja* , prešlo, moralo ,..F:šnie11 ,„/11' .»»"V kaj sanjarim o ■Vlit uh. •ti w Gospodarske skrbi iz Prekmurja Na jesen se )• Še bolj ihro oglasilo na stotine motečih skrbi tiinj smo že večkrat opozo- v*«aJr0\.da s® za prekmurskega člo j' uP°zoriIi sino že, kako nujna po-ve*iir't/j^^ev re^lacije Mure, Leda-% jkrl!iV’ dela*° vsako leto ogro- fjio v v na kmečkih posestvih. Prav sezo^11®. vprašanje & skrb za tisoče W j| '® sredo vsako leto v tujino stavk,- anašnie razmere v svetu po-«ov{ vprašanje, kje bodo naSli ^tev h ve’ Posebno vprašanje je H°ta v. flavčne politike v Prekmurju, ki ^iti P° dvajsetih letih spre- t%v, 0w dosedanjo prakso ter se potiti je ^urediti v smislu enakopravni1 ra?JiI)0^evanja posebnih prekmur-Wvavir" ??ižaiye davčnega količni-*^tev i~ f^^acija zemlje, definitivna %> Ka‘astrskih map, vse to in še “Vbno ega ter^a najino rešitev. *M)jo n ,vPrašanje, ki vsako jesen s ^Dajg y aja Prekmurskega kmetovail-^Voienj ^ si priboril primeren trg ^HeKi ft^^te ter preprečil, da ga zo-**% ^°^°]htfaii za celoletni trud brez- S 5e^ula»iti. Neurejene razmere na r1 obrat'^^jo nerentafeilnost kme-’ k* 50 taiko v stalni krizi. ^ *rgu so razmere že leta v k0 P^taega monopola, kjer je W^Urenca i^Prta. Obe poglavitni ^ živi . gospodarstva v Prek- 3 WxPre^ ter žitoreja, s katerima Cestnik priti do naj-if ^ te n • ar^a’ sta tako stalno pod vSe*t ? a,n€varnejše »wme«. Letošnja >sti. u tadi v znamenju takih ne-že ■ ^ Žlvw.e° °^oliščin je stanje še po-lK po „Vm° skoraj nihče ne kupuje m j?*1*sL^rtitžjih cenah. Po vaseh si 'iei V'^° pomagati s tem, da sko-Sv:° ,'«r Br , *0 al> pred praznikom ko-teu.]% jhp a^a>° rneso sovaščanom. — a Po n? se Prodaja 1 kg po 8 din, 0 din. Sicer pa so nezdrave razmere zadale prekmurski živinoreji težak udarec ter je v letih krize močno nazadovala. Enako je z žitnim trgom. Kmet posebno v teh dneh nima primerne vprege, da bi peljal žito na prodaj v mesto. Proda večinoma doma tako, da ga trgovec odpelje z dvorišča ter dobi tako še manj. Posebno vprašanje pri organizaciji žrtneiga trga je Prrzad. Slednji nakupuje na jugu žita mnogo draže. Pri 1 mtc je razlike za cele tri kovače. Zato je nujno, da bi se taka nakupovanja izvedla tudi v Prekmurju, saj so tudi prekmurske žitarice enakovredne ter imajo v slučaju izvoza še to prednost, da so tik meje ter tako prevozni stroški še manjši. Če že take ves delokrog države obsegajoče iz- vozne organizacije obstoje, naj koristijo tudi v resnici vsem! Potrebno bi bilo samo, da se merodajni pobrigajo za primerno organizacijo ter tako store prekmurskemu gospodarstvu uslugo, ki bo tudi v sedamjih prilikah nekoliko pomo-gla. Slana je letos tudi mnogo pripomogla k zagrenjenosti prekmurskega kmeta. Največ škode tipi ajda, pa tudi drugod je škoda precejšnja. Prekmurski človek gleda letos s skrbjo v zimo. Mnogo je vprašanj, ki se tičejo neposredno njegovega obstoja, pa tudi drugih, katerim skuša najti rešitve. Rešena bodo morala biti, če naj si ohrani dom ter preskrbi svoji drožrari kruha. Drobna prekmurska kronika Dijaški odsek Sokola v Murski Soboti je tone! v nedeljo 1.1. m. dopoldne ob 11. uri v Sokotekem domu občni zbor. Na občnem zboru so bili izvoljeni Boris D roč za starosto, Draga Ni šel vic er za podstarosto, Stanko Š e r b e c za pro-svetarja. Odsek zadnje čase živahno deluje ter posveča več skrbi posebno izobrazi in vzgoji svojega članstva. Kmetska prireditev. Kmetski fantje in dekleta iz Mairkišavec ter Nemčavec priredijo v nedeljo 8. t. m. igro »Prisega o polnoči« od kmetske pisateljice Manice Komanove. Vsi igralci, ki jih je 20, so člani in članice na novo se snujočega Dru štva KFD Nemčavce ter Markišavce ter se že dalje časa pridno vadijo za svoj prvi nastop. Igro je režiral akademik Franc Šebjanič. Začetek predstave bo popoldne ob 2. uri. Po igri je veselica v gostilni Kumin. Soboška gasilska četa je letos poizkušala z novim načinom pridobivanja prispevkov za izpopolnitev gasilskega orodja. Namesto tradi cionalne plesne veselice, pri kateri je kot običajno pri vseh podobnih prireditvah, bilo po- točeno mnogo pijače in pri tem ni bilo velikega uspeha s prispevki, je priredila gasilska četa letos nabiralno akcijo. Akcija je bila zaključena že pred dnevi ter je imela precej uspeha. Odzvalo se je mnogo več soboških meščanov, kot pa jih je prišlo na veselico. Skupno je bilo nabranih 8615.50 din, kar predstavlja za soboške razmere še lepo vsoto. Dasi je ta poizkus zanimiv, pa verjetno razmere še daleč niso take, da bi v bodoče najrazličnejša društva živela brez veselic in s prostovoljnimi prispevki. Otvoritev trgovske šole. V ponedeljek je bila slavnostna otvoritev soboške trgovske šole. šola je dvorazredna ter privatna s pravico - javnosti. Vzdržuje jo soboška združba trgovcev, ki je tudi največ doprinesla za njeno ustanovitev. Otvoritvi so poleg mladine prisostvovali člani šolskega odbora, učiteljski zbor, sreski načelnik in soboški župan. Svečanost je otvoril z govorom predsednik šolskega odbora g. Fr. Čeh. Za njim so govorili ravnatelj g. dr. Kovačič, načelnik g. dr. Bratina ter župan g. H a r t n e r. Že dalje časa restavrirajo staro marijansko župno cerkev, ki je ena izmed najstarejših v Prekmurju ter hrani mnogo umetniških starin. Grajski kino v Soboti predvaja v nedeljo, v ponedeljek in v torek velelilm »Hotel Sacher«. lavna dela S (Je,, ministrstvo je letos izdalo a 306 milijonov din. S tem sn : j— mmmjvuuv um. itiu čtJN$t n?e*aH in še gradijo 851 km Vian,« . .tega odpade 157 km na hn*n kock, 146.5 km od ce-J 541. °na> 205 km od asfaltnega ^ hi*1 na ceste drugega sistema Vfra^j .Makadamske ceste. V Slo-^ 1 od Nakla skozi Kranj '5^. %ek »,na °®sti Maribor—Ljub-% do J/aribor—Fram. Cesta od OH delu -a k ^ izdelana. Zgra-3e mnogo cest v drugih %0 :v' "Kot ^,U,BtLMNE ^°’ Si 1 testne P^val Predsednik ljub' k iL^Čine dr. Adlešič s N te^>blja2' y iadraTlski ladje' SKl župan na slovesen no- mornarice, ki nosi ime " ----- !^i ia^ria V SpLlTSKl LUKI .Sli n^'1 2ae+™ " ■'“van n« siove: na !VO mesta Ljubljane 1 aSe mornar^ t; x ^Vh^edali0.:, -lodajalci v splitski V de) ^Sodbr °^eniu delavstvu ko- sf«&0ni de) ^gCKibr, v četrtek, 12. t. m., na Teharju pri Celju. c. Ljudsko vseučilišče v Celju l>o imelo redni občni zbor v ponedeljek, 9. t. m; ob 20. v risalnici deske meščanske, šole z običajnim dnevnim redom. c. Nov zvočni kino bodo danes zvečer otvorili v Žalcu. c. Jutrišnji nogomet v Celju. Na Olim-povem igrišču v Gaberju bo jutri ob 13. prvenstvena tekma mladin Siv, Olimpa in SK Jugoslavije, ob 14.10 prvenstvena tekma mladin SK Celja in Atletikov, ob 15.15 pa drugorazredna prvenstvena tekma med SK Štorami in SK Laškim. Ptui p. Pomen in težkoče sadne sušilnice ▼ Halozah. Sv. Barbara v Halozah ima sadno sušilnico in kotel za pridobivanje marmelade. Za Haloze, kjer je malo kruha, je la pridobitev posebno koristna. Suho sadje je dobro nadomestilo kruha. Reven Haložan, ki posebno letos ne more spraviti v denar niti sadja niti vina, da bi se oskrbel s kruhom, bo vsaj imel rezerve „slivo-vega“ kruha. Blagodati sadnih sušilnic se Haložani zavedajo v polni meri. Sušilnico sedaj deluje noč in dan. Razumljivo je, da je tako sušenje in kuhanje marmelade zvezano s stroški. Čeprav ima vsak dostop do sušilnice, se je revnejši ne morejo posluževati. Vedeti je treba, da je za Haložane že kovač težki problem. In ni čudno, da tudi malenkostne dajatve, brez katerih sušilnica ne bi mogla obstajati, predstavljajo za mnoge nepremostljive tež-koče. p. Sokolsko društvo Ptuj priredi v ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri v sokolsld prosvetni dvorani v Mladiki, komemoracijo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteijcm. Po komemoraciji bo članski sestanek, ki je obvezen za vse članstvo. p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film ,.Medeni mesec". Vsem, ki prihajajo „na kmete Razmišljanja ob priliki izleta Ljubljančanov v naše gorice If Dežela je v živahnem delu: kmet seje in opravlja trgatev v vinogradu. Že od jutra je na njivi, orje, vlači in pripravlja zemljo; družina mu pomaga in kmetova žena seje pšenico ali rž s tiho željo, da bi njeno delo imelo uspoh. V mraku se vračajo domov, sklonjeni m zmučeni: ljudje in konji. Pesem jesenskega dela na polju se ponavlja iz dneva v dan, od zore do mraka. Kmetje vinogradniki se pripravljajo k trgatvi v svoji gorici, ki jim je letos dobro obrodila. Trgatev je za kmeta praznik: svinjino, govedino, gibance in še i Cstavko ^Tai- v sPlilu 0 ^rSva^e delaVceV' v?a stra^i?na stKlišča v Istoku v !>i slu'i *Vampirji«. Kakor k jvn SPravi v P^eljo, \%at e tako n3 xah tuliti in žvi -------------------------------- ^ *r?te>sk ^^dil c° da se Je s'u_ Jrugih dobrot vidiš na njegovi mizi v W vse irl* v.SVet'^° v roki je borni gorični hišici. Gospodar domačin ov-v«e ^ot°v^Vetilk° v roki je borni gorični hišici. Sel ‘ at m ■'i?'«"*11 1 več„ ttaše] "■f*'5 na sodišču, to- se zadovoljno sprehaja po gorici med Zato Se fH>nav'ia ve~ brači, pozabljajoč na težke čase, ki jih '' v*1 Je Vso stvar zaupal preživlja s svojo številno družino. Vse je Predstojniku, ki se veselo in prijetno razpoloženo; zvečer &"*10 b j Mariboru so na letošnjem grozdnem ted- j koplovstvu (tudi oni s ^formacO* ^ - Pr°dali 5000 te 1 nje je bilo v Mariboru veliko in so bile ,javc 25. t. m.' .cvr- ^0 naše gospodinje razočarane, ko m bilo ’, m. Pododbor za Pr0R?^L v več najavljenega grozdja. Zveza gospo- ' mesta precl napadi iz zra ’®s tratu-dinj v Mariboru, ki je organizirala grozd- ^j0°0 p^-ačunu in prop*f"^? ni teden, bi bila morala dobiti se nadalj- | m. Višji državni tožilec «>• njih 5000 kg grozdja. Vse kaže, da bo nastopil svoj redni dopust-treba mariborske grozdne tedne še bolje ; ni- Za komisarja pri pie Sr organizirati, da bodo v korist vinograd- Jristevmln^reKolicije.' ^ nikom in konsumentom. m. Neka tekstilna tovarna n> odf te dpi odpustila . 35 delav^^0gjj, m. Seja mestnega sveta je sklicana za utemeljuje s pomanjkanjem 1 četrtek ob 18. uri. Na dnevnem redu so j m. Razburljiv prizor Prl sj0vo®| važne komunalne zadeve. mostu. Včeraj smo pod tem na. W m. Zdravniško dežurno službo za nujno r0£aii o tragičnem dogodku, 1»«®* ji«! pomoč članoin OUZD in njihovim upra- bi bila skoraj postala siromašna $ vičenini svojcem v nedeljo ima zdravnik oLrok. Lc srečno naključje 1°m g. dr. Pograjc Stanko, Maribor, Tvršcva proslovoljnc smrti. Ker šo se n*1 lilija čtov . ....... M -7 11 ulica. stev. 14-1. nita srca, ki sočustvujejo z V m. Sokolsko društvo Maribor II. — Po- in ji hotela pomagati, naj. * brežje poziva članstvo in naraščaj h ko- ;dVj v najem uredništvu ah Pa memoraciji za blagopokojnim kraljem Ze- rof.j svo; naslov diniteljem, ki bo v ponedeljek ob 20. v Sokolskem domu.. Vabimo tudi druga društva. Zimski vozni red Proga Kolodvor—Kasarna: Vozi zadnji redni avtobus od kolodvora ob 20. ter se vršita vožnji ob 20.15 in 2&30 samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Proga Pobrežje: Odpade dnevno vožnja pb 16.40 iz Glavnega trga. Razen tega se podaljša proga do Manje Brezje in vsi vozovi, ki so do sedaj vozili do Vrazove ulice, vozijo v bodoče do Marije Brezje. Proga Tezno: Odpade ob sobotah, nedeljah in praznikih vožnja Ob 19:52 iz Glavnega trga. Proga Sv. Peter: Jutranji avtobus vozi iz Maribora samo do 31. oktobra, ob nedeljah zvečer pa vozi avtobus iz Maribora pol ure preje, t, j. ob 17.30. Proga Sv, Martin: Spremeni se večerna vožnja ob nedeljah in praznikih, tako da odhaja avtobus eno uro preje kakor do sedaj, t. j. iz Maribora ob 18. in od Sv. Martina ob 19. Proga Radvanje—Pekre: Odpade zadnja nedeljska tura z odhodom ob 20. z Glavnega trga in povratkom iz Peker ob 20.37* Proga Maribor—Ljutomer ima največjo spremembo. Od ponedeljka dalje vozi namreč avtobus ob delavnikih iz Ljutomera ob 11.15 dopoldne proti Mariboru in ne več ob 18. Dnevno vozi avtobus iz Maribora že ob 5.45 in ne šele ob 6. Pač pa ostane vožnja iz Ljutomera proti Mariboru ob nedeljah in praznikih nespremenjena, torej odhaja ob nedeljah in praznikih avtobus iz Ljutomera šele zvečer ob 18. in ne ob 11.15, kakor ob delavnikih. Vse ostalo je nespremenjeno. RAZŠIRITEV MAISTROVE ULICE NA TEZNEM Maistrova ulica od Ptujske ceste do tezenskega postajališča je pretesna. Promet na postajališču je vedno večji in je alasti ob sobotah in nedeljah naval v tej ulici zelo velik. Zato se je pokazala potreba po razširitvi. Na obeh straneh te ulice so vrtova, ki bi v tem primeru morali odpasti. Prav tako je v napotru mala hišica za Marinovo trgovino, ker se bo tudi na tem kraju ulica razširila. Pobreška občina je uvidela potrebo razširitve te ulice in bo pripravila vse potrebne načrte ter pričela pogajanja s tamkajšnjimi posestniki za odstop zemljišča, OBRTNO GIBANJE V MARIBORU Pretekli mesec je bil zaradi evropskih dogodkov za vse panoge našega gospodarstva zelo kritičen. V zastoju je bila in je še naša trgovina, trpela je naša cfomejna obrt m tudi industriji ni bilo prizaneseno. Zelo jasno pa se vidi usoden položaj preteklega meseca iz statistike o obrtnem gibanju v Mariboru. Pretekli mesec je tukajšnji mestni obrtni referent zbrisal na prošnjo 17 obrtnih pravic. V istem čas« pa je bilo na novo podeljenih samo 11 obrtnih pravic. Najbolj so poslabšanje občutile mariborske gostilne. Opuščenih je bilo septembra pet gostiln, na novo pa se je ustanovila samo ena. Na drugem mestu glede izbrisa obrtnih pravic so male trgovine in razne agenture. Med novimi obrtmi ni posebnih panog. Mlin, izvošček, maserka, dtmni- koce, pernice blazine vseh vrst kupite najceneje pri .OBNOVA”, F NOVAK, MARIBOR Jurčičeva ul. 6 mhmhnbm Glavni trg 1 m. Sv. maša—zadušnica starokatoliške cerkve za blagopokojnim kraljem Zedini- Tefo JopeU / se preselil Gospo*^ m. Upokojenci državnih ŽeJ* sirote in njih rodbinski cian ...s čajo, da oddajo v času 0(1 20. novembra 1939 njihove »oD svrho podaljšanja za leto 19* teljem Aleksandrom bo v ponedeljek na prostoru postaje ManDor, sprer dan petletnice njegove smrti ob 9. uri v bor—Studenci. Legitimacij - ^6. ,, Narodnem domu. samo dopoldne od o. a m. Konj je odgriznil tri prste v Pesnici m. Prihodnji teden bo pri Mariboru 30 letnemu posestniku Stanku novega kola drž. razredne Kosu. novega še nima m. Prihodnji teden srečke, jo se ^^ici fj hiši sreče, bančni poslova &>>■ (Maribor, Gosposka ulica■ -0-- • sc J? Ijene in no kupljene srečke » ^ čimpreje, da bodo na razR j sentom, ki jih je vedno vec. ^ nejeo * Sokol Pobrežje priredi ' s lrga[' -i. m., družabni večer, zdruz ^. .pi Začetek ob 17. uri. Vabi upi*£i Priina sladek muškatele (jin- ■■ Jošt pri Sv. Urbanu. telji dobre kapljice Pn,fc!0MC "'Jf' ' Plesni zavod Pečnik z bra s poučevanjem plf;s^ [Ufo' Gosr Premije: Din 2.008.000 srečka štev 68.326 „ 1,002.000 r n n 59.971 „ 501.000 ir u 85.526 „ 200.000 n »» 34.210 Dobitki: din 100.000 — srečka štev. 4.638 „ 100.000 — j» »> 7.336 „ 100.000 — it )> 77.664 „ 100.000 — »» it 77.696 „ 100.000 — it it 86.831 „ 100.000 — tt it 86.834 „ 80.000 — it tt 97.039 „ 60.000 — 83.519 „ 50.000 — it it 19.306 „ 50.000 — it i* 88.152 Vsak je svoje sreče kovač! V kratkem se prične 39. kolo Drž. razr. loterije, ko bo zopet razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitkov v skupni vrednosti 65 millfonov dinarjev Prvo žreban/e bo 14. oktobra t. i. . , Nove srečke se dobe v naši hiši sreče in glavni kolekturi bančni poslpvalnki pouk. ^°n Bmm wmm mm Uk MM Premijo: Kolodvorska 1-1. levo- v Avt m i E Mm J IC Din 2,008.000 srečka štev. 68.326 : Si^&f v Mariboru Gosposka ul. 25 Tolofon it. 20*97 Cela srečka stane din 200'—, polovica din 100'— in četrtinka din 50'—. Bezjakove srečke so že marsikomu prinesle novo življenjsko srečo, kakor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih premij in dobitkov: kar in podobno so obrti, ki so bile sept. v Mariboru na novo ustanovljene. IZVOZ NAŠIH SVEŽIH SLIV JE PRINESEL VELIK DOHODEK Te dni se je končal naš izvoz svežih sliv v Nemčijo. Sedaj izvažamo tja samo še slive za žganjekuho in za predelavo v pekrmez. Kljub slabim razmeram smo letos izvozili 2000 vagonov svežih sliv. Od tega je šlo 1500 vagonov v Nemčijo, ostanek pa v Švico, Češko moravski protektorat in okoli 40 vagonov v Poljsko. Trgovina s svežimi slivami je bila letos zelo dobičkanosna. Pri enem vagonu so iz-votzniki zaslužili 10.000 dinarjev. NAFTA SE JE PODRAŽILA Trgovci s tekočimi gorivi javljajo, da so morali povišati cene plimskemu °tiu (nafti); to pa zato, ker je kartel podražil nafto za 20 par pri kilogramu. Odslej bo cena nafte 4.10 za liter iti 4.50 za kilogram. V MARIBORU 5000, V ZAGREBU 193.000 KILOGRAMOV GROZDJA Letos so skoraj v vseh mestih vinorodnih pokrajin organizirali grozdne dneve ali te1 jP' * Zvočni kino Pobrežje , prekrasni film .,1 leicli ' s P..-,-,. ley Temple. Oglejte, si ta^—< Nedelja, 8. . „ ««,.«•,toi Koe[jy neodvisnih slov. '' ' ti- rn. univ.flr. Stana Leban-KSeraenc specialistka ra otroške bolezni ordinira od 9.—12, in 2.-4. ure Meljska c. 1/1. m. Komemoracijo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zedini-teljem prirede mariborska sokolska društva in sokolska župa v ponedeljek, 9. t. m., ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Udeležba strogo obvezna za vse članstvo In naraščaj. Vabljene ludi ostale narodne organizacije in vse narodno občinstvo. — Zdravo. Ljubljana: S. Solistični še pevke (plošče); RO; 11. Prenos otvoritj'eurne^il^ ■•»--- , likovnih —t ,,„nljona; & cert; 13.20 Harmonika D0o»»W* 5«r 17. Kmetijska ura; daMfaft 10.40 Razvoj slovensfeg. Pesem in veselje Vs3lJ m5tr 5c''i roklasične glasbe; ^ Sofija: 6. Jutranja J.,j p. talni koncert. - fc 19 .0;jg opera »Elektra . r- B e!jl*J{* 1 fomčni koncert — * -t nični konccrt. “ Ro«10® virski koncert; . Mariborsko glet 7. oktobra Prenuei a-oktobra Sobota, vičena ura'. Nedelja, 8 grofje". ol> ob 20- 20- (P Nemška pilotka odlet®18 v letališko Pet minut pred 13. uro je včeraj odletela s tezenskega letališča znana nemška letalka Eily Rosenmeyer-Beiuhorn. Namesto v Bukarešto se je vrniia v Berlin. Svoj prvotni' načrt je letalka spremenila zaradi tiepovoljmh vremenskih prilik. Njen spremljevalec berlinski trgovec Sonning se je že v četrtek odpeljal z br-zovlakom v Romunijo. Eily Rosenmeyer-jevo je pripeljal-na tezensko letališče s svdjim avtomobilom g. Rudi Lotzv družbi g. Stomscftegga. Vsi trije so se podali niki obmejne opravili ’predpisa_t*®tce^jt ^ $ J $ svežega cvetja Nato je r jC bil Aerokluba g. Pap°ieroP1atl nemška letalka v ^ ,jd jjej. ]ep Lote in Stoinsohegg .^-fi W slovila. G .Lote Ji Je 1 ros«« odiletela proti Nem^P- ŽLtOtfea»cwa foramBianSa ' železo - bogu Marsu posvečena kovina tali. prpi casu se mnogo piše o surovi-U vojno VSom seveda o tistih, ki so važne Sifon t, Pfv‘ vrsti so t0 nafta, železo, ^tc k 0P'ia> bombaž, baker, celuloza, T? srebro, pirit in druge. Države, ki Mtevihi O' vojskujejo, so si že nekaj let f tailio- vekke zaloge tega materiala in »«|e i 2? n’s? vskladisčile, so si vsaj za- -a2Polagoe’ S° pm ' v Prameru v°jne To ŽELEZO JE POVSOD ^enia tknsido.mest'jivo kovino so že pred [%j, 13P:‘fifjema poznali in s pridom upo-»Vina, p ]zdelovanje orožja. Železo ni redka jf.ffriav JSem svetu je razširjeno in malo Tj Slove---1 ne bi imele železnega rudnika. W«vniH1J1 -so sedaj vidni ostanki starih, Jsktlai kil. Plavžev. Gorenjska je od l^ka, q 2€lezarska dežela. Prav tako Kolena. Ton - pričajo tudi mnoga krajevna čeprav ie narava obdarovala z ko radna ves svet’ n* b'*a povsod ;S° vsipa draška m apnenčasta tla, Vjeiia n P°manjkanja vode in flore itak . v katpanev^‘no’ niso meci bsbmi srečni-ffim uiJv?" notranjost bi prodiral rudar s $ žlezno IV°m in dinamitom, da bi izkopa-1’IHonit Pa naj bo to pirit, magne- al1 katera koli že. lov n DKI S0 BOGATI RUDNIKI Nšnjeol -2®lezno. rudo je pričel v polovici h!"er izunCi ia’ ko je mladi Anglež Bes-r0vfSinpl Postopek za Hitro pridobivanje 5J»ti i„ *?,. jekla. Tedaj -so začeli povsod jl6zna . v zemljo, da bi odkrili njena jf botj0 i°astva- Kmalu se je ugotovilo, da St^izohir nekatere države deležne v izre-;3i za lu\ Med te spadajo na prvo mesto cftote.- S* p-a se vrstijo Francija, Nemči-^nj^igiia in Rusija. Nemčija na ce-MSPožih! s sv°iim bogastvom, ki ga je jo%ke t 3 prisvojenjem Avstrije, češke m.’ \x;.‘-Ovda, kar je danes posebno važ-»J* if_ zeleza nima sama dovolj. Pre-(j3!ta inda,a. železa še daleč ne. Celotna do ■ i°> ki ia 'ma za temelj železno in-kuip^dne ,!e.ie Povzpela v naglem tempu dl1 fisoč t°ci' ^ železa vendarle primanj-■ surovega jekla pridelajo na l-itMenn. visoke peči. 200.000 delavcev je V y « - samr, zclezni industriji, od teh okoli še V Kruppovih tovarnah. Če upo-itio f}*6' ki JSe druge gospodarske obrate lijoniaJetnl! s.to industrijo v zvezi, najde-'iudi. 0 železo preživlja blizu pol mi- si^bta if]VAŽNE SO PRIMESI C** Pov,efa /uda ima malo takih prime-k&a s °čaio krhkost in neuporabnost H* adici; Za- To so predvsem fosfor, k Po J,'P mangan. Te primesi ostane-fBI- Pridrfy-eniu rude v visoki peči in tam ' ® dodZ*i,^e. °gljik. Prava harmonija i Potng ie za kakovost železa od- % 'S sfega žeha y iek'0- JkfcS Reči ,Zato se Slednji po topljenju 6)j\i Podvrže postopku čiščenja, t. ........... i na jeklo izredne zahteve. «gi|Pornos|nic^ ali t0Pa mora imeti P°' L.teiWbah I' Zascitrie plošče na vojnih ?*W,^iPboji kih, oklopnih vlakih mora- Sa A, motor;i!eprob°ine- Hitra rotac'ia ke »-v.* Postavlja v pogledu ma-» ^ nhPteye' da bi bile prav gotovo 1% lllie. in poznali primesi, ki jeklo ,.1)0: P)Vovrc*-Y današnji vojni igrajo te kar naste- ^ Pfvbv[LV današnji ‘vojni & « vl°g°- Naj jih na. v!i sm5”’ krom an; kobalt, volfram, va-&ci „ ^etinoTu mo''bden. In v čigavi po- ma v angleški. Niklja imajo ostal;r sami. Mangana in titana 1:' p5 °yin nimajo in to bo pov-pri izdelavi orožja v (a^'0 , °s v. ere?‘ 'etih Vni~'‘ ,1,11 izaeiavi orožja v I'^re>^romvanrH;- bodo zaloge izčrpa- !šv, nkr°movepaJ intP -'ek,a ni mitralie-k nkh . Parnikiif f a ni dobrih topov in «avt’’8liia in'c "- -ga imata .zaPadni ^a?ainV^anaJ'1nT,,1"rancjia v izobilju. Nem r? Žeu,Sl tako ze'eza in dodatkov. AiNeka’j jf odpadke in rja- !‘tk % er'ka G da ni vse. V' ^ s.rt).dt' ko? iP? ,ari tako v pogledu ■Vipia 1!mi 60 mu*loYania plemenitega s i? skrbi p, Dilijoni surovega železa °:pska prodntV-0 .Evr°Pa dohitela. , bliij.k aevarnns* ]a je bila v Posaar-h niaioi,,. anske. t- j- take X nun0,1;.' Ogronw ,, raz™c. železa t\Va- čl 'božno-l*! S?acIi železne rude ano, bi bj, silnega razvoja ko-siplka oh da n g°sP°darstvo drugače ','v nnl?2« nase h6- poudarjanje 6 od fdii prente Je Povzročilo, brodovja pred izstrelki sovražnih topov. Alangana nam tudi ne primanjkuje, čeprav ga zelo slabo izkoriščamo. Drugih surovin, ki bi služile kot dodatek jeklu pa nimamo. Pa jih tudi ne bi mogli uporabiti, kajti vsa naša industrija uporabi kvečjemu nekaj sto ton plemenitega jekla, v katerem je po par tisoč kilogramov vanadija, volframa, kobalta in drugih primesi. IN IZGLEDI VOJSKUJOČIH SE DRŽAV? Nemška vojaška doktrina predvideva tako-zvano totalitarno vojno. To je sodelovanje vsega prebivalstva pri stoprocentnem izkoriščanju možnosti, ki jih nudi moderna vojna tehnika. V tem duhu je Nemčija poskrbela, da bodo ženske in otroci zamenjali za fronto sposobne moške po tovarnah, v kolikor za delo niso potrebne neke posebne kvalifikacije. Isto na poljih in v rudnikih. Ta zamenjava lahko deloma zavre, reden potek dela na plavžih, v rudnikih in metalurških obratih, iztirila ga pa gotovo ne bo, ker se je država na vse eventualnosti .že. dolgo pripravljala. Glede tehnične strani je Nemčija torej brez-dvomno dobro pripravljena. Druga stran vprašanja pa je gospodarstvo. Ali ima Nemčija dovolj surovin in ali jih bo mogla dobaviti v kolikor jih nima? Železne rude Nemčija nima dovolj. Bivši nemški rudniki in plavži, ki so bili med vojno ob fronti, pa zato niso bili izrabljeni, ker so pripadali francoskim in nemškim lastnikom in dobavljali material tako Francozom kot Nemcem, so sedaj v francoski, oblasti. Alzacija in Lorena s svojim neizmernim železnim bogastvom in tehničnimi napravami, ne moreta biti nadomeščeni s pripajanjem novih držav. Nemčija je danes v stanju pridelati okoli 20 milj. ton surovega jekla, za to množino pa nikakor nima potrebnih surovin. In nima jih od kod dobiti, tako, da more njena produkcija biti zadostna kvečjemu za potrebe v mirnem času, ne pa v vojni, še v težjem položaju je s pri- mesmi, ki jih mora vse uvažati. Razumljivo je torej, da je uporaba železa v Nemčiji racionalizirana do skrajnosti. Blokada s strani antante onemogoča dobavo _ feromangana, ferokroma in drugih polsurovin, neobhodno potrebnih za vojne tanke, in v tem je razlog, da Nemčija zagotavlja nevtralnost državam, od katerih bi event. mogla kaj dobiti. Edinole Rusija s svojimi neizmernim^ zakladi lahko pomaga v tem pogledu Nemčiji, in pri razgovorih v Moskvi je brez dvoma bilo veliko govora o jeklu. Francija in Anglija sta založeni s surovinami, imata pa tudi možnost dobave v USA, južni Afriki, Indiji, Indokini, na Kitajskem, v Belgiji, švedskem, tako, da glede materiala nimata nikakih skrbi. IŠČEJO SE NADOMESTKI Naravna posledica pomanjkanja železa v Nemčiji je poslabšanje materiala v tistih proizvodih, ki ne morejo biti prvovrstni. Za tem pa iskanje nadomestkov. Tu se je vsekakor postavila nemška kemična industrija. Veliko nadomestkov za železo je že sestavljenih in se v ogromnih množinah tudi že praktično uporabljajo. Značilno za vsa ta nadomestila je, da so neprimerno draže dobiti kot železo, pa vendar se je bikelit odlično vpeljal v mnogih artiklih. Celo sestavni deli strojev so izdelani iz bikelita, ki ga dobivajo iz premnogih destilatov. Za ležaje uporabljajo steklo. Za one kovinske dele, ki ne morejo prenašati kdo ve kako težo, pa zlitine aluminija. Te so posebno cenjene, ker ima Nemčija aluminijevih, he-riliievih in magnezijevih rud dovolj. Če se vojskujoče države ne bodo pomirile bo pri zmagi soodločevala gospodarska vztrajnost. S primanjkovanjem železa tej ali oni strani bo zmanjšana kvaliteta orožju in s tem udarna moč armade. Seveda pa tudi v tem pogledu niso mogoča nikaka prerokovanja. B. š. Mrtvo mesto pod ognieniško lavo ODKOPAVANJE ISLANDSKIH POMPEJEV, KJER SO ŽE V SIVI DAVNINI ŽIVELI ISLANDCI Iz Stockholma poročajo, da so letos poleti skandinavski arheologi odkopavali na Islandu neko mestece, ki ga je v davnini nekoč pokrila lava nekega ognjenika. To mesto leži v dolini Thjorsaldal severno od kraja Lekie na Islandu. Hiše tega mesta leže pod debelo plastjo in jih je bilo doslej odkopanih šest. Izvirajo iz srednjega veka in so deloma še dobro ohranjene. Posebno ohranjena je ena, se-stoječa iz pet prostorov. Tu manjka sa- mo streha, dočim so kameniti zidovi pO' polnoma nedotaknjeni. Nedotaknjeno je tudi vse pohištvo, od posteljnine do kolovrata in statev. Na nekem drugem mestu so pa našli arheologi kipe in predmete, ki izvirajo iz najstarejše islandske zgodovine, na katero je ohranjen spomin samo še v pravljicah. To dokazuje, da so na Islandu, čeprav je tako visoko na severu, da na njem niti drevje več ne uspeva, živeli ljudje že v sivi davnini. Različnost sile hormonov Profesor harvadske univerze dr. Hos-kins, specialist za živce in žleze, je ugotovil, da se učinkovitost hormonov lahko pokaže na najmanj 14 milijonov načinov. Izločevine žlez z notranjo sekre-cijo vplivajo na rast telesa, spolnost in sploh vse manifestacije človekovega živ '1 jen ja. Vsak človek ima 13 takih žlez: privesek in jabolčnico možganov, ščitno žlezo in ob njej štiri na vratu, prsno žlezo (vsaj v mladosti), dve nadledvični žlezi, trebušno žlezo, vranično žlezo in dve spolni. Vsak hormon izločujejo lahko v normalni, podnormalni in nadnormafai količini. Tako obstajajo za vsak hormon tri možnosti. Za hormone in posamezne žleze je zna^ čilno, da delujejo zase ali vzajemno ali da druga pri treh trikrat toliko itd., kar da pri. vseh skupaj nič manj kakor 14,348,907 načinov. Ker pa izloča vsaka žleza po več hormonov, je dejansko to število še dosti večje. Tako je na pr. znano o možganski hipofizi (privesku), da je naravnost tovarna hormonov. Brzina krvi če hočemo spoznati življenjska dogajanja v telesu in zdraviti bolnike, moramo vedeti, s kakšno brzino kroži kri v žilah. To je uspelo izmeriti sedaj prav točno s pomočjo umnih priprav. Takšne meritve so delali pred kratkim na medicinski vseučiliški kliniki v Lip-skem z 22 poskusnimi osebami. Pri teh poskusih so uporabljali zelo močno svetilo, 800-vatno žarnico, ki so jo hladili z vodo in s katero so obsevali prst. Na drugi strani prsta je bila za rdeče žarke, občutljiva svetlobna stanica, ki je bila zvezana s filmom. Istočasno so beležili dihanje s pnev-motahografom. Za rdečo barvo občutljiva stanica kaže spremembe v sestavi in barvi krvi v obsevanem telesnem udu. Medtem ko sta obe pripravi v obratu, vbrizgnejo poskusni osebi hitro intravenozno 2 do 5 cm enoodstotne raztopine metilenske-ga modrila. Na tekočem filmu se zaznamujeta začetek in konec injekcije. Potem je videti zelo razločno kako dospe metilensko modrilo v prst. Na isti način beležijo svetlobno propustnost ušesa le z razliko da zadostuje tu dosti slabotnejše svetilo, 30-vatna žarnica. Tako je mogoče izmeriti čas krvnega obtoka iz žile preko desne strani srca pljuč in preko leve strani srca do poljubne točke na obodu telesa, po drugi strani pa čas obtoka od pljučnih kapilark do iste točke. Pri štirinajstih poskusnih osebah starejšega in mjajšega letnika so ugotovili sledeče povprečne številke: od pljuč do ušesa rabi kri 4^sekunde, od pljuč do roke 17.2 sekunde, od ušesa do roke 8.2 sekunde. Da bi dognali, ali se brzina obtoka v visoki starosti spremeni, so izvršili meritve še z 8 osebami med 70. in 80. letom. Tu so se pokazali bistveno daljši časi: od pljuč do ušesa traja pot krvi 6.2 sekunde, od pljuč do roke 23.2 sekunde, od ušesa do roke 17.9 sekunde. To manjšo brzino krvi v visoki starosti razlagamo lahko s tem, da se v starosti aorta in velike odvodnice razširijo ter istočasno tudi podaljšajo. OKAMENEL ČASNIK Pred nekoliko desetletji je neki rudar iz Manfelda v Nemčiji pustil v Hermanovem rovu prečitan časnik. Ležal je tako, da je kapljala nanj z apnencem nasičena voda in je papir obdala siga. Sčasoma je časnik postal okamenina, vendar je siga tako čista, da je še vedno mogoče razločiti črke. To nenavadno okamenino je dobil sedaj ob priliki 70-letnice življenja v dar znani nemški arheolog Adolf Spen-gler. »Vidiš, to je že petič, ko jo rešujem!« R v P> n4epr ano poudarjanje '«■ ž* ^ ort du preriP?rZave ic povzročilo, LZfiavn lste stonJ?Va,nJ ,astnih rud še hi j0 bi,i mo- v zadnjih treh napredek. Bo-aia ep*,.. aKaio železarno V* t t t' ^i,",ežk4 indnstri- W sZ,'-. aa krni 1:!Clelkov Pa pred-cr°Pia !v° priia nam »naklonjeni« VMi gg !a2no gledajo. ei?uav aPreveč ?r Evropi kaj malo, o a inn sni ?omai;o uporabo. v Ustrii?l v ? ne rab*mo> ker »g < S Domače živali v nekdanjem zdravilstvu Vol, krava, koia, ovca, mačka in pes so bili nekdaj zelo čislani v zdravilstvu lovskega britanskega plešavosti. Domače živali so tvorile nekdaj podlago za lekarniški pravilnik. Bilo je mnogo načinov pripravljanja zdravil, pri katerih so poleg rastlinstva igrale prvenstveno vlogo domače živali in do katerih so imeli ljudje polno zaupanje. Mačka in pes sta prva, ki sta v tem pogledu prišla v poštev. Še ko je bilo splošno mnenje, da je dih mačka strupen in povzroča suši-co in hiranje, so se posluževali njegove krvi, kožuha, glave in blata. Mast rezanega mačka je bila na glasu za lajšanje protina in driske. Kri iz žile »izpod njegovega repa« je bila čislana kot glavno zdravilo proti padavici. Prah glave mačke (samice) so vpihavali trikrat na dan v oči bolne na belih pegah. Maček, živ odrt, in z odrezano glavo, uporabljen še topel, je pregnal bolečine v bokih. Njegovo blato, pomešano z gorčico in kisom, je bilo čislano sredstvo v primerih Vneto so zagovarjali uspešnost zdravljenja ohromelosti na ta način, da so ohromele ude pomakali v vodo, kjer se je kuha! pes. Od domačih psov so si pustili lizati čire ali tvore. Pasjo lobanjo so zmleli v prah, ki naj bi posušil velike odprte rane; norci so dobivali za južino pečene ali kuhane pasje možgane... Zagotavljali so, da proti jetiki ni boljšega zdravila kot pasja mast, namazana na kruh. Pasja koža, položena na ugriz ali pik, je odpravila bolečine. Njegovo blato, ki je bilo zelo iskano, je sušilo tvore, izvleklo vodo vodenično bolnim, odstranjevalo bradavice, ustavljalo grižo in izgubo krvi. Pasji zobje, zdrobljeni v prah, so lajšali rast prvih zob pri otrocih... Tudi druge domače živali so bile na tem polju lepo zastopane. Kravje blato so priporočali proti boleznim v grlu, bulam in vnetju prsnice. Zdrobljena volovska lobanja je ozdravljala padavico; blato, posušeno in pomešano s hrastovim mahom, je ustavljalo krvotoke; žolč, pripravljen z ženskim mlekom, je bil predpisan ljudem slabega sluha; volovski rog, nastrgan, je premagoval padavico; urin, pomešan z miro, je lajšal bolečine v ušesih. Kozje blato je služilo proti zaprtju, gar-jam in čirom. Možgani ovna so odpravljali neprijetno dremavico; njegova^ pljuča so še vroča dajali na glavo vročičnim osebam; blato, pomešano s peteršiljem, je bilo najboljše sredstvo proti zlatenici; bolni na protinu so doživeli čudeže, če so zaužili 8 do 9 njegovih uši... V zelo resnih primerih vnetja prsnice so predpisovali konjske odpadke, namočene v belem vinu. Prašič je dajal svoja pljuča za lajšanje odrtin. Njegovo blato, še toplo, so polagali na garjeva mesta. Dajali so ga tudi v nos za ustavljanje krvotoka... genski kotiček Skozi kuhiriiO prihaja zadovoljstvo v hišo Na drug način bi Še lahko rekli, da ljubezen gre skozi želodec. Dobesedno ravno ne, ker potem bi nas po nesrečni ljubezni hudo zvijali želodčni krči. Preveč napačna pa gornja trditev vendarle ne bo, ker nezadovoljen želodec še nikdar ni ustvarjal dobrega razpoloženja, katero je pač za vsestrasko srečo v zakonu le velikega pomena. Zakonsko življenje je lahko podobno devetim nebesom, lahko se pa izpremeni tudi v pravi pekel. Čeprav ne vedno, vendar mnogokrat odloča o tem žena, ali naravnost povedano — njena kuha. Mož. pride utrujen, radi morebitnih neprijetnosti v službi tudi razdražen, v pr- vi vrsti pa lačen domov. Prijazen sprejem in pravočasno pripravljena večerja, ki je lahko skromna, toda okusno servirana, mu bosta v uteho in razvedrilo. Dobil bo utis, da čeprav mu vse drugo v življenju nagaja, ima vsaj doma prijeten kotiček. Zato'je treba razumeti moža, ki spričo neužitne večerje, vzame klobuk in odide iskat večerjo in razvedrilo dru- gam. V gostilnah in kavarnah najde stare znance, in zopet se privadi večernemu pohajkovanju, ki ga je bil vajen v samskih dneh. Med njim in ženo pa se pojavijo prvi prepiri, ki pogosto izpremene zakonsko življenje v pravi pekel. Točno in okusno kuhati jz prava umetnost, v kateri bi morala biti dekleia, ki se podajajo na težavno pot zakonskega življenja, vsaj malo pripravljene. Tudi iz skromnih sredstev se da skuhati okusno kosilo, če jih dobi v roke za gospodinjstvo sposobna ženska. Najpreprostejšemu kosilu je treba posvetiti isto pozornost, kakor najsijajnejši pojedini. Dobro skuhana in okusno servirana večerja, čeprav pripravljena it skromnih sredstev, bo žela večji uspeh, nego še tako draga večerja, ki je pripravljena mimogrede, površno in neokusno. Zato bi morala dekleta pač pred poroko premisliti, ali so za poklic gospodinje sposobne ali ne. Ni vse zlato, kar se sveti — in zakonski poklic ne tako enostaven, kakor izgleda. Lepi In nelepi nohti Nohti so prav posebno poglavje v negovanju ženske zunanjosti. Kakor obleke, čevlji, -frizure, obrvi in trepalnice, spre minjajo tudi nohti svojo modo. Včasih so moderni kratki, včasih dolgi, enkrat špi-časti, drugič okrogli, sedaj rožnati, potem zopet temnordeči, da, včasih celo zeleni ali slično. Muhavost gospe mode ne pusti niti nohtov pri miru. Z dolžino in barvo pa jim še ne damo potreben utis negovanosti. Pravilno nego vani nohti morajo biti v prvi vrsti nadvse čisti. Nič ni ogabnejšega in utis površnosti vzbujajočega, kakor nohti, ki so sicer polakirani, pod lakom pa umazani in neurejeni. Biti morajo vsi enako dolgi, nikakor pa .ne predolgi, dovolj zaokroženi, ker preveč špičasti nohti nas spominjajo na nekatere živali, a razen tega res negovani. Kožica mora biti lepo obrezana, toda previdno, da ne bo izglodalo, kakor bi imel naše roke v delu mesar. Negovana pa mora biti tudi celotna roka, ker le potem so nohti z njo v neki skladnosti. Lakirani nohti na nenegovani ali celo umazani roki, nas spominjajo na cigana, ki obuje lakaste čevlje. Kaj pa barva laka? Na mnogih nohtih so bile preizkušene že vse vrste barvastih lakov, toda prišli smo do zaključka, da je najokusnejša bledorožasta barva, ki je najbližja naravni barvi nohtov. Vse mogoče temne barve vzbujajo utis nepri-rodnosti in so za količkaj z okusom obdarjenega človeka silno neokusni. Živali v stanovanju človek, kot ljubitelj živali, je vsekakor simpatičen in prijetnejši od onega, ki ob vsaki priliki izkazuje nad živalmi svojo surovost. Toda vsaka stvar, torej tudi ljubezen do živali, ima neke meje. V tem pa nekateri ljudje radi zelo pretiravajo. Med te ljudi pa spadajo v večjem številu ženske, predvsem one, ki nimajo večje družine ali s kakšnim drugim opravkom izpolnjenega dnevnega časa. Jasno je, da ne bomo pustili živali, katero smatramo za svojo lastnino, na cesti ali pred zaprtimi vratmi. Toda š tem še ni rečeno, da lahko postane naša mačka ah naš pes neomejen gospodar - celega stanovanja. To bi bilo mogoče (seveda ako prezremo vsa razmišljanja o higieni) človeku, ki se je popolnoma odtegnil od vsega sveta in ne prestopi nikoli praga snagi tvojega stanovanja. živali naj imajo določen prostor in naj bodo primerno vzgojene, če ne, jih rajši ne imej. Gojenje asparagusov Izmed vseh sobnih rastlin je menda asparagus najbolj razširjen in priljubljen. Vedno je zelen, vedno lep, a nege ne potrebuje toliko, kakor mnoge druge rastline. Seveda, tako neobčutljiv pa zopet ni, kakor bi si marsikdo mislil. Doslej mu je bilo dobro. Postavili smo ga kratkomalo na vrt, balkon ali odprto okno, kjer se je lepo razrastel. Še kratek čas, in nastopilo bo slabo, hladno vreme In prvi mraz. Asparaguse bo treba spraviti v stanovanje. Dobro je, če jim pred tem spremimo zemljo — po potrebi tudi lonček. V sobi jim ne menjajmo vsakih par dni prostor. To rastlini škoduje. Ne spravljajmo jih v sobe, kjer se pozimi preveč kuri, upoštevajmo pa vsekakor, da je sobni zrak vedno suh in skrbimo, da dobi rastlina vedno dovolj vlage, a tudi svežega zraka. Srednje velik asparagus v kurjeni sobi potrebuje dnevno dve do tri skodelice prestane vode. Če asparagusov ne negujemo, postanejo grdi in nam napravljajo s svojimi odmirajočimi listki samo nesnago. Hf’v mmm njegovega stanovanja tuja noga. Kdor pa od časa do časa dobiva goste, jih v svojem stanovanju tudi pogosti ali prenoči, mora ločiti bivališče živali od človeškega bivališča. Kdor obožuje te svoje male sostanovalce, marsičesa ne vidi, kar pa takoj opazi tujec. Kako neprijetno je, če ponudiš prijateljici ali znanki, ki te obišče, prostor na divanu, s katerega se je pred njenimi očmi zvalil tvoj pes, ali pa ji serviraš čaj na mizi, na katere blesteči plošči se razločno vidijo mačje stopinje. Naravnost odvratno lahko postane tvojemu gostu, če vidi, kako se po postelji, na kateri bo prenočil, sprehaja in košati mačka. Tebe to ne moti, ker imaš svoje živali rada in si jih navajena, marsikateremu gostu pa lahko postane to skrajno zoperno in bo podvomil o celotni Kuhinja Mineštra juha. V kozico deni 2 žlici presnega masla ali kake dobre masti, lahko tudi od" pečenke. V isti zarumeni nekoliko drobno zrezane čebule, prideni še drobno sesekljanega zelenega peteršilja in eno veliko, ali dve majhni glavici na rezance zrezanega, poparjenega ohrovta. Ko si malo premešala, prideni še osminko litra opranega- riža ter zalij z 2'/2 1 juhe. Dodaš lahko tudi telečji priželjc, drobovino od piščancev, ostanke od pečenke, kar pa na rezance zreži. To naj vre še pol ure; potem deni juho s parmezanom na mizo. Oblečen kapun. Podrgni dobro s soljo osnaženega kapuna in ga deni v kozico ali lonec., prilij par žlic vode, dobro pokrij 111 pari počasi, da se popolnoma zmehča, pa da vendar ostane bel. Nato ga razreži in postavi na toplo. Potem pretlači skozi sito 7 ali 8 pečenih ali kuhanih, še vročih krompirjev, tem primešaj 4 cela jajca, 10 dkg presnega masla, 1 prav dobre kisle smetane in potrebno sol. Nato dobro namaži s presnim maslom dolgi krožnik, položi nanj razrezanega kapuna, da je kakor cel, zakrij ga s krompirjem ter ga lepo rumeno zapeci v pečici. Pečenega daj ali samega ali s solato na mizo, seveda na istem krožniku, na katerem se je pekel. Namesto kapuna vzameš lahko kokoš in ravnaš z njo ravno tako. Karfijola kot solata. Skuhaj karfijolo v slani vodi, v kateri naj se tudi ohladi. Nato jo potresi z belim poprom ter oblij z oljem in kisom. Omaka pljučne pečenke. Deni v kozico žlico masti, par koščkov prekajene slanine in korenja, zelene, peteršilja, čebule in na drobno sesekljane goveje ali kake druge kosti. Ko se dobro prepraži, potresi z 2 žlicama moke, zalij z juho, prilij žlico kisa; prideni še vršiček timeza, listič lorberja, malo celega popra, limonove lupine in malo muškatovega oreščka. Pusti, da nekaj časa vre; precedi potem v drugo kozico ter prideni še 2 žlici kisle smetane in žličico Maggijeve dišave. Ko spet zavre, je gotova. Breskova omaka. Olupi 7—8 breskev, vzemi iz njih koščice, breskve pa deni v lonec, dodaj malo sladkorja, vode in malo vina ter jih skuhaj. Naredi prežganje kakor za druge KARIN HAROT (Ufa) jjjl jf Filmska zvezdnica Ufe Km igrala v novem Ufinem # sonce, Erika" eno izmed g )0iej j Film bo zrežiral Koli' Hanse , riu Hardtove pa bosla nastop Klingcr in Rudolf Plaltc^^^^^^i/ i omake, deni noter krhljicke in kateri so se kuhali, zalij, ce je la(jkO«r jj in vodo ter prideni malo soh m treba. Ko se skuha, daj poseb i Rezančevi krapi in rožički. ^,aprva0dets zance iz V2 1 moke, 2_ jajc, ma « t#«? gosto skuhaj v kavni snietan ^ koščkom sladkorja in par zrni ' jgbeljj, namaži na mokro desko Pr® ''d hladne razreži s krapovim ,m°. > pe, povaljaj iste v jajcu m d izrezK0V na desko in postavi vstran, n- deSko,P> mešaj 1 jajce in stresi teste»n |fl si z drobtinami, povaljaj z ros x!*ue v ,> ..........M................../roži#? y rožičke. Potem ocvri krape in‘ ujevi"1.., slu ali masti ter jih daj z • na t” korjem potresene s sladko soi Praktični nasveti 0i4 Kako spoznaš, ce je mleko £e y 1. Kani kaljico mleka na n® je P8 J# kapljica cela, je mleko pnst > knj v ' j de, je mleko mešano. —. f- . j0 p®, # iglo. Če obvisi mleko na igm oPvjsi n1 iz njega, je mešano; če pa ne .v i« prsf^Ji žimo, če zmešamo enake del? šgek ‘' M ter v tej zmesi namočimo £ ^ ušji> z njim nesnago zlahka Jl osnaži^iijU1 in druge predmete lahko ant°n 1 odpadkov z zmesjo enega o (p dveh delov vode. , P Obledele obleke se deloma jn jfi bro osvežijo. Modro, vij?!'c barv°> 0 v volneno blago, ki je izgtiDKo . nekaj tednov v temen prost . b0 p ■ p temnejši kot omare. Barva skoro popolnoma. Blago, k_ f0Stri J! s S8! tisto, ki se ne sveti več, raZP^ al. V za likanje in ga podrgni z g v sal . 1 volneno krpo, ki si jo nam deset d , f vodo (tri dele salmiaka na - e de). Ko se blago posuši, P0^, polnoma lepo, kakor novo. . 0bl 9 i. blago, čeravno je obnosen ^jg, ak Jfi sonca, prav lahko zopet os ( na® r V> bro opereš v vodi, v Jcatero 81 jn kapljic deteljne soli (KieesazK aviiK^ ko, da dobi voda kisel okt*. * bZ£ariboru dne 7. X. 1939. Jkh Z ollmpiade v a.rfu današnjih dni je šla velika ša-‘impiada v Buenos Airesu mimo »V e č e r n 1 k« Stran 9. feosti rhpia .—---------------------------------- godki so , .1 .s.° jc moral umakniti. Do-tthiaivnJ • ■ obsipavati ljudi z drugimi Ipio mi_ *u pričakovanji. Šahovske po-3š‘e s šahovnic na bojne po-v diplomatske kabinete. V živ- It OQ »\ VI J.-- I uujll I U1»V x Pe W ,? s šahovnic na bojne po-tai m0r7 <^1l)^om^lskc kabinete4. V živ-narodi in kontinenti so na- g molnje. o 2 Airesa je bilo le težko dobili) l eliu olimpiade; vsi kabli so bili k . Pfvem , ru> o novi šahovski parti so liko !w ;lvcni zaIctu“> ki Jc velj ljudio « življenje vsaj začasno, i1- Kaj veSa stanja polagoma pri-Cjsko P°tem, če moraš na idico s in i sk°Zivlienie ie vendar Inko 'li. iti ko”'?' življenje je vendar tako tet gori' . ,ziy° srebro se razliva dalje, F^vajo Z i doli. Svet in ljudje pač Bj^U j 2 različnimi temperaturami. Wnf,anJorja so nekoliko bolj pro-Ia£j 80 i° pretolklo sko-je km 0 Evrope. Šahovska olim- haf ■ ‘U m dogodek, ki ga prvi vojni hi!j*10 tticd°8” i .P°k°Pati- Polagoma pri- Ki V?-«ti sv«. ste» ki si nc daj° kar JodrnK JeRa miru> ^tudi grmijo to-a,- bneJsa poročila in partije iz % ?«(nCSa’ Pa tudi drobne dogodiv-v Se namreč tudi mojstri šahov-n.° morejo izogniti. So ,.sov zlasti poročila, ki pravijo, ^ ' sahisti zadržali ob izbruhu Buenos Airesu nove svetovne vojne. Posamezne reprezentance so se že iž formalnih razlogov morale „vojuo“ opredeliti. Najtežje stališče sta seveda imeli Poljska in Nemčija, ob njiju pa še Francija in Anglija. Slednja se je takoj odzvala mobilizacijskemu pozivu ter s prvo ladjo krenila v domovino, no da bi čakala konca svetovne šahovske bitke. Poljska in Nemčija sta bitko nadaljevali na nož. Do predzadnjega kola je vodila Poljska, nato pa je Nemčija s pol točke odločila bitko in osvojila zlati pokal Hamilton-Russella. To je bilo nekaj dni pred porazom Poljske — usodno znamenje?! Tako je namreč končala finalna borba. Če pa seštejemo vse točke, tudi one iz pred skupinskega tekmovanja, je izid olimpiade naslednji: 1. Poljska 53 in pol točke. 2. Nemčija 52, 3,—-i Argentina in Ceško-Moravska 50 in pol itd.' Vsekakor zadoščenje. S te perspektive je zanimivo tudi srečanje Francije in Nemčije. Skupna borba je sicer dala samo remis, toda dramatična je bila borba med vodjo nemške reprezentance nemškim prvakom Erichom Elis-kasesom in vodjo francoskega moštva svetovnim prvakom dr. Aleksejem Aljehinom. Eliskases je imel silno delikatno nalogo: po ideologiji svoje rase biti vsepovsod na vsem svetu prvi. Zgradil je trdno obrambno pozicijo, izza k a ter J bi v trenutku nasprotnikove slabosti planil na nasprotnika. Dr. Aljehin, ta pofrancozeni Rus, ki mu ni bilo mar osi Moskva—Berlin, pa je napadal s topniškim ognjem, s katerim je iskal v Eliskasesovi obrambi vsaj eno občutljivo točko. Na videz nepremagljiv zid velikega Nemca je pokazal mikroskopsko bolečo točko. Vsak bi je ne našel. Toda velikemu Aljehinu je bila dovolj, prodrl je in nasprotna partija se je zrušila. Proti koncu partije so celo sicer tako vzdržni nevtralci precej šušljali o Siegfriedovi obrambni črti, ki jo je postavil Eliskases proti Aljehinu in v kateri je Aljehin s sokoljim očesom odkril ranljivo točko. Poljaki, tužni sicer nad svojo usodo, so se komaj opazno muzali. Eliskases pa je menda zapadel v mrko premišljevanje o mitološki krivici, ko je tisti nesrečni listič padel na Siegfriedova pleča, ki so postala ranljiva, kar je potem zahrbtno izrabila krvi željna Krimhilda. Sicer pa naj partija sama pokaže našemu zvestemu bralcu-šahislu, kako jc dr. Aljehin izredno spretno odkril ranljivo Siegfriedovo točko. 180. Caro—Katra Beli: dr. Aljehin (Francija) Crni: Eliskases (Nemčija) 1, c4, c6; 2. d4, d5; 3. exd5, cxd5; 4. c4 (najostrejša varianta, ki jo je vpeljal sam dr. Aljehin), Sf(i; 5. Se3, c6; (črni si sicer zapre belega lovca, vendar pa je njegova pozicija trdna in ji je težko priti do živega); 6. Sf3, Le7; 7. cx<15, Sxd5; 8. Lb5 !-, Ld7; 8. Lxd7, Sbxd7; 10. Sxd5, exd5; 11. I)b3r, Sb(i; 12. 0—0, 0—0; 13. Lf4, Lil«; 14. Lxd6, Dxd6; 15. Tlel, Tac8; 16. Taci, h(» (črnega neprijetno teži tlak na b7, pa tudi konj ne stoji najbolje. Igro bi moral poenostaviti z zamenjavo stolpov); 17. Se5, Te7; 18. g3, Tfc8; 19. Txc7, Txe7 (nekoliko boljši je Dxc7); 20. Db5!, Sd7 (še vedno jc bil čas za poenostavitev igre 20. Te7 in fG); 21. Sxd7, Txd7; 22. Te8+, Kh7; 23. h4, ali (izguba tempa, ki je prav za prav zarodek poraza, občutljiva Siegfriedova točka. Po 23. h5 in nato g6 je imel črni remis); 24. De2, Td8; 25. Te7, Td7; 26. Te5, g6; 27. h5!!, I)f6; 28. De3, Td6 (črni izgubi kmeta); 29. Db3, Tb6; 30. b\. na dogodek pred pe-si gotovo opazil se 0«16 šile škrat spravil nad C^adtv^sedami velikega slo- 1 sv0iTDrašaTiic i esedc ter si P°' delom’ Je ^ailkar hotel ^>ie fe"!9*1"1'1 apa,at VrNsnicj i„art°na, lahko tudi ttirn v<>i-ilapravite v "j'11' V takošjn '1 'uknjo. Nato t' na ^'"'lenito er°’ mu Prežite b Ca g,edate skozi v roiff>r°ti ?art,- Zl l'st peresa, lahk0Pred katcroste opazili v roki ; - k, + vwko Kos (c b ~ ^ — f) — X šže. saje; c = japonsko CS, >SS; e - »talino l. /-1Jra; 111 voi>a,išče; zora; f — svc_ v°isk, 0vatija. Križanka 40 i 2 3 4 0 a ■ 7 S y M 10 h Vodoravno: 1. poljedelsko orodje; 5. prevozno sredstvo ali pogonska priprava; 6. sočivje (obrat-nica!); 7. cerkveni dostojanstvenik; 9. vprašalnica (stara); 10. medmet; 11. zlodej. Navpično: 1. domača žival; 2. suha zemlja; 3. soba; 4. ploščinskamera; 7. kraj na deželi; 8. neumen, (narobe!). SUSffl Stevilnfca Stanko Pahič T 13 i 11 8 i 10 8 12 !<> 12 7 10 8 5 Ul 12 10 8 9 1 7 1 2 1 Ključ; 5 9 1 4 3 8 športno orodje 116 2 del drevesa 10 8 3 13 12 kovina 13 8 7 prirodna tvorba sssae Rešitev križanke Vodoravno: 1. Soča; 4. ko; 5. ep; 6. osebe; 8. Luter; 9. leda; 10. karat. Navpično: 1. soseda; 2. čebula: 7 apel; 4. korak; 7. eter. Rešitev računa 315 . 275 - 86.625 »Večernilc« sa mladino Let° 1 Maribor, 8. oktobra 1939 Štov. 40 9. oktober VLADKO KOS Spomini pred dušo hitijo mi davni, obenem srce mi drhteče ječi, kot zaječalo pred petimi leti je v rani, ki nikdar zaceljena ni. Zastave turobno v vetru vihrajo, zvonovi prežalostne pesmi pojo, po gorah je burja, po morjih viharji nad nami pa sivo jesensko nebo... Kaj res je? Začudene vidim obraze. Bolest je na ustih, a v dušah je krik. Iz src pa se gnev proti nebu dviguje: mar res je postal naš kralj Mučenik? Za bratstvo, svobodo, za ceno ljubezni, za mir in edinost prelita je kri! Ni njega, ki v Optencu mirno počiva, le duh je, ki nas še krepkeje bodri. Peta Jesen Pahič Stanko Pet let, pet dolgih let Je minilo od tiste hladne in mrke jeseni, ko so po vsej naši domovini in onkraj meja zazvonili zvonovi in zavihrale črne zastave ter nam razodele vest, da so nam ugrabili najlrrabrejšega vladarja. Mrtvi kralj se je vrnil z vsem žalostnim veličastjem v svojo domovi- no, kjer je našel svoj zadnji dom. Množice so oblegale veličastne kata-falke po mestih, koder se je poslednjič ustavljen. Kakor črna, zlovešča kača se je vil mrtvaški vlak po dolinah naše domovine, ko je v osrčje šumadije nesel naš največji, žal mrtvi zaklad — našega vladarja. Usodna jesen je minila. Vnovič so vijolice vzcvetele po bregeh in vse je bilo tako kot nekdaj, a v srcih nam je zevala rana. Iz te rane pa nam je zrasla beseda, mogočna beseda, ki jo je naš vladar izrekel v poslednjih hipih svojega dragocenega življenja, beseda: »Čuvajte Ju- goslavijo«. 1 o njegovo največjo zapoved bomo spoštovali, ker hočemo, da postane naša Jugoslavija krepka država, kjer se bo vsem dobro godilo. Kalif in siromak (Pripovedka.) Slavni kalif Harun al Rašid se je preoblekel neki dan v navadnega meščana ter se odpravil v bagdadsko okolico, da bi videl, kako živi njegovo ljudstvo. Kalifa je spremljal na poti samo njegov vezir Cafer, ki jc bil prav tako preoblečen. Ko sta tako prišla med nizke hiše bagdadskega predmestja, sta naletela na nekega starca, ki je prekopaval vrt. Kalif se je ustavil pred njim ter ga vprašal: - Kaj delaš, starček? f Film Robin Hood" ■ angliški kraljevič Marko II Ameriško filmsko podjetje \Varner Bros je izdelalo s filmom „Robin Hood" monumentalno zgodovinsko delo, ki ga je ves ameriški tisk proglasil za enega izmed največjih sodobnih filmov. Film je stal preko 2 milijona dinarjev, ter je kot tak najdražji film, kar so jih kedaj izdelali;. Snov za film je vzeta iz dobe križarskih vojn, torej iz dobe, ki je bila že tolikokrat obdelana v zgodovinskih romanih« „Robin Hood" nam prikazuje življenje pred 800 leti, ko so se. Normani vladali nad Anglijo ter z ognjem in mečem dušili vsako osvobodilno gibanje saksonskega ljudstva. Ko je odšel na križarsko vojsko iz Anglije kralj Rihai-d Levjesrčni (lan Kunter), se je ; polastil vlade njegov brat princ . John (Klaude Fteiiis), ki je vladal zelo nasilno. Saksonci so' imeli takrat samo enega neustrašenega borca za svobodo, sira Robina Ldcsleyskega .Robina Hooda“ (Errol Flynn), ki se je boril proti nasilnemu princu Johnu ter njegovim miljencem. Vsa ta napeta borba se odigra v filmu neverjetno napeto, naglo ter dramatično. FIynnovo partnerico igra v filmu Olivia de Havilland. Poleg omenjenih igralcev pa nastopa še cela vrsta slavnih ameriških zvezdnikov. Hudožestvenik ■ filmski zvezdnik SMVN. RLSKI IGRALEC fOKOLOV^E SEl SKOZ, V novem velikem filmu letošnje ameriške filmske produkcije v „Juarezu“, ki prikazuje življenjski boj znanega mehiškega osvoboditelja Juareza, ki ga bo kreiral Paul Muni, bo nastopil tudi slavni ruski karakterni igralec Vladimir Sokolov« Umetniški vzpon Vladimira Sokolova se je začel takrat, ko je prišel k Reinhardtu. Talent mladega igralca Sokolova je spoznal že Stanislavski, v čigar gledališki skupini je Sokolov nekaj časa nastopal, pa tudi Tairov v Berlinu je imel o njem najlepše mnenje« Vendar je mogel Sokolov razviti vse svoje talente šele pod veščo Rein-hardtovo režisersko roko. Ko je bil pozneje Reinhardt angažiran pri ameriškem filmskem podjetju Wamer Bros, sc je začel t£&oj brigati za to, da bi angažiral tudi Sokolova. Do danes so ga snimali v dveh večjih filmih: v nGospodarju vojne" in v „Juarezu“. Sokolov igra vloge v ruščini, nemščini, angleščini in v francoščini« Prvikrat se je V*AVWt\>v\AAAA/J^AAAAAAAA,' pojavil na deških v neki manjši vlogi pri Stanislavskem, zatem pa je dve leti sodeloval v igralski skupini z veliko japonsko igralko Hanakovo. Nastopal sicer ni, vendar pa se je mnogo naučiL Kajti japonski igralci ne žive kakor navadni smrtniki: ti so v prvi vrsti — igralci. Strogo se morajo držati že tisočletja starih igralskih predpisov. Ne smejo živeti kakor navadni ljudje, ne jesti in ne stanovati kakor navadni ljudje. Vse njihovo življenje je urejeno po ustaljenih uzakonjenih predpisih, ki imajo namen napraviti iz vernih Talijinih služabnikov — velike igralce. Vsako gledališko skupino upravlja poseben ,,mojster ’, ki je tudi odgovoren za vsa dela gledaliških igralcev. „Mojster“ lahko postane igralec šele po dolgoletnem igranju. V japonskih igrah je vsak gib in vsaka najmanjša mimična niansa določena že po prastarih pravilih igralske tradicije, če odkrije igralec po dolgoletnem igranju kakšno novo nianso, ki jo občinstvo in „mojster“ sprejmeta, postane igralec „mojsterv Sokolov seveda ni 'mogel nastopiti v gledališki skupini slavne japonske igralke, ki jc skozi dve leti navduševala Moskvo, vendar pa je živel z gledališko skupino ter se uril v vseh onih vajah, ki so jih opravljali igralci — za V Mariboru dne 7- okrepitev telesa, duše. ter Pozneje je Sokolov 12j"kariero>' verjame, da bi dosegel_ .c^^ske if CljO. ne bi kedaj živel s skupino jap1 ke Hanakove. Prvi večji jugosianski film Vkljub temu da imamo pri nas1 dobre igralce in ugodno ozadje ' v. pokrajini ’ za velike filme, se pri nas še sploh ni začelo z resnejšim in sistematičnim filmskim delom. Pač pa so prihajale in še prihajajo tuje filmske družbe, ki snimajo pri nas svoje filme. Zato bo treba sčasoma resno misliti na organizacijo domače filmske produkcije,. ki bo imela pač dovolj snovi iz preteklosti itd. Te dni se je vrnil iz Berlina v Zagreb znani jugoslovanski filmski igralec Sveti-slav Petrovič, ki bo pripravil vse potrebno za snimanje velikega jugoslovanskega filma, pri katerem bodo sodelovali izključno samo naši igralci in naše igralke. Film bo posnet v dveh verzijah: v. nemški in v hrvatski. Glavno moško vlogo bo igral Svetislav Petrovič sam. Finančna stran filma je docela zasigu- rana, kar je na vsak način 'e! |0lJia P1 bo posnet 'deloma v Zagrebu, . (j- po ostalih naših mestih in po® Jj|| | kor v Bosni ir. Dalmaciji. ’se. fjjist posnelo pri nas okoli 80 • ods\?-nskili -*■' ostalo pa bodo posneli v berilu Ijejih. ta prvi večji jugoslavanski M® žiral Ufin režiser Večeslav _ *“*. a]Ci s !® -i\ bo navezal stike s hrvatšlvirni jspjfefli književniki, s pomočjo kateri*1 motiv za filin ter igralce. *'}. ner0. . prvič nastopili pred filmsko sa" Nesporno je, da bo film „;v meri podprl zanimanje za našo l -e (i* Sploh se Svetislav Petrovič v UJJ Ailll vei ga leta zavzema, da bi vzbudil zanimanje za našo pokrajino. ~~ • začeli snimati okrog 20. oktobri- Laurel in Hardy (MGM) 7 Svetovno znana mojstra smeha Stan Laurel in Oliver Hardy prideta prihodnji teden tudi v Maribor. Videli ju bomo v filmu „Stanlio in Olio v Alpa*1 prepoln zdravega htmorja. Ff' — Zakaj sprašuješ, če vidiš, mu ie hladno odgovoril starec. — Koliko ipa zaslužiš na dan? — Štiri denarje, je dejal starček. — Malo je to, jc vzkliknil kalif. Kako pa moreš živeti s temi štirimi denarji? — Nič lažjega. S prvim denarjem poplaoujem dolg, drugega spravljam za bodoča leta, za tretjega kupujem kruh, četrtega pa mečem v vodo. — Slišal sem, kar si povedal, vendar pa ne razumem, kaj si hotel z besedami povedati, ~ To je zelo enostavno, je izjavil starec. Prvi denar, ki ga dajem za dolg, gre za zdrževanje matere, drugi denar za sina, s tretjim denarjem se preživljam, s četrtim, ki ga mečem v vodo, pa živim hčerko, ki bo odšia v tujo hišo, kjer bo delala. Ali si me razumel? — Sem ,je odgovoril kalif in zapovedal starcu, da mora odslej delati v njegovem vrtu. — A kdo si t*? ga je vprašal starec. — Kaiif sem. Sterec je padel pred kalna'na kolena in rekel: — Tvoj vrt je za nas vse, ki živimo, premajhen. Komaj Alahov vrt je tako velik, da bi mogli vsi v njem delati. Hvala! — Modre so tvoje besede, starček, mu je odgovoril kalif. Vsak dan jih boš ponavljal vezirju, da mu boš izbil neumno prepričanje, o moji neomejeni moči. — Vezir je namršil obrvi, vendar ni rekel besede. Starec pa je postal Caf ©rov svetovalec. ss^as Smešnice Po ovinkih Vnuk: Za rojstni dan ti bom kupil novo pipo. Dedek: Ni treba, sinko; saj imam pipo. V n u k: Nimaš je, ker sem jo razbil. Tudi strah nekaj velja Profesor dijaku, ki se ni naučil naloge: Kaj je tvoj oče? — Boksar. — Sedi, za dobro bo že! Velika kaznilnica Jelka Meško »v%h jih odpro, ali jih ne odpr»?« Krdelo mož in žena čaka pred mo~ stovžem, njih oči pa so uprte v hrastova in z rjastim železom okovana vrata. Da, to so bila vrata kaznilnice. To so tisti ljudje, ki imajo kakor usnje dlan, ki se smejo soncu in ki zro nate z udrtimi očmi, z nezadovoljnimi obrazi. Koga čakate, sužnji svojega dela, kaznjenci velike, bele ceste. Pripognite vendar hrbet, da v’a*n ga usoda razbiča. Vi pa ipotlej lw*ai*ie in 6as*fie usodo, ste na-zu- meli, vi usodovci. Le poglej jih, obraze poglej, kako so si podobni. Za las, saj vem, za las. Ena sama maska. Ljudje se smejo, pod masko pa se pači obraz, človek, daj vendar usodi še levo lice, ko te je udarila po desnem. Ponudi usodi še prsi, ko ti je razbičala hrbet. Počakaj, da ti bo mož s strogim obrazom, z naočniki in s šopom ključev pokazal vrata. Potlej pojdi. Kako in kam? Vrag vedi? Samo zdaj, na zimo, veš? Nu, o pomladi se lahko zopet oglasiš. Ha, ha, pozimi še mi kruha nimamo, pa bi ga vam dajali? Ha — ha !-Na cesti je kamen, poberi Ptice so se odselile na jug Vsako jesen zapuščajo naše kraje ptice selilke ter odletavajo v skupinah na jug. Marsikateri izmed otrok pa tudi izmed odraslih se takrat večkrat vpraša, kako najdejo ptice vedno najkrajšo pot, kamor se selijo. Podobno je z golobom pismonošem. Če ga zaprejo v kletko ter ga odnesejo v nad sto kilometrov oddaljen kraj, vedno se bo vrnil v' svoje prvotno gnezdo. Tudi psi in mačke se vrnejo k hišam, čeprav jih odnesejo daleč vstran od njih. To posebnost živalstva, da se lahko orientira, ter najde vedno pravo in najkrajšo pot, imenujemo instinkt; kar pomeni, da imajo živali posebno sposobnost, ki ne rabi nikakšnega razmišljanja in znanja, da pridejo na kraj, kamor žele. Mnogi in mnogi znanstveniki so se že trudili, da bi razložili ljudem to posebno sposobnost živalstva ali doslej še tega niso mogli znanstveno dokazati. Njih raziskovanja so ostala skoraj vedno pri potrjevanju tega instinkta. Ker se z živalstvom ni mogoče ga, kaznjenec velike ceste, poljubi ga in z njim nahrani ženo in črvičke. Ali poberi ga tako, da te nihče ne vidi, kajti zate še kamen ni! Išči pravice, kakor jo jc iskal Jernej iz Betajnove. Išči je, pri nas jc išči, o, damo ti je, v bukvah je zapisana, na hrbtih vaših, na vaših obrazih! Sedaj pojdite, iz kaznilnice v kaznilnico pojdite, na tiste velike, bele hod nike, polne fabriškega prahu. Tje pojdite, med one paznike, ki se z avtomobilom vozijo, ki smod ko kade, tje pojdite. Delajte, da si boste zaslužili za pol klaftre zemlje, pa za krsto delajte, da, za krsto! meniti, ljudje opazujejo ^ ter si jih točno zapisujejo- ^ prišli do premnogih zanitf1' * da* ključkov, ki vsi izpričuje#’ instinkt pri poedinih vrsta _ T**0; neverjetno močno razvit- 41 jo 1 P y£' jo jegulje tam nekje v južne Amerike, ikre Pa ropskih jezerih in re^a 'jje ’ čas drstenja, odpotujejo Je likih množinah na pot Pre ,? ffr Kaj jih sili na tako dolg V stane pa še eno prav taK ^ vprašanje. Ko se mlade J ^ žejo v naših vodah, o“p'0nceJIlJ 0& likih množinah prektlpc c«0-, 4 da bo zdaj pa že vidim. e£jaji, cati očeta in mu P ^P tvojimi nalogami- ^ ja 0 &<■ Dijak: Tak° “ oaK" Naj drugič bolj odP lal naloge. SUvosie Gospa in gospod Molotov Pol, Življenje popularnega zakonskega para Ide in Vfafislava Molotova fS ■l°s^a Stalina je v današnji Ru- Molotov sc je vrnil z neke politične kon-najpomembnejših oseb komisar ference, takratna gospodična Ida pa z bila o- 11 zadev Vjatislav M i h a j red),0 ,°‘0 ^ ° v. ^ strani mu stoji iz-fov, jj. ,vna žena gospa Ida M o 1 o-sfa j'n *v*a upravnica kozmetičnega tru-- eaanji komisar za ribarstvo. gospa Ida, ki nikdar ne nosi 2aj, klobuka Lj* par Molotov je v Sovjetski tajata st?0 P0Puiarna dvojica. Oba pri-<>^eniokratično«, se gospod in .j ^0v odlikujeta po svoji me-M n^-^anci. Gospa Ida, Čeprav je S5 pQ( česana. Gospa Ida zelo rada sv°iih potovanjih zla-rljinii °Pazuje ljudi raznih narodov, lotov take narave, da bi bil v Angliji gotovo postal lord ali pa eden izmed najodličnejših gentlemenov. Molotov je vedno lepo in okusno oblečen. Nosi očala. Nj-egova največja slabost so lepe kravate. Pravijo, da ima Molotov celo skladišče kravat in jih za vsako priliko tudi večkrat na dan menja. V nekaterih moskovskih krogih to Molotovo ponašanje zelo žolčno kritizirajo. Napadalen šahist in skromen zasebnik Poleg Stalina je Molotov danes najtrdnejši steber stranke. On je intimen prijatelj Stalina in tudi njegov namestnik. Kljub veliki zaposlenosti v politiki pa najde Molotov vedno dovolj časa za umetnost. Silno rad poseča gledališče, zlasti opero, in obiskuje .razne umetniške prireditve. Kot dober politik in diplomat je Molotov tudi odličen šahist. Rad v prostem času sede za šahovnico in napadalno igra s svojimi nasprotniki. V zasebnem življenju pa velja, kar se tiče jedače in pijače ter stanovanjskih udobnosti za precej skromnega človeka. Stanovanje zakonskega para Molotovih tvori sicer pet sob, vendar pa ima gospa Ida eno samo služkinjo. Komisar Molotov je znan tudi po tem, da sploh ne ljubi tehnike, se zelo redko nasmehne ter je izredno redkobeseden. Novo življenje v »Dolini smrti' GEJZIRI POGONSKA SILA ZA NAJV EČJO ITALIJANSKO ELEKTRARNO "ra; prav posebno ženske. sodba o ženah nekaterih tropskih narodov |!red tremi leti vrnila s po-A cja| roP'- je glede evropskega kitijo • a moskovskim časnikarjem lav«: »Angležinje imajo grde §rde neokusno oblečene. Nem-i10 ta oh e'3ele in težke. Francozinje ^ al^ttiane^11 'ar^° 'z šminke, španjol- V »Dolini smrti« v Lacerelu pri Toskani v Italiji gradijo veliko električno podjetje. Za pogon te edinstvene električne centrale bodo uporabili 300 prirodnih in umetnih gejzirov. Paro, ki s silnim šumom izhaja iz zemlje, bodo speljali v ogromne turbine, kjer se bo proizvajala električna sila. Na ta način bodo v gorovju srednje Italije postavili največjo italijansko električno centralo. Gejzire so odkrili pred približno 100 leti. Na površini 35 kv. kilometrov so italijanski inženirji odkrili 286 takšnih »parnih vrelcev«, ki so proizvajali 1,200.000 kilovatnih ur električnega toka. S to električno energijo so nedavno elektrificirali železniško progo Piza—Rim. V 'k s‘u ta 3n*'Patične ki ji diktira. Ki V skai 3‘e '^radi Pfeveg ■>°nmšno dejal, da je ne astna ’nformirana. Policije Lf,Spa lda luili N mn,Unif0rn'0, se lahko ne-*a n2'00 ter nJer, koli ined ljudi in M' ■ n ii ; ^osPa 'da naravnost V v Ponudil le zaradi tega pred ne-K 0?,aclnih cj,V°dstvo organizacije k3r Pa ^ S°' ir^gos*!L8 f,ilmsko brzJno M°So?om d° in «osP°dom ogromnih turbinskih napravah proizvajajo sedaj Italijani mesečno 32 milijonov kilovatnih ur električnega toka. S paro iz gejzirov prihranijo mesečno 500 ton premoga. V tem gigantskem podjetju je zaposlenih okoli 2000 delavcev in name ščencev. V krajih, ki so se še do nedavnega smatrali za najnevarnejše na svetu, je sedaj cvetoče podjetje. Zanimivo je iskanje novih parnih vrelcev. Večkrat kopljejo celo leto, dokler najdejo v globini 300 m vulkanskega ozemlja nov gejzirski vrelec. Pri pro doru pare iz zemlje morajo biti delavci zelo previdni, ker bi jih sicer pritisk raz' trgal. Nato se vrelec 14 dni čisti, nakar napeljejo paro v že omenjene turbine. Obramba pred tanki V bivši svetovni vojni je bilo najhujše ofenzivno sredstvo topništvo, zlasti tež-co, ki se je pojavilo proti .koncu vojne. Z njim so s fronte lahko streljali daleč v sovražno zaledje, celo na oddaljenost do 100 km. Tudi v sedanji vojni ni mogoče odrekati topništvu velike vloge, vendar pa je podoba, da bodo igrala v tej vojni največjo vlogo motorizirana sredstva, tanki in motorizirane čete. Poglavitno sredstvo obrambe proti tan Kom, motoriziranim odredom in oklop-nim kolonam je v spretno izkoriščanje samega terena. Uspešno obrambo proti oklopnim odredom tvorijo razni vodni kanali. Odlično se zoperstavlja motoriziranim edinicam planinski in gozdnat teren, po katerem oklopni avtomobili in tanki le silno težko ali pa sploh ne morejo napredovati. Močan odpor dajejo tudi naseljena mesta in teren močvirnatega in mahovitega značaja. To bi bila prirodna obrambna sredstva. Poleg teh je mogoče zgraditi tudi umetno obrambo in razne prepreke, ki branijo motoriziranim odredom nagel vdor na sovražno ozemlje. Tu prihajajo v poštev tako zvane jame proti tankom, betonsko stolpičasto zidje in povezane prepreke iz železa. Seveda je taka obram ba precej zamudna in silno draga. Postavlja se samo na položajih, kjer gre za končno utrditev fronte. Na odprtem polju se najbolj obnesejo kot obrambno sredstvo tako zvana polja min. Ob napadu tankov se taka minska polja poženejo v zrak, eksplozije sicer tankov ne uničijo, toda razorjejo teren do tolike mere, da tankom za dalj časa onemogočijo premikanje. Tretje in najvažnejše sredstvo proti motoriziranim in oklopnhn edinicam je gost in neprestan ogenj iz topov proti tankom. Če je ogenj dovolj gost in učinek krogel zadosten, motorizirani oddelki nikakor ne morejo napredovati. Zato je pogoj zanesljive obrambe proti tankom zlasti v tem, da razpolaga armada z zadostnim številom topov in mitraljezov proti tankom. i*ir Lepota za drag denar ŽENSKA NIČEMURNOST JE ENA IZMED NAJRENTABILNEJŠIH PANOG NA SVETU tov, kar pomeni dvakrat več nego znašajo skupni stroški za avtomobilske vožnje ali pa za tobak. V USA je ženska Pisati o ženski ničemurnosti, bi pomenilo z vedri nositi vodo v morje. Na splošno sicer velja, da so ženske ničemurnosti silno draga zadeva. Izražene v številkah so vsekakor zanimive. V Angliji izdajo žene samo v frizerskih salonih letno nad 170 milijonov funt šterlin-gov, od tega skoraj tretjino za ondula-cijo. Za kozmetična in lepotilna sredstva izdajo Angležinje letno 55 milijonov fun- lepota še nekoliko dražja. Tu izdajo ženske dnevno 5 milijonov dolarjev za lepotilna sredstva. Za ondulacijo in frizure izdajo Američanke letno 150 milijonov dolarjev, 20 milijonov dolarjev samo za barvanje las. V HAREMU »Da, tu je tvoj mož — kdo tara?« Pariz v bivši svetovni vojni V*o „ S,.5« Mo£po He sklenjen s brzir ^ale tri minute. S° traiair7"lno' Vse zakonske Komisar V svetovni vojni je Pariz zelo hitro doživel prvi zračni napad. Prva nemška bomba je padla na Pariz 30. avgusta 1. 1914, toda ni eksplodirala. Naslednjega dne so Nemci vrgli drugo bombo, ki je eksplodirala v neki trgovini pohištva. Nato so Nemci skoraj vsak dan bombardirali francosko prestolnico. Računajo, da je padlo v svetovni vojni na Pariz okoli 400 nemških bomb. v predmestju pa 800. Bombe od 4 do 300 kg Prve bombe niso bile težke. One iz leta 1914, ki je poškodovala cerkev Notre Dame v Parizu, je tehtala samo 4 kg. Pozneje pa so Nemci bombardirali Pariz z vedno težjimi bombami* Leta 1915 so metali iz zeppelina na francosko prestolnico že 60 do 100 kg težke bombe. Pred zaključkom svetovne vojne pa so ti oks- Parižani se niso bali letalskih bomb, pač pa »Debele Berte" plozivi tehtali že okoli 300 kg. S svečami v rokah v varne kleti Zanimivo je, da v svetovni vojni ni pa dla na Pariz niti ena bomba s strupenimi plini. Zato ljudje ob znaku za zračni napad niso bežali v zaklonišča s plinskimi maskami na glavi, marveč so s svečami v rokah hiteli v kleti. Bombe so v Parizu za časa svetovne vojne ubile 200 ljudi, 600 pa težje ranile. Kljub temu pa so nekateri zračni napadi bili prav katastrofalni. Še danes se najstarejši Parižani spominjajo strahovite panike ob priliki bombardiranja neke pariške podzemske železnice. Veliki petek divjanja »Debete Berte« Največjo paniko je povzročil zračni napad 23. marca 1918 zjutraj. Po alarmu so I se vse kleti napolnile z ljudmi. Pred ne-j kim kioskom je bilo ubitih sedem Parižanov. Neki stražnik je našel velik kos eksploziva, ki so ga spravili na policijsko prefekturo. Tam so ga preiskali in ugotovili, da to ni bil del bombe, pač pa del topovskega izstrelka. Nemci so bili takrat še 100 km pred Parizom. Strokovnjaki so se čudili, da obstaja top s tako ogromnim izstrelkom. Parižani so ta top proglasili za »Debelo Berto«. Krogel iz »Berte« so se Parižani mnogo bolj bali kakor bomb. Pred zračnim napadom so bili obveščeni in so se lahko skrili, pred nemško »Debelo Berot« pa niso bili nikoli varni. »Debela Berta« je pokozila 900 oseb, 200 Parižanov pa je bilo na mestu ubitih. Še ninogim je dobro v spominu oni veliki petek, ko je «Debela Berta« v neki pariški cerkvi usmrtila 150 vernikov, cerkev pa porušila. Država, ki je izgubila svobodo Pogled na Estonijo, nad katero seda! Vse do najnovejšega časa, ko so stopile v vrtinec evropskih političnih dogodkov, so bile baltske države svetu malo znane. Večina ljudi niti vedela ni, kje prav za prav leže in katera je na severu, katera na jugu in katera v sredini. Največ zanimanja je vzbudila sedaj najprej Estonska, o kateri moremo poslej govoriti kot o ozemlju, na katerem gospodari dejansko volja sovjetske Rusije, saj ima pravico vzdrževati v njenih pristaniščih in na njenih otokih svojo bojno mornarico, letalstvo in kopneno vojsko. Pa tudi glede zunanje trgovine in zunanje politike je Estonska izgubila svojo svobodo odločanja. NASTANEK IN DRŽAVNE MEJE Estonija je nastala pravno meseca febr. leta 1918. iz nekdaj ruske pokrajine, ležeče ob Baltu južno od Leningrada. Njeni ustanovitvi je kutnovala nemška vojska, ki jo je zasedla po sklenitvi nemško-boljševiškega miru v Brestu Litovsikem. To neodvisnost Estonije je potrdila pozneje 28. januarja leta 1921. veleposlaniška konfnrenca v Parizu, dočim jo je priznala sovjetska Rusija že v mirovni pogodbi v Dorpadu leta 1920. Estonija meji po tej pogodbi na jugu na Letonijo, in to je prav za prav njena edina meja na kopnem. Nasproti sovjetski Rusiji predstavlja večino meje, t. j. 143 km, jezero Pejpus, ki meri po površini 3583 km3. Na zahodu in severu meji Estonija na Baltsko morje, odnosno Finski zaliv. Po izoblikovanju tal je del velike ruske ravnine, visoke povprečno 50 m nad morjem. Njen najvišji vrh meri komaj 317 m. VELIKOST IN PREBIVALSTVO Estonija meri 47.000 km5 in je torej trikrat večja od sedanje slovenske banovine, večja od Danske, Belgije in Holandije, prebivalstva pa ima po ljudskem štetju iz L 1930. komaj 1,115.000, torej manj kakor slovenska banovina. Ob estonski obali je 813 otokov, med katerimi so največji Oesel, Dagoe in Moon. Ti otoki predstavljajo desetino državne površine, dočim predstavljajo jezera dvajsetino. Prirastek prebivalstva je zelo nizek, včasih celo v zastatiku. Prebivalstvo je precej enotno. Sedem osmin je Estoncev, Rusov je 8,2%, Nemcev 1.7%, Švedov 0.7% ter Židov m drugih 1.7%. Po številu je v Estoniji okoli 90,000 Rusov, Estoncev v Rusiji je pa po sovjetski statistiki 155.000. Estonci so sorodniki Fincev in Madžarov. Žive kompaktno po vaseh, dočim so narodne manjšine, posebno nemška, židovska in deloma tudi ruska, naseljene izključno po mestih, kakor so tudi Nemci na našem bivšem Sp. Štajerskem le meščani. Zato je Nemcev v TaHinu (Revalu) in Dorpadu 6%. Ruski kmetje žive ob ruski meji v vaseh okoli Petsere, kjer jih je 40.000, dočim šteje tam estonsko prebivalstvo komaj 20.000. H Estonci so pravoslavni, dočim so vsi ostali protestanti. Švedi žive na otokih in so ohranili posebno narečje in posebno narodno nošo. Po veri je 80% protestantov in 19% pravoslavnih. MESTA, PROSVETA IN KULTURA Po poklicu je 59% Estoncev kmetov, 16% jih je zaposlenih v industriji, ostali se pa bavijo s trgovino, pomorstvom in drugimi poklici. V mestih živi nekaj več od četrtine prebivalstva. Vseh estonskih mest je 18. Naj večji je Tallin (Reval) s 128.000 prebivalci, Dorpad jih ima 60.000, ostala mesta pa so vsa pod 20.000 prebivalcev. Prosvetne razmere so v Estoniji zelo ugodne. Analfabetov je komaj 5%, de ansko gospodari sovjetska Rusi a C Jr, odr na visoki, moderni ravni, ‘ na njive 35% površine. osta^ 5 0 os^ in gozdovi, Estonija je izvedla P ^ bojenju agrarno reformo in velik del gozdov podržavila- K1 ^'jjf kljub morju slabo razvito. vinska mornarica je imela 1- ' $ ladij .vendar le s skupno tona ^ 90.000 reg. ton. Največii pom° ,^1 met ie imela doslej z Ne m Č U o, fr manjkajo v nobeni vasi. Finci«* in Volita Rritaniio. T I dasi je šolanje obvezno Šele od osvobo-jenja. Zelo veliko je število srednješolcev in visokošolcev. Nadprodukcija inteligence je hud problem Estonije. Na vsakih 100.000 prebivalcev odpade 423 študentov, dočim jih odpade na Švedskem samo 147, na Finskem pa 130. Univerza v Dorpadu ima slavno znanstveno tradicijo in je bila ustanovljena že 1. 1632, — Ogromno je število javnih knjižnic, ki ne ESTONSKO GOSPODARSTVO Estonija je spadala pred osvobojenjem med industrializirane pokrajine Rusije. Vendar je bilo tudi poljedelstvo že tedaj Finsko in Veliko Britanijo, ka navadno ni nikoli zaItirZ11!^'jet| razvoj pa sega v leto 1870., zgrajena železnica Leningrad - ^ j Prej je bila tu tudi ruska boju3 nastaja sedaj znova. Moderno bojno letalstvo in matične ladje V bodočih vojnah bo zmagala tista sila, ki bo imela boljše letalstvo i nost sedanjosti je pa kombinacija mor- pomočjo zračnih črpalk naravno^; narice in letalstva. To je matična ladja stern, ki leže na dnu. Olje se za letala, ki predstavlja premakljivo letal Razloček med vojskovanjem v preteklosti in sedanjosti je silno velik. Nekoč so hodili vojaki v vojno peš, pozneje so se posluževali konj in slonov. Šele davno pozneje so se posluževali vozov in ladij. Te so igrale veliko vlogo posebno ob koncu srednjega veka in v začetku novega. Tedaj so bile vojaške velesile le one države, ki so razpolagale z veliko bojno mornarico. Te so bile zlasti Turčija, Špania, Portugalska, Nizozemska in seveda tudi Anglija. Največja pomorska sila je bila vendar nekaj časa Špa-nij, dokler niso Angleži leta 1588. uničili njene slavne »armade« Filipa II. NAJUSPEŠNEJŠE VOJNO SREDSTVO Odkar se je pričelo v dvajsetem stoletju naglo razvijati letalstvo, je pa nastal preobrat v vprašanju, katero bojno sredstvo je najuspešnejše in najmočnejše. Ogromna letala najnovejših konstrukcij morejo prenašati cele vojske in jih spuščati na oddaljeno bojišče. Na ta način so n. pr. nacionalisti v španski državljanski vojni prepeljali iz Maroka v Španijo čete maročanskih domačinov in legionarjev. Letala so pa tudi važna pri izvidih nad sovražnikovimi postojankami in ozemljem, pri bombardiranju prometnih naprav, industrij, utrdb in pri obstreljevanju samih sovražnih čet na bojišču. Zato ima vsaka vojska več vrst letal: lovska, bombna, transportna itd. Letalstvo je postalo celo tako važno, da zatrjujejo strokovnjaki, da bo v sedanji in v bodočih vojnah zmagala le tista sila, ki bo imela večje in boljše letalstvo. Za to posvečajo bojnemu letalstvu vse dr žave naj večjo pažnjo. TEKMA MED LETALOM IN LADJO Mnogi zatrjujejo, da bojno brodovje v sedanji vojni in v bodočih ne bo pomenilo nič, ali le zelo malo. V boju med ladjo in letalom bo vedno laže zmagalo letalo kakor ladja, ki je neokretnejša. Poseb- sko bazo, katere položaj se menja in ga zato ni mogoče tako lahko zasledovati. S takih matičnih ladij se lahko napravijo napadalni poleti tudi nad pokrajine, ki sicer ne bi bile dosegljive. Vendar imajo tudi matične ladje za letala svoje slabe strani. Te obstajajo v tem, da te ladje niso obdane s tako močnimi oklepi, kakor druge, da se ne bi preveč povečala njihova teža in s tem zmanjšala nosilnost; imajo široko krovno površino, ki nudi več prilike za bombardiranje iz zraka in so zaradi velikih količin bencina in bomb v nevarnosti eksplozij. OGROMEN ANGLEŠKI NOSILEC »ARK ROYAL« Nedavno je Velika Britanija spustila v morje novo ogromno matično ladjo za letala »Ark Royal« in ob tej priliki je imel glavni konstruikter srr Stanley Goodall predavanje, v katerem je opisal značilnosti tega orjaka. Glavno orožje matične ladje so po njegovi izjavi prav njena letala. Njihov namen sicer ni izčrpavati se v obrambi ladje, toda v primeru napada s strani tujih letal jim je dodeljena seveda tudj ta naloga. Razen tega je pa nosilec opremljen z velikim številom zelo močnih protiletalskih topov srednjega kalibra. Ladja je konstruirana tako, da lahko uspešno zaustavi vdiranje vode v njeno notranjost, tudi ako je zadeta z boka. Letala so vse do odleta spravljena v prostrani notranjosti, kjer so s posebnimi jeklenimi ploščami oddeljena od zalog bencina in olj. V vseh prostorih so vdelane posebne gasilne priprave s kapaciteto 150 ton vode na uro. Mimo tega imajo ventilatorje, ki preprečujejo nabiranje naravnih plinov. Slabi zrak se črpa navzdol, dočim prihaja od zgoraj navzdol cist zrak. Bencin se privaja letalom s električni pogon. Elektrika Je ^ ladji sploh posebno važna. {$ ima 620 električnih motorjev, $ pa predstavlja daljavo 400 krti-je torej opremljena dosti bol#' j Sis! bila že zastarela »Courageous«- Nemci nedavno Angležem P& N e p a I ■ m S^tl' Državam, ki so v vojnem M Nemčijo, se je pridružil sedaj * jpjf Nepal. Malokdo bo pri nas v kakšna je ta eksotična država- pravlja, da pošlje svoje da se bojujejo na strani Francozov proti Nemcem D ----------- x----- -------- j^jjJr. pal leži severno od Indije v v meri 140.000 kvadratnih kilon1 *<>■ ima nekaj manj ko 6 milijon^ j j? cev posebne gurkaške naro'.pjin* „ pa je Nepal silno vase zaprt in zen z Anglijo novega praveS3 niti diplomatskih stikov v v f pomenu besede. Z Anglijo pa r litične in trgovske pogodbe, si ^ polno svobodo in samostojno ’pj tudi vojna napoved Nemčiji r polnoma svobodne odločitve, j, ^ nepalske vlade prosil, naj to kot zaveznica in prijateljica ^ J" čutila to kot svojo sveto in žnost. Francija ima dovolj kruha Sedanja evropska vojna je postavila j točka. Francijo pred številne gospodarske pro-blerne. Kakor Anglija, je tudi Francija morala v prvi vrsti skrbeti za zadostno oskrbo svojega prebivalstva in vojske z življenjskimi potrebščinami. Položaj Francije pa je mnogo boljši od angleškega- Aso. njene kolonije na severnih obalah Afrike in ker ni nevarnosti za njene trgovske ladje v Sredozemskem morju, ki je zaprto. Poleg tega ima Francija tudi dosti suhozemnili poti v osrednje države, s katerimi lahko nemoteno nadaljuje svoje trgovinske posle. F udi v pogledu prehrane je Francija mnogo na boljšem od Anglije in Nemčije, ker sama razpolaga z zadostno proizvodnjo življenjskih potrebščin. Poleg sijajno razvite industrije razpolaga Francija z nič slabše razvitim poljedelstvom z malimi posestvi, ki so temelj francoskega kmetijstva. Zaradi tega lahko Francija potrebe življenjskih potrebščin krije pretežno z lastno proizvodnjo in zato preskrba s prebtauo ni utona hoteča Letna uporaba življenjskih potrebščin znaša v Franciji normalno 20 milijonov ton. Od tega odpade 5.6 milj. ton na moko, 1.7 milj ton na meso, 1.6 milj. ton na maslo in sir, 0.9 milj. ton na sladkor, 0.27 milj. ton na olje in mast, 7.7 milj. ton na zelenjavo in deželne pridelke ter 1.9 milj. ton na sadje. Večji del življenjskih potrebščin proizvaja Francija sama ali pa uvaža iz svojih kolonij. Iz tujine uvaža samo matij važne stvari, kakor n. pr. kavo, čaj, suho sadje, mast in ribje konserve. Glede življenjskih potrebščin in prehrane je v tej vojni Francija mnogo na boljšem kakor pa v svetovni vojni, ker francoska proizvodnja od sovražnika -,i ogrožena. Zato Francija doslej še ni omejila uporabe življenjskih potrebščin. Vlada je edino predvidela potrebne ukrepe za maksimiranje cen in pazi, da se ne razvije običajna vojna špekulacija. Predvidene so zato stroge denarne kazni. V primem hujših prekrškov uredbe o po- bijanju draginje bi vlada odvzela kršitelju pravico do trgovine ali obrti. Iako je Francija stavila svoje celotno gospodarstvo v vojno službo ne da bi Pri teni trpeli producenti in konsumenti. NAJŠIRŠI PREDOR NA SVETU Najbolj širok predor imajo seveda v Ameriki, in sicer na cesti, ki vodi iz San Francisca v Okland Bay. Predor je širok 22.8 m, visok pa 17.7 m., tako da bi mogli ^peljati skozi komodno manjšo hišo, ako ne bi bil razdeljen na dve nadstropji. Dočim je namreč spodnji del pridržan za težki tovorni promet, je določen gornji za osebne avtomobile. Sicer pa predor ni dolg več kakor samo 162 m. Različni dodatki. V nekem kitajskem kinu so nalepili opozorilo: »Ne kadite! Pomislite na ogromen požar v Kantonu!« Naslednjega dne je nekdo na opozorilu pripisal: »Ne pljuvajte! Pomislite na veliko povodenj v Hankau-ul« Ob tej vojni napovedi nezn .g ^ čne države se bo menda vsa ^e]o^ nil, češ, kakšen smisel bo J ^jijoLjii disi za zaveznike bodisi za dar stvar v resnici ni tako s p Gurkasi so najboljši, na^ra poS#V vztrajnejši vojaki vse Aziie> spr^ j občutljivi so pa za vremens jS<#iji be. Navajeni podnebja svoji1 ra, ki je zelo spremenljivo* s v zelo naglo tudi podnebju bo ^ v Indiji ali v hladni Evropi. jne > rovju so zaradi svoje nerl _oSt 0 ^ čnosti in vztrajnosti narav^cof ^ M' kriljivi. Po skalah plezajo re »> j prenašajo zraven še težke nepris* f s« dar se spuste v boj s_sv01!A„\eg*' UHi OV/ opuolv V C/VJ ^ J J« 10 j,4*’, 'JjJI' postojank, vztrajajo do za p dajo rajši pobiti, kakor Pr gast11 sramote jim njihova naroa [1|(ji .-»A-«** voljuje. An„„ Gurkasi so se pridružil* sVe\^’jp' v preteklosti že večkrat z ^i Jj v ko so sodelovali z njimi p3 ,0 ji< indijskih vstaj v letih 1" . svetovni vojni. Takrat se\ ^jjj, strani Angležev v Mez<>P° 0j$] ni, Galipolju in v Gurkasov in napravili so je preeenljive usluge. Tud' oako Nepal Angliji približno eJl^ ^ svojih vojščakov, ki Pa t, še ne bodo prepeljani v d* jes- bodo uporabljeni drug« stiii < at mene. S tem iVdo naclf koj . . se bodo lahko Franclji. Po vsem teI£rez čete, ki se bodo lahko l‘"'0jna . tem Nepala Nemčiji ni takoJ^5-<^ Glej, da boš naspal vsaj v toliki meri P0^0 tvoje lastne. 10 minut domač® zabave Vo*ne zviiače ■ w n OHMI 3KPfli 'Mi W 7.adnip. dni sn fnmonRkp čfcte nri nro •lekej Ci0yjk £a v9čera me je učitelj Martinko, Q sr^njih let, oženjen in srečni oče ^Prekrasnih in prepametnih otrok, |Lna vsak način zadržati pri sebi. | Jai sem se z nočjo in z vsem mo-samo da bi mu ušel. Tri ure sem VOij j Poslušal t m sem imel primerno do- ja, g0vesa drobnega pripovedova ‘e ni ved ^)0va’<< Je rekel veselo, ko tala bov S P'm b' nle zadržal. »Poslu- Vi kaj n^c.[a* '?' ^eset minut zabave. Ali ^ bf)crP°S,^a*e ljubljanski radio? Ne? »PtJ’ kako to?« ®fi§ati. p,SfTn ga zvečer ne morem dobro ■Was m Pa J'e lud' dve tfetiini pre-istaj« en kakor premnogo radijskih botn L. t l°euiki.« ,% em Prikimal. »Na ta način že . vidite i s torej 5r--<< Je vzkliknil vesel. »Osta- ^S^ariiP'nS' Sal vas ne 130111 mučil H la- Kn el minut zabave bova cf- Vv‘ vedeli, koliko lei>ega tj, • !Vlor ISl človek v teh desetih mi-V^Piejin?1 ,Vani Priznati, da se vča-, 0 solz. Zlasti, če so na V1*-Vi Jaz sploh ljubim Se smejite, vidim, da se s sme- z °bral ‘^artmko, ne smejim se.« Satk'- T°da Sin ie rekeI’ RV duši se ' ^olitip so to najbolj veseli ne maram. Taji* nie. ~e zdavnaj sem se odvr-,%i,0vek'U 1 nikakih poročil. S*vrkunSS* ?.jeeov prelepi mir. I1 iih °cl Ujega. človek ji da, kar za-A ^,ltl'arti r]f' oprav im vse dolžnosti, v ter^hje bi ’|° ltike >n pozabim na-? k 0 vseL prevcč "ren ko, če tt^vz va? j'cprestano Premišljati k ^'a daljerttPa Ze,,° razvedri. Da bi ^ to ° des'et J® Premalo, deset mi-J Ure bj "ll|t zabave na dan! k as ie n?, Jf '"oralo biti.« duri najstarejši S »SK St ^nia n ’ s!tcn °t Prit,; ■; otrok- »Očka,« je Atu lat zabave « ‘ 'Ve b' P0zabil 7ia stran!« iSi?^. da K0 !'°kcl °dc nemirno. 'V ^yečer ' va zdaj z gospodom KS vSe’ Prcdcn Poidemo spat, ^ Do*ftv,®®Vedal.« OSk° Voli, dovtip!« \S S; kaki h,00^' vendar! Ne in 'dai.e' ,,J° oicj 1 ni°Ke[ pozabiti ka-ta a&ri i 2rinil ;P . "utunčno bom vse ra'dtu ,v ,Pka iz so,3e m na- V’0 ie " >P L "d>te. saj ie že čas V le’ -*-«* "ie' ^fe^^reščaf z,ldel odpirati radio. 'VV^lo jp j Rro,P ie motil prc-r užitpi;,, s,e. tn nekako cvile-i motilo 'Niteii., x. nekal * in LSS^rtinka " Miško Kranjec Uho je pritisnil k zvočniku, kakor bi se bal, da bo kaj preslišal. Po kratkem kukanju kukavice se je oglasila napovedovalka in povedala, da se začenja deset minut zabave. Učitelj Martinko mi je namignil. Njegov obraz se je že ves razvlekel v prijetno zadovoljstvo, oči so mu postale majhne in so se smejale. Potem se je začel tisti prelepi' del desetih minut slovenske zabave. Martinko toliko, da ni zlezel v aparat. V aparatu sta se pogovarjala moški in ženska, ali moški in moški, ali ženska in ženska, ali celo troje, ali učenec in učitelj, umetnik in kritik, sosed Miha in sosed Janez, gospa Mica in gospa Mara, pozabljivi profesor in nagajivi študent, tramvajski potniki in debela gospa. Zdelo se mi je, da ne bo konca teh vsestranskih dovtipov. Toda bolj kakor da bi poslušal grome-nje v radiu, sem gledal učitelja Martin-ka, kako se je iztegoval, valjal po stolu, se tolkel po stegnih, vstajal me trepljal in se smejal, da je imel solzne oči. Pozabil je na duri, ki so jih iz kuhinje odprli, kjer so takisto hoteli poslušati to zabavo. Potem je bilo konec teh srečnih in prelepili deset minut zabave. Začela se je nacionalna ura, učitelj Martinko pa se je še vedno smejal. »Očka, ali si si zapomnil vse?« se je oglasilo iz kuhinje. »Mir, za božjo voljo, ne bodite sitni! Zvečer vam bom vse povedal. Zvečer, preden pojdemo spat.« In-potem k meni: »In ko jim bom pravil, se bom še enkrat smejal. • Ah, moj Bog, kako je smeh ne- kaj lepega, nekaj velikega! Zato pa nočem poslušati tistih neprijetnih vesti o politiki. S politiko so sanro zagrenili človeku življenje, ko bi vendar bilo na svetu tako prijetno brez politike! Pa si že kaj izmislijo, da nam včasih zagrenijo življenje, kako vojno, volitve, ali kaj podobnega. Mar bi nam rajši pravili take dovtipe. Ali niso bili lepi? Ali niso bili duhoviti? Moj Bog, le kdo si jih izmisli! Jaz sem si jih že nekaj poskušal, pa mi ne gre; nobeden ni dober, otroci se mi smejijo. Ali ste se vi že kdaj izmislil -kak dovtip?« »Še ne.« »In bi si vendar lahko. Prav vi bi si lahko marsikaj izmislili. Saj sem vam že hotel nasvetovati. Pomislite samo, koliko ljudi bi kupilo vaše knjige, če bi bile dovtipne, če bi bilo v njih nekaj, veselega, za smeh. Vi ne veste, kako je to potrebno za naš narod. Zlasti taki, kot ste jih tu slišali :■ prisrčni, nedolžni, a duhoviti. Malo razmišljajte. Jaz še vedno verujem, da nam boste napisali kako knjigo dovtipov. Verujte, takrat vas bodo vsi priznali.« »Morda pa bom kdaj,« sem rekel in se poslavljal. Stiskal mi je roko in me pospremil skozi kuhinjo, kjer sem se poslovil tudi od drugih. Komaj pa sem zaprl duri, sem že slišal, kako so otroci planili na očeta in klicali: »Očka, pripoveduj nam, kaj so pravili!« In starejši: »Da ja nič ne izpustiš! Vse moraš povedati!« Nov otok v grških vodah Z OGNJEN1ŠKIM DELOVANJEM JE V GRŠKEM MORJU NASTAL OTOK Malokomu je znano, da nimamo v Evropi ognjenikov samo v Italiji, ampak da ima tako naravno znamenitost tudi Grčija. To je ognjenik na otoku Santorinu. Dolgo sp mislili, da je. že popolnoma mrtev, ko se je nenadoma znova razživel, in prav sedaj poročajo iz Aten, da zopet deluje. Na vrhu vulkana nad pristaniščem sicer malega otoka se je te dni odprlo novo žrelo, iz katerega so pričele sikati žveplene pare. Istočasno je zazibal otok močan potres. Pa tudi po obronkih ognjenika so nastale razpoke, iz katerih je privrela vrela voda. Kar je še bolj zanimivo, je pa to, da je vrela voda pričela izvirati tudi iz morskih tal v samem pristanišču, ki se je tako razgrelo, da je pokazal toplomer 56 stopinj Celzija. Kmalu na to se je nenadoma pogreznil v morje majhen otok, ki je ležal zahodno od otoka Santorina. Bil pa je tako majhen in pust, da na njem ni nikoli nihče prebival. Po teh prvrh znakih ponovnega delovanja ognjenika so se kmalu pojavili še drugi, močnejši. Na severu od otoka Santorina so se pričeli dvigati iz morja mali, iz ohlajene lave nastali otočki. Spočetka so bili zaviti v oblake pare in je bilo nemogoče priti do njih, ko so se pa pare razkadile, so ljudje opazili, da so se ti otočki medtem združili v skupen večji otok. Ta novi otok je prvi preiskal profesor geologije na atenski univerzi Geo-gralos in mu dal ime Triton. Ker pripada Santorin skupini Kikladov, pripada naravno tudi novi otok Triton Grčiji — ako se ne bo spomnila kaka druga država, Med prijatelji. — Prijatelj, cul sem, da si se oženil. Si srečen v zakonu? — Zelo. Moja žena je lepa, duhovita in inteligenta. — Tako, popolnoma razumem tvojo srečo. Ne pravijo namreč zaman, da se skrajnosti stikajo! Zadnje dni so francoske čete pri prodiranju na zahodni fronti ob reki Mozelli gonili pred seboj stotine svinj, ki so rile po podminiranih poljih. Na ta način so svinje povzročile številne eksplozije nemških min in tako očistile polja, ki so jih nato Francozi zavzeli in očistili. Opisani primer nas spominja na številne in zelo zanimive vojne zvijače, ki so se jih posluževali narodi v vseh časih. Ko je Hanibal vodil bitko proti Rimljanom, je stotinam volov ukazal na rogove nataknili šope slame in zažgali. Te vole z ognjem na rogeh so spodili nato proti rimskim kohortam. Zaradi ognja so živali pobesnele in planile med rimske vojake ter jih razpršile. Nato je imel Hanibal lahko delo. Vojaška zgodovina je polna pripovedk o vojnih zvijačah. Najbolj znana je ona o Trojanskem konju iz Homerjeve llija.de. Ko so se Ahajci deset let zaman trudili, da bi zavzeli Trojo in osvobodili lepo Heleno, si je Odisej domislil duhovite zvijače. Ahajci so odpluli, zvečer pa so se vrnili. Pred trojanskimi mestnimi vrati so pustili velikanskega lesenega konja, v katerega so se skrili najslavnejši ahajski junaki, ki so bili od pete do glave oboroženi. Pri konju je ostal en sam vojak. Ko so Trojanci prišli iz Troje, so našli enega samega Ahajca, ki jih je prepričeval, da naj odvedejo ogromni leseni nestvor v svetišče, ker jim bo prinesel vojno srečo. Trojanci so ga ubogali. Razdrli so mestna vrata in spravili lesenega konja v mesto. Tedaj je pridrvela ahajska vojska in skozi razdrta mestna vrata vdrla v Trojo. Slične zgodbice so znane tudi v naši zgodovini. Ko so naši slovanski predniki prodirali na Balkanski polotok, so se tudi posluževali najrazličnejših vojnih zvijač. Pred sovražnikom so se skrili v močvirju ob Donavi, se skrili pod vodo in dihali skozi slamo ali trsje. Sovražnik je bil prepričan, da se je vsa vojska potopila. Ko je minila nevarnost, so Slovani zopet prilezli iz svojih skrivališč in potolkli sovražnika. Znani so po vojnih zvijačah zlasti Turki. Pri slavni bitki ob Marici leta 1372, ko so bili Srbi tako strahovito poraženi, je Turkom pomagala zvijača. Oddelki turški vojske so frhgirali poraz. Razbežali so se. Srbi navdušeni od zmage, so priredili pravo narodno rajanje. Takrat pa jih je iznenadil Turek in jih strahovito kosil. Edinstveni primer pa je oni turške bitke pred Novim Pazarjem. Sredi noči je Karadjordjev vojvoda Ilič na konju planil v turško taborišče in v turškem jeziku vzkliknil: »Bežite Turki, evo Srbov!« Med zaspanimi Turki je nastala prava panika in so drug drugega pobili. Sreča je, da imamo vedno kaj neizpolnjenih želja, sicer bi naše življenje ne imelo pomena. V deželi belega zlata Texas — naivečji dobavljač bombaža na svetu H i Sa. st°' k mizici z npa-sedel na drug stol. Nestvor predpotopnega parostroia, cedeč se od olja, črna rebra in drogovje kakor zasneženo z umazanim puhom bombaža — bombaž povsod; v zraku, srebrnosivem od prahu, na tleh, na tramovju, v balah, na potnih obrazih in rokah črncev — bombaž, bombaž. K temu votlo bobnenje stiskalnega kladiva, ropotanje dvigal, sikanje pare, nepopisen hrušč in trušč. Velike kolobarje železnih trakov so spet privalili od nekod, črnci se smejejo, kričijo, zamolklo padajo težke bale na prašni tlak, oblaki bombaževega puha' se dvigajo, pod odprto stekleno streho žari vročina ko v plavžu. Staro podjetje To so skladišča družbe Cottonpress Company v Savani. Tukaj‘v državi Georgiji vlada bombaž kot domači kralj, še vedno, dasi se je že zdavnaj, v dobi ene generacije, ameriško središče bombaževih plantaž premaknilo dalje proti jugozahodu. Nekoč je bila vzhodna atlantska obala južnih držav Severne Amerike srce trgovine z »belim zlatom«. Danes pa je Texas največji dobavljač bombaža na svetu, celo Louisiana je zdavnaj zatonila. Tako da je tista Cottonpress Company prav za prav preostanek iz gospodarsko večje in bogatejše dobe; dobe, ko so se pristanišča južnih držav nazivala »raji trgovine«. ... in stare šege V tem leži najbrže tudi vzrok, da dela Cottonpress še dalje po starih metodah. Racionalizacija po modernem Taylerje-vem sistemu se ji ne izplača. To stane preveč denarja. Črnci so cenejši, in od nekdaj se je delalo ž njimi. To je že stara suženjska tradicija v tej deželi, kjer je bilo suženjstvo nekoč neizčrpen vir nezaslišanih bogastev. In današnje črno delavstvo je večidel potomstvo sužnjev, ki so morali v bombažnih plantažah hudo garati. Obiranje bombaža — pekel Bombaž je razvajena rastlina, ki jo je treba negovati kakor dojenčka. Hoče biti dobro gnojena z lesnim pepelom, vode ji ni nikoli zadosti, neprestano jo je treba okopavati, trebiti, gojiti. Najhujše je obit ranje, ki traja včasi dalj ko četrt leta, kajti semenske glavice dozorevajo počasi, druga za drugo. Sonce pripeka strahovito, nobene vode, nobene sence. V ustih, nosu in očeh ščegeta beli bombažev puh. Obiranje bombaža je bilo za sužnje pekel, je tudi še danes trpljenje za črnce. Toda danes daje dober zaslužek, nekdaj pa samo udarce z bičem. Lepi časi so minili črncem se danes bolje godi, ni dvoma, toda podjetniki ne vedo ne kod ne kam od skrbi. Kajti dandanes pridelujejo bombaž ne samo Srednja Amerika, ampak tudi Južna Amerika, Indija, Afrika, tropična Azija in v prvi vrsti Egipt, katerega vlakno je najdaljše, najfinejše in najdragocenejše med vsemi. Do ustja Neretve v Dalmaciji, do Vardarja v Mace-doniji, povsod že gojijo proti vremenu odporne in rodovitne vrste bombaža. Trenutno je na svetu veliko preveč bombaža, in gotovo ga ni farmarja, ki si ne bi želel nazaj pravljično lepih časov, ko je bilo povpraševanja čedalje več, produkcija pa tako poceni in zaslužek ogro- men. Stran 14. *V e č e r n i k« V Mariboru -dne 7. X.J^. Drobne novice Celje v temi Celje, 7. oktobra. Sinoči ob 20. uri so nenadoma zagrmeli trije alarmni streli z Miklavškega hriba, po celjskih cerkvah so zazvonili zvonovi, iz Cinkarne in Westnove tovarne so se oglasile sirene, ki so v presledkih naznanjale bližajočo se »nevarnost.« Takoj je ugasnila vsa cestna razsvetljava, le zastrte svetilke so motno brlele na kri žiščih trlic. Tudi v stanovanjih in lokalih je bila naenkrat uvedena zatemnitev. Prebivalstvo je bilo presenečeno, ker se je druga zatemnitev izvedla popolnoma nesluteno in je sinoči ni nihče pričakoval. Tema je bila popolna. Ponekod pa se je vendar opazilo, da nekateri zadeve ne jemljejo resno, in se niso potrudili, da bi vse uredili tako, da svetloba ne bi prodirala skozi okna na cesto. Policija je imela s takimi malomarneži nekaj posla, ker jih je morala opozarjati na ne-dostatke. V času zatemnitve, ki je trajala do 23. ure, je prihrumel nad mesto močan vihar z nalivom. Zastoj v izvozu sadja LICITACIJA ZA CARINSKE ZGRADBE Na naših severnih obmejnih prehodih bodo zgradili več novih carinskih poslopij, za katera so že bile razpisane licitacije. Tako bo 7. oktobra druga licitacija za zgradbo carinskega oddelka v Gor. Vižingi s preračunom 499.890 din. 13. oktobra bo druga licitacija za gradnjo skladišča na Prevaljah za 148.000 din. Istega dne bo tudi druga .licitacija za carinska poslopja v Viču pri Dravogradu za 484.500 din. 16. oktobra bo licitacija za gradnjo carinskega oddelka v Libeličah nad Dravogradom za 268.260 din, 20. oktobra pa licitacija za zgradbo carinskega poslopja v Gederovcih za 495.400 din. V izvozu sadja, zlasti pa jabolk, je nastal te dni nepričakovan zastoj. Zato smo se obrnili na priznanega mariborskega strokovnjaka s prošnjo za pojasnila. Trgovski krogi iz Beograda sporočajo, da potrebujejo Nemci 500 vagonov presnega sadja (sadja za prešo). Prizad pa ne da dovoljenja za ta izvoz in ne potrebnih deviz. Prav tako je tudi v pogledu izvoza jabolk. Nemci nudijo za prvovrstna jabolka 22 nemških mark. Prizad pa zahteva zanje 25 mark. Zaradi te razlike Nem- ci ne bodo kupili naših jabolk. Vse kaže, da hrani Prizad devize za izvoz suhih sliv in je zaradi tega Slovenija močno zapostavljena. Doma imamo mnogo sadja, nimamo pa potrebnih sodov. Zato bo sadje gnilo v škodo naših sadjarjev in naših sadnih izvoznikov. Slovenski trgovski krogi apelirajo na odločujoče činitelje, da posredujejo pri Prizadu za devize, brez katerih bo naš sadni izvoz popolnoma zastal. ANGLIJA NAPOVEDUJE POŽIVITEV TRGOVINE Z JUGOSLAVIJO Svobodna trgovina s tujino je prenehala, odkar je Anglija vstopila v evropsko vojno. Ker so se razširile neke vesti, da bo Anglija omejila svojo trgovino z balkanskimi državami, zlasti $■ slavijo, zato je izdalo te dni atts nistrstvo za informacije ura^i!3.Bti'3, lo, v katerem pravi, da bo y ®^rim'*' .................._ bo Velika; nija s svojimi zavezniki nl<>s\nlj ti Jugoslavijo z najpotrebnejši .. vodi, ker bodo drugi inozemsjt izvori onemogočeni. V najkrajše pričakovati veliko aktivno stari . vini z balkanskimi državami- ,j odkupila velike količine živu. in kovin. V kratkem bo om>: Balkan posebna angleška dejle ^ bo uredila trgovinske odnosaje glijo in balkanskimi državami. SPLITSKI BRIVCI STAVKA% V Splitu so pričeli brivski in pomočnice mezdno gibanje-dajalci niso imeli uvidevnosti težnje, so vsi pomočniki' im , stopili v stavko. V Splitu sta' ^ v 60 brivnicah 110 pomočnik0 ^ močnic. Delati morajo gospoda.,. ■»•s Radiooddaja za ameriške izseljence Nova beograjska kratkovalovna radijska postaja je začela s tem mesecem z redno dnevno oddajo za Severno in Južno Ameriko. S tem bo ustreženo našim izseljencem, ki so že leta in leta čakali, da slišijo svojo besedo iz domovine. Sicer se je za izseljence v Ameriki oddajalo doslej že dvakrat mesečno, vendar se je oddajalo s pomočjo nemških kratkovalovnih postaj. Za Ameriko se bo oddajalo dvakrat: Za Severno Ameriko posebej in za Južno Ameriko posebej. Programa bosta ista ter si bosta sledila drug za drugim. Za Južno Ameriko se bo oddajalo ob 0.55, ko je v Ameriki 7.55, za Severno Ameriko pa ob 2.00, ko je v Ameriki 8. ura. Pri oddajanju bodo zastopane vse tri narodnosti. Programi se bodo sestajali iz državne himne, pozdrava, iz novic iz domovine, iz narodnih pesmi, predavanj, umetniške glasbe, iz odgovorov poslušalcem, na kar bo program zaključila državna himna. 16 minut bo uporabljeno za vesti, 10 minut v srbohrvaščini, 6 minut pa v slovenščini. Vsako nedeljo pa se bo uporabilo nekaj minut za branje odlomkov iz najboljših del -naših književnikov, katerim bo dodana vedno kratka pisateljeva biografija. Po ponedeljkih se bo oddajalo o kulturnem življenju v naši državi, ob sredah se bodo brali dokumenti o tem, kar tujci mislijo o nas, ob sobotah pa se bo oddajal gospodarski pregled o naših krajih. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. naioranl$a oglase le din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja tn ienitovaniski oglasi din 00. znesek za te oglase le din 10—. Debelo tiskane besede se raionaio dvoino enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se pladnje tako) ori naroc''”-vposlati v nismo skupaj z naročilom ali pa oo poštni ooložnici na čekovni račnn » pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 RESTAVRACIJA »LOVSKI DOM« nad Tremi ribniki vas vabi Jutri pojedina pečenih in ocvrtih pišk. Priporoča se: Dragica. 9677-1 SOD za. sadjevec 400 do 700 litrov potrebujem. Naslov v upravi »Veoernika«. 9640-1 POSOJILO! Iščem 5000 din. Vrnem v enem letu 6000 din, vsak mesec 500 din. Dobra garancija. Pisati pod »Obrtnik« na unra vo »Večernika«. 9649-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 moderne h »Svetloba«, št. 15-1. SENČNIKE SfiM VINA NAJBT°nf. y 1 ja ulica. iz lastne jopice, puloveri® in otroke, b® djl & obleko po naJI?^itreje $ lih izdeluje nal niayfll ' Maribor, safflojf Tretii dom plebanuša Bizgeca Ferdo Godina Njegove vasi so bide razmetane po jelševju, po hrastju, med sadnim drevjem, povsod ob vodah so bile pač hišice, kjer je raslo drevje. Čeprav je bilo sonce še taiko močno, do .slamnatih streh ni prodrlo. Tu spodaj v majhnih zatohlih kalu-pah so živeti ljudje v miru božjem, spoštovali so drug drugega, si pomagali med seboj, z eno besedo — ljubi Bog je skrbel za faro, v kateri je prebival ple-banuš Bizgec. Nič hudega ni bilo to, če so bile njegove vasice razmetane med drevjem, kajti bele ceste, kot bele nitke so vezale vas z vasjo. Po teh so hodili ljudje orat, sejat, kupovat si obleko, plačevat porcijo, na sejme, v cerkev, pač lepe bele ceste so jim služile za pravo kraljestvo božje na zemlji. Plebanuš Bizgec je pa tu molil, maševal, karal in vse njegove ovčice so prihajale v njegov hlev. Niti ene ni bilo, ki bi ostala zunaj hleva in bi se pasla Bog ve kje daleč v polju brez njegovega nadzorstva. On — plebanuš Bizgec — ni bil kristjan kakršnih je datnes mnogo na svetu, ki bi namreč samo govorili in govorili, sami pa ne bi ničesar storili, ka r je Bogu dopadljivega. O ne, on je bil čisto drugi človek. Sveta čistost mu je bila nad vse ljubljena čednost (tu moram povedati, da je bil star človek), laž je sovražil in kar pa je bito glavno, je bal socialen, kalkor današnje čase malokateri kristjan. No, kako je bilo s teni, bom takoj povedal. Svetemu Antonu so dajali ob nedeljah vsi farani v »Sparavec« siromakov. O Veliki noči in o Božiču pa je Bizgec dvignil te pare in stopil v mesnico k Židu Steinu (takrat že Židii niso bili tako osovraženi). Kupil je Bizgec lepo, debelo telico to siromaki v njegovih vaseh so imeli vesele praznike. Go v edine namreč niso drugače nikoli pokusili. Razen kosa dobrega mesa so do bdi ljudje štruco pekovskega kruha in dnevi praznikov so potekli tako lepo, da so ostali siromašnim faranom skozi vse leto v spominu. Siromaki so hvalili Boca, da se vendar še najdejo ljudje, ki so nanje tudi zmislili; to je bil namreč plebanuš Bizgec in seveda tudi sveti Anton, čeprav je ta že svetnik. Sicer so pa farani Bizgeca tudi imeli za svetnika. Pa on je še živel, živ pa nikdar ne sme biti svetnik. Prišel pa je preobrat. Hudobnemu duhu. ki nikdar ne počiva, se je posrečilo zaseiati kokoli na Bizgecovo njivo. Ah Bizgec, Bizgec, ti dobra skrbliiva duša kaj se ti je to zgodilo! Pa Bog je dopustil to in Bizgeca postavil na preizkušnjo Županu Hrenu se je »pečala žena Bara. Kako je do tega prišlo, ni vedel nihče. Že so se širile kakšne neumne govorice, pa na te ni polagal nihče posebne važnosti. Bolj je pretreslo vse farane to. da je Hren nagnal ženo Baro in so ga mnogi videli zvečer pri vdovi Ošlaiki. Bizgec je bil sedaj tisti človek, ki je edini imel dolžnost in pravico pokarati Hrena. Hren pa je ostal trd in sluh. Kaj je preostalo Bizgecu drugega, kakor da se Hren odstavi in se postavi na njegovo mesto' vrednejšega župana. Ta stvar pa ni šla tako gladko. In Bizgec se je čudil. Bito jih je mnogo — njegovih ovčic —, ki niso bili zato, da se Hrena odstavi Hren je bil drugače dober gospodar in pameten župan. In zgodilo se je, kar se še ni nikdar, odkar je Bizgec prišel v to faro. Rovarile so nekatere vasi proti samemu plebanušu. Saj proti njemu samemu še toliko ne, kolikor so bili pač farani bolj za Hrena kot pa za Balgača, ki je bil tudi dober človek, a slab gospodar, Hudobni duh se je veselil razprtije, plebanuš Bizgec je vodil hud boj, Bog pa je samo gledal iz nebes in preizkušal Bizgeca v delavnosti in gorečnosti. Biz gec se je pa odrezal kot pravi bodoč svetnik. Posegel je po zadnjem sredstvu Odkupil je faranom kruh svetega Antona. Ne! Bolje je, da na praznik stradajo, kot pa da dopustijo, da se nečistost raz- pase v njihovih domovih. Prišli so božični prazniki tihi, spokojni, kakor da bi prišlo dete božje prvikrat na svet. Mnogi, ki so kuhali jezo, so pozabili na vse. Lepa božična pesem je vse objela, vse je uspavala v svoj sen in srce slehernega pripravila na veliki dogodek — na dete božje v jaslih. Tistega leta so siromaki še bolj računali na kruh sv. Antona. Bila je sušna letina in primerne praznike si je lahko privoščil malokateri. In zdaj, če ti pada kar tako v lonec kos dobre govedine in ti že otroci z očmi požirajo prekrasni kruh, to ni malo. S cekarji in pisanimi robci so čakali kar v trumah siromaki pred »Našim domom«, ki je bil tudi last siromakov, kakor vsi hrami, katere je postavljal plebanuš Bizgec. Šengariili* so se med seboj, se suvali s komolci in se veselili misleč: še malo, pa 'bo kos telice padel v cekar. Velka vrata so se odprla in plebanuš Bizgec je prišel. Pa ne s telico. Balgač ga je spremljal in še nekaj negodnih vrabcev, ki so bili veseli, da so sploh lahko stali pri Bizgecu in duhali njegovo po svečah dišečo reverendo. ' Siromake je spreletelo nekaj neprijetnega. Zaslutili so, da ne bo prav Pa res ni bilo. »Od Boga idete«, je med drugimi dejal Bizgec po domače. »Božja pota ste zapustili, zato vas je Bog kaznoval. Ni vam dal ne mesa, ne pekovskega kruha. Za upornike ni pri njeni usmiljenja.? Nekaj je še rekel, siromaki pa so se počasi razgubljali. Kako siromašni so bili nekateri. C e rg ul ju je raztrgana ritka kar mahala po golenicah. Cickov Balaž je pihal v nepočesane brke m držal z eno roko prazen cekar, z drugo pa hlače. Ožbolova Bara pa je imela rotke zasukane v predpasnik, na nogah pa nisi mogel reči, ali So to čevlji iz usnjenih krn ali iz cunj. Ta pisana vojska, ki je prišla pred »Naš dom«, se je razkropila. Doma pa jok, prepir, pa ves hudič. Vedel je to Bizgec, pa pokorščina je prva, večno življenje je v®0® *j pretrpi tu marsikaj, pa je kbu •; gubljen na onem svetu. _ Prišla pa je lepa pomlad in z ^ $ lika noč. Spremenilo pa se tem časom mnogo, zelo miK* so ostali trdovratni m Hren J še naprej. sp#:, ' Bizgec je naredil napako,10 #• , Z dobro besedo bi mogel oK g bi šlo. Človek je že tak, da str ^ na lepo besedo, kot pa če z •

romakom za praznike- , nvC Centrala Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti po£tl, prej Južnoštajerska hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU! 1. din j in zetnlje. i 1Z- - uod 9754-1 DRUŽABNIKA (-C0) s . 4000—5000 din išče gostilničarka. Ponudbe, na podružnico »Večernika« Ptuj. 9764-1 LJUDSKA ŠTEDN.IA Dolgoročna posojila daje slovenska banka »Moj doni« vsem drž. in samoupravnim uslužbencem ter posestnikom Dokazano in resno delo. Pojasnila daje zastopnik -Moj dom«. Maistrova 5. Ptuj. Znamka za odgovor. 9765-1 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem fanta. Istotam kanarčki naprodaj. Betnavska cesta 68. 9769-1 Kupim SLOVENSKE KNJIGE stare in nove, časopise vseh vrst kupi Hinko Sevar, Ljubljana, nasproti St. Jakobske šole. 9285—3 HIŠO Z VRTOM v vrednosti do 50.000 din kupim. Ponudbe na upravo »Ve černika« pod »Štev. 50.000«. 9645-3 Copisi žagreb It., poštni pieda. GRAMOFONSKE PLOŠČE dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod šifro »Gramofon«. ___________9702-3_________ SOBO s štedilnikom oddam mirni stranki na Pobrežju. Vprašati: Lovec, Glavni trg 4. 9722-3 Posest PRODAM PARCELE ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87 8975—i J oči-d,tužini , -kakor • »Orodo- • D°vsod VILA v Murski Soboti. 4 sobe, kopalnica, s nritiklinami in velikim vrtom ugodno naprodaj. Informacijo pri Gregorcu, Maribor, Koroška c. 43-1. 9631-2 ________ POSESTVO majhen vinograd, lepa hiša s Prešo in kletjo blizu Ptuia na Prodaj. Naslov v upravi »Veternika«. 9637-2 LEPA HIŠA naprodaj. Tezno. Prešernova ul. 5.________________9662-2 STAVBIŠČE v Tomšičevem drevoredu na prodaj.. Vprašati: Kaič, Vrazova 9. 9667-2 PARCELA s kletjo in vsem ostalim ma-teriajom za zidavo hiše naprodaj. Vprašati Jurčičeva ul. 17, Tezno. 9682-2 HIŠA nova 5-stanovanjska, velik donos, ugodno naprodaj. — Vprašati Pobrežje. Nasrona ul. 76, pri Mariboru. 9699-2 HIŠA novo zidana, 4-stanovanjška s 720 m3, naprodaj. Cena din 65.000. Spod. Radvanjska c. Nova vas, št. 50. 9755-2 STAVBENA PARCELA cca 8000 m'-, pri Pekrah naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 9767-2 NOVOZIDANA HIŠA z velikim vrtom, zidano kletjo. 6 stanovanjskih prostorov 8 let davka prosta, radi. selitve naprodaj. Naslov v upra vi »Večernika«. 9773-2 Prodam AVTO ... 0pel-01ynipia, 4-sedežen, zelo dobro ohranjen naprodaj. V proti račun se vzame tudi razni les ali kuruza. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lep voz«. ________9590-4 NAMIZNI ŠTEDILNIK na prodaj. Fišinger, Zolgerje-va 9. Maribor. 9630-4 GASILSKI AVTO 1X—tonski Ford tipe AA, dobro ohranjen, popolnoma nova karoserija, za motorko in 18 oseb, prodam aii dam v račun za nov ali dobro ohranjen tovorni, poltovorni avto ali limuzino. Senčar M., Štri-gova. 9636-4 MLADA KRAVA dobra dojka naprodaj. Zrkovska c. 23. Pobrežje. 9639-4 LUTZOVA PEC velika, prvovrstna, v najboljšem stanju, naprodaj. Aleksan drova 79. 9660-4 ŠTEDILNIK dobro ohranjen, naprodaj. — Vide, Nova vas. Lorbekova 1 9665-4 AVTO znamke »Opel 01ympia«. malo rabljen, ugodno naprodaj. Gregorčičeva ul. 26. pritličje, desno. 9671-4 TRGOVINO mešanega blaga Prodam ali MOTORNO KOLO znamke BSA, 350 ccm, Prijavljeno in dobro ohranj pod ceno naprodaj. Ptujska c. 130 _____________9683-4 __________ SPALNA SOBA z eno posteljo, jedilna miza in drugo naprodaj. Tomšičeva ul. 10-1. 9686—4 AVTO Chevrolet limuzina, 5 sedežev, v dobrem stanju naprodaj v avtodelavnici N. MišLic novic, Aleksandrova 57. •' 9690-4 OTROŠKI VOZIČEK lep, globok, skoraj nov. naprodaj. Delavska ul. 14, pri hišniku. 9697-4 AVTO poltovorni (Lieferwagen) pro dam ali zamenjam za DKW-limuzino. Mlinska 10. dvorišče. 9704-4 MOTOR »Puch« 250 ccm ugodno naprodaj. Poizve se Smetanova ■ul. 33._____________9720-4 ŠIVALNI STROJ Singer krojaški v dobrem stanju ugodno naprodaj. Pez-diček, krojač. Žični prehod 5 (Langusova). 9725-4 DIVAN radi pomanjkanja prostora naprodaj. Cankarjeva 10, pritličje. 9731-4 DAMSKI ZIMSKI PLAŠČ eleganten (Kamelhaar) s ko-žuhasto okovino je po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«, 9739-4 ŽENSKO KOLO najboljše znamke ugodno naprodaj. Studenci, Aleksandro va 33, trafika. 9746-4 SPALNICA nova, lepa, moderna, naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 9749-4 KLAVIRSKA HARMONIKA Meinl-Herold in moško kolo »BrennabOr« ugodno naprodaj. Kneza Koclja 26-11, desno 9643-4 KRAJNIKE večje količine prodam. Kdor jih želi kupiti, naj piše na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 9657-4 LOVSKI PES naprodaj. Hadner Heinrich, Meljski hrib. Prisojna št. 23, Maribor. 9766-4 Stanovanje , if1’ ii H iT I ■ -^,Tr^uTimtn STANOVANJE lepo, sončno, 5-sobno, z vsem komfortom oddam poceni mirni stranki. Vprašati Mlinska 30. 9565-5 STANOVANJE takoj oddam poceni. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 9582-5 STANOVANJE enosobno s kuhinjo oddam. Filipič, Pobreška c. 38. __________9608-5 _________ STANOVANJE oddam. Vprašati v trgovini Pirc, Tržaška c. 4, Pobrežie pri Mariboru. 9632-5 STANOVANJE soba, kuhinja, shramba in vrt oddam. Vrecel-Rotova št. 17. Nova vas. 9634-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo takoj oddam uivaauvfeu »'»v/viam au 31/uu »utuujv dani v najem. Potreben kapi- mirni stranki ob Nasipni 43. tal 20.000 din. Naslov v upra-, Vprašati Krpanova ul. 1, Po-vi »Večernika«. 9672-4 brežje. 9638-5 GOSTILNO z lepimi lokali prodam aii dam v najem. Naslov v up-a-vl »Večernika«. 9673-4 VINSKI SODI malo rabljeni polovnjaki, naprodaj. Vprašati pri krojaču. Rotovški trg 4, Maribor. 9676-4 LEPA JEDILNICA iz palisandra poceni naprodaj Vprašati Mlinska 30. 9680-4 LEPO STANOVANJE s sobo in kuhinjo v novi stav bi dam v najem. Pobrežje. Nasipna ul. 55. 9644-5 STANOVANJE s sobo in kuhinjo, primerno za železničarja, oddam. Pra-protnlkova 17. 9655-5 STANOVANJE enosobno oddam s 1. novembrom. Aleksandrova 79. 9659-5 STANOVANJE sobo, kuhinjo, predsobo oddam mirni stranki. Jadranska 40, Pobrežje. 9663-5 STANOVANJE mansardno, sobo in kuhinjo, sončno, oddam s l. novembrom. Mejna ul. 29. 9666-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. oktobrom. Dr. Verstovškova 38, Pobrežje, 9759-5 STANOVANJE lepo štirisobno v vili. oddam. Vprašati v pisarni »Rapid«. Gosposka 28. 9770-5 SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki (2—3 osebe). Smetanova 62. 9675-5 STANOVANJE lepo enosobno in opremljeno sobo oddam. Studenci, Puš-nikova ulica 5. 9774-5 Stanovanie išče DVOSOBNO STANOVANJE z uporabo kopalnice oddam družini brez otrok. Istotam na razpolago tudi opremljena, sončna soba z uporabo kopal niče in tekoče tople vode za eno aii dve boljši osebi, tudi s celotno oskrbo. Tomšičev drevored. Dr. Ipavčeva 3. 9681-5 SOBO IN KUHINJO z vsemi pritiklinami iščem v mestu. Ponudbe pod »Državni uradnik« na upravo »Večer nika«. 9651-6 Sobo odda DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoj. Smoletova 10. 9689-5 OPREMLJENO SOBO s kopalnico in ev. tudi s hrano takoj oddam. Kralja Petra trg 9/1., vrata 6. 9587-T STANOVANJE dvosobno, sončno, blizu kolodvora takoj oddam. Aleksan drova 44. 9694-5 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem gospoda. Zrkovska c. 23, Pobrežje. 9506-7 SOBO s štedilnikom oddam eni ali dvema osebama. Na poljanah št. 50. Studenci. 9696-5 NA HRANO in STANOVANJE vzamem dva gospoda. Aleksandrova 43. Studenci. 9633-7 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. novembrom. Cena din 520. Ogled med 10. in 12. uro. Ulica Kneza Koclja št. 24. 9700-5 NA CELO OSKRBO vzamem gospoda ali gospodič no. Tržaška c. 59. 9635-7 ULIČNO SOBO prazno, in sobo s kuhinjo oddam mirnim strankam. Mlinska 8. 9701-5 SOBO čisto, sončno,oddam boljšemu solidnemu gospodu z ali brez oskrbe s 15, oktobrom ali 1. novembrom. Koroška c. 46-1. 9647-7 STANOVANJE lepo 2-sobno, oddam s 15. novembrom. Sokolska 39, Studenci. 9703-5 SOSTANOVALCA sprejmem. Koroška c. 17. 9654-7 STANOVANJE svosobno z verando v centru oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 9705-5 LEPO OPREMLJENA SOBA z posebnim vhodom se odda. Stritarjeva ul. 37-1. 9656-7 STANOVANJE enosobno in dvosobno oddam Vprašati v pekarni Mulec. Maribor-Studenci. 9707-5 POSTREŽNICA pridna, dobi takoj prazno sobo. Prešernova 5, Tezno. 9661-7 STANOVANJE lepo, sončno, enosobno, blizu kolodvora oddam dvema osebama. Naslov v upravi »Večernika«. 9712-5 OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu gospodu. — Betnavska 15. 9695-7 OPREMLJENO SOBO takoj oddam gospodu. Kneza Koclja 20, priti., levo. 9698-7 VEČJE STANOVANJE na posestvu v okolici Maribora, najemnina din 15Q.— sc da v najem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Po stena delavska družina«. 9733-5 NA STANOVANJE in dobro hrano sprejmem gospoda. Jerovškova (Magda-lenska) 19, pritličje, desno. 9715-7 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam takoj ali s 15. oktobrom. Markso-va 4. za Delavsko pekarno. 9735-5 GOSPODA sprejmem na čedno stanovanje. Koroška 74, pritličje, levo. 9717-7 NIŽJEŠOLCA sprejmem na stanovanje in hrano. Pomoč pri učenju. Naslov v ii-,j)ivi »Večernika« 9727-7 DVORIŠČNO HIŠICO s sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok s 1. novem brom. Istotam naprodaj rabljeno pohištvo. Jerovškova 25. 9736-5 OPREMLJENO SOBICO oddam za din 130. Aljaževa ulica 4. 9728-7 STANOVANJE dvosobno, s pritiklinami, oddam. Ljubljanska ulica 36. 9740-5 SOBA lepa, opremljena, sončna, par ketirana pri vdovi se tako! odda. Primorska 10. 9729-7 STANOVANJE eno- in dvosobno oddam. Smetanova ulica 54 (gostilna). 9743-5 LEPA SOBA s kopalnico za 2 osebi so takoj odda. Ussar. Trubarjeva ulica 9. 9745-7 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda stranki brez otrok. Frankopanova 29/1. S 1. novembrom. 9748-5 GOSPODA se takoj vzeineta na celo oskrbo. Meljska cesta 29. 9747-7 LEPO SOBO s štedilnikom (zidanim) ter sobo in veliko kuhinjo oddam s 1. novembrom. Pobrežje. Nasipna 80, nsaproti tovarni. 9757-5 PARKETIRANA SOBA separirana, kopalnica, envent. kompletna oskrba, se odda dverrta Solidnima osebama, Glavni trg 24/IIL desno. 9762-7 Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga, za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, oficirske, tinanei] železničarske uniforme. Krojaške potrebščine. Velika odprodaja ostankov. Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši ČEŠKEM MAGAZINU, zraven glavne policije, MARIBOR, Uffca 10. oktobra wsw ra Sobo išče SOBICO s celo oskrbo išče železniški uslužbenec. Dopise na upravo »Večernika« pod »Soliden^___________________9599-8 SOBO s posebnim vhodom se odda. dična v bližini Vodnikovega trga. Ponudbe na upravo »Ve černika« pod vi5. oktober«. 9658-8 PRODAJALKO IN ŠIVILJE sprejme v službo P. Semko, krznar, Tyrševa 7. 9716-9 Službo dobi 4 DELOVNE SILE za delo v vinogradu dobijo stalno mesto pri Bernhardu. Počehova 85.________9567-9 VINIČARJA solidnega, s tremi delovnimi močmi sprejme Frelih, Podlehnik 59 v Halozah. Za užitek ima več zemlje in redi z govedi in prašiče. Oglasiti se je do 16. oktobra t. 1. 9641-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj! Cankarjeva 10____________________9730-9 PLETILJO za fasone sprejmem za stalno. Zeleniko, Slovenska 26. Maribor._____________9732-9 GOSTILNIŠKO KUHARICO sprejmem takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 9734-9 SOBARICO tudi začetnico, ki zna nekoliko šivati sprejmem. N. Pin-ter. Aleksandrooa c. 34. ___________9742-9__________ KROJAŠKO POMOČNICO izvežbano v plaščih in oblekah, sprejmem. Stalna služba. Naslov v vseh poslovalnicah »Večernika«. 9758-9 “koncesijo za trgovsko-obrtno poslovalnico iščem ter marljivo strež nlco. Ponudbo Maribor, poštni predal 16. 9760-9 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA sprejmem. Srečko Jelen, Studenci, Erjavčeva ulica 12. 9763-9 Službo Išie a—attca—gasMEaii i a——> ŠOFER z desetletno prakso išče zaposlitve, Pismene ponudbe OŽENJEN VINIČAR brez otrok, mlajša moč, se f .. sprejme v službo na 5 oralov P°s,atl "a posestva v Halozah. Ponudbe k.*}* i r0 »Sofer-meha pod »Ptuj« na upravo »Večernika«. 9642-9 ZASTOPNIKE za prodajo vsaki družini potrebnega predmeta proti proviziji sprejmemo. Dnevni zaslužek do 150 din. Dopise na upravo »Večernika« pod »Se-zona«.__________________9646-9 HIŠA nova. tristanovanjska, z velikim vrtom pri postaji Tezno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. nik«. 9629-10 FANT zaposlen tri leta v trgovini in gostilni išče službo v restavraciji ali trgovini. Naslov v upravi »Večernika«. 9688-10 ABSOLVENTKA meščanske šole, šestnajstletna. išče kakršne koli zaposlitve, tudi k otrokom. Ponud be upravi pod »Št. 100«. 9751-10 Čevljarskega pomočnika in vajenca sprejmem. Obrovnik Avgust, Tržaška 18. 9652-9 SLUŽBO 9648-2 želim spremeniti. Šla bi za plačilno natakarico s kavcijo ali bi vzela gostilno na račun Naslov v upravi »Večernika« 9756-10 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Vide, Lorbe-kova 1. Nova vas. 9664-9 VZGOJITELJICO z znanjem slovenskega in nemškega jezika in po možnosti veščo šivanja iščem k dvema otrokoma za 1. novem ber. Dr. Sedaj. Gosposka 2. 9679-9 SLUŽKINJO za vse delo sprejmem. Naslov v upravi »Večernika«. 9684-9 MLADO DEKLE čisto, ali starejšo boljšo ose UPOKOJENEC star 45 let, zdrav in močan išče kakršno koli zaposlitev v svrho izboljšanja svojega gmotnega položaja. Vešč Je vseh pivovarniških del ter slovenske in nemške stenografije. Sprejme mesto skladiščnika, vratarja, ekonoma, osebnega ali hotelskega sluge itd. Ponudbe pod »Hvaležen 300« na upravo »Večernika«. 9776-10 Dopisi TRI MLADE TUJKE žle radi pomanjkanja poznan- bo sprejmem k otrokom za j stva družbe treh boljših go-popoklan. Predstaviti se od ! spodov (tujcev) pod šifro 12.— 'A2. ure, Krekova ul 5. »18—20—22«. pritličje, levo. 9685—9 KUHARICO za vse z letnimi spričevali sprejme manjša družina. — Predstaviti se pri Biidefeldt, Gosposka 14-1. 9709-9 9744-12 KUHARICO ki opravlja vsa gospodinjska dela, sprejmem. Strossmaver-ova 28, vrata 12. 9710-9 ŠOFER za tovorni voz, kavcije zmožen, dobi stalno mesto. Ponudbe na »Večernik« pod »Takoj«. _____________9718-9 REALITETNA PISARNA v Mariboru sprejme poslovodjo proti delitvi zaslužka in s pristopnino din 3000. MOŠKI! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84,100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-V1T«, Zagreb, Langov trg 3. 6293 Ogl. reg. S. br. 5846-39. OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moike 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 0*1. r*g- s. 5846 36 Continental POHIŠTVO odeje, kauče, zavese, ma-drace dobite najceneje pri E. ZELENKA ULICA 10. OKTOBRA 5. Dokolenke Nahrbtniki Kovčegi Aktovke na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40 Zlato in srebro, briljante, zastavijalne listke išče nujno za nakup M. Ogorjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. Poštne pakete v inozemstvo z raznimi živili do 20 kg razpošilja specialna trgovina za živila Z. Anderle, Maribor Gosposka ul. 20, tel. 29-10 itd. Ivan Kravos Najboljše kosouno apno, j £0 Rpnenice Bnt. ESirolla, pisarna: Rnt. Birolla, □almatinoua ulica lQ Ih lu tj * Suh ladiiski pod (KoJO in slavonski hrastovi in bukovi parjeni park** TOVARNA MHIterOV Jcsifi ieudeU, fkotitoe, Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. kontoristko .... ... s- U Maribor Perilo za gospode, pižame, kravata In vse ostale predmete za gospode kupite dobro In poceni v modni trgovini K. TKALEC MARIBOR Gosposka ul. 32 perfektno v slovenski, srbohrvatski in ne® ^ pondenci in knjigovodstvu, z večletno do frf išče trgovsko podjetje za Maribor. Nastop ^ p voru. Pismene ponudbe pod „Kontoristka ženje trgovcev, Jurčičeva ulica, Maribor. J ................................... .............................. hove imoue za obleko, plašč, za dam°^ da, prinaša v veliki izbiri, Jp n____________i ___*rlna trg . najceneje modna Iosip S**' palača banovinske Pouk DIJAKA ki bi med šolskim letom inštruiral učenca meščanske šole iščem. Oglasiti se Pri-stan 6-1. 9706-13 NEMŠČINA, 1TALUANŠČI NA, FRANCOŠČINA po lahki, hirti metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Aleksandrova 14/1., levo. 9775-13 lokal VELIK LOKAL za delavnice ali skladišče v ŠIRITE »VEčERNIK«! Razpisujemo mesto oskrbni katce\ za Sokolski planinski dom na Pohorju. Nastop okrog 1- J1' Pismene ponudbe je nasloviti na tajništvo »Sokolske plani*1 reg. zadruge z omej. jamstvom v Mariboru pri wPutniku‘S Industrije in obrtniki železne in kovinarske s pozor! Plačamo stalno sledeče cene: za težko staro železo d0 din 1.—, za železno P čevino din 0.50, za litino do din 1.40, za medenino din 6.—, za baker dm • za stari cink din 2.50, za svinec din 3.—. za kilogram. DALJE KUPUJEMO po najvišji dnevni ceni. vsakovrstne tekstilne odpadke, nje, krojaške odpadke itd. Vsa pojasnila glede cen Vam daje veletrgovina s surovinami in prevoz tovorov . tvrdka SLUGA IVAN, v Mariboru, Tržaška cesta št. 22. * Tele'0 Vprašati: Petek. Maribor; I bližini kolodvora oddam. IVrllKd 3LUUrt It «11, V 11101 1UUIU, MMirmtl btJOlU ul. Cankarjeva 27. 9723-9 Vprašati Mlinska 30. 9564-14___________________ POSOJILNICA NARODNI POM V MflBlBg^ NARODNI DOM ________________________________________ Z. Z O. J. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 5#/#. Najstarejil slovenski denarni zavod v Mariboru j*1, Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mor*1™™- - Og*«8* “ Uredništvo in uprava, Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni OJ ne frača Jo.