32» štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 25. novembra 1912. Leto I. — Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na tlom K T50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :r. ::: Telefon številka 118. :» Balkanska vojna. Razpad Turčije. Kaj naj pišemo? Proti vojni ne smemo pisati, ker bi nas konfiscirali. Za vojno ne moremo pisati — ker je to proti našemu prepričanju. O vojni pisati je težko, ker prihaja le malo poročil. Kaj naj torej pišemo: resnice p}-sati ne smemo laži nočemo. Doslej smo še smeli povedati sem in tja kako resno besedo. Saj tudi v višjih krogih ne morejo biti tako slepi, da bi ne videli resnice. In konečno živimo v »svobodni« državi. In tudi . Pogosto poudarjamo, »da smo svobodni državljani«. Seveda so to le besede — ampak marsikdo verjame, da je to res. Kar se tiče nas in Balkana smo dovolj pojasnili. Danes bi menda že marsikaterih stavkov iz prejšnjega tedna ne smeli ponatisniti. Toda danes ni treba več mnogo pojasnjevati, ker danes vsi vemo, kako Je. Tako javno resnico v javnosti ni mogoče z nobenimi konfiskacijami uničiti. Ona živi med narodom in se širi ®d ust do ust. Tudi ako bi najeli in plačali ljudi, jja bi pisan po volji vlade — bi to ne imelo no-lons8? uspe,,a- Ljudstvo ve, pri čem je. Leta je bilo za nas dober zgled — iz katerega cin? s?.mal° naučili. Že štiri leta raste dra-!Li • .*° vsi sloji: gospoda, uradništvo, eiavci in kmetje. Zato gledamo vsi s skrbnimi očmi bodočnosti nasproti. Toda pustimo domače razmere in pojdimo rajse zopet na Tnrško. O Turčiji smemo pisati — saj ni več naša zaveznica. Vsak teden smo podajali kratek pregled dosedanjih uspehov. Ta teden bi bilo težko podati vse, kar se je zgodilo. Največji dogodek je bil padec Bitolja — toda v velikosti sedanjih dogodkov smo ga komaj znali primerno oceniti. 'Ako je Kumanovo prineslo srbski armadi svetovno slavo — je položil Bitolj zlat venec zmage na prapor mlade srbske armade. — Pravimo mlade — kajti srbska armada je stara šele nekaj let. Leta 1804., ko je nastala v Srbiji prva vojna za osvobojenje — je Karagiorgje imel okoli sebe le navadne ljudi, ki so bili oboroženi. 1 ocasi Je bil cel narod oborožen in je bil vsak icon ~ vojak. Tudi za časa prevratov leta lo89. in pozneje še ni bilo prave armade. Ona armada, ki se je borila leta 1885., je bila za silo. Sele 'od tedaj se je začela srbska armada razvijati in Evropa ni niti slutila, kaka sila leži v nji. Leta 1908. se je svet čudil, da si upajo Srbi sploh o vojni govoriti — vsako srbsko zahtevo se je smatralo za predrznost — zdaj pa vidimo, kako so se imenitno izkazali. To je uspeh narodne armade. Enako je bilo z bolgarsko armado. Toda o tem se nismo namenili pisati. Govorimo o tem le mimgrede, ker hočemo pisati o razpadu Tur- Ohnmfnrf povzio^ile njen razpad. - čitflli — no . Smo pretekli teden mnogo nn7nnmJi?J ^a.sne^a- To je razumljivo — saj po lamo bolgarsko me’"ečnost. Niti oni ne vedo aj posebnega poročati, ki so na bojišču in razni poročevalci so veseli, fce dobe sploh kako snov. Qa morejo napisati članek za svoj list. — Vesti o premirju niso bile posebno vesele. Razvadili smo se in si nismo mogli misliti, da bi Bolgari ne sli na Carigrad. Zato nas je tem bolj razveselilo, ko smo slišali, da Turki žele nadaljevati vojno. Bolgari niso imeli nič proti temu in boj se je tako začel. Ako ne pride kaj vmes — lahko trdimo, da bodo Bolgari do nedelje v Carigradu. Kaj je Bolgare ustavilo na njih poti — je težko uganiti. Nemški listi so vesti o premirju razlagali tako, da je bolgarska armada izčrpana in da bi se lahko vojna sreča trenotno izpreme-nila— ako bi Turki zbrali svoje moči in dobro pritisnili. Ako bi . . . Seveda: ako bi . . . Ako bi nas gospod drž. pravnik ne konfisciral, bi tudi kaj drugega pisali, namesto — o razpadu Turčije. Pardon — zopet smo zašli na »domače polje« — zato pojdimo rajši zopet na »bolno polje«. Tam je vsakemu prosto, da se bojuje. — Torej mi ne verujemo, da bi bila bolgarska armada izčrpana, pač pa je potrebovala nekoliko počitka po tako velikih m slavnih zmagah. Tudi se nam zdi, da je bilo nevarno za armado iti v kraje, kjer je divjala kolera, kajti kolera je hujši sovražnik — nego Turek. Kolera lahko pokosi tudi velike junake. (Cenzura je n. pr. tudi hujši sovražnik, ker . . . pardon, o tem ne bomo pisali.) Treba pa je pomisliti, da so pogajanja za Bolgare zelo važna, kajti glede Carigrada se je reklo, da ga balkanska zveza prepušča volji — velesil. In tako pridemo do razpada Turčije. Da je evropska Turčija danes razpadla, o tem ni več dvoma. Kaj je povzročilo njen razpad? Lahko bi podali cel pregled umirajočega polumeseca — dvesto let je že padala Turčija z onih višav, kamor se je povzpela v 16. »veku. Dvesto let je propadala. Bolj ko so rastle v Evropi narodne kulture - bolj je bila oslabljena. Vstaje so pretile na vseh straneh. Vstaje? Zakaj? Zato ker narodi niso imeli pravic in ker Turčija ni znala napraviti reda. Znano je, da je bil v Turčiji Turek edini gospodar — vsi drugi so bili sužnji »raja«. Ko se je ta raja zavedel svojega revnega stanja — se je začel razpad Turčije. Turki so si nekdaj podvrgli Balkan: 1. Ker je bilo bizantinsko cesarstvo preveč trhljeno, da bi se jim moglo braniti. 2. Ker so bili balkanski narodi ob času njih prihoda razdruženi, nesložni in v boju med seboj. Kakor hitro so se ti narodi združili in zložili svoje sile — Je prišel — konec Turčije. Turška vlada ni zamudila nobenega tre-notka, da je ščuvala narod proti narodu. Albance je imela za to, da so morili Srbe, Grke je ščuvala proti Bolgarom itd. Ko so narodi spoznali, kako trpe vsi zavoljo enega, so se združili in prišel je razpad. — Turki so mislili, da se bodo rešili z nasiljem. To je bil program mladoturkov. Dosegli so ravno nasprotno: med narodi je rastla nezadovoljnost — rastli so nemiri — prišlo je do vojne — in bilo je konec Turčije. Turki so upali na svojo armado. Kakor ni bilo reda drugod, ga tudi v armadi ni bilo. In kaj je armada brez reda? Res je bilo mnogo orožja, mnogo moštva — toda reda ni bilo. In konečno: v tej armadi so bili tudi kristjani. — Armada ni bila enotna. Vojaki so vedeli, da so Srbi in Bolgari njih rodni bratje. In v odločilnem trenotku so se rajše udali. Torej da na kratko ponovimo: razpad je bil v tem: LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje J Blaznica se je bila zleknila po preprogi, kakor da bi sanjarila. Žileta je zbrala ves svoj pogum: »Gospa, ime mi je Žileta. Zileta je čedno Ime, kaj?« ., .1 akrat pa je Margentina skočila kvišku in planila nad njo. ; *„rv^iio'I^,.!VIirokafni 5° ie Priiela za zapestji, iztegnila vrat m približala svoje lice obrazu mlade deklice. »Lažnjivka! Lažnjivka!« je zarjula. »Ti Krda, peklenska zel. Zileta! Ti da se imenuješ Žileta, ti? Drzni se ponoviti to! Samo enkrat še reci! Samo enkrat te naj še slišim izbruhniti to bogokletno laž!« »Gospa!« »Ti da si Žileta! Proč od mene! Ali misliš, da sem blazna?« Z besno gesto je zasadila svoje prste, podobne krempljem, v dolge, plave dekličine lase. tako da je reva zakričala od bolečine. Poslušaj,« je povzela s sikajočim glasom. »Ali si ti moja hči?« To rekša, se je zakrohotala, gledaje jo s svojimi norimi očrni, v katerih je švigal smrtonosen plamen. >Ali si ti moja hči! Ne upaš si reči, ne upaš si. vidiš, da si ne upsš teži! Ah, ah; da t' praviš. dr« ci Žiletg, pa nisi moja hči!« ZcJai "" ^ zdelo kr ’ da i>;; lišlja in se ztUfa. Stopila ie uar korakov, v. stran. _. .. Zdajci pa je sklenila roke, kakor da bi prosila. »Žileti je šest let! Moji hčeri Žileti je šest let! Lepa je, drobna, plavolasa in mila. Modre oči ima. Njeni lasje so zlati; padajo ji na rame in na vrat. Pravi mi: — Mamica, kako rada te imam! pa zaspi zvečer v mojem naročju. Ničesar ne ve o mojem življenju, a vendar razume, da mi je hudo. Njeno srce ji pravi, da ihmam žalosti čez vrli glave. In ko vidi, da mi je težko, me objame, in meni ni nič več hudo; srečnejša sem od kraljice, kadar jo spravljam v njeno malo posteljico. Vidiš, takšna je. Ali si ti Žileta?« Spričo te tako globoke in resnične bolesti ie obšla Žileto tolika zmedenost, da je pozabila vse lastne muke in skrbi in začutila, kako se ji zalivajo oči s solzami sočutja. »Ah, gospa,« je zajecljala, »ako trpite sami. zakaj potem sovražite mene, ki tudi trpim?« Toda Margentina je očividno ni bila slišala. »Če ti nisi Žileta, kje je potem ona? Nisem je videla danes, niti včeraj, niti predvčerajšnjim. niti vse neštete dni, ki so bili prej. Kje je moja hči? Iščem jo pa je ne najdem. Kie je moja liči? Kdo mi jo je vzel? Vedela bi, če bi bila mrtva. Ne recite mi, da je mrtva. Pogostoma sem slišala glasove, ki so me volil Rro**. toda v trenotku, ko sem se približala cilju, so se dvignile vselej neprekorač-ljive zapreke. Pariz mi jo skriva. Franc mi jo skriva. Ni dvoma, da jo hoče imeti v svojo zabavo. Najprej mater, potem hčer. Kadar ji ugrabi čast, jo bo zavrgel, kakor je prej zavrgel mene, poteptano, okrvavljeno in iz* gu!’;ieno. Franc! Franc! Plačal boš svoje zločine. Lepota se bo maščevala. Liubezen se Sultanova mogočnost. (NOCaO Sultan je tako govoril: Dobro vas sem izpokoril, vas na stebre sem privezal —■ lahko vam bi glave rezal; — jaz mogočen sem gospod in mogočen je naš rod! Ko bi nam se poljubilo — davno vas bi konec bilo, ijiilost vam smo izkazali in vas malo privezali, da bi nam se ne uprli — in miru nam ne razdrli. Dobro, dobro vas poznamo, kar pod sabo vas imamo — duše vaše so uporne, vaše sile pa so borne; še predobro se godi. vam, kristjanski moji psi. Nič ne upajte pomoči, nihče kos ni moji moči; kralji, vojvodi, vladarji, diplomati in cesarji— moji so prijatli znani, in zato na moji strani. Vem, da upate vi nanje, toda, to so prazne sanje. Petsto let že vam vladarim tol vam modro gospodarim, slavna naša je država, cel svet polni naša slava. Naši dedje so sloveli: Z Azije so pridrveli, Carigrad z naskokom vzeli — bili strah Evropi celi. Vas smo zmagali za šalo. Malo vam je pomagalo, da ste vojske skupaj zbrali, proti nam jih v boj poslali. Šle naprej so čete naše — slavni jih vodili paše, nesli slavo so preroka do zahoda in iztoka — Sjget, Dunaj. Peč, Ljubljana, tam je naša šiba znana. Tja hodile naše čete — so pogosto na posete, tresel se pred nami svet celih dolgih 500 let . — Tudi dandanašnje dni se Evropa nas boji — in krotiti vas pomaga, ker to miru je podlaga. Torej mirno potrpite, misli uporne zapustite,^ ker ste meni vi podložni —■ in za vlado niste zmožni. Srb (zase): Ko bi roka prosta bila —< bi na mestu ga ubila. Črnogorec (zase): Ako se osvobodim — glavo rmi s pestjo zdrobim, Bolgar (zase): Če odnehajo vezi, ej, gorje ti, sultan ti. Grk (zase): Če se bomo razvezali — mi ti bomo pokazali. \ Sultan: Slabe imate okove, poskrbimo vam za nove. Ker reforem si želite, lahko jih od nas dobite; take bomo napisali, 'da vas bomo bolj držali. So junaki se zganili, sp. okov oslobodili — skup na Turka se zagnali in ra v Aziio poslali: »Pada tvoia moč tiranska vstaja svoboda balkanska.«? (Konec v)e.\ nn flmori strani.V bo maščevala. Pride ženska, ki bo maščevala device, ki si jih strl kakor igrače.« »Gospa«, je povzela Žileta z neskončno krotkostjo, »zakaj obupavate nad tem, da bi našli svojo hčer? Morebiti jo najdete prav kmalu.« Toda blazničino razpoloženje se je bilo že izprevrglo. Zagrohotala se je. »Pst!« je dejala čisto tiho. »Saj mi jo bodo privedli nazaj... Nekdo je prišel in mi rekel: Stori to, pa tl privedem tvojo hčer. Storila bom kakor rečeno, in čakala.« Deklica je zaslutila v teh temnih besedah skrito pretnjo. Polujasno je začutila strašno past, v kateri ji je usojeno umreti. »Kaj pa je zahteval tisti človek od vas, da vam vrne hčer?« je vprašala s prisiljeno trdnim glasom. »To, da te mučim,« je odgovorila Margentina mrzlo, »da te čuvam ljubosumneje od zaklada' in storim, da boš pretrpela tisoč smrti, preden res pogineš. To je vse, kar sem obljubila.« »In to boste storili?« Namesto odgovora je začula ostro hihitanje. »Gospa! To krutost hočete storiti, samo zato, ker vam jo je ukazala ženska, ki me sovraži? Samo zato?« Margentina je zmajala z glavo: »Ne, ne. To storim zato, ker te mrzim m ker se s tem, da mučim tebe, osvetim njej, ki je mučila mene, ker se s tem osvetim tvoji materi!« »Moji materi!« Ta vzkrik je drhtel tako čudno, da je Margentina vztrev: ;r.)a; žarek razuma je prešinil * noč njenih možganov, »Moji materi!« je vzkliknila Žileta In sklenila roke. »Torej jo vi poznate!« »Kaj pa, da jo poznam!« je rekla blaznica v izbruhu sovraštva. »Kako je ne bi poznala! Poslušai, ljubila sem njega, ki me je ljubil, ime mu je bilo Franc, toda ta ženska — tvoja mati — je prišla vmes — in odtistihdob sem plakala. Zdaj vidiš, da jo moram sovražiti.« Te brezvezne besede so prestrašile Žileto. »Blazna je!« je zamrmrala sama pri sebi. Margntina pa jo je prijela za obedve rok? in jih stisnila na vso moč. >Kako ne bi poznala tvoje matere! Ona mi je prinesla pismo! Pismo, v katerem mi je Fran sporočil, da me ne ljubi več! Ona je sedela Francu na kolenih, ko sem ga videla, kako je pil in se smejal s svojimi prijatelji. In ti me vprašaš, ali poznam tvojo mater! Ti si blazna!« To rekša se je zasmejala z zloveščim smehom. Njeni skrčeni prstje so stiskali Zilettae roke v zapestjih tako besno, kakor da Jih hočejo zdrobiti. Deklica je napela vse sile, da bi se ji izvila. »Blazna je! Blazna!« je mrmrala sama pri sebi. »Umorila me bo!« Napela je vse moči in zaklicala z glasom, polnim groze: »Manfred! Manfred! Na pomoč!« To ime ji je prišlo na ustnice samo od sebe, ne da bi ga bila hotela izgovoriti. Blazna ženska pa jo je stisnila še krepheie za roke. Žileta je zaječala s šibkim glasom m se zgrudila na kolena; nato se je zrušila na onesveščena od groze 5e bol}, nego od bolečine. 1. Narodi v Turčiji so se zavedali bolj la bol) svojih narodnih in človeških pravic in so sovražili Turke — bili so proti lastni državi. (»Kraljestvo, ki bo zoper samo sebe, bo razdejano.«) 2. Armada ni bila narodna — ampak zložena iz vseh podložnikov — ni je vodila velika ljubezen do domovine — nasprotno — oni oddelki, ki so vedeli, da ni v Turčiji njih domovina, so odpadali In so se rajše udali — nego da bi trpeli za Turka, ki Je bil njih sovražnik. To Je torej razpad Turčije. Vidimo ga Jasno pred seboj. Taka je usoda držav, ki slone na nasilju. Tako zmaguje sila ljubezni, tako pada sila sovraštva. Tudi po drugih državah v Evropi slišimo o »turških razmerah«. Take turške razmere vodijo prej ali slej do razpada. Turčija Je svarilen zgled, da nasilje prej alt slej pade — in zmaga pravica. Drobiž z bojišča. EPIZODA S ČRNOGORSKO - TURŠKE VOJNE. Dopisnik pariškega lista »Ilustration«, Bain, poroča v svojem poročilu o obisku ranjencev v Podgorici med drugim tudi stedeče: »Okolu nekaterih postelj vidiš mlade, vesela ranjence, dva koraka dalje postelje, na katerih nekateri umirajo, mnogi pa so že za yedno zaprli oči: v bolnici vidiš starce, može, mladeniče in golobrade fante. Neki fant me je gledal tako živo, tako goreče in ostro, da je nehote zbudil v meni pozornost. Stopil sem k njegovi postelji. Kar se mi prične porogljivo Smejati. Lice mu je nenadoma porumenelo. Tu stopi k meni zdravnik in mi prične pripovedovati sledečo veličastno epizodo: Ranjenec se piše Ivan Ulevič, star 18 let. Bil je ravno v sedmi gimnaziji, ko se je pričela vojna. Nlegov oče je bil zastavonoša, čast. na katero so Črnogorci silno ponosni in ki gre v rodbini od kolena do kolena. Ivan je jstopal v boju takoj za to zastavo, ki je imela nekoč priti v njegove roke. In res! Nada se mu je vresničila že pri prvem spopadu s Turki pri Dečiču, kjer so Črnogorci pri prvem divjem bajonetnem napadu zgubili okolu 600 mrtvih. In ranjenih. V bitki Je nosil zastavo njegov oče In pogumno peljal svoje čete v boj. Kar se Zgrudi mrtev na tla. Poleg njega sta bila še 'dva njegova brata. Starejši iztrga svojemu Umirajočemu bratu zastavo iz rok in zdirja z njo naprej v prvo vrsto. A tudi tega je zadela lcroglja. Zastavo zgrabi na to drugi brat. ki jo le sicer dolgo junaško vihtel po zraku, dokler Se tudi on ni zgrudil mrtev na tla. Tekom dobre ure je torej Ivan Ulevič izgubil svoiepa očeta in dva strica. Prišla je torej nanj vrsta, da zgrabi za zastavo in jo reši da ne pride Turkom v roke. Junaško je zgrabil za zastavo, jo poljubil in odšel z njo v boj. Krogi je iz turških topov so neprestano padale okolu njega. Ivan Ulevič je častno izvršil svojo nalogo. Obdržal je zastavo do konca divje bitke, do trenotka, ko so se morali Črnogorci kljub velikemu junaštvu vsled silnega turškega ognja umakniti. Ivana Uleviča so našli na bojnem polju težko ranjenega. Ko so došli k njemu, je divje stiskal zastavo in je ni hotel dati iz rok. Šele, ko je uvidel. da je med svojci, je odnehal. Prepeljali so ga v bolnišnico in našli na njem nič manj kot sedem težkih ran!« PAR DROBTINIC Z BITKE PRI PRILEPU. Bitka pri Prilepu je bila do opisih srbskih ranjencev veliko bolj krvava kot pri Kuma-novu, ker jo je morala izvojevati pehota sama brez artiljerijske pomoči. Srbska pehota je kljub strašnim naporom junaško izvršila svojo dolžnost. Evo, kaj pripoveduje ranjenec Obren Filipovič: »Bitka je bila silno težka in skrajno nevarna. Moj poveljnik Aleksander KaraliČ je jako strog človek in včasi kar zdivja. Ves dan smo naskakovali Turke, ko ml naenkrat zmuznejo opanke raz noge. Nagnem se, da jih popravim. Tu skoči k meni poveljnik in zavpije nad mano: »Napred, Obrene, sicer ti na mestu poženem krcgljo v glavo. Aii me hočeš ravno ti, Obrene, osramotiti.« Kri mi je vdrla v glavo, ko sem zaslišal te ostre besede. Ni mi šlo v glavo, čemu ravno na mene tako vpije, name, ki sem se ves dan boril kot lev. Hitro zdirjam naprej, 20 metrov pred četo. Bil sem ljut kot žrjavica. Vpili Smo »Hura, naprej« kot zverine. Turki sp pobegnili, a še vedno streljali. Naenkrat me nekaj'.zaskeli na roki. Pogledam: Kri mi je lila. Bil šem nevarno ranjen. Pri tem bajonetnem naskoku je bil ranjen tudi moj poveljnik. Neki poročnik, pripoveduje dalje Obren Filipovič, je pokazal posebno veliko hrabrost. Vojaki so bili kar divji, tako jih je navduševal. Neprestano je klical: »Napred bračot Kdor se boji smrti, evo naj me na mestu ubije, potem pa naj odide, kamor mu drago. Naprej, bratje, da nas ne bodo opljuvali naši bratje, ko se bomo vračali v domovino. Ni čuda, da pri takem junaštvu oficirjev, nismo zaostajali tudi mi. Izvojevali smo sijajno zmago, ki je v velik ponos naše armade. SRBSKA SODIŠČA V OSVOJENIH KRAJIH. Ko so srbske čete zasedle Skoplje, so našle mesto še v popolni anarhiji. Turške oblasti so pobegnile. Za najnujnejšo potrebo sestavljena meščanska oblast ni imela dovolj moči, da bi zatrla tolpe, ki so plenile po mestu. Ko so Srbi zasedli mesto, so se takoj spravili na razbojnike, ki so plenili po turških hišah, misleč, da sedaj lahko oni izvršujejo posel, kate- rega so poprej izvrševali Tum. rreteKii teden je stala pred srbskim vojnim sodiščem ena taka rodbina, kateri je načeloval Dimče Trpev, ki je oplenila hiše Turkov: Ahmed efendije, Tef-tik efendije in še par drugih. Sodilo je vojno sodišče pod predsedstvom polkovnika Tudžakoviča. Turki so se pojavili kot težitelji in so se silno prestrašeni in preplašeni pritoževali o krivici, ki se jim je zgodila. Sodišče je obtožence obsodilo na 15, 12 in 10 let težke ječe. Težka obsodba je presenetila vse navzoče, najbolj pa Turke, ker niso mogli verjeti, da je srbsko sodišče pravično ne samo Srbom, ampak tudi Turkom. Priklonili so se globoko pred sodniki in se s solzami v očeh zahvalili za pravičnost. BOLGARSKI VOJSKOVODJE. Povodom balkanske vojne so mnogi, zlasti pa naši ljubi nemški prijatelji že vnaprej prokovali popolni poraz balkanske zveze. Izračunali so to čisto z »matematično gotovostjo.« a poraz so podkrepili z imeni znanih turških vojskovodij: Abdulah paše, Mahmud Šef-ket paše, Šefket Torgut paše. Nazim paše i. dr. Nemcem se niti sanjalo ni, da bi mogli biti ti znani hrabri vojščaki premagani. Ni še minil mesec, in že so nenadoma popolnoma obledele te turške zvezde, na dan pa so stopila imena junaških srbskih in bolgarskih generalov, kakor: Savov, Dimitrijev, Ivanov, Živkovič, Jankovič in Putnik. Nemcem danes kar iz glave ne gredo ta imena, ki pomenijo strah in grozo za mogočne Turke. Od bolgarskih vojskovodij stoji na prvem mestu general Savov, vrhovni poveljnik bolgarske armade. Savov je dovršil vojaško akademijo v Rusiji. Kralj Ferdinand je še kot knez takoj spoznal veliko sposobnost mladega Savova in ga je kmalu imenoval vojnim ministrom. Edino Savovu se ima zahvaliti Bolgarska, da je danes lahko postavila na bojišče okoli 400.000 mož. Savov je popolnoma reorganiziral bolgarsko armado in ji pridobil svetovni sloves. Sedaj je star okoli 50 let in pravi tip vojaka. Poleg njega je šef generalnega štaba Fl-čev, eden izmed najmlajših generalov bolgarske armade. Dočim je Savov glava, ki je razbila turške čete, je Fičev mož, ki je sestavil načrt za te poraze. Fičev je izdelal vojni načrt in že na svoji mapi izračunal turški poraz. Da se je njegov načrt za las posrečil, se mu čudi sedaj ves svet. Fičev je tih in miren človek. Ljubi zelo nočno delo. Študiral je v italijanski vojni akademiji v Turinu in se zlasti zanimal za francosko vojaško znanost. Kar je našel dobrega na zapadu, je vse presadil na domača tla. Fičev je silno ljubeznjiv človek, vedno ima nasmeh na ustnicah, le kadar gre za vojaška vprašanja, se mu nenadoma stemni lice. Radko Dimitrijev je oni general, katerega ime se največ sliši v bolgarsko-turški vojni. Dimitrijev je zmagovalec pri Kirkilisi, Lile Bur-gasu in čorluju in stoji sedaj s svojo armado pravkar pred Čataldžo, da zada Turčiji zadnji udarec. Vojaki mu pravijo »Napoleon«, ker je po svoji čokati in majhni postavi čisto podoben slavnemu francoskemu cesarju. Dimitrijev le eden izmed onih generalov, ki so igrali v notranji bolgarski politiki veliko vlogo. Bil je eden glavnih nasprotnikov kneza Batten-berga. Kot stotnik je svojemu vladarju tudi predložil noto, v kateri je zahteval njegov odstop. Ko se je knez Battenberg zopet vrnil, je moral Dimitrijev s svojimi prijatelji pobegniti na Rusko, kjer je 10 let služil v ruski vojski. Ko je zasedel bolgarski prestol knez Ferdinand, sedanji kralj Ferdinand, se je Dimitrijev takoj vrnil v svojo domovino. Na Dimitrijeva so polagali velike nade, katere je »Napoleon« tudi v resnici izpolnil. Poveljnik prve bolgarske vojske je general Kutinčev, vojak od glave do pete. Kutinčev je skozinskoz demokrat in ne pozna med vojaki nobene razlike. Poveljnik druge bolgarske vojske, ki oblega Drinopolje. je general Ivanov. Miren in točen je v izvrševanju svojih dolžnosti. Obleganje Drinopolja je ravno prava njegova naloga. Zuinaliste, ki so ga vedno nadlegovali, je čisto enostavno odslovil. DNEVNI PREOr.flD. Zakaj je postal gospod tt: - ,• 0 strog? Graški »Tagblatt«, ki zelo skrbi za blagor Avstrije, je seveda obrnil svojo pozornost na jug — in posebno »srbofilski, mladoslovenski« (das serbophile, jungslovenische Tagblatt) »Dan« — mu dela priglavice. Zakaj? Zato ker je zadnjič »Dan« primerno obrnil besede ministra Hus-sareka, ki je rekel, da se on kot Nemec čuti kot eno s svojimi brati v Nemčiji — mi smo rekli, da se tudi čutimo eno s svojimi brati, seveda ne v Nemčiji, ker tam jih nimamo. »Tagblatt« se pa zdaj na nas jezi, češ, da smo pokazali, da v nas živi enoten skupen jugoslovanski duh. Naj gre »Tagblatt« rajše nad Hussarcka, zakaj da govori take besede — potem pa naj nam zapoveduje, kaj smemo čutiti. — Ker so se v Gradcu bali, da na Slovenskem preveč odkrito govorimo in so mislili, da gospod cenzor ne vrši v polni meri svoje dolžnosti — pravi »Tagblatt«, da bo morala vlada »skrbeti za rešitev države in bo morala takemu pisanju napraviti konec — preden bo prepozno«. — Nemška skrb za našo lojalnost je prišla prepozno, ker je gospod cenzor že izpolnil svojo dolžnost. Nemška čast. Nemci imajo polna usta časti. »Tagespost« piše: Naša čast nam ne pusti, da bi odnehali — naša čast nam veleva boriti se do zadnjega itd. O, kako velika je ta nemška čast. In v čem obstoji ta čast? V tem, da drugi ne puste Nemcem vzeti, kar hočejo? Nemca namreč ni sram zatirati male narode — da trga drugim zemljo in narodne pravice, to ni sramota. Sploh Nemca ni sram — in misli, da drugi narodi nimajo časti. Ako drugi narod brani svojo last pred nemško nesramnostjo — si upa Nemec govoriti o svoji časti. To so prav taki, kakor tisti oholi ljudje, ki najbolj izzivajo in če dobe potem pošteno pod nos — je razžaljena njih čast. S Posavja. Pozimi so sokolski plesi po naših majhnih krajih skoraj edina javna zabava v večjem slogu. Zato so sokolska društva Kosav-skega okrožja Celjske sokolske župe sporazumno sklenila za letošnjo zimo sledeče plesne prireditve: Dne 5. januarja 1913 priredi Sokol v Rajhenburgu velik ples, dne 11. januarja 1913 Sokol v Krškem in dne 2. februarja 1913 Sokol v Brežicah. Ostala društva na Posavju se pa prosijo, da se pri njih prireditvah blagovolijo ozirati na te dneve. — Kar se tiče poletnih prireditev, se je doslej določilo toliko, da se vrši prihodnje leto okrožni zlet Posavskega okrožja v Krškem. Dan se določi pozneje oziraje se na druge zlete. Z nožem ga sunil. 32letni delavec Filip Po-harc je pred kratkim popival v neki gostilni v Gradcu z več svojimi tovariši. V gostilni se je med njimi vnel prepir, ki se je nadaljeval na cesti. Med prepirom se je Poharc tako razjezil, da je sunil hlapca Kinelega, ki je šel polestno znamenje današ- njega izprijenega časa! dežu Včer^^lnt^s.^r.and‘b°telu »Lldo« v Gra- * -Pa. da ga danes SfifSgS širil Ifudi na bližnjo BauerjeVo vilo In Je napravil tam škode od 10.000 do 15.000 kron. Tudi na drugi strani stoječo parno kopelj je ogenj poškodoval. Skupna škoda se ceni na pol milijonin. Orožništvo si prizadeva na vse kriplje, da l>i rešilo vrednostne stvari v varen kraj. Sum. da se ima opraviti s požigom, se utrja bolj in bolj. Ljubljana. — Slovensko gledališče. Sinoči smo videi, »Baskervilskega psa«. To je ena tistih zvit;*.: in zavitih, čudnih in čudovitih zgodb angleškega detektiva, slavnega Sherlock Holmesa, ki so napenjale in pretresale živce senzaciji željnim ljudem naše dobe po Evropi. Danes vsi evropski narodi poznajo tega junaka in prav tako radi Čitajo o njem kakor so včasih čitali o drugih junakih svoje dobe. Te vrste stvari imajo tudi na odru zasiguran vspeh. Tudi »Baskervilski pes je uspel. To igro je baje gledal celo nemški cesar Viljem z velikim zanimanjem; ugajala mu je menda tako, da je graluliral gledališču; seveda so umetniški kri- iki padli po njem, češ da nima slab ukus (kakor je znano. Viljem tudi o umetnosti rad pove svOj’c mn^/e). Toda degustibus ... ako je bila igra po njegovem ukusu, je to njegova stvar. Za nas to ni merodajno, gotovo je le, da je treba dali stvari tudi take stvari, ki napolnijo gledališče in blagajno. Včerajšnja predstava je bila dobro obikana. »Baskervilski pes« je sp lošno ugajal. Igra je cel čas napeta in polna presenečenj. Sherock Holmes reši zadnjega Baskervila pred njegovim zakletim sovražnikom — in občinstvo se veseli njegovega uspeha. Igralo se je splošno prav dobro. Poznalo se je sicer, da se igra šele prvič — vendar .so igralci v polni meri storili svojo dolžnost. Pohvaliti nam je g. Bohuslava. ki je svojo ulogo izborno izvedel. Dober tovariš mu je bil g. Bukšek. G. Fišer se je že dobro udomačil — bolj počasi naj govori. — Za uspeh so se potrudili gg. Skrbinšek, Peček in Bratina. Tudi obe dami. Kreisova in Šetfilova zaslužita pohvalo. — Pri predstavi je igral orkester »Slov. Filharmonije« izbran slovanski program. Kot prva tečka se je igrala nova skladba V. Parme »Balkanska koračnica«, ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti. Koračnica je res lahna in melodiozna — da človek iz nje skoraj čuti navdušen pohod mladih balkanskih armad. Upamo, da jo bomo poslej večkrat slišali. — Odbor za Balkanski Rdeči križ ima danes zvečer ob 6. uri svojo sejo. — Ruski kružok. Opozarjamo še enkrat, da se vrši danes prva ura ruskega kružka in da naj se oni, ki se hočejo učiti, zglasijo danes ob pol osmih zvečer v mali dvorani Mestnega Doma. Dostop ima vsakdo. — Godbeni program slovenskega gledališča. V torek igra »Slov. Filharmonija pri predstavi sledeče točke; 1. Parma: »Na dopust«, koračnica (novo). 2. Strauss: »1001 Noč«, ou-vertura. 3. Muhnič: »Od Triglava do Balkana«, (venček pesmi). 4. Suppe; »Boccacio« (pot-pouri). — Kineinatrograf »Ideal«. Danes zadnji dan velzanimivega sporeda, ki je dosegel največji uspeh. Posebno dopada moderno nravna drama v treh dejanjih od Feliks Dormanna »Cirkuška grofica«. Senzacijska učinkovitost, povzeta v krasnem Salzkammergutu. Avstrijski izdelek. Feliks Dormann, gospa Jenny Bernay in Eisenbach v glavnih vlogah. Vele-zanimiva so »Avtentična vojna poročila z Balkana«.. Mnogo veselosti in smeha povzročajo veseloigre »Dekletova zvijača«, »Lepi sado-vi» in slednjič velekomična burka »Ženitev po telefonu«. V torek »Tragedija matere«, učinkovitost. Nordiskfilm-Co. Trst. Delavci v papirnicah, usnjarnah, lesnih in rezbarskih podjetjih, kmetijskih in gozdarskih obratih, mlinarji itd. bodite na straži! (VI. kategorija). Do 20. novembra 1912 je delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primo-je. Kranjsko in Dalmacijo v Trstu razposlala vsem vašim gospodarjem glasovnice za volitev v predstejništvo zavarovalnice. Zato pa bodite pripravljeni, ker vaši gospodarji vas lahko vsak čas pozovejo k volitvam, da si izberete v vaši kategoriji (II) odbornika in namestnika v predstojnlštvo delavske zavarovalnice v Trstu. Ne omalovažujte teh voliteV, saj gre tu za vašo usodo, gre tu za vaše pravice, katere imate napram zavodu. Zavod je najvažnejša socialna institucija na slovanskem jugu in največji delavski zavod, saj razpolaga z lOmilljon-skim premoženjem. Vse to premoženje pa Je prispevek vaših žuljev, zato imate pa tudi v! pravico, da odločate o usodi tega zavoda in vi razpolagate s tem bogastvom. Do sedaj je zavod po slovenski nemarnosti ostal čisto v italijanskih rokah, zato je pač čas, da se slovenski delavec zdrami in s svojo številno močjo pokaže, kdo je gospodar delavske zavarovalnice ali slovenski delavec ali pa italijanski ka-morist. Zatorej slovenski delavci, bodite pripravljeni in glasujte vsi za slovenske delavske kandidate! DRUŠTVA. Slovensko akad. društvo »Slovenija« priredi svoj drugi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 26. t. m. v prostorih g. Leithnerja (Mataloni, Dunaj I., Auersperg-došli °k Ur* zve^eri Slovanski gostje dobro- . Q°rnte'Krajsko učiteljsko društvo ima svoje Klavno zborovanje dne 8. dec. t. 1. ob 10. uri v Bočni. Natančen vspored bode objavljen v stanovskem listu. Glede kosila se je pravočasno tamošnjemu tov. nadučitelju, Joži Bizjaku. K polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. —— ■■ I ■ I ■ Ml HIBI II_______________— Prfck bivate novih naročnikov! Volita. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. POLICIJA UDRIHALA PO SRBSKIH DIJAKIH. Dunaj, 24. novembra. Danes okolu poldne ie okolo 150 srbskih dijakov odšlo pred rusko, bolgarsko, grško in srbsko poslaništvo in priredilo imenovanim poslanikom viharne ovacije. Dijaki So neprestano klicali: Živela balkanska zveza. Slava balkanskemu orožju. Od tu so dijaki odšli po Koroški cesti na Graben, kjer se jim je postavila nasproti policija. Radi tega je prišlo do velikih kravalov in hudih spopadov med dijaštvom in policijo. Dijaki so bili silno razburjeni in so pričeli klicati: Živela Srbija. Ti nedolžni klici so daii dunajskemu občinstvu povod, da je nenadoma napadlo mirne srbske dijake. Prišlo je do velikih izgredov. Občinstvo je metalo na srbske dijake kamenje in jih tudi pretepalo. Več dijakov je bilo lahko ranjenih. Policija je mirno gledala surove napade in vrh tega brez vsakega vzroka aretirala 15 srbskih dijakov. V tukajšnjih slovanskih krogih je barbarsko postopanje dunajskih Nemcev napram Srbom, ki se niso mogli braniti proti veliki premoči, vzbudilo velikansko ogorčenje. SITUACIJA NA BALKANU. Sofija, 24. novembra. V tukajšnjih političnih in vojaških krogih se smatra mir že kot gotova stvar. Do mira pride že v najkrajšem času In to tembolj, ker ie turška armada pri Čatald-ži v veliko neugodnejšem položaju kakor bolgarska. Bolgari so zadnje dni svojo armado znatno ojačili. Bolgarske čete, ki so dosedaj operirale okolu Soluna, so odpoklicane in so na potu proti Čataldži. Tudi Srbi in Grki so vse svoje razpoložljivo vojaštvo odposlali Bolgarom na pomoč, tako da so Bolgari pri Čataldži v veliki premoči in se lahko že v par dneh pojavijo pred Carigradom. Radi tega Turkom ne preostaja drugo, kakor da kolikor mogoče hitro sklenejo mir in pristanejo na balkanske mirovne pogoje. Balkanske države zahtevajo odstop cele Turčije razven Carigrada in ozemja od Midije v Črnem morju do izliva roke Marice Pariz, 24. novembra. V tukajšnjih diplo-matlčnlh krogih se zatrjuje, da Turčija ne bo privolila v odstop Albanije, ampak bo zahtevala avtonomijo, ker Jo v tem zlasti podpirata Avstrija in Nemčija. Tudi Italijani so baje z Avstrijo in Nemčijo popolnoma solidarni. Carigrad, 24. novembra. Ized-paša. ki je imenovan turškim delegatom pri mirovnih pogajanjih, je včeraj po noči dospel v Carigrad in prisostvoval konferenci ministrskega sveta, nakar je z novimi instrukcijami odpotoval proti Čataldži, kjer se že nahajajo ostali turški delegati, Nazim-paša, Osman Nlzam-paša In Hadi-paša, šef generalnega štaba. Carigrad. 24. novembra. Bitka pri Čataldži še vedno divja. Bolgari se vedno bolj pomikajo proti glavni obrambni turški liniji. Sofija, 24. novembra. Po telegraflčnih poročilih. katere Je dobilo vojno ministrstvo, divja bitka pri Čataldži na vsej črti. Potem ko je bolgarska artilerija otvorila energičen ogenj, je pričela pehota prodirati na vsej fronti in ie sovražnikom neprestano v dotiki. Bolgarska pehota je pod zaščito artilerije dosegla velikanske vspehe In se približala že sto metrov glavnim turškim utrdbam. Bitka bo trajala več dni. Berlin, 24. novembra. Na levem krilu pri Čataldži je situacija ista kot včeraj. Vendar prodirajo Bolgari neprestano naprei in so dosegli že velike vspehe. Na levem krilu so Bolgari oddaljeni 500 metrov od turške pozicije, Belgrad, 24. novembra. Balkanska zveza ho zahtevala od Turčije tudi tisoč miljonov vojne odškodnine. Od te svote odpade 350 milijonov na Srbijo. MEDNARODNA SITUACIJA JAKO KRITIČNA. Berlin, 24. novembra. Tu vlada veliko razburjenje. Splošno se govori o vojni. Govori se, da je že več vojnih zborov mobiliziranih in da so poklicani pod orožje tudi že rezervisti. Pričakovati je splošne nemške mobilizacije. Vkljub temu, da se v političnih in diplomatičnih krogih zagotavlja, da se je mednarodna situacija zboljšala, temu nihče ne verjame, ker je splošno znano, da noče Srbija niti za las odstopiti od svojih zahtev. Iz Rusije prihajajo neprestano poročila o veliki ruski mobilizaciji. Ruska Poljska je baje že popolnoma podobna vojnemu taboru. Iz vzhoda neprestano prihajajo vlaki z novim vojaštvom In velikanskimi zalogami vojnega materljala. Dunaj, 24. novembra. V političnih krogih se presoja položaj jako pesimistično. Nikakih znakov ni za mir. Oni faktorji, ki so dosedaj še vedno upali na mirno rešitev evropske krize, sprejemajo sedaj poročila o ruskih pripravah in mobilizaciji čisto ravnodušno. Javna tajnost je, da Izvršuje Rusija na meji velikanske priprave in da neprestano koncentrira svojo armado. Vendar se v poučenih krogih zatrjuje, da hoče Rusija s svojimi pripravami Avstrijo samo prestrašiti, da bo bolj popustljiva proti Srbiji, vendar se zatrjuje, da Avstrija nikakor ni pripravljena kaj popustiti. Danes je došla semkaj vest, da je Rusija že mobilizirala 12, Nemčija pa 5 korov. GRŠKO-BOLGARSKA AKCIJA OB DARDANELAH. Carigrad, 24. novembra. Vsled vesti, da nameravajo Bolgari ln Grki pričeti z vojno akcijo tudi na galipolskem polotoku, so Turki dar-danelsko obrežje dobro utrdili in odposlali v Galipolis večje število vojaštva. Proti Galipolu je odpotovala Iz Carigrada neka angleška bojna ladija, da odpelje Iz mesto vse angleške in francoske podanike. Londoil, 24. novembra. »Morning Post« poroča: 30.0 Bolgarov, ki so operirali sedaj okolo Soluisa, je nenadoma odpotovalo proti Dardanelam* da zavzame turške utrdbe na galipolskem polotoku in tako omogoči grškemu brodovju pohod pred Carigrad. BITKA PRI BITOLJU. FETHI-PAŠA PADEL V BITKI PRI RESNI. Belgrad, 24. novembra. Fethi-paša, bivši turški poslanik na belgrajskem dvoru in poveljnik turškega skopeljskega kora, je padel pa bitki pri Bito?ju, ko se je umaknil proti Rerri, v boju s Srbi. General je na bojišču junaško poginil. Belgrad, 24. novembra. Srbi so v bitki nri Resni padlega Fethl-pašo pokopali v Bitolju z vsemi vojaškimi častmi. Belgrad, 24. novembra. Danes zvečer je došlo semkaj 861 srbskih ranjencev iz P!to!;a. Belgrad, 24. novembra. Kolikor je dosedaj znano, so imeli Turki pri Bitolju zbrane tri kore vojakov. Na levem krilu je bil peti kor ped poveljstvom Džavld-paše, kateremu se je t-Ui posrečilo pobegniti. Džavid-paša se je pre j bit'o utaboril na terenu Gopeš v -višinah nad 1000 metrov. Centrumu je poveljeval vrhovni poveljnik Zekki-paša, desnemu krilu pa Fethi-paša. Bitka je bila strašna. Zlasti Džavid-paša Je prizade./1 Srbom velikanske izgube. Ko se je Srbom s pomočjo artilerije posrečilo zavzeti njegove pozicije, se je pričel strašen naval na centrum, katerega je srbska pehota popolnoma razbila in pognala v divji beg. Istočasno je bil pognan v beg tudi Fethi-paša. Bojna linija je bila dolga celih 50 kilometrov. Beigrad, 24. novembra. Vest, da je bil v bitki pri Bitolju princ Arzen nevarno ranjen, je popolnoma izmišljena. Sofija, 24. novembra. Turki, 40.000 po številu, katerim se je posrečilo po bi-tki pri Bitolju pobegniti, so se umaknili proti Janini. AFERA PROCHAZKA. Belgrad, 24. novembra. Tukajšnji avstrijski poslanik Ugron je dobil telegrafično obvestilo, da je konzul Edel dospel že v Skoplje, odkoder odide naravnost v Prizren, da preišče afero Prochazka. GRŠKA TORPEDOVKA NAPADLA TURŠKO TOPNIČARKO. TURKI POTOPILI SVOJO TOPNIČARKO. Atene, 24. novembra. Poveljnik grškega egejskega brodovja poroča: Grška torpedovka št. 14 je dospela danes pred turško luko Ajvali ob maloazijskem obrežju, kjer je bila ukrcana ena turška topnlčarka in jo je takoj napadla. Ko je poveljnik topnlčarke zapazil, da se bliža grška torpedovka, je takoj zapustil ladljo z vojaštvom, ki je ladljo poprej močno pokvarilo, ln stopil na suho. Topnlčarka se je močno nagnila ln zajela veliko vode. Grška torpedovka je turško topničarko potem toliko časa obstrelja-vala, da se je popolnoma potopila. OBUPEN POLOŽAJ TURŠKE POSADKE V DRINOPOLJU. Carigrad, 24. novembra. Turška armada je včeraj zjutraj poskusila obupen izpad iz mesta. Vnela se je strašna bitka, v kateri so biti Turki poraženi in so se morali umakniti v trdnjavo. Danes je posadka z vso silo zopet ponovila Izpad in sicer v smeri proti Kirk-Kilisl. Bolgari ln Srbi so v pravem času zapazili turško nakano, pognali Turke nazaj v trdnjavo in jim prizadejali velikanske Izgube. Položaj turške posadke je od dne do dne obupnejši. Vsak čas je pričakovati padca trdnjave. NEZGODA OKLOPNE KRIŽARKE »HAMIDIE«. Carigrad, 24. novembra. (Uradno.) Turška križarka »Hamidie«, katero so napadle bolgarske torpedovke, je na spodnjem delu pod oboroženo linijo močno poškodovana. Poškodovana so tudi jadra. AVTONOMIJA ALBANIJE. Pariz, 24. novembra. Iz Drača se poroča: Albanski vojvoda Izmail Kemail, ki Je dospel semkaj, je v imenu vseh Albancev proklamiral avtonomijo Albanije. Belgrad, 24. novembra. Minister Stojanov se je o avtonomiji Albanije izrazil sledeče: Srbija stoji odločno pri svojih zahtevah glede jadranskega morja in za to svoje stališče se bomo bojevali, dokler bo živel kak Srb. V avtonomije Albanije mi nikakor ne moremo privoliti. DUM-DUM KROGLJE. Sofija, 24. novembra. Poveljnik pete bolgarske divizije je posla! semkaj telegrafično obvestilo, da so zdravniki pri ranjenih vojakih konštatirali dum-dum kroglje. PREGANJANJE MLADOTURKOV. Carigrad, 24. novembra. Aretacije mlado-turških voditeljev se nadaljujejo. Danes je bil aretiran tudi solunski vali. ki je obdolžen, d* Je član zarote, ki je hotela vreči sedanjo vlado. KOLERA V TURŠKI ARMADI. Carigrad. 24. novembra. Včeraj je zopet veliko število ljudij obolelo za kolero. Nebroj bogatejših rodbin je iz strahu pred boleznijo pobegnilo. Epidemija zlasti razsaja v turškem taboru pri San Stefanu in v čataldski armadi, kjer umre vsak dan povprečno do sto vojakov. Izkaz daril za „Rdeči križ balkanskih držav". 21. novembra: Radoslav Knaflič, nadučitelj v Dobju na Štajerskem nabral K 80, Vekoslav Ferenc, Mala nedelja (nabralo Kmet. bralno društvo) K 16.07, Avgust Belle, lastnik parne opekarne Unec-Rakek K 24.48. rodoljuben Tržačan K 10, g. Bezenšek izrabi K 126.30, »kupaj K 34.624.93. 24. novembra: Narodna Čitalnica v Krškem (čisti dobiček koncerta) K 46.16, Antonija Ci-zcijeva, Polzela, nabrano med poljedelci K 27.42, Peter Šetina, trgovski sotrudnik, Sevnica K 55, A. Kaitež, veletržec z vinom, Kočevje, poslal nabrano K 300, skupaj K 35.053.5t. Sokolski zlet v Belgrad in Sofijo leta 1910. V Zagrebu nas je pričakoval br. Hanuš, nekdanji učitelj ljubljanskega Sokola. Ob 8. uri zvečer smo se zbirali na državnem kolodvoru. Pozdravili smo se s starosto Metliškega Sokola br. Makarjem, ki je prišel čez Karlovec. Za-čujemo vojaški mirozov. Radeckijeva koračnica je nam Kranjcem prijetno udarjala na uho. Kmalu nato se začuje druga godba. Prihajal je Zagrebški Srbski Sokol s fanfaro na čelu. Mnogo srbskega občinstva je spremljalo sokole na kolodvor, stiskali so jim roke, želeč jim srečno pot v Belgrad in daljno Sofijo. Ob jutranji zori smo se že vozili globoko doli po rodovitni Slavoniji. Občudovali smo obširna žitna polja, velike čede konj, govedi, po hrastovih gozdovih prešiČje trume, po zelenih planjavah brezštevila gosi. Nad nami pa so se vozili, kakor na Kranjskem jastrebi — štorklje. V Zemunu so nam pregledali potne liste, zapisati sem moral imena, poklic in bivališče vsakega slovenskega udelež-nika. Oddahnili smo se. ko je vlak odpihal iz Zemuna čez železni savski most v Belgrad. Na belgrajskem kolodvoru nas je pričakovalo ob 7. zjutraj zastopstvo srbske Sokolske zveze, Dušana Silnega, mnogo častnikov z vojaško godbo na čelu in mnogo občinstva. Nato nam je bilo odkazano stanovanje v višji dekliški šoli. Vhod je stražil vojak. Popoldne smo odšli z razvito zastavo ljubljanskega Sokola na zbirališče za sprevod. Civilno občinstvo se je zastavi odkrivalo, častniki in vojaki so salutirali. Na zbirališču pred hotelom »Slavija« smo našli češko Sokolstvo, bilo jih je 700. Prijazno nam ie stiskal roke dični starosta češke Sokolske zveze brat dr. Scheiner. Veseli so bili našega prihoda navzoči odlični voditelji češkega Sokolstva: načelnik zveze, ljubljeni dr. Jindra, Vaniček, nadalje tajnik zveze br. Mašek, ter bratje Havel, Bilek, dr. Novotny in Heller. V sprevodu so igrale srbske vojaške godbe in sokolske fanfare. Pred vseučiliščem nas je pozdravil bel-grajski župan Kosta Glavinič. Odtod smo odkorakali na telovadišče. Javna telovadba se je vršila v notranjščini starodavne trdnjave Kali-megdan. Pri vhodu smo pasirali mnogo utrdb in mnogoštevilne straže. Telovadišče je bilo okrašeno z obširnimi tribunami, kraljevim pa-vilionom in slovanskimi zastavami. Praporščaki češki, slovenski, srbski in hrvatski smo bili dirigirani na obe strani pred kraljevo tribuno. Zbralo se je na tisoče občinstva, službe prosti vojaki in vojni akademiki z vojaškimi godbami na severni tribuni. Na dano znamenje je vse utihnilo. Začulo se je drdranje vozov. Krasni vranci so se povzpeli za nami. Iz dvornih ekvi-paž so stopili v paviljon kraljevič Aleksander s sestro kraljičino Heleno, dvorne dame in častniki. Prispeli so tudi srbski ministri in načelniki pravoslavne cerkve. Telovadba je izvrstno uspela, posebno so se odlikovali češki Sokoli. Izredno zanimanje je zbudila srbska sokolska četa iz Skoplja. Oblečeni so bili mladeniči in dečki v kroj turške pehote z rdečimi fesi na glavi. Predstavljali so macedonski bojni ples z meči ter zaključili svoj nastop s sledečo skupino: Najmanjši deček je splezal na vrh skupine, podali so mu meč v roko, on pa je z njim pomenljivo zamahnil proti Kosovem polju — vse je pritrjevalo glasno in živahno. Po telovadbi si je dal predstaviti kraljevič Aleksander predsedništvo češke Sokolske zveze. V fronti so nastopili pred kraljevim paviljonom dr. Scheiner, dr. Vaniček, Mašek, dr. Novotny, Havel, Bilek in Heller. Kraljevič je stopil s tribune, pozdravil je vse in je vsakemu posebej podal roko, izrazil je svoje veliko zanimanje za sokolsko telovadbo ter se zahvalil za prihod in sijajen nastop. Po odhodu dvora je dovolil na željo čeških sokolov general Ziv-kovič, da smejo navzoči vojni akademiki zaplesati srbsko kolo. Bodoči častniki srbske armade — nad 200 — poskakali so raz tribun, godba je zaigrala in so živahno zaplesali svoj narodni ples. Hipoma so se še ostale tribune izpraznile, vse je hitelo plesat kolo. Mimogrede bodi omenjeno, da je general Živkovič okrog >0 let star, slok in nenavadno visoke postave :er obče priljubljen srbski general. Drugi dan je bil izlet na Topčider. Bilo nas 'e okrog 1200 Sokolov, Čehov, Slovencev, Srbov in Hrvatov. Prišedši mimo vojaškega vež-bališča, nas je pozdravil stotnik pehote in je izvedel s svojo četo vojakov novincev prav lepe in z izredno točnostjo izvedene vaje. Nato ie pridirjal večji oddelek srbske konjenice, in ie izvedel pred nami velezanimive atake v besnem diru, namišljene kavalerijske bitke mož proti možu, vse izborno. Nič ni zaostajala tudi srbska artilerija. Po ogledu kraljevih vrtov v Topčideru smo se vrnili proti poldnevu v mesto na ogled kraljeve palače (konak). Po 10 v oddelkih smo si ogledali dvorne sobane in druge zanimivosti, končno pa smo bili vsi skupaj pogoščeni na dvoru v hladni senci. Zvečer je bil slavnostni banket, ki ga je priredil mestni za-stop belgrajski. Poleg sokolskih delegatov so bili navzoči generali, častniki, člani ministrstva. odlični dostojanstveniki in meščani. Poleg drugih govornikov me je najbolj zanimal od-ieni vodja srbskih vstašev iz Macedonije. Opozorili so me že prej na njega. Bil je že v neštetih bitkah s Turki in za priznanje ga je srbska vlada povzdignila v vojvodski stan. Postave je bil srednje, civilno oblečen, prijaznega jugoslovanskega obraza, zagorel, s temno polno brado. V svoiem govoru je posebno poudarjal pomen sokolstva. Drugo jutro ob pol 6. smo se odpeljali v 'otiio. S orvim vlakom Cehi, z drugim Hrvati, tretjim Srbi in Slovenci. Vlak je bil sestavljen iz vozov prvega in drugega razreda, vsedel si se, kamor si hotel, vožnja po Srbskem in Bolgarskem tja in nazaj je bila za vse Sokole prosta. Opoldne je došel naš vlak v Niš. Kakor ude-ležniki drugih dveh vlakov, ki so vozili pred nami, smo morali tudi mi izstopiti. Razvili smo zastave ter odkorakali proti bližnji vojašnici z vojaško godbo na čelu. Na desno in levo ob cesti so stali srbski vojniki ter nas pozdravljali. Na vrtu vojašnice je bil pripravljen obed za vse, posedli smo, dve vojaški godbi sta nam igrali. Z jedili so nam stregle gospe častnikov, z vinom in pivom so nas krepčali častniki in vojaki. Umevno je, da je bil potem naš odhod iz Niša poln navdušenja. Zvečer ob S. uri smo došli v CaribrOd, prvo bolgarsko postajo. Bolgarska vojaška .godba je zaigrala »Sumi Marica«. Navdušenih pozdra-_, vov ni bilo ne konca ne kraja. Presrčno smo se poslovili od srbskih častnikov in vrlih sinov slovenskega rojaka polkovnika Vukasoviča-Stibiela. Spremila sta nas do bolgarske meje. Na daljni vožnji so nas pozdravljali bolgarski vojaški oddelki, ki so bili postirani po bližnjih brdih. Proti 10. uri zvečer smo došli v Sofijo. Počasi je vozil vlak v postajo. Iz vsakega voza so vihrale slovanske zastavice. Na peronu je bila natlačeno občinstva, večjidel »Junakov«; nad 100 zastav bolgarskih telovadnih društev nas je pozdravljalo, ozračje so pretresali »Na zdar«-klici, bolgarske vojaške godbe so igrale slovanske koračnice. Na kolodvoru je nas Slovence pozdravil naš rojak dr. Ivan Lah, ki je, vračajoč se iz Rusije, na vseslovanskem kongresu v Sofiji se dalj časa mudil, Umevno, da smo takoj vprašali za hotele. Toda dr. Lah je vzkliknil: »Vse je prenapolnjeno. Cel Balkan je tu.« In ni se motil; takoj drugi dan smo spoznali, da je to res. Zastopani pa niso bili samo vsi Jugoslovani, temveč tudi daljni Rusi in bratje Čehi. Odkorakali smo v mesto z razvito zastavo pred dom »Junaka«, bolgarskega telovadnega društva. Pred nami je vojaška godba zaigrala »Naprej zastava slave«, za nami pa je vozil izvošček našo prtljago. Dasi že pozno, nas je pričakovalo in pozdravljalo po cestah s kolodvora na tisoče občinstva. Čehi, Srbi, Slovenci in bolgarski »Junaki« smo dobili prenočišča v obsežni vojašnici, v kateri je bilo prostora za tri polke. Pred vhodom je stala vojaška straža, ki je le Sokolom dovolila vhod. Drugi dan dopoldne vršilo se je blagoslavljanje zvezne zastave bolgarskih »Junakov«. Navzoči smo bili vsi Sokoli in Junaki. Po slovesnem cerkvenem obredu pozdravil je navzoče bolgarski naučni minister, poudarjajoč neprecenljivo vrednost telovadbe in sokolske organizacije. Lep je bil tudi pozdrav zastopnika ruskih sokolov, kateri je izročil bolgarski zvezi prekrasno darilo Rusov. Nato se je vršil sprevod do spomenika — carja osvoboditelja. Prekrasni so reliefi, predstavljajoči krvave epizode iz junaških osvobodilnih bojev — zlasti izpred Šipke in Plevne. Popoldne je bila na ogromnem telovadišču javna telovadba. Naval občinstva je bil sličen nraškim zletom. Karakteristični so bili pri vhodu bolgarski orožniki z »nagajkam« kot reditelji. Pri javni telovadbi je bilo posebno mnogo vojaštva. Javne telovadbe je obiskalo nad 100.000 ljudi. Vse točke telovadbe so vzorno uspele, predvsem so si pa Čehi, kot učitelji sokolstva, ohranili neoporečno prvenstvo. Posebno zanimivo je bilo bolgarsko kolo, katerega so predstavljali Junaki v bolgarski narodni noši ob zvokih piščalk. Kdo bi se ne navdušil ob pogledu n.a proste vaje. ki so jih skupno izvajali Čehi, Srbi, Bolgari, Hrvati in Rusi pod vodstvom načelnika »Bolgarske zveze«. Drugo jutro smo se odpeljali iz Sofije k vojaški slavnosti. Od daleč nas je pozdravljal čez 2000 m visoki ponosni Vitoš. Na obširni planjavi je bila zbrana armada vojaštva. Gostom na čast je bila postavljena slavnostna tribuna. Sokolski sprevod se je ustavil nasproti zapovedujočemu generalu, tako da je vse vojaštvo defiliralo med nami in generalom. Divili smo se strumni pehoti, krasni konjenici in topni-čarskim oddelkom. Zanimivo je, da je vsak polk, prišedši do generala istega pozdravil z glasnim vzklikom. K sklepu je defiriralo krog 2000 bolgarskih Sokolov-Junakov. Opazili smo med njimi dečke, ki so veselo in samozavestno korakali za svojimi zastavami ob zvokih »Sumi Marice«. Zvečer ob 6. je bil v slovanskem domu banket na čast Sokolskim delegatom. Oh 8. uri pa slavnostna predstava v gledališču, katere snov je bila vzeta iz bolgarskih osvobodilnih bojev. Krasni bolgarski jezik je bil nam Slovencem lahko umljiv. Drugi dan je naš rojak prof. Bezenšek razkazal nam Slovencem narodni In etnografski .muzej, obiskali smo poslopje »Sobranja« in razne druge znamenitosti. Mimogrede omenjeno, da je bila poleg drugih slavnostnih večernih prireditev vsak večer sredi Sofije v mestnih nasadih ob elek-trič ni razsvetljavi ljudska veselica, ki me je spominjala na Prešernove in podobne slavnosti v naši zvezdi. Paviljoni so imeli napisi glavnih slovanskih mest. Eden je nosil napis Ljubljana, veseli nad prijazno besedo domačo smo se radi ustavili in marsikaj nakupili za spomin na Sofijo. Slavnosti so bile končane, mnogo se jih je odpeljalo v Carigrad, od tod pa čez Varno ali Adrijo nazai v domovino jaz pa sem raje se vrnil pa svobodnih ugoslovanskih deželah nazaj v Zagorje na Kranjskem k otvoritvi Sokolskega doma. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Kinematograf s 35 slikami dobi vsak, kdor pošlje 1 krono na naslov: A. BAJT, Idrija. Pošljite naročnino, ako ie še niste! V najem se odda takoj v Planini na Notranjskem ■ v mn z več sobami ter z dobro vpeljano gostilno in mesarijo z vsem inventarjem in velikim vrtom. Naslov pove »Prva anončna pisarna* v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. ' ' » Spreimeni takoj v trajno delo izurjene^ bolj priletnega 11 inskega pomočnika Jakob Preželj, inštalater in k jučavničarski mojster v Rudolfovem. ! Pozor trgovci! Od- danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. Glavno zastopstvo dunajske družbe za pradbo centralne ventilacijske kurjave s svežini zrakom v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole. gostilne, cerkve itd. A. SKAZA^ glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. St? ■ L. 05 j« m —a CG • wm> 15 ■ mmm O 03 O Ukor Medicin^- JJ: ri x tj ra v ilni b ra5 i* lit- \ LovroSebenik.Sš^3 l pri ljubljeni ^ “D O cn CD 33 c/> CD O S’ CD 5? mm e sar CD ”5 os’ Svoje zdravje podkupljujete in razmetavate svoj prisluženf denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker piiete še dandanes drago, brezredilno, živce razburajočo kavo. Čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in piite sladni čaj. to ie tekoči kruh pripravljen po prednisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod varstveno znamko Sladin. Sladni čaj ie originalen, priprost in nov v toliko, ker daie kri, moč, zdravje, zato se priporoča posebno tistim, ki se čutilo bnlne. oslabele, revne, namesto silno drairib Somatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli, mesnih ektrakt i. t. d., ki ie po obenem okusen in redilen zajtrk ali kižina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni Čai naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. Ze tu ie prihranek na mleku In sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri dolečih materah in doikah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma ki prihalajo dr v-no. kar je notarielno potrjeno. Zavoi Četrt kg 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladni Cal ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloee v lekarni Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Poskusi zavoi 70 vin., ki se nai vpoSijeio. v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Hunaju v lekarnah Trnkoczv. VIII. Josef-stadterstrasse 25. III, Radetzkyplatz 4, V, Schonbrunnerstrasse 109; v Oiradcu: Sack-strasse 3. r i\ !! Sijajna zmaga !! v damskih raglanili. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. »»Angleško skladišče oblek“ v, Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J E 518/12 34 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1912 ob pol 10. uri dopoldne se vrši pri podpisanem sodišču soba št. 8 dražba posestev a) vi. št. 1078 in b) vi. št. 1082 kranjske deželne deske, obstoječih iz gradu Breitenau z obširnimi gozdovi, polji, vrtovi in travniki, ter lastnini vodovodom, lastnim lovom in lastnim ribštvom in c) pridatki obstoječimi iz konj in gospodarskega orodja. Posestva, ki se prodajo na tej dražbi so cenjena na: ad a) na 40.324 K 84 h, ad b) na 215.127 K 84 h, ad c) pripadki na 9.882 K. Najnižja ponudba znaša: ad a) 26.884 K, ad b) 143.419 K, ad c) 4.941 K, skupaj 175.244 K in se pod to ceno ne bo prodajalo. Dražbeni pogoji posestev in njih se tičoče listnine so kupovalcem pri podpisanem sodišču soba št. 5 med uradnimi urami na vpogled. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem odd. II, dne 13.> novembra 1912,