70. Številka. U LJubljani, v torek, Z), marca 1906. XXXIX leto. I cm I T Ishaia vsak dau zvečer, izimši nedelje in praznike, tur velja po pošti preirma-s za avstro-ogr&ke riežele za vse leto *fl K, sa pol leta 8 K, ?.a Četrt leta ^ K hO h, za en mesec t K SO b. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za v-- let* 24 K. za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K. za en mesec 2 K. Kdor hodi sam punj, placa za vse leto r.l K, za pol leta 11 K, za četrt leta f> K 50 h, sa en mesec 1 K *♦«» h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa po«ttnna. Na uaroeb«-Urez istodobne vposiliatve oaročniue se ne osira. - Za oznanila se plačute od »eterosropne petit-vrate po 12 h, če ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole irankovati. — Rokopisi *»<-■ i:i studenec novega navdušenja, ki je zavladalo ta dan med zboro-valci. Splošno seje opažalo, da je ..Mir** v zadnjem času. odkar ima v uredništvu novo moč. boljši kot kdaj poprej, dasi bi bilo želeti še marsikaj, zlasti pa. da opusti tisto neslano poudarjanje verskega, katoliškega stališča, ki na Koroškem po premnogih, tudi slovenskih krajih nima pravih tal. ter da spravi v ospredje narodnostni moment, narodnostno idejo, v kateri edini Leži spas koroških Slovencev. Toda vkljub temu. da je celovški -Alir** tudi v zadnjem času tak. da je lahko ž njim zadovoljna vsaka še tako plesnjiva ljubljanska tercijalka — in te so najhujše sta se znašla dva hiperkatoliška moža duhovnika, dvoje priznanih puhlih glavic, ki sta napadla na neverjeten načiu na tem imenitnem shodu urednika -Mira**. ČBvš, da zanemarja versko stališče, da črta iz dopisov le prehude izbruhe katoliške gorečnosti — skratka. da je „Mir** preveč „liberalen**, da ..Mir** ni več katoliški list! Prvi je bil neki rimski dohtar A meje, ki še v svojem življenju ni spisal nič za ..Mir" in storil kaj za spodbujo koroških Slovencev, drugi pa njegov vredni kolega župnik Polj anec, ki je plačan za to, da razširja na škodo „Mira** Štajersko cunjo ..Naš dom" po Koroškem. No, hvala Bogu. da je pokazal včerajšnji zbor, da ta dva eksaltirana fanatika, najbrže nahujskana od gotov*- strani,*) nimata nobenih pripadnikov Skoro vsi brez izjeme —- in to so bili njuni duhovniški kolegi so obsojali ta breztaktni napad na urednika -Mira** ter stali na strani zaslužnega g. urednika Bik ar j a, ki jima je dobro povedal, da naj moža preje kaj storita za slovensku narodnost, potem pa naj se široko-ustita . . . Pa kakor je bil napad na gosp. Kkarja grd m neosnovan. taKo je imel na drugi strani tudi svojo solnčnato stran. Pokazalo se je, da za tako po-gubonosno strujo, ki je zastopata Arnejc in Polj anec, na Koroškem ni tal; vsaj je temu dokaz splošna obsodba tega žalostnega nastopa omenjene dvojice. Zato je napravil tem globokejši vtisk tulminanten govor gospoda dr. Brejca, kar se tiče povzdige narodnostne ideje in slikanja velikanskih krivic, ki se gode koroškim Slovencem. Navdušeno je bila sprejeta od že znanega vrlega g. Dobro v ca predlagan^ nezaupnica koroškemu deželnemu predsedniku, ki ni varoval v kritičnem trenotku pravic koroških Slovencev ne pripoznavajoč enakopravnosti obeh narodov, ki prebivata v koroški deželi. Govoril je tudi gospod poslanec Grafenauer in izzval veliko navdušenje za narodno stvar, ki je prevzelo z elementarno silo srca vseh zborovalcev ter v kali udušilo poguben in nevaren poskus zanetiti prepir med koroškimi Slovenci, med katerimi za take elemente, kakor sta Ar-nejc in Polj anec, ni prostora. *) Od „Slovenčevcev" ? Op. ured. Morda je prava sreča, da seje izrekla v pravem času odkrita beseda in da se je razjasnil položaj, in z veseljem lahko konstatiramo, da se tudi „na Koroškem dela dan. na Koroškem žari" . . . Volilna reforma. Dunaj, 26. marca. Na občnem zboru kluba avstrijskih i n d u-strijeev se je razvila živahna debata o volilni reformi. In Čudno, razen enega so se vsi govorniki izrekli za volilno reformo. Tako je na-svetoval generalni svetnik S ti s s, naj Nemci ne delajo volilni raformi ovir, zakaj prihodnja volilna reforma bi bila za Nemce gotovo še slabša, tudi bi se akcija soc. demokratov potem naperila izključno proti Nemcem. Dr. Friess je rekel, da bi Nemci z oviranjem volilne reforme šli le za druge ljudi po kostanj. (5lan brnske trgovinske zbornice Briess je zahteval, naj se zastopniki trgovinskih zbornic pokličejo v gosposko zbornico v nadomestilo, ker zgubijo po novi volilni reformi zastopstvo v poslanski zbornici. Tudi vsi ostali govorniki so se izjavljali za volilno reformo zgolj z nacionalnega stališča. Line, 26. marca. Svobomiselni Nemci iz cela Oornje Avstrijske so imeli danes velik shod, na katerem je govorilo tudi vec poslancev. Sprejela se je resolucija, v kateri priznavajo potrebo volilne reforme, a zahtevajo za Nemce sprejemljivo razdelitev volilnih okrajev, reformo gosposke zbornice, varstvo volilne svobod e in jim k tim z izločitvijo Oališke. Posebno stališče za Galicijo. Dunaj, 26. marca. Vsenemci bodo s svojim nujnim predlogom glede posebnega stališča za Galicijo spojili junktim o volilni reformi. Predlagali bodo namreč, naj z zakonom o (Galiciji stopi obenem v veljavo zakon, s katerim se spremeni temeljni zakon o državnem zastopstvu in zakon o državnozborskem volilnem redu. Ako se tedaj nujni predlog odkloni, predlagali bodo Vsenemci, naj se izroči odseku z[a volilno reformo. Nujne predloge vložijo v tej zadevi svobodni Vsenemci in Schonererjanci. Razpravljalo pa se bo v zbornici obenem o obeh predlogih. Parlamentarna komisija poljskega kluba se brezdvomno izreče za nujnost in za meritorno razpravo o predlogu Poslanec dr. Kramar o slovanski bodočnosti v Avstriji. Praga, 26. marca. Z ozirom na vladno volilno reformo, ki zlomi vsemogočno nemško veČino v avstrijskem parlamentu, je izdal posl. dr. Kramar brošuro, ki je zbudila v nemškem taboru veliko vznemirjenje. Brošura se bavi pravzaprav le z bodočnostjo češke politike in dežel pod krono sv. Vaclava, a Nemce je najhujše zbodla dr. Kramareva izjava, da ne bo nobena češka stranka zapustila Slovencev. Z ozirom na to izjavo piše posl. dr. Pergelt. v „N. Wr. T.": Cas bi že bil, da si Nemci v alpskih deželah predočijo, kake posledice bi moralo imeti to češko varstvo nad Slovenci, ako se uresničijo njihovi politični in narodni načrti v Avstriji. Taka država v državi, kakor si jo misli dr. Kramaf, bi bila močna zagvozda proti Nemčiji, največjega političnega in gospodarskega pomena, ker so ti deli države najbolj obljudeni ter vsled svoje duševne kulture in zelo razvitega gospodarstva naravnost odločujoč faktor v državi.** (Lepo priznanje za Slovane !) Absolutizem na Ogrskem. Budimpešta, 26. marca. S pomočjo vladnih oblastnij se širi po celi deželi nova stranka ogrskih trgovcev in industrij cev, ki ima namen obnoviti parlamentarni red ter uvesti splošno volilno pravico. V ta namen se snujejo tudi ženske zveze. Dunaj, 26, marca. Današnji ministrski svet skupnih ministrov je presenetil politično javnost na Ogrskem. Govori 96| da je cesar sklical ogrske'ministre k sebi. ker so nesložni med seboj glede razpisa novih v ol i t e v. Proti razpisu volitev, dokler se ne naredi po celi deželi red, so razun barona Fejer-varvja tudi vsi ministri, razun ministra notranjih zadev Kristoffvja in justičnega ministra Lanvija Sopronj, 26. marca. Občni zbor velike županije je odvezal komitatne uradnike dolžnosti pasivne resistence. — V Kap oš v aru pa je kraljevi komisar brzojavno prepovedal komi-tatni zbor. Komitatno hišo BO zasedli orožniki. Položaj na Ruskem. Petrograd, 26. marca. Volitve volilnih mož za državno dumo se vrše po celi državi, tudi na Poljskem, povsem mirno. — Grof Vitte ostane na svojem mestu do sklicanja dume, potem pa izroči svoje posle Durnovu. Odesa, 26. marca. V Katlakulu pri Rigi so oboroženi možje napadli občinsko hišo ter zažgali vse spise in carjeve slike. Maroška konferenca. Madrid. 26. marca. Med zboro-valci v Algecirasu je nastala zopet velika napetost. Ker seje izkazalo, da avstro-ogerski delegat grof Welsersheimb očitno posreduje 'v prilog Nemčiji, so Francija. Španija in Anglija sklenile tajni dogovor zoper nemško-avstrijske načrte. Obrtni uestnik! Vladna predloga o izpremembi obstoječega obrtnega reda navzlic ponovnim prošnjam trgovstva ni upoštevala trgovskih potreb in ni imela o^ira na trgovske želje. Leta in leta so se v pravem pomenu besede pehali trgovci za to, da se po zakonu uvede za trgovinske obrte sposob-nostni dokaz. Stavili so to zahtevo s tem večjo pravico, ker je trgovina postala prosto torišče vsem onim ljudem, ki si na drug način niso mogli služiti kruha. Prodiranje v trgovino od strani neukih elementov je tembolj naraščalo, čim strožje so m izvajali predpisi obrtnega reda, ki ge-. vore o sposobnostnem dokazu v ob» tih. Ciin strožje zahteve so se stavil** LISTEK. U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Po večerji je začel Sancin iznova begati po sobi. Še vedno je bil prepričan, da se Lavra vrne, da se je le zamudila ali slučajno ali iz lahkomiselnosti. Molk je prekinil eden tovarišev lekši naenkrat: „Najbolje bi bilo, da tiho izginemo." Sancin se je razjezil in je kričaje dopovedoval svojima prijateljema, da ni prav nobenega vzroka, da bi izginjali. „Lavra pride gotovo. Prepričan sem. da jo je dobila kaka znanka in jo kdo ve kam speljala. Morda je zapravila denar in jo je sedaj strah, priti s praznimi rokami domov. Pride pa gotovo. Lahko mi verjameta, da sem jo za vselej ukrotil." Prijatelja sicer nista ugovarjala, ali verjeti Sancinu nista mogla več. ..Že nekaj dni sem se mi je zdelo, da se nekaj neprijetnega zgodi,u je čez nekaj časa zopet začel eden prijateljev. „Lavra je bila taka, da je ni bilo več spoznati. Vsak čas sem si mislil: ta ženska se na nekaj pripravlja. Ali se usmrti, ali pa nas naznani policiji." „Naj poskusi," je žugaje s pestjo siknil Sancin in pokazal svoje volčje zobe. „Veš, Sancin, malo preveč trd si bil z njo in jaz sem zdaj prepričan, da je Lavra iskala pomoči pri policaji." Sancin ni hotel verjeti. Odkimal je energično z glavo. „Lavra ve, kaj jo čaka, če to stori," je dejal „in zato ne verjamem, da bi se upala kaj takega storiti." Nastal je zopet molk. Čez nekaj časa je vstal eden banditov in dejal: ^Denarja nimamo nič . . . pijače nič . . . niti tobaka . . . Počakaj ta malo, da grem pogledat, če dobim kje kaj na upanje." Ne čakaj e odgovora, je mož vzel svoj klobuk in je odšel. Ko je vrata za seboj zaprl, se je Sancin hripavo zasmejal: „Boš videl — tega danes ne bo več nazaj. Strah ga je in zato je zbežal." „Menda bo res tako, je menil ostali bandit čez nekaj trenotkov in dostavil: „Morda bi bilo dobro, če bi tudi midva mislila na svojo varnost." Sancin ni odgovoril. Tudi njemu se je začelo dozdevati, da bi bilo najbolje, če bi se ravnal po tem nasvetu. Predno je pa še prišel do kakega sklepa, se je povrnil odišli tovariš. Planil je naglo in ves zbegan v sobo — v rokah je držal nož. „Izdani smo," je dihnil ves za-sopljen. „Pred hiso stoji detektiv. Spoznal sem ga na prvi pogled. Splazil sem se ob zidu temne veže do njega in slišal, ko je izpraševal deklo starega Žida, kdaj da prihajamo domov. Rekla mu je, da navadno pozno ponoči. Torej je še Čas, da pobeg- nemo Koj po prvih besedah tega člo- veka je Sancin pri vil luc, da bi se s ceste ne razločilo, je li soba razsvetljena aLi ne. „Mir," je ukazal. „Postopati moramo previdno in preudarno". Stopil je k omari, odklenil in odprl predal. „Tu so različni mehki klobuki, ponarejene brade in obleke. Ce hočemo srečno priti iz hiše, se moramo tako maskirati, da nas detektiv ne bo spoznal." Molče sta tovariša ubogala. V nekaj trenotkih so bili vsi trije oblečeni kot delavci z različnimi bradami in so se oborožili z noži „Zdaj idi ta najprej vidva,** je dalje ukazal Sancin. „Eden naj gre za drugim — eden pojde na desno, drugi na levo." „In kje se dobimo V" „Ob tO. uri v ulici za kavarno Flora." Ko je bil Sancin sam, je preiskal še enkrat vse omare. Našel je dva zlata prstana, žensko uro in verižico in še več drugih malih dragocenosti. Pospravil je vse v žep in se potem po prstih splazil po stopnicah Pri-šedši v vežo, je napel revolver in ga držal v roki v žepu. Počasi je stopil na ulico in jako počasi krenil proti mestu. Detektiv je hodil na nasprotni strani hiše gor in dol in se ni dosti zmenil za Sancina. Brez dvoma je čakal, kdaj da pridejo banditje domov in ni slutil, da so doma ter da bi znali v različnih maskah srečno uteči iz hiše. ' Sključeno, kakor bi bil od težkega' dela ves utrujen, je korakal Sancin doli po ulici do Lesnega trga. Sel* tam se je ustavil in se ozrl. V bližim ni bilo sumljivega bitja. „Rešen sem," so šepetale njegove ustne. „Sancinov je v Trstu toliko, da se bom lahko skril." S hitrimi koraki jo je mahnil po Korzu in zavil v ulico Riborgo, kjer je pri nekem znanem Židu prodal dragocenosti, ki jih je bil Lavri odnesel. „Sedaj sem preskrbljen vsaj za tri tedne," je mrmral, ko je odhajal od Žida, „sedaj imam časa dovolj, da se maščujem." (dahe prihj osebam, ki so hotele samostojno izvrševati rokodelstvo, čim uspešnejša je bila obramba obrtnega stanu po sposobnostnem dokazu, tem številnejše so silili k trgovini ljudje brez vsake strokovne in redno tudi brez vsake splošne izobrazbe. Mnogo dobrih poznavalcev trgovskih razmer in vnetih zagovornikov trgovskega stanu je* naravnost izjavilo brez vsakega pridržka, da trgovci zahtevajo za trgovine sposobnostni dokaz v prvi vrsti zategadelj, ker se je uvedel spo-b sobnosfcni dokaz za obrte in ker vedno narašča število onih obrtov, za katere je treba izkazati se s svojo strokovno sposobnostjo. Zahteva trgovcev po sposobnostnem dokazu se ne bi bila nikdar stavila s tolikim poudarkom in bi nikdar ne bili trgovci postali tako edini glede tega postulata, ako ne bi bili do duše prepričani, da ni obstanka trgovini, ako je pristop k trgovini omogočen vsakomur, dočim se je obrtnemu stanu dalo s sposob-nostnim dokazom važno in dragoceno obrambno sredstvo proti naraščanju strokovno neizobraženih elementov, če je pot v obrt zaprta vsem nestrokovnjakom, pot v trgovino pa prosta in odprta, jo popolnoma naravno, da mora v takih razmerah postati trgovina nekak«- zavetišče pisani družbi, azil raznim drugod ponesrečenim ljudem. Čin samoobrambe je zategadelj, če naše trgovstvo zahteva v svojem interesu, da strokovno nezmožnim naj bo dovoljen vstop v trgovino. Ta zahteva je seveda tudi v interesu trgovskega uaraščaja, trgovskih sotrudnikov. Do trgovske samostojnosti ima po vsem pravu pravico tr kron od vsakih 100 kg. Ta povišek carine od testenin za okroglo b* krou pri 10O kg je za nas važen. V korist pride naši še mladi industriji o testeninah, ki ima v laških izdelkih hudo konkurenco. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. marca. Lepa je ta! Gibanje koroških Slovencev so Nemci sprva gledali s prezirljivim posmehljajem in si niso delali iz tega prav nobenih težkih ur. Stvar pa postaja vedno bolj resna in obsežnejša ter je začela iti Nemcem po grivi. Najbolj jih boli. da se Slovenci s Kranjskega brigamo za svoje koroške brate in ,,Freie Stimmen** nam to odločno prepovedujejo, čes, da bodo že oni poskrbeli, da se razdelitev volilnih okrožij tako izvrši, kot se mora. Lepa je ta! Za peščico kranjskih Nem-cev, raztresenih po vseh koncih, se peha vesoljno uemštvo v Avstriji, dasi nimajo kranjski Nemci prav nobene pravice do kakega mandata. Slovenci na Koroškem žive kompaktno in jih okoli 100.000 dobi le en mandat po pravičnosti avstrijske vlade, mi bi se pa ne smeli potegniti zanje? Premalo nas poznate, gospoda nemška! Koroških svojih bratov ne damo narodno ubiti, o Čemur vas bo lahko prepričala bližnja prihodnjost! Kje je denar, g. Brence? V Preski je leta 189i>. umrla neka Marija Peterman. ki je zapustila domači župni cerkvi 24.*>s K Ta denar je dobil v roke župnik Janez Brence. Za kaj se je ta denar porabil, oziroma kje se je naložil, se ne da poizvedeti. ker župnik Brence o tej stvari dosledno molči in ne pove ničesar niti cerkvenim ključarjem. To je dalo povod Janezu Kavčiču, posestniku v Medvodah, ki je sorodnik imenovane Marije Peterman. da se je obrnil na deželno vlado s prošnjo, naj dožene, kam je izginilo 2438 K. ki jih je M Peterman zapustila pre.ški cerkvi, ter zahteval, da se ta vsota pupilamo varno naloži. To prošnjo je Kavčič vložil na deželno vlado 28. avgusta 1. 1., ker ni dobil nobenega odgovora, je rešitev urgiral z novo vlogo, ki jo je deželnemu predsedstvu predložil 14. januarja 1906. Tudi na to vlogo še Kavčič doslej ni dobil nobenega odgovora, ("emu molči deželna vlada, ali hoče s svojim molkom ščititi župnika BrencetaV V javnem interesu zahtevamo, da deželna vlada prisili Brenceta, da pojasni, kje je denar, ki ga je sporočila M. Peterman preški cerkvi! Naj pove, zakaj je porabil ta denar, ako ga pa ni porabil, naj ga naloži, kakor to zahteva zakon! Imenovanje. Orožniški straž-mešter v Mengšu g. Ivan Rozman je imenovan sodnim kaneelistom za Velike Lašče Poštna vest. Poštna upraviteljica Kmilija I) rdi i k v Loki pri Žusemu je postala poštarica v Gomilici Repertoir slovenskega gle đaliŠĆa. Iz pisarne v Dramatičnega društva1* se poroča: Danes se poje predzadnjič krasna italijanska opera „T o s k a** V petek se v. njo sezona zaključi 1. aprila pa ima dramsko osobje svoji benefični predstavi. — Občni zbor „Dramatičnoga društva" se vrši letos v torek, dne 17. aprila zvečer v gostilniških prostorih ^Narodnega domau z običajni dnevnim redom. Eventuvalne predloge je poslati odboru tekom 14 dni pred obČ. zborom. — „Slovenski tehnik". „Klub slovenskih tehnikov v Pragiu je ustanovil list „Slovenski Tekni ka, ki bo izhajal kot redna mesečna priloga nSlovenskega Naroda**, tako da ga bodo dobivali odjemalci „Sloven-skega Naroda** brezplačno. Urednik ^Slovenskega r,1ehnikaL je profesor češke tehnike v Pragi, g. 1. V. H r tisk}'. Prva številka priča; da smo s tem listom dobili znamenito strokovno glasilo, ki bo slovenskemu občinstvu v veliko korist. — Enketa v zadevi slovenskih učnih knjig za srednje šole. (Konec.) O šolskih knjigah za slovenski pouk poroča ravnatelj Požar. V ta namen v prvi enketi voljeni odsek ^dr. Ilešič. dr. Požar, \\ esterj se je zediml v sledečem: 1. Sedanja slovnica Janežič-Sketova je dobra učna knjiga, samo v marsičem jo bo treba premeni ti in popolni ti. Dr. S k e t se naprosi, da skuša v svoji slovni« i premostiti težavni prehod iz ljudske šole v srednjo na ta način, da prilagodi svojo knjigo po Schreiner-Bez-jakovi vadnici (Kernova teorijai. Del o sintaksi se mora bistveno predelati, odstavki o ra^i sklonov in predlogov se morajo oprostiti; razširi naj se poglavje o prostonarodni etimologiji, o tujkah in izposojenkah itd. — 2. Potreba je povsem novih Čitank, ki bi odgovarjale sedanjemu stanju slovenske proze in poezije. V dosedanjih čitankah je mnogo zastarelega in za solo in'porabncga; v novih čitanka 11 se bo oziralo na najnovejše pridobitve na vseh poljih znanstva in vzela snov berilom tudi iz moderne slovenske beletristike: posebno pozornost bi posvetili slikam iz narave, potopisom, životopisom imenitnih niož i si. Za načelo se sprejme, da se priredi za vsak razred posebna čitanka, in sicer najprej za štiri višje razrede, pozneje pa, ko odobri ministrstvo že pred letom dni predloženi memorandum o preosnovi slovenskega pouka na srednjih šolah, tudi za višje razrede To delo prevzameta dr. Š1 e b i n g e r in Josip \V e s t e r. — 3. Za pouk v slovenščini so potrebne šolske i z -daje naših pesnikov, slične nemškim izdajam v Frevta- o vi založbi. V načrt so se sprejeli sledeči naši slovstve-niki: Prešeien. Levstik. Valjavec, S. Jenko, Stritar, Gregorčič, Aškerc. Dr. Požar bo stopil v dogovor z založniki, oziroma še živečimi teh pesnikov radi takih Šolskih izdaj. Prof. Ilešič se izjavi, da je pripravljen poskrbeti za slovensko Čtivo tudi iz drugih slovanskih slovstev, posebno iz hrvaščine, prof. \V e s t e r pa prirediti kako Shakespearovo dramo (Hamlet, Julij Cezar. Kralj Lear v slovenskem prevodu za šole, da bi imeli tudi v slovenskem pouku učenci priliko seznaniti se s kakim velikim dramatičnim delom. A ker ni primerne domače drame, bi kazalo edino Shakespeara prirediti za ta namen. — Zemljepis in zgodovina. Knjiga, ki je že pošla in se sedaj najobčutneje. pogreša, je domovin- znanstvo za 1. gimnazijski razred. Učenci si morajo pomagati z nemškimi knjigami, ker Jesenkovega do-movinoznanstva že davno ni več dobiti v knjigotržtvu : sicer je pa knjiga sama tudi tako zastarela, da ni več porabna. V veselo zadoščenje vseh šolnikov izjav« prof. Orožen, daje že dogotovil novo knjigo, ki izide že tekom tega leta, tako da se bo jeseni že Lahko uvedla. Poudarjalo se je že na prvi enketi. da je Vrhovčev zemljepis za 1. gimnazijski razred tudi potreben prememb in dr. K r o p i v n i k je prevzel delo, da spiše novo zemljepisno knjigo za ta razred. Za 2. in 3. razred imamo za sedaj primerno knjigo. Preden pa poide ta knjiga, sestavi novo prof. Pajk. Pri zgodovinskem poiiku služij o Maver-Kaspretove knjige, ki so se dobro obnesle. Če bi bilo treba novih izdaj, so jih pripravljeni spisati profesorji dr. Orel. Pajk in dr. Potočnik A kako bo z zgodovinskim poukom v višjih razredih? Prof. dr. Žmavc je že na prvem shodu z vso odločnostjo zagovarjal zahtevo, da se poučuj zgodovina tudi v višjih razredih v materinskem jeziku Saj prav pri tem predmetu ima učenec največ prilike seznaniti se s političnim in kulturnim pokretom vseh narodov, tu se mu nudi pogled v razvoj človeštva, tu naj se uči poznavati zgodovino svojega naroda, svoje ožje in širše domovine. In če naj obvelja pedagoško načelo, da se je vsega treba učiti v materinščini, je treba to zahtevati predvsem v zgodovinskem pouku. Zdaj pa se na naših zavodih zgodovina v višjih razredih ne le samo poučuje v nemškem jeziku, ampak kar je še večja hiba, poučujejo ta predmet vecidelj tudi nemški učitelji, slovenščine nevešči in slovanskih razmer ne poznavajoči. Zato je dolžnost me-rodajnih faktorjev, da vse sile zastavijo v to, da izposlujejo od ministrstva dovoljenje za slovenski pouk v zgodovini. Tudi dr. Lončar je poudarjal potrebnost te preuredbe, tembolj, ker se nemške knjige vse premalo ozirajo na slovansko in domaČo zgodovino. Zgodovinske knjige za višje razrede je pripravljen spisati dr. Lončar za stari vek, za srednji vek se naprosi prof. Kos v (Jorici, za novi vek se bo pisec še prijavil. Doinovinoznan-stvo za 8. razred bi spisala profesorja Orožen in dr 9 m a v e. — O knjigah za matematiko i 11 liziko je poročal ravnatelj Senekovie. Za nižje razrede gimnazije je sedaj poskrbljeno, tudi za višje razrede gimnazije spisuje prof. M a t e k aritmetiko in geometrijo. Lavtarjevo geometrijo za učiteljišča bo treba predelati in prof. Lav t ar sam je pripravljen oskrbeti novo izdajo Senekovičeva Fizika je uvedena po vseh zavodih, kjer se ta predmet poučuje v slovenščini, dasi je ta knjiga namenjena le za nižje razrede gimnazije. Za višje razrede gimnazije, oziroma realke je pripravljen ravnatelj Senekovie. da poskrbi primerno izdajo. Kemijo za učiteljišča spisuje ravnatelj Črnivec. — Za pouk v n a r a v o s 1 o v j 11 imamo za nižje razrede potrebnih knjig, vendar je želeti novih izdaj. Tako je n. pr. Krjavčevo Živalstvo že precej zastarela knjiga, tudi je v knjigarstvu že razprodana. Nova metoda nai avoslovskega pouka pa zahteva, da se ta predmet poučuje s posebnim ozirom na biologijo V tem zmislu je sestavil novo knjigo živalstva /.a nižje razrede prof M a -cher; za višje razrede spiše slovensko zoologijo prof. Si nkov i č. Bi-ologično načelo naj služi tudi pri pouku botanike. Za to imamo dobro učno knjigo Paulinovo, ki je namenjena seveda le nižjim razredom, za višje spiše pa prof. Macher novo botaniko. Mineralogijo in geologijo za realke spisuje ravnatelj Beuk v Idriji, I mineralogijo za višje gimnazije pa dr. P olj anec v Mariboru: za geologijo bi se naprosil prof. Seidl v <««>rici. Somatologijo sestavi zdravnik dr. Homan v Radečah. — Končno bo treba v doglednem času učnih knjig tudi za pedagogiko in modro-slovno propedeutiku. Tako pedagogiko za učiteljišča bi spisala dr. Ilešič in dr. K u š a r : za logik <> m psihologijo bi se pridobili strokovnjaki, ki se pečajo s poukom v teh predmetih: profesor Suhač v Celju. dr. Svetina in ravnatelj Črnivec. Kakor se da iz tega poročila posneti, je enketa imela zaželjeni uspeh: za za vse učne predmete so pripravljeni pisatelji, da sestavijo slovenske učne knjige Posebno je pa naglašati, da se je na tej izključno strokovnjaški enketi iz zgolj pedagoških ozirov odobrilo načelo, da naj se vsi predmeti na celi gimnaziji, oziroma realki in učiteljišču, poučujejo v slovenskem jeziku Akcije za to tudi narodno politično važno zadevo pa ne more pričeti uči-teljstvo samo, ampak to bodi častni posel naše višje šolske uprave in slavnega deželnega odbora kranjskega, ki se je z odločno in resno vnemo zavzel za izdavanje slovenskih učnih knjig. x Drugi koncert gojencev Glasbene Matice" bo prihodnjo soboto, dne .TH. marca v veliki dvorani .Narodnega doma** zvečer ob pol osmih s p o poln orna drugimi gojenci in novim programom. Vrstile se bodo točke na klavir, violino in flavto s solopevskimi. Na koncu pa bo interesantna sere nada za godali, ki jo bo izvajal goslar-ski ensemble. broječ 17 članov na violino, violo, čelo in kotrabas Pričakovati je. da bo tudi koncert enako mnogobrojno obiskan, kakor je bil prvi. V s t o p j e prost na sedeže in stojišča. Nekateri rezervirani sedeži se dobivajo po I K. da se njih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje troškov kaj žrtvovati Dobivajo se v trgovini gosp. J. L oz ar j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Spored se dobi istotain brezplačno. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v četrtek, dne 2J). t. m. ob pol 6. uri zvečer na dermatologičnem oddelku deželne bol-nišnioe Dnevni red: 1 Naznanila odbora 2. Demonstracije Prima- rij dr V Ofegorič. 3. Razgovor o gradbi splošnega javnega sanatorija v Ljubljani. 4. Slučajnosti Deželnega in gospenjega pomoč, društ Rdečega križa podružnica za Kranjsko ima dne :*<> 1 m ob junija v korist) družbi sv Cirila in Metoda na vrtu v .Narodnem domu** V slučaju slabega vremena 10 junija Surovinsko društvo čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani j*- imelo snoči jako dolgotrajen redni občni zbor. Načelništv.. je imelo preteklo leto 15-rednih sej. a je imelo jako težavno stališče. Nemško časopisje je namreč razvpilo, da je društvo ustavilo plačila, vsled sar so zlasti razne tovarne zahtevah takojšnjo poravnavo računov, kar je društvo, ki ne razpolaga s preobi-limi sredstvi, spravilo v dokaj mučei položaj Tudi nekateri udje so se « stranili. Vkljub temu ni naeelnižtv. obupalo, ampak šlo vztrajno svoj. težavno pot. da ima zdaj dosti ngodm. pozicijo. Naj gledajo udje, da se društvo razširi in da mu bodo pristopali novi člani. Ako se društvo ni/ druži, bodo prodajah i usnja oen dvigali, kakor bodo hoteli in tako >• skali malega obrtnika. Društvo j* vložilo na ministrstvo prošnjo, da bi se uvedla splošna prodaja usnja, k je drugod do voljeno, a prošnja je bila odbita. Vložila se je pritoži Nadzorništvo je našlo vse račun, knjige in kose v redu. Račun za'let 1905. se je odobril. Društvo je imel. koncem leta l!H>f> (»7 članov z vplačanimi deleži 6700 K Denarni /pr. met izkazuje prejemkov 2,')..'57!* kr 38 v, izdatkov pa 24.716 K So v čistega dobička je ~>17 K 7f» v. Gotovine koncem leta l!*>o je i'.(i2 K V> ■ rezervni zaklad pa znaša S ji- društvo zapr. silo posojilo pri imenovani zvezi, še odgovora ni dobilo. Ko je bil : čelnik na to osebno pri Zvezi, se'mu je Rozman izgovarjal z .ukanc&ihr da ne morejo sklicati seje, h- da 1 stvar zavlačevali. Delujočemu odbori, se je priznala remnneraeija 200 K društven ikoni se izplača 1V,% di\ denda. Načelnikom je bil znova, L -voljen g. Mar Oblak, kontrolorjem gosp. Salmič, odbornikoma pa gg Rozman in Medic. N ato čule ostre pritožbe proti vedn« na->-lj.-vanju tujih prodajalcev Č-ljev, ki jemljejo domaČemu obrtni! kruh in zaslužek. Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti prihodnji četrtek, dne 29. t m pol 8. do pol 10. ure zvečer. D..>p-je zopet nekaj novih .-vickov. Občinske volitve na Viču pri Ljubljani so Je, J a % duh sloge po celi občini, da za ub' blagor nastopajo edino Vič, Glin. in Kožna dolina. Izvoljen je bil z župana g. Oblak Fran z Gline, i p »užupana g K o b e ž u i k I vat: Viča. za svetovale« gg. Pirnat. 1. z (i line. Sojer Franc z Viča Kraju* Viktor iz Rožne dolu Travn Jakob in J a v o r n i k Fran-z (i line, za odbornike gg. P o a g i -rele«- Martin. Petro vč m Ju Perme Matej in Me hI s Anton Rožne doline. Mam Jakob. .M lavašič Anton, oblak Matej iz Gline ter Knez Andrej, Lavrie Jo-sip, Novak Pran in Pance Ki a z Viča. Namestniki so gg Zavašnik Ivan, T o ni c Frani, P lesko Frni in Belič Ivan z Viča : M a r n Alojzij. Oblak Josip, škerl Josip in Q Anton z (Jiine ter Jeločnik .Mn. iz Bosne doline Iz Šiške. Pri redni seji šolskega sveta je dosedajni zaslužen načelnik, gosp Tone Pogačnik, izjavil, da odloži načelništvo zato. ker župan g Jak o b l> u r ge r. kot odbornik kr šol sveta /a vira delovanje tega sploh, zlasti pa zato, ker je župan vkljub m--lasnemu sklepu odbora preprečil ustanovo skrajn« potrebnih dveh paralelk. To je en daka vzdignilo in ga izmodrilo \l javi: .Jaz pa izstopim** Odbor j. takoj volil načelnikom g. Viljem M a u r e r j a . namestnikom g. T n e t a P o g a č n i k a , liamaaki i g J a k li u r g e r j a pa gosp J a n . Jenka Ktekt eele atere je pi vsem \ tem ugoden, da se je kruV Šolski >vet rešil /likavega odbornik, ter da bo zamog, 1 nadalje nemof v slogi delati, kar je z ozirom šolske razmere v Šiški in gradenj novega šolskega poslopja, izredne važnosti. Ker župan g .laka Burg< ni ne v stavbama odseku za uo\ šolo in tudi ne v kr. šol. svetu, j»' upanje opravičeno, da se bodo de v korist šole in občine gladko in d. bro vršila. Te vrstice uaj bod novo pero \ vencu za zasluge župana g Jak Uurgerja Sad / kmalu pade . . Iz seje občinskega odbora v Rudolf o vem. Dne *_>_> ( m jr \ občinska ^eja 1 Gospod župan ! omenjal, da se nahaja \ razpravi v državmun zboru izdelana nova volilna reforma, po katerem načrtu bo inn dežela kranjska 11 poslancev in su «• mesto Ljubljana 1 in cela dežela 1" Po tem načrtu ne bi imela drug" mesta in trgi svojih zastopnikov, kci je dežela razdeljena v same kmečke v lilne okraje Da je taka razdelitev vo Iilcev na Kranjskem neopravičena, je razvidno že iz tega, da so razne druge, posebno pa nemške dežele povsod razdeljene v kmečke in mestne volilne okraje, (rotovo ima meščanstvo, posebno irgovstvo in obrtništvo v jnestib popolnoma druge interese, kakor kmečke občine. Z ozirom na to predlaga, da občinski zastop sklene sledečo resolucijo: ^Na Kranjskem naj s© ustanovita poleg Ljubljane še ava mostna volilna okraja, v katera je uvrstiti vst*. mesta, trge, industri--jalua središča in one druge kraje, ki so sedež c. ki*, okrajnemu sodišču, ostalo deželo je razdeliti v 8 kmečkih volilnih okrajev.** Oosp. Rosmau predlaga, da bi se Še dodalo, ako ni mogoče doseči razdeli t ev po mestih, da bi pa trgovci in obrtniki dobili mojega poslanca. — Pri glasovanju >e sprejme prej imenovana resolucija : dodatkom g. Rosmana. U prošnji zdravstvenega okrožja za odstop zemljišča za zidanje ženske bolnice je poročal g. dr. Defrancesohi, ki je razložil potrebo ženske bolnice v Novem mestu ter poudarjal, kakšno mora biti stavbišče in kako mora biti zgradba postavljena, da bode ugajala stranskim potrebam glede zgradbe vame, kakor tudi glede bolnikov. Zdravstveni zastop si je ogledal razna jtavbišča, ter priporoča kot najbolj ugodno, zemljišče g. dr. Albina Poz-nika. To zemljišče bi samo na sebi ne zadostovalo, a ker ima pa mestna občina zraven dve parceli, zato zdrav-^rveni zastop prosi, da bi se ti dve parceli odstopili zdravstvenemu okrožju ga kupno ceno. S tem bi zemljišče popolnoma zadostovalo svojemu namenu. Nadalje pojasni gmotno pra-Šanje glede zidanje bolnice, kakor tudi poda razna druga pojasnila ter predlaga, da mestni zastop sledeče -klene: 1. Mestni zastop ne ugovarja pi :! temu. da se zida ženska bolnica na posestvu g. dr. AJbina Poznika. 2. Mestni zastop odstopi zdravstvenemu okrožju naprošeni parceli za kupno ceno in sicer parcelo gospoda Muhvica in parcelo g. Tomažiča. 3. Mestni zastop naroča županstvu, da pri komisijskem ogledu zastopa sklep mestnega odbora. Vse 3 točke so se soglasno sprejele. 0 poročilu županstva glede potrebne akcije zaradi povečevanja nove stavbe za stanovanja občinskemu svetu pisal župan: Dodpisani predlagam. da slavni nestni zastop uvažuje dejstvo, da je v Novem mestu pomanjkanje stanovanj, ter da vsled tega marsikatere uradniške, kakor tudi jnivatne rodbine morajo stanovati izven mestnega zero!jar da od tega Novo mesto kot tako, nima nobenih koristi, obratno pač sosedne občine naj sklene sledeče: 1. Mestni zastop je pripravljen podpirati vsako akcijo, ki meri na to, da se zidajo hiše za privatna stanovanja, gmotno. 2. Mestni zastop je pripravljen pri novih dvonadstropnih stavbah za dobo davčne prostosti (12 let nobenih drugih občinskih doklad pobirati, razen gostaščine in vodarine. 3. Izvoli naj se posebni odsek iz rreli oseb, kateri ima nalogo, v najkrajšem času stopiti v dogovor z raznimi podjetniki in privatniki v tej zadevi, ter resultat tega posvetovanja predložiti mestnemu zastopstvu. Rudolfovo, 22. marca 1906. S. plem. Sladovič, 1. r. župan.4* — - Gospod župan utemeljuje svoj predlog iz gospodarskega stališča ter poudarja potrebo novih stavb z ozirom na to, da je zopet nastopilo pomanjkanje vanj Vzroki tega so. da so v mesta stavbišČa predraga, zaradi tega [je potreba posredovanja mestnega »dbora, da se cene stavbišč uredijo, kak-t tudi, da se na prostorih, kjer bi morale nove stavbe stati, tudi uredijo ulice. Zaradi teh pomanjkljivi' se zidajo hiše izvan mestnega ozemlja in so uradniki primorani na ta način se seliti iz mesta, s tem pa trpi mestna občina v gmotnem oziru. Nadalje poudarja, da tudi druge ^^:ne občine dajejo raznim podjetjem olajšave ter upa. da bi mestni zastop njegov predlog sprejel, ter s tem pospešil zidanje novih stavb. Na to da g. županov namestnik na glasovanje vse tri predloge, kateri so bili soglasno sprejeti. Na predlog g. dr Defranceschija se v za to posebni odsek izvoli mestno starešinstvo. Pri razpravi o slučajnostih je g. Rosman naznanil, da so na tukajšnjem kolodvoru skladišča veliko premajhna in ne zadostujejo današnjemu prometu, posebno kar se tiče skladanja lesa, kakor tudi, da zvečer v eakalnici ne gori nobena luč ter predlaga, naj se cestnemu županstvu naroČi. da se obrne na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku s prošnjo v potrebno ukrenitev, da se tem nedostatkom v okom pride, kateri predlog se je soglasno sprejel. Gospod 'trpan se spominja smrti ravnatelja sanjske hranilnice g. Luckmanna . ^teri je bil naklonjen mestu in zdravstvenemu okrožju, na kar so vsi gg. °dborniki v znak sožalja ostali raz ldeže. Iz Mokronoga se nam piše : nedeljo popoldan spravili smo k YeU!errm počitku tukajšnjega trgovca g. Jerneja Sbila, kije nenadoma izginil iz naše sredine. Zapustil je ženo in šestero nepreskrbljenih otro-Čičkov. Udeležba pri sprevodu je bila ogromna. Pokojnik je bil jako priljubljen ne samo kot trgovec temveč tudi v privatnem življenju, ker je vedno imel zdrav in vesel humor. Naj počiva blaga duša v miru! — Otrok zazgaL Včeraj je pogorel v Trebnjem hlev Franca Krže-lja. Zažgal je otrok, ki se je igral z ognjem. — Novi živinski sejmi. V Srednji vasi pri Kočevju sta ustanovljena dva nova živinska sejma in sicer na 5. aprila in 1. junija. Iz cerkve nas podijo! Iz Knežaka so nam piše: Kako zagrizeni so knešLi klerikalci in kako nizkotnega orožja se poslužujejo v dosego svojih grdih namenov, nam priča sledeči dogodek: V kneški župni cerkvi sta pred oltarjem dva stola, kamor navadno zahaja učiteljsko osobje in nadučiteljeva soproga. Zadnji čas pa, odkar se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava kneške afare, so kneški bisagarji eno pogruntali. V stole pred oltar so zaceli pošiljati obsojence, ter nas tako indirektno hoten* poditi iz eerkve. Hodili so toliko Časa v stol pred altar, da so nadučiteljevo soprogo iz njega pregnali. A to jim še ni bilo dosti. Pregnati hočejo iz cerkve tukajšnje gospodične učiteljice razen ene seveda) in učitelja. V ta namen so zadnjo nedeljo poslali zopet diko kneških klerikalcev v stol pred oltar. A to pot niso dosegli svojega zaželjenega namena. Ne vemo sicer, ali se godi to na povelje gospoda župnika ali ima v kneški cerkvi toliko oblasti mežnar Mile sam. Vsekakor se pa to ne godi brez vednosti tukaj snih dušnih pastirjev. Gospod mežnar Milč se je celo nekoč izrazil, da bo učitelju g. Fegicu dal, kadar bo zopet prišel v cerkev, eno „brco**. To se pa do sedaj še ni zgodilo. Milč ima skoraj gotovo premalo poguma ali pa prekratke krake Tako surovi so kneški klerikalci! Zares jako vzgledna in vabJJiv^ so vaša načela! Torej sedaj še v cerkev ne bomo smeli V No, s tem nam nebodere pravnic škodovali. Vsekakor pa je zelo značilno, da nas na tako nesramen način podite iz cerkve. Odločno zahtevamo pojasnila, na čigavo povelje se gode v kneški cerkvi take buda-losti. Prizadeti. Občinski odbor v Ilirski Bistrici je sklenil v seji 21. t. m. odposlati na pristojno mesto peticijo, da bi Bistrica volila s trgi in mesti in za pridobitev dveh mestnih Kranjskih poslancev. Umrl je v soboto, dne 2-1. t. ni. v Bolcanu mengiški poštar, gosp. Bernard Degischer, star 60 let. Pokojnik je bil splošno priljubljen in spoštovan zaradi svoje izredne prijaznosti. Degischer je bil ustanovitelj mengiške godbe, kateri je bil dirigent do leta 1891.. ko je bil pozvan v Bolcan, da prevzame vodstvo trgovine tvrdke Andr. Degischer, pri kateri je ostal do smrti. V znak hvaležnosti je poskrbelo godbeno društvo, da bo v soboto 31. t. m, ob 8. uri zjutraj za pokojnika v tukajšnji farni cerkvi slovesno opravilo, pri katerem bo tudi godba sodelovala. Požar je uničil 18. t. m. v Stranjah pri Razdrtem Pavlinovo hiš Škode je 5000 K. Pri Kamni go-ri< i je pogorela žaga Franca Drola Škode je 700 K. V Podborštu občine Mlaka pri Kamniku je pogorel i bajta kočarja Franca Steleta do tal. Škode je 900 K. Zažgal je 24letni delavec Ivan Goste, ker mu njegova stara mati ni hoteladati desetice, da bi si šel kupit žganja. Goste se je sam javil pri orožništvu v Kamniku. Slovenski napisi pri c. kr. poŠti V Ptuju. V prostorih ptujske pošte so bili do nedavnega časa sami pravilni nemško-slovenski napisi. Uvideli pa so menda nujno potrebo dva pravilna slovenska napisa popraviti ter ju nadomestiti z naslednjimi: poštne Izplačevanje hranilnice in poštnih nakaznic**, „v poštne Vplačevanje hranilnice in poštnih nakaznic**. Vprašamo: Ali je to slovenščina postnega oskrbnika ali dveh ondi poslu-jočih slovenskih postnih uradnikov?! Vlom. V Celju je vlomil v hotel pri Pošti 2b'letni delavec Mihael Rozman iz Save in odnesel 160 K. Aretirali so ga z nekim Mihaelom Lednikoin, s katerim sta se potikala po vlomu pri raznih gostilnah, dasi sta bila sicer brez vsakega denarja. Tvornico pletenin ustanovita pri Sv. Antonu v Slov. goricah na Štajerskem dva Čeha. Delovati bo začela tvornica meseca julija. Pri kolekturi ogoljufani organist. Organist Franc Sok iz Zavrč pri Ptuju j? naprosil viničarja Nikolaja AhaČiČa iz Korenjaka, naj pobere pri navadni kolekturi zanj vino pri kmetih. AhačiČ je to storil, ko je pa Soku dajal vino, nalil je 66 litrov vode vanj, ker je ravno toliko vina zase obdržal. Da Sok ni mogel biti s takim ravnanjem zadovoljen, je umevno, zato je tožil Ahačiča. ki bo sedel 10 tednov za spreminjanje vode v vino. — Tatinski vojaški begu. Dra- gonec Leopold Keržič iz Dolnje Nove vasi pri Slovenji Bistrici je ušel od vojakov in bil zaradi tega kaznovan z zaporom več mesecev. Ko je kazen v Mariboru presedel, se mu ni ljubilo iti k svojemu polku v Dunajsko Novo mesto, ampak je ukradel v Mariboru konjsko opravo, hektoliter koruze ter izvršil vlom v Pul-skavi. Keržič je zdaj že spet pod ključem. Vojak je od leta 1895., a še ni odslužil svojih treh let službe, ker je vedno zaprt zaradi različnih deliktov. — Nadebuden mladenič. Andrej FerjanciČ iz Koritnice pri Grahovem na Goriškem je bil zaradi pretepa obsojen v zapor. Predno je pa to kazen nastopil, se je že stepel vnovič v neki gostilni, razbijal kozarce, steklenice in šipe in ko je gostilničar posegel vmes, zasadil mu je nož v telo, da ga je nevarno ranil. Pri aretaciji se je ustavljal orožnikom. Ker je Ferjančič Še Čisto mlad, bo na polju pretepa in razbijanja dosegel še lahko veliko karijero. — Roparji. Petfakinov j a predvčerajšnjim napadlo v Trstu 361etnega kurjača Abdul Maasa iz Carigrada in mu vzeli 40 srebrnih goldinarjev. Prihiteli redarji so dva napadalca areto-vali, trije so pa ušli, — Slovenec — minister. Kakor se v Avstriji prezirajo zmožnosti Slovencev, tako jih vedo ceniti tuje države. Inženir Ferdo Lupša, doma iz Štajerske, je kot strokovnjak preiskoval siamske dežele v doslej neznano notranjost in pripravlja o svojih uspehih obširno delo. Za sijajne uspehe, katere je dosegel, je dobil od siamskega kralja velik del zemlje v posest. Najnovejše vesti pa poročajo, daje imenovan poljedelskim m i n i s t r o m v kraljestvu S i a m. Mednarodna panorama na P o ga Čar je vem trgu nam razkazuje ta teden ponosno madjarsko prestolnico Budapešto, z njenimi monumentalni mi zgradbami, kakor državna zbornica, kraljevi grad v Budi. razne banke in muzeji. Bajnokrasen je Mar-garetni otok sredi Donave in takozvani mestni log. V okolici so z vilami obsejani hribi, kakor Bloks, Svabska in Rožna gora. s katerih je impozanten pogled na mesto in nepregledno donavsko ravan. — Prihodnji teden se razstavi francoska Švica. Panorama kosmorama na Dvornem trgu pod ..Narodno kavarno** nas vodi ta teden po južnoameriški državi A r g e n t i n i j i. Poleg mnogih prirodnih lepot se nam kaže zlasti glavno mesto Buenos Aires, ki se odlikuje po mnogih cerkvah in veliko kipih, zlasti na pokopališču. Serijo je priporočati v vsakem oziru. saj so tudi slike izredno lepe in čiste. Prihodnji teden tirolska mesta. Nasilen kovač. Včeraj je pripeljal kovač Matevž Fabjan iz Brutte pri Pazinu v Ljubljano 14 oseb, s katerimi je hotel odpotovati k agentu Z\vilchenbartu v Bazel, ki bi jih od tam poslal v Ameriko. Ko ga je na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Nikolaj Večerin v stražnici legi-timoval. se je Fabjan spustil v njega in ga je mogel Šele s pomočjo treh železničarjev ukrotiti in odpeljati v zapor. Fabjan bi bil dobil od Zwil-chenbarta 1C>0 K, ako bi mu bil pripeljal tja vseh 14 potnikov. Pri sebi je imel 1709 K denarja. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču, kjer se bode moral zagovarjati poleg subagenture tudi zaradi hudodelstva javnega na-silstva. Z zaprtim nožem je včeraj na Ambroževem trgu lahko telesno poškodoval neki ključarski pomočnik svojega tovariša Antona Keteja. V neki gostilni se je bil med njima vnel prepir, in ko ju je gostilničar potolažil in spravil iz gostilne, se ključar ni mogel vzdržati in se je nad Kete-jem na ulici maščeval. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 200 Hrvatov, 40 Črnogorcev, 10 Ogrov in 20 Slovencev, nazaj pa je prišlo 90 Hrvatov in Slovencev. V Heb se je odpeljalo 100, v Gospo sveto pa 90 Hrvatov. Na Dunaj se je peljalo 100 laskih zidarjev, v Buks 27, v Budimpešto 100, v Ljubljani jih je pa ostalo 70. Jugoslovanske vesti. Čitalnica in klub „Slovenski Jug- v Bel gradu. V nedeljo seje v Belgradu svečano otvorila čitalnica „Slovenski Jug", ki so jo osnovali srbski boritelji za jugoslovansko idejo z namenom, da bi ustvarili s tem v Belgradu ognjišče, od koder naj bi se širila ideja bratstva in edinstva ne vse strani jugoslovanskih dežela, čitalnica ima razpoloženih 125 listov, od katerih jih je 108 jugoslovanskih. Izmed jugoslovanskih listov jih je 5 5 srbskih, 28 bolgarskih, 18 hrvatskih in 12 slovenskih. Čitalnica se nahaja v hiši Kiste Mil e n k o v i ća, Knez Mihajlova ulica št. 8. Članarina je določena na 50 par mesečno. Dijakom na vseučilišču in na trgovski akademiji je vstop v čitalnico prost. Istočasno s Čitalnico .se je osnoval tudi klub „Slovenski Jugu, ki si je nadel nalogo, z vsemi silami delovati za kulturno edinstvo jugoslovanskih narodov. Iz klubovega programa navajamo točko, ticočo se nas Slovencev „Z ozirom na naše najsevernejše brate Slovence se bo klub „Slovenski Jugu moralno zavzemal za vse njihove zahteve, podpirajoč jih v borbi proti Nemcem. Zlasti jih bo klub podpiral v njihovih upravičenih, kul-turnoprosvetnih težnjah glede snovanja ljudskih in srednjih šol in glede ustanovitve slovenskega vseučilišča.** Član kluba je lahko vsak Jugoslovan, ki plačuje članarino mesečno 1 dinar. V proslavo otvoritve čitalnico in kluba se je v nedeljo popoldne priredil v hotelu _Kolaracu jugoslovanski koncert, na čigar sporedu so bile zgolj jugoslovanske točke. Pri prireditvi je sodelovalo ..Belgradsko pevsko društvo-4. Na sporedu sta bili tudi dve slovenski narodni pesmi v harmonizaciji M. H u b a d a. Želimo iskreno, da bi čitalnica in klub „Slovenski Juga se razvijala in rastla v prospeh skupne naše narodne strani, razširjajoč idejo bratstva in edinstva med jugoslovanskimi plemeni. — Jugoslovanski almanah. Povodom I jugoslovanske umetniške razstave bi se imel izdati jugoslovanski almanah, v katerem bi bili natisnjeni prispevki pisateljev in pesnikov vseh štirih jugoslovanskih plemen in reproducirane vse boljše slike, ki so bile izložene na razstavi. Za ta almanah se je svoječasno mnogo pisalo in agitiralo, a pretekli so meseci, potekla so leta — almanaha ni bilo od nikoder. Kakor nam sedaj poročajo iz Belgrada, se je per tot disorimina rerum definitivno opustila misel izdati jugoslovanski almanah. Poslane rokopise ima v rokah g d r. M i 1 o j e Vasi ć , čuvar »Narodnega Muzeja** v Belgradu. — Političen proces. V če-trtek 29. t. m. bo pred sodiščem v Zagrebu glavna razprava proti biv šemn odgovornemu uredniku ^Pokreta - g. V e č e s 1 a v u W i 1 d e r j u , ki ga toži državno pravdništvo radi hudodelstva motenja javnega miru. Ker je na Hrvatskem porota izza Khuenovih časov odpravljena, pride Wilder pred senat, čigar predsednik bo znani Alkovič, ki je nedavno uredniku -Slobodne rieČi** Batu rekel, da mu ni treba zagovornika, ker bo tako ali tako obsojen. In res je bil Bat nato obsojen na 8 mesecev težke ječe. Pred takšno sodišče priti, pač znači toliko, kakor biti obsojen. Radi važnosti te razprave bodo urednika Wilderja branili trije odvetniki — 2 51etnica srbskega u-m etnik a. Jutri, v sredo 28. marca slavi režiser srbskega narodnega gledališča v Belgradu in znani srbski umetnik Ilija Stanojevič 251et-nieo svojega umetniškega delovanja Tem povodom bo v gledališču slavnostna predstava. Igrala s. bo Srem-Čeva -Jokova Slava**. Bivši ministrski predsednik Gjorgjević zopet obsojen. Dr. Vladan Gjorgjević, biv-: ministrski predsednik srbski pod kraljem Aleksandrom, ki je spisal knjigo -Kraj jedne dinastije**, je bil pretekli petek pred sodiščem v Belgradu obsojen na 1 mesec zapora, ker je v imenovani Knjigi očital vodji narodne stranke Kibarcu, da je kot odvetnik zahteval od neke stranke dvakratno plačil« Najnovejše novice. K a- , t o 1 i š k i š u 1 f e r a j n je imel v nedeljo slavnostno zbon»vanje z občnim zborom. Zborovanje sta pozdravila j brzojavno nadvojvoda Pran Ferdinand in V e r d i n a n d K a r 1. dve nadvojvodinji. skoraj vsi ministri baronom (J a u t s c h e m vred Papežev blagoslov se je menda na potu zakasnil. V s 1 e ti bede so sklenile na Dunaju sestre K a r 1 o t a. K a t i in Berta H o 88 gladu umreti. Ko so vlomili v stanovanje, bile so že vse tri brezzavestne. Odpeljali so jih v opazovalnico. — Pozna zima V južni Nemčiji, kjer je sadno drevje že cvetelo, je zapadel visok sneg, a temperatura je padla na 5 stop. pod ničlo. V severni in srednji Španiji je naneslo po nekod za tri metre snega, da so vsi vlaki v njem obtičali Pot-, niki so bili skoraj dva dni na planem brez hrane. — Državna zveza avstrijskih zdravnikov se je ustanovila v nedeljo na Dunaju. Osleparjeni Škot. Stari škof Bubics v Košicah na Ogrskem je razprodal razne starinske dragocenosti po posredovanju svojega privatnega tajnika Hajnoczija za slepe cene. Sodišče je sedaj zaprlo Hajnoczija, ki je priznal, da je dobil od starinarjev za posredovanje v kupčiji 65.000 K, vrhutega pa je škofujpo-neveril 16.000 K kupnine. — Morilci c ar igraj skega prefekta Redvan paše eo štirje kurdski delavci, ki sta jih najela brata, sultanov višji dvorni činovnik Abdulrazak-beg in divizijski general Ali Šamil paša. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj 27. marca. V današnji seji poslanska zbornice sta Stein inVVolf nujno predlagala, naj se izloči Gališka iz Cis-litvanske in naj seji da samostojnost Zahtevala sta, naj vlada izdela dotični zakon in naj se ta zakon reši obenem z volilno reformo. Predlog sta utemelje-ala Stein in VVolf Prvi je naravnost povedal, da je združenje avstrijskih Nemcev pod Hohenzollernci |vsenem-ški ideal. Ministrski predsednik Gautsch je dejal, da je čudno, da gališki poslanci sami tega ne zahtevajo, kar hočejo Vsenemci in je izjavil, da bo vlada varovala edinstvo države in da na noben način ne predloži zahtevanega zakona. Za Gautschem je govoril Sternberg, zdaj govori Schonerer. Ko je Sternberg začel govoriti, so vsi poljski poslanci zapustili dvorano. Kot govorniki so še cglaš ni grof Dzieduszv-cki, grof Stiirgkh in dr. Kramar. Dunaj 27. marca Razprava o Steinovem in VVolfovem predlogu bo trajala danes najbrže vso sejo. Predsedstvo dela na to, da bi bil še v današnji seji izvoljeo odsek za volilno reformo Predsednik tega odseka bo krščanski socialec Leopold Steiner. Dunaj 27 marca. Ogrski ministri in hrvatski ban so imeli danes drlgo posvetovanje, po tem so bili vsak posebej v avdi-jenci pri cesarju. Ob 1. uri se je začel skupni ministrski svet. Vsa politična javnost pričakuje z napetD pozornostjo izid teh posvetovanj. Dunaj 27. marca. Soproga nadvojvode Otona, nadvojvodinja Marija dožefa, je bda danes zjutraj v sanatoriju L6w operirana na slepiču. Dunaj 27. marca Soproga profesorja dr. Baera, ki je bil zaradi nenravnih dejanj obsojen, in bi moral danes nastopiti svojo kazen, se je davi ustrelila. Bukarešt 27. marca. Snoci so bili tukaj velikanski izgredi. Med dijaštvom in med vojaštvom je prišlo do k rva-, vegji boja. Povod je bil dobrodelen koncert v narodnem gledališču. Koncert je obsegal le točke v francoskem jeziku. Zato so dijaki demonstrirali in so poskušali koncert preprečiti. Prišlo je vojaštvo, najprej infante rija, potem kavalerija. Dijaki so vojaštvo bombardirali a kamni. Vojaštvo je nato streljalo najprej s slepimi patronaini. potem i nabitimi. Dve osebi sta bili ustreljeni, ranjenih p a n i d o 0 0. Aretovanih je kakih sto oseb. Berlin l'7 marca Vsa za le tos namenjena potovanja cesarju Viljema so odpovedana. v pojasnilo. Ker vzbujajo oznanila, ki jih gospod Oton Seydl objavlja po časopisih in drugod, mnenje, kakor da bi bil imenovani zobozdravnik, obvešča podpisano društvo zdrav-'' nikov p. n. občinstvo, da gospod Oton Sevdl ni ne zobozdravnik, niti nima zobotehniške koncesije v Ljubljani. 1108—1 Društio zdravnikov na Kranjskem. ni rje no in tešeče belo in nežno. Dobi mm povsod. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze **o. marca 1906. Zahvala. 4-2*/, majska renta. . 4'2°/e srebrna renta . 41, avstr kronska renta zlata 4* „ ogrska kronska renta . 4°, » zlata „ . 4 0 posojilo dež. Kranjske v . posojilo mesta Spljet 4»/,% . - Zadar ♦»'//e bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°, češka dež. banka k. *. ■ - ■ . ž; 2' rast pisma spil. doz. m potečo« brtiitce pest. kom. k. o. a I0r pr...... AAii. £>:sma uineisl. hranilnice..... tast pisma ogr. centr. ciei. hranilnice . . . z, pis. ogr. hip. ban. i ] . obL ogr. lokalnih železnic d. dr. . . 4 / obi. češ.s:e ind. banke prior lok. želez. Trst-Porec"...... p:-t.-} dolenjskih žel. . * * prior. juz. žel kup. 1 ,1 , i ,• avstr. pos. za žei. p. o. -ečke od I. 1860V« . . . . od L !S64 . . . . m tizske...... sem. kred. L emisije v n t» !!• « odrske hin. b-inke . jrbsfct trs. 500 - . ruiSKe...... SatHika srečk« . . . kreditne „ ... tooinoske • ... Krakovske , ... ljubljanske » ... Avstr. rdeč. križa » ... !">Sr •..... RudolfOve w ... r.: :rbu*-ške . . . . ftunaiske kom. w ... !u>ne železnice..... Državne železnice .... •ivs r.-ogrske bančne deln. \vstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... čivnoster.ske . r'remogokop v Mo3tu (Brux) AJpinske mornari .... Praške žel. ind. dr. ... ;čima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Denar 99 50 99 50 9960 117 fiiS 93 To 112 10 99-50 100 66 100. - Blago 99 70 99-70 117-75 93 95 iii>:^o 101 t>5 101 — Li'0 100 25 101 20 100-lOO'Oa 100*25 ior> loo-to 10026 101 25 10? - Potrtim globok« žalosti zaradi ne-n&riomostne izgube našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, preblagorodoega gospoda Uilttorja Jermanna grašeaka nam jo samo tem potom omogočeno vsem ljubim priiateljem in znancem za V8' tolažeče sožalje kakor tudi za časteče mnogoštevilno spremstvo na poslednje počivališče in za lepe darovane vence, osobito prostovoljnemu gasilnemu društvu v Begunjah , izrekati naj v dane šo in najiskrenejšo zahvalo. V I.) ubijani, 2t». marea 1906. 1121 Žalujoči ostali. 100 50 101 >0 100-100- 101 > 50 10 o 9950 100 50 10050 101 »0 99 9>i 9950 ion 315 50 317 o 99 95 100*95 19425 196 25 285 50 287 50 158 20 160: 287-75 29" 75 291 263-100*— 153 50 22 50 47?-— 78 -91— 61 -49 75 3050 54 -71 y± 6 • 30o - 268 IU6" ■ 154 50 24 541 482 84- -97 — 64 — 5! 75 32*50 59- — 7b 535 50 Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sožalja ob smrti moje nepozabne matere Terezije Pakiž roj. Knaus izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo zlasti onim, ki dO v dolgi bolezni tolažili blago rajnko in jej lajšali trpljenjr. onim, ki so prihiteli od blizu in daieT-izkazati rajnici zadnjo čast ter onim, ki so položili venee na njeno krsto, ali kakorkoli izraziti svoje sočutje. Posebno pa zahvalim gg. pevee za tužne žalostinke. Naj vsem Ho- povrne! M M gospodov se sprejme na dobro mačo hrano za ceno 7 K na teden ah 30 K ua mesec Ravno taru se oddaste *uui 2 čisti in snažni postelji po 6 K na mesec. Rožne ulice 27, pritličje, desno. M Olrorjeno!NoTB! Suetounoznana turdka n mi c. kr. dni ni dobavitelj v LJubljani Resljeva cesta št. 3 Ju. Petro cesta št. 37 pri 1123 Sin Karel /.a žalujoče ostale. 1095 -2 126 75 127 75 672 — 673 - 1634 - 1643 50 668 — 669 786 50 787 50 242 75 243 50 655— 658 538 75 53975 2640- - 2650 - 533 - 534 - 269- - 272 - 560 - 564 — 154 50 155*50 C. kr čeki*...... 1133 11*38 30 franki....... 19-13 19'16 2» marke....... 23 50 23 56 Soverei^os.......I Marke....... Laški bankwnd .... gublji....... £>larji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 27. marca 1906. Termin. 117-42 11762 95-70 96*90 250 50 251-5»» 484 5 — I Podgora pri Sodražiei, dne 26. »niča 1900. Odbor podpisanega gasilnega društva si Šteje v prijetno dolžnost, izreči blagorodnomu gospodu Ivanu Grudnu, veleposestniku itd. i a Jeličuera vrhu najtoplejšo zahvalo za ve likodnšen dar, katerega je blagovolil nakloniti iruštvu povodom ve.-eliee prirejeue v namen, da se dohodek iste porabi v poplačilo gasilnega orodja. Pripor.u-evajr se nadalje Vaši naklonjenosti kličemo \ an* krepki „Na pomoč!" 1109 Prostovoljno gasilno društvo Dobračeva. Zahvala. Odbor podpisanega gasilnga društva si ^teje v prijetno dolžnost, Oa izreče najtoplejšo zahvalo slavni Glavni slovenski hraniln ci in posojilnici ljubljanski za velikodušen dar, katerega je blagovolila nakloniti, oziroma odpustiti v popolno pokritje dolga z namenom, da se porabi v poplačilo gasilnega orodja. Prostovoljno gasilno društvo Dobračeva. Takoj se odda dobro vpeljana Pšenica za april . . , „ oktober . . „ Rž „ april . . . „ m oktober . . „ Koruza „ maj. . . . „ . julij . • • n Oves „ april . . . „ . oktober . . Efektiv. 5 ceneje. za 100 Ig K 16 36 100 100 100 100 100 100 100 1632 13 52 13-30 13*32 135*2 1556 12-44 pe&arija Poizve se v Kolodvorskih ulicah št. 29 od 6.- T. zvečer. 1121—1 x torek, dne 27. marca novo urejeno velikansko zaloso najfinejših narejenih klice in tole Jamči se, da stoji to podjetje oa usjso'idnejfci podlagi, in je vzrok moj h izredno nizkih cen )e m«m velikanski promet Torej vsakdo od danes naprej le k Naročila po meri iz$otauljam fino, točno in trpežno. Heteorolo$Ično poročilo. {j Vidina nad mori^na 306*3. Srednii zr«čni tlak 736." m«. 1 Tas i Stanje 25 t ™ baro- |^ -*: opafo- . S* p= . metra £ — * vanj a « t v tnm u- ^ Vetrovi Nebo • i 26. 9. zv. 3'3 sr. svzahod oblačno j * 7304 27. 7. zj. 726 6 _ 2. pop 725 3 Srednja včerajšnja temperatura: 4 5°, nor-male: 5'6° — Padavina v mm 6 0 11 8*7 si. jng dež al. jug pol. oblač. Zahvala. Sir za delavce lepe kakovosti in čiste slasti dobavlja ceno v vsaki kakovosti in sicer polnomastno. +mastno, poimastno in - manj mastno blago. ——— 1007—5 Meniš & Scherbnum u Mariboru. Za premnoge ljubeznive dokaze sočutja med boleznijo in ob «mrti našega iskreno ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, svaka in strica, gospoda _ Josipa Jarca veleposestnika, oskrbnika »Ljudske po-_ sojilnice" itd. ki so nam došli od vseh strani, izrekamo s tem najpriarčnejŠo zahvalo. Osobito nam j»; dolžnost Bs zahvaliti za trudapolno zdravniško pomoč gg. vladnemu svetniku dr. Franu Zupancu in dr. Juliju Schusterju iz Ljubljane, za častno spremstvo sg. županu ljub Ijanskemu Ivanu Hribarju, dr. Ern»-stii*| Kramerju in ravnatelju papirnice go»p.; Karlu Kieslingu in drugemu tovarniškemu osobju iz Medvod in Goriean, gosp. postajenačelniku Janko Pečarju in njegovemu osobju, častiti duhovščini posebno še preč g. kanoniku dr. Kar-linu za duhovno spremstvo in vsem drugim, ki so tako mnogobrojno spremili rajnega m zadnji poti T>a-j<* b'>ili izrečeua srčua zalivala *:č. gospodom pevcem za ganljive žalostinke, učiteljskemu osobju iz Preske za spremstvo s šolskimi otroci, slavnemu gasilnemu društvu iz Pirnič, občinskemu odboru iz Medvod ter kat. delavskemu in izobraževalnemu društvu iz Preske. Isto-taka zahvala bodi še v»em cenj. darovateljem prekrasnih vencev, kakor tudi slav. šentpeterski podružnici sv. « «m» m •»* *Jt» m> ^* ♦ • H* *t**1 P n ■ ■ lil Hefc in rcato ralif|eua kočija M Q e a # pt Več se izve v Idriji štev. 280. V kavarni „Anstriai se sprejmeta tak*j biagajničarka MU I eventualno 1047 .°> notarski uradnik ki zna zanesljivo poizvedovati v zem ljiški knjigi. C kr. notarijat u Mokronogu. Knjižna novost! £. Aškerc: JitučenikL Slike iz Mše protirefurmacije. Cena: hrov z izvirno risbo na naslovni strani a K, eleg. vez. 4 K 5o h, po pošti 2»> h već Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga ubsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zop**r protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko p *. je zasedel ljubljansko škonjsfeo stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi inučVniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 54 il Knjiga je izšla v založbi Lav. Schwentnerja v Ljubljani. £judmila tepovšek w lu|ulal|Ba*S 104 na Radeckega cesti štev. 8 ► prejema v izvrševanje zrnu1, obleko m perilo ka^or tudi umetao iitanje. Meblovuna sobo s posebnim *> hodom, č:*: mogoče v bližini jož. kolodvora in Dnns.;ske trepte, se išče za 2 meseca v uaiem pri kaki boljši rodovini, najraje pri sloveonko nemški meščanski rodovini, kjer bi ae z govorjenjem učil sloveusćint-. Zeli h obenem tudi hrana. Ponudbe: Pp. Deugg, diepc tirme Untcrhnbcr v Ljuoiiani, na Dunajski cesti st. 7*>. 1115—2 Spomladanske i oblekezoSospode] obleke za dečke paletote > dame plašče z. v naivečji izbiri.! • • najnižje cene! ! Oričar & Mejni Prešernove ulice štev. 9. Ces. kr. avstrijske . državne ielezn-ce. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odro! iz v;ubijane juž. koi. Proga na Trbii. Ob 12. ari 24 m ponoči vlak v Trbiž, beljak, Celovec, Mali GlOdnitz, Franzensfeste, Inomost. Alonakovo, ,ez Selztai v Aussee, Solno^rad, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line. na Dunaj via A . . - Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Morao, Maoteradori ^ranzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Steyr Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstenen Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, M* Glodnitz. Ljubno, Selttel, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C: Ženeva, Pari?., čez Amstetten na Dunaj. — Ob tiri 58 m popoldne osebni vlak v Trbi Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, inomost, Monakovo, Ljubno, če:* Kie^-Petfli«^ *>teyr, I inc, Cudcjevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove v . lagc < »ragi. d ektni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj Čez Amstetten. - ( •sobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Moitakovo, (Trst-Monak rO oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 4. uri 5 m pop. isto tata - Oh 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. T -t. TrMia. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (A& ■akovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, tfl Aussee, Ljubno, Celovec, Mali OioJnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak * Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Upsfeo, (iz Prage direktni voz 1. in II. razreda),, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bftgcna, Inomost, Zeli ob k Sad Gastein, Solnograd, Ljubno. Celovec, Smohor. Pontabel. — Ob 4 uri 29 m pop osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Sclztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monaki »nomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z D Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal. od moi . in Soinograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijini)! varov. Francoviii varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in KoSovJa. i U Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 ni i iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ftdaod ll Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri b m ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazmkili in * oktobru. — Prihod v L'ubl'aao drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 40 zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponv).vi \ nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred kraj r časom v Ljubljani. \ ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani'* ii-mstiiem w celovcu. Mcjjs|(j kapital K 2,000.000*— Rezervni zaklad K 200.000'—. -p«d™*bi«« ■ spljei Žalujoči ostali. Podružnica v CELOVCU. f4u|»uj* In prodaj* vse vrste rent, nastavnih pisem, pnjoritot, ko-mtinalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devin. Promasa Izdaja k vsakamu irabanju. iaatobane vrednostne papirje tn Zsk-T-atr-vajo »recjc« proti vnovCuje zapalo kupone. k\u.xj\l lasa^cLlol. Vinkuluje m davtnkuluje vojaška zan.tnluaka kaveija. K3T bkoapl im laka— ataale. VI EJT Borani* uar»«lla 1j| Podružnica v SPLJETU. ^ l»ru»riie vloa« iprejenia ^< v tekočem računu ali na tloana knjittoo proti Gigodnun obreatim. Vloaoni denar o brest oje od dne v'oge do dne vadiga. I- *» Promat s ček« in nakaznloaml. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek, Lastnina in tifik „Narodne tiskarne" 3