Dasiašssja šievilka obsega 12 sftrastä in stane 2 tiinarja. Leto V.f šsev. 145c V Cell« liedelfa dne 30. decembra H923. Poštnlna plačana u ptosini. ^w^h^HRHui flH^^SB ^^^^^K i'^BsSm S^^^KKt HHH^k ^^^^^h ^H^h ^^^bIB a i * ¦ i • Stane lctno 84 Din, me.sciiio V um, ,-:l ljub«*znivo sprejet. Merodaini f.^ktorn radikalvke stranke so mu ponud'li. da s pomnčjo NNS prevzame vorlstvo radikalske politike v Sloveniji. R^d kaiska stranka bi pustila pasti in-ka t^re svoje dnsedanje eksponente pred vsem dr. Županiča. Dr. Rwvnihar ]<• dobil tudi zagotovilo, da bodo üvn* na ra^polano sredstva, iz katt-rih «<- bo knl predviden def*C(t novega lis'a Nekateri člani so imeli pomisltke, d- bi se vodil boj proti demokrijtom, mesto proti klerikalcem. Korak ki Sf ga namerava storiti, bo v oiü^lfcd ne- sreČni politiki danasnjqga režima, za vse udeležence usodepoln. Govorilo se je tudi o mandatu dr. Ravniharja kot nasiedniku prof Reisnerja. Radič v šknpcih. Kakor smo po- ročali se mudi Radič na Dunaju, kjer kotiferirä v hctelu »Zum Auge Gottes« s hrvatskimi emigranti. Kakor je iz- javil sotrudniku list« »Die Stunde«, so ne narnerava vrniti na Hrvatsko, am- pak se bo v 14 dneh povrnil zopet v London. Prihodnje volitve bodo po Ra- dicevem mnenju prinesle njegovj stranki večino in tedaj se povrne dotnov. itaHja se boji Grčlje. Pariška pogajanja Ven'zelosa povzročajo Italiji največje skrbi. V Rimu prevladuje tnnpnje, da boVenizelos priklopii Grčijo k Mali antanti ter jo tako porinil v francosko sfero. Ako bi Ven;zelos n- resničil svoj načrt in spravii jugoslo- vanskega princa na grški presto!, bi to pornenilo velik udarec Italiji, ker bi se razšiiila Mala antanta do Sre- dozemskega morja. Francija postaja vedno bolj hladna napram italiji. Naročnina»Novi Dobi« v letu 1924. Vsled vedno naraščctjočim stroškom, kl so združeni z izdajanjem lista, jc naša uprava bila prinwrana, zmerno zvišati naročnino „Novi Dobi" za pri- hodnje leto. „Nova Doba" bo stala odslcj: letno . . Din 84 — mesečno . » 7 — T.ri'iTj^'-'-v/ ————— , .,,_„.... .CK-,., ..i.vr.'*r.awft>iBC7.'«ra^ • • Ker la naročnina za trikrat v tcdnu izhajajoči list gotovo ni pretirana in z ozirom na to, da so dnigi listI povečini vsi že tekom leta 1923 povišali naroč- nino, katero so ponovno zvišali tudi sedaj v začetku leta 1924, čes r mi nismo storili, upamo. da nam na5i na- roau'ki tega ne bodo steli v zlo in nam ostali zvesti tadi še nadalje. f ^ v' ..^^iJ-A^:,^?.^.-. \Upravništvo. Na ogled smo poslali ' današnjo številko „Nove Dobe" na nckaterc novc nasiove. Priložili smo poštne položnice in prosimo, da se jih cenjeni naroaiiki pridno poslužujejo. Ker vsled velikih siroskov za tisk ne moremo na ogled pošil/ati več štev Ik, prosimo one, kateri lista ne mislijo naročiti, da nam istega vrncfo. Kdor pa nam lista ne bo vrnil, ga smatramo novim naročnikom in bo list prejemal redno dalje. Položnice smo priložili današn/i številki. Prosimo cenjene naročnike, da nam v najkrajsem času vpošijejo na- ročnino, ker bi se sicer moral list za- mudnikom ustaviti. Prihodnja števiika ,Nove Dobe' izide radi praznika v sredo popoldne. MESTNO OLEDALISCE V CELJÜ. Repertoar: 30. nodelja. »Nebesa nazernlji«. Izven. Pri znižanih cenah. Celfske novice. Nfkaj o /lemur tucll mi ne bomo m.gli moičatl. Prmašamo na drugem mestu oTcielno izjavo odbora JDS v Cfliu v znani zadevi časnikarskih na- oadov na osobo g. dr. Kalana kot pred- -ednika demokratske organizaeije v Celiu. Tem inspiriranim časnikarskim napadom, ki so pripravljal: is-.kliučitev <. dr. Kalarta iz Oriune j<> siedila v .•esnici tudi izključitev, ki jo je sklenil celjski mestni odbor Orjune. Smo v ^oiožaju. da imamo vpopled v celo za- devo od početka do konca kakor tudi v vso tozadevno korespondcMico, zato ie moremo kot nacon^lno glasilo moi- ati k činu celjske Orjune. ker je sam üt sebi neosnovan in nasilen. Krivice n nasilja pa se tudi v znarnenju tako /.^'anega absolutnega nacionalizma ne •»me delati nikomur, pa tudi onim na§im možem ne, ki so vrSili javno narodno Jelo v naših krajih že tudi v onih časih ko je b.lo to delo težie kot je danes Mi tukaj smo iz nacionalne misli vzrasli na vročih tleh celjskega mesta in ne bomo nikdar priznavali prav ni- komur, da i-\ jemlje pravo izr«kati nad našimi možmi, pa naj si bodo tudi predstavniki demokratske stranke, ne- utemeljene obsodbe. Tako mi ne- strankarstva in nacionalizma ne raz- umevamo in dvomimo, da je to pravilni nadstrankarski nacionalizem, katerekoli organizaeije, pa če se ime- nuje tudi Orjnna. Sokolsko druätvo v Celju priredi v pondeljek Süvestrov veČer. Začetek ob 8. uri. Svira poInoStevilna Železni- čarska godba \z Celja. Na programu je med drugim Saljiva enodejanka, telo- vadne tocke, alegorija. Sodeluje tudi pevski krožek Komšija. Vstopnina za osebo 10 Din. »Nebesa na zcmiji«. Burka Jul. Horst-a. Režiia: Vekoslav Janko. Pre- mijcra 23. tm. Ob precej obiskanem giedaliSčH se je igraJa v nedeljo burka, ki ima radi svoje izvirne komike in dobrega hnmorja mnogo življenske muči v sebi in je zato tudi vsaki pu- bliki dobrodošla. Neieljska uprlzoritev ji; 'mela le eno, in to kardinalno na- pako: bila je premalo pripravljena, prepovr§no naštudirana. Če opazuje gledalec nekatcre i^ralce, kako so jim vse misli koncentrirane na ono skriv- nostno školjko sredi ocira, odkoder naj jim zazveni re^ilna beseda, je tudi najboljši humor" !e Sepav in siluacija postaja mučna — za obo strar.i. K sreči imajo naši igralci že nekoliko rutin, da nastopa drušlvo svoje Stirideseto poslovno leto ter je podal kratko zgodovino društvenega delo- vanja, zlasti v vojni in povojni dobi. Izcrpno bla&ainikovc poročiio prcf. Mravljfika se je pečalo s stanjam dru- štvene blagajne in je podalo zanimive podatke iz društvenega dalovanja. V poslovnem letu 1922/23 je prehranje- va!a Dij. kuhinja na. dan povprečno po sedemdeset dijakov ter ruzdelila celo Ieto 13622 obedov, ki so proračunani začetkom !eta na 2 Din za osebo. Od podpiranih dijakov je polovica \z drž. realne gimnaz'je, ostali so \z trgovske sole in iz meSčanskih Sol. Kljub temu, da je število podpiranih dijakov v pre- tečenem poslovnem letu zeio naraslo, je DijaSka kuhinja vsled darežljivosti širše javnosti izhajaln ter izkazuje pri dohodkih še malenkosten preostanek. Vseh dohodfcov ie biio 40.541*04 Din, izda»:kov pa 34.12314 Din. Ker pa je večja svota od tega preostanka usta- 'nova, je blagaina za tekoče šalsko leto precej prazna. Izmed dohodkov je treba omeniti predv?em \'o!ila urnriih gosp. Šepeca, trgovca v Konjicah, ge. Fran- ČiSke Zdoläek na Ponikvi, dr. Fr- Vov- Seka, dvor. svetnika v Celju in v sve- t.ovni vojni padiega Anii Mayerja v Šoštaniu. Večji svoti sta darovala Dij. kuhinjj tudi g. Korošec, poduradnik v cinkarni in g. S. Wutt, davč. nadupra- vitelj v p. v Ceiju. V veliki meri je podpirala društvo pokrajinska uprava po odddku za soc. vkrbstvo ter pro- svete in ver. Odvetnis'ke pisarne so nabrale iz kazenskih poravnav nad 2000 Din, med temi gg. odvetniki v BreŽicah poiovico navedene vsote. Od denarnih zavodov so prispevali večje svote: Kreditna banka, Jadranska ban- ka, Lastni dom, vsi v Celju, po 500 dinarjev, Celjska posojilnica 375 Din, Slavenska banka in Ljudska posojilni- ca v Celju po 250 Din, Posojünica v Gor. Radgoni 300 Din, Posojilnica na Siattni 200 Din, Posojilnica v Žalcii 125 Din, Posojilnica v bmarju 100 Din in manjSe svote še vrč drugih poso- jilnic. Izmed obČin so darovale: Celie 1500 Din, SoStanj, Kenjice in Laško po 250 Din, Polzela. in Sevnica po 125 Din, Trbüvlje in Mozirje okolica po 100 Din, Rogatec in Vransko po 56 Din in Rajhenburg 20 Din. Od okraj. zastopov so posiali: Celje 625 dinarjev, L::š!no opremljenih božicnih drevescih boga- tejSih prtbivalcev, v večini hi5 pa je kraljevala tema in tihota. Letos si za praznike uradništvo ni moglo privoščiti niti potrcbne hrane. Tudi elegantnih oblek se je malo videlo po ulicah, ki so bile skoro prazne. Dopolcine je pi- hal neprijeten veter, popoldne pa se je nekoliko polegel in lepo vreme je izvabilo prtcej rneščanstva v ukolico. Na Štefanovo so veselo pokali topiči. Lovci pa ta dan niso irneli posebne sre^e. Sreča ce!jskega ribiča. Gospod Mejaväek, podjetnik v Celju, je po- tegnil pred božičnimi prazniki pri Rim- skih Toplicah iz Savinje 17 fc-g režkega sulača, ki je vzbujai splošno obcu- dovanje. Cfcljsk! športnik! so se začeli vsled piitiska mraza živahno gibati. DrsaliSČe pri g. Diehlu je zamrznilo in privabilo množice vesete mladine in oddiha potrebnih odrastlih meSČanov. DrsališČe upravlja vodstvo celjske Di- jaške kuhinje, ki je vstopnino znatno znižalo. Sankarjem in smucarjäm treba večjega trajnega snega. Izhodišče za smučarje je celjska koča pod Doctom. Razgledni stoip pod Dostom po- rušen. Zadnje dni se je porusMI raz- gledni stolp pod Dostom, katero no- vico bodo na5i planinci golovo z ža- lostjo vzeli na znanje. Ali ga je po- drla zadnja rnočna burja ali zlobna roka, E« ne ve. Treba bi bilo le malo popravila in stolp bi Se drZsl, novega postaviti pa bo vsled velikih stroškov težko. Silvestrov večer priredi krajevna organizacija Socijalistične stranke Ju- goslavije v pondel.jek 31. decembra zv. v gostilni »Pri zelenem travniku«. Kino Gaberje. V soboto 29. in v nedeljo 30. decembra »Modri plamen«. Popravilo javnih cest z ljudskim delom. Na podlagi določil pravilnika o uporabi ljudskegs dela za popravo javnih cest štev. 260 z dne 20. julija 1923, ki je objavljen v Uradnem Iistu za Slovenijo v §tev. 72/1923 se ob- javlia, da je seznam zavezancev davko- plačevalcev rned 18. in 50. letom sta- rosti od 27. tm. do vključno 3. pro- s=nca med 10. In 12. uro v sobi St. 7 mestnega magistrata javno razpoložen. Vsi davčni obvezanci mesta Celja od dovs'senega 18 do dovrSenega 50. leta, ki plačujejo v Celiu neposredne davke, se pozivljajo, da v navedenem roku javijo pri mestnem magistratu v sobi št. 1, a!i se namsravajo udeležiti po- prave cest osebno aii po namestniku, ali pa plačati zakonito oprost;lno pri- stojbino. Kdor se v navedenern roku ne prijavi, se smatra, da pristane na osebno udeležbo pri delu. — Mestni magistrat celjski, dne 24. dec 1923.— Župan: dr. Mrašovec s. r. Zveza jugoslov^nsklh železnlčar- jev podružtHca Celje priredi v vseh gornjih prostonh Narodne^a doma v soboto dne 9. februarja 1924 svoj »II. železničarski pies« v korist onemoglirn železrsičarjem njihovim vdovam in si- rotam. Vsa druStva v Celju naproSamo, da se blagovolijo na ta dan ozirati, da tudi II. železničarski pies tako uspe, kakor I pies leta 1920, kateri bo vsem posetnikom še v prav prijetnem spo- minu. Vabila se razpošljejo v prvhodnih. ODBOR. Večja tatlnska družba straši že dali časa v Celju in okolici, k! ob-;toja iz treh ali Stirih moških in ene žt-nske. Po noČi se iavljajo po samor.nih krajih in kradfio. Dne 12 dec. so odnesli iz gradu Wildhaus za 370.000 kron bbga in drana se je komaj rešila skozi okno, pri čemur so dobili otroci več ali mani težke poškodbe. Nov davek. V ministrstvih soci- jalne politike in pravde se je sestavila komisija, ki pripravlja predlog o reviziji stanovanjskega zakona. Zakon bi se uveljavii že prve rnesece prihodnjega leta. Poseben davek namreč se name rava upeljati za hišne posestmke in najemnike. Kdor bi davka do 1. aprila ne plačal, za tega ne bodo več veljale ugodnosti stanovanjskega zakona Žeparji prav pridno izvršujejo svoj posel na železnicah. Zlasti na progi Zidan most — Zagreb se dogajajo dnev- no žepne tatvine. Tako je b"lo ukra- dena na tej progi Josipu Čebulu iz Šoštanja med vožnjo denarnica s 750 Din. Iz tržaškega življenja. V Hotel »Centrale« vTrstu sta priSla ele^amen gospod, ki se je izkazal za tr^ovca Josipa Mezzasalma in z niim elejjantno oblečena dama, katero je zypisa) v za- pisnik za svojo soprogo. Nakazala se jima je soba. Ko je prišla sobarica do sobe, je potrkala, ker je mislila da sta gosta odšla, da bi pospravila. Ko se ni nihČe oglasil, je odprla sobo in zagledala oba mrtva na t!eh. Bila sta dva zaljubljenca, on je imel prestrelje- no glavo skozi sence, ona na temenu. Kaj ju je gnalo v smrt je tajnost. -<- Pomorski dobavifelj Matej Lussich se je podal s svojima otrokoma na ladjo »Bosanka«, da bi cbiskal znane mu mornarje. Po enournem razgovarjaniu so se poslovili. Med tem pa je postalo morje zelo nemirr.o. Sin Aleksander je hotel skočiti z mostiča na breg, a je padel v morje, oČe je skočil za njim, da bi ga rešil. V tem trenutku je morje pritisnilo Iadjo ob breg in oba dobe- sedno zmečkalo, da ni ostalo od obeh nič drugega, kakor brezoblična krvava masa. Smrtno zastrupljenje z aJkoho- lom V noči med 24. in 25. decembrom je našla straža v Zagrebu popolnoma pijanega tatu Viktorja Oberskija, ki je spil v neki gostilni šest litrov vina. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je na zastrupljenju z alkoholorn umrl. Eiffel umrl. Graditelj pariškega Eiffelovega stolpa Gustav Eiffel je 27. tm. v starosti 92. let umrl. Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je poslala Družbi sv. Cirila in Metoda zo- pet prav lep prispevek od vžigalic Din 6000"—. Obračamo se na narodno čuteče Slovence, da vsepovsod zahte- vajo vžigalice Družbe sv. Cirila in Me- toda, ker s tem prav uspešno podpirajo prosvetno in narodno obrambno Ciril- Metodovo dmžbo. Razpečevalci 10- In lOOdinar- skih bankoveev v Ljubljana aretirani. V četrtek je prejel stražnik v Ljubljani na Miklošičevi cesti nekeza fanta, ki se mu je zdel precej sumljiv. Na po- liciji so ga preiskali in našli pri njem več kosov 10dinarskih falzifikatov. Polirija je nadalje poizvedovala in prišla na sied, da je aretiranec veliko občeval z družino Lenassi. Dne 28. tm. so celo družino aretirali. Po poročilu »Jutra« so Lenassijevi, ko so zaznali za aretaeijo mladeniča, zažgali za pri- bližno 20 tisoč krön falzificiranega denarja. Snežni zameti po vsej Evropi. Iz raznih držav prihajajo vest! o ve- ükih snežnih zametih. V Švici je na več progah ukinjen ves promet. Vgor- skih krajih so plazovi povzročili veliko škodo, unič.nih ;e bilo nekaj stano- vanjskih his in skednjev. V Nemčiji je sneg potrgal vehko brzojavnih in te- lefonskih ž;c. Tudi v Avstriji je sneg povzročil precej šKode. Arlberška že- lez ica že pet dni ne vozi. V naši državi je skoraj povsod zapadel sneg, celo v Dalmaciji. kjer je ostra burja tako shladila ozračje, da je začela voda zmrzovati. Spremembe na Grškem. Zadnje vesti iz Panza poročaio, da ie bil princ Pavle Karagjorgjevič zaprošen s strani Venizelosa, da naj takoj pride v Pariz. Govori se, da naj se sondira princ Pavle, ali bi hotel vslučaju definitivne odstavitve dinastije v Grčiji prevzeti izvolitev za grškega kralja. Venizelos ie izjavil števiinim grškim deputacijam, da se vrne v Grčijo 29. decembra. Aktivno se ne bo udejstvoval v poli- tičnem življeniu, pač pa b > sodeloval z nasveti pri razvoju sedanjih političnih razmer. Tovarna tkanin v Št. Pavlu je posUla državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju 30 m platna za bo- žičmco Odbor izreka tem potom naj- prisrčnejšo zahvalo za velikodušen dar. Bog plačai! Prepoveaana Hsta. Minister no- tranjih del je zabranil vstop in raz- prodajo v naši drzyvi na Dunaju iz* hajajočemu listu »Neues Wiener Tag- blatt« in fašistovskemu listu »Nova Doba«, ki izhaja v Gorici. Mo opolni trakovi za cigaretni oapir, prav dobro ponarceni, so se po- javili na Štajerskem. Trakove je iz- delala najbrž kaka inozemska tiskarna. Razpečevalca še niso izsledili. Rop Na cesti med Ptujem in Pra- gerskem je neznani zlikovec napadel trgovcn Pastršina iz Maribora in mu vzel 36.000 Din ter nato pobegnil. Žganje se je vžgalo v Predoru v Bosni v kleti Rista Kondiča. Zgorelo ga je več vagonov. PoŽara ni bilo mo- goče pogasiti. Skoda se ceni na več milijono' dinarjev. Srednje evropski blok snuje Fran- cija. Č>Skoslovaški zunanji minister dr. BeneS se le vrnil 27. tm. iz Pariza v Praxo. Predsedniku dr. Masaryku je predložil načrt pogodbe med Češko- slovaško in Francijo, ki bo predložila slične pogodbe Poljski, Belgiji, Rumu- niji in Jugoslaviji. Glavne točke po- godbe so: Ohranitev povojnega stanja v Evropi in izvršitev vseh mirovnih pogodb; izvrševanje mirovne poiitike; zasiguranje vseh mednarodnih obvez- nosti, ki izhajajo iz obstoja Zveze na- rodov in sodelovanje za gošpodarsko obnovo Evrope. NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol ? Tr- ganje ? Odrečejo večkrat miš;ce in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fel- lerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jači ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko 2ganje ! S pakovan- jem in poštnino 3 dvojnate ali ena špeci- jalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 214 dinariev in lO°/o doplatka razpošilja: iekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 356, Hrv.ttsko. G-rčav los. (Povest iz ruščine.) Goppod Potemkin ie bil zelo slabe volje. Vsako jutro se je znova jezil, ker je mogcl čakati v bolnici nekaj minut na dvigalo, ki ga je spravilo v tretje nadstropje na privatno stacijo medicinske klinike. Danes zjutraj pa je bil 5e slabše volje, kajti čakala je tudi dama na dvigalo. Sovražil je sicer ves svet, toda toliko kavalirskega čuta mu je pa vendar še ostalo, da je damo spu- stil naprej. Ko je naposled dospel v Čakal- nico, se je vsedel v pleten naslonjač ter se zabarikp.diral za Časopisom. Minulo je četrt ure za četrt ure. Zunaj na hodniku se je čulo ne- umorno stopicanje strežajev in sester. Ko je dospel gospod Potemkin na zadnjo stran svojega časopisa, se je začul prijazen glas: »Morda je gospod profesor že zapustil kliniko?« Potemkin je nekoliko odmaknil ¦ časopis ter pogledal damo, ki se je vsedia njemu nasproti. Bila je priprosto, skoro revno oblečena. »Ta bi bila tudi lahko šla na polikliniko«, si je mislil na tihem. Glavno pa je do- stavil : »Vprašajte sestro, jaz tega ne morem vedeti.« V resnici pa je dobro vede!, kajri profesor mu je naročil, naj pride med enajsto in dvanaisto uro. LaŽ, ki jo je radi svoje čmernosti ravnokar iz- ustil, ga je težila, odrnaknil je v dru- gič časopis ter dejal: »Profesor je go- tovo še tukaj.« Dsma ga je hvaležno pogledala. »Najbrže bo še dolgo trpelo, predno bo na drugih oddelkih gotov ?« je vprašala. »Nimam namreč dosti časa.« »Drugi tudi nimajo«, se je odrezal Potemkin. »Seveda« je dobrovoljno odvrnila. i »Toda ravno danes moram ob eni oddati zgotovijeno perilo pri neki firmi, in sedaj je že poldan.* Nemirno je prisluškovala proti hodniku. »Pa bi si bili drugače uredili«, je rekel Potemkin ravnodušno. »Imate prav, da le ne bi bile to noč bolečine tako neznosne.« Potemkin se je smejal, kajti na bolečine drugih ljudij ni veroval. Pra- vico zdihovati je imel le on sam in to tem izdatneje. »Pa ne zgledate tako bolna«, je dostavil fkeptično. »Mnogo ljudi je, ki jim je slabši kot meni. Morda tudi pri meni ni nič tako hudega — bolesti so pa pač tu, ! dasi se vedno tolažim s tem, da je drugim še huje kot meni.« »Jako čudna tolažba«, ie rekel Potemkin, »naravnost smešna, če je to sploh tolsžba.« »Tolažim se pač z različnim, da- nes s solnčnimi žarki, jutri z nekoliko cvetlicami. Ir: vedno mi ostane še košček zadovoljnosti.« Potemkin je prijel zopet za svoj časopis. Tako neumnega človeka še ni videl, gotovo ima kot on, 2e štiri du- cate let zaseboj, si mora svoj kruh sama služiti, po vrhu bolna in govori že o solncu in cvetlicah. V tem trenutku se zaslišijo na hodniku koraki. Prcfesor se je pri- kazal med vrati. Potemkim se je dvig- nil, da bi sledil profesorju v njegovo sobo. Čez četrt ure se je vrnil v ča- kalniko. Bilo je skoro tričetrt na eno, ko je vstopila dama pri profesorju. * * * Vsak dopoldan sta se sešla na medicinski kliniki. Dama si je brez- dvomno želela dolgt čas čakanja kraj- šati s pogovorom, bodisi Še tako krat- kim. Potemkin se je sicer, kot prvič, zaril v svoj časopis, vendar se je dami vselej posrečilo ga zamotati v po- govor, kar ga ni rrialo je^ilo. Najbolj ga pa je jezila veselost žene, ki se je tako pogumno boievala s trdo usodo. Na vedno novih pri- merih ji je dokazoval, da je življenje najžalostnejša naredba, in človek — seveda sebe je izvzel — najslabše bitje na svetu. Gospodična Kampe pa tega ni hotela verjeti. Ljudje so čisto dobri, treba jih je le razumeti in si pridobiti njih za- upanje. Seveda, svoje od staršev po- dedovano premoženje je res zgubila vsled nezvestobe nekega bančnega ravnatelja, kar je bilo zanjo takrat hud udarec. Toda sedaj šiva za trgo- vino s perilom, katera debro plača in vesela je, da zasluži toliko, kolikor rabi za življenje, da, celo ponosna je, da si z lastnimi rokami služi svoj kruh. »Seveda, seveda« jo zasmehuje Potemkin. »Neizmerno veselje je to, si obrabiti prste in hrbet skriviti za druge ljudij ! Huda Vaša bolezen gotovo ni«, je še dostavil. »Jutri se bo odločilo, bo Ii treba operaciie ali ns«, je odvrnila gospo- dična Kampe mirno. (Dalje prih-) Išče se za takoj stanovanje brez obeda za enega dijaka. Ponudbe pod štev. 777 na upravništvo. 1—1 fant-tekač se sprejme v službo, za opravijanje raznih poslov. Reflektira se le na dobro, pošLeno in zanesljivo moč. PlaČa po dogovoru. Ponudbe na upravo lista ali na poštni predal 74 Celje. Zdravo in veselo Novo leto VSE/vV CENJENI/A ODJE/AALCE/vV 2ELI cJERNEd GOLČER, SODAR CELJE. KLAVNA UL. Veselo in srečno Novo leto vsem cenjenim gostom loon in taina ]icha, Uwm „PAen" Stev. 145. »NOVA DOB Ac Stran 5. MAX NORDAU: Siti lasje. Okria koJodvorske restavracije so bila odprta. SveÜi zrak pornladansko noči se je meša! z zadimljenim, po tobalc'u smrdečirn ozračjem. Skozi okna je bi)b vitiett temno-modro nebo in fcrlesteči 5c1p, čigar višnjevi *arki so Ircpetali med iistjem cvetočih dreves, ki so stala pred oknom in viasih }ahno vzdrhtela v nočnem vetru. Čla- nom naSega orriizja, ki so bili nava- jftfli, da se zbero vsak večer pri do- ločeni mizi In Uramljajo do izvestne wre, ni bilo ni" rnar za poezijo noči. V druSbi, ki je štela tudi mene med svoje člane, so bili večinoma dobro- dužtii meščani. Taki Ijudje kažejo več čuta za plinovo Uič v dvorani nego za mesečev svlt na polju ; dajejo veliko veČjo prednost dobri večerji nego kra- sctam nallepäe pomladanske nofi. NaSe kramljanje se je tikalo vsakda- njih, prozaičnih zadev, ki se od na- vadnih meščanskin čenč rozpietaio v poiititna modrovanja, v razmotrivanje, o vladi, o gledaušču, o visokih davkih in kar je še podobnega gradiva. Raz- govor je nanesel na vprašanje — kako, ie#a se ne spominjam več — ali je verjetno, da dobi človek kar naenkrat sive laso. Le mu je kaj nenavadnega preveč seglo do srca. Nekateri od na- Šega omizja so na tibem dvomili o resničnosti pripovedk, ki so začelc o tern krožiti, tlruRi pa so glasrso in brezobzirno obsojali naivneže, ki bi hoteli nasesti takim babjem pravljicam. Ravno, ko je bil razgovor o tem vprašanju najživahnejSi, je pri eni iz- naed postranskih miz vstal nokl moŽ in stopil k naši mizi, dasi ga do tega xrenutka nismo nit; opazili. Bil je ne- navadno visok in na prvi pogled or- jaškega telesa. Njegov inteligenten obrsLr. je dajal vtis izredne energije, a velike, sinje in dobrodušne oti so pri- čale o srčni dobroti. Kar pa je bilo na njegovi postavi najznsčilnejše, so bili snežnobeii lasje in siva brada, dasi je obraz razodel moEa, ki ima za sabo največ pctintrideset let »Oprostite, go- spoda, da se vmeSavam v va§ razgo- vor,« je dejal po vljudnem pozdravu. »Govorite o predmetu, ki me nena- vadnr> zanima. Jaz sam sem ŽIv dokaz, c!a premočno razburjenje zapusti tiste tclesne posledice, ki sa vam dozdevajo n-everjetne.« Tujčeve besed? so vzbudile o- gromuo pozornost Dali srno mu pro- stor za našiitf omizjem, in ko sc je bil vsedel, smo ga soglasno prosiii, naj nam pripoveduje, kako je dobil sive las«. Tujec ni bii preveČ skromen in je rade volje ugodil na5i želji. Pripovc- tioval nam je naslednje: »če ste se kedaj natančneje ba- \i!i z ameriSkimi razrnerami, Vam ne bo neznano ime Auburn; ime pomeni v Zedinjenih državah približno to, kar v Avstriji Spielberg. (Spielberg je zna- .na jwtniSnica nad Brnom, ki ima naj- utrašnelSe stare ječe. Op. ur.) Ne smete pa si zami.?l>ati velike, obscžne jet- ni5nice. Kajti Auburn ni običajno ka- znilniško poslopje, temveč cela zlo- činska naselbina, prestolnica vseh ne- srečnikov, ki jih je družba izločua iz svoje sredine. Dasi leži Auburn na ravnici, ga vendar obdaja zelo visok zid; tu znotraj se nahaja na kupu večje število posameznih poslopii. v katerih so bodisi jetniSke celice» bodi- si stanovanja paznikov, voj., bolnice, delavm'ce in podobno; vse to je zelo neprijažno in pusto, le tu in tarn sre- ča polled kako drevo, ali cvetlično gredo, podobno kot se rned črnimi zločinčevimi misU pojavi nedolžni spomin na otroäka leta. OkoJ5Čint\ki Varn jih ne maram o- pisovati, so me po dovrSitvi študij privedle iz rojstnega mesta Hamburga v daljno Ameriko; po kratkem biva- nju v New Yorku sem dobil službo kaznilniSkega zdravnika v Auburnu, ki kakor Vam je morda znano — leži v državi SNew York. lmel sem zdravniško nadzorstvo med onim delom kaznilnice, kjer so bili zaprti najtežji zločinci, Ijudje — alt bolje: človeSke hijene, ki jim kri ni veČ bila »čisto poseben sok.« kakor pravi Mefisto. Dva izmed teh zločin- cev, ki sta bila obsojena na dosmrtno bivanje za temi zidovi in ki sta se razlikovala od drugih tako po izredni telesni moči, kakor po lokavosti in pameti, sta bila pod posebno strogim nadzorstvom, ker sta že ponovno sku §ala zbežati. Mene sta oba sovražila, ker sem nekoč našel pri njima več komadov Železnega orodja — bogve kako jima je priSlo v roke — in ker sem ju bii ob neki priliki odslovil, ko sta hotela zaradi navidezne boleha- vosti priti v bolnico, odkoder bi nai- brž iažje utekla. Na moje priporočilo sta bila ločena drug od drugega in na noge in roke so jima nadeli težke verige. - Kljub temu pa je nekega dne pobegnil prvi, in čez par dni po- zneje tudi drugi jetnik. Izginila sta z verigami vred in zaman.so iskali sled za njima. Minulo je približno 5tirinajst dnf, odkar je drzen be^ dveh zločincev vznemiri! auburnsko prebivalstvo, ko sem v neki zasebni zadevi jezdil v Cayugabridge. Bil je ravno poldan, ko sem do- spel k cilju. Ves očaran sem prosma- tral krasno okolico, ki se je odpirala mojim pogledom. Cayuga-jezero, eno izmed onih, ki skupaj s Criem tvorijo krasno skupino newyorSkih jezer, je ležalo pred menoj v vsej svoji lepoti. Med strmim črnim skalovjem, ki si je stalo nasproti liki temni sovražniki, je tekla srebrnoČista reka, kakor da hoče pomiriti one, ki ko si bili sovražni dolga stoletja. Čez jezero, ki je pri- bližno štirideset angleških milj dolgo in na tem mestu čez eno angleško miljo §iroko, je zgrajen ogromni most, čsz katerega vodi čudežno delo ame- riške smelosti bufallska in attiSka že- leznica, katere prva postaja v tem kraju se nahaja v neznatnem Cayuga- bridgeju. Moji posli v vasi so bili kmalu končani in proti v.ečeru sem se po- dal domov. Ali poznate prijetnost po- tovanja na konju ob lepih poletnih večerih? Cayugabridga je obdan z razsežnimi hrastovimi gozdovi, skozi katere jc peljala tudi moja pot- Visoka, mogočna drevcsa so dajala dolge sence in na vršičih je vr§elo tako na- lahno, da je to bilo bolj čutiti nego sliSati. Ko sem jezdil med gozdnimi orjaki, so se mi vzbujali v sreu sladki spomini na daljno domovino; globoko zatopljen v misli, sem prepustil vajete konju, ki je počasi peketal po izho- jeni stezi. Občudoval sein čarobno zmes naipestrejših barv, nastajajoče pod žsrki ^npadajočega solnca, ki so prodiraii sV:o?.i temno-zeleno list je in ga rrn robu pozlatili, kakor da bi bilo v plamenih. \z saniarij me je nagloma vzbudilo sumljivo iumenje, ki je pri- hajalo 7. obeh strani steze. Urno-sem pograbil samokre.? in se obrnü; v tem trenutku pa sem dobil tako strašen udarec, da sem v hipu izgubil zavest. Sicer sem enkrat 5e odprl oči In se mi je zdelo kakor v sanjah, da se je režal nad mano znani obraz enega iz- med poberrlih zločincev, a koi nato mi je zamra^ila dugo globoka tema. Bilo je že pozno v noČi, ko se rni je polagoma vrniia zavest. Odprl sem oči; videl sem nad sabo temno- modro nebo in srebrni mesec Težeč obuutek na x.adnii strani 5-;Iavc me je prisilil, da sem hotel dvigniti roko, da bi bil otipal bolno mesto. V tem tre- notku pa sem opazil, da sem zvezan na rokah in na nogah. Polagoma sem zbiral svoje mislt; spomnil sem se roparskega napada; skozi možgane mi je Sinila strašna slutnja, pod katero bi se kmalu ustavilo sree. čutil sem, da ležim počez na dveh ostrih, paralelno tekočih vzboklinah, ki sta me tiSčali do toolečin, in ko sem napel na vso moč ušesa, sern sH5a! pod sabo tiho čemljanje ... Sedaj ni bilo več dvoma: ležal sem počez na tiru cayugaskega mustu, čvrsto zvezan, brez možnosti, da bi se zganil; prvi vlak, ki bo pri- vozU po tej progi, me bo raztrgaJ na tri kose. Kmalu s&m znova utonil v temi nezavesti. Cex nekoliko trenutkov sem se trudoma zavedel in zače! napenjati miSice do skrajno možnega napora, da bi raztrgal vrvi; nalo sem vpil na vso moč in nazadnje jokal kakor otrok. Skušal sem se obrniti, pri tern pa sem se spomnil, da bi se utegni! ?. nepre- vidnim obračanjem posuniti v valove Cayuga — takšen kot sem bil: zvezan na nogah in rokah, nepremičen kakor kamen. Utihnil sem in posiuSal. Kratko časa. Svetloba velike, skoraj strahotne jasne lune, Surnljanje valov globoko pod menoj, veter, ki je tiho vel v zraku, ter ptičji krik, prihajajoč od ne- lcod 'iz daljave, \z gozdov — vse to mi je postalo neznosno in me je na- polnilo z nepopisnim strahom. In tir, tir! Kaj vse so videla vročična čutilal Bil sem tudi napram njim brez moči. Lesena bruna velikega mostu so ko~ maj sliSno trepetala od udarcev va- lovja — meni pa se je zdelo, da pri- haja vlak in lasje so se mi ježili od groze; veter je zavel močneje in v ušesih mi je zasopihala lokomiva: v teh groznih trenutkih je zastajalo sree, da prihodnji trenutek utriplje s strašno naglostjo. Gospoda, so stvari, ki so mi do- cela nerazumljive; ena izmed teh je: kako je mogoče, da sem bil preživel tisto straSno noC ? Pred mojo dušo je büa jasna zgolj ena misel: moram se tako po- makniti, da pridem — če mogoče — v prostor med dvema tračnicama, ker le tako je mogoče, da ne postanem morda že v bližnji minuti žrtev straS- ne smrti. In uspelo mi je! Napel sem zad- njo miSico in sleherno žilo s tako silo, da bi si bil lahko raztrgal meso, po- mikal sem se, hropel, glava mi je bila napeta, da ie hoteia počiti. Po rsepo- pisnem naporu, ki je trajal dolgo \et- no$t, dasiravno je- prošla morda komaj mihut», sem lešal v nižjem prostoru mod obema tračnicama, Aii sem bil-srečen? Nisem imel časa misliti aH se tolažiti z novimi nadejami, zak&j vsa moja žlvljenjska moč, se j*» osredotočila nn posluSanje. V precejinji daljavi sem siišai sprva nejasno, nato pa vsak trentitek jasnejSo» enakomerno^ monotone topo šumenje, kakor ga dela parni stroj, kadar j« v teku. Strahotna tišina noči je posta- ja!a od trenutka do trenutka grozovi- itejša; zmedeni, divji ropot, xamolkio valjanje in sopihanje lokomotive je prihajalo z blazno hitrostjo ameriških vlakov bližje in blfžje. Še tisoC ko- rakov, Še petsto, vse strahote pekla so me poplavile, a nič me ni zgrabilo in neslo; ležal aem kakor okamenjen rned tračnicami. Poskusi! sem vpith pa saj Se sam nisern shšal glasu, kako naj bi ga bil slišal vlakovodja ? Minil je neizmemo kratek Cas: opazil sem svetel sij, vročina me je objela, nato pa je vse postalo ternrto in črno; slišal stun grmenje, ko da se je rušilo nebo. Blizu, straSno blizu, komaj za eno črto na menoj je dirjal vlak in zdirjal preko mene: bil sem rešen. Že napol nezavesten sem sliSal ropotanje in valjanje za menoj; Se tre- nutek smrtnega strahu me je Čakal: zadel me je kavelj zadaj viseče verige in vlekel par trenutkov za vlakom, nato pa je izdrl velik komad suknje. — Vse se je zavrtelo pred menoj: mesec, most, ves svet je jel plesatt, dokler se ni izgubil v popolni mdgli ; postal sem nezavesten. Ko sem zopet priSel k sebi, sem opazil, da ležim v lastni postelji. Ob vzglavju sem spoznaval znane obraze, Naj bom kratek: zjutraj po tisti strašni noči me je našel železniški čuvaj, me spoznal in spravi! v Auburn. Štirinaist dni sem gorel v straSni vročini, 5tiri- najst dni so plavale okoli mene smrt- ne sence, toda moja življenjska moč je bila silnejša in je zmagala. Ko sem po ozdravljenju prvič pogledal v zr- calo, sem opazil, kake sledove je za- pustil tisti trenutek na meni.« Zdravnik io umolknil. Bled obraz, vročični pogled in potno čelo — to so bila znamenja, kako močan je v njern še danes spomin na ßrozne trenutke. Ogromna napetosr, ki nam je zastavljala sapo med gostovim pripo- vedovanjem, je počasi jenjevala; kmalu se je vrnüa med nas preSnja dobra voJja. V vrtu za restavraciio, ki je bil poplavljen z mesečino, smo Se dolgo hodili semkitja in se razgovarjali o zdravnikovl zgodbi ter o mladi deželj svobode, čudežev in pustolovščm. EDMOND ROSTAND: Cyrano do Bergerac. Naš veliki pesnik Oton Župančič je izdal vslovenskem prevodu heroično komedijo v petih dejanjih »Cyrano de Bergerac« od Edmonda Rostanda, ka- tero delo sta založila lg. pl. Kleinma- yer & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Prevod moramo imenovati klasičnim in vsak čitatelj bo užival vsebino tega dela res z veseliem in zadoSčenjem. Ne bo odveč, ako predočimo na§im cenjenim čitate- ALPHONSE DAUDET: Starca. Konec. Skromen Mamettin zakusek je «estajal iz mleka, za dva prsta v sko- delici, iz datelnov in iz peciva, ki je toilo podobno biškotom; s tem bi se lahko hranila ona in njeni kanarčki osem dni,.. In kaj porečete k temu, da sem jaz storil konec tern zalogaml In ka!, poznan filantrop in izboren gospodar, je čuval z vso skrbjo sinovo vzgojo. Predno je do- segel Rostand 20 let, je pesnil ie lepe pesmicp, da bi si prldobil mlado de- klico za svojo le.no. Pri tern pa ni najmanj mislii posvetiti se dramatičnim delom. Njegovi prijatelji so bili, ki so, posluSavSi njegova dela, šli k nekenui gledališkemu r&vnatelju in ga priporo- Lili. Njegova gledališka deb so bila izborna. »Les Romanesques«, spremlja- naznajboljšo kritiko, so žele velikan- ski odmev v gledališču. »La Samari- tans«, Ijubka parafraza iz evangelija, je bila morda malo mitnj z entuzijaz- mom sprejeta. »Cyrano de Bergerac« pa je bil vrhunec njegovih deS, s ka- terim se je postavi) Rostand v prvo vr&to sedanj'h francoskih pisateljev. Lahko rečemo, nc da bi pretiravaii, da je doseglo to delo slavo *>Cida« ali »Andromaque«. Francoska publika, naveličana bru- telnosti realistične Sole, je pozdravila v Cyranu povratek v poezijo heroizma \n jasnosti. Pozneje so spoznali, da je bilo v tej pesnitvi nekai retoričnega, v teh verzih nekaj zbadijivega, v tem Iberoizmu nekaj emfatitnega. Nevoščijiv- ci so napadli rnladega pesnika % vso »iJo, da bi preprečili njegov napredek m sfoves. Rostand je veliko trpel vsled seh krivic in bati se je biSo, da oboli. Rostand je izdal drugo svoje delo »l/ Aiglon«, v katerem j« siikal žalostno usodo sin« Napoleons I. A ta pesnitev $t dolgo ne dosele Cyrana. Do tega časa ni hotel Edmond Rostand pisati drugače, kakorv verzih. Imenovan za Člana francoske akademije, je opustit to idejo in prav je imei. Njegovi nasprotniki so spoznali, da zna pisati Rostanü tudi v prozi sükovito in niansirano. Cyrano de Bergerac Heroična komedija v petih dejanjih. Prvo dejanje. Nahajumo se v hotelu Bourgogne ieta 1640. Debeli Montffeury bi moral igrati vlogo Fe"- dona v Clorisš, pozdravil je občinstvo: »O blažen, kdor je dvor in blesk sveta ostavii m svojevoljno se > prognanstvo je odpravil, v ceflra dihu mn po ftozdih duša bo- dra .. .« lefjub terms, da se je Cyrano branil. V slabo razsvetijenem glediSČu so mus- katirji igraii in se bili. mali rnarkiji so drug drugega pozdravljali. Kiistijan, mladi kavalir, prišedSi is dežele razo- deva pesniku Lignieru svojo ljubezen do Roksane. Gros Guiches, poročen z nečakinjo kardinala Richelieu, zavzet zanjo, jo je hotel zaročiti z navadnim pospodom Valvertom. Vsa slika je zelo pitoreska in bogata na spremembah. Cyrano de Bergerac je nastopil in prepoveda! Montfleuryu, kljubmarkijem, kJjub občinstvu, igrati vlogo. Nemir, vporekanje. Cyrano je vrgel moSnjo, napolnjeno z zlati na oder, da bi od- Škodoval igralce in jim pomogel vrniti denar občinstvu. Valvert se je hotel Ciganske uganke. Originalne uganke ciganskega na- roda so prav malo znane. V nekem fvicarskem listu se je nedavno pri- ebčila cela vrsta ugank, katere je zbrai neki cigan, ki se jo stalno naselil. lfmajo nekaj posebnega, kar se v na- rodnih ugankah vobLe ne najde, m?r- sikaj pa je našim ugankam popolno- ma slično. Tukaj nekaj takih ugank: V meseni hiäi sedi hud pes — Zelena kokoš, leZe zelena jajca pod zemljo ™- «inqyj Mati bode in totče, oče 2ge, sin grize — UJJP 'fuaSo 'sai Ne utonem v vodi — ne zgorim v ognju — »e poznam mraza, ne vročine — •eDuas Koliko stopinj napravi pastarička na danj — 'Bl|>jB>is i*y\ 'auaqou črn sem živel v luknji — jrdeC sem se tresel v smrti — '315 J Ima bei piašCek, rdečo čepico in črno glavico — «jaAs b^joS norčevati iz Cyranovega nosu. Na kar mu je Cyrano v tako klasiČni obliki odgovori) ; »Moj Bo??, kaj vse bi tu se reči dalo! Postavim —- ton iahko se variira zbadljivo : >»Jai, gospod, da takšen nos imam, takoj si arnputirati ga dam!« Prijazno : »Saj pri pitju te ovira — samo ceöer je zanj pripravna mera !« Opisno: »To je rob, ie kleč, je rt — kaj pravim rt — to polotok je eel 1« Zvedavo: »Prosim, kakäna je to cev? Morda imate tintnik v njej zaprt?« Uijudno: »Ste-li tak prijatelj pticam, da v skrbi očetovski ta drog omislili za gredo njih nožicam?« Vsiljivo : »Kadar dim skoz ta-le rog pri kaj» puhate v nebo sukljajer ne misii sosed vaš, da so se vnele saje ?« Svareie: »O, na glavo si pazite, da od prevese te vam ne omahne !- Sočntno: »StreSico si naredite, da v soncu vam ta bujni cvet ne usiihne!« Učeno: »Aristöfanova zver Hippokampelephantokamelos, sicer žival nobena veČ nikjer, lahko tmela je tak siien nos I« Oaiantno : »Da so v modi take kljuke? Kot nalašČ obežalo z& klobuke 1« Zanosno : »Naj divja najhujSa burja, v zavet ju tem ni čutiti neurja 1« Dramatsko: »Brezdno po!eg brezdna zehal« Občuduje : »Za krčmo — kaka veha I« Lirsko: »SteTriton, ki na školjko piska?« Naivno : »Stavba ta pač vredna bo ! obiska?« SpoStljivo: »Tega nima vsak baron, da bi si zidal tak prostran balkon.« Po kmetsko: »To — pa nos? Ta res ni slaba: orjaSka kumara, ne t — koleraba I« Vojaško: »Meri na kavalerijo !« Trgovsko: »Ga daste na Icterijo? Kdor ga dobi, glavni dobitek spravi \* Nazadnje kakor Piramus jokavi: »Izdajnik ! Gospodarju pači lica, j zato ga je oblila rudečiča 1« KonČno ga je Cyrano poklical na dvoboj in zapel sledečo balado : *Klofeta stara, zlfcti v kot! m v bundi tudi se ne smeva! Zdaj na uslugo sem, gospod. Po bliskovo ostrina seva, 1 7.rak okrog nje tenko prepeva, jaz pa naprej se opravičim : moj dragi, ostra bo zadeva : na koncu pesmi, ve§, te pičim !« Ko so odnesli Valverta nevarno ; ranjenega, se je Cyrüno, ki je izdal ves svoj denar igralcem, zavedel, da je laCen. ToČajka mu je ponudila jestvin. Cyrano je vzel eno vinsko jagodo, ko- zarec vode in pol mandolata Us" je pripovedoval svojemu prijateliu Le Bretu, kako nad vse Ijubi svojo se- stričino Roksano, za katero se je pa tudi zelo zanimal Kristijan de Neu- vilette. V trenutku, ko je bil ves ob- upan, da bi bil ljubljen vsled svoje grde zunanjosti, je prišla duenja, po- slana od Roksane ter ga povabila na sestanek. Drugo dejanje nas povede v prostorno prodajalnico Ragueeauja, peka in slaščičarja, prijatelja pesntkov. Ro- ksana je ptišla in odkrila Cyranu svojo ljubezen za Kristi)ana de Neuvilette. Cyrano je obljubil Roksani, da bo pro- težiral Kristijana. Gaskonjski kadeti, Cyranovi tovariSi, so priSh Cyranu če- stitatt katerim se je pridružil grof Qu- iche. Predstavil mu je svoie kadete rekoč: »To so gaskonjski kadeti, Castel-Jaloux jim poglavar ; pretepači, bahači napeti, to so gaskoniski kadeti t« Za burke, razpaSnosti vnetf, I v oblakih imajo denar, to so gaskonjski kadeti, Castel-Jaloux jim poglavar« Cyrano je razžalil de Ginchea, ka- terega so v nosilnici odnesli. Kristijana, doma na severu, so gaskonjski kadeti, v katerem oddelku bi moral služiti, zelo neljubeznivo spre- jeli. Cyrana je med pripovedovanjem Kristijan večkrat prekinil in delal alu- zije na njegov veliki nos. Cyrano se vsled tega razljuti in reče: »Zavihtim, in dva se vznak prekucneta, a tretji zaknči , .. Kristijan: »Hači 1« Cyrano se pomiri in mesto da bi poklical Kristijana na dvoboj, zaknči: »Oniemi me I« Kristijan mu je pri povedoval o svoii l|ube/ni in mu za- upkl svojo bojazen : Roksana Ijubi lep jezik in kavalirske pokione. Kri- stijan pa se ne zna tako nežno ijtraziti. Cyrano rnu je obljubil, da mu bo za tolmača. Dal mu je Ijubavno pismo, katerega je napisal v verzih, ko je §e npal. Tretje dejanje. Stara hiSa v nekdanjem Maraisu. Roksana koketira s Guichem, ker se boji svoje nejevolje naprarn Cyranu. Pogodila je tako dobro, da ;,i obSjubi, da ne bo poslal v ogenj gaskonjskih kadetov. Kristijan pride in odkrije svojo ljubezen Roksani tako nerodno in Storasto, da mu je očitala njegovo neduhovitost. Kristijan se vrne ves obupan k Cyranu. Ta mu obljubi, imi bo pod Roksaninim balkonom na- rekoval tesede liubezni. Ko govori Kristijan pred balkonom, ga Cyrano potcgns pod balkon in smukne na njegovo mesto in govori v njegovem imenu, boij in bolj postaja zgovonn. pridobi za njega sree Roksane in — pcljub. četrto dejanje. Bojno polje pri Arasu. Gaskonjci obupani umirajo lakott\ Cyrano jih hoče iznova ojuna- Čili. PokliČe Bertrandoua, starega pas- tirja, piskacz, kateremu ukaže plskati njihove domače napeve. Stari zavriska: »Cujte Gaskonjci!... To ni oglu- S'vxi piščalka vtč, ki vabi v bojni hrup1 To lesnih gajd je glas, pokojno ljub, kozarjev naSih fmla Ijubeznjival Čujte... To je dolina, !es ravän, ovčar z rudečo kapo «red poljan, zeleni hlad večerrj", je Dordonia, Cujte Gaskonjci: to je vsa Gaskonja 1« De Gusche pride in na- znani kadetom, da bodo moraü vzdr- 2ati napad cele Spsnske armade« Nekl voz se pripelje. Bila je Roksana, ka- tero so Kristijanova pisma, pisana od Cyrana, dovedla, da se je odločila priti. Kristijan razumi vse. Zaveda se, da Ijubi Roksana Cyrana in Cyrano obo- 2ava Roksano. Bitka se prične in Kri- stijan pade prvi, smrtno zadet. Peto dejanje. Petnajst let )"e preteklo in ves ta čas je prihajal Cy- rano vsako soboto k Rtksani, jo za- baval in sku.^al razveseliti, ne da bi ji govoril o ljubezni. Nekega dne pride po?.no. ranjen, umirajoČ ; nič ne reče, Sali se, da ne bi zmedel Roksane. Cy- rano prosi, da čita zadnje Kristijanovo pismo. »Moj dub, nenehema objemafoČ le tebe, ah, 3e z onci^y naj »veta v Iju- bfizni neizmerni te obleta . . .« Roksana mu po!o2i roko na ramo; »Kako zdaj Čitate? Saj je Že noč" I« V temi stclene Roksana roke; »Zakaj molč?Ji ste vseh 3tirinaist let, ko tu na pismu tale bledi sled so vašesoiie?« Razumela je vse . . . A bilo je prepozno. Cyrano umira. V mrzlici vidi vse svoje sovražnike: Las, Kompromise, Predsodke» Strahopetstva, Neumnost Zakriči in maha z mečem: »Naj se udam? Nikdar I Lej, lej, Neumnost te imam? Vem, bosta me — a naj zato se skrijem? Nikoli, jaz se bijem, bijem, bijem !« Dela velikanske naskokt in se hropeč ustavi : »O, le mi vgrabite vse: lovor, rože ! Nič mi ni mar, 5e nisem siro- mak; ko stopim pred te $e nocoj, o Bože, pometala mi bo tvoj sinji prag brezmadežna vseh mojih bojev znanka, glejte«, Plane z vzdignenim mečem naprej: »to je ...« Meč mu pad« Iz roke, Roksana se skloni čezenj in mu poljubi delo. »To je . . .« Cyrano odpre oči irr reČe smeh- Ijaje: »Moja perjanka !« Odgovorni urcdnik: Lie Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvczna t'skarna v Cel]u. Pi-odajalkn sprejme tvrdka Ludovik Petek, §pece- riia kolonnale, Celje V po«tev pndf jo samo prvovrstne moči. Znanje slov. in nemSčine. 2—2 Pill» 3os. BranjBli Kralja Pe- tra c. 15. Celje BivSa GraSk» ul. pri^oroča svojo bogaso /alono deic- nikov domačeBALKAH« CELJE Yeselo Novo leto vsem cenj. gostom urn Drago Bernard!, hotelir Veselo Novo leto vsexn cemen. odletnaicem Miloš Pšeničitik mannlafit- In mod. frgovina Celje, Kralla Petra c. Sftfno in m'M Houo Is to zelt vsem svojim ccn> odjemalcem tvrdka. „Singer" - šivalni stroji Zasfopnib: losip Rojc, Celje, PrBzernoua olica Steü, 16. ¦ ' P želi vsem cenjenim gostom VESCLO LCTO! dDOLP riENCIN, KAvamaR StfAsl S. »NOVA DOBA« •¦*<**. 3 43 SHEČNO IN VESELO NOVO LETO 1924 Zvezna tiskarna in knjigoveznica v Celju LCTO ie// yse/77 cenjenim odjemalcem Martin Orehovc krznar in izde/o- vate/j čepic Ce/je Dolgopolje 1 Veselo Jfc^© leto želi svojim cen- jenim strankam M n * 19 Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalccra Elektrotehnična trgovina Karol Florjancic, Celje Sredno No wo leto! Kaapol in Popca PERC . Celje Nar. dom Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam ¦ ML Dobranc slikar in pleskar v Celju, Gosp. ulica 2 Srecno in veselo Novo leto 2eli vsem svojim cenienim odjemalcem ČEVLJARNA „RDRIA" -CELJE« Vese/o Novo leto že/i vsem cenj. strankam Ivan Taček ml. barvanje in kemična čistilnica Celje, Gosposka ulica 16 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem \ piemestil svojo trgovliio s čevlji v Prešernovi ullci Š&. 14 na ši. 18 v isti tilici ter se priporočam za rradaljno nakionjenost. Obenem želim vsem cenj. strankam zclr*«.T^o ix* veselo Novq leto! Fr an jo Pollandt. Naznanilo prese/ftve. Narnanjam svojim cenjenim strankam, da sem s 1. januarjem 1924 preseliB svojo krojaško delavnico iz Kovaške ulice št. 1 v Celju v Qaberje v lastno hišo št. 112 (nasprot/ c/nkarne). Zaradi oddaljenosti delavnice pridem na povabilo na dom. Zadostuje doplsnica. Zithvaljujem se za dosedanjo ter se priporočarn Se za nadaljno naklonjenost in želim vsem srečno in vese/o Novo leto! Jakob Fric* krojaski mojster. Hupimo V mocnatib, 85 Xg-siih, celili, brcs krp. Kralj & Bofiha \ Ljubljana 4 3 Ounafska cesta ftt. 33 •jsöha množlno Dvoje spomladanskih suinj nRfirOdpli | Vpra§a se v JoStovi vili Celje______ —===== d. d v Ljubljani ==- prodaja premog izslovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vsgonih po originalnih ce» nah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo bozemski premog iti kolcs vsake vrsfe In wsakega izvov^a Her priporoča posebno la* če« hoslovaski in angleški koksza liurarne in domačo uporabo, ko- vaški premog^ črni premog in brikete# Naslov: Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/U. 24—24 I Prav ugodno se proda popolnoma nova oprema za žago (polnojarmenik, prečna krpžna in pihalna |! žaga z llsti in transmlsfjo etc), franko to- varna Ljubljana (ker Inozems A narocitelj storniral). — Pojasnila daje f g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Ljubljani^ Miklošičeva cesta 6 Stev. 145. »NOVA DOB A« Stran 9. K jjpujte novoletna darila pri thmačinu hs /^ä^^^^^ b^*mhb^ ^d^^^bk w jk&w ^^"^^k Bnri^^ ^91 ^BH 19 *3J^ ^Sr^&t^ šL^^ ab&^^^l. eh^tsb^ manufakturna in modna trgovina v flleksandrovi uliei St. 4. Cene znižante. Postrežba točna in solidna. Britvice Gillete, Mem in druge, se spreje- majo v brušenje v trgovini z ga- lanterijskim blagom in igračami: KRAMAR & MISLEJ (prej Prica & Kramar), Celje. 3—2 Srecno in fajdo Hetfojeto žcli jpac in jVladja Sfmctic vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se še priporoča za nadaljno naklonjenost S spoStovanjem Ignac Š imenc. Priporoea se brh/niea Jsä. ßukovean Celjc, K*"etli[a Pcfcra cesta Svoji k svojim. I Srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemaicem Macek Mihaol čevljarski mojster CELJE, Siomžkovtrja:6 (prej Golič & Co.) Celje Jfa^sp in pro&tja til Vrst dsžettiib prid#V (fižol, \mfx, jabol^a, \'05jH iti) Gts^na pro- daja ,KOMET* čis- Lllo. Zd |JdiKclc* Pisaraai in skSadiščs: ySiVüiJanU liUEJrK/iJli (Javno skladišče) Prosimo, ponudbeza f žol in krom pir z navedbo cene in količine. Odda se soisaj s posebnirn vhodom, dobro kurljiva, f sohična lega; enemu ali dvema gospo- \ doma. Kje, se poizve v upravni,tvu. Železiiinar dober detailist, se sprejnie s 15. jtn od ^io. I>sri ^e^jiäi roatožbaii po dogovorw Celje [___ Distillerie et Fabrique de Liquers Ustanov. let» $899 RSflLMIGCELJE (NflRODNI DOM) Ogromna, zaloga usakourstnih up, zlatnine, sre« brnine, briljantou, opiike, očal rfd, Najnizje kon- kurenčne cene. PopPüviia ločno in zanssliiuo. Kupuiem staro zlaJo in srebro. y uslibl izbiri! Najboljše! Najcenejše! U uBllhi izbirü Csiko isa «ngi&SSco sukno za moške obleke, površnike, veloure /a damske plaščo, volneno modno blago? barhente, Sifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dežne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago kupite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrnl In modni trgovinl ilos Psenicnak Kruljo Petra cesta S Celje Rralja Pctra ccsfa S Blsga prvoirstnoi Ccns nizlic! Pastrezba solidna! 20-10 Naznanjam cenienemu ob- činstvu, da gojim vedno zeto le- r>e razllčne cveillce v loncih, pasme, kJfnčke ltd. lzdeljujem tudi vence, Sopke in v=.e vrste vezanja, od prl- proütc do najfinejse izdelave ter se priporočam Älojz Zeienko umetno vrtnarstvo Celje, Ljubljanska c. 9—8 C9 C7 C7 C7 rv\ /v-\ r^v. />i /^A />i rv\ /s\ Mapija Borouic trgovina SivainJh strcjev in kole* Celje, Kralja Petra c 33 priporoČa najboljše šivalne stroje, p r o d a j a t u d i na obroke. sprejme močnega učenca in enega mladega hisnega siugoa Priporoča se fotogrsfski in umetno sükarskl atclje za moclcjrn portret In industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in stika po vsaki slik! In po naravi v olju, akvarel, pastel, tu5 in krajon. Slika In založi razgiednl- ce od '1000 kom. naprej v eno- In tribarvnem tisku. Restavrira stare slike, umetnine za muzeje, galerije, carkve. privat, itd. Pridern tudi na dorn. (Za fotografe popust) Slike za legi- timacije se done najhitreje! 18—16 Posebno^t A Cjoča na'OCila ter izdeluiem ista točno in po najnižji ceni. Svitie kožuhovine se prevzamejo v sna?enje. kakor tudi vsije>« Otvarla aRretiiitive m izd^ja kredvista pisma za Iu- isi inozemstvo. Celje ^fatja Pet^a cesta S5 24-21 piiporoča cenienim odjematcem svojo v^'iko zalo^o češkeg;a jn pngleS- kega blaga. Dcbelo sukno za površnik' •.sakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, ct.fir, belo • ;.:,/i0 in vse krojaške potrebščine. Velüo zalojra gotovih povrSnik<»v Oviiglan, Schliefer, Stutzer), gumi ¦ plašče, lepe moderne obleke za gospocfe in dt-čke po zelo nizkih cenah. Oglejte si manufakturno trgfovincr • wiifi,'»"' bcbI BDB i^HL ^¦RBwS^^ BSHfflB^^ BBS ^^*Vw8Pr I GabBPjsSt. 3 (gjostilna PlevČak) nasprol! Mestnega mlfna NA DROBND! 55 50-50 NA DEBELOI ^mmmmmmmm^mmwmm^B PKSPOROČA svojlm oenje^Fnt odjemalcem veHSco remo^i? o ino- xetnskega blaf)u fcakor sukno %s* tno&ke in ien« ske obleke, oefii*, ^ifon, vse krojaAke potrebžoi» ne ter rannovrstno manufakturno blago po zclo nizkih cenah. Ivan Sfrelec sedlar in fapefar VI n II se priporoča cenjenemu občinstvu za izdelovanje vseh v sedlarsko stroko spadajočih del, kakor Popravila image točno in ceno opPBRia Ml], IlOUJSlffll op?S9 ltd. ^Divane^ žimnic®, otomane | I in vsa v tapetarsko stroko spada- ( \ joča dela od najcenej.se do najfinejše \ \ izpeljave ' izvršuje sedlar in iapetar u Cclju/ DelnlLka glawnioa in rezeirve Dn5o ooo.ooo'—. Fodružnica Celje Vloge Lez dinarjev t25to&eeoooa—. ReLer>v» c>r-eko D»n <2v5oa.ooo*—¦ Podružnlce: Beograd, Bj lovar, Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj. Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušalc, Šibenik, šabac, Vršac, Wien, Novi Sad. Ekspozltures Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Ägencije: Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrjjskabanka d. d. Split. Izvršujct vs® bandle po»8e najkulantn^je. Stran 12. »NOVA DOB A« Štev. 145. fl^^B ^^B ^H ^ ^^B ^^^k ^^V^H fl^H Hb uBm ^^B ^H ^^B Hi ^^H ^KS ^^1 ^^l ^^h ^^B ^^1 ^^1 ^^h ^IH ^^h HH Hm ^' ^H ^hI ^^b i^h ^^b |Bh ^^h ^^1 ^^b ^^L ^^1 IHi1- ^N ^^ft ^^h ^^b !¦ ^hI ^^v - ^^1 ^Ht ^W H BBB' WP ¦ Hr t H m HJ^^H HI ^BP^ wSKF ^B^^ lEF H" ^ID ^l ^B H * ^^H b^^^^H ' Telefon 5t. 22. Sprejema vloge proti najugodnejšem obrestovaiiju in točnemu izplačevanjti. Obavlja vse denarne posle aajkiilaiitneje. Hranilnica mestne občine Celje naznanja svojirn vložnikom, da obrestuje od dne 1. julija 1923 naprej hranflne vloge na knjižice ali v tekočem računu po oziroma (vezane) po ö/jg isl L /O Večje in trajne vloge po dogovoru tudi višje. Upravni svet.