fitainn pSačtna v gotovini. ŠTEV. 142. V LJUBLJANI, sobota. 25. junija 1927. Posamezna številka Din 1,— LETO I V NARODNI DNEVNIK hhaja vsak dan opoldne, izvzemSi nedelje in praznike. *»Mhm naročnina: V Ljubljani in po pošti s Din 20'—< inozemstvo Din 80'—» Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtfRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. E. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopiai se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.63S. In mhcs se ns pne. Slovenska politika se menda nikjer tako dobro ne počuti, ko na stranskem tiru. Samo tako je mogoče, da se bavi 2 vse mogočimi vprašanji, samo ne z najjužnejšimi. Zlasti pa je menda srečna, če le popolnoma na mrtvem tiru, ker dru-WSe res ne more razumeti, da je še da-£es predvojno zabavljanje med klerikalci in liberalci vsebina vse naše dnev-ne Politike. Tako sta bili pred kratkim sproženi v sl°venski javnosti dve nad vse važni vPrašanji, a živ krst se ne zmeni, da bi p i °be vprašanji tudi pravilno rešeni. rvo vprašaiije je bilo sproženo z inter- poslCovL^8p^dr- Zerjava V Z,adCVi banke v LjubljS^?9 Drž’ hiPotekame ra določiti podružn^16ohpri em’ ČG m°' soglasju z bankami in S «n nft i . ue^arnimi zavodi 1 ‘ . 1 ez ozira ua njih ev. ugovo- re. Mogla bi se pa tudi reči, da je šlo za to, če naj ostane sedanja visoka obrestna mera za posojila in primeroma nizka za vloge, ali pa naj Se predvsem zniža obrestna mera za posojila, ev. pa tudi zviša mera za vloge. Z drugimi be-sedaim: da se napetost med aktivno in Pasivno ohrestno mero čim bolj zmanjša. Ni treba biti prav noben gospodarski strokovnjak, da človek uvidi, da je v u^|č^em interesu vseh naših trgovcev, °hrestna* mL ind5^striialcev v tem, da se srečni časi i? najbolj zniža. Tisti lih kreditov, so J *£ skoraj vsak nas podjetnik navezan na posojila. Zato bi bilo pričakovati, da se bodo naši gospodarski krogi živo zanimali za to, kako bo rešeno vprašanje obrestne mere pri podružnici Dr/ hipotekarne banke in pričakovan |e na-dalje bilo, da se bodo ti krogi živo za-vzeli za to, da prične ljublj. podružnica cim preje poslovati, zlasti še, ko ni prav nobenega pravnega in tehničnega zadrž-ka za njeno poslovanje. Mesto tega pa yidimo, da se za vso stvar nihče ne zmeni in da tudi oni gospodje od političnih strank ne, ki imajo sicer dolžnost, da ob vsakem pravem ali nepravem trenutku s svojim demonstrativnim zanimanjem za gospodarska »vprašanja priporočajo svojo stranko. Ali res nimajo naši trgovci, obrtniki in industrijalci nobene druge dolžnosti, ko da prispevajo v strankarske fonde in da se razburjajo vsled liberalno-klerikalne-ga boja? Bil bi res že skrajni čas, da bi se tudi naši gospodarski krogi politično osamosvojili in vodili lastno politiko, ne I>aD^n^ŠaU*Bamo komando strank, ženo z izjavo° BVr^fšanje ie bilo spro-oblasti dr. Natlacena^Ta^ liubliafke težke posledice, ki so nastade^SSd do-ločbe finančnega zakona, da ne smejo občine in cestni odbori nalagati velikim Podjetjem več ko 200 odstotkov občinskih doklad. Toda dr. Natlačen je povedal še več, on je povedal, kdo je imel pri tej stvari svoje prste vmes in povedal je tudi, kdo ima od tega največji dobiček. Pa čeprav smo danes v pričetku voliv-nega boja, ki ima enkrat tudi to posebnost, da so vse stranke v zadregi za efektna volivna gesla, se vendar niti ena stranka ne potrudi, da bi zagrabila za silen argument, ki ga daje izjava dr. Natlačena. Zakaj nakrat ta obzirnost strank, zakaj nakrat ta resignacija strank na močna gesla? Silno zanimiva vprašanja nastajajo, a še bolj zanimivi odgovori prihajajo in celo taki, da bi ljudje kar strmeli, kako Vukicem m cent?um skžm protijgašlcevcem. | Beograd, 24. junija. Med vladno grupo i Vel je V ukičeviča in radikalskega cen-I truma so se pričela pogajanja v živahnem tempu za zbližanje in za dosego končnega sporazuma obeh skupin. V nekaterih konkretnih vprašanjih je že došlo do sporazuma med obema skupinama. Predvsem, je bil dosežen sporazum med radikalnim centrom in Veljo Vukičevičem zaradi kandidature bivšega notranjega ministra Bože Maksimoviča. Velja Vukičevič je že pristal na to, da je nosilec radikalne liste v Sremu — Boža Maksimovič. To radikalno listo v Sremu bo vlada podpirala. Smatra se, da je to eden najvažnejših momentov v pogajanju za zbližanje med grupo Vel je Vukičeviča in radikalskega centruma. Ves volilni boj Vukičevičeve grupe in centrumašev je naperjen proti pašičev-cem. Vlada Velje Vukičeviča misli tudi v Bosni popolno obračunati s pašičevci. Obenem se misli obračunati tudi z Marko Trifkovičem, Vojo Janjičem, Stojadino-vič-Segedincem, dr. Kojičem, Ranko Trifunovičem, Krsto Miletičem, Simonovičem, Slavko Miletičem, dr. Ljubo Popovičem in Lazo Markovičem. Nastas Petrovič je radi spora, ki je nastal med njim in pašičevci, postavil odvojeno kandidatno listo v moravskem okrožju. Na ta način hoče izvršiti najsigurnejši napad na pašičevce, zlasti na dr. Ljubo Popoviča. V tem tiči vzrok sprejema Na-stasa Petroviča v radikalno stranko. Smatra se, da naj baš Nastas Petrovič izvede vso akcijo proti pašičevcem v moravskem okrožju. Vlada hoče nastopiti proti pašičevcem tudi v negotinskem okrožju, kjer kandidira Velizar Jankovič. Vlada računa, da mu bo s svojim nastopom onemogočila povratek v narodno skupščino. Na merodajnih mestih trde, da je po vsem udejstvovanju vlade proti radikal-skim grupam in po akciji radikalskega centruma in pašičevcev — razcep v ra-. dikalni stranki popolen. Vladna grupa Velje Vukičeviča računa, da dobi pri volitvah v narodno skupščino sigurno večino, tako, da bo ostala vsa politična moč v radikalni stranki. V vladnih krogih že sedaj ugotavljajo, da bodo dobili vladni radikali v južni Srbiji 38 mandatov. Tudi v Bosni so izgledi za zmago vlade. Mislijo, da bodo radikali in demokrati dobili pri volitvah tudi v drugih krajih po 60 mandatov. — Ali vendar po vsem tem izgleda, da bo razcep v radikalni stranki oslabil pozicijo vlade in Velje Vukičeviča. Značilen je nastop radikalov tudi v severni Dalmaciji. Živahno se komentira v vladnih krogih — prestop prvaka radikalne stranke v severni Dalmaciji dr. Uroša Desnice v grupo Velje Vukičeviča. Dr. Uroš Desnica bo kandidiral v severni Dalmaciji na vladni listi, ki dosedaj še ni bila zasedena. Na ta način je torej prišlo do razkola med radikati tudi v severni Dalmaciji. Značilno je, dajvlomčilo Ivkovič, eden izmed najodličnejših pašičevcev pri teh volitvah ne bo kandidiral. Govori se, da bo vlada postavila mesto njega svojega kandidata Juro Jankoviča, šefa kabineta v prometnem ministrstvu. Sovjetski minister ¥ Moskvi ubit Riga, 25. junija. Iz Moskve javljajo, da je bil včeraj tam ubit sovjetski ljudski komisar za gospodarstvo ravno v času, ko je zapuščal pisarno in šel na svoje stanovanje h kosilu. Ustrelil ga je neki neznanec, ki je takoj po strelu izginil brez sledu. Potrjuje se vest, da je policija včeraj aretirala človeka, ki je izvršil v LjenAn-gradu zadnji atentat z bombo. OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM RAZPISANE. Beograd, 25. junija. Z naredbo ministrstva notranjih del so razpisane ob-! črnske volitve na Hrvatskem na dan 25. j septembra. DIVAC INTERVENIRAL PRI DA VIDO VICU ZA SVOBODNE VOLITVE. Beograd, 25. junija. Bivši narodni poslanec in glavni sekretar socialistične stranke Nedeljko Divac je posetil včeraj Ljubo Davidoviča in ga naprosil, da naj bi vlada ne preganjala socialistov in delavcev vobče in da se jim omogoči vsaj nekaj svobode na volitvah. Divac je rekel, da je šel k Ljubi Davidoviču kot šefu stranke, ki je na vladi in ki torej lahko zajamči volilno svobodo, če le hoče. AVDIENCE PRI KRALJU. Beograd, 25. junija. Predsednik niške občine Drago Cvetkovič, znani nasprotnik Nikola Uzunoviča, je bil včeraj v avdienci pri Nj. Vel. kralju, kjer je bil odlikovan z Karadjordjevo zvezdo IV. stopnje. Cvetkovič je izjavil, da bo kandidiral v niškem okrožju proti Uzuno-viču. — Včeraj sta bila v avdienci pri Nj. Vel. kralju tudi Svetislav Stankovič, minister kmetijstva in vode in minister pravosodja dr. Dušan Subotič. Značilna je liila tudi avdijenca narodnega poslanca Milana Grola, ki je trajala nad eno uro. SEJA VLADE. Beograd, 25. junija. Sinoči se je vršila seja vlade, na kateri so se obravnavale točke, ki so bile najavljene na dnevnem redu. Vse točke so bile tako sprejete, kakor so bile predlagane. Ministru za promet je odobrena pogodba za izgradnjo Jadranske železnice z ameriško tvrdko Ulien. Ta tvrdka je hotela graditi železnico kot mandatar naše države, medtem ko je vlada sklenila, da gradi država železnico in da bo tvrdka samo graditelj po določenih cenah. Nato je bila odobrena gradnja nosilno pametni so, ker se navdušujejo za strankarska gesla. Mi zaenkrat prepuščamo našim vodilnim listom, da se o tej stvari izjavijo, ker vemo, da tudi oni vedo, v čem da je stvar. Če pa ti vodilni listi seveda ne bodo imeli poguma ali pa če ne bi smeli o tej stvari govoriti, potem bomo morali pač mi storiti svojo dolžnost in povedati volivcem, kakšna je politika v časopisih, kakšna pa v življenju. Prepričani smo, da bomo storili zelo dobro delo in to tem bolj, ker bo to nekaterim zelo nerodno. I vega poslopja za prometno ministrstvo ! in za generalno direkcijo železnic. Zgradba bo veljala 30 in pol milijona dinarjev. Odobrena so bila neka dela na j progi Zagreb—Beograd. ! Razpravljalo se je tudi o postavitvi spomenika kralju Petru in o kraju, kjer naj se postavi. Bilo je v tem pogledu več raznih mnenj. Najbolj verjetno je, da bo spomenik postavljen pred novo parlamentarno palačo. j Sporazum med vukicevice\i in j MAKSIMOVIČEM. Beograd, 25. junija. Po odhodu iz | predsedništva vlade je Velja Vukičevič j na vprašanje novinarjev, kaj je s poga- j janji s centrumom, izjavil: »To sem vam že opoldne povedal. Ni nič drugega.« G. predsednik, ali je dosežen sporazum v vprašanju kandidatur s centru-mom? »Je. Sporazumeli smo se, da kandidira Boža Maksimovič v Sremu.« V katerem drugem okrožju bo še kandidiral Boža Maksimovič? »Za sedaj smo se domenili za Srem. Drugo pa bomo šele videli. Z A GREBŠKI ^ObHnSKI^S VeF KAZ-" PUŠČEN. Beograd, 25. junija. Sinoči je bila sporazumno z velikmi županom zagrebške oblasti izdana odredba, da se občinski svet mesta Zagreba z današnjim dnem razpusti. Za komisarja mestne občine je postavljen dr. Anton Golia, banski svetnik. O priliki bivanja zagrebškega mestnega župana inženjerja Heinzla v Beogradu je bilo Zagrebu dovoljeno posojilo 25 milijonov dinarjev za popravo državnih cest na mestnem ozemlju. Nadalje je bilo odobrenih 5 milijonov dinarjev za zidavo delavskih stanovanj. Mestna (jbcina je dobila tudi popust na carini za nekatere ji potrebne predmete v znesku 4 in pol milijona dinarjev. MARKO TRIFKOVIČ PRIČENJA BOJ ZA MANDAT. Beograd, 25. junija. Danes popoldne • odpotuje Marko Trifkovič v Sombor, v | svoje staro volilno okrožje, kjer bo kan-i didiral in kjer bo imel zborovanje, j Beograd, 25. junija. Aca Stanojevič je i odpotoval včeraj iz Beograda obenem s Krsto Miletičem. Oba sta odšla v Knja-ževac. LEGA NAZIONALE V ILIR. BISTRICI. Pulj, 25. junija. V začetku prihodnjega šolskega leta se otvori v Ilirski Bistrici zabavišče Lege Nazionale. Kakor je znano, so v tem kraju zaprte vse jugo-slovenske šole. NAŠ NOVI POSLANIK V VARŠAVI. Varšava, 25. junija. Včeraj ob 11. dopoldne je izročil novi poslanik kraljevine SHS Miljutin Jovanovič predsedniku republike akreditivna pisma v svečani avdienci. Izročitvi akreditivov je prisostvoval minister zunanjih poslov /Zaleski, šef civilnega doma Sienciolovski in šef vojaškega doma Zamorski. Ob tej priliki sta imela naš poslanik in predsednik poljske republike govor. V svojem govoru sta naglašala prijateljske odnošaje med obema državama. j ITALIJANSKA PROPAGANDA NA DELU. London, 25. junija. >Westminster Ga-j zette« piše o situaciji v srednji in južno-i vzhodni Evropi in govori med drugim tudi o odnošajih med Jugoslavijo in Albanijo. Diplomatski krogi smatrajo, da izvira ta članek od italijanske propagande. NAŠA UDELEŽBA NA INTERNACIONALNI KONFERENCI V STOCKHOLMU Novi Sad, 25. junija. Dr. Mirko Kostič, vseučiliški profesor in generalni tajnik novosadske trgovske zbornice se bo udeležil internacionalnega kongresa zbornic v Stockholmu in bo imel tam predavanje v francoskem jeziku. V Stockholmu bo zastopanih nad 1000 gospodarskih organizacij. Samo iz Jugoslavije pojde tja 32 delgatov. MS?*****- an-y - .-x - v-vav r •* j. Državni s¥3t potrdil razpust n^raviho izmoljene zbornice za trgovino, obrt in mdustiilo* Kakor poročajo iz Beograda, je Državni svet razpravljal o pritožbi SDS-arskih volivcev v Zbornico TO proti odloku bivšega trgovinskega ministra dr. Krajača, s katerim je bila radi raznih nepravilnosti in sleparij razpuščena nepravilno izvoljena Zbornica TOI. S svojo pritožbo na Državni svet so doživeli SDS-arji velik moralen poraz, kajti Državni svet kot najvišja instanca v tej zadevi je to pritožbo zavrnil in potrdil razpust Zbornice TOI. Istočasno pa je Državni svet izrekel, da ni bila potrebna postavitev zborničnega komisarja, ker bi moral po v Sloveniji veljavnih avstrijskih zakonitih določbah prevzeti vodstvo Zbornice TOI do novih volitev prejšnji predsednik. V danem primeru bi torej po izvršenem in sedaj od Državnega sveta potrjenem razpustu nepravilno izvoljene Zbornice TOI dosedanji zbornični komisar g. Ivan Jelačin ml. odložil funkcijo komisarja in nadaljeval vodstvo Zbornice v svojstvu njenega pravilno izvoljenega predsednika. Zbornični komisar g. Ivan Jelačin ml. do trenutka, ko to pišemo, ni prejel o omenjeni razsodbi še nobenega uradnega obvestila. Če pa je ta vest točna, potem je predsednik ZbQrnice TOI g. Ivan Jelačin ml. dobil novo, sijajno zadoščenje, hkrati pa tudi vsi trgovci, obrtniki in industrialci, ki so volili njegovo nestrankarsko listo. Esdeesarske volilne metode pa so dobile z najvišjega mesta zasluženo plačilo. Siresamsnn o nemški zunanji politiki. V četrtek je odgovarjal v nemškem parlamentu zunanji minister Stresemann na komunistično interpelacijo o ženevskih pogajanjih in v dveurnem govoru podal pomemben in izčrpen ekspoze o nemški zunanji politiki. V naslednjem podajamo glavne misli iz Stresemannovega govora. Komunistična interpelacija sprašuje, če je bil namen in smisel ženevskih'pogajanj, da se pridruži Nemčija protisovjetski fronti. Ta bojazen je popolnoma prazna. Vsled diplo-matičnega preloma med Londonom in Moskvo se je sicer govorilo o pomenu, ki ga ima ta prelom za ves mednarodni položaj. Toda z nemške strani je bilo takoj poudarjeno, da je nemška politika določena z Lo-carnom (sporazum s Francijo), z Berlinom (dogovor s sovjetsko Rusijo) in z vstopom v Zvezo narodov. Od te politike Nemčija ne more odstopiti in tudi ni bil narejen od nobene strani noben poizkus, da bi Nemčija izpremenila svojo politiko do Rusije. Nemška vlada je sicer odločno proti propagandi svetovne revolucije in njena ustava je diametralno nasprotna sovjetski, toda vsled tega ni nobenega vzroka, da bi Nemčija sodelovala na izolaciji Rusije. Za Nemčijo ne sme biti zaprto veliko gospodarsko ozemlje Rusije, ker bi potem bil položaj vse Evrope ogrožen. Vsled umora Vojkova je bila silno povečana napetost med Poljsko in Rusijo. Vsled naših dobrih odnošajev z Rusijo smo mogli in bili dolžni opozoriti zastopnike sovjetske Rusije, da ne sme ta atentat poostriti evropskega položaja. Z zadoščenjem smo mogli konstatirati, da teh namenov tudi Moskva ni imela. Nemčija in albansko-jugoslovanski konflikt. Po pretrganju diplomatskih stikov med Albanijo in Jugoslavijo je nemška vlada na podlagi razgovorov s francosko in angteSko pristopila odboru, ki naj bi v slučaju mejnih sporov ugotovil dejanski položaj. Na pogajanjih v Ženevi je bilo doseženo soglasje o predlogih, ki se naj stavijo Jugoslaviji in Albaniji. Prepričan sem, da bo sodelovanje Anglije, Francije, Italije in Nemčije mirno rešitev spora doseglo. Druga vprašanja. Minister Stresemann je nato govoril o ženevski svetovni gospodarski konferenci, ki ie bila pozitivna in za izvedbo njenih sklepov so se izjavile skoraj vse države. V kratkem bo parlamentu predložen tudi načrt o znižanju carinskih postavk, kakor je to sklenila ženevska konferenca. Razorožitveni problem je postal vsled preobilice resolucij in posvetovanj že skoraj taj- na veda. Če bi bilo povsodi dosti dobre volje, bi pa bil problem takoj rešen, ki je za Zvezo narodov naravnost eksistenčno vprašanje. Nemčija je razorožena do nagega in zato gre na konferenco kot upnik in ne kot dolžnik. V mandatni komisiji bo dobila Nemčija mesto decembra meseca. Nemčija je na delu te komisije interesirana, pa čeprav nima luštnih kolonij, ker se mora udejstvovati v krajih, kjer se pridobivajo surovine. Največje razočaranje je doživela Nemčija v vprašanju redukcije posadke v Porenju. Posadka tu ne sme biti večja, kakor so bile nemške garnizije pred vojno. To ni vprašanje koncesij, temveč tu gre za metode locarn-ske politike, s katero je bila redukcija posadk obljubljena. Vprašanje vzhodnih trdnjav nima z redukcijo posadk v Porenju nobene zveze. Odgovor na Poinearejev govor v Luneville-u. Predvsem zamerja Stresemann Poincareju ton in način njegovega govora. Na očitke iz preteklosti ne odgovarja, pač pa le iz sedanjosti, ker oni iz preteklosti so že ovrženi. Ladja »Elsass< je dobila svoje ime že leta 1903. Kar se tiče locarnske politike je pozabil g. Poincare, da je Marx ob nastopu sedanje vlade izjavil, da ostane nemška zunanja politika na podlagi Locamskega sporazuma in da je revanšna misel pokopana. Zahteve glede razorožitve je Nemčija vse izvršila in to je veleposlaniška konferenca dne 12. decembra z zadoščenjem konstatirala. Tudi patriotične zveze so bile razpuščene in je veleposlaniška konferenca v januarju izjavila, da ne zahteva nadaljnjih razpustov. — Enako je večina vojašnic že uporabljena v privatne svrhe, glede ostalih pa je bil sklenjen dogovor za dobo o let. Vsled govora Poincareja se sprašuje Stre- j aemann, ali je cilj Poincareja ruhrska ali 'j locarnska politika. Nemški narod je za Lo-cnrno in zn zbližanje s Francijo. Toda nemSki narod hoče tudi svojo sivverenAteto, kt*r hote i živeti življenje svobodnega naroda. Tudi Po- j j renje zahteva mir in zato je potrebna njegova I j evakuacija. Parlament je sprejel Stresemannov govor ; z odobravanjem. V* debati je največ govoril | v imenu vladnih strank, torej tudi nemških J nacionalcev, dr. Kaas, ki se je izrekel za j Stresemannova izvajanja in zahteval z vso j odločnostjo izpraznitev Porenja : Tudi socialno demokratski govornik Bret- j scheid je izrekel svoje soglasje s Strese- j mannovo politiko. Nato je govoril še komu- j nistični poslanec Koenen, nakar je bila debata preložena na petek. utralizacije cele Tirolske po švicarskem vzo.ru. Vendar brez uspeha. Po ratifikaciji mirovne pognflbe je avstrijska vlada večkrat poskušala intervenirati pri italijanski vladi v korist južne Tirolske, toda Italija ie z vso strogostjo vztrajala ina stališču, da nima nihče razven nje, pravice, ukvarjati se z razmerami italijanskih podanikov. Bolj kakor politično slaba Avstrija, ki ji je vendar vsaj toliko uspelo, da je onemogočila razne nove italijanske ekspanzivne poskusa preko Brennerja, Innsbrucka in Kufsteina, se uveljavlja proti Italiji Nemčija, ki polagoma zopet pridobiva pozicije velesile. Deloma pa je še živa indirektna riva-Mteta bivših zaveznikov, posebno itaMjainsko-framooska napetost. Kar se tiče vloge Nemčije v razvoju južno tirolskega vprašanja, je seveda v tesni zvezi z vprašanjem avstrijsko-nemške združitve. Nemčija bo nastopala posebno v Društvu Narodov kot braniteljica .nemštva. Branila bo interese južno tirolske manjšine tudi direktno iproti Italiji, poslužujoč se primernih prilik. Vprašanje Južne Tirolske. Kakor pred vojno eksistira še danes vpra- j sanie južne Tirolske, le da inia danes drugo vsebino. Poprej je obstojala italijanska lrre- ! denta, danes je to vprašanje nemške manj- j Š1Južnotirolska manjšina ni posebao nroč- ; na. Po zadnjem italijanskem štetju šteje pit- . bližno 192.000 duš in ce prištejemo se pre- ■ bivalstvo, ki govori nemško, pa nima se ita- ; lijanskega državljanstva, dobimo največ 210 ; tisoč članov manjšine. Kljub temu je njen , pomen velik, deloma, ker je nacijonalno ze- , k> zavedna ,deloma pa jo k rep j važnost Bi en- ; nera v političnem in strategienem oziru. Južnotirolsko vprašanje lahko presojamo j deloma s stališča pozitivnega mednarodnega prava, deloma pa z mednarodno-političnega. Pravno gre za vprašanje manjšine, vendar brez in e d n a rod no-pr av n ega varstva. Le Clemenceaujev odgovor protestu avstrijske mirovne delegacije je obetal liberalno italijansko politiko proti novim državljanom, ki bo ščitila njihov jezik, kulturo in gospodarske interese. Z ozirom na ta položaj odklanja italijanska vlada od vseh početkov vsako intervencijo in zatrjuje, da je vprašanje nemške manjšine popolnoma notranja državna zadeva, v katero se nima nihče pravice vmešavati. . 1 Političen razvoj južnotirolskega vprašanja je bil kratko sledeči: V bistvu ne gre več za manjšinsko vpra: šanje, pač pa za dalekosežnejši evropski problem, namreč za vprašanje brennerske meje in sicer ne le (politične in strategične meje med Italijo in Avstrijo, pač ,pa tudi kot eventuelne bodoče meje med Italijo in Veliko Nemčijo. Prvi, ki je poudarjal, da je potrebno razširiti italijansko mejo do Brennerja, je bil Giuseppe Marini. Nadaljni propagatorji so bili prvaki italijanske irredente, posebno Et. Tolomei, Cesare Battistii. dr. Po začetku svetovne vojne se je Italija sporazumela s Francijo in Anglijo dne 26. aprila 1915, da se udeleži ob njihovi strani vojne m dobi zato poleg ostalega južno Tirolsko do Bren- (Dr. J. Tjusk — Zahranični politika.) uerja. Ko so zavezniki zmagali, je taikoi zasedla celo juznotirolsko ozemlje _ *... i .1 _ J „ J« nrvnnfttlro T7 n rmTO I o »NEUES WIENER TAGBLATT« zopet prepovedan, t. j. odvzet mu je poštni debit, »ker piše zopet zoper našo državo i. — Tako se glasi kratka notica v naših listih, Ta »zopet« je pomenljiva besedica, ali za nas, ne za dunajski list. Kdo za vraga je povzročitelj te nove nespametnosti? Kaj naj s tem do- | sežemo? — Pred vsem naj omenim, da je bi- j sto utemeljevanje »proti naši državi« prav j nesmiselno in je le stvar zdravega ali bolne- j ga ukusa. V Avstriji je popolna tiskovna svoboda. Kako ipišejo razni listi o domači državi •in vladi, presega včasih res vse meje pameti. Zato je naravno, da tudi poročila iz tujih držav niso vedno taka, da bi jih mogli biti veseli. Ali je v naši državi (res rvse tako, da bi tuji listi ne imeli dovolj gradiva za satire na naš naslov? —Ali kaj dosežemo s prepovedjo? Tistih petdeset iztisov, ki tega lista prihajajo v Jugoslavijo, pač ne bo pri nas nikogar pohujševalo, naj piše list kar hoče. Za efekt pisanje torej ne gre. Sicer pa nisem nikdar opazil, kaj tako hudega, da bi trebalo s kanonom na -muhe. Dalje pa se gotovo motijo tisti, ki morda meijo, da bo list kdo ve kako udarjen vsled te prepovedi, kajti gospodarski je zanj prepoved brez pomena. To je specifično dunajski list, ki ne živi od naročnine ali prodaje, marveč le od oglasov. Kar plačaš za list, je komaj za papir ali niti toliko. Tarif oglasov pa je preračunjen za naj-višjo naklado 70.000 iztisov, ki jlih po priliki tudi tiska. Ako bi se oglasilo še več naročnikov, tedaj bi morali ceno oglasom zvišati, kar pa listu nikakor ne kaže. — Zato je tudi s tega stališča ta prepoved udarec po vodi. — Da bi na svetu le ne bilo drugih listov, ki tisočkrat huje pišejo o naši državi. Ali stvar ima še vedno neprijetno lice. S tem dajemo prav lep vzgled za prepoved na-ših Listov v kirajih, kjer bi jih jako .ra-di videli. Ako lak razlog, "ki ga .navajajmo protd dunajskemu »Tagblattu«:, kaj veTja, tedaj ima-jo tam preko dovolj razloga proti vsakemu j našemu listu, in tedaj se nikar ne čudimo, i ako tudi naše liste doleteva taka usoda, ki pa j naše liste mnogo huje zadeva in naše ljudstvo j tudi. — Ne dajajmo vedno in vedno lepih j vzgledov, kako je mogoče še huje udariti m- ; še rojake tam, kjer največ trpijo. Dunajčanje j se takim prepovedim le smejejo. So tudi listi, j ki jih taka prepoved občutno zadene, ali j »Tagiblatt« ni med njimi. Zato je bila prepo- j ved nespametna in more imeti le za nas sla- • be posledice, ker poslej bi mogel res veliko j huje udrihati, kar ne bo moglo biti naši dr- j žavi v korist. ___________________ A- TUJCI IZ AVSTRIJE IN NEMČIJE prihajajo v tolikem številu v naša letovišča in kopališča da vsi naši listi to dejstvo z veseljem omenjajo. Posebno Crikvenica, da je postalo središče prometa in mnoga naša mor-Italija i ska kopališča itd. Morem reči, da tudi dunaj- Locarnu. V vladnem listu »Džimkuriet« je izšel vsled tega članek, ki ostro zavrača Chamberlainovo misel. Turčija je proti vsakemu bolgarskemu paktu, ki bi bil storjen pod protektoratom velesil. Pač pa je za balkansko zvezo, ki bi jo ustanovile balkanske države same. Zato se tudi turška diplomacija irudi, da ima čini boljše odnošaje z vsemi balkanskimi državami in v resnici so se tudi odnošaji zelo zboljšali in celo z Grčijo. Predvsem pa Turki hočejo, da ostanejo v Angle-itko-sovjetskem konfliktu popolnoma nevtralni, ker nočejo vodili niti angleške niti sovjetske, temveč samo svojo lastno politiko. Ker oi bila pa la od prave balkanske zveze dobro podprta, zato so za balkansko zvezo in proti balkanskemu locarnskemu sporazumu, ki bi bil naravno samo delo velesil. — Pri-znati je treba, da je politika Turčije ne samo pravilna, temveč tudi samozavestna in da ne bi škodovalo, če bi tudi naša politika bila enaka. = Boj za reformo zgornje zbornice v gliji. Javili smo že na kratko, da je angle5*® vlada predložila parlamentu načrt o refornii zgornje zbornice. Po tem načrtu naj bi s® število članov zgornje zbornice znižalo na 350. Vsled tega bi večina lordov izgub“a pravico dosmrtnega članstva in bi bili i*v0". ljeni le na 12 let. Seveda bi jih prišlo tudi pol manj v zbornico kot preje. Zato pa bi dobila gornja zbornica večje pravice veta za vse zakone, razven za finančnega. O davkih bi slej ko prej odločevala edinole spodn/f zbornica. Konservativni krogi so se v celoti izrekli za vladni načrt. Niso pa zadovolji'1 novo reformo liberalci in člani delavske stranke. A ne samo liberalna stranka je pr®' ti reformi, temveč tudi demokratično misleč lordi. Tako je označil lord Arnold vladni načrt za ustavno revolucijo. Demokratični ele; menti so mnenja, da bi po vladni reformi postala gornja zbornica tako močna, kakor že ni bila stoletja. Zlasti pa se protivijo levi elementi, da ne bi članov gornje zbornice mogel več imenovati kralj (vsaj dejansko)« temveč le plemiči sami. S lem bi postala g°r' nja zbornica trdnjava reakcionarnosti. = Labeur Part}- proti moskovskim sin1'" liini obsodbam. V skupni seji poslancev de' lavske stranke in generalnega sveta s,S°' kovnih organizacij, je bila sprejeta d0 S resolucija o usmrtitvi 20 ruskih monaJA1" stov. V tej resoluciji se naglasa, da »o bile. L. L ___-?...-|irHCl!l. kei’ SC Je Italijanska vlada je spočetka varovala kulturne in gospodarske posebnosti prebivalstva, južnotirolski Nemoi pa so bili še precej povoljnega razpoloženja do Italije, posebno, ker je ves njihov interes izčrpavala težka gospodarska in finančna kriza. Z napredovanjem konsolidacije pa se je pričelo močnejše nacijonalno gibanje v južnih Tirolah, v glavnem le reakcija na italijansko raznarodovalno akcijo, ki so jo sprva vodile neoficijelne institucije, pozneje pa fašistične vlade same. Tako je v letih 1920 do 1926 v isti meri, kakor je hotela italijanska vlada poitalijančiti novo pridobljene kraje, naraščal odpor Nemcev, podpiran od manifestacij in demonstracij onstran meje. Polagoma niso izostale tudi izjave 'oficijelnin osebnosti in napetost je dosegla svoj višek v znanem govorniškem dvoboju od 6. do 11 februarja leta 1926 med Mussolinijem in i Stresemannom. Takrat je Mussolini izrazil ’ znano grožnjo, da je italijanska armada pri-pravljena, da prekorači tudi Brenner in da 1 se bo italijanska vlada poslužila vseh zako-1 nov in tudi teh, ki jih še izda, da ustvari ! iz Južne Tirolske pravo italijansko pokra-j jino. i Poleg izjav Avstrije in Nemčije so se pri-;■ čele zanimati za južno tirolsko .manjšino tudi i razne mednarodne institucije, kakor medpar-1 lamentama Unija, Mednarodna mirovna zve-i za, katoliški kongres v Chicagu in dr. Tu je ! bila že pri delu internacionalna nemška (propaganda, ki je dala južnotirolskemu vprašanju značaj evropskega problema. Današnje južnotirolsko vprašanje pa se javlja v sledečih smereh: iPrvič je odločujoč faktor pri oblikovanju odnošajev med Italijo in pa Avstrijo in Nemčijo; nekak barometer, ki kaže značaj ten odnošajev. . ,, . ^ Avstrija se je pred sklepom mirovne 5»-godbe na vso moč trudila, da ohram enotnost južne Tirolske. Avstrijski delegati so celo predložili mirovni konferenci načrt ski »Tagblatt« ni brez zasluge, ako Nemci tako radi prihajajo v naše kraje in da bodo vedno raje prihajali, ako bodo tujci pri nas postreženi ,kakor tiče. — Od tega (prometa si naši kraji lahko mnogo obetajo, od česar ho imela dobiček tudi država. Naše pošte, železnice, parobrodne družbe bodo imele živahen promet in lep dohodek. — Kar veselje je či-tati, kako razni listi navdušeno ipišejo o krasoti naših krajev, o našem ljudstivu in o cenah v naših deželah, ki kar kličej6 ljndi k nam. Nekateri dunajski 'Usti so prinašali cele kolone slavospevov. Ali naj ti tujci ne bi smeli dobivati z doma svojega »lajbžunnala«? Torej pamet. A. G. Politične vesti. — Razkol med radikali je gotova stvar in pašičevci so bitko izgubili na vsej črti. Vladna radikalna skupina se je sporazumela s centrumaši in tako so pašičevci izgubili večino v radikalni stranki. Pašičevci, ki so preje grozili drugim, da jih izključijo iz radikalne stranke, bodo sedaj sami izključeni. Razčiščenje v radikalni strnaki je s tem izvršeno in radikalni stranki je le čestitati, kar je jasno, da bo mogla radikalna stranka sedaj mnogo uspešnejše agitirati za svoja načela. Zato pa je tudi smešno, če pisej^ esdeesarski listi, da bo razkol v ”Jnica je stranki v korist osamljeni su ■ tije samo namreč ta, da je SDS doživeli isto pri pašičevcih, ki -im} samostojni de- usodo, kakor so j ^ p turfi s]aboznaiLi »narod-nifblok Obkolitvah 1925 1. pravzaprav le zveza med samostojnimi demokrah in pasi-čevci. Sedaj eni ko drugi lahko gledajo, kako si bodo ohranili nepravilno pridobljene mandate 1. 1925. Tudi v politiki se vse enkrat kaznuje. — Turčija proti balkanskemu Locarmi. V angorskih političnih krogih je bila mnogo komentirana izjava Chamberlaina, da Anglija propagira pristop Turčije k balkanskemu te justifikacije greh proti civilizaclJl! na umore ne sme odgovarjati z umori, sicer razumljivo, da je bito razburjenje sovjetskih krogih po umoru, Vojkova situ i toda justifikacije so šle vseeno veliko pr® daleč. Končno zahteva resolucija, da se o I pravi smrtna kazen tudi pri Čeki. Ta i govore delavci, ki jim je čistost delavske® ! praporja pri srcu in dobro bi bilo, da bi ! vzeli tudi nekateri naši delavski voditelji i primer k srcu. . ; _ \ačrt varnostnega pakta med AmeriH > i Anglijo in Japonsko. Ker so se na j»inor-1 ski razorožitveni konferenci pojavile skoraj nei>roiwo»tljivtt nunprotju. Je pre-dlugal japon-alcl delegat sklenitev varnostnega pakta med Zedinjenimi državami Severne Amerike, Vel. Britanije in Japonske. Na ta način bi bila po japonskem mnenju razorožitev veliko lažje ' dosegljiva. = Interpelacija proti Poincarejevemu govoru odložena. Izvršilni odbor radikalne ! stranke je izrekel Briandu zaupnico, ker pra-! vilno nadaljuje s politiko zbližanja z Nem-I Cijo, ki jo je začel Herriot. Za petek napove-I dane interpelacije pa radikali ne bodo vlo-; žili, ker je Briand še bolan in bi \ odsotnost v parlamentu lahko up°ra \ sprotniki sporazumne politike. To tem D 1’ j ker bi v slučaju odsotnosti Brianda i varjal na interpelacijo Poinearč kot minislr-j ski predsednik in bi mogel dobiti Se ve«tno I za svoje stališče. — Pariški listi pišejo, da ! je edino kar je ostalo od bivšega levičarske-| ga kartela, politika sporazuma z Nemčijo, i Francoski narod hoče imeti mir in je sit vseh hujskarij, zato pa tudi ni nobenega dvoma, da se v boju med Briandom in Poincarčjem more odločiti le za Brianda. — Protikomunističen kurz v Franciji. V zbornici je bila prečitana izjava justičneg^ ministra, da je postala obsodba komunističnega poslanca Cachina pravomočna in ta mora biti vsled tega vsak hip aretiran. Cachin je prisostvoval seji, ko je bila ta izjava prečitana. Nato je socialistični poslanec Uhry ; predlagal, da označi parlament aretacijo poslanca kot protiustavno, ker ne sme biti no-i ben poslanec za časa zasedanja parlamenta aretiran. Justični minister se je izjavil proti Itemu predlogu, posl. Cachin istotako, ker da čisto rad trpi za svoje prepričanje. Nato je bil predlog posl. Uhryja le z 3 glasovi večine zavrnjen. KRATKE VESTI. Angleški protištrajkovni zakon je spr<’Jf&^ spodnja zbornica tudi v tretjem branju s proti 159 glasovi. edsed"ika je Za irskega ministrskega iPraicer z vsemi bil zopet izvoljen Coogravde]avskinii glasovi. (W meščanskimi pr^i-pristaši niso hoteli De Vallera ‘nj]e 1Ilorejo biti poslanci. priS.UKeI,g, k' Je veljal kol poseben zaupnik Moskve, je ostro nastopil proti komunistom in zahteval od hanhovske vlade, da vse komunistične svetovalce prežene,- Matteottijeva proslava v Ženevi je bila prepovedana, ker je Ženeva sedež Zveze narodov. Proti temu odloku švicarskih oblasti ostro protestira ves švicarski tisk, ker je na ta način uničena svoboda govora. Čangkajšek je zavzel mesto Cingtao in je s tem postala kapitulacija ganerala Cunčuan-fanga samo vprašftije par dni. Znanega voditelja slovaških avtonomistov Hlinko je imenoval papež za apostolskega protonotarja. . . . Štirje uradniki perzijskega vojnega ministrstva so bili dne 22 t. m. v Teheranu usmrčeni, ker so bili obsojeni na smrt radi špionaže. Kamen spodtike. V iiovi državi smo dobili poleg drugih dobrot tudi nov volilni red, ki volivca sili, da se mora odločili za stranko m ne za osebo, kateri zaupa, kakor je to bilo nekdaj. Zakaj so zaoknodavci vpeljali to novotarijo si je težko razložiti, verjeten pa je razlog, da so hoteli s to določbo omejiti število strankarskih skupin v parlamentu. Glasovanje za strankarske liste brez ozira na vrednost in sposobnost in moralno kakovost oseb, katerih imena so postavljena na listo, je bila spočetka olajšana s splošno zmešnjavo, ki je nastala po prevratu na vseli straneh. Danes, po desetih letih žalostnih in bridkih izkušenj s strankarskimi listami, pa prihaja med ljudi polagoma spoznanje, da strankarska pripadnost ni še zadostna klasifikacija za parlamentarno življenje, ampak ya ^'a^*,na umoril v Trbovljah kak član r u toc*a ljudje so videli takrat v Trubov-bo dI,žavnega podtajnika, člana SDS. Videli na orožnSti^'1 orožništvo» toda Pri POg^1.1,1 obhajale ljudi čudne nusli! peljali nekaj kako so neki ljudje pre-zadostili zakonatimCev v Ljubljano, ne da bi javnost izvedela, da &r!?Pisom’ a nikdar 11 ‘ zakonu kakšno zadoščen?1*0^?0 kršenemu dogajajalo po trboveljskih -f 36 vT im,m ufah, je liiblj.„S?0£a r.' Kako ipa jzgleda moralna l klasifikacija j. 1 oziroma tiste stranke, ki se največ tru- živem spominu, toda sankcije za te dogodke niso bile nikjer izrečene. Nikakor ne maramo trditi, da je vseh teh lepih stvari kriva SDS, pač pa lahko ugotovimo, da obstoji ljudsko mnenje, opravičeno ali neopravičeno, da brez PP-režima taki dogodki ne bi bili mogoči, oziroma ne bi bili ostali nekaznovani. Ljudsko mnenje in prepričanje pa je močna stvar. Kazine žalostne dogodke v našem gospodarskem življenju pustimo raje v stran. So itak preveč znani. Tako tudi nasilna uradniška preganjanja in besedolomstvo in razne druge lepe zadeve. Spričo lakih stvari pa se mora vprašati vsak pošten naprednjak v'Sloveniji (in takih je hvalabogu tudi še nekaj): Ali je res mogoče, da vse slovensko naprednjaštvo ne premore več toliko moralne sile v sebi, da bi ljudi, ki so demokraciji s svojim nesrečnim javnim delovanjem tako zelo kompromitirali, enkrat za vselej izvrgli iz svoje poštene družbe? Ali je vsa slovenska inteligenca, ki se s ponosom prišteva k naprednjakom, tudi sama že tako moralno zašla, da ne najde več v sebi toliko zdravih snovi, da bi strup sama iz sebe izločila? Brez moralnih kvalitet pa je tudi napredni blok, namreč pošten in resen in zdrav napredni blok nemogoč. Mi si ne moremo prav predstavljati Jpoštenega pristaša SKS ali NRS ali kake druge napredne struje, ki bi se hotel podati pod vodstvo ljudi, katerim javno mnenje ne priznava nobene morale. Ce pa res pride do naprednega bloka pod vodstvom ljudi, ki jih cela Slovenjia pozna v slabem smislu, bo vsled njih diskreditiran tudi cel »napredni blok«, še predno bo rojen. Sedanji voditelji, še bolj pa pošteni člani SDS imajo sedaj najlepšo priložnost, da pokažejo, za kaj jim gre. Če jim gre res za stvar, torej res za solidno in zdravo organi-zicjo naprednjakov, potem morajo iz svojih vrst izločiti vse, kar jih kompromitira. Če pa tega ne store, bo vedela vsa javnost, da jim ni nič ležeče na organiziranem skupnem nastopu naprednjakov, ampak da jim gre samo za to, da podaljšajo politično življenje ljudem, ki so že zdavnaj prišli ob ves političen kredit v Sloveniji. Besedo imajo sedaj pošteni in moralno kvalificirani pristaši SDS. Pismo s Primorskega. Rf kfanvVza' fali«t°VSii?ga re?ima ° nalogah Trsta in Primorja. Reklama za faustovski hotel v poiganem ^Narodnem obljub. Z. Ž. — Na Primorskem, 23. junija. Pesek v oči tujcem. — domu«. — Vrednost vladnih Če še ne veste, kako nalogo ima Trst pod Italijo, evo vam najzanesljivejšega pojasnila. Ko je bil dne ‘24. majnika t. 1. v Trstu sam ..alj) da je prižgal novi svetilnik, je bil ž ^®tudi prometni minister C i a 11 o , »od-Tržafo^J^4 našega Duceja«, ki je povedal da Trst rastda ie >v°lja fašistovske vlade, žaval in na7LiU‘ u,aPeva, ne pa da bi obubo-nanfni mint^i fr* J* bil v čanom: »Vi ste ki ie df‘Jal Tl'za' pravili ste čudež, da ste zStSi«18!1™1’ spodarstvo na Za njim je na- razdeimn™,8radili “ovo 8°" razdejanem gospodarstvu . prišel senator Corradin K- ‘ imel vsoboto, 18. t. m. propagandni »kolonialni dan«. Tržačani so sic«, ®°1Y°r f® že sami vedo, da je Trst z d ^ vred »italijanska kolonija« in torefnUreba' a bi jim to se prav posebej zabičeval kdo' oda gospod senator je tudi VvS, da je Vaz?° a!ost!šee. za italijansko eks-7T n‘V- l x’ '|e imperialne važnosli TVof . Je.bil Prav zadnje dni v tu tudi še dizavni podtajnik ministrstva za narodno gospodarstvo, Bigi, ki je tudi z yeliko žlico delil svoje »risi bisi« Tržačanom in izjavljal, da ima Trst in »Julijska Krajina« zaradi svoje lege ob meji, v neposrednem stiku z inozemci, visoko poslanstvo, da namreč skrbi za to, da bodo tujci čutili gospodarsko moč nove »Italije«. Če taki odlični predstavitelji te nove fašistovske Italije govore tako, mora že biti res, kar, natvezuje na njihove izjave glavno glasilo primorskega fašizma, »II Popolo di Trieste«, ko pravi: »Pred vojno so te dežele predstavljale južno obmejno krajino gospodarstva, ki je bilo tuje za Italijo. Ko so se te dežele osvobodile tujca, so postale zopet skrajna pred-straža Rima proti severo-vzhodu. Bitka na Piavi in .pri Vittoriju Venetu niso samo dale Italiji njenih naravnih in zgodovinskih me-miae< n'£'\os.tavilu porušene »arae postu-od »arae S?,a’.ki Lahi izvajajo njeno ime vedle nad Trst ‘narl’ temveg so. z0Pet P!'1' preporojone latinske or?e8aTdNarodnega doma«, ker jim je z njim omogočil, da istotam, ker se je prej šopirila »izdajniška barbarska ščavarija«, morejo sedaj uživati vse dobrote in sladkosti dvatisoč- letne, po fašizmu pomlajene italijanske civilizacije. Evo, tako skrbi fašizem za gospodarski procvit Primorske in Trsta, da bosta tem lag-ije izpolnjevala svojo nalogo mostišča za imperialno ekspanzijo fašistovske Italije. In ni še preteklo teden dni, kar je zadnji predstavnik fašistovske vlade in državni sekretar Bisi odšel iz Trsta, pa se že izpolnjujejo njegove in njegovih prednikov obljube, da bo močna vlada gospoda Mussolinija storila za Trst iu Primorsko vse, kar je v njenih močeh, da bo italijanska ekspanzija preko njiju čim uspešnejša. Znano je namreč, da je tržaška svobodna luka dobila pod fašistovsko vlado celo vrsto privilegijev, ki jih je imela vse odtlej, odkar so je ustanovila in jih niso nikakor skrčevale niti prve italijanske vlade. Dočim je bila svobodna luka prej popolnama izločena iz carinskega področja in carinarji niso imeli na vsem področju svobodne luke prav nič opraviti, so pod fašistovskim režimom dali pod carinsko nadzorstvo celo vrsto skladišč, vinskih, tobačnih itd., a za nekatere stvari pa se je sploh prepovedalo celo tudi neposreden trazit skozi svobodno luko, tako n. pr. za neke vrste južnega sadja iz inozemstva in ceio tudi za — jugoslovanski krompir. Vse to seveda, da ne bi se v Italiji razširile razne rastlinske bolezni, s katerimi je baje okuženo to blago. Tržaški promet je s tem ukrepom veliko izgubil, in ko je bil finančni minister Volpi v Trstu, so se mu tržaški trgovski krogi bridko pritoževali zaradi tega ukrepa. Gospod minister je obljubil, da se bo ugodilo njihovim željam, in kako se je ugodilo? Danes objavlja tržaška trgovska zbornica, da je vlada prepovedala tudi tranzit južnega sadja iz Dodekaneza, onih grških otokov, ki si jih je pred leti prilastila Italija in so torej italijansko ozemlje, in sicer iz istih razlogov, kakor tranzit inozemskega južnega sadja. Kake nevarnosti, da bi se razpasla po Italiji po tem sadju kaka kužna rastlinska bolezen, seveda ni, temveč je razlog za to prepoved edino le strah, da bi tuje sadje delalo konkurenco italijanskemu. Trst je pa le oškodovan, ker gre sedaj ves prevoz neitalijanskega južnega sadja, ki je večinoma boljše, na vsak način pa cenejše kot italijansko, za ves sever in severovzhod preko Hamburga ali pa preko jugoslovanskih pristanišč. in ni bilo zadosti, da se je prepovedal samo uvoz, temveč celo tudi nepo-srednji tranzit, in ne samo iz inozemstva, temveč tudi — obljuba pač dela dolg! — iz italijanskega ozemlja, kakor je Dodekanez, ki je menda vendar pod italijanskim zdravstvenim nadzorstvom. Tako spoznavajo Tržačani pač lahko, koliko so vredne obljube fašistovske vlade, če gre za to, da bi se zboljšal položaj »mostišču za italijansko ekspanzijo«, in ker, kakor pravijo vladni možje, da zunanji svet sodi moč nove, fašistovske Italije po tistem, kar dela in stori na Primorskem, v Trstu, bi bilo pač le želeli, v prid in dobro fašizmu, da bi noben tujec ne prestopil »alpskih vrat«, da bi ne videl, ne morda moči nove Italije iu blagostanja, temveč mizerije, s katero je fa-žistovski režim osrečil te kraje! ■■■■■■—Nannaan—a—Mt VSI NA VELIKI LETALSKI MITING V NEDELJO V LJUBLJANO. VOŽNJA FO ŽELEZNICI ZA POLOVIČNO CENO. OLAJŠAVA TRAJA OD 24. DO INCL. 28. JUNIJA 1927. Prosveta. Oskar Nedbal: »Poljska kri«. Danes zvečer se vprizori v operi trodejanska opereta Poljska kri« delo slavnega češkega dirigenta in komponista Oskarja 'Nedbala. Opereto je naštudiral 'ravnatelj Polič zrežiral pa Povhe. Glavne vloge so v rokah gospe PoLičeve, Vere Balatkove in Ralcarjeve ter gg. Drenovca, Pečka in Povlieta. V vlogah plemičev nastopijo gg. Janko, Jerman Simončič in Rus Josip, ostali vlogi pojeta gdč. Jeromova dn Str-niiševa ter g. Marolt. Predstava se vrši izven iu veljajo za njo popusti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. SRBSKO-HIi V'ATSKO-SLO VENSKI SLOVAR. Sestavil Grobming-Lesica-Mole, izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena posameznim, v platno vezanim izvodom 50 dinarjev. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) k 45 Din. Slovar je tiskan na 432 straneh in predstavlja bogat besedni zaklad srbohrvatskega jezika. Velika prednost tega slovarja pa so akcenti na vseh ibesedah, ki omogočajo vsakomur pravilno izgovorjavo v slova/rju zbranih besed, V njem sta upoštevani ekavščina in ijekavščina in zato ustreza slovar tudi v tem oziru popolnoma vsem potrebam. Po takem slovarju Se je kazala med Slovenci že zdavnaj velika potreba in ta, ki je sad dolgotrajnega truda prirediteljev, bode zadovoljil vsakogar, ki ga bode uporabljal. S tem slovarjem bode omogočeno Slovencem čatanje srbskih in hr-vatskih knjig in mnogi samouki srbohrvaščine ne bodo več v zadregi, kje 'iskati prevod neznanih besedi. Namenjen je ta slovar v pr- vi vrsti šolam kot pomožna učna knjiga, bode pa dobro došel tudi vsem uradom in pomagal marsikomu iz neljube zadrege. Ker je na- klada zelo mala, naj si ga vsak pravočasno nabavi. ŽENSKI SVET«. Izšla je 6. letošnja številka »Ženskega Sveta«. Vsebina je sdeleča: Obrazi in duše. — XL. ZolkaKveder-Demetrovičeva. (Nadaljevanje). (Minka Govekarjeva). — Žalostna pesem. (France Vodnik). — Junakinja zvestobe. (Nadaljevanje. Lea Faturjeva). — Drugo življenje. (Ada Negri, posloven. A. Gradnik). — Kruh. Luč na snegu. Povratek. (Srečko Kosovel). — Košenica. (Pesem. Gustav Strniša). — Pergamente di trate Stra-tonico. — Karlo Kocjančič). — Žena. Devoj-ka-mati. Žena človeku. Moje Ruže. (Pesmi. Jela Spiridonovie-Savič). — Psigopatična manjvrednost. (Gizela Majeva). — Izvestja: Po ženskem svetu. Materinstvo. Kuhinja. Gospodinjstvo. Iz naše skrinje. Književnost in umetnost. O lepem vedenju. PROMETNA NAVODILA AEROKLUBA ZA DAN MITINGA DNE 26. JUNIJA 1927. Občinstvo obveščamo, da je Ministarstvo Saobračaja odobrilo z odlokom G. D. KO. B. 38.941 z dne 21. t. m. vsem posetnikom aeromitinga polovično vožnjo iz vseh pos-taj naše države do (postajališča Device Marija v | Polju in nazaj. Vsak posetnik naj kupi cel | vozni listek do te j>ostajice in naj shrani iste-' j?a za brezplačni povratek v domovno postajo. Kol izkaznica za povratek mu služi vstopnica za miting. Oni posetniki, ki bi ne bili direktno odpravljeni do Device Marije v Polju, bodo lahko kupili v Ljubljani na Gl. kolodvoru pri posebni blagajni (pri izhodu) na-daljni vozni listek do Dev. Marije v Polju in nazaj, morajo pa pri poviratku izkazati se z obema ivoznima kartama in v vstopnico za iniling. Direkcija državnih železnic je uvedla poleg obstoječih vlakov iz Lj uhlja ne—Gl. kolodvor.na letališče in nazaj 3 'posebne vlake. Njih vozni red je sledeči: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane Gl. kol. ob 14. uri 35 minut, drugi ob 15. uri 10 minut in tretji ob 15. uri 35 minut popoldne. Vsi ti posebni vlaki vozijo do čuvajnice 629, kjer obstoji prehod preko tirov direktno na letališče. Izstop občinstva je dovoljen samo na levi strani v smeri vožnje med obema tiroma. Vsakdo ima železniške tire kar najhitreje zapustiti, da je vlakovni promet neoviran. Navodilom ta-■mošnjih .rediteljev se ima vsakdo brepogoj-no pokoriti. Naprošamo občinstvo, da so v lastnem interesu poslužuje v čim večji meri že prvih dveh posebnih vlakov, da se izogne prevelikemu navalu pri zadnjem vlaku, Vlasti iše, ker bo na ta način publiki omogočen ogled razstavljenih letal iter izbira naj pri-kladnejših mest za opazovanje. Povratek posebnih vlakov v Ljubljano se izvrši iz postajališča 1* Device Marije v Polju in sicer je odhod teh vlakov ob 18. uri 30 minut, drugi ob 19. uri 5 minut in zadnji ob 19. uri 45 minut. Da se omogoči povratek »deležnikov iz kamniškega in kranjskega okraja je direkci ja državnih železnic ukrenila, da čaka na postaji Ljubljana Glavni kolodvor, potniški vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 18. uri 55 minut iu mešani vlak, ki odhaja proti Kamniku ob 18. uri 20 minut zvezo s prvim posebnim vlakom, ki odhaja iz postajališča Dev. Marija v Polju ob 18. uri 30 minut. Vozni listki in vstopnice za miting se /bodo prodajali v soboto in nedeljo, dne 25. in 26. t. m. v posebni železniški potniški blagajni pri izhodu na Ljuhljanskem Glavnem kolodvoru. Člani Aeiro-kluba, dijaštvo in vojaki naj si nabavijo vstopnice za miting in železniške vozne listke že v soboto od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 20. ure popoldne ipri omenjeni tolagajni, ker se bodo v nedeljo prodajale le nečlanske vstopnice za miting po 10 Din za osebo. Vozni listek iz Ljubljane na 'letališče in nazaj stane za osebo le 3 Din 50 par. Poleg posebnih vlakov bodo posetnikom n.-, razpolago še avtobusi na določenih krajih v mestu. OBČNI ZBOR DRUŠTVA »NARODNI DOM« se je vršil včeraj ob zelo dobri udeležbi. — Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Tajniško poročilo je podal tajnik dr. Izidor Cankar, blagajniško pa g. višji kontrolor Pretnar. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. V imenu nadzorstvenega sveta predlaga dr. Marušič ab-solutorij odboru, kar občili zbor potrdi. Po krajši debati o veljavnosti raznih deležev preide občni zbor na volitve, ki so dale ta-le rezultat: predsednik dr. VI. Ravnihar, odborniki: za podpredsednika Ivan Zorman, za tajnika dr. Izidor Cankar, za blagajnika Fr. Pretnar, za odbornike pa dr. Jos. Ažman, dr. Janko Kersnik, Anton Lajovic, dr. Fr. Mesesnel, dr. Jos. Regali, dr. Fr. Stele, Matej Sternen in Aleksander Železnikar. Ta lista je dobila 142 glasov, dočim je druga lista ostala s 27 glasovi v manjšini. V nadzorstveni svet pa so bili izvoljeni: dr. Drago Marušič, Ivan Jelačin ml., dr. Vinko Gregorič, Andrej Šarabon, Alojzij Lilleg. Druge liste ni bilo. Pri slučajnostih se je razvila daljša debata zaradi odnošajev med Ljubljanskim Sokolom in društvom Narodni dom. Na predlog g. dr. Izidorja Cankarja je bila nato sprejela sledeča resolucija: Občni zbor Narodnega doma kot vrhovna instanca društva zavrača ponovno ovržene očitke Ljubljanskega Sokola proti odboru in nekaterim udeležnikom kot neutemeljene, hkrati odklanja društveno razsodišče v tej zadevi kot samovoljno šikano ter poziva Lj. Sokola k mirnemu delu v korist Narodnega doma. Dnevne v€ssH» POŠTNE PRISTOJBINE V INOZEMSTVU. 'Ni dolgo temu, ko je »Narodni Dnevnik.' ostro obsodil izjemo, ki ijo dela Jugoslavija med vsemi nasledstvenimi državami glede na poštne pristojbine .s Češkoslovaško republiko. Navedel je poštnino za navadna pisma, ki je po priliki za eno tretjino višja. To je že stara pesem, ki sem jo že večkrat zapel, a nič ne kaže, da bo kdaj kaj bolje. Naša država dela povsod .izjemo, kjer gre za olajšanje bremen državljanom in kjer gre za blagajno fiskusa. Pošta, brzojav in .telefon je diržavna naprava, ki dela važno postavko v troškovniku vsakega inteligenta ,in posebno vsakega podjetja, bodi to še tako majhno. Omeniti treba zopet in zopet, da je Jugoslavija edina država med takoLmenovanimi nasledstvenimi državami, ki odklanja vsako pametno pogodbo za recipročno znižanje poštnih pristojbin. Tako n. pr. plačujejo v Avstriji za navadno pismo .v vse sosednje države 30 grošev, v Jugoslavijo pa — 40 grošev ali celo tretjino več. In taka je razlika pri vseh pošiljatvah, pri brzojavil in telefonu. Pismo iz Špilj v Št. Ilj, ali recimo az Orača v Maribor stane ravno toliko, kakor z Dunaja v Gulukaifrijo ali Novo Zelandijo. Seveda je obratno iz Jugoslavije isto razmerje, a to dela ob letu in dan kolosa Ino razliko za vsak obrat, ki ima posle z inozemstvom. Kaj je vzrok, da edino naša država mora delati tako sramotno razliko? A. G. STAVKA ZDRAVNIKOV - VOLONTERJEV V LJUBLJANSKI BOLNICI. Danes je zapustilo 15 zdravnikov - volonterjev ljubljansko bolnico in je ostalo v bolnici le sedem zdravnikov. Poslovanje bolnice je vsled tega resno ogroženo in le v najnujnejših slučajih bo mogla bolnica nuditi pomoč. Da so ljubljanski zdravniki segli po tem težkem sredstvu, se ni čuditi. Mesece in mesece že čakajo ti zdravniki na plačo, toda zaman, pa čeprav je bilo v finančnem zakonu sistemiziranih za ljubljansko bolnico 18 mest, torej več, kakor danes stavka zdravnikov. Ker morajo tudi zdravniki živeti in ker so bile vse njih prošnje in opomini zaman, so pač storili to, kar so edino mogli še storiti, da s pomočjo javnosti dosežejo svoje pravice. Čeprav je javnost od stavke težko prizadeta, vendar pa so njene simpatije na strani zdravnikov, ker je naravnost škandal, da ne morejo priti zdravniki do svoje plače. Krivda leži v birokratizmu, ki je povzročil, da spi v nekem beograjskem predalu akt o določitvi potrebnega kredita. Upamo, da bo efektni nastop zdravnikov zlomil tudi ta birokratizem in spravil na dan potrebni akt, da bo redno poslovanje v bolnici zopet zasigurano! — »Uradni list« št. 87. z dne 21. junija objavlja uredbo o stanarini državnih uslužbencev, ki imajo stanovanja od države ali samoupravnega telesa, pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge knjig in učil v Ljubljani, izpremembe in dopolnitve taksnega in pristojbinskega pravilnika ter izpre-mernbe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita vseh administrativnih uradnikov, službujočih v resoru ministrstva za narodno zdravje, za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno. — Kongres magistralnih uslužbencev avtonomnih inest se v.rši dne 9. in 10. junija v Ljubljani. Kongresa se udeleži poleg organizacij uslužbencev ljubljanskega mestnega magistrata mnogo zastopnikov organizacij magistratnih uslužbencev v Mariboru, Celju •in Ptuju. — Zračni promet med Reko in Budimpešto. V reških gospodarskih krogih je uvedena akcija za čimprejšnjo vzpostavitev potniškega in poštnega zračnega prometa mer°ve zu to proslavo so v polnem teku in sodelujejo pri nji vsa krajevna kulturna in Humanitarna društva s hvalevredno vnemo. Proslava se vrši v soboto 2. in v nedeljo 3. julija in sicer po sledečem sporedu: V soboto zvečer bakljada po Studencih. Po baklja-di pa mladinska predstava s pevskimi in telovadnimi točkami. V nedeljo dopoldne slovesna sv. maša. Po maši ogled šolske razstave. Popoldne ob 15. uri velika ljudska proslava pri deški šoli s pogostitvijo vseh šolarjev, z godbo, petjem, telovadbo in prosto zabavo. Nadejati se je številnega obiska od strani domačinov, kakor tudi od vseh tistih, ki so v tem polstoletju obiskovali to šolo, pa čeprav 'ne žive več v Studencih, u-di bivše učiteljstvo bode po možnosti gotovo poselilo prireditev. ' "/.'S- -•mnrinir-r—rr — p-nmimi—rT~TTTr~rr~Tmffn'rwM'Mmn~TniTTn-iir "ir-i irm~wnriimi' n—mmrTrimirrrT - SOKOLSKE SLAVNOSTI V VIDOVIH DNEH V LJUBLJANI. Jugoslovansko Sokolstvo ima letos svojo največjo prireditev v Ljubljani, dne 27., 28. in 29. junija, ko priredi svoj peti pokrajinski zlet, s katerim je združena otvoritev največjega sokolskega doma v Jugoslaviji, Sokola Tabora. Za ljubljanska in okoliška društva so določene prve izkušnje že za nedeljo, dne 26. junija dopoldne, An sicer za deoo in naraščaj od S. do pol 10. ure, za člane in članice od pol 10. do pol 12. ure. Te izkušnje imajo namen, da se domači telovadci priučijo nastopu in da se preizkušnje v prostih vajah ter even-tueilne napake glavnega nastopa, ki bo v sredo, še popravijo. Izkušnje so na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. ^Istočasno ima Sokol I. na letnem telovadišču na Taboru izkušnjo za svoj nastop, ki bo v torek popoldne na Taboru. Ta dan nastopi Soko] l s svojimi poesbnimi točkami, da s tem proslavi otvoritev sokolskega doma. vstopnina k izkušnjam znaša 3 Din ne glede na Prostor. Zvečer -ob 7. je seja sodnikov in sodnic za prvenstveno tekmo JSS v saveznih Prostorih. -^'zanimivejši del pondeljkovega vzpareda bodo tekme za prvenstvo jugoslovenskega Sokolstva. Vršijo se v pondeljek zjutraj ob 7. na letnem telovadišču na Taboru. Tekmovali bo-do v najtežjih vajah člani in članice, zanje bo to nekaka ipreizkušnja za mednarodne tekme na prihodnji olimpijadi v Amsterdamu leta , V ponedeljek dopoldne o>b 9. uri je seja od-JSS v društvenih prostorih Ljubljanskega g0k0]a) popoldne ob 16. ur; pa seja zbora župnih načelnikov in načelnic v sa-''e*a'.k prostor.'i -Ker se bodo vršile v torek tekme v lahki atletiki, imajo sodniki in sodnice za to fekniio sv.ojo sejo že v pondeljek ob poi 9. uri, 1,1 sicei- čani na galeriji tv ovailice v Na rod-nem domu, Slanice pa v rdbornvi sobi Ljubljanskega Sokola. ponde^k vTiuhi’- ki Padejo ieioir.a že v Sokolov so pržjavfe iM*n jugnslcvenskih čeških, poljskih in TpUla'''-,e ob 8. pozdravni večer na ^ zdravnega večera je- 1 B WU' Spored p0' k Libuš , godba Savske S^^ski zbor Sokolov: F. S. Vilhar, Tr^ezm^; L Zajc, Večer na Savi; F. Juvanec, Budnica; d. Pozdravni govor staroste JSS br. Gangla, IZ , Poljakov, Rusov in Ce- u? ’ r. . Jc’ PotPur.i iz opere Nikolai Šubic Zrinjski, godba Dravske divizije; 5.‘Žepičev kvartet: 1 relovec, Zapoj mi pesem, dekle; Z. Fibich, Tiha noč, narodne: Kaj ti je, deklica? Oj, ta mlinar. 6. šentjakobski pevski zbor: P. Jereb, Pelinroža, Iv. Zajc, Curi-5jca mala. 7. »Ljubljanski Zvon«: O. Dev: O jesenski duge noči; O. Dev: Spomlad prav luštno je; O. Dev: Pastirc pa pase cvce tri; Železnik: Sijaj solnčice; p. Dev: Oj. tam 7^v^r^Iirk: Nevenkolo. 8. D. Jenko: Koruna, godba Dravske divizije. 1« 'StSRjgf serviralo. Vstopnina 10 Din. — ZletiS odbor je izdal zletni znak, ki upravičuje prost vstop k izkušnjam in tekmam, k javni telovadbi dne 29. junija (stojišče) ter brezplačno skupno prenočišče. Stane 20 Din. Dalje je založil album Slovenije po 12 Din brošuro zletnih vzporedov po 3 Din, Sokolski Tabor, popis zgradbe s slikami po 16 Din m totografične razglednice Tabora 4 vrste Vstopnice v predprodaji se dobe v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. oUR61!' dh'ek-vd.rž' železnic je dovolila sledeče Sve železnicah za udeležnike zleta: sta ' iI' v n 'egituna.oij0 imajo 75% popusta, ostali udeleamki pa 50%. Za izletnike Po zletu v Bohinj, na Bled, Kranjsko goro, Kamnik, Tržič in vmesne postaje je znižana vožnja za 50%. Veljavnost znižanih cen je od 21. junija do 5. julija. Udeležnikom zleta je dana ugodna prilika, da si ogledajo gore in letovišča v Sloveniji. , Nadaljnja navodila za zlet priobčimo v pondeljek. I Otvoritev novega poslopji zagrebške borze. Naknadno k našemu poročilu o otvoritvi novega poslopja zagrebške borze poročamo še sledeče: Zagrebška borza, ustanovljena v 1. 1919, si je tekem zadnjih let sezidala svoje lastno poslopje, katero je dne 18. t. m. slovesno izročila svojemu namenu. Poslopje, ki je za svoje namene vzorno urejeno, se je gradilo štiri leta in v vsakem oziru dostojno repre-zentira hrvatsko gospodarstvo. Stavbeni stroški so znašali okoli 26 milijonov dinarjev, notranja oprava pa 3 milijone dinarjev ne glede na to, da so opravo za nekatere sobe poklonili razni denarni zavodi in tudi posamezniki. Tako je opravo za knjižnico, ki je sama stala okoli 60.000 Djn, pokloni! borzi njen predsednik g. dr. Šverijuga. Slovesne otvoritve poslopja so se udeležili poleg zastopnikov mnogih inozemskih borz in konzularnih zastopnikov najdoličnej-ši predstavniki našega narodnega gospodarstva. V zastopstvu Nj. Vel. kralja se je udeležil slovesne otvoritve divizijski general g. Markovič v imenu vlade minister za trgovino in industrijo g. dr. Spaho, pomočnik ministra za finance g. I. Protič, generalni direktor ministrstvo za finance g. Mike Jovanovič in inšpektor istega ministrstva g. Arangjelovič. Slovenijo so pri slovesni otvoritvi zastopali: predsednik ljubljanske borze g. Ivan Jelačin ml., podpredsednik Centrale industrijskih 'korporacij g. dr. Fran Windi-scher, predsednik društva denarnih zavodov generalni direktor g. A. Tykač, borzni tajnik g. dr. Dobrila in tajnik društva denarnih zavodov g. dr. A. Rant. Slovesna otvoritev se je pričela s pozdravnim govorom predsednika zagrebške borze g. dr. Švcrljugc, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče in v nadaljnjih .izvajanjih očrtal postanek in razvoj zagrebške borze ter njen pomen za naše gospodarstvo. 'Za njim je kratko govonil zastopnik Nj. Vel. kralja, potem pa čestital upravi borze na uspešno dovršenem delu minister trgovine in industrije g. dr. Spaho. Vrstili so se nato pozdravni nagovori zastopnikov inozemskih iborz in zastopnikov domačega gospodarstva. Med njimi je govoril tudi predsednik ljubljanske borze g. Jelačin ml. G. Jelačin ml. je v svojem govoru, ki je vzbudil vsled svoje programatičnosti občo pozornost, razvijal sledeče misli: Prihajam v imenu ljubljanske borze in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in mi je čast, da morem upravi zagrebške borze najiskrenejše čestitati v do-vrSitvi velikega dela. Posebno nam je vsem v zadoščenje, da je ta sija j 11 a palača, 10 z beograjsko borzo vodila devizne posle. 7 Šesto kritičnih trenotkih, ko so doma in v inozemstvu razni činitelji pazljivo zasledo- 1 ,nifn2 delovanje, je srečno prebrodila vse težkoče. S tem je mnogo pripomogla k stabilizaciji našega dinarja. Zagrebški borzi smo dolžni za njeno v tem oziru vzorno poslovanje vse priznanje. Slovenski gospodarski krogi smo bili najboljši komitenti zagrebške borze in smo s i.eni^mnogo pripomogli k njenim lepim finančnim uspehom ter s tem dejansko pospeševali njen razvoj. Slovenci smo skromni ljudje, vendar pa smatramo za svojo pravico, da stremimo po enakopravnosti, ker se zavedamo svojega j5ot. tr£lii brat v naši mladi, pa močni država. Tembolj pa zahtevamo Slovenci enakopravnost v svobodnih poklicih, kjer ne moremo dopuščati, da bi se poslavljale meje našemu naravnemu razvoju in gospodarskemu uveljavljenju. Še posebno prijetno pa mi je, da morem ob današnji priliki izjaviti, da ljubljanska borza, ki ije nedavno dobila koncesijo za trgo- vanje z valutami in devizami, nima v svo-j jem programu naperjene osti proti Zagrebu, nego hoče dosedanje prijateljske odnošaje z Zagrebom in Beogradom ne samo v dosedanji meri gojiti dalje, nego jih hoče še poglobiti. Slovenci želimo harmoničnega sodelovanja ljubljanske, zagrebške in beograjske borze, ki naj pod smotrenim vodstvom svojih uprav predstavljajo tri mogočne svetilnike. Ti svetilniki naj daleč na okoli vsem našim sosedom kažejo našo svetlo začrtano pot. Predsedniku zagebške borze je g. Jelačin ml. nato ponovno izrazil čestitke in želel zagrebški borzi za nadaljnji razvoj najlepših uspehov. Govor g. Jelačina ml. je pri prisotnih odličnih predstavnikih naših oblastev in gospodarskih korporacij izzval ponovno vsesplošno odobravanje navzočih. Po otvoritvi borzne palače se je vršil za udeležnike otvoritve banket v hotelu Espla-nade. Na banketu je nazdravil g. dr. Šver-ljuga Nj. Vel. kralju nakar so zopet sledili govori. Tudi na banketu je v imenu Slovencev govoril predsednik ljubljanske borze g. Jelačin ml. V svojem dovršenem govoru je razvil lepe misli o programu našega bodočega gospodarskega dela. Omenil je, da program gospodarskih krogov, ki so si ga postavili pred leti na zagrebškem gospodarskem kongresu, ni ostal samo na papirju, temveč se postopoma tudi uresničuje. Uver-jen je, da bo naša država, če 'bodo njeni vodniki razumeli naše težnje po gospodarskem napredku, dosegla konsolidacijo in se polagoma uspela na ono višino razvoja in moči, ki ji po njenem prirodnem in meddržavnem položaju gre. S svojima govoroma je predsednik ljubljanske borze g. Jelačin srečno in uspešno afirmiral pozicijo ljubljanske borze in je njenemu razvoju v sodelovanju z Zagrebom in Beogradom utrl pot ter pokazal smernice, po katerih hoče ljubljanska borza urediti svoje delovanje in poslovanje. LETALSKI MITING 26. JUNIJA 1927 V LJUBLJANI. Cenjeno občinstvo naprošamo, da se letalskega mitinga v kar največjem številu udeleži, ker je to edina prireditev te vrste, ki se je do sedaj vršila v Ljubljani, obenem pa tu-! di nekaka javna preizkušnja o kvaliteti naših letalcev. Uverjeni ,da bo vsakdo z veseljem pozdravil naše zračne heroje, cenjeno javnost opozarjamo, da prileti zagrebška grupa, 'obstoječa iz 3 avionov danes zjutraj ob 9. uri na vojaško vežbališče. Ako se more kdo 'Odtegniti vsakdanjemu opravilu, naj prihiti k pozdravu. Novosadska 'grupa, obstoječa iz 5 avionov pa prileti danes popoldne okrog 4. ure. Točna navodila bodo aiiširana še pravočasno na deskah naših dnevnikov. Prosimo, da se tega prihoda udeleži čimveč publike, ker bosta z novosadsko grupo priletela tudi indijska letalca ing. Sondermayer im poročnik Bajdak. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, posebno pa na glavno prodajo na kolodvoru, da si že sedaj vsakdo nabavi tudi vozovnico, ki ga opravičuje do polovične vožnje na Aerodrom, da ne bo zadnji hip pred odhodom vlaka prevelikega navala. Na letališču samem bodo lunkcijonarji Aero-kluba nosili posebne znake ,in to načelniki odsekov in glavni odbor jugoslovansko trobojnico z napisom: reditelji-voditelji z zelenimi znaki, ostalo rediteljstvo z belimi znaki. Fotografi-amaterji, ki so dobili dovoljenje za slikanje na Aero-dromu, imajo pravico do svobodnega kretanja le, ako so dvignili tudi bel trak z napisom »Foto«, M jim služi kot javna legitimacija za fotografiranje. Samo pooblastilo, ki ga je izstavil tajnik Aero-kluba, ne zadostuje. Vsak udeleženec mora nositi vstopnico vidno. ker bo v nasprotnem slučaju neprestano nadlegovan od letečih patrulj, ki bodo kontrolirale posetnike. Prosimo, da občinstvo vse predpise točno izpolni, ker bo ob velikem navalu sicer težko vzdržati red. Vse pv. nepopolnosti, ki bi se pri vzdrževanju reda pokazale prosimo, da občinstvo uredi s svoje strani. Na letališču se bo nahajalo 6 paviljonov z mrzlim prigrizkom in pijačami. Opozarjamo i občinstvo na to, da bo Aero-klub postregel s prvovrstnimi pijačami po najzmernejših cenah. Prireditev se vrši tudi v slučaju, da bi bilo malo vetrovno ali oblačno, če le ne bo posebnih padavin. V slučaju, da M bila nevihta in da bi bilo radi slabe udeležbe s strani občinstva letenje preprečeno, se odloži miting na dan kasneje, t. j. na pondeljek 27. junija t. 1. Zbirališča onih, ki so zadeli štev. za brezplačen let je pričuvajnicište. 628. Nadaljna navodila da tamkaj slubojoč reditelj AERO KLUB LJUBLJANA. TURISTIKA. Iz pisarne 3. P. D. Dne 25. junija se otvo-ri Češka koča na Ravneh (1600 m). Koča je dostopna iz Kranja preko Jezerskega, iz Okrešlja preko Savinjskege sedla. Na tej poti je ponekod še sneg. Čez Mlinarsko sedlo ali Kočno (Kremžarjeva pot) je koča dostopna sedaj samo bolj izurjenim turistom — začetniki naj za enkrat ne hodijo tam. Na novo markirana je pa interesantna pot iz Tržiča čez Javomiško sedlo in Jezersko; pot pelje preko Loma po dolini Lomščice, ves čas po severni strani Storžiča čez preje omenjeno sedlo, po dolini dotoka Kokre mimo popularnega »Kanonirja« na Jezersko, od tu je malo hoje do Češke koče. Navedena pot je na novo markirana, do sedaj še nepoznana, zelo slikovita in romantična. Od Tržiča do Jezerskega prispeš zmerno v 4. do 5. urah. Od Jezerskega do Češke koče je pa pičle dve ure. Vabimo planince, da v čim večjem številu posetijo ta skriti hiser slovenskih planin. Koča 'bo čez sezijo otvorjena in preskrbljena s svežimi jedili in pijačo ter lepimi razglednicami. Oskrbnica je ista kot lansko leto. Cene so zmerne. Lansko leto ob tem času je bilo na Triglavu še polno snega, letos pa je že sedaj tako malo snega, kakor preteklo leto začetkom avgusta; to dejstvo bo omogočilo dostop na Triglav brez večjih težav. Koče so otvorjene in dobno oskrbovane. Turisti, zlasti začetniki in taki, ki ljubijo komodiiteto, hočejo pa tudi nekaj res lepega, naj se podajo na Črno prst. Poleg tega imajo posetniki Črne prsti še eno dobroto, da se lahko ohlade pri povratku v Bohinjskem jezeru, ki je sedaj že jako toplo. Vozi se lahko vsakdo za polovično ceno in sicer preko 60 km že v soboto ob 14.40 in 19.05 istotako dan pred praznikom. V nedeljo preko 25 km ob 5.23, povratek z zadnjim vlakom iz Gorenjskega v nedeljo zvečer. Šport. 100 km v 39 'A min. Pri letalskem mitingu, ki se je vršil prošlo nedeljo v Orlyju pri Parizu, je dosegel letalec Magnard svetovni hitrostni rekord na daljavo 100 km z avionettom 40 PH. Preletel je to progo v 39 min. 31.5 sek. Znani francoski dirkač Marchand je postavil na autodirkališču v Montlheiry pri Parizu dva nova svetovna rekorda za klaso B (350 kub. cm) na 5 km in na 5 milj. 5 km je prevozil v 1:47.3 min, kar odgovarja poprečni hitrosti na uro 167.6 lun, progo na 5 milj pa v 2:53.5 min., t. j. 167.3 km poprečne hitrosti na uro. Dosedanja rekorda, tudi Marchandova sta bila 1.50.17 oziroma 2:57.17 min. BORZE. Ljubljana, 24. jun. Vredn.: Invest. p os. 84.50—0, Vojna škoda 343—344, zastavni in komuniilne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljublj. kreditna 150—O, Merkantilna 98—100 (98), Praštediona 850 —0, Kreditni zavod 160—170, Vevče 138—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca iv lesu čvrsta za fiksne dimenaije, za deželne pridelke nespremenjena. Zagrel), 24. jun. Devize: Dunaj 799.8 do 802, Berlin 1348.5—1351.5, Italija 324.176 do 326.176, London 275.9—276.7, Newyork 56.7 do 56.9, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.2 do 169, Cunih 1093.5—1096.5. Curih, 84. junija Beograd 9.135, Berlin 123.1125, Newyark 519.625, London 25.2325, Pairz 20.3475, Milan 29.65, Praga 15.40, Budimpešta 90.62, Bukarešta 3.105, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.125. 8*rcel Prčvost: 51 Don- Juanke. Justina ni bila pretiravala, ko je razlagala žaolstni Ta°ieai\ ^ katerem se je nahajala njena gospodarica, divanih inMAK0<, Ljubljana, Dn najska cesta 36, »raven Jugo-auto. Drva - čebin Wollova l/n. ' Tele{- 51 Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskeiB' nemškem, italijanskem i? angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. Cenj. ponudbe na »Postni predal 171«. Gospodična išče posojilo do 8000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »Dobre obresti«. Oblastna zadruga slaščičarjev, medičarjev In izdelovalcev kandit v Ljubljani. Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil dne 4. julija t I. ob 14. uri v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt ii industrijo, Bethovnova ul. 10, pritličje, desno. Dnevni rod: 1. Letno poročilo. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. > 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Proračun za leto 1927,28. 6. Sprememba pravil (povišanje inkorpo-racijske pristojbine). 7. Volitev nove preizkuševalne komisije. 8. Poročilo zveznega načelnika. 9. Slučajnosti. Če občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil isti eno uro.pozneje, ne glede na število prisotnih članov. Člane, ki bi od občnega zbora brez tehtnega vzroka izostali, »e bo fcazno- 'al ° K e f1 se °b o °v ršil oMnl zbor za časa ljubljanskega velesejma, se pričakuje glede na ugodnost polovične vožnje, polna udeležba vseh lzvenljub-ljanskih članov. Za odbornike se bo vršila pol ure pred otvoritvijo občnega zbora, odborova seja. Za načelstvo Teodor Novotny, s. r. ■■ s-a. ^ r—- . .v. - . 1.1 . »■ I ---- Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi, Telefon 2980. dobite vedno im najceneje pri Telefon 29SO. tUD. BARAGA - LjUBLJAKA, Selenbuirgova ulica štev. 6. ^■■■wyMMMUi-iJiJMUiiiiuuiwiBiiiiiiii«wiwwiiiiniiniiiiinTnTir-^“^^——. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podruinlce: ■rekic«, CeU«, čmomell, Kranj, Maribor, Met* kcniM. NotI Sad, Ptuj. Sara|«vo, Split, Gorico, Trs«. AOKNClJAi Lognteo. ^■vi* feHbtmiB Bi9.n9.iir- SliBii reieni Bi n iS,V8i96T- Imlani nsln: liilij*®’ Iti. iL: 2B1, 5BZ. 583 H 504. §e priporoča m v»« bančne posl«- Izdajatelj: Aleksander Sele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Zn tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. — t* „ - wm '