fetalna plaAaaa v (otortmL Leto LXVI., št. 2S9 Ljubljana, ponedeljek lj. novembra 1933 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do SO netit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-f večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DC UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Ksafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 IZID NEMŠKIH VOLITEV Nemški narod je včeraj odobril politiko izigravanja mednarodnih pogodb in novega oboroževanja Nemčije Berlin, 13. novembra, r. Včeraj so se vršile v .Nemčiji državnuzborske volitve, ki so bile ob enem združene s plebiscitom o nemški zunanji politiki, to je, aii nemški narod odobrava izstop Nemčije iz Društva narodov in odhod z razorožitvenem konrerence, z drugimi besedami, politiko izigravanja mednarodnih pogodb in novega oboroževanja, spričo dejstva, da so vse politične stranke v Nemčiji izginile in da obstojajo kot priznana stranka edino narodni socialisti, so bile te volitve docela • nepotrebne, saj itak ne more zmagati nihče drugi kakor hitlerjevci. Toda Hitlerjevemu režimu so bile potrebne, ne samo zaradi tega, da bi lahko še bolj vehementno nastopal in se skliceval na zaupanje nemškega naroda, marveč še bolj zaradi tega, da odvrne pozornost širokih ljudskih množic od drugih neprilik, ki se pojavljajo z nastopajočo zimo v obliki naraščajoče brezposelnosti, bede in pomanjkanja, zoper katere pa tudi Hitlerjev režim nima leka. Da pa bi pri volitvah ne prišla do izraza otopelost, ki je pod sedanjim režimom zajela široke ljudske množice, je režim poslal v ogenj ves svoj agitacijski aparat. Vse, kar »leze dno gre«, je moralo* agitirati za udeležbo pri volitvah. Ker pa se je kljub temu bilo bati, da bo mnogo volilcev ostalo doma, je bila organizirana posebna služba, takozvani »Schlepper-dienstc, ki so jo vršili hitlerjevski napadalni oddelki. Za vsako hišo je bilo določenih po 10 mož, ki so imeli na razpolago tudi avtomobil. Popoldne so ti oddelki izvršili strogo kontrolo in vse one, ki še niso volili, so s silo odvedli na volišče. Le tako je mogoče, da so pri včerajšnjih volitvah dosegli rekordna udeležbo, ki znaša pri držav-nozborskih volitvah 952 odstotka, pri ljudskem glasovanju pa celo 96.3 odstotka vseh volilnih upravičencev. To je vsekako-r edinstveni primer v zgodovini parlamentarizma, prav tako edinstven, kakor so edmstvene volilne metode narodnih socialistov, pri katerih o svobodnem izražanju prepričanja volilcev pač ne more biti nobenega govora. Vrhu tega so vse glasove, ki so bili pri dr>avnozborsk:h volitvah odda-■tii proti Hitlerjevim kandidatom, enostavno proglasili za neveljavne, tako da morejo sedaj reči. da v Nemč:ji sr>!oh ni nobene opozicije. Po uradni obiavi je rezultat včerajšnj-ih volitev naslednji: Bržavnozborske volitve volilnih upravičencev: 45.127.969; oddanih glasov: 42,975.009, t. j. 95.2 odstotka; narodni socialisti: 39,626.647 in vseh 660 mandatov; Neveljavnih glasov: 3,348.365. Ljudsko glasovanje volilnih upravičencev: 45,106.163; oddanih glasov: 43,439.046. t. j. 96.3 odstotka; za politiko režima: 40,5SS.S04, t. j. 95.1 odstotek; proti politiki režima: 2,100.1S1, t. j. 4.9 odstotka; neveljavnih glasov: 750.061. Uradni komentar Službena agencija objavlja komunike, ki naglasa med drugim, da je včerajšnje glasovanje pokazalo popoino soglasje med nemško vlado in nemškim narodom. To je dokaz, da je nemški režim, ki je prišel parlamentarnim potom na oblast, na pravi poti ter se mu ni treba bati ljudske sodbe. Včerajšnje volit e so pokazale, da je narodno socialistični režim edmi zastoprrk politične volje nemškega naroda. Kljub temu, da so bile volitve tajne, ni nobene opozicije. Nemška vlada je dobila z včerajšnjimi volitvami močno morajo oporo in lahko mirno čaka na nadalj-nii razvoj zunanje politike, ne da bi ji bilo treba podvzeti kako novo inicijativo. * Hitlerjeva zahvala Pariz, 13. novembra. AA. Iz Berlina poročajo: Hitler je po končanih volitvah izdal poslanico nemškemu narodu, v kateri se zahvaljuje volilnem in pravi: 15 let sem se boril za bodočnost nemškega naroda, ker sem imel vero in nepo- pisno zaupanje v notranjo vrednost tega naroda. Danes se zahvaljujem tolikim milijonom nemških rojakov za njihovo zaupnico, ki je edinstvena v zgodovini in ki kaže iskreno voljo do miru, pa tudi do spoštovanja naše časti in naših mednarodnih pravic. Moji tovariši in jaz hočemo okrepljeni s tem izidom nadaljevati in pogumno izpolnjevati svojo dolžnost. Hitler je poslal posebno spomenico, v kateri se zahvaljuje za zmago tudi narodno socialistični stranki, kateri, kakor pravi, je dolžan zahvalo za to zmago. Tudi Gobbels se je zahvalil svojim sodelavcem pri propagandi. V svojem pismu pravi med drugim: Vlada ne bo počivala na lavorikah, temveč se bo čutila dolžno po tem volilnem triumfu še bolj delati za srečo naroda. Grandiozni rezultat volitev ni samo izhodišče novega notranjega razvoja, temveč odpira tudi nove perspektive v zunanji politiki. Vlada je sklenila, da v znamenje zmage vsa uradna poslopja danes razobesijo zastave. Odmev v Franciji Pariz, 13. novembra AA Listi so brez presenečenja in brez praznih komentarjev zabeležili izid plebiscita v Nemčiji in volitev v državni zbor. Te rezultate so francoski listi pričakovali. Toda naj bo vrednost in reelnost teh volitev takšna ali takšna, pravijo listi, rezultat je tu. Vprašanje je le. kako bodo zdaj voditelji Nemčije porabili novo moč. ki so si jo včeraj pridobili. To vprašanje zbuja v francoskem tisku če že ne nemira, saj neko neugodje. Tako piše »Petit PansienTrifflav«, Ljubljana. KrŠuli BaHol. dirigent Zadr.ižne gospodarske banke. Split. II. skupina (trgovina brodarstvo in špedicija) Delcsrati: Kavčič Josip, poslovodja in družabnik Elegance, oblačilne d. z o z.. Lu bi lana. Gre-eorc Ivan, trgovec. Ljubljana. So?** Kari, tr-mvec. LjubMana. Pintir Fprdo. veletrgjvrc, Maribor. Su>nik Alo'zij. železninar. Ljjblja-na. Kocmur .Aioi7ij. ravnatelj T. del. kons». društva. Ljubljana. Alj:novič Frano, vele-tr?er. Split. Rismnndo Lnio. Jadranska plovidba d. d. Dr. Rarič Štefan; Dubrovačka plovd^a d. d.. Dubrovnik. Dr. Giunio Rudolf. Brodarsko A. D.. Boka, Kotor. Namestniki: Smrkolj Albin, traovee, Ljubljana. Cebin Dominik, trgovec. Ljubljana. Razinger Rnj-ko. špediter. Lubljana. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Dobovfenik Frane, trgovec. Celje. Hren Iirnarh", trgovski divfabnffc, Logatec. Fonačič Jerko. trgovski družabnik, Split. Tlic Gačfoft, trgovski družabnik. Split. Glavič Tomo. Dubrovačka plovidba d. d., Dubrovnik. Lumč Andnia. trgov., Sibeoik. TIII. skupina (rn^ar^vo in kovine): Delegati: Dr. Obdane! Maks. nr.>kurl«t K. I. D., .Tesen?rp. Dr. Vrhunec Vinko, direktor TPD. Liubliana. Jovan Janko, 'jpravni svetnik K ID. Liubliana. Dr. Vj^koslav LavŠ, predsednik >Rude< d- d.. Split. Namestniki: TvverdT Egon. prokuri^t KTD, Jpfronire. Opf»rrnan TVan^n, n-oknrist >Tif?na« d. d., Kamn:k. Diinov^ki Liubomir. član imrave ctro;n»b tnvam in livarn d. d.. Liubliana. Ferič Marin, solastnik tvor. cementa. Split. Metlika, 12. novembra. Metlika ima le malo pomembnejš.h stvari, zaradi katerih bi se lahko uveljavila v našem javnem življenju. Morda je znana od časov, ko so jo Turki plenili in pož:gali. Tudi Ilija Ciregorič, Ckibčev sobojevnik, je ponesel ime svoje rojstne Metlike po naš:h ožjih krajih. Med najniar-kantneiše Metiičane pa smemo šteti več Ganglov, ki so mnogo pomenili v našem javnem ž.vijenju in od teh zopet predvsem Engelberta Ladislava Gangla, enega prv:h metlišk;h sinov, katerega pomembni življenjski jubil-ej je Metlika v soboto in danes dostojno proslavila in se tako oddolžila za nešteto dobrega tistemu Uangiu. id nrkdar in nikjer n: pozabil Bele Krajine, nego je vedno in ob vsaki priliki zastavil svojo vplivno besedo v njeno korist in za njen napredek. 2e na predvečer slavnostnega dne je bila Metlika okrašena z zelenjem in zastavam, dočim so bila mnoga razsvetljena izioioena okna okrašena z Uanglovimi slikami in njegovim, književnimi deli. Ob 18. je v sejni dvorana mestne občine v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. lira-šovca otvoril župan g. Ivan Malešič slavnostno sejo, ki so se je razen enega odbornika vsi poinošteviino ude-Ježiii, in predložil, da se Metlika oddoiži (iangiu za neštete zasiuge s tem. da se imenuje glavni trg pred posojilnico z njegovim imenom. Z največjim navdušenjem m vzkliki Uangiu je odbor to sprejei in podpisal lastino o tem imenovanju. Po slavnostni seji se je od častit!j«ve stare mestne hiše razvila povorka z bakJjarrL in godbo na čelu. Poleg Sokolov in gasilcev v krojih se je kljub deževnemu vremenu udeiežiia velika množica meščanov, ki je sokolstvu in slavljen-cu navdušeno vzklikala. Okna po stanovanjih so bila okrašena z lampijonćki jn razsvetljena. Včeraj smo pa imeli v Metliki najlepše vreme. Sredi mesta pri Makarjevi hiši je bjl postavljen slavolok z dobrodošlico jubilantu, toi se je z družino pripeljal nekaj minut po deseti uri in se pri Sv. Roku naj-rreje pokloni] sipominu svojih pok. staršev. V Metlik.: ga je dočakal špalir šolskih otrok in Številni meščani, nakar se je takoj pričela svečana matineja v bogato okrašenem šolskem posiopju. Po uvodni sokolski koračnici, ki jo je zaoral domači salonski orkester, je spregovoril slavnostno tbesedo šolski upravitelj g. Tonč>ič, ki je v lepih besedah karakteriziraj slavljen-•čevo življenjsko delo. Po govoru je izvajal salonski orkester Parmmo: Slovansko tooračnico. ki so ji sdedile števUne recitacije Ganglovh pesmi in čestitke slavljencu. "istega dne dopoldne je tudi občinski za-stop občine Metlika okolica imel pod vodstvom župana in banskega svetnika gosp. Martina Bajuka svojo slavnostno sejo, na kateri so vsi izrekli br Ganglu svojo zahvalo in mu podpisali spomenico. Ob 11. dopoldne je mestna godba s Sokoli, Sokolicami, gas-ilci in občinstvom odšla na kolodvor, kjer je počakala ugledne goste, med njimi podstarosto COS br. Truhlafa, gen. tajnika vseslovanske Sokolske zveze br. Stepaneka, tajnika Narodne skupščine in starosto Sokolske župe Cetinje br. Gavro Milosevića, gospodarja saveza SKJ br. Branka Zivkoviča, glavnega tajnika SKJ br. Brozovića, starosto Sokola Ljubljana in br. Danila šap-ljo, starosto zagrebške župe br. dr. Otona Gavrančiča, starosto sarajevske župe br. dr. Bogdana Vidoviča, odličnega sokolske-ga delavca in narodnega poslanca br. dr. Mato Perica, načelnika novosadske župe br. Milana Todore/ića, starosto niske župe br. Radovana Dimitrijeviča, starosto osiješke župe br. Mito Petroviča, podna-čeinico SKJ s. Stefico Brozovič. starosto bjelovarske župe br. dr. Iva Londiča. zastopnika ruskega Sokoia br. Vladimirja Balcarja, tajnika zagrebške župe br. Srečka Džamonjo, starosto kranjske župe br. dr. Ivana semrova in še mnoge druge odličnike. Po skupnem odhodu pred Ganglovo rojstno hišo, kjer je jubilant poćakal na povorko, so ga pozdravili župan Malešič. po3lanec Makar kot domači starosta, predsednik sreskih organizacij JUTJ Ljubic in gasilski stanna France V7eiss. V imenu COS je spregovoril tudi br. Stepanek, na-ka-r se je Garig! vsem zahvalil in sprejel imenovanje trga z njegovim Imenom kot počastitev imena Gangl sploh, ki je v Metliki, in sicer v javnosti splošno znano tudi po njegovih zaslužnih prednikih. Ob 1. popoldne se je vršil v prostorih metliške čitalnice banket, ki se ga je udeležilo blizu 60 odličnih povabljencev in na katerem so bile izrečenee zopet številne zdravice jubilantu Ganglu Od govornikov naj omenimo zs občino Župana Malešiča. kot zastopnika drž. oblasti sresk. načel- nika dr. Hrasovca, za ruskega Sokola br. Balcarja, za črnomeljskega br. Vrankovi-ča, za kmetski stan župana Bajuka, za *Sočo« br. šapljo in druge. Popoldne se je vršila slavnostna prireditev metliškega Sokola, dočlm je zvečer prišla še karlovška sokolska godba, ki je svečano razpoloženje $e povečala. Najlepši in najdražji metliški rojstni košček zemlje se je Ganglu res dostojno oddolžil. Proslava v Ljubljani Ljubljana, 13. novembra. Trojni jubilej Engelberta Gangla ni proslavila samo Ljubljana in Slovenija, temveč ves sokolski svet. Ker smo že čitali obširna poročila o njemu v čast prirejenih svečanostih v Narodnem domu, kjer so ga slavili češkoslovaški, ruski in jugoslovenski Sokoli-, podban dr. Pirkmajer, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, zastopnik vojske divizijski general Cukavac, reprezentantka narodnih dam ga. dr. Tavčarjeva, senatorji ter Ljubljana z mestnim županom g. dr. Dinkom Pucem, ki mu je med viharnimi ovacijami izročil diplomo častnega meščanstva, omenjamo s te svečanosti le še čestitke, ki jih je izrekel poslanec g. Gavro Ml-loševič v imenu Narodne skupščine ter pismene čestitke njenega predsednika dr. Ku-manudija, ministrov dr. Kramerja in Puc-Ija, bana dr. Marušiča, senatorjev in večih sokolskih društev. Češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik je izročil slavljencu visok češkoslovaški red, največji vtis je pa napravila čestitka vseh sokolskih društev tn čet, ki je vezana v dveh debelih knjigah in nosi imena 2200 sokolskih edinic in 300.000 Sokolov. COS je jubilantu darovala bronast kip, starosta ljubljanskega Sokola br. Kaj-zelj pa krasen album. Ob zahvali jubilanta, ki je s pesniškimi besedami orisal sokolske ideje, so bili vsi prisotni globoko gin jeni. Veličastna je bila tudi proslava na Taboru. V veliki dvorani so bili razen gostov, ki so bili prej v Narodnem domu, zastopniki vse Ljubljane in lahko rečemo, tudi vse dežele. Po čestitki staroste ljubljanske sokolske župe br. dr. Pipenbacherja je bila odposlana udanostna brzojavka kralju, nato so pa udeleženci obsuli slavljenca s cvetjem. Za sokolsko župo Beograd je čestital br. starosta Branko 2ivkovič, za Hubadovo pevsko župa br. dr. švigelj, za eetinjsko župo br. Miloševič, za Jugoslovensko gasilsko zvezo podpredsednik br. Josip Turk, za župo Kranj br. dr. šemrov, za UJU br. Dimnik, za Savez dobrovoljcev br. Lorger. za ZKD direktor Jug, za društvo >Bela Krajina* br. dr. Koce. za 'Krkoc dr. Perko, ya Streljačke družine br. Sterlekar, za nešteto žup in sokolskih društev iz vse države pa njih najodličnejši zastopniki. Po navdušujoči jubilantovi zahvali je vsa dvorana zapela mogočno himno »Hej Slovani«, nato je pa sledila najprijetnejša zabava, ki jo je posebno olepšalo petje Završanovega kvarteta. V SkoSji Loki Skofja ivoka, 12. novembra. Škofjeloški sokolski bratje in sestro so se zbrali pred sobotno kinopredstavo v prav lepem številu v veliki dvorani sokol-skega doma k proslavi 60-!etnice br. Gangla, ki uživa v naših vrstah nedeljene simpatije, ugled in spoštovanje. Društveni načelnik in podstarosta br. Rudolf Horvat je imel na navzoče krasen nagovor, ki Je v njem do podrobnosti opisal vse ogromno delo, ki ga je dovršil ta dični Sokol in učiteljski pobornik od skromnih početkov pa do naših dni, ko uživa sloves po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje. Po toplih, stvarnih in bratskih besedah je bila izražena najiskrenejša želja, da nam ostane dr. Gangl še dolgo vrsto let krepak, zdrav, kajti on je mož, ki nam vsem lahko služi kot vzgled neumorne delavnosti in pridnosti, on vodi sokolstvo od lavorike do la-vorike, vedno višje in višje. Z gromkim trikratnim »Zdravo!«- in burnim ploskanjem je sprejelo članstvo besede brata podstaroste in se pridružilo čestitkam vseh tisočev, ki žele br. Ganglu vse najboljše tudi v bodoče. General Kondilis na grobu Petra kralja Beograd, 14. novembra, p. Podpredsednik grške vlade general Kondilis se je danes odpeljal na Topolo, da se pokloni na grobu kralja Petra. Opoldne priredi njemu na čast ministrski predsednik dr. Srškič svečano kosilo v zunanjem ministrstvu. LJUBLJANSKA BORZA Devize. 2307.63 _ 231S.99. Berlin 1362.33 rio 1373.16. Bruselj 798.02 _ 801.96, Curih IIOS.li _ 1113S^. London m.75 _ 183.35, New York 3541.61 _ 3"f.9 g7t pnr;z 223.06 do 225.08. Prasa 1«9.S4 _ 170.70. Trst 300.57 _ 302.97 (premija 28.5^). INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.2075, T^on^on 16.43. New Vork 322____ Bruselj 72.— Milan 27 15. Madrid 42 80, Amsterdam 208.20. Berlin 123.10, Dunaj 57.75, Praga 15.3250, < Stran J SLOVENSKI narod«. Traviato< se nam je zsodilo isto, kar •too doživeli z »Manon«. Močna osebnost naše velike pevke umetnice Zlate Gjungje-nac - Gavellove ie zopet prinesla kreacijo, ki uSinlcuje kakor odkritje nove umetnine. Zopet imamo operno predstavo, ki bo doigo navduševala in privlačevala, ki jo bo hotel -vsakdo slišati in videti in o kateri se bo govorilo v vsaki kulturni slovenski družbi. Vesel, nov je pojav, da na£a publika ver-Je in zaupa v umetnico in da ta umetnica vere in zaupanja nikoli ne vara. Tako je nastalo idealno razmen'e. ki se izraža z izredno polno hišo. z napetim prijaznim razpoloženjem in s prav posebno toplim sprejemanjem podajanja umetnice. Srečna je publika in brez dvoma je srečna tudi naša eoepa Zlata: prijetno vzpodbuden fluid prihaja k nji tia gor na oder in nji je ustvarjanje v takem okolju veliko zadoščenje Ta ve* tnd. Tudi v soboto se je v polni meri \t*n\-nilo že nestrpno pričakovanje občinstva, ki je zasedlo vse prostore: >Traviata< za raso popularno in v vseh krogih visoko čislano pevko je bila odlična in e1ektrizujoča; sprejem pa uprav vročično navdušen. Saj je res, da ie že sam Verdi močan magnet in da tudi Ljubljančani nad Vte ljubilo njesovo jasno, preprosto in razum-iivo inelodiko, da se ne naveličajo njegovih živih ritmov, žgoče, zdrave in bujne m >ške, strastne glasbe, ki grabi za srce in duSc »Trubadir«. >Ri?oWtoc. >Aida<. >Pl*s v maskah« in >Traviata« so bili. so in bodo kakor po vsem ©vetu tudi v Ljubljani zmagoviti operni repertvar. ki ca ne izpodrine nikak glasben modni val. Vse to ie res: ali res ie pa tudi, da ima za novi veliki uspeh >Traviatec na našem odru — kakor za Massenetovo »Manon< — vsega prirnania vredno zaslucro kapelnik g-Niko gtritof. Zopet jo je načudi ral vzgled-no vestno, zopet mu zveni orkester komorno fino in zopet so mu solisti pripravljeni tako, da evoie vloge ne le pojo, ne^o t-idi globoko doživljaio. Storil pa je se več: 1. 1853. porojeno >Travinto«. teza >Tribadur« jevega« dvojčka, ie s pravim okusom ooro-stil, nekaterih zastarelosti in težje užitrih teatralnosti, a podL>žU tudi večinoma nov, jasen, vsebinsko bogatejši in sodobno stiliziran tekst. Casib je n. pr. Alfred na koncu 1. akta pel nek"e na ceeti ali na dvorišna, a Violeta mu ie odpevala na viru. V resnici ie tak položai nemogoč. Stri*/>f je torej Alfredovo petje sploh črtal in ga položil v orkester, od koder zveni Violeti kit spomin na pravkar doživljeni dialoj z Alfredom. Tako te Črtal še nekaj orkestralnih uvodov, neka i kadenc Alfredu in v dvosoe-vu Violete in AlfredA. koloraturne vrato-lMnije Violete v 1. delanju, kvartet na za-kltJČTru 3 dejania in še to rn ono navlako, a prenesel zakulisno novoletno godb} in zbor v orkester V«e to je operi le na korist: krajca ie. udarnejša, sodobnejša 'n v >bče fasmeiŠa. Od 10. decembra IROp, nn našem odru udomačeno delo je kakor umetno obrezano drevo pognalo nove m-n-dike' Da*i ie deianie rafeto iz Duma^ov^ga pogumnega romana >Dama s kameliHunfc. je v operi čas »sedanjost«, in nastopa vsa družba v današnjem okolju in v današnjih >blekah. S Stritofovimi spremembami je ta sodobnost še verjetnejša. Zanimivo je. da ie tudi >Traviata< (slovenski >B!odnica« ali »Izgubljenka«, v Pa rizu pa kar >Violeta«) pri avoji premijeri pred 80 leti (3. marca 1853) v Benetkah žela — >fiasco«. Pevcem je bila Verdijeva glasba nerazimljiva in neizvedljiva, bariton je smatral partij« očeta Germonta za >psa«, ki le parkrat zalaja, in jo je zato bagateliziral, a pevka Violete je bila — strašna debeluha! Benečani » se torej glasno rogali njeni >jp-tičoosti«, in vsa predstava operne tragedije se je med krohotom vršila in zaključila kakor posrečena burka. Kakor toliko na krst nih uprizoritvah propalih oper pa je tudi >Traviata« hitro zopet .magala na velikih svetovnih odrih in je ostala sveža doslej. V nji ie Verdijev prehod k moderni muzi kalni drami z muzikalno karakteriz^eijo oseb. psihološkim poglobljenjem individualitet ter g finejšim, preprostejšim orkestralnim partom: lastnosti, ki dajejo delu trajno vrednost Predstava v režiji g. B. Krefta je bila v vsakem pogledu prav dobra; le v III. dejanju (pri Flori) je tistih grobih aktov pre več. Dras*ika mi ie odvratna. G. Gostič kot Alfred ie bil simpatičen in se je pevski dobro držal, dasi je bil videti utr j jen. Izvrsten oče Germont je bil j*. Janko, ki je žel v II. dejanju poseben aplavz; toplota njegovega petja vedno osvaja. Tudi v igri se odlikuje z naravno prisrčnostjo. Ga. V. Španova je bila elegantna Flora. cb. MagoliČ, Drmota in F. Je 1 nikar pa so kot Violetni Čestilci polno ustrezali; posebej g. M. Rjs kot dr Greuvil je s svojo osebnostjo dobro učinkoval. Zboru in Še prav posebno orkestru priznanje. Tako bi si želel orkester zmerom! Ga. Gjungjenac ie žela med dejanji ip r»o vsakem, zlasti 1. in 4. dej-, brezkončne ovacije, bila je poklicana ne5**v>* zaman. Franc Koman je bil tih in skromen mož, b^aga duša, v izpolnjevanju svojih dolžnosti pa priden in vesten kot malokdo. Otročka ieta so mu potekala v St. Vidu nad Ljubljano, kjer še sedaj gospodari na domačiji njegov brat, narodni poslanec g. Albin Koman, njegova sestra je znana slovenska pisateljica Menica Romanova, drugi brat Srečko pa uradnik pri davčni upravi v Radovljici, že pred dobrimi 30. leti se je preselil v Skofjo Loko, kjer je bil dolgo založnik biv&ega mengeškega piva, nazadnje pa je bil uradnik v tovarni šešir, ki jo je zapustil pred pičlimi tremi leti, ko je bil upokojen. »Iniciativen, kakor je g. Koman v vsakem pogledu bLl, se je živo zanimal za vsa sodobna vprašanja, o vsem je hotel biti poučen. S prihranki svoje delavnosti si Je kupil na Spodnjem trgu lepo domačijo, kjer so mu potekali v krogu njegove številne družine najlepši dnevi njegovega življenja. Kot očetu šestero sinov in hčera mu je bT.o seveda največ na tem, da. preskrbi svojim najožjim kruh, kar se mu je v polni meri posrečilo. Cilka je uradnica pri inž. Dedeku v Ljubljani, Albina Je poročena z elektro-inženjerjem Rešem v D. M. v Polju, Amalija ima za soproga trgovca Pechmanna na Dunaju, Vera, farmacevtka, je vdova po bančnem uradniku Hartmanu, Zofij« je poročena z uglednim obrtniškim mojstrom Strlieem v 2ireh, Jože je trgovski sotrud-nik pri Stupici v Ljubljani, Anka pa je zasebna uradnica v Mengšu. Vrline, ki so odlikovale g. Komana v družinskem krogu, niso ostale neocenjene za ostalo javnost, ki je dala temu uglednemu Skofjeločanu mesto po njegovih sposobnostih. Mestni hranilnici je bil do zadnjega podravnatelj, v občinskem odboru je deloval kot odbornik do prejšnjega meseca, Sokolu, gasilcem je bLl zvest član in podpornik, lovci so Izgubili najboljšega prijatelja, narava pa svojega najiskrenej-Sega čestilca. Ni ga bilo dneva, da ne bi bil g. Koman obšel krasne škofjeloške ravni in livade, vsaka stezica, reber in pot mu je bila znana. Kot strasten nabiraJec gob je odšel večkrat že pred svitom dneva od doma, samo da mu ne bi >ušli< Ju rek I. Tak je bil tedaj g. Koman, ki so ga spremili včeraj popoldne k večnemu počitku. Med nami mu bo ohranjen najčast-nejši spomin, prizadetim pe izrekamo naše najgloblje sožalje. '• ZVOČNI KINO DVOR _Telefon 27-30_ SAMO SE DANES RENATE MuLLER ŽENA BREZ PIŽAME JUTRI! JUTRI! Oporoka dr. Mabnsa Film napetih scen. predstave danes ob 4., 7. in T 'i zvečer Cene Din 2.—, 4.—, 6.—, 8.— Proslava avstrijskega narodnega praznika Ljubljana, 13. novembra. Včeraj je naša soseda Avstrija slavila obletnico, ko je bila proklamirana za republiko, in ta praznik je tudi avstrijski konzulat v Ljubljani obhajal na najbolj svečan način. Čeprav je bila nedelja, je včeraj obiskalo avstrijski konzulat, kjer je sprejemal čestitke generalni konzul g. grof Orsini-Rosenberg; s soprogo in usluž-benstvom, nad 200 najodličnejših zastopnikov natega mesta, seveda so pa prisil vsi podaniki avstrijske republike, zlasti je pa priaio čestitat mnogo šefov podjetij, ki imajo poslovne zveze z Avstrijo. Med gratulanti smo opazili predvsem pod bana g. dr. Plrkmajerja s soprogo m načelnikom g. dr. Vilko Pfeiferjem ter načelniki vseh oddelkov banske uprave, di-vizijskega generala g. Čuka v ca, škofa g. dr. Gregorja Rozmana, župana g. dr. Dinka Puca z direktorjem g. Jančigajem in sefl oddelkov, univerzo in vse fakultete so zastopali prorektor g. prof. dr, šerko, dekan dr. Vidmar, dr. KuSej, dr. Ujčič in dr. Btfbm, nadalje so prišli čestitat predsednik apelacijskega sodišča g. Vrančič, poštni direktor g. dr. Tavzes, senator g. dr. Ra vnihar, višji državni tožilec g. dr. Grasselli, češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik, francoski konzul g. Neuville. italijanski gen. konzul g. Natali, belgijski konzu! g. dr. Dular, danski konzul g. Knez, rum unski konzul g. Jelačin. predsednik borze g. Dragotin Hribar, predsednik velesejma g. Bonač, predsednik Zdravniške komore g. dr. Rus, Zvezo indu-strijcev je zastopal generalni tajnik g. inž. Suklje s tajnikom g. Gorjupom. Kmetijsko družbo predsednik g. Detela, TPD generalni direktor g Skubec z g. JuiHardom, Ljubljanski klub podpredsednik g. dr. Egon Stare. Zbornico lekarnarjev g. mr. Levstek evangelsko cerkveno občino predsednik g. Brand. Novinarsko udruženje g. Borko ln g. Zobec, seveda so bili pa navzoči tudi zastopniki vseh dnevnikov, sreaki načelnik g. Znidaraič, za Klub Korošcev je čestital predsednik g. dr. Feila-cher, slasti je bilo pa mnogo dam, med njimi tudi ga, senatorjev« dr. Novakova, ga. dr. VVuadischerjeva, ga. ministra Mo-horica ter prav mnogo druge odlične gospode. Pri bogatih bifejih se je razvila prav živahna konverzacija. Id je dokazala, da generalni konzul avstrijske republike m država, ki jo zastopa, uživata pri nas največje simpatije. Občni zbor smučarskega odseka SPD Trbovlje, 13. novembra. V sredo zvečer se je rršlJ v posebni sobi gostilne Forte na Vodah občni zbor smučarskega odseka tukajšnje podružnice Slovenskega planinskega društva Iz letnega poročila o delovanju smučarskega odseka, ki ga je podal agilni predsednik g. Inž. Franjo Malovrh, Je posneti, da je smučarski odsek trboveljskega SPD tudi t drugem poslovnem letu marljivo deloval, tako da je zaznamovati razveseljiv napredek tega zdravega zimskega sporta v rudarskih revirjih. Planinska okolica Trbovelj je kakor nalašč ustvarjena za naSe smučarje, zato se leto za letom večje število naše mladine navdušuje za zdrav planinski sport, osobito pozimi, ko zagrne Mrzlico in Sv. Planino bela snežna odeja, kar mrgoli sinov naše sajaste doline po obronkih in strminah naših planin. Tudi v preteklem letu so vzeli naši planinci kot glavni izletnl ctlj Mrzlice, kjer &o si pred 2 leti zgradili li^en ln v notranjosti prijetno opremljen p-laninski dom. Ta dom nudi tudi smučarjem pozimi ugodno zavetišče. Tako so lansko zimo ob priliki tekme za prvenstvo Zasavja prenočevali tekmovalci na Mrzlici v planinskem domu, odkoder so v zgodnjih jutranjih urah star. tali k tekmi. Ta tekma je bila glavna prireditev smučarskega odseka SPD Trbovlje. Razen te pa so priredili še klubsko tekmovanje, gimnastične vaje, udeležili pa so se tudi več smučarskih tekem izven Trbovelj. Pri novih volitvah Je bil ponovno Izvoljen za predsednika odseka inž. Franjo Malovrh, za tajnika naš neumorni planinec Ln smučar g. Gustav Sip ln za blagajnika g. Kolšek. Po volitvah se je razviia živahna debata o programu v nastopajoči zimsko-sportni sezoni, ki je že na pragu. Sklenilo se je tudi letos prirediti večjo klubsko tekmo ter medklubske v slalomu ter mladinsko tekmo. Pripravlja se tudi ustanovitev mladinske smučarske sekcije. Z apelom, da se članstvo tudi letos posveti z vsem srcem napredku belega sporta v rudarskih revirjih, Je predsednik zaključil dobro obiskani občni zbor trboveljskih smučarjev. Vedno večja zagonetka Novo mesto, 13. novembra Umor Ane Goršetove postaja vedno večja zagonetka. Preiskava je namreč krenila popolnoma v drugo smer. Včeraj so orožniki aretirali nekega mladeniča, ai je imel krvne potplutbe na obrazu ter otekline na glavi, pa ni mogel dokazati, odkod izvira-jo. Pokojna Goršetova Je bila čudna ženska Pred leti je bila redovnica v nekem samostanu, iz katerega je pa izstopila, ker se Je bil njen brat obesil pri vojakih. Po izstopu iz samostana se je takoj preselila k sestri Urši. Bila je izredno delavna ln pridna, poleg tega zelo pobožna, a znana tudi kot skopuhinja. Tudi sestra Urša je zelo pobožna, saj si je celo pred aretacijo v naglici obesila šsapullr okrog vratu Sploh so v Rohrmanovi hiši vsi pobožni, vsak večer redno molijo, včasih po več ur Kakor smo že v soboto poročali, so našli v hiši Ane Goršetove v Smolenjl vasi, ki jo je oddajala v najem, več hranilnih knjižic z vlogami do skupne vsote okrog 100.000 Diti Pozneje so orožniki našli še eno knjižico, glasečo se na njeno Ime tn na znesek 70.000 Din Kakor je torej videti, je bila Goršetova zelo premožna. Poleg Urše je imela pokojna še več bratov in sester, ena od teh živi v Novem mestu Stari Rohrman je bil poročen dvakrat. Ko mu Je pred leti umrla prva žena, se Je oženil z Uršo Goršetovo Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. novembra: Zajec. Red C. Torek, 14 novembra: V agoniji. Gostovanje v Novem mestu. Izven. Sreda, 15. novembra: Tartuffe. Red B. Četrtek, 16. novembra: Pravica do greha. Izven. Znižane cene. Dr. Feldmanova tragikomedija >Za-jec«, ki je napisana na podlagi dogodkov iz vojaškega življenja v svetovni vojni, se ponovi drevi v običajni zasedbi ln režiji prof. šesta za red C. Komedija nam slika prilično točno življenje na fronti z vseh strani. Praznik cvetočih češenj. Nemški pesnik Klabund je predelal biser japonske dramatične literature >Vaško šoloc, ki jo je aapisai Takeda Izumo v novo dramo pod naslovom >Praznik cvetočih češenj«. Delo, ki v Idejnem pogledu daleč prekaša Klabundovo svetovno znano ln tudi pri nas priljubljeno pravljično igro >Krog s kredo«, je po dramatični vsebini, zgošče nosti dejanja, prekrasnih liričnih občutkih, pretresljivih prizorih in divnem jeziku eno najučinkovitejših de! vse dramatične literature. Premijera bo v ljubljanski drami v soboto dne 18. t. m. Režija Je Ciril Debevčeva. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. novembra: Zaprto. Torek, 14. novembra: Zaprto. Sreda, 15. novembra: Pikova dama. Red Sreda Četrtek, 16. novembra: Ol-Ol. Začarani ptič. Red četrtek. » Jutri Je ep«ra zaprta zaradi sodelovanja opernega orkestra pri Talichovem simfoničnem koncertu. V sredo dne 15. t m pa se poje čajkovskega opera >Pikova dama< v običajni zasedbi za stalni abon ma Sreda Prva dijaška operna predstava t letošnji sezoni bo v petek dne 17. t m popoldne ob 15. url. Poje se naslavnejsa poljska narodna opera >Halka< Pred za četkom predstave bo imel kratko predavanje prof. dr Mole. Obisk dijaške pred-stave toplo priporočamo. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 13 novembra, katoličani: Nevemka, Stanislav; pravoslavni 31. oktobra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Titani neba. Kino Ideal: Tri sestre. Kino Dvor; žena brez pižame. ZKD: >Otrokova pravica« ob 14.30 ln ob 18. v kinu Matici. Kino Šiška: Paprika DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; Trnkoczy, Mestni trg 4. Jxpcc/ stta Pravijo, d_ je kar it as ,.ekaj plemen. -aa. Če pa pr*v pomislimo, pride) .o do spoznanja, da ni tako. Vsaka rr toščina, pa naj priha, od katerekoli st .ni, ubija v normalno razvitem človeku človeiko dostojanstvo, greni mu življenje In neti v njem mržnjo do scZloveka. Tod t* s tem potrebnim zlom se Je treba zaenkrat Se sprijazniii. V:—aj, ko je nebo za nekaj u. izjemoma zaprlo svoje radoćjrne zatvornice, smo srečavali ...*ru nabirale miloda rov za nase siromašne studente. Marsikdo je rad spustil v nabiralnik dinar: ?k ali ra dva, redki so r». *•" najbrž oni, ki vo se zamislili nad tem, kaj se pravi, če pride narod tako daleč, da mora po ct fah pobi rat i milodare za s*-oje št :dente,' za svoj up in nado, za nosilce svoje bodočnosti. Ce bi se zamislili nad tem vprašnjem tisti, ki njrnje in največ govore o naši lepil bodočnosti, bi take nabiralne akcije kaj hitro odpadle. In škode bi ne bilo nobene, saj nam ne delajo posebne časti, dasi na drugi strani od srca privoščimo našim revnim študentom na ta način nabrano več kot skromno podporo. Krvavo martinovanje LJubljana, 13. novembra. Sv. Martin, priljubljeni božji vojščak, je pri na&ib ljudeh zelo v časteh in običaj zahteva, da je na Martinovo veselo in da je na mizi tolsta gos. ki Jo ie pa treba tudi pošteno zaliti z vinom. Ampak Martinovanje ima pa hidi svoje slabo strani namreč za vinske bratce, ki le rreradi izkoristijo vsako priliko, da se preko mere nalezejo božje kapljice. V pijanosti potem rogovihjo in posledica Je, da mora bolnica sorejemati pobite pijance ali rs njih Žrtve. Tako ie fetio rudi v soboto Jn včeraj, ko je bilo v bolnico prepeljanih šest takih poškodovancev. V soboto zvečer je sitnaril v neki ljubljanski gostilni 27 letni delavec Matija Novak. Ker je bJl le preveč vsi'lj-iv, jo natakarica poklicala stražnika. Matija se je stražnika zbal. naglo je sedel na kolo m se odpeljal proti Zvezdi, stražnik pa za njim. Pred Wolfovo ulico je prirej Matiai naprotj druz stražnik. V nagrlioi se mu je hotel izogniti, pa se jo z vso silo zaletel v kandelaber. Butnil je z glavo vanj nezavesten obležal, kolo se je pa popolnoma zvilo. Stražnika sta morala poklicati na pomoč reševalno postajo. V bolnioi ie bil Matija ves dan nezavesten, ugotovili so, da si je hudo pretresel možgane. Davi so )e že zavedel, prav nič se pa no ve spominjati sobotnih dogodivščin. Na Miklošičevi cesti je bi v soboto okrog 3. zjutraj v družbi neke ženske mehanik Anton Godec iz Ljubljane. Nenadoma ga je obkolila skupina neznancev fn začel so je prepir, baje zaradi ženske. Med prepirom je nekdo Godca dvakrat sunil z nožem v hrbet Nevarno ranjenega so morali reševalci prepeljati v bolnico. Policija Je ugotovila, da se je Godec spri z monterjem Ivanom Mrasom. Godec ga je najprej oplazil z dežnikom, ta Je pa potegnil nož in ga sunil dvakrat v hrbet Mrak je bil aretiran. V soboto zvečer so se vračali te neke okoliške gostilne v Ljubljano brezposelni pekovski pomočnik France Perme in brata Alojzij ter Ivan Kampelj. Pred gostilno je nastal med njimi prepir. Kamrlj^va, ki sta znana pretepača, sta navaljla na Per-meta in ga začela obdelavati po vsem telesu. Ko je OU že na tleh, sta hodila po njem ter mu večkrat stopila na grlavo. Per-meta so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je še včeraj ves dan ležal nezavesten. Orožniki so brata Kamelja ar&tirali ter izročili sodl-šču. Snoči so s Škofljice pripeljali v bolnico posestnika Josipa Možino, rojenega leta 1899. Njega so neznanci napadli in ga strahovito pretepli,, vrh tega je pa dobil rudi dva nevarna sunka z nožem v trebuh in hrb&t. Njegovo stanje je zelo kritično. Leo Oblak. 28 letni delavec iz Kranja, je bil snoči na obisku pri svojem prijatelju v Stražišču. Ko se je vračal domov, ga je nekdo brez povoda oplazil s kolom po glavi. Kranjsk" reševalni avto ga je snoči težko poškodovanega prepeljal v bolnico, kjer se je šele davi zavedel. S kolesa Je padel zaradi vinjenosti v soboto zvečer delavec Ronort Kožeh in se nekoliko pobil na glavi. Tudi on je moraJ v bolmico. Iz državne službe Beograd. 13 novembra, p. Z odlokom ministra za šume in rude je premeščen k banski upravi v Ljubljani šumarski pristav iz Maribora inž Stanko Sotošek. Beograd. 13. novembra, p. Z odlokom ministra pravde so postavljene Janja žmaher, uradniška prtpravnlca prt okrož nem sodišču » Celju za kancllstko ln Antonija Postele, dnevnićarka pri areakem sodišču v LJubljani za uradniško priprav nlco pri apelacijskem sodišču v LJubljani Kriza rumunske vlade Bukarešta, 13. 'novembra, p. Vlada Vajde Voevooa je včeraj oficijelno podala ostavko. Po skoraj celonocnJh konzulta cijah političnih voditeljev je kralj davi poveril mandat za sestavo nove vlade šefu liberalne stranke dr Ducu. ki je Izjavil da bo poizkušaj najprvo sestaviti kon centracijsko vlado, v kateri naj bi bile p< možnosti zastopane ave stranke. Jutri bo dal kralju deflnitlven odgovor. 5tev /SLOVENSKI 17 A K OD«, dne 13. novembra 1935 Stran 3. POKAŽEJO NAM na stotine aeroplanov v Izvajanju dimih zračnih akrobacij, boj zrakoplovov in aeroplanov, bombardiranje med navpičnim padanjem, verno tovarištvo pilotov, njib življenje In smrt, smelost, drznost tn duhaprisotnost letalcev, 8$ DANES V FILMU s* ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES NOV FOXOV ZVOČNI 2URNAL Predstave danes ob 4., 7. in 9 \\ nri zvečer Dnevne vesti _ Z nase univerze. G. privatni docent dr. Gorazd Kušej bo Imel v sredo, 15. t, m. ob 18. uri v zbornični dvorani s-oje nastopno predavanje. Predme* predavanja: >Moderna država in načelo delitve oblasti.< _ Predavanje dr. Ljudevita Pivka na češkoslovaškem. Na povabilo krajevne prosvetne komisije v červ. Kostelcu bo predaval v peiek 17. t. m. naš znani do-brovoljec in narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko o slavnih bojih češkoslovaških le-glonarjev na italijanskem bojišču, posebno o ponesrečeni avstrijski ofenzivi proti češkoslovaškim le-rlonarjem pri Carzanu. _ Iz carinske službe. Za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru je imenovan pomožni carinski posrednik Franjo Pivec. _ Izprememba rodbinskega Imena. Banska uprava dravske banovine je dovolila Vladimirju Urbasu pristojnemu v občino Rakek izpremembo rodbinasega ime. na Urbas v Lokar. — 0 Enjrelbertu Ganjdu ob njegovi 60-letnici so priobčili daljše članke z iskrenimi čestitkami tudi nekateri zagrebški in beograjski listi, pa tidi >Lidove Novinv« eo se spomnile v včerajšnji številki našega jubilanta z daljšim, toplo pisanim člankom ter prinesle njegovo sliko. — Obrtništvo v Medvodah. Včeraj se je zbralo 68 obrtnikov iz Medvod in okolice ter so si ustanovili podružnico Dnštva iu-goslovenskih obrtnikov za dravsko banovino. Po uvodnih govorih je bil izvoljen odbor, v katerem so: predsednik p. J^nko Franc, sedlarski mojster; podpredsednik r. Sesefo F., krojaški mojster; tajnik g. Hribar Jernej, brivski mojster; blagajnik g. Rebolj A., ŠČetarski mojster; odborniki gg.: Kokalj F., Orel F., Bernik Angela. Stajer Anton, Zontar J., namestniki: Zore Matevž, Kosmač Izidor, Fujan Franc, nadzorni odbor: Tramte Anton, Frolich Meopold, namestnika: Cvajnar Janko, Bokal Franc, delegata: Sesek in Cvainar. So?lasno je bila sprejeta refaoluciia, ki zahteva zrržanje obrestne mere, davkov in dajatev za delavsko zavarovanje, nadalje sodelovanje obrtništva pri osnavljanju mojstrskega zavarovanja, pri zatiranju šušmarstva in ustanovtev Obrtne zbornice. Kv»nčno so bili navzoči pozvani, naj rabijo le domače obrtniške izdelke in naj podpirajo le one. ki naročajo izdelke pri obrtnikih. Jarmila Novotna | — Razpisana služba. Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za sivo-rjavo dolenjsko govedo v Ljubljani razpisuje mesto zve-zineca potovalnega nadziratelja z začetno mesečno plačo Din &V.0— in še z drugimi ugodnostmi. Interesenti morajo biti absolventi kmetijske Šole, vešči lepe pisave m neoporečne preteklosti. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do konca novembra t. 1. na naslov >Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za sivo-rjavo dolenjsko govedo« Lfubljana, Gosposka ulica 15. Natančna sa navodila dobijo interesenti v tajništvu Zveze, Ljubljana, Gosposka ul;ca 15. — 17. dražba kosnhovine v Ljtubljani bo 22. januarja li>34 v prostorih ljubljinsik?ga velesejma. Lovci, pridno pripravljajte blaao in se za vnovčenje svojega pridelka posl j-žite edinole svoje prodajne organizacije, kar ie >Divja kožac v Ljubljani — velesejem. Komur poslovni red >I)ivje kože« ni znan, naj ca takoj zahteva. Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo nri polju-stran-skoohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri vztrebHanju črevesa. »Franz Josefova« gjrenčioa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. 2e vče-rai je skoraj po vseh krajih nase države deževalo, največ padavin so imeli v Beogradu. Najvišja temperatura ie znašala včeraj v Beogradu. Skoplju in Splitu 16, v Sarajevu 15, v Zagrebu 14. v Mariboru 9.3. v Ljubljani 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.2. Temperatura je znašala 3.6. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V soboto dopoldne se je odigrala pri Petrovara-dinu pretresljiva rodbinska tragedija. Kinot Blaž Stojčič ie z britvijo prerezal vrat svo-iemu sinu Ivanu. Oče ie siromašen kmet i u je hotel preskrbeti svojemu sinu boljšo bo-dornost. Zato ga je poslal v trgovsko šolo v Osijek, kjer se je fant zaliubil v ITletno Miro Breder. Hotel se je na vsak način poročiti z njo in je to doma staršem povedal. Oče je bil pa seveda odločno proti sinovi ženitvi in tako so se začeli domači prepiri. V soboto popoldne je doma zopet nastal prepir in sin je navalil z nožem na očeti, k« je pa pograbil britev in mu prerezal vrat, da ie bil takoj mrtev Iz Ljubljane —lj Nad Ljubljanico bodo najbrž obupali. Toda ne zaradi tega, ker vedno pišemo o nji. ampak zaradi večnega dežja in naraščanja vode. V petek je bila voda že zaprta, da bi lahko nadaljevali dela v strugi, toda vreme se še ni sprevrglo na boljše. Voda je začela zopet naraščati, zato so morali dvigniti zapornice v Trnovem, da bi Ljubljanica ne začela zopet prestopati bregov. V soboto je bil barometrski pritisk izredno nizek, včeraj smo pa imeli tipično južno vrern*. zato še vedno ne moremo upati na lepo vreme. Ce bi jim zadnjič ne bilo treba prekiniti dela v Ljubljanici, bi bilo zdaj že končano. —U Šentjakobski oder je v soboto pri predstavi ^Desetega brata« na prav prisrčen način obhajal stoti nastoo svojega požrtvovalnega člana g. Danila Bučarja. Ko Je slaiiienec odieral najlepšo partijo gvcjega Kriavlia. so se okrog njega zbrali vsi člani Šentjakobskega odra in depiraTa >Krke< s predsednikom g dr. Perkom na čelu. Cvetja in daril so mu prinesli toliko, da je bila tudi publik-j preverjena, kako resnično in globoko spoštujejo Sentjakobeani nikdar poplačano delo slavljenca. S prav lepimi in slikovitimi besedami se je g. Danili Bučarju zahvalil g. Škerlj, ki je duhovito opisal slavljenca fcot organizatorja, pevca, igralca, dirigenta in komponista Šentjakobskega odra, za njim mu je pa v imenu >Krke« čestital predsednik g. dr. Perko kot komponistu Dolenjske himne in odličnem j zastopniku Dolenjcev ter pomočniku strenr Ijenj društva »Krke«. Zahvaliti se slavlje-nec za počastitev ni mogel, ker so mu besedo zadušili ginjenost, objemi in poljubi prijateljev ter gromovit aplavz občinstva. Gratulantom se prav iskreno pridružujemo tudi mi. —lj Samega sebe je posekal Rudolf Kovač iz Celja, ki je naznanjal, da bo na braču brez prestanka igral 108 ur, priče njegovega igranja, kd so ga opazovale od srede zvečer ob 19. vse dni in noči 9., 10., 11 in sinoči skoraj do 21. ure. so pa strme _lj Danes ob 18. url predvaja ZKD svoj nameniti film >01 rok ova pravica«, želja mnogih je, da bi se film še dlje časa predvajal, a tal je dane« zadnjič, ker že druga mesta čakajo nanj. Film ae predvaja v Elitnem kinu Matiji, žene in matere, pa tndl dekleta, ogleaajte al to delo. Vam ne bo žaJ. _!J Samo ie dva dni >Titanl neba«. Uspeh tega filma je izredno velik posebno zdaj, ko ae Ljubljana pripravlja na prvi poskusni napad is zraku. Film je kot nalašč za to priliko. V njem vidimo vsa sredstva in načine, ki se jih poslužujejo piloti v boju s sovražnikom. Iz Kranja — Not rrob. V splošni bolnici v Mariboru je umrl po kratki bolezni v starosti 53 let etari tukajšnji rojak g. Franc Pez-dič. areeki podnačelnik v Mariboru. Pokojni je bil sin tukajšnjega uglednega Šolnika in zaslužnega pevovodje pevskega zbora Narodne Čitalnice. Njegovo truplo ie bilo včeraj dopoldne ob 9. prepeljano v njegov rojstni krai v Kranj, kjer se je vršil ob 16. pocreb. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! — KomĆMJonelni orled. Ljubljanska železniška direkcija namerava na kranjski ooutaii postaviti črpalko za napajanje strojev. V ta namen se ie v petek dopoldne ob 9. vršil pod vodstvom predsednika mestne občine g. Pirca Cirila na licu mesta komi-sijonelni ogled. Doslej so se napajali stroji iz kranjskega vodovoda, zdaj pa naj bi se črpala voda direktno iz Save. Železniška direkcija ima namen postaviti Črpalko tik ob Savi na svetu g. Karla Sindlerja. — predavanje. Podružnica SPD v Kranju priredi v ponedeljek ob 20.30 v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje s skioptičnimi slikami Predaval bo predsednik SPD iz Ljubljane g. dr. Josip Pretnar o temi >Po planinah Južne Srbije*. G. predavatelj fe znan planinec in govornik in bo zanimivo predavanje gotovo privabilo vse, ki ljubijo lepoto narave. Iz Celja _c Delovni trg. Pri ekspozituri Javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 109 brezposelnih (89 moških In 20 žensk), delo je bilo ponujeno za 32 oseb (11 moških in 21 žensk), posredovanj je bilo 19 (za 7 moških in 12 žensk), odpotovali 80 4 moški, odpadel !e 1 moški. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 596 brezposelnih (559 moških tn 37 žensk) napram 511 (482 moškim in 29 ženskam) dne 31. oktobra. Delo dobijo 1 kovač, 1 krojač, 1 čevljar. 1 pekovski vajenec, 1 zlatarski vajenec, 5 služkinj, 2 kuharici, 2 varuhinji in 1 kmečka dekla _-c Poroke. Te dni so se poročili: knjigovodja Alojzij Bsirske s Polzele in zaseb-nlca Margareta Trtnikova s Polzele, trgovski pomočni-k Avgust Cokan s Teharja In zasebna uradnica Marija Tertnikova iz Zavodne pri Celju, rudar Ciril štraus ln posestnikova hčerka Ivana Drakslerjeva, oba z Dola pri Hrastniku, posestnik Franc Tekavc s Sp. Hudlnje in tovarniška delavka Marija Knapičeva s Teharja. Iskreno Čestitamo! __c SK Olimp : 8K Laško 7:0 (4:0). V nedeljo 12. t. m. popoldne je bila na Glaziji odigrana drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom Iz Celja in SK Laškem, v kateri Je SK Olimp zasluženo zmagal v razmerju 7:0 (4:0). Igralec SK Laškega, 211etni ključavničar Karel Majoen, Je tik pred prlčetkom tek- woč velike n liubezm izračuruUe. da je igral skoraj polnih 120 ur. S tem je simpatični Celjan res dosegel rekord, s kakršnim se gotovo ne more ponašati nikdo na svetu, čeprav je domačin, ga je v kavarno >Zvezda* prišlo poslušat prav malo ljudi, prav lepo so se pa izkazali uslužbenci kavarne, ki so mu ob zaključku njegovega igranja podarili lep lovorjev venec s trobojko, gospodične so mu pa izročile krasen šopek najlepših križan tem. Rekorder je znan vsemu Celju in okolici kot izredno simpatičen mladenič, ki je ob zadnji povodnji rešil smrti v valovih tri otroke. Rudolf Kovač je od otroških let sirota brez staršev in se je sam vzg-ajal in vzgojil v dobrega obrtnika, pri tem je pa ostal več čas pravi idealist, predvsem je pa navdušen za sport in glasbo. Tudi on mora trpeti zaradi gospodarske krize in je brezposeln ter si mora služiti kruh s silno napornimi produkcijami na bracu V Ljubljani mu zaradi indolence občinstva niso cvetele rožice, zato mu pa želimo več priznanja v Zagrebu ln Beogradu. —1» J. n. a. d. »Jadran«. D revi ob 20. ur, bo piedavanie c. dr. A. Zalok^irja >0 odnosu med starejšimi in mlajšimi akademiki«. Za vse Člane je udeležba strogo obvezna' Vablioni so tudi vsi gg. stareŠi.i" Odbor. _lj Protest naših čevljarjev proti inozemski konkurenci. Združba čevljarjev za sodni okra^ Ljubljana sklicuje v petek 17. t. m. ob 8.30 zjutraj v dvorani Delavske zbornice sestanek z dnevnim redom: protest proti inozemski konKurenci. V znak protesta bodo v petek vse ljubljanske čevljarske delavnice zaprte. Ako dobi obleka blesk ko bo obnošena, vam pove le strokovnjak. Sami tega ne morete oceniti. Zato, ko kupujete tkanine za obleko, obrnite se k nam in zaupajte našim dolgoletnim izkušnjam. JOS. ROJIMA, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3 _lj Ljubljanski najmlajši harmonikarji In orgličarjl. ki so se pričeli vežbati za virtuoze v tečaju na liceju (žen. real. gimnazija) Imajo poslej učne ure ob sredah in ob retkih ob 15. uri v I. b razredu. Staršem priporočamo ta tečaj kot najbolj primeren za glasbeno vzgojo njihovih malčkov. Vabijo se tudi še nadaljnji odrasli interesenti za pouk zlasti na kromatično harmoniko ki piano-akordeonu. Vsa pojasnila se dobe na Bleiwe:sovi cesti št. 21, pritličje, od 13 do 16. ure dnevno. —Ij Impregnirani in v«ak©vrgtni ovratniki v najmodernejših fazonah. samovemi-ce. damsko in moško perilo po znižanih cenah pri M. PIRNaT. Sv. Petra cesta 22. me padel na spolzkem Igrišču tako nesrečno, da si Je zlomil levo roko in je moral takoj v bolnico. Zaradi te nesreče so morali Laščani igrati 20 minut z 10 Igralci. Tekma ni bila posebno zanimiva. Obe moštvi sta nudili le povprečno igro, vendar pa Je bil Olimp stalno v premoči. Goli za Olimp so padli v 14., 22.. 34. In 38. minuti prvega ter v 9., 17. (llmetrovka) ln 28. minuti drugega polčasa Koti 13:1 za Olimp. Tekmo Je sodil g. Oberlintner Iz Laškega točno in objektivno. Gledalcev je bilo okrog 200. Iz Trebnjega _ Tujci v oktobru. Po statističnih podatkih občine je posetilo v oktobru na5 kraj 36 tujcev, med njimi 2 Italijana Jn 2 Čeha. _ Premestitev. Premeščen Je za šefa stanice v Trebnje prometnik Fran Bernot z Jesenic, ki nastopi svoje novo :nesr.o prihodnji teden. _ Plaz *e je utrgal. Na subvencionirani banovinski cesti Trebnje - Račje s*-;o se je radi zadnjih nalivov utrgal mejni plaz. Nakopičena zemlja je tes-o v dolžini 20 metrov zasula in Je odkopavar.je le počasi napredovalo. Promet na cesti je že vpostavljeu. Merodajnl naj bi ukrenili na pristojnih mestih vse potre wx>, da bi to važno cesto prevzela zopet banov na med banovinske ceste, saj spada po kate gorizaciji cest med banovinske ceste I. reda. — Zgradarina. Naknadni rok za napoved zgradarine je do 15. t. m., in naj vlože prijave v tem roku vsi zamudnfki, ker jim bo sicer davčna uprava predpisala davčno kazen. _ Uradni dnevi. Uradni dnevi predsednika občine v občinskem uradu v Trebnjem so ob četrtkih in nedeljah dopoldne. Pisarna občine posluje dnevno dopoldne in popoldne. — V proslavo 60-letnIce Engelberta Gangla sokolskega vodje in učiteljskega organizatorja, je naše sokolsko društvo poslalo s primernim besedilom spominski list, ki bo uvezen v album, v katerem bo imelo vsako društvo svojo posebno stran s posvetilom. — Darujte za spomenik v vojni padlim faranom, ki bo odkrit v nedeljo 26. L m. pred cerkvijo v Trebnjem! _ Vinogradnikom. Občina opozarja vinogradnike glede na pospeševanje vinogradništva, da nabavljajo potrebni trsnl materijal za sajenje vinogradov, dobro razvite ceplj^nke I. reda na prikladnih. Izključno iz banovinskih in privatnih trs-nic, ki imajo za izvrševanje trsničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo. Seznam Istih Je razgrnjen dnevno vsem interesentom pri občini na vpogled. Neupravičeni dobavitelji trsnega materijala bodo kaznovani! Lepi beli odločajo o uspehu smehljaja. Obdržati zobe t njihovi naravni lepoti je zelo enostavno, a znati je treba. Uporabljajte zjutraj in zvečer zobno pasto Chlorodont na suhi zobni ščetki. Zobna naslaga izgine, zobje zasljejo v najlepši slonokoščeni barvi. Lepi beli zobje v s mej oči h se ustih imajo veliko privlačnost. Chlorodont se dobi povsod. Tuba Din 8.-, velika tuba Din 13.- Beli zo b j e /C h 1 o rod o h t Učiteljsko zborovanje v Slovenski Bistrici Na dnevnem redu so bila važna vprašanja učiteljskega stanu. — V naši banovini |e nad 800 brezposelnih učiteljskih abituriientov Slovenska Bistrica, 12. novembra. V »boto je bilo v tukajšnji osnovni >oli zborovanje učiteljev iz sloveniebuMrišketza okraja, ki se tza je udeležilo ^koro vse včlanjeno učitelistvo. Pred zborovanjem se je vršila hospitarja v I razredu pri tov. Metliki. O njej kratko tole: Učitelj, ki se podrobno bavi z moderno strujo pouka zlasti v elementarnem razredi, ie prikazal navzočim — med katerimi je bilo tudi nekaj učiteljskih abituriientov — prav zanimivo uro. Po obravnavanju Črke 9 je na podlacri slik razvijal besede. Z veliko vnemo so sodelovali učenci pri s^tavlianiu risanja in Disanja. Disciplina je bila prav lena- V razredu je vladala prava domačnost, v razvedrilo so si otroci večkrat kakšno zapeli. Zanimiva nra ie hitro minila in je ufiteljstvo zanjo tovarišu prav hvaležno. Gotovo nam še kaj pokaže. Nato je bilo zborovanje, združeno z občnim zborom, ki ga ie otvoril predsjednik Miloš Tajnik. Uvodoma ie pozdravil predvsem mlade tovariše abitjrijente. želec jim cim prejšnje zaposlitve. Pozdravil je posebej tov. iz meščanske Šole Vero Črnisojevo in vpokojenko Feislovo. V daljšem poročilu je navajal emernice, ki nai «»e po njih ravna učiteljstvo v tem poslovnem letu. Gospodarsko polje bodi glavna smer učiteljskega udejstvovania, dalje kulturna in nacfjonalna. Velike važn«isti je državljanska vztroja, ki pa **e mora pričeti sistematično, za kar so prvj temelji že položeni. Poglobiti se m.>ra tovarištvo, z vso vnemo se je treba zavzeti za izpopolnitev praznih učnih meet z nadomestitvijo novincev. Zelo zanimivo je bilo predsednikovo poročilo o zadnjih skupščinah: banovinski in državni. Predlogi delegatov, stavljenj v gospodarskem odseku, so se soglasno odobravali. Na zadnjem zborovanju v CelrJ se je ugotovilo, da ?e pri nas blizu 800 učiteljskih abiturijentov brezposelnih in se je sekcija z vsemi silami zavzela za niihov nevzdržni položaj. Pri tej priljki ie bil prečitan tudi dopis >Združenia brezposelnih učit. abituri-jenfovc v Mariboru in dopis glede podpore za pedagoški tečaj abiturljentov v Ljubljani. Na pojasnilo tov. abit uijenta Gala je društvo podprlo mariborsko združenje z -00 Din. Potem se Je vršil občni zbor. Tajnik Sto-par je poročal, da je bilo v preteklem lotil 5 zborovanj, združenih s predavanji. Zaduje zborovanje je bilo v starodavnih Siud^nicah pri Poljčanah. obenem z odhodnico šolskega nadzornika s. Koropca Blagajniško poročilo blagainičarke ee. Rismalove je bilo razveseljivo, laj je osialo Še nekaj prebitka. Soglasno ji je bila o<1obrena predlagana raz.-rešoica. Volitve so odpadle, ker je po novem pravilniku odbor veljaven za 3 leta. Pri slučajnostih ie bilo govora o izdelavi podrobnih učnih načrtov za posamezne kategorije šol. o krožku za Šolsko vrtnarstvo, o redukciji učiteljic, poročenih z dobro s'hii-ranimi neučitelji. o propagandi £ol. Matice, o skrajšanj"j službene dobe na 32 let o avtomatični vpokoiitvi, nakazovanju penzije in še drugih perečih zadevah. ki— Martinova nedelja z vsemi prilastki Kljub slabim čase m so si Ljubljan bre jedače LJubljana, 13. novembra. Včeraj niso Ljubljane razgibali zunanji dogodki, nobenih zborovanj in manifestacij ne more ovekovečiti kronist in ne more omenjati niti športnih porazov. Vendar je bila včerajšnja nedelja najimenitnejša v letu — ne tako najimenitnejša, kot se nam zdi vsaka ob ponedeljkih. Bila je namreč posvečena povsem notranjim ljubljanskim zadevam in potrebam. Nekaj izrednega se je zgodilo včeraj; ta dogodek je svetovnega pomena. Ne smete pa misliti, da omenjamo nemške volitve. Kdor hoče dandanes zavzeti staliSče glede katerihkoli volitev, ne more storiti drugega, kot da molči. O tako pomembnih trenutkih in dogodkih, kakršen je Martinov čudež, pa ne moreš in ne smeš molčati. Taksni čudeži se gode le enkrat na leto. a vplivajo tako na vse naše — da ne rečemo na javno — življenje, da so vsi I Jarmila Novotna I drugi dogodki podrejenega pomena. Zamera bi bila v pravem pomenu vesoljna, če bi kronist ne zapisal, da so včeraj vsi dobri Ljubljančani pokušali in ugotavljali, kakšno je letošnje vino. že zdavnaj smo slišali, da bo letošnje vino kislica, ki je ne bo mogel nihče spraviti vase brez po-magačev, ki ga bodo držali, ko bo pil. Kljub temu se Še doslej kis ni pocenil, a kislica se bo baje še podražila. Ljudje se včeraj niso niti mnogo zanimali, po čem je letošnja Martinova roba, da so jo pa pokušali ves dan, je samo po sebi umevno. To Je bil torej včerajšnji dogodek svetovnega pomena in kronist ga je moral uvrstiti na čelu vseh drugih. Prosimo torej oproščenja športno občinstvo, da nismo takoj v prvi vrsti pripisali športnim dogodkom svetovnega pomena. Radi podpišemo z vsemi štirimi, da zaslužijo tudi včerajšnje športne senzacije uvodni članek. Zato kronist obžaluje, da niso izšle že ob mraku posebne izdaje, ko Je športno občinstvo oblegalo Knafljevo ulico. Sport je vendar velesila, ki se ne more niti primerjati s tiskom. Kronist je pa grešil tudi zaradi tega, ker je pozabil na vreme, ki je vendar nad vsemi dogodki. Zadeva je vendar jasna, vsi vemo, da o I niti več vprašanje časa, kdaj bo začelo časopisje prinašati vremenska poročila na čelu lista. Včeraj je torej sijalo solnce. Sijalo je v resnici, ne smete misliti, da se norčujemo. Morda se Je norčevalo le solnce, a vremenske politike tudi ne smeš kritizirati. Deležni smo bili tudi nekoliko dežja in smo zadovoljni tudi z njim. Dopoldne smo uživali vremenske blagodati na promenadi. Biio Je prijetno toplo kot spomladi in človek bi niti ne pomislil na Martinovo nedeljo, če bi ne pri-gagale na promenado tudi gosi. Baje so takšne senzacije kaj redke v Ljubljani in kronist obžaluje, da Je ne more opisati v dveh stolpcih. V resnici bi zaslužile same gosi posebno poglavje. Bridko se motite, če mislite, da se letos Ljubljana ni mastila z gosmi. Seveda sočustvujemo z meščani in radi objokujemo z njimi slabe čase — kar ste lahko videli včeraj —, ker so baje Martinove gosi prišle iz mode. Moramo se pa tudi veseliti z meščani, ker so še vedno tako zvesti tradiciji in gosem. V soboto so hodili v LJubljani bratje z juga od hi£e do hise s tolstimi gosmi in meščani so Jih povsod takoj sprejeli pri odprtih vatih, prodajalcem ni bilo trebati niti zvoniti. Ne smete misliti, da so prodajalci dovolili moratorij na gosi. Kupčija je bila povsem solidna in bili so zadovoljni kupci i pro- čani včeraj pošteno privoščili do-in pijače dajalci. Do večera so nabrali prodajalci že toliko obnošene obleke, da bi bili lahko zadovoljni z enakim uspehom celo Rdeči križarji. Nekateri so morali najeti celo nezaposlene, da so jim pomagali nositi velikanske cule. Imenitnejšega izhoda iz gmotnih stisk ob Martinu bi si nihče ne mogel izmisliti; ljudem ni bilo niti treba nosti oblek v zastavljalnico. Kdo bi potem takem še tožil nad pomanjkanjem gotovine, ko je dovolj drugih plačilnih sredstev' Samo ob sebi Je torej umi ji vo, da so m o-rali včeraj ljudje gosi primerno zaliti, kajti sprevideli so, da je gos ustvarjena za plavanje tudi po svoji smrti. Sicer so meščani najlepše izrabili dan ter poskrbeli tudi za dobro prebavo in se nam, žal, ni treba baviti s tako hvaležno zadevo. Popoldne so namreč mehčani šli >ven<. Vse so opravili natančno po tradiciji ln potrebah. Najvažnejše se nam zde — nazadnje — kulturne zadeve, ki jih ne sme prav tako nihče omalovaževati, kot Martinove gosi. In kdo pri nas omalovažuje >Turške kumare«, ki 30 nam jih zopet servirali snoči? Teknile so nam tako. da več nihče ne čuti duševne lakote. Toda včeraj so imeli ljudje razen >turških< ali »ljubljanskih kumar« še mnogo drugih kulturnih dolžnosti in potreb. Pomislite samo, da Je bil skoraj v vsaki gostilni Martinov večer! Zato ne moremo niti povedati, koliko kulturnih prireditev je bilo snoči. Lahko le rečemo, da smo res na izredno visoki kulturni stopnji. Motite se pa, če mislite, da zamenjavamo kulturo s kumarami, ker sta to dve besedi, ki sta si zelo podobni. Morda ju zamenjava ali istoveti kdo drugi. In čemu bi ne priznali Martinovim večerom kulturnega značaja?! Ali smo pozabili še kaj? Torej: gosi, kislica, nova plačilna sredstva, duševna lakota, kumare in kulturne zadeve... Pričakujemo blagohotnih popravkov, da Je res in da ni res, če smo v sveti vnemi kaj prezrli ali opazili. — Družabni večer vižkega Sokola na Martinovo nedeljo je v vsakem oziru lepo uspel. Občinstvo je zasedlo dvorano do zad-niega kotička ter se prav dobro zabavalo, saj so člani dramskega odseka z burko >Raztresencat vzbujali salve 6meha pri občinstvu. Tudi solo petje narodnih pesmi s spremjievanjem kitare oziroma klavirja je navdušilo občinstvo, ki je s toplim priznanjem dajalo svojega dušica pevki in pevcu. Po lepem spored j se je razvila v dvorani Mijetna zabava g plesom, kier so prišli na svoj račun prav vaj ljubitelji plesa. Skratka, bil je prav lep in dostojen večer. — Malo spomenico I. pokrajinskega .-.leta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, bogato ilustrirano — slike v prvovrstnem bakrotisku — i^da Ljubljanski Sokol skupno s svojim letnim poročilom prve dni meseca ianuaria 1934. Cena spomenici 18 dinarjev. Naročila sprejema »Ljubljanski Sokol« v Ljubljani (Narodni dom). Z naročilom, opremljenim s točnim naslovom naročnika, nai se nakaze istočasno tudi znesek za to najkasneje do 5. decembra. Na pozneisa naročila se ne ho mogoče ozirati. Članom »Liublianskeea Sokola«, ki itak preiemajo društveno letno poročilo, spomenice ni treh« naročati, poleg sedanjega obl:u afijuiiiN zi ipujujods U|wu ac i>| Finsko in se nastanila v enem najboljših heliingforskih hotelov, kjer se je sestajala tudi z višjimi državnimi uradniki. Imela je potni list na ime Marija Luisa Martinova. Pri hišni preiskavi so našli pri nji za dobrih iOO.000 Din tujega denarja in sumljiva pisma. Finske oblasti poročajo, da je Marija Luisa Martinova načelnica bogato razpredene sovjetske vohunske službe. Gotovo pa je vprašanje, iz katere Marije Luise se bo izluščila ljubica angleškega poročnika. Ce je Marija Luisa iz Helsing-forsa njegova ljubica, bo potrjeno njegovo vohunstvo, če je pa ona iz Berlina, je jasno, da tu ne gre za vohunstvo, temveč za ljubezen. Iz Laškega — Nove tarife na državnih trleznirah, ki so bile uvedene a 1. novembrom kot nekakšne konkurenčne cene za avtobusne zveze, «»o dot*etjle ponekod b,>.£ nasprotni efekt V Laškem n. pr. obstoji jako usodna avtobusna zveza e Celjem. Da bi imele nove Železniške tarife konkurenčni namen, morajo LaSfani upravičeno dvomiti, ker je železnica ceno potniškega vlaka za Laško : Celje namestj znižala celo za 50 par zvišala, ceno brzovlaka za to projio pa kar za 30 Din. Ako se upošteva, da so morali LašČani že doslej plačevati do Celja, t^rej za dobrih 10 km celo tarifo za 20 km, se bo pri ponovnem povišanju pač večina vozila v Celje z avtobusom. Pričakovati je celo. da bo avtobusna družba pri taki konkurenci kmalu v crtanju, da uvede namestil ene dvojnj dnevno turo iz Laškega v Celje odnosno obratno. Radio kotiček LJubljana, 13. novombra, Današnji radioprogram §e prične ob 18. t zanimivim predavanjem ge. Minke Govekar-|eve o naših poslih. Vsak« gofspodinja M morala poslušati to predavanje, mno<70 zanimivega in poučnega pa najde v njem tudi vsaka gospodinjska pomočnica. Ob 20. se prične Martinov večer z naslednjim sporedom: 1. Humrov Šramel kvartet. 2. Slovenske narodne pesmi pojeta t duetu gg. G> stiC in Marjan Rue. 8. Radio-orkeeterr If mandola: V cirkusu. 4. Radio-jaza- Angleški listi zdaj poročajo, da je sprožil Mac Gowen v spodnji zbornici prr-diog. naj se proces obnovi. Mac Go-wtn trdi, da je našel s pomočjo agenta ang'eške tajne službe v Berlinu Stuar-tovo ljubico Marijo Luiso. Piše se baje Olga Israelova; stara je 23 let in je iz najboljše rodbine. Z vohunstvom ni i.Tela nikoli opraviti in med procesom por ooročniku Stuartu je molčala samo zato. ker se je bala, da bi ne prišlo na dan njene ljubavno razmerje s čast-rrffm krr bi jo kompromitiralo v družbi. ( benem londonski list. poročajo iz He singforsa o drugem primen? vohun- Jutri ob 11. bo t radiu Sorska *ira, ln el- cer bo predaval g. Petkovšek o tem, kako se pripravlja narava na zimsko »panje. Ob 18. bo otroška ura, k> bo Manica Romanova pripovedovala našim malim zanimive pravljice. Ob 19.30 nastopi docent g. dr. B. Skerlj z zanimivim predavanjem o svojem potovanju po Norveški. Za zaključek nam zicne radio ob 20 prenašati iz Zagreba koncert simfoničnega orkestra glasbenega zavoda, posvečen skladatelju Cajkovskemu. A\GORSKA ZAJKLA (čistokrvna) ugodno naprodaj. Istotam naprodaj železna postelja. — Ogleda se: Pod Rožnikom. Cesta I, št. 9. 4418 PLEMENSKE KUNCE angorce proda Ferenčak, Laško. 4419 SLUŽBE BOLJŠE DEKLE sprejme boljša obitelj. — Ponudbe: Kolodvorska restavracija Virje, Hrvatsko. 4420 TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjsk) ŠL 33 (pred gostilno >Pri Plan-kariut). 427*» SMUČARKE IN SMUČARJI: Na visoki planini pod Triglavom oddam seriozni družbi največ 4 oseb sobo s souporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod >Smuk 440l€. SOBO z dvema ali tremi posteljami, čisto, s posebnim vhodom in elektriko — oddam. — Celovška cesta Št. 42. 4404 STANOVANJE štirisobno. odnosno trisobno, z vsem komfortom, v sredini mesta oddam takoj v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica št. 5, .oba 128/1- 4372 ZIMSKE SUKNJE obleke in damske plašče po vsaki fazoni — izdeluje najhitreje FR. MEŠKO, CELJE, ALEKSANDROVA CESTA ST. 3 angleškega in teSkega sukna! BOGATA IZBIRA! DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI HRANILNE KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA NEPHMKNM STAVBNO PARCELO na Bledu prodam za 12.000 Din. — Informacije: Soklič, Bled. 4415 HIŠA V STRAŽISCU 283 naprodaj za 100.000 Din. — Poizve se: Stražišče 280 pri Kranju. 4416 .FAZNO PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zav^s. monopramov »J uljana« Vosnlakova ulica (v bližini Siamiča) in Sv Petra c 55 Modna konfekcija Najboljši nakup V PKESKEK. LJUBI J AN A. Petra eest« 14, 11.1 «»v SLABOTNI MOŠKI! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul. tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi Din 5.- v znamkah. — »Salus«, Zagreb. 6/SN, Savska br. 10. 83 L KAM POJDES? Na Mestni trg v Podgrajsko klet, kjer je dobra pijača spet, kub'na fina, vino poceni, kar najbolj všeč je meni. — Vino-toč »Grajska klet«. Ljubljana, Mestni trg št. 18. 423 JEDILNI KOSTANJ po Din 1.75 kg nudi setina, Radeče-Zidani most. 4397 Pristno vrbinčko vino Zlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska ulica št. S. V IN AKNA DALMACIJA nudi dalmatinska vina iz javnih skladišč v Ljubljani. Zagreb, Badalica 3/1. 4417 Ce si izposodite, ni treba kupiti plošč ali gramofona. Za par dinarjev vam jih izposodi: „6 L A G E n Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« VINO ČEZ ULICO: Namizno belo Portugalka nova Rizling Burgundec beli Burgundec rdeči JabolCnik žganje: Tropinovec pristni 1 Din 20.-Slivovka pristna 1 > 24.-Hruševec pristni 1 > 28.« Pravkar dospela lepa partija štajerskih zimskih JABOLK v veliki izbiri pri: S. j. JE RAJ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 38 4414 sojzerj1 IN SMUČARSKI ČEVLJI ročni izdelek čevljarske zadruge 2iri, se dobe samo pri tvrd-ki Trebar, Sv. Petra cesta 6. — Istotam se sprejemajo v popravilo snežni Čevlji In galo&e. 4387 ČEBULO prvovrstno razpošilja po 63.— Din 100 kg Uršič, MoSkanjcL 4285 Že vaši predniki so pred več kot 60 leti kupovali blago v splošno znani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) zato boste Sli tudi vi z zaupanjem v naso trgovino. Naše geslo: DOBRO BLAGO, NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA! ZIMSKA JABOLKA prodaja Gospodarska zveza LJUBLJANA NESREČNA V ZAKONU srednje starosti, išče gospoda, ki bi ji nudil tolažbo ln dom. — Cen j. dopise na upravo >SL Naroda« pod »Hvaležna 4402«. 0S0JIU 3 RESNEGA GOSPODA prosi nesrečna ločenka za manjše posojilo. — Prijateljske ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Pomoč nujna 4402«. NIČ VEČ VLOMOV ako si nabavite „Reaktor aparat44. — Pojasnila: Ljubljana, Trnovski pristan št. 16 Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek — Z* upravo ln inseratni del usta: Oton tJonstol — Vsi • Ljubljani