Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 164. V LJUBLJANI, torek, 18. avgusta 1925. Posamezna številka Din 1'—. LETO II. m vtjnrw—~~wm tuti t -—trnmmmnmmtftmaumtm NARODNI DNEVNIK l*haja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 — Mrisen političen list uredništvo m UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. IS. TELEFON STEV. 652. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Plameni a vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račan pri poštnem ček. urada štev. Ves trud zaman. Gospodje sam. demokratske stranke se v zadnjem času trudijo, da bi prišli v dobre odnošaje s slovenskimi radikali ter na ta način mogli prestopiti v radikalno stranko. Mislimo, da bi si gospodje ta neprijeten trud lahko prihranili, ker ni politika tako enostranska, da bi zadostovalo samo prepleskanje strankarske firme, treba je storiti malo več in dokazati, da se za novo firmo krije trdi nov duh, da se ne misli pod novo firmo nadaljevati stare politike. Ta dokaz je neizogiben in se ga ne more prav nobenemu spregledati. Morali so radičevci dokazati, da je njih pre-orijentacija iskrena in bodo morali to tudi dokazati slovenski samostojni demokrati. Tega dokaza pa slovenski samostojni demokrati nikakor nočejo podati, temveč pravijo celo, da se ni nič izpreme-nilo in da so pravzaprav oni vedno zagovarjali to, kar se je s sporazumom med Hrvati in Srbi zgodilo. Da, gredo celo tako daleč, da pripisujejo sebi zaslugo za doseženo pomirjenje v naši notranji politiki. Takšnih spokorjencev pač nihče ne rabi in da jih tudi v interesu naroda ne sme rabiti, so dokazali gospodje sami. V petek, to je pred tremi dnevi, je še zapisalo »Jutro«, da se Slovenci, v kolikor se politično zavedajo (večina menda spada po »Jutru« med »niarvo«. Qp. ured.), dele v jugoslovensko orientirane in v separatistični del. In na tej stokrat zastareli, s sporazumom definitivno likvidirani teoriji, zida uvodnikar »Jutra« svoja nadaljna izvajanja. Leta dolgo se je plašilo jugoslovensko prebivalstvo s separatizmom Hrvatov. Bil je sklenjen sporazum in od vsega strašila ni ostala niti palica, na katero je bilo strašilo postavljeno. In leta dolgo se že straši s separatizmom političnih nasprotnikov samostojne demokratske stranke, toda niti enkrat še ni bil podan za to klevetniško trditev niti najmanši dokaz. In kako bi tudi mogel biti podan! Saj ni Slovenca, ki ne bi vedel, da zagreši slovenski narod nacionalni samomor, če sili proč od Srbov in Hrvatov, dl sporazum z največjim navdušenjem, j Zagrebška proslava se smatra kot skupna proslava celega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato ne more biti glede ragrebške proslave nobenih deljenih mnenj, kajti s čimer se ponašajo Srbi, s tem se ponašajo tudi Hrvati in obratno. Glede odnošajev v vladi je dejal, da vlada v vseh vprašanjih popolno soglasje. Ako pride do kakih sprememb, bodo te rezultat popolnega sporazuma. Pri vsem tem se bo gledalo le na korist države in naroda. Uredba v korist novinarjem bo izdana v kratkem. Glede zakona o novinarjih je Srskič izjavil, da bo takoj po povratku v Beograd izdelal sporazumno z ministrom socialne politike uredbo po zakonskem po-oblaščenju. Uredba bo slična oni, ki jo je sprejela avstrijska republika in bo predvidevala tudi zavarovanje novinarjev. Podrobno mu stvar še ni znana, ker še ni zbral potrebnih podatkov. Novinarji morejo biti prepričani, da se jim bo šlo povsod na roko. V interesu naroda in družbe je, da ima dobre novinarje. To pa je možno samo tedaj, ako so novinarji popolnoma zavarovani. ZAKAJ JE BILA ODLOŽENA AMNESTIJA. Zagreb, 18. avgusta. Amnestija za vojne krivice, ki se je pričakovala na dan sokolskega zleta, se ni mogla izvesti,, ker je potreben za njo sklep plenuma ministrskega sveta. Amnestija se bo izvršila, čim se sestane v Beogradu ministrski svet. ST. RADIU ODPOTUJE JUTRI V BEOGRAD. Zagreb. 18. avgusta. Predsednik HSS Stjepan Radič odpotuje jutri zvečer v spremstvu ministra agrarne reforme Pavla Radiča v Beograd. Prisostvoval bo z ostalimi našimi delegati konferenci z dr. Ninčičem. MAKSIMOVIČ ODPOTOVAL K PAŠIČU. Zagreb, 18. avgusta. Sinoči je odpotoval notranji minister Boža Maksimovič v Karlove Vari, kjer bo posetil ministrskega predsednika Pašiča. VUKIČEVIČ ZA NOVINARSKI PEN-ZIJSKI FOND. Beograd, 18. avgusta. Prosvetni minister Velja Vukičevič je izjavil novinarjem, da je zvišal v svojem proračunu podporo za novinarski penzijski fond od letnih 25.000 Din na 250.000 Din. si demokrati pa so ostali zvesti svojim starim teorijam in zato z njimi vred — v ropotarnici. NOVI TURŠKI POSLANIK 0 JUGO-SLOVENSKO-TIJRŠKIH ODNOŠAJEV. Beograd, 18. avgusta. Novi diplomatski zastopnik Turčije v Beogradu je odpotoval iz Carigrada v Beograd. Pred svojim odhodom je podal sledečo izjavo: Kakor znano, Jugoslavija ni hotela Podpisati Lausanske mirovne pogodbe in tudi ni hotela priznati dela otomanskega dolga, ki odpada na njo. Zahteva pa, da se to vprašanje naknadno reši. Ker so pogajanja med bolgarsko in an-gorsko vlado končana, prihajajo na vrsto Pogajanja z Jugoslavijo. Za ta pogajanja bo določen poseben delegat. Novi turški zastopnik je označil netočne vesti nekih listov, da Jugoslavija hiti z repatrijacijo muslimanov. Turška vlada je izjavila, da sprejme muslimansko prebivalstvo iz Srbije, vendar mora dobiti potrebna sredstva, da bi jih mogla vzdrževati. Vlada bi morala dati zemljo, katero bi naseljenci odplačevali. Ko prispe Izmed beg v Beograd, l>o dosedanji vice konzul v Beogradu Tahir Lufti beg odpotoval v Albanijo. MUSLIMANI NAČELNO ZA SPORAZUM. Sarajevo, 18. avgusta. Posl. J. M. O. Hadžihadič je izjavil, da muslimanska organizacija s simpatijami gleda na sporazum Srbov in Hrvatov, toda nima dovolj vere, da bi radikali ali radičevci resao mislili izvajati sporazum. Radi tega muslimanska orgaaizacija ne more iskreno sodelovati na tem sporazuma. Beneš pri Pašiču. Praga, 18. avgusta. V soboto je prispel z Karlove Vari dr. Beneš in konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Konferenca je trajala več ur. Govori se, da je tudi predsednik Masaryk prisostvoval tej konferenci. VELIKI MANEVRI RDEČE ARMADE OB RUMUNSKO-POLJSKI MEJI. Beograd, 18. avgusta. Po vesteh iz Bukarešte so se ob rumunski in poljski meji že pričeli veliki ruski menevri. Na teh manevrih sodeluje nad pol milijona vojakov; drugi krogi pa smatrajo, da število ni mnogo manjše od štirih milijonov. Manevri pomenijo demonstracijo proti Poljski in Rumunski. Nikdar dosedaj se še niso vršili tako veliki manevri. CANK0V SE ZDI SEBI PRELIBE-RALEN! Sofija, 18. avgusta. Predsednik bolgarske vlade Cankov je dal novinarjem sledečo izjavo: Noben razumen človek ne vidi nobene koristi v spremembi sedanjega režima na Bolgarskem. Bolgarski listi, celo oni, ki podpirajo današnji režim, zahtevajo spremembo vlade, odnosno spremembo oseb. Oni ne zahtevajo te spremembe radi tega, ker sedanji režim ne velja, temveč zato, ker se jim zdi preveč liberalen.« Cankov je prepričan, da do spremembe vlade sedaj ne bo prišlo, ali da se bodo kasneje polagoma vršile spremembe v vladi. GRŠKI POSLANIK ODŠEL IZ BEOGRADA. Beograd, 18. avgusta. Kakor znano, je grški poslanik v Beogradu Zamados zapustil svoje službeno mesto in se ne vrne več. V Ateni še vedno fungira kot naš poslanik g. Panta Gavrilovič, ki vrši začasno funkcijo ministra dvora. Meseca septembra se povrne bivši minister dvora Jankovič v Beograd in bo Panta Gavrilovič prevzel svojo funkcijo v Ateni. PRED ZAKLJUČKOM TRGOVINSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO. Beograd, 18. avgusta. Trgovinska pogajanja z Avstrijo bodo končana 19. t. m. Naša delegacija se nato vrne v Beograd. SUŠAŠKI DEMOKRATI ZA HSS. Sušak, 18. avgusta'. Grupa Davidoviče-vih demokratov ki se zbira okoli »Novega lista«, s Tomljenovičem načelu je na nedeljski konferenci sklenila, da vstopi v vrste HSS in da tam nadaljuje na narodnem sporazumu in seljaški demokraciji. Sušaški »Novi list« je že začel pisati v tem duhu. STARE DIJAŠKE ŠTIPENDIJE SE BODO REVIDIRALE. Beograd, 18. avgusta. V ministrstvu prosvete so pričeli razpravljati o novih štipendijah. Število štipendij bo omejeno in zmanjšano. Minister je sklenil, da vse preje izdane štipendije ponovno revidira in da število starih štipendij kolikor mogoče reducira. Na ta način bo mogoče, da odide čil* večje število novih štipendistov v inozemstvo. DELO FINANČNEGA ODBORA. 1 Beograd, 18. avgusta. Finančni odbor prične s svojim delom iim se vrne finančni minister dr. Stojadinovič iz Črne Stran 2. • j v ■ivvMf- ■ .nsMK'«rwmtit’ w.*.-«««' •> •. J! % .' 'Vi Brez nepotrebnih posredovalcev. i Zmaga! To je najtočnejša označba zagrebških slavnostnih dni. Ni še videl Zagreb talcih manifestacij, kakor so se odigrale v soboto ob kraljevem prihodu. Samo en prizor iz množice drugih. Nad zletiščem divja nevihta. Pred glavno tribuno se zamaše kanali, da stopi voda 15 centimetrov visoko. Dame v elegantnih oblekah premočene do kože, uničeni čevlji, dež lije in nevihta divja, toda ljudje stoje pred tribuno in kličejo kralju in ne čutijo neurja. More se ponašati naš kralj, da kamor pride, povsod je predmet nad vse iskrenih ovacij. Toda Zagreb je prekosil vse in beograjski novinarji, ki so videli vse sprejeme kralja so to priznali. Prav je imel Stje-pan Radič, ko je v zaključnem govoru po odhodu kralja dejal, da je bila v gotovem oziru tudi nevihta dobra. Zakaj tedaj je bilo neovrgljivo dokumentirano, da so ovacije iskrene, da ni nič narejenega, da je patriotizem Hrvatov vzvišen nad vsakim sumom. In ni še dolgo tega, ko so postavljali nekateri barijere med kralja in hrvatski narod, ko so govorili, da morejo samo oni zajamčiti red na Hrvatskem. V soboto so bile te barijere poteptane za vselej, v soboto se tisti, ki so jih nekoč postavljali niti oglasiti niso smeli in brez njih je sloga Hrvatov in Srbov doživela praznik, kakor ga ni sanjal niti najbolj optimističen patriot. Jasno je bilo dokazano. da narod ne voli nobenih posrednikov in da govori najbolj iskreno ravno tedaj, ka- , dar govori on sam narovnost in brez posrednikov svojemu kralju. Ze v včerajšnji številki smo povdarili, da so bili zagrebški slavnostni dnevi velikanska \ zrnata misli sporazuma. Odmev, ki prihaja 1 iz Beograda na zagrebške dogodke potrjuje to še v jasnejši meri. Vsi vodilni beograjski listi pišejo z največjim navdušenjem o za-greških dnevih in »Politika« naslavlja svoje štiri strani dolgo poročilo naravnost kot »Triumf ideje narodnega sporazuma« ter pravi, da je Zagreb v osebi N. V. kralja in kraljeve vlade na najbolj navdušen način po- j zdravil sporazum Hrvatov in Srbov. Odmev Beograda je sijajen in to bo znova povečalo dobro voljo Zagreba in tako se sporazum vedno bolj in bolj utrjuje. Rešeni smo s tem političnih intrig in prepirov in neovirano se more iti na pot državne kosolidacije. Ne bo to v enem dnevu dokončano in ne bomo že jutri dosegli vse, kar želimo in kar neobhodno rabimo, toda pričelo se je resno | delo, kar so odfljali oni sitneži, ki so s j svojim posredovanjem bili le v oviro. Brat 1 ne govori z bratom preko advokata in ta nemoralen pojav je v Jugoslaviji končno vendarle odpravljen. Posredniki so odigrali in zato so besni. Ko so zveneli mogočni akordi manifestacij hrvatsko-srbske skupnosti, je ostala njih jeza in njih kritika še neopažena. Toda že so na delu, da zmanjšajo sijaj zagrebških manifestacij, že skušajo pokvariti splošno navdušenje. Danes, ko je še utis mogočnih manifestacij svež, je seveda njih kritika še rahla in skoraj dobrohotna. Tudi oni pozdravljajo zagrebški zlet, toda moti jih, ker ni prisostvovala zagrebškim dnevom vsa Jugoslavija. Pospravite s svojo hinavščino! Zakaj, kdo pa je kriv, da ni bila zbrana vsa Jugoslavija, ko je hrvatski narod proslavljal tisočletnico svojega kraljestva, slavnega dne za ves jugoslovenski narod? Ali niso bili krivi samo tisti, ki so postavljali bariere ne samo med hrvatski narod in kralja, temveč tudi med Hrvate in Srbe? Ali niso to zakršili tisti, ki so imenu ujedinjenja šli med narod z batinami, ki so ga hoteli z bičem privesti ljubezni? Ti in samo ti so krivi, da ni vsa Jugoslavija bila v soboto v Zagrebu, ti so krivi, da bi iz bariere, ki je ločila Hrvate in Srbe. skoraj postal nepremostljiv prepad na večno škodo naše Jugoslavije V soboto so bile vse te njihove bariere porušene, s sporazumom pa je bil zgrajen trd most med Hrvati in Srbi. Široka narava naroda se je prebudila, padja mu je mrena z oči in spoznal je, da je jugoslovenska misel njegova misel in spoznal je tudi svoje posrednike. Ne jugoslovenska misel, ne ujedinjenje, ampak tisti, ki so špekulirali s to idejo, ti so bili krivi njegovega trpljenja. In zato se jih je narod rešil in sporazum je bil ustvarjen. Definitiven poraz posrednikov in tudi njih največje intrige jim ne bodo pomagale. Naj se norčujejo, da so bili v Zagrebu zastopniki vlade oni ministri, ki so svoječasno nastopali proti Radiču, naj se norčujejo, da je St. Radič poljubil tudi Pavla Radiča. Vse te intrige so tako malenkostne, da utonejo v morju narodnega navdušenja in da bodo padle nazaj samo na njih očete, ker bo narod videl, da jim tudi njegova najsvetejša čustva niso sveta. Konec je dobe intrigantstva, nastopila je doba narodne širokogrudnosti, prišel je čas nemotenega dela, ker odigrali so posredniki, ovira narodnemu sporazumu. K francoskemu socialističnemu kongresu. Od 15. do 18. avgusta zboruje v Parizu iz- j redni kongres socialistične stranke, da izgla- j suje odločitev o sledečih vprašanjih: 1. Slučaj poslanca Varenne-a (ki je sprejel meslo guvernerja Indokine). — 2. Poročilo o poli- : tičnein položaju ter delovanje socialističnega poslanskega kluba. — 3. Dnevni red mednarodnega socialističnega kongresa v Mar-seju z njegovimi programatičnimi točkami: mednarodna politika miru, življenski pred- j pogoji delavcev, stavbni položaj in osem- : urnik. Skoraj brez vsakega dvoma je, da bo kon- ; gres z veliko večino obsodil poslanca Varenne-a, ker je sprejel mesto guvernerja v Indokini. Socialisti vidijo v tern imenovanju poizkus vlade, da razbije socialistične vrste in zato bodo tem ostreje nastopili proti Va-rene-ju. Varenne je star socialnodemokrati- j čen delavec in se je aktivno udeleževal nje- ; nega dela že 25 let. Poslanec je že nepretr- i gorna 20 let in je zlasti slovel kot kuloarni politik. Bil je vedno nekoliko desno orienti- \ ran in ni svojih posebnih nazorov nikdar pri- I kri val. Toda vsem sklepom stranke se je dosledno pokoraval in bil discipliniran stran- ; kar. Zato je tembolj presenetilo, da je spre- ! jel Varenne mesto indokinskega guvernerja. Socialisti vidijo v tem imenovanju poizkus razbitve stranke in zato je gotovo, da bo kongres Varenne-a obsodil. S tem pa se bo kongres tudi že dotaknil j najvažnejše točke: stališča socialistov do vla- j de. Večina socialistov je brez dvoma odločno proti sedanji »Jadi g. Painleve-ja. Herriot je še užival simpatije socialistov in zato so ga j ti lojalno podpirali. Proti Painleve-ju pa je ! skoraj vsa socialistična stranka. Je sicer nekaj poslancev, kakor Renaudel in Vincent Auriot, ki zahtevajo, da vodi stranka pozitivno politiko, to je da vstopi v vlado i» prepreči, da bi se obnovil meščanski blok. Toda njih argumenti nimajo v socialističnih vrstah pravega odmeva. Tem manj pa je misliti, da bi osvojil to stališče kongres, ker v zadnjem času socialistična stranka krepko narašča. Predvojna Francija je nudila Francozom toliko političnih svoboščin, da je bil francoski delavec mnenja, da popolnoma zadostuje, če ob vo-litvah glasuje za socialiste. Članstvo socialistične stranke je bilo vsled tega maloštevilno. Vojna je seveda silo vlade povečala i* svoboščine so ostale zmanjšane tudi po vojni. To je oni vzrok, da je spoznal delavec potrebo, da se politično organizira in da ne zadostuje samo ob volitvah glasovati za socialističnega kandidata. Padanje franka in s tem zvezana draginja je zanesla socialistično misel tudi med malomeščanske sloje, število uradnikov je v socialističnih organizacijah vedno večje in v tem oziru je najbolj značilen pristop 78.000 učiteljev k amsterdamski socialistični organizaciji. Tudi bančni uradniki, kakor dokazuje njih stavka, so sprejeli socialistično orientacijo. Če bi se socialistična stranka odločila za vladi prijazno politiko, potem bi zaigrala vse simpatije in zato je sigurno, da bo kongres odklonil vsako podporo vladi. Ostala vprašanja so manj važna in se tičejo le splošno socialističnih zahtev. I11 r tem zmislu jih bo kongres tudi rešil. Politične vesti. Dunajsko pismo. Ogrski agrarci in industrijah! v boju za pogodbo z Avstrijo. Slovenec ua Dunaju. — Razno. Razno. Na Še en podjeten goriski I) u n a j u , 15 avg. 1925. Zadnjič sem omenil težave, ki so nastale v pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Ogrsko. Pogajanja so bila kar prekinjena in že je grozil obojestranski bojkot: od strani Avstrije proti uvozu sadja, sočivja, živine itd. iz Ogrske; nasprotno pa proti uvozu industrijskih izdelkov. Izrazil sem zeljo da bi jugoslovanska vlada ta položaj izkoristila. . Čitam v tukajšnjih listih, da ima v asa vlada najboljši namen pospešiti uveljavljenje pred tednom dovršene pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo in pospešiti izvoz v Avstrijo tudi z znižanimi tovornimi tarifi. Izborno! Da bi le hitro dosegli tak uspeh v pametni trgovski politiki! — Znižani tovorni tarifi ne povzročijo železniški uprav 1 111 1 najmanjše škode, kajti povečani izvoz bo dajal železnicam več dohodkov skoro ob isti režiji. »Manjši dobiček, a gost H je pravilo pravega trgovca. »Velik dobiček čeprav redek'« je nezdrava špekulacija, ki ne more nikakor postati pravilo, ker ne vzdrži tekme s prvim. Državne blagajne torej ne bodo oškodovane, a v državo pride za večje množine izvoza veliko več denarja, trgovska bilanca bo toliko bolj aktivna, kar je za celoto velik dobiček. Dinar se toliko bolj učvrsti na mednarodnem trgu. Čital sem tudi, da je Avstrija močno znižala carino na — sadje. Kako daleč gre to znižanje, ne vem. Doslej znaša carma o zlati kron na 100 kg. Ker računajo zlato krono po 14 000 papirnatih, znaša carina na vsak ki o-oram celih 720 K. Poleg skoro enako visoke tovornine (za brzovozne pošiljke manjših količin še mnogo več!) je torej taka carina na sadje naravnost uničujoč zadrzek za izvoz sadja v Avstrijo, kajti ogrska konkurenca je prevelika. Tako n. pr. se prodaja ogrska boljša čebula (makao) ceneje na drobno, nego bi prišla štajerska do Dunaja na de- Ogrski agrarci, umevno, so pričeli naravnost strastno agitacijo za obnovitev trgovskih podajanj z Avstrijo. Njihovo časopisje bere hude levite domačim industrijalcem, ki hočejo delati večje dobičke na račun ogrskega poljedelca in živinorejca V vodilnem svojem glasilu so izjavili, da ne bo za državo nikake škode, alco tudi propade taka industrija, ki ne more vzdrzati konkurence sosednje Avstrije, pač pa bo katastrofa, ako propade kmet. Industrijalci naj se potrudijo, da bo njihova produkcija cenejša, zadovoljiti se morajo s skromnejšimi dobički, a ne iz-mozgavati domačega konzumenta s pomočjo zaščitnih carin. ... , Boi agarcev za obnovitev pogajanj je zeio rezek in zdi se, da bo uspešen. Pomagajo jim avstrijski industrijalci, ki zahtevajo, da Ogrska pri 32 izdelkih zniza uvozno carino, /e o verjetno je, da pride do novih pogajanj roda nasjfrotja obeh stališč so tako ve ika, da bo težko najti podlago za kompro ■ Tu treba, da jugoslovanska vlada jes napne vse sile in čim prej uveljavi pogo< Avstrijo. — Vihar je uničil na Češkem letošnji pridelek sadja, ki je običajno prihajalo na dunajski trg. Ker torej odpade letos tudi ta uvoz v Avstrijo, se kaže toliko ugodnejša perspektivo uvoza iz Jugoslavije! Toda čaš prihaja, izvoz češpelj je že v teku, pohitite! V predzadnjem pismu sem omenil gori-škega Slovenca g. Katnika, ki je ustanovil na Dunaju potniški in turistiški hiro. Svoje prostore ima poleg znanega »Wiener Verkehr« na Karntnerici nasproti operi, torej m< enem najlepših prostorov na Dunaju. — Čujem, da je s početkom zadovoljen, vsaj kar se dela tiče, ki ga ima dovolj. — Rojaki, ki prihajate na Dunaj, zglasite se pred odhodom pri Kat-niku, ki Vam postreže z listki za vsako vožnjo. S tem podprete naše podjetje v tujini, ki bo veliko koristilo domovini. Drugi goriški Slovenec — g. Albert Bizjak 'iz D o r n b e r g a — je pred dobrim mesecem kupil kavarno Mariahof na začetku Margarethengasse št. 7, tri minute od opere. V istem kompleksu hiš je znani Hotel Stadt Triest in tam blizu sta še dva hotela, kjer naši ljudje radi stanujejo. — Kavarna je pra\T lepa; tudi bar je tam za tistega, kdor hoče več zapraviti... Na jesen naroči tudi slovenske liste, ako bo kaj stalnih gostov, ki bi na nje reflektirali. V polsute-renu ima še enako velik prostor, kjer namerava na jesen odpreti restavracijo z goriško in deloma laško kuhinjo, kjer bodo mogli tudi naši študenti po ceni, dobro in zadostno jesti: naše goriške »tripe«, pa guljaš_ s polento, znane »mineštre« itd. Mesna jedila ne-obligatna; vsak gost bo vedel, da more naročiti po volji brezmesne obede in večerje. Rojaki, ki prihajate na Dunaj, spomnite se tudi podjetja g. Bizjaka! Dunaj je letošnje poletje Jako poln tujcev, kakor že dolgo ne. Največ je Amerikan-cev, ki so zasedli vse luksuzne Ringhotele. Za njimi našte»Ta statistika po vrsti: Nemce iz rajlia, Čehe, Rumunce, Grke, Angleže, Francoze in Turke. — Jugoslovanov je tako malo, da jih statistika niti ni omenila. Borba za znižanje cene kruhu se nadaljuje z veliko rezkostjo. Prednjači ^Abend«, ki vodi točno kontrolo nad cenami žita in moke po eni strani, po drugi pa troške v pekarnah. Posebno ima na piki velikanski tovarni »Anker« in »Hammer«. V enem tednu se pripravlja že drugo znižanje cen. Kljub neurju v raznih deželah cena žitu stalno pada. Znamenja kažejo, da bodo cene še padale. To bodi pred očmi žitnim mogotcem v Jugoslaviji. . Dunajsko mesto zida stanovanjske hise v tolikem obsegu kakor nobeno drugo mesto na svetu. Veliko je že število ogromnih his, zidanih po najmodernejših zahtevah, Ena hiša je tako velika, da ima 16 vhodov. Notri so dvorišča z drevesi, igrišča, prostori za shajališča ob slabem vremenu. Vsako stanovanje, čeprav le kuhinja in ena soba, ima kopalm-' co. Vsako leto naraste tako nekaj tisoč sta-* novanj, a do konca leta bo dogotovljenih še do 5000. — Poleg tega občina pospešuje takozvane >11 a s e 1 b i n e« ob periferiji me-i sta kjer ljudje dobe zastonj stavbišče, cenen ' materijal itd., in sami si postavljajo najprej kolibe, iz katerih nastajajo po načrtih stavbnega urada lične hišice. V Wagramu ob Donavi je na ta način nastalo ze mul 1, lepo mestece. - Te dunajske »Siedlungen« hodijo proučavat .ljudje celega sveta. Finančni sistem Breitnerjev se je obnesel. On pridno jemlje tam, kjer je kaj vzeti in — dela, ustvarja, gradi, popravlja ... A. G. IZJAVA ST. RADIČA. Štefan Radič je sprejel nekaj novinarjev in jim dal daljšo izjavo, v kateri je naglašal, da je sedanja politična situacija definitivna. Državna in narodna politika ni noben poskus; poskus je bil samo z »dado Davidoviča. Sporazum pomeni nekaj več. Sprejel ga je narod in vlada ga bo izvedla. Naglasiti je treba zlasti tri stvari: 1. Da je prvi političen faktor, t. j. Srbi in Hrvati za sporazum; 2. da je pra»dako parlament za sporazum in 3. da je tudi drugi ustavili faktor v celoti za sporazum. Vlada bo lahko izvedla revizijo usta»-e, ako bo hotela, ker ima dvetretjinsko večino v parlamentu. Dvoglavi zmaj in orel sta ujedinjena. Kralj je borec za sporazum, mnogo imamo zahvaliti kralju in Pašiču. Dr. Trumbič je vedel za vse ono, kar sem jaz delal. Bil je navzoč tudi takrat, ko sem pisal pismo Pašiču. Ni bil samo obveščen o tem. marveč je sam sodeloval. Na koncu je St. Radič izjavil, da se radi svečanosti v Zagrebu ni treba bu-niti, ker to ne znači nobenega tekmovanja. St. Radič ie tudi izjavil, da bo odpotoval v Beograd, kjer bo posetil vodilne politike, med njimi tudi Aco Stanojeviča, ki ie mnogo storil za sporazum. Nato bo šel v Žene»7o, kot delegat. Radi tega bo v prihodnje zelo rezerviran in ne bo mnogo govoril. — Konferenca demokratske stranke v Zagrebu. V nedeljo je prispel v Zagreb g. Ljuba Davidovič v spremstvu Voje Marinkoviča, Šumenkoviča, Grola in še nekoliko narodnih poslancev’, da prisostvujejo konferenci delegatov demokratske stranke iz Hrvatske. V nedeljo dopoldne se je vršila v tajništvu pred-konferenca, kateri so prisostvovali poleg omenjenih delegatov’ tudi člani glavnega odbora, dalje predstavniki oblastnih organizacij, med njimi tudi dr. Andjelinovič. Na predkonferenci so zastopniki oblastnih orga- • nizacij poročali o situaciji stranke v provin-ci. Specijalno so razpravljali o izstopu g. Tomljenoviča. To pomeni za stranko veliko izgubo, ker je tudi sušaški »Novi list« prenehal biti strankino glasilo. — Popoldne ob 18. se je konferenca nadaljevala » _ hotelu Esplanade. Predsedoval je g. Pavelič, predsednik glavnega odbora za Hrvatsko 111 Slavonijo. Po kratkem pozdravnem govoru je podal besedo g. Davidoviču, ki se v daljšem govoru dotaknil politične situacije in dejal, ' da demokratska stranka nikdar m bila proti sporazumu, marveč edino proti metodam in načinu, kakor je bil ta sporazum sklenjen. V , tem smislu se mora tolmačiti njegov govor j v parlamentu in proglas demokratske stran- : ke‘. Demokratska stranka ima vršiti vazno nalogo. On vidi sedaj zbiranje Srbov na eni \ strani in Hrvatov na drugi strani. Demokrat- ■ ska stranka je proti plemenskemu oprede- ; lievanju in zbira v svoji sredini vse Srbe, Hr- > ' vate in Slovence. G. Davidovič omenja težak položni stranke, ki se je, dokler so bdi ra-dičevci v zaporu, eksponirala v smeri spo-> razuma. Zato očita radičevcem. da so jih zapustili in šli na svojo stran. Za Davidovičein ' ie govoril Šumenkovič, ki je poročal o položaju stranke in o njenem daljnem delu. Go-’ vorili so še zastopniki susaške organizacije in dr. Andjelinovič. G. Davidovič potuif na i Sušak. kjer bo imel konference s politiki de-! mokratske stranke. S Sušaka potujejo vsi \ i Dalmacijo, kjer bodo v vseh važnejših me-Š stih prirejali sestanke in konference. i — Konferenca HSS iz Bosne in Dalmacije. ‘ Včeraj se je vršila v zgradbi 1 seljaškega doma konferenca delegatov HSS iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Konferenc, je prisostvoval tudi Stjepan Radie. Na konferenci so razpravljali v prvi vrsti o agrarni reformi tei o drugih ekonomskih in socijalnih vprašanjih Dalmacije in Bosne. G. Radič je dališi govor in ie obvestil delegate, da bo. t. Predavec in Košutič v kratkem odpotovala v Dalmacijo, da tam na licu mesta proučita gospodarske razmere. Stranka bo delala na ten . da prizadetim krajem odpomore. _ ubHa laž Z vnemo so govorili po Beogradu samostojni demokrati in drugi njim slični nezadovoljnežu kako zapušča narod Radiča, kako tone njegova zvezda. Zagreos* dnevi so razbili to laž tako temeljito, da je nemogoč tisti, ki bi jo ponovil. Dobro je, ker vsako intrigiranje v tej smeri je za vedno onemogočeno. — ln kaj bo s Pribičevičem? Tako je vprašal neki kmet Pavla Radiča, ko se je pogovarjal v Seljačkem domu s kmeti. Pavie Radič je odgovoril: »Ničesar, njega treba ignorirati, kakor da ga ni. O njem ni treba niti govoriti!« Mislimo, da ni hujše usode, ki more zadeti politika, kakor je pozabljenje. In ta usoda je zadela samostojne demokrate in ves narod pravi, da jk> pravici. = Maksimovič je dejal o kraljevem sprejemu v Zagrebu: »Izredno sem zadovoljen, da vidim tako lepo navdušenje in improviziran sprejem, ki je kljub temu tako sijajno uspel. Ta sprejem je improviziran, ker se je komaj včeraj izvedelo, da pride tudi kralj v Zagreb. To je tiha manifestacija v prilog današnjemu stanju in dobro bi bilo, da bi se tudi na drugih krajih delalo na tem razpoloženju. Od tega morejo biti samo koristi. — Stjepan Radič je dejal o svoji misiji v Zvezi narodov: Ravno sedaj sem se pogovarjal z g. Ninčičem. Mislim, da odidem v torek zvečer ali v sredo dopoldne v Beograd. Dovršiti mislim neke svoje stvari in nato bomo imeli mi delegati za sejo Zveze narodov v četrtek ali petek sejo. Takoj po konferenci odidem na Bled, da poročam kralju. Mislim, da bo Pašič, ko prične zasedanje /veze narodov, že v Eviaux de Bains. Tam ga obiščem, da poročam tudi njemu. Verujte, da bo šlo vse gladko in v redu. Treba je. da nastopimo v jeseni enotno z vso silo in pametjo.« = Celokupna beograjska javnost se zelo zanima za pisavo grškega tiska, ki je znašel pepetuum mobile za rešitev solunskega vprašanja, naj se solunsko mesto internacijonali-zira in tako postane svobodno mesto. Te vesti so iznenadili vse, ker je pri internacionalizaciji neposredno zainteresirana Grčija, ki hoče Solun pridobiti zase. Beograjski politični krogi še niso formirali svojega stališča, vendar smatrajo, da je dobro, da moremo izkoriščati svojo luko. = Kongres novinarjev Male antante. \ nedeljo zjutraj so prispeli novinarji Male antante v Siuajo, kjer so bili slovesno sprejeti in burno pozdravljeni. Včeraj se je vršila konferenca po določenem programu. Vsi delegati so posetili grob Tace Jonesca in položili venec. Nato so bili sprejeti od Duce. Bili so povabljeni na banket. Princ Karol se je zelo zanimal za razmere v Jugoslaviji. —- Antisemitizem na Romunskem. Vsled neprestane protižidovske agitacije je bil poil-prefekt v Fohšani prisiljen, da proglasi nad mestom in okrajem Fohšani izjemno stanje. Agitacija proti Židom je zavzela že tak obse« da ni bilo židovsko prebivalstvo vec varno življenja. Židje so začeli prirejati procesije, da jih reši Bog pred pogromom Vod-ia protižidovskega hujskanja je znani Kodre-anu, ki je bil oproščen kljub temu, da je bilo nad vse jasno dokazano, da je umoril prefekta v Pesoy. Sedaj so ti protižidovski hujskači hoteli prirediti velik krst vseh zidov, ki so prestopili v krščansko vero. Boter novih krščencev bi bil tudi Kodreanu. Vlada pa je ta krst prepovedala. Pripomniti treba, da ne velja hujskarija teh romunskih fašistov samo proti bogatim Židom, temveč ravno tako tudi proti najrevnejšim. In'vsled tega zasluži ravno najostrejšo obsodbo. lodpi efekt ie utemeljil proglasitev izjemnega stanja tudi s tem, da se' protižidovskih demonstracij udeležujejo tudi komunisti, ki bi na ta način hoteli ribariti v kalnem. ŠPORT. V nedelio so se vršile zanimive nogometne tekme za kraljev pokal. Tekma Split-Sara-jevo je končala z zmago Splita v razmerju 1 : 0. Beograd pa je premagal Osjek s . 1. N-,;večin senzacija dneva pa je bila tekma B S. K. : Adrnira, ki je končala z visoko zmago beograjskega moštva r razmerju ■> . 0. Adrnira je prvovrstno dunajsko nogometno moštvo. V Novem Sadu je M. A. K. porazil zagrebško Concordijo z 2 : 3. Dnevne vesti. KRKZPLODNO TROŠENJE SIL. Ko je bil v Ljubljani impozantni zlet ju-goslovenskega sokolstva, tedaj se je na dnu srca jugoslovenskega patriota oglasila misel: Kako sijajen bi šele bil zlet, da je prisostvovalo zletu tudi hrvatsko sokolstvo. In danes, ko smo pod vtisom lepe manifestacije hrvatskega sokolstva, se ponavlja ista misel: Kako divno lepa manifestacija, da bi bilo združeno na njej v resnici vse jugoslovensko sokolstvo! Ne mislimo, da bi bil danes čas, da bi se javno pričela propaganda ujedinjenja vsega jugoslovenskega sokolstva. Toda prvi delavci v sokolskih vrstah bi morali na tej in na oni strani pričeti misliti, da bi se našla pota, ki vodijo ne k takojšnejmu ujedinjenju. temveč vsaj k zbližanju. Treba najprej pripraviti tla za sporazum in šele potem pričeti govoriti o samem sporazumu. Premajhni smo, da bi brez škode imeli dve sokolski organizaciji. Preizpostavljeni, da bi po nepotrebnem trošili sile z dvojnim delom. In v času, ko se hrvatsko sokolstvo poklanja jugoslovenskeinu kralju, mislimo, (la treba to konstatirati. Bodoče delo mora veljati zbližanju in ko se narod sam sporazumeva, morata osvojiti misel sporazuma tudi njegovi elilni organizaciji. V tej smeri mora iti bodoče delo, ni pa treba, da bi se takoj pričelo, če še tla niso dovolj pripravljena. Toda misliti na to, da bo priprava izvršena, je naloga tako jugoslovenskega kot hrvatskega sokolstva. Enotna in velika je Jugoslavija, enotno in veliko mora biti tudi njeno sokolstvo! sedmorice v Zagrebu svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani Fran Perenič; za vodjo zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani višji pisarniški oficijal Ivan Podboj; za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Črnomlju dr. Friderik Fabijani; za sodnika v Brežicah dr. Edvard Vračko; za sodnika v Mokronogu dr. Karol Tschinkil; za sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Rudolf Adamič in Franjo Juhart; za sodnika v Murski Soboti Valentin Bidovec; za sodnika v Gornji Radgoni dr. Fran Karlin; za sodnika poedinca v področju višjega deželnega sodišča ljubljanskega avskulant dr. Julij Fellaher; premeščeni so: višji pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Mokronogu Anton Keržan na mesto višjega pisarniškega oficijala k deželnemu sodišču v Ljubljani; iz Mokronoga k okrajnemu sodišču v Novem mestu sodnik Viktor Durinij; iz Ljutomera v Laško sodnik Ivan Tratnik in iz Brežic k okrožnemu sodišču v Celje Mirko Detiček. — Iz sodnopisarniške službe. Postavljena sta: pristav pomožnih uradov v 2. grupi III. kategorije stola sedmorice odd. B. v Zagrebu Viljem Hrovat za pisarniškega oficijala v isti grupi in kategoriji pri okrajnem sodišču v Mokronogu in pisarniški oficijal v 4. grupi II. kategorije okrožnega sodišča v Novem mestu Ivan Jarc za pristava pomožnih uradov stola sedmorice, odd. B v Zagrebu v isti grupi in kategoriji. — Iz državne službe. Vpokojen je računski ravnatelj delegacije ministrstva v Ljubljani Franjo Tavzes; imenovana sta za arhivska uradnika v področju delegacije ministrstva financ v Ljubljani Franjo Simčič in Franjo Šetina. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Ana Zorec iz Maribora v Ribnico na Pohorju, Pavel Rabič iz Ptuja v Rogaško Slatino, Pavla Zajec iz Apač v Maribor, Fran Konig iz Ljubljane v Maribor, Anton Koželj iz Morave v Ljubljano 1, Mara Kržišnik iz Maribora v Sv. Lovreno pri Mariboru, Rezika Prijatelj iz Kranjo v Ljubljano 1, Joško Čam od Ljubljane 1 k Ljubljani 2, Olga Skubič iz j Rakeka v Ljubljano i, Josip Savelli iz Žalca Pafo iz Saraievi ““T' *P£fn" i v Cel)e, Ana Fabjančič iz Liubljane 1 v Ko- ™ sSl ts:! j** *•<> <» .< * *► vine, katere .... ™2,poS? oSrno »kri- i ■” *•*"» H“'v” “ jo za postavitev spomenika Gavrilu Princi- : °.ze °- .. M o- pu. Načrt za spomenik bo napravil kipar Ivan Iy' diplomacije. Nemški poslanik „. dr. Me*trov ' Olshausen le odpotoval iz Beograda na do- 1 - Herman Wendel t Ljubljani. Naš za- j Pu»t. Nekaj dnii se zadrži v Sloveniji, nato od- služni prijatelj, publicist Hermann Wendel j P0,u-ie v Nemčijo. ...... se je ustavil na svojem potovanju na jug za i — Imenovanje. Za pomočnika komisarja par dni v Ljubljani ter se sestal s svojimi : — Parastos za kraljem Petrom. V nedeljo se je vršila v Beogradu spominska svečanost štiriletnice smrti pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. V saborni cerkvi se je vršil parastos, kateremu so prisostvovali ministri, nekoliko generalov, škofov, številna duhovščina in mnogo starih Beograjčanov. Navzočih je bilo v celem okoli 100 oseb. — Z Bleda poročajo, da so se vršile v tamošnji dvorni kapeli slične svečanosti. _ Spomenik Gavrilu Principu. Kakor nflio iz Snraipvn eo vr»Si tn A vilo meščanov, zakaj brata Mestajbegoviča sta uživala obče simpatije in precejšen ugled. — Hudi pijaaci. Pariški listi poročajo iz Newyorka o bestijalnem činu treh pijancev. Pili so v nekem hotelu. Ko je prišel čaš odhoda, jim je prezentiral plačilni natakar račun. Ker se jim je zdel ta račun previsok, so vrgli možje natakarja skozi okno, šestega nadstropja na ulico. — Maščevanje zapuščene ljubice. Gostje najlegantnejšega hotela v znanem kopališču Viareggiju so bili te dni neprostovoljne priče ljubavne tragedije. Zvečer ob 9. je prišla v vestibul izredna krasotica, Florentinka Petri. Zahtevala je ,da pokličejo iz jedilne dvorane gosta Karla Policrettija. To se je zgodilo. Ker je bilo temno, Policretti deklice ni spoznal. Zato je stopil bližje. V tem trenutku je počil strel in Policretti se je zgrudil smrt-nonevarno ranjen na tla. Na policiji je izjavila deklica, da je izvršila čin iz maščevanja. Pred letom dni se je seznanila s Policretti-jem v nekem kopališču. Zaljubila sta se na prvi pogled drug v drugega. Nedolgo nato sta se zaročila. Še pred kratkim je zagotav-> ljal Policretti svoji zaročenki s častno besedo, da jo poroči; nenadoma pa jo je zapustil brez vsakega povoda. Zato se je mašščevala, je dejala, in sedaj gre rada v zapor. — Trinajstleten ubijalec. V vasi Šapci pri Garčinu je zaklal 13-leten pastir Pero Klobučar svojega 14-letnega tovariša Jova Ve-lečkega. Igrala sta se na polju, pri tem sta se sporekla, nakar je Pero zarinil Jovi nož v grlo, tako, da je deček obležal na mestu mrtev. ..T. ®ad* P"^'va; Y Dubpvcu pri Okufa- državnih uslužbencev. II. natis, pregledan in nih živita ze okrog sedem let Gabro Kovače- j s kazalom izpopolnjen. V Ljubljani 19‘?5 Za-vic m njegov oce v velikem sovraštvu. Črtita < loži la Tiskovna zadruga. Cena Din 22 s se pa kakor pes in mačka radi tega, ker hoče poštnino Din 23.50. V zbirki zakonov je izšel oce prepisati posestvo na svojo mlado zeno. o natisk 7akona 0 ejvilnih uradnikih jJn osta_ Ze večkrat je napadel oce svojega sina de- ]ih državnih uslužbencih. Izdaji je pridejano jansko m splošno se je govorilo da so sinu j obsežno ka7„lo, ki zelo olaj&| ^ifr^ ori|en_ pripravili grob ter da komaj čakajo, da ga j taeijo v zakonu Po]eg ,ega je pridejana /u(ji vanj poloze. Lansko leto je poginila Gabru j tabela, na podlagi katere se takoj lahko vsa živina, vsled cesar trpi moz škodo -0.000 J izračimnin nrAiomti ;i, x------ • stol, ki ga rabijo tam za eksekucije zločincev, V namenu, da pokaže tehnični komisij« svojo novo iznajdbo ter si pridobi patent, je sedel na stol ter spustil električni tok. nakar je nenadoma umolknil. Električni tok ga je ubil. Komisiji ni preostalo drugega, kakor, da je potrdila praktično v]»rabnost Ilydejevega izuma. Naknadna preiskava je ugotovila, da je postal nesrečni izumitelj žrtev napačne konstrukcije. — Avtomatični čistilci čevljev. Čistilcem čevljev v velemestih grozi nevarna konkurenca: čiščenje čevljev se bo avtomatiziralo. Po newyorških ulicah je razpostavila neka tvrdka stroje, ki očistijo čevlje pasantov popolnoma avtomatično. Treba je vreči v avtomat gotov novec in aparat prične funkcionirati: očisti čevlje blata in prahu, jih namaže s kremo ter jih odrgne končno s krtačami in krpami, da se svetijo lepše, kakor če jih osnaži najspretnejša človeška roka. Vse to traja samo eno minuto. — Rajši v ječo, kakor nazaj k ženi. Budim-peštanska policija je aretovala te dni prokurista in tajnika udruženja drogistov Aleksandra Grosza, ki je obdolžen, da je poneveri! 108 milijonov madžarskih kron. Sedaj se je zglasila pri preiskovalnem sodniku njegova ločena soproga ter izjavila, da je pripravljena vrniti omenjeno vsoto za svojega moža ter izposlovati, da se umaknejo vse ovadbe zoper njega, vse to pa pod pogojem, da se vrne mo k njej. Policija je jetnika o tej ponudbi obvestila, toda mož je izjavil, da je rajši zaprt, kakor pa da bi se vrnil k svoji ženi, nakar so ga izročili državnemu pravdništvu. Zakon o civilnih uradnikih in ostalih številnimi prijatelji. Slovenski kvartet je priredil njemu na čast intimen koncert, ki je bil prava proslava slovenske pesmi. Dobrodošlico našemu odličnemu prijatelju! — Pravilnik o povečanju uradniških doklad. Minister pošte in brzojava je podpisal pravilnik o povečanju dodatkov tehničnemu in ambulantnemu osobju. , T~ Kr»diti za reste. V ministrstvu javnih del so odobreni krediti v znesku 700.000 Din za popravo cest v okolici Vukovara in 130.000 dinarjev za cesto Kuršumlja—Banja—Prepo-lac. — Imena ladij. Prometno ministrstvo je odredilo, da se označi na vseh naših ladijah ime ladij in luke, kateri pripada razven v latinici tudi v cirilici. — Šola za higijeno v Zagrebu. Ministrstvo narodnega zdravja je določilo, da se otvori v Zagrebu nova šola za higijeno še začetkom bodočega meseca. Za to šolo je zgrajeno s pomočjo Rockefeller-jeve ustanove moderno poslopje. _ Železniški promet v Bosni. Generalna direkcija državnih železnic je poslala železniški direkciji v Sarajevu veliko količino no-'ih tračnic za izmeno starega materijala na progah Bos. Brod—Doboj in Mostar—Konjice. S tem se bo promet v Bosni mnogo izboljšal. Rekonstukeija epidemoloSU,.«.,. policije v Spodnjem Dravogradu je imenovan g. Živojin Ponjevič. — Rumunski učitelji t Jugoslaviji. Koncem tega meseca priredi večja skupina romunskih učiteljev izlet v našo državo. Rumunski učitelji obiščejo Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zagreb. Učiteljska udru-ženja v imenovanih mestih jim prirede svečan sprejem. — Posetnikom Mednarodnega velesejma v Praei (od 6. do 13. septembra 1925). Uprava Praških velesejmov naznanja, da bodo po-setniki omenjenega velesejma imeli pri potovanju v Prago in nazaj popust na železnicah v kraljevini SHS 50%-, v ČSR 50% in na avstrijskih železnicah lahko potujejo v br-70 vi a V ih z listkom za osebne vlake! Pri potovanju z osebnimi vlaki pa bodo imeli po-selniki Praškega velesejma na avstrijskih železnicah 25% popust. — Če je rodbinski oče osumljen tihotapstva. V Sarajevu so prijeli pred kakimi tremi tedni na zahtevo finančnih oblasti nekega Zigrijo Ajdinoviča, ki je osumljen, da je vtihotapljal saharin. Mož je pustil doma ženo s trojico malih otrok, denarja pa takorekoč nobenega. Tako se ie zgodilo, da je morala rodbina v par dneh stradati. Ko ljudje že tri ■ dni niso ničesar jedli, je popadla mati svoje j otroke ter jih nesla v poslopje finančne kon-i trole. Enemu izmed otrok je dala v roko list, ' na katerem je sporočila finančni oblasti, da rpi dinarjev. Njegova mačeha je govorila po vasi, da je »čarovnica« ter da mu je zagovorila živino ona. Gaber pa je napreden kmet, ki ne veruje v vraže. Ni se brigal za govoričenje^ svoje mačehe, niti za grožnje, ki so mu prišle na ušesa. Te dni pa je prišel do prepričanja, da vsaj grožnje niso bile brez podloge. Vrnil se je iz Nove Gradiške, kjer je imel neki oprave);. Prisedši domov je šel pogledat, kaj delajo svinje. Prilomastil je namreč njegov oče, ki mu je dejal, naj se takoj izgubi, sicer ga bo ubil s sekiro, ki jo je držal v roki. Ker Gabor ni ubogal, je na- » . .. „.............— valil stari nanj, ga pograbil za srajco ter ga j ze,ezmska tarifa del I., ki bode vsebovala hotel vreči na tla. V tem trenutku je pri- j Pravilnika tudi vse izvršilne določbe tekla izza vogala mačeha, oborožena s seki- | ze‘ezniskosaobračajni uredbi, ro, kakor njen mož, ter udarila Gabra po i — StinnesoVa prošnja za posojilo. Kakt f plečih. Fant je izgubil moč, ni se mogel bra- I poročajo iz Berlina, je prusko državno uuni-niti in zato ima danes polomljenih par kosti i strstvo Stinnesovo pronšjo za posojilo prou-in reber ter leži v bolnišnici, njegov oče in j čilo ter jo odstopilo v nadaljno proučavanje mačeha pa na »prični«. j trgovinskemu ministrstvu, ki bo' stopilo to- zadevno v stik z državno banko. Po toeasnem zracunajo prejemki državnih nameščencev in nastavljencev. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — Železničko-saobračajna uredba o prevozu putnika i robe na železnicama. Generalna direkcija državnih železnic je izdala za celo državo veljavno železničko-saobračajno ured-b°, ki nadomestuje dosedanji avstrijski železniški obratni pravilnik. Nova saobraeajna uredba je natisnjena samo v cirilici ter se naroča pri direkciji državnih železnic (finan-cijsko odelenje) v Ljubljani za ceno Din 30. Razen te uredbe izide v najkrajšem času tudi ['inske fakultete v Zagrebu. V tem zavodu se izdelujejo vsi seroni za vso državo proti nalezljivim boleznim. Ko bodo dela končana, b° zavod v stanu, da bo dobavljal vsa potreb-t”, an,ti6Pidemijska zdravila za vso državo, uvoz V *em oziru lle bomo ve^ navezani na ~ i kongres v Beogradu. V ča- Vd h „ 8,- '• m se vrSi. kakor znano, v Beogradu ™*Wodni fes- kj 111 brzojava z instala- cijo brzojava na starem univerzitetnem poslopju. la posta bo zvezana potom direktnih prog z vsenu glavnimi mesti sosednjih dr- — Kongres zavezniških bojevnikov. Od dne 10. do 13. septembra se vrši v Rimu kongres bivših zavezniških bojevnikov. Medzavezni-i federacija bivših bojevnikov v Parizu je povabila na ta kongres tudi naše udruženje I rezervnih ohc.rjev in bojevnikov. - Kongres čebelarjev. V soboto je bil otvorjen v Osjeku kongres čebelarjev iz vse državo. nekem kotu gladno ženo osumljenca. Ta slučaj. kakor tudi neki drugi, v katerem gre za človeka, ki sedi že dva meseca v policijskem zaporu samo radi sumnje, da je tihotapil tobak, je sarajevsko prebivalstvo jako razbu-1'V.. ^udi. ^‘ena *e£ — Trdovraten samomorilec. Pred par dne- ! v , , ... vi se je obesil v Budimpešti neki kočijaž Ivan ! NaAl.d.rz Jn'\naIlJi v Llubllani se P™«0 Steigenvalder po imenu. Samomor se mu j izpiti 24. avgusta, vpisovanje se bo ni posrečil, ker so ga pravočasno opazili in ‘zvrsll!). ,2” f septembra K vpisu mora rešil,. Prepeljali so ga v bolnico. Še isti dan, | Pnnestl vsak u,cenec 1Tansko'1®tn° 'f,n-cevaio-ko so ga odpustili, se je obesil drugič. Zo- ?prlJemnJ M J j.azred bod,° selv pef so ga v zadnjem trenutku odrezali in « t®mbra' Natančn, podatki so razvidni z raz- pripeljali v bolnico. Ko se je vrnil, je bila njegova prva not zopet pod drevo, na kate- . rem hoče umreti. Toda imel je tudi to pot j rea,ni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah. 1. smolo. Rešili so ca tretjič in prepeljali v bol- i Ponavljalni izpiti, ki se z< mnenju kompetennih mest pri vprašanju javili interesi ne pridejo v poštev. Izkušnje zadnjih let silijo k skrajni previdnosti pri vporabi javnega denarja. Zato ima javnost vtis, da bo presojala in rešila pruska državna banka — če se odloči za dovolitev kredita — vprašanje iz zgolj privatno gospodarskega stališča. — Ukraden avtomobil. Te dni je bila izvršena v Berlinu izredno drzna tatvina. Neki inženjer, ki je imel opraviti v prometnem ministrstvu, je pustil svoj avtomobil za par minut brez nadzorstva pred poslopjem. Ko se je vrnil, avtomobila ni bilo več. Šofer drugega avtomobila mu je povedal, da sta prišla iz poslopja dva mladeniča, sedla v ve-liikel, ter se odpeljala. Nastopala sta tako samozavestno, da je mislil, da sta lastnika. Poizvedbe policije so ostale doslej brez vsakega uspeha. »V Narodnem Dnevniku«, dne 9. maja je bila objavljena notica >In vendar so ga našli«. Ta notica ne odgovarja resnici, ker je bil g. Viktor Samuda odpuščen dne 4. julija na svobodo. Ljubljana. 1— Stanovanja za obiskovalce V. ljubljanskega velesejma, ki se vrši v času od 29. avgusta do 8. septembra 1925, se rabijo in se naprošajo stranke, da jih priglase pri vele-sejmskem uradu oziroma v pisarni mestnega ekspedita (Mestni trg 27/111). 1— Pijanci v Rožni dolini so v soboto in nedeljo zopet rogovilili. Posestniku Franju Za-noškarju so sneli železna vrata vrtne ograje, s čemur so mu povzročili 500 Din škode. Na Gl inčah so polomili ograjo, ki meji na vrt veletržca Ivana Jelačina, ki so mu povzročili s tem škodo 1000 Din. Šolstvo. glasa na črni deski. Začetek šolskega leta 1925/26 na II. drž. Gradaščice, Glinščice in Malega gr..„........ nudbe je vposlati do 20. t. ni. imenovanemu Glavnemu odboru (Turjaški trg 3/11) Načrti 'n preračunane mere se dobe istotam. —; I* konzularne službe. Za tajnika v zu-nanjem ministrstvu je imenovan konzul v Diisseldorfu dr. Slavko Barle. — Ii modne službe. Imenovani so: ^ svetnika skupine I. kat. pri oddelku R. atola regulacijo , človeški žrtvi. Brata Mustajbegoviča sta pe-abna. Po- > |ja|„ konje kopat. Mlajši brat. star 23 let. je Mjahal prvi konja ter ga pognal v vodo. Toda kmalu ga je pograbil vrtinec ter ga pri-rel vleči v globočino. Starejši brat mu je priskočil na pomoč, toda tudi njega je pograbil vrtinec in končno sta oba utonila. Naslednjega dne so ju potegnili iz vode. držala sta se še mrtva v tesnem objemu. Priredili so jima lep pogreb, ki se ga je udeležilo veliko šte- kjer je končno izpovedal, da se je naveličal življenja, ker mu je žena umrla. — Poizkusen samomor pri aretaciji. Te dni so videli prebivalci neke hiše. v Syringasse na Dunaju, kako se je pregrešil eden od njihovih sosedov nad nekim 10 do 12-letnim dečkom, ki ga je odvedel nato iz hiše. Ovadili so stvar policiji. Ko je potrkal na vrata njegovega stanovanja mož postave, si je mož zasadil svoj žepni nož trikrat v bližino srca. začnejo za IV. in VIII. razred 24. avgusta, za druge razreda pa ! 28. avgusta ob 8. uri, so dovoljeni vsem, ki | so zanje prosili. 2. Vpisovanje učencev, ki j delajo sprejemni izpit za I. razred, je 31. avgusta od 8. do 9. ure, na to se vrši izpit od 9. do 12. ure. 3. Vpisovanje učencev z drugih zavodov je 2. septembra od 11. do 12. ure v direktorjevi pisarni, zavodovih učencev pa 3. septembra ob 9. uri v razredih. 4. Nižji tečajni izpit se začne 25. avgusta. 5. Druge po- Prepeljali so ga v bolnišnico. Niegove po- j datke vsebuje direktorjev razglas na deski škodbe so lako težke, da ga doslej ni bilo I v zavodovi veži. — Ravnateljstvc. mogoče niti zaslišati. | Mestna ženska realna gimnazija v Ljnb- — Poskusno usmrčenie. Mehanik Hvde v i Ijani. Gimnazija: Ponavljalni (raaredni) ia Detroitu je popravil in izboljšal električni i dodatni izpili 27. iu 28. avgmsta ob 8. Mri ia po tabeli. Nižji tečajni izpiti -9- avgusta do 3. septembra po razporedu na deski. Vpisovanje norih gojenk za I. do VII. razred gimnazije 3. septembra ob 15. do 18. ure. Sprejemni izpiti za te gojenke 4. septembra ob 8. uri. Vpisovanje gojenk, ki so bile žo na zavodu, 5. septembra ob 9. do 11. ure. ©tvoritvena služba božja 6. septembra ob 9. uri v Nunski cerkvi. Pouk se prične 7. sep-kesjbra ob 8. uri. Trgovski tei-aj: Vpisovanje 14. septembra od 9. do 11. ure; sprejemni izpit 15. septembra ob 8. uri. Pričetek pouka 16. septembra ob 8. uri. Gospodinjska šola: Vpisovanje 1. oktobra od 10. do 12. ure. Pričetek pouka 2. oktobra ob 8. uri. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, 17. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo izleta 1921 den. 7534; Zastavni listi Kranjske deželne hlodi, I. in II. vrsta od 30 cm prem. napr., fob Gruž bi. 780; deske monte, 25, 30, 40, 50 mm, fco meja trans. den. 500, bi. 515; hrastova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 15 vag. den. 17.50, bi. 17.80; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; koruza slav., fco Postojna trans. den. 235, bi. 240; otrobi pšenični, poldebeli, fco Postojna, 1 vag. den. 194, bi. 194; otrobi pšenični, drobni, fco Postojna trans., 2'A vag. den. 195, bi. 196; laneno seme, fco Ljubljana, 1 vag. den. 495, bi. 495; fižol mandolon, z roko zbran, fco Postojna trnas., b/n, dobava september den. 400. BORZE. — Zagreb, 17. avgusta. Devize: Amsterdam 2250—2270, Dunaj 782—792, Berlin 1325 do 1335, Italija izplačilo 200.58—202.98, London izplačilo 271—273, ček 270.5—272.5, Newyork ček 55.55 in pol—56.15 in pol, Praga 164.74—166.74, Švica 1082.5—1090.5. — Curih, 17. avgusta. Beograd 9.20, Berlin 1.2260, Newyork 515.50, London 25.035, Pa- banke den. 25; Kom. zadolžnice Kranjske riz 24, Milan 18.55, Praga 15.25, Budimpešta deželne banke den. 25; Celjska posojilnica 0.007250, Bukarešta 2.65, Varšava 92.50, Du- d. d., Celje den. 201, bi. 201; Ljubljanska kre. ditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Mer- : kantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva krvatska štedionica, Zagreb den. 843; j Kreditni zavod za trgovino in industrijo, j Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. 122; ; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana ; bl.342.50; Združene papirnice Vevče, Goriča- j ne in Medvode den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi 180. Blago: Črni bor — bordonali, 3—8 m dolž., j od 30/30—50/50, fob Gruž bi. 650; hrastovi 1 naj 72.475. Pustolovec Strasnov nadaljuje Dragi stric, nikari se tako ne razburjaj. Juha se nikdar ne je tako vroča, kakor se skuha. Saj sem jaz tu, ne zapustim te . . .« »Geza, to je lepo od tebe. Saj veš kako sem te vedno rad imel k »Seveda, se razume. Samo ne razburjaj se, rajši nekoliko pokramljajva, se bo že našel kak izhod!< Polagoma se je pomiril. »Torej dragi Geza, kaj delajo Tvoji otroci in Tvoja ljuba soproga?« »Za božjo voljo, ta je pa lepa , sem si mislil. Celo ženo in otroke imam, tega niti vedel nisem, torej, če ustrelim sedaj kakega kozla, ne vem, kako bo. Saj vendar niti ne vem, koliko otrok imam, koliko so stari, če imam dečke ali deklice — nimam pojma.« »'Hvala za vprašanje dragi stric. Saj veš, rodbina povzroča skrbi. Razven tega moram jako naporno delati, toda hvala Bogu, zdravi smo vsi. Kako pa je s Tvojim zdravjem?« 1 »Nu, da, dobro, samo da bi me toliko ne jezili. Veš, iz Rima so mi poslali mladega ka- ' nonika. To je aroganten človek. Misli, da je Bog ve kaj, če je bil pri papežu. Toda zmotil se je. Pri meni ne pomeni ničesar. In naj se piše tisočkrat grof Batthyani. Pomisli to človeče se predrzne nositi prav tako sutano z rdečimi vrvicami, kakor jaz, dasi vendar ni škof. Pri tem hodi vedno mi lov. Ali se to spodobi za duhovnika? Pa predrzen je. Toda jaz mu že pokažem, da sem jaz škof ne pa on.« Moj ljubi stari Bende je bil kolerik. Zopet se je tako razburil, da bi ga bil kmalu zadel mrtvoud. Na grofa Viljema Battliyanija je bil pa zelo hud. To je bil res predrzen človek, da se je upal nositi ravno tako sutano kot škof. Moral pa je imeti dobre vzroke za to, da se je upal nastopati tako arogantno. Hm, hm to se bo dalo najbrže izkoristiti. Že takrat j sem sklenil, da si mladega Batthyanija ogledam pobližje. Starega pa sem tolažil: »Dragi . stric, nikari se tako ne razburjaj, pazi na j V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Že večkrat je občudoval, kako lepe, bele zobe ima stari možiček. , No seveda, vse umetno — poglejte.« In mojster Adam seže v usta in ponosno pokaže svoje umetno zobovje, zgornjo in spodnjo čeljust. In to ni taka vražja reč, kakoršno dobite pri zobozdravnikih,« reče, ko je zopet nataknil zobovje. »To sem si napravil sam, to mi ne pade pri govorjenju ali jedi iz ust, to drži trdno, in s temi zobmi starem vsak oreh. Vse je moja iznajdba in moje delo.« »In — in vaše uho?« Tudi umetno! To se pravi le levo. To je iz kurjega mesa, prav imenitno se je zrastlo. Kaj ne, prav tako je kakor desno? Le s psmi ne smem imeti opravka, ti takoj duhajo kurjo pečenko in mi hočejo uho odgrizniti.« In — in vaše oko?« jeclja Georg, še vedno ves presenečen. »Tudi umetno! To se pravi, le desno. Ce bi bili obe umetni, bi ne mogel videti, to vam je vendar jasno. Fino izdelano, kaj?« »To ni mogoče!« se čudi Georg. Večkrat je že gledal zelenemu možičku v oči, pa nikdar ni kaj opazil, desno je enako levemu, isti pogled ima, prav tako se suče kot ono. >Ne verjamete? Na tu! Pa sedaj vi tako napravite ■i vašim očesom.« (60) Adam je vzel desno oko iz globine. »Tudi moja iznajdba!« reče in vtakne oko zopet v luknjo. »In — in — vaša roka?« jeclja še vedno Georg. Tudi umetna! To se pravi, le leva.« Pa saj pregibljete roko in tudi prste?!« »No, zakaj pa ne? Ce iztegnem roko, se iztegnejo tudi prsti in če skrčim roko, se skrčijo tudi prsti. Tudi moja iznajdba, prav tako, kakor moja gumijasta noga.« Adam odvije svojo roko, pokaže mehanizem in jo zopet privije. Z grozo pogleda Georg možička, ki je ponarejevalec stvari, ki jih sicer ustvarja le ljubi Bog; polovico svojega telesa si je po lastnih iznajdbah napravil sam. »Človek — mr. Green — kaj pa je še pravzaprav pristno naravnega na vas?!« »No — no — tu je še dosti, česar si nisem sam napravil — tu je moj nos — in in in — desno uho — in in in — levo oko — in in in — desna roka — in in in in — leva noga — in in in — možgani, oh da, možgan si nisem sam naredil — no in potem — potem... moj trebuh!« Georg ne ve, ali naj se smeje ali grozi. Adam pa pridno krpa svojo gumijasto nogo. »Vidite, škoda bo kmalu popravljena in boste že videli, kako bom potem zopet skakal in plesal. S svojimi štiridesetdevetimi leti in svojo gumijasto nogo sem urnejši, kot marsikateri mladenič. Pa, da ne pozabi-! mo. Kaj mislite, mr. Hartung, ali ni zdajle lepa priložnost, da napravim Leonor svojo ženitno ponudbo?< To je pa že preveč za mladega moža, kar strese se »Prav imaš dragi Geza«, je odgovoril Benda ter vstal. Idiva večerjat.« Vedno sem dobro jedel, kljub temu pa moram reči, da je bila škofova kuhinja izborna. Pa tudi njegova vina. Servirali so nam stara ogerska vina, in kmalu smo bili dobro razpoloženi. Pri mizi je sedelo razven naju dveh samo par kanonikov, med njimi mladi grof Batthyani, ki se mu je videlo na prvi pogled, da se je mnogo gibal v družbi. Škof mi je zašepetal na uho: »Veš, Geza, danes je že prepozno. Toda jutri povabim tebi na čast par gostov!-; »Hvala lepa, dragi stric, toda veš, da nisem prijatelj velike družbe. Pa tudi res nisem bil, kajti, kako lahko bi se pripetilo, da bi poznal eden ali drugi ministerijalnega svetnika Geza Vertessvja osebno. Toda, kaj sem mogel storiti. Moral sem se udati hote ali nehote. Večerja je potekla brez vsakega incidenta. Želel sem staremu lahko noč ter šel zgodaj spat, pod pretvezo, da sem utrujen od potovanja. Pri zajtrku sem sondiral teren. »Veš, dragi stric, pravzaprav nisem prišel v prvi vrsti zaradi Tvoje zadeve. To bi ne bilo ravno posebno umestno, izgledalo bi bilo sumljivo, da bi interveniral kot Tvoj nečak v Tvoji zadevi. V prvi vrsti sem prišel sem v neki politični zadevi. Imam govoriti z velikim županom — o važnih zadevah. Prosim, skrbi za to, da se mu prijavi moj obisk. »Se razume, takoj dam napreči.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. svoje zdravje, to je bolj važno. Tiska liskama »Merkur«, Ljubljana. Potem hoče zbežati. Toda in kolena se mu zašibe. Adam ga pokliče nazaj. Zeleni možiček je nataknil sedaj pri delu svoja velika očala. Izza stekel se zabliskajo njegove svetle oči. »Počakajte še trenutek. No, kaj pa vam je? Zaka\ pa hočete zbežati? Ker mislim poročiti Leonor? Ne, ne, nikar se ne bojte. I)a, mislil sem nekoč — imam jo tudi zelo rad — saj sem ji dajal mleka piti, oblačil jo in vse drugo — ampak veste — ko se spravljam zvečer spat, ter odvežem gumijasto nogo in ako vtaknem zobe v vodo — tedaj si mislim ne, iz tega ne bo nič — jaz nisem več za mlado deklico — ta ne mara gumi-zastih nog — Adam je sicer nekoč padel na glavo, ampak njegovi pravi možgani so še na pravem mestu in srce tudi ne, ne, dragi Hartung, nikar se me ne bojte, nisem vaš tekmec, nikake konkurence vam ... Na, kaj pa že zopet bežite? No, zaradi kar tecite, kar tecite — ampak jaz vem, kar mene vem.« 21. Preko puščave Gobi. O nadaljni vožnji preko Sibirije omenimo le, da je moral avto nekoč štiri dni počivati. Os se je obrabila in bi se kmalu zlomila. Toda po Georgovem nasvetu so dospeli še do neke vode v gozdu, ki je bil že v gorati Transbajkaliji, blizu mongolske meje. Tu ob malem vodopadu, ki je šumel čez skale, po-rastle z mahom, se je razvila pod senčnatimi hrasti pravcata idila, kakršne si Lenor ni predstavljala na svojem potovanju. (Dalje prihodnjič.^ ! VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi s najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ■ Zahtevajte ponudbo I ■ m (iti Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. MODNI SALON MINKA HORVAT, tjubljana STARI TRG STE V. 21 , ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. ♦ Javno-agencljska in gospodarska pisarna : DR. EMIL GA) | so nahaja sedaj t v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 71 f (hiša Jadransko-Podunavske banice, nasproti glavne poš«e>. } !>♦♦♦♦♦♦♦♦♦ «♦«..«« »♦♦♦♦♦v MALI OGLASI & h •glasom do M b*s*d Din 5—> S* pmr. vsak« nadaljna be»e8eba<. Gospodična prikupljive zunanjosti želi znanja * mladim inteligentnim gospodom. Ponndbe na upTavo lista pod: >Nadu. Službo išče Kolesa in šivalne sir oj e kupujte edino le pri Josip Petelinc-u »vok« Orltzner, Ph5nix ln Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumotike. Igle Lamerr. Ljubljana, mu« Preleraovega spomenika. Pouk v vezenju je brezpl*t*». Na veliko 1 Na molol Inštrukcije iz vseh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec. Čas po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod označbo: »Siguren uspeh« na upravo lista. Pisarniška moč z dvoletno prakso išče aiesta, aajraj« na deželi. Ponudbe prosi aa uprav* lista pod. »Dabra a»ačc.______ Gramofon slaščičarski delavec, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Slaščičar«. dobro ohranjea, »« po eeai proda. Naslov pove uprava Obiščite Q Obiščite m i i j ceni piu«a. j « rava, j H l DomifllSi (jesenski vele semenj) od 6. do 12. septembra 1925. Tehnični velesemenj je za 1 dan podaljšan. 7000 razstavljalcev iz 16 držav nudi svoje interesantne novosti po brezkonkurenčnih cenah ! 125.000 posetnikov iz vseh evropskih in pomorskih dežela. Velika izbira dunajskih šj)ecijalitet! Znatno znižana vožnja po jugoslovanskih in avstrijskih železnicah in po Donavi. Prestop meje proti predložitvi vizum-marke za ceno avstr, šiling 150 (dolar 0 25). Pojasnila, sejinska izkazila in vizum-marke se dobe pri: WIENER MESSE A. G., WIEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat - Turjaški trg št. 4, Zveza za tujski promet — Dunajska eesta st. 1, Josip Zidar — Dunajska eesta št. 31.