Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta * gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J Mminlstraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S fia.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katolike Bukvarne" Oznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dun, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. J&tev. 289. 7 Ljubljani, v petek 18. decembra 1891. I^etnilc XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 17. decembra. Slovenske šole na Koroškem. Prizadevanje slovenskih poslancev v državnem zboru in prihod deputacije koroških Slovencev na Dunaj nista bila brez vspeha; učni minister baron Gausch je ugodno rešil prizive občin Sv. Jakoba v Rožni dolini in Tolsti V ril, k i s t e z ah t e v a 1 i slovenski učni jezik za svoji ljudski šoli. Ta odredba učnega ministra je velike načelne važnosti; koroškim Slovencem je zdaj pokazan pot, po katerem morejo dospeti do svojih pravic. Ta pot sicer ni prijeten, je dostikrat celo težaven, ali dokler stoji ministerstvo na stališču, da najvišji učni upravi pristuje le prizivna pravica, da ima razsojati le o pritožbah, toliko časa ne preostaja druzega, kakor da slovenske občine potom priziva do ministerstva zahtevajo slovenske šole. Tako so morale delati občine štajerske in tako naj sedaj ravnajo občine koroške; ugodna rešitev gori omenjenih prizivov jim je porok, da tudi njih prizadevanje ne bo zastouj. Kakor je bila rešitev šmarijske pritožbe na Štajerskem merodajen obrazec, po katerem so se reševale vse druge enake prošnje štajerskih slovenskih občin, tako postanete občini St. Jakob in Tolsti Vrh načelno ravnilo, po katerem se bodo razsojale vse enake zadeve. Prepričani smo, da bi se bila v enakem smislu rešila tudi pritožba vogrške občine, če se ne bi bila gledd neke važne določbe bistveno razločevala od prizivov prej omenjenih občin. Za šolo T Št. Jakobu in Tolstem Vrhu so namreč zahtevali slovenski učni jezik in neobligaten pouk v nemščini; Vogrčani pa prosijo za slovenski učni jezik z obligatni m poukom v nemščini. Zaradi tega se je rešitev te pritožbe odložila in od ministerstva zaukazala še neka poizvedba. To naj bo slovenskim občinam v nekak migljej, kako naj na-pravljajo svoje prošnje, da se njih rešitev ne zavleče in da prej ko mogoče dospd do zaželenega ugodnega vspeha. Ko je učni minister dnč 13, novembra t. 1. tako odločno in ostro odgovarjal poslancu K 1 u n u, ki je za koroške Slovence zahteval slovenske ljudske šole, so mu hvalo peli nemški liberalci in na Koroškem se je začela živahna agitacija, da naj se poslancu Ghonu in učnemu ministru pošiljajo zahvalnice, ker je tako odločno sapo zaprl slovenskim poslancem. Še te dni je bilo v listih či-tati o takih zaupnicah in zahvalnicah; ali le malo časa je trajal ta predpust in nastopila je pepelnica, ko se je razvedela rešitev že večkrat omenjenih prizivov šentjakobske in tolstovrške občine. Namesto prejšnjih veselih in okroglih pesem začele so se po liberalnih listih razlegati žalostinke, namesto za-hvalnic se utegnejo sklepati in izrekati nezaupnice. Danes iz Celovca došle »Freie Stimmen" z 16. decembra pišejo: »Splošnemu in odkritosrčnemu veselju, ki ga je po celi deželi vzbujal znani govor učnega ministra o šolskih razmerah na Koroškem, mora žali-bog slediti streznenost in iznenadenost, kadar se izvd, da je minister uslišal pritožbi občin Sv. Jakoba v Rožni dolini iu Tolstega Vrha zoper odredbo deželnega šolskega sveta, ki je bil zavrgel prošnjo za vpeljavo slovenskega učnega jezika. Naš list „Freie Stimmen" je po omenjenem govoru pisal: Zahvaljujemo ministra za njegove besede, moramo pa ob enem s to zahvalo izrekati željo, da uaj za besedami pridejo tudi dejanja. Dokler koroški Nemci nimajo gotovega poroštva, ne morejo se otresti nezaupljivosti, katero je v njih gojilo dvanajstletno božanje (!?) slovenskih kričačev. Naša nezaupljivost je bila, kakor se sedaj kaže, popolnoma opravičena." Tudi današnja »Deutsche Zeitung" v kratkem poročilu iz Celovca z dud 14. decembra toži o vladni ljubezni za Slovence in drugi listi slede, ko izvedo o najnovejši odredbi učnega ministerstva. Mi tem poročilom nasproti le še dostavljamo, da učno ministerstvo Slovencem ni skazalo nobene ljubavi, ampak da je le storilo svojo postavno dolžnost, in da od njega pričakujemo enako postopanje v smislu obstoječih zakonov pri rešitvi še drugih pritožb, ki so se mu gledd ljudskega šolstva poslale ali se še pošljejo s Koroškega in iz Trsta! Čehi v babilonski sužnosti! Vsi listi brez izjeme danes obsojajo včerajšnji govor češkega poslanca dr. Gregr a, ki je prekosil samega sebe ; kakor je že včeraj omenjal dr. Ferjančič, je zveza z mladočeškimi poslanci nemogoča, ako jih taka načela vodijo. Dr. Gregr je v začetku poudarjal, da hočejo Mladočehi zaradi tega glasovati zoper državni proračun, da izrazijo mnenje češkega naroda proti sedanji vladi. Neče sicer trditi, da je sedanja vlada najslabejša, še slabejše bo bile vlado, ki so se rodile iz Plenerjeve stranke. Grof Taaffe je fin mož, ki suje češki narod vsaj z lakiranimi čevlji; centralstične vlade so ga suvale z lesenimi cokljami. Ko bi hotel ministerski predsednik izpraševati svojo politično vest, našel bi, da Cehom ni storil nič dobrega, pač pa mnogo hudega. Češke dežele plačujejo 185 milijonov goldinarjev davka, od katerih se jih za Češko potrosi le 67, diugih 118 milijonov plačujejo kot tribut za čast, da smejo biti pri Avstriji. Najhujši sovražnik deželi ne bi mogel nalagati tolikega tributa. Nemci so hoteli leta 1870 finančno uničiti Francosko in so ji naložili pet milijard vojne odškodnine, kar znaša okoli 2500 milijonov goldinarjev. Čeških 118 milijonov na leto pa v 22 letih znaša 2506 milijonov goldinarjev. Kdo more preračunati, koliko je Češka LISTEK. Mozaik. VIII. Hude so bolezni na želodcu. Saj pravijo, da še mali »maček" jako neugodno vpliva na človeka, kaj stoprav, če je kdo pohrustal vse, kar spada mej jezuitsko-klerikalno gardo! In ni čuda, če so potem tak revež davi in muči, ko prčkuhava neprebavljivo jed. Hude so tudi bolezni na čutnicah, dasitudi te delajo človeka zanimivega. »Crua božjast" je dovolj poznana! Tudi na možganih bolevati, je žalostno, a kaj se more; po svoje tudi taki ljudje koristijo, po svoje tudi oni rešavajo tisto zavito socijaluo vprašanje. Zdravniki sicer malo zaslužijo pri njih, pač pa tem več tiskarne in podjetniki tistih čudovitih podjetij, o katerih se ne ve, ali spadajo mej »škar-jaste" ali mej „vrvoplesne" obrti, tistih podjetij mislim, katere naša doba po svoji prozajični navadi imenuje: liberalno časopisje. Tema dvema — nekaterim tiskarnam in naznačenim podjetnikom — brez dvojbe imenovani bolniki nešte-vilno mnogo koristijo. Zato bi se pač ne upal kar tako se jim ustavljati in jih goniti k zdravju, že zaradi tega ne, ker I jih je mnogo že tako daleč, da zdravja ni več upiti pri njih, kar pa nikakor ne trdim o naših veleceDjo-nih bolnih »ž laj far j ih", kisi z »brušenjem" na brusu služijo svoj vsakdanji kruhek, tudi ne o velevažnih mežnarjih, ki pozvanjajo k biljatn živim in mrtvim z domačim zvonom, ker njihova bolezen se bo obrnila na bolje takoj, ko jim nobeden več ne bo dajal brusiti in ko nobeden več ne bo hotel poslušati in plačevati njihovega zvonila. Pa pustimo te bolezni, katerih dijagnoza je tako jasna, in katere se z jako malimi sredstvi dajo ozdraviti! Hujša in nevarnejša je bolezen na očeh, ki jej pravijo daltonizem, hujša zaradi tega, ker se mnogo težje ozdravlja, nevarnejša pa, ker je ona uzrok ali vsaj pospeševateljica vsem že imenovanim boleznim. Slep za barve! bolan, da posameznih barv mej seboj ne more ločiti, — kdo hoče še kaj hujšega? In vendar, koliko nesrečnikov z delavskim predpasnikom, kakor tudi cilindrom, nesrečnikov v prtenih hlačah, kakor tudi v šiljastib, čoluičkovih črevljih, nesrečnikov v kratki, kakor celo v dolgi suknji, tava dandanes po božjem svetu, ki imajo vsi trpeti vsled daltonizma. Vse vrste teh znamenitih bolnikov so zanimive. Nekateri so celo tako nesrečni, da niti belega od črnega ne morejo ločiti. Mislil bi, da to niti mogoče ni, če bi ne bil žo sam tolikokrat imel priliko, motriti takih bolnikov. Nad Naprednikovo hišo se je gostila megla, siva in umazana, kakor še mnogo drugih stvari j, ki so z Naprednikovo hišo v zvezi. Zbal sem se je, češ, če bo tako, bo kašlja in prsnih boleznij brez števila. Sam sebi sem poluglasno zamrmral: »Škoda, tako slabo vreme ! Bog daj, da bi kmalu kak hud veter pregnal to grdobijo!" A slabo sem naletel. Suho človeče, krmežljavih očesec, ki je stopalo za menoj, se je najsilneje, kar je moglo, odzvalo: »Kaj, slabo vreme? Fanatik si! Kaj, megla? Tonzuriran trapec sil Ali ne vidiš Bolnca bajne svitlobe, ki razganja, vzhajajoč z Na-prednikove hiše svetih prostorov, temo raz slovenske ravni, ki bo tudi udušilo meglo, ki ti tlači gnilo glavo tvojo? Zianilo se je že in najlepše vreme že razprostira svoje oživljajoče kreljuti nad zemljo domačo. Slava lepemu vremenu nad Naprednikovo hišo! Zivio solncel" Stresel sem se za trenolje, pogledal še jedenkrat proti Naprednikovim, a solnca nisem vzzrl. Megla je bila še vedno tam, vedno gostejša, vedno sivejša! — ,Hm, daltonista, in še navdušen daltonista,' sem si mislil in šel sem dalje. Od nekdaj bo sicer že bojim deklamacij, vendar sem uprav jaz tako nesrečon, da jih slišim brezšte-vilnokrat. Imenovani daltonista ni bil moj prvi de-klamator, uiti zadnji. Nekoč sem bil naskočil še hujše. Bili so zbrani žejni raznih stanov, obeh plačala državi v 365 letib, odkar spada k Avstriji. Če bi se le tretjina letuega preostanka rabila za češko, bila bi v kratkem času na najv'šji stopnji gmotnega in kulturnega razvoja. Zdaj pa ljudstvo zdihuje pod strašnim bremenom iu čedalje bolj obožuje pod stiskovalnim in izsesalnim sistemom. Če bi se bilo moglo češkim pradedom kdaj dozdevati, katera usoda njih potomcev čaka v Avstriji, če bi bili mogli slutiti, da bo kraljestvo češko le limona avstrijske države, da bodo njih naslednike zaradi narodnosti preganjali in ž njimi grdo ravnali, bi se bila volitev kralja leta 1526 vse drugače obrnila. Govornik potem govori o učni upravi in graja, da veliko več stori za Nemce, kakor sa Čehe; zlasti v Sleziji se malo zmeni za potrebe slovanskih prebivalcev, kar skoraj kaže, kakor da bi hoteli to deželo pripraviti za prusko aneksijo. Avstrijska država torej ne izvršuje svoje naloge, in nima več pravice svojega obstanka. Stoletna skušnja kaže, da Čehi na Dunaju nimajo nobenega prijatelja in zaščitnika in da niso nikdar n č dobrega dobili. Večina češkega naroda se čuti torej silno nesrečno; zdi se mu, kakor da bi bil v tu)i, sovražni državi, v nekaki babilonski sužnosti, zato se ni čuditi, če je že v najnižje vrste češkega prebivalstva predrla želja iu prizadevanje, rešenemu biti iz te babilonske sužnosti. V zvezi z nemško avstrijsko centralizacijo mora usahuiti vsak slovanski rod, kakor v rokah krvosesa. Ljudstvo je udano cesarju, svojemu kralju, kakor mu je pokazalo o priliki njegovega bivanja na Češkem ; ali ono razločuje med dinastijo in avstrijsko državo, med svojim kraljem in avstrijsko vlado. Če se narod sili, drug jezik govoriti, druzega jezika se učiti, ne živi v rednih in zdravih razmerah in ni prost, neodvisen, ampak odvisen in zatiran narod. Sedanja vlada in vojaštvo najhuje ponemčujeta češko ljudstvo z izgovorom, da državne koristi to zahtevajo. Pa vsaka vlada v Avstriji je imela druge državne koristi. Pod Marijo Terezijo bil je federalizem, za njo centralizem, danes je dualizem, po katerem naj gospoduje le en narod, druge pa naj zatira. V boju med Nemci in Slovani je vlada zmerom na strani Nemcev in iz sovraštva do Slovanov in iz germanskega fanatizma, ki je zastrupil že najvišje kroge cesarstva se je sklenila zveza z Nemčijo. Zato naj se ne govori zmerom ob enaki ljubezni, enaki dobrohotnosti, enaki skrbi za vse narode, to je zgolj hinavščina, dokler besedam ne slede dejanja. Vlade De vodi ne ljubezen, ne pravič- j nost, ne dobrohotnost do češkega in drugih slovan- ; skih narodov, ampuk mržnja, nevolja in očividno sovraštvo, češki narod torej vladi ne more zaupati; zvabili so ga v državni zbor, in tukaj obdelali njegove zastopnike. Ali češki narod ne popusti svojega državnega prava, ki ga ni dobil od vlade, ampak od vladarja. Bojeval se bo zanj, dokler doseže svoj namen. Premagal je že močnejše sovražnike in ima močneje orodje kakor topove in puške, ima svoje glasovnice, 8 katerimi se hoče bojevati pri volitvah za državni, deželni, okrajni in občinski zastop. Razmere so kakor pred 30 leti, ali narod je čilejši, kar je pokazal pri zadnjih volitvah in hoče pokazati pri prihodnjih. Češki narod je razdražen in suženstvo bi bilo, če bi hotel poljubiti roko, ki ga tepe. Vlada vzbuja v češkem narodu čedalje večjo mržnjo, in sovraštvo, še eukrat ponavljam, sovraštvo proti tej državi dela, da so čedalje bolj neznosne verige, s katerimi je privezan na to krivično državo! Če so avstrijski državniki danes gluhi in slepi za tirjatve češkega naroda, jih bo sila in stiska že še učila pravičnosti in oduehljivosti. Eukrat pride dan računa, ali ni pametno, dotlej mirno čakati; boljše bi bilo prej napraviti med narodi mir, ki ga je hitro in lahko najti ! Iz teh stavkov razvidite, da noben pravi avstrijski državljan ne more pritrjevati Gregrovemu govoru, ki naglaša odpad narodov in razpad Avstrije, in da morajo Mladočehi vsled tega še bolj osamljeni ostati kakor so bili, ako taka načela proglašajo. Baron Chlumecky je z vso odločnostjo k redu poklical govornika zastran besed o izvolitvi kralja češkega v 1. 1526 in o sovraštvu, ki ga po njegovi trditvi vlada vzbuja proti avstrijski državi. Ali razun teh dveh reči je še mnogo druzih, ki jih je treba obsojati z vso odločnostjo in katerih tudi večina čeških poslancev sama ne more odobravati. Pohvala, ki je veljala Gtegru, bila je vsled tega le malo živahna, v primeri z drugimi leti skoraj mrzla, in ko je vstal princ S c h w a rze n be rg , da je zavruil dr. Gregra, ko je vprašal: Ali ste mar vsi češki poslanci razven dr. Vašatyja v soglasju z govorom dr. Gregra, nihče se ui oglasil in si še dr. Vašatj ni upal tega trditi. Zdaj pa naj zopet pride ljubez-njivi „Narod" in naj našim poslancem priporoča zvezo s klubom, ki kaj tacega dopušča svojim članom ! Naši poslanci, ki so voljeni po geslu: vse za vero, dom, cesarja, naj se združijo s stranko dr. Gregra, ki je prejšnja leta preslavljal husitizem, ki je včeraj tako očitno in brez ovinkov pridigoval veleizdajstvo, in ki hoče svojo češko domovino zopet pogrezniti V večjo nesrečo, kakoršna jo je morda kedaj zad ela Ne, tega ne smejo, ne morejo storiti 1 Prej se mora izčistiti češki klub, v katerem je začelo po Grč-grovem govoru tako hudo vreti, da se hočejo ueka-teri poslanci menda celo odpovedati poslanstvu, prej morajo spregledati, da sedanja politika češkega kluba ne zida, ampak le podira, potem pride še le čas, ko bode ne samo slovenskim poslancem, ampak celi nekdanji desnici poslaniške zbornice mogoče z mlado-češkimi poslanci skupno in složno delati za korist države, za korist posameznih dežel in narodov. Deloma se je to zgodilo ; mladočeški klub je izrekel svojo grajo in obžalovanje, da je dr Grčgr včeraj tako govoril, in danes je dr. Herold neko«-liko poravnal slabi vtis, ki ga je včeraj napravil dr. Grčgr. v Herold se je kot generalni govornik v svojem vseskozi dovršenem govoru postavljal na patri- spolov in različne starosti. To sicer ni čudno, kajti žeja je menda mejnarodna! Da so bili žejni, to, kakor pravim, ni čuduo, pač pa, kako so si gasili svojo žejo, Iz dragocenih kupic (zdi se mi, da so bile nekatere celo po 5 gld.) so srkali v&se smrdljivo, gabno tekočino, črno od zvonarsne žlindre in motno od zamazane vode, ki 6e je odtekala z brusa. Saj je znano, kakšno onč že teče od navadnega brusa, a brus, o katerem se tukaj govori, je bil še desetkrat gorji. „2lajfarja", mimogrede naj rečem, niso posebno visoko cenili, in tako se je zgodilo, da ni dobil kaj vrednega v delo. Stare, zarujavele popkarje, vred-niške škarje iz Gospodskih ulic, sem pa tija kako pola polomljeno krnjo za žabe dreti, — tako so nosili ua omenjeni brus. In to vodo so srkali vise imenovani žejni. In kako? „0, nektar življenja, ki mi zopet vdihavaš kri v žile mladostne, ki mi povračaš sile bo-žanstvene! O čista kapljica svetega navdušenja, zdravstvuj 1" — Iu precejšen požirek mu je splaval po grlu. ki je kazalo, da je že precej preneslo ! Dal to ni sta sem si mislil in pogledal drugega. „Sedaj čutim stoprav, kaj da sem! Ti zlata pijača, slajša od medu in fig tržaških, ti si me spreobrnil«. .Bella gerant alii!" Drugi se p flajte po neumuih knjižurab, drugi se piflajte iz glupih uče- njakov 1 Meni ostavite to prečisto, pre nebeško kapljico!" Tudi on je je požrl precejšnjo mero. ,0, nesrečni daltonizem!' sem vsklikuil. Tretji je poleg deklamiral tako-le: „Ti si moj ponos, sveti napoj; ti moja učenost; ti moja temeljitost, ti moja značajnostl Na tvoji poštenosti vzgajam svoje srce in glavo svojo. V tebi je nada moja, 1 j u b e z e n moja, narodnost moja. Č e bi tebe ne bilo, ne bilo bi mene, in če bi mene ne bilo, ne bilo bi Slovenstva, ne bilo bi Rusije, ne bilo bi Evrope." — Ta se je je uažlempal največ! Opomniti moram, da je imel tretji največ tovarišev in da je sploh daltonizem, kakor se kaže pri tretjem nesrečniku, najbolj razširjen. Nekateri trdč, da ni skoro agenture, niti višje vaške akademije, ni koinijske, ni v obče kašeljubne družbe, koder bi tak^h daltouistov ne bilo! — Žalostno! Sa nekaj I Pri vseh, ki so pili omenjeno pijačo, katere 80 se sev&la lotili ne toliko vsled žeje, kakor vsled daltonizma, bilo je poznati, da jim požirki niso prav po godu. Namrdnili so se sicer, a kaj: oči kažejo tako, in sramota bi bila, pokazati se pred drugimi, da niso sposobni za tako pijačo, — pač pa ne vedo, da daltonisti z daltonisti popivajo. Žlajfar in mežnar se jim pa smejeta! Bore d a 11 o u i 8 t i 1 M. V. jotičuo avstrijsko stališče, dasi se je kolikor mogoče izogibal Gregrovim izjavim. Ob šestih zvečer bo danes zadnja seja, v kateri se reši državui proračun v tretjem branju. Tudi bode volitev jednega člana za carinski odsek namesto barona Morsey-a, ki je nekoliko zbolel; izbran bode slovenski poslanec Robič, da namesto Morsey-a zastopa koristi štajerskih vinorejcev. Carinski odsek se snide še jutri, potem se tudi razide na počitnice in se zbere še le po novem letu, da reši svojo nalogo. Politični pregled. V Ljubljani, 18. decembra.-Hotram|e Nova večina. Kakor v4 dunajski „Neues Wiener Tagblatt" povedati, začno so drugi teden mej vodji treh velikih strauk zbornice poslancev in vlado zopet pogajanja ob osnovi nove večine. Grof Taaffe je menda spoznal, da z večino od slučaja do slučaja ne bode šlo. Večina, v kateri bi bila Hohen-w»rtov klub in pa zjediujena levica, ne bode mogoča. Poljaki pa menda ne marajo vstopiti v nobeno večino, v kateri bi Hohenvvartovega kluba ue bilo. Mi mislimo, da sedaj vprašanje o novi večini še ni zrelo. Poprej se morajo Mladočehi malo strezniti, da bode mogoča zveza'mej' njimi iu ostalimi desničarji. Ko se to zgodi, ne bode se z levico treba pogajati. Tirolsko. Neki čudeu kompromis se je sklenil mej italijanskimi in pa nemškimi liberalci na Tirolskem, kakor se poroča iz luomosta. V onih volilnih okrajih, katere so dosedaj zastopali italijanski liberalci, bodo postavili nemčko-liberalne kandidate, katere bodo Italijani volili. Ko bi pa pozneje liberalni Italijani spoznali, da je čas ugoden za vstop v de-žejni zbor, bodo nemško-liberalni poslanci se jim umaknili. — Tak korak tirolskih Italijanov je na prvi pogled jako čuden, ali se vendar dd tolmačiti. Liberalni Italijani sedaj ne morejo lahko vstopiti v deželni zbor, ker bi se s tem osmešili. Za pasivno politiko pa niso volilci zreli. Italijanski liberalci še boje, da bi s časom ne prišli v zbor koni-servativni možje, če tudi italijanske narodnosti. To hočejo preprečiti z nemško-liberalnimi kandidati. -Pokazali so torej, da jim je več za brezverni liberalizem, nego pa za narodnost. Dunajski učitelji. Doleuje-avstrij.skemu deželnemu zboru se bode predložil načrt o zboljšanju učiteljskih plač na Dunaju. Vsi učitelji se bodo razdelili v osem kategorij, vsaka kategorija pa še v dva plačilna razreda. Plače učiteljev prvega razreda vsako kategorije bodo za 100 gld. višje, nego druzega razreda. V prvem razredu bode samo tretjina učiteljev dotične kategorije. Plače učiteljev druzega razreda bodo sledeče: ravnatelji ali ravnateljice liud-skih šol 1400 gld., nadučitelji ali nadučiteljice 1200 gld., učitelji ali učiteljice meščanskih šol 1000 gld., učitelji ali učiteljice 800 gld., podučitelji ali poduči-teljice 600 gld. Poleg tega pa imajo stalno nastavljeni učitelji pravico do petletnic po 100 gld, Razven tega pa imajo učitelji pravico do stanarine od 90 do 500 gld. Tnanje dri»v«< Bolgarija in Francija. Francoski diplo-matiČni agent še ui odšel iz Sofije. Poprej 86 mora sporazumeti z Anglijo, da prevzame varstvo francoskih podložnikov. Bolgarijo bodo ostavili tudi francoski konzuli v Ruščuku, Burgasu in Plovdivu. Angleški listi največ obsojajo prenagljeno francosko postopanje. Časnikarji so se že iztirali iz raznih držav, pa zaradi tfga še nikdar neso prenehali di-plomatični odnošaji. Se celo vsi francoski listi ue odobravajo vladnega postopanja in poprašujejo, bi li vlado poki cala veleposlanika iz Berolina, ko bi iz Nemčije iztirali kakega francoskega časnikarja. Bolgarija. Predsednik bolgarskega sobranja je poslal grofu Hartenau-u nastopni telegram: „Na rodno sebranje je v včerajšnji seji jedaoglasno Bkle-nilo, da vam dovoli petdeset tisoč frankov letne pokojnine v znamenje spoštovanja in hvaležnosti, ka-j tera napolnjuje bolgarski narod za vas. Prosimo, da ne odklonite te dotacije. Predseduik sebranju Peter Slavkov." Rusija. V Rusiji še vedno zatirajo katolike. Tako se je zauksz>tlo, da morajo učenci ob državnih praznikih prihajali v pravoslavne cerkve k božji službi. Poljska občina Kojdauov v minški guberniji ž« dolgo nima katoliškega duhovnika. Poslala je že o tej stvari več prošenj v Peterburg. Zadnje dni je bila v Peterburgu deputacija, ki je pa dobila odgovor, da bi vlada takoj imenovala župnika, ki bi se pa moral zavezati, da bode lo ruski propovedoval. S pomočjo cerkve hočejo torej porušiti Poljake. Francija. Jedva je jedna cerkveno-politična debata v francoski zbornici končana, že je pričakovati novo. Socijalist Lafargue je zbornici včeraj imel predložiti predlog, da se ponižajo troški za bogo-častje za 50 milijonov. Ta svota naj bi se porabila za šolske namene. Konfiskujejo naj se vsa duhovska posestva iu napravi zaklad za onemogle delavce Vlada seveda ne bode zadovoljna s tem predlogom, ker se tako daleč še ne upa, kakor radikalci. Nemčija. Knez Bismarck najbrž ne pride v nemški državni zbor. Proti neki deputaciji se je izrazil, ko bi on prišel v državni zbor, moral bi jako odločno se upirati sedanji politiki, in je tako obsojati, da bi se to ne vjemalo z njegovo prejšnjo službo in z njegovo minolostjo. Moral bi molčati ali pa govoriti po prepričanju. — Bismarcka najbrž ne mika parlamentarno delovanje, ker vidi, da bi ne imel velike stranke za seboj. Dokler je bil kancelar, je seveda imet dovolj kimalcev, ali sedaj bi i pa bilo precej drugače. Izvirni dopisi. Iz Št. Petra, 17. decembra. Izvrstni (?) popravek v .Slovencu" št. 287 v dopisu iz Trnja hočem le nekoliko pojatniti. Gosp. predsednik Jelenec pravi, da se je sumničilo, češ, da je ou duhoviti dopis v »Slov. Narodu" št. 280 pisal. Za zdaj rečem le toliko: Ako se cucku na rep stopi, zacvili. Koliko povabil se je poslalo in kara, tega pač nismo šteli in nas \udi dosti ne briga. Dobro pa vemo, da ni bilo treba povabljenim od imenovanih krajev sedežev pripravljati. Res je pa tudi, da od tukajšnjih prvakov in posestnikov pri .Miklavževem večeru" nihče ni stola potreboval. Dokaz imamo v rokah, da se je šlo po hišah ter so sa otroci po noči skupaj klicali. Prišlo je blizo 30 otrok skupaj. Veliko jih je bilo brez varuha in nadzorstva. Resnično je pa tudi, da so otroci cel6 na dvorišču pred gostilno prav po medvedje plesali, katere je vendar neki gospod od-podil. Obžalujemo, da so bili le otroci tukajšnje občine. Opravičujte se, gosp. predsednik, kakor hočete. Zamorec se ue opere, in tudi Vi se za zdaj oprati ne morete. Vi kot predsednik ste povod dali z .Miklavževim večerom", da se je tukajšnja mladina begala do 10. ure zvečer deloma tudi brez varuha in nadzorstva. Pustite nas na miru, pa bo mirna Bosna, čemu se vtikate v vsako stvar, ker delate le prepir. Iz Tržiča, 13. dec. 1891. (Sv. misijon.) Ljudski misijon je izreden in uajkrepkejši pripomoček za nravno vzgojo ljudstva. Dobro osnovan misijon raztrga korenine razuih hudobij, zrahlja zemljo trdih src ter celo duhovnijo nekako prenovi in za dobro vname. Spoznavši potrebo in korist sv. misijona so tudi naš v. č. g. župnik napravili nam sv. misijon katerega bo vodili misijonarji Jezusove družbe, č. gg. Doljak, Kos in Loinger, stalna spovednika sta bila tudi frančiškana čč. gg: p. Jožef iz Ljubljane in p. Albin iz Kamnika. Sv. misijon se je začel I. adv. nedeljo ob 6. zjutraj. Med slovesnim zvonjeujem je g. župuik misijonarje peljal v sprevodu iz farovža v cerkev, kjer jih je prišedši pred veliki altar nekako tako-le nagovoril: Prečastni gg. misijonarji I Ljubi farmani 1 Prvo nedeljo po razglašeuju Gospodovem, 11. januvarja t. 1., so me v imenu premilostnega knezoškofa tukaj vpričo vas vaš č. rojak in milostni stolni prošt slovesno inštalirali za pravega župnika tržiškega. Položili so bili čez moje ramena štolo, izročili mi v roke cerkvene ključe ter me slednjič peljali na sedež: naj v posest vzamem kanonično mi podeljeno faro. S temi obredi podeljena mi je bila redna duhovna oblast čez vso faro, sprejel sem dolžnost vam ozna-novati besedo Božjo, deliti sv. zakramente, kazati iu odpirati vire in pripomočke izveličanja, ob kratkem: sprejel 6em dolžnost voditi in pripeljati vas k večni in sreči. Položil sem svoje roke na bukve evangeljske ter prisegel, da hočem to svojo dolžnost po slabih močeh svojih vestno spolnovati. Ne spolnoval bi pa po vsem te svoje dolžnosti, in mislim, da bi imel premalo ljubezni do vas, ko bi vam ne hotel pokazati vseh, ter zraven rednih ne hotel odpreti tudi izvanreduih in nenavadnih virov in pripomočkov došnega izveličanja? In tak izvanreden, nenavaden, posebuo izdaten, pripomoček je sv. misijon. Da bi si naklonil vam duhovne milosti sv. misijona, naprosil sem č. gg. misijonarje iz Jezusove družbe, naj blagovolijo s pomočjo drugih duhovskih bratov v fari tržiški voditi sv. misijon. Naprosil sem pa misijonarje Jezusove družbe zato ker ta red sam visoko spoštujem, ker ravno ta red z največjim vspehom razširja in utrjuje kraljestvo Kristusovo ter razdira kraljestvo satanovo; poki cal sem v. č. jezuite, da jih sami z lastnimi očmi vidite, na lastne ušesa slišite in se prepričate, da so jezuiti v resnici le goreči, pobožni in sveti možje, kateri ne iščejo druzega, kakor oast Božjo in izve- ličanja duš, in če ta svoj posel opravljajo z večjo vnemo in zgovornostjo memo nas svetnih duhovnov posnemajo v tem le Boga, kateri je tudi med gromom iu treskom ljudstvu dajal postavo, posnemajo Kristusa, kateri je s pletenico v roki potegoval se za čast in hišo svojega Očeta. Vas pa Ie prosim: poslušajte pazljivo pridige misijonske ter se kolikor le mogoče udeležujte zveličauskih opravil, kajti opomniti vas moram, da bote kdaj odgovor dajali tudi od tega, kako ste uporabljali čas Božjih obiskovanj ter zve-ličanskih prilik? Kaka žalostno bi bilo za vas, ko bi sodni dan prebivalci Tira, Sidona in Sodome vstali zoper vas rekoč: Gorje tebi faratržiška! Ako bi se bilo pri nas to godilo, kar se je godilo pri vas, bili bi se vsi spokorili. Kako žalostno za vas, ko bi se prebivalcem teh mehkužnih mest sodni dan in vso večnost bolje godilo, kakor vara! Danes ko slišite glas Gospodov, nikar ne zaprite svojega srca. In tako vam preč. gg. misijonarji, izročim zdaj za 10 dni v duhovuo vodstvo faro tržiško, ljubljeni svoj zaklad. Para tržiška je resnično zaklad, je biser, katerega jo treba le očistiti in da se bo svetil lepih čednostij pred Bogom iu pred ljudmi. Če to dosežete, srečni bote vi, srečen bom jaz in presrečna bo vsa fara. V znamenje duhovne oblasti izročim vara štolo Vse naše prizadevanje pak bi bilo zastonj brez blagoslova iz nebes, zalo pokličimo sv. Duha naj s svojo milostjo prične, spremlja in dokonča pričeto delo. G. župnik zapoje na to: .Veni" in močno ter vbrano petje kliče s kora k sv Dubu za pomoč. Po odpeti molitvi imeli so g. Doljak prvo uvodno pridigo, kateri je sledila bv. maša z blagoslovoma. V nedeljo iu ponedeljek se ni spovedovalo. Ves čas sv. misijona so bile vsak dan po štiri pridige, tri slovenske in ena nemška. Zaradi krajnih razmer in obilice delavskega stanu je bila prva pridiga že ob 5. uri zjutraj, druga, navadno stanovska ob 10. uri dopoldne, tretja ob 3. uri popoldne in četrta, nemška, ob 6. uri zvečer. Pri vseh pridigah je bilo obilno poslušalcev, včasih tudi polua cerkev. Spovedovanje se je pričelo v torek popoldne z otroki; v sredo so bile na vrsti žene, v četrtek možje, v petek dekleta, v soboto vsi vprek iu v nedeljo pa le moški, zlasti tovarniški delavci. V ponedeljek in v torek po tem prišli so na vrsto še ostanki in nekoliko tujih faranov. Udeležba je bila nepričakovana; obhajanih j j bilo 2954 oseb, gotovo veliko za faro tržiško in kar je posebno pomenjivo, prevladuje mnenje, da je bilo v vsem skupaj več moških kakor ženskih pri sv. obhajilu. Sklep misijona je bil v torek, praznik brezmadežnega spočetja Marije, ob 3. uri popoldne. Sklepčni govor so imeli gosp. Doljak, .Te Deum" pa so peli visokočast. g. dekan kranjski. V sredo ob 11. uri dopoldne so se odpeljali gg. misijouarji. Ves čas sv. misijona ni bilo najmaujšega nereda, ni bilo slišati pouličnega upitja in ne sramotilnega zabavljanja; vladala je neka praznična t>hota ves čas. Bog daj, da bi sad sv. misijona bil stanoviten i Ne sme izostati hvala našemu vrlemu županu g. Ant. Globotschnigg-u, ki je skrbel za to, da je bil ves čas trg razsvetljen celo noč, da so ljudje že na vse zgodaj zjutraj videli v cerkev hoditi. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. decembra. (Slovenske šole na Koroškem.) Iz Celovca se nam piše: S kislim obrazom poročajo uemčursko-liberalne .Freie Stimmen", da je gospod naučni minister ugodno rešil prizive občin Št. Jakob v Rožni dolini, Tolsti Vrh in Blato (Vogrče) v smislu prosilcev, t. j. da se ima ua imenovanih šolah slovenščina uvesti kot obvezni učni jezik. — Kakor rečeno, povzamemo to vest iz nemčursko • liberalnega lista in zato ne moremo še jamčiti za istinitost poročilo. Ko nam dojdejo natančnejša poročila, izpregovorimo obširneje o tej zadevi.— Da so se omenjeni prizivi res rešili v smislu prosilcev, imamo v tem prvi sad koroško-slovenske deputacije, ki potemtakem ni ostala brez vspeha, kakor so se prezgodaj radovali naši nasprotniki. I (Nemškntarija je draga,) to se kaže tudi v mariborskem okraju, kjer imajo nemškutarji v rokah okrajni zastop in znajo delati vsako leto prav visoke račune. Zato na delo vsi narodnjaki Štajerski! Bližajo se nove občinske volitve skoraj po vseh občinah. Volitve občinskih zastopov so velikega po- mena v verskem iu narodnem oziru. Nemškutarji se neso odtujili le narodu svojemu, temveč tudi Bogu, in kjer se vgnjezdijo, tam se širi brezverstvo tudi med priprostim ljudstvom. Torej volite povsod poštene Slovence in verne katoličane. (Štajerski deželni poslanec in odbornik) Karol barou Berg, je odložil svoj mandat. Deželni odbor je dud 15. t. m. sklenil, da pokliče v odbor namestnika dr. Ileilsberga. (Častno občanstvo.) Zastop kresniške občine je izvolil Častnim občanom okrajnega glavarja v Litiji, g. M. Grilla. Dn3 16. t. m. mu je deputacija izročila častno diplomo. (Iz-pred sodišča.) V sredo je stal pred tukajšnjim deželnim sodiščem 271etni urarski pomočnik Fran T k a 1 a c iz Zagreba. Zaradi tatvine je bil že večkrat kaznovan. Nedavno se je splazil v hišo dež-nikarja g. Rozmana v Št. Vidu nad Ljubljano. Zasačili so ga, predno je mogel kaj odnesti. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe in sklenilo, da se nevarni tat po prestani kazni iztira čez mejo iz Cislitvanije. (Samomor.) Včeraj dopoldni okolu 10. ure še je na tukajšnjem pokopališču ustrelil nad 70 let stari Leopold Hočevar, sluga filharmoničnega društva. Trdijo, da je bil že več časa duševno bolan. (Delavski strajk.) Ker je v premogovih jamah na Ostrem in v Hrastniku ustavilo delo več sto delavcev, prišel je iz Celja političen uradnik z mnogimi žandarji v Hrastnik. Nemirov doslej ni bilo. (Tatvina.) Neki Andrej Gostel iz Kočevja, ki v Lugošu na Ogerskem trži s kostanjem, se je nedavno vračal v domovino. V Temešvaru se mu pridruži mlad človek, ki ga spremlja do Zagreba, kjer sta predsinočnjim prenočila v neki krčmi oba v jedni sobi. Včeraj zjutraj je nepošteni spremljevalec zginil, ž njim pa tudi listnica, v kateri je bilo 200 gld. Gostel je tatvino takoj naznanil policiji. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Trstu vabi k božičnici katero priredi dne 20. dec. 1891. v prostorih .Slov. Čitalnice" (via S. Fran-cesco 2, I. n.) Začetek je ob 3. uri popoludne. Vstopnina 10 novčičev. Otroci so prosti. Vspored: 1. Govor gospodične Nadlišek. 2. .Sv. Ciril in Metod," deklamuje Škrjanec iz otroškega vrta. 3. „Le moli, oj dete, le moli," deklamuje Gorjup iz I. razreda. 4. .Bzžična," poj6 otroci iz otroškega vrta. 5. V šolo," deklamuje Rožanc iz I. razreda. 6. „Sveti večer," pojo nekateri dečki iz razredov. 7. .Pastir," deklamuje deček iz II. razreda. 7. .Prizor iz božičnega večera," otroška predstava, izvršujo otroci iz otroškega vrta. 9. „Želj a," pojo otroci iz razredov. 10. .Stara mati," deklamuje Cink iz III razreda. 11. .Otok bleški," poj6 otroci iz otroškega vrta. 12. .Kdo je to?," deklamuje Kresovič iz otr. vrta. 13. .Hej rojaki," pojo otroci iz razredov. 14. .Lipe ostane doma," prizor izvršuje J. Durnik, J. Šnideršič in V. Vidmar iz IV. razreda. 15. .Zahvala," govori Nabergoj iz otroškega vrta. 16. .Cesarska pesem". 17. Razdelitev darov. Glasba. Decem .Tantum ergo" ad IV. voces inaequa-168. Composuit P. Angelicus Hribar. 0. S. Fr. La- baci, 1891. Sumptibus et typis R. Milic. Cena? Cecilijanska ideja, ki se pri nas v družbah, časopisih in celo po mnogorazširjenih knjigah sumniči, češ, da je protinarodua, vzbudila je med Slovenci celo vrsto prav dobrih skladateljev, katerim glasba ni zgolj igrača, temveč umetnost, za kakoršno jo smatrajo vsi omikani narodi. Da se je pri nas pričela v omikanih krogih glasba smatrati kot vzvišena umetnost, katere namen ni, šege t a t i uho, marveč blažiti srca, za to imajo zaslugo cecilijanska društva, ki delujejo nesebično, zgolj v dober namen, ne glede na to, kaj kričijo nepoklicani in neizvedeni hujskači. V prvo vrsto gori omenjenih dobrih skladateljev smemo po vsej pravici prištevati g. A. Hribarja. Njegove skladbe so pa tudi obče priljubljene zato, ker so melodijozne, lahke, in vendar služijo prav dobro tudi umetnosti; njegov zlog je čist, jasen, glasovi se v prijetni in dobri harmoniji lepo vjemajo, glasbena faktura je jako dobra. Vse to moramo v polnej meri trditi o omenjenih .Tantum ergo", katere prinaša tudi .Cerkveni Glasbenik". Dobra misel pa je bila ta, da so se te skladbe dale še posebe natisniti; saj .Glasbenik" ki prinaša toliko poučljivega gradiva o liturgiki, je po nekaterih dckanijah bela vrana; po drugih dohaja v 1—2 izvodih. Žalostno pa resnično I — Mnogokrat pa se povprašuje po dobrih in lahkih .Tantum ergo". Ker je gosp. skladatelj v pravi glasbi temeljito izurjen, zato nas celo ne motijo nelurmoničue malenkosti, ki so se vrinile v skladbe, n. pr. prikrita oktava iz sekstakorda v I. št. 2. takta, 4. udarca v 3. takt 1. udarca, katero lleintze zametuje ; potem glasovne skoke v sckste, katerih koral nima. Stari ogibali so se tega intervala zato, da niso neposredno dospeli iz avtentičuega v plagalui ton, dasi so gregoriianske kvinte v nekaterih koralnih tonovih naše sekste, n. pr. v frigičuem tonu. Dandanes pa ne kaže ogibati se senat, in prav je, da jih je g. skladatelj uvedel tam, ker se ni dalo lahko obrniti seksto v spodnjo terco. Manj nam je všeč ritrnus basa v V. št. 13. takta, ker na enem tonu prehlastno postopa in nekakšno trga enakomerno glasovno gibauje. V naslednjih taktih, pri „praestetu in »supplementum", bas tudi prenaglo blastue; čemu ga ne vpeljati takoj na drugi udarec kot četrtinko? A ta passus bo morda najbolj ugajal; trdilo se bo, da je to slovensko, — no, če hočete, tudi hrvatsko! XII. štev. postavljena je za dva tenora in dva basa; vse drugo, kakor naslov pove, za mešane glasove. Delo priporočamo iskreno, g. skladatelju čestitamo iu ga prosimo, naj nas bolj pogostoma z umotvori svojega peresa oradosti. D. F a j g e 1 j. Raznoterosti. — Grot — ubijalec. Pred nekimi meseci je grof Ivan Mtirner ubil svojega starejšega brata, ker mu ni hotel dati denarja. Obsodili so ga v Stokholmu na dosmrtno delo v kaznilnici. — Plzensko pivo je postalo cenejše. Pivovarne v Plznu so ceno znižale za pol goldiuarja, to bi bilo pri litru pol krajcarja, kar bode seveda le krčmarjem v korist. — Petrarkova mašna knjiga. Knez Pavel Borghese je prodal svojo knjižnico papežu za 250.000 lir. V tej knjižnici je tudi knjiga, iz katere je Petrarka kot duhovnik bral sv. ma'o. Dunaj, 18. decembra. Nadvojvoda Ernest je imel mirno noč, počuti se primerno dobro. Dunaj, 18. decembra. „N. Fr. Presse" je pisala, da so bila posvetovanja mej Taaffeoin, Chlumeckim io Plenerjem, pri katerih so se dogovorili, da bode grof Taaffe predlagal cesarju, da imenuje kakega člana zjedinjene levice ministrom brez portfeJja. „ Presse" priznava, da so bila zaupna posvetovanja mej Taaffeoin, Clilumeckim in Plenerjem, da pa še ni nič znanega, kakšen je bil teh posvetovanj vspeh. Rim, 17. decembra. Danes je bil kon-zistorij, v katerem je papež dunajskemu knezonadškofu podelil kardinalski klobuk. Berolin, 18. decembra. „Norddeutsche" zatrjuje, da so neresnična poročila o cesarjevem potovanju v Bukreš. Bern, 17. decembra. Zvezni zbor je Weltiju izrekel zahvalo za mnoge zasluge. Na njegovo mesto je izvoljen v zvezni svet katolik Zemp iz Lucerna, zveznim predsednikom llauser, namestnikom Schenk. Rio de Janeiro, 17. decembra. V San Pavlu je zopet mir, ker so je guverner odpovedal. Tujci. 15. decembra. Pri Maliču: Hartman, Kaus, Illek, Baller, Singer, trgovci; Daneman, Abeles, potovalca, z Dunaja. — Mikuš, okrajni sodnik, iz Lazov. — Pock, uradnik, iz Gradua. — Lentscil iz Inomosta. — dr. Praxmaror, vladni koncipijont, iz Kranja. — Alz s Tirolskega. — Flesoli, trgovec, iz Siska. — Bojo, trgoveo, iz Monakovega Pri Slonu: Prucker, inžener, iz Celovca. — Kuralt iz Zagreba. — Fischer, notar, iz Mokronoga. — Sclivvimer iz Tetuešvara. — Hufnagol, poštar, iz Kočevja. — Pollak iz Solnograda. — Ferk iz Ljubljano. — Slieber, trgovec, iz Selc. — Steinikol, trgovec, iz Brna. — Bauer, trgovec, iz Draždan. -- Baldauf, trgovoc, iz Gradca. — Segl, potovalec, z Dunaja. Ujm ril wo: 15. decembra. Ivana Pokom, bišina, 50 let, Hrenove ulice 5, spridenje obisti. 16. decembra. Katarina Jerančič, hišna posestnica, 74 let, Krakovske ulico 37, vodenica. Vremensko sporočilo. Na prodajo je (1504) 3 2 harmonij, prav dobro ohranjen in po primerni ceni. c.,: Več pove uredništvo našega lista. £ # »f/ t/ fr $ $ % $ fr ffi | Dan CM Stanje V ti t e r Vreme > v u ■iS* •22 66 10 si. vzh. m. vzh. oblačno n jasno 000 Srednja temperatura 8 6", za 4-1" nad normalom. Stanje avstro-ogerske banke dne 15. decembra 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 431,612.000 (— 6,523.000) Kovinski zaklad „ 245.940.000 (— 434.000) Listnica „ 165,959.000 (— 7,446.000) Lombard „ 28,525.000 (+ 389.000) Božično darilo. Sv, JJ@|a| Orasaga a 1 i (1482) 30-14 devetdnevna, oziroma šestne-dcljna pohožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Kčild.n * P071ST1, slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. w II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" komad po 20 kr. Prvega zvezka je še nekaj Izvodov v zalogi. iff" Primerno božično in novoletno darilo. Tinktura za želodec, katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarnar „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več stcklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1*36, z 55 steklen., 6 Kg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-30) (1309) H v Spitalskih ulicah iz konkursne mase R. M. Miklavca, M®f|® prodaja po stalno določenih cenah, mnogo ceneje, nego se je kupilo. (1501) M G Jedino prava je rfV rtv -«rsv I > n ii a j s k a borz a. Dne 18. deoembra. Papirna renta 5%, lo% davka .... 92 gld. 25 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 92 „ — „ Zlata renta 4%, davka prosta.....108 „ 90 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 30 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1010 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld................282 „ 75 „ London, 10 funtov stri........117 „ 90 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 36',,. Cesarski cekini....................5 „ 61 „ Nemških mark 100 ..................58 „ — „ Dn6 17. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......105 gld. 25 kr, Ogerska papirna renta 5 %......101 4% državne sročke 1. 1854., 250 gld. . . 134 5% državne srečko 1. 1860.. 100 gld. . . 147 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....178 Zastavna pisma avstr. osr.zem.krod. banke 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/a f> 100 Kreditne srečke, 100 gld.......186 St. Genois srečke, 40 gld. ......63 20 25 60 75 25 50 25 20 gld. 50 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 >i 90 n 19 n 50 n 62 n 50 n Windischgraezove srečke, 20 gld..... 48 „ 50 » Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . . 152 ti 50 n Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2807 ii — t« Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 84 n 50 n 1 n 16 n 45 „ 50 n (menjarnicna družba na Dunaju, I., VVollzeile ~ j Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v knrsnem listu navedeui vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrSč se najtočneje. m Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/> % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'l,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. Sf Žrebanje dni 29. deoembra! '9(9 Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. Jedna srečka 2 gld. "•n 5 srečk le gld. S'50, 10 srečk le gld. 16 50.