CENA 250 DIN
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XX
V LJUBLJANI, dne 18. julija 1963
T“
VSEBINA:
Številka 22
180.	Sklep o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije.
181.	Sklep o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije.
182.	Sklep o imenovanju tajnika Skupščine SR Slovenije.
183.	Izvolitev poslancev v Zvezni zbor Zvezne skupščine SFRJ.
184.	Sklep o izvolitvi predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
185.	Sklep o izvolitvi predsednika in članov komisije Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
186.	Sklep o sestavi odbora Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo.
187.	Sklep o sestavi zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije.
188.	Sklep o ustanovitvi In izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo predloga stalnega poslovnika Skupščine SR Slovenije.
189.	Sklep o ustanovitvi in izvolitvi komisije za pripravo in izdelavo predlogov za uskladitev obstoječih republiških zakonov in drugih republiških predpisov z novo ustavo SR Slovenije.
190.	Sklep o Izvolitvi predsednika in podpredsednika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
191.	Sklep o Izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
192.	Sklep o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije in o Izvolitvi predsednika in članov te komisije.
193.	Sklep o izvolitvi predsednika in članov Ustavnega sodišča SR Slovenije.
194.	Sklep o razrešitvi in imenovanju predsednika Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
195.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije.
196.	Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije.
197.	Sklep o izvolitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije.
198.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine'SR Slovenije.
199.	Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Prosvetno-kuiturnega zbora Skupščine SR Slovenije.
200.	Sklep o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Prosvetno-kuiturnega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije.
201.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije.
202.	Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije.
203.	Sklep o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov komisije.
204.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Organi-zacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije.
205.	Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije.
206.	Sklep o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije.
207.	Odlok o začasni ureditvi povračil poslancem Skupščine SR Slovenije ter funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije.
208.	Odlok o pravici poslancev Skupščine SR Slovenije ter funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, do uporabe prevoznih sredstev ter do povračil za prevozne in druge stroške.
209.	Začasni poslovnik Skupščine Socialistične republike Slovenije.
210.	Začasni poslovnik Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
211.	Začasni poslovnik Gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
#12. Začasni poslovnik Prosvetno-kuiturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
213.	Začasni poslovnik Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
214.	Začasni poslovnik Organizacijsko-političnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
215.	Odločba o sestavi odborov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
216.	Poslovnik o delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije.
180.
Na podlagi 167. in 174. člena ustave SR Slovenije, drugega odstavka 4. člena zakona o izvedbi ustave SR Slovenije ter 40. in 70. člena začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli
Ivan Maček.
■St. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija '1963.
Skupščina
Socialistične republiVe Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
181.
Na podlagi 167. in 174, člena ustave SR Slovenije, drugega odstavka 4. člena zakona o izvedbi ustave SR Slovenije ter 40. in 70. člena začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
SKLEP
o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolita
dr. Marijan Brecelj,
Dragica Rome.
St. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija '1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
182.
Na podlagi 167. člena ustave SR Slovenije je Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o imenovanju tajnika Skupščine SR Slovenije
Za tajnika Skupščine Socialistične republike Slo^ venije se imenuje
Peter Zorko.
St. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija '1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
K,	»
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r. #
183.
Na podlagi 166. člena ustav.e SFR Jugoslavije in
152.	člena ustave SR Slovenije v zvezi s 125. in naslednjimi členi začasnega poslovnika Republiškega zbora Skupščine SRS je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963
izvolil
poslance v Zvezni zbor Zvezne skupščine SFRJ
a)	za štiriletno mandatno dobo: dr. Jožeta Brileja,
Miho Marinka,
Franca Popita,
Mitjo Ribičiča in Vido Tomšič;
b)	za dveletno mandatns Sobo: inž. Mileno B o k š a ,
Jožeta F e n d e t a, inž. Veljka Križnika,
Jožeta Lončariča in Matijo M a 1 e ž i č a.
St. 0200-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
184.
Na podlagi drugega odstavka 184. člena ustave SR Slovenije in '130., 131. in 132. člena začasnega poslovnika Republiškega zbora je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
V Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se izvolijo: za predsednika:
Viktor Avbelj; za člane:
Rudi Čačinovič,
Slavko Furlan.
Ludvik Gabrovšek,
Majda Gaspari,
Riko Jerman,
Vladimir Kadunec,
Boris Kocijančič, inž. Viktor Kotnik,
Janko Smole,
Beno Zupančič.
St. 021-3-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
185.
Na podlagi 174. člena ustave SR Slovenije in 5. člena zakona o izvedbi ustave Sft Slovenije v zvezi s
44.	in 55. členom začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika in članov komisije Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja
I.	Za člane komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve in imenovanja se izvolijo:
poslanca Republiškega zbora
Adolf A r i g 1 e r
Franc Simonič
poslanec 'Gospodarskega zbora
Miro Benedejčič
poslanec Prosvetno-kulturnega zbora
inž. Stane Potrč
poslanec Socialno-zdravstrenega zbora Milica Opresnik
poslanec Organizacijsko-političnega zbora inž. Jože Legan
II.	Člani komisije za volitve in imenovanja so tudi:
Lojze Fortuna Marjan Lenarčič in
Janez Zemljarič, ki jih je delegiral glavni odbor SZDL Slovenije.
, lil. Komisija je izvolila za predsednika:
Adolfa A r i g 1 e r j a , za podpredsednika: inž. Jožeta Legana.
St. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
186.
. SKLEP
o sestavi odbora Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo
Na podlagi izvolitev po 53. in 55. členu začasnega poslovnika Skupščine SR Slov.enije sestavljajo odbor Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo poslanci:	'
inž. Karmelo B u d i h n a ,
J ože G r e b 'e n ,
Valentin Hren,
Magda Kočar in
Janez Sukič, ki jih je izvolil Republiški zbor. Andrej Lah, ki ga je izvolil Gospodarski zbor. Ivo Ščavničar, ki ga je izvolil Prosvetno-kulturni zbor
Marija Lukane, ki jo je izvolil Socialno-J;dravstveni zbor in
Francka Hribar, ki jo je izvolil Organizacij-sko-politični zbor Skupščine SR Slovenije.
Odbor za družbeno nadzorstvo je izvolil za predsednika: inž. Karmela B u d i h n o, za podpredsednika:
Magdo Kočar.
St. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
187.
SKLEP
o sestavi zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije
Na podlagi izvolitev po 53. in 55. členu začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije sestavljajo zako-nodajno-pravno komisijo Skupščine SR Slovenije poslanci:
dr. Josip Globevnik,
Anica Rajič in
Savo' šifrer, ki jih je izvolil Republiški zbor, inž. Franc Filipčič, ki ga je izvolil Gospodarski zbor,
Bojan Černjavič, ki ga je izvolil Prosvetno-kulturni zbor,
Marjan Šenk, ki ga je izvolil Socialno-zdrav-stveni zbor in
Borut Boh te, ki ga je izvolil Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije.
Zakonodajno-pravna komisija je izvolila
za predsednika:
dr. Josipa Globevnika,
za podpredsednika:
Sava šifrerja.
Št. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija '1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
188.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije in 1., 53. in 92. člena začasnega poslovnika Skupščine SRS je Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo predloga stalnega poslovnika Skupščine SR Slovenije
1.	Ustanovi se komisija Skupščine SR Slovenije za pripravo predloga stalnega poslovnika Skupščine SRS, ki šteje 7 članov. Trije člani so poslanci Republiškega zbora, po eden pa iz vsakega zbora delovnih skupnosti.
2.	V komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Savo šifrer;
za podpredsednika:
Borut B o h t e ;
za člane:
Ivan Bertoncelj,
inž. Bogdan Jesenko,
Franc Leskovec,
Marija Lukane in Srečko Rihtar.
Št. 0201-1-63
Ljubljana, dne 23. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
189.
Na podlagi 21. člena zakona o izvedbi ustave SR Slovenije in 53. člena začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi in izvolitvi komisije za pripravo in izdelavo predlogov za uskladitev obstoječih republiških zakonov in drugih republiških predpisov z novo ustavo SR Slovenije
1.	Ustanovi se komisija za pripravo in izdelavo predlogov za uskladitev obstoječih republiških zakonov in drugih republiških predpisov z novo ustavo SR Slovenije, ki šteje devet članov.
2.	V komisijo se izvolijo: za predsednika:
Mitja Ribičič: za člane:
dr. Josip Globevnik,
Ivo Janžekovič,
Ivan L u ž o v e c, inž. Silvo Rozman,
Francka Strmole,
Mitja S t u p a n .
Savo šifrer, in Milan Žnidar.
št. 0201-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
190.
Na podlagi 168. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s 120., 143. in 144. členom začasnega poslovnika Republiškega zbora je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije:
Tine R e m S k a r ,
za podpredsednika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije:
Cveta Žorž.
Št. 0202-1-63	^ i
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
191.
Na podlagi 169. in 174. člena ustave SR Slovenije in v zvezi z 12., 13., 16. in 17. členom začasnega poslovnika Republiškega zbora je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije
I.	Stalni odbori in komisije Republiškega zbora imajo tole število članov:
odbor za družlreni plan in finance 7, odbor za splošna gospodarska vprašanja 7, odbor za proračun 5, odbor za industrijo in promet 7, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo 7, odbor za trgovino, gostinstvo in turizem 7, odbor za organizacijsko-politična vprašanja 7, odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve 5, odbor za prosveto in kulturo 7, odbor za zdravstvo in socialno politiko 7, odbor za delo in socialno zavarovanje 7. administrativna komisija 5, mandatno-innmitetna komisija 5 in/komisija za prošnje in pritožbe 5 članov.
II.	Izvolijo se:
v odbor za družbeni plan in finance: za predsednika:
Miran K o š m e 1 j ; za podpredsednika:
Ludvik Golob; za člane:
Zmaga Bajc,
Franc Klobučar, inž. Franc K u m š e ,
Ivan Lužovec in Franc Virk;
v odbor za splošna gospodarska vprašanja: za predsednika:
Mirko Zlatnar: za podpredsednika: inž. Bogdan Jesenko; za člane:
Štefan A n t a 1 i č ,
Rafael Baraga,
Jožica Teppy,
Vida Vajd in Janez Žnidar; v odbor za proračun: za predsednika:
Tone Fajfar: za podpredsednika:
Miroslava Lavrenčič;
za člane:
Angelca Kržan,
Anton Rovtar in Tone Truden;
v odbor za industrijo in promet: za predsednika:
Stane Dolenc; za podpredsednika:
Tone P r e 1 o ž n i k ; za člane:
Vera Č a v n i k , inž. Miran Guzelj, inž. Ivica Kavčič,
Ludvik Križman in Hinko W i m e r ;
v odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: za predsednika:
Franc Lubej ; za podpredsednika:
Katica Kozel; za člane:
Jože Kolarič, inž. Slavko Korbafj inž. Lucijan Krivec,
Jože Ogorevc in Sida P o d 1 e s e k ;
v odbor za trgovino, gostinstvo in turizem: za predsednika:
Jože Tramšek; za podpredsednika:
Viktor Zupančič; za člane:
Davorin F e r 1 i go j ,-Ivan Gorenc,
Ivica Jeršič,
Slavko Štrukelj in Dominik Tomažin;
v odbor za organizacijsko-politiČna vprašanja: za predsednika:
Niko Belopavlovič; za podpredsednika:
Mitja S t u p a n ; za člane:
Mirko Draksler,
Zoran Pirc,
Ana Rozman,
Francka Strmole,
Janko 2 e v a r t;
v odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve: za predsednika:
Vlado Majhen; za podpredsednika: inž. Jože Mušič; za člane:
Lojzka D o 11 a r,
Milko Grgič in Jože Laznik:
v odbor za prosveto in kulturo: za predsednika:
Drago Šelige r; za podpredsednika:
Kristina Lovrenčič; za člane:
dr. Milica Bergant, inž. Viktor Klanjšček’,
Jože K1 i n g e r, inž. Ivo P i g n a r in Mitja V o š n j a k ;
y odbor za zdravstvo in socialno politiko: za predsednika: dr. Jože B e n i g a r ; za podpredsednika:
'dr. Meta š k a r j a - š k e r g e t j, za člane:
Rado Dolgan,
Bogo V e r d e v,
Stane Volk,
Branko Zadravec in Ignac Zagorc;
y odbor za delo in socialno zavarovanje; za predsednika:
Janez Japelj; za podpredsednika:
Franc Leben; za člane:
Marja Cerkovnik*
Andrej Jermol,
Ivo Janžekovič,
Miroslav Trunkelj in Rudi Vrčkovnik;
y administrativno komisijo: za predsednika:
Adolf A r i g 1 e r ; za podpredsednika;
Jakob Žen; za člane:
Rudi Burger,
Franc Leskovec in Tone Preložnik ;
v mandatno-imunitetno komisijo: za predsednika:
Marja Cerkovnik; za podpredsednika:
Ludvik Jerebic; za člane:
Bruno Giachin,
Marija Plaveč in F rane Zadravec;
v komisijo za prošnje in pritožbe: za predsednika:
Julij Beltram: za podpredsednika:
Anica Rajič; za člane:
Ernest E8ry,
Jelka F i r b a s in'
Stanko Robnik.
St. 0202-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
192.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije
1.	Ustanovi se komisija za pripravo predloga stalnega poslovnika Republiškega zbora, ki šteje sedem članov.
2.	Izvolijo se: za predsednika:
Savo Šifrer;
za tajnika:
Franc Leskovec; za člane:
dr. Milica Bergant,
Jelka F i r b a s , inž. Miran Guzelj, inž. Bogdan Jesenko in Franc Lubej.
Št. 0202-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
193.
Na podlagi 152. in 233. člena ustave SR Slovenije je Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in članov Ustavnega sodišča SR Slovenije
1.	Za predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije se izvoli:
Vlado Krivic.
2.	Za člane Ustavnega sodišča SR Slovenije se izvolijo:
Milan Apih,
Jože Borštnar, dr. Darko C e r n e j ,
Milko G o r š i č ,
Jože Pavličič, dr. Miha Potočnik,
Mira Svetina in inž. Pavle Z a u c e r.
3.	Prva funkcijska doba za sodnike Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Miha Potočnika in Miro
Svetina traja štiri leta, za druge izvoljena sodnike pa osem let.
št. 021-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
<	Ivan Maček 1. r.
194.
Na podlagi 152. člena ustave SR Slovenije je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju predsednika
Vrhovnega sodišča SR Slovenije
1.	Predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije Vlado Krivic se razreši.
2.	Za predsednika Vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvoli Lojze Piškur, dosedaj generalni tajnik Univerze v Ljubljani.
St. 021-2-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
♦	Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
195.
Na podlagi 168. člena ustave SR Slovenije in v zvezi z 90., 91. in 99. členom začasnega poslovnika Gospodarskega zbora je Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika
Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije:
Leopold Krese,
za podpredsednika Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije:
Tatjana M e n n a.
Št. 0203-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
196.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s 6., 9. in 10. členom začasnega poslovnika Gospodarskega zbora je Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije
I
Stalni odbor Gospodarskega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov ima 7 članov, stalna mandatno-imunitetpa komisija pa 5 članov.
II
Izvolijo se:
v odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov:
za predsednika:
Milan S p o 1 a r ; za podpredsednika:
Tomaž Tomažič; za člane:
Milan Bric,
Elka Grilc,
inž. Miloš Kobe,
inž. Franc T e s o v n i k ,
inž. Ciril Z m a h a r ;
v mandalno-imunitetno komisijo:
za predsednika:
inž. Silvo Rozman;
za podpredsednika:
Tončka Rebek ; za člane:
Ignac K a r n i č n i k ,
Jože N a r a k s ,
Ivanka S u 1 g a j.
St. 0203-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
197.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije je Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 23. junija 1965 sprejel
SKLEP
0 izvolitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije
1.	Ustanovi se komisija za pripravo predloga stalnega poslovnika Gospodarskega zbora, ki šteje Sedem članov.
2.	Izvolijo se:
za predsednika:
Srečo Rihtar; za podpredsednika:
Andrej Lah; za člane:
Helena Peček,
Riko R i ž n e r ,
Ivanka S u 1 g a j ,
inž. Jože Valentinčič in
Stane Zupančič.
St. 0203-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
198.
Na podlagi 168. člena ustave SR Slovenije in v zvezi z 90.. 91. iu 99. členom začasnega poslovnika Prosvetno-kulturnega zbora je Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije:
Ivo Tavčar;
za podpredsednika Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije:
inž. Dora Jelenko.
St. 0204-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
199.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s 6., 9. in 10. členom začasnega poslovnika Prosvetno-kulturnega zbora je Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije
1
Stalni odbor Prosvetno-kulturnega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov ima 7 članov, stalna mandatno-imuuitetna komisija pa 5 članov.
II
Izvolijo se:
v odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov:
za predsednika:
Boris M i k o š ; za podpredsednika:
Truda 2oher-Durjava; za člane:
Branko Babič,
Ivan Bertoncelj,
Magda Malovrh,
Ive Šubic in inž. Dane Tovornik; v mandatno-imunitetno komisijo: za predsednika:
Sonja Sardoč, za podpredsednika:
Dane D e b i č ; za člane:
Milena Borovac,
Ludvik Gorčan in Bernarda Perc.
Št. 0204-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
200.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije je Pro-svetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Prosvelno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije
1.	Ustanovi se komisija za pripravo predloga stalnega poslovnika Prosvetno-kulturnega zbora, ki šteje 7 članov.
2.	Izvolijo se: za predsednika:
Ivan Bertoncelj; za podpredsednika:
Sonja Sardoč;
za člane:
Marjeta Pal,
Ela Peroci,
inž. Dane Tovornik,
Ivo Tušek in Avgust Vižintin. •
Št. 0204-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
201.
Na podlagi 168. člena ustave SR Slovenije in v zvezi z 90., 9t. in 99. členom začasnega poslovnika Sooialno-zdravstvenega zboru je Socialuo-zdravstveui zbor Skupščine SR Slovenije na seji due 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Socialuo-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije: dr. Ruža š e g e d i n ;
za podpredsednika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije:
Miro Vesel.
št. 0205-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Ivan Maček 1. r.
202.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s 6., 9. in 10. členom začasnega poslovnika Socialno-zdravstvenega zbora je Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije
I
Stalni odbor Socialno-zdravstvenega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov ima 7 članov, stalua mandatno-imunitetna komisija pa 5 članov.
II
Izvolijo se:
v odbor za proučevanje zakonskfc in drugih predlogov:
za predsednika: dr. Adolf Drolc; za podpredsednika:
Minka K o v a č ; za člane:
dr. Saša C v a h t e , dr. Polde Hladnik,
Vinko Kastelic,
Maks Klemenčič in Janez Varl.
v mandatno-imunitetno komisijo za predsedniku:
Lidunka Kranjc; za podpredsednika: dr. Mirko Birsa;
za člane:
Stane Drobnič,
Andrej Strniša in Fani Štravs.
Št. 0205-1-63
Ljubljana, dne 23. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
203.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije je So-cialno-zdravstveui zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne '25. juuija 1963 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov komisije
1.	Ustanovi, se komisija za pripravo predloga stalnega poslovnika Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Sil Slovenije, ki šteje sedem članov.
2.	Izvolijo se: za predsednika:
Marija Lukane; za podpredsednika:
Marjan Šenk;
za člane:
dr. Martin Benedik,
dr. Mirko Birsa,
dr. Milica Gajšek-Zima,
Vinko K a s t e 1 i c in	,
Lidunka Kranjc.
St. 0205-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
204.
Na podlagi 168. člena ustave SR Slovenije in v zvezi z 90..'91. in 99. členom začasnega poslovnika Organizacijsko-političnega zbora je Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 23. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Organizacijsko-političnega zbora •Skupščine SR Slovenije:
Janez Hočevar;	*
za podpredsednika Organizacijsko-političnega
zbora Skupščine SR‘Slovenije:
Jože Eržen.
Št. 0206-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
205.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s 6., 9. in 10. členom začasnega poslovnika Organizacijsko-političnega zbora je Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1963 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in komisij Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije
1
Stalni odbor Organizacijsko-političnega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov ima 7 članov, stalna mandatno-imunitetna komisija pa 5 članov.
II
Izvolijo se:
v odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov:
za predsednika:
Marija Aljančič; za podpredsednika:
Vlado Černe; za člane:
Mirko Cepič,
Vlado Črešnik,
Vera M a s e 1 j ,
Jožko Saksida in Franjo Turk;
v mandatno-imunitetno komisijo: za predsednika:
Miro Hegle r ; za podpredsednika:
Danica Vogrinec; za člane:
Martin Košir,
Jožko Lojen in Miha Ravnik.
. St. 0206-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
206.
Na podlagi 162. člena ustave SR Slovenije je Or-ganizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1965 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi komisije za pripravo predloga stalnega poslovnika Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov te komisije
1.	Ustanovi se komisija za pripravo predloga stalnega poslovnika Organizacijsko-političnega zbora, ki šteje sedem članov.
2.	Izvolijo se: za predsednika:
Borut B o h t e ;
za podpredsednika:
Milan Žnidaršič; za člane:
Štefan Brumec,
-Vlado Črešnik,
Jože Dernovšek,
Jožko Saksida in Mileva Veren.
št. 0206-1-65
Ljubljana, dne 25. junija 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
207.
Na podlagi 152. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi tretjega odstavka 79. člena začasnega poslovnika Skupščine SRS je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. junija 1965 sprejel
Poslancu, ki mu je zaradi dela v Skupščini prenehala njegova prejšnja redna zaposlitev, se določi povračilo po prejšnjem odstavku v mesečnem znesku.
2
Poslanec ima .pravico do povračila stroškov, za opravljanje poslanske funkcije v svoji volilni enoti, v kateri je bil izvoljen, v mesečnem pavšalnem znesku (poslanski pavšal) 15.000 dinarjev.
Poslanec, ki je istočasno tudi poslanec Zvezpe skupščine, prejema poslanski pavšal samo v Zvezni skupščini.
5
Poslanci imajo pravico ,do povračila stroškov, v znesku 4000 din dnevno, kadar zunaj kraja svojega stalnega prebivališča sodelujejo v delu Skupščine, njenih zborov, odborov oziroma komisij ali kadar opravljajo druge službene posle po njihovem nalogu.
Poslancu, ki stalno opravlja posle v Skupščini, pripada dnevnica v mesečnem pavšalu 40.000 dinarjev.
II. Povračila funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije
4
Funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije in ki v Skupščini SR Slovenije in v njenih organih stalno opravljajo določene funkcije, pripada stalno mesečno povračilo za opravljanje teh funkcij, v zneskih, ki jih določa ta odiok.
,	5
N >
Predsedniku Skupščine SR Slovenije, predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsedniku Ustavnega sodišča SR Slovenije pripada na račun stalnega mesečnega povračila za opravljanje funkcije znesek v višini osebnega dohodka, ki so ga prejemali v državnem organu, delovni ali drugi organizaciji, preden jih je Skupščina SR Slovenije izvolila, povečan s posebnim dodatkom za opravljanje funkcije v znesku 50.000 din mesečno.
ODLOK
o začasni ureditvi povračil poslancem Skupščine SR Slovenije ter funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije
I. Povračila poslancem Skupščine SR Slovenije .	t
Poslanska funkcija je družbena funkcija, za katero poslanci ne prejemajo stalne nagrade.
Poslanci Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslanci), ki zaradi dela v Skupščini izgubijo svoj osebni dohodek na svojem delovnem mestu v državnem organu, delovni ali drugi organizaciji, imajo v Skupščini SR Slovenije pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka.
Povračilo dohodka po določbi prejšnjega odstavka se določi po povprečnem dnevnem znesku osebnega dohodka, ki ga je poslanec prejemal v preteklem letu. Če na ta način ugotovljeno povračilo osebnega dohodka znaša manj kot 2500 din dnevno, pripada poslancu povračilo v znesku 2300 din dnevno.
6
Podpredsedniku Skupščine SR Slovenije, predsednikom zborov, predsednikom odborov in komisij Skupščine SR Slovenije in njenih zborov, tajniku Skupščine, podpredsednikom in članom Izvršnega sveta, republiškim sekretarjem na čelu republiških upravnih organov, republiškim sekretarjem na položaju, namestnikom republiških sekretarjev, sodnikom
Ustavnega sodišča SR Slovenije pripada na račun stalnega mesečnega povračila za opravljanje funkcije povračilo za osebni dohodek, ki so ga preden jih je Skupščina SR Slovenije izvolila . oziroma imenovala, prejemali na delovnem mestu v državnem organu, delovni ali drugi organizaciji, povečan s posebnim dodatkom za opravljanje funkcije v znesku 25.000 dinarjev mesečno.
Znesek povračila, ki so ga funkcionarji iz prejšnjega odstavka prejemali kot osebni dohodek, preden jih je Skupščina SR Slovenije izvolila ali imenovala, določi administrativna komisija Republiškega zbora v višini: 85.000, 95.000, 100.000 in 110.000 dinarjev mesečno; pri tem upošteva višino osebnega do-
Lodka, ki so ga prejemali, preden jih je Skupščina izvolila oziroma imenovala ter vso dobo, ki so jo prebili na vodstvenih položajih.
7
Funkcionarji Skupščine SR Slovenije, ki opravljajo v Skupščini sicer stalno funkcijo, za katero pa ni potrebno stalno delo v Skupščini, lahko prejemajo posebni dodatek v višini do 25.000 dinarjev mesečno.
8
Predsedniku Vrhovnega sodišča SR Slovenije pripada stalno povračilo za opravljanje funkcije v višini 130.000 din mesečno, javnemu tožilcu SR Slovenije v višini 120.000 din mesečno, predsedniku Višjega gospodarskega sodišča pa v višini 110.000 din mesečno.
9
Znesek osebnega dohodka, ki ga je prejemal v 5. in 6. točki omenjeni funkcionar pred izvolitvijo, se ugotavlja po povprečnem osebnem dohodku, ki ga je prejemal funkcionar v poslednjih 6 mesecih na svojem prejšnjem delovnem mestu, preden ga je Skupščina SR Slovenije izvolila oziroma imenovala na sedanjo funkcijo. Ce pa je za funkcionarja ugodnejše, se znesek njegovega osebnega dohodka ugotavlja po povprečnem osebnem dohodku, ki ga je prejemal v poslednjem letu, preden ga je Skupščina izvolila ali imenovala za stalno funkcijo.
10
Znesek osebnega dohodka, določen po 5. in 6. točki tega odloka, razen zneska posebnega dodatka, se povečuje v skladu s povprečnim povečanjem osebnih dohodkov uslužbencev državnih organov.
11
Na predlog predsednika Skupščine SR Slovenije ali predsednika Izvršnega sveta lahko administrativna komisija Republiškega zbora izjemno odobri posameznim funkcionarjem za posebno prizadevanje občasne nagrade.
'12
Funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, pripada povračilo stroškov v znesku 4000 din dnevno, kadar opravljajo službene posle izven kraja svojega stalnega prebivališča.
Višino dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo določi administrativna komisija Republiškega zbora.
Dnevnice iz obeh prejšnjih odstavkov se obračunavajo po načelih, ki veljajo za obračunavanje dnevnic uslužbencem državnih organov.
Funkcionarju, katerega funkcija zahteva stalno prebivanje v kraju, v katerem opravlja funkcijo, pripada, dokler nima možnosti preselitve svoje družine, na račun povračila za ločeno življenje, znesek 40.000 din mesečno.
14
Predsedniku Skupščine SR Slovenije in predsedniku Izvršnega sveta pripada povračilo za kritje reprezentančnih stroškov v višini, ki jo določi admini^ strativna komisija Republiškega zbora.
Administrativna komisija Republiškega zbora ugotovi, katere ostale funkcije zahtevajo povračilo reprezentančnih stroškov in na tej podlagi odobri ustreznim funkcionarjem povračilo največ do 25.000 dinarjev, mesečno.
15
Administrativna komisija Republiškega zbora ugotavlja, v skladu z začasnim poslovnikom Skupščine SR Slovenije in v skladu z začasnimi poslovniki zborov Skupščine SR Slovenije, kateri predsedniki odborov in komisij Skupščine in njenih zborov opravljajo stalne funkcije po 6. in 7. točki tega odloka.
III.	Končne določbe
16
Administrativna komisija Republiškega zbora določa s posebnimi individualnimi odločbami zneske povračil funkcionarjem iz 5., 6. in 7. točke tega odloka.
Do izdaje individualnih odločb iz prejšnjega odstavka se bodo funkcionarjem izplačevale akontacije do višine osebnega dohodka, ki so ga neposredno pred izvolitvijo ali imenovanjem prejemali na prejšnjem delovnem mestu v državnem organu, v delovni ali drugi organizaciji.
17
Funkcionarjem, ki jih je na podlagi 8. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije imenoval Izvršni svet, pripada povračilo po tem odloku od dneva, ko jih je imenoval.
18
Sredstva za izplačilo povračil po tem odloku se zagotove za poslance in funkcionarje Skupščine v predračunu Skupščine SR Slovenije, za ostale funkcionarje, ki opravljajo stalno funkcijo, pa v predračunih tistih organov, v katerih opravljajo svojo funkcijo.
19
Administrativna komisija Republiškega zbora skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo.
20
Odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme Republiški zbor Skupščine SR Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1963 dalje.
St. 113-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
208.
. Na podlagi 152. člena ustave SR Slovenije in tretjega odstavka 79. členu v zvezi z 80. členom začasnega poslovnika Skupščine SR Slovenije je Republiški zbor Skupščine 'SR Slovenije na seji dne
25.	junija 1963 sprejel
ODLOK
o pravici poslancev Skupščine SR Slovenije ter funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, do uporabe prevoznih sredstev ter do povračil za prevozne in druge stroške
1
Poslanci Skupščine SR Slovenije imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometnimi sredstvi na območju SR Slovenije v breme predračuna Skupščine.
2
Funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, ki po konkretnem nalogu Skupščine oziroma organa, v katerem opravljajo stalno funkcijo, službeno potujejo izven kraja svojega stalnega prebivališča z osebnim avtomobilom v družbeni lastnini, se lahko poslužijo avtomobila iz Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani.
Stroški za take vožnje gredo v breme predračuna Skupščine oziroma predračuna organa, v katerem opravljajo stalne funkcije.	,
Funkcionarjem iz prejšnjega odstavka, ki opravijo tako uradno potovanje z lastnim osebnim avtomobilom, pripada za vsak prevožen kilometer povračilo v znesku 50 dinarjev.
3
Določenim funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skups-čina SR Slovenije, se lahko prizna pravica do uporabe osebnega avtomobila v družbeni lastnini za uradna opravila v kraju njihovega službovanja in v desetkilometrskem pasu okrog tega kraja do določenega številu kilometrov na mesec.
Predsedniku Skupščine SR Slovenije in predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se prizna mesečna kilometraža do 1500 km, določenim drugim funkcionarjem se pa lahko prizna mesečna kilometraža do 1300 km.
Funkcionarjem iz prejšnjega odstavka, ki imajo svoj osebni avtomobil in se zavežejo, da bodo uradna opravila iz prvega odstavka opravljali z lastnim avtomobilom. se lahko za uporabo njihovega avtomobila prizna ustrezno denarno povračilo v mesečnem znesku.
4
Administrativna komisija Republiškega zbora določi z individualnimi odločbami:
—	katerim funkcionarjem iz 3. točke tega odloka sc prizna pravica do uporabe osebnega avtomobila v družbeni lastnini za uradne krajevne vožnje ter kolikšna mesečna kilometraža se prizna posameznemu funkcionarju;
—	katerim funkcionarjem iz 3. točke odloka se prizna denarno povračilo za uporabo lastnega avtomobila in v kolikšnem znesku.
5
Le predsednik Skupščine SR Slovenije, predsednik Izvršnega sv.eta, podpredsednik Skupščine, ki opravlja to svojo funkcijo kot stalno dolžnost, ter podpredsedniki Izvršnega sveta imajo stalno dodeljenega voznika osebnega avtomobila.
6
Sredstva za povračila na podlagi tega odloka gredo v breme predračuna organa, v katerem funkcionar opravlja stalne funkcije.
7
Administrativna komisija Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije skrbi za izvrševanje in tolmačenje tega odloka.
8
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. julija 1963.
St. 114-1-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
209.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1963 sprejela
ZAČASNI POSLOVNIK Skupščine Socialistične republike Slovenije
1. SPLOSNE DOLOČBE
/
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika, ureja delo Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih organov.
Delo posameznih zborov in njihovih organov uredijo začasno, do sprejetja stalnih poslovnikov, poslovniki zborov v skladu z načeli tega poslovnika.
2.	člen
Skupščina dela drajno, razen v času letnega odmora.
Letni odmor Skupščine traja dva meseca v poletnih mesecih. Cas letnega odmora je za vse zbore istočasen; določijo ga zbori na predlog predsednika Skupščine.
3.	člen
V letu 1965 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Skupščina in zbori nanovo konstituirajo najpozneje do desetega maja.
Predsednik Skupščine skliče v primerih iz prejšnjega odstavka za isti dan seje vseh zborov za verifikacijo mandatov nanovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje Skupščine in zborov.
4.	člen
Delo Skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi Skupščina, odbor ali komisija tako odloči.
11. DELOVNO PODROČJE
5.	člen
Zadeve iz pristojnosti Skupščine izvršuje Republiški zbor enakopravno s pristojnim zborom delovnih skupnosti.
Z ustavo določene zadeve iz pristojnosti Skupščine izvršuje posamezen zbor Skupščine samostojno.
Z ustavo in s tem poslovnikom določene zadeve iz pristojnosti Skupščine izvršuje Skupščina na skupni seji vseh zborov.
Odbori, komisije in druga telesa Skupščine oziroma zborov opravljajo tiste zadeve iz pristojnosti Skupščine, za katere je tako določeno z ustavo in s poslovniki Skupščine oziroma zborov.
1. Delovno področje Skupščine ua skupni seji vseh zborov
6.	člen
Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov:
—	odloča o podaljšanju mandata republiških poslancev in o tem, da je prenehalo izredno stanje, zaradi katerega je bil poslancem podaljšan mandal;
—	voli predsednika in podpredsednika Skupščine;
—	odloča o ustanovitvi skupnih skupščinskih odborov, komisij in drugih teles;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
7.	člen
Na skupni seji vseh zborov lahko Skupščina obravnava vprašanja, ki imajo splošen politični pomen za Socialistično republiko Slovenijo.
Vprašanja iz prejšnjega odstavka lahko obravnava skupna seja vseh zborov tudi ob sodelovanju predstavnikov družbeno-političnih organizacij.
8.	člen
V zvezi z vprašanji iz prejšnjega člena lahko sprejema Skupščina deklaracije, resolucije oziroma priporočila občinskim in okrajnim organom ter delovnim in drugim samoupravnim organizacijam.
'	V
2. Delovno področje zborov
9.	člen
Republiški zbor enakopravno z Gospodarskim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja gospodarstva in financ; sprejema zakone in druge akte s teh področij ter republiški družbeni plan.
10.	člen
Republiški zbor enakopravno s Prosvetno-kultur-nim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja prosvete, znanstvenoraziskovalnega dela, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in drttge akte ua teh področjih.
11.	člen
Republiški zbor enakopravno s Socialno-zdrav-stvenim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in z drtigih področij socialne politike, ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in druge akte na teh področjih.
12.	člen
Republiški zbor enakopravno z Organizacijsko-{mlitičnim zborom obravnava vprašanja s področja druibeno-političnegu sistema in z drugih področij iz pristojnosti Skupščine, razen tistih vprašanj, ki spadajo po tej ustavi v enakopravno ali samostojno delovno področje kakšnega drugega zboru; sprejema zakone in druge akte, kolikor to ne spada v enakopravno področje drugih zborov aii v samostojno področje Republiškega zbora; sprejema republiški proračun in sklepni račun o izvršitvi republiškega proračuna.
13.	člen
Republiški zbor samostojno:
-J- sklepa o spremembi meja Socialistične republike Slovenije;
—	voli člane v Zvezni zbor (Zbor narodov);
—	voli in razrešuje predsedniku in. druge člane
Izvršnega sveta;	i
—	voli in razrešuje predsednike in sodnike Ustavnega sodišča Sil Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije in drugih republiških sodišč;
—	imenuje in razrešuje republiške sekretarje ter druge republiške funkcionarje in člane organov upravljanja, ki jih po ustavi, zakonu ali drugem aktu Skupščine SRS voli Skupščina;
—	uresničuje pravice Skupščine glede odgovornosti politično-izvršilnih organov in republiških funkcionarjev Skupščini;
—	razveljavlja In odpravlja protiustavne in nezakonito akte Izvršnega sveta;
—	odloča o podaljšanju mandata odbornikom občinskih in okrajnih skupščin zaradi izrednih razmer in odloča o tem, da je prenehalo stanje, zaradi katerega jim je bil mandat podaljšan:
—	razpisuje splošne volitve v občinske in okrajne skupščine;
—	odloča o nagradah zn delo republiških poslancev in funkcionarjev, ki jih imenuje ali voli Skupščina;
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti Skupščine SRS, ki niso v enakopravnem področju drugih zborov ali v samostojnem področju kakšnega drugega zbora.
14.	člen
Vsak zbor delovnih skupnosti lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava
vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih
skupščinskih aktov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti z ustreznega področja, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija sodelovanje med njimi. Ti zbori imajo pravico dajati ustreznim delovnim in drugim samoupravnim organizacijam, delovnim organizacijam in državnim organom priporočila o teh vprašanjih.
III.	SKUPNE SEJE VSEH ZBOROV
1.	Splošne določbe
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje, dnevni red, zapisnik
13. člen
Skupno sejo vseh zborov skliče predsednik Skupščine po lastni pobudi, na podlagi sklepa predsedstva Skupščine ali na zahtevo vsaj treh zborov Skupščine.
Skupno sejo vseh zborov Skupščine ob udeležbi predstavnikov družbeno-političnih organizacij (6. člen) skliče predsednik Skupščine sporazumno s predsednikom glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
16.	člen
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem.
V primeru iz drugega odstavka 14. člena se pošlje vabilo tudi glavnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter družbeno-političnim organizacijam in društvom, ki jih sporazumno določita predsednik Skupščine in predsednik glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Sklicanje skupne seje vseh zborov se objavi v dnevnem časopisju in na drug primeren način.
Gradivo za sejo mora biti dostavljeno poslancem, v primeru iz drugega odstavka pa tudi organizacijam najmanj osem dni pred sejo.
17.	člen
Na začetku skupne seje vseh zborov določi Skupščina na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev za-nisnika prejšnje seje.
18.	člen
Skupna seja vseh zborov se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
19.	člen
O skupni seji vseh zborov se sestavi zapisnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.
20.	člen
O delu na skupni seji vseh zborov se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik Skupščine.
b)	Govori
21.	člen
Na skupni seji vseh zborov ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec.
Kadar se obravnavajo na skupni seji vprašanja, ki imajo splošen politični pomen za republiko (6. člen), imajo pravico sodelovati pri obravnavi brez pravice odločanja tudi predstavniki Izvršnega sveta, ki niso poslanci.
Na zahtevo predsednika Skupščine lahko dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na skupni seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških sodišč, starešine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združenj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Ce sklene Skupščina, da bo obravnavala vprašanja, ki imajo splošen politični pomen za republiko, na skupni seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika Skupščine SR Slovenije se lahko udeležijo skupne seje vseh zborov in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
22.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
23.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo takoj tudi poslancu, ki želi govoriti o pre-kršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti na skupni seji tudi, če vodi seje.
24.	Člen
Govornik' sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
c)	Sklepanje
25.	člen
Skupščina sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča brez obravnave.	^
Skupščina na skupni seji vseh zborov veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina poslancev vsakega zbora. Ce se pojavi dvora glede sklepčnosti skupne seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem po zborih.
Na skupni seji je predlog sprejet, če je zanj glasovala večina vseh na seji navzočih poslancev.
26.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če Skupščina na predlog skupine desetih poslancev sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijo.
27.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskim glasovanju tajnik Skupščine kliče poslance po seznamu članov Skupščine. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik Skupščine izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Cc se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
28.	člen
Skupščina lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnevnega reda ali da se vrne odboru ali predlagatelju, da vprašanje znova prouči ali gradivo dopolni, ali pa, da se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če ob koncu obravnave ni predloga, da naj se izda poseben akt, predsednik preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
29.	člen
Za red na skupni seji vseh zborov skrbi predsednik Skupščine.
Za prekršitev reda na skupni seji obeh zborov lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa Skupščine odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
30.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
31.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
Ce poslušalci huje prekršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
32.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
2. Postopek pri obravnavanju na skupni seji vseh zborov
a)	Priprava
33.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti obravnava Skupščina na skupni seji na podlagi pismenega gradiva (poročila, analize, drugi elaborati in predlogi zborov, skupščinskih odborov in komisij, poslancev. Izvršnega sveta, republiških organov, zbornic, bank, samoupravnih organizacij, občin in okrajev).
34.	člen
Vsako gradivo oziroma predlog mora biti obravnavan v pristojnem odboru ali komisiji Skupščine oziroma zbora, prgden pride na skupno sejo vseb zborov. Odbor da o obravnavi gradiva pismeno poročilo.
Gradivo oziroma predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, pošlje predsednik Skupščine v izjavo ali mnenje Izvršnemu svetu.
V nujnih primerih lahko Skupščina na skupni seji sklene, da bo obravnavala posamezno vprašanje ali predlog takoj na seji. Zahtevo po hitrem obravnavanju zadeve mora predlagatelj obrazložiti.
33. člen
Hkrati, ko se da gradivo v obravnavo pristojnemu zboru, se pošlje vsem poslancem.
b)	Obravnavanje splošnih političnih vprašanj
36.	člen	/
Obravnavanje vprašanja, ki ima splošen politični pomen za republiko, se začne na skupni seji z obrazložitvijo ali izjavo predlagatelja.
Nato da poročilo poročevalec odbora oziroma komisije, ki je zadevo obravnavala.
Ko je obravnava končana, Skupščina lahko sklene, da se vzame gradivo na znanje s pripombami ali brez pripomb ali pa vrne gradivo predlagatelju v dopolnitev.
37.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja predlagatelj, pristojni odbor oziroma komisija in vsak poslanec lahko predlaga, naj Skupščina sprejme deklaracijo, resolucijo ali priporočilo.
Če je že predloženo Skupščini besedilo predloga resolucije, deklaracije ali priporočila, obravnava Skupščina takoj tudi predlog akta in glasuje o njem.
Če besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila Skupščini še ni predloženo, glasuje Skupščina najprej o tem, ali naj se predlagani akt izda. Če sklene, da se izda, lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, da pripravi besedilo predloga akta.
c)	Obravnavanje predlogov aktov
38.	člen
Obravnava predloga deklaracije, resolucije, priporočila, odloka ali sklepa, ki naj ga sprejme Skupščina na skupni seji, se začne z obrazložitvijo ali izjavo predlagatelja.
Na to da poročilo poročevalec odbora oziroma komisije.
Besedilo predloga se ne bere, če ne sklene Skupščina drugače.
39.	člen
K predlogu akta se lahko predlagajo amandmaji, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji morajo biti pismeni. Praviloma morajo amandmaji biti predloženi pred začetkom seje.
Amandma, ki ga da predlagatelj akta, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morata izjaviti predlagatelj akta ter poročevalec pristojnega odbora oziroma komisije; če se oba strinjata, postane amandma sestavni del predloga, če se ne strinjata, se glasuje o amandmaju prej kot o predlogu akta.
Predstavnik predlagatelja oziroma poročevalec odbora oziroma komisije lahko zahteva prekinitev seje, da lahko predlagatelji, odbor oziroma komisija zavzame stališče do amandmaja.
Amandmaji, ki jih izglasuje Skupščina, postanejo sestavni del predloga akta.
Po končani obravnavi se o predlogu akta glasuje. Glasuje se o predlogu v celoti, razen če Skupščina sklene, da se glasuje po posameznih delih ali določbah predloga.
3.	Postopek pri volitvah in razrešitvah
a)	Volitev in razrešitev predsednika in podpredsednikov Skupščine
40.	člen
Predsednik in podpredsednika Skupščine se volijo na skupni seji vseh zborov. Najprej se voli predsednik. nato podpredsednika	,
Kandidate za predsednika oziroma za oba podpredsednika Skupščine predlaga komisija za volitve
in imenovanja. Kandidate lahko predlaga tudi skupina dvajsetih poslaricev; o predlogu skupine poslancev da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje, preden se o kandidatih glasuje.
Predlog za kandidate se da pismeno. Pri vsakem kandidatu mora biti navedeno, za katero funkcijo je predlagan.
Predlog kandidature za predsednika mora obsegati enega kandidata, predlog kandidature za oba podpredsednika pa dva kandidata.
41.	člen
Volitve-se lahko opravijo, če je na seji navzočih večina poslancev vsakega zbora.
Glasuje se javno, razen če sklene skupščina na predlog desetih poslancev, da se glasuje tajno. Glasuje se najprej o predsedniku in nato posebej o vsakem podpredsedniku.
Če je predlaganih več kandidatur, se glasuje poimensko, in sicer najprej o predsedniku in nato posebej o vsakem podpredsedniku. Poimensko se glasuje tako, da vsak poslanec pove za katerega kandidata glasuje oziroma ali se vzdrži glasovanja.
42.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature, je izvoljen za posamezno funkcijo kandidat, če je zanj glasovala večina navzočih poslancev.
Kadar je več predlogov kandidatur, je izvoljen za posamezno funkcijo tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
b)	Volitve odborov in komisij Skupščine
43.	člen
Člane skupnih odborov in komisij Skupščine volijo zbori Skupščine na svojih sejah.
Vsak zbor voli izmed sebe toliko članov, kot je določeno s poslovnikom ali aktom o ustanovitvi odbora oziroma komisije.
Predsednika in podpredsednika odbora oziroma komisije izvoli odbor ali komisija izmed sebe na predlog komisije za volitve in imenovanja.
44.	člen
/
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane odbora oziroma komisije predlaga komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina desetih poslancev. O predlogu skupine poslancev da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani od predlagateljev^Predlogi se dajo na sejah zborov.
Vsak predlog kandidature obsega toliko kandidatov za člane odbora oziroma komisije, kot jih voli zbor.
45.	člen
Če voli zbor dva ali več članov odbora ali komisije se predlagajo in volijo člani odbora ali komisije po kandidatnih listah.
46.	člen
Če je bil predlagan en sam kandidat ali kandidatna lista, je izvoljen kandidat oziroma so izvoljeni
vsi kandidati s kandidatne liste, ki so dobili večino glasov.
Če je bilo predlaganih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni tisti kandidati s kandidatne liste, ki so dobili največ glasov.
47.	člen
Volitve v zborih se v skladu z določbami 43. do
člena opravijo po določbah zborovih poslovnikov.
c)	Razrešitev
48.	Člen
Razrešitev predsednika Skupščine ali podpredsednika Skupščine, ali razrušitev celotnega odbora ali komisije lahko predlaga komisija z.a volitve in imenovanja ali skupina dvajsetih poslancev.
Razrešitev posameznih članov odbora ali komisije lahko predlaga komisija za volitve in imenovanja ali skupina dvajsetih poslancev zbora, katerega član je odbornik, ki naj se razreši.
Predlog za razrešitev predsednika ali podpredsednika odbora ali komisije poda komisija za volitve in imenovanja ali najmanj tretjina članov odbora ali komisiji;.
Predlog za razrešitev se vloži pismeno, in mora biti od predlagateljev podpisan in na kratko obrazložen.
O razrešitvi predsednika ali podpredsednika Skupščine glasuje Škuščina na skupni seji vseh zborov.
O razrešitvi članov odbora ali komisije glasujejo člani zbora, ki jih je izvolil, o razrešitvi predsednika oziroma podpredsednika odbora oziroma komisije pa člani odbora oziroma komisije.
49.	člen
Funkcionar, katerega razrešitev se predlaga, ima pravico podati ustno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev.
50.	člen
O razrešitvi se glasuje javno z dviganjem rok, razen če sklene Skupščina oziroma zbor, da se glasuje tajno z glasovnicami.
Z glasovnico se glasuje tako, da glasovalec obkroži na glasovnici napisani besedi >za razrešitev« ali »proti razrešitvi«. Ce glasovalec ne obkroži nobenega besedila ali če obkroži obe besedili, je glasovnica neveljavna.
»	51. člen
Predsednik ali podpredsednik Skupščine je razrešen, če je za razrešitev glasovala na skupni seji
večina vseh poslancev.
Predsednik oziroma član odbora ali komisije je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh Poslancev zbora, odbora oziroma komisije, ki je Člana izvolila.
,	52. člen
Funkcionar Skupščine ter predsednik ali član skupnega skupščinskega odbora ali komisije se lahko odpove funkciji in lahko za to navede razloge.
Vsak funkcionar Skupščine, skupnega odbora ali komisije je lahko tudi na utemeljeno lastno prošnjo razrešen funkcije.
IV.	ODBORI IN KOMISIJE SKUPŠČINE
53.	člen
•
Skupščina SR Slovenije ima tele svoje stalno odbore in komisije:
odbor za družbeno nadzorstvo, komisijo za volitve in imenovanja, zakonodajno-pravno komisijo.
Skupščina lahko na skupni seji vseh zborov z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije ter določi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
Skupščina lahko na skupni seji vseh zborov s sklepom ustanovi občasne odbore in komisije zn proučitev posameznih vprašanj in pripravo aktov, ki spadajo v delovno področje skupne seje vseh zborov, ter določi njihovo sestavo, naloge in pravice.
Predsedniki in vsi člani stalnih odborov in komisij se volijo vsako drugo leto po verifikaciji polovice poslancev in so lahko ponovno izvoljeni.
54.	člen
Stalni odbor Skupščine lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja postavi občasno komisijo izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed strokovnjakov in javnih delavcev.
35.	člen
Odbor za družbeno nadzorstvo ima devet članov. Pet članov voli Republiški zbor, po enega člana pa vsak zbor delovnih skupnosti,
Komisija za volitve in imenovanja ima devet članov. Dva člana voli Republiški zbor, po enega člana voli vsak zbor delovnih skupnosti, tri člane delegira glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenijo.
žakonodajno-pravna komisija ima sedem članov. Republiški zbor voli izmed svojih članov tri člane, vsak zbor delovnih skupnosti pa po enega člana izmed svojih članov.
56.	člen
Odbor za družbeno nadzorstvo obravnava- splošna vprašanja dela in družbene odgovornosti družbenopolitičnih skupnosti v republiki ter delovnih in drugih organizacijah in njihovih organov v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in z delitvijo dohodka ter v zvezi z načinom izvrševanja pravic in dolžnosti teh organov in organizacij.
Pri uresničevanju družbenega nadzorstva sodeluje odbor z organi samoupravljanja ter vpliva na razvijanje osebne in kolektivne odgovornosti in socialističnih norm v odnosih pri uresničevanju samoupravljanja, v poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi, zlasti pa glede uresničevanja načela javnosti pri delu.
57.	člen
Komisija za volitve in imenovanja razpravlja o vseh vprašanjih v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti Skupščine kot celote in njenih zborov, daje predloge za volitve in razrešitve ter obravnava splošna vprašanja kadrovske politike.
58.	člen
Zakonodujno-pravna komisija obravnava predloge vseh zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemajo Skupščina in njeni zbori, glede skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom ter glede njihove pravne in redakcijske obdelave.
Zakonpdajno-pravna komisija obravnava predloge predpisov potem, ko so jih obravnavali odbori; o tem da komisija poročilo in predloge Skupščini oziroma pristojnim zborom. Ce sprejme Skupščina ali zbor amandmaje k predlogu zakona ali drugega akta, glasuje o predlogu v celoti potem, ko dobi mnenje komisije.
59.	člen
Odbori in komisije Skupščine delajo na sejah.
Odbor oziroma komisija veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina vseh članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
Na seji odbora oziroma komisije se glasuje javno, razen če odbor oziroma komisija sklene, da se glasuje tajno.
60.	člen
Vsak poslanec ima pravico udeleževati se sej vsakega skupščinskega odbora in komisije, četudi ni njen član, in sodelovati pri obravnavi.
61.	člen
Predsednik odbora oziroma komisije sklicuje in vodi seje in skrbi za red na seji.
Predsednik je dolžan sklicati sejo na zahtevo tretjine članov odbora oziroma komisije ali na zahtevo predsednika Skupščine.
62.	člen
O seji odbora se napravi zapisnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih, ki so bili dani na seji ter o sprejetih stališčih in sklepih. Zapisnik se pošlje vsem članom odbora in predsedniku Skupščine. Na prihodnji seji sklepa odbor najprej o odobritvi zapisnika.
63.	člen
Za seje odbora oziroma komisije se primerno uporabljajo določbe 15. do 32. člena tega poslovnika.
V.	DOLOČBE O RAZMERJIH MED ZBORI PRI NJIHOVEM DELU
64.	člen
Predlogi zakonov in drugih aktov Skupščine ter vprašanja, ki naj jih obravnava Skupščina, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Predsednik Skupščine pošlje predlog oziroma drugo gradivo predsedniku Republiškega zbora in predsedniku pristojnega zbora delovnih skupnosti.
65.	člen
Ce pride med zborom ali več zbori delovnih skupnosti do spora o pristojnosti in se predsednika zborov ne moreta sporazumeti, predložita sporno vpra-
šanje v odločitev predsedstvu Skupščine. Odločitev predsedstva Skupščine je za oba oziroma za vse prizadete zbore obvezna.
66.	člen
Ce posega predlog zakona ali drugega akta tudi v področje drugega zbora delovnih skupnosti, lahko pristojni zbor delovnih skupnosti zahteva od drugega zbora delovnih skupnosti, da mu sporoči svoje pripombe, mnenja in predloge o vprašanjih, ki posegajo v področje drugega zbora.
Ce misli zbor delovnih skupnosti, da posegajo posamezne določbe predloga, zakona ali drugega akta, ki ga obravnava pristojni zbor delovnih skupnosti, tudi v njegovo področje, lahko obravnava taka vprašanja in sporoči pristojnemu zboru delovnih organizacij svoje pripombe, mnenja in predloge o takih vprašanjih.
Ko dobi pristojni zbor pripombe, mnenja ali predloge drugega zbora, jih mora obravnavati in zavzeti do njih stališče ter o tem obvestiti drugi zbor.
67.	člen
V primerih iz prejšnjega člena mora pristojni znor obvestiti drugi zbor o seji, na kateri bo obravnaval sporna vprašanja. Predstavnik prizadetega zbora, ki ga ta določi, ima pravico na seji pristojnega zbora razložiti stališče svojega zbora in sodelovati v obravnavi spornega vprašanja. Predstavnik lahko v imenu svojega zbora predlaga amandmaje; lahko pa tudi predlaga, da obravnavata oba zbora sporna vprašanja na skupni seji ali da se vprašanja, ki posegajo v področje drugega zbora, izločijo iz predloga' zakona in uredijo s posebnim zakonom, ki spada v področje . drugega zbora.
68.	člen
Zbora, ki enakopravno sodelujeta pri sprejemanju zakona ali drugega akta, lahko skleneta, da bosta zakon oziroma akt obravnavala ali pa tudi sprejela na skupni seji.
Ce zbora skleneta, da bosta odločala na skupni seji, glasujejo člani vsakega zbora posebej.
Glasuje se javno, če zbora ne skleneta, da se glasuje tajno.
69.	člen
Dvoje ali več zborov lahko sklene, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so zanje skupnega pomena. V sporazumu s predsedniki teh zborov skliče skupno sejo teh zborov predsednik Skupščine.
Skupno sejo dveh ali več zborov skliče predsednik Skupščine tudi v primeru, če tako sklene predsedstvo Skupščine.
Skupno sejo vodi predsednik enega od zborov, ki ga določi predsednik Skupščine, ali pa predsednik zbora, na katerega se predsedniki zborov zedinijo.
VI.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKA IN TAJNIK SKUPŠČINE
70.	člen
Skupščina Socialistične republike Slovenije ima oredsednika in dva podpredsednika.
Predsednika in podpredsednika izvoli Skupščina vsako drugo leto na prvi skupni seji po verifikaciji mandatov polovici poslancev.
71.	člen
Predsednik Skupščine organizira in sklicuje skupne seje vseh zborov in vodi njihovo delo; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj iz področja Skupščine zborov in drugih teles Skupščine ter skrbi za usklajevanje njihovega dela; spodbuja medsebojno sodelovanje zborov in drugih teles Skupščine ter sestanke in posvetovanja med njimi in skrbi za njihovo sodelovanje z drugimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami; po potrebi sklicuje sam take sestanke in posvetovanja.
Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika, za objavljanje zakonov in drugih aktov Skupščine in zborov in za uresničevanje javnosti pri delu Skupščine; podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov ter vse predpise in druge splošne akte Skupščine, razen resolucij, deklaracij in priporočil, ki jih sprejme posamezen zbor. Razpisuje volitve poslancev Skupščine SR Slovenije; razpusti zbor Skupščine v primerih, ki jih določa ustava; skrbi za varstvo imunitetnih in drugih pravio poslancev in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom.
Predsednik ima pravico, da predlaga zborom, odborom in komisijam Skupščine in zborov, da obravnavajo določena vprašanja z njihovega področja; ima pravico sodelovati pri razpravljanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje teh teles.
72.	člen
Predsednik in člani Izvršnega sveta, predsedniki in sodniki Ustavnega sodišča SR Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Višjega gospodarskega sodišča SR Slovenije, republiški sekretarji, tajnik Skupščine SRS, sekretar Izvršnega sveta in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli Skupščina, podpišejo pred predsednikom Skupščine slovesno izjavo o izvrševanju svoje dolžnosti.
73.	člen
Ce je predsednik Skupščine zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje podpredsednik, ki ga določi predsedstvo Skupščine.
74.	člen
Tajnik pomaga predsedniku Skupščine pri pripravljanju in organiziranju skupnih sej vseh zborov in sej predsedstva Skupščine; udeležuje se skupnih sej vseh zborov in sej predsedstva Skupščine; skrbi za zapisnik skupnih sej vseh zborov in sej Predsedstva Skupščine; izvršuje sklepe in odločitve Predsednika in predsedstva Skupščine glede notranjega dela Skupščine.
Tajnik Skupščine sestavlja predlog predračuna SkupSejne in je odredbodajalec za izvrševanje predračuna Skupščine.
Tajnik odloča o delovnih razmerjih uslužbencev sekretariata Skupščine; opravlja druge pravice in dolžnosti, določene s teni poslovnikom.
Tajnika Skupščine imenuje Republiški zbor na Predlog komisije za volitve in imenovanja.
Tajnik Skupščine je za svoje delo in za delo sekretariata Skupščine odgovoren Skupščini in predsedniku Skupščine.
7.5. člen
Predsedstvo Skupščine sestavljajo predsednik Skupščine, oba podpredsednika Skupščine in predsedniki vseh zborov.
Predsednik Izvršnega sveta sodeluje pri delu predsedstva Skupščine, kadar gre za vprašanja, ki se tičejo usklajevanja dela Skupščine in Izvršnega sveta, ter o drugih vprašanjih, ki imajo pomen za Skupščino in Izvršni svet.
Predsednik Skupščine sklicuje seje predsedstva Skupščine, predlaga dnevni red in vodi seje predsedstva.
Na sejah predsedstva Skupščine sodeluje tajnik Skupščine.
Predsedstvo Skupščihe razlaga določbe glede pristojnosti zborov, odborov in komisij Skupščine; usklajuje programe dela zborov in njihovih sej; usklajuje delo Skupščine in zborov z delom Izvršnega sveta; daje pobudo za obravnavanje vprašanj, ki so splošnega političnega pomena; določa sestavo skupščinskih delegacij; določa predlog predračuna Skupščine; skrbi za pravilno funkcioniranje Skupščine in njenih organov ter opravlja druge s tem poslovnikom določene naloge.
VII.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
76.	člen
Pravice in dolžnosti poslancev so določene v ustavi SR Slovenije, s tem poslovnikom in s poslovniki zborov Skupščine.
77.	člen
Poslanec je lahko član v največ dveh odborih ali komisijah svojega zbora, lahko je pa hkrati tudi član enega skupnega odbora ali komisije Skupščine in član enega ali več občasnih odborov in komisij.
78.	člen
Član Izvršnega sveta ne more biti izvoljen za funkcionarja v Skupščini ali zboru in tudi ne za predsednika ali člana odbora ali komisije Skupščine ali zbora.
79.	člen
Člani Republiškega zbora, ki opravljajo v Skupščini oziroma zboru stalno dolžnost in nimajo prejemkov iz delovnega razmerja ali drugih rednih dohodkov, prejemajo za svoje delo v Skupščini stalno nagrado.
Člani zborov delovnih skupnosti prejemajo dejansko povračilo za svoje delo v Skupščini in za delo, ki ga opravijo po naročilu svojega zbora ali Skupščine.
Republiški zbor sprejme na predlog administrativne komisije odlok o nagradah in o povračilih funkcionarjev Skupščine, zborov, stalnih odborov in komisij ter o nagradah in povračilih drugih republiških funkcionarjev, ki jih imenuje Skupščina.
80.	člen
Roslanci imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometnimi sredstvi na območju Socialistične republike Slovenije v breme predračuna Skupščine.
81.	člen
Roslanci imajo posebne poslanske legitimacije.
82.	člen
Skupščina skrbi za to, da so poslanci informirani o delu Skupščine in njenih organov ter o delu drugih organov in organizacij v republiki.
Roslanci imajo pravico uporabljati skupščinsko knjižnico in arhiv.
Vlil. OBJAVLJANJE IN HRANJENJE AKTOV SKUPŠČINE IN ZBOROV
83.	člen
Zakoni in drugi splošni akti Skupščine in zborov se objavijo v >Uraduem listu SR Slovenije*.
Drugi akti Skupščine se objavijo v uradnem listu, če tako odloči predsednik Skupščine.
84.	člen
Zakone in dru^e akte Skupščine in zborov hrani tajnik Skupščine.
IX.	PRAVICE PREDSTAVNIKOV TISKA
ščine v dogovoru s predsednikom zbora, odbora ali komisije.
Strokovni uslužbenci, ki opravljajp tajniške posle zborov, odborov in komisij ter drugi visokokva-' lificirani uslužbenci sekretariata imajo lahko položaj republiškega sekretarja. O tem odloča administrativna komisija.
Tajnik Skupščine ima lahko enega ali več pomočnikov, ki jih na predlog tajnika imenuje predsednik Skupščine.
Podrobnejše določbe o ureditvi in delu sekretariata Skupščine predpiše s pravilnikom tajnik Skupščine v soglasju s predsednikom Skupščine.
88.	člen
Skupščina ima skupščinsko stražo.
Pravila o organizaciji in delu skupščinske straže predpiše tajnik Skupščine v soglasju s predsednikom Skupščine.
89.	člen
Knjižnica iu arhiv sta enotna za vso Skupščino.
90.	člen
Hišni red za Skupščino predpiše tajnik Skupščine.
91.	člen
Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba pa napis: sSkupščina Socialistične republike Slovenije«. Skupščinski pečat hrani tajnik Skupščine.
85.	člen
Predstavniki tiska, radio-televizije in filma so lahko navzoči na vseh javnih sejah zborov, odborov in komisij.
Za vstop v Skupščino dobijo ti predstavniki posebne stalne in začasne izkaznice.
Predstavniku tiska, ki zlorabi svoje pravice ali hudo prekrši predpise o notranjem redu in delu v Skupščini, se vzame izkaznica.
86.	člen
Za zvezo med tiskom in Skupščino skrbi tajnik ali skupščinski uslužbenec, ki ga določi za to tajnik Skupščine.
X.	SEKRETARIAT SKUPŠČINE
87.	člen
Strokovne in vse druge službe za potrebe Skupščine so enotno organizirane v sekretariatu Skupščine.
Za opravljanje tajniških poslov zborov, odborov in komisij Skupščine in za opravljanje drugega strokovnega, pisarniškega in tehničnega dela ima Skupščina strokovne in druge uslužbence.
Tajnik Skupščine skrbi za to, da ima vsak zbor, odbor in komisija Skupščine in zborov stalno določenega uslužbenca, ki opravlja za zbor, odbor ali komisijo Skupščine tajniške posle. Kateri od strokovnih uslužbencev sekretariata bo opravljal tajniške posle zbora, odbora ali komisije, določi tajnik Skup-
XI.	SPREMEMBA POSLOVNIKA
92.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik Skupščine, predsedstvo Skupščine ali skupina dvajsetih poslancev.
Predlog za spremembo poslovnika mora biti predložen- pismeno.
Predlog za spremembo poslovnika obravnavajo in sprejemajo vsi zbori enakopravno na svojih sejah, in sicer po postopku, ki velja za sprejemanje aktov, ki jih Republiški zbor in pristojni zbor delovnih skupnosti sprejemata enakopravno.
Po enakem postopku sprejemajo zbori Skupščine stalni poslovnik Skupščine Socialistične republike Slovenije.
XII.	KONČNA DOLOČBA
93.	člen
Ta poslovnik začne veljati takoj in se objavi v »Uradnem listu SRS*.
St. 0201-2-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
210.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1963 sprejel
ZAČASNI POSLOVNIK
Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika zbora, ureja delo Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih organov.
2.	člen
V'letu 1965 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Republiški zbor nanovo konstituira do desetega maja.
V primeru iz prejšnjega odstavka kakor tudi v primeru, če je zaradi razpusta izvoljen nanovo celotni Republiški zbor, skliče prvo sejo po izvolitvi predsednik Skupščine za verifikacijo mandatov nanovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje zbora.
3.	člen
Delo zbora je javno. •
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi zbor, odbor ali komisija tako odloči.
II.	DELOVNO PODROČJE REPUBLIŠKEGA ZBORA
4.	člen
Republiški zbor izvršuje vse zadeve iz pristojnosti Skupščine, razen tistih, ki jih po ustavi izvršuje Skupščina na skupni seji vseh zborov, in tistih, ki jih po ustavi izvršujejo posamezni zbori delovnih skupnosti samostojno.
5.	člen
Republiški zbor izvršuje zadeve iz svojega delovnega področja enakopravno s pristojnim zborom delovnih skupnosti.
Določene zadeve iz svojega delovnega področja opravlja Republiški zbor samostojno.
Odbori, komisije in druga telesa Republiškega zbora opravljajo tiste zadeve iz njegovega delovnega področja, za katere je tako določeno z ustavo in s tem poslovnikom.
6.	člen
Republiški zbor enakopravno z Gospodarskim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja gospodarstva, ter druga vprašanja s področja gospodarstva in financ; sprejema zakone in druge akte s teh področij ter republiški družbeni plan.
.	7. člen
Republiški zbor enakopravno s Prosvetno kulturnim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja prosvete, znanstveno-
raziskovalnega dela, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture, ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in druge akte na teh področjih.
8.	člen
Republiški zbor enakopravno s Socialno-zdrav-stvenim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in z drugih področij socialne politike, ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in druge akte na teh področjih.
9.	člen
Republiški zbor enakopravno z Organizacijsko-političnim zborom obravnava vprašanja s področja družbeno-političnega sistema in z drugih področij iz pristojnosti Srcupščine, razen tistih vprašanj, ki spadajo po ustavi SR Slovenije v enakopravno ali samostojno delovno področje kakšnega drugega zbora; sprejema zakone in druge akte, kolikor to ne spada v enakopravno področje drugih zborov ali v samostojno področje Republiškega zbora; sprejema republiški proračun in sklepni račun o izvršitvi republiškega proračuna.
10.	člen
Republiški zbor samostojno:
—	sklepa o spremembi meja Socialistične republike Slovenije;
—	voli člane v Zvezni zbor (Zbor narodov);
—	voli in razrešuje predsednika in druge člane Izvršnega sveta;
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije in drugih republiških sodišč;
—	imenuje in razrešuje republiške sekretarje ter druge republiške funkcionarje in člane organov upravljanja, ki jih po ustavi, zakonu ali drugem aktu Skupščine SRS voli Skupščina;
—	uresničuje pravice Skupščine glede odgovornosti politično-izvršilnih organov in republiških funkcionarjev Skupščini;
—	razveljavlja in odpravlja protiustavne in nezakonite akte Izvršnega sveta;
—	odloča o podaljšanju mandata odbornikom občinskih in okrajnih skupščin zaradi izrednih razmer in odloča o tem, da je prenehalo stanje, zaradi katerega jim je bil mandat podaljšan;
—	razpisuje splošne volitve v občinske in okrajne skupščine:
—	odloča o nagradah za delo republiških poslancev in funkcionarjev, ki jih imenuje ali voli Skupščina:
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti Skupščine SRS, ki niso v enakopravnem področju drugih zborov ali v samostojnem področju kakšnega drugega zbora.
III.	ODBORI IN KOMISIJE REPUBLIŠKEGA ZBORA
1. Ustanovitev in sestava
11.	člen
Za obravnavanje splošnih vprašanj politike, dajanja predlogov o teh vprašanj ih Republiškemu zboru, proučevanje predlogov zakonov in drugih aktov
Skupščine, spremljanje njihovega izvrševanja in za obravnavanje drugih vprašanj iz svojega področja ima Republiški zbor stalne odbore.
12.	člen
Republiški zbor ima tele stalne odbore:
a)	odbor za družbeni plan in finance,
b)	odbor za splošna gospodarska vprašanja,
c)	odbor za proračun,
č) odbor za industrijo in promet,
d)	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,.
e)	odbor za trgovino, gostinstvo in turizem,
f)	odbor za organizacijsko-politična vprašanja,
g)	odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
h)	odbor za prosveto in kulturo,	✓
i)	odbor za zdravstvo in socialno politiko,
j)	odbor za delo in socialno zavarovanje.
13.	člen
Republiški zbor ima tele stalne komisije:
a)	administrativno komisijo,
b)	mandatno-imunitetno komisijo,
c)	komisijo za prošnje in pritožbe.
14.	člen
Republiški zbor lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije, združi ali odpravi posamezne stalne odbore in komisije. Hkrati določi z odlokom sestav, delovno področje in pravice stalnega odbora oziroma komisije.
13.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj, dajanje predlogov in mnenj, za pripravljanje osnutkov zakonov in drugih aktov, za opravljanje anket in podobno lahko Republiški zbor s sklepom ustanovi občasni odbor, komisijo ali drugo telo. Z aktom o ustanovitvi določi zbor njegovo sestavo in naloge.
16.	člen
Stalni odbor Republiškega zbora sestavljajo predsednik, podpredsednik in tri do sedem članov.
Stalno komisijo Republiškega zbora sestavljajo predsednik, podpredsednik in eden do pet članov.
Ob vsakokratni volitvi celotnega stalnega odbora oziroma komisije določi Republiški zbor pred začetkom volitev, koliko članov se voli v posamezni odbor oziroma komisijo.
17.	člen
Stalne odbore in mandatno-imunitetno komisijo zbora sestavljajo samo poslanci Republiškega zbora.
Za člane drugih stalnih komisij, občasnih komisij in drugih teles zbora so poleg članov zbora lahko imenovani tudi strokovnjaki in javni delavci v skladu z aktom o ustanovitvi.
18.	člen
Poslanec Republiškega zbora je lahko član največ dveh stalnih odborov ali komisij tega zbora, lahko pa je hkrati član enega odbora ali komisije Skupščine in član občasnih teles Skupščine oziroma zbora.
19.	člen
Stalni odbori in komisije zbora sc volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov nanovo izvoljene polovice poslancev zbora. Dotedanji člani odborov in komisij so lahko ponovno izvoljeni za naslednjo funkcijsko dobo istega odbora oziroma komisije.
Zbor voli hkrati predsednika, podpredsednika in člane odbora oziroma komisije.
Zbor lahko razreši odbor ali komisijo v celoti ali posamezne člane pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni.
20.	člen
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe samo na seji, če je navzočih nad polovico vseh članov odbora oziroma komisije.
2. Delovno področje stalnih odborov in komisij
a)	Stalni odbori
21.	člen
Stalni odbori Republiškega zbora na svojem področju zlasti:
—	obravnavajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja; spremljajo izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine; predlagajo pristojnim zborom Skupščine in Izvršnemu svetu, naj določijo politiko izvrševanja zakonov in drugih aktov Skupščine ter ukrepe za njihovo izvrševanje;
—	proučujejo predloge zakonov in drugih aktov ter druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine in dajejo pristojnim zborom poročila in predloge;
—	določajo predloge zakonov in drugih aktov Skupščine in lahko zahtevajo od republiških organov, naj pripravijo osnutke posameznih zakonov in drugih aktov Skupščine.
Stalni odbori ne morejo neposredno posegati v tekoče izvrševanje nalog iz delovnega področja Izvršnega sveta in njegovih organov, organov državne uprave in samoupravnih organizacij. Svoje pobude uresničujejo preko Republiškega zbora in Skupščine.
22.	člen
Stalni odbori Republiškega zbora lahko izvršujejo ankete in poizvedbe. V ta namen lahko zahtevajo od državnih organov in od organizacij potrebne podatke, spise in listine, ne morejo pa izvrševati preiskovalne ali sodne funkcije.
Odbor lahko pokliče predstavnike posameznih organizacij, da mu dajo mnenja ali predloge glede posameznih vprašanj.
23.	člen
Odbor za družbeni plan in finance spremlja, proučuje in obravnava vprašanja priprave in izvrševanja družbenih planov in dolgoročnega razvoja gospodarstva; vprašanja davkov, taks in drugih javnih davščin; kreditnega in bančnega sistema; finančnega poslovanja delovnih organizacij; proračunskega sistema in sistema skladov; vprašanja javnih posojil in zavarovanja v republiki; vprašanja delovanja finančnih organov v republiki; obravnava predloge republiških družbenih planov; obravnava predloge zako-
nov in drugih aktov z omenjenih področij in lahko tudi sam daje take predloge.
24.	člen
Odbor za splošne gospodarske zadeve spremlja, proučuje in obravnava vprašanja družbene lastnine in drugih temeljnih premoženjskopravnih razmerij; vprašanja zemlje, gozdov in voda ter izkoriščanja sil; vprašanja gospodarskega sistema; vprašanja delitve družbenega proizvoda; obveznosti delovnih organizacij do družbene skupnosti; vprašanja cen in tarif; vprašanja gospodarskih organizacij; vprašanja statusa in družbeno-ekonomskih odnosov zavodov; vprašanja združevanja delovnih organizacij; gospodar-skega poslovanja; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s svojega področja in lahko tudi sam daje take predloge.
23. člen
Odbor za proračun zlasti proučuje in obravnava vprašanja priprave in izvrševanja republiškega proračuna in vprašanja skladov; obravnava predloge republiškega proračuna ter predloge zakonov in drugih aktov s področja republiškega proračuna in republiških skladov in lahko daje tudi sam take predloge.
30.	člen
Odbor za prosveto in kulturo zlasti spremlja, proučuje in obravnava vprašanja sistema šolstva in izobraževanja; vprašanja organiziranja in pospeševanja visokega šolstva, šolstva narodnosti in posebnega šolstva; vprašanja organiziranja, pospeševanja in usklajevanja znanstveno-raziskovalnega dela; vprašanja pospeševanja umetnosti in telesne kulture ter organiziranja in pospeševanja drugih kulturnih dejavnosti; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko daje tudi sam predloge takih aktov.
31.	člen
Odbor za zdravstvo in socialno politiko zlasti spremlja, proučuje in obravnava vprašanja organiziranja in pospeševanja preventivne in kurativne zdravstvene službe in socialnih služb ter druga vprašanja s področja zdravstva in socialne politike, zlasti vprašanja varstva matere in otroka, mladine, borcev in invalidov ter vprašanja skrbništva; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko tudi sam daje take predloge.
32.	člen
26.	člen
Odbor za industrijo in promet zlasti spremlja, proučuje in obravnava vprašanja, ki se tičejo organiziranja in pospeševanja proizvodnje na področjih industrije, rudarstva, gradbeništva, energetike in pro-nieta; vprašanja obrti; vprašanja investicijske graditve; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko daje tudi sam take predloge.
27.	člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo zlasti spremlja, proučuje in obravnava vprašanja, ki se tičejo organiziranja in pospeševanja proizvodnje na področju kmetijstva in gozdarstva; pospeševanja kme-tijskega zadružništva, izkoriščanja kmetijskega in gozdnega zemljišča; varstva zemljišč pred erozijo, hudourniki in poplavami; vprašanja varstva rastlin ’u živali; obravnava predloge zakonov in drugih uktov s teh področij in lahko daje tudi sam take preduge.
28.	člen
Odbor za trgovino, gostinstvo in turizem zlasti ^Premija, proučuje in obravnava vprašanja, ki se ^cejo organiziranja in pospeševanja trgovine, gostinstva in turizma, izvoza in uvoza, preskrbe trga in 'ontrole cen; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko tudi sam daje take
Predloge.
29.	člen
, Odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in ^°munalne zadeve zlasti spremlja, proučuje in ob-^uvnava vprašanja smofrne urbanistične izgradnje v slđ^'ki: stanovanjske graditve in stanovanjskih 0|, ^ov; urejanja in uporabe mestnega zemljišča; l^ganiziranja in pospeševanja komunalnih služb in 'ntinalnih naprav; obravnava predloge zakonov in M|gih aktov s teh področij in lahko daje tudi sam take predloge.
Odbor za delo in socialno zavarovanje spremlja, proučuje in obravnava vprašanja, ki še tičejo delovnih razmerij; varnosti pri delu, produktivnosti dela, osebnih dohodkov delovnih ljudi, socialnega zavarovanja in inšpekcije dela; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko tudi sam daje predloge takih al^tov.
33.	člen
Odbor za organizncijsko-politična vprašanja spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja organizacije oblasti; narodne obrambe in civilne zaščite; družbenega samoupravljanja; volilnega sistema; sodišč; javnega tožilstva in javnega pravobranilstva; javne varnosti, reda in miru; svoboščin in ustavnih pravic občanov; z ustavo zagotovljenih pravic narodnosti; tiska in drugih oblik informacij; predpisovanja in izvrševanja kazenskih sankcij; organizacije republiške uprave; delovnih razmerij v javni upravi v republiki; organiziranja pravne pomoči; verskih skupnosti; družbenega knjigovodstva; organiziranja in delovanja statistike, evidence in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe republike ter druga vprašanja, ki ne spadajo v področja drugih stalnih odborov in stalnih komisij Republiškega zbora; obravnava predloge zakonov in drugih aktov s teh področij in lahko tudi sam daje predloge takih aktov.
34.	člen
Ce se stalni odbori ne morejo sporazumeti, v čigavo področje spada posamezno vprašanje, odloči o tem na zahtevo predsednika posameznega odbora predsednik zbora.
33. člen
Na zahtevo Republiškega zbora mora stalni odbor proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo in mnenje oziroma predlog.
b)	Stalne komisije
36.	člen
Administrativna komisija:
—	predlaga Republiškemu zboru predpise o nagradah in povračilih poslancev, funkcionarjev Skupščine, zborov, odborov in komisij in funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje Skupščina:
—	opravlja druge zadeve, ki so ji dane s tem poslovnikom in s poslovnikom Skupščine, ali ki jih ji naloži Republiški zbor.
37.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in druge vloge (v nadaljnjem besedilu: vloge), ki jih pošljejo občani in organizacije Skupščini.
38.	člen
Vloge, ki se nanašajo na predlog zakona ali drugega akta, ki ga obravnava kakšen odbor ali komisija Skupščine ali zbora, pošlje komisija temu odboru oziroma komisiji.
Ce spada odločanje o vlogi v pristojnost sodišča ali drugega državnega organa ali v področje delovne ali druge samoupravne organizacije, jo pošlje komisija temu organu oziroma organizaciji. O tem obvesti vlagatelja komisija ali po njenem pooblastilu urad za prošnje in pritožbe.
I *
39.	člen
Vloge, ki spadajo v pristojnost drugih državnih organov ali organizacij, obravnava komisija samo, če je vlagatelj že izčrpal redna pravna sredstva.
Ce je po mnenju komisije prošnja ali pritožba upravičena, pa ji po predpisih ni mogoče ugoditi, lahko predlaga komisija ustrezno rešitev Republiškemu zboru, če spada vprašanje, ki je predmet vloge tudi v pristojnost kakšnega zbora delovnih skupnosti, pa tudi temu zboru. Republiški zbor oziroma oba ali vsi zbori, ki so vlogo obravnavali, lahko pooblastijo komisijo za prošnje in pritožbe, da vlogo sama reši v skladu z njenim predlogom in s pripombami zbora oziroma zborov.
. Ce po mnenju komisije vloga ni utemeljena, obvesti komisija o tem vlagatelja.
40.	člen
Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakpnito ali očitno nepravilno, ukrene potrebno, da se nezakonitost ali nepravilnost odpravi, lahko pa da tudi pobudo, da se zboljša delo državnega organa oziroma samoupravne organizacije. O tem obveiti komisija Izvršni svet.
41.	člen
Komisija za prošpje in pritožbe mora polletno poročati Republiškemu zboru o svojem delu.
42.	člen
Strokovno službo za komisijo za prošnje in pritožbe opravlja urad za prošnje in pritožbe pri Izvršnem svetu.
43.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava primere v zvezi s poslansko imuniteto in poroča Republiškemu zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in predlaga po predsedniku zbora predsedniku Skupščine, da razpiše nadomestne volitve:
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise, prošnje in pritožbe in da Republiškemu zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	da proti poznejši potrditvi zbora, dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za sprožitev kazenskega postopka zoper poslanca Republiškega zbora oziroma vzpostavi poslancu imunitetno pravico, če Republiški zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
IV. SEJE
1.	Seje Republiškega zbora
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje, dnevni red, zapisnik
44.	člen
Sejo Republiškega zbora skliče predsednik zbora po lastni pobudi. Predsednik zbora mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik Skupščine, Izvršni svet, najmanj petina članov zbora, stalni odbor ali stalna komisija zbora.
Ce predsednik ne skliče seje, ko bi jo moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih poslancev ali predsednik Skupščine.
Predsednik zbora lahko v sporazumu s predsednikom glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije skliče sejo zbora ob udeležbi predstavnikov družbeno-političnih organizacij za obravnavanje vprašanj, ki so splošnega pomena za republiko.
45.	člen
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem Republiškega zbora.
V primeru iz tretjega odstavka 44. člena se pošlje vabilo tudi glavnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter družbeno-političnirn organizacijam in društvom, ki jih sporazumno določita predsednik zbora in predsednik glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije.
Sklicanje seje zbora se objavi v dnevnem časopisju ali na drug primeren način.
Gradivo zn sejo mora biti dostavljeno poslancem, v primeru iz drugega odstavka pa tudi organizacijam, najmanj osem dni pred sejo.
46.	člen
Na začetku seje zbora določi zbor na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
47.	člen
Seja zbora se ne moro zaključiti, dokler dnevpi red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
48.	61 en
O seji zbo»a se sestavi zapisnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.
49.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
b)	Govori
50.	člen
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec zbora.
Pravico sodelovati pri obravnavi imajo tudi člani Izvršnega sveta, ki niso člani Republiškega zbora, toda brez pravice odločanja.
S pritrditvijo predsednika Republiškega zbora lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki drugih zborov, kadar se obravnava vprašanje iz pristojnosti teh zborov, toda brez pravice odločanja.
Član drugega zbora, ki ga določi njegov zbor, *'na pravico govoriti na seji Republiškega zbora zato, (la pri obravnavanju vprašanj, ki posegajo tudi v področje njegovega zbora, razloži predlog ali mnenje svojega zbora, toda brez pravice odločanja.
Na zahtevo predsednika zbora dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, sta-*ešine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združ,enj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Ce sklene zbor, da bo obravnaval vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko, na seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki druž.beno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika zbora se lahko udeležijo soje in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
51.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
52.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim Poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da Predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo tal^oj tudi poslancu, ki želi govoriti o pre-kršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti v razpravi tudi, *• vodi sejo.
53.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
c)	Sklepanje
54.	člen
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da se sklepa brez obravnave.
Zbor veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina vseh članov zbora. Če se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih poslancev, če po tem poslovniku ni potrebna drugačna večina.
55.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijo.
56.	člen
Javno se glasuje z dviganjem pok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako. da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo poslanci po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Če se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
57.	člen
Zbor lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnevnega reda, da se vrne odboru, da ga znova prouči, ali predlagatelju, da dopolni gradivo, ali pa, da se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce ob koncu obravnave ni predloga, da naj se izda poseben akt, predsednik preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
58.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.

59.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
60.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
Ce poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
61.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
d)	Skupne seje Republiškega zbora
in enega ali več zborov delovnih skupnosti
62.	člen
Republiški zbor in posamezni zbori delovnih skupnosti lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Skupno sejo vodi predsednik zbora, na katerega se predsedniki teh zborov zedinijo ali pa predsednik zbora, ki ga določi predsednik Skupščine.
Skupno sejo več zborov skliče predsednik Skupščine v sporazumu s predsedniki zborov, lahko pa tudi na podlagi sklepa predsedstva Skupščine. 2
2.	Seje odborov in komisij a) Splošne določbe
63.	člen
Soje odbora oziroma komisije Republiškega zbora sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije po lastni pobudi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani odbora oziroma komisije, predsednik Republiškega zbora ali predsednik Skupščine.
64.	člen
Član odbora oziroma komisije ima pravico predlagati spremembe ali dopolnitev dnevnega reda, sodelovati in glasovati na seji odbora oziroma komisije, predlagati amandmaje in predložiti odboru predlog zakona ali drugega akta.
Član odbora oziroma komisije je dolžan udeleževati se sej odbora oziroma komisije in izvršiti nalogo, ki mu jo poveri odbor oziroma komisija.
65.	člen
Član odbora oziroma komisije, ki je dal ločeno mnenje, lahko poda na seji zbora posebno poročilo,
lahko pa zahteva, da sprejme odbor njegovo ločeno mnenje v svoje poročilo za zbor.
66.	člen1
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodeluje v obravnavi tudi vsak član Republiškega zbora, ki ni član odbora oziroma komisije, lahko predlaga, da se sprejmejo na dnevni red vprašanja, ki imajo splošen pomen, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo v obravnavi tudi člani drugih zborov, toda brez pravice odločanja.
67.	člen
Odbor lahko povabi delovne in druge samoupravne organizacije, ki so zainteresirane na vprašanjih, ki se urejajo z zakonskim predlogom ali predlogom drugega akta, da pismeno ali po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča in mnenja glede takih vprašanj.
Odbor lahko povabi posamezne republiške upravne organe ter skupščine posameznih občin in okrajev, da pismeno ali pa po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča do posameznih vprašanj, ki se obravnavajo v odborih.
68.	člen
Ce posega vprašanje, ki ga obravnava pristojni odbor, tudi v področje drugega odbora, mora od tega odbora zahtevati njegovo mnenje.
Ce misli odbor, da posega kakšno vprašanje, ki ga obravnava drug odbor, tudi v njegovo področje, ima pravico, sporočiti pristojnemu odboru svoje stališče, mnenje ali predloge. •
Pristojni odbor je dolžan obravnavati na seji mnenja, stališča in predloge, ki mu jih je dal drug odbor. Ce mnenja, stališča ali predloga drugega odbora ne upošteva, mora to navesti v svojem poročilu za zbor.
69.	člen
Člani odbora oziroma komisije se lahko zberejo na posvet ali sestanek za pripravo sej ali za neformalno obravnavanje posameznih vprašanj dela odbora oziroma komisije.
Sestanek ali posvet se lahko organizira tudi za člane dveh ali več odborov ali komisije Republiškega zbora in za člane odbora ali komisije zbora delovnih skupnosti.
70.	člen
Kolikor ni v tem razdelku drugače določeno, se za seje odborov in komisij primerno uporabljajo določbe 44. do 61. člena tega poslovnika.
b) Skupne seje odborov
71.	člen
Dvoje ali več odborov Republiškega zbora lahko sklene, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Odbor Republiškega zbora in odbor zbora delovnih skupnosti lahko skleneta, da bqsta na skupni seji obravnavala vprašanja, ki so skupnega pomena za oba odbora.
Ce pride na skupni seji do odločanja, glasujejo člani vsakega odbora zase.
3.	Pododbori in komisije strokovnjakov
72.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj iz odborovega področja in za izdelavo osnutka predloga akta lahko odbor ustanovi pododbore izmed svojih članov, v sporazumu s predsednikom Republiškega zbora, pa tudi izmed drugih poslancev zbora ali izmed strokovnjakov.
73.	člen
Odbor lahko ustanovi komisijo strokovnjakov, da strokovno obdela posamezna vprašanja. Člani take komisije so lahko tudi člani odbora, s pritrditvijo predsednika Republiškega zbora pa tudi drugi poslanci zbora.
y. POSTOPEK PRI OBRAVNAVI
1.	Splošne določbe
74.	člen
Zadeve iz svojega področja obravnavajo Republiški zbor ter njegovi odbori in komisije na podlagi pismenega gradiva (predlogi zakonov in drugih aktov, poročila, analize, drugi elaborati republiških organov, zbornic, bank in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih in okrajnih organov).
75.	člen
Zakonski in drugi predlogi oziroma gradivo, ki naj se obravnavajo v zboru, odborih in komisijah, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Ko dobi predsednik zbora predlog ali drugo gradivo, ga pošlje ustreznemu odboru oziroma komisiji.
Ko se pošlje predlog ali drugo gradivo v obravnavo zboru, se hkrati pošlje vsem poslancem Skupščine SR Slovenije. Gradivo, ki ga obravnava samostojno Republiški zbor, se pošlje samo poslancem zbora.
76.	člen
Zakonski ali drug predlog oziroma gradivo se lahko da na dnevni red odborove seje, če je bilo dostavljeno članom odbora najmanj tri dni pred sejo, na dnevni red zborove seje pa, če je bilo dostavljeno Poslancem zbora najmanj osem dni pred sejo zbora.
Praviloma mora biti vsak predlog oziroma drugo gradivo obravnavano najprej v ustreznem odboru ali komisiji.
V nujnih primerih lahkp odbor oziroma zbor sklene, da bo obravnaval posamezen predlog, vprašanje ali gradivo po hitrem postopku. Zbor lahko sklene, da bo nujen predlog obravnaval takoj po seji. Zahtevo po hitrem postopku mora predlagatelj utemeljiti.
2.	Obravnavanje posameznih splošnih političnih vprašanj
77.	člen
Posamezna vprašanja, ki imajo splošen politični Pomen za republiko na posameznem področju družbe-nega življenja obravnava pristojni odbor na podlagi Poročila, analize, informacije in drugega gradiva po lastni pobudi ali na predlog predsednika Skupščine. Predsednika zbora, Izvršnega sveta ali upravnega 0rgana.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predlagatelja ali njegovega predstavnika, če se je začela na predlog.
Po končani obravnavi odbor lahko sklene, da predloži vprašanje v obravnavo zboru ali pa da se s pripombami ali brez pripomb preide na naslednjo točko dnevnega reda.
78.	člen
Obravnava posameznih vprašanj v zboru se začne s poročilom ali izjavo predlagatelja, če se je začela obravnava na predlog. Nato poda poročilo poročevalec odbora, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
Ko je obravnava končana, zbor lahko sklene, da se gradivo, na podlagi katerega je bilo obravnavano vprašanje vzame na znanje s pripombami ali brez pripomb, da se zavzame določeno stališče, ali pa stvar vrne odboru, da vprašanje ponovno prouči, ali pa predlagatelju, da gradivo dopolni.
79.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja, vsak poslanec, odbor ali Izvršni svet lahko predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Z deklaracijo oziroma resolucijo določi zbor osnove politike na ustreznem področju oziroma glede posameznega vprašanja.
Ce je zboru že predloženo besedilo predloga resolucije, deklaracije ali priporočila, obravnava zbor takoj ta predlog in o njem glasuje. Zbor lahko pred glasovanjem sklene, da predlog akta obravnava eden od odborov, razen če je dal predlog odbor.
Če besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila zboru še ni predloženo, glasuje zbor najprej o tem, ali se predlagani akt izda. Če sklene, da se izda, lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, naj pripravi besedilo akta.
Deklaracijo, resolucijo ali priporočilo sprejme zbor po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov Skupščine.
Če sprejme o istem vprašanju deklaracijo, resolucijo ali priporočilo tudi pristojni zbor delovnih skupnosti, sprejme akt Republiški zbor enakopravno z drugim zborom.
3.	Obravnavanje poročil Izvršnega sveta,
drugih republiških organov in samoupravnih organizacij
80.	člen
Splošno poročilo Izvršnega sveta, republiškega upravnega organa, republiškega sodišča ali samoupravne organizacije, katere delo se razteza na vso republiko, obravnavajo najprej odbori Republiškega zbora, in sicer vsak odbor tisto poročilo oziroma tisti del poročila, ki se nanaša na njegovo delovno področje.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predstavnika Izvršnega sveta oziroma predstavnika drugega organa ali organizacije, ki je poročilo predložila.
81.	člen
Obravnava poročila na seji zbora se začne z obrazložitvijo ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta ali drugega organa oziroma organizacije.
Nato poročajo poročevalci odborov o stališčih, zavzetih v obravnavi v odborih.
82.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi labko vsak član zbora, odbor ali predlagatelj sam predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali 'priporočilo. Besedilo omenjenega akta lahko pripravi predlagatelj sam ali pa odbor.
83.	člen
Republiški zbor lahko po lastni pobudi ali na predlog odbora ali skupine desetih poslancev sprejme na dnevni red svoje seje odločanje o predpisu ali drugem splošnem aktu Izvršnega sveta, če misli, da ni v skladu z ustavo ali zakonom.
4.	Postopek pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov
a) Vlaganje zakonskih predlogov in drugih splošnih aktov
, 84. člen
Predlog zakona ali drugega splošnega akta lahko poda vsak poslanec v svojem zboru. Izvršni svet, odbor Republiškega zbora ter občinska in okrajna skupščina.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
85.	člen
Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije, društva in občani.
Organizacija oziroma občan pošlje zahtevo za izdajo zakona predsedniku Skupščine, ta pa Republiškemu zboru in pristojnemu zboru delovnih skupnosti. Ce se oba zbora v načelu strinjata z zahtevo, jo pošlje Republiški zbor pristojnemu odboru, da zahtevo prouči in poroča zboru. Zbor določi kdo naj izdela predlog zakona. Ce se zbora ne strinjata, obvesti Republiški zbor o tem predlagatelja.
Enako se postopa tudi s predlogom iz drugega odstavka 83. člena.
Pred sklepanjem o tem, ali se sprejme pobuda za izdajo zakona, lahko Republiški zbor zahteva stališče Izvršnega sveta oziroma pristojnega republiškega upravnega organa glede potrebnosti oziroma umestnosti zakona, katerega izdaja se zahteva.
86.	člen
Zakonski predlog mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela Skupščina. Zakonski predlog mora biti obrazložen; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi ustrezno dokumentacijsko gradivo.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji Republiškega zbora, naj se izda zakon.
87.	člen
Zakonski predlog, ki ga poda poslanec ali odbor, ali kakšen drug zbor, pošlje predsednik Skupščine tudi Izvršnemu svetu, da zavzame stališče do predloga in sporoči morebitno mnenje.
Vsak zakonski predlog mora biti dostavljen vsem poslancem, hkrati ko se pošlje odboru.
Vsak poslanec ima pravico dati k zakonskemu predlogu svoje pripombe in predloge; da jih odboru, ki predlog obravnava.
b)Delo v odboru
88.	člen
Zakonski predlog obravnava najprej odbor, v katerega delovno področje spada ‘po svoji vsebini.
Najprej obrazloži zakonski predlog predlagatelj oziroma njegov predstavnik.
Zakonski predlog se obravnava nato v načelu. Ce se zakonski predlog v načelu ne sprejme, ga odbor podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča Republiškemu zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Besedilo zakonskega predloga se bere, če odbor tako sklene.
89.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
90.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
Ce predlagatelj odborovega amandmaja ne sprejme, ga predlaga odbor Republiškemu zboru kot svoj amandma.
91.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Ce umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku Skupščine. Ce umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej, kot svoj zakonski predlog.
92.	člen
Ko je zakonski predlog v odboru v podrobnostih obravnavan in v celoti izglasovan, ga pošlje odbor skupno s sprejetimi amandmaji zakonodajno-pravni komisiji.
93.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča. Odbori lahko določijo tudi skupnega
poročevalca, če so obravnavali vprašanja na skupnih sejah, ali pa, če so sklenili, da v zboru posamezni odbor ne bo dal svojega lastnega poročila.
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
94.	člen
Določbe, ki veljajo po tem poslovniku za predlaganje in obravnavanje zakonskih predlogov, se primerno uporabljajo tudi za obravnavanje predloga družbenega plana, predloga proračuna in predloga drugih skupščinskih splošnih aktov. -
c)	Obravnavanje na seji Republiškega zbora
95.	člen
Zakonski predlog obravnava Republiški zbor na svoji seji praviloma potem, ko ga je obravnaval in sprejel pristojni zbor delovnih skupnosti.
96.	člen
Republiški zbor in pristojni zbor delovnih skupnosti lahko odločita, da bosta zakonski predlog obravnavala na' skupni seji, lahko pa tudi, da ga bosta sprejemala na skupni seji.
Če sprejemata Republiški zbor in pristojni zbor zakonski predlog na skupni seji, glasujejo poslanci vsakega zbora zase.
97.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom ali obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega predstavnika.
Nato lahko dajo poročevalci odborov, ki so obravnavali zakonski predlog še ustno poročilo, v katerem razložijo stališče odbora do osnovnih vprašanj predloga.	•
98.	člen
Če je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odborom, da ga obravnavajo v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
99.	člen
Po poročilih in načelni obravnavi se zakonski predlog obravnava v podrobnostih.
Obravnava se po členih ali po posameznih delih zakonskega predloga. Besedilo zakonskega predloga se bere, če zbor tako odloči. Obenem s posamezno določbo se obravnavajo tudi predlogi amandmajev, ki niso postali sestavni del zakonskega predloga.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odborom, da ga znova proučijo.
*
100.	člen
Republiški zbor in pristojni zbor delovnih skupnosti lahko skleneta, da se da zakonski predlog v jav-
no obravnavo ali da se k obravnavanju zakonskega predloga pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev.
Zakonski predlog se da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom, komu in kako naj občani in organizacije pošljejo pripombe in predloge.
101.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno.
Amandmaji se praviloma predlagajo pred začetkom seje zborov.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalci odborov oziroma komisij. Če se z amandmajem strinjajo, postane amandma sestavni del predloga; če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato, da se odbor sestane in zavzame stališče do amandmaja, ki ga odbor ni obravnaval, ali o vprašanju, ki se je pojavilo šele na seji odbora. To pravico ima tudi predstavnik predlagatelja.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan. Amandmaji, ki jih je zbor izglasoval, postanejo sestavni del predloga.
102.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Ce je zbor sprejel amandmaje, jih pošlje takoj v mnenje zakonodajno-pravni komisiji; o zakonskem predlogu v celoti glasuje zbor šele potem, ko dobi mnenje komisije.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
103.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Zakon je sprejet, če je izglasovan v enakem besedilu v Republiškem zboru in v pristojnem zboru delovnih skupnosti.
104.	člen
Določbe tega razdelka se primerno uporabljajo tudi za družbeni plan, proračun in za druge splošne akte.
O predlogu republiškega proračuna se glasuje v celoti, posebej pa o razdelkih, h katerim je sprejet amandma.
O družbenem planu se glasuje po poglavjih, nato pa še o planu v celoti.
105.	člen
Ko predsednik Republiškega zbora in pristojnega zbora delovnih skupnosti ugotovita, da je bil zakon
ali drug akt sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, pošljeta besedilo sprejetega zakona ali drugega akta predsedniku Skupščine v razglasitev in objavo.
č) Usklajevanje besedila zakona,
sprejetega v Republiškem zboru in v zboru delovnih skupnosti
106.	člen
Če zakon ali drug akt ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, zbora ponovno obravnavata tiste določbe, ki so sprejete v različnem besedilu.
Če se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predloga zakona ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna koinisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
d)	Referendum
107.	člen
Republiški zbor enakopravno s pristojnim zborom delovnih skupnosti lahko sklene, da se predlog zakona ali drugega splošnega akta predloži volivcem, da se o njem izjavijo z referendumom.
Če dasta zbora predlog zakona ali drugega splošnega akta volivcem v referendum, preden je bil zakon v obeh zborih izglasovan, se glasovanje v zborih odloži do izida referenduma.
Če dasta zbora zakon ali drug splošni akt volivcem v referendum potem, ko je bil zakon že v obeh zborih sprejet, se razglasitev zakona odloži do izida referenduma.
e)	Postopek pri spremembi ustave
108.	člen
Predlog za spremembo ustave lahko predloži Izvršni svet ali dvajset članov kateregakoli zbora.
Republiški zbor najprej odloča o tem, ali vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo.
Pred odločitvijo Republiškega zbora dajo o umestnosti predlagane spremembe ustave mnenje zbori delovnih skupnosti.
Če dva zbora nasprotujeta predlagani spremembi ustave. Republiški zbor pa odloči, da je sprememba ustave umestna, se predloži vprašanje umestnosti spremembe ustave volivcem na referendum.
Sprememba ustave je sprejeta, če je zanjo glasovalo dve tretjini članov Republiškega zbora.
Če najpozneje v 15 dneh po sprejetju ustave najmanj trije zbori delovnih skupnosti sporočijo Republiškemu zboru, da ne soglašajo s spremembo ustave, se da sprememba ustave občanom na referendum.
Spremembo ustave razglasi Republiški zbor.
Kolikor ni v tem členu drugače določeno, se za obravnavanje predloga za 'Spremembo ustave uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavanju zakonskih predlogov.
VI. REPUBLIŠKI ZBOR IN ODBORI
TER IZVRSNI SVET, REPUBLIŠKA UPRAVA IN SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
109.	člen
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga je dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu vabilo na sejo in je Izvršni svet dolžan poslati na sejo odbora oziroma zbora svojega predstavnika.
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu gradivo v zvezi s takim predlogom in obvestilo o seji odbora oziroma zbora. Izvršni svet lahko pošlje na sejo svojega predstavnika.
110., člen
Republiški zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta poročila in mu postavlja vprašanja.
Republiški zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.
111.	člen
Stalni odbor Republiškega zbora lahko po predsedniku zbora zahteva od Izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje ali pa sporoči svoje mnenje glede osnutka zakona ali drugega akta.
Odbor lahko od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov zahteva, naj mu razložijo stanje na svojem področju, poročajo o izvrševanju zakonov in drugih predpisov in o drugih vprašanjih s področja ustreznega upravnega organa, ter da mu ustno na seji ali pa pismeno odgovorijo na posamezna vprašanja ali dajo obvestila in pojasnila. To zahtevo pošlje predsednik zbora.
112.	člen
Izvršni svet lahko predloži Republiškemu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da jih obravnava pristojni odbor in da sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni svet lahko predlaga Republiškemu zboru, da pristojni odbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali da skliče sejo, da bo Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
113.	člen
Zbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali da mu sporoči svoje pripombe in mnenje glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja odbor.
114.	člen
Republiški upravni organi ter samoupravne organizacije, katerih ustanovitelj je Socialistična republika Slovenija, so dolžni pošiljati Skupščini sproti in redno periodične statistične in druge publikacije, informacije, analize in drugo gradivo, ki ga izdelajo za Izvršni svet ali za svoje potrebe. To gradivo se pošlje sekretariatu Skupščine.
Kadar zahteva odbor od upravnega organa izdelavo posebnega poročila, elaborata in podobno, pošlje tako zahtevo predsednik zbora Izvršnemu svetu.
• VIL POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
115.	čleu
Nanovo izvoljeni poslanci Republiškega zbora izročijo poslanska potrdila o izvolitvi mandatno-imuni-tetni komisiji zbora.
116.	člen
Mandatno-imunitetna komisija zbora predloži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
117.	člen
O verifikaciji mandatov odloči zbor na seji na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije in po končani obravnavi tega poročila. O verifikaciji mandatov nanovo izvoljeni polovici poslancev vsako drugo leto glasujejo tudi nanovo izvoljeni poslanci.
Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev poslanca razveljavi.
O verifikaciji mandatov poslancev, katerih izvolitev ni osporavana, se glasuje skupno, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega poslanca posebej. Poslanec katerega mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca. Poizvedbe izvrši mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor izvolitev poslanca razveljavi, določi hkrati, v kakšnem obsegu se glede na vrsto in obseg nepravilnosti volitev ponovijo. Svoj sklep sporoči zbor Republiški volilni komisiji, da razpiše ponovne volitve.
118.	člen
Poslanci, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave na seji zbora.
Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščine SR Slovenije opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da boni svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.«
Poslanec, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, da slovesno izjavo pozneje pred predsednikom zbora. Predsednik to sporoči zboru.
VIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH
1.	Splošne določbe
119.	člen
Republiški zbor opravlja volitve, imenovanja in razrešitve, ki spadajo po ustavi, zakonu, po poslovniku Skupščine ali po tem poslovniku v' njegovo delovno področje, na svojih sejah po določbah tega poglavja.
120.	člen
Kolikor ni z ustavo ali zakonom drugače določeno, predlaga kandidate za izvolitev ali imenovanje komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina najmanj desetih poslancev, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
K predlogom kandidatur, ki jih predlaga kdo drug, da pred začetkom glasovanja komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Kandidature za člane odborov, komisij in drugih teles se pri volitvah celotnega telesa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
121.	člen
Ce je vložen en sam predlog kandidature, se glasuje javno, če zbor ne sklene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 56. člena tega poslovnika.
Ce je vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak poslanec izjavi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje ali da se vzdrži glasovanja.
122.	člen
Ce sklene zbor, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako. da obkroži glasovalec zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma pred označbo kandidatne liste, za katero glasuje.
Ce obkroži poslanec zaporedno številko pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Ce ne obkroži nobene zaporedne številke, velja, da se je vzdržal glasovanja.
123.	člen
Kadar je bila vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni vsi kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina poslancev.
Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid 'glasovanja in ga razglasi.
124.	člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo poslanec, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
2.	Volitve poslancev v Zvezni zbor
125.	člen
Republiški zbor izvoli izmed svojih članov deset poslancev v Zvezni zbor (Zbor narodov). Pri prvi izvolitvi po določbah tega poslovnika določi, katerim poslancem traja prva mandatna doba v Zveznem zboru samo dve leti.
Vsako drugo leto, začenši z letom 1965, voli Republiški zbor v Zvezni zbor (Zbor narodov) pet poslancev.
Volitve vodi predsednik zbora, ob sodelovanju dveh poslancev, ki ju določi zbor izmed sebe.
Voli se tajno z glasovnicami.
126.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter skupina desetih poslancev zbora lahko predlaga pri prvih volitvah po deset, nato pa vsako drugo leto po pet kandidatov izmed članov Republiškega zbora. Vsak član, zbora lahko predlaga po enega kandidata.
Imena vseh predlaganih kandidatov se vpišejo na glasovnico po vrstnem redu kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata se zapiše zaporedna številka.
127.	člen
Poslanec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imeni desetih oziroma petih kandidatov.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili večino glasov vseh članov Republiškega zbora.
Ce ni dobilo potrebne večine vseh deset oziroma pet kandidatov, se za neoddana poslanska mesta volitve ponovijo med kandidati, ki niso bili izvoljeni. Pred začetkom ponovnega glasovanja se lahko prejšnje kandidature umaknejo in se lahko predlagajo novi kandidati.
Ce je dvoje ali več kandidatov za zadnje poslansko mesto dobilo enako največje število glasov, se ponovi glasovanje med njimi.
128.	člen
O volitvah poslancev za Zvezni zbor se sestavi posebni sejni zapisnik, v katerem se navedejo vsi predlagani kandidati, koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata in kateri kandidati so bili izvoljeni za poslance Zveznega zbora (Zbora narodov).
Na podlagi izida glasovanja razglasi predsednik zbora na seji, kateri kandidati so izvoljeni za poslance Zveznega zbora (Zbora narodov) in jim izda potrdilo o izvolitvi.
Predsednik Republiškega zbora sporoči na podlagi volilnih spisov izid volitev Zveznemu zboru in Zvezni volilni komisiji ter predsedniku Skupščine SR Slovenije. 3 4
3.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora
129.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita vsako drugo leto po verifikaciji mandatov polovici nanovo izvoljenih poslancev.
Predsednik in podpredsednik zbora se volita vsak posebej.
4.	Volitve Izvršnega sveta
130.	člen
Republiški zbor izvoli Izvršni svet na svoji prvi
seji.
Republiški zbor odloča nato vsako drugo leto o sestavi Izvršnega sveta, in sicer potem, ko se nanovo konstituira.
Republiški zbor potrdi obstoječo sestavo Izvršnega sveta, jo izpopolni ali pa izvoli v celoti nov Izvršni svet.
Zbor je dolžan voliti v celoti nov Izvršni svet, če je dosedanji Izvršni svet že delal štiri l#ta oziroma če je dotedanji predsednik Izvršnega sveta že opravljal štiri leta to funkcijo, i
131.	člen
Kadar se voli celotni Izvršni svet, določi zbor z glasovanjem na predlog komisije za volitve in imenovanja ali na predlog skupine dvajsetih poslancev kandidata za predsednika Izvršnega sveta izmed poslancev Skupščine SR Slovenije.
132.	člen
Poslanec, ki je določen kot kandidat za predsednika Izvršnega sveta, predloži predsedniku Republiškega zbora listo, ki obsega imena predsednika in Članov Izvršnega sveta.
K predlagani listi Izvršnega sveta da komisija za volitve in imenovanja mnenje.
Republiški zbor voli predsednika in člane Izvršnega sveta na podlagi predložene liste. O listi se glasuje v celoti.
133.	člen
Posamezne člane Izvršnega sveta voli zbor na predlog predsednika Izvršnega sveta potem, ko da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje. Posamezni člani Izvršnega sveta se volijo po postopku, ki velja za volitev posameznih funkcionarjev.
5.	Volitve odborov in komisij
134.	člen
Odbori, komisije in druga telesa zbora se volijo na podlagi kandidatnih list.
Predlog kandidatne liste obsega posebej ime predsednika, ime podpredsednika in posebej imena toliko članov, kot jih je treba izvoliti.
Posamezni člani odbora, komisije ali druga telesa se volijo po postopku, ki velja za volitve posameznih funkcionarjev.
135.	člen
Člane skupnih odborov in komisij Skupščine, ki jih voli Republiški zbor, voli zbor na podlagi kandidatnih list, in sicer za vsak odbor in komisijo posebej. Glasuje se o listi kot celoti.
6.	Volitve sodnikov republiških sodišč
136.	člen
Predsednika in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Višjega gospodarskega sodišča SR Slovenije voli Republiški zbor na predlog Izvršnega 'sveta, potem, ko da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
O vsakem kandidatu za predsednika oziroma sodnika se glasuje posebej.
O kandidatih za občasne sodnike Višjega gospodarskega sodišča se glasuje v celoti na podlagi predloga, ki obsega imena vseh kandidatov.
137.	člen
Pri prvih volitvah Ustavnega sodišča SR Slovenije, voli Republiški zbor predsednika in osem sodnikov in obenem določi, katerim štirim sodnikom traja
prva mandatna doba štiri leta. Po vsakih nadaljnjih štirih letih voli nato Republiški zbor po štiri sodnike, po vsakih osmih letih pa predsednika Ustavnega sodišča.
7.	Imenovanje republiških funkcionarjev
138.	člen
Tajnika Skupščine imenuje Republiški zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Republiške sekretarje in druge republiške funkcionarje, ki jih imenuje Skupščina, imenuje Republiški zbor na predlog, ki ga da predsednik Izvršnega sveta v imenu Izvršnega sveta, potem ko da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
O vsakem kandidatu se glasnje posebej in javno.
S.	Infenovanje članov organov upravljanja
139.	člen
Člane organov upravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje Skupščina, imenuje Republiški zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Če je treba imenovati več članov v isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti.
9. Razrešitve
140.	člen
Razrešitev posameznega funkcionarja, člana odbora ali drugega telesa ali celotnega Izvršnega sveta, odbora ali drugega telesa, lahko predlaga tisti, ki je upravičen predlagati kandidate.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Komisija za volitve in imenovanja da zboru mnenje o vsakem predlogu za razrešitev, ki ga ni vložila sama.
O vsakem predlogu za razrešitev glasuje Republiški zbor posebej, in sicer javno z dviganjem rok.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Republiškega zbora.
141.	člen
Funkcionar ter član odbora ali drugega telesa ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved ute-nieljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku zbora, ki o tem obvesti predsednika Skupščine in zbor.
Ce poda ostavko celotni Izvršni svet. odbor ali komisija, mora opravljati svojo dolžnost do izvolitve novega Izvršnega sveta, odbora ali komisije.
142.	člen
Funkcionar ter član odbora, komisije ali drugega telesa lahko iz utemeljenih razlogov prosi za razrešitev. O razrešitvi glasuje zbor brez razprave javno * večino glasov navzočih članov.
IX.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORA
143.	člen
Republiški zbor ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju voli izmed svojih članov.
Poslanec, ki je bil že štiri leta zapored predsednik zbora, ne more biti v naslednji dobi izvoljen v to funkcijo.
Predsednik in podpredsednik opravljata svojo dolžnost do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika zbora.
144.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno ter druge akte iz samostojnega področja zbora; skrbi, da se dela po poslovniku; usklajuje delo odborov in komisij zbora; skrbi za izvrševanje odločitev zbora; opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Predsednik zbora ima pravico sodelovati na seji vsakega odbora 'in komisije zbora, nima pa pravice sodelovati pri odločanju.
Podpredsednik nadomestuje predsednika zbora v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je predsednik zadržan.
Ce sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne in vodi sejo zbora najstarejši član zbora.
145.	člen
Strokovno delo v zboru ter v odborih i:i komisijah zbora opravljajo za to določeni strokovni uslužbenci. Ti pomagajo predsedniku zbora, odbora oziroma komisije pri pripravljanju sej, skrbijo za zapisnik in opravljajo druge zadeve po naročilu predsednika zbora, odbora oziroma komisije.
X.	POSLANSKA VPRAŠANJA IN ZAHTEVA PO POJASNILIH
146.	člen
Poslanec zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu, republiškim sekretarjem in drugim funkcionarjem na čelu samostojnih republiških upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na vprašanja iz njihove pristojnosti.
Poslanec zbora ima pravico zahtevati od republiških sekretarjev in od drugih funkcionarjev na čelu samostojnih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz delovnega področja ustreznega organa.
147.	člen
Poslanec lahko postavi vprašanje oziroma zahteva pojasnilo pismeno po predsedniku zbora ali ustno na seji zbora.
Poslanec lahko zahteva, da dobi odgovor oziroma pojasnilo pismeno ali pa ustno na seji zbora.
Predsednik zbora pošlje vsako poslansko vprašanje takoj Izvršnemu svetu. Zahtevo po pojasnilu pošlje naravnost funkcionarju, od katerega se pojasnilo zahteva.
Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošlje tudi seznam poslanskih vprašanj, ki so bila poslana Izvršnemu svetu, z njihovo kratko vsebino.
148.	člen
Ce zahteva poslanec pismeni odgovor, mu mora Izvršni svet oziroma funkcionar, kateremu je vpra-
t'
žanje postavljeno, najpozneje v desetih dneh po predsedniku zbora pismeno odgovoriti.
Ge zahteva poslanec ustni odgovor, mora dati Izvršni svet odgovor na prvi prihodnji seji zbora, če mu je bilo dostavljeno vprašanje vsaj pet dni pred sejo zbora.
Na zahtevo predstavnika Izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki mu je vprašanje postavljeno, zbor lahko podaljša rok za odgovor.
V enakem roku in na enak način mora dati republiški funkcionar zahtevano pojasnilo. Na zahtevo poslanca pošlje funkcionar pismeno pojasnilo naravnost poslancu.
149.	člen
Na dnevnem redu vsake seje Republiškega zbora mora biti kot druga ali zadnja točka dnevnega reda predvidena za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. Pri tej točki dnevnega reda se tudi zahtevajo in dajejo pojasnila o delu upravnih organov.
Poslanec, ki ga podpre deset poslancev Republiškega zbora, lahko zahteva, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora, če se z odgovorom ne strinja. O predlogu odloči zbor. potem, ko da mnenje predstavnik Izvršnega sveta.
XI PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV REPUBLIŠKEGA ZBORA
150.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom Skupščine, imajo poslanci Republiškega zbora tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
151.	člen
Poslanec zbora se mora udeleževati sej zbora ter sej odbora, komisije oziroma drugega zborovega telesa, v katero je izvoljen. Ge je zadržan, mora odsotnost opravičiti.
152.	člen
Ge dobi Republiški zbor od sodišča ali drugega pristojnega organa zahtevo za'dovoljenje, da lahko poslancu zbora vzame prostost, da ga lahko obdrži v priporu, ali da lahko sproži oziroma nadaljuje kazenski postopek zoper poslanca, odstopi predsednik zbora zahtevo mandatno-imunitetni komisiji.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Republiški zbor na seji na podlagi poročila in predloga man-datno-imunitetne komisije.
Ge je bil zoper poslanca, ki se ni skliceval na poslansko imuniteto, sprožen kazenski postopek, zbor lahko sklene, da se poslancu vzpostavi imuniteta. Predlog za vzpostavitev lahko da mandatno-imunitet-na komisija, lahko pa tudi skupina desetih poslancev zbora; o predlogu skupine poslancev mora dati mnenje mandatno-imunitetna komisija.
Ge zbor ni zbran, odloči o zahtevi iz prvega odstavka in o vzpostavitvi imunitete mandatno-imunitetna komisija; svojo odločitev mora na prvi prihodnji seji predložiti zboru v potrditev.
Dovoljenje zbora v zvezi z odvzetjem prostosti ali s kazenskim pregonom velja samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje izrečno zaprošeno in dano.
153.	člen
Poslanec zbora ima pravico odpovedati se poslanski funkciji in to odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji sporoči poslanec predsedniku zbora s pismenr izjavo.
Predsednik zbora pošlje poslančevo izjavo predsedniku Skupščine ter mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko vzame zbor odpoved poslanski funkciji na znanje, preneha poslancu mandat.
154.	člen
Ge je bil poslanec zbora odpoklican, da mandatno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu, poročila Republiške volilne komisije in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu poročilo in predlog Republiškemu zboru. Ko zbor ugotovi, da je poslanec odpoklican, mu preneha mandat.
XII. KONČNE DOLOČBE
455. člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik zbora, vsak odbor in komisija ali skupina desetih poslancev. Predlog mora biti predložen pismeno.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov.
156. člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«.
St. 0202-2-63
Ljubljana, dne 23. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
211.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Gospodarski zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1963 sprejel
ZAČASNI POSLOVNIK
Gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
T. SPI.OSNE DOLOČBE
I.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika zbora, ureja delo Gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih orsranov.
2.	člen
V	letu 1965 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Gospodarski zbor nanovo konstituira do desetega maja.
V	primeru iz prejšnjega odstavka kakor tudi v primeru, če je zaradi razpusta izvoljen nanovo celotni Gospodarski zbor, skliče prvo sejo po izvolitvi predsednik Skupščine za verifikacijo mandatov nanovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje zbora.
3.	člen
Delo zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi zbor, odbor ali komisija tako
II.	DELOVNO PODROČJE GOSPODARSKEGA ZBORA
4.	člen
Gospodarski zbor enakopravno z Republiškim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja gospodarstva, ter druga vprašanja s področja gospodarstva in financ; sprejema zakone in druge akte s teh področij ter republiški družbeni plan.
Odbori, komisije in druga telesa Gospodarskega zbora opravljajo tiste zadeve iz njegovega delovnega področja, za katere je tako določeno z ustavo in s tem poslovnikom.
5.	člen
Gospodarski zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih skupščinskih aktov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti s področja Gospodarskega zbora, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija sodelovanje med njimi.
Gospodarski zbor ima pravico samostojno dajati priporočila delovnim in drugim samoupravnim organizacijam in državnim organom o vprašanjih, ki jih samostojno obravnava po prejšnjem odstavku.
Gospodarski zbor ima pravico, da obravnava predlog zakona, predlog proračuna ali drugo vprašanje iz področja drugega zbora in da da glede takega predloga ali vprašanja pristojnemu zboru svoje mnenje, če posega predlog oziroma vprašanje tudi v delovno področje Gospodarskega zbora.
III.	ODBORI IN KOMISIJE GOSPODARSKEGA ZBORA
1.	Ustanovitev in sestava
6.	člen
Gospodarski zbor ima kot svoja stalna organa:
a)	odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov,
b)	mandatno-imunitetno komisijo.
7.	člen
Zbor lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije, združi ali odpravi posa-
mezne stalne odbore in komisije. Hkrati določi z odlokom sestav, delovno področje in pravice stalnega odbora oziroma komisije.
8.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj, dajanje predlogov in mnenj, za pripravljanje osnutkov zakonov in drugih aktov, za opravljanje anket in podobno lahko zbor s sklepom ustanovi občasni odbor, komisijo ali drugo telo. Z aktom o ustanovitvi določi zbor njegovo sestavo in naloge.
9.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih' predlogov sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije do sedem članov.
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in eden do pet članov.
Ob vsakokratni volitvi celotnega stalnega odbora oziroma komisije določi zbor pred začetkom volitev, koliko članov se voli v posamezni odbor oziroma komisijo.
10.	člen
Stalni odbor in mandatno-imunitetno komisijo zbora sestavljajo samo poslanci Gospodarskega zbora.
Za člane drugih stalnih komisij, občasnih komisij in drugih teles zbora so poleg članov zbora lahko imenovani tudi strokovnjaki in javni delavci v skladu z aktom o ustanovitvi.
11.	člen
Poslanec Gospodarskega zbora je lahko član največ dveh stalnih teles tega zbora, lahko pa je hkrati tudi član enega odbpra ali komisije Skupščine in član občasnih -teles Skupščine oziroma zbora.
12.	člen
Stalna telesa zbora (odbor, komisija) se volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov nanovo izvoljene polovice poslancev zbora. Dotedanji člani odborov in komisij so lahko ponovno izvoljeni za naslednjo funkcijsko dobo istega odbora oziroma komisije.
Zbor voli hkrati predsednika, podpredsednika in člane odbora oziroma komisije.
Zbor lahko razreši odbor ali komisijo v celoti ali posamezne člane pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni.
13.	člen
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe samo na seji, če je navzočih nad polovico vseh članov od- • bora oziroma komisije-
2.	Delovno področje
14.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov proučuje in obravnava vprašanja in predloge s področja Gospodarskega zbora, ki so namenjeni za obravnavanje na seji Gospodarskega zbora.
15.	člen
Na zahtevo zbora mora stalni odbor proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo in mnenje oziroma predlog.
Odbor lahko pritegne k obravnavanju posameznih vprašanj tudi druge poslance zbora in tudi posamezne strokovnjake.
16.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava primere v zvezi s poslansko imuniteto in pproča zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in predlaga po predsedniku zbora predsedniku Skupščine, da razpiše nadomestne volitve;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise, prošnje in pritožbe in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	da proti poznejši potrditvi zbora, dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za sprožitev kazenskega ppstopka zoper poslanca zbora oziroma vzpostavi poslancu imunitetno pravico, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
3. Pododbori in komisije strokovnjakov
17.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj iz odborovega področja in za izdelavo osnutka predloga akta lahko odbor ustanovi pododbore, ki jih sestavljajo njegovi člani, v sporazumu s predsednikom zbora lahko izvoli za člane pododbora tudi druge poslance zbora ali strokovnjake.
18.	člen
Odbor lahko ustanovi komisijo strokovnjakov, da Strokovno obdela posamezna vprašanja. Člani take komisije so lahko tudi člani odbora, s pritrditvijo predsednika zbora pa tudi drugi poslanci zbora.
IV.	SEJE
1. Seje Gospodarskega zbora
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje,' dnevni red, zapisnik
19.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora po lastni pobudi. Predsednik zbora mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik Skupščine, Izvršni svet, najmanj petina članov zbora, stalni odbor ali stalna komisija zbora.
Ce predsednik ne skliče seje, ko bi jo moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih poslancev ali predsednik Skupščine.
Predsednik zbora lahko povabi na sejo zbora predstavnike delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja zbora.
20.	člen
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem zbora.
Sklicanje seje zbora se objavi v. dnevnem časopisju ali na drug primeren način.
Gradivo za sejo mora biti dostavljeno poslancem najmanj osem dni pred sejo.
21.	člen
Na začetku ^sej e zbora določi zbor na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
22.	člen	,
Seja zbora se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
23.	člen
O seji zbora se sestavi zapisnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.
24.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
b)	Govori
25.	člen
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec zbora.
Pravico sodelovati pri obravnavi imajo tudi člani Izvršnega sveta, ki niso člani Gospodarskega zbora, toda brez pravice odločanja.
S pritrditvijo predsednika Gospodarskega zbora lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki drugih zborov, kadar se obravnava vprašanje iz pristojnosti teh zborov, toda brez pravice odločanja.
Član drugega zbora, ki ga določi njegov zbor, ima pravico govoriti na seji Gospodarskega zbora zato, da pri obravnavanju vprašanj, ki posegajo tudi v področje njegovega zbora, razloži predlog ali mnenje svojega zbora, toda brez pravice odločanja.
Na zahtevo predsednika zbora dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, starešine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združenj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Ce sklene zbor, da bo obravnaval vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko, na seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika zbora se lahko udeležijo seje in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
26.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
27.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo takoj tudi poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti v razpravi tudi, če yodi sejo.
28.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti zato, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
c)	Sklepanje
29.	člen
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da se sklepa brez obravnave.
Zbor veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina vseh članov zbora. Če se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih poslancev, če po tem poslovniku ni potrebna drugačna večina.
30.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijb.
3t. člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo poslanci po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu. ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Če se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
32.	člen
Zbor lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnevnega reda, da se vrne odboru, da ga znova prouči, ali predlagatelju, da dopolni gradivo, ali pa, da se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če ob koncu obravnave ni predloga, da naj se izda poseben akt, predsednik preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
33.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
34.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
35.	člen
'Če se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
če poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
36.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za'skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
d)	Skupne seje Gospodarskega zbora in enega ali več drugih zborov
37.	člen
Gospodarski zbor in posamezni drugi zbori lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Skupno sejo vodi predsednik zbora, na katerega se predsedniki teh zborov zedinijo ali pa predsednik zbora, ki ga določi predsednik Skupščine.
Skupno sejo več zborov skliče predsednik Skupščine v sporazumu s predsedniki zborov, lahko pa tudi na jiodlagi sklepa predsedstva Skupščine.
2.	Seje odborov In komisij
38.	člen
Seje odbora oziroma komisije zbora sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije po lastni pobudi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije elani odbora oziroma komisije, predsednik zbora ali predsednik Skupščine.
39.	člen
Član odbora oziroma komisije ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, sodelovati in glasovati na seji odbora oziroma komisije, predlagati amandmaje in predložiti odboru predlog zakona ali drugega akta.
Član odbora oziroma komisije je dolžan udeleževati se sej odbora oziroma komisije in izvršiti nalogo, ki mu jo poveri odbor oziroma komisija.
40.	člen
Član odbora oziroma komisije, ki je dal ločeno mnenje, lahko poda na seji zbora posebno poročilo, lahko pa zahteva, da sprejme odbor njegovo ločeno mnenje v svoje poročilo za zbor.
41.	člen
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodeluje v obravnavi tudi vsak član zbora, ki ni član odbora oziroma komisije, lahko predlaga, da se sprejmejo na dnevni red vprašanja, ki imajo splošen pomen, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo v obravnavi tudi člani drugih zborov, toda brez pravice odločanja.
42.	člen
Odbor lahko povabi delovne in druge samoupravne organizacije, ki so zainteresirane na vprašanjih, ki se urejajo z zakonskim predlogom ali predlogom drugega akta, da pismeno ali po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča in mnenja glede takih vprašanj.
Odbor lahko povabi posamezne republiške upravne organe ter skupščine posameznih občin in okrajev, da pismeno ali pa po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča do posameznih vprašanj, ki se obravnavajo v'odborih.
43.	Člen
Ce posega vprašanje, ki ga obravnava odbor Gospodarskega zbora tudi v področje odbora kakšnega drugega zbora, mora od tega odbora zahtevati njegovo mnenje.
Ce misli odbor Gospodarskega zbora, da posega kakšno vprašanje, ki ga obravnava drug odbor, tudi v njegovo področje, ima pravico, sporočiti pristojnemu odboru svoje stališče, mnenje ali predloge.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati na seji mnenja, stališča in predloge, ki mu jih je dal drug odbor. Ce mnenja, stališča ali predloga drugega odbora ne upošteva, mora to navesti v svojem poročilu za zbor.
44.	člen
Člani odbora oziroma komisije se lahko zberejo na posvet ali sestanek za pripravo sej ali za neformalno obravnavanje posameznih vprašanj dela odbora oziroma komisije.
Sestanek ali posvet se lahko organizira tudi za člane dveh ali več odborov ali komisij Gospodar^ skega zbora in drugih zborov.
45.	člen
Kolikor ni v. tem razdelku drugače določeno, se za seje odborov in komisij primerno uporabljajo določbe 19. do 36. člena tega poslovnika.
46.	člen
Odbor Gospodarskega zbora in posamezni odbori drugih zborov lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega potnena za te odbore.
Ce pride na skupni seji do odločanja, glasujejo člani vsakega odbora zase.
y. POSTOPEK PRI OBRAVNAVI
1.	Splošne določbe
47.	člen
Zadeve iz svojega področja obravnavajo Gospodarski zbor ter njegovi odbori in komisije na podlagi pismenega gradiva (predlogi zakonov in drugih aktov, poročila, analize, drugi elaborati republiških organov, zbornic, bank in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih in okrajnih organov).
48.	člen
Zakonski in drugi predlogi oziroma gradivo, ki naj se obravnavajo v zboru, odborih in komisijah, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Ko dobi predsednik zbora predloge, ali drugo gradivo, ga pošlje odboru oziroma komisiji.
Ko se pošlje predlog ali drugo gradivo v obravnavo zboru, se hkrati pošlje vsem poslancem Skupščine SR Slovenije.
49.	člen
Zakonski ali drug predlog oziroma gradivo se lahko da na dnevni red odborove seje, če je bilo dostavljeno članom odbora najmanj tri dni pred sejo, na dnevni red zborove seje pa, če je bilo dostavljeno poslancem zbora najmanj osem dni pred sejo zbora.
Praviloma mora biti v,sak predlog oziroma drugo gradivo obravnavano najprej v ustreznem odboru ali komisiji.
V nujnih primerih lahko odbor oziroma zbor sklene, da bo obravnaval posamezen predlog, vprašanje ali gradivo po hitrem postopku. Zbor lahko sklene, da bo nujen predlog obravnaval takoj na seji. Zahtevo po hitrem postopku mora predlagatelj utemeljiti.
2.	Obravnavanje posameznih splošnih političnih
vprašanj
50.	člen
Posamezna vprašanja z delovnega področja zbora, ki imajo splošen pomen za republiko, obravnava stalni odbor zbora, preden jih obravnava zbor.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predlagatelja ali njegovega predstavnika.
Po končani obravnavi predloži odbor zboru svoje poročilo o stališčih, ki so bila sprejeta v odboru.
51.	člen
Obravnava posameznih vprašanj v zboru se začne s poročilom ali izjavo predlagatelja, če se je začela obravnava na predlog. Nato poda poročilo poročevalec odbora, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
Ko je obravnava končana, zbor lahko sklene, da se gradivo, na podlagi katerega je bilo obravnavano vprašanje, vzame na znanje s pripombami ali brez pripomb, da se zavzame določeno stališče, ali pa stvar vrne odboru, da vprašanje ponovno prouči, ali pa predlagatelji^ da gradivo dopolni.
52.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja vsak poslanec, odbor ali Izvršni svet lahko predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Z deklaracijo oziroma resolucijo določi zbor osnove politike na ustreznem področju oziroma glede posameznega vprašanja.
Ce je zboru že predloženo besedilo predloga resolucije,* deklaracije ali priporočila, obravnava zbor takoj ta predlog in o njem glasuje. Zbor lahko pred glasovanjem sklene, da predlog akta obravnava eden od odborov, razen če je dal predlog odbor.
Če besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila zboru še ni predloženo, glasuje zbor najprej o teni, qli se predlagani akt izda. Če sklene, da se izda, lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, naj pripravi besedilo akta.
Deklaracijo, resolucijo ali priporočilo sprejme' zbor po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov Skupščine.
Ce sprejme o istem vprašanju deklaracijo, resolucijo ali priporočilo tudi Republiški zbor, sprejme akt Gospodarski zbor enakopravno z Republiškim zborom. 3
3.	Obravnavanje poročil Izvršnega sveta,
drugih republiških organov in samoupravnih organizacij
53.	člen
Gospodarski zbor obravnava tista poročila oziroma tisti del poročila Izvršnega sveta, drugih republiških organov ter gospodarskih in drugih samoupravnih organizacij, ki se tičejo vprašanj s področja Gospodarskega zbora.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predstavnika Izvršnega sveta oziroma predstavnika drugega organa ali organizacije, ki je poročilo predložila.
člen
Obravnava poročila na seji zbora se začne z obrazložitvijo ali izjavo predstavnika organa oziroma organizacije, ki je predložila poročilo.
Nato poročajo poročevalci odborov o stališčih, zavzetih v obravnavi v odborih.
55.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi lahko vsak član zbora, odbor ali predlagatelj sam predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Besedilo omenjenega akta lahko pripravi predlagatelj sam ali pa odbor.
4.	Postopek pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov
a) Vlaganje zakonskih predlogov in drugih splošnih aktov
56.	člen
Predlog zakona ali drugega splošnega akta lahko poda vsak poslanec v svojem zboru. Izvršni svet, odbor Republiškega zbora ter občinska in okrajna skupščina.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
57.	člen
Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi samoupravne organizacije, družbend-politične organizacije, društva in občani.
Gospodarski zbor enakopravno z Republiškim zborom odloča o tem, ali se v načelu strinja z zahtevo, da se izda zakon.
58.	člen
Zakonski predlog mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela Skupščina. Zakonski predlog mora biti obrazložen; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi ustrezno dokumentacijsko gradivo.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
b) Delo v odboru
59.	člen
Zakonski predlog obravnava najprej zborov stalni odbor.
Najprej obrazloži zakonski predlog predlagatelj oziroma njegov predstavnik.
Zakonski predlog se obravnava nato v načelu. Če se zakonski predlog v 'načelu ne sprejme, ga odbor podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Besedilo zakonskega predloga se bere, če odbor tako sklene.
60.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali
pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
61.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predavatelj zakonskega predloga ne sprejme.
Ce predlagatelj odborovega amandmaja ne sprejme, ga predlaga odbor Republiškemu zboru kot svoj amandma.
62.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku Skupščine. Ce umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej, kot svoj zakonski predlog.
63.	člen
Ko je zakonski predlog v odboru v podrobnostih' obravnavan in v celoti izglasovan, ga pošlje odbor skupno s sprejetimi amandmaji zakonodajno-pravni komisiji.
64.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča.
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
65.	člen
Določbe, ki veljajo po tem poslovniku za predlaganje in obravnavanje zakonskih predlogov, se primerno uporabljajo tudi za obravnavanje predloga družbenega plana, predloga proračuna in predloga drugih skupščinskih splošnih aktov.
c)	Obravnavanje na seji Gospodarskega zbora
66.	člen
Zakonski predlog obravnava Gospodarski zbor na svoji seji praviloma prej kot Republiški zbor.
67.	člen
Gospodarski zbor in Republiški zbor lahko odločita. da bosta zakonski predlog obravnavala na skupni seji, lahko pa tudi, da ga bosta sprejemala na skupni seji.
Če sprejemata Gospodarski zbor in Republiški zbor zakonski predlog na skupni seji. glasujejo poslanci vsakega zbora zase.
68.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom ali obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega predstavnika.
Nato lahko dajo poročevalci odborov, ki so obravnavali zakonski predlog še ustno poročilo, v katerem razložijo stališče odbora do osnpvnih vprašanj predloga.
69.	člen
Če je zborov odbor predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboru, da ga obravnava v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
70.	člen
Po poročilih in načelni obravnavi se zakonski predlog obravnava v podrobnostih.
Obravnava se po členih ali po posameznih delih zakonskega predloga. Besedilo zakonskega predloga se bere, če zbor tako odloči. Obenem s posamezno določbo se obravnavajo tudi predlogi amandmajev, ki niso postali sestavni del zakonskega predloga.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odborom, da ga znova proučijo.
71.	člen
Gospodarski zbor in Republiški zbor lahko skleneta, da se da zakonski predlog v javno obravnavo ali da se k obravnavanju zakonskega predloga pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij, druž-beno-političnih organizacij in društev.
Zakonski predlog se da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom, komu in kako naj občani in organizacije pošljejo pripombe in predloge.
72.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno. Amandmaji se praviloma predlagajo pred začetkom seje zbora.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, poslane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalec odbora oziroma komisije. Če se z amandmajem strinjajo, postane amandma sestavni del predloga; če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevali prekinitev seje zbora zato, da se odbor sestane in zavzame stališče do amancjmaja, ki ga odbor ni obravnaval, ali o vprašanju, ki se je pojavilo šele na seji odbora. To pravico ima tudi predstavnik predlagatelja.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan. Amandmaji, ki jih je zbor izglasoval, postanejo sestavni del predloga.
73.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predloga glasuje v celoti.
Če je zbor sprejel amandmaje, jih pošlje takoj v mnenje zakonodajno-pravni komisiji; o zakonskem predlogu v celoti glasuje zbor šele potem, ko dobi mnenje komisije.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
74.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Zakon je sprejet, če je izglasovan v Gospodarskem zboru v enakem besedilu kot v Republiškem zboru.
73. člen
Določbe tega razdelka se primerno uporabljajo tudi za družbeni plan in za druge splošne akte.
O družbenem planu se glasuje po poglavjih, nato pa še o planu v celoti.
76.	člen
Ko predsednik Republiškega zbora in Gospodarskega zbora ugotovita, da je bil zakon ali drug splošni akt sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, pošljeta besedilo sprejetega zakona ali drugega akta predsedniku Skupščine v razglasitev in objavo.
čl Usklajevanje besedila zakona, sprejetega v Gospodarskem in Republiškem zboru
77.	člen
Če zakon ali drug akt ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, zbora ponov.no obravnavata tiste določbe, ki so sprejete v različnem besedilu.
Če se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predloga zakona ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
d)	Referendum
78.	člen
Gospodarski zbor enakopravno z Republiškim zborom lahko sklene, da se predlog zakona ali drugega splošnega akta predloži volivcem, da se o njem izjavijo z referendumom.
Če dasta zbora predlog zakona ali drugega splošnega akta volivcem v referendum, preden je bil zakon v obeh zborih izglasovan, se glasovanje v zborih odloži do izida referenduma.
Če dasta zbora zakon ali drug splošni akt volivcem v referendum potem, ko je bil zakon že v obeh zborih sprejet, se razglasitev zakona odloži do izida referenduma.
e)	Pravice Gospodarskega zbora
v postopku za s p r e m e m b o,u s t a v e
79.	člen
Gospodarski zbor ima pravico dati Republiškemu zboru svoje mnenje o umestnosti spremembe ustave.
Če je bila sprememba ustave v Republiškem zboru sprejeta, ima Gospodarski zbor pravico sklepati o tem. ali s spremembo ustave soglaša, in sporoči svoje stališče Republiškemu zboru, če s spremembo ustave ne soglaša.
VI. GOSPODARSKI ZBOR IN NJEGOVA TELESA TER IZVRSNI SVET, REPUBLIŠKA UPRAVA IN SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
80.	člen
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga je dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu vabilo na sejo in je Izvršni svet dolžan poslati na sejo odbora oziroma zbora svojega predstavnika.
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu gradivo v zvezi s takim predlogom in obvestilo o seji odbora oziroma zbora. Izvršni svet lahko pošlje na sejo svojega predstavnika.
81.	člen
Gospodarski zbor lahko v, okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta poročila in mu postavlja vprašanja.
Gospodarski zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.
82.	člen
Stalni odbor zbora lahko po predsedniku zbora zahteva od Izvršnega sveta ali od pristojnega upravnega organa, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki \so na dnevnem redu odborove seje ali pa sporoči svoje mnenje glede osnutka zakona ali drugega akta.
83.	člen
Izvršni svet lahko predloži Gospodarskemu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da mu zbor sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni sv.et lahko predlaga Gospodarskemu zboru naj zbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali da skliče sejo, da bo Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
84.	člen
Zbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali da mu sporoči svoje pripombe in mnenje glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja zborov odbor.
83. člen
Kadar zahteva zbor od upravnega organa izdelavo posebnega poročila, elaborata in podobno, pošlje tako zahtevo predsednik zbora Izvršnemu svetu.
VIT. POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
86.	člen
Nanovo izvoljeni poslanci Gospodarskega zbora izročijo poslanska potrdila o izvolitvi mandatno-imu-nitetni komisiji zbora.
87.	člen
Mandatno-imunitetna komisija zbora predloži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
88.	člen
O verifikaciji mandatov odloči zbor na seji na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije in po končani obravnavi tega poročila. O verifikaciji mandatov nanovo izvoljeni polovici poslancev vsako drugo leto glasujejo tudi nanovo izvoljeni poslanci.
Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev poslanca razveljavi.
O verifikaciji mandatov poslancev, katerih izvolitev ni osporavana, se glasuje skupno, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega poslanca posebej. Poslanec katerega mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca. Poizvedbe izvrši mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor izvolitev poslanca razveljavi, določi hkrati, v kakšnem obsegu se glede na vrsto in obseg nepravilnosti volitve ponovijo. Svoj sklep sporoči zbor Republiški volilni komisiji, da razniše ponovne volitve.
89.	člen
Poslanci, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave na seji zbora.
Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščine SR Slovenije opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in
uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije«.
Poslanec, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, da slovesno izjavo pozneje pred predsednikom zbora. Predsednik to sporoči zboru.
.Vlil. POSTOPEK PRI VOLITVAH
1. Volitve
90.	člen
Gospodarski zbor voli na svoji seji predsednika zbora, podpredsednika zbora, predsednika, podpredsednika in člane zborovih odborov in komisij ter določeno število članov skupnih odborov in komisij Skupščine.
91.	člen
Kandidate predlaga komisija za volitve in imenovanja/lahko pa tudi skupina desetih poslancev Gospodarskega zbora. H kandidaturi, ki jo predlaga skupina poslancev da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje pred začetkom glasovanja.
Kandidatura za predsednika oziroma podpredsednika zbora obsega po enega kandidata za vsako funkcijo.
Kandidature za člane odborov in komisij se pri volitvah celotnega telesa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega kandidate za predsednika, podpredsednika in za toliko članov kot jih je treba izvoliti. Ce se voli posamezne člane odbora ali komisije obsega vsaka kandidatura po enega kandidata.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
92.	člen
Pri v.olitvah se glasuje javno, če zbor ne sklene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 56. člena tega poslovnika.
Ce je predlaganih več kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak poslanec izjavi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje oziroma ali da se vzdrži glasovanja.
93.	člen
Ce sklene zbor, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako, da obkroži glasovalec zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma pred označbo kandidatne liste, za katero glasuje.
Ce obkroži poslanec zaporedno številko pred imeni v.eč kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Ce ne obkroži nobene zaporedne številke, velja, da se je vzdržal glasovanja.
94.	člen
Kadar je bila vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni vsi kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina poslancev.
Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni v,si kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in ga razglasi.
95.	člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo poslanec, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
2.	Razrešitve
96.	člen
Razrešitev predsednika ali podpredsednika zbora, predsednika, podpredsednika ali člana odbora ali komisije, ali razrešitev celotnega odbora ali komisije lahko predlaga komisija za volitve in imenovanja ali skupina desetih poslancev. K predlogu poslancev da komisija mnenje pred začetkom glasovanja.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Zbor glasuje o vsakem predlogu za razrešitev posebej, in sicer javno z dviganjem rok, če zbor ne sklene drugače.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev zbora.
97.	člen
Funkcionar ter član odbora ali drugega telesa ima pravjco odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku zbora, ki o tem obvesti predsednika Skupščine in zbor.
Ce poda ostavko celotni odbor ali komisija, mora opravljati svojo dolžnost do izvolitve novega odbora ali komisije.
98.	člen
Funkcionar ter član odbora, komisije ali drugega telesa lahko iz utemeljenih razlogov prosi za razrešitev. O razrešitvi glasuje zbor brez razprave javno z večino glasov navzočih članov.
IX. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORA
99.	člen
Gospodarski zbor ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju voli izmed svojih članov.
Poslanec, ki je bil že štiri leta zapored predsednik zbora, ne more biti v naslednji dobi izvoljen v to funkcijo.
Predsednik in podpredsednik opravljata svojo dolžnost do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika zbora.
100.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno ter druge akte iz samostojnega področja zbora; skrbi, da se dela po poslovniku; usklajuje delo odborov in komisij zbora; skrbi za izvrševanje odločitev zbora; opravlja druge
pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Predsednik zbora ima pravico sodelovati na seji vsakega odbora in komisije zbora, nima pa pravice sodelovati pri odločanju.
Podpredsednik nadomestuje predsednika zbora v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je predsednik zadržan.
Če sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne in vodi sejo zbora najstarejši član zbora.
101.	člen
Strokovno delo v zboru ter v odborih in komisijah zbora opravljajo za to določeni strokovni uslužbenci. Ti pomagajo predsedniku zbora, odbora- oziroma komisije pri pripravljanju sej, skrbijo za zapisnik in opravljajo druge zadeve po naročilu predsednika zbora, odbora oziroma komisije.
X. POSLANSKA VPRAŠANJA IN ZAHTEVE PO POJASNILU
102.	člen
Poslanec zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu, republiškim sekretarjem in drugim funkcionarjem na čelu samostojnih republiških u'pravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na vprašanja iz njihove pristojnosti.
Poslanec zbora ima pravico zahtevati od republiških sekretarjev in od drugih funkcionarjev na čelu samostojnih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz delovnega področja ustreznega' organa.
103.	člen
Poslanec lahko postavi vprašanje oziroma zahteva pojasnilo pismeno po predsedniku zbora ali ustno na seji zbora.
Poslanec lahko zahteva, da dobi odgovor oziroma pojasnilo pismeno ali pa ustno na seji zbora.
Predsednik zbora pošlje vsako poslansko vprašanje takoj Izvršnemu svetu. Zahtevo po pojasnilu pošlje naravnost funkcionarju, od katerega se pojasnilo zahteva.
Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošlje tudi seznam poslanskih vprašanj, ki so bila poslana Izvršnemu svetu, z njihovo kratko vsebino.
104.	člen
Če zahteva poslanec pismeni odgovor, mu mora Izvršni svet oziroma funkcionar, kateremu je vprašanje postavljeno, najpozneje v desetih dneh po predsedniku zbora pismeno odgovoriti.
Če zahteva poslanec ustni odgovor, mora dati Izvršni svet odgovor na prvi prihodnji seji zbora, če mu je bilo dostavljeno vprašanje vsaj pet dni pred sejo zbora.
Na zahtevo predstavnika Izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki mu je vprašanje postavljeno, zbor lahko podaljša rok za odgovor.
V enakem roku in na enak način mora dati republiški funkcionar zahtevano pojasnilo. Na zahtevo poslanca pošlje funkcionar pismeno pojasnilo naravnost poslancu.
105.	člen
Na dnevnem redu vsake seje zbora mora biti kot druga ali zadnja točka dnevnega reda predvidena za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. Pri tej točki dnevnega reda se tudi zahtevajo in dajo pojasnila o delu upravnih organov.
Poslanec, ki ga podpre deset poslancev zbora, lahko zahteva, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora, če se z odgovorom ne strinja. O predlogu odloči zbor, potem, ko da mnenje predstavnik Izvršnega sveta.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV GOSPODARSKEGA ZBORA
106.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom Skupščine, imajo poslanci Gospodarskega zbora tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
107.	člen
Poslanec zbora se mora udeleževati sej zbora ter sej odbora, komisije oziroma drugega zborovega telesa, v katero je izvoljen. Če-je zadržan, mora odsotnost opravičiti.
108.	člen ,
Če dobi zbor od sodišča ali drugega pristojnega organa zahtevo za dovoljenje, da lahko poslancu zbora vzame prostost, da ga lahko obdrži v priporu, ali da lahko sproži oziroma nadaljuje kazenski postopek zoper poslanca, odstopi predsednik zbora zahtevo mandatno-imunitetni komisiji.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči zbor na seji na podlagi poročila in predloga mandatno-imu-nitetne komisije.
Če je bil zoper poslanca, ki se ni skliceval na poslansko imuniteto, sprožen kazenski postopek, zbor lahko sklene, da se poslancu vzpostavi imuniteta. Predlog za vzpostavitev lahko da mandatno-imuni-tetna komisija, lahko pa tudi skupina desetih poslancev zbora; o predlogu skupine poslancev mora dati mnenje mandatno-imunitetna komisija.
Če zbor ni zbran, odloči o zahtevi iz prvega odstavka in o vzpostavitvi imunitete mandatno-imunitetna komisija; svojo odločitev mora na prvi prihodnji seji predložiti zboru v potrditev.
Dovoljenje zbora v. zvezi z odvzetjem prostoti ali s kazenskim pregonom velja samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje izrečno zaprošeno in dano.
109.	člen
Poslanec zbora ima pravico odpovedati se poslanski funkciji in to odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji sporoči poslanec predsedniku zbora s pismeno izjavo.
Predsednik zbora pošlje poslančevo izjavo predsedniku Skupščine ter mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko vzame zbor odpoved poslanski funkciji na znanje, preneha poslancu mandat.
110.	člen
Če je bil poslanec zbora odpoklican, da mandatno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu, poročila Republiške volilne komisije in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu poročilo in predlog zboru. Ko zbor ugotovi, da je poslanec odpoklican, mu preneha mandat.
XII.	KONČNE DOLOČBE
111.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik zbora, vsak odbor in komisija ali skupina desetih poslancev. Predlog mora biti predložen pismeno.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov.
112.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«'.
St. 0203-2-63
/
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
212.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Prosvetno-kulturni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne
25.	junija 1963 sprejel
ZAČASNI POSLOVNIK
Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
S tem poslovnikom Prosvetno-kulturnega zbora se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika zbora, ureja delo zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih organov.
•	2. člen
V	letu 1965 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Prosvetno-kulturni zbor nanovo konstituira do desetega maja.
V	primeru iz prejšnjega odstavka kakor tudi v primeru, če je zaradi razpusta izvoljen nanovo celotni Prosvetno-kulturni zbor, skliče prvo sejo po izvolitvi predsednik Skupščine za verifikacijo mandatov nanovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje zbora.
3.	51en
Delo zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi zbor, odbor ali komisija tako odloči.
II.	DELOVNO PODROČJE PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA
4.	člen
Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Republiškim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja prosvete, znan-stveno-raziskovalnega dela, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture, ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in druge akte na teh področjih.
Odbori, komisije in druga telesa Prosvetno-kulturnega zbora opravljajo tiste zadeve iz njegovega delovnega področja, za katere je tako določeno z ustavo in s tem poslovnikom.
5.	člen
Prosvetno-kulturni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih skupščinskih aktov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti s področja Prosvetno-kulturnega zbora, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija sodelovanje med njimi.
Prosvetno-kulturni zbor ima pravico samostojno dajati priporočila delovnim in drugim samoupravnim organizacijam in državnim organom o vprašanjih, ki jih samostojno obravnava po prejšnjem odstavku.
Prosvetno-kulturni zbor ima pravico, da obravnava predlog zakona, družbenega plana, proračuna ali drugo vprašanje iz področja drugega zbora in da da glede takega predloga ali vprašanja pristojnemu zboru svoje mnenje, če posega predlog oziroma vprašanje tudi v delovno področje Prosvetno-kulturnega zbora.
III.	ODBORI IN KOMISIJE PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA
1. Ustanovitev in sestava
6.	člen
Prosvetno-kulturni zbor ima kot svoja stalna organa:
a)	odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov,
b)	mandatno-imunitetno komisijo.
7.	člen
Zbor lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije, združi ali odpravi posamezne stalne odbore in komisije. Hkrati določi z odlokom sestav, delovno področje in pravice stalnega odbora oziroma komisije.
8.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj, dajanje predlogov in mnenj, za pripravljanje osnutkov zakonov
in drugih aktov, za opravljanje anket in podobno lahko zbor s sklepom ustanovi občasni odbor, komisijo ali drugo telo. Z aktom o ustanovitvi določi zbor njegovo sestavo in naloge.
9.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih' predlogov sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije do sedem članov.
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in eden do pet članov.
Ob vsakokratni volitvi celotnega stalnega odbora oziroma komisije določi zbor pred začetkom volitev, koliko članov se voli v posamezni odbor oziroma komisijo.
10.	člen
Stalni odbor in mandatno-imunitetno komisijo zbora sestavljajo samo poslanci Prosvetno-kulturnega zbora.
Za člane drugih stalnih komisij, občasnih komisij in drugih teles zbora so poleg članov zbora lahko imenovani tudi strokovnjaki in javni delavci v skladu z aktom o ustanovitvi.
11.	člen
Poslanec Prosvetno-kulturnega zbora je lahko član največ dveh stalnih teles tega zbora, lahko pa je hkrati tudi član enega odbora ali komisije Skupščine in član občasnih teles Skupščine oziroma zbora.
12.	člen
Stalna telesa zbora (odbor, komisija) se volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov nanovo izvoljene polovice poslancev zbora. Dotedanji člani odborov in komisij so lahko ponovno izvoljeni za naslednjo funkcijsko dobo istega odbora oziroma komisije.
Zbor voli hkrati predsednika, podpredsednika in člane odbora (^iroma komisije.
Zbor lahko razreši odbor ali komisijo v celoti ali posamezne člane pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni.
13.	člen
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe samo na seji, če je navzočih nad polovico vseh članov odbora oziroma komisije.
2. Delovno področje
14.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov proučuje in obravnava vprašanja in predloge s področja Prosvetno-kulturnega zbora, ki' so namenjeni za obravnavanje na seji Prosvetno-kulturnega zbora.
15.	člen
Na zahtevo zbora mora stalni odbor proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo in mnenje oziroma predlog.
Odbor lahko pritegne k obravnavanju posameznih vprašanj tudi druge poslance zbora in tudi posamezne strokovnjake.
16.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava primere v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in predlaga po predsedniku zbora predsedniku Skupščine, da razpiše nadomestne volitve;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise, prošnje in pritožbe in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	da proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za sprožitev kazenskega postopka zoper poslanca zbora oziroma vzpostavi poslancu imunitetno pravico, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
5.	Pododbori in komisije strokovnjakov
17.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj iz odborovega področja in za izdelavo osnutka predloga akta lahko odbor ustanovi pododbore, ki jih sestavljajo njegovi člani; v sporazumu s predsednikom zbora lahko izvoli za člane pododbora tudi druge poslance zbora ali strokovnjake.
18.	člen
Odbor lahko ustanovi komisijp strokovnjakov, da strokovno obdela posamezna vprašanja. Člani take komisije so lahko tudi člani odbora, s pritrditvijo predsednika zbora pa tudi drugi poslanci zbora.
IV.	SEJE
1.	Seje Prosvetno-kulturnega zbora
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje, dnevni red, zapisnik
19.	člen
Sejo zbora skliče predsednik jbora po lastni pobudi. Predsednik zbora mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik Skupščine. Izvršni svet, najmanj petina članov zbora, stalni odbor ali stalna komisjja zbora.
Ce predsednik ne skliče seje, ko bi jo moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih poslancev ali predsednik Skupščine.
Predsednik zbora lahko povabi na sejo zbora predstavnike delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja zborov.
20.	člen
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem zbora.
Sklicanje seje zbora se objavi v dnevnem časopisju ali na drug primeren način.
Gradivo za sejo mora biti dostavljeno poslancem najmanj osem dni pred sejo.
21.	člen
Na začetku seje zbora določi zbor na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
22.	Člen
Seja zbora se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
23.	člen
O seji zbora se sestavi zapisnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.
24.	člen
O delu na soji zbora se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
b)	G o v o r i
23. člen
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec zbora.
Pravico sodelovati pri obravnavi imajo tudi člani Izvršnega sveta, ki niso člani Prosvetno-kulturnega zbora, toda brez pravice odločanja.
S pritrditvijo predsednika Prosvetno-kulturnega zbora lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki drugih zborov, kadar se obravnava vprašanje iz pristojnosti teh- zborov, toda brez pravice odločanja.
Član drugega zbora, ki ga določi njegov Zbor, ima pravico govoriti na seji Prosvetno-kulturnega zbora zato, da pri obravnavanju vprašanj, ki posegajo tudi v področje njegovega zbora, razloži predlog ali mnenje svojega zbora, toda brez pravice odločanja.
Na zahtevo predsednika zbora dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, starešine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združenj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Ce sklene zbor, da bo obravnaval vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko, na seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika zbora se lahko udeležijo seje in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
26.	člen
Vsak poslanec ima pravico govorili v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
27.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo takoj tudi poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti v razpravi tudi, če vodi sejo.
28.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
)
c)	Sklepanje
29.	člen
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da se sklepa brez obravnave.
Zbor veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina vseh elanov zbora. Ce se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih poslancev, če po tem poslovniku ni potrebna drugačna večina.
30.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijo.
31.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo poslanci po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, &li pa. da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Ce se izid glasovanja ne da zanesljivo Ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
32.	člen
Zbor lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnev-nega reda, da se vrne odboru, da ga znova prouči, ali predlagatelju, da dopolni gradivo, ali pa, da se Preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce ob koncu obravnave ni pretiloga, da naj se izda poseben akt, predsednik preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
33.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
34.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odzvel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
35.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
Ce poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
'	36. člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
d)	Skupne seje Pros v etn o-k u 11urn e g a zbora
“in enega ali več drugih zborov
37.	člen
Prosvetno-kulturni zbor in posamezni drugi zbori lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Skupno sejo vodi predsednik zbora, na katerega se predsedniki teh zborov zedinijo,'ali pa predsednik zbora, ki ga določi predsednik Skupščine.
Skupno sejo več zborov skliče predsednik Skupščine v sporazumu s predsedniki zborov, lahko pa tudi na podlagi sklepa predsedstva Skupščine.
2. Seje odborov in komisij
38.	člen
Seje odbora oziroma komisije zbora sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije po lastni pobudi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani odbora oziroma komisije, predsednik zbora ali predsednik Skupščine.
39.	člen
Član odbora oziroma komisije ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, sodelovati in glasovati na seji odbora oziroma komisije, predlagati amandmaje in predložiti odboru predlog zakona ali drugega akta.
Član odbora oziroma komisije je dolžan udeleževati se sej odbora oziroma komisije in izvršiti nalogo, ki mu jo poveri odbor oziroma komisija.
40.	člen
Član odbora oziroma komisije, ki je dal ločeno mnenje, lahko poda na seji zbora posebno poročilo, lahko pa zahteva, da sprejme odbor njegovo ločeno mnenje v svoje poročilo za zbor.
41.	člen
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodeluje v obravnavi tudi vsak član zbora, ki ni član odbora oziroma komisije, lahko predlaga, da se sprejmejo na dnevni red vprašanja, ki imajo splošen pomen, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo y obravnavi tudi člani drugih zborov, toda brez pravice odločanja.
42.	člen
Odbor lahko povabi delovne in druge samoupravne organizacije, ki so zainteresirane na vprašanjih, ki se urejajo z zakonskim predlogom ali predlogom drugega akta, da pismeno ali po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča in mnenja glede takih vprašanj.
Odbor lahko povabi posamezne republiške upravne organe ter skupščine posameznih občin in okrajev, da pismeno ali pa po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča do posameznih vprašanj. ki se obravnavajo v odboru.
43.	člen
Ce posega vprašanje, ki ga obravnava odbor Prosvetno-kulturnega zbora tudi v področje odbora kakšnega drugega zbora, mora od tega odbora zahtevati njegovo mnenje.
Ce misli odbor Prosvetno-kulturnega zbora, da posega kakšno vprašanje, ki ga obravnava drug odbor, tudi v njegovo področje, ima pravico sporočiti pristojnemu odboru svoje stališče, mnenje ali predloge.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati na seji mnenja, stališča in predloge, ki mu jih je dal drug odbor. Ce mnenja, stališča ali predloga drugega odbora ne upošteva, mora to navesti v svojem poročilu za zbor.
44.	člen
Člani odbora oziroma komisije se lahko zberejo na posvet ali sestanek za'pripravo sej ali za neformalno obravnavanje posameznih vprašanj dela odbora oziroma komisije.
Sestanek ali posvet se lahko organizira tudi za člane dveh ali več odborov ali komisij Prosvetno-kulturnega zbora in drugih zborov.
45.	člen
Kolikor ni v tem razdelku drugače določeno, se za seje odborov in komisij primerno uporabljajo določbe 19. do 36. člena tega poslovnika.
46.	člen
Odbor Prosvetno-kulturnega zbora in posamezni odbori drugih zborov lahko sklenejo, da bodo na
skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena za te odbore.
Če pride na skupni seji do odločanja, glasujejo Člani Vsakega odbora zase.
y. POSTOPEK PRI OBRAVNAVI *
1.	Splošne določbe
47.	člen
Zadeve iz svojega področja obravnavajo Prosvetno-kulturni zbor ter njegovi odbori in komisije na podlagi pismenega gradiva (predlogi zakonov in drugih aktov, poročila, analize, drugi elaborati republiških organov, zbornic, bauk in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih in okrajnih organov).
48.	člen
Zakonski in drugi predlogi oziroma gradivo, ki naj se obravnavajo v zboru, odborih in komisijah, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Ko dobi predsednik zbora predlog ali drugo gradivo, ga pošlje odboru oziroma komisiji.
Ko se pošlje predlog ali drugo gradivo v obravnavo zboru, se hkrati pošlje vsem poslancem Skupščine SR Slovenije.
49.	člen
Zakonski ali drug predlog oziroma gradivo se lahko da na dnevni red odborove seje, če je bilo dostavljeno članom odbora najmanj tri dni pred sejo, na dnevni red zborove seje pa, če je bilo dostavljeno poslancem zbora najmanj osem dni pred sejo zbora.
Praviloma mora biti vsak predlog oziroma drugo gradivo obravnavano najprej v ustreznem odboru ali komisiji.
V nujnih primerih lahko odbor oziroma zbor sklene, da bo obravnaval posamezen predlog, vprašanje ali gradivo po hitrem postopku. Zbor lahko sklene, da bo nujen predlog obravnaval takoj na seji. Zahtevo po hitrem postopku mora predlagatelj utemeljiti.
2. Obravnavanje posameznih splošnih političnih
vprašanj
50.	člen
Posamezna vprašanja z delovnega področja zbora, ki imajo splošen pomen za republiko, obravnava stalni odbor zbora, preden jih obravnava zbor.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predlagatelja ali njegovega predstavnika.
Po končani obravnavi predloži odbor zboru svoje poročilo o stališčih, ki so bila sprejeta v odboru.
51.	člen
Obravnava posameznih vprašanj v zboru se začne s poročilom ali izjavo predlagatelja, če se je začela obravnava na predlog. Nato poda poročilo poročevalec odbora, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
Ko je obravnava končana, zbor lahko sklene, da se gradivo, na podlagi katerega je bilo obravnavano vprašanje, vzame na znanje s pripombami ali brez pripomb, da se zavzame določeno stališče, ali pa stvar
.vrne odboru, da vprašanje ponovno prouči, ali pa predlagatelju, da gradivo dopolni.
52.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja vsak poslanec, odbor ali Izvršni svet lahko predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Z deklaracijo oziroma resolucijo določi zbor osnove politike na ustreznem področju oziroma glede posameznega vprašanja.
Ce je zboru že predloženo besedilo predloga resolucije, deklaracije ali priporočila, obravnava zbor takoj ta predlog in o njem glasuje. Zbor lahko pred glasovanjem sklene, da predlog akta obravnava eden od odborov, razen če je dal predlog odbor.
Ce besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila zboru še ni predloženo, glasuje zbor najprej o tem, ali se predlagani akt izda. Ce sklene, da se izda, lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, naj pripravi besedilo akta.
Deklaracijo, resolucijo ali priporočilo sprejme zbor po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov Skupščine.
Ce sprejme o istem vprašanju deklaracijo, resolucijo ali priporočilo tudi Republiški zbor, sprejme akt Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Republiškim zborom.
3.	Obravnavanje poročil Izvršnega sveta, drugih republiških organov in samoupravnih organizacij
53.	člen
Prosvetno-kulturni zbor obravnava tista poročila nziroma tisti del poročila Izvršnega sveta, drugih republiških organov ter gospodarskih in drugih samoupravnih organizacij, ki se tičejo vprašanj s področja Prosvetno-kulturnega zbora.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predstavnika Izvršnega sveta oziroma predstavnika drugega organa ali organizacije, ki je poročilo predložila.
5L člen
Obravnava poročila na seji zbora se začne z obrazložitvijo ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta ali drugega organa oziroma organizacije, ki je predložila poročilo.
Nato poročajo poročevalci odborov o stališčih, zavzetih v obravnavi v odborih.
55.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi lahko vsak član zbora, odbor, ali predlagatelj sam predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Besedilo omenjenega akta lahko pripravi predlagatelj sam ali pa odbor.
4.	Postopek pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov
a) Vlaganje zakonskih predlogov in drugih splošnih aktov
56.	člen
Predlog zakona ali drugega splošnega akta lahko t>oda vsak poslanec v svojem zboru. Izvršni svet, od-
bor Republiškega zbora ter občinska in okrajna skupščina.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
57.	člen
Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije, društva in občani.
Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Republiškim zborom odloča o tem, ali se v načelu strinja z zahtevo, da se izda zakon.
58.	člen
Zakonski predlog mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela Skupščina. Zakonski predlog mora biti obrazložen; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi ustrezno dokumentacijsko gradivo.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
b) Delo v odboru
59.	člen
Zakonski predlog obravnava najprej zborov stalni odbor.
Najprej obrazloži zakonski predlog predlagatelj oziroma njegov predstavnik.
Zakonski predlog se obravnava nato v načelu. Ce se zakonski predlog v načelu ne sprejme, ga odbor podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Besedilo zakonskega predloga se bere, če odbor tako sklene.
60.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.	'
61.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
Ce predlagatelj odborovega amandmaja ne sprejme, ga predlaga odbor Republiškemu zboru kot svoj amandma.
62.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku Skupščine. Če umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej, kot svoj zakonski predlog.
63.	člen
Ko je zakonski predlog v odboru v podrobnostih obravnavan in v celoti izglasovan, ga pošlje odbor skupno s sprejetimi amandmaji Zakonodajno-pravni komisiji.
64.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča.
Člani odbora; ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
65.	člen
Določbe, ki veljajo po tem poslovniku za predlaganje in obravnavanje zakonskih predlogov, se primerno uporabljajo tudi za obravnavanje predloga družbenega plana, predloga proračuna in predloga drugih skupščinskih splošnih aktov.
c)	Obravnavanje na seji Pro s v etn o - k u 11urn e g a zbora
66.	člen
Zakonski predlog obravnava Prosvetno-kulturni zbor na svoji seji praviloma prej kot Republiški zbor.
67.	člen
Prosvetno-kulturni zbor in Republiški zbor lahko odločita, da bosta zakonski predlog obravnavala na skupni seji, lahko pa tudi, da ga bosta sprejemala na skupni seji.
Če sprejemata Prosvetno-kulturni zbor in Republiški zbor zakonski predlog na skupni seji, glasujejo poslanci vsakega zbora zase.
68.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom ali obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega predstavnika.
Nato lahko dajo poročevalci odborov, ki so obravnavali zakonski predlog še ustno poročilo, v katerem razložijo stališče odbora do osnovnih vprašanj predloga.
69.	člen
Če je zborov odbor predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboru, da ga obravnava v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
70.	člen
Po poročilih in načelni obravnavi se zakonski predlog Obravnava v podrobnostih.
Obravnava se po členih ali po posameznih delih zakonskega predloga. Besedilo zakonskega predloga se bere, če zbor tako odloči. Obenem s posamezno določbo se obravnavajo tudi predlogi amandmajev, ki niso postali sestavni del zakonskega predloga.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odboru, da ga znova prouči.
71.	člen
Prosvetno-kulturni zbor in Republiški zbor lahko skleneta, da se da zakonski predlog v javno obravnavo ali da se k obravnavanju zakonskega predloga pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij, družbeno političnih organizacij in društev.
Zakonski predlog sc da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom, komu in kako naj občani in organizacije pošljejo pripombe in predloge.
72.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno. Amandmaji se praviloma predlagajo pred začetkom seje zbora.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalec odbora oziroma komisije. Če se z amandmajem strinjajo, postane amandma sestavni del predloga; če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato, da se odbor sestane in zavzame stališče do amandmaja, ki ga odbor ni obravnaval, ali do vprašanja, ki se je pojavilo šele na seji odbora. To pravico ima tudi predstavnik predlagatelja.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan. Amandmaji, ki jih je zbor izglasoval postanejo sestavni del predloga.
73.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Če je zbor sprejel amandmaje, jih pošlje takoj v mnenje zakonodajno-pravni komisiji; o zakonskem predlogu v celoti glasuje zbor šele potem, ko dobi mnenje komisije.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagate'!j zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
74.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Zakon je sprejet, če je izglasovan v Prpsvetno-kulturnem zboru v enakem besedilu kot v Republiškem zboru.
75.	člen
Določbe tega razdelka se primerno uporabljajo tudi za družbeni plan, proračun in za druge splošne akte.
76.	člen
Ko predsednik Republiškega zbora in Prosvetno-kulturnega zbora ugotovita, da je bil zakon ali drug splošni akt sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, pošljeta besedilo sprejetega zakona ali drugega akta predsedniku Skupščine v razglasitev in objavo,
č) Usklajevanje besedila zakona, sprejetega v Prosvetno-kulturnem in Republiškem zboru
77.	člen
Če zakon ali drug akt ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, zbora ponovno obravnavata tiste določbe, ki so sprejete v različnem besedilu.
Če se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predloga zakona ali drugega akta, postavita skupno komisijo, V katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
d)	Referendum
78.	člen
Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Republiškim zborom lahko sklene, da se predlog zakona ali drugega splošnega aktu predloži volivcem, da se o njem izjavijo z referendumom.
Če dasta zbora predlog zakona ali drugega splošnega akta volivcem v referendum, preden je bil zakon v obeh zborih izglasovan, se glasovanje v zborih odloži do izida referenduma.
Če dasta zbora zakon ali drug splošni akt volivcem v referendum potem ko je bil zakon že v obeh zborih sprejet, se razglasitev zakona odloži do izida referenduma.
o) Pravice Prosvetno-k uit urnega zbora v postopku za spremembo ustave
79.	člen
Prosvetno-kulturni zbor ima pravico dati Republiškemu zboru svoje mnenje o umestnosti spremembe ustave.
Če je bila sprememba.ustave v Republiškem zbo-m sprejeta, ima Prosvetno-kulturni zbor pravico skle-
pati o tem, ali s spremembo ustave sbglaša, in sporoči svoje stališče Republiškemu zboru, če s spremembo ustave ne soglaša.
VI. PROSVETNO-KULTURNI ZBOR IN NJEGOVA TELESA TER IZVRSNI SVET, REPUBLIŠKA UPRAVA IN SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
80.	člen
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga je dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu vabilo na sejo in je Izvršni svet dolžan poslati na sejo odbora oziroma zbora svojega predstavnika.
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu gradivo v zvezi s takim predlogom in obvestilo o seji odbora oziroma zbora. Izvršni svet lahko pošlje na sejo svojega predstavnika.
81.	člen
Prosvetno-kulturni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta poročila in mu postavlja vprašanja.
Prosvetno-kulturni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.
82.	člen
Stalni odbor zbora lahko po predsedniku zbora zahteva od Izvršnega sveta ali od pristojnega upravnega organa, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali pa sporoči svoje mnenje glede osnutka zakona ali drugega akta.
83.	člen
Izvršni svet lahko predloži Prosvetno-kulturnemu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da mu zbor sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni svet lahko predlaga Prosvetno-kulturnemu zboru, naj zbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali da skliče sejo, da bo Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
84.	člen
Zbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali da mu sporoči svoje pripombe in mnenje glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja zborov odbor.
83. člen
Kadar zahteva zbor od upravnega organa izdelavo posebnega poročila, elaborata in podobno, pošlje tako zahtevo predsednik zbora Izvršnemu svetu.
VII. POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
86.	člen
Nanovo izvoljeni poslanci Prosvetno-kulturnega zbora izročijo poslanska potrdila o izvolitvi mandatno-imunitetni komisiji zbora.
87.	člen
Mandatno-imunitetna komisija zbora predloži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
88.	člen
O verifikaciji mandatov odloči zbor na seji na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije in po končani obravnavi tega poročila. O verifikaciji mandatov nanovo izvoljeni polovici poslancev vsako drugo leto glasujejo tudi nanovo izvoljeni poslanci.
Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev poslanca razveljavi.
O verifikaciji mandatov poslancev, katerih izvolitev ni osporavana, se glasuje skupno, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega poslanca posebej. Poslanec katerega mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca. Poizvedbe izvrii mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor izvolitev poslanca razveljavi, določi hkrati, v kakšnem obsegu se glede na vrsto in obseg nepravilnosti volitve ponovijo. Svoj sklep sporoči zbor Republiški volilni komisiji, da razpiše ponovne volitve.
89.	člen
Poslanci, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave na seji zbora.
Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščine SR Slovenije opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije*:.
Poslanec, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, da slovesno izjavo pozneje pred predsednikom zbora. Predsednik to sporoči zboru.
vm. POSTOPEK PRI VOLITVAH
1.	Volitve
90.	člen
Prosvetno-kulturni zbor voli na svoji seji predsednika zbora, podpredsednika zbora, predsednike, podpredsednike in člane zborovih odborov in komisij ter določeno število članov skupnih odborov in komisij Skupščine.
91.	člen
Kandidate predlaga komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina desetih poslancev Pro-svetno-kulturnega zbora. H kandidaturi, ki jo predlaga skupina poslancev, da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje pred začetkom glasovanja.
Kandidatura za predsednika oziroma podpredsednika zbora obsega po enega kandidata za vsako funkcijo.
Kandidature za člane odborov in komisij se pri volitvah celotnega telesa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega kandidate za
predsednika, podpredsednika in za toliko članov, kot jih je treba izvoliti. Kadar se voli posamezen član odbora' ali komisije, obsega vsaka kandidatura po enega kandidata.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
92.	člen
Pri volitvah se glasuje javno, če zbor ne sklene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 31. člena tega poslovnika.
Če je predlaganih več kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak poslanec izjavi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
93.	člen
Ce sklene zbor, da se glasuje tajuu, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici se najiišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako, da obkroži glasovalec zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma jired označbo kandidatne liste, za katero glasuje.
Če obkroži poslanec zaporedno številko pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Če ne obkroži nobene zaporedne številke, velja, da se je vzdržal glasovanja.
94.	člen
Kadar je bila vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni vsi kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina poslancev.
Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in ga razglasi.
93. člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo poslanec, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
2.	Razrešitve
96.	člen
Razrešitev predsednika ali podpredsednika zbora, predsednika, podpredsednika ali člana odbora ali komisije, ali razrešitev celotnega odbora ali komisije lahko predlaga komisija za volitve in imenovanja ali skupina desetih poslancev. K predlogu poslancev da komisija mnenje pred začetkom glasovanja.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Zbor glasuje o vsakem predlogu za razrešitev posebej, in sicer javno z dviganjem rok, če zbor ne sklene drugače.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev zbora.
97.	člen
Funkcionar ter Član odbora ali drugega telesa ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved
utemeljiti. Odpoved funkciji se poda pismeno predsedniku zbora, ki o tem obvesti predsednika Skupščine in zbor.
Ce poda ostavko celotni odbor ali komisija, mora opravljati svojo dolžnost do izvolitve novega odbora ali komisije.
98.	člen
Funkcionar ter član odbora, komisije ali drugega telesa lahko iz utemeljenih razlogov prosi za razrešitev. O razrešitvi glasuje zbor brez razprave javno z večino glasov navzočih članov.
IX.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORA
99.	člen
Prosvetno-kulturni zbor ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju voli izmed svojih članov.
Poslanec, ki je bil že štiri leta zapored predsednik zbora, ne more biti v naslednji dobi izvoljen v to funkcijo.
Predsednik in podpredsednik opravljata svojo dolžnost do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika zbora.
100.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; •podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno, ter druge akte iz samostojnega področja zbora;,skrbi, da se dela po poslovniku; usklajuje delo odborov in komisij zbora; skrbi za izvrševanje odločitev zbora; opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Predsednik zbora ima pravico sodelovati na seji vsakega odbora in komisije zbora, nima pa pravice sodelovati Pri odločanju.
Podpredsednik nadomestuje predsednika zbora v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je predsednik zadržan.
Ce sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne in vodi sejo zbora najstarejši član zbora.
101.	člen
Strokovno delo v zboru ter v odborih in komisi-jah zbora opravljajo za to določeni strokovni uslužbenci. Ti pomagajo predsedniku zbora, odbora oziro-•ua komisije pri pripravljanju sej, skrbijo za zapis-njk in opravljajo druge zadeve po naročilu predsed-n'ka zbora, odbora oziroma komisije.
X.	POSLANSKA VPRAŠANJA IN ZAHTEVE PO POJASNILIH
102.	člen
Poslanec zbora ima pravico postaviti Izvršnemu Svetu. republiškim sekretarjem in drugim funkcio-na>'jem na čelu samostojnih republiških upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali 118 vprašanja iz njihove pristojnosti.
Poslanec zbora ima pravico zahtevati od republiških sekretarjev in od drugih funkcionarjev na čelu aarnostojnih republiških upravnih organov pojasnila o Posameznih vprašanjih iz delovnega področja ustrez-P®ga organa.
103.	člen
Poslanec lahko postavi vprašanje oziroma zahteva pojasnilo pismeno po predsedniku zbora ali ustno na seji zbora.
Poslanec lahko zahteva, da dobi odgovor oziroma pojasnilo pismeno ali pa ustno na seji zbora.
Predsednik zbora pošlje vsako poslansko vprašanje takoj Izvršnemu svetu. Zahtevo po pojasnilu pošlje naravnost funkcionarju, od katerega se pojasnilo zahteva.
Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošlje tudi seznam poslanskih vprašanj, ki so bila poslana Izvršnemu svetu, z njihovo kratko vsebino.
104.	Člen
Če zahteva poslanec pismeni odgovor, mu mora Izvršni svet oziroma funkcionar, kateremu je vprašanje postavljeno, najpozneje v desetih dneh po predsedniku zbora pismeno odgovoriti.
Če zahteva poslanec ustni odgovor, mora dati Izvršni svet odgovor na prvi prihodnji seji zbora, če mu je bilo dostavljeno vprašanje vsaj pet dni pred sejo zbora.
Na zahtevo predstavnika Izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki mu je vprašanje postavljeno, zbor lahko podaljša rok za odgovor.
V enakem roku in na enak način mora dati republiški funkcionar zahtevano pojasnilo. Na zahtevo poslanca pošlje funkcionar pismeno pojasnilo naravnost poslancu.
105.	člen
Na dnevnem redu vsake seje zbora mora biti druga ali zadnja točka dnevnega reda predvidena za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. Pri tej točki dnevnega reda se tudi zahtevajo in dajejo pojasnila o delu upravnih organov.
Poslanec, ki ga podpre deset poslancev zbora, lahko zahteva, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora, če se z odgovorom ne strinja. O predlogu odloči zbor, potem, ko da mnenje predstavnik Izvršnega sveta.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA
106.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom Skupščine, imajo poslanci Pro-svetno-kultnrnega zbora tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
107.	člen
Poslanec zbora se mora udeleževati sej zbora ter sej odbora, komisije oziroma drugega zborovega telesa. v katero je izvoljen. Če je zadržan, mora odstot-nost opravičiti.
108.	člen
Ce dobi zbor od sodišča ali drugega pristojnega organa zahtevo za dovoljenje, da lahko poslancu zbora vzame prostost, da ga lahko obdrži v priporu, ali da lahko sproži oziroma nadaljuje kazenski postopek
zoper poslanca, odstopi predsednik zbora zahtevo mandatno-imunitetni komisiji.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči zbor na seji na podlagi poročila in predloga mandatno-imuni-tetne komisije. .
Ce je bil zoper poslanca, ki se ni skliceval na poslansko imuniteto, sprožen kazenski postopek, zbor lahko sklene, da se poslancu vzpostavi imuniteta. Predlog za vzpostavitev lahko da mandatno-imunitet-na komisija, lahko pa tudi skupina desetih poslancev zbora; o predlogu skupine poslancev mora dati mnenje mandatno-iraunitetpa komisija.
Če zbor ni zbran, odloči o zahtevi iz prvega odstavka in o vzpostavitvi imunitete mandatno-imuni-tetna komisija; svojo odločitev mora na prvi prihodnji seji predložiti zboru v potrditev.
Dovoljenje zbora v zvezi z odvzetjem prostosti ali s kazenskim pregonom velja samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje izrečno zaprošeno in dano.
109.	člen
Poslanec zbora ima pravico odpovedati se poslanski funkciji in to odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji sporoči poslanec predsedniku zbora s pismeno izjavo.
Predsednik zbora pošlje poslančevo izjavo predsedniku Skupščine ter mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko vzame zbor odpoved poslanski funkciji na znanje, preneha poslancu mandat.
110.	člen
Ce je bil poslanec zbora odpoklican, da mandatno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu, poročila Republiške volilne komisije in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu poročilo in predlog zboru. Ko zbor ugotovi, da je poslanec odpoklican, mu preneha mandat.
XII.	KONČNE DOLOČBE
111.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik zbora, vsak odbor in komisija ali skupina desetih poslancev. Predlog mora biti predložen pismeno.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov.
112.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«.
St. 0204-2-63
Ljubljana, dne 23. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
'Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
213.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Socialno-zdravstveni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1963 sprejel
ZAČASNI POSLOVNIK
Socialuu-zdravstvcnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika zbora, ureja delo Socialno-zdrav-stvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih organov.
2.	člen
V	letu 1965 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Socialno-zdravstveni zbor nanovo konstituira do desetega maja.
V	primeru iz prejšnjega odstavka kakor tudi v primeru, če je zaradi razpusta izvoljen nanovo celotni Socialno-zdravstveni zbor, skliče prvo sejo po izvolitvi predsednik Skupščine za verifikacijo man-, datov nanovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje zbora.
3.	člen
Delo zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi zbor, odbor ali komisija tako odloči.
11.	DELOVNO PODROČJE SOCIALNO-ZDRAVSTVENEGA ZBORA
4.	člen
Socialno-zdravstveni zbor enakopravno ž Republiškim zborom obravnava vprašanja, ki imajo pomen za delovne organizacije s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in z drugih področij socialne politike, ter druga vprašanja s teh področij; sprejema zakone in druge akte na teh področjih.
Odbori,'komisije in druga telesa Socialno-zdrav-stvenega zbora opravljajo tiste zadeve iz njegovega delovnega področja, za katere je tako določeno z ustavo in s tem poslovnikom.
3.	člen
Socialno-zdravstveni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih skupščinskih aktov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti s področja Socinlno-zdravstve-nega zbora, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija sodelovanje med njimi.
Socialno-zdravstveni zbor ima pravico samostojno dajati priporočila delovnim in drugim samoupravnim organizacijam in državnim organom o vprašanju, ki jih samostojno obravnava po prejšnjem odstavku.
Socialno-zdravstvcni zbor ima pravico, da obravnava predlog zakona, družbenega plana, proračuna ali drugo vprašanje iz področja drugega zbora in da da glede takega predloga ali vprašanja pristojnemu zboru svoje mnenje, če posega predlog oziroma vprašanje tudi v delovno področje Socialno-zdravstvenega zbora.
III.	ODBORI IN KOMISIJE SOCIALNO-ZDRAVSTVENEGA ZBORA
1. Ustanovitev in sestava
6.	člen
Socialno-zdravstveni zbor ima kot svoja stalna organa:
a)	odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov,
b)	mandatno-imunitetno komisijo.
7.	člen
Zbor lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije, združi ali odpravi posamezne stalne odbore in komisije. Hkrati določi z odlokom sestav, delovno področje in pravice stalnega odbora oziroma komisije.
8.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj, dajanje predlogov in mnenj, za pripravljanje osnutkov zakonov in drugih aktov, za opravljanje anket in podobno lahko zbor s sklepom ustanovi občasni odbor, komisijo ali drugo telo. Z aktom o ustanovitvi določi zbor njegovo sestavo in naloge.
9.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije do sedem članov.
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in eden do pet članov.
Ob vsakokratni volitvi celotnega stalnega odbora oziroma komisije določi zbor pred začetkom volitev, koliko članov se voli v posamezni odbor oziroma komisijo.
10.	člen
Stalni odbor in mandatno-imunitetno komisijo zbora sestavljajo samo poslanci Socialno-zdravstve-nega zbora.
Za člane drugih stalnih komisij, občasnih komisij in drugih teles zbora so poleg članov zbora lahko imenovani tudi strokovnjaki in javni delavci v skladu z aktom o ustanovitvi.
11.	člen
Poslanec Socialno-zdravstvenega zbora je lahko flan največ dveh stalnih teles tega zbora, lahko pa ie hkrati tudi član enega odbora ali komisije Skup-5Čine in član občasnih teles Skupščine oziroma zbora.
12.	člen
Stalna telesa zbora (odbor, komisija) se volijo ▼sako drugo leto po verifikaciji mandatov nanovo
izvoljene polovice poslancev zbora. Dotedanji člani odborov in komisij so lahko ponovno izvoljeni za naslednjo funkcijsko dobo istega odbora oziroma komisije.
Zbor voli hkrati predsednika, podpredsednika in člane odbora oziroma komisije.
Zbor lahko razreši odbor ali komisijo v celoti ali posamezne člane pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni.
13.	člen
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe samo na seji, če je navzočih nad polovico vseh članov odbora oziroma komisije.
2.	Delovno področje
14.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov proučuje in obravnava vprašanja in predloge s področja Socialno-zdravstvenega zbora, ki so namenjeni za obravnavanje na seji Socialno-zdravstvenega zbora.
15.	člen
Na zahtevo zbora mora stalni odbor proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo in mnenje oziroma predlog.
Odbor lahko pritegne k obravnavanju posameznih vprašanj tudi druge poslance zbora in tudi posamezne strokovnjake.
16.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava primere v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in predlaga po predsedniku zbora predsedniku Skupščine, da razpiše nadomestne volitve;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise, prošnje in pritožbe in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	da proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za sprožitev kazenskega postopka zoper poslanca zbora oziroma vzpostavi poslancu imunitetno pravico, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
3.	Pododbori in komisije strokovnjakov
17.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj iz odborovega področja in za izdelavo osnutka predloga akta lahko odbor ustanovi pododbore, ki jih sestavljajo njegovi člani; v sporazumu s predsednikom zbora lahko izvoli za člane pododbora tudi druge poslance zbora ali strokovnjake.	.
18.	člen
Odbor lahko ustanovi komisijo strokovnjakov, da strokovno obdela posamezna vprašanja. Člani take komisije so lahko tudi člani odbora, s pritrditvijo predsednika zbora pa tudi drugi poslanci zbora.
IV.	SEJE
1. Seje Socialno-zdravstvenega zbora
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje, dnevni red, zapisnik
19.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora po lastni pobudi. Predsednik- zbora mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik Skupščine, Izvršni svet, najmanj petina članov zbora, stalni odbor ali stalna komisija zbora.
Ce predsednik ne skliče seje, ko bi jo moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih poslancev ali predsednik Skupščine.
Predsednik zbora lahko povabi na sejo zbora predstavnike delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja zbora.
20.	člen
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem zbora.
Sklicanje seje zbora se objavi v dnevnem časopisju ali na drug primeren način.
Gradivo za sejo mora biti dostavljeno' poslancem najmanj osem dni pred sejo.
21.	člen
Na začetku seje zbora določi zbor na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
22.	člen
Seja zbora se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
23.	člen
O seji zbora -se sestavi zapisnik.
Zapisnik, obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.
24.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
b)	Govori
25.	člen
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec zbora.
Pravico sodelovati pri obravnavi imajo tudi člani Izvršnega sveta, ki .niso člani Socialno-zdravstvenega zbora, toda brez pravice odločanja.
S pritrditvijo predsednika Socialno-zdravstvenega zbora lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki drugih zborov, kadar se obravnava vprašanje iz pristojnosti teh zborov, toda brez pravice odločanja.
Član drugega zbora, ki ga določi njegov zbor, ima pravico govoriti na seji Socialno-zdravstvenega zbora zato, da bi pri obravnavanju vprašanj, ki posegajo tudi v področje njegovega zbora, razloži predlog ali mnenje svojega zbora, toda brez pravice odločanja.
Na zahtevo predsednika zbora dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, starešine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združenj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Če sklene zbor, da bo obravnaval vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko, na seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika zbora se lahko udeležijo seje in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
26.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
27.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo takoj tudi poslancu, ki želi govoriti o pre-kršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti v razpravi tudi, če vodi sejo.
28.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti zato, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
c)	Sklepanje
29.	člen
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da se sklepa brez obravnave.
Zbor veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina vseh članov zbpra. Ce se pojavi dvom
glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih poslancev, če po tem poslovniku ni potrebna drugačna večina.
30.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijo.
31.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
2 dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej listi poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo poslanci po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Ce se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
32.	člen
Zbor lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnevnega reda, da se vrne odboru, da ga znova prouči, ali predlagatelju, da dopolni gradivo, ali pa, da se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce ob koncu obravnave ni predloga, da naj se izda poseben akt, predsednik preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
33.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
34.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko 'mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na, seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
35.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red. ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
Ce poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
36.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
d)	Skupne seje Socialuo-zdravstvenega zbora in enega ali več drugih zborov
37.	člen
Socialno-zdravstveni zbor in posamezni drugi zbori lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Skupno sejo vodi predsednik zbora, na katerega se predsedniki teh zborov zedinijo, ali pa predsednik zbora, ki ga določi predsednik Skupščine.
Skupno sejo več zborov skliče predsednik Skupščine v sporazumu s predsedniki zborov, lahko pa tudi na podlagi sklepa predsedstva Skupščine.
2.	Seje odborov in komisij
38.	člen
Seje odbora oziroma komisije zbora sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije po lastni pobudi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani odbora oziroma komisije, predsednik zbora ali predsednik Skupščine.
39.	člen
Član odbora oziroma komisije ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, sodelovati in glasovati na seji odbora oziroma komisije, predlagati amandmaje in predložiti odboru predlog zakona ali drugega akta.
Član odbora oziroma komisije je dolžan udeleževati se sej odbora oziroma komisije in izvršiti nalogo, ki mu jo poveri odbor oziroma komisija.
40.	člen
Član odbora oziroma komisije, ki je dal ločeno mnenje, lahko poda na seji zbora posebno poročilo, lahko pa zahteva, da sprejme odbor njegovo ločeno mnenje v svoje poročilo za zbor.
41.	člen
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo v obravnavi tudi vsak član zbora, ki ni član odbora oziroma komisije, lahko predlaga, da se sprejmejo na dnevni red vprašanja, ki imajo splošen pomen, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo v obravnavi tudi člani drugih zborov, toda brez pravice odločanja.
42.	člen
Odbor lahko povabi delovne in druge samoupravne organizacije, ki so zainteresirane na vprašanjih. ki se urejajo z zakonskim predlogom ali predlogom drugega akta, da pismeno ali po svojih pred-
stavnikih na' seji odbora povedo svoja stališča in mnenja glede takih vprašanj.
Odbor lahko povabi posamezne republiške upravne organe ter skupščine posameznih občin in okrajev, da pismeno ali po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča do posameznih vprašanj, ki se obravnavajo v odboru.
43.	člen
Ce posega vprašanje, ki ga obravnava odbor So-cialno-zdravstvenega zbora tudi v področje kakšnega drugega zbora, mora od tega odbora zahtevati njegovo mnenje.
Če misli odbor Socialno-zdravstvenega zbora, da posega kakšno vprašanje, ki ga obravnava drug odbor, tudi v njegovo področje, ima pravico, sporočiti pristojnemu odboru svoje stališče, mnenje ali predloge.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati na seji mnenja, stališča in predloge, ki mu jih je dal drug odbor. Če mnenja, stališča ali predloga drugega odbora ne upošteva, mora to navesti v svojem poročilu za zbor.
44.	člen
Člani odbora oziroma komisije se lahko zberejo na posvet ali sestanek za pripravo sej ali za neformalno obravnavanje posameznih vprašanj dela odbora oziroma komisije.
Sestanek ali posvet se .lahko organizira tudi za člane dveh ali več odborov ali komisij Socialno-zdravstvenega zbora in drugih zborov.
45.	člen
Kolikor ni v tem razdelku drugače določeno, se za seje odborov in komisij primerno uporabljajo določbe 19. do 36. člena tega poslovnika.
46.	člen
Odbor Socialno-zdravstvenega zbora in posamezni odbori drugih zborov lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena za te odbore.
Če pride na skupni seji do odločanja, glasujejo člani vsakega odbora zase.
V.	POSTOPEK PRI OBRAVNAVI
1. Splošne določbe
47.	člen
Zadeve iz svojega področja obravnavajo Socialno-zdravstveni zbor ter njegovi odbori in komisije na podlagi pismenega gradiva (predlogi zakonov in drugih aktov, poročila, analize, drugi elaborati republiških organov, zbornic, bank in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih in okrajnih organov).
48.	člen
Zakonski in drugi predlogi oziroma gradivo, ki naj se obravnavajo v zboru, odborih in komisijah, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Ko dobi predsednik zbora predlog ali drugo gradivo, ga pošlje odboru oziroma komisiji.
Ko se pošlje predlog ali drugo gradivo v obravnavo zboru, se hkrati pošlje vsem poslancem Skupščine SR. Slovenije.
49.	člen
Zakonski ali drug predlog oziroma gradivo se lahko da na dnevni red odborove seje, če je bilo dostavljeno članom odbora najmanj tri dni pred sejo, na dnevni red zborove seje pa, če je bilo dostavljeno poslancem zbora najmanj osem dni pred sejo zbora.
Praviloma mora biti vsak predlog oziroma drugo gradivo obravnavano najprej v ustreznem odboru ali komisiji.
V nujnih primerih lahko odbor oziroma zbor sklene, da bo obravnaval posamezen predlog, vprašanje ali gradivo po hitrem postopku. Zbor lahko sklene, da bo nujen pretilog obravnaval takoj na seji. Zahtevo po hitrem postopku mora predlagatelj utemeljiti.
2. Obravnavanje posameznih splošnih političnih
vprašanj	(
50.	člen
Posamezna vprašanja z delovnega področja zbora, ki imajo splošen pomen za republiko, obravnava stalni odbor zbora, preden jih obravnava zbor.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predlagatelja ali njegovega predstavnika:
Po končani obravnavi predloži odbor zboru svoje poročilo o stališčih, ki so bila sprejeta v odboru.
51.	člen
Obravnava posameznih vprašanj v zboru se začne s poročilom ali izjavo predlagatelja, če se je začela obravnava na predlog. Nato poda poročilo poročevalec odbora, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
, Ko je obravnava končana, zbor lahko sklene, da se gradivo, na podlagi katerega je bilo obravnavano vprašanje, vzame na znanje s pripombami ali brez pripomb, da se zavzame določeno stališče, ali pa stvar vrne odboru, da vprašanje ponovno prouči, ali pa predlagatelju, da gradivo dopolni.
52.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja vsak poslanec, odbor ali Izvršni svet lahko predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Z deklaracijo oziroma resolucijo določi zbor osnove politike na ustreznem področju oziroma glede posameznega vprašanja.
Ce je zboru že predloženo besedilo predloga resolucije, deklaracije ali priporočila, obravnava zbor takoj ta predlog in o ujem glasuje. Zbor lahko pred glasovanjem sklene, da predlog akta obravnava eden od odborov, razen če je dal predlog odbor.
Ce besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila zboru še ni predloženo, glasuje zbor najprej o tem, ali se predlagani akt izda. Ce sklene, da se izda, lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, naj pripravi besedilo akta.
Deklaracijo, resolucijo ali priporočilo sprejme zbor po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov Skupščine.
Ce sprejme o istem vprašanju deklaracijo, resolucijo ali priporočilo tudi Republiški zbor, sprejme akt Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Republiškim zborom.
3.	Obravnavanje poročil Izvršnega sveta, drugih republiških organov in samoupravnih organizacij
53.	člen
Socialno-zdravstveni zbor obravnava tista poročila oznaiim tisti del poročila Izvršnega sveta, drugih republiških organov ter gospodarskih in drugih samoupravnih organizacij, ki se tičejo vprašanj s področja Socialno-zdravstvenega zbora.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predstavnika Izvršnega sveta oziroma predstavnika drugega organa ali organizacije, ki je poročilo predložila.	A
54.	člen
Obravnava poročila na seji zbora se začne z obrazložitvijo ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta ali drugega organa oziroma organizacije, ki je predložila poročilo.
Nato poročajo poročevalci odborov o stališčih, zavzetih v obravnavi v odborih.
55.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi lahko vsak član z,bora. odbora ali predlagatelj sam predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Besedilo omenjenega akta lahko pripravi Predlagatelj sam ali pa odbor.
4.	Postopek pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov
a) Vlaganje zakonski h predlogov in drugih splošnih aktov
56.	člen
Predlog zakona ali drugega splošnega akta lahko Poda vsak poslanec v svojem zboru, Izvršni svet, odbor Republiškega zbora ter občinska in okrajna skupščina.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali dru-Sega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v. Področje drugega zboru.
57.	člen
Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije, društva in občani.
Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Republiškim zborom odloča.o tem, ali se v načelu strinja 1 zahtevo, da se izda zakon.
58.	člen
Zakonski predlog mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela Skupščina. Zakonski predlog mora biti obrazložen; po potrebi
je treba predlogu priložiti tudi ustrezno dokumentacijsko gradivo.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
b) Delo v odboru
59.	člen
Zakonski predlog obravnava najprej zborov stalni odbor
Najprej obrazloži zakonski predlog predlagatelj oziroma njegov predstavnik.
Zakonski predlog se' obravnava nato v načelu. Ce se zakonski predlog v načelu ne sprejme, ga odbor podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Besedilo zakonskega predloga se bere, če odbor tako sklene.	• >
60.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
61.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
Ce predlagatelj odborovega amandmaja ne sprejme, ga predlaga odbor Republiškemu zboru kot svoj amandma.
62.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Ce umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga . odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku Skupščine. Ce umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej, kot svoj zakonski predlog.
63.	člen
Ko je zakonski predlog v odboru v podrobnostih obravnavan in v celoti izglasovan, ga pošlje odbor skupno s sprejetimi amandmaji Zakonodajno-pravni komisiji.
64.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča.
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
65.	člen
Določbe, ki veljajo po tem poslovniku za predlaganje in obravnavanje zakonskih predlogov, se primerno uporabljajo tudi za obravnavanje predloga družbenega plana, predloga proračuna in predloga drugih skupščinskih splošnih aktov.
c)	Obravnavanje na seji S o c i a 1 n o - z dra v stv e n e g a zbora
66.	člen
Zakonski predlog obravnava Socialno-zdravstveni zbor na svoji seji praviloma prej kot Republiški zbor.
67.	člen
Socialno zdravstveni zbor in Republiški zbor lahko odločita, da bosta zakonski predlog obravnavala na skupni seji, lahko pa tudi, da ga bosta sprejemala na skupni seji.
Ce sprejemata Socialno-zdravstveni zbor in Republiški zbor zakonski predlog na skupni seji, glasujejo poslanci vsakega zbora zase.
68.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom ali obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega predstavnika.
Nato lahko dajo poročevalci odborov, ki so obravnavali zakonski predlog še ustno poročilo, v katerem razložijo stališče odbora do osnovnih vprašanj predloga.
69.	člen
Če je zborov odbor predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagate!] o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboru, da ga obravnava v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
70.	člen
Po poročilih in načelni obravnavi se zakonski predlog obravnava v podrobnostih.
Obravnava se po členih ali po posameznih delih zakonskega predloga. Besedilo zakonskega predloga se bere, če zbor tako odloči. Obenem s posamezno določbo se obravnavajo tudi predlogi amandmajev, ki niso postali sestavni del zakonskega predloga.
Ce se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odboru, da ga znova prouči.
71.	člen
Socialno-zdravstveni zbor in Republiški zbor lahko skleneta, da se da zakonski predlog v favno ob-
ravnavo ali da se k obravnavanju zakonskega predloga pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev.
Zakonski predlog se da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom, komu in kako naj občani in organizacije pošljejo pripombe in predloge.
72.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno. Amandmaji se praviloma predlagajo pred začetkom seje zbora.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalec odbora oziroma komisije. Ce se z amandmajem strinjajo, postane amandma sestavni del predloga; če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato, da se odbor sestane in zavzame stališče do amandmaja, ki ga odbor ni obravnaval, ali do vprašanja, ki se je pojavilo šele na seji odbora. To pravico ima tudi predstavnik predlagatelja.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan. Amandmaji, ki jih je zbor izglasoval postanejo sestavni del predloga.
73.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Če je zbor sprejel amandmaje, jih pošlje takoj v mnenje zakonodajno-pravni komisiji; o zakonskem predlogu v celoti glasuje zbor šele potem, ko. dobi mnenje komisije.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
74.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Zakon je sprejet, če je izglasovan v Socialno-zdravstvenem zboru v enakem besedilu kot v Republiškem zboru.
75.	člen
Določbe tega razdelka se primerno uporabljajo tudi za družbeni plan, proračun in za druge splošne akte.
76.	člen
Ko predsednik Republiškega zbora in Socialno-zdravstvenega zbora ugotovita, da je bil zakon ali drug splošni akt sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, pošljeta besedilo sprejetega zakona ali drugega akta predsedniku Skupščine v razglasitev in obiavo.
č) Usklajevanje besedila zakona, sprejetega v S o c i a 1 n o - z dra v stv en e m in Republiškem zboru
77.	člen
Če zakon ali drug akt ni sprejet v obeh zborih' v enakpm besedilu, zbora ponovno obravnavata tiste določbe, ki so sprejete v različnem besedilu.
Če se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predloga zakona ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
d)	Referendum
78.	člen
Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Republiškim zborom lahko sklene, da se predlog zakona ali drugega splošnega akta predloži volivcem, da se 0 njem izjavijo z referendumom.
Ce dasta zbora predlog zakona ali drugega splošnega akta volivcem v referendum, preden je bil zakon v obeh zborih izglasovan, se glasovanje v zborih odloži do izida referenduma.
Če dasta zbora zakon ali drug splošni akt volivcem v referendum potem, ko je bil zakon že v obeh zborih sprejet, se razglasitev zakona odloži do izida referenduma.
e)	Pravice Socialno-zdravstvenega zbora v postopku za spremembo ustave
79.	člen
Socialno-zdravstveni zbor ima pravico dati Republiškemu zboru svoje mnenje o umestnosti spremembe
ustave.
Če je bila sprememba ustave v Republiškem zboru sprejeta, ima Socialno-zdravstveni zbor pravico klepati o tem, ali s spremembo ustave soglaša, in sporoči svoje stališče Republiškemu zboru, če s spre-®embo ustave ne soglaša,
^1- SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR IN NJEGOVA TELESA TER IZVRŠNI SVET, REPUBLIŠKA UPRAVA IN SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
80.	člen
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug Predlog, ki ga je dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu vabilo na sejo in je Izvršni svet dolžan poslati na sejo odbora oziroma zbora svojega predstavnika.
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug Predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu
svetu gradivo v zvezi s takim predlogom in obvestilo o seji odbora oziroma zbora. Izvršni svet lahko pošlje na sejo svojega predstavnika.
81.	člen
Socialno-zdravstvni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta poročila in mu postavlja vprašanja.
Socialno-zdravstveni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.
82.	člen
Stalni odbor zbora lahko po predsedniku zbora zahteva od Izvršnega sveta ali od pristojnega upravnega organa, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali pa sporoči svoje mnenje glede osnutka zakona ali drugega akta.
83.	člen
Izvršni svet lahko predloži Socialno-zdravstvene-mu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da mu zbor sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni svet lahko predlaga Socialno-zdravstve-nemu zboru, naj zbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali dh skliče sejo, da bo Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
84.	člen
Zbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje. ali Ha mu sporoči svoje pripombe in mnenje glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja zborov odbor.
83. člen
Kadar zahteva Zbor od upravnega organa izdelavo posebnega poročila, elaborata in podobno, pošlje tako zahtevo predsednik zbora Izvršnemu svetu.
VII.	POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
86.	člen
Nanovo izvoljeni poslanci Socialno-zdravstvenega zbora izročijo poslanska potrdila o izvolitvi mandatno-imunitetni komisiji zbora.
87.	člen
Mandatno-imunitetna komisija zbora predloži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
88.	člen
O verifikaciji mandatov odloči zbor na seji na podlagi poročila mandatno-imnnitetn'' komisije in po končani obravnavi tega poročila. O verifikaciji man-
datov nanovo izvoljeni polovici poslancev vsako drugo leto glasujejo tudi nanovo izvoljeni poslanci.
Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev poslanca razveljavi.
O verifikaciji mandatov poslancev, katerih izvolitev ni osporavana, se glasuje skupno, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega poslanca posebej. Poslanec katerega mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca. Poizvedbe izvrši mandatno-imunitetna komisija.
Če zbor izvolitev poslanca razveljavi, določi hkrati, v kakšnem obsegu se glede na vrsto in obseg nepravilnosti volitve ponovijo. Svoj sklep sporoči zbor Republiški volilni komisiji, da razpiše ponovne vo-
Poslanci, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave na seji zbora.
Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščine SR Slovenije opravljal, vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije«.
Poslanec, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, da slovesno izjavo pozneje pred predsednikom zbora. Predsednik to sporoči zboru.
VIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH
1.	Volitve
90.	člen
Socialno-zdravstveni zbor voli na svoji seji predsednika zbora, podpredsednika zbora, predsednike, podpredsednike in člane zborovih odborov in komisij ter določeno število članov skupnih odborov in komisij Skupščine.
91.	člen
Kandidate predlaga komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina desetih poslancev Socialno-zdravstvenega zbora. H kandidaturi, ki jo predlaga skupina poslancev, da pred začetkom glasovanja komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Kandidatura za predsednika oziroma podpredsednika zbora obsega po enega kandidata za vsako funkcijo.
Kandidature za člane odborov in komisij sc pri volitvah celotnega telesa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega kandidate za predsednika, za podpredsednika in za toliko članov, kot jih je treba izvoliti. Kadar se voli posamezen član odbora ali komisije, obsega vsaka kandidatura po enega kandidata.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
92.	člen
Pri volitvah se glasuje javno, če zbor ne sklene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem
rok tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 31. člena tega poslovnika.
Če je predlaganih več kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak poslanec izjavi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
93.	člen
Če sklene zbor, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako, da obkroži glasovalec zhporedno številko pred imenom kandidata oziroma pred označbo kandidatne liste, za katero glasuje.
Če obkroži poslanec zaporedno številko pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Če ne obkroži nobene zaporedne številke, velja, da se je vzdržal glasovanja.
94.	člen
Kadar je bila vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni vsi kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina poslancev.
Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in ga razglasi.
93. člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo poslanec, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
2.	Razrešitve
96.	člen
Razrešitev predsednika ali podpredsednika zbora, predsednika, podpredsednika ali člana odbora ali komisije ali razrešitev celotnega odbora ali komisije lahko predlaga komisija za volitve in imenovanja ali skupina desetih poslancev. K predlogu poslancev da komisija mnenje pred začetkom glasovanja.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Zbor glasuje o vsakem predlogu za razrešitev posebej, in sicer javno z dviganjem rok, če zbor ne sklene drugače.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev zbora.
97.	člen
funkcionar ter član odbora ali drugega telesa ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji se poda pismeno predsedniku zbora, ki o tem obvesti predsednika Skupščine in zboh
Ce poda ostavko celotni odbor ali komisija, mora opravljati svojo dolžnost do izvolitve novega odbora ali komisije.
98.	člen
Funkcionar ter član odbora, komisije ali drugega telesa lahko iz utemeljenih razlogov prosi za razrešitev. O razrešitvi glasuje zbor brez razprave javno z večino glasov navzočih članov.
IX.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORA
99.	člen
Soeialno-zdravstveni zbor ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju voli izmed svojih članov.
Poslanec, ki je bil že štiri leta zapored predsednik zbora, ne more biti v naslednji dobi izvoljen v to funkcijo.
Predsednik in podpredsednik opravljata svojo dolžnost do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika zbora.
100.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno, ter druge akte iz samostojnega področja zbora; skrbi, da se dela po poslovniku; usklajuje delo odborov in komisij zbora; skrbi za izvrševanje odločitev zbora; opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Predsednik zbora ima pravico sodelovati na seji vsakega odbora in komisije zbora, nima pa pravice sodelovati pri odločanju.
Podpredsednik nadomestuje predsednika zbora v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je predsednik zadržan.
Ce sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne in vodi sejo zbora najstarejši član zbora.
101.	člen
Strokovno delo v zboru ter v odborih in komisijah zbora opravljajo za to določeni strokovni uslužbenci. Ti pomagajo predsedniku zbora, odbora oziroma komisije pri pripravljanju sej, skrbijo za zapisnik in upravljajo druge zadeve po naročilu predseduika zbor ra, odbora oziroma komisije.
X.	POSLANSKA VPRAŠANJA IN ZAHTEVE PO POJASNILIH
102.	člen
Poslanec zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu, republiškim sekretarjem in drugim funkcionarjem na čelu samostojnih republiških upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na vprašanja iz njihove pristojnosti.
Poslanec zbora ima pravico zahtevati od republiških sekretarjev in od drugih funkcionarjev na čelu samostojnih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz delovnega področju ustreznega organa.
103.	člen
Poslanec lahko postavi vprašanje oziroma zahte-va pojasnilo pismeno po predsedniku zbora ali ustno “a seji zbora.
Poslanec lahko zahteva, da dobi odgovor oziroma Pojasnilo pismeno ali pa ustno na seji zbora.
Predsednik zbora pošlje vsako poslansko vprašanje takoj Izvršnemu svetu. Zahtevo po pojasnilu pošlje naravnost funkcionarju, od katerega se pojasnilo zahteva.
Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošlje tudi seznam poslanskih vprašanj, ki so bila poslana Izvršnemu svetu, z njihovo kratko vsebino.
104.	člen
Ce zahteva poslanec pismeni odgovor, mu mora Izvršni svet oziroma funkcionar, kateremu je vprašanje postavljeno, najpozneje v desetih dneh po predsedniku zbora pismeno odgovoriti.
Ce zahteva poslanec ustni odgovor, mora dati Izvršni svet odgovor na prvi prihodnji seji zbora, če mu je bilo dostavljeno vprašanje vsaj pet dni pred sejo zbora.
Na zahtevo predstavnika Izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki mu je vprašanje postavljeno, zbor lahko podaljša rok za odgovor.
V enakem roku in na enak način mora dati republiški funkcionar zahtevano pojasnilo. Na zahtevo poslanca pošlje funkcionar pismeno pojasnilo naravnost poslancu.
105.	člen
Na dnevnem redu vsake seje zbora mora biti druga ali zadnja točka dnevnega reda predvidena za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. Pri tej točki dnevnega redi se tudi zahtevajo in dajejo pojasnila o delu upravnih organov.
Poslanec, ki ga podpre deset poslancev zbora, lahko zahteva, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora, če se z odgovorom ne strinja. O predlogu odloči zbor, potem, ko da mnenje predstavnik Izvršnega sveta.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV SOC1ALNO-ZDRAVSTVENEGA ZBORA
106.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom Skupščine, imajo poslanci Socialno-zdravstvenega zbora tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
107.	člen
Poslanec zbora se mora udeleževati sej zbora ter sej odbora, komisije oziroma drugega zborovega telesa, v katero je izvoljen. Ce je zadržan, mora odsotnost opravičiti.
108.	člen
Ce dobi zbor od sodišča ali drpgega pristojnega organa zahtevo za dovoljenje, da lahko poslancu zbora vzame prostost, da ga lahko obdrži v priporu, ali da lahko sproži oziroma nadaljuje kazenski postopek zoper poslanca, odstopi predsednik zbora zahtevo mandatno-imunitetni komisiji.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči zbor na seji na podlagi poročila in predloga mandatno-imu-nitetne komisije.
Ce je bil zoper poslanca, ki se ni skliceval na poslansko imuniteto, sprožen kazenski postopek, zbor lahko sklene, da se poslancu vzpostavi imuniteta.
Predlog; za vzpostavitev lahko da mandatno-imunitet-na komisija, lahko pa tudi skupina desetih poslancev zbora; o predlogu skupine poslancev mora dati mnenje mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor ni zbran, odloči o zahtevi iz prvega odstavka in o vzpostavitvi imunitete mandatno-imunitetna komisija; svojo odločitev mora na prvi prihodnji seji predložiti zboru v potrditev.
Dovoljenje zbora v zvezi z odvzetjem prostosti ali s kazenskim pregonom velja samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje izrečno zaprošeno in dano.
109.	člen
Poslanec zbora ima pravico odpovedati se poslanski funkciji in to odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji sporoči poslanec predsedniku zbora s pismeno izjavo.
Predsednik zbora pošlje poslančevo izjavo predsedniku Skupščine ter mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko vzame zbor odpoved poslanski funkciji na znanje, preneha poslancu mandat.
110.	člen
Ce je bil poslanec zbora odpoklican, da mandatno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu, poročila Republiške volilne komisije in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu poročilo in predlog zboru. Ko zbor ugotovi, da je poslanec odpoklican, mu preneha mandat.
XII.	KONČNE DOLOČBE
111.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik zbora, vsak odbor in komisija ali skupina desetih poslancev. Predlog mora biti predložen pismeno.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki Velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov.
112.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«;.
St. 0205-2-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike SR Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
214.
Na podlagi 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Organizacijsko-politični zbor Skup-Bčine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1963 sprejel
ZAČASNI POSLOVNIK
Organizacijsko-političnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika zbora, ureja delo Organizacijsko-političnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih organov.
2.	člen
V	letu 1963 in nato vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev se Organizacijsko-politični zbor nanovo konstituira do desetega maja.
V	primeru iz prejšnjega odstavka kakor tudi v primeru če je zaradi razpusta izvoljen nanovo celotni Organizacijsko-politični zbor, skliče prvo sejo po izvolitvi predsednik Skupščine za verifikacijo mandatov napovo izvoljenih poslancev in za novo konstituiranje zbora.
3.	člen
Delo zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi zbor, odbor ali komisija tako odloči.
II.	DELOVNO PODROČJE ORGANlZACIJSKO-POLITlCNEGA ZBORA
4.	člen
Organizacijsko-politični zbor enakopravno z Republiškim zborom obravnava vprašanje s področja družheno-političnega sistema in z drugih področij iz pristojnosti Skupščine, razen tistih vprašanj, ki spadajo po ustavi SR Slovenije v enakopravno ali samostojno delovno področje kakšnega drugega zbora; sprejema zakone in druge akte, kolikor to ne spada v enakopravno področje drugih zborov ali v samostojno področje Republiškega zbora; sprejema republiški proračun in sklepni račun o izvršitvi republiškega proračuna.
Odbori, komisije in druga telesa Organizacijsko-političnega zbora opravljajo tiste zadeve iz njegovega delovnega področja, za katere je tako določeno z ustavo in s tem poslovnikom.
3. člen
Organizacijsko-politični zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih skupščinskih aktov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije'in delovne skupnosti s področja Organizacijsko-političnega zbora, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija sodelovanje med njimi.
Organizacijsko-politični zbor ima pravico samostojno dajati priporočila delovnim in drugim samoupravnim organizacijam in državnim organom o
vprašanjih, ki jih samostojno'obravnava po prejšnjem odstavku.
Organizacijsko-politiCni zbor ima pravico, da obravnava predldg zakona ali družbenega plana ali drugo vprašujte iz področja drugega zbora in da da glede takega predloga ali vprašanja pristojnemu zboru svoje mnenje, če posega predlog oziroma vprašanje tudi v delovno področje Organizacijsko-političnega zbora.
III.	ODBORI IN KOMISIJE ORGANIZACIJSKO-POLITICNEGA ZBORA
1.	Ustanovitev in sestava
6.	člen
Organizacijsko-politični zbor ima kot svoja stalna organa:
a)	odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov,
b)	mandatno-imunitetno komisijo.
7.	člen
Zbor lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne odbore in komisije, združi ali odpravi posamezne stalne odbore in komisije. Hkrati določi z odlokom sestav, delovno področje in pravice stalnega odbora oziroma komisije.
8.	člen
Za proučevanje določenih vprašanj, dajanje predlogov in mnenj, za pripravljanje osnutkov zakonov in drugih aktov, za opravljanje anket in podobno lahko zbor s sklepom ustanovi občasni odbor, komisijo ali drugo telo. Z aktom o ustanovitvi določi zbor njegovo sestavo in naloge.
9.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije do sedem članov.
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in eden do pet članov.
Ob vsakokratni volitvi celotnega stalnega odbora oziroma komisije določi zbor pred začetkom volitev, koliko članov se voli v posamezni odbor oziroma komisijo.
10.	člen
Stalni odbor in mandatno-imunitetno komisijo zbora sestavljajo samo poslanci Organizacijsko-poli-tičuega zbora.
Za člane drugih stalnih komisij, občasnih komisij in drugih teles zbora so poleg članov zbora lahko imenovani tudi strokovnjaki in javni delavci v skladu z aktom o ustanovitvi.
11.	člen'
Poslanec Organizacijsko-političnega zbora je lahko Član največ dveh stalnih teles tega zbora, lahko pa je hkrati tudi član enega odbora ali komisije Skupščine in član občasnih teles Skupščine ozi-foma zbora.
12.	člen
Stalna telesa zbora (odbor, komisija) se volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov nanovo
izvoljene polovice poslancev zbora. Dotedanji člani odborov in komisij so lahko ponovno izvoljeni za naslednjo funkcijsko dobo istega odbora oziroma komisije.
Zbor voli hkrati predsednika, podpredsednika in člane odbora oziroma komisije.
Zbdr lahko razreši odbor ali komisijo v celoti ali posamezne člane pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni.
13.	člen
Odbor oziroma komisija sprejema sklepe samo ua seji, če je navzočih nad polovico vseh članov odbora oziroma komisije.
2.	Delovno področje
14.	člen
Stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov proučuje in obravnava vprašanja in predloge s področja Organizacijsko-političnega zbora, ki so namenjeni za obravnavanje na seji Organizacijsko-političnega zbora.
15.	člen
Na zahtevo zbora mora stalni odbor proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo in mnenje oziroma predlog.
Odbor lahko pritegne k obravnavanju posameznih vprašanj tudi druge poslance zbora in tudi posamezne strokovnjake.
16.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava primere v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in predlaga po predsedniku zbora predsedniku Skupščine, da razpiše nadomestne volitve;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise, prošnje in pritožbe in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	da proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za sprožitev kazenskega postopka zoper poslanca zbora oziroma vzpostavi poslancu imunitetno pravico, če zbor ni zbran.
* Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
3.	Pododbori in komisije strokovnjakov
17.	člen
/
Za proučitev posameznih vprašanj iz odborovega področja in za izdelavo osnutka predloga akta lahko odbor ustanovi pododbore, ki jih sestavljajo njegovi člani; v sporazumu s predsednikom zbora lahko izvoli za člane pododbora tudi druge poslance zbora ali strokovnjake.
18.	člen
Odbor lahko ustanovi komisijo strokovnjakov, da strokovno obdela posamezna vprašanja. Člani take komisije so lahko tudi člani odbora, s pritrditvijo predsednika zbora pa tudi drugi poslanci zbora.
IV.	SEJE
1. Seje Organizaeijsko-političnega zbora
a)	Sklicevanje, začetek in konec seje, dnevni red. zapisnik
19.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora po lastni pobudi. Predsednik zbora mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik Skupščine, Izvršni svet, najmanj petina članov zbora, stalni odbor ali stalna komisija zbora.
Če predsednik ne skliče seje, ko bi jo moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih poslancev ali predsednik Skupščine.
Predsednik zbora lahko povabi na sejo zbora predstavnike delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja zborov.
20.	člen
\
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem poslancem zbora.
Sklicanje seje zbora se objavi v dnevnem časopisju ali na drug primeren način.
Gradivo za sejo mora biti dostavljeno poslancem najmanj osem dni pred sejo.
21.	člen
Na začetku seje zbora določi zbor na predsednikov predlog dnevni red seje. Dnevni red se med sejo lahko spremeni. Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
22.	člen
Seja zbora se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
23.	člen
O seji zbora se sestavi zapisnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih sklepih in stališčih.
Zapisnik se pošlje poslancem najpozneje z gradivom za prihodnjo sejo.	•
24.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi doslovni zapiski.
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali izpustil kakšne misli.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
b)	Govori
25.	člen
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi in odločanju vsak poslanec zbora.
Pravico sodelovati pri obravnavi imajo tudi člani Izvršnega sveta, ki niso člani Organizacijsko-politič-nega zbora, toda brez pravice odločanja.
S pritrditvijo predsednika Organizacijsko-poli-tičnega zbora lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki drugih zborov, kadar se obravnava vprašanje iz pristojnosti teh zborov, toda brez pravice odločanja.
Član drugega zbora, ki ga določi njegov zbor, ima pravico govoriti na seji Organizacijsko-politič-nega zbora zato, da pri obravnavanju vprašanj, ki posegajo tudi v področje njegovega zbora, razloži predlog ali mnenje svojega zbora, toda brez pravice odločanja.
Na zahtevo predsednika zbora dajo pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka na seji poročila in pojasnila in lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, stare-Išine republiških upravnih organov ter predstavniki zbornic, združenj, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, kolikor gre za vprašanja z njihovega področja.
Će sklene zbor, da bo obravnaval vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko, na seji skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, imajo pravico sodelovati v obravnavi tudi delegirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev.
Na povabilo predsednika zbora se lahko udeležijo seje in na njej govorijo predstavniki druge socialistične republike in domač ali tuj javni delavec.
26.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v drugem jeziku se prevedejo na slovenski jezik.
27.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Odborovim poročevalcem in predstavniku Izvršnega sveta da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Predsednik da besedo takoj tudi poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
Predsednik ima pravico govoriti v razpravi tudi, če vodi sejo.
28.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
c)	Sklepanje
29.	člen
Zbor sklepa na podlagi prejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da se sklepa brez obravnave.
Zbor veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzočih večina vseh članov zbora. Ce se pojavi dvom glede sklepčnosti seje, se ugotovi navzočnost poslancev s poimenskim klicanjem.
Predlog je sprejet, ee je zanj glasovala večina na seji navzočih poslancev, če po tem poslovniku ni potrebna drugačna večina.
30.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali pa se glasovanja vzdržijo.
■	31. člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kličejo poslanci po .seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa. da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali izavrnjen. Če se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
32.	člen
Zbor lahko sklene, da se odloži vprašanje z dnevnega Veda, da se vrne odboru, da ga znova prouči, ali predlagatelju, da. dopolni gradivo, ali pa, da se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če ob koncu obravnave ni predloga, da naj se izda poseben akt, predsednik 'preide na naslednjo točko dnevnega reda.
č) Vzdrževanje reda na seji
33.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
34.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslanca ali Skupščino. če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemo-Soča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
33. člen
Če se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red. Sa lahko ,da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz skupščinske stavbe.
Če poslušalci huje kršijo red in mir. lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
36.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
d)	Skupne seje
Org a niz a c i j sk o - p o 1 i t i čn e g a zbora
in enega ali več drugih zborov
37.	člen
Organizacijsko-politični zbor in posamezni drugi zbori lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena zanje.
Skupno sejo vodi predsednik zbora, na katerega se predsedniki teh zborov zedinijo, ali pa predsednik zbora, ki ga določi predsednik Skupščine.
Skupno sejo več zborov skliče predsednik Skupščine v sporazumu s predsedniki zborov, lahko pa tudi na podlagi sklepa predsedstva Skupščine.
2.	Seje odborov in komisij
38.	člen
Seje odbora oziroma komisije zbora sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije po lastni pobudi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani odbora oziroma komisije, predsednik zbora ali predsednik Skupščine.
39.	člen
Član odbora oziroma komisije ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, sodelovati in glasovati na seji odbora oziroma komisije, predlagati amandmaje in predložiti odboru predlog zakona ali drugega akta.
Član odbora oziroma komisije je dolžan udeleževati se sej odbora oziroma komisije in izvršiti na-jlogo, ki mu jo poveri odbor oziroma komisija.
40.	člen
Član dbora oziroma komisije, ki je dal ločeno mnenje, lahko poda na seji zbora posebno poročilo, lahko pa zahteva, da sprejme odbor njegovo ločeno mnenje v svoje poročilo za zbor.
41.	člen
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodeluje v obravnavi tudi vsak član zlipra, ki ni član odbora oziroma komisije, lahko predlaga, da se sprejmejo na dnevni red vprašanja, ki imajo splošen pomen, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Na seji odbora oziroma komisije lahko sodelujejo v obravnavi tudi člani drugih zbf'rn’r +r,r,a h,rpT r"'a-vice odločanja.
42.	člen
Odbor lahko povabi delovne in druge .samoupravne organizacije, ki so zainteresirane na vprašanjih, ki se urejajo z zakonskim predlogom ali predlogom drugega akta, da pismeno ali po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča in mnenja glede takih vprašanj.
Odbor lahko povabi posamezne republiške upravne organe ter skupščine posameznih občin in okrajev, da pismeno ali pa po svojih predstavnikih na seji odbora povedo svoja stališča do posameznih vprašanj, ki se obravnavajo v odboru.
43.	člen
Ce posega vprašanje, ki ga obravnava odbor Organizacijsko-političnega zbora tudi v področje odbora kakšnega drugega zbora, mora od tega odbora zahtevati svoje mnenje.
Če misli odbor Organizacijsko-političnega zbora, da posega kakšno vprašanje, ki ga obravnava drug odbor tudi v njegovo področje, ima pravico, sporočiti pristojnemu odboru svoje stališče, mnenja ali predloge.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati na seji mnenja, stališča in predloge, ki mu jih je dal drug odbor. Ce mnenja, stališča ali predloga drugega odbora ne upošteva, mora to navesti v svojem poročilu -za zbor.
44.	člen
Člani odbora oziroma komisije se lahko zberejo na posvet ali sestanek za pripravo sej ali za neformalno obravnavanje posameznih vprašanj dela odbora oziroma komisije.
Sestanek ali posvet se lahko organizira tudi za člane dveh ali več odborov ali komisij, Organizacijsko-političnega zbora in drugih zborov.
43. člen
Kolikor ni v tem razdelku drugače določeno, se za seje odborov in komisij primerno uporabljajo določbe 19. in 36. člena tega poslovnika.
46.	člen
Odbor Organizacijsko-političnega zbora in posamezni odbori drugih zborov lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena za te odbore.
Če pride na skupni seji do odločanja, glasujejo člani vsakega odbora zase.
V. POSTOPEK PRI OBRAVNAVI
1.	Splošne določbe
47.	člen
Zadeve iz svojega področja obravnavajo Organi-zacijsko-politični zbor. ter njihovi odbori in komisije na podlagi pismenega gradiva (predlogi zakonov in drugih aktov, poročila, analize, drugi elaborati republiških organov, zbornic, bank in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih in okrajnih organov).
48.	člen
Zakonski in drugi predlogi oziroma gradivo, ki naj se obravnavajo v zboru, odborih in komisijah, se pošljejo predsedniku Skupščine.
Ko dobi predsednik zbora predlog ali drugo gradivo, ga pošlje odboru oziroma komisiji.
Ko se pošlje predlog ali drugo gradivo v obravnavo zboru, se hkrati pošlje vsem poslancem Skupščine SR Slovenije.
49.	člen
Zakonski ali drug predlog oziroma gradivo se lahko da na dnevni red odborove seje, če je bilo dostavljeno članom odbora najmanj tri dni pred sejo, na dnevni red zborove seje pa, če je bilo dostavljeno poslancem zbora najmanj osem dni pred sejo zbora.
Praviloma mora biti vsak predlog oziroma drugo gradivo obravnavano najprej v ustreznem odboru ali komisiji.
V nujnih primerih lahko odbor oziroma zbor sklene, da bo obravnaval posamezen predlog, vprašanje ali gradivo po hitrem postopku. Zbor lahko sklene, da bo nujen predlog obravnaval takoj na seji. Zahtevo po hitrem postopku mora predlagatelj utemeljiti.
2. Obravnavanje posameznih splošnih političnih
vprašanj
50.	člen
Posamezna vprašanja z delovnega področja zbora, ki imajo splošen pomen za republiko, obravnava stalni odbor zbora, preden jih obravnava zbor.
Obravnava v odboru se začne s poročilom predlagatelja ali njegovega predstavnika.
Po končani obravnavi predlo/.i odbor zboru svoje poročilo o stališčih, ki so bila sprejeta v odboru.
51.	člen
Obravnava posameznih vprašanj v zboru se začne s poročilom ali izjavo predlagatelja, če se je začela obravnava na predlog. Nato poda poročilo poročevalec odbora, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
Ko je obravnava •končana, zbor lahko sklene, da se gradivo, na podlagi katerega je bilo obravnavano vprašanje, vzame na znanje s pripombami ali brez pripomb, da se zavzame določeno stališče, ali pa stvar vrne odboru, da vprašanje ponovno prouči, ali pa predlagatelju, da gradivo dopolni.
52.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi vprašanja vsak poslanec, odbor ali Izvršni svet lahko predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Z deklaracijo oziroma resolucijo določi zbor osnove politike na ustreznem področju oziroma glede posameznega vprašanja.
Če je zboru že predloženo besedilo predloga resolucije, deklaracije ali priporočila, obravnava zbor takoj ta predlog in o njem glasuje. Zbor lahko pred glasovanjem sklene, da predlog akta obravnava eden od odborov, razen če je dal predlog odbor.
Če besedilo deklaracije, resolucije ali priporočila zboru še ni predloženo, glasuje zbor najprej o tem, ali se predlagani akt izda. Ce sklene, da se izda. lahko naroči predlagatelju ali ustreznemu odboru, naj pripravi besedilo akta.
Deklaracijo, resolucijo ali priporočilo sprejme zbor po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov Skupščine.
Ce sprejme o istem vprašanju deklaracijo, resolucijo ali priporočilo tudi Republiški zbor. sprejme akt Organizacijsko-politični zbor enakopravno z Republiškim zborom.
3.	Obravnavanje poročil Izvršnega sveta, drugih republiških organov in samoupravnih organizacij
53.	člen
Organizacijsko-politični zbor obravnava tista poročila oziroma tisti del poročila Izvršnega sveta, drugih republiških organov ter gospodarskih in drugih samoupravnih organizacij, ki se tičejo vprašanj s področja Organizacijsko-političnega zbora.
Obravnava poročila na seji zbora se začne z obra-stavnika Izvršnega sveta oziroma predstavnika drugega organa ali organizacije, ki je poročilo predložila.
54.	člen
Obravnava poročil na seji zbora se začne z obrazložitvijo ali izjavo predstavnika organa oziroma organizacije, ki je predložila poročilo.
Nato poročajo poročevalci odborov o stališčih, zavzetih v obravnavi v odborih.
55.	člen
Med obravnavo ali po končani obravnavi lahko vsak član zbora, odbor ali predlagatelj sam predlaga, da sprejme zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo. Besedilo omenjenega akta lahko pripravi predlagatelj sam ali pa odbor.
4.	Postopek pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov
a) Vlaganje zakonskih predlogov in drugih splošnih aktov
56.	člen
Predlog zakona ali drugega splošnega akta lahko Poda vsak poslanec v svojem zboru. Izvršni svet, odbor Republiškega zbora ter občinska in okrajna skupščina.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v pod-ročje drugega zbora.
57.	člen
Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije, društva in občani.
Organizacijsko politični zbor enakopravno z Republiškim zborom odloča o tem, ali se v načelu stri-nja z zahtevo, da se izda zakon.
58.	člen
Zakonski predlog mora biti izdelan v obliki in uesedilu, v katerem naj bi ga sprejela Skupščina, f-^konski predlog mora biti obrazložen; po potrebi J® treba predlogu priložiti tudi ustrezno dokumenta-c'jsko gradivo.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, "uj se izda zakon.
b) Delo v odboru
59.	člen
Zakonski predlog obravnava najprej zborov stalni odbor.
Najprej obrazloži zakonski predlog predlagatelj oziroma njegov predstavnik.
Zakonski predlog se obravnava nato v načelu. Če se zakonski predlog v načelu ne sprejme, ga odbor podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Besedilo zakonskega predloga se bere, če odbor tako sklene.
60.	člen
Ko je podrobna obravnava »zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi r> posameznih členih.
61.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
Če predlagatelj odborovega amandmaja ne sprejme, ga predlaga odbor Republiškemu zboru kot svoj amandma.
62.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku Skupščine. Če umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej, kot svoj zakonski predlog.
63.	člen
Ko je zakonski predlog v odboru v podrobnostih obravnavan in v celoti izglasovan, ga pošlje odbor skupno s sprejetimi amandmaji zakonodajno-pravni komisiji.
64.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča.
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
65.	člen
Določbe, ki veljajo po tem poslovniku za predlaganje in obravnavanje zakonskih predlogov, se primerijo uporabljajo tudi za obravnavanje predloga
družbenega plana, predloga proračuna in predloga drugih skupščinskih splošnih aktov.
c)	Obravnavanje na seji zbora
66.	člen
Zakonski predlog obravnava Organizacijsko-poli-tični zbor na svoji seji praviloma prej kot Republiški zbor.
67.	člen
Organizacijsko-politieni zbor in Republiški zbor lahko odločita, da bosta zakonski predlog obravnavala na skupni seji, lahko pa tudi, da ga bosta sprejemala na skupni seji.
Ce sprejemata Organizacijsko-politični zbor in Republiški zbor zakonski predlog na skupni seji, glasujejo poslanci vsakega zbora zase.
68.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom ali obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega predstavnika.
Nato lahko dajo poročevalci odborov, ki so obravnavali zakonski predlog še ustno poročilo, v katerem razložijo stališče odbora do osnovnih vprašanj predloga.
69.	člen
Ce je zborov odbor predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o lem glasuje. Ce zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboru, da ga obravnava v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
70.	člen
Po poročilih in načelni obravnavi se zakonski predlog obravnava v podrobnostih.
Obravnava se po členih ali po posameznih delih zakonskega predloga. Besedilo zakonskega predloga se bere, če zbor tako odloči. Obenem s posamezno določbo sc obravnavajo tudi predlogi amandmajev, ki niso postali sestavni del zakonskega predloga.
Ce se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odboru, da ga znova prouči.
71.	člen
Organizacijsko-politični zbor in Republiški zbor lahko skleneta, da se da zakonski predlog v javno obravnavo ali da sc k obravnavanju zakonskega predloga pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev.
Zakonski predlog se da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom,'' komu in kako naj občani in organizacije pošljejo pripombe in predloge.
72.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji sc predlagajo pismeno. Amandmaji se praviloma predlagajo pred začetkom seje zbora.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amand-
maju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalec odbora oziroma komisije. Ce se z amandmajem strinjajo, poslane amandma sestavni del predloga; če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato, da sc odbor sestane in zavzame stališče do amandmaja, ki ga odbor ni obravnaval, ali do vprašanja, ki se je pojavilo šele na seji odbora. To pravico ima tudi predstavnik predlagatelja.
O predlaganih amandmajih sc glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan. Amandmaji, ki jih je zbor izglasoval postanejo sestavni del predloga.
73.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Ce je zbor sprejel amandmaje, jih pošlje takoj v mnenje zakonodajno-pravni komisiji; o zakonskem predlogu v celoti glasuje zbor šele potem, ko dobi mnenje komisije.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
74.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Zakon je sprejet, če je izglasovan v Organizacij-sko-političnem zboru v enakem besedilu kot v Republiškem zboru.
73. člen
Določbe tega razdelka se primerno uporabljajo tudi za družbeni plan, proračun in za druge splošne akte.
O predlogu republiškega proračuna se glasuje v celoti, posebej pa o razdelkih, h katerim je sprejet amandma.
76.	člen
Ko predsednik Republiškega zbora in Organiza-cijsko-političnega zbora ugotovita, da je bil zakon ali drug splošni akt sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, pošljeta besedilo sprejetega zakona ali drugega akta predsedniku Skupščine v razglasitev in objavo.
č) Usklajevanje besedila zakona, sprejetega v Organizacijsko-
političnem in Republiškem zboru
77.	člen
Ce zakon ali drug akt ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, zbora ponovno obravnavata tiste določbe, ki so sprejete v različnem besedilu.
Ce se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predloga zakona ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak
zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če sc skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega redu. Predlog se lahko na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
d)	Referendum
78.	člen
Organizacijsko-politični zbor enakopravno z Republiškim zborom lahko sklene, da se predlog zakona ali drugega splošnega akta predloži volivcem, da se o njem izjavijo z referendumom. /
Če dasta zbora predlog zakona ali drugega splošnega akta volive,em v referendum, preden je bil zakon v obeh zborih izglasovan, se glasovanje v zborih odloži do izida referenduma.
Če dasta zbora zakon ali drug splošni akt volivcem v referendum potem, ko je bil zakon že v obeh zborih sprejet, se razglasitev zakona odloži do izida referenduma.
e)	Pravice Organizacijsko-političnega zbora v postopku za spremembo ustave
nila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov.
82.	člen
Stalni odbor Republiškega zbora lahko po predsedniku zbora zahteva od Izvršnega sveta ali od pristojnega upravnega organa, naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali pa sporoči svoje mnenje glede osnutka zakona ali drugega akta.
83.	člen
Izvršni svet lahko predloži Organizacijsko-poli-tičnemu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da mu zbor sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni svet lahko predlaga Organizaeijsko-poli-tičnemu zboru, naj zbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali da skliče sejo, da bo Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
SI. člen
Zbor lahko zahteva od Izvršnega sveta', naj mu po svojem predstavniku razloži svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali da mu sporoči svoje pripombe in mnenja glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja zborov odbor.
83. člen
79.	člen
Organizacijsko-politični zbpr ima pravico dati Republiškemu zboru svoje mnenje o umestnosti spre-niembe ustave.
Če bi bila sprememba ustave v Republiškemu zboru sprejeta, ima Organizacijsko-politični zbor Pravico sklepati o tem, ali s spremembo ustave so-Slaša, in sporoči svoje stališče Republiškemu zboru, če $ spremembo ustave ne soglaša.
VI. ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR IN NJEGOVA TELESA TER IZVRSNI SVET, REPUBLIŠKA UPRAVA IN SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
80.	člen
Kakar se obravnava predlog zakona ali drug Predlog, ki ga je dal Izvršni svet, se pošlje Izvršnemu svetu vabilo na sejo in je Izvršni svet dolžan poslati 119 sejo odbora oziroma zbora svojega predstavnika.
Kadar se obravnava predlog zakona ali drug Predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, se pošlje Izvrš-Deruu svetu gradivo v zvezi s takim predlogom in obvestilo o seji odbora oziroma zbora. Izvršni svet ahko pošlje na sejo svojega predstavnika.
81.	člen
Organizacijsko-politični zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta Poročila in mu postavlja vprašanja.
Organizacijsko-politični zbor lahko v okviru svo-delovnega področja zahteva poročila in pojas-
Kadar zahteva zbor od upravnega organa izdelavo posebnega poročila, elaborata in podobno, pošlje tako zahtevo predsednik zbora Izvršnemu svetu.
VII. POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
86.	člen
Nanovo izvoljeni poslanci Organizacijsko-političnega zbora izročijo poslanska potrdila o .izvolitvi mandatno-imunitetni komisiji zbora.
87.	člen
Mandatno-imunitetna komisija zbora predloži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
88.	člen
O verifikaciji mandatov odloči zbor na seji na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije in po končani obravnavi tega poročila. O verifikaciji mandatov nanovo izvoljeni polovici poslancev vsako drugo leto glasujejo tudi nanovo izvoljeni poslanci.
Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev poslanca razveljavi.
O verifikaciji mandatov poslancev, katerih izvolitev ni osporavana, se glasuje skupno, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega poslanca posebej. Poslanec, katerega mandat je osporavan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Če so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar
največ za dva meseca. Poizvedbe izvrši mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor izvolitev poslanca razveljavi, določi hkrati, v kakšnem obsegu se glede na vrsto in obseg nepravilnosti volitve ponovijo. Svoj sklep sporoči zbor Republiški volilni komisiji, da razpiše ponovne volitve.
89.	člen
Poslanci, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave na seji zbora,
Besedilo slovesne izjave se glasi: >Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščine SR Slovenije opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije«.
Poslanec, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, da slovesno izjavo pozneje pred predsednikom zbora. Predsednik to sporoči zboru.
.Vlil. POSTOPEK PRI VOLITVAH
1.	Volitve
90.	člen
Organizacijsko-politični zbor voli na svoji seji predsednika, za podpredsednika in za toliko Članov, nike, podpredsednike in člane zborovih odborov in komisij ter določeno število članov skupnih odborov in komisij Skupščine.
91.	člen
' Kandidate predlaga komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina desetih poslancev Organizacijsko-političnegn zbora. H kandidaturi, ki jo predlaga skupina poslancev, da pred začetkom glasovanja komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Kandidatura za predsednika oziroma podpredsednika zbora obsega po enega kandidata za vsako funkcijo.
Kandidature za člane odborov in komisij se pri volitvah celotnega telesa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega kandidate za predsedniku, za podpredsednika in za toliko članov, kot jih je treba izvoliti. Kadar se voli posamezen član odbora ali komisije, obsega vsaka kandidatura po enega kandidata.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
92.	člen
Pri volitvah se glasuje javno, če zbor ne »klene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku
31.	člena tega poslovnika.
če je predlaganih več kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak poslanec izjavi. Za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
93.	člen
Ce sklene zbor, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako, da obkroži glasovalec zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma pred označbo kandidatne liste, za katero glasuje.
Ce obkroži poslanec zaporedno številko pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Če ne obkroži nobene zaporedne številke, velja, da se je vzdržal glasovanja.
94. člen
Kadar je bila vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen oziroma so izvoljeni vsi kandidati s kandidatne liste, če je za kandidata oziroma za listo glasovala večina poslancev.
Kadar je bilo vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kaudidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in ga razglasi.
93. Člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo poslanec, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
2.	Razrešitve
96.	člen
Razrešitev predsednika ali podpredsednika zbora, predsednika, podpredsednika ali člana odbora ali komisije ali razrešitev celotnega odbora ali komisije, lahko predlaga komisija za volitve in imenovanja ali skupina desetih poslancev. K predlogu poslancev da komisija mnenje pred začetkom glasovanja.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Zbor glasuje o vsakem predlogu za razrešitev posebej, in sicer javno z dviganjem ruk, če zbor ne sklene drugače.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev zbora.
97.	člen
Funkcionar ter član odbora ali drugega telesa ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji se poda pismeno predsedniku zbora, ki o tem obvesti predsednika Skupščine in zbor.
Ce poda ostavko celotni odbor ali komisija, mora opravljati svojo dolžnost do izvolitve novega odbora ali komisije.
98.	Člen
Funkcionar ter član odbora, komisije ali drugega telesa lahko iz utemeljenih razlogov prosi za razrešitev. O razrešitvi glasuje zbor brez razprave javno t večino glasov navzočih članov.
IX.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORA
99.	člen
Organizacijsko-politični zbor ima predsednika iD enega podpredsednika, ki ju Voli izmed svojih članov.
Poslanec, ki je bil že štiri leta zapored predsednik zbora, ne more biti v naslednji dobi izvoljen v to funkcijo.
Predsednik in podpredsednik opravljata svojo dolžnost do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika zbora.
100.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno, ter druge akte iz samostojnega področja zbora; skrbi, da se dela po poslovniku; usklajuje delo odborov in komisij zbora; skrbi za izvrševanje odločitev zbora; opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom. Predsednik zbora ima pravico sodelovati na seji vsakega odbora in komisije zbora, nima pa pravice sodelovati pri odločanju.
Podpredsednik nadomestuje predsednika zbora v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je predsednik zadržan.
Ce sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne in vodi sejo zbora najstarejši član zbora.
101.	člen
Strokovno delo v zboru ter v odborih in komisijah zbora opravljajo za to določeni strokovni uslužbenci. Ti pomagajo predsedniku zbora, odbora oziroma komisije pri pripravljanju sej, skrbijo za zapisnik in opravljajo druge zadeve po naročilu predsednika zbora, odbora oziroma komisije.
X.	POSLANSKA VPRAŠANJA IN ZAHTEVE PO POJASNILIH
102.	člen
Poslanec zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu, republiškim sekretarjem in drugim funkcionarjem na čelu samostojnih republiških upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali ua vprašanja iz njihove pristojnosti.
Poslanec zbora ima pravico zahtevati od republi škili sekretarjev in od drugih funkcionarjev na čelu samostojnih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz delovnega področja ustrez-Dega organa.
103.	člen
Poslanec lahko postavi vprašanje oziroma zahteva Pojasnilo pismeno po predsedniku zbora ali ustno Da seji zbora.
Poslanec lahko zahteva, da dobi odgovor oziroma Pojasnilo pismeno ali pa ustno na seji zbora.
Predsednik zbora pošlje' vsako poslansko vprašanje takoj Izvršnemu svetu. Zahtevo po pojasnilu Pošlje naravnost funkcionarju, od katerega se pojasnilo zahteva.
Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošlje tudi seznam poslanskih vprašanj, ki so bila poslana Izvršnemu svetu, z njihovo kratko vsebino.
104.. člen
Ce zahteva poslanec pismeni odgovor, mu mora Izvršni svet oziroma funkcionar, kateremu je vpra
sanje postavljeno, najpozneje v desetih dneh po predsedniku zbora, pismeno odgovoriti.
Ce zahteva poslanec ustni odgovor, mora dati Izvršni svet odgovor na prvi prihodnji seji zbora, če mu je bilo dostavljeno vprašanje vsaj pet dni pred sejo zbora.
Na zahtevo predstavnika Izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki mu je vprašanje postavljeno, zbor lahko podaljša rok za odgovor.
V enakem roku in na enak način mora dati republiški funkcionar zahtevano pojasnilo. Na zahtevo poslanca pošlje funkcionar pismeno pojasnilo naravnost poslancu.
105.	člen
Na dnevnem redu vsake seje zbora mora biti druga ali zadnja točka dnevnega reda predvidena za »postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. Pri tej točki dnevnega reda se tudi zahtevajo in dajejo pojasnila o delu upravnih organov.
Poslanec, ki ga podpre deset poslancev zbora, lahko zahteva, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora, če se z odgovorom ne strinja. O predlogu odloči zbor, potem, ko da mnenje predstavnik Izvršnega sveta.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV ORGANIZACIJSKO-POLITICNEGA ZBORA
106.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s poslovnikom Skupščine, imajo poslanci Organizacij sko-političnega zbora tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
107.	člen
Poslanec zbora se mora udeleževati sej zbora ter sej odbora, komisije oziroma drugega zborovega telesa, v katero je izvoljen. Ce je zadržan, mora odsotnost opravičiti.
108.	člen
Ce dobi zbor od sodišča ali drugega pristojnega organa zahtevo za dovoljenje, da lahko poslancu zbora vzame prostost, da ga lahko obdrži v priporu, ali da lahko sproži oziroma nadaljuje kazenski postopek zoper poslanca, odstopi predsednik zbora mandatno-imunitetni komisiji.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči zbor na seji na podlagi poročila in predloga mandatno-imu-nitetne komisije.
Ce je bil zoper poslanca, ki se ni skliceval na poslansko imuniteto, sprožen kazenski postopek, zbor lahko sklene, da se poslancu vzpostavi imuniteta. Predlog za vzpostavitev lahko da maudatno-imuni-tetna komisija, luhko pa tudi skupina desetih poslancev zbora; o predlogu skupine poslancev mora dati mnenje mandatno-imunitetna komisija.
Ce zbor ni zbran, odloči o zahtevi iz prvega odstavka in o vzpostavitvi imunitete mandatno-imuni-tetua komisija: svojo odločitev mora na prvi prihodnji seji predložiti zboru v potrditev.
Dovoljenje zbora v zvezi z odvzetjem prostosti ali s kazenskim pregonom velja samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje izrečno zaprošeno in dano.
109.	člen
Poslanec zbora ima pravico odpovedati se poslanski funkciji in to odpoved utemeljiti. Odpoved funkciji sporoči poslanec predsedniku zbora s pismeno izjavo.
Predsednik zbora pošlje poslančevo izjavo predsedniku Skupščine ter mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko vzame zbor odpoved poslanski funkciji na znanje, preneha poslancu mandat.
110.	člen
Ce je bil poslanec zbora odpoklican, da mandatno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu, poročila Republiške volilne komisije in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s' postopkom o odpoklicu poročila in predlog zboru. Ko zbor ugotovi, da je poslanec odpoklican, mu preneha mandat.
XII.	KONČNE DOLOČBE
111.	člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik zbora, vsak odbor in komisija ali skupina desetih poslancev. Predlog mora biti predložen pismeno.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov in drugih aktov.
112.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«.
St. 0206-2-63
Ljubljana, dne 25. junija 1963.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Ivan Maček 1. r.
215.
Na podlagi 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega ^veta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 11-95/63) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel
ODLOČBO
o sestavi odborov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
I.	Odbor Izvršnega sveta za splošna gospodarska vprašanja sestavljajo:
predsednik:
Rudi Čačinovič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
člani:
Bojan Bunc, republiški sekretar za trgovino,
Miran C v e n k, republiški sekretar za finance,
Drago Dolinšek, republiški sekretar za industrijo,
Majda Gaspari, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Ivo Janžekovič, podpredsednnik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo,
Franc Kragelj, pomočnik direktorja Zavoda SRS za gospodarsko planiranje,
Milan Kristan, republiški sekretar za splošne gospodarske zadeve,
Ermin Kržičnik, republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
ing. Miran Mejak, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije,
ing. Janez PerovŠek, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo,
Janko Potočnik, republiški sekretar za turizem,
Alojz Žokalj, republiški sekretar za promet.
II.	Odbor Izvršnega sveta za družbeni plan sestavljajo:
predsednik:
ing. Viktor Kotnik, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
člani:
dr. Aleksander Bajt, profesor pravne fakultete v Ljubljani,
Miran C v c n k, republiški sekretar za finance,
Drago Dolinšek, republiški sekretar za industrijo,
Slavko Furlan, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
dr. Lev G e r z i n i č, direktor Ekonomskega inštituta SR Slovenije,
Lojze Komel, pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo,
Ermin Kržičnik, republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
dr. Vladimir P e r t o t, profesor ekonomske fakultete v Ljubljani,
ing. Viktor Turnšek, predsednik Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije,
Peter V u j e c, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije,
Jože Z a k-o n j š e k, direktor Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela..
III.	Odbor Izvršnega sveta za notranjo politiko sestavljajo:
predsednik:
Vladimir K a d u n e c, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
člani:
ing. Miloš Bučar, republiški sekretar za informacije,
Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Riko Kolenc, republiški sekretar za notranje zadeve,
Fedor Košir, javni pravobranilec SR Slovenije,
France Kutin, republiški sekretar za pravosodno upravo,
gen. Ivan Lokovšek, predsednik komisije za predvojaško vzgojo odbora IS za narodno obrambo,
dr. Ivo Murko, republiški sekretar v Izvršnem svetu,
Ferdo Šetrajčič, republiški sekretar za narodno obrambo,
Bojan Škrk, javni tožilec SR Slovenije.
IV.	Odbor Izvršnega sveta za prosveto, kulturo in znanost sestavljajo:
predsednik:
Ludvik Gabrovšek, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
člani:
Vladimir Cotič, pomočnik direktorja Zavoda SRS za gospodarsko planiranje,
Majda Gaspari, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Edo Grgič, Ljubljana,
Boris L i p u ž i č, republiški sekretar za šolstvo,
Miloš Poljanšek, republiški sekretar za kulturo in prosveto,
Mirko Tušek, republiški sekretar za raziskovalno delo in visoko šolstvo.
V.	Odbor Izvršnega sveta za splošna in upravna vprašanja sestavljajo:
predsednik:
Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
člani:
Alojz Cukala, pomočnik direktorja Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje,
dr.' Marjan Dular, upravnik kliničnih bolnic v Ljubljani,
Ludvik Gabrovšek, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Marjan Jenko, član tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo,
Vladimir K a d u n e c, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Nada Majcen, republiški sekretar za socialno varstvo,
Erna Podbregar, republiški sekretar za delo,
dr. Branko P r e m r o u, republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo,
dr. Pavle Rozman, republiški sekretar za proračun in občo upravo.
Stane Selih, republiški sekretar za zdravstvo.
St. 020-15/63
Ljubljana, dne 26. junija 1963.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
216.
Na podlagi 1. člena zakona o organizacij^ in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-95/63) je Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije sprejel
POSLOVNIK
o delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet kot političnd-izvršilni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije opravlja z ustavo in zakonom določene zadeve iz svoje pristojnosti na svojih sejah ter po svojih odborih in komisijah, in sicer na način, kot določa ta poslovnik.
2.	člen
Izvršni svet odloča samo na’ seji.
V primerih, določenih z zakonom in s tem poslovnikom, sodelujejo na sejah Izvršnega sveta poleg članov Izvršnega sveta s pravico člana Izvršnega sveta tudi republiški sekretarji na čelu republiških sekretariatov, direktor Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje in starešine drugih samostojnih republiških upravnih organov, ki so pod neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta.
3.	člen
Izvršni svdt ter njegovi odbori in komisije sodelujejo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov in pri opravljanju drugih zadev iz pristojnosti Izvršnega sveta z ustreznimi republiškimi organi, s predstavniki občin in okrajev ter s predstavniki zainteresiranih samoupravnih organizacij.
II.	DELOVNO PODROČJE IZVRŠNEGA SVETA
4.	člen
Izvršni svet na sejah svojih' članov:
1.	obravnava vprašanja izvrševanja zakonov, republiškega družbenega plana, republiškega proračuna in drugih aktov Skupščine;
2.	obravnava delo republiških upravnih organov in jim daje smernice za njihovo delo;
3.	obravnava in določa predloge zakonov in dru-gih aktov, ki jih predlaga Skupščini; daje Skupščini mnenje k predlogom zakonov in drugih skupščinskih aktov, ki jih ni predlagal sam;
4.	izdaja uredbe in druge predpise v skladu z ustavo, zakonom in tem poslovnikom;
5.	odloča o ustanovitvi ali odpravi republiških upravnih organov, zavodov in organizacij, razen tistih, ki se ustanavljajo z zakonom;
6.	odpravlja predpise in splošne akte republišlcih upravnih organov, ki niso v skladu z ustavo, zakonom ali drugim predpisom Skupščine ali Izvršnega sveta;
7.	daje Republiškemu zboru predloge za podaljšanje mandata odbornikom občinskih in okrajnih skupščin in za razpis splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine;
8.	daje Republiškemu zboru predloge za volitev oziroma razrešitev predsednikov in sodnikov Ustavnega sodišča SRS, Vrhovnega sodišča SRS in Višjega gospodarskega sodišča SRS;
9.	imenuje in razrešuje starešine in druge funkcionarje republiških upravnih organov ter zavodov in organizacij, za katere je to določeno z zakonom; imenuje funkcionarje v Izvršnem svetu po določbah tega poslovnika;
10.	daje pomilostitve v skladu z zakonom;
11.	razpolaga v skladu z zakonom z republiško proračunsko rezervo in z določenimi republiškimi skladi;
12.	izvoli podpredsednike Izvršnega sveta, če jih ni izvolil Republiški zbor, imenuje predsednike in člane odborov in komisij Izvršnega sveta;
13.	odloča o posamičnih drugih vprašanjih, ki so dana z zakonom v pristojnost Izvršnega sveta, kolikor to ne spada v pristojnost komisij Izvršnega sveta;
14.	izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so dane Izvršnemu svetu z ustavo in zakonom.
Pri obravnavanju posameznih vprašanj iz prejšnjega odstavka sodelujejo na seji posamezni funkcionarji iz drugega odstavka 2. člena s pravico člana Izvršnega sveta takrat, kadar gre za vprašanje iz delovnega področja upravnega organa, ki ga vodijo.
5.	člen
Poleg članov Izvršnega sveta sodelujejo na seji Izvršnega sveta s pravico članov Izvršnega sveta tudi funkcionarji iz drugega odstavka 2. člena takrat, kadar se obravnava in odloča;
1.	o določitvi predloga republiškega družbenega plana in republiškega proračuna; 2
2.	o splošnih načelih za organizacijo republiških upravnih organov in o drugih načelnih vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse republiške upravne organe.
O tem, katera vprašanja iz 2, točke prejšnjega odstavka se bodo obravnavala na seji ob sodelovanju funkcionarjev iz drugega odstavka 2. člena, določi Izvršni svet na seji svojih članov.
III. ODBORI IN KOMISIJE IZVRŠNEGA SVE1A
1.	Odbori
6.	člen
Odbori Izvršnega sveta v okviru svojega delovnega področja:
1.	usklajujejo delo republiških upravnih organov pri izvajanju politike, izražene v zakonih in drugih aktih Skupščine in Izvršnega sveta;
2.	obravnavajo vprašanja iz pristojnosti Izvršnega sveta in dajejo Izvršnemu svetu predloge ustreznih sklepov in ukrepov;
3.	proučujejo gradivo, ki je potrebno za določitev političnili osnov o posameznih vprašanjih in dajo Izvršnemu svetu ustrezne predloge;
4.	obravnavajo osnutke zakonov in predloge drugih predpisov in aktov, ki jih republiški upravni organi predložijo Izvršnemu svetu ter dajo o njih Izvršnemu svetu mnenje.
7.	člen
Izvršni svet ima tele stalne odbore:
t. odbor za splošna gospodarska vprašanja,
2.	odbor za družbeni plan,
3.	odbor za notranjo politiko,
4.	odbor za prosveto, kulturo in znanost,
5.	odbor za splošna in upravna vprašanja,
6.	odbor za narodno obrambo.
Izvršni svet lahko z odlokom ustanovi tudi druge odbore, oziroma odpravi ali združi odbore in določi njihovo delovno področje.
8.	člen
V	delovno področje odbora za splošna gospodarska vprašanja spadajo vprašanja gospodarskega sistema; vprašanja tekoče gospodarske politike, predlaganja ukrepov za 'zagotovitev stabilnosti gospodarstva, usmerjanja gospodarske prakse, kontrole tržišča in usklajevanja blagovno-dennrnih odnosov nasploh; vprašanja dela, delovne sile in kadrov v gospodarstvu, osebnih dohodkov v gospodarstvu in produktivnosti dela.
9.	člen
V	delovno področje odbora za družbeni plan spadajo vprašanja osnovnih ekonomsko-političnih smernic in metodologije za sestavo družbenih planov; določanje osnutkov letnih in perspektivnih planov; spremljanje njihovega izvrševanja in predlaganje ustreznih ukrepov Izvršnemu svetu za uresničitev temeljnih nalog plana. Odbor obravnava tudi razvoj posameznih področij gospodarstva in družbenih služb ter razvoj teritorialnih območij.
10.	člen
V	delovno področje odbora za notranjo poliRko spadajo vprašanja notranjih zadev, pravosodja, tožilstva, javnega pravobranilstva in druga vprašanja
s področja notranje politike, ki niso v delovnem področju drugih odborov.
11.	člen
V	delovno področje odbora za prosveto, kulturo in znanost spadajo vprašanja vzgoje in izobrazbe na vseh stopnjah in v vseh vrstah izobraževalnih ustanov v našem šolskem sistemu; vprašanja nadaljnje graditve šolskega sistemu; vprašanja organiziranja izo-braževanja; vprašanja telesne kulture; vprašanja organiziranja, pospeševanja in usklajevanja znanstvenoraziskovalnega dela; vprašanja, ki se nanašajo na pospeševanje umetnosti in kulture; vprašanja politike in sistema financiranja vzgojno-izobraževalnih, umetniških in kulturnih dejavnosti in s tem zvezana vprašanja, ki se tičejo politike oblikovanja in uporabe skladov na področju prosvete, umetnosti, kulture in znanstveno-raziskoval nega dela, ter vprašanja, ki zadevajo sistem štipendiranju.
12.	člen
V	delovno področje odbora za,splošna in upravna vprašanja spadajo vprašanja družbenega in političnega sistema; vprašanja organizacije državne uprave in družbenih služb; vprašanja delavskega in družbe-Uega samoupravljanja in komunalne ureditve; vprašanja s področja organiziranja in delovanja statistike, evidence in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe republike; vprašanja v zvezi s pripravljanjem republiškega proračuna in z njegovim izvajanjem; vprašanja izboljševanju dela, strokovnega izobraževanja in osebnih dohodkov v državni upravi in v družbenih službah; vprašanja delovnih razmerij in socialnega zavarovanja; vprašanja zakonitosti predpisov 'n splošnih aktov organov in organizacij: vprašanja volilnega sistema; druga vprašanja, ki ne spadajo v delovno področje kakšnega drugega odbora in ko-uiisije Izvršnega sveta.
Odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
Predsednik odbora pripravlja, sklicuje in vodi seje in skrbi za izvrševanje sklepov odbora. Ce je odborov predsednik zadržan, ga iiadomestuje odborov, član, ki ga določi odbor.
Predsedniku odbora pomaga pri pripravljanju sej in opravlja drugo strokovno delo strokovni uslužbenec iz administracije Izvršnega sveta, ki ga določi sekretar Izvršnega sveta. Če ima predsednik odbora kabinet, opravlja to delo šef kabineta.
O seji odbora se sestavi zapisnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih stališčih in sklepih.
17.	člen
Predsednik odbora povabi na sejo predlagatelja predpisa ali drugega akta oziroma starešino republiškega upravnega organa, v katerega področje spada vprašanje, ki je na dnevnem redu seje. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavanju, ne pa pri odločanju. Če je starešina upravnega organa zadržan, lahko pošlje v sporazumu s predsednikom odbora na sejo svojega namestnika ali drugega vodilnega uslužbenca.
Odbori lahko pokličejo na svoje seje tudi posamezne strokovnjake iz republiških upravnih organov ali druge strokovnjake, da dajo na seji potrebna pojasnita in mnenja o posameznih vprašanjih.
18.	člen
Odbor lahko sprejme poslovnik o svojem delu.
Ce odbor nima poslovnika, se za delo odbora ustrezno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za delo na sejah Izvršnega sveta.
2.	Komisije
13.	člen
V področje odbora za narodno obrambo spadajo zadeve s področja narodne obrambe, ki so loločena s posebnimi predpisi.
l-f. člen
Predsednike in člane odborov imenuje Izvršni ®7et izmed svojih članov in izmed drugih republiških funkcionarjev. Za člane posameznih odborov so lahko Slede na delovno področje odbora imenovani tudi
zbornice, zavodov ter druž-i samoupravnih organizacij, biti član Izvršnega sveta.
13. člen
Odbor lahko v mejah svojega delovnega podreja zahteva od republiških upravnih organov, naj Pripravijo osnutke posameznih predpisov in drugo gradivo, ki je potrebno za delo odbora.
Predstavniki gospodarske beno-političnih in drugi! Predsednik odbora mora
16. člen
Odbori delajo na sejah ■icniajo odločitve.
Seja je sklepčna, če je Polovica odborovih članov.
in samo na sejah spre-na njej navzočih več kot
19.	člen
Izvršni svet ima tele stalne komisije:
1.	administrativno komisijo,
2.	komisijo za pomilostitve,
3.	komisijo za odlikovanja,
4.	komisijo za mejna vprašanja,
5.	komisijo za prošnje in pritožile.
Izvršni svet lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne komisije in določi njihovo področje oziroma naloge ter obstoječe komisije odpravi ali združi.
Predsednike in člane komisije imenuje Izvršni svet izmed svojih članov in izmed drugih republiških funkcionarjev, strokovnjakov ter predstavnikov zavodov ter družbeno-političnih in drugih samoupravnih organizacij. Predsednik komisije mora hiti član Izvršnega sveta.
20. člen
Administrativna komisija odloča v upravnem postopku in o konkretnih drugih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta, za katere to določi Izvršni svet z odlokom. Odločbe administrativne komisije podpisuje predsednik komisije.
21.	člen
Komisija za pomilostitve proučuje in pripravlja za Izv rž ni svet predloge za pomilostitve.
22.	člen
Komisija za odlikovanja proučuje predloge za odlikovanja in jih s svojim mnenjem predlaga pristojnemu zveznemu organu.
23.	člen
Komisija za mejna vprašanja obravnava ekonom-sko-upravna in druga vprašanja v zvezi z obmejnim prometom v SR Sloveniji in daje Izvršnemu svetu in drugim pristojnim organom predloge za ustrezne ukrepe.
24.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava probleme v zvezi s prošnjami in pritožbami, ki jili pošiljajo občani in organizacije Izvršnemu svetu ali ki jih drugi organi posredujejo Izvršnemu svetu; sodeluje pri obravnavanju problematike, ki izhaja iz prošenj in pritožb občanov in organizacij s komisijami za prošnje in prito'žbe pri Skupščini SRS, pri republiških organih, družbeno-političnih organizacijah ter pri občinskih in okrajnih skupščinah. Ce ugotovi komisija pri obravnavanju prošenj in pritožb, da je delo državnega organa ali organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, predlaga ustrezne ukrepe za odpravo nezakonitosti ali nepravilnosti ter za izboljšanje dela državnih organov in samoupravnih organizacij.
Komisija daje samostojnemu uradu za prošnje in pritožbe pri Izvršnemu svetu smernice za delo.
Komisija poroča Izvršnemu svetu občasno o problematiki, ki izhaja iz dela komisije.
25.	člen
Za pripravljanje posameznih predlogov in za dajanje mnenja o posameznih vprašanjih lahko ustanovi Izvršni svet tudi občasne komisije.
26.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na delo odborov, se uporabljajo tudi za delo komisij Izvršnega sveta. •
3.	Strokovni sveti Izvršnega sveta
27.	člen
Strokovni sveti Izvršnega sveta so posvetovalni organi Izvršnega sveta in Skupščine SR Slovenije za posamezna področja. Izvršni svet ustanovi strokovne svete z odlokom in jim določi delovno področje.
Predsednike in člane strokovnih svetov imenuje Izvršni svet izmed predstavnikov delovnih in drugih samoupravnih organizacij in združenj ter izmed strokovnjakov in javnih delavcev z ustreznega področja.
Na zahtevo Skupščine ali Izvršnega sveta in njunih organov je strokovni svet dolžan proučiti .določena vprašanja in jim dati svoje mnenje.
Ce je odbor ali komisija Izvršnega sveta zahtevala mnenje strokovnega sveta, pa njegovega stališča ali mnenja ni upoštevala, mora obenem s svojim poročilom za Izvršni svet predložiti tudi mnenje strokovnega sveta in razložiti, zakaj ga ni upoštevala.
IV.	SEJE IZVRŠNEGA SVETA
1. Sklicanje, začetek in konec seje, dnevni red,
zapisnik
28.	člen
Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik Izvršnega sveta po lastni pobudi. Sejo mora sklicati! če to zahtevajo štirje člani Izvršnega sveta z navedbo vprašanj, ki naj se obravnavajo na seji, in hkrati predložijo ustrezno gradivo oziroma formulirane predloge, kolikor ni bilo to gradivo že prej predloženo Izvršnemu svetu.
Seje Izvršnega sveta pripravi predsednik na podlagi gradiva (poročilu, drugi elaborati, osnutki oziroma predlogi predpisov in podobno), ki je bilo predloženo Izvršnemu svetu.
Izvršni svet lahko določi za svoje seje stalni dan.
29.	člen
Dnevni red seje določi Izvršni svet na predlog predsednika.
Vsak član Izvršnega sveta lahko predlaga pismeno pred sejo ali ustno na seji, da se sprejme posamezno vprašanje na dnevni red. Določeni dnevni red seje se med sejo lahko spremeni.
Na dnevni red se sprejmejo vprašanja in predlogi, ki so bili dostavljeni članom Izvršnega sveta vsaj tri dni pred sejo. V posameznih zelo nujnih primerih se lahko sprejmejo na dnevni red tudi vprašanja oziroma predlogi, za katere člani Izvršnega sveta niso dobili gradiva v tem roku.
30.	člen
Razen predlagateljev se vabijo na sejo Izvršnega sveta tudi starešine organov, v katerih področje spadajo posamezna vprašanja. Republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo se vabi, kadar so na dnevnem redu osnutki ali predlogi predpisov ali vprašanja pravne narave. Republiški sekretar za proračun oziroma republiški sekretar za finance se vabi, kadar so na dnevnem redu predlogi predpisov ali drugih aktov zaradi katerih bi nastali novi izdatki, ki bi jih bilo treba kriti iz republiškega proračuna ali iz drugih virov. Republiški sekretar za splošne gospodarske zadeve se vabi, kadar so na dnevnem redu predpisi oziroma vprašanja s področja gospodarstva. Republiški sekretar za informacije prisostvuje na sejah Izvršnega sveta in skrbi za obveščanje javnosti o delu Izvršnega sveta.
Ce je vabljeni starešina zadržan, mora pravočasno to sporočiti sekretarju Izvršnega sveta. Ce ima starešina upravnega organa imenovanega namestnika, se udeleži seje namestnik z vsemi njegovimi pravicami. Ce nima imenovanega namestnika, določi se-
Lretar Izvršnega sveta v sporazumu s pristojnim sekretarjem, kdo naj se namesto njega udeleži seje.
Na sejo Izvršnega sveta se lahko povabijo predstavniki posameznih družbeno-političnih in delovnih organizacij ter posamezni strokovnjaki ali strokovni uslužbenci upravnih organov.
31.	člen
Seja Izvršnega sveta se ne more končati, dokler dnevni red ni Izčrpan. Lahko se pa seja prekine.
32.	člen
Ka zvezo s tiskom skrbi republiški sekretar za informacije.
Na predlog republiškega sekretarja za informacije sekretar Izvršnega sveta dovoli, da so na seji lahko navzoči predstavniki tiska, radio-televizije in filma.
33.	člen
O seji Izvršnega sveta se sestavi zapisnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih ter o sprejetih stališčih in sklepih.
Zapisnik se pošlje članom Izvršnega sveta najpozneje z gradivor. za prihodnjo sejo. Zapisniku se priloži pismeno poročilo sekretarja o izvrševanju sklepov sej Izvršnega sveta.
Odobritev zapisnika prejšnje seje se da kot prva točka na dnevni red vsake seje. Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar Izvršnega sveta.
2. Sklepanje
34.	člen
Po končani obravnavi Izvršni svet glede na podatke obravnave in sprejeta stališča sprejme ali odkloni predpis ali drug predlog; vzame poročilo s pripombami ali brez pripomb na znanje; vrne stvar odboru v ponovno proučitev oziroma predlagatelju v dopolnitev; če ni bilo določenega predloga, preide na Prihodnjo točko dnevnega reda.
Predsednik Izvršnega sveta lahko po lastni pobudi ali na predlog predlagatelja formulira predlog sklepa, o. katerem naj Izvršni svet odloči.
35.	člen
Glasuje se javno.
Sklepi Izvršnega sveta se sprejemajo z večino glasov navzočih članov Izvršnega sveta ter tistih republiških funkcionarjev/ ki sodelujejo pri posamezni točki s pravico člana Izvršnega sveta.
3.	Pravice in dolžnosti članov Izvršnega sveta
36.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega sveta, sodelovati pri obravnavi in odločanju, predlagati amandmaje k Predlogu predpisa in drugega akta, predlagati, da se Posamezna stvar odloži z dnevnega reda ali vrne odboru ali predlagatelju. To pravico imajo tudi re-
publiški funkcionarji, kadar sodelujejo na seji s oravico člana Izvršnega sveta.
37.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu odborov in komisij, katerih Člani so. Lahko se udeležujejo tudi sej odborov in komisij, katerih člani niso, vendar nimajo pravice odločati.
Člani Izvršnega sveta imajo na podlagi izrečnega pooblastila Izvršnega sveta pravico predstavljati Izvršni svet v Skupščini in njenih organih. Člani Izvršnega sveta imajo pravico, predstavljati Izvršni svet tudi v drugih primerih, če jih za to pooblasti Izvršni svet ali predsednik Izvršnega sveta.
4.	Predpisi in drugi akti Izvršnega sveta
38.	Člen
V izvrševanju zadev iz svoje pristojnosti Izvršni svet sprejema uredbe, odloke, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila.
Z uredbo Izvršni svet izdaja splošne predpise za izvrševanje zakonov in splošna načela za organizacijo in delo republiških upravnih organov ter ustanavlja republiške upravne organe, kolikor je za to pristojen.
Z odlokom Izvršni svet ureja posamezna vprašanja ali izdaja ukrepe splošnega pomena. Odloča o skupinskih pomilostitvah, sprejema druge odločitve, za katere je to določeno v zakonu ali z uredbo.
Z navodilom Izvršni svet določa pravila za postopek in poslovanje upravnih organov ter pravila za organiziranje izvrševanja zakonov in predpisov Izvršnega sveta.
Z odločbo Izvršni svet odloča o imenovanjih, o posamičnih pomilostitvah in o drugih posameznih zadevah iz svoje pristojnosti.
S sklepom Izvršni svet sprejema smernice, priporočila in stališča o posameznih načelnih vprašanjih, o političnih osnovah za pripravo predpisov in ukrepov in v drugih primerih, o katerih ne odloča v kakšni drugi obliki.
S pojasnilom ugotavlja Izvršni svet pomen posameznih določb uredbe, odloka ali navodila Izvršnega sv^ta. Tako pojasnilo je obvezno.
39.	člen
Vse akte, ki jih sprejme Izvršni svet na seji, podpisuje predsednik Izvršnega sveta.
40.	člen
Uredbe, odloki, navodila in drugi splošni akti Izvršnega sveta se objavijo v »Uradnem listu SRS«. Drugi akti Izvršnega sveta se objavijo v »Uradnem listu SRS«, če Izvršni svet tako odloči.
• , . •
V.	OBRAVNAVA
1.	Splošne določbe
41.	člen
Izvršni svet obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti na podlagi pismenega gradiva (poročila, ela-
ti
borati, informacije, osnutki oziroma predlogi predpisov in podobno).
Gradivo pošljejo Izvršnemu svetu republiški upravni organi, delovne in druge samoupravne organizacije ter občine in okraji, po lastni pobudi. Republiški upravni organi ter organizacije, katerih ustanovitelj je SR Slovenija in nad katerim izvršuje Izvršni svet določene pravice ustanovitelja, so dolžni poslati določeno gradivo tudi na zahtevo Izvršnega sveta ali njegovega odbora
42.	člen
Ce predlagatelj gradiva ne predlaga izrečno, naj Izvršni svet obravnava gradivo ali vzame v zvezi z gradivom določeno stališče ali določen akt, določi predsednik Izvršnega sveta po lastni pobudi ali na predlog odbora ali posameznega člana Izvršnega sveta, ali se da posamezno gradivo na dnevni red seje Izvršnega sveta.
43.	člen
Vsako gradivo oziroma predlog se praviloma obravnava najprej na seji pristojnega odbora Izvršnega sveta in šele na to na seji Izvršnega sveta. Samo v zelo nujnih primerih lahko Izvršni svet na obrazloženo zahtevo predlagatelja sprejme gradivo oziroma predlog takoj na dnevni red seje Izvršnega sveta.
2. Posebne določbe o pripravi predpisov in drugih aktov
44.	člen
Osnutek zakona oziroma predlog uredbe ali drugega akta Skupščine oziroma Izvršnega sveta pripravi upravni organ po lastni pobudi ali na zahtevo Izvršnega sveta ali njegovega odbora. Ce pripravi osnutek skupščinskega predpisa ali drugega akta na zahtevo skupščinskega odbora, pošlje hkrati kot Skupščini osnutek tudi Izvršnemu svetu.
Izvršni svet lahko po lastni pobudi ali na zahtevo upravnega organa določi načela za izdelavo predpisa. Izvršni svet lahko da hkrati upravnemu organu tudi navodilo za delo pri pripravi predpisov, in mu tudi določi rok, v katerem mora biti osnutek oziroma predlog predpisa predložen.
Upravni organ lahko predloži Izvršnemu svetu najprej teze1 za predpis z obrazložitvijo in potrebno dokumentacijo, lahko pa tudi samo kratko poročilo ali informacijo o načelih, po katerih namerava izdelati osnutek predpisa.
45.	člen	•
Ce naj bi se po predlogu predpisa ali drugega akta ustanovil nov organ ali organizacija ali odredili ukrepi, ki bi imeli za posledico nove izdatke, mora predlagatelj priložiti predlogu natančen izračun izdatkov in navesti, iz kakšnih virov bo mogoče kriti te izdatke.
46.	člen
Zavod SR Slovenije za gospodarsko planiranje mora predložiti Izvršnemu svetu osnutek republiškega družbenega plana za prihodnje leto, republiški sekretariat za proračun pa osnutek proračuna najpo-zueje do 13. oktobra.
47.	člen
Preden predloži republiški upravni organ osnutek zakona oziroma predlog predpisa ali drugega akta Izvršnemu svetu, ga mora poslati v mnenje prizadetim republiškim organom, po potrebi pa tudi organom občinskih in okrajnih skupščin, republiškim organom zainteresiranih družbeno-političnih organizacij in zainteresiranim gospodarskim organizacijam.
Predlog predpisa je treba poslati tudi Republiškemu sekretariatu za zakonodajo in organizacijo v mnenje o tem, ali je predpis v skladu s pravnim sistemom. Osnutek oziroma predlog predpisa, ki Bi imel za posledico materialne izdatke iz družbenih sredstev, je treba poslati tudi Republiškemu sekretariatu za finance oziroma Republiškemu sekretariatu za proračun in občo upravo v mnenje o tem, ali so zagotovljena finančna sredstva za izdatke, ki bodo nastali zaradi predlaganega predpisa.
48.	člen
Ko dobi republiški upravni organ k osnutku oziroma predlogu mnenje in pripombe drugih organov, zavodov in organizacij, izdela končni osnutek zakona oziroma predlog predpisa ali drugega akta in ga z obrazložitvijo pošlje Izvršnemu svetu.
V obrazložitvi je treba navesti tudi vse načelne in pomembnejše pripombe organov, zavodov in organizacij iz prejšnjega člena, ki jih predlagatelj v končnem besedilu osnutka oziroma predloga ni upošteval, in razložiti, zakaj jih ni upošteval.
Ce ugotovi predsednik Izvršnega sveta, da predlogu ni predloženo potrebno gradivo, obrazložitev in podobno ali da zainteresirani republiški organi ter drugi organi in organizacije niso dali k predlogu mnenja ali da sicer predlog ni zrel za odločanje, ga vrne predlagatelju v dopolnitev, razen, če gre za nujen primer.
3. Obravnava v odboru
49.	' člen
Odbor praviloma obravnava vse načelne in druge pomembnejše pripombe organov in organizacij, ki jih predlagatelj ni upošteval. Odbor lahko po potreb' pokliče na sejo predstavnike posameznih brganov 'n organizacij, katerih pripomb predlagatelj predpisa ni upošteval, da na seji povedo svoje mnenje.
Predlagana sprememba ali dopolnitev osnutka oziroma predloga predpisa, ki jo odbor sprejme, p°' stane sestavni del osnutka oziroma predloga, če se predlagatelj predpisa z njo strinja, in se vključi v besedilo osnutka oziroma predloga. Predlagatelj lahko privoli, da bo v skladu s stališči odbora izdela' novo besedilo osnutka oziroma predloga.
Ce po mnenju odbora predlagani predpis ali akt ni potreben ali umesten, ga odbor predloži s svojim mnenjem Izvršnemu svetu.
Ce je predlog pomanjkljiv, ga odbor vrne predlagatelju v dopolnitev.
Odbor pošlje Izvršnemu svetu po sekretarju I*' vršnega sveta skupaj z besedilom osnutka ozirom® predloga poročilo o stališčih, sprejetih na seji ter
morebitne predloge za tiste spremembe ali dopolnitve osnutka oziroma predloga, s katerimi se predlagatelj ni strinjal.
50.	člen
Ce se osnutek ali predlog, ki ga obravnava odbor, tiče vprašanj, ki spadajo tudi v področje kakšnega drugega odbora, zahteva odbor tudi mnenje tega odbora. Odbora imata lahko tudi skupno sejo za obravnavanje posameznega osnutka ali predloga.
tajnosti priprava osnutkov in predlogov takih predpisov in drugih aktov, za katere je glede na njihovo naravo to potrebno. V takem primeru lahko odredijo, da se odstopi od posameznih določb tega poslovnika, po katerih je treba zahtevati mnenje drugih organov, zavodov in organizacij, in da se osnutek oziroma predlog predpisa ali drugega akta pošlje naravnost Izvršnemu svetu.
56.	člen
51.	člen
V zvezi s poročilom ali drugim elaboratom odbor lahko predlaga Izvršnemu svetu, naj sprejme določena stališča ali določen akt, četudi predlagatelj tega ne predlaga. V svojem poročilu odbor formulira stališča oziroma besedijo akta, ki naj ga sprejme Izvršni svet.
4.	Obravnava na seji Izvršnega sveta
52.	člen
Na začetku obravnave lahko da predlagatelj pojasnilo k poročilu, osnutku oziroma predlogu. ^
Izvršni svet lahko odloči, da se obravnava najprej v načelu in nato v podrobnostih.
Ce se v razpravi ugotovi, da osnutek ali predlog predpisa ali drugega akta ni potreben, ga Izvršni svet odkloni. Ce se ugotovi, da gradivo ali predlog ni *rel za nadaljnjo obravnavo, ga Izvršni svet vrne odboru v ponovno proučitev ali predlagatelju v dopolnitev.
Republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo daje »Uradnemu listu SRS« nalog za objavo predpisov in drugih aktov Izvršnega sveta in republiških upravnih organov ter za objavo popravkov naštetih predpisov.
Ce objavljeno besedilo predpisa Izvršnega sveta ni v skladu z izvirnikom, dovoli objavo popravka sekretar Izvršnega sveta.
Ce ugotovi republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo, da predpis ali drug akt republiškega upravnega organa, ki naj se objavi v »Uradnem listu SRS«, ni v skladu z zakonom ali s predpisom Izvršnega sveta, opozori na to sekretarja Izvršnega sveta; ta lahko zadrži objavo takega predpisa ali akta v »Uradnem listu SRS« do izdaje dokončne odločitve Izvršnega sveta.
VI.	IZVRSNI SVET TER SKUPŠČINA OZIROMA NJENI ORGANI
57.	člen
53.	člen
V obravnavi se lahko predlagajo k osnutku ali Predlogu predpisa ali drugega akta amandmaji; o amandmajih se glasuje prej kot o določbi, h kateri So predlagani. Ce se predlagatelj s predlaganim amandmajem strinja, postane amandma sestavni del Predloga.
Amandmaji se predlagajo praviloma pred sejo Pismeno, lahko pa tudi ustno na seji.
Izvršni svet lahko med obravnavo ali po končani °hravnavi, preden se glasuje, sklene, da se nadaljnja °bravnava oziroma odločanje odloži za eno prihodnjih sej.
54.	člen
Ce sprejme Izvršni svet na seji kakšno spre-niembo k osnutku ali predlogu predpisa ali drugega ®kta. izdela končno redakcijo besedila Republiški sekretariat za zakonodajo in organizacijo v sodelovanju s predlagateljem. Ce glede končnega besedila ne Pride do soglasja, odloči predsednik Izvršnega sveta °riroma podpredsednik, ki je vodil sejo.
Končno besedilo predpisa oziroma akta pošlje £ePubliški sekretar za zakonodajo in organizacijo se-retarju Izvršnega sveta za podpis.
55.	člen
Odbori in starešine republiških upravnih organov n’urajo skrbeti in so odgovorni za to, da ostane v
Izvršni svet ima pravico in dolžnost, da skrbi za pripravo predlogov zakonov in drugih aktov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila Skupščina SRS, če ne odloči Skupščina, da pripravi predlog zakona ali drugega akta odbor ali komisija Skupščine.
Izvršni svet je dolžan poročati Skupščini SR Slovenije o svojem delu. Na zahtevo zbora pošlje zboru tudi druga poročila.
58.	člen
Kadar dobi Izvršni svet vabilo za sejo zbora Skupščine SR Slovenije ali njegovega odbora, na kateri se obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga je dal Izvršni svet, je Izvršni svet dolžan poslati na sejo svojega predstavnika. Kot predstavnika pošlje praviloma republiškega sekretarja, ki je pripravil osnutek zakona za Izvršni svet, lahko pa tudi člana Izvršnega sveta ali drugega republiškega funkcionarja.
Kadar dobi Izvršni svet obvestilo, da se na seji zbora ali odbora obravnava predlog zakona ali drug predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, lahko pošlje Izvršni svet svojega predstavnika na sejo zbora ali odbora. Za predstavnika določi člana Izvršnega sveta, republiškega sekretarja ali drugega republiškega funkcionarja.
Izvršni svet pošlje na sejo zborovega odbora svojega predstavnika tudi takrat, kadar odbor po predsedniku zbora to zahteva, da razloži Izvršni svet od-
boru svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu seje. Glede osnutka zakona ali drugega akta lahko sporoči Izvršni svet svoje mnenje tudi pismeno.
59.	člen
Odgovore na vprašanja zbora Skupščine ali republiških poslancev, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo splošne politike Izvršnega sveta, daje predsednik Izvršnega sv/eta ali podpredsednik oziroma član Izvršnega sveta, ki ga določi Izvršni svet.
Odgovore na vprašanja zbora Skupščine ali republiških poslancev, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo zadev s področja republiških upravnih organov, da republiški sekretar, če Izvršni svet drugače ne določi.
60.	člen
Izvršni svet lahko določi posamezne svoje člane in republiške funkcionarje za svoje stalne predstavnike v posameznih odborih Skupščine ali za določena vprašanja.	'
Predstavnik Izvršnega sveta se udeleži seje Skupščine in njenih odborov in razloži stališče Izvršnega sveta o posameznih vprašanjih; predstavnik ima pravico, da v imenu Izvršnega sveta predlaga amandmaje k predlogu zakona ali drugega akta, o katerem odloča Skupščina, in da se izjavi o drugih amandmajih k predlogom zakonov, ki jih je predložil Izvršni svet.
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga zboru ali odboru Skupščine naj odloži odločanje glede posameznega vprašanja, da bi lahko Izvršni svet zavzel svoje stališče.
Izvršni svet lahko po lastni pobudi ali na zahtevo odbora določi posamezne strokovnjake, da se udeležijo seje odbora ali zbora zaradi dajanja pojasnil.
61.	člen
Izvršni svet lahko predloži Republiškemu zboru v poprejšnje obravnavanje teze ali osnutek za predlog zakona ali drugega akta, da jih obravnava pristojni odbor in da sporoči svoje stališče in mnenje.
Izvršni svet lahko predlaga Republiškemu zboru, da pristojni odbor sprejme na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega področja, ali da skliče sejo, da bi Izvršni svet razložil svoje stališče do določenega vprašanja.
62.	člen
Izvršni svet je dolžan skupščinskemu odboru na njegovo zahtevo po svojem predstavniku razložiti svoje stališče do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu odborove seje, ali da mu sporoči svoje pripombe in mnenje glede predloga zakona ali drugega akta, ki ga pripravlja odbor'.
63.	člen
Zahteve Skupščine in njenih zborov ter zahteve odborov, ki jih sporoči Izvršnemu svetu predsednik zbora, da izdelajo upravni organi posebno'poročilo, elaborat, osnutek zakona ali drugega akta ali po-
dobno strokovno opravilo, pošlje Izvršni svet pristojnemu upravnemu organu ali službi Izvršnega sveta. Ce ima Izvršni svet glede postavljene zahteve kakšne pomisleke jih sporoči predsedniku Skupščine oziroma zbora.
Izvršni svet skrbi za to, da republiški upravni organi in službe Izvršnega sveta izvršijo strokovne naloge iz prejšnjega odstavka.
Zahtevano poročilo, osnutek predpisa in podobno pošlje upravni organ oziroma služba Skupščini oziroma zboru po Izvršnem svetu.
VIL IZVRSNI SVET IN REPUBLIŠKA UPRAVA
64.	člen
Poleg drugih pravic in dolžnosti, ki so določene v tem poslovniku, ima Izvršni svet nasproti republiškim upravnim organom še pravice in dolžnosti, ki so navedene v naslednjih določbah.
65.	člen
Republiški upravni organi ter samoupravne organizacije, katerih ustanovitelj je republika, so dolžni pošiljati Izvršnemu svetu sproti in redno periodične, statistične in druge publikacije, informacije in analize ter drugo gradivo, ki ga izdelajo za Skupščino SR Slovenije ali za -voje potrebe.
66.	člen
Izvršni svet in njegovi odbori lahko zahtevajo od republiških upravnih organov, da v mejah svojega delovnega področja pripravijo osnutek zakona ali drugega akta ter elaborat, dokumentacijo in drugo gradivo, ki je potrebno Izvršnemu svetu pri njegovem delu.
67.	člen
Izvršni svet lahko zahteva od republiških upravnih organov poročila o stanju glede posameznih zadev in o izvrševanju določenih nalog iz njihovega delovnega področja.
Izvršni svet lahko naroči republiškemu upravnemu organu, naj razišče stanje na določenem področju, prouči posamezna vprašanja ali izvrši v določenem roku posamezno zadevo iz svojega delovnega področja in Izvršnemu svetu o tem poroča.
Izvršni svet lahko obravnava stanje v posameznih republiških upravnih organih in na podlagi obravnave določi ukrepe in naloge, ki so jih upravni organi dolžni storiti, da se izvršijo zadeve, ki so z zakonom in drugimi predpisi dane v njihovo delovno področje.
68.	člen
Ce je republiški upravni organ pooblaščen, da izda predpis v soglasju i drugim upravnim organom, pa ne doseže njegovega soglasja, jima določi Izvršni svet obvezne smernice za rešitev vprašanj, ki so med njima sporna.
Izvršni svet da republiškim upravnim organom obvezne smernice tudi takrat, kadar pride med njimi
do spora glede pristojnosti ali kadar se pri opravljanju zadev iz njihove pristojnosti pojavijo druga sporna vprašanja.
Vlil. RPEDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI IN SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
69.	člen
Izvršni svet ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Ce ni izvolil podpredsednikov Izvršnega sveta že Republiški zbor ob izvolitvi Izvršnega sveta, jih izvoli Izvršni svet na svoji prvi seji, potem ko je določil, koliko podpredsednikov bo volil.
70.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet.
Predsednik Izvršnega sveta skrbi za skladnost dela v Izvršnem svetu, usklajuje delo republiških upravnih organov, skrbi za izvajanje splošne politike Izvršnega sveta in za izvrševanje sklepov in drugih aktov Izvršnega sveta.
71.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predlaga v imenu Izvršnega sveta Republiškemu zboru imenovanje republiških sekretarjev na čelu republiških sekretariatov in drugih republiških funkcionarjev, za katere določa zakon, da jih imenuje Skupščina SRS.
72.	člen
Podpredsednik oziroma podpredsedniki, če jih je več, sodelujejo s predsednikom pri pripravljanju sej Izvršnega sveta, pomagajo predsedniku pri opravlja-uju drugih nalog in skrbijo za usklajevanje dela odborov in komisij Izvršnega sveta.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz delovnega področja predsednika Izvršnega sveta, za katere to določi izvršni svet oziroma za katere ga Pooblasti predsednik.
Ce je predsednik Izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomestuje z vsemi pravicami podpred-sednik, ki ga na predlog predsednika določi Izvršni
svet.
73.	člen
Sekretar Izvršnega sveta pripravlja seje Izvršnega sveta, pomaga predsedniku Izvršnega sveta pri Organiziranju zadev v zvezi z delom Izvršnega sveta 'u z izvajanjem njegovih sklepov, vodi delo sekrela-riata in opravlja druge začleve, ki mu jih določi zvršni svet ali predsednik Izvršnega sveta.
Sekretar skrbi za dostavljanje sklepov Izvršnega sveta republiškim upravnim organom ter za izvršitev sklepov; od republiških upravnih organov lahko Zahteva poročilo o izvršitvi teh sklepov.
Sekretarja imenuje Izvršni svet; ob imenovanju mu lahko določi položaj republiškega sekretarja.
Sekretar Izvršnega sveta sodeluje na vseh sejah Vršnega sveta. Na sejah iz 3. člena in na drugih
sejah, kadar se obravnavajo zadeve iz področja služb Izvršnega sveta, sodeluje sekretar s pravico člana Izvršnega sveta. Na drugih sejah lahko sodeluje pri obravnavi, ne pa pri odločanju.
Sekretar izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih uslužbencev, ki jih imenuje Izvršni svet, ter druge odločbe, za katere je pooblaščen na podlagi zakona ali za katere ga pooblasti Izvršni svet.
Sekretar je odredbodajalec za izvrševanje predračuna Izvršnega sveta.
Ce je sekretar odsoten ali zadržan, mu določi namestnika Izvršni svet.
IX. SLUŽBE IZVRŠNEGA SVETA
74.	člen
Izvršni svet ima za strokovno, administrativno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega sveta tele službe:
1.	Sekretariat Izvršnega sveta,
2.	samostojne urade,
3.	kabinete,
4.	funkcionarje za samostojno opravljanje določenih zadev iz pristojnosti Izvršnega sveta.
75.	Člen	*
V	sekretariatu Izvršnega sveta se opravlja administrativno in tehnično delo za potrebe Izvršnega sveta in drugih služb Izvršnega sveta.
V	sekretariatu Izvršnega sveta je uprava za kadrovska vprašanja, ki opravlja zadeve v zvezi s kadrovskimi vprašanji iz pristojnosti Izvršnega sveta.
V	sekretariatu je protokol, ki opravlja vse protokolarne zadeve v zvezi z državnimi, uradnimi in poluradnimi obiski ter vse protokolarne zadeve za potrebe Skupščine in Izvršnega sveta.
Sekretariat Izvršnega sveta vodi sekretar Izvršnega sveta. Sekretar ima lahko enega ali več pomočnikov. Pomočnike sekretarja imenuje Izvršni svet.
76.	člen
Kot samostojni uradi Izvršnega sveta delajo: urad za zunanje zadeve, urad za narodnosti in urad za prošnje in pritožbe.
Urad za zunanje zadeve opravlja strokovne zadeve v zvezi z izvrševanjem mednarodnih pogodb na ozemlju republike Slovenije in vzdržuje stike s konzularnimi predstavništvi.
Urad za prošnje in pritožbe opravlja strokovne zadeve v zvezi s prošnjami in pritožbami, ki jih občani in organizacije neposredno pošljejo Skupščini SR Slovenije ali Izvršnemu svetu ali ki jih posredujejo Skupščini SR Slovenije ali Izvršnemu svetu drugi organi.
Urad za narodnosti opravlja strokovne zadeve v zvezi z narodnostnimi manjšinami na območju SR Slovenije.
Samostojni urad vodi načelnik urada. Načelnika samostojnega urada imenuje Izvršni svet.
77.	člen
Predsednik, podpredsedniki in posamezni drugi člani Izvršnega sveta, za katere to določi Izvršni svet, imajo kabinete. Kabineti opravljajo strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednike in druge Člane Izvršnega sveta.
Na čelu kabineta je šef kabineta, ki ga imenuje Izvršni svet.
78.	člen
Za samostojno opravljanje, določeniH zadev iz področja Izvršnega sveta so lahko v Izvršnem svetu funkcionarji, ki niso v organizacijski sestavi sekretariata Izvršnega sveta. Imenuje jih Izvršni svet.
79.	člen
Samostojni funkcionarji v Izvršnem svetu, šefi kabinetov in načelniki samostojnih uradov imajo lahko položaj republiškega sekretarja.
80.	člen
Notranjo organizacijo in delo služb Izvršnega sveta predpiše s pravilnikom sekretar Izvršnega sveta y soglasju s predsednikom Izvršnega sveta.
X. KONČNA DOLOČBA
\
81.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 020-14/63
Ljubljana, dne 28. junija 1963.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
.Viktor Avbelj 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jole Jurač - Tiska tiskarna »Toneta TomSlW*’ vsi v Ljubljani - Narotnlna letno 1200 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Ure?J nlitvo In uprava' Ljubljana Brjavtova 15 a, poštni predal 879 Vil - Tel direktor In knjigovodstvo: 20 701, uredništvo m
uprava: 23-579 - Čekovni radon: 600-18-603-113
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XX
Razglasni del dne 18. julija 1963
St. 22
Razglasi in objave
Razrešitev dolžnosti stalnega sodnega tolmača
St. 0l/XI-2/l3-60	7401
Na podlagi 12. člena uredbe o stalnib sodnih tolmačih (Uradni list LRS, št. 7-30/49) se Lojze Cafuta, Pravnik iz Izole, Levstikova 3 razreši dolžnosti stalnega sodnega tolmača za nemški, srbohrvatski in latinski jezik na območju okrožnega sodišča Koper.
Republiški sekretariat za provosodno upravo SRS
Sprememba priimka
St. 03/5-20/A-85-63	6969
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-85-63 z dne 31. V. 1963 Po 21. členu zakona o osebnih imenih spremembo priimka Berku Stanislavu, roj. 18. decembra 1931 v Kranju, prebivajočemu v Kranju. Kidričeva 33, v priimek » B r z i n «.
St. 03/5-20/A-3-63	4262
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/3-2O/A-3-63 z dne 25. lil. 1963 po 21. členu zakona o osebnih imenih spremembo priimka Hudoroviču Avgustu, roj. 21. julija 1939 v Kočevju, njegovi ženi Hudorovič Veroniki foj. Šarkezi 22. aprila 1941 v Sotini in hčerki Hudorovič Cvetki, roj. 21. oktobra 1960 v Novem mestu. Prebivajočim v Željnah 42, v priimek »Majer«.
St. 03/5-20/A-47-63	4391
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-47-63 z dne 25. III. 1965 po 21. členu zakona o osebnih imenih spremembo priimka Jager Charr ‘Otti, roj. 27. aprila 1943 v Maribo-ru, prebivajoči v Mariboru, Partizanska ulica 21, v priimek »Zu-Panc«.
St. 03/5-20/A-59-63	6927
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS je dovolil z odločbo, st. 03/5-20/A-59-63 z dne 5. VI. 1963 Po 21. členu zakona o osebnih ime-nih spremembo priimka Žnidariču
1959 v v Loga-
»ovcin 55, p. Križevci pri Ljutome-u- ^ priimek »Štuhec«.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
“ranku, roj. 13. decembra '-ogarovcih. prebivajočemu
Sprememba imena
Št. 03/5-20/A-84-63	6897
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-84-63 z dne 31. V. 1963 po 21. členu zakona o osebnih imenih spremembo imena Brus Mariji, roj. 28. junija 1947 v Hotedršici, prebivajoči v Hotedršici' 76, v ime »Ivanka«.
Republiški sekretariati za notranje zadeve SRS
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodlšfa razglašajo:
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. delavcev in uslužbencev v Slovenskih Konjicah.
Zadruga zida ekonomična stanovanja v sistemu vrstnih hišic oziroma blokov ter jih upravlja in vzdržuje za člane zadruge; zbira finančna in materialna sredstva svojih članov, najema dolgoročna posojila ter sprejema druge namenske prispevke; oskrbi potrebna zazidljiva zemljišča z nakupi, zamenjavami, darili ali z dodelitvijo iz splošnega ljudskega premoženja; oskrbi investicijski program in gradbene načrte z vsemi potrebnimi elaborati ter gradbena dovoljenja; nabavlja gradbene stroje, prevozna sredstva in druge potrebne pripomočke v zvezi z zidanjem in vzdrževanjem hiš; organizira v sestavu zadruge pomožne gradbene In druge gospodarske dejavnosti za potrebe zadruge; ustanavlja podjetja in obrti (graditev) za potrebe zidanja in vzdrževanja lastnih hiš ter skrbi za vzdrževanje in opravljanje skupnih naprav in določa način uporabe pripadajočih zemljišč v skladu z zazidalnim načrtom.
Zadrugo je ustanovil ObLO Slovenske Konjice z odločbo, številka 015-3/63-3 z dne 11. V. 1963.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora. Za zadrugo podpisujeta Grum Martin, predsednik zadruge ter Kovač Janko, tajnik in računovodja, ki sopodpisuje finančne listine.
Celje. 14. junija 1963.
Rg VI 119/1	1937
Besedilo: Veletrgovsko podjetje »Trgoavto«, Koper, Ulica JLA 25.
Poslovni predmet; Osnovna dejavnost je trgovanje na debelo in
drobno v strokah: izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, motorna vozila, nadomestni deli in pribor, radijski apatati in potrebščine, elektrotehnični material, kmetijski stroji in orodje, tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt, stroji, naprave ter tehnična železnina in kovinsko blago, naftni derivati, mazivna olja in masti ter dopolnilna dejavnost; opravljanje usluž-nostne, zlasti servisne obrtne dejavnosti v obrtnih strokah, kovaštvo, avtomehanika in mehanika, kovinsko strugarstvo, avtokleparstvo, avtoelektričarstvo in vozno ličarstvo.
Podjetje je nastalo z izločitvijo poslovnih enot veletrgovskega podjetja »Imex«, export-import, Koper, ki so ustanovile samostojno podjetje.
Direktor do konstituiranja je Rebec Dore. Poleg njega podpisuje za podjetje še Knez Ivan, pomočnik direktorja, v direktorjevi odsotnosti.
Koper, 19. junija 1963.
Rg I b 335/1	2081
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Pohorska vzpenjača«,’ Maribor (Zgornje Radvanje, Pohorska 60).
Poslovni predmet: Prevoz ljudi in blaga z vzpenjačo in z žičnicami na Pohorje; prirejanje skupinskih izletov; reklamna dejavnost; izposojanje sank in smuči ter druge športne opreme turistom na Pohorju, njihovo .shranjevanje, če so last turistov.
Ustanovitelj: ObLO Maribor-Ta-bor. odločba št. 0^13-35/63-4 z dne 22. V. 1963.
Direktor: Čop Franc, ki podpisuje samostojno v mejah zakonitih določb in pravil podjetja.
Maribor, 19. junija 1963.
Rg 395/1-2	2114
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo:
Besedilo: »Agrotehnika«, export-import, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Zadružnega obrtnega podjetja »Agroservis«, Brežice k temu podjetju.
Celje. 8. junija 1963.
Rg V 9/7	k 1893
Besedilo: »Borovo«, jugoslovanski kombinat gume in obutve, Borovo.
Pri prodajalni Šoštanj se izbriše Movh Marija in vpiše Ovčjak Marija, nova poslovodkinja.
Celje. 19. junija 1963.
Rg III 86/2	1948
Besedilo:	Gradbeno podjetje
»Gradbenik«, Brežice.
Izbriše se ing. arch. Filipčič Karel in vpiše Vidmar Ivan, ki podpisuje v odsotnosti lirektorja ali računovodje.
Rg V 14/9	2055
Besedilo: Opekarna, Brežice.
Izbriše se Cverlin Frida, finančna knjigovodkinja.
Rg V 48/4	2053
Besedilo: Kovinsko podjetje »Ko-vo«, Vransko.
Izbriše se v. d. direktorja Pavlič Rudi in vpiše, da je sekretar podjetja Rančigaj Vlado odslej direator podjetja.
Vpiše se še Kresnik Ferdo, obra-tovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
, Rg VI 109/3	2058
Oelje, 21. junija 1963.
Besedilo: »Slovenijales«, podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana.
Pri predstavništvu v Celju se spremeni firma, ki je odslej: »Slovenijales — Kooperativa«, izvoz-uvoz, notranji trg lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana — predstavništvo, Celje.
Rg IV 16/2	2079
Besedilo: Narodna pivara, Pančevo.
Vpiše se skladišče Celje, Vrunče-va 39, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače na veliko in malo. Poslovodja je Miklavžin Ivan. Razmerje med podjetjem in poslovno enoto se uredi s pravili podjetja in medsebojno pogodbo.
Rg IV 60/1	2078
Besedilo:	Hmeljarsko poslovno
združenje, Žalec.
Vpišejo se tele pripojitve pri nekaterih članih združenja:
KZ Škocjan pri Novem mestu in KZ Šentjernej na Dolenjskem h KZ Novo mesto; Kmetijsko gospodarstvo Javornik, Ravne na Koroškem h KZ Prevalje; Kmetijska srednja šola, Maribor in Kmetijsko gospodarstvo, Pohorje k Agrokombinatu, Maribor; Kmetijska šola, Šentjur pri Celju h Kmetijskemu kombinatu. Šentjur pri Celju; Kmetijsko gospodarstvo, Slovenske Konjice h KZ Slovenske Konjice; Zivinorejsko-veterinarski zavod, Novo mesto h Kmetijskemu zavodu, Novo mesto; Vinogradniško gospodarstvo »Jeruzalem«, Ormož h KZ Jeruzalem, Ormož; Kmetijski pospeševalni zavod, Maribor h Kmetijskemu zavodu. Maribor: Kmetijsko gozdarsko posestvo, Novo mesto h Kmeti jsko-gozdarskemu predelovalnemu kombinatu. Novo mesto: Kmetijsko posestvo. Metlika h KZ Metlika: Kmetijsko gospodarstvo. Šmarje pri Jelšah h KZ Šmarje pri Jelšah; Kmetijsko gospodarstvo, Slovenska
Bistrica h KZ Bistrica, in Kmetijska zadruga, Videm pri Ptuju h KZ. Haloze, Ptuj.
Rg VI 103/3	2077
Celje, 24. junija 1963.
Besedilo: Pekarna in slaščičarna, Rogaška Slatina.
\piše se pripojitev podjetja Pekarna, Rogatec k teinu podjetju.
Rg II 187/9	2085
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Senovo.
Vpiše se obrat prevoz, Senovo, ki prevaža blago z motornimi vozili. Vodja obrata je Cijan Jože. Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje matičnega podjetja.
Rg V 23/15	2086
Besedilo: Trgovsko podjetje, Sevnica.
Podjetje se je konstituiralo 22. II. 1963.
"Poslovni predmet se razširi še na trgovanje na debelo.
Rg VII 7/2	2088
Besedilo: Gradbeno podjetje »Sava«, Videm-Krško.
Izbrišeta se direktor Badalič Vlado in tehnični vodja Mižigoj Danijel ter vpiše Košir Franc, novi direktor.
Rg V 73/18	2084
Celje, 27. junija 1963.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Savinja«, Nazarje,
Vpiše se gostilna »Dreta«, Šmartno ob Dreti, ki prodaja jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače, slaščice, tobačne izdelke, razglednice in spominčke. Poslovodkinja je Go-vek Anica. Razmerje med poslovno enoto in podjetjem je urejeno s pravili podjetja in pogodbo. Enoto je ustanovil delovni kolektiv, dovoljenje ObLO Mozirje, št. 023-10/63-3/2 z dne 30. V. 1963.
Celje. 28. junija 1963. Rg III 108/7
2063
Besedilo: »Globus-špedicija«, tuzemski in mednarodni transporti, Ljubljana.
Izbriše se poslovalnica Sežana zaradi prenehanja poslovanja.
. Rg 111 b 84/3	1639
Besedilo: »Globus-špedicija«, tuzemski in inozemski transporti, Ljubljana.
Izbriše se podružnica Kozina zaradi prenehanja poslovanja.
Rg III b 84/4	1640
Besedilo:	»Intertrans - Globus«,,
mednarodna špedicija in transporti ....
ter skladišča, Ljubljana, skrajša- stavbe no: »Intertrans-GIobus«, Ljubljana.
Vpiše se izpostava, Kozina, ki v notranjem prometu opravlja vse posle tuzemske špedicije: opravlja prevoze blaga po vsej državi z lastnimi in najetimi avtomobili, preskr-
buje tovore za druga prevozniška podjetja v državi; opravlja pogodbeno kontrolo kakovosti in količine blagu v notranjem prometu; naklada, razklada in preklada blago, skladišči in hrani blago; v zunanjetrgovinskem poslovanju pa mednarodni transporti blaga — cestni, in mednarodna špedicija. Vodja izpostave je Miklavec Marjan. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 29. X, 1962, dovoljenje ObLO Sežana, št. 023-4/63-3 z dne 23. IV. 1963. Samostojnih pravic nima.
Rg III b 99/1	1641
Besedilo:	»Intertrans - Globus«,
mednarodna špedicija in transporti ter skladišča, Ljubljana, skrajšano: »Intertrans-GIobus«, Ljubljana.
Vpiše se podružnica, Sežana, Kolodvorska 2, ki v notranjem prometu opravlja vse posle tuzemske špedicije; opravlja prevoze blaga po vsej državi z lastnimi in najetimi avtomobili, preskrbuje tovore za druga prevozniška podjetja v državi; opravlja pogodbeno kontrolo kakovosti in količine blaga v notranjem prometu; naklada, razklada blago, skladišči in hrani blago; v zunanjetrgovinskem poslovanju pa mednarodni transporti blaga — cestnj, in mednarodna špedicija. Sef podružnice je Grom Srečko. Poslovna enota ima pravico sklepati pogodbe v mejah svojega poslovnega predmeta. Ustanovil jo je DS podjetja s sklepom z dne 29. X. 1962, dovoljenje ObLO Sežana, številka 023-2/63 z dne 23. IV. 1965.
Rg 111 b 100/1	1642
Koper, 11. maja 1963.
Besedilo:	»Kovinar«, ključavni-
čarstvo — vijakarna, Hrpelje-Ko-zina.
Pri direktorju do konstituiranja Semoliču Božidarju se vpiše, oa podpisuje odslej kot direktor podjetja.
Koper. 27. maja 1963.
Rg III b 96/4	1793
Besedilo:	Kmetijsko gospodar-
stvo "Gorica, Šempeter pri Gorici.
Izbriše se v. d. računovodje »9" dopivec Stevoj in vpiše Markočič Franc, računovodja.
Koper, 10. junija 1963.
Rg I a 54/10	2018
Besedili); S|)lošuo gradbeno podjetje »Piiinorie«, Ajdovščina., 'mslovni uredmet se razširi še_ na elovanie investicijske tehničfi^j
"g..—-projekt gradbene--ga dela objektov za visoke in nizke ■
Koper. 14. junija 1963. —TJg [ a 64/8
Besedilo: Veletrgovsko podjetje »Imex« export-import. Koper —' skrajšano: »Imex«, Koper.
Izbrišejo se tele poslovne enote: prodajalna avtomateriala št. 1, Koper, Ulica JLA 25; prodajalna avto-materiala št. 2, Koper, Istrska cesta 12; samostojni obrat »Avto moto servis II , Koper, Istrska 12, in servisna delavnica v Portorožu zaradi izločitve in ustanovitve novega ve-letrgovskega podjetja »Trgoavto«, Koper.
Rg I b 115/46	2021
Besedilo: Velelrgovsko podjetje »Imex«, export-impoi't. Koper.
Izbrišejo se tele enote: Veleblagovnica »Dom«, Koper, prodajalna »Moda«, Koper, prodajalna »Zvezda«, Portorož, prodajalna »Branku«, Portorož, prodajalna »Izbira«, Piran, prodajalna »Kovina«, Piran, prodajalna »Palma«, Piran, in prodajalna »Blisk«. Piran zaradi pripojitve k Trgovskemu podjetju na veliko in malo »Nanos«, Postojna.
Rg I b 115/47	2022
Besedilo: Tovarna pletenin, Sežana.
Izbriše se Štolfa Rajko in vpiše Pasarič Frančiška, šefinja komerciale, ki podpisuje vse komercialne listine in v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Rg III b 14/6	2014
Koper, 15. junija 1963.
Besedilo: »Fructal«, sadni liker-ski kombinat, Ajdovščina.
Poslovni predmet odslej: Predelava sadja in povrtnin. izdelovanje sadnih sokov, brezalkoholnih in alkoholnih pijač; opravljanje storitev • z dejavnosti podjetja in prodaja lastnih izdelkov in polizdelkov.
Rg I a 84/10	2155
Besedilo:	Kmeti jsko-industrijski
kombinat. Ilirska Bistrica.
Pri poslovni enoti mlečni restavraciji. št. 3, Ilirska Bistrica. Gregorčičeva *2 se poslovni predmet razširi še na prodajo na drobno brezalkoholnih pijač.
Rg II b 187/12 >	2103
Besedilo: Obrtno-črkoslikarsko in Pleskarsko podjetje »Slikoplnst«, Kope r.
Vpiše se. da je direktor do kon-stituirauja Petek Anton odslej direktor podjetja.
Rg 1 b 330/2	2104
Besedilo:	Čevljarsko podjetje
bkopo.
, Delavnica je prenehala poslovati ■n prešla v likvidacijo. Likvidacijska firma je kakor doslej, s pristavkom-. »v likvidaciji«, l ikvidator je »•robat Vincenc, računovodja Kme-
'i*ke zadruge »Kras«. Sežana.
Izbrišejo se Zlobec Kdvard, Fabič Anica in Štolfa Rudolf.
Rg III b 48/2	2101
Koper, 24. junija 1963.
Besedilo: Tovarna usnja, Miren pri Novi Gorici.
Izbriše se računovodja Petejan Dragotin.
Vpiše se, da je Silič Marija odslej Mozetič Marija in da podpisuje odslej kot glavna računovodkinja.
Rg la 33/9	' 2102
Besedilo: Trgovsko podjetje »Vipava«, Vipava.
Vpiše se poslovalnica »Mešano blago«, Dolga poljana 17, ki prodaja na drobno živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Poslovodkinja je Kra-|>ež Florjana. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 27. JI1. 1963, dovoljenje ObLO Ajdovščina, št. 5-023-15-1963 z dne 20. V. 1963. Poslovna enota sklepa kupne in prodajne pogodbe neposredno z dobavitelji. Za obveznosti, ki nastanejo s takimi pogodbami, odgovarja sama.
Izbriše se poslovalnica »Špecerija«, Vijjava 65 zaradi prenehanja poslovanja.
Pri trgovini »jestvine«, Vipava t39 se izbriše Poniž Stanko in vpiše Kodelja Stanko, novi poslovodja;
pri poslovni enoti »Oprema«, Vipava 158 se izbriše poslovodja Bajc Silvo in vpiše Ferjančič Marijana, poslovodkinja;
pri poslovalnici »Usnje in čevlji«, Vijiava 169 se izbriše poslovodja Bajc Silvo in vpiše Zavnik Albina, poslovodkinja;
pri poslovalnici »Mešano blago«, Podnanos se izbriše poslovodja Kodel ia Stanko in vpiše Bratoš Ivanka, poslovodkinja;
pri poslovalnici »Mešano blago«, Slap se izbriše Vidrih Marija in vpiše Roudič Ana, nova poslovodkinja, in
pri poslovalnici »Mešano blago«, Lože se izbriše poslovodja Curk Ludvik in vpiše Vidrih Marija, poslovodkinja.
Rg la 153/7	2103
Koper, 25. junija 1963.
Besedilo: Kino »Rombon«, Bovec.
Podjetje je prenehalo jjoslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvida-torka ie Kovačič Milka, knjigovod-kinja Trgovskega podjetja »Turist«, Bovec. Poleg likvidatorke podpisujeta za podjetje še Marka Alojz. član likvidacijske komisije in Ostati Boris, računovodja.
Izbriše se upravnik Repič Jožko. Koper. 29. junija 1963.
Rg Ha 72/2	2158
Besedilo: »Vozila Goriea«, Šempeter pri Gorici.
Podjetje se je konstituiralo dne
7.	II. 1963
Vpiše se. da direktor do konstituiranja Bremec Radko podpisuje odslej kot direktor podjetja.
Vpišejo se: Benevol Slavko, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Bednarik Jože, računovodja, in Sedevčič Mafalda, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Koper, 3. julija 1963.
Rg 1 a 247/2	2179
Besedilo:	»Intertrans - Globus«,
mednarodna špedicija in transporti ter skladišča, Ljubljana.
Pri delavsko uslužbenski restavraciji, Ljubljana, Smartinska 152 a e poslovni predmet odslej takle: ’ostrežba s toplimi in mrzlimi jedili ter točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač za potrebe delavcev podjetja.
Izbriše se Marinšek Niko in vpiše Samec Alojz, novi poslovodja.
Pri stranskem obratu, Ljubljana, Smartinska 152 a je poslovni predmet odslej takle: Izdelovanje in popravila embalaže, vzdrževanje in nudenje obrtniških in podobnih storitev za lastna poslovna sredstva ter uporaba prostih kapacitet za tuje stranke.
Izbris* se Zlobko Vlado in vpiše Novak Jože, novi poslovodja.
Ljubljana, 25. aprila 1963.
Rg Vil 1041/9	'1437
Besedilo: Trgovsko podjetje na drobno »Rožen«, Jesenice.
Poslovni predmet odslej: Podjetje trguje s tekstilnim, kratkim in jtlelenim blagom ter s konfekcijo, z galanterijskim in hazarskim blagom ter z igračami, z vrvarskimi izdelki, z izdelki iz konoplje in jute, z obutvijo, s proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, z železnino, s kovinskim blagom, s šivalnimi stroji in potrebščinami, s kmetijskim orodjem, umetnimi gnojili rn s sredstvi za varstvo rastlin, z naftnimi derivati (samo petrolej in kolomaz), z elektrotehničnim materialom, od tega samo z električnimi napravami za gospodinjstvo in z materialom za električno razsvetljavo, z barvami, laki, kemikalijami in s potrebščinami, s- parfumerijskim in kozmetičnim blagom, s steklom, porcelanom in s keramiko, s papirjem. pisalnimi in šolskimi potrebščinami, z izdelki domače in umetne obrti, z drogerijskim blagom, z mešanim industrijskim blagom, z živili in gospodinjskimi jrotrebščina-mi, z delikatesami, z zelenjavo, sadjem in izdelki, z mlekom in izdelki, s kruhom in pecivom, s tobačnimi izdelki, vžigalicami in potrebščinami ter s semenskim blagom.
Pri trgovini št. 1. Jesenici je sedež odslej na Jesenicah, Delavska 11. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu:
pri trgovini št. 3. Jesenice je sedež odslej na Jesenicah. Kidričeva 20. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;
pri trgovini št. 4, Hrušica 49 se spremeni dosedanji poslovni predmet, zato trgovina odslej posluje po novem;
pri trgovini št. 3, Jesenice je sedež odslej na Jesenicah, Kidričeva 20. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;
pri trgovini št. 6, Jesenice je sedež odslej na Jesenicah, Cesta talcev 19. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;
pri trgovini št. 7, Jesenice je sedež odslej na Jesenicah, Cankarjeva 15. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;
pri trgovini št. 8. Blejska Dobrava 51 je sedež odslej prav tako na Blejski Dobravi 38. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;
pri trgovini št. 11, Jesenice se je spremenila dosedanji firma in tudi sedež, tako da se celotna firma trgovine odslej glasi: Trgovsko podjetje na drobno »Rožca«, Jesenice, trgovina št. 11, »Samopostrežba plavž«, Jesenice, Cesta maršala Tita 79. Trgovina posluje tudi po novem poslovnem predmetu;*
pri trgovini št. 12 »Koloniale«, Jesenice, je sedež odslej na Jesenicah, Cesta maršala Tita 13. Trgovina posluje odslej tudi po novem poslovnem predmetu:
pri trgovini št. 15, Žirovnica 4 se spremeni dosedanji poslovni predmet tako, da trgovina odslej posluje po novem poslovnem predmetu, in
pri trgovini št. 16. Planina pod Golico se je prav tako spremenil dosedanji poslovni predmet, zato trgovina posluje odslej po novem poslovnem predmetu, kot to nadrobno naštevajo pravila za vsako od naštetih trgovin podjetja.
Ljubljana, 14. maja 1963.
Rg I 49/14	1717
Besedilo: »Planica-šport«, podjetje za proizvodnjo športnih polreb-ščin, Ljubljana.
Izbrišeta se Medved Cilka in ži-bert Mira, ki je podpisovala vse finančne akte v odsotnosti računovodkinje in vpiše Kapš Nuša, nova računovodkinja.
Ljubljana, 30. maja 1963.
Rg IV 538/19	1817
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Snaga«, Ljubljana.
Pri delavsko uslužbenski restavraciji Samski dom, Ljubljana, Poljanska 66 se izbriše Komlanc Jelko in vpiše Srakar Vinko, novi upravnik.
Rg VI 864/6	1918
Besedilo: Mesarsko podjetje, Tržič.
Izbriše se računovodja Meglič Alojz in vpiše Šilar Ivo, v. d. računovodkinje.
Pri poslovalnici št. 2, Tržič, Trg svobode 17 se izbriše Ribarič And jelko in vpiše Krelj Anton, novi poslovodja.
Rg 11 170/13	1909
Ljubljana, 1. junija 1963.
Besedilo:	Gostinstvo Polževo,
Ivančna gorica.
Vpiše se pripojitev gostilne »Pri postaji«, Grosuplje in gostišča »Taborska jama«, Velike Lipljene k temu podjetju.
Pripojeni gostilni se vpišeta kot poslovni enoti:
Gostilna »Pri postaji«, Grosuplje 154, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, topla in mrzla jedila ter tobačne izdelke. Poslovod-kinja je Markovič Bernardu, in gostišče »Taborska jama«. Velike Lipljene 2. ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače, prodaja topla in hladna jedila ter tobačne izdelke in vžigalice. Poslovodja je Rački Alojzij. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic.
Rg III 367/9	1972
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Špecerija«, Ljubljana, prodajalna, Ljubljana, haloška 87 se izbriše Horvat Stefan in vpiše Kristan Franc, novi poslovodja.
Rg II 181/43	1955
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, Ljubljana.
Pri poslovni enoti Logatec: prodajalni »Trate«, Medvedje brdo se razširi poslovni predmet še na storitve bifeja;
prodajalni »Tabor«, Gorenji Logatec se izbriše poslovodkinja Meze Štefka in vpiše Novak Pavel, poslovodja, in
prodajalni »Samopostrežba«, Dolenji Logatec se izbriše Gostiša Francka in vpiše Krašna Malka, nova poslovodkinja.
Rg II 181/44	1956
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina. Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Grmada«, Ljubljana, prodajalni Ljubljana, Celovška 144 se izbriše poslovodja Sanj Andrej in vpiše Zoran Hermina, poslovodkinja;
prodajalni, Ljubljana, Celovška 248 se izbriše Oister Ana in vpiše Skopec Vera, poslovodkinja;
zaradi ukinitve pa se izbrišeta prodajalna Ljubljana. Predjamska 24 in prodajalna Ljubljana, Gradišče 3
Rg II 181/45	1957
Besedilo: Poslovno združenje prevozniških podjetij »Slovenijatran-sport«. Ljubljana.
Izbrišejo se tile člani združenja: Avtoprevoz, Podvelka, Avtousluge,
Celje, Avtopromet Idrija, Avtoprevoz, Ivančna gorica, Avtoservis, Jesenice, Avtocenter, Kranj, Globus-spedicija, Ljubljana, Avtopromet, Ljubljana, GAP-Avtopromet, Maribor, Transport, Maribor, Avtotrans-port. Slovenj Gradec, Transturist Škofja Loka, in Avtoprevoz, Zagorje ob'Savi, zaradi spojitve oziroma pripojitve k drugim gospodarskim organizacijam.
Vpišejo se tile novi člani združenja: Avtoprevoz, Šempeter v Sa-vanjski dolini, Avtotrans, Rijeka, in Špedtrans, Maribor.
Rg V 851/10	1965
Ljubljana, 4. junija 1963.
Besedilo:	»Komunala«, podjetje
komunalnih dejavnosti, Kočevje.
Podjetje se je konstituiralo 20. VI. 1962. Direktor do konstituiranja Rojc Roman je odslej direktor podjetja.
Vpiše se Korelc Fani, računovodkinja.
Rg I	138/2	2025
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za obnovo tirnega materiala, Ljubljana.
Pri šefinji gospodarsko računskega sektorja Kovačič Slavki se spremeni priimek v Podlesnik.
Rg VI	952/4	1968
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana.
Vpiše se skladišče, Kranj, ki prodaja	na	debelo:	tobačne	izdelke,
vžigalice	in potrebščine;	galante-
rijsko in bazarsko blago ter igrače; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; parfumerij-sko in kozmetično blago ter izdelke domače in umetne obrti. Poslovodja je Poljanšek Maks. Samostojnih pravic nima. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 22. X. 1962, dovoljenje ObLO Kranj, št. 330-139/63-4 z dne 1. III. 1963.
Rg I 46/34	1953
Besedilo: Obrtna delavnica »Žimnica«, Ljubljana.
Sedež podjetja je odslej v Ljubljani, Tobačna 3.
Rg IV 596/5	2035
Ljubljana, It. junija 1963.
Besedilo: »Intercont«, podjetje za izvoz in uvoz, Beograd.
Pri predstavništvu v Ljubljani se zaradi pripojitve podjetja »Intercont«, k podjetju »Jugoelektro«, Beograd spremeni firma, ki je odslej: »JUGOELEKTRO«, podjetje za uvoz-izvoz in trgovina na veliko z elektroopremo, industrijsko opremo in elektrotehničnim materialom, Beograd, predstavništvo, Ljubljana, Igriška 12.
Izbriše se poslovodja Kranjc'Karlo in Sepe Miha, šef predstavništva.
Rg VI 859/4	2033
Besedilo: Splošno trgovsko podjetje »Potrošnik«, Črnomelj.
Pri poslovalnici št. 6 Črnomelj se spremeni sedež, ki je odslej v Črnomlju, Kolodvorska 18.
Rg I 14/23	2073
Besedilo: Trgovsko podjetje, Dol pri Hrastniku.
Vpiše se poslovalnica št. 5, Dol pri Hrastniku 50, ki prodaja na drobno sveže in suho domače in južno sadje, svežo in posušeno zelenjavo in povrtnino, plodove stročnic, zelenjadne in povrtninske izdelke, embalirane brezalkoholne pijače ter mleko in mlečne izdelke. Poslovodkinja je Holešek Erna. Samostojnih pravic nima. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 25. ITI. 1963, dovoljenje ObLO Hrastnik, št. 350-1/62-3 z dne 29. IV. 1963.
Rg IV 82/8	2076
Besedilo:	Kmetijsko gospodar-
stvo, Gornja Radgona.
Pri prodajalni št. 8, Ljubljana, Vojkova 20 se spremeni firma, ki je odslej: Kmetijski kombinat Radna, prodajalna št. 8, Ljubljana, Vojkova 20.
Rg VII 1035/2	2064
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Gornja Radgona.
Pri prodajalni, Ljubljana, Smar-tinska 12 se spremeni firma, ki je odslej: Kmetijski kombinat, ^Radgona, prodajalna, Ljubljana, šmar-tinska 12.
Rg VII 991/8	2063
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Usluga«, Hrastnik.
Besedilo odslej: Komunalno obrtno podjetje, Hrastnik, skrajšano: »Kop«, Hrastnik.
Poslovni predmet se razširi še na opravljan je avtomehanskih storitev, parketarstvo — polaganje parketov, steklarstvo — rezan je stekla in zasteklitev ter prevaža s tovornimi avtomobili za lastne potrebe in za druge.
Vpiše se obratna' enota avtopre-voz, Hrastnik 599. ki prevaža s tovornimi avtomobili za lastne potrebe in za druge. Poslovodja je Ulaga Janez. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovitelj je DS pod-jotja s sklepom z dne 29. XI. 1962. dovoljenje ObLO Hrastnik, številka U 3-23/63-3 z dne 21. V. 1963.
Pri obratu za predelavo kovin se razširi poslovni predmet še na avto-mehanične storitve.
1 ri obratu za predelavo lesa se razširi poslovni predmet še na parketarstvo — polaganje parketov in steklarstvo — rezanje slekla in zasteklitev.
Rg IV 162/4	2075
besedilo: »Iskra«, industrija zn „1et‘iromehaniko, telekomunikacije, •ektroniko in avtomatiko, Kranj.
Pri tovarni elektronskih naprav, Ljubljana, Celovška 180 a se izbriše Cergan Alojz in vpiše ing. Kunaver Roman, vodja tehničnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg I 1^4/104	2072
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Kranj.
Vpiše se pripojitev kmetijskega posestva »Sorško polje«, Žabnica k temu podjetju.
Vpiše se obrat mlekarna, Kranj, Smledniška 1, ki nakupuje, predelava in prodaja mleko in mlečne izdelke, nakupuje in prodaja med, pripravlja in prodaja mlečna in druga jedila ter prodaja alkoholne pijače. Direktor enote je ing. Lasič Anton. Poleg direktorja podpisuje še Šimenc Ivanka, računovodkinja. Obratna enota samostojno nabavlja material in blago, ki je specifičen za njeno proizvodnjo in prodaja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 4. III. 1963, dovoljenje ObLO Kranj z dne 26.
IV.	1963, št. 023-23/63-4.
Pri poslovalnicah št. 1, Kranj, Smledniška 1, št. 2, Kranj, Titov trg 2,-št. 3, Kranj, Koroška 16, št. 4, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 29, št. 5, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 47, št. 6, Kranj, Kidričeva 12, št. 7, Kranj, Vodopivčeva 13, št. 8, Kranj, Gorenjesavska '7, št. 9, Kranj, Kocjanova 2, št. 10, Kranj, Škofjeloška 19, št. 11, Tržič. Trg svobode 15, št. 12, Tržič, Koroška 20, in pri Mlečni restavraciji, Kranj, Koroška 4, sc spremeni firma pri vseli v: Kmetijsko gospodarstvo, Kranj, obrat »Mlekarna«, Kranj.
Rg I 107/13	2028
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Kranj.
Vpišeta se Šilar Tone, sekretar podjetja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Bizilj Milka, glavna finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg I 107/14	2027
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Dežnik«, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Dežnik«, podjetje za izdelovanje in popravila dežnikov, Ljubljana.
Poslovni predmet odslej: Izdelovanje in popravila dežnikov in sončnikov ter stranska dejavnost: popravila nogavic.
Rg II 297/13	2039
Besedilo: »Elektrotehna«, elektrotehnično podjetje. Ljubljana.
Sedež poslovne enote: »Elektro-tehna-servis«. Ljubljana, Cankarjeva 3, jo odslej v Ljubljani, Kotnikova 12.
Rg II 282/26	2070
Besedilo: Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Knjigarne »Simon Jenko«, Kranj k temu podjetju.
Pripojeno podjetje se vpiše kot poslovna enota: Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj, Prešernova 17, ki trguje s knjigami in muzikalijami, s papirjem ter pisalnimi in »člski-mi potrebščinami. Šef poslovne enote je Pagon Franc. Poleg njega podpisujejo še Zagožen Anica, knjigovodkinja. Enota samostojno nabavlja blago, ki ga matično podjetje nima na zalogi.
Rg 111 458/33	2037
Besedilo:	Poslovno združenje
»Les«, Ljubljana.
Izbriše se podpisovalec Knez Jože, direktor podjetja »Novoles«, Novo mesto.
Rg VI 941/9	2032
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Nace«, Ljubljana.
Izbriše se Weissbacher Fani in vpiše Mezek Anica, nova računovodkinja.
Rg VII 978/3	2066
Besedilo: Veleblagovnica »Nama«, Ljubljana.
Vpiše se poslovalnica »Konfekcija«, Ljubljana, Čopova 7. ki prodaja moško, žensko in otroško konfekcijo. Poslovodkinja je Božič Mara. Samostojnih pravic nima. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 31. lil. 1963, dovoljenje ObLO Ljubi jana-Centerj št. G/ŽŠ-023 z dne 28. V. 1963.
Rg V 712/29	2067
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpišejo se tele nove poslovne enote:
Potujoča prodajalna, Kranj, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Pečenko Vlado;
potujoča prodajalna, Radovljica, brez. stalnega sedeža. Poslovodja je Trelc Slavko:
potujoča prodajalna. Novo mesto, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Kašnik Anton;
potujoča prodajalna, Kočevje, brez stalnega sedeža, Poslovodja je Marinč Alojz, in
potujoča prodajalna, Ljubljana, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Zorko Anton. Vsi poslovodje podpisujejo za svoje enote. Prodajalne poslujejo po poslovnem predmetu, ki je podrobno naveden v potrjenih pravilih matičnega podjetja.
Rg III 392/112	2069
Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«, Škofja Loka.
Pri blagovnici-železnini. Škofja Loka se izbriše poslovodja Matek Jože in vpiše Trojar Peter, v. d. poslovodje.
Rg I 95/13	2061
Besedilo: Kovinsko podjetje, Trebnje.
Izbriše se računovodja Mišmaš Jože in vpiše Majer Anica, računovodkinja.
Rff II 201/4	2026
Besedilo: »Istravinoexport«, Umag.
Vpiše se skladišče Rakek, ki prodaja na debelo vino ter druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Poslovodja je Vatovec Anton. Samostojnih pravic nima. Enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje ObT.O Cerknica št. 3/6-532-23/62 z dne 10.
V.	1963.
Rg	IV 523/1	2029
Besedilo: Bombažna tkalnica, Viž-marje nad Ljubljano.
Vpiše se Marjan Prebil, šef komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali raeunbvodje.
Rg	III 407/7	2068
Besedilo: »Jadran«, tvornica metalnog nameštaja i dječjih kolica, Zagreb.
Vpiše se skladišče, Ljubljana, Tržaška 63, ki prodaja kovinsko pohištvo in otroške vozičke na debelo in drobno. Šef poslovne enote je Pečnik Drago. V internem poslovanju	podpisuje	tudi Simčič	Marija.
Enota	prodaja	izključno	predmete
lastne proizvodnje. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 26. X. 1962, dovoljenje ObLO Ljub-1 jana-Vič-Rudnik št. 023-53 z dne 7.
VI.	1963.
Rg VIII 1039/1	2030
Ljubljana, 15. junija 1963.
Besedilo: Proizvajalni kombinat »Agromel«, Ljubljana.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Krmelj Maks odslej direktor podjetja.
Vpiše se Verlič Janez, vodja zunanje trgovine, ki podpisuje v zunanjetrgovinskem poslovanju.
Ljubljana, 26. junija 1963.
Rg VII 1033/6	2090
Besedilo: Obrtno podjetje »Pekarna«, Ormož.
.Izbriše se obrtna delavnica v Ormožu — Hardek 1, zaradi ukinitve.
Pri obrtni delavnici v Ormožu, Ptujska cesta 21 se vpiše novi se-, dež. ki je odslej v Ormožu, Ptujska cesta 1.
Vpiše se, da je podpisovalka Dobrave!: Julija odslej Kelc Julija.
Maribor, 27. maja 1963.
Rg 96/IV-22	1836
_ Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna v Vuzenici, ki posluje po poslovnem predmetu, kot ga nadrobno naštevajo potrjena pravila podjetja. Poslovodkinja je Anderlič Olga. ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Prodajalno
je ustanovila Tobačna tovarna, Ljubljana, sklep DS z dne 21. IX.
1962,	dovoljenje ObLO Radlje ob Dravi, št. 320-37/62-4/3 z dne 4. II.
1963.	Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 31. maja 1963.
Rg 262/,III-2	1835
Besedilo:	Časopisno podjetje
»Mariborski tisk«, Maribor.
Spremeni se sedež podjetja, ki je odslej v Mariboru, Konališka 14.
Maribor, 11. junija 1963.
Rg 294/1-24	1992
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj.
Vpiše se Krajnc Jože, šef gospodarskega računskega sektorja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisoval vse finančne listine.
Šef računovodstva Kodela Franc je odslej računovodja, ki podpisuje v odsotnosti šefa gospodarskega računskega sektorja z enakimi pooblastili.
Glavna knjigovodkinja Bolkovič Marija podpisuje odslej v odsotnosti računovodje z enakimi pooblastili.
Maribor, 12. junija 1963.
Rg 62/IV-72	2002
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se potujoča prodajalna, Maribor, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Kosec Albin, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in njenili samostojnih pravic.
Rg	394/1-3	2003
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se potujoča prodajalna v Murski Soboti, brez stalnega sedeža.	Poslovodja je Ovsenjak	Ludvik,
ki	podpisuje v	mejah	poslovanja
prodajalne in njenih samostojnih pravic.
Rg	228/1-2	1990
Resedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se potujoča prodajalna v Ptuju, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Belšak Ivan. ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic.
Rg 214/IV-2	2007
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se potujoča prodajalna v Slovenjem Gradcu, brez stalnega sedeža. Poslovodja je Kristan Vladimir. ki podpisuje za prodajalno v mejah poslovanja in njenih samostojnih pravic.
Rg 363/111-2	1991
Vse štiri naštete prodajalne poslujejo po poslovnem predmetu, ki
ga nadrobno naštevajo potrjena pravila podjetja. Prodajalne je ustanovila Tobačna tovarna, Ljubljana, sklep DS z dne 4, IV. 1963, dovoljenje pa je izdal ObLO Ljub-1 jana-Vič-Rudnik, št. 023-18 z dne 17. IV. 1963. Prodajalne prodajajo v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 13. junija 1963.
Besedilo: Gospodarsko podjetje »Hladilnica«, Maribor.
^ Vpiše se, da je v. d. upravnika Florjančič Ivan odslej v. d. direktorja.
Rg 358/1-7	2122
Besedilo:	Gostinsko	podjetje
»Nova Gorica«, Maribor.
Vpiše se gostišče »Veseli Štajerec, Vrhole 16, ki se ukvarja z dejavnostjo gostilne. Poslovodkinja je Trček Franja. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja liček Franja, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 4. 11. 1963, dovoljenje ObLO Slovenska Bistrica z dne 25_ IV. 1963,
Enota opravlja gostinske usluge v imenu in na račun podjetja.
Rg 233/1-37	2110
Besedilo:	Splošno kamnoseško
podjetje, Maribor.
Izbriše se računovodja Čelan Vaks, in vpiše Polak Dragica, računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisovala vse finančne listine.
Rg 79/1-12	2120
Besedilo: »Teksta«, tovarna sukancev in pozamenterijc, Maribor.
Izbriše se Fras Mara in vpiše Čelan Maks, vodja komercialnega sektorja, ki bo v odsotnosti direktorja ali njegovega pomočnika podpisoval vse finančne listine z enakimi pooblastili, kakor jih imata direktor ali njegov pomočnik.
Rg 103/1-19	2118
Besedilo: Trgovsko podetje »Zarja«. Maribor.
Pri prodajalni »Pletenine« v Mariboru, Poštna 1 se izbriše šeme Elza in vpiše Kompara Štefka, nova poslovodkinja, ki bo podpisovala v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic.
Pri prodajalni »Triko« v Mariboru, Gosposka 23 se izbriše Kompara Štefka in vpiše šeme Elza, ki bo podpisovala v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic.
Rg 251/T-53	2117
Maribor, 17. junija 1963.
Resedilo: Mariborska mlekarna, Maribor.
Izbriše se proda jalna št. 11 v Mariboru. šentiljska 75, zaradi prenehanja poslovanja.
Rg 310/1-71	2116
Besedilo: »Mepa«, grafična Industrija, Maribor.
Izbriše se Razboršek Ludvik in vpiše Jankovič Milan, novi glavni računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval vse finančne listine.
Rg 31/1-26	2123
Besedilo: Industrijsko podjetje, »Mlin - testenine«, Maribor.
Vpiše se pripojitev Mlinskega podjetja, Črnci-Apače k temu podjetju.
Rg 3/1-83	2108
Besedilo:	Podjetje za izdelavo
vseh vrst podov »Zvezda«, Maribor.
Poslovni predmet se razširi.še na izdelovanje bukovih in hrastovih kotnih letvic, pragov in zidanih oblog iz lesa.
Rg 321/1-21	2113
Besedilo: Gostinsko podjetie »Uršlja«, Ravne na Koroškem.
Vpiše se, da je računovodkinja Puh Bolti odslej v. d. upravnika knjigovodskega biroja, ki bo opravljal računovodske posle in skupaj z direktorjem podpisovala vse finančne listine in, da je pomožna knjigovodkinja Blažič Zofija odslej računovodkinja knjigovodskega biroja. ki bo v odsotnosti upravnika knjigovodskega biroja podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg 14:/llI-33	2121
Besedilo: Parna pekarna, slaščičarna in medicama, Slovenska Bistrica.
Poslovni predmet se razširi še na Prodajo na drobno ' izdelkov iz sladkorja, kakava, čokolade, jogur-ta. brezalkoholnih pijač, čaja in ka-v* v svojih prodajalnah.
Rg 152/11-31	2111
» Besedilo: Parna pekarna, slaščičarna in medičarna, Slovenska Bistrica.
n,^PiŠe se »Slaščičarna«, Slovenska P'striea. Trg svobode J4. ki proda-I? na drobno slaščice, izdelke iz sladkorja, kakava, čokolade, jo-fnrta, brezalkoholne pijače, čaj in kavo. Poslovodja je Novak Franc.
prodajalno podpisujejo poobla-čenei za podpisovanje podjetja in Pa poslovodja Novak Franc, vendar ,a le v mejah poslovanja prodajal-ne in njenih samostojnih pravic, č-noto je ustanovilo podjet je s sklc-iP/n delovnega kolektiva z dne 8. II. p,,'1/, dovoljenje 01)1,0 Slovenska ^'strica, z dne 17. V, 1963, Prodaja 'menu in na račun podjetja.
Rg 132/11-32	2112
Maribor, 19. junija 1963.
besedilo: »Vajda«. Gakovec. or, ** . ,f' Poslovna enota za ko-perativnp odnose z individualnimi metliškimi proizvajalni, Cven 6, ki
se ukvarja s proizvodno kooperacijo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, odkupom in manipulacijo kooperiranih kmetijskih pridelkov in to: perutnine in proizvodov od perutnine (jajca, gosja jetra in podobno). Poslovodja je ing. Bodnr Ivan, agronom. Za enoto pod-pisuie ing. Bodor Ivan, poslovodja, vendar le v mejah poslovanja eno-le in njenih samostojnih pravic. Knoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne I. II. 1963, dovoljenje ObLO Ljutomer z dne 29. V, 1963, Št. 02-4/63-3. Enota opravlja posle poslovnega predmeta v imenu in na rnčiin podjetja.	—
Maribor, 22. junija 1963,
Rg 115/11-2	2124
Besedilo: Založba »Obzorja«, Maribor.
Sedež podjetja je odslej v Mariboru, Kopališka 14.
Rg 227/1-69	2126
Besedilo: Trgovsko podjetje na drobno »Merkur«, Ptuj.
Izbriše se Vesenjak Silva in vpiše Haladea Rela, knjigovodkin ja, ki bo v odsotnosti direktorja ali komercialnega vodje sopodpisovaln vso listine, ki sc tičejo poslovanja z banko in razpolaganja s tekočim računom,	skupaj z računovodjem
podjetja.
Rg 52/1V-33	2107
Besedilo:	Gostinsko	podjetje
»Kozjak«, Radlje ob Dravi.
Vpiše se gostilna »Pri mlinih«, Brezno 23, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače, streže goste z toplimi in mrzlimi jedili, prodaja tobačne izdelke in vžigalice. Poslo-vodkinja je Tomažič Milka^ Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslo-vodkinja Tomažič Milka, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Gostišče je ustanovilo podjetje s sklepom D$-z dne 1. 111, 1963, dovoljenje ObLO Radlje ob Dravi, št. 332-49/63-4/3 z dne 3. VI. 1963. Gostišče opravlja gostinske usluye v imenu in na račun podjetja.
Rg 199/111-50	2106
Besedilo:	»Jugoplaslika«,	Split,
kombinat za preradu plastičnih masa i konfekcije, Split.
Pri prodajalni v Mariboru se »premeni firma, ki je odslej: »Ju-goplastika«, Split, kombinat za preradu plastičnih masa i konfekcije — prodajalna v Mariboru,
Rg 208/1-17	2127
Maribor, 24. junija 1963.
Besedilo: Industrija lahke obutve, Turnišče.
Vpiše se prodajalna »Runo«, Murska Sobota, Titova 12, ki prodaja na drobno obutev in k stroki spadajoči pribor ter usnjeno konfekcijo. Poslovodja je Skrilec Jan-
ko. Za prodajalno podpihujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Skrilec Janko, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne it> njenih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 17. I. 1963, dovoljenje ObLO Murska Sobota, št. 023-80/63-4 z dne 24. IV. 1965. Prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 2»«. junija 1963.
Rg 209/1-28	2128
Besedilo:	Elektroindustrij« in
splošna moiiTazn. Miiribor.______
Vpiše sc »Projektivni biro«~ Ma-____
rttldr. Gosposvclska 86 ki nrniokti, ia strelne m električne razdelilne mrpnTve jakega tolca za industrijo, distribucijo in notrebe drugih gospodarskih in družbenih organizacij. Vodja biroja je ing. Lenart Valter. Za obrat podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa vodja obrata ing. Lenart Valter, vendar ta le v mejah poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic. Obrat je ustanovilo podjetje s sklepi DS z dne 19., 20. in 21.
III.	1963, dovoljenje ObLO Maribor-Center, št. 023-77/63-4 z dne 4. Vi. 1963. Obrat opravlja posle poslovnega predmeta v imenu in na račun podjetja.
Rg 383/1-18	2131
Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor.
S pripojitvijo Trgovskega podjetja »jelka«. Ruše se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno po telile trgovskih strokah: železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; pohištvo; Ure in izdelki iz plemenitih kovin: motorna vozila, nadomestni deli in pribor; obutev; usnje, usnjarsko in jermenarsko blago.
Rg 246/1-136	2130
Maribor, 28. junija 1963.
Besedilo: Obrtno podjetje »Brivski in česalni salon«, Ravne na Koroškem.
Vpiše se, da je računovodja Puh Bolti odslej v. d. upravnika knjigovodskega biroja, ki bo za obrtno podjetje opravljal računovodske posle ter skupaj z upravnikom podpisoval vse finančne listine.
Vpiše se, da je pomožna knjigo-vodkinja Blažič Zofija odslej računovodkinja knjigovodskega biroja, ki bo v odsotnosti upravnika knjigovodskega biroja podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg 143/111	2132
Besedilo: Trgovsko podjetje »Mesnina«, Ravne na Koroškem.
Vpiše se; da je računovodja Puh Bolti odslej v. d. upravnika knjigovodskega biroja, ki bo za trgov, sko podjetje opravljal računovod-
ske posle in skupaj z upravnikom podpisoval vse finančne listine.
Vpiše se, da je pomožna knjigo-vodkinja Blažič Zofija odslej računovodkinja knjigovodskega biroja, ki bo v odsotnosti upravnika podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg Ul/in-37	2136
Besedilo: Obrtno podjetje »Parna pekarna«, Ravne na Koroškem.
Vpiše se, da je računovodja Puh Bolti odslej v. d. uoravnika knjigovodskega biroja, ki bo za obrtno podjetje opravljal računovodske posle in skupaj z upravnikom podpisoval vse finančne listine.
Vpiše se, da je pomožna knjigo-vodkinja Blažič Kofija, odslej računovodkinja knjigovodskega biroja, ki bo v odsotnosti upravnika podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg 140/III	2133
Maribor, 29. junija 1963,
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo!
Besedilo: Trgovsko podjetje »Avto-motor«, Celje.
Zaradi spojitve in ustanovitve novega podjetja »Avto Celje«, trgovskega poajetja na veliko in malo s
r vi d
Celje, 8. junija 1963.
Rg I 150/29	1943
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Slovenske Konjice.
Zaradi pripojitve h Kmetijski zadrugi, Slovenske Konjice.
Rg II 106/5	2057
Besedilo: Mesarija in klavnica in
redelovalnica mesa v mesne izdel-
e. Slovenske Konjice.
Zaradi pripojitve h Kmetijski zadrugi, Slovenske Konjice.
Rg II 140/4	2056
Celje, 21. junija 1963.
Besedilo: Mlinsko podjetje, Crnci-Anače.
Zaradi pripojitve k industrijskem podjetju »Mlin - testenine«, Maribor. Maribor, 19. junija 1963.
Rg 50/11-35	2109
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo!
Besedilo: Stanovanjska skupnost mesta Gornja Radgona, Gornja Radgona, Partizanska 12.
Stanovanjska skupnost ima tele naloge: Organizira službe namenjene dnevnim potrebam delovnega človeka, to so razne ustanove, servisi in delavnice za pospeševanje
komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojne in druge dejavnosti; skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in v strokovnem pogledu pomaga hišnim svetom in državljanom v upravljanju hiš in njihovih skladov ter tekočem vzdrževanju hiš; organizira in pospešuje dejavnosti, ki pomenijo pomoč gospodinjstvu.
Ustanovitelj: ObLO Gornjd Radgona z odločbo št. 03-00-1/1-1960 z dne 1. februarja 1960. Za zadeve in naloge stanovanjske skupnosti je pristojen svet za stanovanjske in komunalne zadeve občinske skupščine Gornja Radgona.
Za Zavod podpisujejo: Stranjšak Janko, predsednik, v vseh zadevah samostojno, Kampuš Leopold, v odsotnosti predsednika, v vseh zadevah samostojno in Sukič Danica, knjigorodkinja, snpodpisuje s predsednikom vse denarne in kreditne listine.
Gornja Radgona, 20. junija 1963.
St. 011-1/62-2	2045
Besedilo:	Filozofska fakulteta,
Ljubljana, Aškerčeva 12.
Temeljne naloge zavoda so: Izobraževanje študentov za vsa področja ved, ki so na njej zastopane. Kot znanstveni zavod razvija in organizira znanstveno raziskovalno delo znanosti, ki so na fakulteti zastopane.
Ustanovljena je bila z zakonom
0	visokem šolstvu. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat LRS ža raziskovalno delo in visoko šolstvo. Organi zavoda so: fakultetni svet, fakultetna uprava in dekan.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo:	dekan prof. dr. Vladimir
Schmidt, v njegovi odsotnosti pa prodekan, izredni profesor dr. Ferdo Gestrin. Po pooblastilu podpisuje tajnik Pišek Anton. Vse finančne listine sopodpisuje vodja računovodstva Milovan Bernik.
Ljubijana-Center. 16. februarja 1963.
St. G/ŽS-022/62	490
Besedilo: Vzgojno varstvena ustanova krajevne skupnosti, Jarše.
Naloga ustanove je varstvo, vzgoja in oskrba otrok zaposlenih staršev in drugih otrok, ki so potrebni družbene pomoči.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost Ljubljana-Jarše z odločbo služ./63 z dne 3. I. 1963. Za zadeve in naloge ustanove je pristojen svet za šolstvo občinske skupščine Ljub-
1	jana-Moste-Polje. Organa ustanove sta upravni odbor in upravnik.
Upravnica je Glavič Marija, Ljubljana, Prvomajska 10.
Za ustanovo podpisujejo: Glavič Marija, upravnica, Paolcr Jože, predsednik upravnega odbora ter Gojkovič Metoda in Plave Vinko, člana upravnega odbora.
Ljubi iana-Moste-Polje,
15.	junija 1963.
St. 025-3/63-2	2043
Besedilo: Goriška knjižnica, Nova Gorica.
Naloge zavoda so: Zbira, strokovno obdeluje in hrani knjižnično in drugo gradivo še posebej pa tisto, ki je bilo kadarkoli izdano ali tiskano na Goriškem; omogoča uporabo knjižničnega gradiva državljanom, zavodom in organizacijam; organizira in vodi javne či.talnice; v pomaga bralcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe, skrbi za kulturno vzgojo in razvedrilo državljanov; nudi pomoč pri znanstvenem in umetniškem deru; opravlja informativno in dokumen-tacjjsko službo za znanstveno in strokovno delo, sodeluje pri urejanju centralnih katalogov; popularizira knjižnično gradivo z organiziranjem razstav in kulturnih prireditev z izdajanjem katalogov in bibliografij ter drugih publikacij in z drugimi propagandnimi sredstvi ter skrbi za napredek knjižničarske službe in opravlja naloge matične knjižnice za območje občine Nova Gorica; knjižnica je strokovni mentor knjižničarstva in knjižnic na območju okraja Gorica.
Zavod je ustanovil ObLO Nova Gorica z odločbo, št. 022-15/62-1 * dne 21. XII. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojna občinska skupščina Nova Gorica, svet za prosveto in kulturo. Zavod upravljajo svet, upravni odbor in upravnik.'
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo:	Rajer Albert, upravnik
zavoda, Kokotovič Jožica, tajnica zavoda in Brecelj Marjan, strokovni vodja.
Nova Gorica, 4. junija 1963.
St. 022-17/65	1873
Besedilo: Osnovna šola, Tinje.
Delovno področje: Osnovna dejavnost je vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok; dopolnilna dejavnost pa izobraževanje odraslih in šolska kuhinja.
Ustanovitelj: ObLO Slovenska Bistrica. št. (»2/1-10211/1-58 z dne 20. XIL 1958, Za zadeve in naloge zavoda je pristojen oddelek za občo upravo in družbene službe ObLO Slovenska Bistrica. Organi zavoda so: šolski odbor, učiteljski zbor in upravielj.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta:	upravitelj Verle Anton in
štuki Erna, učiteljica.
Slovenska Bistrica, 10. maja 1963.
Št. 022-9/63-*2/4	1585
Besedilo: Vajenska šola lesne in kovinarske stroke. Slovenska Bistrica.
Naloga in delovno področje zavoda je izobraževanje vajencev za kvalificirane delavce.
Ustanovitelj: ObLO Slovenska Bistrica z odločbo, št. 03/2-2525/1-59 z
dne 10. III. 1959. Pristojen organ je upravni organ, pristojen za Šolstvo
pri ObLO Slovenska Bistrica. Organa zavoda sta šolski odbor in upravitelj šole Sorčnik Branko.
Zavod zastopa upravitelj Sorčnik Branko, ki podpisuje vse zadeve, ki se nanašajo na zavod, poleg upravitelja podpisuje vse finančne listine še računovodkinja Godec Pavla. Slovenska Bistrica, 22. junija 1963.
Št. 023-11/63-2/1	2052
Spremembe
Tajništva IJudsKin odborov razglašajo:
Besedilo: Zavod za proučevanje uparabe električne energije v kmetijstvu, Videm ob Ščavnici.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej Kreft Marica, upravnica, samostojno v vseh zadevah. Divjak Pepca, honorarna računovodkinja ali Mertik Angela, podpisuje v odsotnosti upravnice v finančnih zadevah vse denarne in kreditne listine.
Gornja Radgona. 17. junija 1963.
Št. 022-2/62-2	2041
Besedilo: Stacionar za tuberkulozu »Sonja Marinkovič«, Mojstrana.
Besedilo odslej: Prirodno lečilište »Sonja Marinkovič«, Mojstrana.
Jesenice, 25. junija 1963.
Št. 72-7/62-2	2047
Besedilo: Obratna ambulanta »Titan«, Kamnik.
Izbriše se upravnica dr. Majda Lunder in vpiše dr. Borislav Vuja-sin, upravnik.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta odslej: Upravnik dr. Borislav Vujasin, finančne listine pa podpisuje še računovodja Janez Leskovec.
Izbrišeta se dr. Majda Lunder in Breznik Cilka.
Kamnik, 29. maja 1963.
Št. 022-10/63-1/6	1779
Besedilo:	Mladinsko naravno
zdravilišče, Debeli rtič pri Kopru.
Besedilo odslej: Mladinsko naravno zdravilišče Rdečega križa Slovenije, Debeli rtič pri Kopru.
Koper. 12. junija 1963.
Št. 022-50/62	1898
Besedilo: Otroški vrtec, Bežigrad.
Besedilo odslej: Varstvena ustanova »Dunja Ščurk«, Stadion, Ljubljana.
Za zadeve in naloge zavoda je odslej pristojen svet stanovanjske skupnosti Stadion. Ljubljana-Bežigrad, 3. junija 1963.
St. 022-12/63-1	2049
Besedilo: Stanovanjska skupnost, Ljutomer.
Izbrišeta se računovodkinja Štebih Marica in knjigovodkin ja Huber Berta.
Pri otroškem vrtcu Ljutomer se izbrišejo: Makoter Francka. Truden Lilčka. Bezjak Irena, in vpišejo No-vak Stane, tajnik stanovanjske
skupnosti, Sobočan Davorin, računovodja stanovanjske skupnosti in Pihlar Ferdpj šef komunale stanovanjske skupnosti.
Ljutomer, 5. junija 1963.
Št. 022-3/63-2	. 1901
Besedilo: Zdravstveni dom, Nova Gorica.
Vpiše se, da je v. d. upravnika dr. Mozetič Vinko odslej upravnik.
Nova Gorica, 4. junija 1963.
št. 022-31/62	1875
Zadružni register
Spremembe
Okrolna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Obrtna nabavno-prodaj-na zadruga »Metal«, Jesenice na Dolenjskem.
Izbrišeta se v. d. upravnika Culin Dušan in pooblaščenec za podpisovanje zadruge Žnidarič Vladimir ter vpiše Smolej Ivan, novi v. d. upravnika.
Celje, 14. junija 1963.
Zadr II 45/3	1936
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Šmarje pri Jelšah.
Izbriše se v. d. računovodje Lubej Vinko in vpiše Golčman Nežika, računovodkinja.
Pri prodajalni Lesično se izbriše Černelič Danijel in vpiše Hostnik Anton, novi poslovodja.
Pri prodajalni Imeno se poslovni predmet prodajalne razširi še na preskrbo kmetijskih proizvajalcev z reprodukcijskim, investicijskim in gradbenim materialom za potrebe obdelave zemljišč, vzreje in pitanja živine ter za graditev kmetijskih. gradbenih in stanovanjskih objektov za kmetijske proizvajalce.
Pri poslovalnici »Sad-sok«, Kostrivnica se vpiše poslovodja Hribar Milan.
Pri prejšnjem samostojnem obratu »Mesnine« se vpiše tole besedilo: Poslovalnica klavnica in mesnica, Rogaška Slatina. Poslovod ja je Koz-melj Izidor.
Vpiše se gostišče »Virštanj«, ki pripravlja in streže gostom topla in mrzla jedila ter vsakovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke ter opravlja druge gostinske storitve. Poslovodkinja je Štraus Milka.
Iz KZ Imeno se prenese mlin, Imeno in vpiše kot poslovna enota te zadruge, ki predeluje žitarice, prodaja mlevske izdelke in opravlja tudi uslužnostno mletje. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic.
Celje. 19. junija 1963.
Zadr II 31/31	1951
Besedilo: Kmetijska zadruga, Slovenske Konjice.
Vpiše se pripojitev Kmetijskega gospodarstva. Slovenske Konjice in podjetja Mesarija, klavnica in predelovalnica mesnih izdelkov. Slovenske Konjice k tej zadrugi.
Zadr II 27/5	2060
Besedilo:	Kmetijski kombinat,
Šentjur pri Celju.
Vpiše se Vaš Odon, sekretar, ki bo podpisoval v mejah danih pooblastil.
Pri veterinarski ambulanti, Šentjur pri Celju se izbriše upravnik Breznikar Martin in vpiše Čretnik Milan, veterinar.
Pri mesnici in klavnici, Šentjur se izbriše upravnik Žohar Franc ter vpiše Vrečar Karel, veterinar.
Zadr II 34/34	2059
Celje, 21. junija 1963.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Šmarje pri Jelšah.
Vpišejo se tele prodajalne:
Prodajalna Šmarje pri Jelšah. Po-slovodkinia je Žerak Karolina;
prodajalna Šentvid pri Grobel-nem. Poslovodja je Gobec Alojz;
prodajalna Kristan vrh. Poslovodja je Gobec Janko;
prodajalna Zibika. Poslovodja je Smole Ignac, in
prodajalna Sladka gora. Poslovodkinja je Šepec Slava. Prodajalne bodo poslovale po potrjenih pravilih zadruge.
Celje, 28. junija 1963.
Rg II 31/32	2089
Besedilo: Kmetijska zadruga, Ruše.
Pri obratu Fala se izbriše ing. Pečnikar Branka, tehnični vodja.
Maribor, 22. junija 1963.
Zadr 162/1-43	2143
Razglasi sodišč
Dražbeni. oklici
L 182/62-10	7378
Dne 31. julija 1963 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 9 prisilna dražba nepremičnin pare. št. 3006, 3007, 3008, 3009, 3017,.3018, 4756, 4757, vi. št. 411 k. o. Bertoki. Zahtevajoča stranka je ObLO Koper, oddelek za finance proti Stančiču Viktorju, zdaj neznanega bivališča, ki ga zastopa skrbnik Paliska Jože, uslužbenec ObLO Koper. Cenilna vrednost ne-' premičnin je 870.850 din, najnižji ponudek je 580.566 din, varščina pa 87.080 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe. je treba priglasiti pri tem sodišču najpozneje pri dražbenera naroku pred začetkom dražbe, sicer
se ne bodo mogle več-uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Kopru, dne 28. junija 1963.
1 49/62-18	7379
Dne 21. septembra 19t>3 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin vi. št. 20 k. o. Iška Loka po skupinah ob vrednosti, varščini in ob najmanjšem ponudku, kot je našteto:
K. o. Iška Loka:
1.	pare. št. 716, njiva zdaj travnik. Cenilna vrednost je 56.442 din, in pare. št. 717, travnik. Cenilna vrednost je 7348 din. Skupna cenilna vrednost za obe parceli je 63.790 din, varščina je 6400 din, najmanjši ponudek pa 43.000 din:
2.	pare. št. 444/1, travnik, zavezan-kina last 2/38. Cenilna vrednost je 2020, varščina je 210 din, najmanjši ponudek pa 1350 din;
3.	pare. št. 587, travnik. Cenilna vrednost je 54.912 din, varščina je 5500 din, najmanjši ponudek pa 37.000 din;
4.	pare. št. 914, njiva. Cenilna vrednost je 90.255 din, varščina je 9100 din, najmanjši ponudek pa 60.200 din;
5.	v k. o. Iška vas, pare. št. 1336, gozd. Cenilna vrednost je 34.608 din, varščina je 3500 din, najmanjši ponudek pa je 23.100 din;
6.	v k. o. Vrbljene, pare. št. 1181, gozd. Cenilna vrednost je 37.492 din, varščina je 5800 din, najmanjši ponudek pa je 25.000 din.
K. o. Iška vas:
7.	skupina parcel s hišo: a) pare. št. 121, hiša, ocenjena s 324.000 din; b) stranišče, ocenjeno s 500 din; c) lesen svinjak, ocenjen z 2000 din; č) gospodarsko poslopje, ocenjeno s 120.000 din; dl lesena lopa, ocenjena z 51.500 din; e) stavbišče 1121, ocenjeno z 21.080 din; f) pare. št. 45, njiva, ocenjena z 18.000 din; g) pare. št. 74, njiva, ocenjena z 9932 din; h) pare. št. 102, njiva, ocenjena s 4095 din: i) pare. št. 105. travnik, ocenjen s 1028 din; j) pare. št. 120/1, vrt. ocejen s 17.520 din; k) pare. št. 120/2, vrt s tremi tepkami in 17 sadikami mladih sliv. ocenjeno s 5592 din: 1) pare. št. 47, njiva, ocenjena z 8802 din; m) pare. št. 85, njiva, ocenjena s 5233 din. Skupna cenilna vrednost naštetega je 589.284 din. varščina je 59.000 din. najmanjši ponudek pa je 393.000 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe. je treba priglasiti pri tem sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo poštenega kupca. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega Sod 1 S>C£1
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 22. junija 1963,
I 876/62-36	7527
Dne 2. avgusta 1963 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 9 dražba zavezane stranke Erjavca Franca do 1/9 solastnih nepremičnin vi. št. 326 k. o. Vižmarje (parcele 341/1, stavbna parcela s hišo, Brod 10, pare. št. 342 vi. št, v izmeri 2008 m2, pare. št. 343, travnik v izmeri 3971 m2, pare. Št. 344, njiva v izmeri 3263 m2, pare. št. 345, njiva v izmeri 2221 m2, pare.-št. 341/2 v izmeri 62 m2 — z na njih stoječimi zgradbami: s stan. hišo, Brod 10, s prizidkom, gospodarskim poslopjem, gnojiščno jamo, vodnjakom, ograjo in sadnim drevjem, ne pa tudi z zgradbo s poslovnimi prostori na pa c. št. 341/2). Cenilna vrednost je 1,845.198 din ali do 1/9 zavezane stranke so-lastnega deleža 201.688 din, najmanjši ponudek pa 134.459 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri tem sodišču najpozneje na družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo poštenega zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 2. julija 1963.
R 74/62	7835
Dne 19. septembra 1963 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 13 dražba nepremičnin vi. št. 1135 k. o. Rakek, obstoječih iz dvosobne stanovanjske hiše, Rakek, Ljubljanska 21, barake in uživalne pravice na nacionaliziranih parcelah •933/36 in 284. Cenilna vrednost je 1,859.767 din, najmanjši ponudek je 1,217.078 din, varščina pa 182.565 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, naj se priglasijo do začetka dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče na Rakeku, dne 10. julija 1963.
I 425/62	7380
Dne 28. avgusta 1963 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnine, vi. št. 12 k. o. Maren-berg — notranji trg. Cenilna vrednost je 245.308 din, najmanjši ponudek 163.539 din, varščina pa 24.530 din.
Občinsko sodišče v Slovenjem Gradcu, dne 27. junija 1963.
1 11/63	7528
Dne 17. septembra 1963 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 15/11 prisilna dražba nerazdelne polovice nepremičnine vi. št. 354 k. o. Loče. Cenilna vrednost je 696.619 din. najmanjši ponudek je 464.414 din. varščina pa 69.661 din.
I 199/62	7529
Dne 17. septembra 1963 ob 11. uri bo pri tem sodišča v sobi št. 15/11
prisilna dražba nerazdelne polovice nepremičnin vi. št. 346 k. o. Loče. Cenilna vrednost nepremičnine vi. št. 346 k. o. Loče je 493.718 din, najmanjši ponudek je 329.140 din, varščina pa 49.400 din.
Pravice, ki v obeh primerih ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenih narokih pred pričetkom dražb, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražite-Ijev, ki so ravnali v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbena oklica na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Slov. Konjicah, dne 24. junija 1963.
Oklici o skrbnikih in ruzpravah
Postavljeni skrbniki bolo v tožbah zastopali tožence, katerlb bivališče m znano, na njihovo nevarnost m stroške dokler te sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
P 61/61-44	7487
Tožba zaradi priznanja lastnine. Občinsko sodišče v Sežani razglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Novaka Josipa, kmeta iz Črnega kala 25, ki ga zastopa odvetnik dr. Stare Egon iz Kopra, zoper toženo stranko Arcifa Karlo roj. Poles, zdaj neznanega bivališča v Italiji, zaradi priznanja lastnine in izročitve posesti nepremičnin in vrnitve premičnin (peto 30.000 din) s pripadki, na podlagi določb 4. točke 77. člena ZPP postavilo toženi stranki Arcifa Karli roj. Poles začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, uslužbenca občinskega sodišča v Sežani, ki bo zastopal toženko v tej pravni zadevi vse dotlej, dokler se toženka ali njen pooblaščenec ne priglasi pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ ObLO Sežana ne sporoči sodišču, da je postavil toženi stranki skrbnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 28. junija 1963.
Oklici dedičem
O 51/63	6781
Debeljak Helena, gospodinja iz Zlatega repa 2, je umrla 7. III. 1963 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico tudi nečaki — otroci brata Franca, sedaj v Clevelandu, v *ZDA, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Debeljak Janez iz Zlatega repa 2. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Kočevju, dne 11. junija 1963.
O 245/63-6	5943
V zapuščinski zadevi po dne 1L II. 1963 umrlem Pergerju Vincencu, upokojencu v Mariboru, Lesjakova
ulica 47, se njegova hči Škerget Antonija roj. Rerger 1926. leta, gospodinja v Sollingenu, Nemčija, poziva, da se v enem letu po objavi tega oklica priglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega ji skrbnika, in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 22. maja 1963.
O 196/63-3	6964
Pozvek Franc, kmet iz Gornjih Slaveč 22, je umrla 3. aprila in zapustila oporoko. Do dediščine imajo pravico tudi nečaki Rajbar Terezija, Andrej in Cecilija, vsi iz Gor. Slaveč, ki so nekje v Franciji in ki naj se priglasijo sodišče v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Slamar Franc, kmet iz Kruplivnika. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 17. junija 1963.
O 187/63-8	7449
Hari Lidija roj. Balajc, kmetica iz Čikečke vasi 16, je umrla 14. marca 1963 in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico tudi hči Hari Matilda, iz Cičke vasi 1, zdaj nekje v Franciji, ki naj se priglasi sodi-šču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Pap Evgen, kmet, Cikečka vas 9. Po pre-leku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrb-oika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 1. julija 1963.
O 178/63	•	7381
\ odimo zapuščinski postopek po dne 3. VI. 1963 umrli Mariji Smerc r°j- Klančnik, kmetici iz Podgore 40. P- Šmartno-'ob Paki. Pozivamo njenoga sina Jožeta Šmerca, ki je ue-v Zvezni republiki Nemčiji, naj priglasi sodišču kot dedič ali naj SI postavi pooblaščenca v SFRJ, ki Sa bo zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne bo storil v enem Ietu po objavi tega oklica, bo njegove koristi v postopku zastopal za-ćasni skrbnik.
Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 28. junija 1963.
0 273/59	7706
, Vodimo zapuščinski postopek po ne 5 x	umr]j Hostnikar Ma-
'H roj. Klajderič. babici iz Vele yta- Pozivamo njeno hčer Dobaj ki je zdaj nekje v Zvezni re-k' Nemčiji, da se priglasi so-. ,u kot dedinja ali da si postavi Pooblaščenca v SFRJ, da jo bo za-
stopal v tem zapuščinskem postopku. Ce tega ne bi storila v enem letu po objavi tega oklica, bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek, na katerem bo Dobaj Vero zastopal začasni skrbnik.
Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 5. julija 1963.
0	108/63-3	7486
Starc Martin, kmet iz Gor. Lepe
vasi 2, je^ umrl 22. III. 1963 brez oporoke. Sin Starc Franc, ki nima znanega bivališča, naj se priglasi v enem letu od te objave sodišču, ker bo sicer sodišče/opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in padat-kov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Vidmu-Krškem, dne 1. junija 1963.
Amortizacije
Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katcrtb Imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodiSCu tvoje pravice, sicer se bodo vrednotni' » izrekle ib neveljavne
1	R 142/63	7382
Lovšin Leopoldina iz Ljubljane,
Mariborska 23, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Komunalne banke 600-11-620-7 v Ljubljani, št. 2467 z geslom »priuesitelj* s saldom 101.406 din, last Lovšina Bogomirja. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 25. junija 1963.
1 R 144/63	7383
Poljanšek Miloš iz Ljubljane, Šišenska 45 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Komunalne banke 600-11-620-7, št. 11247, pod geslom, s saldom 650.602 din last Poljanška Miloša. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 26 junija 1965.
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 351-2/62-3/3	8105 a
Občinska skupščina Kočevje razpisuje po 46 in 47. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ. št. 45/61), 16, člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS št. 5/63) in točke a 6. člena pravilnika o postopku pri oddaji inve sticijskih obiektov in del v gradi-ler (Uradni list LR/l, št, 8/63)
javni u a t e č a.j za oddajo gradbenih in obrtniških
del za graditev I. etape zdravstvenega doma v Kočevju na Roški cesti. Vso potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo z razpisnimi pogoji dobite od 25. julija 1963 dalje na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje, L nadstropje, soba št. 28 (interesenti morajo za elaborat položiti kavcijo 100.000 din — bariran ček). Razpisana vsota po projektantskem predračunu znaša 139,989.895 din. Rok za pričetek del je 15. avgust 1963, rok za dokončanje I, etape pa 30. avgust 1964. Javni natečaj bo 5. avgusta 1963 ob 9. uri na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje, L nadstropje, soba 28.
Občinska skupščina Kočevje
St. 351-3/62-31
7940
Občinska skupščina Lendava, razpisuje prvi javni natečaj za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del objekta osnovna šola v Kobilju, ki bo dne 5, avgusta 1963 ob 9. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance, Lendava, Partizanska ulica 108. soba št. 17. Projektantska cena objekta, to je gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del je 33,808.045 din. Rok za začetek del je določen za 15. Vlil. 1963 in za dokončanje, zgradba pod streho do 15. XI. 1963 ter za dokončno dovršitev vseh gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del do 30. VIL 1964. Ppnudbe je treba vložiti v zapečatenih ovojnicah do časa javnega natečaja, katerim je treba priložiti tudi varščino v višini 1 Vo od predračunske vrednosti zgradbe. Elaborat o javnem natečaju in pogoje za izvajanje del ponudniki dobijo pri oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine, Lendava.
Občinska skupščina. Lendava
St. 50-0-0219/63	8022
Časopisno podjetje >Deloc, Ljubljana. Tomšičeva 1-3 razpisuje po pravilniku o postopku pri oddaji investicijskih objektov in del v graditev (tlradni list LRS, št. 8,63i
natečaj
za oddajo gradbenih del za upravni in poslovni obiekt tiskarne »Doma tiska« v Ljubljani ob Titovi cesti. Investicijska vsota gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del po in-investici iškem programu znaša 1.800.000.000 dinariev. Vso potrebno investicijsko tehnično dokumentarno ■/ razpisnimi nngoii dobite p d 24. VII. 1965 do 28. VII. 1963 na ČP -»Delo«. Ljubljana. Tomšičeva 1. orvo nadstropje, soba 11. Interesenti morajo položiti knvciio. bariran ček za 500.001) din Pričetek del ie takoj po opravljeni licitari H s končanjem del v decčmlmi 1965 Ponudbe morajo biti opremljene in oddane v
skladu s pravilnikom (Uradni list LRS, št. 8/63). Ponudbe je treba vložiti najpozneje 10. avgusta 1963 do
10.	ure na CP »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1, prvo nadstropje, soba 13.
Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana
7751
Gostinsko podjetje »Partizan« v Ljubljani razpisuje v svojih prostorih v Ljubljani, Trg OF 13 prvo javno pismeno licitacijo za adaptacijo bifeja v poslopju Doma JLA v Ljubljani. Predračunska vrednost adaptacije je 12.000.000 dinarjev. Licitacija bo 1. VIII. 1963 v prostorih podjetja v Ljubljani, Trg OF 13, soba 118. Interesenti si lahko ogledajo projekte, prevzamejo predračune in dobijo vse druge informacije v prostorih podjetja vsak dan od 8. do 14. ure. Pravico licitiranja imajo vse gospodarske organizacije v mejah dejavnosti za izvajanje razpisanih del. K ponudbi je treba priložiti vso dokumentacijo, predpisano v pravilniku o odstopanju gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, št. 15 z dne 27. III. 1937). Zapečatene ponudbe je treba poslati po pošti ali predložiti neposrednb licitacijski komisiji.
Gostinsko podjetje »Partizan«, Ljubljana
St. 7/416-63	7799
Železarna Ravnei Ravne na Koroškem razpisuje na podlagi zakona o graditvi investicijskih objektov
L javno licitacfjo
za oddajo del za zgraditev cevovoda industrijskega vodovoda Prevalje—Ravne. Rok za pričetek del je 10. avgust, objekt pa je treba dokončati do 30. novembra 1963. Rok za vložitev ponudb je do 5. VIII. 1963 do 9. ure v prostorih kapitalne graditve železarne. Ravne. Licitacija bo 5. VIII. 1963 ob 9. uri v prostorih kapitalne graditve železarne. Ravne. Elaborat je na razpolago od 18. VIL 1963 dalje. Ponudbo je treba izdelati na podlagi enotnih cen, unoštevajoč popis del in predizmere glavnega projekta. S ponudbo je treba predložili vso dokumentacijo po pravilniku o oddajanju gradbenih objektov in del.
železarna, Ravne
Razpisi
St. 1-12-97/63	7490
Upravni odbor okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva V Celju, Cankarjeva 4 razpisuje delovno mesto predmetne učiteljice, absolventke višje gospodinjske šole. Prošnjo s kratkim življenjepisom in z vsemi dokazili o strokovnosti in morebitnem dosedanjem službovanju pošljite na prednji na-
slov. Osebni prejemki so po pravilniku zavoda. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor
St. 198, 197, 375, 444	7802
Fakultetni svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za arhitekturo: mesto rednega ali honorarnega asistenta za predmeta:	gradbena
mehanika in zasnova konstrukcij. Pogoj: gradbeni inženir ali inženir arhitekture;
mesto dveh rednih asistentov za predmet osnove projektiranja. Pogoj: diplomirana inženirja arhitekture, ki imata veselje do pedagoškega dela;
na oddelku za gradbeništvo, katedri za gradbeno mehaniko: mesto rednega asistenta za predmet: elastostatika. Pogoj: gradbeni inženir;
na geodetsko-komunalnem oddelku:
mesto rednega asistenta pri katedri za nižjo geodezijo za predmet: geodezija. Pogoj: diplomirani geodetski inženir z ustrezno prakso;
mesto rednega asistenta pri katedri za fotogrametrijo za predmet: fotogrametrija. Pogoj diplomirani geodetski inženir z ustrezno prakso;
mesto rednega asistenta pri katedri za urbanistično planiranje in komunalno gospodarstvo za predmeta: komunalno gospodarstvo II in statistika. Pogoj: diplomirani ekonomist — zaželena je ustrezna praksa. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože na dekanat fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Fakultetni svet
St. 958/1-63	7488
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje
na oddelku za montanistiko pri katedri za tehnično rudarstvo: mesto rednega asistenta za predmete: tehnično rudarstvo I in III a (podzemska rudarska dela). Pogoj: diplomiran rudarski inženir z ustrezno prakso in aktivnim znanjem vsaj enega tujega jezika; na oddelku za kemijo: mesto rednega profesorja za predmet: tehnologija makromolekular-nih snovi. Pogoj: diplomiran inženir kemije z večletno prakso pri pedagoškem delu: v odseku za farmacijo: mesto rednega ali honorarnega fakultetnega učitelja za predmet farmacevtska tehnologija II. Pogoj: diplomiran farmacevt: na katedri za organsko kemijo: mesto rednega asistenta za predmet organske reakcije in
mesto rednega ali honorarnega asistenta. Pogoj: za obe mesti diplomiran inženir kemije;
na oddelku za tekstilno tehnolo-logijo pri katedri za tekstilne surovine in preiskave:
mesto rednega asistenta. Pogoj: diploiUiran inženir kemije ali tekstilne tehnologije;
na matematično-fizikalnem oddelku:
mesto rednega fakultetnega učitelja za predmet: tehnično risanje, strojni elementi in splošno stroje-slovje — za kemike in tekstilce. Pogoj: diplomiran inženir strojništva z znanjem vsaj enega tujega jezika;
1 mesto predmetnega učitelja za telesno vzgojo. Razpis velja do zasedbe mest. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in s prilogami naj prosilci vlože v tajništvu fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7/1.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
St. 1742/1-63	7800
Medicinska fakulteta v Ljubljani razpisuje za ponovne volitve: mesto docenta za interno medicino,
mesto docenta za psihiatrijo, dve asistentski mesti za oftalmologijo,
asistentsko mesto za farmakologijo,
asistentsko mesto za histologijo, asistentsko mesto za patološko fiziologijo,
asistentsko mesto za mikrobiologijo,
asistentsko mesto za sodno medicino,
asistentsko mesto za infekcijske bolezni,
asistentsko mesto za ginekologijo in porodništvo,
dve asistentski mesti za ustno in čeljustno kirurgijo, asistentsko mesto za snemno pjo-tetiko, asistentsko mesto za otroško zobozdravstvo,
mesto strokovnega sodelavca v inštitutu za anatomijo. Prošnje s pr1' logami (biografija in bibliografija) sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1 (30 dni od objave).
Medicinska fakulteta
St. pers 7/26-63	Ž489
Upravni odbor dermatološke klinike razpisuje
delovno mesto predstojnika dermatološke klinike Kliničnih bolnic v Ljubljani. Ca to mesto je potreb' na medicinska fakulteta, specialistični izpit iz dermntovenerologiJe>. 10-letna specialistična hospitalna praksa in organizacijske sposobnosti za vodstvo klinike. Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velia en ni®' sec od te objave. Ponudbe z ži Ijenjepisom in s seznamom zna]|l' stvenih in strokovnih del je treb
nasloviti na Klinične bolnice — der matološka klinika, Ljubljana, Zaloška 2.
Upravni odbor 7752
Komisija za razpis delovnih mest pri službi družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, centrali za SRS razpisuje za podružnico Ljubljana 600-17 tole delovno mesto:
šefa splošnih poslov. Pogoj: visoka strokovna izobrazba. Prejemki po začasnem pravilniku o razdelitvi sredstev za osebne dohodke uslužbencev in delavcev Narodne banke Jugoslavije. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta.
Razpisna komisija
Št. 110-1/63	7402
Republiški sekretariat za proračun in občo upravo SRS v Ljub-rjani razpisuje tale delovna mesta:
1.	ekonomista za sektor republiškega proračuna:
2.	dveh samostojnih finančnih uslužbencev za sektor republiškega proračuna;
3.	svetovalca za strokovno izobraževanje.
Pogoji: Za delovno mesto ekonomista se zahteva visoka ali višja izobrazba in 8 let prakse. Za delovno mesto samostojnega finančnega uslužbenca se zahteva višja ali srednja izobrazba ter praksa v računovodski stroki. Za delovno mesto svetovalca za stroko.vno izobraževanje se zahteva visoka izobrazba in 8 let prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tega sekretariata. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pravilno kolko-vane prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zano-slitev naj kandidati vlože pri Republiškem sekretariatu za proračun in občo upravo SRS v Ljubljani, Zupančičeva ulica 3.
Republiški sekretariat za proračun in občo upravo SRS
Št. 110-1/63	7939
Razpisna komisija pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo SRS razpisuje tile delovni mesti:
L sodelavca strokovne skupine za krneli jstvo,
2. sodelavca strokovne skupine za ekonomiko kmetijstva in gozdarstva.
Pogoji: pod I inženir agronomije J; najmanj 10-letno prakso v poljedelstvu, pod 2 ekonomska fakulteta. ' astop službe takoj. Osebni dohodki se določijo po pravilniku o razdelitvi osebnih prejemkov uslužbencev Republiškega sekretariata *a krneti isivo in gozdarstvo SRS. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Razpisna komisija
Št. 110-1/63	7401
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno delo in visoko šolstvo SRS razpisuje tale prosta delovna mesta:
1.	samostojnega svetnika za področje raziskovalnega dela;
2.	referenta za področje raziskovalnega dela;
3.	samostojnega svetnika za področje visokega šolstva;
4.	samostojnega svetnika za dokumentacijo;
5.	vodja sklada za'šolstvo SRS. Za vsa navedena delovna mesta se zahteva visokošolska izobrazba, ustrezna praksa in delovna doba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim osebnim in strokovnim življenjepisom, z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah naj kandidati vlože pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno delo in visoko šolstvo SRS v Ljubljani, Zupančičeva ulica 3/111.
Komisija
7837
Služba družbenega Jcnjigovodstva pri Narodni banki SFRJ, podružnici 600-11 Ljubljana, Cankarjeva 18, razpisuje
več prostih delovnih mest — kontrolorjev za dinarske in devizne posle. Pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Služba družbenega knjigovodstva pri NB
St. 02/pers-2-63	7801
Na podlagi 62. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in 16. člena statuta razpisuje upravni odbor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana
delovno mesto direktorja. Pogoji: pravna ali ekonomsk« fakulteta in 10 let prakse v socialnem zavarovanju ali v družbeno-političnih funkcijah oziroma na vodilnem mestu v delovnih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo upravnemu odbora Republiškega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana. Kidričeva ulica 3 do 31. julija 1963.
Upravni odbor
St. 19/13-63	7803
Svet Zavoda za spomeniško varstvo SRS razpisuje delovni mesti
1.	konservatorja za ljudsko arhitekturo,
2.	referenta za varstvo narave. Kandidati morajo imeti za delovno mesto pod 1 diplomo filozofske fakultete iz umetnostne zgodovinske skupine in hkrati razgledanost v
etnografiji, za delovno mesto pod
pa diplomo biotehniške oziroma tej ustrezne druge fakultete in posebno zanimanje za varstvo narave. Prijave z življenjepisi je treba vložiti v 13 dneh po tej objavi.
Svet zavoda
St. 02/2-356/2-63	7836
Razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti razpisuje tale delovna mesta:
1.	mesto upravnika podružnice v Lendavi. Kandidat mora imeti višjo strokovno izobrazbo s petletno prakso ali srednješolsko izobrazbo z 8-letno prakso v službi socialnega zavarovanja ali v drugi upravni službi, sorodni socialnemu zavarovanju;
2.	mesto statistika pri komunalnem zavodu. Kandidat mora imeti srednješolsko izobrazbo s triletno prakso v statistični službi. Kandidati naj vložijo prijave, kolkovane s 50 din, Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Razpisna komisija
St. 110-1/62	7450.
Razpisna komisija občinske skupščine Ormož na podlagi 36. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664/57) razpisuje tale delovna mesta:
L tajnika.
2. 3 diplomiranih .pravnikov.
Pogoji: Pod 1 pravna fakulteta z 10-letno prakso v upravni službi: pod 2 pravna fakulteta z ne*kaj prakse v upravni službi. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o izobrazbi in strokovni praksi naj kandidati vložiio pri občinski skupščini Ormož v 15 dne po objavi razpisa.
Razpisna komisija
Pozivi upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti d6 podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali
7403
Gostilna »Rudničan«. Ljubljana, Rudnik 58 je po odločbi OhLO Ljubljana-Vič-Rudnik. št. 023-48 z dne 7. VI. 1963 prenehala s poslovanjem in bila likvidirana z dnem 20. V. 1963. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
7406
Modni salon >Živka«, Ljubljana je po odločbi ObLO Ljubljana-Center, št. G/Žš-313-63 z dne 11. maja 1963 prenehal s poslovanjem in bil likvidiran z dnem 30. IV. 1963. Priglasitveni rok j^ 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Ambrož, Ana, Ljubno št. 68, pošta Ljubno ob Savinji, osebno izkaznico, reg. št. 29369 (Celje).	7197
Andrejka Martin, šentvjd 23, p. Lukovica, osebno izkaznico, reg. št. 886 (Domžale).	7510
Andrijčič Velinka, Ljubljana, Stefanova 22, delovno knjižico, štev. 1849/551926.	7625
Anzelc Alojz, Zales 2, p. Nova vas, osebno izkaznico, reg. štev. 54595 (Ljubljana).	7775
Anžur Zdenko, Čemšenik 8, pošta Dob pri Domžalah, delovno knjižico, št. 375595/93654.	7682
Aranželović Ivanka, Škofja Loka, Partizanska 2, zdravstveno izkaznico, št. 986057.	7727
Arko Andreja, Ljubljana, Moškri-čeva 18, osebno izkaznico, reg. štev.
17910 (Ribnica).	' 7728
Artenjak Ana-Marija, Šentjur pri Cel ju 39, osebno izkaznico, reg. št. 732 (Šentjur pri Celju).	7776
Babič Milan, Straža 59, p. Jesenice 3. osebno izkaznico, reg. številka 130/62.	7451
Baraga Andrej, Rakek, Postojnska 28, študentsko izkaznico univerze v Ljubljani, izdano 1958.	7683
Bauman Vlado, Maribor, Radvanjska 67, zdravstveno izkaznico, štev. 952167.	7578
Berger Ivan, Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 2317 (Brežice). 7753 Berkovič Jože, Bizeljsko 80, pošta Bizeljsko, delovno knjižico, številka 568960/2175 (Brežice).	7657
Berlec Martin, Ljubljana, Gorjančeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 15593/50 (Ljubljana). 7729 Bevc Anton, Ljubljana, MoškriČe-va 16. osebno izkaznico, reg. štev. 33242 (Ljubljana).	7823
Bezeg Jože, Rcgerča vas 28, pošta Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 14387 (Novo mesto).	7658
Bitić Osman, Orlat 4, p. Komara, osebno izkaznico, reg. štev. 14102 (Orehovac).	7424
Bizilj Sonja, Ljubljana, Ulica padlih borcev 18, osebno izkaznico, reg. št. 121570 (Ljubljana). 7547 Boc Adolf, Kidričevo 20, pomočniško spričevalo električne stroke.	7684
Bogdan Štefan. Spodnja Zadobra-va 49 a. osebno izkaznico, reg. št. 29381 (Čakovec). •	7824
Bohinec Stanko, Maribor, Gosposvetska 43, osebno izkaznico, reg. št. 66880.	7579
Bolta Ivan, Obrije 14, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 571341 na ime Bolta Marija, št. 571340 na ime Bolta Ivana in št. 571339 na ime Bolta Jože. 7357 Borovnik Rudi. Miklavž 118. pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 55553.	7580
Bosnič Bosiljka, Ljubljana, Zvezna 1Š, zdravstveno izkaznico. 7731 Bošnjak Anton, Ljubljana, Zbaš-nikova 26, zdravstveno izkaznico.	7348
Božič Anica, Videm-Krško, Valvazorjevo nabrežje 14, osebno izkaznico, reg. štev. 738/60 (Videm-Kr-Ško).	"642
Božič Milan, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico, št. 11682/a.	7425
Božič Sonja, Maribor, Partizanska 1, osebno izkaznico, reg. štev. 70-741.	7381
Bračič Ljudmila, Maribor, Kidričeva 7, zdravstveno izkaznico, štev. 957405.	7582
Bratina Franc, Otlica 14, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 48567 (Gorica).	6899
Brglez Vilko, Maribor, Sp. Radvanje 27, osebno izkaznico, reg. Št. 66412.	^	7320
Brodič Ana, Novo mesto, Kettejev drevored 18, zdravstveno izkaznico, št. 477482 (Novo mesto).	7639
Brus Ivan, Janžev vrh 35, pošta Podvelka, osebno izkaznico, reg. št. 46778.	7583
Brus Ivan, Janžev vrh 35, p. Podvelka, vojaško knjižico, izdano v Mariboru.	7384
Buonassisi Vincen, Izola, Cesta 11. julija 2, spričevalo IV. letnika ekonomske srednje šolo za šolsko leto 1956/57.	7730
Cagran Adela, Maribor, Gosposvetska 34, osebno izkaznico, reg. št. 25038.	7585
Cedilnik Milan, Gunclje 48. zdravstveno izkaznico, številka 124582.	^	7685
Cenceli Ja'nez, Kran j. Kutinova 1, delovno knjižico, št. 350149/3635. 7732 Centrih Franc, Maribor. Ciril Metodova 17, osebno izkaznico, reg. št. 1938.	7586
Cerar Ivan, Rudnik t, p. Moravče, zdravstveno' izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 056441.	76%
Cerjak Ivan, Ravne, p. Zdole pri Krškem, osebno izkaznico, reg. štev. 18238 (Krško).	7531
Cerkvenik Miroslav, Kačiče 13. p. Divača, osebno izkaznico, številka 9004 (Sežana).	5437
Cesar Alojz, Maribor, Orožnova 6, osebno izkaznico, reg. številka 1597.	7587
Colnarič Jožefa, Hoče 155/a pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 1316.	7321
Cvilak Franjo, Maribor, Koroška 15, strokovno spričevalo za mizarsko stroko, izdano od obrtne šole v Mariboru.	7388
Čnkš Angela, Dragomilo t, pošta Šmarje pri jelšah, osebno izkaznico, reg. št. 42657 (Celje).	7200
Čelebič Mehmed, Rihar, osebno izkaznico, reg. štev. 564 (Bihač) in zdravstveno izkaznico.	7426
Čerina Peter. Solin 326. osebno izkaznico, reg. št. 810 (Solin), 7427 Černe Adrijan, Prvnčina 79, osebno izkaznico, reg. Št. 56769.	6951
Černe Martin, Grivac 1, p. Vas-Fara, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 086084 (Kočevje).	7491
Črešnar Fanika, Ruše 16, osebno izkaznico, reg. št. 16495.	7322
Cvorovič Miha, Koper, Dimnikarska 13, zdravstveno izkaznico, izdano v Šempetru pri Gorici. 7492 Gurman Erna, Sotina 91, p. Roga-sovci, propustnico, št. 4046.	7532
Dalipovič Besin, Ljubljana, Wol-fova 8, osebno izkaznico, reg. štev. 79526/51 (Ljubljana).	7358
Dnriš Aleksandra, Kubed 63, p. Slovensko Gračišče, spričevalo I. razredu gimnazije v Kopru — oddelek Piran za -šolsko leto 1961/ 62.	7316
Dautovič Fatima, Mala Kladuša, zdravstveno izkaznico, številka A-237156.	7466
Debogovič Franc, Hrušica 63, p. Jesenice 2, osebno izkaznico, reg. št. 47532 (Maribor).	7564
Degrassi Milan, Izola, Trg 29. novembra 3, zdravstveno izkaznico, Št. 737742 (Koper).	7199
Dermastija Franc, Mengeš, Tomšičeva 12, zdravstveno izkaznico. 7511 __ Dobravc Ivan, Bresterniea 59, p. Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 244713.	7589
Dobrim Ivana, Maribor, Limbuška 158 a, osebno izkaznico, reg št. 24446.	7590
Dolinar Vinko, Kranj, Jezerska 33, zdravstveno izkaznico, številka 508176.	7710
Dolinščak Franjo, Medvode 107 a, zdravstveno izkaznico, št. A-932084 (Čakovec).	7777
Doinnz Radovan, Vodale, p, Tržišče. zdravstveno izkaznico, številka 267055.	7235
Dordevič Ana, Ljubljana, Dako-vičeva 10. zdravstveno izkaznico, št. 030341,	7687
Drašler Milena, Ljubljana, Poljanska 22, zdravstveno izkaznico.	7778
Drevenšek Jakob. Maribor, Drčarjeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 23489.	7591
Dnrn Jožefa, Gradišče 20, pošta Vipava, zdravstveno izkaznico, štev. 085168.	6902
Đurić Dragan, Ljubljana, Langusova 7, knjižico predvojaške vzgoje.	7359
Filipnšič Tomo, Črnuče 14, zdravstveno izkaznico.	7428
Filippini Josip. Škofljica, kolodvor, osebno izkaznico, reg. številka 17512 (Ljtibljana-ok.).	7512
Fradl Kondrat, Črnci 10. p, Apače, obmejno propustnico, številka 1950 (Murska Sobota).	7757
Frelih Janez, Posavec 21, pošta Podnart, zdravstveno izkaznico. 7452 Fujs šlofnn, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	7688
Furlan Marija. Zabočevo 20-zdravstveno izkaznico, št. 297100 na ime Furlan Ciril.	7626
Furman Frhne, Lešje 46. P-Majšperk, potrdilo o znanju pr°*
metnih predpisov za moped, štev. 74.	7758
Gaberc Alojzija, Ormož, Mestni trg t, osebno izkaznico, reg. štev. 20882 (Ptuj).	7808
Gabrič Rado, Ljubljana, Dalmatinova 11, zaključno spričevalo vajenske šole elektromehanične stroke.	7733,
Galič Luka, Ljubljana, Vidovdanska 14, zdravstveno izkaznico, štev. A-005412.	7734
Gazvoda Jože, Crmošnjice 28, p. Stopiče, vajensko spričevalo, št. 3, izdano od vajenske šole raznih strok, Novo mesto.	7660
Gerenčar Jože, Radmožanci 130, delovno knjižico, št. 9236.	7360
Gerlič Dušan, Maribor, Gosposvetska 57, osebno izkaznico, reg št. 1884.	7592
Glestenjak Vesna, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 069411 na !me Glestenjak Jernej.	7736
Gliha Feliks, Jama pri Dvoru 3, P. Dvor pri Žužemberku, osebno izkaznico (duplikat), reg. štev. 3667 (Novo mesto).	7453
Godnič Stanka, Ljubljana, Zaloška 10, osebno izkaznico, reg. štev. 10289 (Ljubljana).	7825
Godnjavec Stane, Ljubljana, Šišenska 60. osebno izkaznico, reg. št. 6484 (Trebnje).	7735
Golob Mirko, Rogoznica 18, pošta ftuj, osebno izkaznico, reg. številka 4005.	7201
Gomboc Štefan, Borejci 47, pošta tišma, zdravstveno izkaznico, štev. 3&935t (Murska Sobota).	7566
.Gorišek Alojz, Ljubljana, Mencingerjeva 17, zdravstveno izkaz-n'co, št. 263506.	7429
Gorjup Alojz, Kranj, Jelcnčcva -3, zdravstveno izkaznico in delov-no knjižico, št. 182270.	7515
p Gospodaric Alojzija, Novo mesto, “artizanska 25, osebno izkaznico, re&” št. 1151 (Novo mesto). 7661 Grajfoner Stanislav, Sp. Duplek „3 Pri Mariboru, osebno izkaznico. reS- št. 5739.	7323
. Grečl Štefan, Kuzma 91, osebno •zkaznico, reg. št. 24394 (Murska So-hota).	7385
Gregl Dušan. Ljubljana, Cesta v .'■no dolino 14, osebno izkaznico, e£, št. 93198 (Ljubljana). 7467 Gregorič Marija. Ljubljana, Mcst-1 trg 4. zdravstveno izkaznico. 7689 Gregorič Matija, Peraji 2, pošta .•racišče, zdravstveno knjižico, št. ?’Mio.	74f)(,
tjregorin Karel. Videm 23, pošta °1 pri Ljubljani, osebno izkazni-C0' reg. št. 452-0 (Ljubljana). 7468 ^ Gruden Marija. Ljubljana. Dro-ošnjakova 5. osebno izkaznico, reg. st. 44833/51 (Ljubljana).	73f,|
. Gudiin Bariča. Ljubljana, Malga-144a P.‘	izkaznico, reg. št
i n (LjubljanaV in zdravstveno iz-Ka?mco. •	7690
TjG^rgvek Margita. Borejci 24. p. 3/zdravstvene izkaznico, štev. ’M”2 (Murska Sobota).	7410
Habič Ivan, Spodnja Besnica 25, evid. tablica za traktor, številka Lj 167-63.	7737
Habjan Andrej, Ljubljana, Zaloška 95, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, številka 916, izdano od avto-moto društva Moste.	7738
Hadler Marija roj. Vortiš, Lemer-je 48, p. Puconci, osebno izkaznico, reg. št. 24393 (Murska Sobota). 7809 Hamanojec Mijo, Rogoznica 17, p. Voličina, delovno knjižico, številka 555946, reg. št. 3361 (Zlatar Bistrica).	7150
Hišni svet zgradb Jugotekstil-Ljubljana, štampiljko z besedilom: Hišni svet zgradb Jugotekstil-Ljub-Ijana.	7389
Hlad Štefan, Maribor, Lekarniška 3, zdravstveno izkaznico, številka 282538.	^	7324
Hočevar Terezija, Jelendol 10, p. Škocjan pri Novem mestu, delovno knjižico, št. 124/56 (Šentjernej). 7810 Hojski Julijana, Maribor, Vojašniški trg 2 a, zdravstveno izkaznico, št. 967275.	7593
Hotko Štefanija, Slogonsko 10, p. Kapela, osebno izkaznico, reg. štev. 4942 (Krško).	7006
Hrovat Alojz, Ljubljana, Rudnik 131 e, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Dugo-Selo. 7430 Hrovat Mara. Ljubljana, Prešernova 4, zdravstveno izkaznico, štev. 99649.	7691
lluber Franc, Gornji Slaveči 83, p. Kuzma, osebno izkaznico, reg. št. 23983 (M. Sobota).	6930
Hudobreznik Matevž, Bele vode 34, p/ Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št. 456919 (Mežica).	7534
Ihan Alojz, Ljubljana, Celovška 10*), zdravstveno izkaznico, številka 004734.	7469
indihar Sonja, Noršinci 24, pošta Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 197 (Tržič).	7627
Ivanc Avgusta. Ljubljana, Komenskega 24, osebno Izkaznico, reg št. 5074 (Ljubljana).	7779
Ivanuša Amalija, Maribor, Begova 28, delovno knjižico, št. 6/2794-6060.	7594
Jakič Štefan, Markovci 5. pošta Šalovci, osebno izkaznico, re^. štev. 37275.	7535
Jakob Ivan. ?Dom slepih«. Stara Loka, zdravstveno izkaznico, Štev. 553786.	t	7169
Jakovljevič Nadja, Novo mesto. Glavni trg 20. osebno izkaznico, reg. št. 77577 (Ljubljana).	7662
Jakupovič Sadija. Ljubljana, Sve-tosavska 26, zdravstveno izkaznico,	7692
Janežič Marija, Ljubljana, Vidovdanska 2. osebno izkaznico, reg. št. 18599 (Ljubljana).	7694
Jama Kristina, Poljane 44, pošta Liubljana-Sentvid, preklic o izgub-Heni osebni izkaznici, reg. številka 120559 (Ljubljana), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 36/62. ker se je našla.	7693
Jazbec Marija, Žigorski vrh 45, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 333594 (Videm-Krško).	7203
Jeglič Željko, Ljubljana, Štrekljeva 6, osebno izkaznico, reg. številka 7426/50 (Ljubljana).	7390
Jelenčič Ljudmila, Medno 18, osebno izkaznico, reg. štev. 20321 (Kranj).	7362
Jenko Alojzija, Ljubljana, Predjamska 19, osebno izkaznico, reg. št. 42031/51 (Ljubljana).	7780
Jeras Srečko, Ljubljana, Kržičeva 6, zdravstveno izkaznico.	7470
Jerebica Emil, Vinica 3, p. Izola, prepustnico VS, številka 28613 (Koper).	,	7760
Jerman Angela, Zaboršt 1, pošta Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 17391 (Ljubljana).	7391
Jurašinovič Branko, Cestno podjetje, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 521096.	7761
Jurečič Štefka, Novo mesto, Adamičeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 26200 (Novo mesto).	7663
Jurjevčič Joža, Ljubljana, Hoti-mirova 14, osebno izkaznico, reg. št. 190/59 (Ljubljana).	7392
Jurman Marjeta, Ljubljana, Pod-hruška 4, zdravstveno izkaznico.	7826
Kajnč Marija, Sp. Jablane 22, p. Cirkovce, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 462341.	7646
Karaš Stanko, Ljubljana, Fabianijeva 29, osebno izkaznico, :eg. štev. 150 (Ljubljana-Bežigrad). 7471 Karažija Drago. Soput 20, zdravstveno izkaznico.	7431
Kastelic Ignac, Gor. Praproče 6, p. Vel. Gabor, zdravstveno izkaznico. št. 279472 (Novo mesto). 7664 Kemperle Marija, Ravne 4, pošta Zali log nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 54734.	6935
Kepec Frančiška. Ljubljana. Run-kova 8. osebno izkaznico, reg. štev. 42065/51 (Ljubljana).	7628
Kerin Rudolf. Lomno 13. p. Videm-Krško, osebno izkaznico, reg. št. 56383.	7712
Kermavnar Jože, Ljubljana. Vodovodna 84. osebno izkaznico (duplikat). reg. št. 130368 (Ljubljana) in zdravstveno' izkaznico, številka 058150.	7472
Keržolj Ivanka. Dolnje Ponikve 27, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico.	7629
Klanjšček Karel, Banjšice 17, p. Kal nad Kanalom, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Gorica.	7276
Klavžar Ivan. Videm-Krško, Pot na Libro 9. osebno izkaznico, reg. št. 45072 (Videm-Krško).	7556
Klemen Zdenka. Novi dol 155. p. Dol pri Hrastniku, zdravstveno izkaznico, št. 56917.	7762
Klošnik Krcscehcija, Ljubljana, Hrndeekega 64, osebno izkaznico, ro«r. št. 57444/51 (Ljubljana). 7475 Knavs Angela. T 'ublmun. Erjavčeva 22, osebno izkaznico, reg. št. 111214/54 (Ljubljana).	7363
Kobal Ernest, Ljubljana, Milčinskega 68, osebno izkaznico, reg. št. 50208 (Ljubljana).	^	7695
Kočerar Jože, Šoštanj, Koroška 27, osebno izkaznico, reg. številka 333.	^	.	7537
Kogoj Franc, Ljubljana, Jelov-škova 26, zdravstveno izkaznico, št. 527048.	7364
Kolarič Janko, Tovarna avto-opreme, Ptuj, delovno knjižico, ser. št. 564999. reg. št. 2971.	5390
Kolarovič Dušan, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta lX/43, osebno izkaznico, reg. štev. 122466 (Ljubljana).	7696
Koletnik Franc, Zrkovci 170 a, osebno izkaznico, reg. št. 33633. 7593 Koncilja Franc, Zg. Tuhinj 18, p. Šmartno, zdravstveno knjižico, št. A-226165 (Kamnik).	7124
Koncut Ema, Cerkno 94, delovno knjižico, ser. št. 4088416, reg. štev. 7786, izdano v Tolminu na ime Gantar Ema.	6654
Koren Damir, Ljubljana, Gorupo-va 13, osebno izkaznico, reg. štev. 1246/60 (Ljubljana).	7630
Koren Jože, Ljubljana, Linhartova 36, zdravstveno izkaznico, štev. A-045381.	7781
Kos Brigita, Maribor, Gosposka 25, železniško režijsko karto za vožnjo 792504 II. razred.	7323
Košak Marjan, Domžale, Cesta talcev 17 a, osebno izkaznico, reg. št. 1169 (Domžale).	7713
Košutar Pavel, Strmec 73, p. Pelri-janec, zdravstveni izkaznici na ime Košutar Alojzija in na ime Košutar Marta.	7495
Kotnik Verona. Ljubljana, Tobačna ulica 2 a, osebno izkaznico, reg. št. 211797/50 (Beograd).	7514
Kovač Danijel, Videm-Krško, Kolodvorska 6, osebno izkaznico, rog. št. 21208 (Krško).	7435
Kovač Jože, Ljubljana, Partizanska 41, invalidsko izkaznico za znižano vožnjo za 50"/o popust, številka 36751, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«.	7782
Kovačič Stjepan, Čakovec, zdravstveno izkaznico.	7432
Koželj Stanko, Rodni vrh 9, pošta Podlehnik, delovno knjižico, štev. 621159.	'	7714
Kozlovič Onorina, Marezige 25, osebno izkaznico, reg. št. 21734 (Koper).	7811
Kozodcrc Katarina, Sp. Gorica 56. p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. št. 46740.	7763
Koželj Franc, Kranj, Hafnerjeva pot 10, zdravstveno izkaznico, štev. 062372.	7549
Krajnc Antonija, Vcščica 33, p. Ljutomer, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 412421.	7411
Krajnc Franc,. Ravne na Koroškem, Cečovje 2, zdravstveno izkaznico, št. 436644.	7764
Krajnc Karolina, Maribor, Slross-mayerjeva 36, osebno izkaznico, reg. št. 36809.	7326
Kralj Alojz, Studa 31. p. Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 221316.	7739
Kralj Ema, Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. št. 13693 (Nova Gorica).	7740
Kranjec Stefan, »Tehnogradnje«, Maribor-Pobrežje, Zemljičeva ulica, cvid. tablico za motorno kolo, štev. MB 15-896.	7396
Kravcar Karel, Bistrica pri Tržiču, zdravstveno izkaznico, št. 280409 na ime Kravcar Nevenka in zdravstveno izkaznico, št. A-310304 (obe Tržič).	_	7812
Krhin Frančiška. Šentjernej 51, osebno izkaznico, reg. štev. 126336 (Ljubljana),	7765
Krigl Ivan, Piran, Vojkova 6, zdravstveno izkaznico, številka 750683.	7412
Krivošič Ivan, Žabja vas 6, pošta Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št,-340146 (Zagreb).	7663
Krumpačnik Alenka, Velenje, Tomšičeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 35228.	7413
Kuhlj Franc, Ljubljana, Kamniška 19, zdravstveno izkaznico na ime Kuhlj Maja.	7433
Kukovec Jože, Placar 7, p. Destrnik, osebno izkaznico, reg. številka 99.	7597
Kunač Stanislav, Lenart, Ptujska 3, osebno izkaznico, reg. številka 1263.	7715
Lambergar Angela, Dobrun je 52. p. Ljubi jana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 1290 (Zadvor).	7365
Lampe Anton, Bač 132, p. Knežak, osebno izkaznico, reg. štev. 12853 (Ilirska Bistrica).	7387
Lampič Marica, Ljubljana, Vcrov-škova 16. osebno izkaznico, reg. št. 52765/31' (Ljubljana) in brezplačno vozovnico izdano od pod jetja »Ljub-Ijana-transport«, v Ljubljani. 7827 Lamut Ljubica, Ljubljana, Cankarjeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 36007 (Krapina).	7631
Lavrič Aleksandra, Nova vas pri Rakeku 46, šolsko spričevalo IV. letnika šole za turizem in gostinstvo.	7366
Lavriha Bogo, Dolnji vrh 3, osebno izkaznico, reg. štev. 1453 (Dobrnič).	7367
Legen Ivan, Matena 15, p. Ig. osebno izkaznico, reg. štev. 13382 (Vršac).	7551
Lenarčič Malija, Ljubljana, Trubarjeva 62, osebno izkaznico, reg. št. 77656 (Ljubljana).	7313
Lesjak Anton, Ljubljana, Celovška 24, delovno knjižico, številka 2956/606222.	7393
Lešnik Leopold, Jiršovci 14, pošta Destrnik, potrdilo o začasni nesposobnosti za služenje vojaškega roka.	7008
Letonja Vladimir, Ljubljana, Zbašnikova 26, osebno izkaznico, rog. št. 106886/54 (Ljubljana). 7434 Levančič Franjo, Cirkoljnn, zdravstveno izkaznico, številka 212180.	7697
Lobodu Ivana, Studa 15, osebno izkaznico, ser. štev. 0471008 (Kamnik).	7395
Lorber Ivana, Sp. Voličina 80, p. Voličino, osebno izkaznico, reg. št. 18750 (Maribor).	6972
Luco Franc, Šulinci 77, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarova-.njn, št. 346319 (Murska Sobota). 7009 Lukman Jtudi, Novo mesto, Kidričev trg 1, delovno knjižico, številka 665565-7692/62 (Celje).	7666
Lušenc Milka, Maribor, Rapočeva 5, osebno izkaznico, reg. številka 33201.	7598
Lulovac Spasoje, Beograd, Vojvode Stepe 283, evid. tablico »Preizkušnja«, št. 3-283.	7813
Lužar Vinko, Bukovica 6, osebno izkaznico, reg. št. 586 (Ljubljana-Šentvid) in potrdilo o znanju pro-metnih predpisov, št. 642.	7741
Macun Jožef, Pristava, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. številka 1345 (Ljutomer) č	7457
Malec Anton, Ljubljana, Kolezij-ska 19, delovno knjižico, številka 802.	'	7475
Malus Igor, Tržišče 24, orožni list za lovsko puško karabinko 6 milimetrov.	7648
Malus Vinko, Ljubljana, Grasseli-jeva 22, spričevalo zidarske stroke, št. 1690/57.	7435
Marčič Ivan, Maribor, Mlinska 9, zdravstveno izkaznico, številka 952079.	7599
Markoja Anton, Črešnjovci 148, delovno knjižico, ser. št. 214034, reg. št. 5639.	7396
Markovič Dragoljub, Ljubljana, Vilharjeva 39, zdravstveno izkaznico..	7742
Markovič Štefan, Ljubljana, lomače vska 11 a, osebno izkaznico, reg. št. 20931 (Čakovec).	7476
Marošinič Ivana, Novo mesto, Nad mlini, osebno izkaznico, reg. štev. 19931 (Novo mesto).	7667
Matjašič Pavel, Borovci 6. pošta Moškonjci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 447050.	'	7458
Matjažič Frančiška, Ljubljana, Korotanska 8, osebno izkaznico, reg. št. 69 (Murska Sobota).	7516
Matkovič Petra, Kranj, Zupančičeva 23, zdravstveno izkaznico, št. 517128.	7499
Matoz šlefkn por. Ochijicri, Ljubljana, Pokopališka 15, zdravstveno izkaznico, št. 012991.	7743
Medved Jure, Kisovec 9, Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št-15362.	7308
Medved Marija, Golobi 6. Livek, p. Kobarid, zdravstveno izkaznico, št. K-024220 (Tolmin).	7814
Mehle Jože, Fužina 32, p. ^n?r.n* dec. osebno izkaznico, reg. števMk® 11307, izdano v Zagradcu. 74m Merc Cilka, Maribor, Ljubljanske 33. osebno izkaznico, reg. številko ,76776.	7327
Merezel Martin, Ljubljana, Kuril' niška 12, osebno izkaznico, reg- - ' 306957 (Ljubljana).
Levičnik dr. Miloš, Ljubljana, Ruska 1/1, osebno izkaznico, reg. št. 11851/30 (Ljubljana).	7474
Likar Franc, Predmeja 83, pošta Ajdovščina, delovno knjižico, štev. 73361/K)6l (Nova Gorica). 7170 Likar Vera, Kočevje, Ljubljanska
41,	delovno knjižico, reg. štev. 3139
(Ljubljana).	7414
Loboda Franc, Studa 15, osebno izkaznico, ser. štev. 0470933 (Kamnik).	7394
Mesec Janko, Goriče 13, p. Golnik, zdravstveno izkaznico, številka A-124507.	7437
Mihalič ing. šaša, Ljubljana, Vzajemna 46. zdravstveno izkaznico, št. A-088450/2 (Ljubljana). 7352 Mihelčič Marija, Žirovnica 81, osebno izkaznico, reg. številka 20 (Kranj).	7339
Mihelič Marjan, Bistrica 12, pošta Duplje, zdravstveno izkaznico, št. 484803.	•	7415
Miklavčič Srečko, Gabrje 49, p. Brusnice, delovno knjižico, reg. št. 4577, ser. št. 551094 (Kranj). 7668 Mislej Cvetka, Maribor, Žmavče-va 4/11, zdravstveno izkaznico, štev. 372168.	7600
, Mlakar Franc, Senovo 192. osebno 'zkaznico, reg. št. 47401 (Krško). 7500 Mlakar Franc, Senovo 192, zdravstveno izkaznico, št. 592614 (Videm-Krško).	7649
Mlakar Franc, Reka-Gozd 26, p. Prežganje, osebno izkaznico, reg. št. 115538/55 (Ljubljana).	7785
Mlakar Marija, Razvanje 114, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 14120.	7601
Mojškerc Franc, Bizovik 73, zdravstveno izkaznico, številka 147581.	7632
Moškon Uršula roj. Kunej, Podsreda 69, osebno izkaznico, reg. št. 1 •'423 (Krško).	7815
Movrin Alojz, Maribor, Zg. Rad-v?nje, Lesjakova 50, osebno izkaz-nieo, reg. št. 4812.	7602
Mravlje Albin, Maribor, Gorkega
42,	osebno izkaznico, reg, številka
12949.	.7328
. Mohar Angela, Preserje 4, osebno izkaznico, reg. štev. G735 (Slovenj Gradec).	7517
Muc Ivan, Ljubljana, Bazoviška > osebno izkaznico, reg. št. 244 (Metlika).	7744
.Muck Peter, Ljubljana, Krakov-j, aasip 6, osebno izkaznico, reg. st- 121687/57 (Ljubljana). 7633 Mulalič Mehmed, Ljubljana, Me-etkova 13, delovno knjižico, izdano v ganskem mostu.	7369
j Mustar Frančiška por. Kastelic, ra aJ\iev kal 22, osebno izkaznico, eS- št. 9835 (Šentvid pri Stični). 7370 Nadoh. Franc, Palčje'56. p. Pivka, useimo izkaznico, reg. ft. 10292. 7416
c^mec Marta, Gomila 44. pošta 4?*?’,. ravstveno izkaznico, številka GU|-	7460
izV°Va^an Jubja, Laporje, osebno 4(vaznico, reg. št. 33059.	7501
TaK Aulon, Jablan 33, p. Mirna ■ osebno izkaznico, reg. št. 26093
in zdravstveno izkaznico, št, 488680 (obe Novo mesto).	7669
Novak Jana, Bistrica 131, p. Tržič, zdravstveno izkaznico, izdano v Kopru.	7568
Novičič Jevrem, Ljubljana, Vodovodna 53, osebno izkaznico, reg. št. 3019(K) (Beograd).	7333
Oblak Pavel, Gaber la, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. štev. 1630 (Škofja Loka).	7371
Očišnik Brigita, Maribor, Gosposka 25, osebno'izkaznico, reg. štev. 56598.	7329
Ofak Stanko, Slovenska vas 11, p. Stara Cerkev, zdravstveno izkaznico, št. 637701 (Kočevje).	7462
Okanović Čarnih, SGP »Gorica«, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, št. 2502.	7816
Omahen Stanc, Slape 27, p. Ljub-Ijana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 47239/51 (Ljubljana) in vojaško knjižico. izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	7477
Onič Anton, Maribor, Kneza Koclja 16, osebno izkaznico, reg. štev. 52389.	7603
Ostanek Jože, Mali Otok, p. Postojna, zdravstveno izkaznico, štev. A-186348.	7012
Otorepec Ivo, Ljubljana, Galu-sovo nabrežje 39. osebno izkaznico, reg. št.'925 (Ljubljana), zdravstveno izkaznico, št. 306342 in delovno knjižico, št. 639253/6343.	7699
Ozimic Jožica, Maribor, Kneza Koclja 16, osebno izkaznico, reg., št. 3917.	7330
Pagon Niko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 901308.	7438
Pajek Iztok. Ljubljana, Pod tur-nom 3, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	7743
Pajk Vlado, Ljubljana, Poljane 36, osebno izkaznico, reg. št. 16790 (Pregrada).	7397
Pal ir Vlado, Slovenj Gradec, Stari trg 3, osebno izkaznibo, reg. štev. 309.	7551
Palir Vlado, Slovenj Gradec, Stari trg 3, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Slov. Gradcu.	7332
Panič Anton, Vodice 56, zdravstveno izkaznico, št. 023761.	7518
Panžič Mustafa, Gornja Lučka 75, Bihać, osebno izkaznico, reg. štev. 1101 (Cazin).	7746
Pavlin ing. Franc, Ljubljana, Vodovodna 76, delovno knjižico, ser. št. 576092, reg. št. 104241.	7439
Pavlovič Svetolik, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 42, osebno izkaznico, reg. št. 33009 (Niš). 7534 Pečovnik Niko, Podgora 2Qa, Šentvid-Ljubljana, osebno izkaznico. reg. št. 66757 (Maribor). 7302 Peljhan Ana, Ajdovščina, Polževa 20, osebno izkaznico, reg. št. 49497 (Gorica).	7205
Penca Vida, Novo mesto, Majde Šilc 18. osebno izkaznico, reg. štev. 1662 (Novo mesto).	7670
Perkič Pavel, Zenkovci 42, pošta Bodonci, osebno izkaznico, reg. št. 18478/53 (Murska Sobota). 7303
Pernat Anton, Šikole 29, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. štev. 36262.	_	7569
Pernat Franc, Šentilj v Slov. Goricah 18, delovno knjižico, številka 424287/87.	7335
Pevc Franc, Prevoje 19, zdravstveno izkaznico, št. 224530.	7372
Petrovič Ivan, Maribor, Plinarniška 13, zdravstveno izkaznico, št. 896583.	7604
Petrovič Ljudmila, Ajdovščina, Jurčičeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 15777 (Tolmin).	7634
Pfajfar Jože, Srednja Dobrava 10, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanju, št. 131457.	7635
Pilingcr Marjeta, Fram 8, delovno knjižico, št. 661888/5220.	7605
Pintarič Josip, J2, podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Medvedova 2, zdravstveno izkaznico, št. 230658 (Ljubljana).	7828
Pipuš Meri, Ljubljana, Ulica 15. aprila 3, zdravstveno izkaznico na ime Pipuš Marjetica.	7478
Pjetković Mile, Ilirska Bistrica, Tomšičeva ulica 3, zdravstveno izkaznico, št. 107637 (Ilirska Bistrica).	6009
Plešej Martin, Troblje 16, pošta Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 895.	7304
Pleško Ciril, Škofja Loka, Jego-rovo predmestje 9, osebno izkaznico, reg. št. 32227 (Škofja Loka). 7829 Plut Marija, Preloka 29, p. Adle-šiči, zdravstveno izkaznico, številka 263618.	7039
Podhostnik Anton, Veliki Okič 1, p. Zgornji Leskovec pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. številka 48064 (Ptuj)	7541
Podlesnik Karel, Ljubljana, Linhartova 49, osebno izkaznico, reg. št. 8804/50 (Ljubljana).	7555
Podlipnik Edvard, Kranj, Savska loka 9, osebno izkaznico, reg. štev. 3817, izdano v Kranju.	7519
Podlipnik Janez, Podlože 4, p. Ptujska gora, šolski indeks, štev. 15/61-62.	7608
Podlipnik Janez, Podlože 4, p. Ptujska gora, izkaznico višje ten-nične šole v Mariboru, št. 2, tekstilni odsek.	7607
Podlipnik Janez, Podlože 4, p. Ptujska gora, osebno izkaznico, reg. št. 54303.	7606
Podlogar Jože, Prazniki 2, p. Turjak, osebno izkaznico, reg. štev. 6003 (Grosuplje).	7784
Pogačnik Murko, Ljubljana, Nje-guševa 15, osebno izkaznico, reg. št. 3752 (Ljubljana).	7520
Poglšek ilelena, Vodenova 12, p. Šmarje pri Jelšah, osebno izkaznico, reg. št. 4380 (Poljčane).	6441
Pogorevc Rozika, Stari log 17, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. št. 1072.	7769
Pogorevc Vili, Ljubljana, Vide Pregarčeve 6, osebno izkaznico, reg. št. 13552/51 (Kočevje) in delovno knjižico, št. 4937.	7830
Pompe Viktorija (Dora), Ljubljana, Rozmanova 10. osebno izkaznico, reg. št. 27637/51 (Ljubljana). 7831
Porter Štefka, Maribor, Šentiljska 118 osebno izkaznico, reg. številka 49572.	7609
Potočnik Frančiška, Maribor, Ob ribniku 28, osebno izkaznico, reg. št. 26544.	7334
Potočnik Jože, Maribor, Radvanjska 137, osebno izkaznico, reg. št. 45481.	7610
Potrbin Anton, Ihan 35, zdravstveno izkaznico, št. 060454.	7636
Potrč Bolfenk, Janževski vrh 39, p. Destrnik, osebno izkaznico, reg. št. 6440 F.	7335
Potrč Bolfenk, Janževski vrh 39, p. Destrnik, zdravstveno izkaznico, št. 816466.	7336
Praprotnik Marija, Selo 24, p. Žiri, osebno izkaznico, reg. številka 26961.	6905
Pratnekar Martin, Žerjav 25, p. Crna, osebno izkaznico, reg. štev. 35204 (Slovenj Gradec).	7720
Prelog Hilda, Maribor, Župančičeva 46 č, osebno izkaznico, reg. št. 70 (Maribor).	.	7700
Premelč Amalija, Ljubljana; Gosposvetska 13, osebno izkaznico, reg št. 64267 (Ljubljana) .	7556
Primec Milan, Sp. Hoče 23, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 1895.	7337
Privšek Vilma por. Rus, Polje 110, p. Ljubljana, osebno izkaznico, reg:, št. 63107 (Ljubljana), delovno knjižico, izdano v Ljubljani leta 1952 in spričevalo IV. letnika uči-teljilča.	7747
Progar Ančka, Zgornja Zadobrova 31, osebno izkaznico, reg. štev. 25480 (Ljubljana-Polje) in zdravstveno izkaznico, št. 001714.	7785
Przybylski Jan. Murska Sobota. A. Kardoša 5, spričevalo o končani osnovni šoli, št. 10 v letu 1955—1956 v Murski Soboti.	7206
Pukšič Milan, Maribor, Ob ribniku 93, zdravstveno izkaznico, št. 443169.	7611
Puš Anion, Šentvid pri Stični 104. osebno izkaznico, reg. št. 12769 in zdravstveno -'zkaznico, številka 154054.	7398
Radovan Stjepan, Ljubljana, Dja-kovičeva 30. zdravstveno izkaznico, št. 553165 (Trbovlje).	7786
Rajer Angela, Novo mesto. Kristanova 5, osebno izkaznico, reg. št. 6630 (Novo mesto).	7671
Rajner Milka. Ljutomer. Ormoška
45.	osebno izkaznico, reg. št. 19963 (Ljutomer).	7817
Rak Antonija. Novo mesto. Slakova 7. osebno izkaznico, reg. štev. 960 (Novo mesto).	7672
Raiča Miran, Ljubljana. Ažbeto-va 4. zdravstveno izkaznico, štev. 894683.	7440
Ratajec Ana, Crna mlaka 165, p. Selnica, zdravstveno izkaznico, št. A-536161 (Lendava).	7175
Raztresen Andrej. Lukovica 39, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 7441 Reberc Melita, Maribor, PoŠtelj-ska 19, zdravstveno izkaznico. 5t. 641069.	7612
Rebernak Drago, Rogoza 24, pošta Hoče. osebno izkaznico, reg. številka 2160.	7338
Rebol Marija, Ljubljana, Vožar-ski 'pot 5, osebno izkaznico, reg. št. 125940 (Grosuplje).	7748
Rebula Marjetka, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico.	7479
Recek Boris, Maribor, Limbuška 3, delovno knjižico, štev. 405579/ 7254.	7339
Recelj Jožefa, Šentjernej 31, zdravstveno izkaznico, št. 320781 (Novo mesto).	7673
Rednak Angela, Velenje, šercer-jeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 4684.	6618
Rednak Jože, Ljubljana, Arnova 8, zdravstveno izkaznico, št. 0,9H>O4 (Ljubljana).	7701
Regina Pavel, >Slikoplesk«, Solin pri Splitu, osebno izkaznico, reg. št. 1729.	7340
Repolusk Anton, Maribor, Krekova 12, zdravstveno izkaznico, številka 064584.	7341
Rezar Frančiška roj. Šilar, Gozd 6, p. Križe, osebno izkaznico, reg. št. 2901 (Kranj).	7650
Rezar Marija, Gozd 6, p. Križe, osebno izkaznico, reg. štev. 2687 (Kranj).	' .	7651
Ribič Draga, Bled, Kolodvorska 19, osebno izkaznico, reg. štev. 15293 (Radovljica) i	7722
Rimelc Anka, Maribor, Barvarska 3. osebno izkaznico, reg. številka 49683.	7542
Robar Stanko, Vrhole 57, p. Laporje, osebno izkaznico, reg. štev. 60655 (Maribor).	7771
Roj Boris, Količevo, osebno izkaznico, reg. št. 4506 (Celje).	7749
Rozman Janez, Luže 11, p. Šenčur. zdravstveno izkaznico, številka 516223.	7772
Rus Alojz, Grčarice 10, p. Dolenja vas, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, številka 5617 (Kočevje).	7571
Sabolek Miroslav, Maribor, Štrekljeva 24. zdravstveno izkaznico, št. A-321698.	^	7613
Sagaj Katica, Maribor, Meljska 26, osebno izkaznico, reg. št. 2919. 7614 Saina Branka, Ljubljana, Čufar-, jeva 14. osebno izkaznico, reg. št. 127749 (Ljubljana).	7557
Salkič Sulejman, Krakača, zdravstveno izkaznico, št. 66334.	7698
Sermek Slavko, Gardinovec 12. p. Belica, zdravstveno izkaznico, štev. 261515 (Čakovec).	6522
Simonič Ervin. Maribor, Turnerjeva 24, osebno izkaznico, reg. štev. 2298.	7343
Sinjor Franc, Zalog 100. evid. tablico za motor, št, LJ 18-023.	7702
Skrinar Alojz, Zupa 17, p. Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 37604 (Trbovlje).	7637
Smolič Alojz. Škovec 8, p. Vel. Loka. delovno knjižico, številka 497852/410 (Trebnje).	7674
Smrečnik Vilko. Kamnik, Perova 21. osebno izkaznico, reg. številka 11584 (Ljubljana).	7521
Smrečnik Vilko, Perovo 21, p-Kamnik, službeno izkaznico za prosto vožnjo, št. 000884 izdano od podjetja >Ljubljana-transport«. 7638 Somer Alojz, Maribor, Cvetlična 8, osebno izkaznico, reg. številka 14533.	7615
Sonc Zvonka, Ježica 74, osebno izkaznico, reg. številka 1079 (Ljubljana). .	7787
Spasojevič Danica, Maribor, Linhartova 17, osebno izkažnico, reg. št. 19273.	7344
Srebrnič Milojko, Solkan, Valentinčičeva 8, p. Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, št. 689385.	7505
Srnec Rafael, Ljubljana, Milčinskega 73, zdravstveno izkaznico, št. 094958 na ime Srnec Franc. 7480 Starc Ema, Ljubljana, Hbdover-nikova 8, osebno izkaznico, reg. št. 2243 (Ljubljana).	7373
Stare Murija, Ljubljana, Galje-vica 116, osebno izkaznico, reg št. 132642 (Ljubljana).	7639
Starman Martin, Maribor, Mladinska 41, zdravstveno izkaznico, št. 933081.	7345
Sternad Venčeslav, Radlje ob Dravi 91, zdravstveno izkaznico, št. 820711.	7346
Stevanovič Pavla. Ljubljana. Ku-rilniška 14. osebno izkaznico (du-plikal), reg. št. 371 (Ljubijana-Be-žigrad).	7640
Strašek Franc, Grliče 8, p. Podplat. osebno izkaznico, reg. številka 6109 (Poljčane).	7060
Strnad Milan, Cesta 7, p. Dobrepolje. zdravstveno izkaznico, številka 066223.	- 7522
Sušič Emil, Rožna dolina 150. p-Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. št. 6112.	7310
Salamon Palmira, Maribor. Gospo-svetska 55, osebno izkaznico, reg. št. 45332.	7347
Šarabon Mitja, Ljubljana, Jesenkova 6, osebno izkaznico, reg. št. 4603 (Ljubljana).
Šav Aleksander, Koper, Kocijančičeva ulica, osebno izkaznico, regj št. 1096 (Koper).
Šebenik Edvard. Ljubljana, Zaloška 113, osebno izkaznico, reg šlev. 8052 (Ljubljana).	7399
Šebenik Marija, Ljubljana. Cerkniška 9. osebno izkaznico, reg. štev. 136737 (Ljubljana).
Šenk Mila. Ljubljana, Jesenkova 9, osebno izkaznico, rog. Številka 2352 (Ljubljana), novinarsko izkaznico, št. 5094 (Beograd) in zdravstveno izkaznico, št. 091902.	744-
Šenk Vladimir, Ljubljana, Stani' čeva 27, osebno izkaznico, reg. 80814/51 (Ljubljana).
Šentjurc Silvester. Ptuj, Lju*0' merska 9, osebno izkaznico, reg. ^„ 896.	7348
Šinigoj Kiftja, Dornberk, Prešernova 6, reg. štev. 1927 (Nova Gorica).	694«
Sišič Safet. Ljubljana zdravstveno izkaznico	783-
škedelj Marija, Dol. Straža L P-Straža pri Novem mestu, osebno >z'
s
Laznico, reg. št. 29741 (Novo mesto).	7675
škerlevaj Josipina, Ljubljana, Gestenova 8, osebno izkaznico, reg. št. 68339/51 (Ljubljana).	7481
Škofič Ljudmila, Cerklje 113, osebno izkaznico, reg. številka 12533 (Kranj).	7061
Skularis Ivanka, Ljubljana, Grin-tovška 71, zdravstveno izkaznico, št. 138893.	7790
Skrlec Verica, Konfekcija »Lisca«, Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 586806 (Krško).	6973
Snuderl Miroslav, Maribor, Janševa 8, zdravstveno izkaznico, štev. 191278.	7616
Šorli Frančiška, Ljubljana, Parmova 46, osebno izkaznico, reg. št. 20302/50 (Ljubljana).	7523
Stahel Vlado, Ljubljana, Glinška 10, osebno izkaznico, reg. številka 53? (Brestanica).	7374
Stajnar Fani, Ljubljana, Ambrožev trg 2, osebno izkaznico, reg. št. 2092 (Ljubljana).	7791
Stamfer Slavica, Maribor, Koroška 81, osebno izkaznico, reg. štev. 4925.	7617
Stefanič Ivan, Maribor, Makedonska 33, osebno izkaznico, reg. štev. 19116.	7330
Steni Anton. Zg. Ložnica 33, osebno izkaznico, reg. št. 61496 (Maribor).	7724
_ Stivan Franc, Gederovci 12. p. Tišina, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 366531.	7704
Strumbelj Feliks, Novo mesto. Majde Sile 16, osebno izkaznico, reg. št. 30111 (Novo mesto).	7676
Suen Franc, Maribor. Rajčeva 4, osebno izkaznico., reg. št. 220.	7349
Šunter Hedvika, Ptuj, Ob studenčnici 8, osebno izkaznico, reg. št. 54U._	7618
Šuštaršič Ivanka. Salka vas 14, p. Kočevje, delovno knjižico, reg. št. 2059 (Kočevje).	7422
Švegl Štefan, »Agrokombinat« Ma-nbor, Partizanska 6, zdravstveno izkaznico, št. 247531.	7351
lahirovič Hasan, Logatec, zdravstveno izkaznico, št. 113045.	7792
larandek Ivan, Velenje, Jenkova cesta 3, zdravstveno izkaznico, štev. 299494 na ime. Tarandek Sla-vica,	7207
lekalec Ivan, Maribor, Vetrinjska J*- zdravstveno izkaznico, številka 909866.	7619
lerkaj Vladimir, Škofja loka, ®nha. N. blok B 20/1, vojaško knji-i'co, izdano od vojaškega okrožja ^kopjje.	7016
lesar Anton. Blatna Brezovica 14. P- Vrhnika, zdravstveno izkaznico, ^tevilka 029592 na ime Tešar Barb-Ka-	7524
Tori Marija. Sava 45 c. p. Liti ja, lehno izkaznico, reg. št. 6636 (Li-“•USk	7443
loth Marija, Ptuj. Ljutomerska • sedaj Rabeljčja vas, ' p. Ptuj, .pfkno izkaznico, reg. štev. 56261 .	7418
V*ratnik Valentin. Arnače 13. p. eteaje, osebno izkaznico, reg. št.
34744 (Celje) in orožni list, št. 78 za dvocevko.	7062
Trček Bogomir, Ljubljana, Vodovodna 28 a, osebno izkaznico, reg. št. 1029 (Ljubljana-Bežigrad). 7375 Trobec Franc, Ljubljana, Brdni-kova 15, evid. tablico za tovorni avto, št. L J 159-14.	7793
Trontelj Vinko, Spodnji Kašelj 13, osebno izkaznico, reg. št. 43987 (Ljubljana).	7750
Uršič Alojzij, Županje njive 9, p. Stahovica, orožni list, reg. Št. 95 (Kamnik).	7419
Vake Terezija, Maribor, Prešernova 2, osebno izkaznico, reg. štev. 2490.	7352
Valič Ivan, Portorož 117, spričevalo št. 13/51 izdano od MLD Maribor.	7421
Vališer Štefka. Sp. Selnica 5, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 33165.	7620
Vatić Nako, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	7705
Vehovar Stanislava, Mestinje 7, p. Podplat, zdravstveno izkaznico.	7465
Verbole Tomaž, Kranj, Ulica Staneta Rozmana 2, zdravstveno izkaznico, št. 502773 (Kranj).	7723
Verdev Kunigunda. Ljubljana, Černetova 12. osebno izkaznico, reg. št. 67? (Velenje).	' 7376
Vesel Jože, Ljubljana, Kavčičeva 38, zdravstveno izkaznico, številka 409555.	‘	7525
Veselič Marija, Mala vas 1, p. Gorišnica, osebno izkaznico, reg. štev, 26885 (Ptuj).	7544
Vidic Milan, Črnomelj, Podgozd 5, osebno izkaznico, reg. številka 15046 (Novo mesto).	7526
Vidmar Marija, Ljubljana, Cigaletova 5, osebno izkaznico, reg. št. 23641 (Šmarjeta).	7444
Vilhar Frančiška, Slavina 10, p. Prestranek, osebno izkaznico, reg. št. 87561/51.	7507
Vinker Elizabeta, Vavta vas 30, p. Straža, zdravstveno izkaznico, štev. 307384 (Novo mesto).	767?
Višak Štefan, Ljubljana. Fabianijeva 33. zdravstveno izkaznico. 7559 Vizjak Ivan, Štatenberg 46. pošta Makole pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. štev. 1995 (Poljčane).	6345
Vladišič Borivoj. Ljubljana, Cesta v Mestni log 4, osebno izkaznico, reg. št. 5530.	7445
Vlašič Marko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	7482
Vodan Anton. Hočko Pohorje 2, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, št. 287886.	7353
Vodnik Alojzija, Ljubljana, tržaška 22. osebno izkaznico, reg. štev. 39419 (Ljubljana).	7794
Vogelnik Metka. Ljubljana, Prešernova 17. osebno izkaznico, reg. št. 114494/55 (Ljubljana).	7446
Volk Pavel. Goče 83. p. Vipava, zdravstveno izkaznico, št. A-085945 (Ajdovščina).	6912
Vončina Miroslava, Maribor, Kosarjeva 54, spričevalo 8. razreda
155/63 izdano v šoli »Bojana Uiha«, Maribor.	7334
Vošnak Inge, Maribor, Hrenova 14, osebno izkaznico, reg. številka 13195.	7621
Vovk Filip, Smokuč 48, p. Žirovnica, zdravstveno izkaznico, številka 323975,	*	7795
Vrhunc Metka, Ljubljana, Fran-kopanska 21, osebno izkaznico, reg. št. 16663 (Ljubljana).	7483
Vukojevič Mile, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 234175.	7560
Vukovič Ivan, Saborko 109, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Plevlje.	7377
Vukšinič Anton, Novo mesto, Kidričev trg 5, osebno izkaznico, reg. št. 379 (Metlika).	7678
Vurcer Angela. Razvanje 33, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 69380.	7622
\Vagner Martina. Ljubljana, Črto-mirova 1, osebno izkaznico, reg. št. 35006 (Kranj).	7447
Zabukovec Terezija, Žalovče 7, p. Šmarjeta, osebno izkaznico, reg. št. 955026 (Novo mesto).	7679
Zafošnik Ana, Maribor, Ob ribniku 5, osebno izkaznico, reg. štev. 20742.	7623
Zajec Alojz, Luče 3, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	7796
Zakšek Alojzija, Jezero 60, zdravstveno izkaznico, št. 013048.	7833
Zaletelj Alojz, Ljubljana, Endli-harjeva 19, osebno izkaznico, reg. št. 10277.	7561
Zalokar Andrej, Maribor, Maistrova 17, osebno izkaznico, reg. štev. 3042.	7624
1 Zelenko Anton, Podvinci 4. p. Ptuj. osebno izkaznico, reg. številka 53197.	7281
Zemljič Matilda, Cankova 44, osebna izkaznico, reg. št. 46 (Radgona).	7508
Zgonc Alojz, šalka vas 39, p. Kočevje, bariran ček, št. 192841, izdan od NB Kočevje, dne 18 VI. 1963.	7726
Zgonc Jože, Ponikve 41, Dobrepolje, osebno izkaznico, reg, štev. 14/58 (Grosuplje).	7797
Zidarič Jože, SGP »Pionir«, Novo mesto, delovno knjižico, štev, 6041 (Novo mesto).	7680
Zorman Ana. Moste 20, p. Žirovnica. osebno izkaznico, reg. številka 3995 (Radovljica).	7400
Zorn Stanislav, Prvačina 205, zdravstvene izkaznice, št. 707366, št. 707429 na ime Zorn Alojzija, št. 70736? na ime Zorn Edvin in št. 707368 na ime Zorn Vilma. 6659 Zupan Anica, Maribor, Frankolovska 5, zdravstveno izkaznico, št. 815268.	7355
Zupan Janez. Kranj. Kidričeva 29, zdravstveno izkaznico, številka 505193.	7562
Zupan Marija. Novo mesto. Cesta Herojev 10. osebno izkaznico, reg. št. 1410 (Novo mesto).	7681
Zupančič Marija. Ljubljana. Šišenska. blok 14. osebno izkaznico, reg. št. 119590 (Ljubljana). 7484
(Zver Mateja, Bled, Ljubljanska 43, osebno izkaznico, reg. št. 53972 (Ljubljana).	7822
Žabkar Vlado, Maribor, Kaučičeva 15, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 7356 Žekar Margareta, Koper, Jurčičeva 5, osebno izkaznico, reg. štev. 2243 (Koper).	7641
Žetić Redže, Prijedor. Slavka Rodiča 58, osebno izkaznico, reg. št.
374/61 (Prijedor) in spričevalo VIII. razreda osnovne šole, izdano leta 1959.	7798
Žgavc Marija, Bolnica, .Šempeter pri Gorici, zdravstveno izkaznico, št. 690052.	7546
Zivkovič Drago, SGP »Gradišče*, Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. A-0t87!0.	7655
Žižek Jože, Ljubljana, Fabianijeva 15, osebno izkaznico, reg. štev. 2213 (Murska Sobota).	7834
Žnidarič Franc, Moškanjci 58, delovno knjižico, št. 656489.	7423
Žnidaršič Janez. Bločice 5, p. Grahovo pri Cerknici, zdravstveno izkaznico, št. 051253.	7656
Žvab Terezija. Čečevje 49, pošta Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 428.	7309
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1961 s kratkimi izvlečki iz poročil
AKTIVA		k	PASIVA
	»GALANTERIJA«, ŠOŠTANJ		771
I.	Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev , , Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II.	Druge oblike sredstev Banka in blagajna	* * • Kupci in druge terjatve .•••••• Zaloge Druga aktiva		 • • •	39,261 197 12,382 28,139 77,912 7,486	L Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe		 Rezervni sklad in. drugi skladi . . • II. Druge oblike virov sredstev	• . Krediti pri banki ...	. . . • • Dobavitelji in druge obveznosti . , . Druga pasiva	.	...	31,794 197 3,058 11.570 .	23,136
Skupaj	165,377	Skupa) . .	165,377
Podjetje je poslovalo dobro in je tudi obveznosti do družbe poravnalo v redu.
Vodja računovodstva: Karlo Patzner Predsednik u. o.: Franc Fricelj Direktor: Alojz Fiirst
________________________GOSTINSKO TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA«, KRANJ	770
I.	Osnovna sredstva .
Sedanja vrednost osnovnih sredstev . .	105,004
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	6,738
II.	Druge oblike sredstev
Banka in blagajna ...»•••••	19,763
Kupci in druge terjatve	8,269
Zaloge ..................... • • « ,	31,801
Druga aktiva	4,230
Skupa}	175,805
Podjetje je poslovno leto dobro končalo. Realizacija jfe bila 369 milijonov din. Poprečno je bilo zaposlenih 117 oseb.
Vodja računovodstva: Anica Simunovič Predsednik u. o.: Rozi Drašlar Direktor: Andrej Babič
KMETIJSKA ZADRUGA, KOPER	707
L Viri stalnih sredstev
Poslovni sklad	89,176
Sklad skupne porabe............................ 7,950
Rezervni sklad in drugi skladi . • * .	3,691
11. Druge, oblike virov sredstev » .
Krediti pri banki	, . , # ,	41,931
Dobavitelji in druge obveznosti . . • ,	32,929
Druga pasiva....................................  I28
Skupaj	175,805
L Osnovna sredstva
Sedanja vrednost osnovnih sredstev . .
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe
II. Druge oblike sredstev Banka La blagajna ...•■«««• Kupci in druge terjatve .••••«•
Zaloge...................
Druga aktiva.................... «
L Viri stalnih sredstev
434,610	Poslovni sklad...................
141,044	Sklad skupne porabe . . . .	«
Rezervni sklad ih drugi skladi ,
86 780 U Druge oblike virov sredstev
79,356	Krediti pri banki..............
107,384	Dobavitelji in druge obveznosti	,
29,038	Druga pasiva .......
246,922
126,709
14,680
382,608 39,755 67,558
Skupa) .	878,212
Skupaj . .	878,212
Podjetje je vse družbene obveznosti poravnalo v redu in pravočasno.
Vodja računovodstva: Egidij Apollonio Predsednik u. o.: Rafael Beržan Direktor: Franc Krdlj
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurai — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.