75. številka Ljubljana, v torek 3. aprila. XXVII. leto, 1894. Izhaja rsak dan iveirr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden m Mer l gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu st. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volllxxj gslToda Letošnje dopolnilne volitve v občinski svet Ljubljanski vršile se bodo od 16. do 21. aprila 1894 in treba je, da se volilci posvetujejo in sklepajo o kandidatih, kateri naj se postavijo na volilnem shodu za te volitve. V ta namen usojam se vabiti čestite p. n. volilce vseh treh volilnih razredov na volilni shod kateri bode v nedeljo 8. aprila 1884 ob 11. uri dopolndne T7- mestni dvorani. V Ljubljani, dnć 2. aprila 1894. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški kot načelnik klubu mestnih odbornikov. Zagrebški nadškof. ZagrebSki nad dopisnik je v sobotni številki našega listu z lapidarnimi besedami karakterizoval novega Lrvatskega rmUk« f* kot duhovnika, človfka in rodoljuba, tako, da imamo o njem v tem oziru popolno sliko in nam je le še na kratko povedati, kakega političnega pomena je imenovanje dra. Jurija Posilovićs. Novi nadškof bu je rodil v Ivanć gradu v belovarski županiji dne" 24. aprila 1834 I. in je bil dno 8. avgusta 1858. 1. posvečen za mašnika, dne 15. oktobra 1861. 1. pa na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem teologije. Vrnivši se v Zagreb, prevzel je profesuro v nadškofijskem semenišči, postal pozneje profesor na hrvatskem vseučilišči, urejeval dve leti „Katolički List" in postal dne 23. marca 187G. I. šk( f Sanjski in Modruški. Posilovic je Hrvat, dober Hrvat, in če ni svojega hrvatskega mišljenja vedno in p->vsod kazal s tisto odločnostjo, katera je morda umestna bila, tako je to deloma pripisati njegovemu blagemu srcu in njegovi iz ljubezni za mir izvirajoči popustnoeti. Iz politične preteklosti PoBilov'ćeve je omeniti zlasti dva momenta, ki sta za presojanje njegove politične individualnosti važna. Ko je stopil v javno življenje, bil je najprej član opozicije, potem pa, ko se je obravnavalo o obnovljenju hrvatsko-ogerske nagodbe, postavil se je na stališče, na katerem je tedaj stal skoro ves hrvatski narod in se izrekel za pošteno in pravično nagodbo z Ogersko. S tem se io približal tudi tedanjemu banu Mažuran ću in ko je bilo popoln, ti mesto Senjskoga Škofa, postal je banov kandidat. Ogerski vladi, kateri je tedaj na-čeloval Tisza, ni bila ta kandi udira po volji. TiBza si je lastil pravico, predlagati kandidata za SenJBko škofijo, pa je propadel in Maiuranić je zmagal 8 Posilov črn. Od tedaj je bil Po*ilovič po svojih političnih nazorih nekako somišljenik Strossmujrov in je to tudi dokazal v kritični uri, tedaj, ko je StroBBmaver hkrati odpotoval \i Belovara, dočim je cesar Um ostal. S tem je Poiilovič pokazal bvojo solidarnost s Strosimayrom. Z možem take politične preteklosti smejo Hrvati v sedrnjib razmerah že zadovoljni biti. Pravi čudež pa je, da je postal Posilov d naslednik Mibalov cev. Ko je slednji pred tremi leti umrl, skušala je ogerska vlada spraviti ua njegovo mesto njemu podobnega moža, seveda Madjara. Narod hrvatski se je temu uprl in imel pri tem nekoliko pomoči s strani bana hrvatskega, ki je zahteval, da se imenuje za nadškofa rojen Hrvat. Banov kandidat je bil res rojen Hrvat, kanonik Vučetič, ali ta je bil po svojem političnem mišljenju Madjaron od glave do nog Papež ga ni potrdil, in kakor proti njemu, izrekel se je proti vsem drugim kandidatom, katere je usiljevala madjarska vlada, ali h privoljenjem bana ali zoper njegovo voljo, tega srdaj še nikdo ne ve sigurno povedati. Papež je zahteval, da se postavi na nadškofijsko mesto mož po rodu in mišljenju Hrvat, in njegova za hteva je obveljala. Tri leta bo tekla pogajanja. Vlada je delovala z vsem svojim aparatom za ma-d jurske kandidate, a vender ni dosegla svojega smotra. Papež je ostal trden, ker je bil o hrvatskih razmerah jako dobro poučen, ker jo po- znal želje hrvatskega naroda in hrvatske duhovščine in ker je vedel, kakega moža je treba v interesu vere in cerkve postaviti na to mesto. Infor-movala sta ga pa Strussmaver in pokojni Rački. Imenovanje Posiloviča je zmaga škofa Strossmavra nad ogersko vlado. Posilovic je po svojem političnem in narodnem mišljenju prijatelj škofa Strossmavra in Če je bil kot tak končno imenovan s privoljenjem ogersbe vlade ali pa brez tega, kar je prav verjetno, saj ima Tisza še vedno velik upliv, tako je to le dokaz, da je ogerska vlada izgubila vse upanje, zmagati s svojim kandidatom, ali pa ni imela moči preprečiti to imenovanje. Hrvatska ima sedaj nadškofa, ki je v vsakem oziru pošten mož in ki bo težavne svoje dolžnosti izvrševal gotovo v katoliškem in narodnem duhu, ter velikanskih svojih dohodkov ne boj porabljal v madjarske ali protihrvatske namene in ne bo hrvatskega denarja nosil v PeŠto, kakor se je tudi že zgodilo pri nekem njegovem predniku. Mej njim in njegovim prednikom je velikansk razloček in zato je pač opravičeno upanje, da zavladajo v Hrvatski boljše razmere. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. aprila. Dv*avnoxhovska volitev na Dunaj i* Včeraj se je vršila volitev državnega poslanca v prvem Dunajskem okraju. Oficijelni kandidat levičarjev je bil Konstantin Noske, ki je tudi zmagal, dobivši 2108 glaBov. Njegov nasprotnik žid dr Ofoer je dobil 1123 glasov, kandidat protisemitov dr. Rabenlechner pa 513 glasov Izid te volitve je jako pomemben, ker dokazuie, da se je v trdnjavi nem-škrga liberalizma našla taka man šinu, da se je sme dosedanja in tudi takratna večina bati in ker je glasen protest zoper politični in gospodarski program nemške levice, ob jednem pa pivi dokaz, da je mej levičarskimi volilci nastal načelen razpor. Ovenčanje Jelačtćevega spomenika. Nameravano ovenčanje Jelačićevega spomenika v Zagrebu se je po nasvetu raznih hrvatskih rodoljubov opustilo in se ni vršilo. Kazlogi, iz katerih so se dotični rodoljubi izrekli zoper ovenčanje spomenika, so res jako tthtui. SibHki LISTEK. Šolska slika. i .splnal L. K. Lazar ovi ć. ProloJ.il J. I', l'l.in insk i I Naše selo je imelo cerkev, a cerkev popa. Pop je zopet imel cerkev, selo in popadijo.*) To je: pop jo služil cerkvi, upravljal solo in živel s popadijo. Pop Vam je bil vse I Imeli smo tudi šolo, ali ona je bila podrejenega značaju, takisto kakor pisar pri sodišči. Oan je nlužila cerkvi in selu, torej popu. — Pozneje Vam povem več tudi o nji. Celo selo je bilo popovo posestvo. Znpovedoval je kmetu,a) a kmet selu. Ni imel sicer pandurja,8) ali nihče ni mogel niti pomisliti, da ne bi ubogal popu, a on zopet od svoje strani ni niti sanjal, da ne bi njega beseda obveljala ali da si prisvaja oblaBt, katera mu ne gre. Stjepanu, kateri tako široko hodi, prezreva žito, a on ga še ni požel. ') Žena pravoslavnega popa. Prel. prip. 9) Glej pripomnjo v prejšnjih Lazarevićevih povestih. Prel. prip. — A zakaj ti, Stjepan, ne žanješ? — Kako bom, oče? — S srpom! — Vem, oče, a ne vem, česa bi bo najprej lotil. Veš, da 8em sam. — A moba ?') — Zanjo je treba ubiti kozliča iu kupiti vedro rakije, a veš, kaka nesreča me je dohitela. — Pa vzemi katero cerkveno živinče in tudi rakije bo morda kaj, pa povabi jutri mobo. Drugi dan do vučernice je bilo vse požeto in povezauo v snopje. Pop je vse, kar je posedoval, imenoval .cerkveno" in „narodno", a vse, kar je bilo selsko, .naše". Mogel je iti v katero koli hišo, vzeti, kar je hotel — nihče mu ni rekel ni besedice. Tako je tudi ravnal. Počil mu je obroč na kolesi, a on dobi kovača Pera, sedečega pred gostilno : — Mar ti, pravi, v delavnik posedaš pred gostilno ? — Blagoslovi! reče kovač in mu gre poljubit roko, a kaj naj počnem, ko nimam dela? — Ali si videl cerkveni voz io obroč na kolesi ? — Nisem, oče! — Nis», seveda, ne utegneš iz gostilne. Treba mi bo še zate skrbeti. On odhaja, a kovač kakor poparjen hiti k popovi hiši, da popravi obroč. V mestu kupi zelene barve, pa vse prebarva, a pod trapi, ondu, kjer prijemlje Bonnik, podloži dve stari podkovi, da se voz malo ziblje, kakor bi bil na peresih, in da se pop ne bi preveč treBel. Neki dan v somraku zagleda novega poljskega čuvaja Luko; zalotil je nekje nekaj svinj, pa jih žene v svinjak. — Pa kam misliš, Luka, ž njimi? — Blagoslovi, oče! — V svinjak! — A čigave so? — Niti sam ne vem. — Ali je več svinj ali praacev? — Svinj. — Zaznamovanih? — Na desnem ušesi. — Ejj to so cerkvene svinje! Ženi jih v svinjak, pa jim položi koruee. A kmeta pozdravi in mu reci, naj zapove selu, da pazi na te svinje; zakaj, ako le kedaj čujem, da se pasć na tujem, jih prodam pri ti priči, če tudi sto grošev ne dobim zanje! Moja Skoda ne bo! (D*Ue prih.) Kossuth. Včeraj smo mej brzojavkami poročali o pogrebu Lajoša KoBsutba. Djstaviti oam je se, da bo na grobu govorili župnik Horvath, predsednik neodvisne stranke Justh, poslanec Herman in bivši predsednik poslanske zbornice tajni svetnik Tomaž Pechy, ki je govoril v imeni honvedov, kateri so se udeležili revolucije 1. 1848. — Po pogrebu, ki se je vršil v najlepšem redu, za kar se je župan zahvalil prebivalstvu s posebnim razglasom, prišla je posebna deputacija obeh neodvisnih strank k K< ssuthovsma sinoma, pri kateri priliki je Fran Kossuth rekel, da se je z veseljem prepričal, da zastopata neodvisni stranki še vedno tiste ideje, katere je zastopal rajni Kossuth. Mej pogrebom se je zvonilo skoro v vseh cerkvah, tudi v katolifikih. Primas je bil sicer to prepovedal, mestni magistrat pa je kot patron cerkva zaukazal, da se zvoni, in poslal ogojegasce, da so zvonili. Trgovinska pogodba » Rusijo, Pogajanja mej avstrijsko in rusko vlado glede trgovinske pogodbe so imela dober uspeh. Obe vladi sta se zjedimli glede vodilnih načel te pogodbe, katero je skleniti za dobo desetih let, namreč za dobo do 31. decembra 1903. I., dokler se pogodba ne sklene definitivno, uredi bo trgovinsko razmerje mej Avstrijo in Rusijo provizorično Včeraj je ta do 13. julija t. 1. veljavna provizorična pogodba zadobila pravno veljavnost. \ nanje države. Francoske tožbe. Rusko-nemŠka trgovinska pogodba je še vedno predmet dolgim razpravam v francoskih listih, ki skoro vsi trde, da se je Rusija približala centralnima velesilama v Evropi in b pomočjo trgovinskih pogodeb premostila vladajoče politično nasprotstvo. Dotični listi obsojajo z vso odločnostjo sedanjo carinsko politiko francosko ter pravijo, da je Francija vsled nje izgubila jedinega zaveznika in prijatelja, katerega je imela. — Sodimo, da so te tožbe francoskih listov močno pretirane. Mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo vladajoča nasprotstva se dado pač ublažiti, ne pa premostiti. Kriza v Egiptu Angleškim listom se poroča iz Kahire, da je mej kedivom in egiptsko vlado nastalo jako ostro nasprotstvo; splošno se Bodi, da odstopi po rama-zanovih praznikih, če ne celo ministerstvo, pa vsaj ministerBki predsednik Riaz-paša, ki je kedivn prevelik prijatelj Augležev. Na mesto Kazevo stopi najbrž Nubar-paša, katerega pa Angleži nikakor ne marajo, tako da bi mogel še nastati nov konflkt mej kedivom in angleško vlado. Dopisi. ■u Gorice, 1. aprila, [izv. dop ] (Minister M a de vski v Gorici.) Dani na naš. h šolah vse v redu, to je splošno znano ne samo iz listov, nego tudi Iz vsakoletnih obravnav v državnozborskem proračunskem odseku. Ali vse pritožbe zastopnikov slovenskega naroda niso še ničesar izdale, kajti ne samo, da je imela vlada za take pritožbe popolnoma zaprta ušesa, da se ni torej na nje čisto nič ozirala, postopati je začela proti nam huiše in hujše, kakor da je prepričana, da zastopa državne interesu v Primorju najbolj s tem, da se na želje in pritožbe primorskih naroduih zastopnikov konsekventoo ne ozira. Tendence svoje pa kaže vlada najočividnejše pri imenovanji prvih funkcijonarjev. Da je šolstvo v vsaki državi in deželi najpoglavitnejši faktor ter da je od njega odvisen kulturni in gmotni razvoj prebivalstva, je pač že dognana stvar. Ali isto tako je pa tudi dognana stvar, da doseže šolstvo svoj namen le tedaj, ako je urejeno na podlagi materinskega jezika. O tem bo prepričani vsi pametni pedagogi, vsi razsodni misleci in o tem smo prepričani tudi mi. Naši merodajni vladni faktorji so, kakor nas skušnja uči, druzega mnenja. Njim se zdi, da tiči sreča avstrijskih narodov ledino le v germanizaciji; to potrjujejo skušnje prejšnjih let. pa tudi imenovanje bivšega Pazioskega gimnazijskega ravnatelja Lescha-nofakega deželnim šolskim nadzornikom za Primorje, v tem nas je potrdilo imenovanje prof. Grossa gim-nazijskim ravnateljem v Gorici. Ta dva moža sta obadva nevešča deželnih jezikov, torej nevešča jezikov učencev, ki obiskujejo srednje šole V tem nas pa tudi potrjuje imenovanje srednješolskih profesorjev na Primorskem, ki so večinoma vsi istega političnega izpovedanja, kakeršnega je bil profesor Babsch žalostnega sporama in je sedaj prof Vrba. Vsi ti ljudje prisegajo na dogme, kakoršoe razlaga urbi et orbi .Grazer Tagespo.it". In vlada, ki nam je poslala na Primorsko te ljudi, jih je dobro poznala, zato trdimo, da jih je namenoma k nam poslala. Oni so pa z ognjevito navdušenostjo vršili kot apoBtoli germanizacije svoj posel in začeli so v tem poslu tako zelo tekmovati, da bi se prikupili navzgor, da se je zdelo potrpežljivim Primor- cem slovenske in italijanske narodnosti vender-le preveč, da so se slednjič osokolili ter začeli proti takemu počenjanju odločno protestovati tam, komor ne seže roka drž. pravdnika. V gorifikem deželnem zboru namreč so stavili najprej slovenski poslanci, potem pa le italijanski njih kolegi ostre interpelacije ter jih tudi izvrstno utemeljili, ter s dejanji dokazali — da je to, kar se na Goriških srednjih šolah v prid pouku nemščine počenja — bi rekel — nečloveško. Drl. poslanec dr. Gregorčič je pa kot ud državnozbor-skega proračunskega odseka spravil celo zadevo z rezkimi besedami spet na dan in posledica vsega zgoraj omenjenega je — ministra Madeyskega prihod najprej v Trst — in potem v Gorico. To je naše mnenje, od katerega nas ne odvrne nihče, naj še toliko trdi, da je Madeyski le slučajno inspiciral srednje šole v Trstu in v Gorici, ker mu ni bilo ob priliki njegovega potovanja v Lošinj do njih toliko daleč. Minister Madevski je prišel v Gorico dne 29. marca. Na kolodvoru so ga vzprejeli deželni glavar grof Fran Curonini, namestoištveni svetovalec vitez BoBizio in pa Goriški župan Maurovich. Minister Madeyaki se je napram čakajočim ga gospodom prav prijazno io ljubeznivo vedel, isto tako njegova soproga, ki je prav prikupili ve in prijetne zunanjosti. Drugi dan predpoludne je obiskal minister Madeyski višjo gimnazijo, realko in žensko učiteljišče. Ob 1. uri popoludne je bil oa s svojo soprogo gost deželnega glavarja in Šentpeterskega župana grofa Frana Goroninija v bližnjem sv. Petru. Pri obedu je svirala Goriška mestna godba: Po obedu vrnil se je gospod minister zopet v mesto ter si je dal predstaviti vse profesorje in sploh učne moči Goriških Bredojih Sol. D/putacij pa ni zaradi prekratkega časa svojega ostanka v Gorici zamogel vzprejemati. Bile so mu pa koj ob prihodu tri slovenske deputacije napovedane in bilo mu je v kratkih potezah tudi objavljeno, kake ždje in prošnja bi mu te deputacije rade prijavile. Prva bi bila v imenu slovenskih starišev v Gorici, da pros jo za slovensko ljudsko Solo. Slovenski okrajni šolski svet je usta« novil v Podgori laško šolo za 25 otruk (tretje leto obstanka te šole jih je komaj 32, torej nezakonito število!), a mej temi jih je mnogo iz Italije, vsi pa takih starišev, ki so tovarniški delavci io so tako v Podgori le od danes do jutri. Nasproti temu se pa mestna gospoda brani ustanoviti v Gorici slovensko šolo, dasi so na« leta 1890. našteli nad 3200, v resnici pa nas je vsaj dvakrst toliko. Io ker plačujemo davek v denarji in v krvi, želimo uživati vse pravice, katere nam dovoljujejo zakoni, zlasti šolski zakon, to je, Želimo si slovenskih šol, da bi se naši otroci ne potuičevali in da bi tako ne množli vrst irredente Druga deputacija bi bila slovenskega političnega društva „Sloga" kot vzdrže-valka slovenske petrazredne ljudske šole. Ta deputacija bi ministra naprosila, da bi se na svoje oči prepričal o „Slogini" šoli, v kateri je letos okolo 320 otrok : Ali je pravično, da mora zasebno društvo skrbeti za šolski pouk? Ali je pravično, da morajo slovenski rodoljubi teden za tednom skladati radodarne doneske za vzdrževanje te šole. Otroci so tukaj! Ali ni torej dolžnost Goriškega mesta, da skrbi za šolski pouk v materinskem jeziku? Tretja deputacija bi obsezala 7 odličnih gg. Županov iz Goriške okolice; prosila bi za slovensko obrtno nadaljevalno šolo ali pa vsaj vladno podporo, ako bi se ta ustanovila v Gorici: Razložila bi mu potrebo take šole, ker slovenskih obrtnih učencev je veliko več nego laških, a sedanja laška obrtna šola ne mara izpolnjevati pogojev, pod katerimi je sprejela deželno podporo letnih 1000 gld., namreč da bi ustanovila slovenske paralelke. Deputacija bi dalje izrekla ministru vroče želje cele dežele, da se na Goriški gimnaziji ustanove* slovenske paralelke. Nemcev ni v deželi, a vender sta obe sred uji šoli nemški; s tem je naši mladini pot do višje izobrazbe velikokrat zaprta ali pa veliko težja. Kakor rečeno, dep taci je g minister ni vzprejel, ker mu ni baje čsb pripuščal, ali prošnje za vzprejem bo bile tako napravljene, da so bile že v njih zapopadene želje vsake posamezne deputacije. Da se je zamogel g. minister v kratkem času svojega bivanja v Gorici prav malo prepričati o žalostnih razmerah naših srednjih šol, ali ko bi ga bila resna volja na podlagi gotovih fakt za nas kaj storiti — mu bode ž njimi naš državni poslanec dr. Gregorčič vsak čas prav lahko postregel. Nikakor se pa ne zibljemo v Bog ve* kakih nadah — po odhodu ministrovim iz Gorice — odpeljal se je namreč že v petek večer z brzovlakom na Dunaj — koastatujemo pa, da je dr. Gregorčič s svojim govorom v državnozborskem proračunskem odseku vsaj to dosegel, da se je ministru shodno zdelo, si stvar nekoliko pobliže ogledati. Mogoče, da bo Madevski svoj obisk primorskih srednjih Sol v to porabil, da bode pri prihodnji pr lki, ki se mu bo ponudila v državnem zboru rekel, da je na naših srednjih šolah vse v najlepšem redu, o čemur se je sam prepričal, mogoče pa tudi ne. Naj si bode, pa tako besede dr. Gregorčičeve niso bile glas vpijočega v puščavi; danes Bi je minister Goriške šole le ogledal ali prišel bo prej ali slej čas, ko bode moral naučni avstrijski minister tudi kaj popraviti. Iz Zagorja ob Savi, 28 marca. [Izv. dop.] Letošnji Velikonočoi ponedeljek bil je za Zagorce in okoličane izreden, izletel je namreč „Sokol" na Loke oziroma Kisovec, kamor ga je spremljevala prvokrat njegova godba in bio je slovesno (?) ustanovljenje „Katoličko delavskega društva", kateremu stoji na čelu naš dobroznani župnik. „Sokol" imel je že večkrat priliko se prepričati, da ima večino prebivalcev v Zagorji in okolici na svoji strani in se mu zatorej ni treba bati pogina, akoravno mu to nekateri že delj časa prerokujejo. Pač pa naj pazita gospoda v župnem dvorcu, da se njima in nju privržencem kaj tacega ne pripeti, kar pa se utegne prigoditi, ker v ponedeljek se je vsakdo lahko prepričal, da je Zagorje v o r s k o a povsem narodno 1 Koliko simpatije uživa „Sokol" mej prebivalstvom v Ztgorji in okolici, se je pokazalo zlasti v ponedeljek. Po cesti, kjer je „Sokol" korakal, pozdravljalo ga je ljudstvo navdušeno z živioklici, s streljanjem topičev in raz več biš plapolale so trobojnice. Kako malo zanimanja pa je bilo za novo društvo, je gospoda tudi videla, ker mej tem, ko so imeli oni Bamo nekoliao žensk in otrok kot spremljevalce, je korakalo za „Sokolom" najmanj 4 0 0 mož! Slavnost novega društva se je vršila tako-le: Stolni vikar dr. Krek je skušal dokazovati v cerkvenem govoru važnost in potrebo katoliškega delavskega društva mej Zagorskimi delavci; po govoru blagoslovila se je društvena podoba sv. Jožefa ter prepeljala spremljana od dvanajstero belo oblečenih deklic, večina nemške narodnosti, in nekoliko dru* zega radovednega občinstva v gost Ino g. Habata. Zbor sam pričel se je okolu tretje ure popoludne. Naš župnik pozdravil je prišlece in poudarjal, da se ni nadejal tako velikanske udeležbe Kako velikanska pa je udeležba bila, naj vsak sodi, ker šteli smo 47 mož, 20 nemških delavskih pomočnikov iz steklarne in drugi so bili ženske in otroci. Prvi govornik bil je poslanec Kluo, ki je govoril v imenu »Katol. polit, društva" v L ubijani, o udanoati Bogu, papežu, cesarju, škofom in duhovnikom. Dr. Gregonč dolgočasil je poslušalce o katoliškem načelu, pozabil se je v svoji pobožnosti tako daleč, da je prišel v nasprotje s cerkvenimi nauki, kajti rekel je „ui dovolj, da sem doma pobožen, tudi v javnem življenji moram to pokazati, dame drugi vidijo!" O narodnosti in nje boriteljih omenil je, da so odveč „saj govorimo vsi slovenski jezik." — Da pa je treba ravno mej nami bojevati se za narodno stvar, dokaz naj Vam bodo sledeče besede, zapisane v spominsko knjigo odhajajoči vrtna-rci šu 1 -ranjske šole, katere besede so: „Em leuchtend Vorbild solleu Sie uns sein i m Kampfe um uosere Laute, vvarum verlassen Slo den Kamj f,*latz — Ihr Heimatbland? Ich kbnnte Ihnen grollen ob dieaem voreiligen Gebabren — doch ich verzeihel Ei gibt andeiwarts auch zu Liinpfen und da vverden Sie Ihren Platz ganz ausfUtlen. Ihr Sieg w rd uns zu unaerem verhelfcn. Dieses hoflt — REVI." In te besede napisal je znani sovražnik slovenskega življa, ki je za novo „slovensko" društvo si pridobil posebnih zaslug. Take in jednake člane ima novo društvo! Stvarno o delavnosti, vzajemnosti in ljubezni mej delavci govoril je prof Gnezda v imenu društva katol. pomočnikov v Ljubljani. Poslanec Povše napadel je najprvo „Slov. Narod", ki je bil priobčil v kratkem nameravani izlet „Sokolov" in ustanovitev katoliško delavskega društva. Govoril je nekaj o delavskem vprašanju, o volilni reformi in da je le v krščanskem taboru zagotovilo slovenstva in Avstrije. .Zbirajte se torej okrog duhovnikov, ki bo bili jedni branitelji." — Popolnoma ponesrečilo se je zadnjemu govorniku dr. Kreku, ko je hotel zasmehovati „Sokolov" izlet rekši: „Videl sem, da je šlo 200 1 j udi j svojo pot, oblečeni so bili rudeče, nekateri belo. Mislim, da imate nasprotnike, in to je dobro za Vas, če bi jih ne bilo, ne bili bi tako navdušeni. Pravim, da pametnih in poštenih nasprotnikov nimate." — Rekel je tudi, da bo oni, ki so fili svoja pota, sne jalni demokrat,e in taki, ki zahtevajo jednakopravnost io jedinstvo, — jaz pa pravim, da tako ne dobimo jedoakopravnosti. Dokazoval je, da mora biti povsod vera prva in kjer se rabi kot postranska stvar, tam bode društvo poginilo. Čehi ■o padli kakor Lucifer, Poljaki in nemški nacijonalci ■o padli, ker so se družili z liberalci. — Katoliško načelo mora biti temelj, vera prva! »Naj bodi tisoče in tisoče po stranskih potih, katoličanstvo poginilo ne bo!" Mej posameznimi govori posebno pri opazkah, ki se nanašajo na naša narodna društva, slišalo se je pritrjevanje in dobroklici jedino le našega župnika. — Rekli ste učeni gospod dr. Krek, da Bte videli iti 200 ljudij po stranski poti, toda kratkovidni ste zelo, za .Sikolom" je korakalo nad 200 parov in to mož poštenih io pametnih! Korakali tudi niso po stranskem potu, ampak po glavni cesti pri belem dnevu z visoko razvito zastavo. Rekli Bte, da ne dobimo jednakopravnoBti, naša dolžnost je, da se borimo za njo. — Vprašamo Vas gosp. dr. Krek, ali se mi ne borimo za njo? zate gadelj pa nas ne bodete ujeli, zaman so Vaši napori in sredstva, najmanj pa novo društvo, ki je, kar dobro vemo, ustanovljeno le iz zgolj nasprotstva in mržnje do čilega .Sokola", ki ni v Zigorji nepotrebno ali za mladino celo pogubljivo društvo, kar naš župnik vedno v svet trobi. Pokaže naj bodočnost, katero društvo bode prej poginilo, ali .Sukol" ustanovljen tudi na katoliški podlagi z blagoslovljeno zastavo s podobo sv. Cirila io Metoda, ali Vaše društvo, kateremu je katoličanstvo, cerkev itd fraza. Mi se ne damo prekaniti, ampak hočemo tudi zana-prej podpirati vsak po svoji moči naša narodna društva, katerih namen in pomen je vzvišen ! Tebi vrli „Sokol" pa mej tem, ko letošnji Velikonočni ponedeljek zapišeš v svojo kroniko z zlatimi črkami, kličemo hvaležnim in radostnim srcem: „Sokol" razprostrl svoja krila široko, dvigaj se visoko in brani hrabro narod svoj I Domače stvari. — (Osobne vesti.) Poštnimi asistenti v področji poštnega in brzojavnega vodstva v Gradci so imenovani praktikanti B. Vidmar, R. E ier, Fr. R-z-niček, J. K»y/.lar, in diurnista Cl. H»as in J. Simone. — Premeščeni so poštni asistenti: Fran Go btčnik iz Tržiča v Ljubljano, Lnn Zadnik iz Ljubljane v Tržič io Andrej Sumi iz Trsta v Ljubljano. — (Trtoikov koncert.) P.še se nam: Gospod Trtoik, ali po njegovem Tertnik, nabil je po vseh zidovih bele Ljubljane svoja nemška vabila, s kojimi opozarja na svoj koncert. Kakor je videti, hoče gospod operni pevec dati internacijjnalni koncert — ker je, kakor znauo, vsaka višja umetnost internscijonalna — in zategadelj je v svoj program postavil celo več nemških točk nego slovenskih. Celo podjetje pa je venčil z velikimi nemškimi plakati po Ljubljanskih ulicah, kakor nekdaj direktor Frinke, ko je neko dramatizovano pripovedko priporočal slovenskim — žepom! Pač smo potrpežljivi mi Slovenci I Gospod Trtnik je sin naše gore in če pride domov, bi človek vender menil, da bi se spodobilo, da dti koncert samo za Slovence, s kojib je izrasel. Pa gospod operni pevec je drugačega mnenja, io zategadelj bi bilo najbolje, da ostane tam kjer ju, to je — mej Neme ! Slovenskim časopisom bi pa priporočali, da naj ne napravljajo reklame za vsacega, ki je sicer z narodno pomočjo pričel, ki pa se potem obnaša tako, kakor bi se skoraj sramoval BVojih rojakov! Tu je treba velike previdnosti. Dixi! — (Opomba uredništva: Je mnogo resnice v tem, kar se tu piše, in zategadelj, da se zve mnenje celega občinstva, ponatisnil se je tudi ta dopis.) — (S Poljan nad Skofjo Loko) se nam piše: »Slovenec" je ponatisnil neko dopisnico s Poljan, kjer se piše, da se vsi Poljanci na glavo postavljamo in to radi samega veselja, ker se hoče ustanoviti katoliško politično društvo za gorenjsko atran. Iskali in iskali smo tega Poljanca, ki je pisal .Slovencu", pa ga dobiti nismo mogli. Že to, da mož latinsko (deo gratias! a priori) govori, v Po-ljancih ni kaj navadnega, sklepali smo torej, da oni dopiBUo ni Poljanec, in da je to prej kot ne naš kaplan sam, ki je le jedenkrat hotel na svojo pest v Polianah katoliško društvo ustanoviti. Kupil je v ta namen kozliča ter povabil na shod prave katolike. No pa so snedli kozliča, ali druzega se ni ničesar pripetilo, dasi omenjeni kosel ni bil jedini, kojega je naš kaplan mej nami ustrelil. Pri nas se sedaj, ko se živa duša ne briga za katoliško politično društvo, marsikdo začuden povprašuje: Kako more naš kaplan take 1— v L ubijanu p sati? Res je, da pri nas nikdo ne želi takega društva, in da nasprotno vsakdo želi, da bi kaplan miroval, tako, da se zopet povrneta mir in ljubezen mej občane, ki so od zadnjih volitev sem še vedno ločeni v dva tabora, će bi gospod kaplan v dosego te sprave kaj storil, bi si pridobil več zaslug, nego če še 100 kozličev daruje za prenapeto svojo Btvar! — (Kranjsko d ruštvo za varstvo lova) je imelo svoj tretji redni občni zbor v nedeljo dne 1. t. m. Za dobo 3 let bo bili izvoljeni: Gosp. V. Gal le načelnikom, g. dr. Ivan Tavčar, načelnika uamestnikom, gg. gref Rud. Margheri in Ad. Gal o pa odbornikoma. V revizijski odsek za 1. 1894 so voljeni gg. G. Schneditz, Jos. Ple vv-is in Ad Perles. — Letnemu poročilu povzamemo, da je imelo dru štvo kuncem minulega leta 22 ustanovnikov in 351 članov, število poslednjih b* je tudi pomnožilo. Poverjenike ima društvo v 14 sodnih okra;ih. Zaradi zaslug za varstvo lova je bilo odlikovanih 10 oseb, vsaka z jednim cesarskim cekinom in diplomo Dohodkov je imelo društvo 1129 gld. 93 novč. stroškov 1127 gld. 13 novč. Društveno premoženje znaša 2147 gld. 13 novč. — (.Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani0) priredi v četrtek dno 5 aprilu izlet črez Šmarno Goro v M d vod?. 0 ihod iz Ljubljane je z opuludanskim vlakom. Gosti se uljudno vabijo. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista bo poslali: Gg. deželni uradniki v Ljubljani 16 kron 6 0 vin. kot preostanek od denarja, nabranega za venec gosje Murnikovi. — Josp Stre k el j, učitelj na Gorjanskem 1 krono, kot v Pt dragi plačano kazen. Skupaj 17 kron 60 vin. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca marca uložilo je v mestno hran loieo L tih-Ijausko 572 strank 156.650 gll. 28 kr, 429 strank pa vzdignilo 105 718 gld. 81 kr. V prvem četrtletju dovolilo se je 172 pros Icem posojila na zeml|išča v skupnem znesku 101 315 gld. 76 kr. — (Iz Novega Mesta) se nam piše: No tica v „S!ov. Narodu" z dne 31. marca je, kar se tiče otvoritvene slavnosti naše proge dolenjskih že leznic, popolnoma neosnovana. Dosedaj se še ni ustanovil n beden slavnostni odbor in torej tudi nibče še ni mogel določiti, čegava bčeika bode došle visoke goste pozdravila. — Toliko pa vem in sem porok, da bode slavnost imela in mora imeti slovensko-naroden značaj in da se morajo visoki gosti tudi slovenski pozdraviti. Katera deklica ali gospodična bode došle goste nagovorila, še ni določeno, gotovo pa je, da bode meščanska hči. Tol ko v popravek. — Perko, župan. — (Umrl je) v Novem Mestu znani posestnik g. Jakob Me hora v visoki starosti nad 80 let. Pokojnik je bil rodom ćeh iu si je pridobil z marljivostjo in umnim gospodarstvom lepo imetje. BI je izgleden kmetovalec in je storil mnogo koristnega na kmetijskem polji za Novomeško okolico. Bodi mu blag spomin ! — (Novomeška mestna hranilnica) bode začela poslovati dne 1. maja v mestni hiši. OJ tega dne se bodo vzprejemale uloge. Prošnje za posojila pa se lahko ulagajo že od 15. t. m. naprej. Uradni dnevi bodo vsik torek in petek od 10. do 12. ure zjutraj — (Novomeška podružnica sv. Gi rila in Metoda) bode imela letni redni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. ob 6 uri zvečer v bralni sobi Novomeške čitelnice. — (nD olenjski Sokol*) v Novem Mestu ima svoj občni zbor v soboto dne 7 t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih. — (Zdravstveno stanje.) Izmej treh deklic, ki so v Logatcu obolele za otrpneojem tilnika, je jedna ozdravela, dvema pa se še ni zboljšalo zdravje. V Žireh je zbolelo 38 otrok za škrlatico, izmej katerih jih je 6 umrlo. — (Mlad samomorilec) V Mariboru ustrelil bo je lGletui gimnazijalce Ivan Likavec z revolverjem v desno sence in je potem živel še dva dni. Baje je bila otožnost povod samomoru. — (Koroški časnikarji mej aaboj.) V Beljaku izhajata zdaj dva nemška lista. V kakih odnošajih sta mej sahoj, kaže to, da sta urednika „D. Allg. Ztg. "uložila tožbo proti uredniku .Kttrntuer- Nachrichten" Zirad žaljenja časti. Ako pride do obravnave, se bode zopet pred svetom pralo umazano nemško perilo, kakor pri Steinwenderjevi pravdi. — (.Prvaški Sokol") priredi v prvi polovici tega meseca veselico s petjem komičnim, prizorom, tamburanjem iti. Sodelovali bodo tamburaši .Goriškega Sokola". — (Zgradba novega gledališča v Zagrebu.) Jutri, v sredo, bode zopet konferenca, v kateri se bode razpravljalo o prostoru, na katerem naj se gradi novo gledališče. Koiiferencije se bode udeležil tudi ban. — (Glavna skupščina pevskega društva .Kolo" v Zagrebu,) ki je bila sklicana na m nulo nedeljo, se ni mogla vršiti, ker sta izmej odbora prišla — kakor javlja „Hrvatska" — samo tajnik in blagajnik. Od predsedstva ni bilo nikogar. Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda! | Razne vesti. * (Po n a r e i e v a n ) e avstrijskih petdeseta k o v.) V Vidmu (Ud me) zaprla je policija posestnika litografisnega zavoda Jakoba Bolognato in njegovega sina, ker sta na sumu, da sta sokrivca pri ponarejevanju avstrijskih bankovcev. Pri hišni preiskavi se je našla litografična plošča in nekaj sumnih pisem. * (Cavalleria rustičan a) V Vukovaru v Sremu vršil se je te dni čuden dvoboj mej dvema kmetskima fantoma. Streljala sta se z revolverji. Ko je izprožil vsak svoj strel bil je končan dvoboj, pri katerem ni bil nobeden ranjen. Nesrečna ljubezen in ljubosumnost sta baje prouzročila dvoboj. * (Nemiri v Italiji.) Te dni so bili zopet veliki izgredi okolu Rttvenne Nad poldrugi tisoč kmetskih delavcev, oboroženih z motikami in lopatami so navalili proti mestu. Mej meščani nastala je velika razburjenost. Četa konjikov je šla kmetom nasproti in je bilo na obeb straneh več ranjenih. * (Mancagni in Sonzogno.) Mascagni se je spri s svojim dozdanjim založnikom Sonzognora in sklenil pogodbo s firmo R cordi. Sonzogno ee je baje branil dati Mascagniu, ki je nedavno zaigral vsh svoje imetje v Monte Carlu, izredno podporo. Rcordi, kateremu je obliubil Mascugoi novo opero do I. 1896., mu je priredil sijajen banket. Tako se poroča iz R«ma, ako morda vsa vest ni samo — reklama, kakor je dandanes obirjajna v umetniških krogih. *(Naglost ni čar obija) Kakor poroča .Gazzetta di Venezia", je dobil te dni neki odvetnik v Benetkah pismo, ki je bilo oddano pred 19 leti v Trevisn, dve uri daleč od Bmetk! Ker je bila poštna znamka mej tem že zastarela, moral je odvetnik plačati kazen za tako točno dostavljeno pismo. * (Morilec II a r r i s o n o v. ) U jmrčenje Preo-dergasta, ki je umoril Harrisona, župana v Chtcagu se ie odložilo do dne 6 t. m. ker se je mej tem preiskavalo, je li morilec bil pri pravi pameti, ko je izvršil zločin. Bi zo j a,T7-lre- Dunaj 3. aprila. Predsednik poslanske zbornice Chlumecky dospel sem. V četrtek se začne v zbornici proračunska razprava. Dunaj 3. aprila. Včeraj so se pod predsedstvom kardinala Schtinborna začele škofovske konferencije. Dunaj 3. aprila. .Pol. Corr." javlja iz Varšave, da je vlada zaradi dijaških nemirov zaključila ondotno vseučilišče. Praga 3. aprila. V nedeljo je bilo več volilskih shodov. V Plznu se je poslanec Svarc izrekel zoper gibanje Omladincev, češ, da je opozicija zoper vlado, kateri se ni bati vojne in ki ima polne blagajne, jako težka. V istem zmislu je govoril posl. dr. Dyk v liokvčanu. Budimpešta 3. aprila. Kossuthovima sinoma prireja prebivalstvo velike ovacije. Govori se, da ostane Fran Kossuth na Ogerskem. Rajni Kossuth je zapustil jako mnogo važnih aktov, tičočih se Avstrije, Italije in Francije, zJasti lastnoročnih pisem kralja Viktorja £ma-nuila, cesarja Napoleona III. in njunih ministrov. Francija in Italija se trudita, dobiti te spise v last. Pariz 3. aprila. Kazenska obravnava zoper anarhista Henrvja, storilca atentata v kavarni Terminus, se začne dne 20. t. m. Listnica uredništva. Gospodu doprsnikn iz Zagorja ob Savi: Prihodnjih prosimo, pošiljajte dopise naravnost na uredniitro mt-Sega lista, sicer se. lahko primeri, da se za nekaj dnij zakasnijo. Pismo hI r tli. Za prebivalo© mest, uradnike Itd. Proti tež-kotuin prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je oprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „MnJI-ov Seidlitz-prašek", ker npliva na prebavi jen je traino in uravnovalno ter ima olajševalen in topilon učinek. Škutljica volja 1 gld Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan l.-kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJ 1, Tiichlanben i*. V lekarnah na deželi Je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpinom. 3 (1H—f>) lOaag ..LJUBLJANSKI Z?0N" ■tejl za vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 2. »prila. Pri Malici t Engl, Klarenhach, Bauor, LOschnik, Steinbeok, Kirchenberger z Dunaja. — Spitz iz Brna. — Courir iz Trsta. — Pollak, Spargnapuni iz Perolinn. — Bo-rufka i* Celuvca. Pri .Slonu: Hnekel, Mayer z Dtiuaja. — Kalin iz Maribora. — Gallns \/. dolnogruda. — Ćruelč iz St. Petra. — Praudi iz (Jo. ico. — Valmara iz Trsta. — Sobar iz [atrije« Pri bas varali«-m dvoru t Petsuhe, Sibovc, Handler is Kočevja. Pri avMtrlJNkein cenarjat Pelzeder iz Gradca. Umrli so \ LJubljani: 1. aprila: Klementina Komer. zasebnic», 32 let, Kravja dolina st. 11. — Mihajl Lavrič, trgovec, 4Bg/l 'e*> Poljanska cesta st. 11. V deželni bolnici: 31. marca: Benedikt Kub, gostac, 40 let. 1. aprila: Karol Bauiuer, pivovar, 39 let. 2. april«: Valentin Bervar, goslač, 55 let. — Franc Zaje, klavec, 4f> let. Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krinn v mm. B a. X ■m' 7. zjutraj 2. popoj. zvečer 3'!'.'i na. 31 0 jb 732 B mm 0 6° C P>-2" C 7 41C si. vzh. si vzh. si. vzh. jasno d.jas. jasno 0-00 mm. j Srednja temperatura 7'9', za ()'l nad normalom. ID-a.2^a.jsls:sL "borza. dne' 3 aprila t. I. Sknpni državni dolg v srebrn Avstrijska kronska renta 4"/„ . Ogerska zlata renta 4°/„ , . Ogerska kronska renta 4°/0 Avatro-ogerske bančne delnico London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci........43 C. kr. cekini . . ....... Dne 2 aprila t. I. 470 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5*/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 41/i°/o zlati zast. listi Kreditue srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati r uhelj........ 98 gld. 65 kr. . 98 30 e . 119 15 t) 98 _ 10 g . 118 — n . 95 — f) . 1020 — rr 40 it . 124 _ 65 n 61 10 20 • 9 _ 90 n 50 • 87 n . 147 gld. 50 kr. . 196 75 _ . 127 _ — i . 122 75 . 197 50 n . 23 • 25 n . 154 • 70 n . 289 — M 1 34 V nepopisni žalosti oznanjava, da je najin iskreno ljubljeni triletni sinček danes po kratki in mučni bolezni umrl. Kamnik, dne 2. aprila 1894. (366) Julij in Ana Polec. Za jrav nizko ceno se Mi: sobica a posteljo za pošteno žensko in atol ms kolescih za v nognh bolnega človeka. Več se izve v tobačni prodajalnici na Bregu Štev. 6. (358—1) Vizitnice priporoča „Naredna Tiskarna" v Ljubljani. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želemic. Izvod iz voznega reda -v-elieL-vziegret <=>cL 1. oktobra 1993. Nastopno omenjeni prihajal 'l In odhajalnl iaat omaienJ ao » »r+olmlnr n n „ 9. ,, 49 ,, mwier „ . Ob Odhod ls LJubljano (drl. kol./ 7. url 19 min. »JutrnJ t Kamnik. n ». * OS „ popotudne „ „ m 9- m SO „ *re*«r „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 9. url 81 min. tjutntj ia Kamnika. „ //. „ 16 n dopotudnm „ „ (4-78) Mlad trgovski pomočnik Hite elaibe. Izurjen je v trgovini z železnim in mešanim blagom. Ponudbe naj na blagovolijo pošiljati pod: it. S7 poste reataute Vipava. (36^—1) 7 ** o. °> ^ st • a ii Otročji vozički trajno in iako solidno izdelani po smešno nizki ceni Kl«l. 5.50 komad in vise priporoča Fr. Stampfel (3'7 2) r^J ubi Ju mi. Kon^i-oHiil trjjf (Tuntaalle> (Kočevska domača obrt). Mestni občinski zastop v Črnomlji naznanja žalostno vest, da je v dan 31. marca 1894 ob 7- "ri zjutraj, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal blagorodni gospod Lavoslav Skubic mestni župan, trgovec in posestnik, član c. kr. okrajnega šolskega sveta, načelnik požarne brambe, predsednik zdravstvenega zastopa Spmladne obleke, spomlaini ogrtači obleke za dečke otroški kostumi in plašči za otroke vsake starosti v največji izbćri pri W«~3> Gričarju & Mejaču Slonove ulice št. 9, Ljubljana, Slonove ulice št. 9. f/m9~ Naročila na podlagi moro so točno izvršujejo in se garantuje za to, da se v su dobro prilog«. Bogata izbera ta- in inozemskega modnega blaga* 4> «_> WrVr\wWWWWWr\ WWWWWWWVWWVW w v w ¥ r w r r w r v Najmičnejše novosti v spomladnih ovijalih, capes in pelerinih, kakor tudi jaque-tih in dežnih plaščih; največja izbera v konfekcijah za deklice pri (i Gričarju & Mejaču m Ljubljani, Slonove ulice če t. Ilustrovani katalogi brezplačno in poštnine prosto. WWWVWWWVWWWWVW¥ (326-3) Nalaganje glavnic. 4"/u založnice gališkega društva za kredit na zemljišča, ustanovlj. 1. 1842. Pupilarna varnost Fatiranje izključeno Sposobno za kavcijo, tudi kot vojnika ienltna kavcija. Vknjižene v prvi st- pnji in zgolj do polovce vrednosti, brez izjeme na posuHtvib, ki se v dt:želni deski nabajajo. Izključena mestna pottlopja in ktnetiJBka zemljiška. Hipotekama vrednost: na vttakib 100 gld založnic pride hi- potekarnega pokritja gld. 253 38. Varnost prvega reda, zaradi jamstva zemljeknjižnib posestev do prve polovice bvojo vrednosti, zaradi JHuistva društva za kredit na zemljišča z vsemi svojimi aktivi in rezervnimi fondi, razven tega kakor pri avstro-ogerski banki vsled pravice politične izvršbo. Te založnice (založna pisma) se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzii pri J. O. MAYER-ju menjalnica, v Ljubljani. (328-4) Izdajat'lj in idgovorni ureduik: Josip No II i. Laatuiua in tisk »Narodne Tiskarne".