STUDIJSKA BIBLIOTEKA L J U P L J Vl\ PdUniaa perafcmjena (C- C. oen 1« HM izhaia vsaki 4aa tptU-aj mea ponedeljka. Naročnina: za S meaec L 8.—, 3 mesece L 22.—, pol teta L 3&—, celo leto L 75.—, ▼ inoeematvo m—etno L 6.50 več. — PouMMCDe SUvtike 30 »t — OtfUanina m 1 mm pmtors w Brokosti 1 kako« (96 om): za trgovske in obrtne oglam L I,—, z tiče, zahvale, po»l—a, vabila L 1-50, o#e*e denarnih zavodov L OglaM na prvi strani L Z—> P«S1 »svflka 39 L^St UR Urednifitvo in npravntStvo: Test ulica S. Franc esc o d'^ "'ti 20. To« lcton 68-04. Dopisi naj *e poiTljajo iz končno urcdniJhru, oglasi, rekla* aaacpe in denar pa Hpravniltvu. Rokopisi m ne vraćajo. Nafrankiran« pisma se ne spreteiuj«. — Laat. ralo£ba in tisk Tiskarne »Edinosti Poduredst*»o -v Gorici: tdice Gioni Casdcccs il 7, L n. — TmLmL H. 33% Glavni in odgovorni aredrnk: proL Filip Peric. u in spas mri mu Nihče izmed nas, najmanj pa kmetski sinovi, ne bo dvomil o resnici, da je poljedelstvo osnova celotnemu gospodarskemu in družabnemu življenju in da se mi že z našim telesnim obstankoma neprestano sučemo okrog tega, vprašanja. Naj odreče zeanijedelec — preneha telesno m ž njim vred tudi duševno življenje, pa naj bosta ostalo gospodarsko življenje še tako samostojno. To naravno dejstvo je in ostane vekovečno. Različna so mnenja v presojanju zaslug-, ki jih ima polje-Vteistvo za prospeh človeštva. Kr>.etova vzgoja je bila po eni strani docela prezirana in kriva, po drugi pa površna in pomanjkljiva. Dovolj je, če podčrtamo dejstvo, da so mesta v tem pogledu ločena od dežele in se .'ne zavedajo svoje matere-zem-:lje, oziroma pomembnosti kmet-skega življa, njega visoke naloge za kulturo in civilizacijo. Zgodovina nas ne vara, ko nam slika prvo kulturno udej-'stvo vanje ravno poljedelskih narodov. Sporedno s plugom je stopala snovna in duhovna kultura. To naj bi bilo izhodišče promatranja *n ocenjevanja poljedelskega stanu- Sicer ne moremo zanikali, da bi se to tajilo, a kramp in oralo, ožgane mišice in trpljenje poljedelca se ne za-sajajo v nas na način in v oni meri, kakor bi bilo danes nujno potrebno in koristno. Se danes je kmet povprečnemu izobražencu predmet podcenjevanja :in celo preziranja. Tako narazen si stojimo v tre-jrntku, ko smo na višku civilizacije, ko zveni okrog nas pesem o polju in o žitnem klasu, ko stoje pred nami po vsem nove zahteve, ki neizprosno ter;ajo vzajemnosti- in medsebojnega dou-mevanja ročnega in duševnega tielavca. Kje je vzrok tej razpoki? Če je kmet v srednjem veku, osobito od 15 stoletja dalje, zapuščal zemljo in se naseljeval v mestih, kjer je naglo rastlo mestno gospodarstvo (obrt, trgovina), je bil to le beg pred brezpravnostjo in izkoriščanjem, saj je slovenski kmet v 17. stol. od-rajtaval graščaku nad 70 različnih plačil v denarju, nad 90 plačil v naturi in 17 različnih tlak. Tako se je tudi on izognil preve iikim bremenom in šel v smeri najmanjšega odpora. Narašča joča industrija je rabila njegove mišice — kje naj bi jih bila sicer dobila —, a pozneje, ko se je tehnika silno razmahnila, je ve dno bolj rabila tudi delavčeve duševne sposobtiosti. Polagoma ga je preobrazila v svojevrstnega človeka. To je bilo prvo pustošenje zemlje. Nov gospodarski red je izkoriščal očeta in si na: kmeta in tvorniškega delav ca. Ustvaril je nesorazmerje cen svojih in kmetskih proizvodov, kar se je očitovalo posebno v zadnjih desetletjih, na kmetova ramena so padla razmeroma visoka bremena, postavil je kmetovega sina v popolno odvisnost in pustil kmeta v nevednosti. Tako se je stopnjevalo, tako da se mesto in dežela srečujeta z, različnim licem: na eni strani orjaška stavba industrije (in Ž njo tudi trgovine) z vsemi mogočimi tehničnimi spopolnitva-zni, na drugi pa majhni in osamljeni kmetijski obrati. V enakem razmerju sta tudi dušev-nost mehčana (in izobraženca) in ona kmeta. Sir Dykom Aclamand (glej »Edinost od 31. 7.) hoče pri krampu in oralu- drugačnega moža in toži, zakaj da niso poljedelci sledili onemu izpopolnjevanju sredstev, ki so dvignila industrijo in trgovino. Sir kot sociolog bi moral na to odgovoriti, saj je vendar sociologija (družboslovje) sinteza vseh znanosti. Odgovor je pač kratek: Napredku niso poljedelci sle-IflEHi zato, ker niso mogli radi gmotne m duše^© zstalosti napredka doumeti, oziroma se ga niso mogli okoristiti. Danes stojimo pred alternativo: ali pustiti današnjega kmeta daleč za časom — na ta način se bo nenaravno razmerje še bolj poostrilo —, ali pa ponuditi poljedelcu, kar terja zgodo-.vina, to je: splošno in temeljito strokovno izobrazbo, preobrazbo £ele kmetske, marveč duševnosti v obče, da se vzravnajo razlike v duševnosti, in gmotne otajSa-ve, oziroma zaslombe poljedelskemu stanu. Edino tako si moremo predstavljati, da bo klic po kmetu-tehniku uspešen, edino ta pot vodi do kmeta-zadrug«.rja, ki bo oviral izkoriščanje poedinca. Gotovo je, da se bodo vedno bolj nmožili idealni klici po pravi ljudski izobrazbi, ki naj izroči poljedelski plasti novo kulturo, to je ono kulturo, ki vzravnava razlike na vseh poljih, socialnega življenja. Kmetska kultura je največje jamstvo za trajen mir in napredek. Najbolj »dravo jedro je v resnično nap»-e<±riem kmetu. J. F. Izseijsol^o zelenje Statistični podatki zniujega ministrstva o h«wji i nnju v prvih treh msseciu tok. leta RIM, 29. Ministrstvo za zunanje zadeve je zbralo statistične podatke glede italijanskega izseljevanja v inozemstvo v mesecih januarju, februarju in marcu 1928. V prvem četrtletju 1927 se je bilo izselilo 50 825 Italijanov; bi-Ii so to po večini taki, ki so se za trajno izselili. Za prvo četrtletje 1928 pa je izseljevanje za-popadeno v naslednjih jrtevil-kah: 1) 11.946 oseb se je izselilo za stalno, 2) 12.044 osefc se je izselilo začasno, 3) 6.976 oseb pa iz raznih razlogov (trgovanje, študiji itd ), 4) izaeliio se je 5.336 državljanov, ki so se bili začasno povrnili isa inozemstva v domovino. Iz pravkar nav^&denife podatkov je razvidno, da se je ne samo zmanjšalo efektivno število izseljencev v prvem četrtletju t. 1. v primeri s prvim četrtletjem preteklega leta, marveč da se je predvsem zelo občutno znižalo število onih, ki se izseljujejo za stalno. In ta vrsta izseljencev prihaja pač — spričo nove demografske politike faši-stovske vlade — v prvi vrsti v po štev. Z odredbami, kil so bile iadane v poslednjem času, je vlada zajezila izseljevanje za stalno in se dovoljenja za trajno naselitev v inozemstvu izdajajo samo onim osebam, ki so v najožjem sorodstvu s takšnimi izseljenci, ki so se že za stalno naselili v kašni tuji državi. Na drugi strani pa vlada nikakor ne omejuje začasnega izseljevanja, kot smo že več krat poročali, a zahteva od oseb, ki hočejo le za nekaj let v inozemstvo, razna dokazila in jamstva glede delovne pogodbe, glede plače itd. Na drugi strani pa se izseljenec, ki zatrjuje, da bo o-stal le za nekaj let v inozem,, izpostavlja nevarnosti, da se za trajno loči od družine in svojcev, če bi se potem ne hotel več vrniti v domovino. Tak izseljenec namreč ne more poslati pozivnice za izselitev svojim sorodnikom, kakor lahko store o-ni, ki so že za stalno naseljeni v inozemstvu. V tretjo kategorijo izseljencev pa spadajo intelektualci, trgovci, profesionisti in tehniki. Vlada dovoljuje takim osebam izseljevanje, ker se zaveda, da se z njihovim delovanjem v inozemstvu dviga nacionalni ugled, in ker je prepričana, da zamore j o takšne osebe bolj kljubovati raznarodo valnim težnjam, ki so jih posebno v zadnjem času pokazale razne tuje države napram prišel j encem. Poslednja kategorija, navedena v podatkih zunanjega ministrstva, obsega one izseljence, ki so se začasno vrnili v domovino. Takšno začasno vračanje izseljencev podpira vlada z dovoljevanjem raznih olajšav in ugodnosti, ker je prepričana, da se izseljencem poživi nacionalni čut v domovini, kjer napravijo «pravcato kopelj italijanstva«. O teh olajšavah in ugodnostih smo tudi že poročali. Mi cM H Ma bodo Dimeli tam 9 Gogm GENOVA, ?9. Tukajšnji pote-štat on. Brocćardi je dal objaviti proglas, v katerem poziva meščane, naj na najbolj slovesen način izkažejo poslednjo Čast zemskim ostankom junaškega letalca Del Preteja, ki bodo jutri ob 14. uri prispeli s parnikom «Conte Rosso* v domovino. Priprav« za poMlkv spomina juna&sga letalo« RIM, 29. Ministrstvo aero-navtiko poroča: Danes v prvih jutranfift urah bo general De Ptnedo odletel s hidioplaaotn «Santa Maria» iz Vigna d sila Valle proti Genovi, odkoder bo na čelu nekaterih eak-Kirij hadropianov oeftetel naproti parniku «Con te Ro«»o», ki bo jutri priplul v Genovo z aem-skimi ostanki slavnega, letalca Del Preteja. «Santa N4aria» je i-trt-o Jctalo, s katerim je general De Pinedo preletel lani skupno z majorjem Del Pretejem A-tlantski ocean in izvršil polet nad Južno in Severno Ameriko. BARCELONA, 29. Semkaj je prispel parmk «Conte Roeso», na čigar krovu se nahaja krsta s truplom majorja Del Prete-ja. Na bankinah se je zbrala velika množica, med katero so bili zastopniki italijanskega konzulata in mnogi Člani italijanske k lonije, ki so prišli, da izkažejo poslednjo čast velikemu italijanskemu letalcu. Darovanih je bilo mnogo vencev in cvetja. Španski zrakoplov in več vojaških letal ter ena eskadrilja portugalskih vojnih letal, ki se na^ haj a na prehodu v Barceloni, so krenili parniku naproti, ko se je bližal pristanišču, ga spremljali in metali cvetje na krov, da počastijo eemaJLB ostanke Del Preteja. Otilsk generala HoMtela pri materi novinarja 2»aga MILAN, 29. V spremstvu -ini. Troianija je general Nobile po-setil danes predpoldne družino novinarja Hugona Laga, ki se je bil udeležil polarne ekspedicije kot poročevalec lista «Po-polo d'Italia» in ki je izginil obenem z ovojem zrakoplova. Razgovor med generalom in no pogreSonega publicista je bil nad vse ganljiv. General je izrazil svoje trdno uverjenje, da bodo rešeni še vsi pogrešani člani ekspedicije, in to zatrdilo je znatno pomirilo gospo, ki je, kakor je pač razumljivo, v resnih skrbeh. General Nobile se je poslovil ob 10-30, nakar je obiskal nekatere svoje znance. Povrnil se je nato v hotel, kjer je nastanjen in kamor je prišel pozneje ludi Arnold Mussolini, ki se ie z No-bilejem del j časa razgovarjal. Nobile bo jutri odpotoval proti Rimu. ovirane* od viharjev RIM, 29. Agencija «Stefani» poroča uradno: Glasom radio-brzojavnih vesti, poslanih s kr. ladje «Citt& di Milano*, je bila preiskana vsa severna obala Greatovega otoka. Izašli se niso nikaki sledovi ljudi ali ostanki ponesrečenega zrakoplova Dne 27. t. m popoldne je «Bra-ganza» dvignila sidra in krenila v v zgodno-j ugo-vzhodni smeri med ledovjem proti Wyche-sovim otokom 28. t. m- je prispela na kraj, ki je Kakšnih 90 milj oddaljen od teh otokov v severni smeri. Vreme je slabo, sneg naletava in močan veter brije. Francoski admiral Herr, ki vodi operacije za iskanje skupine Amundsen-G-uilbeud in ki je vkrcan na vojni ladji «Stras-bourg» v Tromsoju, je vprašal ladjo «Citta di Milano«, kakšne vremenske prilike so v coni. kjer se nahaja «Braganza». Javil je obenem, da se «Hobby» in vna družba, obenem se je pričelo z največjo intenzivnostjo graditi pristanišče v Gdinjm in vzpostavljene so bile železniške zveze med industrij ^kimi srecM&či v Gornji Šleziji in poljskim primorjem. Tonaža poljskih ladij je znašala v začetku leta 1926. komaj 6000 ton, toda tekom dveh let je poljska trgoviltnka mornarica štela Že 33 parnikov, ki so obsegali skupno 40.000 ton; razen tega je razpolagala z znatnim številom manjših jadrnic. Sedaj plove pod poljsko zastavo 7 velikih tovornih parnikov in dva velika parnika za potniški promet; ker te ladje niso kos pomorskemu potniškemu prometu, ki je radi izseljevanja jako Živahen, je že naročenih več drugih potniških parnikov. Med najvažnejšimi poljskimi paropolovnimi družbami so sedaj «Poljska Žeglugu», «Wrsia-BaK*k» in «1*01 jsko -skandinavska prometna družba«. Obenem jo pričela Poljgka ustvarjati svojo vojno mornarico. Leta 1926. je naročila v francoskih ladjedelnicah pet bojnih enot, in sicer dva rušilca in tri podmornike. Istega leta sta bila ograjena na Poljskem dva rečna monitorja in kupljena je bila šolska vojna ladja «Iskra». Leta 1927. je Poljska kupila v Franciji veliko križar-ko, ki se sedaj uporablja za ve£-banje mornarjev. Raizen tega šteje poljska vojna mornarica nekoliko torpedovk in majhnih topničark, ki jih je odstopila Nemčija Poljski na račun vojnih reparacij. Poljski pomorski Častniki se šolajo v pomorskih akademijah v Torunu in v Swieci, ki obstojata še izza prvih povojnih let. Tekom leta 1926. je bilo pristanišče v Gdinju že tolrko dograjeno, da je poljska vojna mornarica že mogla prezimiti tam; dograjena so bila tudi poslopja za vrhovno mornariško poveljništvo. Tako se je v teku par let poljska zastava že začela pojavljati v vseh svetovnih pristaniščih in promet v Gdinju postaja od leta do leta bolj živahen. Leta 1926. je priplulo v pristanišče 605 inozemskih ladij, ki so obse* gaie skupno 40^865 ton, let« 1927. je število teh ladij poskočilo na 1068, a tonaža na 814.141 ton. Radi raznih privilegijev, ki jih uživa, se Gdinj lepo razvija in to, kar je pred petimi leti bilo če neznatna ribiška vas, j« sedaj ie lepo moderno mesto, kf bo v doglednem Času postalo tov kar je bil Trst za Avvtz4)o in je Hamburg za Nemčijo. « EDINOST* V Trstu, dno 30. avgusta 1928. angleški podučili— 55 Te dni so dvignili v Finskem »livu iz morskih globin angleški podinornik L 55, ki se je v Juniju leta 1919. udeležil z dru-fimi angleškimi bojnimi ladjami vojne akcije proti boljševik kom, ki so imeli zasedeno tamkajšnjo obalo, in je bil v tej akciji potopljen. O tej potopitvi so fcroiile in še sedaj krofcijo najrazličnejše vesti; nekateri trdijo, da je postal podmornik žrtev bombe, ki jo je spustil nanj neki sovjetski letalec, drugi menijo, da je zadel na podmorsko mino, te dni pa se je oglasil v Parizu neki Rus, ki trdi, da je bil svoj čas poveljnik utrdbe, proti kateri je podmornik operiral, in da je on dal potopiti podmornik s streli iz topov v utrdbi. Sedaj je pa prišlo na dan, da je bil podmornik potopljen v borbi s sovjetskim rušilcem «A-fcartom*. V poletju 1919 je namreč angleška flota podpirala generala Judeniča, ki se je boril proti boljševikom, kateri so i-meli svoje glavno oporišče v kronstadtski trdnjavi. K tej floti je spadal tudi podmornik L 55. Ko je podmornik dne 4. junija plul v Kaporskem zalivu nedaleč od Kronstadta, je naletel na sovjetskega rušil ca «Azarta» in ga napadel; spustil je proti njemu dva torpeda- Toda «A- zart» se je torpedoma ognil in je s svojimi topovi otvoril ogenj na podmornika. Že prvi streli so zadeli cilj; podmornik se je začel naglo potapljati in se je kmalu nato pogreznil v morske globine. Enaka usoda je doletela več drugih angleških, bojnih ladij, ki so operirale v Finskem zalivu; potopljenih je bilo, po večini radi tega, ker so zadele na podmorske mine, 12 ladij, med njimi križar k a «Košandra», rušil ca «Victoria» in «Verulan» ter topničarki «Gentian» in «Meertel». Tudi bolj še viška flota je imela hude izgube; potopljeni sta bili velika križarka «01eg» in šolska ladja »Pamjat Azova». Ti dve ladji sta bili potopljeni v boju z angleškim bro-dovjem. Mine, ki so jih položili Angleži, so pa ugonobile rušilce «Konstantin», «Svoboda» in «Čavriil». Podmornika L 55 je sovjetska vlada dala dvigniti zato, da ugotovi, kako je zgrajen, in da se spravi na dan «stvarni dokaz« angleške intervencijske protisovjetske politike. V pod-morniku so našli 40 trupel mornarjev in častnikov, ki bodo najbrž prepeljani v domovino. Angleška vlada je namreč potom norveške vlade že naprosila rusko sovjetsko vlado, da bi ji izročila trupla članov posadke potopljenega podmornika. DNEVNE VESTI Psžar v Morijo Lege Hazieeale m Prošeku S Prošeka nam poročajo: Včeraj , v sredo, okoli štirih zjutraj je neka ženska s Prošeka opazila, da se iz poslopja rikreatorija društva Lego Nazionale močno kadi. Takej je ugotovila, da je vsa streha poslopja v plamenu. Čim je opazila ogenj, je začela vpiti po vasi in buditi ljudi, naj gredo gasit. Prvi jo vstal mestni uslužbenec, davčni iztirjevalec, in dal alarm po vasi. Foiskal je mežnarja in ga poslal udarjat plat zvona. Takoj je obvestil tudi karabinerje. Ti poslednji so telefonirali po ognjegas-ce v Trst, Medtem so vaščani v naglici vstali ter hiteli na mesto požara, da bodo gasili. Par minut pred pa so že prišli na lice mesta tudi tržaški gasilci, ki so se takoj lotili gojenja. Ker pa je bila streha že zgorela, in se je podrla, niso mogli več rešiti dvorane, temveč so se morali omejiti na zaščito prostorov 7 ■ dvorano, ki so jih tudi obvarovali. Dvorana pa jo zgorela z vso opremo vred. Ga?enie jo trajalo do okoli 10. uro predpone, nakar so se gasilci povrnili v mesto. Na mesto požara so je podal včeraj predpoldne tudi tržaški pote-štat sen. Pitacco. ki jo predsednik drušiva L-e-ga Nazionale, v spremstvu dr. Pet ronio in dr. Privileg-gi-ja. Skoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na okoli 50.000 lir. * * « XI treba posebej poudarjati, da jo povzročil ta požar med tamkajšnjim prebivalstvom globoko vznemirjenje, posebno še, ker je to v enem letu časa že tretji požar na prosrpskih poslopjih namenjenih ljudskemu pouku. Včerajšnji požar jo iznenadil Prosečane v snu in zato so navezani le na ugibanja. Na dva načina si razlagajo prebivalci vzrok požara: ali gre za nesrečo, ki jo nastala radi neprevidnosti kakega zidarja, zaposlenega pri popravljanju otroškega vrtca; — in to se smatra za možno radi tega. ker je bil en del strehe pri dvorani razkrit, delavci so namreč ^ stavili novo tram-ovje za streho o- i tro^kega vrtca. Ali pa, kot sma- I trajo drugi, je bil ogenj podtak- ] PTfm in to naziranje se tembolj Širi. ker je to, kot rečeno, že tretji požar take vrste na Prošeku. Lani je zgorel na zagoneten način otro-feki vrtec. letos pred počitnicami je izbruhnil požar v ljudski Šoli in včeraj je bila upepeljena gledališka dvorana Legi nega poslopja. Kot poroča sinočnji «Piccolo» (ore 18), pričajo že dosedanji u-spehi preiskave, ki jo je uvedlo varnostno oblastvo in ki jo vodi osebno tržaški kvestor cav. uff. Schillaci, da gre v re«nici za zločin, katerega so v politične svrhe «agre&ile nekatere osebe, ki bodo v kratkem odkrito. Mi Se vedno upamo in želimo, da bi so izkazalo, da gre za nesrečo in ne za zločin. Pričakujemo od na* tih obla»tev, da bodo prišlo resnici na sled. Ce se izkaže, da je bil ogrenj podtaknjen v politične svrhe, telimo, da se krivci izsledijo in ekuamplarično kaznujejo, ker se politika do sme delati s požiganjem ah s kakrgnimikoli vsega obsojanja vrednimi xloffIni. Premestitev v učiteljski slnžbt Premeščena je s 1. septembrom g. Ema Rudolfova, učiteljica na Razdrtem v Montenero di Valcoc-chiara (Camipobasso - Molise. A-bruzzi). Nov val vrm&ne Kljub dvema ali trem dežjem, ki smo jih bili deležni, v tem mesecu, se zemlja ni ohladila Že nekoliko dni pripeka marveč soln-ce skoro enako kakor pred dežjem. V nekaterih mestnih okrajih je nastopilo skoro splošno pomanjkanje vodo, oziroma voda teče le nekaj malo časa na dan ali v prav neznatni meri. Gospodinje, ki so najbolj prizadeto po tej nepriliki, so med prvimi, ki prosijo za obilen dež. Lahko si je tudi predstaviti, kako toplo s želijo, da bi se Čim prej začelo delo za preuredbo in končno ureditev preskrbo Trsta z vodo. Z deželo prihajajo zopet dopisi o novi suši, ki grozi postati prav tako katastrofalno za jesenske pridelke, kot je bila prva za poletne. JUGCSLCVENSKA TRGOVINSKA BILANCA Jugoslavija je v prvem polletju tekočega leta uvozila blaga v vrednosti 3.822.3 milijonov dinarjev. Izvoz'I a pa blaga v vrednosti 2.687 milijonov dinarjev. Polletna bilanca je bila tedaj zaključena s primanjkljajem v znesku 1.135.3 milijonov dinarjev. Glavna vzroka poslabšanja trgovinske bilance sta lanska izvanredno slaba žetev in neprestano naraščanje uvoza v prvi vrsti strojev in raznih drugih železarskih predmetov. Trgovinski odncš^H med Italijo in Albanijo V drugem četrtletju letosnjecra leta je kupila Italija od Albaniie za 12,hl4.900 lir blaga in prodala Albaniji za 11,749.780 lir. V glavnem je Italija kupovala v Albaniji kože, sveže oljke in jajca, medtem ko jo prodajala v to deželo tkanine, manufakture in bombaževo izdelko. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 28. avgusta 1928. Rojeni: 6; _ umrli: 15; poroke: nobeno. Iz tržaškega žhtifenia Nezgoda na *elu Jugoslovenski parnik «cSagy» popravljajo v Lloydovem arzenalu. Včeraj zjutraj je bil na njem zaposlen 29-1 etni Jakob Ladrič, stanujoč pri Sv. M. M. Zg. štev. G83; imel je nalogo, da združi nekaj jeklenih plošč pri parnem kotlu. Pri svojem opravilu se je hotel posluževati varilnega plamena, čim je pa odprl pipico steklenico s kisikom, se je manometer razpočil in močen plamen ga je oplazil po roki in po obrazu. Tovariši, ki so se nahajali v bližini, so mu prihiteli na pomoč in ga dali prepeljati v mestno bolnišnico. Tukaj mu ie zdravnik ugotovil številne opekline na obrazu in na levi roki, ozdravljive v treh tednih. Z avtomobila je padal 24-letni šofer Giordano Divo, stanujoč v ulici S. Marco, se jo včeraj popoldne nahajal s svojim tovornim avtomobilom TS 1873 v prosti luki, kjer je imel naloKti tovor ledu in nekaj sodov piva. Z njim je bilo tudi nekaj težakov, med katerimi 23-letni Viljem Škerl&vaj, stanujoč na Vrdeli Stev.. 1044. Ko je bilo tudi to urejeno, so se odpeljali proti Bark ovijam, kamor je bilo blago namenjeno. Škerlavaj je sedel na kamijon tako, da so mu noge počivalo na ledu. Avto pa ni bil napravil niti 50 m, ko se je Škerlavaju pričelo polzeti in ▼ hipu je bil na tleh. Šofer je avto ta- koj ustavil, dvignil ponesrečenega Škerlavaja in ga prepeljal v mestno bolnišnico. Zdravnik mu je u-gotovil številne poškodbe po glavi in delno zdrobitev zgornje čeljusti. Ozdravil bo v enem tednu. Požar v vojašnici finančelh stražnikov V vojašnici finančnih stražnikov, v ulici Udine štev. 77 je izbruhnil včeraj zjutraj požar. Goreti je pričelo v kuhinji, kjer so se bile vnele saje v dimniku. Mestni ga-silci, ki so bili poklicani na pomoč, so prihiteli na lice mesta pod vodstvom poveljnika Bugliovazzija. Po dveurnem naporu se jim je posrečilo udušiti ogenj. Škoda znaša par sto lir. Nezgoda perice 46-Ietna perica Josipina Jako-min, stanujoča v ulici delFEremo štev. 147, se jo včeraj mudila po o- < pravkih v mestu. Ko je tako stopala po Garibaldijevem trgu, je pri-vozil mimo nje neki voz, iz katerega je molel železen kavelj. Kavelj je perico oplazil po nogi in jo precej močno ranil. V mestni bolnišnici, kamor je bila šla iskat pomoči, so jo obvezali in ugotovili, da bo ozdravila v dveh tednih. Aretacije Orožniki so aretirali 26-letnega Rudolfa Pavana, stanujočega v u-lici Donato Bramante štev. 7, ker je Ml pred nedavnim obsojen na dvajset dni zapora. Poleg tega je bil aretiran tudi 30-letni Ivan Svo-reneh, stanujoč v ulici Giulia Štev. 6, ker je bil obsojen na Štirideset dni zapora radi tatvine in tihotapstva, in 32-letni Rudolf Grusovich, ker je bil obsojen na dva in dvajset dni zapora radi podobnih kaznivih dejanj. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Posvetitev zvonov V torek, dne 28. avgusta je pre-zvišeni knezonadškof na dvorišču škofijfcko palače blagoslovil nove zvonove za župnijsko cerkev iz Svetega pri Komnu. Blagoslovitve se je udeležil tudi domači katehet Franc Pahor. Botrovali so zvonovom Vinko Švara, Albina Abram, Josip Pipan, Marija Štolfa, Vinko Jazbec in Marija Dugulin. Zvonovi so nekoliko manjši kot oni izpred vojne. Preliti so bili v tovarni Broi-lijevi v Vidmu. Novo cene mesu Prod predsedstvom ing. Caccese-ja se je v torek sestal medsinda-kalni odbor za določevanje cen najnavadnejšim živilom na Goriškem. Odbor je na omenjeni seji predvsem razpravljal o ceni mesu na drobno. Sorazmerno s cenami, ki jih je imela Živina na defeelo na zadnjem živinskem sejmu sv. Jerneja, je odbor določil sledeče nove ceno mesu na drobno. Goveje meso I. vrste iz sprednjega dela živali L 6 kg. iz zadnjega dela L 7i50. Goveje meso II. vrste iz sprednjega dola lir 5.20 kg, i* zadnjega lir 6.?©. Teletina I. vrste iz sprednjega dela teleta lir 7.40 kg, iz zadnjega dela lir 8.80 kg. Teletina II. vrste iz sprednjega dela lir 7.20 kg, iz zadnjega dela lir 8.ft0. Iz teh cen jo razvidno, da so se cene mesu znižalo za 20 do 40 stoti nk pri kg. Vrh tega je odbor določil, da pri-denek kosti k mesu ne sme prekašati 25% pri kg mesa iz I. vrste — 28 % pri kg mesa II. vrste. K tem kostem se štejejo tudi one, ki se mesa drže. Določila se je tudi cena navadnemu surovemu inasiu na 1 15 za kg,-koruzni moki lir 1.40. Dočim so o-stale ceno ostalim živilom neiz-premenjene. Rojeni, mtrlvi in poročeni v Gorici Od 20. do 2G. avgusta se je v Gorici rodilo 7 dečkov in 2 deklici, med katerimi je prišla ena mrtva na svet. Umrlo je 9 meških in 4 ženske. Med temi tudi: Marija Jug, stara 1 dan; Karel Brešeak, star 44 let, mesar; Franc Cotar 24 iz Dornber-ga; Lojze Brejiant, 21-letni delavec iz Podgore; Teodor Ventin 2S-letni uradnik; Viktor Roge j 19-1 etni mladenič iz Idrije; Marjana Vogrič 84 iz Kojskega: Marijan Denwute, 54-letni višji poštni uradnik. Poroke so bile 4. In sicer poročil se je Jožef Brešan z Angelo Lazar, Rafael Gabrijelcič s Severino Luž-iiik, Ciril Nanut s Karolino Mikuš in Henrik Sa?son z Judi to Terčič. Nesreča Zeleni križ je moral sinoči s svojim vazam prepeljati 17-1 etno I>o-tejo Di Lecnardo iz Podgore na dom, ker si je pri padcu izvila desno nogo. IZPREĐ SODIŠČA Terminski trrcvec pzsd sodniki radi izvršitve ncdestejaega dejanja z aeitlcts« JekMeo Včeraj dopoldne se jo vršila na Goriškem kazenskem sodišču pri -zaprtih vratih obravnava proti 35-letneoiu trgovcu Avgustu Necro, ki i~ia svojo trgoyino v Tolminu. Avgust Negro je doma iz Villa Nuova di Tarcento. Priselil se je km'alu po vojni v Tolmin, kjer si je — kot se navadno pravi — napravil srečo in precej obogatel. Ni dolgo od tega, kar smo poročali v «E-dinosti», da je bil aretiran radi tega, ker so ga osumili, da se je nedostojno obiral napram mladi, komaj osemletni deklici L. M. iz Trsta, ki se jo nahajala s svojimi starši v Tolminu na poletnem letovišču. Včeraj se jo moral Negro zagovarjati .v spremstvu orožnikov pred goriškimi sodniki. Branil ga jo odvetnikBlessich. Zaslišana je bila tudi mati nedo-rastle deklice Silvija Marsani. Ona je opazila večurno odsotnost deklice, ki se je nahajala opoldne, ko je trgovina zaprta, v trgovskih prostorih z Negrom. Ker se je vršila razprava pri zaprtih vratih, ne moremo podati natančnejšega poročila o poteku razprave. Po iz prazan ju prič je državni pravdnik cav. Miglietta predlagal sodnemu dvoru, naj obsodi obtoženca na 6 let ječe. Sodniki so se umaknili in kmalu nato razglasili rassodbo, glasom katere so obsodili obtoženca na 1 leto in 3 mesece ječe. Vzpored bližnjega porotnega zase-t danja v Gorici Ko smo pred Časom že javili, se lirične jesensko porotno zasodanje v Gorici v sredo, dne 5. septembra. Danes objavljamo red razprav, ki si bodo v tem zasedanju sledile: V sredo in četrtek (5. in 6. sept.) se vrši razprava proti Francu Re-gasu radi umora. Brani odv. Pa-glilla. Obtoženec so nahaja v zaporih od 13. marca 1928. V petek, soboto in pondeljek (7., 8. in 10. sept.) razprava proti Jožefu Jacuminu radi bratomora. Brani odv. Zennaro. Obtoženec je zaprt že od 26. IX. 1926. Ta razprava 9e je pričela Že lani, pa je bil obtoženec radi slaboumnosti predan psihijatrom. V torek, sredo in četrtek (11., 12„ in 13. sept.) razprava proti Karlu Žongar-ju in Marijanu Kulotu radi posilstva. Brani odv. Zennaro. Obtoženca sta v zaporu od 18. januarja 1528. V petek, soboto in pondeljek (14., 15. in 17. sept.) razprava proti Petru Skvarča radi očetomora. Brani odv. Rofcba. Obtoženec se nahaja v zaporih od 10. junija 1S27. Skvarča jo ofedolžen, kot je znano — da je svojega očeta najprej ubil in ga nato mrtvega obesil, da bi svoj zločin zakril. V-torek (18. sept.) razprava proti Marija Arcioni radi detomora (a-retirana 25. maja 1928.) Brani odv. Zennaro. V sredo in nadalje (19. sept.) razprava proti Blažu Tilli radi podtaknjenega ognja. V zaporu od 7. avgusta 1927. IZ TCLMINSKECA Vsem mlekarnam tolminskega okraja. Ker imamo z našim tolminskim sirom jako težko trgovsko krizo, bodisi glede prodaje in tudi prenizke cene hočem navesti nekaj navodil, kako in na kakšen način bi se dal izboljšati naš izdelek bodisi po kakovosti in tudi glede oblikovanja. Prod vsem moramo skrbeti ne le, da bo mleko čisto in zdravo, kar je prvi in glavni predpogoj za dobri izdelek, ampak se moramo držati tudi pri izdelovanju gotovih pravil in navodil, ki jih zahtevajo posamezne vrste sirev, tako da bomo s tem izdelovali hlebe bolj e-notno po obliki in okusu. Saj ravno to jo veliko krivo, da se naš sir ne more prvdajati v večjih množinah in izvažati na večje in važnejše trge ker se opaža prevelika razlika glede oblike in okusa ne le v posameznih mlekarnah. ampak celo pri posameznih hlebih. Izdelovanje sirov, to najvažnejše in najnatančnejše delo, ki ga sirar izvršuje dnevno, bi se moralo po vseh naših mlekarnah delati bolj natančno in pazljivo. Le brez malo izjem so naši tolminski sirarji pri tem vatoem opravilu jako površni in vse to delo bolj nskako podcenjujejo, tako da fa ne izvršujejo z ono neobhodno potrebno natančnostjo kakor sirarji v drugih krajih. Žal ravno v tem o žiru veliko zaostajamo za drugimi kraji in de-Žetamii. Tomu nedostatku je vzrok v veliki meri to. da imamo v naših »lekarnah le malo dobro izučenih in izv«*banih sirar je v, ki se trudijo upoštevajoč pravila in nasvete, ki odgovarjajo današnjim zahtevam. Čeprav jo bilo v povojnih letih že več debro obiskanih sirar-skih tečajev in so celo naši fantje obiskovali in dokončali z dobrim uspehom sirarske šole v starih pokrajinah, vendar še nimamo danes povoljnoga uspeha glede zboljšanja mlečnih izdelkov, bodisi sira ali masla. Temu je vzrok, da po nekaterih mlekarnah ne vlada med člani in odborniki ono združno stremljenje po napredku in zboljšanju vseh mlečnih izdelkov. Naj bo tudi resnici na ljubo omenjeno, da §e takšne sirarje, ki so dokončali po dva sirarska tečaja z dobrim u-spehom in ki imajo res veselje do te za r*g prevažne stroke, nadzorstvo In odborništvo gotovih mlekarn prezira, zaničuje in noče sprejeti v službo, dasi ni za to pravega v*roka. Gotovo se bo čudil marsikateri čitatelj, ko zve, da imamo na Tolminskem in Kanalskem ie dva takšna slučaja in potem zakaj toliko truda, podpore in šole? Dostikrat so vzrok temu tudi sami člani, kateri se prav malo zanimajo, Jim je pač prav vseeno, kakšen bo izdelek, dober ali slab. In dokler se naše ljudstvo ne bo prilagodilo novim razmeram in navodilom, ki jih zahteva današnji trg, bomo vedno opazovali isto pomanjkljivost. Kakovost sira je veliko odvisna od izdelovanja samega, kako in na kakšen način se vse to izvrši pri posameznih vrstah sira. Naj bi se vsaj v bodoče držali naši sirarji gotovih pravil, ki jih tu navajam in sem prepričan, da jim .bodo brez dvoma v gotov kažipot pri njihovem vsakdanjem delu. Kar je dolžan vsak sirar upoštevati in izvojevati pri izdelovanju sira, le sledeče: 1) Paziti mora na to, da se proštenje mleka izvrši redno in sicer ne prepozno in tudi ne prehitro. Najprimernejša doba gostenja za sire naj bo od 25 do 35 minut. 2) Zgostenje naj bo vedno pravilno kakor v spodnjih tako tudi v zgornjih plasteh mleka. 3) Drobljenje strdi naj se vrši počasi in previdno, ker od tega dela jo najbolj odvisen dober izdelek. 4) Dogrevanje naj se vrši polagoma in nikoli ne hitro, kot je ravno pri nas navada, ker s hitrim dogrevanjem le otežkočamo 'n zadržujemo izstop sirotke iz posameznih širnih zrn. 5) Sušenje drobijenca naj bo popolno in naj traja najmanj od 25 do 50 minut, da si s tem odstranimo sirotko, ki pozneje pri dozorevanju povzročuje močno napihovanje, nepravilno ustvarjanje očos. tako da navadno siri dobivajo tudi grenak okus. Čo bi se sirarji držali natančno teh pravil pri izdelovanju, bi imeli prav kmalu vidne uspehe pri zboljšanju izdelkov. Prihodnjič natančni opis vseh važnih opravil pri izdelavi. C. S. GRAHOVO Ker je šel čez mejo, V zadnjem času se je pri nas izvršilo že več aretacij radi odhajanja v Jugoslavijo in nazaj čez državno mejo brez potnega lista. Tako so tudi sedaj aretirali Tomaža Goleba, starega 40 let iz Kneže, ker jo šel čez mejo brez potnega lista in ga odpeljali v Gorico, kj?r se be moral radi tega zagovarjati pred sodniki. ŽAPUŽE PRI AJDOVŠČINI Pežar V torek popoldne okrog 5. ure se je vnel nenadoma hlev tukajšnjega posestnika Antona Breelja. Ogenj je takoj zavzel precejšnjo razsežnost. Na lice požara s prihiteli ajdovski in vipavski g-asilci, ki so morali presekati zid pri hlevu, da so obvaroval vsaj Brecljevo stanovanjsko hišo pred pože^om. To se jim jo tudi posrečilo. Vendar pa je požar, ki je trajal precej Časa, povzročil Breclju obilno šfcodo, zlasti, ker je zgorel en vol, dočim se je posrečilo ostalo živino rešiti. Ka-ok je nastal požar, še ni pojasne-no. G03tJAN«C0 Blageslevitev cevega križevega peta V nedeljo jo preč. o. Sofron Koz-1 ovčar blagoslovil v naši cerkvi nov krizev pot. VIFOLŽE Sreferaa peroka Dne 26. t. m. sta obhajala v krogu svojh otrok tukajšnji g. učitelj Anton Krmac in njegova soprosa Eerta roj. Zorn iz Prvačhie petin-dvaisetletnico svojo poroke. Ob tej priliki jima iskreno častitamo in kličemo na mnoga leta! Prijatelji. IfrOI- NA KRASU Nesreča Pred nekaj dnevi bi se pri nas kmalu zj?odila težka nesreča. Po strmi poti iz Cotičevcga kamnoloma so pri kamijonu, polnem kamenja, ki ga je vodil šofer Mozetič, popustile zavore in kamijon jo zdrknil j»o strmini in se končno prevrnil. K sreči je imel Rudolf Mozetič, ki je doma na mirenski cesti, toliko prisotnosti duha, da je skočil še pravočasno iz kamijona in se lo nekoliko potolkel. Ako bi se kamijon nanj prevrnil, bi ga popolnoma zmečkalo. Kulturni vestni k Proslava Tolstoj evasa spomina v Rusiji Te dni se je sestal v komisa-riatu za narodno prosveto v Moskvi odbor za proslavo Tolstoja. Dne 10. septembra bo namreč preteklo 100 let, odkar se je rodil ta največji ruski pisatelj, katerega spomin bo ruski narod ob tej priliki proslavil na izredno svečan način. CKibor je določil spored teli slavnosti, ki bodo trajale 7 dni. Na dan 10. septembra se bo vršila v velikem moskovskem gledališču svečana seja jubilejnega odbora. Komisar Lunačarski bo ob tej priliki imel govor o Tolstoju, razen tega bodo na dnevnem redu predavanja a predmetih: »Tolstoj in revo-lucija», »Tolstoj in znanost«, »Tolstoj kot književnik* itd. Predavali bodo komisar Buha-rin, akademik Oldenburg, profesor Sakulin in Leninova vdova N. N. Krupskaja. V torek, 11. septembra, bo otvorjena Tolstojeva jubilejna razstava, na kateri bo med drugim razstavljen najlepši Tolstojev portret, delo Rjepina; dne 12, septembra se bo vršil na Jasna j i Poljani, Tolstojevem rojstnem kraju, slavnosten sestanek, na katereg« bodo povabljeni vsi inozemski gostje. Na dan 13. septembra sfl bo vršila v Domu učenjakov H Moskvi aeja Društva prijatelja ruske literature, dan 14. se p« tembra bo posvečen spominski slavnosti v Tolstojevem muze« ju, na dan 15. septembra se bq na pobudo komiaariata za na« rodno prosveto vršHa v moskov* skem eksperimentalnem gledališču slavnostna seja, a zaključna slavnost se bo vršila v nedeljo, dne 16. septembra, v veliki dvorani moskovskega konzervatorija; te slavnosti se bodo u-< deležili najboljši umetniki vsehi moskovskih gledališč. Dalje jet odbor za proslavo Tolstojevega spomina sklenil, da naprosi Dru* štvo za pobijanje alkoholizma* naj za časa Tolstojevih slavnosti ojači svojo propagando, pri čemer naj uporablja Tolstojeve izreke o alkoholu Predsednici Društva kulturne zveze z inozemstvom O. D. Kamen i evoj koji, Trockijevi sestri, je bilo na^ ročeno, naj povabi v Moskvo na Tolstojevo proslavo vse odlične književnike in javne Činitelje iz Nemčije, Francije, Amerike, Ja* ponske, Danske in drugih držav« DR J. P, leptira M© telesa Toplokrvne živali se ponašajo s to posebnostjo, da ohrar ni jo kljub znatnim razlikam in spremembam temperature eu$-nanjega sveta svojo telesno toplino v stalnih oziroma v ozko začrtanih mejah. V tem se razlikujejo ravno človek in toplokrvne živali od onih, pri katerih se vedno njih telesna toplina izenačuje s temperaturo zunanjega sveta, ki torej nimajo svoje stalne topline, ampak je ta v popolni odvisnosti od topline okolice, v kateri živijo. Toplota človeškega telesa sama je rez-ultat mnogobrojnih in kompliciranih procesov, ki se dogajajo v našem organizmu. Govorimo o normalni temperaturi tedaj, kadar obstoja v našem telesu ravnotežje med u-stvarjanjem in izgubo topline. Oddaja telesne toplote se vrši večinama fizikaličnim potom, medtem ko sloni tvorba toplote v našem organizmu večiidel na kemični podlagi. Za oddajo toplote obdajajo-čemu nas zraku je v prvi vrsti merodajna zunanja površina našega telesa in v njej potekajoče žile in žilice. Tako vidimo, da je po zimi, pri nizkih temperaturah zunanjega zraka naša koža bleda, skoroda brezkrvna, in to radi tega, ker so vse v nji nahajajoče se žile zožene in skrčene do tolikšne meje, da le malo krvi kroži po zunanji površini našega telesa. Po fizikalnih zakonih mora gorkejše telo oddajati mrzlejše-mu toliko časa del svoje topli* ne, dokler se temperaturi obeh teles ne izenačita. V našem slučaju bi morala toplejša krv oddajati svojo toplino potom pro-vodnosti in izžarjevanja mrzlej-šemu zraku, ker pa kot omenjeno, v skrčenih krvnih žilah kroži le malo krvi, zato je tudi izguba na toploti majhna. Nasprotno opazimo, da so v poletni vročini žile na koži razširjene do skrajne mero možnosti, radi česar prihaja o-bilica tople krvi v posredno dotike z zunanjim svetom in se na ta način poveča oddaja toplote. Sem spada tudi znojenje, ki nastopa pri povečanem krvnem obtoku kože- Pri tem y oddajajo potom izhlapevanja pota precejšnje množine nepotrebne toplote. Pa tudi s poglal> ljanjem in povečanjem vdililja. jev je naše telo v ^tanu regulirati oddajo telesne toplote zunanjemu svetu. Tvorba telesne toplote je rezultat vseh onih procesov gorenja, ki se vršijo neprestano v našem organizmu. S hrano uvajamo v svoje telo določeno količino energije, ki je potrebna na eni strani za delo, ki ga o-pravlja na& organizem, na drugI strani nam ta energija v obliki toplote služi, da zadobL naše telo potrebno gorkoto. Hranila, ki igrajo velevažno vlogo prJ vseh teh kompliciranih procesih, so beljakovine, masti in sladkorji. Medtem ko je beljakovinam v prvi vrsti dana naloga, da nadomeste izrabljent dele tkanin v našem organizmu in, da so na ta način v stanu u-stvarjati živo substanco, je dodeljena sladkorjem in mastem naloga, da potom izgorenja preskrbe našemu telesu potrebno množino toplote in da ga delajo III. delozmožnega- Ker pa je ves proces gorenja m s tem ustvarjanja toplote odvisen od prisotnosti Se drugega važnega faktorja, in to je kisika, bodo ti procesi tem živahnejši, čim več kisika bodo naša pljuča uvajala v naše telo. Vendar pa tudi človeku, ki gladuje, ne primanjkuje potrebne telesne toplote tn to radi dejstva, ker se v tem ■iufc^ju ustvarja potrebna toplota potom izgorevanja in razkrajanja masti, sladkorja in deloma beljakovin, ki so po raznih shrambah nakopičene V našem oiiganjemu. Da igrajo ravno hranila važno vlogo pri produkciji toplote, spoznamo že iz tega, da so pri nizkih zunanjih temperaturah procesi gorenja živahnejši, medtem ko «o pri višjih zunanjih temperaturah ti procesi oksida-cije zmanj&ani. Vse funkcije našega telesa so podrejene različnim centrom v naših možganih in oni jih regulirajo in vršijo nad njimi neprestano nadzorstvo. Tako tudi telesna toplina ima v možganih svoj center, ki je najvišja instanca za njeno regulacijo. Kadar se center za toploto nahaja v normalnem stanju in kadar njegovi regulatorji — k) jih tu vseh ne moremo navajati — vplivajo nanj v normalnem smislu, potem imamo normalno telesno temperaturo. Ena izmed teh regul atomih priprav ima svoj početek v naši koži v obliki živcev za toploto, ki so v neprestani zvezi s toplotnim centrom in ki ga stalno obveščajo o temperaturi zunanjega araka. Ako n. pr. zunanja temperatura poraste, kot se to godi poleti, se tem potom vzdražlji-vost centra zmanjša in posledica tega je, da na povelje omenjenega centra pride do omejitve procesov gorenja in s tem ustvarjanja toplote, obenem pa da se poveča oddaja toplote zunanjemu zraku potom kože. Na ta način se ohrani ravnotežje in temperatura telesa ostane na svoji normalni višini. Kadar je pa z.unajija temperatura nizka, tedaj se nahaja imenovani center po zasltygi živcev, ki ga stalno obveščajo o temperaturi zunanjega sveta, v jačem podra-ženem stanju in pod njegovim vplivom so omeji izguba telesne toplote na minimum, medtem ko obenem postanejo živahnejši vsi oni procesi gorenja, ki nam dajejo toploto. Na ta način ohrani človek v vseh delih zemlje svojo normalno temperaturo, pa naj si bo že izpostavljen hudemu mrazu ledenih pokrajin ali pa neznosnim vročinam tropičnili deiel. -S sprejemanjem obilnejše ki redilnejše hrane in z vdihavanjem večje količine kisika, zamore v prvem slučaju kljubovati mrzlejši okolici, kakor mu je dano v vročih dneh potom povečane transpiracije in z zauživanjem lažje hrane ostati na normalni temperaturni višini. Normalna temperatura človeka se gJblje med 3€.5 in 37° C. Pri zdravem človeku se temperatura tekom 24 ur menja, in sicer navadno tako, da najdemo rano v jutro nizke temperature, medtem ko je zaznamovati proti večeru višje vrednote. Razlika v temperaturi pri normal- nem človeku tekom 24 ur znaša 0.5—1.0° C. Temperatura ni pa pri vseh ljudeh enaka. Nekateri ne dosežejo s svojo temperaturo nikdar 37° C, medtem ko jo drugi celo nekoliko prekoračijo. Pri slednjih ne znači še 37.1 do 37.2° C. morda že začetek kake bolezni, medtem ko eo te vrednote pri ljudeh, pri katerih njihova temperatura v normalnih razmerah ne doseže 37" C. že precej sumljive, da v takem organizmu že ni več vse v redu, kot bi moralo biti. Maio in prehodno povišanje temperature ne more vedno značiti začetek kakega obolenja, kot se to dogaja n. pr. po dolgih in truda-polnrh marših, ali pa ob vročih soparnih dneh, ko je zrak do dobra nasičen z vodno paro in ko sta ravno radi tega znojenje in s tem zguba toplote otežko-čeni. Pod mrzlico ali povišanjem telesne temperature razumemo ono stanje, pri katerem je regulacija toplote pomanjkljiva in nepravilna. V početku mrzlice se ustvarja v organizmu mnogo več toplote negoli se to vrši v normalnih razmerah. To pa, samo po sebi, še ne bi zadostovalo, da človek, ki ima mrzlico, zviša svojo telesno temperaturo nad normalo, kajti vemo, da je zdrav organizem v normalnih razmerah v stanu s povečanjem oddaje toplote odstraniti nepotrebni in kvarni prebitek iz svojega organizma. Torej mora tičati vzrok povišanja temperature pri mrzlici ravno v nezadostni oddaji v preobilici u-stvarjene toplote zunanjemu zraku, kar prihaja do vidnega izraza pri koži, ki je bleda, brezkrvna in suha- V nadaljnjem razvoju mrzlice se sicer izguba na toploti nekoliko zveča, vendar ne v toliko zadostni meri, da bi se oddaja in ustvarjanje toplote mogli1 izenačiti. Iz tega sledi, da oni, ki ima mrzlico, skopari s svojo toploto, ravno tako kot to dela oni, ki ga zebe, samo s to razliko, da je pri slednjem regulacija oddaje toplote nepoškodovana, medtem ko je v prvem slučaju nezadostna. Vzroka za vse te abnormalne pojave, ki se vrše za časa mrzlice v našem organizmu, treba iskati v onem vrhovnem centru za topliiio, kateri je edini me roda j en za pravilno regulacijo naše temperature- V tem slučaju se imenovani center nahaja v večjem razburljivem stanju, tako da ga šele mnogo višje temperature negoli normalna zamorejo pripraviti do tega, da pod njegovim vodstvom za-čno delovati vse one priprave, s katerimi je v stanu Človeško telo oddajati zunanjemu zraku prebitek na svoji toploti. Pod temi pogoji, ravno radi omenjene večje mere razdražljivoeti toplotnega centra, bo zguba na toploti zaostajala v množini za ono, ki se v telesu samem u-s t var j a. Na ta način bi se morala temperatura ob času mrzlice zvišati do skrajnih mej možnosti. Da temu ni tako, vidimo iz tega, da temperatura raste do gotove meje in da se na doseženi višini ustali. Vzrok za ta pojav tiči v tem, da povečana temperatura krvi deluje na center toplote v nadih možganih v smislu regulacije na ta način, da deloma paralizira, f to je, da zmanjša njegovo mejo vzburijivosti napram toploti. Povišana temperatura ni pa vzrok te ali one bolezni, temveč samo znak, oziroma simptom bolezni. Ne more človek torej dobiti bolezen od povišane temperature, temveč je ta posledica prve. Mrzlica je prva in neposredna posledica mnogobrojnih obolenj. Ona nam ne predstavlja nič drugega negoli neizbežno reakcijo našega organizma, ki se je zapletel v boj z raznimi bolezenskimi činitelji, boj, ki se vrši — kot rečeno — pri raznih boleznih, za katere postanek so v prvi vrsti kriva razna mikroskopiju a bitja, med temi bitji in med napadenimi deli našega telesa. Ker je torej mrzlica le viden in čutljiv izraz tega boja, ki ga mora v naš prid vo-jevati organizem, bi bik) naravnost škodljivo hote ti popolnoma zatreti višje temperature, pač pa je umestno jo ohraniti v gotovih mejah neškodljivosti. Kje je pa treba iskati vzroke za povišano temperaturo? Na splošno lahko rečemo, da vse ono, kar je v stanu zvečati vzdražljivost centra za toploto, mora (tudi) povzročiti mrzlico. Teh vzrokov ravno ne manjka, in med te je treba v prvi vrsti šteti razne strupene snovi, ki se ob gotovih prilikah tvorijo v našem organizmu in ki so v stanu zvečati vzburljivost imenovanega centra za toploto. Povzročitelji raznih kušnih bolezni delujejo prvič v tem smislu, da razkrajajo in ruiijo živo substanco v človeku, ki hrani v sebi' te nezaželjene goste. Produkti tega uničevanja žive tvarine so v stanu podražiti center za toploto. Istega u-činka so zmožna mrtva telesa uničenih bakterijev, ali pa one snovi, ki jih bakteriji izločujejo. Vzrok mrzlice pa lahko tiči v zvečani prepusti j i vas ti črevesnih sten, radi česar je količina razpadlih snovi, ki kroži v krvi, povečana. Isto se dogaja takrat, kadar je izločevanje razkrojnih produktov beljakovin in strupenih snovi potom ledvic otežfco-čeno. Vse ono torej, kar tvori v raznih žavljenskih procesih, ki se pod normalnimi ali abnormalnimi razmerami odigravajo v našem organizmu, produkt razpada in razkroja, je v stanu povzročiti1 mrzlico in to tem bolj, čim več teh strupenih snovi kroži po našem telesu, oziroma čim bolj nezadostna je njih odstranitev. Temperatura pade tedaj in se približuje normali, kadar ni več vzrokov mrzlice, kadar se torej neha center za toploto nahajati v večjem vzburijivem stanju. On prehaja v normalno stanje in je zopet sposoben u-ravnovesiti prejemanje in zgu-bo na toploti. To vrši- na ta način, da manjša produkcijo, a obenem veča izgubo toplote toliko časa, dokler ne pride zopet do normalne temperature. Kot so pač vzroki različni, tako mora biti različen tudi značaj mrzlice- Ako vzroki mrzlice n. pr. nastopijo nenadoma in s polno silo, tedaj se tudi telesna temperatura n«£*k> dvigne in doseže v kratkem času najvišjo stopnjo jakosti, ako se pa mrzlico povzročujoči faktorji le počasi ustvarjajo in kopičijo v našem telesu in prehaja- jo v naš krvotok, se bo to pokazalo v počasnem stopnjevanju telesne topline. Kakor hitro izgine vzrok za močnejšo vzdražljivost toplotnega centra, takoj pade tudi zvišana temperatura na normalo, in obratno, ako se vzroki mrzlice le polagoma od-stranjajo iz našega telesa. Z ozirom na ravnokar navedeno imamo več vrst mrzlice: 1.) enostavn i mrzlica, ki naglo počenja, kratko traja in nato prestane; 2.) mrzlica, ki delj časa ostane na isti vi šini, a katere dnevne varijacije ne znašajo več negoli eno stopinjo. S tako lastnostjo se ponaša med drugimi bolezni tudi leg arjeva mrzlica; 3.) mrzli-ca, ki traja delj časa in katere dnevne varijacije presegajo eno stopnjo; 4.) intermitirajoča mrzlica, ki je karakterizirana po tem, da kratkotrajnim napadom mrzlice sledi pravilno razdobje normalne temperature. V to vrsto spada mrzlica pri malariji, ki vsak drugi oziroma tretji dan napada za nekaj ur bolnika. In končno imamo mrzlice, pri katerih ni najti nikake pravilnosti v njih poteku-_ Ali sem, ali nisem? Pri j. ur. K pravdi o izvoru slovenskih živalskih priimkov smo prejeli tudi naslednji humoristič-no-polemični prispevek. Pa naj se čuje v božjem imenu še to — stališče. Naj se zadovolji prijatelj-dopisnik s tem. da nam bo v teh toplih dneh prihranjeno ■zavzemanje stališča z naše strani. Dodajmo le še to, da mi verujemo, da naš dopisnik gotovo je, naj pa že bo v kakem dolu ali kurniku. Velecenjeni gospod urednik! Zadeva je nujna in kolikor toliko tudi obče važna, zato oprostite, da Vas nadlegujem. Vendar takole ne morem več dalje živeti, ker se širše občinstvo v zadnjem času že očitno norca dela. Do sedaj sem namreč mislil, da sem; zdaj pa pravijo, da nisem in sploh, da nikoli nisem bil, in naj se še tako repenčim. Zato se obračam do Vas, da to razsodite. Tako se sklicujem na Vašo merodajno besedo. In zdaj odločite. Saj res; nisem še povedal, kdo sem in za kaj gre prav za prav. Torej jaz so pišem, kakor vidite iz mojega podpisa, Petelin. Krstili so me pred 47 leti -za Paf-nucija Klebencija. Torej jaz se lahko s polnim pravom po-dpišem Painucij Klebencij Petetfu. Tudi moja osebna izkaznica se glasi tako. Torej bom že tisti, vsaj do sedaj sem bil. Zdaj pa so po Vašem listu neki učeni gospodje vse drugače zon«gavili. In zato Vas i>dano vprašam, ali sem še Fete-lin, ali nieem več Petelin! Oziroma, ker pri nas moje ime izgovarjajo «petern». Vas vprašam, ali sej« &e petel'n ali nisem več pe-t£Tn? Do sedaj sem bil, kakor rečeno. Nihče ni o tem dvomil in pri vojakih in na vseh uradih je bilo to spletno priznano. Sitnosti .nisem imel nikoli radi tega, davkov tući nisem več plačeval zato. Ceio gp°-ayd Petelin so mi včasih dejali. Ali vidiš ga kleka! Kar na lepem ti razneso neki gospod v Vašem c. listu, da Petelini niso petelini in nikoli niso bali petelini. Ce bi pri tem ostalo, bi Je nič ne dejal. Ali od oneapa dne uimann miru. Kamorkoli so prikažem, ali v krčaio aK ka-m drn*am» kjer so mežje, povsod me pozdravijo s lirupoia: «No PeteKn, ali si še pertel'n, ali nisi več petel'n?» To je hudo. vidite. In zate bi jaz rad naravnect znal, kako je z zadevo. Tisti učeni gospod je namreč napisal, da sem vse kaj dru- gega negoli petčln. Nisem sicer prav ransael, kaj bi mornl biti, ampak preaeeto bi mi bilo žal, če bi ne smel biti več petćrn. K sreči mo je neki drugi učeni gospod tudi v Vašem listu potolažil, da morda stvar ni tako huda, kakor se vidi z drugega staliSCa. Ker odkrito rečeno Petelin bi jaz rad zmeraj ostal. Moj oče je bil Petelin, moj ded je bil Petelin in Petelinove žlahte imam vsepovsod prav mnogo. Ce se to da dokazati s telesnimi lastnestmi, o tem je največ dvomil učeni gospod. Jaz se živinoreje sicer ms«n učil na šolah, nekaj pa že lahko povem v svojo obrambo. Ko sem bil mlad, sem tudi jaz rad brskal po dvorišču In rad sem lozel na visoke kraje, kakor na gnojnišče, na črešnje in po loj-treah k dekletom. Prvi puh mi je zrastel okrog šestnajstega leta, perje pa sem nosil, ko sem služil za vojaka pri lovcih. Greben mi je hudo rastel pri vsaki priliki, dokler se nisem peroMl. Ko sem se poročil, pa so dejali, da mi je gre-' ben upadel in da mi je baJurica postrigla peruti. Kar so tiče telesnih lastnosti, bi še to omenil, da sem vedno rad pel in da jajc nikoli nisem nesel, kakor tudi drugi petelini ne. Tudi sem vedno rad imel peteline, posebno v kozici in če niso bili prestari. Jaz mislim, da se da iz mojih telesnih lastnosti prav dobro dokazati, da sem bil vedno Petelin in da želim ostati tudi tak. Co nisem dovolj povedal, pa primaknite Vi gospod urednik še kaj iz svojega žepa, da bo te petelinje pravde enkrat konec, ker jaz sem tudi sodržavljan in kolikor toliko potreben spoštovanja. Tako bi na primer lahko rekli, da sem bil v Šoli najbolj vesel, ko sem v Abecedniku prvič zagledal petelinovo sliko. Pa marsikaj drugega bi še lahko pristavili, kar se morda ne da kar tako reči, kdor ni učen. Saj bi se zame lahko naredila kakšna izjema, kakor jih je v vsaki slovnici polno. Za druge Peteline mi namreč ni Čisto nič. Ce se oni sami ne potegnejo za svoje pravice, naj bodo, kar hočejo. Ali zame naj bi se v slovnico takolaj napisalo: i •Izjema: Gospod Painucij Klebencij Petelin iz Podorehka h. tt. 63 pa je res pravi petelin. To velja* tudi za njegove otroke.® — To bt učeči se mladini no delalo prev*-' likih težav, pa če tudi, glavno 30 resnica l . » Resnica pa je, da »©m jaz, z vdano hvaležnostjo podpisani, bil Lp" bom . Painucij Klebescij PeteKau Drobne vesti Nov 5eho slovaški motu za letsltf Tovarna letalskih motorjev «Val-ter» v Jinomcah pri Pragi je zgradila nov letalski motor, močan 240 konjskih sil, ki mu je dala značko «Kastor»; motor se ohlaja z zrakom. Te dni so ga montirali na novi tip letala «Arero 11», da ga pro-izkusijo. Poskusi so se sijajno obnesli; novi motor jo deloval brezhibno in tehniki se nadejajo, da bo radi svoje kakovosti kmalu dosegel isti sloves, ki ga uživa motor <*Motoer 60 HP», proizvod iste tovarne. Strašno maščevanj o Iz ječe v Zaječarju v Južni Srbiji je zbežal na dvajset let težke ječe obsojeni morilec Dušan Jankovič. Zbežal je v rodno vas, kjer je usmrtil vse priče, ki so pri obravnavi neugodno zanj izpovedale. Ubil je šest kmetov, a se ni zadovoljil samo s tem, marveč je umoril se nekaj njih hovih otrok. Na begu so morilca orožniki ustrelil L Nov raketni motor V Vratislavi se je zgradilo novo raketno vozilo, ki' se po obliki popolnoma liči od doslej zgrajenih. Novo vozilo ne žene smodnik, pač t>a tekoči zrak. To gonilo je pa pet sto krat cenej« od smodnika. Ta novi motor s« vdela v letalo in vprašanje raketnega letala in poleta je stopilo za en korak naprej. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znuntem, da je naša nad vse ljubljena soproga, hčerka [in se^ra Aleirifa Iven^ 20. avg. t. i. v 25 letu s»oje starosti, nenadoma preminula. Žalujoči: MIha*!, s*pr*g. Andrej, Marija, star »i, Mar ja, Lucija, Kati, A polonija, Ivau, sestre, Jožef, Alojz. br«t* n vstali s«r«dnilfi. ZAHVAU Tem potom Izrekamo najsrčnejšo 7 a hvalo vsem ki so nam v težkih urah stali ob strani, in vsem onim, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. — Fosebno se zahtai ujemo gosp. Ivanki Kurinčič, Kati VoIarrČ, Aninki Ivančič, gdč ma Mili in Id) UršiČ Iz Kobarida, pevcem za ganljive žaittstinke in vsem onim, ki so na katerikoli način p< častili spomin pokojnice DREŽNICA, 26. avgusta 1923. ©»tali. Njjj OGLASI BABICA, avtorizi*ana, sprejema noseče. Gorori slovensku. Slavec, via Giulia 29. 322 &AEICA Eaaerschitz - Sbaizero. diplomirana, sprtjema naseče, moderna oprema, zdraT*iSt»a g»cuoč, d»irr*a branari-ua L 25. Via Farnetc 10 fGm»»iica. podaljšana), lasima vila, t2«-*4. 3C8 OKANJE Z MOTORČEK, ^easko in tpomJs^kio, izv»*«ie po najzmernejših cenah, pr£Wi£no 50 ^o 60 L za njivo. Pojas-■ila, preračuni pri Giacomo Qaagliata, S«ikan 355._ 922 POSROIDGr A G*8TSLRA r prometnem kraju na (v prrviaci) z kmetijskim ft»av«iki, njive in m» zahvaljuje za njegovo pozornost in sporočilo zanj laskave vesti. «Toda v svoje veliko obžalovanje,» — je zaključil pismo, — «ne morem izrabiti ljubeznivega soglasja gospodov častnikov in sporočite jim mojo globoko hvaležnost. Pretres, ki ga je utrpel moj organizem, bom še dolgo Čutil, zato sem nesposoben za vojaško službo; toda moj duh je udarec že prenesel, svoje uševno ravnovesje pa upam najti v samoti in delu. To pa mi je mogoče samo, če sem popolnoma prost in se docela posvetim upravi Krenice.» Istega dne je poelal svojemu polku raport za ostavko. Črez dva dni pa ga j« prišel obiskati «am polkovnik pi. RamJjerg ter meu izrazil ao- žalje v imenu pslka in ga vneto prosil, naj u-makne ostavko. Grof se je zahvaiii polkovniku in tovarišem za izkazano čast, to«La odločno je vztrajal pri svoji ostavki, ker se čuti slab in bolan. Naslednji meseci so potekali enolično. Dasi je mka nevarnost mklila, vendar se je grof le polaesma ps^ravljal; bi»l je vedno mrk in molčeč ter iskal samoto, le delo na posestvu ga je zanimalo. Oče je moral po svojih opravkih v Berlin in tudi baronesi Daunicevi sta se preselili v Ka-rolisnenhof, toda Vilma je pogosto obiskovala Kre-nico ter igrala dalje vlogo «dskrega genija«, nadzorovala gospodinjstvo ter se. posvetovala z gospo Linderjevo o blagru bolnega grofa in o raznih «posiasticah», s katerimi bi ga pogostili. Njeni pogosti obiski so bili grofu nadležni; toda ker mu je totto nerodno to pokazati sestrični, se ji je spočetka izsgrbal, pozneje pa se ni zanjo sploh zmenil. Še manj se je zmenil za njene pozorne, lokave in posmehljive poglede, s katerimi ga je večkrat odinila. Zadnje čase je bi4 posebno potrt in sam vase zaprt, kar se je z njim gocfetfo, kadarkoli je kakšen dogodek odprl njegovo duševno rano. Val-nefc, edini izmsd njegovih polkovnih tovarišev, s katerim je grof bil še v prijateljskih odnošajih, mu je povedal, da je Milica velela prodati svojo hišo v mestecu, a oprava se prodaja na dražbi. Ta nepričakovana novica je oživila v njem tisoč spominov ter zbudil v njem mučno ljubezen, ki ga je imela še vedno v oblasti. Kmalu za tem je prejel pismo od svojega zastopnika, ki mu je sporočil, da gre proces o lo-Čttri zakona proti koncu, ter priložil listino v podpis. Grof je podpisal in takoj odposlal ovoj; toda komai je teinil sinjca s pismom« ie ux»rl ko- molce na mizo in si zakril obličje z rokami. Zavest, da je zadnja vez z Milico pretrgana, je mučno odmela v njegovi duši ter vzbudila v njem ljubosumnje; težko je dihal in iz prsi se mu je izvil stok. Zatopljen v svoje mieli, ni grof zapazil, ko sc se duri brezglasno odprle in se je na pragu pojavila Vilma. S strastnim, mračnim in 1 j irtx>sumnim pogledom ga je ošinila in kri ji je bušila ^ obličje. Še se je obotavljala, se nemirno stregla, končno pa se je odločila. Tiho se je prikradla dc gTofa, se spustila na kolena pred njegovim na> sk>njačem ter položila nanj svojo roko. — Egon, Egon! Zopet se udaja« obupu in vse zaradi one brezsrčne, nehvaležne koketke, ki te ni nikoli ljubila, ne cenila in ti je pripravila pravcati pekel, — je rekla s tihim, toda nemirnim glasom. — Skušaj pozabiti nanjo. Poglej okrog sebe. Morda najdeš udano ti dušo, ki bo smatrala za rajsko blaženost, če te bo smela obdati z ljubeznijo in udanostjo, ki bo srečna, če ti bo smela izpolniti najmanjšo željo in ustvariti ognjišče miru in sreče. Pri prvih njenih besedah se je gr>r>f vzklonil in zdrznil, kakor da se je prebudil, ter z raztresenim pogledom ošinil pred seboj klečečo sestrično. Toda njen zmedeni m strastni pogled, iz katerega je odsevala zaljubljenost, ga je spravil v zavest in skočil je na noge. _Vilma!..- Ti — na kolenih pred menoj ? Pomisli, kaj delaš, — je zamrmral, jo dvignil ter jo potisnil na svoj naslanjač. .Bled in težko sopeč, ni mogel v prvem hipu govoriti od razburjenja m molče je gledal Vilmo, ki je sedela s povešeno glavo in s krčevito sklenjenimi rokami, kakor da čaka grajo. Grof se je obvladal, primaknil stol in ji sedel hanroti - «3DnrosT» TT Ma, slao 39. ccgtscts 1PC& i utoni Z veii^o^-. mahom ie- lfiiifih nt ii omrežja, Kot posledico redno večjega razvoja lokomotive, se je pojavila za tehniko nova važna naloga gradbo dolgih predorov. Predore so vrtali sicer že prej, vrtal jih je na pr. že Stephenson 1. 1836 med Londonom in Birnringha-moin, a ker so bili ti zelo kratki, zri delalo njih vrtanje nikakih posebnih preglavic in zato so zadostovale za njih izvedbo izkušnje Iz področja rudokopov ter navadna srrcistva smodnik in sveder. Stvar se je spremenila, ko je postala radi velikopoteznega izpo-javanja evropskih žele&zsiAkih črt zveza srednjeevropskega železniškega omrežja z italijanskim ter zsau građba Mont Cenis-kega predora neobhodno potrebna. Z gradbo tega 12X km dolgega predora j« prišla gradbena tehnika prvič v dotiko s teikočami in ovirami pri vrtanju dolgih predorov ter do spoznanja, da se zapreke in tež-kočo z dolgostjo pre-dc^a podese-torijo ter da se, kar je skrajno neprijetno, vse ne morejo predvidevati. Med ovirami najbolj važna se je izkazala ona visoka temperatura kamenja v predoru. Ta ovira jo bila glavni vzrok skoro 40-letne zavlačitve početka gradbe najdaljšega alpskega, to je sim-plonsketra predora. Simpionski predor ima dolžino skoro 20 km (19.803 km) ter gre skcm Simpionski masiv, tako da veže dolino Rhona z dolino Diver-ja. Severni vhod predora s 685 m morske višine se nahaja na švicarskem ozemlju km vzhodno od Brig-a, njega južni vhod s G33 m mor. v 19. pa na italijanski strani v bližini Isalle, nedaleč od Do-modossole; najvišja točka predora ima v oddaljenosti 9573 m od severnega portala ?0-4 m mor. viŠ. Ako primerjamo lego simplon-skeara predora z drugimi alpskimi, nam pade takoj v oko njega zelo niaka leera. Simpionski predor je namreč za 450 m nižji od gott-hard-skeea, za 590 nižji od mont-ceniškega in za 606 m nižji od arl-b#r^kega predora. Ta ugodna lega varuje dohode k predoru pred la-vinami in je koristna tudi s stališča gospodarskega prometa in železniškega obratovanja. A ravno ta nizka lega simplon-skega predora je bila glavna ovira. da se ni počelo tako dolgo z građbo. Žo pri gotthard-skem predoru s 1700 m visoko plastjo ka-uenja nad predorom je znašala temperatura kamenja v ipredoru 30,8° C, naravno je torej, da se jo predvidevala pri simrplonskem predoru, kateri jo pod površino »oiije 2134 m, veliko večja temperatura. Računalo se je na temperaturo 35° do 39° C, po Stockal-per-ju celo na 53.3® C, katera predvidevanja so so pozneje pri gradbi tudi uresničila. Z ozirom na tako visoko temperaturo jo umljivo. da so morali vsi mčrti za zgradbo simpionskega predora propasti, ker se je uvide-io, da s sredstvi in načini gra.lbe ki so bili takrat na razpolago, ne bo mogoče premagovati teh ovir. Tu je bila stavljena gradbena tehnika pred novo nalogo, trebalo je najti povsem nova sredstva in no-ve naiiino gradbe da so je moglo misliti na kak uspeh. Re-iii,ev vprašaj i ja je prinesla stavbna družba Brandt, Brandan in Cotnp. 1. 1893 s predlogom Brandt-a, po katerem je bila omogočena no le gradba simplonske-ga, nego vsakega drugega dolgega predora z z*Ao visoko temperaturo. Prc-dkoar jo bil tako i*repričeva-k*i. da je sklenila želemica Ju-ra-Simpton, katera je delo oddajala., po kratkem proučevanju predloga s stavbno družbo pogodbo za gradbo predora. Način gradbo po Brandtovem predlogu je bil sledeči. V enaki višini se je vrtalo v raadalji 17 m, istočasno od obeh strani, dvoje rovov. Prva sta bila povsem ločena, le na vsakih 200 m združena potom t.rotjega poševnega rova; rovi so so pa postopno z napredovanjem gradbo zazidavali, tako da ya ostal vedno le zadnji odprt. Za ohlajevanje i-raku V jpredoru 1 & je potiskal potom velikih centrifugalnih ventilatorjev pri enem rovu mrzel zrak do zadnjega odprtega poševnega rova, skozi katerega je prošel v drugi rov in iz tega zopet na prosto. Delu rova od zadnjega poševnega rova do mesta vrtanja se je dobavljal mrzel zrak potom posebnih naprav iz glavnega zračnega toka Na ta način jo bilo možno preskrbeti predoru do 50 m* zraku v 1 sekundi, laedtam ko se ga je potiskalo v gotthard-ski predor potom cevi le 6 m3 na sek. Od obeh rovev se je le eden takoj razširjaj na širino predora, medtem ko je služil drugi le za dotok stisnjeno vode za pogon vr-iz gorovja pritiskajoče vode, kakor tudi za polaganje cevi za dotok stasnjene vode za pogon, vr-telnib strojev in sesalk v predoru in mrzle vode za ohlajevanje. 8 gradbo simpkmskega predora se je počelo, radi zakasnitve povzročene radi pogajanj z Italijo in preskrbe potrebnega kapitala, šele meseca avgusta I. 1898. Predvsem se je šlo na obeh straneh predora z največjo naglico na pripravo stavbnega prostora V ta namen se je potrošilo na vsaki strani po 4 milijone švic. frank. V prvi vrsti se je hitelo na eni kot na drugi strani z gradbo naprav za izkoriščanje (vodne sile, ki naj hi donašaJa za pogon raznih strojev po 2000 HP (HP - konjska &U&). Na severni šivani se je vzela v ta namen voda Rhoni, in sicer 5 m' na sek s 56 m padca, a na južni strani Div eri ji 1.3 m* na sek. s 176 m padca. Dokler ni bilo to delo zgotovljeno, je nudilo mehanično silo troje lokomobilov s skupno močjo 220 HP. Za dobavljanje stisnjene vode za pogon vrtalnih strojev in za hladilne priprave v poševnem rovu ter mrzle vode «a ohlajevanje je služila cela vrsta sesalk, ki so bile v stanu stisniti v 1 sekundi do 42 1 vode na 22 do 120 atmosfer. Za razračevanje predora je služilo na vsaki strani po dvoje ventilatorjev s premerom 3.75 m; potom posebnih priprav se jo dal zrak pri enem ali drugam rovu potiskati noter, ali pa §a ven srkati. Sploh se je podjetje na vse pripravilo, kar se je po človeški moči j5n dotedanjih Uzkuiiijah dalo predvidevati. Seeidana je bila cela vrsta poslopij za razne stroje; mehanična delavnica, skoroda tovarna za stroje, jo izvrševala, poleg del za obratovanje, vsako drugo naročbo in popravila. Več strojev za lomljenje kamenja in mlinov za pesek je dobavljalo podjetju umeten pesek, a popolna žaga je nudila vsako vrsto rezanega lesu. Delavcem in inženirjem je poskrbelo podjetje z zgradbo ličnih hišic in vil za udobno stanovanje, neporočenim uradnikom je stal na razpolago "laeten hotel. Zgrajena je bila lastna električna centrala, vodovod, kopel s pralnico itd. Omenim naj Še na severni strani gradbo tovarno za razstrelilne snovi, a na južni strani skladišča za 12 ton blaga Dnevno se je porabilo do 1000 kg dinamita a v teku cele gradbo za okoli 2000 ton dinamita. Rabil so je skoro izključno želatinov dinamit s 83% nitroglicerina in le malo gurdina-mita. V očigled tako skrbni pripravi je delo prva ieia ugodno napredovalo, in ker se ni naletelo na posebne ovire, se je gradilo na navaden način, kateri se je do tedaj povsod obnesel. Gradilo se jo v oddelkih po 50 do 100 m, najprej se jo vrtal rov, nato so ga izdolbli na širino predora ter slednjič predor obzidali, in to zopet v oddelkih od 8 do 10 m, postopno proti izhodu, najprej temelje, nato stranske zidove in naposled oboke. Le v izjemnih slučajih, pri neugodni formaciji gorovja se io vrtalo po strogo angleškem načinu, s tem, da se je izdolbel posamezni obroč ter se takoj obzidal, preden so drugega načeli Pri vrtanju rova in stranskih poševnih rovov so se ^posluževali vrtalnih strojev, v vseh drugih slučajih se je vrtalo na roko. Izvoz izkopanega materijala In uvoz stavbnega materijala se je vršil potom malih lokomotiv po enem tiru; sicer pa je bil promet tako vzorno organiziran, da se ni imel nikdar nikak zastoj; v enem mesecu so privozili odnosno izvozili proti koncu gradbe, ki je znašala razdaljo skoro 11 km, do 18.050 vozov različnih tipov. Nakladalo se je na roke, poizkusi nadomeščati ročno delo s stroji kakor tudi uporaba motorjev na bencino so popolnoma i spodleteli. Dnevno napredovanje rova je znašalo v prvih letih na severni strani povprečno 6.2 m, na južni, kjer so bilo manj ugodne razmero v formaciji gorovja, pa 4.71 m. Višek napredovanja se je imel v anhidritu 4681 m od vhoda, in sicer z 8.06 m. Tudi druga dela so Sla povoljno od rok; pri raaširjevanju rova v predor se je izdolblo v e«am mesecu do 309 m, kar odgovarja 7472 m® pri obzidavaajn predora pa 3303 m® pri dolžini 330 m. Ko bi šla gradim predora v tem tempu dalje, bi bilo lahko izvršiti delo v domenjenih 5K letih, a prišle so usodne ovire, radi katerih je bilo mnogo življenj izgubljenih in mnogo časa aamujenega. 2e v drugem letu se je sklepalo po padanju temperature, katera je dosegla pri 2 km s 34° C svoj višek, da se bližajo vodi. In res so pri 3.9 km naleteli na prvi izvirek, kateri je dajal v 1 sekundi 50 1 vode, tople 32° C; temu je sledilo več manjših, a 30. sept 1901. so na vrt al i pri 4357 m v mogočni apnenčevi plasti iz Teggioia pri vrtanju mine silen izvirek vode, 150 \ na sek. s temperaturo 12" C. Z velikanskim pritiskom je pridr-la voda iz na vrtane luknje, uničujoč vse. kar je dosegla, ter je ustavila za dobo več tednov popolnoma vsako delo. Šele po truda-polnem in dolgotrajnem delu se je posrečilo z napravo drugih lukenj, v zmanjkati (pritisk vode ter nato vodo zajeziti. Vsi ti izvirki so dajali in dajajo še vedno skupno 1300 1 na sek. vode. Komaj je bila ta ovira premagana, Že je sledila druga, večja Takoj potem ko se je prerila gori omenjena apnenčeva plast, se je prišlo v ono -zloglasno plast mehkega in vlažnega skriljevea, kateri je, ležeč pod velikanskim pritiskom, kar zdrobil vse tramov je ogrodja, celo ono iz hrastovega lesu 40X40 cm v premeru. Ni pre-ostajalo drugo kot poseči po železu. Iz 40 cm visokih I - nosilni-kov so bili sestavljeni železni okvirji; te so polagali s skrajno previdnostjo okvir za okvirjem v mehko plast, napredujoč tako dnevno le za 20 cm. Po skrajnem naporu in Šestmesečnem delu je bilo vrtanje, tukaj pravzaprav kopanja rova, končano, nakar je sledilo nič lažje delo razširjenra-nja rova v predor in njega abci-davanje. Delo je bilo v zvezi s tolikimi težkočami, da se je rabilo celo poldrugo leto za zgradbo le tega 42 m doigega predora, a potrošilo 1 milijon švicarskih frankov. Upanje, da bo potekalo delo po premaganju te ovire na drugi strani zopet normalno, se ni izpolnilo radi nepričakovano visoke temperature, združene z vročimi izvirki vode 320 do 330 1 na sek. in s 46° do 56° C temperature. Bilo je treba neznansko volje in požrtvovalnosti vseh na delu zaposlenih ter mnogo denarja, da se je premagala ta ovira, t. j. vroč, z vročo vodno paro nasičen zrak in vroča voda sama. Skupno se je odstranjevalo iz predora potom mrzlega zraku m vode 6 do 7 milijonov toplotnih ©oot na uro. Na severni strani je bila dosežena pri 6340 m temperatura 40° C, od tu dalje je hitro narastla ter dosegla pri 7300 m 52° C, nato je rasla počasneje ter dosegla pri 9100 m svoj višek 56" C. Nfcravno je, da pri tako visoki temperaturi ni več zadostoval za ohlajevanje samo fcmrzli fzrak, temveč so si morali pomagati tudi z mrzlo \"odo, s katero so močili stene predora. Mimogrede so se morali posluževati celo posebnih hladilnih strojev tipa Linde. Prav posebno težkočo je delala gradba zadnjega, to je srednjega dela predora potem ko se je doseglo od severa pri 9673 m najvišjo točko predora, od koder se je vrtalo rov s padcem TI« navzdol. Tudi pri tem vrtanju se je naletelo na izvirke vode, tako pri 91 m od najvišje točke na enega z 20 1 na sek. 40" C, pri 173 m na drugega s 50 1 na sek. in 50* C. Sedaj ni več odtekala voda sama ob sebi na prosto, nego jo je bilo treba spraviti potom centrifugalnih sesalk do najvišjo točke predora. Pa radi premnoge vode kmalu te niso zadostovale, seči je bilo treba po sesal kali ne turbino. To je v veliki meri oviralo normalni potek gradbe, ker je bilo treba rabiti stisnjeno vodo za pogon teh sesalk mesto ea ohlajevanje. Več stisnjene vode pa ni bilo na razpolago in zato je bilo, potem ko se je naletelo pri 10.382 m od vhoda na nov vroč izvirek vode s 50 1 na sek., delo v rovu ustavljeno. Da ni ovirala voda dela v predoru, j'e bil ta del rova zazidan, rov se je napolnil z vodo, katera se je odtekala potom cevi na prosto. Na južni strani so bile razmere, kar se tiče temperature, bolj ugodne. Ta je dosegia pri 6500 m 39® C. ter ostala pri iem približno do konca. Delo pa, je bilo vseeno težavno radi ovir v formaciji gorovja; najvišjo zapreko so imeli, ko so bili 250 m oddaljeni od severnega rova Sesul se je bil namreč strop prvega rova in iz luknje se je ulil vroč izvirek vode 100 1 na sek. Po mukepolnom delu se je posrečilo v drugem rovu obiti nevarno mesto, vrtajoč v tem rovu dalje, ter preiti na drugi strani izvirka zopet v smer prvega rova Naleteli so sicer še na več vročih izvirkov, ali delo je polagoma vendar napredovalo, tako da sta bila 24. februarja 1905. ob 750 uri se vama in juina rova združena Eno leto po združitvi obeh rovov, je prevozila prva lokomotiva predor, nakar je bil simpionski predor 1. junija 1906. predan prometu. Pri gradbi predora je bilo zaposlenih 3300 delavcev, stroški predora so bili predvidevani na 48,723.000 švic. frankov, a so bili, radi nepričakovanih ovir, večji. Zroako Lazar. RAZNE ZANIMIVOSTI Letalo — zdravnik Iz New-Yorka poročajo popol-notoa nov način uporabe letala. Šestletni George Parker, sin nekega kapitana, se ni naučil govoriti. Zdravniki so ga preiskali in ugotovili, da je deček popolnoma normalen. Vzroka njegove nemosti niso mogli dobiti Končno je menil neki specijalist, da bi mogel kak nenaden strah pripraviti dečka do govora Nato je šel oče s svojim dečkom v letalo. Letalo je letelo visoko. Malemu Jurčeku je polet ugajal. Nenadoma je padlo letalo nekaj sto metrov, nato se je zaletelo na desno, na levo, prekopi cni$o se in v tenđjefcemi deček zavpH ves prestrašen in prepade«,: «Oče, oče!» Zgodilo se je čudo, deček je izpregovoriL Pomagal mu je hipni strah in ga ozdravil. Nafviija poŠta Pošta v Phari-Yongu v Tibetu leži 3877 metrov visoko ln ker odpravlja redno skozi vse leto svojo službo, je najviiji poštni urad na svetu. Glavno mesto na Tibetu, sveta tn skrivnostna Lhassa, je bila pred nekaj leti na ukaz Dalai Lame, ki je modern mož in naklonjen napredku, zvezana z Indijo po brzojavni progi. v Tokiu Udruženje beračev v Tokiu je sklenilo, da se uvede za člane triurni delavnik. Vzroka za to odredbo ni iskati mogoče v dejstvu, da bi bilo beračenje kdo ve kako naporno delo, pač pa v tem, da je število beračev, poosebilo v bližini parka Asakuse, izredno veliko in cfca se morajo radi tega menjavati, sicer bi znal kdo na račun drugih obogatiti. Pomisliti treba, da se cenijo berači na Vahodu vse drugače kakor pri nas. Na Japonskem ima vsak berač prav lepe dohodke in bi jih imel še večje, če bi sedel več ko tri ure na zelo prometnih točkah. NobftkTa nagrada Nobelova nagrada bo znašala odslej 156.938 švedskih kron, t. j-zvišala se bo za 25.000 kron. 156.938 švedskih kron bi znašalo nad 800.000 lir. Da se je zamo-gla nagsrada zvišati, je pripisati dejstvu, da je država olajšala obdavčitev nagrad. Ves Nobelov fond znaša 31.036.812 švedskih kron. Pošiljanje denarja z radiem Pošiljanji© denarja iz Amerike na Ogrsko je doseglo tak obseg, da je otvorila čikaafca državna biagsujna poseben ogrski dopisni unacL Od sedaj dalje se bo vršilo podiljanje denarja potom radia in tako bo lahko denar v rokah naslovnika na Ogrsfcem že v 48 urah. BORZNO POROČILO Trst, dne 29. avgusta 1928. Amsterdam 762-768; Belgija 2P3-267; Francija 74.27K-74.57K; London 32.40-82.60; Norvclka 503-513; New York 19.00>4-19.06Španska 316-319; Švica 366-368; Albanska 365-367; Atene 24.50-26.—; Berlin 451.50-457.50; BukarcSt 11^42>4-11.82>4. Praga 56.40-56.70; Madžarska 329-335; Dunaj 266-272; Zagreb 33.45-33 75 Uradna cena zlata (28. VIII.) L 368.44; Kons. 55» L 82.90; vojnood-šk od ninsko obveznice L 75.70. Odhodi In prihodi vlaKao Trat - TzSi - Portogmaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. _ (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buja-Parac Žf (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-EEerpelja-Fula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b~), 15.30 (b*), 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - it. Petar - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorioa-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o),17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Oorlca-Krmtn-Vidom (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15^0 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). St Petar na Krasil - Roka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o). 1L47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Roka - &t Pater na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Horpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Goiiea - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - PrvaČina . Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (in), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — me* Sani vlak, 1 — luksusni vlak. ZUTASNA Albarl Pouto Trst, VinMaaziai 4« kupnje kron« po 1*46 Popravlja in prodaja ziatcnino. Za domače čiščenje priporočamo SIBOL najbolji« čistilo za korlnc. SIRAX neprenosljiv Čistilni prašek za _ ahiminij, baker in emajl. CERSOL vosek za pode, linoleum, pohižtvo. LOĐIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiralom.) Izfctelj: SIB3L-CQMy TJRST (370) NAJBOLJŠE OBUVALO za žansEe, moIHe in oiroke v najmodernejših barvah in po najniiji ceni dobite edino g PRI REBCU Trst, Via Cardnoci št. 36 —— -9 jEJsrj-gii. AA. 1 ZDRAVNIK ordinira V TRSTU Via $. LAZZA&O 23, II. n. (nirei kavarae Roma) od 10. in pol predp. do 13 V NABREŽ1NI ordinira samo popoldn« od 14 do 18 (m lastnem doma) fassrlraifs FALCERI LAJIGI ZALOGA PONdTVA Iti. m hrierii £6tM8ti ii C. L odti Poročne sobe, orehove, bokore, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z mraroorjem ali brez tega. Zimnice s žimo ali volno. =» Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se ttidi posamezni kosi. --Najnižje cene v Trstu. —— r«0i*txGvana zadruga i omej. poroitvom j uradujc v lastni hiši Ufa Terra bianca 19, L! Telefon Stv. 25-67. Sprejema navadne fcrnnil. vloge nn knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večje in sfnlne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE' na tek. račun in jih obrestuje po dogovt/ru. Dnvek od vlon plačuje zavod sam. - Deje posojila no vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpelago vana«sfne celice (šefe) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedelfah je urad zaprl. ATVi Okrvptevalno sredstvo, prednhsno od zdravnftfelh avtoritet proti MALOKRVNOSTI. BLEDICI lil za OKREVANJE V» LEICA&HA Z&?3SYTJ - VRST - Via Mazzlni IJVBIJjlNSKA MBEDIIM Mfm PGDfiflZNKA ¥ TROT Ofavnlca tn ročne Dtn&rjev w,ooo.wo - - letel. 5-13, 22-89 ^ mrestoie vloge na \\®min po 4% na te&ocm ra&2fiifi in ?cmm ftogc po dogovoru. - EPrdfema DMABSE in Or&čo fitfo veij&vo na (cHsčl ra&m po nafmtaiaciStt) ^ogejili. Izmete vse v kanCm* streho spadsisče posle. KMlumct: 49MCA, Breflce, Cctje, tenran^t, Kranj, nariser, rtrffcortf, Novi Sad, mh* metom, Wu|, teaiceh, sarajfio, siorad^ader, spm, tecalk - tacamo dngMitera: CM*&s£3m SMtaa. zvem z logosfavHo. ftlcgofna Je oćprta od ©V*-12 » In od 14 />-19 I ----- □00DD0DDD0D0D r~u jO izvrtate vso flihortkii deta v Bojmotfcroe-jeo sata. - Razpolaga z mUDMcredM Črkami, okrasu I. t d. aaaaaaaMaeaaaaea linotopc, slereotgpl-jo ter rotac strogem. NaroOa se tzvr&afe|o toCno m po zraerntU cen on. - Telefon u-Sf. •■■■■■■■■■UHBM rasi, OL SOB IHAN-CtSCO VHSS1SI 20. □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □DDDDDnaDDODO