Foštnina plačana v gotovini
Leto XV., štev. 270
LipravruStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
tnseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel. 3492. 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 31- 11. — Telefon ŠL 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241
Ljubljana, petek 23. novembra I934
Cena 2.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica St. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Med redom in anarhijo
Po dolgem presledku se je predsed-Stveni odbor konference za razorožitev zopet sestal k seji. Ko se je pred meseci konferenca sama na nedoločeno dobo razšla, je ni spremljalo mnogo ilu zij. Malokdo je verjel, da pride sploh se do njene obnovitve. Le predsednik Ar-tur Henderson je ostal optimist; le on ni izgubil vere v bodočo mednarodno konvencijo, ki bo — kakor je prepričan — ozdravila psihozo narodov, izvi-rajočo iz strahu pred vojno.
Seveda si tudi Henderson ne prikriva, da je današnji nemirni čas prav malo ugoden za dosego visokega cilja, ki si ga je stavila konferenca, ko je bila poklicana v življenje. Ni mu treba daleč obračati oči, da spozna, kako daleč je Evropa od onega razpoloženja, iz katerega bi moglo vzkliti medsebojno zaupanje narodov. Baš te dni se bodo obravnavali v Ženevi kočljivi problemi, ki nazorno kažejo, kako labilna zadeva je svetovni mir. Kamor se obrnemo po svetu, od vseh strani slišimo žvenket orodja. Če bi bil resničen stari rek, da mora pripravljati vojno, kdor želi mir, bi smeli reči, da morda še nikdar ni bilo toliko miroljubnosti, kakor danes. Seveda miroljubnosti, oborožene do zob.
Ni še dolgo tega, kar so se postavljali konkretni razorožitveni programi. Bili so izgotovljeni različni, brez dvoma dobro in tudi resno mišljeni koncep-ti, po katerih naj bi se posameznim narodom in državam začrtale neprekorač-Ijive meje, do katerih bi se smela razviti njih vojna pripravljenost. Danes o teh omejitvah nikdo več ne razpravlja, nikdo ne govori o fiksiranih vojaških efektivih, o napadalnem ali o defenzivnem orožju. Niti o omeiitvah za zračno vojno, o prepovedi strupenih plinov in kar je bilo takih popularnih tem, ni več govora. Vsaj ne v oficielnem okviru i azorožitvene konference. Borba za »ravnopravnost« je ostala pri zeleni mizi neodločena. Kako se rešuje v praksi, vidi vsakdo, kdor ni slep.
Že lani se je vedno manj govorilo o razorožitvi in je stopalo v ospredje zgolj vprašanje, kako naj se nova oborožitev omeji, ali vsaj reglementira. Letos se tudi o tem ničesar več ne čuje. Program, ki ga je razvil Henderson te dni v Ženevi, se tiče samo še kontrole fabrika-cije in trgovine orožja, javnosti vojaških budžetov in ustanovitve stalne razoro-žitvene komisije, — tedaj vprašanj, ki so v primeri s svoječasno nalogo raz-orožitvene konference stranskega, več ali manj podrejenega oomena.
Treba je res trdne vere in neskaljenega optimizma, da se brez skepse pritrdi Hendersonu. ko govori o nepričakovanem uspehu, ker so udeleženci seje z večinskim sklepom pristali na razpravljanje tega skrčenega programa. To tem bolj, ker niti za ta skromni ostanek ni bilo nede'jenega soglasja. Dočim so zastopniki Anglije, Francije in Zedi-njenih držav pokazali resno voljo, da se dosežeta mednarodna ureditev in kontrola. proizvodnje, nakupa in prodaje vojnega orožja in vojnega materiala, je druga skupina, katere glasnik je bil italijanski delegat di Soragna, zastopala nasprotno stališče. Ni primerno — tako se glasi argumentacija s te strani — da bi se stavile meje trgovini z orožjem, dokler ni splošne mednarodne konvencije o dopustni višini oboroženosti. Taka konvencija pa je nemožna, dokler niso rešena Jzvestna politična vprašanja in dokler se ne pritegnejo k sodelovanju države, ki so konferenco zapustile. Brez njih nadaljevati pogajanja, bi pomenilo, postavljati v nevarnost razorožitev in mir.
Ni treba razmišljati o utemeljenosti ali upravičenosti obojestranskih mnenj, dovolj je pokazati njih notranja nasprotja, da se spozna vsa nepomirljivost, ki je zavladala v mednarodnih odnošajih, in ki dobiva tako rekoč z vsakim dnevom ostrejše oblike.
Predsednik Henderson je ob sestanku predsedstva razorožitvene konference objavil pozornosti vreden članek, v katerem priznava skoro nepremagljive težave, ki se stavijo na pot razorožitve-nemu prizadevanju in ustvaritvi garancij za trajni mir. Priznava upravičenost splošne zahteve po varnostnih garancijah, brez katerih se narodi branijo odložiti orožje. Za splošni nemir in medsebojno nezaupanje je značilno, da so skoro vsa meddržavna pogajanja za organizacijo miru po regionalnih paktih ali posebnih sporazumih dospela na mrtvo točko. Svoje izkušnje v službi mirovne ideje resumira Henderson v ugotovitvi, da stoji svet neposredno pred akutno krizo miru.
Vendar baš zaradi te obče napetosti smatra Henderson za dolžnost vseh pozitivnih sil, da ne omagajo v svojem prizadevanju, izvojevati zmago veliki ideji mini in sprave. »Ne smemo si prikrivati« — zaključuje Henderson svoia izvajanja, »da stojimo sredi srdite borbe med silami reda in mednarodno anarhijo. V marsičem smo podlegli, toda kdo je zares verjel, da bo problem miru in razorožitve rešen na prvi mah ? Nobeno razočaranje ne sme plašiti onega, ki iskreno veruje v organizirani mir.«
Borba med redom in anarhijo, o.kar teri govori angleški državnik, se morda
Obtožba Madžarske
Zunanji minister Bogoljub Jevtič Je včeraj izročil Društvu narodov noto, v kateri zahteva razčiščenje marsejskega atentata — Memorandum bo izročen prihodnje dni
Ženeva, 22. novembra, p. Danes ob 4. popoldne je zunanji minister g. Bogoljub Jevtič v spremstvu g. Fotiča, jugo-slovenskega stalnega delegata pri Društvu narodov in v navzočnosti predsednika sveta Društva narodov dr. Beneša izročil generalnemu tajniku Društva nar. Avenolu noto jugoslovenske vlade, v kateri zahteva, da se vprašanje marsejskega zločina stavi na dnevni red prvega prihodnjega sestanka sveta Društva narodov.
V spremnem pismu motivira jugoslovenski zunanji minister zahtevo Jugoslavije s tem, da je bil: 1. atentator tu-
ji državljan: 2. da je bil atentator poklicni morilec; 3. da je bil član teroristične organizacije, organizirane na tujem ozemlju; 4. da .ie bilo ogroženo jugoslovensko pravo na tujem ozemlju.
Jugoslavija stavl.ia svojo zahtevo v smislu čl. 2 in 11 pakta Društva narodov.
Spremno pismo dalje navaja, da bo jugoslovenski zunanji minister v soboto ali ponedeljek predložil Društvu narodov obširno spomenico o marsejskem zločinu ter obrazložil pri te? priliki tudi vso dokumentacijo o teroristični organizaciji.
Vsebina naše note
Ženeva, 22. novembra. M. Nota, ki .io je danes jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič izročil tajništvu Društva narodov, se glasi:
Gnusni zločin v Marseilleu, ki je zbudil vest vseh civiliziranih narodov, je prisilil jugoslovensko vlado, da iznese pred svet Društva narodov gotove, posebno resne strani te aiere, ki so bile odkrite s policijsko preiskavo v več državah in ki so take prirode, da lahko onemogočijo dobre od noš a je in mir med Jugoslavijo in njeno sosedo Madžarsko.
V svojem poročilu, predloženem svetu Društva narodov 4. junija 1934, je imela jugoslovenska vlada čast. da opozori svet Društva narodov na zločinsko delovanje gotovih terorističnih elementov, ki so imeli stalno bivališče v Madžarski, prav tako pa tudi na podporo in sodelovanje, ki so ga ti elementi uživali s strani gotovih madžarskih oblasti.
Ko je jugoslovenska vlada vse to iz-nesla pred svet Društva narodov, se je izjavila pripravljeno, da z neposred nimi pogajanji regulira celokupno situacijo na madžarsko-jugoslovenski meji. trdno prepričana, da bo madžarska vlada, stavljena na ta način pod odgovornost, podvzela potrebne ukrepe, da se napravi konec podpori, ki so jo teroristični elementi uživali na Madžarskem. Edino v tem duhu so se vršila pogajanja z madžarsko vlado in so do-vedla do sporazuma, ki je bil podpisan v Beogradu 21. julija 1934.
Toda z rezultatom preiskave, ki se je izvršila po umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra in zunanjega ministra Loui-sa Barthouja v Marseilleu, je ugotovljeno, da ie ta zločinski atentat organiziran in izvršen ob sodelovanju onih terorističnih elementov, podpiranih na Madžarskem, ki so se še nadalje okoristili s podporo in sodelovanjem oblasti v tej državi.
Zahvaljujoč se temu sodelovanju, se jc mogel izvršiti ta zločin. V resnici sc nahajajo med sotrudniki morilca oni teroristi, ki so bili že predmet pritožbe s strani jugoslovenske vlade. Iz izpo-vedb aretiranih teroristov je ugotovljeno, da so oni imeli na Madžarskem ne samo zatočišče, nego da so na madžarskem ozemlju bivali v skupinah vse do izvedbe marsejskega atentata.
Rezultat preiskave osvetljuje na posebno težak in prepričevalen način odgovornost madžarske vlade v pogledu podpiranja teroristične akcije gotovih iz .Jugoslavije pobeglih jugoslovenskih državljanov. V podrobnem obsega spomenica jugoslovenske vlade, ki ho predložena svetu Društva narodov, poročilo in dokumente, s katerimi razpolaga jugoslovenska vlada v tem pogledu.
Jugoslovenski narod, ki jc bil najgloblje zadet v svojih čustvih, veruje, da sc morajo popolnoma razčistiti okol-ščiiie, v katerih se je pripravil in izvršil gnusni zločin. Velika bol vsega jugoslovenskega naroda se jc pretvorila potem, ko so se izvedele gori navedene okoliščine, v globok gnus in narodni gnev proti onim, ki so inspiri-rali in favorizirali izvršitev atentata in ki se vsi nahaja?« izven njenega nacionalnega teritorija. Da jc jngoslo-venskemu narodu uspelo očuvati dostojanstvo in hladnokrvnost v tei njegovi težki preizkušnji, ie bil razlog v tem. da še vernic v efektnost ustanove Društva narodov kot čuvarja miru in mednarodne morale, od katere zavisi ta mir.
Jugoslovenska vlada, ki se zaveda svoie odgovornosti pa tudi dolžnosti napram svojemu narodu, »e prisiljena,
baš v sedanjem času bliža svojemu višku. Neupogljivost in vztrajnost činite* Ijev miru in reda bosta odločili zmago. Četudi vidimo, kako negativizem zbira svoje sile, vendar smemo s Henderso-nom verovati, da bo mirovna solidarnost izkazala svojo moč.
da opozori svet Društva narodov, da mora ta ustanova vrniti zaupanje v mednarodno pravico in moralo, ki jo je tragični marsejski dogodek omajal. Brezpogojno je potrebno, da se v svrho ugotovitve odgovornosti obelodanijo pred najvišjo organizacijo mednarodne zajednice vse te okoliščine, ker bi ne bilo večje nevarnosti za mir in odnošaje med narodi, če se ne bi vpošteva-lo, da je jugoslovenski narod izgubil svojega najslavnejšega voditelja, ki ie postal žrtev zločincev, ki jih mora zadeti pravična kazen. Na drugi strani so marsejski dogodki [ še bolj zaostrili problem gotovih metod mednarodne politike, ki ni delovala samo v odnosu napram Jugoslaviji, ampak tudi v odnosu napram vsaki izmed njenih zavezniških nacij. Tu ni beseda o političnem zločinu, o dejanju osamljenega poedinca, tu ni beseda o zatočišču političnim emigrantom, nego se tu pojavlja vprašanje o vežbanju in poučevanju teroristov po neki tuji sili, zato da postanejo profesionalni zločinci z nalogo, da bi izvrševali atentate in umore z določenimi političnimi cilii. Olajšave in za* ščita, ki so jih dajati na madžarskem teritoriju zločincem v svrho njihove podrobne priprave, so morale biti dane po vsem gotovo v ta namen, da bi se ubijali najboljši služi tel ji kake nacije in odločni brani tel ji mednarodnega miru. Organizacija reda bi bila nemogoča, če bi se dovoljevalo tako zločinsko početje izvežbanih zločincev, ki bi navali zaščito in podporo kake tuje države, in to nele za posamezno državo, nego za ves civilizirani svet. Pričela bi se nova era mednarodne anarhije in barbarstva, doba. v kateri bi izginili najosnovnejši principi mednarodnega miru.
Pod težo teh okoliščin je bila jugoslovenska vlada v svoji skrbi, da se ohrani mir, in verujoč v avtoriteto Društva narodov, primorana, sklicujoč se na 2. odstavek 11. člena pakta DN, da pojasni svetu ta položaj, ki tako težko kompromitira odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko in ki grozi kaliti mir in dobre odnošaje med narodi.
Zelo vam bom hvaležen, gospod generalni tajnik, če boste izvolili staviti to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. — Bogoljub J e v t i c, zunanji minister.
Ko je g. Avenol sprejel jugoslovensko noto, je izjavil, da bo postopal po določilih pravilnika Društva narodov.
Spremna nota češkoslovaške in Rumunije
Ženeva, 22. novembra, g. V teku dopoldneva sta rumunskl zunanji minister Trtulescu in češkoslovaški minister Beneš izročila Društvu narodov enaki noti, v kateri se pridružujeta želji Jugoslavije in v kateri opozarjata na to, da bi mogel predmet pritožbe z ozirom na njegovo izredno resnost zadeti tudi dobre sosedne odnošaje med Češkoslovaško odnosno Rumunijo ter Madžarsko.
Diplomatski razgovori v ženevi
Ženeva, novembra. Danes dopoldne so se nadaljevali zasebni razgovori med državniki in diplomati. Litvinov je imel daljši r nagovor s turškim zunanjim ministrom Tevfikoro Ruždi bejem o »bližanju med Sovjetsko unijo in Balkansko zvezo. Popoldne je Litvinov pesetil češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Razprav. Ijala sta o vprašanju vzhodnega pakta in o odnošajih Sovjetske unije do Male antante. Vprašanje vzhodnega Locama je danes sploh bilo v ospredju zanimanja ženevskih krogov v zvezi s francoskim odgovorom na spomenico poljske vlade o tem vprašanju. Dr. Beneš in g. Jevtič sta se pri skupnem kosilu posvetovala o jugoslovenski pritožbi glede marsejskega atentata. Dogovorjeno je bilo da bo pritožba jugoslovenske vlade združena s posebnima notama ministrov Titulesca in dr. Beneša, ki bosta pričali o solidarnosti treh držav Male antante v tej zadevi.
Pariz, 22. novembra, č. Pariški listi pripisujejo včerajšnjim razgovorom francoskega zunanjesa ministra z jugoslovenski m zunanjim ministrom Jevtičem in ruskim ko-
misarjem za znnanje zadeve Litvinovim velik pomen. Pri tem poudarjajo, da je La-valova konferenca z Litvinovim IraiaJa dobri dve uri in pol- Po informacijah poučenih krogov *ta razpravljala predvsem o vzhodnem paktu in o jugoslovenski spomenici pri Društvu narodov. Glede poslednje zatrjujejo, da je Litvinov odkrito izjavil. <la se bo solidariziral z jugoslovensko diplomatsko akcijo.
Nove aretacije v z vezi z atentatom
London. 22. novembra. Reuter poroča iz Vanoouvera. da so oblasti na nekem britanskem parniku zasledile 7 mimljivih oseb. ki so prihajale iz Alžira. Domnevajo, da so v zvezi 6 teroristi, ki so zapleteni v marsejski zločin. Oblasti so pet oenimljencov aretirale, dva sta pa ušla.
Italijanske intervencije v Parizu in Londonu
Anglija in Francija naj bi posredovali, da bi Jugoslavija ne stavila prehudih zahtev
Ženeva, 22. novembra, d. »Journal des Nation« objavlja poročilo o italijanskem stališču glede na jugoslovensko spomenico z naslovom »Apel proti zločinu, ki ie bil organiziran po nagovoru«, v katerem pravi med drugim:
»V ponedeljek sta italijanska poslanika v Londonu in Parizu gg. Grandi in Pignatti po nalogu svoje vlade pose-tila sira Johna Simona in Lavala ter jima sporočila stališče Mussolini.ia napram spomenici, ki jo namerava Jugoslavija predložiti Društvu narodov. Kakor so italijanski listi poudarili, gre za akcijo, ki nai bi do skrajnosti omilila korak jugoslovenske vlade. Grandi je sporočil angleškemu zunanjemu ministru, da italijanska vlada ne bi mogla preprečiti reakcije italijanskega javnega mnenia. če bi bila v dokumentu, ki bo predložen Društvu narodov, omenjena tudi Italija.
Vest ženevskega lista, ki ie bila posneta iz italijanskih časopisov, je iz-
zvala v ženevskih krogih veliko zanimanje. Neki vodilni član italijanske delegacije je zaradi nje posetil visokega uradnika v tajništvu Društva narodov in mu sporočil, da poročilo lista »Journal de Nation« o stališču Italije do jugoslovenske note ni docela v skladu s stvarnim položajem. Zatrdil mu je, da sta italijanska poslanika v Parizu m Londonu intervenirala le v tem smislu, da sta zaprosila angleško in francosko vlado, naj vplivata na Beograd, da bi se nekoliko omtfila kampanja proti Madžarski.
Pariz, 22. novembra, g. O včerajšnji deinarši italijanskih poslanikov v Parizu in Londonu doznava »Echo de Pariš«. da sta poslanika izjavila, da Italija želi, da ne bo zapletena v intervencijo, ki jo pripravlja Jugoslavija pri Društvu narodov zaradi marsejskega atentata. Govorijo, da sta izrazila tudi željo, da madžarska odgovornost ne bi postala predmet diskusije.
Jugoslovenska politika je imperativ države
Komunike o štiridnevni seji predsedstva JNS — Apel k disciplini in složnosti na vse pristaše stranke
Beograd. 22. novembra, p. Po seji predsedstva glavnega odbora JNS, ki je trajala štiri dni, je bilo nocoj objavljeno tole poročilo:
Na seji predsedstva Glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke, ki se je vršila 19., 20.. 21. in 22. t. m. so razpravljali o politični situaciji in zavzeli stališča do vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu sploh, in še posebej do onih. s katerimi se bo v bližnjih dneh bavilo Narodno predstavništvo.
Soglasno je bilo ugotovljeno, da je po situaciji, ki je nastopila po veliki narodni nesreči dne 9. oktobra t. /., še bolj potrebno ohraniti brezkompromisno osnovno idejo politike narodnega in državnega edinstva. ki mora ostati iznad vsake diskusije, tako da se tudi v bodoče popolnoma izključi vsako politično grupiranje na verski, plemenski ali pokrajinski bazi. To ni samo življenjsko sporočilo hlagopokojneia kralja, nego danes in v sedanjih prilikah bolj kakor doslej imperativna potreba državne in narodne politike. Pristaši JNS. ki predstavljajo ogromno večino naroda, stoje nepopustljivo na tem načelu.
Vodstvo JNS zahteva od svojih članov.
da v sedanjem trenutku bolj ko kdaj poprej ohranijo najstrožjo disciplino in da vse svoe delo prilagode navodilom glavnega odbora stranke. Tako pojmujoč živ-ljenske potrebe narodne in državne politike, JNS ne izključuje podpore in sodelovanja nikogar, kdor v resnici sprejme uvodoma obrazložene osnovne ideje.
Prehajajoč na razpravo o delu Narodnega predstavništva, je bilo sklenjeno, da razen vprašanj, ki jih bo vlada predložila Narodnemu predstavništvu in med katerimi je vprašanje banovinske samouprave posebno nujno, stranka zlasti vztraja na tem. da se zakonodajnemu telesu v skladu s predlogi vlade da možnost, da se naj-podrobnej.še posveti proučevanju gospodarskih problemov in uzakonitvi potrebnih ukrepov, da se gospodarska kriza omili in država povede na pot sanacije gospodarstva.
JNS pričakuje, da bo vlada v okviru zakonskih pooblastil, ki jih ima. in v krogu svoje pristojnosti izdala v tem pravcu vse potrebne ukrepe.
Predsedstvo stranke je sprejelo tudi v$e potrebne sklepe za nadaljnje interno delo stranke.
Predlogi za rešitev spora o Gran Chacu
Bolivija in Paragvaj bosta sprejeli sklepe DN
ženeva, 21. novembra AA. Na današnji seji izredne skupščine Društva narodov je podal dr. Osuski ekspoze o poročilu posebnega odbora, ki je proučeval spor mod Bolivijo in Paragvajem zaradi Gran-Cha-ca. S<por je posebne vrste, ker jc nastal zaradi pokrajine, kjer meja nikdar ni bila natanko določena. Vzlic temu je pa nesporno, da sta se obe stranki pregrešili zoper določbe člena 12 pakta DN. ki prepoveduje zatekanje k oboroženi sili v mednarodnih sporih. Kršitev pakta io stvar, ki se zelo tiče Društva narodov <n vseh držav-članic; zato je potrebno, da skupščina sprejme sklepe, ki bodo pripomogli k spoštovanju pakta.
V debati, ki se je nato razvila, so imeli krajše govore zastopniki Argentine, čila. Peruja. Turčije, švedske. Jtalije. Perzije, Velike Britanije. Fraucije, Španije in Polj. sike. Vsi govorniki so se zavzeli za sprejetje odborovega poročila in odobritev ekspozeja dr. Osuskega. švedski delega' Unden je v imenu skandinavskih držav Španije in Švice predlagal, naj bi se DN obrnilo na haaško razsodišče za konsulta tivno mnenje, da se dožene napadalec v tem sporu.
Zastopnika Paragvaja ln Bolivije sta tik pred nocojšnjo sejo izjavila, da prtetane-
ta na predloge arbitražnega odbora, toda pod pogojem, da Društvo narodov garantira, da bosta obe stranki spoštovali določbe premirja.
Vesti o odstopu Litvinova
Pariz. 22. novembra. AA. Neka tukajšnja agencija prinaša vest iz Moskve, da bo Lit-v nov tako! po zasedanju Društva narodov od stopil kot komisar za zunanje zadeve. Na njegovo mesto bo p-išel Rakovski. ki se ie baje že popolnoma spravil s Stalinom. Poročilo dodaia. da je treba te glasove snre-ieti z največjo rezervo.
Reorganizacija francoskega letalstva
Pariz, 22 novembra V odboru zbornice za zrakoplovstvo je minister general Denain sporoči, da bo potrebnih tri in pol milijarde frankov po'eg letnega normalnega proračuna za reorganizacijo zrakoplov-stva. Izjavil je tudi, da bo imela Nemčija začetkom leta 1935. približno 1.100 vojaških letal. Francija ima sicer več letal, vendar pa so manj moderna.
Novi resni zapletljaji v Nemčiji
NaraSčaJoče nasprotstvo med Reichswehrom la narod-nosocialistlčno stranko - Spomenica generala Fritscha
Hitlerju
di gotove politične funkcije, zelo obzirno nastopil proti narodnim socialistom. Na njegovo zahtevo se je pričela tudi znana politična akcija proti tedanji pruski vladi, ki sta jo vodila Braun in Severing in ki je dovedla do njune odstavitve. General Rundstedt je izposloval tudi odstavite* predsednika berlinsko policije Grzezyn-skega.
Neznosne razmere
Berlin, 22. novembra d. Politični položaj v Nemčiji je postal v zadnjih dneh znova zelo delikaten. v marsikaterem pogledu celo povsem enak, kakor v dneh pred 50. junijem. Med vzroke notranje politične ;nze ne spadajo samo gospodarske težave, :i jih občutijo še prav posebej nižji jav-ii nameščenci in delavci, marveč je tudi ■»olitični položaj postal tako tajinstven, <akor da bi bilo pričakovati velikih dogodkov. Nihče ne ve, kaj bi se lahko zgodilo, toda povsod so pripravljeni na izne-uadenje. Pred 30. junijem so smatrali kot mnogo napovedujoče znamenje govor, ki ga ie imel takratni podkancelar Papen v Mar-burgu. Danes je tako znamenje spomenica. ki jo je poslal Hitlerju general Fritsch, šef nemške državne brambe.
V zaupn;h krogih se širijo prepisi te spomenice in poučene politične osebnosti trdijo, da se je general Fritsch kakor nekdaj Papen, — dasi iz drugih razlogov — postavil proti prenapenjanju totalističnega državnega naziranja. V politična vprašanja se general, ki velja kot nemški nacionalec in monarhist, vsekakor ni spuščal. Njegovi razlogi so bili povsem vojaškega značaja.
Kakor znano, pripravljajo v Nemčiji novo organizacijo Reichswehra. ki naj bi omogočila nadaljnji razvoj sedanje 300.000 mož močne vojske. Reorganizacija naj bi uredila predvsem vprašanje oficirskih in vojaških rezerv in še mnogo drugih problemov. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Reichenau in njegova skupina pa skušata izrabiti zaupanje Hitlerja in narodno socialistične stranke v vojski na ta način, da predstavljata reorganizacijo kot namen, da bi se nemška vojska prepojila z narodno socialističnim duhom, da bi zastavila svojo silo tudi za neke strankarske namene ter da bi se politizaciia vevške izvršila baš s pripravljaiočimi se reformami. Vojski naj bi se pridružili nekateri napadalni oddelki narodno-socialistič-ne stranke.
Vsemu temu se ie sedaj uprl general Fritsch. ki sicer ni nasprotnik narodnih socialistov. ki pa v interesu države vojske noče udinjati režimu. V svoji spomenici poudarja, da zgolj narodno socialistična ljudska vzgoja še ne premore dati narodu onega moralnega poroštva, kakršno predstavlja vojska, če bi se vpoštevale 7se mogočo eventualnosti. To naziranje generala Fritscha presojajo tako. kakor da skuša režim z narodno socialističnimi metodami pokazati nacionalno edinstvo, kakršno dejansko ne obstoja, zaradi česar ni mogoče popolno zcupanje vseh slojev naroda, ker niso vsi brezpogojno vdani režimu. Reforma vojske bi se morala izvršiti v tem smislu, da bi se kontingenti nabornikov vzgojili nadstrankarsko, ne pa le s sodelovanjem narodnega socializma.
Zaradi tega 5 s je ugled generala Fritscha v vrstah nam lao socialističnih politikov silno zmanjšal, med tem ko general Reichenau pridobiva vedno več pristašev. Spor se ni omejil le na teoretična vprašanja, marveč je prešel tudi že v prakso. Zanimivo pa je, da bi v primeru ostavke generala Fritscha za njegovega viaslcdnika ne bil imenovan general Reichenau. nego general Rundstedt. ki je pri narodnih socialistih zelo priljubljen. Že v času, ko je bil državni kancelar še Papen. je kot poveljnik berlinskega vojnega okrožja, ki ima tu-
Pariz. 22. novembra- č. Tudi v francoskem tisku so ee pojavile vesti o napetem položaju v Nemčiji. >L'0euvret naglaša v uvodnem članku, da bi moral francoski zunanji minister Laval pospešiti svoja pogajanja z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. ker ie ie za prihodnji teden pričakovati izvesten preokret v nemški notranji in zunanji politiki. Po informacijah njegovih poročevalcev so postale berlinske politične prilike naravnost neznosne. V poslednjih dneh so v Nemčiji z novo silo izbruhnili spori ne le med cerkvijo in režimom. marveč tudi med zastopniki posameznih gospodarskih strni in celo med vojsko in Hitlerjem. V gospodarskem pogledu sta so ustvarila dva tabora: sden z Darrejem in dr. Levem na čelu. drugi z dr. Schach-tom in Gordolerjem na čelu- Nov spor je izbruhnil tudi med državno obrambo, ki se je pričela zavzemati za Gdringa in njegove S. A. in S. S. oddelke. Koncem januarja naj bi po nekaterih vesteh v Nemčiji izbruhnila nova revolucija, ki nai bi utrdila položaj desničarskih elementov velike industriie m državne obrambe ter odstranila Gobbelai in njegove levičarske pristaše. Zunanjepolitična posledica te revolucije pa bi bila, da bi Nemčija pod pritiskom državne obrambe krenila znova v smer rapallske politike. »Echo de Pariš« celo opozarja na to. da se je ob priliki 17. obletnice komunistične revolucije zbralo v ruskem poslaništvu večje število generalov nemške državne obrambe, ki so hoteli s tem poudariti, da želi nemška vojska čim prej spet obnovo nekdanjih rusko - nemških odnošajev v smislu rapall-ske>ga pakta Politični krogi domnevajo, da so generali v tem smislu intervenirali tudi že pri Hitlerju.
Tudi napadalni oddelki nezadovoljni
London. 22. novembra, č. »Dailv Excel-siorc je objavil daljše poročilo iz Berlina o novih notranjepolitičnih zapletljajih v Nemčiji. List poroča predvsem o nezadovoljstvu nekih narodno-socialističnih napadalnih oddelkov. ki očitajo pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu, da ie zakrivil junijski pokoli njihovih tovarišev. Prav takšno ne razpoložen je ee je pojavilo tudi proti Gobbelsu. ki ie v svojih govorih skušal podati docela drugačno sliko o tedanjih dogodkih. Ko ie dr. Gobbels pred dnevi prišel na neko narodnosocialistieno zborovanje, so ga nezadovoljni člani napadalnih oddelkov sprejeli s protestnimi vzkliki. Zaradi tega je propagandno ministrstvo vsem okrožnim in ostalim voditeljem strankarskih organizacii prepovedalo prirejati zborovanja. za katere propagandno ministrstvo ne izda potrebnega dovoljenja. Nekaterim voditeljem so te dni odvzeli tudi potne liste. ker so nameravali zbežati v tujino.
Težkoče Flandinove vlade
Pri glasovanju Je vlada ostala v zbornici v manjšini — Nasprotujoče zahteve desnice in levice
Pariz, 22. novembra. w. Fiandinova vlada ie danes doživela svoj prvi parlamentarni poraz. Zbornica je proti vo-lii vlade sprejela od desn ee pri razpravi o proračunu kmetijskega ministrstva stavljeni predlog glede črtanja kredita v višini 80.000 frankov. Ker pa ni bilo stavljeno vprašanje zaupanja, ta poraz vlade seveda ne bo imel političnih posledic.
Flandinov: vladi ra grozičo težkoče tudi ?'ede vojaških kreditov in podaljšanja vojaške službene dote. Radikalna zbornična frakcija ie danes v tei zadevi storila važne sklepe. Izrazila je svoje začudenje in ogorčenje, češ da so se v proračunu vojnega ministrstva izvršile gotove računske mahi-nacie. iz katerih izhaja namera vlade, da
bo kasneje s posebnim predlogom zahtevala še višje dodatne kredite in obenem zvišanje vojaške službene dobe. Radikalna zbornična frakcija ie poslala k vojnemu ministru in predsedniku vlade delegacijo, da zahteva sestavo normalnega proračuna, da se onemogočijo naknadna povišanja. Včeraj je vojni odbor zbornice poslal svojega predsednika Fabrvja k predsedniku vlade Flan-dinu z zahtevo, da ostanejo od maršala Pe-taina že najavljeni naknadni krediti 800 mj-liionov frankov in podaljšanje vojaške službene dobe. Politični krogi pričakujejo z veliko napetostijo, kakšno stališče bo zavzel Flandin napram nasprotujočim zahtevam, ki prihajajo od levice in desn'ce.
Podaljšanje znižane vožnje na Oplenac
Beograd, 22. novembra. A A. Z odlokom prometnega ministra je rok veljave popustov za vožnjo na Oplenac podaljšan do 31. decembra. Potovanja se morajo vršiti v skupinah po najmanj 5 oseb. Potniki morajo na odhodni postaji ali pa pri društvu Putnik kupiti cel vozni vozni do Arangje-lovca, oziroma Mladenovca in železniško legitimacijo; to jim bo veljalo za brezplačni povratek. Potrdila o obisku Oplenca bo izdajala občina v Topoli za potnike z voznim listkom do Mladenovca. za potnike do Arangjelovca bo pa legitimacije overavala železniška postaja v Arangjelovcu. Potovanja večjih skupin je treba prijaviti na odhodni postaji najmanj 34 ar pred odhodom.
Dr. Kreisler ne bo izročen avstrijskim oblastem
Dunaj, 22. novembra. w. Pred nekaj dnevi jc bil na prošnjo dunajske policije aretiran v Pragi avstrijski državljan dr. Frrtz Kreisler z Dunaja. Avstrijske oblasti so zahtevale njegovo izročitev zaradi neke brošure pod naslovom »Kdo je umoril dr. Dolifussa«. Češkoslovaške oblasti so sedaj sklcnle, da Kreislerja ne bodo izročile avstrijskim oblastem, ker jc izvrš.i delikt na češkoslovaških tleh. Dr. KreisJer, ki ni narodni socialist, temveč član socialno-de-mokratske stranke, je 27. julija pobegnil z Dunaja. Sedaj je bil izpuščen na svobodo.
Frazi ja madžarskih listov
i
v Jugoslaviji
Novi Sad, 22. novembra n. Še pred kratkim je izhajalo v naši državi pet madžarskih dnevnikov. Pred dvema mesecema je .prenehal izhajaj novosadski list »Jugosla-viai Magyar Ujsag«, ki je bil glasilo narodnega poslanca dr. Fedorja Mikiča. Poleg tega je izhajal v Novem Sadu še list »Naplo«, v Subotkri »H i rado«, r Velikan Bečkereku »Uj Hirek« in v Samboro »Re-gely Ujsagc. Te dni pa so se pričela med lastniki listov »Uj Hirek« in Regely Uj. sag« razgovori, da bi se lista družila. V bodoče bi izhajal v Somboru skupen dnevnik z imenom »Rege!y Hrrek«. S tem ee bo število madžarskih dnevnikov v Jugoslaviji znižalo na tri. V Novem Sada pa v bodoče madžarski dnevnik ne bo izhajal več.
Razprava o Posaarju
Delo odbora DN bo končano še ta teden — Nadejajo se, da bodo odstranjene glavne težkoče za plebiscit
Pariz, 22. novembra AA. »Journal Indu. strielle« poroča iz Rima, da delo odbora treh za posarski plebiscit zdaj dobro'napreduje. List hvali objektivnost zunanjega ministra Pierra Lavala v posaarskem vprašanju in dodaja: č« pojdejo stvari dalje po tej poti. potem se mednarodnim krogom ne bo treba več bati 13. januarja 1935, ko se bo vršil posaareki plebiscit, kakor kakšnega nevarnega dne.
Rim, 22. novembra k. Prihodnji teden bo odbor Društva narodov predložil svetu svoje končno poročilo glede na položaj v Posaarju in probleme, ki so se pojavili spričo bližnjega plebiscita. Kakor znano, so v tem odboru italijanski delegat Aloissi, argentinski poslanik Cantilo in španski minister Loez Odbor je prejšnja dva tedna dan za dnevom zasedal v Rimu, sedaj pa se seje nadaljujejo v ženevi. Ob priliki rimskega zasedanja posaarskega odbora so se zbrali v italijanski prestolnici tudi francoski in nemški strokovnjaki ter so se med njimi in člani odbora vršili daljši razgo. vori zlasti o gospodarskih posledicah morebitne priključitve Posaarja Nemčiji. Mei tem je bilo v ženevi objavljeno tretje po-ročilo posaarske vladne komisije. iz katerega izhaja, da je v Posaarju 532.740, v tujini pa 55.794 ljudi, ki imajo pravico glasovati pri plebiscitu. Iz poročila nadalje izhaja, da je 107.145 volilnih upravičencev vložilo protest, ker niso bili vpisani v volilne imenike odnosno, da se jim je kako
drugače prizadejala kaka krivica. Od teh je posaarska vladna komisija upoštevala 5-3.447 pritožb. Glede na te proteste je bilo 18.540 osebam priznana volilna pravica, 7217 vpisanih volilcev pa je bilo črtanih iz imenikov.
Politični nemiri v Curihu
Curih. 22. novembra w. Curiški front sti so v sredo zvečer priredili veliko zborovanje. na katerem so nastopili proti emigrantom in proti židovstvu. Komunisti so najavili protimanifestac'je. Celokupna mestna policija je bila mobilizirana ter j« skušala razpršiti komuniste, ki so se pa uprli. Približno 20 komunistov je bilo aretiranih, med njimi ena ženska tn 15-letni šoiar. Ko so frontisti po zborovanju ob popevanju patriotskih pesmi korakali proti zdraviliški dvorani, kjer so hoteli protestirati proti »emigrantski vladi«, je policija nastopila proti njim z orožjem ter aretirala 70 fron-tistov.
Levičarska opozicija proti Flatidinovim načrtom
pariz, 22. novembra AA Vodstvo strank skrajne levice je objavilo v svojih strankarskih organih proglas, v katerem nasto. pa zoper vladno namero o predložitvi novega uradniškega zakona in zoper predložitev zakona o javnih manifestacijah.
13 mesecev po nedolžnem v italijanski ječi
Rim, 22. novembra, k. Koncem preteklega leta je bilo v Postojni aretiranih 9 Slovencev, med njimi tudi jugoslovenski železničar Henrik Mekinda. Fašistična policija jih je osumila protitalijanske propagande. Skoraj vsi so bili odvedeni v Koper v preiskovalne zapore, kjer so ostali po več meseccv, nato pa so večino izmed njih izpustili, med njimi tudi jugoslovenskega železničarja Mekindo. Le dva, črkostavec Karel Tavčar in čevljar Vlado Bizjak sta bila postavljena pred posebno sodišče za zaščito države. Včeraj dopoldne se je proti njima vršil proces. Konkretno sta bila obtožena antinacionalne propagande, ki naj bi jo bila vršila v prejšnjih letih vse do oktobra, ko sta bila aretirana. Obtoženca sta pred sodniki s poudarkom izjavila, da nista kriva. I>ržavni tožilec je zahteval za vsakega po dve leti ječe. Sodišče je obsodilo Tavčarja na 2, Bizjaka na poldrugo leto ječe. Na podlagi poslednje amnestije jima je bila sedaj kazen odpuščena. Prebila sta celih 13 mesecev v preiskovalnem zaporu.
Japonska pomorska politika
Tokio, 22. novembra. AA. Poluradna izjava, ki jo je dala japonska vlada v zvezi z uvodnimi pomorskimi razgovori v Londonu, ugotavlja, da washingtonska pogodba med devetimi velesilami in pogodba med štirimi velesilami niso med seboj v nikaki zvezi. Japonska misli, da je treba pri sedanjih razgovorih razpravljati samo o pomorskih vprašanjih. Na konferenci leta 1935. bi bila Japonska pripravljena sklepati o dvostranskem mirovnem paktu z Veliko Britanijo in Ameriko, absolutno bi pa nastopila zoper večstranske pakte. Japonska bo prav tako odločno odklonila vsak poskus Velike Britanije, naj se načno vprašanja politike na Daljnem vzhodu.
Odpor proti indijski ustavi
Bombay, 22. novembra. AA. Vodstvo indijske neodvisne stranke je sklenilo, da sploh ne vzame v pretres zakonskega predloga o ustavni reformi, ki pride zdaj pred parlament.
V zvezi s tem piše »Bombay Chronicle«, da ne bo indijski kongres sprejel nobenega ustavnega načrta za Indijo, ki ne bi indijskemu narodnemu predstavništvu za-jamčil popolne moči nad vojsko, financami in zunanjo politiko. Nepomirljivi elementi v kongresu so mnenja, da sme Indija sprejeti samo takšno ustavo, ki bi jo izdala novoizvoljena indijska narodna skupščina. Po vesteh iz Kalkute je tudi mnogo tamkajšnjih listov nastopilo zoper britanski predlog o izpremembi indijske ustave
Senzacionalen proces v Beogradu
Beograd, 22. novembra, p. Pred beograjskim okrožnim sodiščem se je pričela danes senzacionalna razprava proti članom nekdanjega razsodišča, ki je postopalo v sporu med državo in med inozemsko tvrd-ko Ringhcfer-Werke A. G. Obtožnica navaja, da je bila država zaradi malomarnosti obtožencev oškodovana za 17 milijonov. Obtoženi so univ. prof Mileta Novakovič, upokojeni sodnik kasacijskega sodišča Mi-hajlo Jovanovič, bivši predsednik trgovskega sodišča Djordje Jovovič in bivši načelnik prometnega ministrstva Miroslav Lonkijevič ter trije beograjski odvetniki. Na današnji razpravi, ki je trajala od 9. do 14.. je bila prečitana samo obširna obtožnica Razprava se bo jutri nadaljevala in bo po vsej priliki trajala več dni. Za proces vlada v beograjski javnosti veliko zanimanje
Pogreb kardinala Gasparrija
Vatikan, 22 novembra AA Pogreb kar. dlnala Gasparrija se je vršil danes dopol dne iz cerkve sv. Ignacija z veličastnim tradicionalnim ceremonialom v navzočnosti zastopnikov italijanskih oblasti ln članov diplomatskega zbora.
Triumf Glasbene Matice
v Sofiji
Po izredno prisrčnem sprejemu so ljubljanski pevci včeraj z največjim uspehom absolvirali svoj prvi koncert
Sofija, 22. novembra p. Snoči Ob 23. je prispel v Sofijo pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom predsednika senatorja dr. Ravniharja in pevovodje opemejja direktorja Poliča. Zboru eo se pridružili tudi še mnogi drugi izletniki, med njimi minister n. r. g. 'Ivan Pucelj.
Ljubljanskim gostom so priredili v Sofiji izredno prisrčen sprejem. Na postaji so se »brali mnogoštevilni zastopniki boLgarskih kulturnih organizacij, polnoštevilno pa so bili zastopani V6i pevski zbori v So>fiji r. odborom Zve«e bolgarskih pevskih društev na čelu. Navzoč Je bil tudi novoimenovani bolgarski poslanik v Beogradu Diino Kaza. sov na čelu odbora in mnogoštevilnih članov Bolgarsko.jugoslovenske lige v Sofiji. Pevski zbori -Gusle*, »Rod i ne t, >Kavala< in »Rodne pesme« so prišli z zastavami. Prav tako so ljubljanske goste dočakali člani <=ofijskega Penkhiba in večtisočglava množica.
Ob prihodu vlaka so združeni pevsfc! ^>ori zapeli ju«osloven »ko narodno himno Gla<*>ena Matica pa je odgovorila <z bolgarsko narodno himno »šumi Marica*. V imenu Zveze bolgarskih pevskih društev je pozdravil goste njen predsednik g. Teofilov. Za pozdrav in izredno prisrčen sprejem se je v toplih be*edah zahvalil predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravnihar.
Govorili so nato še zastopniki raznih kulturnih organizacij, nakar so goste med gostim «palirjean in navdušenim vzklikanjem občinstva spremili v hotel, kjer so btH za nje rezervirani prostori.
Danes dopoldne so 6i Ljubljančani v joreu-stvu aornačinov ogledali zanimivosti bolgarske prestolnice. Zvečer je bil pni koncert Glasbene Matice. Vršil se je v veliki dvorani Oficirskega doma. Vse vstopnice »o bile že dva dni pr«*1 prihodom Glasbene Matice razprodane. Koncert je dose>geI popoln uspeh in je bil pevski z!>or Glasbene Matice deležen viharnega aplavza in vsestranskega priznanja. Dirigent g Polič je dobil več krasnih vencev in Šopkov. Po končanem program« j« morala Glasbena Matica dodati še nekaj pesmi.
Po koncertu je bil v hotelu »B"£arijac prirojen na čast Glasbeni Matici bajket Udeležili so se ea najodličnejši predst^-m"-ki boteanski kulturneea življenga. prsv ta/ko pa so bili navrzoči tudi člani ju*o*U<->-venskega poslaništva, v Sofiji s poslanikom g. Cincar-Markovičem na čelu. Na baiiketn je bilo izrečenih več lepih govorov, v t<rit. so govorniki nnglašali potrebo čfm tesnejšega abiižanja med Jnigoslavijo BoLtrarijo.
Jutri odpotujejo LiuMjančani na	i<»
po Bolgariji.
Pobijanje j etike
Uspešno delovanje
Ljabljaaa. 22- novembra.
Na občnem zboru Zveze prof i tuberk uloznih lig v nedeljo sta direktor Higienskega zavoda dr. Petrič in šefzdravrvik zdravilišča na Golniku dr. Neubauer podala pregledno poročilo o delovanju protituberku-loznih dispanzerjev. Ti eo matica *6e borbe proti jetiki, saj spada v njihovo delovno področje izsledovanje in ugotavljanje tuberkuloznih, njih izolacija v zdraviliščih, bolnišnicah, hiralnicah in na domu. pošiljanje po jetiki ocroženib v okrevališča in počitniške kolonije, socialno skrbstvo in materialna pomoč, zdravstvena proeveta prebivalstva v vprašanjih jetike in v mnogih primerih tudi zdravljenje tuberkuloznih-
Zveza protituberkuk>zn;h lig upravlja ta čas 4 dispanzerje: v Ljubljani, Trbovljah, Kranju in na Jesenicah. Dispanzer v Ljubljani. ki ga vodi specialist dr. Prodan, je bil ustanovljen 1931. Vzdržuje ga mestna občina in deloma OUZD. Lani je imel v evidenci 900 oseb, ki jih je preiskal na 1544 pregledih. Pljučna tuberkuloza ie bila ugotovljena v 223 primerih — od tega 33 odprtih, tuberkuloza žlez v 529. tuberkuloza drugih organov pa v 13 primerih. Rent-genoloških pregledov je bilo 1296. krvnih preiskav 268, preiskav izmečkov 147 in 691 bioloških preiskav. Zdravljenih je bilo v dispanzerju 140 oseb, v druge zdravstvene ustanove pa jih je bilo poslanih na zdravljenje 299. Zaščitna sestra ie napravila na domu 473 obiskov V počitniške kolonije je dispanzer poslal 67 po jetiki ogroženih otrok. Za prehrano tuberkuloznih družin je razdelil za 18.0H) Din živil pred vsem kruha in mleka. Siromašne bolne družine pa je oskrboval tudi z desinfekcijskimi sredstvi s pljuvalniki, termometri in milom. V številnih primerih je interveniral pri mestnem socialnem uradu za podporo prizadetim [ družinam. Vsega je imel 655 ordinacijskih ur. Veliko pozornost je posvečal preiskavam šolskih otrok in dijakov. Prav tako se je lotil serijskih pregledov poklicnih skupm. Vkljub vsemu trudu pa se dispanzerju doslej še ni posrečilo odkriti -seb primerov odprte pljučne tuberkuloze, ki tvorijo glavni predmet ntegovega delovanja Tega cilia pa tudi ne bo mogel doseči brez sodelovanja vseh zdravnikov, javnih ustanov in celotne javnosti.
Dispanzer v Trbovljah, ki ga prav tako vodi dr. Prodan in ki j« pričel delovati lani, je sprejel pod svoje okrilje 462 oseb na 940 pregledih. Izvršil je 1161 rentgeno-loških preiskav in 911 drugih preiskav. V dispanzerju se je zdravilo za jetiko 87 oseb. v zunanja zdravilišča pa eo bile poslane 204. Pljučna tuberkuloza ie bila ugotovljena v 131 primerih, od tega 43 odprtih, tuberkuloza žlez v 206, tuberkuloza drugih organov pa v 56 primerih. ZaščMoa sestra je napravila na domu 355 obiskov. Jetičnim družinam je dispanzer razdelil 4094 litrov mleka, več pljuvalnikov in toplomerov. Večkrat je posredoval tudi za zaposlitev Članov tuberkuloznih družin. Vsega skupaj je imel 300 ordinacijskih ur. Trboveljski se izmed vseh dispanzerjev največ udej-stvuje v smislu zdravljenja svojih bolnikov, ter posluje obenem kot strokovni organ Bratovske skladnice. Zgovorno priča o tem 595 napravljenih pnevmotoraksov ter 186 tuberkulinskih in 118 zlatih injekcij. Na svojih 355 obiskih po domovih je zaščitna sestra odkrila, da 125 jetičnih bolnikov prebiva v prav alabih nezdravih stanovanjih, kar dovolj iasno osvežuje socialne in življenske razmere med rudarji.
Dispanzer na Jesenicah, ki ga vodi asistent zdravilišča na Golniku dr. Furlan. posluje šele 9 mesecev v razmerah, ki so v marsičem sUSne trboveljskim, kar se tiče organizacije in delovnih pogojev. Socialno stanje prebivalstva v gorenjskem industrijskem revirju pa je vsekakor boljše kakor v Trbovljah. V kra-lki dobi je dispanzer napravil 1060 prvih in 526 ponovnih pregledov in odkril 50 odprtih in 70 zaprtih tuberkuloz. Napravil je 1586 remtgenolo-ških preiskav, 82 pregledov izmečka. 279 krvnih in 451 tuberkulinskih preiskav in dal bolnikom 259 pnevmotoraksor. Socialno higiensko delo se vrši v enakem obsetru kakor drugod in prav tako tudi sistematične preiskave šolarjev.
Najmlajši je dispanzer v Kranju, ki ^ ga vodi šef zdravilišča na Golniku dr. Neubauer in posluje Sele 5 mesecev. Vkljub temu, da je pričel delo v znamenju improvizacije. ie v kratkem času izvršil 4<)0 prvih in 147 ponovnih pregledov in 209 rentge-noloških presvetljav. Dispanzerju ie doslej znanih 30 odprtih in 30 zaprtih pljučnih tuberkuloz Sestre pomočnice ni. vodja sam je napravil 43 obiskov na domu. Pole« teh Štirih dispanzerjev pod okriljem Zveze delujeta v Mariboru in Celju Se dva državna pod vodstvom Higienskega zavoda. Maribor skega vo-la «necia1ist dr Vari celjskega pa dr. Ivič. Da se sa dispanzerski pokret v
v večjih krajih
naših dispanzerjev
remiici zanimajo široki krogi prebivalstva naše domovine, najbolj zgovorno iapričuj« dejstvo, da se od vseh strani priglalajo krajevni činiteljj in prosijo za pomoč pr» usta na vlja n ju dispanzerjev. Ker pa so sre>d-stva zelo skopo odmerjena, mora Zvesza nastopati po natančno določenem programu, ki upošteva najnujnejše potreb posam^T-nih krajev. Po vsej priliki pa bo že prihodnje poslovno leto omogočilo in uresničilo večine teh želja. Odbor zveze je. vz.-l v svoj načrt v prvi vrsti ustanovitev dispanzerja v Novem mestu, kjer so raznter« posebno obupne, nato d spanzerja za S1 o -venjgradee in Pre valje, nakar bodo lledili še v Ptuju, Brežicah. Kočevju in Šoštanju.
Gospodarsko zborovanje v Konjicah
Sreska organizacija JNS v Konjicah priredi v nedeljo, dne 25. t m. ob 9. dopoldne veliko gospodarsko zborovanje na dvorišču deške šole v Konjicah, za slučaj slabega vremena pa v telovadnici.
Isti dan ob II. se vrši seja sreske organizacije JNS v dvoranj Narodnega doma v Konjicah.
Vode zopet padajo
Mitrovica, 2r2. novembra n. Nevarno*' nadaljnjih večjih ;>oplav je minila Davi je voda pričela padati. Iz poplavljenih krajev odpotuje te dni v Beograd k ministru »a javna dela posebna de^iutacija s proš-njo, da se dovoli Mitrovici zgraditev savskega nasipa. S tem bi se za Mitrovico in širšo okolico odpravila nevarnost poplav.
Poslovilni večer avstrijskih beguncev
Varaždin, 22. rove<mbra n. Kakor ptoo i* poročali, bodo koncem t*»dna odpotovali hitlerjeveki begunci iz Varaždina in ost«, lih taborišč na Sušak in od t am s parnik i v Nemčijo. V soboto bodo avstrijski ua-rodno-socialistični emigrantje priredili v Varaždinu in Bjelovaru dva slavnostna poslovilna večera s koncertnimi točkami. Na oba večera bo povabljenih mnogo zastopnikov naših javnih ustanov in organizacij.
Zagrebška zbornica za kraljev spomenik
Zagreb, 22. novembra n. Predsedstvo trgovinsko industrijske zbornice je na svoji današnji seji votiralo za spomenik kralja Aleksandra 50.000. nameščenci zbornice so sklenili darovati 15.000 Din.
Odgoditev reorganizacije nogometnega saveza
Beograd, 22. novembra. AA. 1'poštevajoč razmere, ki so vladale do 16. junija t. 1. v Jugoslovenskem nogometnem savezu, je minister za telesno vzgojo svoječasno sprejel na znanje ostavko upravnega in nadzornega odbora saveza in je v sporazumu z bivšim upravnim odborom imenoval nov upravni odbor Jugoslovenskega nogometnega saveza. Temu novemu upravnemu odboru JNS je bilo poverjena naloga, da med drugim izdela v določenem roku načrt novih pravil in na njihovi podlagi reorganizira Jugoslovenski nogometni savez. Ta odbor je pred kratkim sporočil ministru za telesno vzgojo, da je dokončal poverjeno mu nalogo in da je izdelal nova pravila Jugoslovenskega nogometnega saveza ter prosil g. ministra naj jih odobri.
Toda pri proučevanju novih pravil na konferenci v ministrstvu za telesno vzgojo je imel minister priliko ugotoviti, da se z novimi pravili ne skladajo vsi člani uprave JNS. čeprav so jih uradno poslali ministrstvu kot stališče savezne uprave. Ker se je to dejstvo ugotovilo tudi na ponovni konferenci in so prišli do zaključka, da se člani uprave ne morejo popolnoma zediniti. ker je bila večina izmed njih za nova pravila, manjšina je pa trdovratno zahtevala neke izpremembe. je minister za telesno vzgojo prebivalstva odredil, da se reorganizacija JNS. ki je bila prvotno določena do 15. januarja, odgodi do 1. aprila 1935.
Vretupnsta nannveo
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno vedro, proti jueu nekoliko bolj oblačno, postopoma boli toplo.
Dunajska vremenska napo red sa petek:
Naiprei Še iasno. ponekod nizka megla, zjutrn' slana, v nekaj dneh zopet toplejše, a oblačno vreme.
Maši kraji in ljudje
Vrhniška proga podaljšana
G rad ha podaljška železniške proge na Vrhniki. Na desni novo postajališče
Vrhnika- mesto.
Vrhnika, 22. novembra
tx septembra 1932 je sprožil župan Hočevar misel, da bi bilo za Vrhniko velikanske važnosti, če bi se sedanja železniška proga podalj.šala od pol ure oddaljenega vrhniškega kolodvora prav v središče trga. Svoje misli kljub velikanskim težavam sedanjega časa ni opustil in 10. oktobra, torej po več ko dve leti trajajočih naporih, so zasadili vrhniški delavci svoje prve lopate, da dovrše delo, ki ga bodo blagro-vali še pozni rodovi.
Progo gradi v lastni režiji občina in bo * tem prihranjenega mnogo denarja. Prav posebno je pa delo dobrodošlo vrhniškim brezposelnim delavcem, katerih ie včasih skoro .X) zaposlenih.
Spodnji ustroj železniške proge bo ta teden gotov. Ta sestoji po večini iz strojnega ugaska, katerega dobavlja železniška uprava brezplačno.. Skupno bo potrebnih 3C0 vagonov. Gramoz za zgornji ustroj ima dobaviti občina in so začeli vozniki tudi že z dovozom. Prav v kratkem bodo pričeli železniški delavci polagati--tračnice, ki so že tudi na Vrhniki. Mnogo so zamudili 4 cevni propusti in betonski most, ki je bil zgrajen poleg transformatorja. Kolodvorsko poslopje je seveda tudi že gotovo. V notranjosti bo v kratkem dovršeno, zunaj pa ga bodo ometali šele pomladi. Če ne bo zapadel sneg, bo proga do srede decembra popolnoma gotova in z novim letom bo otvorjen že promet, katerega se vsi neizrečeno veselimo.
Iz Ljubljane naravnost v Kamniško Bistrico
Nova cesta je dograjena In bo v nedeljo otvorjena
Kamnik, 22. novembra
Cesta v Kamniško Bistrico je dograjena <ri v nedeljo ob 11. bo slovesno otvorjena. To je pomemben dogodek za Kamnik kakor za Ljubljano, ki je zdaj po lepi cesti preko Kamnika in Stahovice zvezana z osTČjem Kamniških planin.
Pol stoletja je že životarila ideja, da bi napravili v bistriški dolini dobro vozno cesto. Meščanska korporacija, lastnica velikih gozdnih kompleksov v bistriški dolini, je rnela že pred 4.1* leti v rokah projekt za zgradbo ceste, vendar pa je manjkalo odločnosti. Tudi v prvi dobi po vojni je bil večkrat sprožen predlog za bistriško cesto, /lasti še po letu 1°29„ ko je SPD zgradilo v Bistrici sedanji planinski dom in ko je Zveza za tujski promet pričela proučevati n .3 r r f vzpenjače na Veliko planino. Korporacija ie takrat že naročila načrte za ce-*to, ki bi šla po desnem bregu Bistrice. Ker pa so bili stroški preračunani na 3 do 4 m:i;jone dinarjev, se korporacija ob zastoju lesne konjunkture nikakor ni mogla spuščat; v -tako visoke investicije, čeprav so ji biii zagotovljeni prispevki drugih zainteresiranih činiteljev.
Nov moment za zgradbo bistriške ceste ie nastopil, ko je bistriško lovišče prevzelo ministrstvo za šume m rudnike in je bila za cesto nakazana prva večja podpora. Že 28. maja 1931 so zapeli krampi ob Konjskem potoku in položen je bil prvi temelj bistriški cesti. Ovire so bile velike. V pr-
vem letu so mogli dovršiti samo težavni prehod čez Galerije, kjer so morali vsekati temelj cesti v živo skalo. Od Gaberja so speljali cesto v strmem klancu na prejšnjo vozno pot, ki so jo dobro popravili in uredili tako, da so z avtomobili že lahko vozili v Bistrico. Vendar pa so bili strmi klanci stalna nevarnost za vozila in že naslednje leto sta bili dve nesreči. Po enem letu je bila cesta zaradi velikega prometa tako razdejana, da so jo morali poleti 1933 temeljito popraviti. Vato so pričeli graditi najtežavnejši del od Gaberja do Kopiš. Gradnjo je vodil tehnik banske uprave gospod Jože Šenk. Ta del ceste je dolg komaj 2 km vendar pa so ga šele ta teden dokončali. V ilovnatem, plazovitem terenu so morali napraviti nešteto nasipov in škarp in se neprestano boriti s plazovi. Letos poleti so položili cesti kamenit temelj in jo posuli z gramozom. V soboto so že odpustili polovico delavcev, danes pa drugo.
Novi del ceste od Gaberja preko Kopiš je obšel najhujše in najnevarnejše strmine na dosedanji cesti. Med tem ko je prej bila največja strmina 33 odst., je na novem delu ceste ki bo jutri otvorjen. komaj 7 odstotkov. Zdaj je Kamniška Bistrica na stežaj odprta velikenrj prometu. V nedeljo hodo prišli gostje v Kamnik z drugim jutranjim vlakom in se bodo ob pol 11. odpeljali z avtobusom do Gaberja. kier bo ob 11. primerna slovesnost.
Križno jamo je treba zaščititi
Vsa Loška dolina bo imela koristi od podzemskih lepot
Lož. 22. novembra
Križna jama pri Ložu. naše največje kraljestvo podzemeljskih krasot, polno veličastnih kapnikov, temačnih prepadov in bobnečih slapov, je postala prav aktualna zadeva, ki išče ne samo v znanstvenem, marveč tudi v krajevnem tujskoprometnem :n gospodarskem pogledu ugodne rešitve. Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani si je nadelo veliko, idealno nalogo, da prouči jamo v vseh smereh in znanstvenih panogah. Zadnji čas se je pojavila prav nujna potreba, da se znamenita jama, ki po lepotah nič mnogo ne zaostaja za postojnsko. zaščiti pred eksploatatorji-špckulanti. Prihajajo v jamo nepoklicni in neodgovorni ljudje, ki sekajo kapnike, jih odnašajo in celo prodajajo. Društvo se je odločilo, da odločno obvaruje jamo pred nadaljnjim opustošenjem.
Preteklo soboto so bili v Ložu zastopniki društva višji banski svetnik inž. Lojze Hočevar. g. šolski nadzornik Ivan Michler in g. Bar ml. iz Ljubljane. Stopili so v dogovore z lastnikom parcele, na kateri leži jama, g. Josipom Turkom, posestnikom v
Ložu. ki je pač uvide!, kako je velike važno sti lahko postane Križna jama za nadaljnji gospodarski in tu jskoprometni napredek Loža in okolice. Y prisotnosti gg. notarja Poznika in župana Škrbca Ivana je bil dosežen sporazum, s katerim dovoljuje gospod Turk Društvu za raziskovanje jam, da pri vhodu v jamo napravi primerna vrata in da bo drugače jama zaprta vse dotlej, dokler ne bo popolnoma preiskana in preurejena za tujski promet. Ko pa bodo izvršena vsa raziskovalna in druga dela. bo jama otvorjena in pristopna občinstvu.
Društvo za raziskovanje jam. to je treba naglasiti. ne zasleduje pri vsej akciji absolutno nikakih sebičnih, eksploatacij-skih namenov, društvu gre samo za to, da se jama zaščiti pred pustošenjem in da se ohrani v neokrnjeni lepoti. Seveda pa bo imela Loška dolina znatno gospodarsko korist, ko bo jama popolnoma urejena za tujski promet. Lastnik g. Turk je v načelu odobril sporazum, toda sedaj je izrazil nekatere pomisleke in pridržke. Imeti je treba pred očmi. da gre pri Križni jami, ki je bila doslej popolnoma zanemarjena, za ko-
rist gospodarske celote Loža in okolice. Društvo je že žrtvovalo lepe vsote, da so ekspedicije proučile notranjost jame. Odkrile so krasne dvorane in kapnike, ki jih doslej nikdo ni poznal. Raziskana je jama že v dolžini 7 km, po stranskih rovih na vse strani. Glavni rov sam meri 3 km.
Ker so pozimi vode v jami najnižje, bo Društvo organiziralo januarja večjo eks-pedieijo. ki bo po več dni ostala v farni. Sistematično bo raziskovala vse jamsko življenje in jamske strukture. Društvo bo uvedlo tudi živahnejšo propagando za Križno jamo in skušalo zainteresirati zanjo širši svet. 29 t. m. ob 18. bo na ljubljanski univerzi predavanje šolskega nadzornika g. I. Michlerja. Spremljalo ga bo 40 skiop-tičnih slik po posnetkih, ki kažejo razne prizore iz jame in veličastne zgradbe kapnikov.
Prav gotovo je treba želeti, da bi bila Križna jama čimprej urejena in dostopna izletnikom. Težave so le v prometu, kajti jama je daleč proč od železnice in drugih glavnih prometnih žil. Mogoče se bo krajevnim č-initeljem posrečilo, da bodo tudi te velike težave zmagali in dosegli, da bo dovoz do jame ugodnejši in za turiste cenejši.
Ljudstvo hrani nekatere spomine na to jamo. Pripovedujejo, kako so se ljudje zatekali v jamo. kadar so pridrveli Turki v deželo. Pozneje je bila jama skrivališče ro-kovnjačev-razbojnikov, ki so napadali zlasti pobožne romarje, prihajajoče na Križno goro. Saj res: tudi Križna gora bo kot mič-na razgledna točka mnogo pridobila po ureditvi Križne jame.
Adam s krinko in pelerino straši ljubljanske izletnice
Ljubljana. 22. fiovembra
Izletnice v naše okoliške hribe doživljajo zadnji čas čudne reči. Gre za nenavadno prikazen, ki se pojavlja najraj<a na gozdnih potih p°d Katarino, na pobočju Šmarne gore, dalje v gozdnih zakloniščih Rožnika pa tudi drugod v okolici mesta, kjer so pač najljubša naša nedeljska izleti-šča. Prikazen je neznan moški, ki zasleduje samo izletnice brez moške družbe. Ogrnjen je samo v dolgo črno pelerino, s krinko na obrazu, sicer pa je — popolnoma gol. Posamezne izletnice ali tudi po dve do tri v družbi so prestale že nekaj strahu! Neznanec se na lepem pojavi pred njimi v gošči na gozdni poti, razgrne pelerino in bulji v ženske, ne da bi spregovoril besedo. Ne prepodi ga niti krik preplašenih izlet-nic. Izgine šele. če zasliši prihajati druge izletnike.
■Sprva se jt neznanec, kakor pripovedujejo, pojavljal najrajši na stezah na pobočju Šmarne gore. kier je s svojo poiavo ostrašil več žensk. Te so o svojih doživljajih pripovedovale znancem, ki so pričeli nemarne/a preganjati, vendar ga niso mogli izslediti. Pomagalo je samo toliko, da so ga pregnali in se je nato preselil na pota pod Katarino. Tam je nadaljeval svo-
Pri zapeki.^motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih' navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Fran* Josefova« grenčica iz-vanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
je nesramno početje več nedelj zapovrstjo. In spet je zavladal poplah med ženskami.
Preteklo nedeljo se je nenadno pojavil pred neko uradnico, ki se je namenila sama na Katarino in je ubrala pot iz Mednega proti Babnemu dolu. Stopil je pred njo iz gošče na razcepu gozdnih poti proti vrhu in proti Medvodam. Čim je opazil, da je sama, je odvrgel svojo pelerino in stopal za njo. Kakor nekoč Adam po paradižu. Izletnica je sicer kričala, toda neznanec s krinko na obrazu se za to ni kaj zme-
nil. Čez čas je pa prikazen le spet izginila v goščo. Izletnica ga sicer ni natančneje ogledala, vendar pa sodi, da je star kakih 30 let in je precej velike in močne postave. Neke druge sprehajalke so videle neznanega zmešanca tudi v gozdu za Rožnikom, kjer se je kazal na delavnik med opoldanskimi urami. Na duševno bolnega moža so bile šele zdaj opozorjene varnostne oblasti, ki ga bodo skušale izslediti in onemogočiti adamsko pohajanje po jesenskem goz-dovju okrog Ljubljane.
Rojstva v Ljubljani padajo
Veliko in stalno nazadovanje v primeri z deželo
Ljubi j^na. 22. novembra
Mestni statistični urad objavlja zanimive Dodatke o nazadovanju rojstev v Ljubljani za približno 100 let nazai. Številke predstavljajo kar dragoceno gradivo, saj zavisita od gibanja rojstev življenjska sila naroda in njegova gospodarska moč. V prejšnjih stoletjih se je v evropskih deželah gibalo število rojstev od 30 do 40 novorojencev na 1000 prebivalcev, v zadnji dobi pa število rojstev pod vplivom civilizacije stalno pada. Odstotek otrok ic vedno manjši, zato na starejši letniki no številu vedno hitreje in izdatneje naraščajo. Padec števila otrok, ki predstavljajo i' go-spodarst\m najjačjega konzumenta, povzroča zato tudi stalen padec konzuma.
V letih 1830. do 1847. se je na 100 prebivalcev rodilo v bivši monarhiji 40 novorojencev, v bivši vojvodini Kranjski 32, v Ljubljani pa 39. V letih 1848. do 1S50 je ta odstotek znašal v bivši monarhiji 38, na Kranjskem 33. v Ljubljani pa 40. V tem času je podmladek našega življa tako na deželi kakor v mestu še rasel. Že v naslednjih letih pa začne število rojstev v Ljubljani stalno padati. Tako beležijo naslednja ljudska štetia na 100() prebivalcev v Ljubljani: 1837 20 novorojencev. 1869 19. 1931 že samo 13. Po svetovni vojni je število rojstev za nekaj časa spet poraslo in je po cenitvi prebivalstva z dne 31. decembra 1932 doseglo razmerje 14 na 1000. čez leto dni pa je padlo spet na 12. Po cenitvi števila prebivalstva ob koncu leta
19>4. se v dravski banovini redi na 1000 prebivalcev 31 novorojenčkov. Število rojstev Ljubljančanov je torej za celih 156 % manjše kakor število rojstev vse Slovenije. Zaradi ponovnega znižanja dohodkov pretežne večine ljubljanskega prebivalstva pa smemo pričakovati, da bo število rojstev v našem mestu še dalje padalo. Kako se v zvezi s tem procesom stalno dviga povprečna starost prebivalstva, nam kažeta primera. da je povprečna starost znašala 1869 za moške 29, za ženskt 32 let. po stanju prebivalstva 1931 pa za moške 31. za ženske pa 34 let. Tuko se stara narod, ki se mu rodi zmerom manj otrok.
Med tem ko so 1880 tvorili Slovani, Germani in Romani povprečno vsak eno tretjino evropskega prebivalstva, so statistiki po znanstvenih računih napovedali, da bo le-m. l***) izgledalo razmerje med temi tremi rasami takole: Slovani 51 odst.. Germani 27 odst.. Romani 22 odst. Ta prognoza strokovnjakov priča o veliki veri v življenjsko silo Slovanov, statistika naše ožje domm-i-ne pa nam vkljub vsemu odpira le temne perspektive r našo nacionalno bodočnost. Sociologi opozarjajo, da bi bilo treba za povišanje števila rojstev v prvi vrsti zmanjšati delovni čas. maksimirati starostno dobo za možnost zaposlitve in povišati šoloobvezne dobe. povečati obče blagostanje ;n kupno moč prebivalstva s povišanjem plač in mezd. izboljšati socialno skrbstvo in urediti progresivno obdavčenje dohodka in premoženj.
Poplave Save, Neretve in Bregave
Pri Visoču je Sava trikrat prebila nasipe — Ogromno jezero Neretve, Bregave in Hutovega blata
Sremska Mitrovica, 22. novembra Polagoma se Sava znižuje in se to opaža istočasno pri Sisku, Brodu, Šamcu. Županji, Sremski Rači in pri Bosutu. Za drugimi njenimi pritoki se je začela počasi zniža-vati tudi Drina. Uslužbenci vodnih zadrug in kmetje še vedno vršijo službo ob nasipih, ker nevarnosti poplav še niso minile. Drina in tudi drugi pritoki lahko nepričakovano navalijo z novimi vodnimi masami in ker so nasipi na nekaterih mestih zrahljani. se kaj lahko pripeti kak preboj, ki bi imel za posledico spet poplavo na velikem področju. Tako je Sava včeraj prebila nasip ob izlivu kanala Dašnice. Voda je presegala za kakih 40 cm vrh nasipa in so biii valovi tako močni, da se je nasip pri Dašnici začel rušiti od zgoraj navzdol. Voda se je razlila po velikem področju obdelane zemlje. Pod vodo so sedaj velika zemljišča na področju vodne zadruge v Crn.ie-ljevu. Rači in Pašnici. Y vaseh samih ne bo veliko škode, ker voda naglo odteka, zato pa je toliko več škode na zemljiščih.
Vzhodni del Mitrovice, ki je zalit že nekaj dni. bo imel tudi izdatno škodo in ne-prilike. ker voda ne bo odtekala po isti poti. kakor se je vlila, nego se ho dolgo držala na vrtovih in njivah, odkoder jo bo treba odstraniti s črpalkami in odvajati v nalašč za to izkopane kanale. Če pa bi bila Sava včeraj narasla le še za nekaj centimetrov, ki bil ves vzhodni del mesta prepuščen usodi, ker še ni dovršen nasip na razdalji pol kilometra, ki ga gradijo že poldrugo leto.
Že v torek zvečer se je govorilo po Sremski Rači. da se rušijo na desni obali Save nasipi. Te vesti so se zjutraj izkazale /a resnične. Najprej je prebila Sava nasip pri Visoču z malimi curki, ki pa so se kmalu izpremenili v močne potoke. Kmetje so skušali 7. vrečami, polnimi peska, ustaviti prodiranje vode. Nasipe pri Visoču je Sava prebila trikrat, in je v pravem pomenu besede pogoltnila nasip med Bosansko Kačo in Visočem. Kr> so se \elike količine vode izlile na bosanska pcAja. pa je oslabel vodni
pritisk na nasipe na levi obali Sa\'e. To je bila velika sreča za Srem.
Polni dve uri vozi motorni čoln od Rače do Visoča, ker so valovi prebili nasip. Voda je tako visoka, da je čoln v isti višini J s strehami hiš v Sremu. ki stojijo v varstvu nasipov. Valovi so tako močni, da se vidijo od nasipa še 50 m daleč. R.izlika med višino Save v strugi in med višino vode v poplavljenih vaseh izna-a poldrugi meter, kar pomeni, da se bo Sava vdirala v bosanska polja, dokler se ta razlika ne izenači. Kmetje na bosanski strani so slutili poplavno nevarnost in so še pravočasno rešili dosti blaga. Velike plasti sena in slame so naložili celo na veje visokih dreves.
Poplavljene hercegovske vasi
Čapljina. 22. novembra Ves čapljinski okoliš bo še dolgo kazal sledove strašnega pustošenja. ki so ga povzročili izlivi Neretve in njenega pritoka Bregave. Izlivi Neretve in Bregave ter Ilu-tovo blato, ki se razteza južno od izliva Bregave v Neretvo, tvorijo eno samo ogromno jezero. Poplavljene so še vedno vasi Čeljevo. Višiči. Dračevo in Doljani. Do ('eljeva se da priti samo s čolnom. V hišah, ki so obkoljene od vode. pa so še vedno prebivalci. Ljudje so celo v hišah, ki nimajo niti pravega podstrešja. Okrog strešnih tramov so ovirali vrvi, v zanke vrvi pa so vtaknili široke deske, na katerih sedi staro in mlado. Na teh deskah ljudje tudi spijo, a /elo previdno, ker jim žubori pod nogami globoka motna voda. Mnogi va-ščani pa so zapustil; svoje domačije ter se preselili v varne hribe k sorodnikom in prijateljem.
V teh kraj:h se pop'ave sicer mnogokrat dogajajo, a tudi najstarejši prebivalci ne pomnijo, da bi mala reka Brcgava kdaj poprej tako strašno divjala. Na vprašanje, kako je bilo. odgovarjajo bedni vaščani:
— Bog te varuj, da ne bi kaj takega videl. kaj šele doživel!
ULTURNI PREGLED
„Kde domov muf"
med Slovenci
V	torkovi številki smo priobčili na tem m^stu članek o stoletnici današnje češkoslovaški himne sKde domov muj< in smo samo mimogrede omenili, da bi kazalo dognati, kdai ie prišla pesem »Kje dom je moj« med Slovence.
V	pravkar izišlem zvezku >če-hoslovačko-iugoslov. revije« obravnava dr. Oton Ber-k o p e c usodo pesmi »Kde domov muj« pri Jueoslovenih in ee v svojem slovensko spi-sanem članku obširneje mudi tudi pri slovenski varianti te pelini. »Kde domov mu i t je priredil za Slovence Andrej Pirnat. Njegov svobodni prevod je prilagojen slovenskim razmeram (»Na Slovenskim dom je moj!«). Izšel je L 1845- v »Novicah«. 0 Pirnatu piše
dr Berkopec:
»Andrej Pirnat je v slovenski literarni zgodovini malo znano ime. Giaser Lu Gra-ferreuer ga omenjata v svojih zgodovinah, največ pa izvemo o njem v Marnovem Je-zičniku XXVIII.. str. 20—21. Rodil se je 17 novembra 1817 v Loki pri Mengšu, gimnazijo je končal 1. 1842 v Ljubljani in nato študiral do 1. 1847. na rudarski akademija v Štiavnici na Slovaškem- Služboval ie v raznih krajših na Slovenskem in ustanovil med drugim Narodno čitalnico v Cehu-Umrl je 1. 1888. v Ormožu. Pirnat ie prire-
dil slovenski tekst pesmi >Kje dom je moj« za časa svojega bivanja v Štiavnici. Takrat je bila ta pesem na Slovaškem že domac-a in jo ie slišal Pirnat bodisi od Čehov, ali pa od Slovakov. Gotovo pa je, da mu ie izredno ugajala, ker je to edina pesem, ki jo je prevedel, odnosno priredil iz češčine.«
V nadaljnjem ugiba dr. Berlcopec. kdaj te bila pesem i-Kje dom je moj« prvič pela med Slovenci. Prihaja k sklepu, da ie to moralo biti najkasneje 1. 1848. Hrvaški prevod današnje češkoslovaške himne je nastal 1. 1839. pod naslovom »Moj stanak« (Gdje je 6tanak moj?«)- Priredil ga je tedanji profesor zagrebške pravne akademije in poznejši rodoljubni slovaški škof Štefan Moy-ses (1797—1868). Srbi so posneli svoje besedilo po hrvaškem prevodu, samo da so Kulpo nadomestili z Moravo in Hrvatsko s Srbijo.
Premiera „Gugalnice" v Mariboru
Po lanskem »Okencu< smo videli le dni na našem mariborskem odru še drago komedijo češke igralke in pisateljice Olge Scheinoflugove. »deflaciisko komedijo« >Gu-galnico«. ki jo ie prevedel Fran Govekar, zrežiral pa Jože Kovič. Dasi očituje -Gugal-nica« vse vrline svoje avtorice, »Okenca« vendarle ne dosega, mislim namreč po res-
nični. notranji vrednosti. Hrugalnica< je dosti -lažja;, njena komika je preveč odrska in premalo življenjska. Toda menda tudi avtorica sama ni nameravala doseči 6 tem delom več. kakor odrski efekt, uspeh pri občinstvu, ki se rado od srca zabava. Vendar ta »deflacijska veseloigra* tudi ni brez satiričnih primesi, ki ji dajejo kljub vsemu še neko literarno ceno. In naposled, zakaj • oe bi" igrali take slovanske veseloigre rajši, kakor razne francoske, angleške, nemške in italijanske ki so česlo še dosli boli samo odrske? Take stvari so kakor rozine v težki potici. Publika jih zahteva, sprejema hvaležno in se od srca zabava.
Tako je bilo tudi pri naši mariborski premieri »Gugalnicec gledališče polno, smeha obilo, nič mani navdušenje in naposled veliko aplavza, celo ori odprtih scenah. Jože Kovič je dober, celo izvrsten režiser za komedije Navadno je njegova režija vedno posrečena in bila ie tudi ia. Mimo tega je dal »Gugalnici« tudi soliden okvir inscena-cije. brez nepotrebne, vsiljive simbolike, čisto meščansko, kakor ie njeno iedro in okolje.
Razdelitev vlog je precej posrečena. Ga. Dragutinovičeva. znana po svoji Dulski. ministrici in podobnih kreacijah, ie našla v kuharici — milijonarki — kuharici Mari možnost novega izživetja. Bila je nekakšna os komedije in nič ne de, fe je kdaj pa kdai bila preglasna, če jo >e igra zanesla v še večje zanesen jaštvo kot bi bilo morda treba. Mara je njena nova paradna vloga. Njena gospodinin in oof°m kuharica Merv
je zaživela v interpretacij ge. Zakrajško-ve listo umerjenejše življenie. ki ga ii pisateljica prisodila. G.r Savinova ie kot sobarica' Marion briljirala. Izvrstna kreacija! Gdč. Kraljeva je pa tokrat kot služk,;n-;a Marijanca boli statirala, pa izvrstno, kakor moremo od nje tudi pričakovati. Igra gdč. Starčeve v vlogi mlade, objestne Anamarije je bila solidna, v stilu z značajem in okoljem. Že po maski izvrsten je g. Gorinšek zaigral v gospodu Vaclavu svojo najboljšo dosedanjo vlogo in izpričal izvrsten napredek. Uveljavil se ie tudi g. Blaž z Veno, dasi ie bil ponekod brez potrebe preveč teatnaličen. Umerjeno ie na zaključeval vso to družbo g. Furijan kot notar. Dober po maski in splošni igri.	R. Rehar.
Kronika rodu
F. M. Dostojevskega
V založbi »Sever« v Moskvi je izšla zelo zanimiva knjiga M. V Voleckega >Kronika rodu Dostoievskega. 1506—1933« Delo je sad desetletnega truda: na 442 straneh so zbrana poročite o 370 članih rodu F. M. Dostojevskega. Prvotno ie pisec hotel dognati značai Dostojevskega v luči dednost', ali pri delu se mu ie krog. v katerem se ie gibalo niegovo *an>mnnie. tolikani razširil. da ie knjiga dobila socialni in zgodovinski pomen.
Prva dokumentari^na omemba o najbolj oddaljenem predniku Dostojevskega ie datirane s 6. oktobrom 1506. Tega dne ie pin-ski knez Fedor .Taroslavovi? podelil Danilu
IrtvšČevu več posestev'. rmH njimi tudi v vasi Dostojevo. Ime Dostojevski i so ix> prijeli šele vnuki D. Irtvščeva. Rod matere F. M. Dostoievskega (Strunikovel pa je mogoče slediti samo do druge polovice 17. stoletja. Rodbina Strunikovih je bila dolgo trgo.vska (kupci) in Se ie šele v začetku 19. stoletja z ženitvami pomešala z inteligenco. Rod Dostojevskih je močno obubožal in iz nekdanjih plemičev so naposled postajali popi. Pisateljev ded ie bil svečenik v Braclavi (Podolska gubernija). Njegov sin Mihail se ie nopo!noma razšel s starši, odšel je v Moskvo in postal zdravnik. Ta je bil oče pisateljev.
370 členov rodu Dostojevskih je pripadalo najrazličnejšim stanovom. Med njimi so bili poljedelci, graščnki. poljsko - litovsko - ruska aristokracija, duhovniki, uradniki, trgovci, obrtniki, meščani, zasebniki, literati, politični pregnanci a sedaj so tudi sovjetski nameščenci in dijaki visokih šol. Na vse pada luč in senca velikega pisatelja.
Med oddaljenimi predniki F. M. Dostojevskega so bili tudi ljudje, ki so kanali nagib k zločinstvu. Iwned 40 do^nanih pisateljevih prednikov v XVI.. XVII. na začetku XVIII stoletja so bili trije obsojeni zaradi ropa pet za rad- umora in nekateri zaradi manjših konfliktov z zakoni. Ne smemo pa pozabiti, da so ropi in umori bili v tej dobi na Ruskem ka<i vsakdanji poiav in le redkokatera rodbinska kronika XVT. ali XVII. stoletja jih ne omenja. Toda v preteklem stoletju je bilo v rodbini Dosto-
Danes premiera!!
Sijajne popevke, opojna muzika, duhoviti dovtipi, smeh in zabava
V glavni vlogi ženski Charlie Cha-piin, temperamentna in nadvse priljubljena
A N N Y ONDRA
Sodelujejo: Adolf Wohlbriick, Fritz Odemar — Režija: Kari La-mae — Godba: Leo Leu.\
VESELA FILMSKA OPERETA!
amenjana
nevesta
Kot dopolnilo: nova Miki miška in nov Pararoountov tednik
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer
Domače vesti
♦	Proslava izseljenskega tedna. Zveza Izseljenskih organizacij Prireja letos že
tretjič izseljenski teden v Jugoslaviji in po vseh naših naselbinah, kjer ima svoje podružnice in prijateljska društva. Centralna uprava zveze je poslala pozive vsem (svojim članicam, uradom in ustanovam v domovini in v inozemstvu ter vsem iz-Fr]jf.nskim listom, naj sodelujejo pri prireditvah izseljenskega tedna s predavanji jned svojim članstvom, z efborovanji. 7. radijskimi predavanji, s primernimi članki v listih in na razne druge načine. Izseljen. pki teden bo v nedeljo 2 decembra otvoril častni predsednik zveze g. dr. Josip Silovit- 7. radijskim predavanjem: O izseljenskih sirotah, proslave pa l>o zaključil rav-Tiotako z radijskim govorom S. decembra predsednik zveze g. Milan Marjanovih s predava-ijem: Naša deseta banovina.
♦	Poziv diplomiranim filozofom. Ljubljanska sekcija Jugoslov. profesorskega društva poriva vse diplomirane filozofe, ki čakajo na zaposlitev v srednješolski službi, da pe do 31. t. m. pismeno prijavijo sekcijskemu odboru z navedibo vseh potrebnih osebnih podatkov ter morebitnih želj in predlogov v svrho organizacije cadevnega odseka.
+ Snovanje velike ribarske zadruge, Iz Splita je prispel v šibenik senator Frane J-vaniševič. da skliče veliko konferenco ši. T>eniških in okoliških ribičev zaradi ustanovitve velike ribarske zadruge, ki bi nudila ribičem pole? srospodarskega napredka tudi najnujnejšo socialno oporo.
♦	Veliki kramarski in živinski sejem fKatarinin sejem) bo 26. t. m. v Krškem. Kur>cj in prodajalci vabljeni.
ZA PULOVERJE
ANGLEŠKA VOLNA
TONI JAGER.
Ljubljana, Dvorni trg štev. l.
♦	Beograjska »Občinska hranilnica« za reveže. Bliža se rma in se je treba oskrbeti s toplo obleko. Za tistega, ki ima vsega do volj. je ta stvai gotovo lahka, toda za tiste, ki so spom'adi ponesli svoje zimske suknje in drutie take tople reči v razne zastavljalnice, da so hi ko dobili vsaj nekaj dinarjev 7.a prve pomladanske potrebe, je pa precej težka. OiLkod naj sedaj nabavijo denarja, d« rešijo, kar so tedaj zastavili in kar sedaj nujno potrebujejo? Marsikdo teh revežev bo pač moral ostati brez tople zimske suknje. Tdko je Gotovo res v«e hvale in priznanja vreden sk'ep. ki ga je te dni storila uprava beograjske »Občinske hranilnice«, ke.te-Ta ima tudi svoj zastavijalnični oddelek. Sklenilo se ie namreč, da se nekaj sto malim zastavijalcem odpusti njihov dolg in morejo svoie zastavljene stvari dobiti, ne da bi morali kaj plačati. Vsevkupn' tako odpuščeni dolgovi znašajo okoli 10.000 Din. Tako pride marsikateri uhožen zastavi jalec do svoje z'mskc suknje, toplega perila in drugih takih prenotrebnih reči. »Obč<nska hranilnica-' je poklonila ta dar beograjskim revežem namesto venca na grob pokojnega viteškega kralia Uedinitelja in v njegov spomin.
♦	Smrt zadnjega člana Jelačičeve rodbine. v Zagrebu je umrla 76 letna Anka Jelačičeva, hči Gjure grofa Jelačiča, ki je bil zadnji nosilec časti »podkapetana kraljevine Hrvatske« I. 1S61. in brat bana Josipa Jelačiča. Z Anko je izumrl stari hrvatski plemiški rod. ki je izhajal iz Bosne 8 področja stare turške Hrvatske«. Ne. krolog Anki je obenem neknolog Jelačiče-vi rodbini, ki je zapustila markantne spomine v naši zgodovini. Pokojna Anka Je-lačičeva je bila velika dobrotniea raznih dobrodelnih ustanov in vseh siromakov, ki so se zglašali v Novih Dvorih, na stari po. sesti Jelačičevega ro iu
♦	Zopet nov Metuzalem. V zadnjem času so se začeli v naši državi pojavljati Metu. zalemi in kmalu ae bo vse od Plevlja in Peči pa tja doli do Ohrida. Bitolja iu Gjev-
ievskih večje število žalostnih dogodkov neejo v povprečni ruski rodbini.
Pisateljevega očeta so njenovi ljudje okrutno umorili. Spori za dedščino so bili v lodbini zel0 ostri. Sestra F. M. Dostojevskega Varvara Korenina, bogata in lakom-na vdova, je bila 1. 1893. umorjena in nje truplo sežgano Dve vnukinji druge sestre Dostojevskega Vere sta pred nekaj leti končali s »•Mitoniorom.
Pisatelj Fedor Mihajlovič je imel štiri o!roke, izmed teh je hčerka Sofija živela farno tri mesece, a najmlajši sin Aleksij je umrl za epiler>sik) v nežni starosti treh let.
Hčerka Ljubov ie bila pisateljica; zbirka njenih povesti z naslovom »Bolni otroki« ima avtobiografski značaj, zakaj Ljubov Fe-doroma je bila že izza mladih nog neore-stano bolehava. Trpela j? tudi za histerijo, po očetovi smrti se je razšla z materjo 'ti je največji del življenja prebila v sanato-rijih in kopališčih. Umrla ie za belokrvno-st jo v sanatori.iu pri Gardskem iezeru 10. novembra 192G
Sin Fedora Fedoroviča Andrej, rojen leta vek. trdne volje do trmoglavosti, nagibal se je k častihlepju in napuhu. Gojil ie dirkalne konje in hazardno igral na velikih dirkah. Vse življenje je trpel zaradi tem. ker je bil sin »genialnega Dostojevskega<. Vsi so pričakovali, da bo zaradi lesa napravil kaj izrednega in častilci Doetojev-fkega so mu bili venomer za petami, kamorkoli je stopil. Se pred vojno je pričel Fedor Fedorovif. kupčevali s turkestanskim
gjelije sreza. kjer bi ne imeli kakega »či-čo« ali »babe«, ki ima najmanj trinajst križev na svojih plečih. Tako so sedaj v Velikih Ribarjih pri Lipljanih na Kosovem polju odkrili starca Balitijarja Kožana. ki trdi, da ima nad 130 let. Bahtijar pripoveduje, <la ga za časa rusko-turške vojne niso poklicali pod orožje, ker je tedaj štel že nad 60 let. Oba sina sta mu že zdavnaj umrla, vnuk je v petdesetem letu. pravnu. ka s-o pa na letošnjem naboru vzeli v vojsko. Starec je še zelo čvrst. Drva za dom naseka sam. Ne pije in ne kadi. Izvzemši tri prednje v spodnji čeljusti, ima vse zobe zdrave. Pripoveduje zelo rad o dogodkih iz starih časov in je za take pogovore najbolj razpoložen zjutraj, po svojem vs-akda. njem iziprehkodu po gozdu Tedaj se tudi
Samo še danes EDDI CANTOR
v svojem filmu
KRALJ ARENF
Film razkošne opreme in lepih scen — Film kakoršnega še niste videli
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave danes ob 4., 7. in 9.15 uri
prav rad razhudi na svojega vnuka, ki nikakor noče ugoditi njegovi želji, da bi mu preskrbel — nevesto. Starec se namreč hoče oženiti, češ, človeku je, dokler mu dobro rabijo noge in ima voljo za to, žena potrebna in je mož brez žene ko vrha ža-lujka ob cesti. V domači vasi so zaradi skromne želje nadeli 1301etnemu Bahtijar-ju pridevek »mladega ženina«.
♦	Kriza sarajevskega čebelarskega društva. že 37 let deluje v Sarajevu čebelarsko društvo, ki je že pred leti razširilo svoj delokrog na področje drinske banovine ter razvilo sploh med vsemi sloji uspešno propagando. Odborniki društva so prirejali predavanja, .zdajali so strokovne knjige in brošure in v raznih krajih so se vršili tudi brezplačni čebelarski tečaji. Društvo je otvorilo tudi svojo lastno prodajalno, ki je imela po banovini več podružnic. Doslej je bilo društvo deležno državnih. banovinskih in občinskih podpor, sedaj pa so te podpore izostale in bo moralo društvo likvidirati, če ne bo spet deležno primerne pomoči.
♦	Asfaltna cesta Beograd-Zagreb. Spomladi bodo pričeli z gradnjo asfaltne ceste Zemun-Zagreb, ker je del od Beograda do Zemuna že dovršen, a ta dela je odobren kredit od 800 milijonov Din in je tako graditev moderne mednarodne avtomobilske ceste zagotovljena. Odobreni so tndi vsi načrti in bodo v najkrajšem času tudi razpisana posamezna dela. V Zemunu se od nove asfaltne ceste cepi druga, za mednarodni proimet ravno tako važna cegta Ze. mun-Subotica, ki je preko novega zemun-skega mostu podaljšana do Beograda. Del te ceste bo prihodnje leto izročen prometu. Obe asfaltni cesti, ki bosta vodili preko novega zemunskega mostu, sta del mednarodnih asfaltnih cest za avtomobile, ki vodijo iz Ivondona in Pariza skozi vsa večja evropska me^ta do Zemuna, kjer se združujejo in vodijo naprej do Carigrada.
♦	Preureditev starinske džamije. V Ba-njaluki so nedavno pričeli s preurejeva-njem velike Sahat-kule in Ferhat pašine džamije Starodavni stolp so popravljali zadnjič pred 50 leti in je bila zaradi tega Sahat-kula že zelo potrebna novih popravil. Ure na kuli so doslej kazale po turškem časovnem računu, sedaj pa mislijo urediti eno uro tudi po srednjeevropskem
Harmoničen trozvok vsega dobrega so tri
idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsust in nezamenljiva lilijina mlečna krema j-Para-celsus-j in odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke.
bombažem, igral je na borzi, od 1. 1919 je kupčeval z moko v Odesi: mnogokrat je sam spremljal ladie po morju in ie doživel ne\arne nevihte. Zadnje tri mesece svojega življenja je prebil v Moskvi s podporo moskovskega zgodovinskega muzeja. Umrl je za angino oeetorie 1- 1922. Za mladih let ie tudi on pisal povesti in pesmi, toda povesti ie vedno uničil, verzi so se pa ohranili. Niso posebno lepi: nič ne kaže. da bi bile pesmi velikega pesnika, kakor je bil njegov genialni oče.
Sin Fedor Fedoroviča Andrej, rojen leta 1908-. je sedaj edini direktni potomec, vnuk velikega ruskega pisatelja.
Volockij piše. da bolezen Dostoievskega — padavica _ ni bila samo nri njem. marveč je trpel za njo ves rod Doetojevskih. Bil je to patološki proces, čigar korenine segajo daleč v preteklost. Gradivo, ki se tiče osebno F M. Dostojevskeca, bo obdelano v posebni knj igi. Tam bo tudi več o tem. koliko se »rodbinska kronika« zrcali v njegovem delu. Tako n. pr. slog dopisov Maka-ra Djevuškina v »Ubogih ljudeh« spominja na korespondenco pisateljevega očeta in matere, ki je bik po svoje sentimentalna. V odvratnem Lužinu (»Zločin in kazenc) je opisal moža evoje nečakinje V. A. Smirno-va. katerega ie mrzil — baje po krivici. Tema »Paglavca«, t. j. boji za d*d$čino in rodbinski prepiri, je posnet po okolici niša* teljeve tete, bogate trgovke A. V Kumani-nove. (Po mesečniku »Rozhledv po literature a umeni«. P raza, november.)
času. To bo prva javna nra v Banjaluki. Ferhat pašina džamija s Sahat-kulo je bila zgrajena leta 1582. v denarjem, ki ga je Ferhat paša dobil kot odkupnino za ujete, ga sina avstrijskega generala Auersperga. Pri džamiji bodo porušili hišo nekdanjega vakufskega poverjeništva, ki kvari okoliš in tudi samo starodavno agradbo. Stroški preureditve so proračunani na 300.000 Din.
* Nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, fi-lm, šport in modo »Naš val« je včeraj izšla. Iz bogate vsebine omenjamo samo odlomek R. Kresalo-vega dela »Blazni trenutki«, V. Pirnatov »Orentalski humor«, katerega spremljajo sijajne ilustracije slikarja prof. Alberta Sirka. in stalni roman »Emilio Berenini«, ki vzbuja od številke do številke večjo pozornost V gledališki pr logi izhaja drugo dejanje Kna-fličeve vesele tridejanke »Kmečki teater«, nadaljuje se sijajno urejena radijska tehnika, modna poročila in risbe v »N^šem valu« s<> vedno aktualne. Beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, sike v radiu sodelujočih priljubljenih predavateljev in glasbenikov in slikanice karikatur naših gledaliških umetnikov prijetno izpopolnjujejo ta naš s;jajno urejeni tednik, ki edini prinaša v slovenskem jeziku pregledno urejene programe vseh važnih evropskih oddajnih postaj. Kar je obetal, je »Naš val« postal: edini slovenski bogato ilustrirani tednk za radio, gledališče, film. šport in modo. »Naš val« je pa tudi najcenejša slovenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
♦	črna nehvaležnost. O njej more zapeti ganljivo pesem kmet Miloslav Miloševič iz Starega AAžibegovca. Miloševič je v Veliki Plani prodal pitano svinjo za 1500 dinarjev. Ker je tako napravil dober posel, je povabil svoja prijatelja Svetislava Margetiča in Vojislava Kostima na čašo vina. Pili so v Veliki Plani vse popoldne fn so se zvečer napotili domov proti Staremu Adži egovcu. Ko so bili že blizu domače vasi. je Margetič zvrnil pijanega Miloševima v obcestni jarek, nakar je priskočil Kostič in mu zasadil nož v prsi. Naposled pa sta mn še izvlekla iz žepa Ustnico s 1400 Din in izginila. Miloševima je težka rana na prsih hitro i-ztreznila. Začel je klicati na pomoč. Po sreči so ga slišali neki kmetje, ki so prihajali po cesti in so Ea odpravili k zdravniku, odtam pa v bolnišnico. Obvestili so tudi orožništvo. ki je še istega večera prijelo oba naipadalca in ju vtaknilo pod ključ. Dobra prijatelja «ta se izgovarjala, da sta napadla in oropala svojega prijatelja v pijanosti.
*	Velka tihotapska afera? Skoraj ravno pred letom dni je prispelo na naslov »Su-madij&ke kreditne banke« na beograjsko tovorno železniško postajo pri mestni klavnici nič manj ko 40 cistern bencina in nafte, za kar bi bilo treba plačati mestni občini beograjski okoli S00.000 Din trošarine. Ker
GEORGE O' BR J EN
slavni covvbov Divjega zapada v sen-zanciji nad senzacijo:
Zakon pragozda
Bogat dopolnilni program!! Danes ob 4., 7. in 9. uri
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30
pa je naslovnica izjavila, da blago ni namenjeno za porabo na področju mestne občine, temveč se bo poslalo v notranjost, se blag ni otrošarinilo. Toda stvar se je potem razvijala drugače. Cisterne so ostale na beograjski postaji, se sčasoma izpraznile, bencin in nafta pa oapravila, 'n sicer, kakor se trdi, na področje mestne občine. Ugotovilo se je na postaji, da se polne cisterne niso odpravljale z beograjske postaje kam drugam, v trošarinskem uradu pa tud ni bilo nikakih zaheležb o uvozu blaga na področju mestne občine in o trošarinjenju. Ker so na postaji ostale samo prazne cisterne, je pač jasno, da se je blago iz vseh teh 40 cistern spravilo na področje mestne občine, ne da bi bila občina dobila tudi le paro trošarine. Mestna občina beograjska je tako oškodovana za kakih 800.000 Din trošarine. Uvedla se je seveda preiskava, da se razčisti ta nova tihotapska afera.
♦ Žena razsekala moža 8 sekiro. V Mali Ivanjiei pri Grockl se je dogodil zločin, kakor Jih pač res malo pozna dnevna kronika. Kmet Svetozar žmuvič je bil nepoboljšljiv pijanec, ki je v svoji neprestani pijanosti strahovito mučil svojo ženo in otroke. Dvajset let je uboga žena živela v tem nesrečnem zakonu, vse upajoč, da ?e bo mož poboljšal, toda bilo je ravno nasprotno. Vedno bolj je pijančeval ln vedno bolj mučil in pretepal njo in otroke. Ko so otroci že kolikor toliko odrasli, so branili mater pred očetovim nasiljem, kar pa je pijanca le še bolj razvnemalo. Vsa vas je obžalovala ubogo ženo. Ko pa je oni dan Svetozar zopet prilomastil pijan domov in hotel pretepati ženo, sta ga ona
»Današnja slovenska literatura«. V novembrski številki praškega mesečnika »Rozhledv po literature a umeni« ie izšel drugi del obsežnega intervie>va. ki ga je imel češki pisateli A. C. Nor z našim urednikom B. Bor ko m. V tem delu razgovora so misli e odnosu in stikih med slovensko in srbohrvaško literaturo, podatki o delu naših založništev in o stanju slovenske knjige, o literarnem delu mlade generacije, o kulturnih stikih med Cehi in Slovenci in dr
Koncert iugoslovenske gla?T>« na Dunaja
pripravljajo za 13. marca. Prirejen bo v okviru šestih »Konzerte neuer Mueik«, izmed katerih 6ta dva že abeolvirana. V program jugoslovenskega koncerta so bile sprejete skladbe Konjoviča. Milojeviča, Osterca. Papandopule, Slavenskega in Tar čeviča.
»A življenje gre Svojo pot«. Pravkar so dovršili na Jadranu ta film iz življenja ribičev. Glasbo je napisal Josip Slaveneki. Film ie delalo češko podjetje in ca bo decembra sinhron;ziralo.
Rusko eledališfe v Beograda. Naša prestolnica Ima tudi rusko gledališče, ki bo v soboto stopilo ie * četrto sezono. Vodi ea Juliia Rakitina. Predstave eo dvakrat na mesec. Letošnjo sezono otvoriio s Turgen-i	na vasi«.
Naročite — čHaite LJUBLJANSKI ZVON"
in najstarejši sin, ki ima 18 let, pograbila ki zvezala, nakar se je nekoliko pomiril. Toda ko je odšel sin iz hiše, je zopet začel umerjati in preklinjati. Tedaj je ubogi ženi prekipelo. Pograbila je sekiro in ga z ostrino udarila Po glavi, da mu jo je razcepila. Kakor Zblaznela se je nato še vrgla nanj in ga začela daviti. Ko se je zavedla in videla, da je mož mrtev, je pustila mrliča v sobi na tleh rn odšla t o5v činsko pisarno in »e sama ovadila.
* Uboj zaradi poljske Škode. Živina bivšega župana in sedanjega podžupana donjo-lješavske občine v podgoriški okolici Lazarja Globareviča se je pasla na domačem travniku. Ker ni bilo pastirja pri njej, je prešla s travnika na sosednjo njiva, ki pa je last Globarevičevega sovaščana Dušana Brnovi-ča. Brnovič, videč tujo živino na svoji nj-vi, je stonil tjakaj in jo odgnal v svoj hlev. Ko je Globarevič izvedel to, je šel k Brno-v»ču, češ. naj izpusti živino, ker mu hoče plačati škodo, ki mu je napravila. Toda Brnovič ni hotel izpustiti živine, pač pa je začel njega samega goniti s svojega dvorišča. Ko je nato Globarevič sam stopil h hlevu, ga nasilno odprl in izpustil živino, je Brno-
Kavarna Nebotičnik
Dnevno popoldanski in večerni koncerti. Vsak večer dancing. Igralnica: biljard, karte, šah, domino. Velika izbira časopisov in ilustracij.
Vino po gostilniških cenah.
vič pograbil kosir in ž njim skočil nadenj. Ko na ponovno zagotovilo, da mu bo plačal škodo. Brnovič le ni odnehal m še vedno s kosirjem mahal po njem,je Globarevič potegnil samokres rn trikrat ustrelil nanj. Vsi trije streli so bili smrtni in jc Brnovič obležal mrtev. Podžupana Globareviča pa so odvedli orožniki v zapor pn>dgon.ške-ga sodišča.
♦	Tatvina pri Devici Mariji v Polju. V stanovanje Franca Rodeta v Polju se je vtihotapil neznan tat in mu ukradel 2000 Din vredno zlato uro in 1500 Din vredno težko zlato verižico. Kakor domnevajo, je izvršil tatvino kakih 25 let star moški, ki se je že nekaj dni potepal po okolišu rn oprezal okrog hiš. Orožniki so ugotovili, da je to neki že znani tatič iz Ljubljane, ki dela »poslovne« izlete v lepo okolico.
•	Obledele obleke barva v različnih bar-vab In plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Od prvih let po prevratu manifestira Ljubljana na večer 1. decembra složno vdanost Jugoslaviji in to na način, ki je za naš veliki narodni praznik najdostojnej-ši: na novinarskem koncertu, še sleherno leto je bil novinarski koncert na taki kulturni višini, da je sloves velike tradicionalne prireditve samo rasel. Letošnji spored bo nedvomno še v posobni meri zadovoljil tisočere poslušalce. O posameznih tookah bomo podrobneje spregovorili.
u— Akcija za ustanovitev Mestnega muzeja v končni fazi. Priprave za otvoritev Mestnega muzeja so se malo zavlekle, ker je morala banska uprava, ki je sklenila pogodbo o prodaji Auersnersovega dvorca z mestno občino, počakati, da potrdi kupno pogodbo finančno ministrstvo v Beogradu. Pred dnevi je bila ta formalnost urejena in zdaj Je treba samo še, da tudi banska uprava kot nadzorna oblast potrdi mestni občini nakup. Nato se bo Mestni muzej pričel po vsej verjetnosti že prihodnji mesec vseljevati v svoje nove prostore.
u— Vse Posetnike današnjega žalnega koncerta, ki se začne ob 24). uri, opozarjamo, da je predprodaja vstopnic pri glavnem vhodu nad stopnicami. Sedeži so po 10, 8 in 6 Din. stojišča pa 3 Din. Kdor pa ima že vstopnico, pa lahko vstopi v cerkev tudi na porti ali pa z Miklošičeve ceste. Spored izvajajo p. Ačko, solisti Dolenčeva, Lupša in švigelj ter združeni ljubljanski mešani zbori pod vodstvom g. Frana Ven. turinija. Podroben spored se dobi čez dan v Matični knjigarni, nato pa pri večerni blagajni in biljeterjih. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti nocojšnji žalni koncert.
u— Društvo »Soča« matica vabi svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo današnjega žalnega koncerta v spomin blagopokojnega vladarja, ki ea priredi Hubadova župa ob 20. v frančiškanski cerkvi.
u— Društvo »Soča« matica popularna ljudska univerza, ki si je v teku 14 let pridobila mnogo prijateljev in poslušaleev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvori. la 24. t. m. (v soboto) ob 20.30 v salonu pri »Levu-< 15. sezono. Predaval bo znani ruski učenjak univ. prof. dr. Kvgen Spek. torski o krizi liberalizma. Vabljeni na to zelo zanimivo nredavanje so vsi Sočani in prijatelji. Vstop prost!
u— Društvo za raziskavanje Jam priredi 29. t. m. na mineraloškem institutu univerze kralja Aleksandra •!. predavanje o znani Križni jami pri Ložu. Predavatelj, društveni tajnik Ivan Michler. bo poslušalce vodil po vsem 7 km dolgem labirintu Križne jale ter s pomočjo skioptičnih slik nazorno predočil občinstvu vso lepoto te naše najdivnejše podzemeljske jame, kakor tudi orisal težave in napore, ki so jih morali raziskovalci premagati. Po predavanju se Ijo vršil v istem prostoru redni letni oMni zbor društva ter se bodo sprejemali tudi novi člani.
u— Združene gospodarske organizacije v Ljubljani vabijo članstvo na skupen sestanek, ki se bo vršil danes 23. t. m. v veliki dvorani Trgovskega doma. Na sestanku bodo predstavniki organizacij poročali o uspehih intervencije pri g. finančnemu direktorju dr. Valjavcu. To vabilo velja za vse trgovce, obrtnike, gostilničarje in kavarnarje itd. Uprava združenja trgovcev.
u— Pododbor društva »Kneginja Zorka«
javlja, da se bodo vršili sestanki dništve. nih članic od danes naprej vsak petek od 16. ure dalje. Vse članice prisrčno vabimo. Lokal: damska soba kavarne »Emone«. — Upravni odibor.
u— Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Ivan Žagar, podpreglednik finančne kontrole v pokoju Pogreb bo Jutri ob pol 15. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
u—- »Rokovnjače« ponovijo desetič in zadnjič v šentjakobskem gledališču v soboto in nedeljo ob 20.15 Sodeluje vee an. samibl odra. moški In otroški zbor. Ker je odšlo r>r: zadnji predstavi spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj občinstvo kupi vstopnice že od jutri dalj«.
rj*	• v
Tesni čevlji otrokom niso koristni
Kupite za eno številko večje čevlje in vložite v nje SETA vložke. Žrtvujte neznatni izdatek za SETA vložke, ki ohranijo otrokom vedno zdrave in lepe noge.
u— Gospodarsko, kulturno in narodno društvo za trnovski okraj priredi 24. t. m. ob 20- predavanje v gostilni Soklič, Pred konjušnico št. 3. Predaval bo g. prof. Ste-pišnik Drago o osebnosti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Članstvo in prijatelje' društva vabimo k polnušteviln: udeležtoi. — Odibor.
u— Vohuoka Mata Hari. Kakor je egipt-ska sfinea nereš«io vprašanje, tako jc ostalo nerešeno vprašanje Mate Hari. sfinge iz leta 1917. Kdo jo pozna, kdo ve kaj točnega o njej? Nihče. Oni, ki so bili e njo, morda kaj vedo, morda tudi ne. Oni molče. Molče kakor grob, kakor oni majhni košček zesmlje tam v Vincennesu. kjer je grob najopaznejše ženske sveta Grob Mate Hari, vohunlke, ki je padla pred puškami zadeta samo od ene kroele izmc<i dvajsetih. Film o njej je pesem žpci-ske, ki je bila ljubljena in je ljubila. Pe^crni moči in razkošja, pesem sile in lepot«? — pesem smrti. Film je na sporedu ZKD danes in jutri ob četrt na 3. in v nedelj*-, ob 11. v prostorih »Elitnega kina Matice* ob najnižji vstopnini 3.50, 4.-50, 5.M in 6.50 Drn.
u— Otrok je umrl za opeklinami. V hiši posestnika Ivana Avseca na Pšatl pri Dolu se je pripetila predsinočnjim huda nesreča. Na domači glinasti peči je sf»del pol-drugoletni Avisoov sinček Tonček, ki je na vrhu peči z ročico o-dkrušil nekaj ometa. Hip nato je iz špranje buSil plamen hi už-eal otrokovo obleko. ?ele, kr» je bil mali Tonček že ves op<čen so starši opazili nesrečo in ogenj posrasili. Otroka so ne. mu d no odpeljali v 'bolnišnico, kjer pa je zaradi opeklin naslednje jutro umrl.
u— Nevarni Pračarji. Pri naši so prišle v •zadnjem času spet v modo pra-če, ki so včasi pri razposajenosti in nepremišljenosti ulične mladine prav neva-. no orožje. Otroci oboroženi s pračanri. merijo najrajši na žarnice, šipe v oknih in izlož!bah. Pripetilo se je tu-li nekajkrat, da so kamenčki zadeli pasanre na ulicah. Najhujši pračarji «=e zbirajo na Cankarjevem nabrežju, o^dk-nd^r streljajo na drag1" stran Ljubljanice, dalje na Rmoni=kl cesti, kjer se leve po prostoru nekdanjesra Knežjeea dvorca, okroe dramskega gledališča in na Gradu. Otroci so v Fvoji r e. premišljenosti povzročili že več nesreč * hudimi posledicami za prizadete, a tndi lastne starše.
u— Zasledovana služkinja. V ravodu sv. Marte v Streliški ulici stanujoča služkinja Angela Markičeva je prijavila policiji. da ji je predvčerajšnjim zmanjkalo iz sobe okrog SO0 Din gotovine, z denar, jem vred pa tudi njeni osebni dokumenti. Preiskava je dognala, da ji je oboje ukradla 241etna tovarišica Jožefa B. z Blance, ki je po tatvini pobegnila iz zavoda.
u— Prebrisan slepar. I*o Lju8)ljani in drugih mestih v Sloveniji se eiglaša pri raznih strankah mlajši nemško govoreč človek, ki zbira otrlase. predstavljajoč se za akvi-ziterja družbe -Reisedienst Oester-reieh - Jugoslawien«. Neznancu, ki je zelo eleganten ter sigurae.sra nastopa, v ostalem pa pravi tip Žida, so nasedli že premnogi in mu oglase tudi plačali. Kakor je sedaj ugotovljeno, omenjena dnižiba sploh ne obstoja in gre v tem primeru za skrajna drznega sleparja. Naše oblasti vneto zasledujejo Žida. ki bo kimalu v rokah pravice.
Iz Maribora
d— Seja širšega spomeniškega odbora.
Po anketi, ki je bila pretekli, ponedeljek, sta se sestala od spomen škega odbora širši in ožji odbor pod vodstvom predsednika občine dr. Lipolda. Konstituiran je bil na prej idejni odsek ln je bil izvoljen za predsednika dr. Šorli, v odbor pa Janko Glaser. dr. Sušn k. Radivoj Kehar, Rudoh' Golouh. ravnatelj Humek ter inženjeni in arhitekti Cernigoj, Vičič in Deu. Določena je bila tudj deputacija, ki se bo pod vodstvom podpredsednika senata dr. Miroslava Ploia podala k g. banu v Ljubljano in mu sporo-č la željo Maribora glede spomeniškega vprašanja.
Poselite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v kazinski dvorani v Mariboru.
a— »Ljudska univerza« v Mariboru. V
petek 23. novembra ni predavanja. V ponedeljek 26. novembra se nadaljuje zdravstveni ciklus. Primarij mariborske bolnice g. dr. Mirko Cernlč predava o interesantni temi »Stebri moderne kirurg.ie«.
a— Osnutek mariborskega občinskega proračuna. Pretekli torek je imel finančni odsek pod vodstvom predsednika občine dr. Lipolda se'o, na kateri je razpravljal o osnutku proračuna mestne občine mariborske za 1. 1935. Osnutek je gotov in ga bo te dni prouč la posebna komisija, ki jo tvorijo člani mestnega sveta gg. Sahotv, Ivan Kejžar, Viktor Grčar in inž. Dr3Čar.
a— Seja odbora za gradnjo tezenskega postajališča. Te dni je bila seja širšega odbora za gradnjo tezenskega postajališča, k: jo je namesto odsotnega predsednika gosp. Volka vodil njegov namestnik župan stu-denške občine g. Kaloh. Stavbenik g. Franc Spe- m'aiši ie podal izčrpno poročilo o stanju dosedanjega dela in je odboru zagotovil, da bo gradnja še pred določenim rokom. to ie pred 1. decembrom dovršena. Blagajniško poročilo je poda! g. Kovačič, iz poročila je pa razvidno, da so za gradnjo določena sredstva že pri kraju. Posojilo, katero je zaprosila pobreška občina, tudi ne bo zadostovalo. Zato je odbor stiidenške občne obljubil priskoč ti Pobrežanom na pomoč s primernim zneskom. Te dni so pričeli napeljevati vodovod in instalirati elektriko. kar gre na stroške mariborske občine, k si ie zagotovila za protlusliige samo' napis na postaji: Maribor - Tezno al! pa Tezno-Maribor, kar bo za Fobrežane malenkostna žrtev.
Drva za mestne reveže. Od 3. decembra naprej se. bodo nakazala mestnim ubožcem drva. oziroma se bodo delili pri-spevkj za nakup drv. Mestni ubožci, ki niso v oskrbi mestne oskrbnišnee, naj se zgla-se s svojimi izkaznicami ob uradnih urah v socialnem uradu na Rotovškem trg", kjer dobe zadevne nakaznice.
2— Tlakova|na dela na državnem mostu bodo kmalu končana. Tlakovan e državnega mostu, ki silno ovira promet, bo v soboto končano. Nujno potrebno bo tudi tlakovati cestišče na obeh straneh mostu. Potrebno bi bilo, di bi se ta de! tlakoval z granitnimi ali pa lesenimi kockam:, kakor Je že tlakovan državni most.
a— Vlom v framsko posojilnico. V noči na preteklo sredo so neznani vlomilci vlomili v posojilnico v Framu. Prišl: >o v pisarniške prostore skozi vežna vrata, iz katerih so vrgli ključe, ki so tičali v njih. 'Na-
STARE BLAGAJNE
ki so polnjene s peskom ne nudijo proti modernim vlomilcem nobene varnosti. Zato svetujemo vsakomur, da svojo staro blagajno takoj modernizira ter jo da polniti z maso. ki daje popolno sigurnost proti vsakemu vlomu. Pojasnila in proračune pošlje na željo	9572
TOVARNA BLAGAJN DR. Z O. Z. v Mariboru, Orožnova ulica štev. 10
to so se priplazili do blagajne, v kateri so rrtrgaii z glavne ključavnice držaj, demo-lirali ključavnico in odprli vrata. Vlomili so v tressr in odnesli okrog 2000 Din. Vlorrrlci so delali zelo previdno, najbrž v rokavicah, ker n!<o pustili nobenih sledov.
!z Celia
e— LjiK*sk« vseučilišče. V ponedeljek nh 20. bo predavala znana vzgojiteljica sr<ič. .J. Mlinaričeva, nastavnica na dekliški meščanski Soli v Mariboru, o »Dekliški vragoji«. Vabimo starše in vzgojitelje, da se udeleže predavanja v čim večjem številu.
i-— Nov proračun mestne občine bo raz-.cnjpn na vpogled za čas 5 dni od ponedeljka 26. t. m. dalje. Vsak član mesta kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v m^-Mu neposredni davek, ima pravico staviti k predlogu proračuna svoje pripombe.
e— Novi repertoar celjskega gledališka. V Me«tnom gledališču bo v novi sezoni, ki jo bila otvorjena v torek, 1-2 gostovanj ljubljanske drame in 3 uprizoritve domačega ansambla, skupno 15 predstav sa a>bon-ma. llzvcn ajboromana bo domači ansambl naštudiral dve otroški ierri in priredil Miklavžev večer. Repertoar obsega naslednja riHa : Golia: Bratomor na .Tarovem. Kreft: Kreatnre. Dr. šorli: Divji ognji. Krleža: Gospoda Glemibajevi. Nikolajevič: Na mnoga leta. Nušič: žalujoči ostali. Schein. pfiugova: Gugalniea. Achard: Migo, dekle r. Montparnasa. Besčer: Sovražnik ljubezni. GaIswortliy: Rodbinski oče. Strindlbers: Velika noč (ki je bila uprizorjena 20. t. m.) R^ort: Waterloo. Arnold_Bach: Drzni pla-vač. Rosl.Ferner: Trije vaški svetniki. Len.gyel: Tajfun.
e— Predavanje za mojstrske izpite se ho nadaljevalo v soboto 24. t. m. ob 19. r unali dvorani Obrtnega doma.
e— Otvoritev otroškega vrtca v mestni narodni šoli bo v ponedeljek ob 9. Starši naj pripeljejo ta dan otroke v šolo. kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
<;— Ukinite pasji kontumac! Več meso-cev =nno imeLi v Celju in celjskem srezu ft.rosr pasji kontumac. ki ie bil pred dobrima dvema mesecema omiljen. Ker v tem času ni bilo niti rnega novega primera, stekline, bi bilo gotovo dobro in prav, če oblast poo-oInoTTia ukinila nepotrobni in nadležni kontumac.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici -Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20*0 -rvočru velefilm »Mala Dorrit« in zvočni tednfk.
Iz Kranja
r— Neznano kam je izginil pretekli teden Franc Zorman po domače Bognarjev s Klanci pri Kranju. BI je zaposien pri avtomobilskem podjetju g. Goričana kot sprevodnik. Fant je visok in krepak. Pogrešajo ga /e teden dni.
r— Občinske ceste. Letos je kranjska ob-č:na ceste posula z drugačnim peskom kakor druga leta, namreč s finim porfinvm peskom in gramozom iz Slavčevega karn-noioma v Kokri. Trg je posut s prav drobnim. cestišče pa z debelejš m peskom. Por-fimi gramoz je dražji, toda mno«o boljši in trši.
Iz Trbovelj
t— Predavanje. Drevi ob 20. bo v Sokol-skem domu predavanje »Naši onkraj meje«. Pozivamo vse člane Sokola, da se predavanja udeleže. Nečlani dobrodošli.
t— O razmerah na vodenski šoli nam pišejo: Na vedenski šole že nekaj let manjka kaka učna moč, zaradi česar se mora vršiti pouk v nekaterih razredih izmenoma, tako da imata dva razreda pouk komaj vsak drugi dan. Ako je med tem kak šole prost dan, potem izgubi tak razred kar po več šolskih dni, kar pouku getovo ne more biti v korist. Rudarji svoji deci itak ne moremo nuditi drugega ko šolsko izobrazbo, zato bi želeli, da bi bila vsaj ta dobra in v redu. Boljše situirani starši si pomagajo na tak način, da pošljejo svoje otroke v šole v Ljubljano, mi pa tega ne moremo, zato prosimo, da šolska oblast vendar že enkrat dodeli vodenski šob manjkajočo učno moč, da se bo lahko vršil pouk v redu.
Iz Ptuja
j— Spom.nska svečanost. Ob 40dnevnici smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je bila v pravoslavni kapelici žalna svečanost, ki jo jc opra»:I z lepim nagovorom župnik g. Baron iz Maribora. Svečanosti so se na čelu številnega prebivalstva udeležili sreski načelnik dr. Bratina. predsednik občne Jerše, sodnik dr. Lipič, gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič in deputacija gasilske čete.
j_ poverjeniStvo Vodnikove družbe poziva vse. ki Se za letos niso plačali članarine, naj to nemudno store, ker je že skrajni rok. Tudi novi člani naj se pravočasno prijavijo, ako želijo, da prejmejo z drugimi člani vred knjige.
j— Na Dravskem polju je spet gorelo. Te dni zgodaj zjutraj je švignil plamen iz gospodarskega poslopja pos^stnice Medvedove Jere v Cirkovcah. Ker je b lo na skednju mnogo sena. last posestnika Kmet* ca Jurija, poslopje pa je bilo tudi s slamo krito, so piamtni naglo objeli vso zgradbo.
Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki so ogenj omejili. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. — Drugi požar pa je nastal pri posestniku Ž-irovniku Mihaelu v Pobrežju pri Ptuju. Goreti je začelo tudi na gospodarskem poslopju, ki je bilo delno leseno in delno zidano in s slamo krito. Domači so bili še v posteljah, ko je ogenj zajel žc tudi hišo. Gas-lci iz Jurovcev in Ptuja so najprej rešili družino, nato pa še živino in nekaj pohištva. Vse drugo je zgoreio. Kakor se splošno sodi, je bil tu vzrok slab dimnik iz katerega jc švignila iskra na slamnato streho.
j— Tatvina kolega. Posestnikov sin Dolenc Simon iz Dragonje vasi pri Cirkovcih si je kupil v ponedeljek novo koio za 1600 dinarjev. Ko se je pripeljal v Cirkovce, se
je napotil v neko trgovino ter prislonil koio na zid. Ko se je vrnH, kolesa ni bilo več. Ljudje so opazili, kako je nekdo sedel na koio, vendar so mislili, da je kolo njegovo. Naslednjega dne so naMi ogrodje kolesa ob železniški progi v Cirkovcah. Tat Je odnesel kolesi, a ogrodje je zavrgel.
J— K umoru čufia Franca, posestnik o-vega sina iz Stojncev, nam poročajo, da so orožniki aretirali štiri osebe, sinove posestnikov iz Stojncev. Aretiranee so spravili v ptujske sodne zapore. Kdo je £lavnl krivec, se še ne ve.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Misrterijo džungle«. Dodatek kulturni film in Foxov tednik.
Gospodarstvo
Pokojninsko In starostno zavarovanje
Kakor je »Jutro« že poročalo, je b la 16. t. m. sklicana od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogra.d konferenca zaradi razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo in uvedbe starostnega zavarovanja delavcev. Načrt tozadevne uredbe so na beograjski konferenci odklon li tako zastopniki delodajalcev kakor tudi zastopniki delojemalcev. Ta načrt uredbe se je izkaza! kot docela nesprejemljiv, kakor ga jc »Jutro« označilo že pred konferenco.
O tej stvari smo prejeli od Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani naslednje pojasnilo:
V nekaterih listih so bil: v zvezi z zadnjimi posvetovanji, ki so b'la v ministrstvu /a socialno politiko in narodno zdravje pretekli petek, pr.iobčeni razn članki o bodoči usodi ljubljanskega Pokojninskega zavoda in o bodočem razširjenju nameščen-skega pokojninskega zavarovanja na vso državo. Res je, da je imenovano ministrstvo pokrenilo akcijo za sestavo uredbe, s katero naj bi se razširil veljavni zakon o pokojn nskem zavarovanju nameščencev ter bi se uvedlo tudi delavsko zavarovanje za primer onemoglosti, siarosti m smrti. Osnuttek take uredbe, o katerem se je razpravljalo v listih, pa ni predlog ministrstva za socialno politiko, temveč je delo enega strokovnjaka izven ministrstva.
Omenjeno posvetovanje v Beogradu, k; se bo še nadaljevalo, je inv !o le namen, zbrati gradivo in predloge posameznih strokovnjakov, zato je pomenilo le prvi konkretni poizkus v reševanju obeh vprašanj. Ministrstvo namerava šele po teh pripravljalnih delih pristopiti k sestavi svojega osnutka te uredbe. Ta načrt bo pa dostavljen vsem zainteresiranim organizacijam in ustanovam v izjavo. Iz tega je razvidno, da bo prizadeta javnost imela dovolj prilike in možnosti, da bo sodelovala pri končni rešitvi obeh najvažnejših problemov socialne politike.
Iz gospodarskih krogov smo prejeli še naslednji dopis: Čeprav se že nekaj let vrsr.i-
jo pri nas resolucije organizacij delodajalcev Ln tudi delojemalcev, da je treba delavsko soc:aino zavarovanje strogo decentralizirati, da se zmanjšajo visoke režije v korist zavarovancem, nam najnovejši primer glede SUZORjevega načrta uredbe za starostno in pokojninsko zavaro\anje delavcev in nameščencev odkriva, da centralistične tendence, ki že od nekdaj vladajo v SU ZOR ju, niso prav nič popustile. Nasprotno, nepoboljšljivi central i« tri pri SUZORju smatrajo sedanji čas celo za pr-meren, da delajo nove poizkuse central za-c;je vsega, kar diši po socialnem zavarovanju. Ze dolgo gledajo po strani razvijajoče se druStvene bolniške blagajne privatn:h nameščencev, čeprav so te društvene blagajne, kolikor ne gre za višje zavarovanje, organi SUZORja. Sedaj bi se jim zahotelo spraviti pod okrilje .SUZORja še pokojn n-sko zavarovanje nameščencev, četudi zaenkrat samo delno:
Sicer v SUZORjevem načrtu uredbe glede starostnega in pokojninskega zavarovanja delavcev in nameščencev ne vidimo nevarnosti za samostojnost našega Pokojninskega zavarovanja, saj o tem načrtu uredbe ni imelo prilike razpravljati niti ravnateljstvo SUZORja kot samoupravni organ te institucije in načrt uredbe tudi na me-rodajnih mestih ni našel odobravanje* vendar smatramo za potrebno, da se za bodoče prepreči vsak podoben poizkus. De-montaže Pokojninskega zavoda, tudi delne, ne bomo nikdar dopustili in odklanjamo tudi razne koncesije glede zavarovanja nameščencev iz ostalih delov države pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, kolikor ni to neobhodno potrebno za čas. dokler se ne ustanovijo slični zavodi za ostale dele države. Glede socialnega in tudi glede bodočega starostnega zavarovanja delavcev " pa nadalje odločno vztrajamo na tem, da se to zavarovanje v finančnem kakor tudi v upravnem pogledu decentralizira, ker smo prepričani, da bo taka decentralizacija prinesla pocenitev aparata in vsega poslovanja in bo s tem šele omogočila uvedbo starostnega zavarovanja delavstva.
VCajno, fiCadno
t &edaj
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite
svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne tx> škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč.
Vprašanje devalvacije valute
v državah zlatega bloka
Čeprav je na svetovnem deviznem treni od letošnje februarske devalvacije češkoslovaške krone poslalo mirnejše in se opaža vsaj na zunai nekaka stabilizacija mednarodnih deviznih razmer, vendar so se v zadnjem času znova pojavile tendence, ki gredo za tem, da bi ee z devalvacijo pomagalo gospodarstvu v državah, ki še držijo staro relacijo napram zlatu. Navzlic sklepom držav zlatega bloka glede solidarne obrambe zlate valute, se baš v teh državah opaža ponovno oživljenje teoretičnih razprav o devalvaciji.
Gospodarska depresija ie v državah zlatega bloka še vedno na najnižji točki, čeprav se vse te države živo prizadevajo za oživljenje gospodarstva. V začetku letošnjega leta je bilo sicer tudi v državah zlatega bloka opažati malenkostno konjunkturno izboljšanje, ki pa mu je kmalu sledila zopet reakcija. Gospodarstveniki v teh državah sleda jo nekako z zavistjo na države, ki so devalvirale valuto in kjer je stanje vendar v splošnem boljše. Zlasti v Angliji se konjunktura nepričakovano ugodno razvija. kar predvsem pripisujejo devalvaciji funta in okolnosti, da Anglija ni uporabljala posebnih umetnih sredstev, da bi dvignila konjunkturo, v čemer se angleška konjunk-turna politika bistveno razlikuje od ameriške. kier so konjunkturo z dalekosežniini ukrepi naglo dvignili, pa se je kmalu pokazala reakcija.
Najznačilnejši za gospodarsko stanje držav z zlatim standardom je previsok nivo cen v primeri z ostalimi državami. Zaradi tega fe tudi konkurenčna zmožnost teh državna svetovnem trgu zelo slaba. Polagoma prodira spoznanje, da za vzdržavanje zlatega standarda ni potrebno samo. da država kopiči ogromne zaloge zlata, kakor v Franciji. potrebno je tudi, da nivo cen ustreza splošnemu svetovnemu nivoju cen. Tako prihaja inteies vzdrževanja zlatega standarda v nasprotje z interesom gospodarstva, ker pomeni gadanje cen vedno poslabšanje konjunkture in gospodarske delavnosti. Tako prodira spoznanje, da je stremljenje po V7.drževanm zlatega standarda nezdružljivo 6 prizadevanjem za ohranitev sedanjih cen. Države zlatega bloka so taikorekoč na razpotju: če hočejo ohraniti zlati standard, morajo pritisniti nivo cen navzdol, da bodo cene ustrezale svetovnemu nivoju cen; če na hočejo ohraniti sedanji notranji nivo cen. tedai morajo prej ali slej računati z devalvacijo. ne glede na tehnično pozicijo dotič-ne vaiute in ne glede na viSino zlatih re-zsrv. To velia zlasti za Francijo, ki se je s številnimi ukrepi proti uvozil hotela obvarovati tako krize, kakor tudi padca cen. P.r sledice te nolitike se kažejo v tem. da občuti danea Francnia vso tezo gospodarske krize, ki je prišla tam le poznele nego v
drugih državah. Brezposelnost, ki je bila prejšnja leta v Franciji v primeri z drugimi državami malenkostna, je baš letos hudo narasla v trenotku, ko se je v skoro vseh državah z devalvirano valuto gospodarsko stanje že precei izboljšalo in je brezposelnost občutno padla.
še hujše -so v tem pogledu tečkoče Ne«n. čije, kjer se je sicer notranja konjunktura precej zboljšala, vendar pa je Nemčija pri tem v valutnem pogledu zašla v stanje, ki ga ni mogoče več dolgo vzdržati, slasti ker so nemški industrijski izdelki zaradi previsokega nemškega nivoja cen na svetovnem trgu predragi in v mnogih primerih niso sposobni konikurence, kar je povzročilo letos nadaljnje nazadovanje nemškega izvoza. Vse te težkoče pa seveda vplivajo neugodno tudi na druge države in morda imajo angleški ekonomisti prav, ko trdijo, da sta danes Nemčija in Francija največja ovira za premostitev svetovne gospodarske kriit
Pa tudi druge manjše države z zlatim standardom so v sličnem položaju. Teoretična razpravljanja o potrebi devalvacije valute so v zadnjem času zavzela znaten obseg zlasti v Belgiji, ki kot visoko industrializirana izvozna država še bolj občuti breme zlate valute in visokih cen kakor Francija, saj je Belgija tesno navezana na trgovino z -blokom držav okrog angleškega funta. Zato pridobivajo propagatorji daval-vaeije v Belgiji vedno več pristašev. V Švici je odpor proti devalvaciji sicer še vedno zelo velik, vendar je za tamošnje razanere značilen sklep švicarske hotelske industrije. da bo plačala angleškim turistom, ki prihajajo v Švico v času od 15. decembra do 15. aprila, angleški funt po 16 frankov nasproti običajnemu tečaju 15.35, kar je izzvalo precejšnje vznemirjenje v Franciji, češ to je v nasprotju s sklepi zlatega bloka in pomeni pričetek gibanja za devalvacijo.
Najznačilnejše pa je vsekakor stališče Nizozemske, kjer so se prav tako pojavile atake proti zlatemu standardu. Nizozemski finančni minister Dud je imel v nizozemski zbornici značilen govor, v katerem je označil devalvacijo holandskega goldinarja v sedanjem trenotku za neprimeren ukrep. Pristašem devalvacije pa je napravil precejšnjo koncesijo z izjavo, da ne smatra za izključeno, da bo treba kot zaključek gospodarske politike, ki stremi za stabilnimi raamerami, raizmlšljatl o prilagoditvi holandskega goldinarja devalviranim valutam. Trenotno pa bi po njegovem mnenju povzročil tak ukrep ie nove motnje v gospodarskem ravnotežju Izjava holandskega finančnega ministra je izzvala v vsej zapadni Evropi veliko pozornost, ker je to
prvikrat, da je bolandskl minister dal pristašem devalvacije tako, četudi teoretično koncesijo. Vsekakor je iz navedenega razvidno, da sedanjo dobo velikih valutnih sfiireroemfo ne moremo še smatrati za zaključeno vsaj glede c«ih -Jržav, ki še vzdržujejo zlati standard.
Gospodarske vesti
= Mariborska kom si ja za likvidacijo agrarne reforme je premeščena v Ljubljano. Kraljevska banska uprava dravske banovine sporoča: Z odlokom ministrstva za kmetijstvo od 9. oktobra t. 1. (št. 06314) je bilo odrejeno, da se sedež komisije za likvidacijo agrarne reforme za sreze: Murska Sobota. Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer. Maribor levi breg in desni breg. Pre-valjo. Slovenjgradec. Konjice, Šmarje pri Jelšah m Celje premeti iz Maribora v Ljubljano in da nosi narav: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme L« v Ljublj>»i. dočim ima komisija za ostale sreze v dravski banov-ni s sedežem v Ljubljani, sedaj naz v: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme II.« v Ljubljani. Komisija za likvidacijo agrarne reforme I. je pričela poslovati v Ljubljani dne 10. t. m. Prostore ima skupno s komisijo za likvidacijo agrarne reforme II. na Starem trgu št. 34/11.
= Kazni za devizne prestopke. Finančno ministrstvo !e objavilo nov seznam oseb, ki so b;ie v zadn:eni ča«u kaznovane zaradi kršitev devlzn h predpisov. Seznam oblega 14 oseb. Z najvišjo kaznijo 300.0"0 Din ie bil kazno\an Zo\Un Herzog. ravnatelj Našlčke tvorn cc tanina in parne žage, d. d. iz Zagreba zarad< ustvarjanja terjatev v inozemstvu v tuji valuti s tem. da ie da-jjl inozemstvu na razpoiago v naš: državi ustrezajoče vsote v dinarjih. Marton Haiduška. prokurist neke banke v Senti, ic bil kaznovan s 100.0CKJ Din zaradi nedovoljenega posredovanja pri podlih r!a^i'nc" ga prometa med našo državo in inozemstvom. Ostali so b i kaznovani zaradi manjših formalnih prestopkov, med drugim neka tvrdka v Ljubljani s 15.000 Din in neka tvornica na Gorenjskem s 300(j Din.
= Koledarček osrednjega Društva iujjo-slovanskih obrtnikov za dravsko banov ro v Ljubljani je izšel ter se naroča pri osrednjem DJO Ljubljana, Ritnska cesta 19. Vsebina tega tretjega koledarčka DJO je vsestranska. Koledarček za leto 1935 vsebuje nekrolog s sliko pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter sliko Nj. Vel. kralja Petra II.. mednarodne cestne znake z opisom in sliko, koledar za zadnje polletje 1934, vse leto 1935 in prvo rol-Ictie 193S; s edi beležni koledar, opis o organizaciji DJO, nadalje opis obrtniškega glasila »Obrtnik«, članek o pomenu in ustroju gospodarskih zbornic, seznam obrtniškiiii združenj dravske banovine, izčrpen opis o elektrotehn čni razsvetljavi ra določitev velikosti žarnic, pregled kovin in spajalnih pripomočkov, tabele za I in U nosilce, za plinske cevi in T železo, Izčrpen članek o mizarskem detajlnem risanju, razne tabele za obremen tev in trdnost betona, dopustne napetosti zidovja v stenah in obokih ter razne manjše tabele in navodila. Slede mere in uteži, izčrpen članek o domači lekarni. pregled pravilnikov in uredb na podlagi obrtnega zakona in poučen članek o naietju kredita pri Obrtni bank; kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Koledarček je priročnik za vsakega obrtnika, pomočnika, vajenca. zato si ga naročite za ceno 12 D n, kj je malenkostna glede na vsebino.
= Dobave. Komanda pomorskega zrako-plovstva v DTvuljah sprejema do 3. dec. ponudbe glede dobave 25 plošč aluminijeve pločevne in 10 kg aluminijeve žice. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. dec. ponudbe glede dobave 11.50 kg ricinovega olja do 11. dec. glede dobave 1230 kg profilnega železa, 430 kg ploščatega železa. 260 kg plinskih cevi, 100 kg železnih cevi. 530 kg vijakov in 6500 kom. opeke, do 12. dec. glede dobave 2075 kg belega bombaža za čiščenje in 170 kg pisanega bombaža za čiščenje. Pri vojno-teh-ničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne I citacije: 7. dec. glede dobave 1,300.000 kg medeninaste žice. del. 40.000 kg medeninastih trakov, 2000 kg medeninaste žice. 12. decembra glede dobave 1300 kg bakrene pločevine, 600 kg medeninaste pločevine, 40 kg bakrenih obročkov, 416 kom. delov bakrenih špiral. 250 kg bakra v palicah. 60.000 kg žveplene kisline in 60 kg solne kisline, 14. dec. glede dobave 850.000 metrov trakov, 300 m amerikan platna in 1500 kg bombaža za č ščenje, IS. dec. pa glede dobave 4000 kg jekla. Dne 12. dec. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 4000 m' aeroplanskega platna in 10.000 m trakov. Dne 13. dec. se bo vršila pri upravi smod-nišnice v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 2000 kg gutaperče.
Borze
22. november
Na ljubljanski borzi sta se danes aevizi Newycrk in London nekoliko okrepili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 231; grški boni so se nudili po 29.40, španske pezete pa po 5.70.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi mirna in je bil zabeležen promet za kaso po 329 in 330 (v Beogradu po S31 in 330), za december pa se je nudil denar po 331, blago pa po 334. V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključek pa je bil še v delnicah Trboveljske po 100.
DeTise.
Ljubljana. Amsterdam 2309.29 - J320.65. Berlin 1370.14 — 1380.94. Bruselj 796 91 do S00.45. Curih 1108.35—1113 85, Loudou 169.86—171.46. Newyork 3388 83—3417.0& Pariz 226.07—226.19 Praga 142.62—143.4? Trst 290.90—293 30 (premija 28.5 od« to tka* avstrijski iiting v privatnem kliringu 8 10—8.20.
Curih. Pari/ 20.3250. Lon<km 154150. Nevrvork 90H.5O. Bruselj 71.95, Milan 26.9050. Madrid 42.1C. Amsterdam 208 50. Berlin 123 90. Duna! 56.85. Stockholm 7945. Oslo 77.45. Kobenhavn 68-So. Praga 12.88. Varšava 58.20. Atene 2.93. Bukarešta 3.06.
Dunai. (Tej«in v priv. kliringu.) Beograd 12.29. London 26.98. Milan 45.96, Newyork 538.47. Pariz 35.57. Praga 21.87, Curih 174.57. 100 S v zlatj 128 S pap.
Efekti
Lubljana. Voina škoda 328 — 330, /•/• investicijsko 70 — 71, 4>7» agrarne 40 — 41, 6Vt begluške 54 — 56. 7*/« Blair 52 — 53. 8°/. Blair 61 — 63.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 329 — 331, za december 331 — 3o4. 7% investicijsko 71.50 bi.. 4" • agrarne 40.50 bi.. 7",« Blair 52 — 54. S" c Blair t54 bi.. 7». Drž. hipotekama banka 63 — 64, 0»/» begluške 54 — 54.25: delnice: Narodna banka 4'J00 bi.. Priv- agrarna banka 210 — 216. Šečerana Oejlek 115 — 120. Trbovlje 100 do 105, Ljevaomica (Isijek 1()0 bi-
Beograd. Vojna škoda 331 — 332jO (331. .".30). za december 3*> — 334. 7®,« investicijsko 69.50 — 70.50 (70.50) 4J o agrarne 40 do 40 50 (40), 6" o begluške 54.50 _ 55 (34.85), 8° « Blair 61 50 — 63 (62). 7«/. Blair 53 — 53.50 (53-50), 7°« Drž. hipotekama banka 64 bl„ Narodna banka 428T> den., Priv. agrarna banka 211 — 214 (213).
Dnnaj. DunavSava-Jadran 12.65, Državne železnice 20.45. Trboveljska 12.75,
je najstarejši In najbolj zahteva* speci-, j&lni Shampoo za nego prirodno plavih j|| las na vsem svetu. Dobiva se povsod.
Blagovna tržišča
ŽITO.
-4- \Vinnipeg, 22. nov. Začetni tečaji: Pšenica; za dec. 78.1250, za maj 82.75, za julij 83.6250.
-t- Chicago, 22. novembra. Začetni tečaji: PSenie»: za dec. 99.125, za maj 98.3750, za julij 92.3750: koruza; za maj 85—6250.
+ I-jublia.n-.ka borza (22- t. m.) Tendenca za žito ie bila mirna Nudi se (vae za slovensko postaio, plačl.livo v 30 dneh): pšenica (pn mlevski tarifi): baška 78 ku po 152 — 155: baška 79 kg po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetivi sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117: času primerno sjha po 107-50 do 110: moka ffco Ljubljana, brez prom. davka): 230 _ 235: banatska »0< 237.-VI do 240; slavonska 227.50 - 230; otrobi: pšenični brez prometnega davka, debeli 135 - 140 drobm 110 _ 115.
+ Novo*ad*ka blagovna b«ria (22. t. m.) Tendenca nespremenjena- Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad gomicba-natska 103 — 105: okolica Sombor. iužno-banatska 102 — 104; srednjebaska. gomj^-haska in sremska 1*>4 —	baška potiska 114 — 116: ladia Begej 113 — 115; sla_ von. 110—112 Rž: baška 102—104. 0rr*: baški. srem. 78—80: slavonska 82—84. Ječmen: baški. sremski. 65-66 105 — 107.50; ran, 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in sremska 53 — 55; umetno sušena 60—62; za december-januar 56 — 58; banatska sušena 57 _ 59. — Moka: baška in banatska
(v oklepajih smnska. slavonska) >0g« in >0'Tg< 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5« 130-150 (127.50 - 137.5( j): >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120); >7< 100 _ 105 (100 — 105); ,8« 90 — 95 (90 — 95). — Otrobi: baški. sremaki 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladja 79 — 81. — Fižol: baški, 6remski beli 127-50 — 130.
+ BudimpefctanSka torminska borza (22. t. m.). Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za marc 15.93—15.»4. za maj 16.22—16.24; koruza; za maj 10.72- 10.75 BOMBAŽ
4- IJverpOH, 21. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za december 6.58 (6.61), za maj 6.53 ( 6.56).
-f- Netvvork, 21. novembra. T-videnca stalna. Zaključni tečaji: loko 12.55 (12.55), za december 12.25 (12.27).
Balkanski institut v Sarajeva
•Sarajevo. 19. novembra
Leta 1908 je bil ustanovljen v Sarajevu balkanski institut, ki je prevzel nalo.ro znanstvenih raziskav po vsem Balkanu. Institutu so bili dodeljeni potrebni prostori v poslopju sarajevskega muzeja, kjer se je institut začel takoj po svoji ustanovitvi lepo razvijati kot samostojna in istočasno tudi kot edina znanstvena ustanova svoje vrste. Za znanstveno delo v instUutu je bilo nameščeno tudi potrebno osebje, v fi* nančnem pogledu pa je bil institut neodvisen od muzeja, ker ie imel svojo posebno biblioteko in svoj letni proračun za znanstvena raziskovanja in za izdajanje publikacij. Institut je seveda služil nekdanji avstrijski upravi ori njenem političnem, gospodarskem in kulturnem prodiraniu na Balkan in je bil zaradi tega tudi deležen vseh podpor. Člani instituta pa so v 6lužbi škodljivih avstrijskih namenov vršili važno delo. ki je bilo najbolj razvidno iz rednih publikacij instituta. Te publikacije so bile dobrodošle mnogim tujim znanstvenikom pri proučevanju razmer na Balkanu.
Kot samostojna znanstvena ustanova je balkanski institut prenehal delovali že v teku prvih let po svetovni voini in je bila njegova ogromna in bogata knjižnica izročena pokrajinskemu muzeju, institut sam pa je poslal niegov sestavni del. Vodstvo muzeja pa biblioteke nekdanjega samostojnega balkanskega instituta ni združilo s mojo knjižnico, marveč je poskrbelo, da je balkanski institut z vsemi svojimi zbirkami vsaj na videz ohranil pomen in značaj samostojne znanstvene ustanove.
V inventariu balkanskega instituta je zbrano obilo gradiva s področja zgodovine ter gospodarskih in kulturnih razmer na Balkanu. Institut ima ogromno zbirko turških, arabskih in perzijskih rokopisov in spisov, poleg tega pa tudi mnogo starinskih slik in dragocenih zgodovinskih spomenikov- V sarajevskem muzeju je zbran poseben turški arhiv, v katerem ie preko 100.000 raznovrstnih turških aktov. Poseben oddelek tvori tako imenovani vilajetski arhiv, to je državni arhiv nekdanje turške uprave v Herceg-Bosni, in pa arhiv nekdanjega avstrijskega konzulata v Sarajevu od leta 1850 do okupacije. Vsi ti arhivi bi se dali koristno združiti z inventarjem balkanskega instituta v celoto, ki bi v na i večji meri služila znanosti. Balkanski institut ima velik važnost tudi dandanes, kar je nagla-eila tudi konferenc zastopnikov balkanskih držav, ki ie pred 4 leti zborovala v Ateni. Ta konferenca ie tedaj sprejela celo 6klep. nai bi se v vseh balkanskih državah usla-novili taki Instituti. Po zaključku te konference fe bil lani po privatni imclativi v Beogradu ustanovljen balkanski institut.
Sarajevska ustanova te vrste pa še obstoja in bi pn*v lahko sluiila svofi nalogi, ker ima za seboj tradmjo In mnogo znanstvenega dela.
»JUTRO« št. 270 —	P ========================1^== Petek, 23. XI. 1934
Taktika bodoče vojne
Prvi in poglavitni cilj vcjnih operacij: letalski napad na sovražnikove postojanke, uničenje vojnega materiala in omrtvičenje nasprotnikove vojne pripravljenosti
Avstrijski kancelar v Rimu
V januarju 1985 bodo v francoskem generalnem štabu veli Up spremembo. General Wey-gand pojde v pokoj, na njegovo mesto pride general (i a m e 1 i n (slika zgoraj), vodstvo francoskega generalnega štaba pa prevzame general <i c o r g e s (spodaj), ki je bil ranjen pri marsejskem atentatu in ki ga *malra maršal Petain 7-a eno najbistrejših glav med francoskimi vojaškimi veljaki.
Red na francoskih
lillcah
VSAK DAN ENA
Nemci delajo za plebiscit, ki bo IS. januarja prihodnjega leta v posaarskem ozemljil, reklamo z vsemi mogočimi sredstvi — celo s kosi premega
Kai ko ta ne£o blagajno v sedanji krizi spremenili v hladilno omaro za jedila.. .c
leznic, mostov, zalog se nobena armada ne more dovolj hitro zbrati, vrhu tega bi imel takšen uspeh ogromen meralen vpliv co-ma. kakor tudi v nasprotnikovi deželi. Drugo je seveda \prašanje. ce je napsdalec po svoji sili in pripravljenosti priiično enaao-vreden napadalcu ali če mu piide na pomoo kakšna tretja država. V tem primeru di bil ves nadaljnji potek vojne vdvisen cd tega, kako bi se obnesle zračne sile na e::i ali drug; strani.
Vsekakor pa je težko verjetno, pravi Lottspeich, da bi v začetku zasledovali kakšne druge vojne smotre nego omenjene, in pred vsem ni verjetno, da bi tratili čas z negotovimi akcijami proti civilnemu prebivalstvu, ki imajo v ugibanjih mnogih strokovnjakov v bodoči vojni tolikšno ulo. go. Za prvi udarec v zraku bi štelo vsako posamezno letalo in uporaba vsakega po. sameznega za napade na civilno prebivalstvo bi pomenilo lahkomiselno cepitev sil. Uničenje naspotnikovega vojnega materiala je prvi smoter, kajti brez zadostnih vojnih sredstev se ne more dolgo upirati niti največja niti najpogumnejša vojska, šele če bi se vojna prelepila v položajno vojno z otrdelimi frontami in brez prostora za ofenzivna dejanja, bi prišel čas. da prenesejo zračne sile svoje delovenje na mesta ozirema na civilno prebivalstvo.
Frsncvs.Vo notranje ministrstvo je irvv da z dosedanjo liberalnostjo glede ma-Tvfestao.ij na cesti in nor nje orožja ne gre več in je objavilo zakonske načrte, ki to temeljito spreminjajo.
V bodoče bo treba vsako zborovanje, obhod itd. na cesti prijaviti policiji. Izvzeti so sanio lokalni obhodi, ki se vršijo po tra-dciji fce od nekdaj m, pr. procesije). Če se prijava ne izvrši, so organizatorji po kazenskem in civilnem pravu odgovorni za vsako škodo, a organizacija, ki priredi brez oblastnega dovoljenja obhod, se lahko razpusti.
Kar se tiče orožja, da bo mogoče v bodoče nosit; samo s posebnim dovoljenjem. Drusače je prepovedano in ga morajo tudi dosedanji imetniki izročiti državnim oblastem. ki *m ga odkupijo na račun poseb-E3£ra davka na ceno orožja.
Dunajski kancelar Kurt Schuschnigg na obisku v italijanski prestolnici
Smrt pesailta Sllngelnatza
V Berlinu je smrt pobrala 511etnega pesnika , slikarja ln recitatorja Joachima Rin-gelnatza. s pravim imenom Hansa Botti-cherja. Ringelnatz je bil poet takšne vrste kakor Francois Villon. Najprej je bil mornar na nekem angleškem, trijambemiku. potem je menjaval krušni poklic zelo oo-gostema. Bil je strojepisec, slikar plaka-ter. agent, vrtnar vmes pa tudi postopač. Svoje pesmi je pisal na lističe, ki so jih založniki zbirali v knjige in jih izdali v obliki pesniških zbirk. Poleg več zbirk pesmi je napisal tudi dramo Steklenica«, ki je imela močan odrski uspeh. Z3 pokojnika je značilna testamentarična določba, da se sme o njegovi smrti pisati šele potem.-ko bo upepeljen. Tako se je tudi zgodilo.
Novo ugrabljenje v Ameriki
FUadelfijski list »Public Reccrd« poroča, da so ameriški banditi ugrabili neko ugledno osebnost iz Filadelfije. Zahtevali so sto tisoč dolarjev odkupnine.
Zračna tekma okoliš sveta
Iz Pariza v Buenos Aires, San Francisco, Tokio m nazaj
v Pariz
Iz Pariza poročajo, da so se začeli tam takoj po zaključku tekme Angleška - Av-istraija razgovori o novi in še večji tekmi, ki bi se izvedla prihodnje leto pod fran. cofV-v zaščito.
Prvotno so nameravali organizirati samo tekmovalni polet iz Pariza v Hanoi v Francoski Indokini, teda strokovni krogi, posebno letalski konstrukterji, so nastopili proti temu načrtu, češ da bi biio bolje prirediti tekmo naravnost okoli sveta. t. j. iz Pariza v Buenos Aires San Francisco. Tckijo in spet v Pariz. Za ta načrt se za-
nima posebno letalski minister DenaaD a. misli, da bd ne bilo s to prireditvijo nič težje nego s poletom iz Angleže v Avstralijo.
Den a in je že sklica! konferenco z graditelji letal, da bi se podrobneje razgovoril o tem načrtu. Nekateri krogi »o mnenja, da bi bilo treba za njegovo izvedbo večletnih priprav, dečim so se oelasili že ra#. ni angleški in ameriški letalci, ki so izjavili. da bi bili pripravljeni takoj sodelovati pri tej tekmi.
Brzina govorice
Londonski veleposestnik sir Alfred Hammbroke se je hotel prepričati, kako hitro se širijo govorice in je zaradi tega dal razširiti vest. da stoji tik pred polomom. še tisti dan zvečer je odpotoval iz Londona v Edinburgh k nekemu banketu, kjer so ga sprejeli prijatelji in znanci s strašno kislimi obrazi. Gostitelj mu je celo namignil, da ni za željen gost v njegovi družbi. Sir Hammbroke se je moral precej truditi, da je ljudem dopovedal resnico o sebi ter obenem proklei razširjevalce govoric, ki lahko store najbolj poštenemu človeku nepopravljivo škodo.
Avtobus na osmih kolesih
Salomonska obsodba
Z zamotano preiskavo je crovidonska policija ugotovila, da je neki Jack Sock v vra-tarjevi lož.- svojega stanovanja spravil v svoj žep priporočeno pismo, k: ni bilo namenjeno njemu, in se polasti treh funtov, ki so bili v tem pismu.
Ker jc Sock imovit mlad človek ;n ga pri tej tatvini niso mogli vod t sebični motivi, se je sodnik čudil, kako je sploh mogel postati tat. In Sock je navedel kaj čudne razloge v svoj zagovor. Spočetka jc trdi!, da sploh ni pogledal na naslov pisma in ga je vtaknil v žep v prepričanju, da je namenjeno njemu. Potem pa je dejal, da je storil svoje .dejanje v neodgovornem stanju, ki si ga je naprtil na nenavaden način. Ima namreč strastno nagnjenje do biljard ran ja in prihaja vsak dan v zgodnjem j-utru po igranju tako utrujen domov, da se mu more v resnici primeriti kaj, za kar nc odgovarja.
Če je pa Sock mislil, da si bo s tem zagovorom priskrbel popolno oprostitev, se jc zmotil. Sodnik mu je sicer verjet a je izrekel sodbo, da ne sme 24 mesecev noben večer pozneje v posteljo nego ob pol enajstih. kajti ne gre. da bi tekal v neodgovornem stanju po svetu. C.e bi se ne pokoril, naj se pr pravi, da bo presedel šest mcsecev ob ričetu. Angleški tisk je originalno sodnikovo sodbo pohvalil, ne pa tako zakrknjeni Sock, ki je vložil priziv, češ, da tako barbarske sodbe v kulturnih državah ne morejo obstati.
Rekorderska podmornica
Hoiandska podmornica >K 18« se je te I dni odpravila na potovanje, ki je najdaljše med vsemi, kar so jih poskusile doslej podmornice. Preko Dakarja, Brazilije, Ar-j gentinije, vsega Atlatskega oceana, Kap-skega mesta, otoka Mavricija in Zapadne Avstralije bo potovala do Surabaja na Javi. Na krovu je tudi učenjak, ki bo medpo-toma raziskoval privlačnost zemlje in koz-mično žarenje.
Kraljica Galapaškega otočja
Robinzonada Dunajčanke Wagnerjeve in nemškega državljana Lorentza v Južnem morji*
Pod naslovom »Traged ja dveh modernih Robinzonov« smo objavili včeraj poročilo o najdbi nekega kap tana na Galapa-ških otokih, kjer jc posadka španske ladje naletela na dve človeški trupli, očividno
»Kraljica« \V a g n e r j e v a
ljudi, ki sta obrnila civilizacij: hrbet. Kdo sta zakonca \\ ittmcrja, se medtem ni moglo pojasniti. Nasprotno, stvar se je zapletla. ker se oglašajo v tej zadevi osebe, ki so bile pohliže znane z življenjem baronice \\ agnerjeve in ki pravijo, da je žensk; mrlič, če je med mrličema sploh ženska, baronica \Yagricrjeva, nc pa \Vittmerjeva žena. \Vittmer pa ni baje nihče drugi kakor Nemec Rudolf Lorentz, ki je iz Pariza odrinil na Južno morje, prepričan, da bo tam doživel nenavadne pustolovščine.
Toda najprej se je treba pobi že seznaniti s preteklostjo baronice \Vagnerjeve. Ta ženska ni Francozinja, niti nemška državljanka. marveč dunajskega porekla. Rila je hči ugledne dunajske uradniške družine. Najprej je živela na Dunaju, potem v Gradcu, od tam je šla na Madžarsko. slednjič se je preselila v Pariz. Kot vešča in izurjena umetn ca obrtnica si je kmalu stekla ime v francoski prestolnici. \ saka druga bi se s takšno usodo v svetovni metropoli zadovoljila. Toda \Vagner-jevi jc bilo to še vedno premalo. Hotela je doseči več, mnogo več. In tako sc je zgodila. da se je mlada Dunajčanka vrgla v vrtinec pustolovskega življenja, prepričana, da bo našla v njem utehe, ki ji tako manjka v enolčnein življenju.
Presedlala jc z umetnostne obrti v drugi poklic, postala je vohunka za antanto. Nevarnost teea poklica jo je samo mikala. Ni ji bilo mar. kaj jo lahko doleti kot vohun-ko v vojaških zadevah. Preoblečena v bolničarko je potova!a čez Švico v Nemčijo in ko se je vrnila v Toriz. je prinesla s seboj toliko gradiva, da so b 1-i njeni zaščitniki. popolnoma zadovoljni. Vohunki se je baje posrečilo izvabiti od nemških oficirjev načrt za vkorakanje v Verdun ...
Potem je končala vojna. Bivša vohunka se je vrnila v Pariz. A zopet ni bila zadovoljna s svojim življenjem. Posrečilo se yi je sicer priklen ti nase nekega letalskega
častnika, a le za kratko dobo. Zakon je bil ločen. \\ agnerjeva je začela živeti s:vo, pusto življenje brez napetosti, ki določajo vzpone in padce človeške usode. Tako je začela razmišljati, kaj hi se dalo storit, da bi ji ostalo življenje kratkočasnejše.
Nu, v tej puščobi ji je nekdo povedal, da je živel na prelomu našega stoletja v Parizu mož. čigar pustolovščine in borzne špekulacije so jemale sapo vsem. ki so ga poznali. To je bil Lebaudv. Dal se je okli-cat: za kralja Sahare. I/vrstna ideja za W agnerjevo! Samo si je treba izbrati drugo torišče /a njeno kraljestvo. Brez posebno dolgega premisleka se je \Vagnerjeva odločila za otočje v Južnem morju.
Kmalu se je NVagnerjevi posrečilo spraviti vest o fantastičnem kraljestvu v Južnem morju v liste. Takoj se je našlo nekaj Robinzonov ki so bili pripravljeni spremljati jo na daljno pot. In našel se je cclo trgovec n fantast, ki je ponudil V agner-jevi srce in žep za izvršitev njenega načrta. Brez posebno dolgega preudarka jc \Vagnerjeva sprejela ponudbo ter določila svojemu spremljevalcu vlogo moža princa. Svatbeno potovanje je bilo obenem vožnja v »kraljestvo« na Galapašk<h otokih. »Kraljici« in »princu« se je pridružilo nekaj tu-catov pustolovcev rszn h narodnosti. Ko so prispeli tja. so oklica!i monarhijo v Južnem morju. Kraljica ic določila poseben cercmonijcl za svoj dvor. njen mož pa je bi! obenem tajnik vladarice. Državljani tega fantastičnega »kraljestva« so nosili lesene sandale in kožuhe kakor divjaki. Dva šoferja »kraljič-nega« moža sta opravljala službo dvornih lakajev. Naslovi, č ni, priznanja so kar deževali.
Tako je vladala \Vagnerjeva šestdeset duš na Galapaškem otočiu. Njena država ni poznala bede, brezposelnosti, krize izvoza. A konec te pravljice?
Alfred Jtudolf Lorentz
Konec sta dve trupli, ki so jih našli na Gharlesovem otoku. Ali sta to trupli \Vag-nerjeve in Lorentza? Ali drugih belokožcev? Pojasnil ni. In dokler ne sprcgovoTe v tej stvari verodostojni viri, nc bo mogoče reči, kaj je z \VLttmerjem in njegovo ženo in kakšna usoda je doletela »kraljico« Wagnerjcvo in njenega moža-princa Lorentza.
Nemški polkovnik v rezervi Lottspeich je priobčil v nekem listu zanimiva razmotri-vanja o tem, kako se bo vršila bodoča vojna. Po njegovem mnenju pojde v tej vojni vsaj v prvih trenutkih za to. da se nasprotnikova vojna pripravljenost čim hitreje in temeljiteje omrtviči. Bodoča vojna bo nedvomno že prvi dan kazala drugačen obraz nego svetovna vojna. To bo »zasluga« taktike. da se nasprotnikova odpornost zlomi čim prej. k čemer bo pripomoglo spet novo orožje, ki stepa v cspreaje vsega vojnega dejanja in katerega učinkovitost je nepre-računljiva. To je orožje zračne vojne sile, ki daje možnost, da se vojna odloči že v ne-
Gamclin in njegov naslednik
koliko dneh. V vojnem času je ojačenje tega orožja po kakovosti in številu doseglo v vseh državah prekomerne oblike.
Lottspeich si zamišlja petek bodoče vojne v prvem času sledeče:
V prvi minuti vojne napovedi planejo vsa za to določena letala napadajoče države iz svojih lop proti nasprotni državi To je vodstvo napadalnih vojnih operacij že v mirnem času razdelilo v parcele po 30 do 50 kvadratnih kilometrov, na katerih si je z vohunsko službo zabeležilo vse za vojne namene v poštev prihajajoče objekte, večje železniške postaje, mostove, municijska in dru°a vojaška skladišča, letališča pristanišča, tovarne itd. Za vsako parcelo je določenih več pilotov, ki so svoja ozemlja prepotovali po možnosti kot turisti že v mirnem času in s; jih dobro ogledali. Ob vojni napovedi zletijo letala v čim večji višini, da jih ne more nihče videti in slišati. proti meji in se spustijo nižje šele tedaj. ko dosežejo vsako svojo parcelo, kjer pričnejo po točno pripravljenem načrtu z bombami uničevati vse važne objekte.
Ce je napadalna zračna sila v prvih dneh po vojni napovedi v vsakem oziru močnejša od nasprotnikove sile. tedaj je uspeh malo da ne zasiguran kaiti mobilizacija v napadeni državi se ne more več izvršiti v redu ali pa se splch onemogoči. Brez že-
Aagleške fcvornioe so začele Izdelovati nove avtobuse z osmimi kolesi
Citajte tedensko revijo i »ŽIVLJENJE iN SVET"
NEKAJ ZA VSE
Bolniku moramo dajati hrano le v popolnoma čisti posodi s čistim priborom, s čistimi rokami, v čisti obleki. Jedi naj bodo okusne in ne preveč tople, ne preveč hladne Med posameznimi obroki naj t>o nekaj presledka bolnik naj ima časa za žvečenje in požiranje. Ostanki jedi < i»m-potiM naj ne ostajajo ves dan v bolnikovi sobi.
★
Levičarji imajo v splošnem baje višji
krvni pritisk nego desničarji.
★
Dobra pitna voda naj ima temner?turo 8 do 10 stopinj.
★
Rak je lahko poklicna bolezen, posebno v katranski, barvni, arzeniški in petrolej-ski industriji. R?k briketnih delavcev izvira cd prahu in se ga ubranimo z odpravo tega prahu.
★
Mišice zavzemajo skorji polovico celotnega telesa.
Merapi zopet bruha
Iz Bala vije poročajo najnovejše vesti, da je začel ognjenik Merapi zopet bruhati, žrelo vulkana se je razklalo. V notranjosti ognjenika se neprestano ponavljajo eksplozije. katere spremlja silno bobnenje pod zemljo.
Pred posaarskim
plebiscitom
Dragulji Staviskega najdeni
Pariška »I-a Presse« poroča, da se je francoski policiji posrečilo odkrit 42 od 45 iskanih draguljev velesleparja Staviskega. Skupna vrednost draguljev znaša pol-drug milijon francoskih frankov. List pra-vi, da so policijski organi na sledu še preostalih treh draguljev, tako da bo najdba v kratkem popolna.
Rudniška nesreča
na Kitajskem
Sanghajski list »Šu Pao« poroča, da se jc v fušunskem premogovniku primerila velika katastrofa. Po.d zemljo jc nastala eksplozija, pri kateri je bilo zasutih 100 rudarjev. Rešili niso niti enega.
ANEKDOTA
Veliki Igralec Edvvard Dcvrient jc še v svojem 70. letu igral mladostne uloge tako, da je zasenčil vse sodobnike. Seveda je moral v ta namen iskat; pomoči pri frizer j h in krojačih, v izvrstnih lasuljah, ba-tiranih oblekah, umetnih zobovjih in šminkah.
Nekega dne je sedel pri zajtrku brez teh rekvizitov svoiega poklica, ko je zabrnel zvonec. Ker je bil služabnik odšel, je Dev-rient sam o,dprl vrata. Zunaj je biia dra-žestna, majhna žabica, vsa prestrašena, da ji je odprl plešast, brezzob, star gospod. Jecljaje ga je vprašala, da-1; stanuje tu res gospod Devrient.
»Seveda,« jc odvrnil igralec in se priklonil. »toda mladi gospod je žal pravkar odšel...
Brezposelnost med rudarji in brat skladnice
4000 brezposelnih, 370.000 Din podpor - Bratovska skladnica mora biti radarjem tudi borza dela
Ljubljana, 20. novembra.
Kakor smo pred dnevi zabelež 1L so priprave za ustanovitev posebne rudarske posredovalnice za delo v Ljubljani za nekaj easa zastale, ker so v Beogradu zavrnil/ predlog ljubljanske Glavne bratovske skladnice, da tudi ona »rispeva svoj delež k finansiranju te važne in potrebne ustanove. Na prošnjo Akcijskega odbora za pomoč gladujočim rudarjem pa je med tem tudi banska uprava votirala znesek 10.000 Din za rudarsko posredovalnico in tlako se je nje ustanov tev spet za dobršen korak približala realizacij'. Giavna bratovska skladnica je te dni na seji ponovno sklenila, da pri upravnem odboru centralnega fonda za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topiLniških delavcev v Beogradu šc enkrat urgira za votiranje potrebnega zneska. Giavna bratovska skladnica je namreč po zakonu obvezana, da vrš' za rudarje vsa ona skrbstvena dela. k; iih za deavcc drugih strok vršijo javne borze de"i«
Glavna bratovska skladnica vodi stalno evidenco vseh brezposelnih rudarjev in to-pilniških delavcev na področju dravske banovine, ki se ji prijavljajo. Po statutu jim posreduje tudi zaposlitev, kol kor jc pri dan-h razmerah mogoče, zbira statistično gradivo o gibanju zaposlenosti ln brezposelnosti in jim podeljuje brezposelne podpore, kolikor so sredstva na razpolago. Za vsf te. naloge veljajo za Glavno bratovsko skladnico podobna pravMa kakor za javne borze dela. Zavarovani rudarski delavci imajo v primeru brezposelnosti pravico 6 tednov do redne podpore in v veliki potre. bi tudi do izrednih podpor. Kadar iščejo dela. j m mora bratovska skladn;ca nudit: podporo za pot v primeru, da jim jc Ta posli te v zagotovljena. V prvem času tež-xe krize, ki je zajela našo premogovno industrijo. je Glavna bratovska skladnica v več primerih posredovala slovenskim brezposelnim rudarjem zaposlitev po premogovnikih v ju-žnib kraj;h. Toda z dobro urejenih tehničnih in socialnih razmer, kakršne še vladajo pri nas, so naši delavci prišli va jugu v najbolj brezupne življenjske in stanovanjske razmere, ostajali so brez plač in so naposled tako skoraj vsi rajš: vrnili t domače kraje. Drugih mest za rudarie v času krize ni na razpolago in tako je Gk vna bratovska skladnica naposled opustila posredovanja Ce se danes rudarii sploh še izseljujejo iz naših revirjev, si iščejo dela na lastno roko in jih bratovska skladnica pr: tem po možnosti samo gmotno podpira. Spričo teh razmer je jasno, da
bi bila ustanovitev takšne posredovalnice, ki bi skušala brezposelne rudarje in zlasti rudarsko mladino plasirati v drugih strokah in poklicih, prav zaželjene. Glavna bratovska skladnica, ki ji je posredovanje dela rudarjem po zakonu naloženo, pa je v resnici v prvi vrsti dolžna, da ustanovitev posredovalnice gmotno podpre.
Brezposelnost v naših rudniških revirjih ima v zadnjem času nekako svoj stalni kader, ki se od meseca do meseca, od sezone do sezone le malo izpreminja. Ob koncu oktobra je bilo pri Glavn; bratovski sklad-nici priglašenih 1073 brezposelnih rudarjev, med njimi 482 samskih, 92 oženjenih brez otrok in 499 družinskih očetov. Te številke pa seveda niti približno ne odgovarjajo resn:čnemu stanju brezposelnosti v rudarski in topilnvški industriji. V dobi pred krizo je Glavna bratovska skladnica v Ljubljani s 16 krajevnimi b-atovsk mi skladnicam-i štela okrog 16.0000 članov, danes pa jih -ma samo okrog 10.000. Po vsej priliki je dandanes v dravski banovini okrog 4000 brezposelnih rudarjev in topil-ničarjev. če pomisl mo, da je bilo pri vseh bratovskih skkdn;cah v državi ob koncu jun-ja priglašenih 1697 brezposelnih, pomeni to, da je približno dve tretjini vseh brezposelnih rudarjev in topilničarjev Jugoslavije v Sloveniji. Fond za brezposelne podpore se je pri bratovskih skladnicah ustanovil šele leta 1931. in kmalu po tistem so se začele redukc:je v ogromnem obsegu. Ker je bil fond še tako mlad in ker so dajatve tako rapidno rasle, jc morala Glavna bratovska skladnica odrediti, da se brezposelnim rudarjem izplačujejo podpore samo v višini 73"'o zneska, k- ga določa pravilnik. Tdko prejme samski rudar za 6 tednov brezposelnosti komaj 270 Din podpore, družinsk; oče s kupom otrok pa komaj 756. Čeprav so podpore tako skromne, je Glavna bratovska skladnica v Ljubljani izplačala letos že za okrog 370.000 Din podpor. Eno četrtino svojih prispevkov plačuje Glavna bratovska skladnica v centralni fond, iz katerega se izplačujejo podpore rudarjem .ki se zadnji čas v trumah vračajo iz Francije, Holandije ;n dru god.
Vodilna deviza vse reševalne politike ▼ naših revirjih pa ostane — plasiranje brezposelnih delavcev i« zlasti mladine v drugih strokah. Temu namenu je posvečena rudarska posredovalnica za delo, ki bo na ta nač;n Glavno bratovsko skladnico r nekem pogledu razbremenila v njenem naporu z« izboljšanj« be^inega položaja našUh rudarjev.
Zamotana pravda
iz kmečke zaščite
Posestnik Ivan j« tožil posestnika Janeza /a rad i 1900 Din. Svojo tožbo je utemeljil
tsko-Ie:
Toženčevi starši dolgujejo tožniku Tvanu '•7. neke sodbe iz 1. 1931. znesek 950 Din ter na pravdnih strošk h in obrestih še 950 Din. skunno 1<W> Din. V izterjavo te terjatve ie bila tožniku z izvršilnim dovolilom februarja 1932. dovoljena izvršba z vknjižbo nadzasbavne pravice na terjatvi, ki prl-toženčevemu očetu proti tožencu iz kup-ie no«odl>e. sklenjene septembra 1931. ni izročnin; v znesku 8000 Din po odbitku 2000 Din kot kupnine za 5 panjev. Ta terjatev je zastavnopravno zavarovana na tožene evem posestvu in je bila za tožnika z izvršilnim dovolilom 1. 1^34. zarobljena in prenesena tožniku v izterjavo. Vse to je nesporno. Tudi ni spora o tem. da ima toženec plačati svojemu očetu iz kupne pogodbe zgoraj omenjeno terjatev. in scer po preteku dveh let od 3. seotembra 1. 1931. na vsakokratno n jegovo zahtevo.
Sreski sodnik v LjubKarri dne 21. marca t. I. jc zavrnil tožbeni zahtevek iz tehle razlogov: Na temelju neprerekanega potrdila občinske uprave smatra sodišče za dogn«no, de ie tožencc kmetova! v smislu uredbe o zaščiti kmetov in dn je bil to tudi takrat, ko ie njegov dol«5 nastal. Snričo tega smatra >od:šče, da ie dHežen zaščite. k; mu gre kot kmetovalcu po uredbi o zaščiti kmetov
V pričujočem primeru gre namreč za tožbo, s katero se .dopolnjuje izvršba z vknjižbo nadzastavne pravice ter nato sledečega rubeža in prenosa v izterjavo vknji-žene terjatve, gre torej za deinnje zavarovanja no čl. 7. one uredbe. Tako dejanje ni dopustno, če smatra sodišče, da ima upnik ^a svojo terjatev že zadostno zavarovanje. Spričo navedenega nespornega de-janjskega stanu, da ima tožn k v svojo ko-rist vknjiženo nadzastavno pravico na vknjiženi terjatvi, smatra sodišče, da je s tem zadostno zavarovan: posebno ko tož-n:k niti ne zatrjuje okolnosti iz čl. 11 uredbe. ki bi mogle dovesti do drugačnega pravnega položaja. Ker glasom cit. uredbe ni dovolit: izvršbe v izterjavo za še nezavarovane terjatve, je toliko manj dovoliti iztožitev že zavarovane in z nadzastavno prav co dovolj osiguTane upnikove terjatve.
Ne glede na to. da smatra sodišče, da gre tu za nadaljnje izvršilno dejanje, gre tožencu zašč ta kot kmetovalcu tudi raz stališče čl. 1 cit. uredbe, ker je njegov dolg nastal pred 20 aprilom 1. 1932. Tožencev dolg je namreč nastal z vknjižbo nadza-stavne pravice na očetovi terjatvi in ne izpremeni na zaščiti ničesar, da uveljavlja tožn;k napram tožcncu dolg. ki je pristojal tožniku prvotno zooer toženčevega upnika. Pravilnost tega stališča izhaja argumenio a minori z 9. odstavka čl. 3 cit. uredbe, glasom katere cclo porok ali soPdarni do'žnlk. ki n: poljedelec, jamči enako kot glavn' dolžnik, ki je poljedelec: toliko bolj gre zaščita kot poljedelcu tudi tožencu kot dolžnikovemu dolžn;ku. ko ga šSiti tudi snlošno določilo čl. 1. uredbe.
Tudi spričo usvojitve drugega stalila, namreč da ne gre za nadaljevanje izvršba v katerem primeru je vsa izvršilna dejanja bradoma ustaviti napram poljedelcu, bi pri-tikahi dolžn;ku samo odplačila v obsegu čl. 3 uredbe, nikakor pa ne celotna terjatev v 15 dneh kakor jo iztožuje.
Okrožno kot prizivno sodišče pa je tož-nikovemu pririvu deloma ugodilo in prvo sodbo dne 11. «ept. 1934 tako spremenilo, da ie toženec dolžan plačati tožniku 6000 Din po predpisih čl. 3. (odplačilni načrt B)
uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 do višine, da bo plačana terjatev 1900 Din z 9odstotnimi obrestmi od 950 Din od 9. okt. 1928 dalje pod izvršbo. Glede presežka je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožen« stranka je obsojena plačati tožeči stranki na 200 D:n odmerjene stroške pri-zivnega postopanja.
Razlogi pravijo med drugim: Pobijana sodba je ncosporavano ugotovila, da je toženec kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov in dalje, da je iztoževani dolg nastal pred 20. aprilom 1932. Gre za dolg iz kupne pogodbe toženca z njegovim očetom: kajti v imenu zavezanega toženčevega očeta iztožuje tožnk to terjatev; terjatev, kj }o ima tožnik proti zavezanemu toženčevemu očetu pa tvori le računsko bazo, do katere višine ima toženec plačati vtoženo terjatev. Ta dolg potemtakem spada pod cit. uredbo.
Pri tem niso utemeljeni razlogi prve sodbe. v kolikor ona utemeljuje zavrnitev tož-benega zahtevka s tem, da je tožeča stranka itak zavarovana. Kajti prenos v izterjavo ne pomeni zavarovanj«, ampak predstavlja izvršbo v izterjanje. Na drugi strani pa ta izvršba v razmotrivanju glede na kmečko zaščito sploh ne prihaja v poštev: kajti ta izvršb« vendar ne gre proti tožencu, ampak njegovemu očetu, glede katerega ni trditve, da bi tudi on bil kmet v smislu cit. uredbe Če je zavezanec, toženčev oče, kmete, bo mogel to uspešno uveljavljati le v izvršbi, ki je bila proti njemu dovoljena.
V nadaljnjih razlogih meni prvo sodišče, da zato, ker dolg spada pod zaščito kmetov, pritiče tožniku samo odplačilo v obsegu čl. 3. uredbe in da je zato tožbeni zahtevek začasno zavrniti. Prvo sodišče nima prav. Zahtevek bi bilo res začasno zavrniti, če bi šlo po določilu čl. 3 uredbe za to, da terjatev še ni v plačilo zapadla. Toda pravilno je tolmačiti to določilo tako, da gre tu le za odlog plačila. Že pred uveljavlje-njem nove uredbe z dne 3. avgust« 1934 je najti za tako naziranje zadosti opore v čl. 9. staj e uredbe z dne 22. novembra 1933, kakor tudi v uredbi glede prekinitve zastaranj« kmetških menic.
Zato je bilo, ko so navedbe tožbe nesporne, tožbenemu zahtevku v glavnem ugoditi in toženca obsoditi k plačilu vtoževa-ne terj«tve na način, ki je predviden po čl. 3. medtem izi.šle uredbe z dne 3. avgusta 1934.
Toženec nima plačati terjatve, z« katero je tožniku bila vtoževan« terjatev preneše-na v izterjavo, ampak le preneseno terjatev, ki znaša po pri znan'h navedbah tožba 8000 Dn manj 2000 Din. To terjatev ima toženec, ker je kmet, plačati po predpisih cit. uredbe. Im« jo plačevati tožniku toliko Časa, da bo krit« terjatev za katero je bil dovoljen prenos. Tožnik sam zamenjuje v svojem zahtevku obe terjatvi. Zbog te zamene neopravičeno zahteva 5 odstotne obresti od stroškovne terjatve, ki po navedbah tožbe po izvršilnem naslovu ni krit«. Na drugi strani se zaščita nanaša le na preneseno terjatev in ne na ono, za katere kritje je vtoževan« terjatev bila zarobljena in prenešena. Z!bog tega pri tej terjatvi ostanejo obresti iste. kot so po izvršilnem naslovu in tečejo proti zavezanemu toženčevemu očetu kar vnaprej. Terjatev proti slednjemu se krije s posameznimi pk-č'H, ki jih bo tožnik dobiva! od toženca — dolžnikovega dolžnika — toliko časa. d« terjatev proti zavezanemu toženčevemu očetu ne bo popolnoma krita. Zato toženec nima plačevati samo posameznih obrokov
od terjatve proti zavezancu v znesku 1900 Din, ampak od celokupne one terjatve, ki jo on dolguje svojemu očetu, oziroma zbog prenosa tožniku.
Stroškov prve stopnje tožniku ni bik) priznati x o žirom na določilo čl. 9-1. cit uredbe. Izrek o stroških prizivnega postopanj« temelji na § H2 grpp m na čl. 9. uredbe z 3. avg. 1934. *er še ni izšla tarifa o dolo čitvi odvetnikovih stroškov po cit. členu, ne preostaja sodišču drugega, kakor da je iste odmerilo po prostem preudarku.
Slovenski javnosti!
Prekmursko ljudstvo ob petnajstletnici osvobojenja še vedno čaka na svojo popolno državno gimnazijo v M. Soboti. Tudi letos je večini prekmurskih višješolcev pre-ostajala le izbira, da opuste ali stradajoč nadaljujejo študije drugje.
Prvi del klubove akcijc za popolno državno gimnazijo v M. Soboti je naši javnosti znan. Njegov plod sta knjigi: »Želja prekmurskega ljudstva ob petnajstletnici osvobojenja«, ki vsebujeta podpise okrog 15.000 prekmurskih družinskih poglavarjev iz vseh občin Prekmurja in sreza Ljutomer. »Želja prekmurskega ljudstva...« pa je. da vsaj ob petnajstletnici dobi popolno gimnazijo v M Soboti. Eno obeh knjig je preko dvornega maršalata prejel Nj. Vel. bla gopokojni kralj, drugo g. minister prosve-te. Razen tega je ki ub posredoval pri vladi in pri mnogih drugih političnih osebnostih. Akciji sta se pridružila tudi narodna poslanca gg. Benko in Hajdinjak ter vladi izjavila. da pred prekmurskim ljudstvom eventualnega neuslišanja želje po popolni drž. gimnaziji v >1. .Soboti ne bi mogla zagovarjati.
Ker pa uspeh akcije še ni viden, jo klub nadaljuje s podvojeno močjo. Tik pred proračunskimi razpravami je klub odposlal spomenico kraljevemu namestništvu in kralje vi vladi ter zaprosil za pomoč mnogo odličnih faktorjev. Ker pa vprašanje popolne gimnazije v M. Soboti ni le vprašanje Prek-murcev, temveč je slovensko vprašanje, se klub obrača na vso slovensko javnost, da ga pri borbi za najelementarnej.še pravice prekmurskega ljudstva podpre. Zlasti prosimo naše kulturne in politične činitelje, da nam ne odrečejo pomoči, ki jih bomo zanjo prosili
Klub prekmurskih akademikov
Iz življenja na dežel?
St ANDRAŽ PRH VEU3NJU. Vljudno naznanjamo vsem, da se igra »Vaški lopov« 25. t m. ne bo vršila. Priredimo jo pa sigurno na prvo adventno nedeljo, 2. decembra. Za toploto v dvorani bo preskrbljeno. Začetek bo točno ob 3. popoldne. Prav vljudno vabimo vse, da nas ta dan poseti;o v Društvenem domu! — Odbor.
GUSTANJ. članek, ki g« je »Jutro« priobčilo o mezdnem gibanju v Guštanju, je vzbudil veliko pozornost Je pa bil zaradi svoje objektivnosti res na mestu in zelo potreben. Saj so se nasprotniki naoionalnih organizacij že pritoževali, zakaj baš sedaj nič ne pišejo naši naconalni listi. Članek pa bi brl seveda lahko drugačen ter za prijatelje in neprijatelje prijetne vsebine, če bi se deklo skupno za skupne interese, ne pa, da so neki ljudje hoteli nacionalne organizacije izigravati in delati koristi za svoje organizacije, ne pa za delavstvo. V nedeljo, 25. novembra bo v gostilni gospoda Milonika redni letni občni zbor občinske organizacije Jugosloveske nacionalne stranke. želimo obilno udeležbo in uspešen potek.
POLZELA. Na novo službeno mesto v Laze je odšel železniški uradnik Simoneič Maks, ki je 8 let služboval na Polzeli. Z njegov m odhodom je zgubilo Sokolsko društvo zelo vnetega in delovnega čkna, ki si je pri nas stekel mnogo zaslug, zksti pri postavitvi sokolskega doma. Želimo mu v novem službenem kraju obilo uspeha in zadovoljstva. Z« vedno nas je zapustil eden najboljših naših telovadcev brat Čmak Jo-ško, ki mu je usodno naključje v cvetu njegovih let pretrgalo nit življenja. Mnogi lepi venci in pa številna udeležba pri njegovem pogrebu so pričala o priljubljenosti, ki jo je pokojni užival.
PTUJSKA GORA. Pred dnevi je zažga-k zlobna požigalčev« roka klet in stiskalnico uglednega posestnika g. Franca Saga-dina. Vrlemu, šele pred dvema mesecema ustanovljenemu gasilnemu društvu na Ptujski gori, ki je bilo s požrtvovalnim predsednikom g. Mesaričem takoj n« kraju nesreč«, se je zahvaliti, da je spodnji del lesene srtavbe s stiskalnico še ostal ter da so rešili iz lesenih prostorov vse vino, jabolč-nico, vso posodo, sadni mlin in sploh vse, kar je bio v kleti v skupni vrednosti nad 12.000 Din. Naši vrli gasilci so torej prvo preizkušnjo prestali z odličnim uspehom, četudi še nimajo brizgalnc. Prisrčna hvala pa gre tudi marljivim gg. orožnikom, ki so v lepi slogi z gasilci omejevali požar in reševali rim c t je pogorele«, ki je bil zavarovan le za 2000 Din. Novoustanovljenemu, podpore potrebnemu gasilnemu društvu na Ptujski gori čestitamo na tako lepem prvem uspehu ter želimo, da bi našlo mnogo dobrotnikov.
ŠMARJE-SAP. Naš kraj, ki je bil do nedavna man po svojem matjaževskem spanju kaže zadnje mesece izredno aktivnost. Ne le, da ae v šok) in cerkev vrača tako zelo pogrešani red, ki ga obujata v novo življenje naš novi župnik g- Ravnih ar in novi g. upravitelj Legiša, poganja tudi naše javno življenje čvrste, na zdravi podlagi temelječe mladike. V nedeljo smo ustanovili za našo občino društrvo Rdečega križa. Občni zbor je otvoril e. župnik, ki je v kratkem nagovoru razložil zborovalcem. ki so bili po veliki večini odrasli občani, pomen te dobrodelne ustanove. V odbor eo bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Kolo. vič. sa podpredsednika g. »upnik Ravnihar. za tajnico gdč. Valenčičeva in za blagajnika g. Vodičar. Vodstvo društva je poverjeno samim mladim in ambicioznim ljudem, od katerih smemo pričakovati le najlepših uspehov. Društvo šteje približno 50 članov. Naši javni delavci zasledujejo edino pravilni smoter, »družiti v»e delavne občane, ki so zdravih nazorov, pri delu za javni blagor. Začetek se iim je sijajno obnesel in jim le želimo, da bi jih vseskozi spremljala enako trdna volja, ker jim bodo uspehi potem na vrženi. Cujemo. da pripravlja naša deca pod vodstvom svojih učiteljev za praznik uedinjenia obsežnejšo proslavo. Prireditelji seveda o stvari previdno molčijo. vendar Smarcl prav dobro vemo, da se našim preizkušenim vzgojnim veteranom ne more izjaloviti noben podvig, ker izvira iz edine želje po prosvetitvi našega ljudstva in nihče od prirediteljev ne pričakuje od svojega dela plačila v prav nobena obliki.
ŠPORT
Ilirija : Železničar
Ljubiteljem nogometa Je gotovo Se v Sivem spominu dramatična spomladanska borba med Ilirijo in železničarjem v tekmi, ki je hMa skoraj odločilna sa prvaka
Slovenije. Ze 4:1 so v začetku drugega polčasa -vodili železničarji iq nihče ni več pričakoval, da se bo Iliriji vendarle posrečilo izenačiti, kar se Je tudi zgodilo. Tudi za nedeljo se nam obeta enaka borba, saj je železničar v letošnjem prvenstvu poleg H L rije in Cakovca gotovo spet najreenejšl as p! ran t za prvo mesto. Od nedeljske tekme zavisi že mnego. Oba kluba sta dozdaj izgubila že po tri točke in vsaka nadaljnja izgubljena točka pomeni nevarnost v borbi za naslov prvaka. Ilirija, ki je kakor običajno tudi letos slabo startala, se je precej resno pripravila za nedeljsko srečanje in upa, da številnih pristašev ne bo razočarala. Tekma se bo vršila na Stadionu.
Prvenstvo drugorazrednih
V	nedeljo popoldne se vršita na grišču SK Slovana (za Kolinsko tovarno) dve zanimivi prvenstveni tekmi II. razreda.
V	prvem paru nastopita moščanska rval«
SK Slovan : SK Grafika.
Za t« derhv vlada že izpočetka letošnjih prvenstvenih tekem veliko z«niinanje. Moštvi st« si v tekočem letu že trikrat stal; nasproti, tod« vsakokrat je odšk SK Grafika z igrišča kot zmagovalec. Brezdvoma bo to ena najzanimivejših tekem, kar se jih je letos vršilo v okviru jesenskega drugorazrednega prvenstvenega tekmovanja, z« kar jamčijo doseženi uspehi obeh enajstorc.
Obe moštvi sc za to srečanje temeljito pripravljata z vestnimi treningi. Ker imata oba kluba precej »kibicev«, j« pričakovati rekordnega obiska in prav gotovo bodo vsi prišli na svoj račun in to tudi v primeru slabega vremena, ker je igrišče SK Slovana tako zgrajeno, da tudi večdnevni dež ne pusti luž, kar prav gotovo ugodno vpliva na potek igre.
Takoj po prvi tekmi p« nastopita SK Man : SK Mladika.
SK Mars jc trenutno na prvem mestu, katerega bo v jeseni najbrže tudi obdržal. O kvaliteti moštva najbolj pečajo uspehi, katere je doseglo dosedaj v letošnjem jesenskem tekmovanju, kajti v šestih tekmah je izgubilo komaj eno točko. SK Mkdika je najmlajši klub v II. razredu, tod« marsikomu je že dak okusiti svoje znanje. Zaradi pomanjkanja rutine in pa tudi zaradi precejšnje porcije »smole«, katera jo spremlja, je ostak dosedaj še brez točke, toda prav lahko se zgodi, da se ji sedaj posreči.
Vstopnina minimalna. Čas bo naknadno objavljen.
Službene objave LNP
(Seja p. o. 21. novembm 1934)
Navzoči gg. Kuret. ravn. šetina, Norvak. Zupane, Juvan, Skuhala, Bergant, Sušnik, Šalam on. Trpin, Jančar.
V nedeljo 25. t. m. se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani: igrišče Sirije ob 14.15 Ilirija : železničar, služb, odbornik g. inž. Kuljiš, nadzor nad blagajno g. ravn. šetina; Ilirija mora postaviti 10 rediteljev; igrišče Jadrana ob 12.45 Svoboda : Reka, ob 14.30 Jadran : Slavija. služb, odbornik g. SuSaik, vsak klub mora postaviti po 3 reditelje; igrišče Slovana: ob 12.45 Slovan: Grafika, ob 14.30 Mars : Mladika, služb, odbornik g. Skalar, vsak klub mora postaviti po 3 reditelje; igrišče Korotana: ob 14.15 Korotan : Sloga, služb, odbornik g. Skuhala, vsak klub mora postaviti po 4 reditelje; v Mariboru: igrišče Maribora: ob 14.15 Maribor : Hermes. služb, odbornik g. Ilovar; v Cakovcu: igrišče Cakovečkega: ob 14.15 Oakovečki SK : SK Celje; ker so prenehati nemiri na igrišču, se zopet določi službjoči odbornik iz Cakovca, in sicer g. Mayerščak; v Radovljici: ob 14.15 Radovljica : Korotan (Kranj), Služb, odbornik g. Krištof; v Trbovljah: igrišče Amaterja ob 14.i5 preostanek prekinjene prvenstvene tekme od 4. novembra Dobrna : Amater; obveščata se oba kluba, da morata nastopiti v isti postavi in pod istim sodnikom, kakor v tekmi 4. t. m.; preostanek, ki znaša 50 minut, se odigra kot prvenstvena tekma, nadaljnjih 40 minut se odigra kot prijateljska tekma; služb, odbornik g. šalamon.
Verificirajo se prvenstvene tekme, ki bd se morale odigrati 25. t m. Drava : Pano-nija, Gorenjec : Enakost in Sora : Svoboda (Tržič) z rezultatom 3:0 par forfait za prvoimenovane, ker so Panonija, Enakost in Svoboda (Tržič) sporočile podsavezu, da ne nastopijo. — Tajnik n. Novak.
V nekaj vrstah. Poslovni odbor nogometnega saveza je na svoji zadnji seji sklenil, da moreta kluba v prisotnosti podsavezne-g« delegata določiti nerzprašanega sodnika, ako določeni sodnik ali njegov namestnik ne pride na tekmo. Ako eden od klubov na to ne bi pristak zgubi tekmo par forfait. — Glede sestave naše reprezentance, ki bo 16. decembra igrala proti francoski reprezentanci, krožrijo razne kombinacije Najbolj verjetna pa je tale: Glaser, Mato-šič, Beloševič, Arsenijevč, Gajer Maru-šič, Glišovič, Moša Marjanovič, Sekulič, Petrak, Zečevič. — Na protest zemunske Sparte proti prvenstveni tekmi z Baskom, v katerega moštvu je igral tudi golman Jakšič, ko je bil že odločen, da odide v Prago, je naš savez prosil češkoslovaški savez za pojasnilo, ali je Jakšič profesijonaL Pa so mu odgovorili, da Jakšič ni profesi-jonal in da ni sklenil nobene pogodbe s svojim novim klubom praško Sparto. Res čudna so pota naših nogometašev. — »Frankfurter Zeitung«. ki ima menda med vsemi nemškimi dnevniki najbolj vzorno uTejevano športno rubriko, je pred dnevi objavila zanimiv čknek pod naslovom »Raritatenkabinett des Skilaufes«. V članku je nekakšen pester register vsake vrste nenavadnih in zan:mivih potrebščin in pri-pomo&kov, ki jih uporabljajo smučarji po raznih deželah. Med temi rekviziti je član-kar navedel tudi znano delo Roberta Kum-pa »Ski«, o katerih pravi, da je »prav originalna smučarska učna knjiga brez besed katero je napisal — n«. nar sal Jugosloven ki je h izolacije svojega materinskega jezik« v svetovnem koncertu narodov napravil krepost umljivo celo Kitajcem, hi bo na ta način morda še dosege) svetovni rekord.«
Iz aeje OZK& dne 19. novembra 1934.
Kaznuje ae ss. g. Dolinar Alojzij po i 14 v zvezi s § 15 KP z globo 100 Din zaradi netočnega sodniškega poročila o tekmi Ilirija B : Hermes B odigrani dne 6. oktobra t. L Ustavi pa se postopanje zaradi pomanjkanja dokazov po drugem deliktu v zadevi prepozne dostave protesta sekciji o pok. tekmi Sora : Korotan, odigrani dne 16. novembra L 1. — Kaznuje se ss. g. Rainprecht E. po § 15 KP z globo 100 Din, ker ni v predpisanem roku dostavil sekciji sodniškega poročila o prv. tekmi Cako-večki SK : železničar, odigrani dne 4. novembra ti. — Globi je plačati do 30. novembra 1934. — Kaznuje se zač. ss. g. Seitl Franc po § 3 KP z 2mesečno zabrano sojenja, ker ni nastopil kot delegirani sodnik pri prvenstveni tekmi Atletiki : Olimp dne 4. novembra t. 1. — Tajnik Cimperman.
Službeno iz OZDS. Delegirajo se za nedeljo 25. t. m. V Ljubljani na igrišču Ilirije: ob 14.15 Ilirija : železničar Nemec; igrišče Slovana ob 12.45 Slovan : Grafika Jordan, ob 14.30 Mars : Mladika Lukežič; igrišče Jadrana ob 12.45 Svoboda : Reka Mrdjen, ob 14.30 Jadran : Slavija Dolinar; igrišče Korotana ob 14.15 Korotan : Sloga Pfundner; v Mariboru: igriSče Maribora ob 14.15 Maribor : Hermes Deržaj; v Cakovcu: igr. Cakovca ob 14.15 CSK : Celje Schneller (rez. Oberlintner); v Radovljici ob 14.15 Radovljica : Korotan (Kranj) Mahkovec; v Domžalah ob 14.15 Disk : Ilirija Gottwaki; v Trbovljah ob 14.15 Amater : Dobrna Arhar < nadaljevanje prekinjene prv. tekme). — Tajnik.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek vseh igračev drevi ob 20. pri Kočarju. V nedeljo igramo v Mariboru. Zaradi tega naj bodo igra« Cebo-hin, Klančnik in Moko gotovo že v soboto zvečer v Ljubljani. V Maribor odpotujemo v nedeljo zjutraj z vlakom ob 7.
ŽSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. pri Beliču seja odbora uprave igrišča.
SK Grafika. Danes ob 19. sestanek nogometašev. Po sestanku seja upravnega odbora.
SK Svoboda, Ljubljana Danes od 14. naprej obvezen trening za I. moštvo in rezervo. Ob 19. sestanek v Delavski zbornici.
Slalom klub »4 (Damski odsek). Danes ob 19.30 v klubovem lokalu, šelenburgova ulica 3-1., sestanek, združen s kratkim predavanjem. Polnoštevilno.
$4nac>odho Ii s i f
^.GLEDALIŠČE V
REPERTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek, 23.: Zaprto.
Sobota. 24. ob 15.: Bratje Karamazovi. Dijaška predetava. Izven Cene od 5 do 14 Din.
Nedelja. 25. ob 11-: SneguJčica. Otroška predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 15.: Gugalnica. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.. — Ob 20.: Waterloo. Premiera. Iz/v^n.
OPERA.
lačetek ob 20. Petek. 23.: Carmen. Gostovanje francoskega
tenorista Andrea Burdina. Izven-Sobota. 24.: Izgubljeni valček. Premiera. Izven. Znižane cene.
ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Mignon. Izven. Znižane cem*-ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Zafotek ob 2015.
Sobota, 24.: Rokovnjafii. Nedelja. 25.: Rokovnjači. Poslednjič v zx>ni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU
Začetek ob 20. Petek. 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: Carjevič. Premiera. Otvoriter
glasbene sezone. Nedelja, 213. ob 15.: G Hvalnica. — Ob 20.: Carjevič.
★
Začetek glasbene sezone. Glasbeno sezono, ki se je zaradi žalosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem zavlekla, začno v 6oboto. 24. t- m. Prva premiera bo Leharjeva opereta >Car-jevič«, delo odlične glasbene kakovosti, ki si bo s svojo inelodieznostjo takoj osvojilo občiaetvo. Vsebina je oestra in zabavna ter se godi v carjevičevi palači ter v Neaplju. Režira M. Košič. dirigira Heroog. In-scenaciia je po večini nova. nove toalete je po osnutkih inž. arh. B. Stupice izvršil atelje Zivke Severjeve v Ljubljani.
Nedelja v gledališča. Popoldanska predstava bo »Gugalnicac, nad nse zabavna veseloigra 0. Scheinpflueove. ki je izmed vseh pri nas igranih veseloiger poslednjega časa dosegla največji uspeh. Opozarjamo na to okoliško občinstvo. Ljubitelji smeha pridejo pri tej predstavi v polni meri na svoj račun. — Zvečer ponove Leharjevo opereto >Carjevičs. Delo odlikuje drvna. melodioz-na gksba in zabavna vsebina Rezervirajte si vstopnice! (Tel. 2382).
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenJJo: L čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. tempe, ratura, 4. relativna vlaga ▼ odstotkih, 5 smer tn brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 padavine v mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
22. novembra Ljubljana 7, 771.9, 1.3, 69, NEJ2, 0, —, —; LJubljana 13, 770.6, 5.5, 52, SSE4, 0, —, —I Maribor 7, 771.7, —1.0, 80. 0, 0, —, Zagreb 7, 771.2. 3.0, 60, NB4 19. —; Beograd 7, 76S.5, 0.0, 80, NL 3, —, —-; Sarajevo 7 769.7, 2.0, 90, 10, dež prši; Skoplje 7, 767.1, 3.0, 80, W1NW1, 10, dež.
8.5; Rogaška Slatina 7, —, —2.0, 80, N2, 4. »
Temperatura: Ljubljana 5.8, 1.0; Maribor 5.0, —1.0; Zagreb 6.0, 3.0; Beograd 4.0, —0.2; Sarajevo 5.0. —0.2; Skoplje 6.0 2.0; Kumbor 14.0, —; Split 10.0, —; Rab 9.0. —; Rogaška Slatina 4.0, —2.0.
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Marcel le Tinajret
72
Upornica
Roman
>Ali ju pogosto videvate?«
>Zclo pogosto. Gospa Nattiprjeva Jc dobra prijateljica moje hčerke.<
Jozana bi rada vedela, ali bo gospa Graneherjeva pripovedovala hčeri in Nattierjevim o njej in o Claudeu. Rada bi vedela, kaj si bo mislil Maurice in ali mu bo kaj hudo. Ljubezni ne čuti do njega več, a če se ga je tudi popolnoma odrekla, vsega zanimanja do njega vendar ni izgubila. Nečesa se ie boji: njegove vrnitve, njegovega nenadnega obiska ...
Vlak že vozi mimo nekdanjih utrdb.
»Vendar že!« vzklikne gospa Grancherjeva.
>Kaj pa?«
»Takoj bomo v Parizu.«
sZe!«
»Kako že!... -Jaz nisem taka, kakor vi: na poti mi je zmerom dolgčas... A z vami, gospa Valentinova, je bilo seveda zelo lepo .. .<
V vročičnem razburjenju pobira Jozana svojo potno torbo in dva ali tri zavoje. Nekakšna jeza jo obhaja na gospo Grancher-jevo, ki ji je pokvarila sladkost pričakovanja in sanjarije... Oh, že delj kakor uro je govorila Jozana samo o Mauriceu... To uro je ukradel njeni ljubezni. Ali je mogoče?
Jezne solze ji silijo v oči. Osramočena in togotna skoraj želi,
je!

Tn
da Noela ne bi bilo na postaj! ... Pa je prišel... Ze ga vidi na
pločniku.
Prekupčevalec iz Beauce in kmetica se z nerodno počasnostjo in mnogim govoričenjem previdno spravljata iz voza. Dobrodušni vojak jima podaja jerbase, nove jerbase, jerbasov brez konca in kraja... Nato izstopi redovnica, nato vojak, nazadnje go*pa Grancherjeva.
»Podajte mi otroka!« pravi.
In vzame Claudea. Jozana čuti, da se Noel bliža, da jo bo zagledal, in izgublja glavo...
»Moja torba---- moj dežnik?... Oh da... tukaj
skoči na pločnik.
Noel jo je zagledal. Kako se ji dviza naproti!...
Jozana se izkuša otresti gospe Grancherjeve.
nDo svidenja in najlepša hvala!«
»Do svidenja... seveda... Zelo me je veselilo...«
»Mene takisto ...«
»Ali imate sprejemni dan?«
»Ne, preveč dela imam ...«
»Jaz sprejemam zmerom v nedeljo... prej je bila
nedeljah prihajata k meni zet in hči iz Rambouilleta___Made-
leino bo zelo veselilo, če vas bo spet videla...«
»Nikar ne zamerite, draga gospa. Niti ne sprejemam obiskov niti ne hodim nanje... Žalujem... in tudi delo...«
Noel je prišel in slišal ves konec razgovora. Stara gospa se spotoma ozre in vidi mladega človeka, kako podaja Jozani roko iri poljublja njenega dečka ...
»Glej, glej!« si misli. »Valentineica je pa res od sile!«
*
»Prišli ste. Vendar že|... In to je vaš sin... Svojim lastnim
=reda ... Ob
očem ne verjamem. Izpregovorite že, recite mi, da je res!...«
Voz drdra po Rennski ulici. Claude tiho sedi na Noelovih kolenih. In Jozana gleda ljubljenega prijatelja, kakor da bi se bil izpremenil, odkar ve, da ga ljubi... Kako buren je, kako ljube*" in nestrpen!... Kako ji ugajajo njegove nežne oči in njegov zapovedujoči način govorjenja... Sama ne ve, kaj naj mu reče ... Gleda ga na pol z otroškim strahom, na pol s češčen.iem ...
»Nu ? ... Ali je to vse? ...«
»Prijatelj...«
»Ali ste veseli, da peljete svojega Claudea domov?«
>In da vas spet vidim... Da, vesela sem, zelo vesela. A trudna sem, tako trudna!...«
»Zelo trudni?...•£
3 Zelo ...«
»Jaz nisem nič spal... Ure sem štel!... Pomisliie, sedemnajst dni čakanja, kako strašno dolgo je to... Prvi teden sem se še hrabro držal. Počitka potrebuje, sem si prigovarjal. Streže si, razvajajo jo: to je dobro. Ne smem biti lako sebičen... A drugi teden! Skrajni čas je bil, da ste se vrnili. Zdi se mi. da sem bil najnesrečnejši človek na svetu.«
»Ali ste kaj delali?«
>Sem, a slabo.«
»In ste s kom govorili?<
>Se preveč... še preveč... Vse vam razpovem... pri kaki drugi priliki... Danes sem še ves omamljen od svidenja z vami. Ne more se mi govoriti. A to bom vse dohitel.«
S temi besedami poljubi malega Claudea.
»Ugajaš, mi, možiček... Ljubek si, da nikoli tega: tudi neumen nisi videti in mamici si podoben... Res, draga prijateljica, sinko vara je podoben. Vaša živa slika je, in to me veseli.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 6« par za besedo. Din <2.— davna za vsafc oglas in enkratno pristojbino Dm 3.— za šifro ali dajanje naslovov plaCajo oni. ki tfcčejo služb. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi uj ienitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbine Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratne objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi se zaračunajo pr> I>in 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši *neseli rst enkratno oh Javo offlasa Oln 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk? l^e. ee za n reva te oa Oglasnega oddelka »Jutra« odeovor nrilnžite
Din v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
u
Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din. davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Privatno učiteljico
p-akni-čno, iščimo za poučevanje n«ifcš,v>ne oseb r popoldanskih u,rali dvakrat. tedensko. Naslov v tv.h p.W>jva.'iK(*vh »Jutra* 33JS2-1
Staro železo
veakorrst-no. tudi plcčevi-ik> ir druge kovi.nsike o-d-pn<fke p'ača:« najvišje Fr. Stu.pica, že'ezn:na, Lju>>-iiioua, Gotpoevetfcka e. 1.
33396-7
Beseda 5« para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naiiova i Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Brivski pomočnik
»:»r*>\ d'»ber bnb: etrrfcee išre srn no sužibo v S .o-vpnij«. Nastop po docovio-m. — Dopis? na naslov: J aii« Sabo, Sonubor. l/iti Kor.t i (••a •">.	33177-2
Frizerka
d^vbm izurjena, W-e eJ.ui.bo r Tj ">b j.tn i ai i <>ko'>';. — Nastopi takoj e-li .po do-pn-roni. V;islov v vseh po-•i (vra.lTT-k'« h »Jintra*.
3204.2
UuM
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali da;an:e naslova 5 Din. Naiiraniš) znesek 17 Din.
Površn>kj
treneboe Mt. asn;f,D« nji« itd. Najboljša oakuv p-t	Sv Pf'.r«
test* 14	133-*
Sv. Miklavž!
N« pozabi, d.i do-bvš i^ti-če v zelo ve i,k i rabiri pri tvrdki F. M. SCHMITT
Pred škofijo i. LjiiiMja.na, Urtcnrjera 4. — IVdi ;.n e: iv.' 07,1 k? in razstava! '	3i»-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
jaasake *F:«t< 510, nosH-n-jfit l-VH)—OIMK1 kg. d bro "-'nranjen. ugodino p-odu Hribar J.i.k'»b. klučaraiča-r, Jesenice.	334SO-iO
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
k upuj-e in prodaj«
posojila in naložbe
ka.pita.l3 v k nji ž; ceh aLi
gotovim izvršuje BANČNO KOM. ZAVOD v Mariboru.	3330$-lt>
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice v Ljubljani po 25.000. 50 tisoč ln 100.000 Din prodam za takojšnje plačilo ali večje obroke. Ponudbe poslati na oglas, odd. Jutra« v Ljubljani pod »Hranilne«.
33252-16
2 knjižici
Ljubljanske kreditne twm-ke, e c-oa 100.000 Pi-n prodam za gotovino najboljšemu oonudinlkn. Ponudb' na podmižnico »Jutra* v Novem	pod značiko
-Pi,n 100.000«. 35401-16
^SSHIS
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Cele orehe
in jederca
na.jrp.neje nudi Sever & K<mip., Ljubi ja no.
30317-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šitro ali dajanje naslova š Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Dobrega čuvaja
dober m«.na ali ovčarja — evon.l. mlajšega kupim. Ponudi* na K. Grilc. Roga Jka Slatino. 33432 -27
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljlv z okroglim čolničkom, poceni prodam. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje, levo.
33288-29
Obrt
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Striženje 4 Din in britje 2 Din
(za delavstvo). Obiščite re-noviran-o. najcenej«) frriv □ ico »R-aipvd«. Sv. Petra C it- 35.	32075-30
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Opozarjam
do bom proti veakoimmr fsodini;«kfl po^tcpaM. ka bi razna.«al o meni n-er-p^-nične vp^t-i. da »ih^-m plačevala met«. Meso je biuo pla<"o-no. denar pa j-e zapravil mpfarrki vaj^ee. Helenci BoršMiar, Trbovlje.
3348C-3.1
Hišico
eadtiim vrtnin iin vttK)-gradom. tskuiproo v eni par-oeii, proda.m v Venišab 15 v bližini Ler-kovea pri Kr-Jkem. — Pojasnilo daje Zdenka Rubmič. Samobor. &i.m:oet.aneko u.Hoa 13.
3318S-20
Rckzno
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
MI SMO
CENEJŠI!
Naše preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store itd. Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno.
„č I L I M"
Pasaža nebotičnika
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Trgovsko hišo
v prometnem kraju na Go-re-njffk-am ugodno proda je. NaeJor z« ponudbo pošljite rta otr ae. oJ-de ek Jutra v Lj«iblj<uu pod »Hiša*.
33253-20
Dvonadstr. hišo
rentabilno, v središču me-ftn. daleč pod ceno prodaim ali zn.monjn.m za ma-n,jši cbjefcl, event. tudi v provinci. Tnforniae.ije iz uslm-ge: Ko.rd|o«iiiito. 16airreb, 1 i;<-a 73. Telefon 6-'l-S8.
33478-20
ki trpe na motnjah seksualne prirode, zahtevajte takoj prospekt »S. S.* mehanično sredstvo, ki je priporočano po zdravnikih in o katerem imamo ne-številno po javnih notarjih potrjenih zahvalnic. — Deluje zanesljivo tedaj, ko se to želi. Razpošilja diskretno — zaprto, hrez napisa tvrdke ali vsebine za 10 Din (znamke ali denar) ZASTOPSTVO »S A L U S« Zagreb, Varšavska 11-Jo.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimaniSi znesek 17 Din.
Jarmenik
v pepo' ."nou.a <1'0-br*m stanju. pr\ eortiven« »trar.fki jatmon^k. pot.re-buijerno. Ceno i-a (»>drob-no^u fmh- n * i n« ocra^''^ oddelek »Jutna« pod šifro »Ga ter*.	33485-7
MadGopaca
(OBERŠT A JGERJA)
z rudarsko šolo išč-em za savsko banovino. »Prednost samski«. Obširne ponudbe z prepisi spričeval in dnem nastopa javiti na g. Anfc. Schonaner, Zagreb, Maksimirska
cesta 109.	9567
G. Th. Rotman
v
Vožnja s kolesom in njene posledice
Bum! je trčilo porlivjano kolo v beračevo ?adnjo plat; Miklavž se je zaletel z glavo v gosPo Kljunačevo. in uboga žena se je prekopicnila naravnost ria sočno dinjo.
Obenem se je zelenjavar vznak prevrnil v mestni vodnjak — iz česar vsega je vno vič razvidno, da utegne roditi majhen raz log velikanske posledice.
Plošče in gramofone
izposojamo, za menjavamo ter proda ,;a.mo i® kupujemo.
ELEKTROTON
Tavčarjeva uit. 3
\<JU
Beseda ? Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeče šifre:
Atvizioija. Bežigrad. B <b-nsk. Beiovnik Greta. Center Ljiibljaoe. Ce«wrifci. 1. d<H'ember. December 1034, Dobra, Delovna. D"bro vi-
no, Dober in btfer. G. L. 4»>. Generator. Garancija. Gotovina 888. G.;u-I«a. G>> k:i1 na na df-želi:. Hitite. Hišica. Harmonika 14. Idealna ljiibez«-n. Iskrenost. Iz-ve-ihama. Ideal, indnistrija. Kjerkoli. Komfort. Knjižica. Kmetska. Kit«n»a. Le-pa b'd oč no^t. Lju bMelj snage. M eka.rna. N"mšč'nc Nep-em.ičnine. Potnik Pozneje stalna služlia. Prilika 1061604. Pisarniška moč Postranski zaslužek. Radovednost. Razdelitev voiil« 3'TO.OOO. Svetilke. Sigurno. SimipatVa harmonija. Sigurnost. Skromna in '.ra. na eksistenca. Sposoibna im dobra moč. Srečen shičaj. Sredrna. Takoj. Trisobno. Točen pladnik 22. Upokojenec, Ugodna prilika tehni-ca. Vila. Vrt. V petne. Ve-e"'a prijatel .iioa. Vpšča nemščine. 7,moina kaucije. Zn takoj. GOO. 15.
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
V S MINUTAH ZA S LET MLAJŠA
Velikanska izprememba z uporabo pravega pudra
POIZKUSITE TO
Vi se danes lahko pomladite za najmanj pet let in dobite svežo, baržunasto polt, zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle. Poizkusite to sami na sebi na tale enostavni način: Naprašite polovico lica z znamenitim pudrom Tokalonom (s smetanovo peno) ter motrite v zrcalu razliko obeh polovic Vašega lica. Videli boste isto presenetljivo razliko kakor na zgornji sliki.
Puder Tokalon ie edini puder ki vsebuje smetanovo peno (pripravljeno po patentirani metodi). To je sestavina, ki omogoča, da daje puder Tokalon licu prekrasno svežo dekliško lepoto. Smetanova pena povzroči, da ostane puder na licu petkrat dalie kakor sicer. Ce ga samo enkrat dnevno uporabite se Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo. Če se poslužujete pudra Tokalon. ste lahke brez skrbi na vetru in dežju, plešete pa lahko tudi ure in ure v vroči dvorani Vaš? polt bo vendarle ostala sveža in lepa. Puder Tokalon omogoči vsaki ženi, da je videt takoj za mnogo let mlajša. Pri redni uporab smetanova pena osvežuje in olepšuje kožo
Sokol
Mlildinski odsek Sokola I. Tabor vabi vse starše dece in naraščaja in ostalo članstvo na »Roditeljski večer«, ki bo v soboto 24. t. m. v mali dvorani na Taboru točno ob 20. Dr. Pestotnik Pavel bo govoril o pomenu vzgoje dece in naraščaja v sokolski telovadnici; dr. Blumauer Robert pa o spoznavanju akutnih obolenj pri otrokih. Vodniki posameznih oddelkov bodo razpravljali o delu in uspehih v telovadnici. Sledili bodo razgovori, želje staršev, želje vodnikov in drugo Ker so take večeri velike važnosti za pravlno vzgojo mladine v telovadnici naj se občinstvo tega večera v čim večjem številu udeleži.
Sokol Moste pri Ljubljani. Prosvetni zbor javlja občinstvu, da bo davi ob 20. otvoritev zimske sezone predavanj s predavanjem g. prof. M. Avsenaka: Zgodovinski pomen pokojnega kralja. Po predavanju se bosta predvajala dva kulturna filma. Vstop brezplačen. Nadaljna predavanja se bodo vršila ob petkih ob 20. uri ln
Zoper utrujenje oči
pri umetni luči:
URO • PUNKTAL
stekla za oči
Močno ultra-rdeče žare-nje ublaži na mero, ki je v naravni dnevni luči.
Dobiva se pri optikih-strokovnjakih
MMt
JENA
PojaPiTijeri ,fne tisfco-vine »Uro* brezplačno pri Ca H Zfttfs, Jana. ali M. Pav-lovič, generalna zaM-o^v etvo za Jugoslavijo. Beograd, Mil. Dracioviča 9 — poslanski pre Uri a o 411.

STAREJŠIM LJUDEM ZAGREN JU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem. ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32.
bodo obravnavala najrazličnejše aktualne probleme, kakor tudi poglavja iz našega narodnega življenja in prirodoslovnih ved, ki zanimajo vsakega resnega in izobraženega človeka.
Radio
Petek. 23. novembra.
LJUBLJANA 11: šoteka ura: Ljubljansko polje — pokrajinska oddaja (izvaja osnovnošolska mladina fev. Peter pri Ljubljan i.
—	12.15: Plošče. — 12-50: Toročila. — 13: f'ae, Dlšče. —18: Literarna ura (Ludvik Mrzel). — 18.20: Radio - orkester. _ 18.40: Sokol: Pomen in uspeh naših letošnjih zle-tov (prof. Jera^). — 19: Radio - orkester.
—	19.50: Jedilni list, program za soboto. — 20. Nacionalna ura: Dr. Maksimilijan Vrbn_ vec in grob Neznanega voiaka (dr. Ferdo šišič — prenos iz Zagreba). — 20-30: Plošče. — 21: Mandolinist;čni kvartet »Erika«.
—	21.40: Čas, poročila. — 22: Radio • orkester.
Sobota. 24. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Klasična in moderna diplomacija (Ruda Jurčec). — 18.20: Francoščina (prof. Prezelj). — 19.20: Radio - orkester. — 19.50: Jedilni list, pro-srain za nedeljo. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr Jujr). — 20.20: Nacionalna ura: Davorin Jenko in Ste pa n L-jubiša (prenos v Zasreb in Beograd — uvodno besedo co-vori dr. Fr. Kimovec, Jenkove skladbe izvajata Radio _ orkester in oktet Ljubljanskega Zvona«). — 21: Radio • orkester. — 21.30: Cas.. poročila, radio - orkester-
BEOGRAD 16: Godba na pihala. — 19.30: Violina. — 20.20: Prenos iz Ljubljane. — 22 05: Orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 30-20: Prenos iz Ljubl,ane. — 21.15: Pesmi. — PRAGA 19.30: Češki skladatelij. _ 20.30: Opereta. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19-30: l/ovske pesmi. — 20.30: Program kakor v Pracri. — VARAAVA 20: Kalmanov koncert.
—	21: Simfoničen koncert. — 22.15: Lahka trlasb«. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.10; Zborovsko pet-je. — 17.15: Operna glasba. _ 19.05: Arije in pesmi. — 21.15: Operetni večer. — 22.50: Lahka in pl^na muzika. _ BERLIN 20.10: Operni večer. — 22.20: Nočni koncert. — KdNIGSBERG 20.10: Slušna iera. — 2115: Vojaška godba. — SI UTTGART 20.15: Pester program. — 22.30: Lahka clasba. — 24: Nočni koncert.
—	BUDIMPEŠTA 19: Operetni večer. — 21.35: Cicranpka sodba. — 22.40: Orkester.

dpstni pogrebni la-vod
Tu Trni m srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
IV A IN ŽAGAR
PODPREGLEDNIK FINANČNE KONTROLE V POKOJU
danes, dne 22. t. m. ob 1. uri popoldne po kratkem mukapolncm trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. novembra 1934 ob uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v četrtek, dne 29. novembra ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana-Sarajevo, dne 22. novembra 1934.
Globoko žalujoči: MARIJA, soproga; LAVOSLAV, kap. I. kL, sin; JELIČA, IVANKA. ZALKA. hčerke in ostalo sorodstvo.
Uremje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerfeek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani