Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Din 2»—
Leto 11.___________________________________________Ljubljana, 21. julija 1931.	n 0-	Štev. 29.
Službeno glasilo Zimsko ■ Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometr ih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega PEivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.

Izhaja vsak torek
Naročnina: četitletno Din 20‘—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul.24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
V ligah vodijo Conocordia, BSK in Halva — Dve zmagi Sturma (Graz) v Mariboru — Pred podsaveznim plavalnim prvenstvom — Slavnostna otvoritev novega športnega prostora na Jesenicah — Tour de France.
Ilirija se sijajno rehabilitira
Hajduk je briljiral dobršen del igre, je pa nato komaj zadržal neodločen izid 3:3 — Visok poraz Primorja v Zagrebu — Ostali iigini rezultati: Jugoslavija:Soko 3:3, BSK.Jug 12:2, Sašk:Slavl-ja 4:1, Hačva:Obilič 4:1, Slavija:Bačka 5:1, Sand:Gradjanski 2:2, Vojvodina:PSK 8:0.
L liga:
Bližamo se koncu liginega tekmovanja. Čiru bližje je konec, tem zanimivejše rezultate prinašajo nedeh'e. Iznenađenja so na dnevnem reda.
. Največje presenečenje je pripravila Ilirija. 3:3 proti Hajduku, pač nikdo ni pričakoval. Izgleda, da posveča, Ilirija posebno pozornost najmočnejšim. Vsaj v teh srečanjih hoče pokazati, da zadnje mesto v tabeli nikakor ne odgovarja njenemu faktičnemu znanju.
Primorje, še ni prebolelo udarca,, za-dobljenega :na lastnih tleh od Hajduka. Moštvo je izgubilo potrebno samozavest in je doživelo v Zagrebu občuten ppraz od državnega prvaka.
: Soko se je :po mnogih Zaporednih porazih vzdramil. Jugoslavija je morala napeti vse. sile, da ni podlegla,
BSK je ponovno dokumentiral svojo sijajno formo in se je vrnil iz Skoplja z dvoštevilčno zmago.
Sašk je pokazal, da je star maček, kadar gre za državno prvenstvo.' Svojega lokalnega rivala je sigurno porazil s 4:1.
V	Osjeku je Slavlja uničila Bački vse nade na dosego prvega mesta. Smejoči se tretji je
Mačva, ki se je iznebila najnevarnejšega konkurenta in si utrdila svojo pozicijo s sigurno zmago nad Obiličem.
Sand in Gradjanski sa .sl v Subotici delila točki.
Pančevački SK se je vrnil iz Novega Sada s polno malho golov.
Stanje tabel,se ni preveč.,spremenilo. V naši skupini je prevzela vodstvo po^ novno Concordia pred Gradjanskim, vse drugo je ostalo pri starem.
Neodločen rezultat Jugoslavije je pripomogel Sašku, da je zasedel v beogradski skupini drugo mesto. Drugih sprememb ni.
V	vojvodinski ligi se je povzpela Vojvodina na tretje mesto. Tudi Slavija je prehitela Gradjanskega in'ga pustila za seboj.
Športniki in prijatelji sporta! Pridobivajte novih naročnikov našemu listu!
V Mariboru se prodaja »Športni list« še v sledečih lokalih:
Trafika Slamič, Glavni trg 26.
Trafika Geč et Gnus, Glavni trg.
Trafika Poskošil, Grajski trg.
Trafika Svetek, Gosposka ulica.24.
Trafika Golež, Aleksandrova c. 42.
Vse one cenjene naročnike »Športnega lista«, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega leta prosimo, da to store v najkrajšem času, ker le na ta način se izognejo neljubi ustavitvi nadaljnjega pošiljanja lista.
Uprava.
Concordia	8	5	1	2	22:18	11
GradjafLski	6	5	0	1	9:4	10
Hajduk	7	4	1	2	31:9	9
: Hašk'	' 7	2	1	4	20:15	5
; Primorje	; 7	2	0	5	13:25	4
1 Ilirija	7	1	1	5	11:35	3
: 4.	II. liga					
BSK	-	6	-6	.0	0	36:5	12
Sašk	7	4	0	3	19:15	8
Jugoslavija ..	6	3	1	2	15:13	7
Slavija	6	,3	0	3	7:14	6
Soko	■ 7	1	2	.4	9:15..	4
Jug	6	0	1	5	6:30.	1
7	-.P ••	A	A Mačva	III. liga: 9	8- 0			1	16:6	16
Bačka	9	6	0*	3	18:13	12
Vojvodina •	9	5;	0	4	25:16	10
Slavija	9	5:	0	4	19:16	10
Gradjanski,	9	4	1	P	21:15	9
Sand	9	3	1	5	16: (4	7
Obilic	■ .	9	3	Q	6	15:26 :	6
PSK	9	1	0	8	14:38,	2
ILIRIJA:HAJDUK 3:3 (1:3).
Nikdo ne bi verjel, da sč bo moral sloviti »mojster z morja« proti Iliriji boriti, da bo odnesel iz Ljubljane zdravo ; kožo. To je bil najbrže vzrok, da tekmi ; ni prisosvo.valo,toliko publike, (2500), kot se je splošno pričakovalo. Sila topla ne-nelja je spravila ljudi v vodo — računalo , se je pač na ‘sigurno zmago Hajduka. Po končani tekmi, ko so se valile množice z igrišča in šo naletele na kopalce, ki so se vračali z vseh strani v mesto, je človek komaj utekel raznim povpra-' Sevanje m po detajlih. Vsakomur je bilo nato žal, da tekme -ni videl. Žoga je okrogla, nikdar ni mogoče s sigurnostjo predvidevati končnega rezultata,.
Ilirija je popravila neverjetni poraz -. v Splitu. Izsilila je neodločen izid, ki pomeni v danem slučaju izreden uspeh. Rehabilitirala je sebe. in ves slovenski nogomet.- Po brezupni -situaciji v. prvem polčasu ni mogel nikdo slutiti, da se bo tekma na tak način končala. Poraz Ilirije se je zdel neizbežen. Hajduk je pred-; vedel tako dominantno igro, da je Vsak-i do z gotovostjo računal, da bo pomenila druga polovica za Ilirijo debakel. Hajduk se je čutil že sigurnega zmagovalca in je posegel po. isti taktiki kot nedeljo preje proti Primorju. Igral je s štirimi napadalci počasno kombinacijsko igro, š katero je popolnoma razbil primor jansko obrambo. V nedeljo pa se je izkazalo, da ni v vsaki luknji rak. Ilirija ie takoj uganila Hajdukovo namero, ki je mislil, da je že popolnoma »spumpal« belo-zeleno obrambo in da bo sedaj kar sipal gole kot proti Primorju. Izkazalo se. je, da imajo ilirijanskj krilci še dovolj moči.
Z vso energijo so izrabili ugodno priliko, poostrili mlačni tempo in se vrgli na nič hudega slutečega nasprotnika. Hajdukove! ‘so bili presenečeni, popolno-
ma so izgubili glavo. Vlogi sta se zamenjali:: iz Ilirije je postal Hajduk in to potenciran, Hajduk se je prelevil v Ilirijo. Kakor prestopi po nalivu mogočna reka svoje bregove, tako se je vrgla Ilirija na Hajduka. Ta moment je odločiL : Boljša taktika je triumfirala nad tehniko. Tisti, ki so napovedovali, da Tiči šan-sra-Ilirije v boju s Hajdukom edino v taktiki, so imeli prav,	•
Na igrišču se je najpreje pojavil Haj-i duk v belih jopičih in modrih hlačicah v : postavi:
Čulič
Milutin- Mikačić Marušič, Podnje, Gusiha • . Benčič, Bakotič, Kragič Lemešić, Bonačić.
Takoj nato je gromovito odobravanje pozdravilo Ilirijo, ki je .nastopila ze-i leno-belo.
Pfeifer, Košak, Ice Doberlet, Lah .
Pogačnik, Unterreiter, Oman Bergles, Strehovec
Malič.
‘ Kot glavni sodnik je • fungiral g. Po-dupsky iz Zagreba, stranska sodnika sta bila gg. Bergant in Vesnaver iz Maribora.
Potek igre.
,, Hajduk je dobil žreb — Ilirija je igrala proti solncu in je imela začetni udarec. Igra teče večinoma v . sredi, nasprotnika se samo »božata«. Sledita dva napada Ilirije, obakrat zaključena s strelom. Enkrat uspešno intervenira Culic, drugič, gre žoga v out. Nato. vprizori Benčič prvi nevarnejši napad Hajduka, Malič'z lahkoto brani. Zopet je kočljivo pred golom Hajduka. Ice krasno centrira, Doberlet zastrelja v out. Sledi cor-ner za H. Protinapad Ilirije: zaustavi Marušič s foulom na Lahu. Košak strelja razantno, Čulič 'zaokrene v corner. Ice : ga strelja, žogo dobi Košak in že Vodi Ilirija
1:0.
Ozračje se trese od navdušenih vzklikov — publika vzpodbuja do konca. Izgleda, da je gol podžgal Hajdu-kovce. Od noge do noge roma žoga, kakor precizen stroj se vrste kombinacije, bomba za bombo žvižga proti golu Maliča. Benčič je najnevarnejši. V 18. min.. najde njegova bomba neobrariljivo pot v mrežo
1:1.
Vse se divi sijajni igri Hajduka, ki stalno ogroža svetišče Ilirije. Branilca delata s polno paro in ne dovolita Hajduku da strelja. Krilci Ilirije slabo podajajo. Krilci H. izvrstno prestregajo. Pozicijska igra H. je vzorna. V 27. min. Bonačić sijajno premoti obrambo in že se trese Maličeva mreža
1:2.
Ilirija ripostira, vendar premalo energično. Zopet napada H. — Več strelov zgreši cilj. Gol visi v zraku, šele v 43. min. se nudi Bonačiču prilika, da poviša na
1:3.
Prvi polčas je potekel v znamenju velike premoči Hajduka. Rezultat je zaslužen, ob malo večji sreči bi mogel Hajduk zabiti še dva gola, tudi 1:5 bi popolnoma odgovarjalo poteku igre. — Splošna sodba je, da igra Hajduk bogovski; v moštvu razen Kragiča ni sla-betočke. Ilirija ne more uspeti radi netočnega podajanja. Napovedovalec v radiju prorokuje končni rezultat 6:1 za H. Glasom poteka igre povsem opravičeno.
Po odmoru H. nadaljuje ofenzivo. — Sledi več kotov proti Iliriji. Sodnik napravi nekaj pogrešk — publika divja. H. poizkuša napade potom Kragiča — nemogoče, Kragič je ničla. Obramba II. stoji kot zid. Napadi H. so izredno nevarni (Benčič!!). II. napade. Košak zastrelja prosti strel. V 27. min. gre Kragič v krilsko vrsto — usodna taktična napaka! 11. z vso silo napade. V 28. min. poda Lah Doberletu, ki prenese z desne noge na levo in plasira v desni kot
2:3.
Velikansko navdušenje! Publika bodri, Hajduk se samo brani. V 33. min. predor Benčiča, Bergles starta in odvzame žogo — Benčič se okrene in udari Berglesa od zadaj po stegnih. Incident se konča ž zmago sodnika, ki izključi oba B. — B. od Ilirije vsekakor neopravičeno. Oman gre v obrambo — ni potrebno. II. je stalno pred golom H. V 44. min. bomba Košaka v desni gornji kot in
3:3.
Kako so igrali?
Hajduk je dve tretini igre povsem zadovoljil. V tem predelu ni bilo slabe točke (izjema Kragič). Nadpovprečnost sta pokazala Benčič in Bonačić. Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta na svojih mestih najboljša v Jugoslaviji, posebno Benčič jc »ekstra klasa«.
Ilirija je imela najboljše orožje v obeh branilcih. Bila sta vsekakor boljša kot oba Hajdukovca. Od preobrata dalje, to je v zadnji tretjini igre, so bili prav vsi Ilirijani dobri, vsi imajo enake zasluge na rezultatu.
Sodnik g. Podupsky je s svojimi odločbami večkrat povzročil negodovanje publike, mnogokrat neopravičeno, manjkrat opravičeno. Njegova zasluga je vsekakor, da igra v splošnem ni prestopila meje dovoljenega.
Publike ne smemo pozabiti. Vzpodbujala je domače od začetka do konca. Ko je sodnik odžvižgal, je množica vdrla na igrišče in nesla svoje ljubimce na ramah v oblačilnico.
S kritičnim očesom.
Hajduk je navzlic obema porazoma v Zagrebu in nedeljski neodločeni igri še vedno najboljše moštvo v Jugoslaviji. Goji izredno kultiviran nogomet, zgrajen na modernih principih. Že večkrat smo videli Hajduka pri igri, vendar nam ni vedno enako ugajal. Kombinacijsko moštvo je bil vedno, Njih popularni trener Luka Kaliterna, ki je bil več let v Angliji akiven nogometaš, je dal Hajdu-kovcem škotsko šolo, katero so izpopolnjevali češki trenerji kot n. pr. Bohata, Soltys itd. Hajduk igra dosledno prizemno, je pa kljub temu mojster v igri z glavo. Pred leti je Hajduk gojil igro notranjega tria. Z njo je dosegel lepe uspehe, je pa tudi naletel na nasprotnike, ki so znali njegovo igro parirati (po-0 naši Iliriji). Številne turneje tMalta, tgipt, severna Afrika, južna Francija) so na moštvo znatno vplivale. Največjo spremembo je menda enajsto-rica doživela z velikansko turnejo po Južni Ameriki. Še lani, ob priliki njegove igre z Ilirijo (1:0 za Hajduka), je igral »mojster z morja« povsem drugačen sistem. Takrat se nam je predstavil kot moštvo, ki igra na prodore. Gojil je tako zvani sistem menjavanja krila in zveze. Ta dva igrača sta namreč drug drugemu dajala strme pred-ložke in sta pri tem menjavala svoji mesti. Danes igra Hajduk drugače. Vpliv Južne Amerike? Morda. Sigurno je le, da se nam je Hajduk predstavil v Ljubljani kot zastopnik toliko predebatirane angleške w taktike. Hajduk ne igra taktiko velike črke W (krili in srednji napadalec stoje na meji off-sidea, zvezi hodita po žogo po potrebi tudi pred svoj lastni gol in jo preneseta svojemu napadu), on igra kot rečeno taktiko male črke w. Kragič-Bakotič-Lemešič so bili vedno spredaj, Bonačič-Lemešič zadaj. Ta sistem je prav dober. Svojim krilcem omogočuje točnejše podajanje ter jim obenem dopušča, da posvetijo dovolj pažnje defenzivi. Radi tega izgleda, kot da bi bilo na igrišču več Hajdukov-cev kot nasprotnikov, ki zaidejo vedno v dvojni triangel: desni krilec-desna zveza-srednji krilec-leva zveza-levi krilec. Pozicija izgleda takole:
*	1. krilo	* s. n.	* d. krilo
* 1. z.	* d. z.
*	1. k.	* s. k.	* d. k.
Na ta način dobimo dvojni mali w in sicer proti smeri nasprotnega gola in obrnjeni mali w v smeri lastnega gola. Igro je mogoče hitro in kar je glavno, točno prenesti iz leve na desno ali obratno. To je v glavnem princip te taktike.
Ali je taktika Hajduka priporočljiva? Lažje bomo odgovorili ako malo spremenimo vprašanje: ali bo Hajduk prodrl s svojo taktiko?
Odgovoriti moramo z odločnim ne? Zakaj? Prvič nima Hajduk enakovrednih napadalcev. Povsem odgovarjata Bonačič in Benčič, mogoče tudi Leme-šič. Bakotič je že šibkejši, dočim Kra-gič sploh ne spada v ta kvintet. Taktično dober nasprotnik bo pokrival Bo-načiča In Benčiča in s tem je Hajduk onemogočen — vsaj v napadu. Druga slaba točka je postiranje Bakotiča. Stoji toliko spredaj, da je treba nasprotnima branilcama napraviti le nekaj korakov naprej in Bakotič je hočeš nočeš v off-sideu. Tretjič je tu Kragič. Za to taktiko je neuporabljiv. Nasprotnemu krilcu ni treba preveč paziti na Kragiča, lahko se posveti bolj Bonačiču, ki bo napram dvem težko uspel,
Ilirijanska defenzivna formacija je igrala taktično dosti slabo. Pri tekmi proti Primorju je Hajduk pokazal svoj sistem. Ilirija ga na lastni koži ni znala parirati, čeprav so morali oziroma bi morali, opaziti, da dobivata vse žoge vedno in vedno Bonačič in Benčič. Slednjega so celo pustili dostikrat popolnoma nekritega, kot da ne bi bil nevaren. In vendar je bil Benčič nosilec vseh napadov Hajduka. Da so llirijani spregledali, je bilo potrebno, da je Hajduk sam storil napako s tem, da je Kragiča postavil kot četrtega krilca. Šele sedaj se je Oman pomaknil proti sredini in Bonačič je bil med dvema ognjema: na eni strani Oman, na drugi Unterreiter. V takem slučaju postane igrač nervozen, nepremišljen — in res, Bonačič naenkrat ni več znal točno podajati.
Tako je bilo tudi pri ostalih. Nikake
preciznosti več, žoga ni več potovala od noge do noge. Taka igra seveda ni mogla imponirati belo zelenim krilcem, kar niso pobrali sami, sta opravila branilca in Ilirija je prešla v ofenzivo Hajduk je premagal samega sebe. Vračunal se je. Mislil je, da mora uspeti proti Iliriji z isto taktiko kot proti Primorju. V tem je njegova tragika. Precizne kombinacije, ki so trajale več kot eno uro, niso toliko utrudile ilirijanske krilce kakor so Hajdukove! najbrže mislili, kajti drugače pač ne bi ubrali taktiko štirih napadalcev. Vsekakor je tudi zasluga krilske vrste Ilirije, da je izrabila ugodno priliko in je s pravilno protitaktiko zmešala Hajdukovcem račune. Bilo je sicer že malo pozno, lahko bi se to izvršilo že mnogo preje, vendar prepozno še ni bilo. Na ta način je mogla Ilirija rešiti eno točko in iztrgati nasprotniku že sigurno zmago. Napad belozelenih je čutil pritisk od zadaj in naenkrat so Hajdukove! doživeli, da zna napad Ilirije ravno tako dobro kombinirati kakor oni sami. Presenetilo jih je. Poizkusili so zavlačevati igro s pošiljanjem žoge v out. Ko tudi to ni koristilo, so se pokazali z manj prijetne strani: s surovo igro, radi česa so izgubili simpatije publike. Resnici na ljubo moramo priznati, da so igrali ostrejše kot je potrebno le posamezniki in da večina ni prešla meje dovoljenega. Ilirija se ni dala ustrahovati. Še tesneje je sklenila obroč na Hajdukovi polovici, Splitčani, videč, da jim tudi ta pot ne prinese zaželjenega uspeha, so se pomaknili povsem v obrambo. Neverjetno —- tudi to ni pomagalo! Lavine ni bilo mogoče zadržati. Izkazalo se je, da so Ljubljančani mnogo hitrejši. Hajdukovci so preje podajali točno na nogo čakajočemu. Obramba Ilirije je radi tega imela večinoma dovolj časa, da je z uspehom intervenirala. llirijani so kombinirali v teku — bliskovito je potovala žoga od noge do noge — prav nič ni Hajduku pomagalo, da je zbral vse razpoložljive moči pred golom in skušal z ostrim startom prestrašiti nasprotnika. Igrači Ilirije so bili boljši tekači in so izvajali kombinacije tako bliskovito, da Hajdukovci sploh niso imeli časa intervenirati. Izenačenje je bilo doseženo. Hajduk je moral biti vesel, da ni tekma trajala še nekaj minut — sicer bi bil še bolj senza-cijonalen konec in to na konto Hajduka.
Še nekaj moramo omeniti. Vsi goli so bili lepi in neobranljivi — vsaj za Maliča in Čuliča.
CONCORDIJA:PRIMORJE 7:2 (5:0).
Nesnosna vrućina s jedne strane, a koturaška priredba kluba »Orao« s druge, odbili su od utakmice mnogo ljudi. Posjet vanredno malobrojan i to zbilja pravih športaša, koje ni vrućina nije mogla oteti, da ne vide igru Primorja i Concordije.
Igra započela je u mlohavom tempu. Primorje nikako da se snadje. Concor-dija iskorištava i neprestano svojim navalama zadaje brige i posla obrani P., tako da več u 8. min. Primorje primi prvi goal.
1:0 za Conoordlju.
Zatim opet navale Cone. ugrožavaju vrata, zbog slabog pokrivanja sa strane Primorjaša, tako da svaku loptu Concordija primi čistu. Do 15. min, igra se neprestano pred golom Primorja. Dva tri poteza pred Cone. gol. ne znače ništa.
U 18. min. tek prvi put intervenira Demić. Odmah zatim sl. udarac protiv Primorja iz 17 m neiskorišten. Sudac počinje činiti greške.
Nesabrana igra Primorja koja vlada od početka uvodi ponovno zgoditkom u 22. min.
2:0 za Concordiju.
Neprestano se redaju opasne navale na goal Primorja. Publika je iznenađena dosadanjim tokom igre.
U 28. min. zabija Živković iz preko 20 m lijepi goal na iznenadjenje sviju.
3:0.
U 31. min. sudac zbog faula opominje Premrla, zatim daje odluku o isključenju ali istu nakon objašnjenja povlači.
Živković ponovno z 35 m daje u 34. minuti
4:0.
U 39. mip. opet zgoditak i
5:0.
Zatim izmjenične navale, u kojima sve jače iskosava rastrganost igre Primorjaša, a povezanost Concordije i tako svrši prvo poluvrijeme, sa već značajnim brojem golova u korist Concordije.
U drugom poluvrijemenu Primorje se pribire i igra bolje. Vidi, da je skrajnje vrijeme, no nikako da što izradi. U par navrata ističe se goalman Primorja sa svojom požrtvovnošću. Lijepim pro-igravanjem Concordija u 16. min. ipak postizava
6:0.
U. 20. min. kombinacijom sa desnim krilom postigne Primorje prvi goal te ispravlja poraz na
6:1.
Da igra Primorje više sa krilima, moguće bi efekat bio jači. U 22. min. desno krilo Primorja Jug zabija drugi goal za svoje boje.
6:2.
Nakon ovog gola publika počinje da bodri Primorjaše koji neko vrijeme navaljuju, da zatim opet preuzme inicijativu Concordija sa svojim kombinacijama u kojima Premrl igra glavnu ulogu.
Iz kornera u 43. min. krivnjom golmana, koji nepotrebno istrčava, nastaje konačni rezultat
7:2 za Concordiju.
Publika ovog puta nije bila zadovoljna sa igrom Primorja.
Sudac M. Popovič je zadovoljio.
Hazenašice ljubljanske Atene, koje su u subotu gostovale protiv Concordije, pokazale su ovoga puta lijepu i dobru igru. Naročito u drugom poluvremenu kad je učinjena izmjena u navali, igrala je Atena dobro.
Rezultat od 10:6 (5:2) za Concordiju, može se smatrati laskav naprama prošlom od 2:22.	Jaka.
Jugoslavija :Soko 3:3 (2:1).
Jugoslavija je igrala izvrstno pred odmorom, nato je prevzel inicijativo So-ko. Igra je bila žejo zanimiva in polna napetih momentov.
BSK:Jug 12:2 (6:0).
4000 gledalcev je za Skoplje rekord. Videli so sijajno igro Beograjčanov, ki so sipali gole kakor so hoteli. Znamenita desna stran Tirnanič-Marjanovič ima levji delež na zmagi.
Sašk:Slavija 4:1 (2:1).
Lokalna rivala sta si nudila izredno ostro borbo. Igra je bila odprta, šans je bilo obojestransko dosti le z razliko, da je bil Saškov napad odločnejši.
Mačva:ObiIič 4:1 (2:1).
Na lastnih tleh je moral Obilic kloniti »Urugvajcem«. Rezultat je previsok in ne odgovarja poteku igre.
Slavlja:Bačka 5:1 (2:0).
V	Osjeku je Izgubila Bačka zadnje šanse na prvo mesto. Izguba obeh točk je malodane zasiguralo Mačvi prvo mesto v 3. ligi. Slavija je bila v vsakem pogledu boljša.
Sand:Gradjanski 2:2 (1:0).
Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre, nasprotnika sta si bila enakovredna,
Vojvodlna:PSK 8:0 (4:0).
Absolutna premoč domačinov, PSK ni niti 6 krat prišel preko polovice.
Ostale tekme
PISMO IZ MARIBORA.
Maribor, 19. julija.
V	soboto in nedeljo je gostovalo v Mariboru moštvo bivšega graškega prvaka SK Sturm. Prvi dan je imelo nasproti Rapida, drugi dan Železničarja.
Sturm (Graz):Rapid 1:0 (0:0).
Sturm:	Inerwald, Orozsy — Fi-
scher, Lamoth (Skaza), Seidel, Krušič, Pretner, Aurather, Klima, Frach, dänisch.
Rapid : Herman, Barlovič—Kurz-man, Golinar, Bröchl—Seifert, Verbnig, Venko, Heller, Hardinka, Schmid.
Potek igre: Rapid v začetku mnogo napada, tri lepo izdelane šanse pa ostanejo žal neizrabljene. V 11. min. diktirani prosti strel proti Sturmu ostro strelja Barlovič, ali golman gostov bravurozno brani. Tudi Sturm pride do besede in napada; 3 m pred golom skazi
Frach in kmalu nato je levo krilo prepočasno. Rapidov vratar Herman se odlikuje izredno in ne pusti Sturmu do uspeha. Dva kornerja proti R., slabo streljana ostaneta neizrabljena. Rapidov napad ima težko stališče proti dobri obrambi gostov. V drugem polčasu nastopi Sturm s trenerjem Skazo na desnem halfu. Igra je živahnejša. Sturm ima premoč in često strelja, toda Herman krasno brani. V ugodni poziciji Venko strelja v out. Po izmeničnih napadih uteče Klima obrambi R. in ostro šutira, pa Herman je zopet na mestu. Leva zveza St. strelja nato visoko preko gola. Rapidov protinapad konča s tem, da golman Sturma vzame Venkotu žogo z noge. V 40. min. napad St. lepo kombinira, prosto stoječi Janisch dobi žogo in neubranljivo strelja v levi kot; 1:0. Nato strelja Venko iz lepe pozicije čez gol in isto napravi Klima pred Rapidovim golom. H koncu še korner proti Rapi-du, ki ga ubrani Herman.
Sturm je kot boljše moštvo zmago zaslužil, ni pa pokazal posebne igre. — Zelo dobre moči je imel v obrambnem triu in srednjem napadalcu. Pri Rapidu so se odlikovali Barlovič in Golinar in v izredni formi je bil vratar Herman.
Tekmo je vodil izvrstno dr. Planinšek; po svojih zmožnostih pač zasluži, da bi ga savez bolj upošteval v tekmah za državno prvenstvo.
Sturm (Graz):Železničar 3:2 (0:1).
Namesto tekme s SK Celjem, ki so jo Celjani odpovedali, je SK Železničar v zadnjem hipu akceptiral tekmo s Sturmom. Domači so se lotili nove nepričakovane naloge z vso energijo, ki so jo zbrali za revanš za poraz in dogodke v Celju ter razvili tako dobro in požrtvovalno igro, da bi njihova zmaga ne bila nezaslužena. Sturm je tudi proti Železničarjem podal le povprečno igro. Potrdilo se je, da je težišče moštva v ožji obrambi in dvojica Klima-Oroszy v napadu. Tehnično je bil Sturm pač boljši od Železničarjev, zato pa so bili domači pri stvari s srcem in vnemo, kar je tehnični plus gostov več kot izravnalo. Skupna igra in dodavanje žoge je bilo pri obeh moštvih pomanjkljivo.
Že v 11. minuti je dosegel Ž. po sr. napadalcu Pezdičku prvi gol. Pri stanju 1:0 je nato ostalo do odmora navzlic prizadevanjem obeh moštev. V drugem polčasu je Sturm izravnal iz enajstmetrovke, ki jo je po nepotrebnem zakrivil Konrad. Železničar je imel nato svoje slabe četrt ure, ki jo je Sturm izrabil, da je postavil rezultat na 3:1. Potem so se zopet razigrali Železničarji, vendar jim ni uspelo več kot popraviti na 2:3. Sodnik Nemec je bil šibek kot običajno.
INCIDENTI V CELJU.
Celje:AtIetik SK 3:1.
Celje, 29. julija.
V	Celju bi moral danes gostovati mariborski Rapid proti Atletikom. SK Celje pa je nameraval igrati s trboveljskimi Amaterji. Ker so se pa dogovori izjalovili, sta se kluba domenila, da bosta odigrala medsebojno prijateljsko tekmo in predigro rezerv. Med občinstvom je našel ta program mnogo odziva in čeprav smo v največji kopalni sezoni, je bilo igrišče dobro obiskano.
V	predtekmi rezervnih moštev je bil Atletik SK telesno toliko močnejši, da Celjanom ni pomagala marljiva igra in tehnične sposobnosti. Morali so prepustiti zmago rezervi Atletik SK s 3:0.
Glavna tekma med prvima moštvoma je tekla pod dobrim in objektivnim vodstvom g. Wagnerja v prvem času regularno. Obe moštvi sta igrali dobro, Celje je naravnost presenetilo s tehnično nadmočno smiselno skupno igro, ki mu je še pred odmorom zagotovila zasluženo vodstvo z 2:1. Že h koncu prvega polčasa pa je moštvo Atletika začelo forsirati tempo, da bi izravnalo. Bodreno po delu publike je krepko poseglo tudi po nedovoljenih sredstvih. Svoja prizadevanja je še stopnjevalo v drugem' polčasu in skušalo na brezobziren način izrabiti fizično premoč nad telesno mnogo lažjimi igralci Celja. Sodnik je moral seveda brzdati take poskuse, kar pa ni bilo po volji publiki Atletikov in pa tudi nekaterim igralcem. Zaradi ugovarjanja in žaljivih izrazov je moral sodnik končno poseči po skrajnem sredstvu ter izključiti Hojnika, Gorška in Kranjca od Atletik SK, nakar je s trudom privedel tekmo do kraja. Po teh
»SPORT N 1 LI S T«
incidentih seveda ni bilo več govora o kaki urejeni igri. Končni rezultat je bil 3:1 za SK Celje. Da so se incidenti nadaljevali še med publiko, da je bil insulti-ran sodnik Wagner, da je intervenirala policija, itd. ni treba niti posebej pripovedovati.
V	Celju so športne prilike zelo slabe. Medklubski odbor LNP in sam LNP, ki bi bila dolžna ustvariti podlago za dobre odnošaje med klubi in ki morata skrbeti za reden in dostojen potek prireditev, sta pristranska foruma, ki na vsak korak krijeta nemškonacijonalne Atletike in Šoštanj na škodo SK Celja in SK Olimpa.
V	medklubskem odboru gospodari dvojica König & Krell pod zaščito gotovih., z besedami velenarodnih funkci-jonarjev LNP. Olimpa je pustila delavska grupa v LNP čisto v nemar (kakor vedno, če niso na vidiku kaki občni zbori), SK Celje pa iz nacijonalnih in športnih razlogov ne sodeluje v medklubskem odboru pod takimi razmerami. Predsednik M. o. König se tudi v tem primeru ni ženiral pokazati svojo neobjektivnost. Namesto da bi pomirjevalno vplival na svojo okolico in na igralce, je prednjačil pri »drukanju« za svoj klub in proti sodniku in nosLvelik del krivde in odgovornosti za incidente, ki so na novo poslabšali športne razmere in zopet enkrat ogromno škodovali ugledu sporta. Vprašamo merodajne, n. pr. predsednika LNP g. M. Rybafa, kako dolgo bodo še vzdrževali te razmere?
Plavanje
v veliki izbiri!
M. ILGEP«
sin
uran in juveiir MARIBOR
GOSPOSKA 15
Lahka atletika
PRVI DEL DRŽAVNEGA PRVENSTVA POEDINCEV.
V	soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu prvi del državnega prvenstva poedincev ob zelo slabi udeležbi. Z izjemo llirijanov Sporna in Senčarja so startali sami Zagrebčani. Natančneje bomo poročali v prihodnji številki, za danes navajamo le pomembnejše rezultate.
V	desetoboju je zmagal Branko Kal-lay (Marathon) s 6059.41 točkami, kar je nov jugoslovanski rekord pred svojim bratom Levinom, ki je dosegel 5868.10 točk. Zmagovalec je dosegel tele rezultate: 100 m 11.7, dalj. 6.59 m, krogla 10.36, višina 1.70 m, 400 m 55.8, kopje 37.88 m, 110 m zapreke 17, disk 30.80 m, palica 3.20 m, 1500 m 5:28.
V	balkanski štafeti (800, 400, 200, 100) je Hašk v postavi Tučan, Žokalj, Schreiber, Jamnicky postavil nov jugoslovanski rekord 3:31.6.
V	metu diska obojeročno je dr. Na-rančič dosegel 74.52 m (40.94+33.58), kar je nov jug. rekord.
. Tudi v štafeti 4X400 m je padel rekord. Haško'vci Lapenna, Schreiber, Jamnicky, Tučan so dosegli čas 3:37.8.
Marathonski tek je zahteval radi neznosne vročine precejšne žrtve. Sporn in Senčar sta morala izstopiti, ko sta vodila skoro 3 km pred ostalimi.
PRED PRVENSTVOM LPP.
Tekmovanje za prvenstvo LPP v plavanju, skokih in water-polu bi se glasom sklepa letošnje redne glavne skupščine moralo vršiti v Mariboru.
Merodajni krogi v Mariboru pa niso za prizadevanja podsaveza in ljubljanskih klubov, ki se niso strašili ogromnih materijalnih žrev, da bi s prireditvijo tega tekmovanja pripomogli k propagandi za plavalni sport v Mariboru pokazali niti najmanjšega razumevanja in tako je uprava LPP. bila primorana, da se prvenstvo vrši dne 25. in 26. t. m. v,, kopališču Ilirije v Ljubljani.
Menda bo letos prvič po dolgi vrsti let plavalno prvenstvo ljubljanskega podsaveza imelo res pestro lice in bo faktično nudilo sliko slovenskega plavalnega sporta; dočim so se doslej po razpustu plavalne sekcije LSK sestajali, na podsaveznem prvenstvu le plavači ljubljanskega Primorja in Ilirije, bomo videli letos na startu, tudi tekmovalce iz Maribora, Kamnika in Novega mesta.
Da ugibamo o izidu? Nehvaležna zadeva —• pa poizkusimo vseeno — seveda, samo ugibati, nič več kot ugibati!
Vsekakor je situacija najbolj nejasna v water-polu, zlasti še . v kategoriji •; juniorjev. Kot konkurenta je tu kot v vseh drugih kategorijah smatrati edinole Primorje in Ilirijo, Vsi ostali klubi bodo zaenkrat še le bolj malo pomenili v prvenstvu,-'rorej, juniorski water-polo: videti igro enega ali drugega moštva nismo imeli -prilike, videli pa smo igrati poedince. Dočim more. Primorje-postaviti v moštvo, izvrstnega plavača Wilfa-na in Maierja, ima Ilirija v juniorskom moštvu dobre moči v wratarju Čadežu in Fritschu, ki sta oba že nastopala' v prvi garnituri kluba. Prorokovati; je težko — morda. in:a Primorje plus v:.Wilfa;-novi .hitrosti, ki jo bo težko paraliziratili-
Vvaterpoliste-seniorje smo videli. Če vzamemo kot merilo režhltate proti moštvu KSU, ki je pred 11 dnevi igralo v Ljubljani proti obema kluboma, moramo dati več i-zgledov Iliriji. NisO'pn taka1 primerjanja niti malo reelna --oubčnej-; šega bomo videli iziti,kok zmagovalca
mi prvenstvu!,,	.
t ;!/V, skpkihv^,ta^i> •p+iornkhi,: ks* i oxskihn smemo ,s . precejš-ujo ,g.otoyost.io;
; računa,tiiz,zmago Ilirije,] kr,jej ,v;-tej,pa-:nogi najresnejši pretendent, tudi :z.a drž,, prvenstvo,	,	.
Plavanje juniorjev: Primorje ima nepremagljivega aduta v VVilfanu, Ilirija v Lampretovi. Prva mesta si bosta o bä; rivala precej »prijateljsko« delila. Odločila bodo druga, tretja itd. Menda smemo sigurno reči, da bo Ilirka prvenstvo v plavanju juniorjev, ki ga je .osvojila lani, obdržala tudi letos. .
Plavanje seniorjev so Primorju lani ; »podarile« . požrtvovalne seniorke, ki so i se bolj žrtvovale kot tekmovalke. Letos ; bo tudi tu vsaj nekoliko, četudi ne dosti 1 boljše. Ilirija postavi Wohlfartovo in : Severjevo, Primorje Viko Prekuhovo,-;V seniorjih je gotovo Ilirija na boljšem ijn če bodo seniorke napravile svoje,»ji ■ morda uspe to prvenstvo Primorju iztrgati.
DP» OETKER-JEVO KUHINJSKO ČUDO!
Zelo praktično za športnike in turiste, ker se na njem lahko kuha, praži in peče vsakovrstna jedila.
Veliki aparat stane Din 220’-mali aparat stane Din 200’-
Dobi se pri:
DSr OETKER, Maribor,
pred in po sportu, tekmi najbolje
Dr. Oetktr-jev puding!

Znamko
#
To so ugibanja — v koliko so pravilna, bomo pa videli v soboto in nedeljo! .
PÖDSAVEZNA PRVENSTVA SO SE ŽE PRIČELA.
V	Ljubljani bomo imeli podsavezno prvenstvo v soboto in nedeljo, v drugih podsavezih so se prvenstva vršila pr.ctekh) nedeljo.
V	Splitu »so se tekmovanja vršila v novem bazenu »Jadrana«. Rezultati so prav dobri.
,50 m,: .prosto junior ji: Vjeran Birimi-ša' 29+ C ' ' :	"
d+lOO m mešano dame: Jadran 1 +52.1.;+	....
b)0 m hrbtno seniorji: Gazzari B. 1+55 .
100 m prsno juniorji V. Birimiša 1:25.
50 m .prosto juniorke: M. Čulič 41.4.
1(10 m prosto, seniorji; Senjanovič +02.7.'
200 m.prsno seniorji: Midžor 3:11.9.
iOOrn prosto dame: Roje 1:20.6.
4X50 m prosto juniorji: Jadran I 1:57.5.
4X200 m prosto seniorji: Jadran I 10:08.
V Beogradu je postal prvak »Beograd« v juniorskem in seniorskem plavanju pred Bobom. V skupni klasifikaciji je zmagal Bob s 156 točkami, 2. Beograd 106 točk.
1500 m prosto: L Bulat 27:18.
400 m prosto dame: 1. N. Bulat 7:10.5.
50 m prosto juniorji: L Donatič (Bob) 30.5, 2. Durman (Beogr.) 20.6, 3. Grčic (Bob). V predteku je dosegel Donatič 30.2, Grčič 30.4.
100 m prsno juniorke: L Brezovšek 1:45.8.
100m prosto seniorji: 1. Bulat 1:07.8, 2. Popovič 1:09. 3. Arieri.
200 m prsno dame:	L N. Bulat
3:54.5, 2. Z. Bulat 4:13.6.
Športniki!
pute BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn |
Priporoča se
IIOTEL SLON
LJUBLJANA
Plavačice Ilirije so poleg sušačke Viktorije najboljše v Jugoslaviji. — Zgoraj: Jlipijanke ob priliki otvoritve kopališča na Mariborskem ooku; druga od desne je Nada Lampret, danes najhitrejša plavačica v državi. Spodaj levo: Dolenčeva, imenovana »Šime« se zaveda,, da je med favoritkami v hrbtnem plavanju. Spodaj desno: ekipa Ilirije po jutranjem treningu v bazenu Ilirije.
Svetovno znani
letalci, lahkoatleti, plavači nosijo le
„ALPINA“ ure
J. PETELN, Maribor, Gosposka 5
KAVARNA „A/TORIA“ Maribor
shajališče vseh športnikov!
Castrnk	m/m
LOJZE STREHAR	mm
a. GOREČ TJ\k
Ljubljana
v palači Ljublj. kred. banke in Gosposvetska cesta št. 14 Telefon 30-06
t
portnikom
priporočamo najboljša kolesa +
vse potrebščine zanje —
Wanderer ko lesa s pomožnim motorjem -Automobilno blago in pnevmatiko.
Najceneje!
100 m hrbtno juniorji: 1. Grčič 1:26.5, 2. Goršič 1:28., 3. Bihar.
100 m prosto juniorke:	1. Arieri
1:43.5, 2. Brezovšek 1:44, 3. Goršič.
200-m prsno seniorji: L Nikolajevič 3:16.2, 2. Kangrga 3:35.
3X100m mešano juniorji: L Beograd 4:13.8 diskval., 2. Bob 4:16.1.
3X100 mešano juniorke: L Beograd 5:39.
4 X200 m prosto seniorji: L Beograd 12:08.2, 2. Bob 12:25.4.
200 m prosto juniorji:	L Durman
2:43.9, 2. Bikar 2:54.7.
400 m prosto seniorji: L Bulat 6:24.4, 2. Goršič 6:41.
100 m hrbtno dame:	L N. Bulat
i :36.9.
50 m prosto juniorke: L Arieri 41.1, ■2. Goršič 45.4.
100 m hrbtno seniorji: 1. Bulat 1:30, 2.. Nikolajevič 1:30.5.
100m prosto dame:	1. N. Bulat
1:22.4, 2. Lozic 1:29.6.
100 m prsno juniorji: 1. Daskalović 1:21.1, 2. Kojič 1:32.6.
100 m hrbtno juniorke:	1. Goršič
1:58.4.
4X50 m prosto juniorji: 1. Bob 2:06.2, 2. Beograd 2:06.4.
4X50 m prosto juniorke:	1. Beo-
grad 3:11.7, 2. Bob 3:18.
3X100 m mešano juniorji: 1. Beograd 4:17.3, 2. Bob.
Skoki juniorjev in seniorjev: 1. Popovič. .
Waterpolo: juniorji 1. Bob I:Bob II 4:1, seniorji Bob:Beograd 5:1.
Službeno iz LPP
Iz seje u. o. z dne 15. in 18. t. m.
Vzame se na znanje dopis SK Kamnik, v katerem prosi za sprejem v redno članstvo LPP-a oziroma JPS-a. Dopis se pošlje s priporočilom JPS-u v rešitev.
JPS-u se predlaga sledeče v verifikacijo:
SK Kamnik: Štefka Homar, Valči Božič, Preši lika, Cerer Anton in Bervar Franc.
SK Elan: Pavle Plihal, Slavo Čuček, Jože Klemenčič, Strajner Mile.
ASK Primorje: Aplenc Alfonz, Pelc Božidar in Černe Katja.
SK Ilirija: Badiura Draga, Jenko Zdenka, firoschl Janja, Černe Helena, Klemenčič Terezija, Mihalek Otmar, Detter Otmar, Babinek Marija, Luck-mann Eva, Dolenc Marija, Deutschmann Herbert, Dolenc Matjanko, Lavrenčič Elza, Tauses Rado, Keržan Ančka, Hribar Sveto'zar, Vrankar Pavel, Heller Ivan, Gabrovšek Julij, Lavrič Jurij in Sallberger Milica.
Opozarjamo vse klube, da je zadnji dan prijav za podsavezno in savezna prvenstva sreda 22. t. m., do katerega dne je poravnati tudi vse obveznosti. Do tega dne se morajo prijaviti tudi poljubni skoki. Prijave za savezna prvenstva je prijaviti direktno JPS-u Zagreb, Zrinjski trg 9.
Tajnik I.
Hazena
Ponovno gostovanje Atene v Zagrebu.
Concordia: Atena 10:6.
Po nedavnem visokem porazu je dosegla v soboto ljubljanska Atena v Zagrebu razmeroma laskav uspeh. Z Marico Cimpermanovo kot gostom, ojačena družina je zaigrala tako uspešno, da je dosegla proti državnemu prvaku popolnoma odprto in ravnopravno igro. Družina se je pokazala v izvrstni fizični kondiciji. Tehnično virtuoznost Concor-dijašic so izravnale Atenke z naglim startom in z borbenostjo včasih res tudi s preostro igro. Obramba je smo-treno pokrivala nevarni napad drž. prvaka in ga zavrnila vedno znova, nazaj v polje. V ekstraformi je bila vratarica Olga Černeova, ki ji gre velik del zaslug za dober rezultat. Cimpermanova je igrala na mestu srednje napadalke;-bila je jako dobra v skupni igri, pa šibkejša v streljanju. Veliko prodornost je pokazala zopet Bernikova, ki je v drugem polčasu zamenjala Mirtičevo na krilu.
Sodnik čuvaj je obdržal igro le s težavo v rokah. Več igralk je moral radi ostre igre opominjati, bilo je tudi par izključitev za 5 minut.
Sestava družin: Atena: Černe—Kaiser— Erber, Godler — Mirtič (Bernik), Cimperman, Šmuc Špela. — Concordia: Gršetič — Lovrenčič — V era Tonkovič, Kremsir—Bobinska, Kunštek, Tonkovič Ivka. Gole so dosegle za Ateno Bernik 3, Cimperman 1, Šmuc 2 in za Cbncor-dijo Bobinska 5, Kunštek 4, Tonkovič L
KESTAViUlC EJJI	
E	
S	
T	
ih	ml
¥	JI 1
R	LJUBLJANA
A C B	Shajališče vseh domačih in tujih športnikov!
	Izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!
Concordia bo v kratkem dala Ateni revanš v Ljubljani.
Hazena praške Slavlje pride v avgustu v Jugoslavijo-. Turnejo organizira Concordija. Slavija bo gostovala tudi v Ljubljani, kjer bo našla poleg Concor-dije najtežje nasprotnice. Nadejamo se lahko, da bo gostovanje najboljše praške družine, večkratnega bazenskega prvaka ČSR osvežilo razvoj bazene v naših. krajih in zdramilo razne sterilne »nižje« in »višje« bazenske organizacije vsaj za nekaj tednov zopet k delu ...
Kolesarstvo
TOUR DE FRANCE, Nadaljevanje etapne borbe.
Po naporni deveti etapi Pan—Lu-chon so si ti dečki privoščili en dan zasluženega počitka in se naslednjega dne vrgli na drugo pirenejsko etapo Luchon —Perpignan.
10.	etapa: Luchon—Perpignan (322 km). To je druga s »trnjem posuta« etapa, kjer so se dirkači v počasnejšem tempu morali vzpenjati po'•visokih strminah. Zmagovalec letošnje »Giro dTta-lia« Camusso, na katerega so Italijani polagali vso pozornost in ki je v prvi pirenejski etapi prisopihal poslednji na cilj, se je tukaj odpovedal nadaljevanju »Toura«. Tako je tudi Italijan Giacobbe potegnil črto čez to kislo vožnjo, kajti že pri prvih klancih 10. etape je omagal in povesil glavo. Belgijci so se sicer poskušali nekajkrat odtrgati od skupine, niso pa tega dosegli, kajti hitra pripravljenost ostalih dirkačev je to nakano takoj prestregla. Tako so se torej ti vrli fantje skoraj vso progo držali skupaj in si le v posameznih klancih po sekundah sledili drug drugemu. Bližajoč se cilju, so vozili po 35 km dolgi, navzdol vodeči cesti 'z nepreveliko brzino, tako da so se že itak veliki skupini pridružili še zaostali, in je ta štela sedaj nič manj kot 52 dirkačev. V samem Perpignanu se je Italijanu Di Pacu .posrečilo priti v ospredje in tako zmagati na cilju za 10 metrov pred Dunajčanom Bullo v času 12:33.57, kar znaša 25.625 km na uro.
11.	etapa:	Perpignan—Montpellier
(km 164). Tudi med 10. in 11. etapo dan
počitka, kajti kosti potrebujejo zrahlja-nja. Proga ni tako dolga, je pa zato ura odhoda zelo neprijetna, kajti ob 11.30 si še navaden pešec ne želi na pot. Kakih 20 kilometrov pelje v obrežno skalovje vklesana cesta, ki je od solnčnih žarkov z morske strani vsa razbeljena. Tu poskušajo Francozi ubežati, kar ne uspe. Po še nekaj takih poskusih si Pelissier in Di Paco podasta za to etapo »prijateljsko« roko in jo ubereta, menjaje se v vodstvu, naprej ter raztreseta ostale cestne trpine v manjše skupine. 100 metrov pred ciljem se poizkuša Pelissier odtrgati od svojega »prijatelja«. Ta se pa urno zdrami, napne poslednje svoje moči in pridobi tako pol kolesa pred Pelis-sierjem. Ko stopita s koles, se oba kar zazibata od izmučenosti in se komaj vzdržita na nogah. Zmaga torej zopet Di Paco v času 5:50.36 (28.064 km na uro).
12.	etapa: Montpellier-Marseille (km
207). Z ozirom na majhno povprečno brzino prejšnjih dveh etap je 'vodja krožne vožnje Desgrange določil za to etapo, da startajo drugovrstni dirkači (tou-rist-routier) 20 minut pred prvovrstnimi (»asi«). Ta določitev je tudi zalegla, kajti drugovrstni so napeli vse moči in dosegli na cilju za celih 20 minut boljši čas nego prvovrstni, ki so bili za svojo pasivnost od nekaterih gledalcev izžvižgani. Etapa sama na sebi ni prav težavna kar se tiče napetosti, ima namreč le nekaj ne prav strmih klancev. Najhujše pa je tukaj to, da leži na tej progi 20 kilometrov dolga prava puščava, tako zvana La Crau, kjer ni najti najmanjše drevesne sence, ki bi dirkače kolikor toliko ščitila pred žgočim soln-cem. Pa tudi kaoljice vode ni dobiti za noben denar. Zato so bili prvi obcestni vodnjaki po tej famozni La Crau pravi dar božji za žejne dirkače, kajti obs -li so jih kot mravhe sladkor. Tako so osveženi nadaljevali žgočo pot in dospeli v Marseille v presledkih in manjših skupinah. V sklenjeni skupini 30 vozačev je 40 minut po prvem »routierju« privozilo prvorazredno moštvo. Tako je kot prvi prevozil to.progo Dunajčan Bulla v času 6.22:07	(32.505 km na
uro). Zaradi pregostih defektov niso do-
speli v maksimalnem času dirkači: Hae-merlink, Altenburger in Van Ryssel-berghe, ki so bili zato tudi diskvalificirani.
13.	etapa: Marseille — Cannes (km
181). Kakor vsako leto so imeli starterji tudi letos sitnosti z uvrščanjem dirkačev na startu. To pa zaradi tega, ker ogromna množica radovednežev onemogoča s svojo nav’zočnostjo redno uvrščanje. Start se je moralo torej napraviti fingiran in šele na osmem kilometra iz mesta dati znamenje za končni odhod. Na tej etapi prevladujejo klanci, ki se na mnogih mestih vlečejo od štirih do osmih kilometrov navzgor in dosegajo višino 400 do 800 metrov. — Borba je bila ljuta. Tudi tu poskuša Bulla svojo srečo, da bi ušel, kar pa ne gre. Pelissierju se na nekem klancu zlomi krmilo, dobi pa kmalu drugega in v nekaj kilometrih dožene vodečo skupino. Cilj doseže skupno 21 dirkačev, kjer Pelissier prerije za eno dolžino pred Di Pacom in tako zmaga. Rabil je za to progo čas 6:41-20 (27.059 km na uro). Zaradi nedovoljenega manipuliranja na cilju je bil proti njemu vložen protest.
14.	etapa: Cannes—Nice (km 132). Kar so Italijani izgubili na peklenski etapi Pau—Luchon, so pridobili na tej. Trije od njih so namreč zmagoslavno prišli na cilj in prvi je pridobil kar 5 min. pred prvakonr v klasifikaciji Magneom. Pa tudi svojo skupino je s tem dal nekoliko v ospredje. Etapa ima par precej ostrih klancev, izmed katerih je tako zvani Braus najtežavnejši. Za prvo-došlega na ta vrhunec je bila določena nagrada 2000 frankov, ki si jih je priboril Di Paco. Navzdol vozeč so mnogi kolesarji popadali. Po nekoliko kilometrih ravnine stojijo dirkači zopet pred klancem z imenom Turbie. Tu se Italijana Gestri in Pesenti vedno bolj oddaljujeta od zasledovalcev. Ko dosežeta vrhunec, se spustita po 17 km dolgi cesti navzdol ter tu svojo razdaljo še povečujeta. V Nico jo primahata sama, kjer Gestri premaga svojega tovariša za 17 sekund in se plasira prvi v času 4:47-01 (27.594 km na uro). Tretji privozi Italijan Gremo čez štiri minute.
Dosedanja splošna klasifikacija posameznikov:	L Magne (Francoz), 2.
Pesenti (Italijan) 5 minut 31 sek, za prvim, 3. Demysere (Belgijec) 16:06 za prvim.
Skupinska klasifikacija: L Francija, 2. Belgija (12.28 zamude), 3. Italija (1:18.05), 4. Avstralija - Švica (1:30.9 sekund), 5. Nemčija (1:32.48).
Tenis
DRŽAVNO PRVENSTVO MOŠTEV.
Zmagovalec v coni A je postal Zagrebački Klizački Klub, ki je 12. t. m. s 6:3 zmagal nad svojim zadnjim tekmecem Akad. Tenis Klubom v Splitu. Turnir sta odločili v korist ZKD šele dami ga. Gostiša in gdč. Maksimovič, ki sta dobili vse tri igre, dočim so igre gospodov ostale neodločene 3:3. Pripomniti je treba, da igra ZKD v drž. prvenstvu doslej brez reprezentativca Kukuljeviča.
Prihodnji nasprotnik ZKD bo mariborski Rapid, prvak cone B. Do srečanja teh dveh klubov pride najbrže že prihodnjo nedeljo, 26. t. m. in sicer v Mariboru. ZKD računa, se bo Kukulje-vič do nedelje že vrnil s Semmeringa, kjer sodeluje v velikem srednjeevropskem turnirju. Dalje bodo zastopali ZKD Podvinec, Novak, Kallay in dr. Gostiša ter dami ga. Gostiša in gdč. Maksimovič. Rapid ima svoji najboljši sili
Pazite na znamko
v dvojici HitzL—Leyrer ter gre vt urnir z dobrimi izgledi — ako morda vendar ne bo sodeloval Kukuljevič.
Mednarodni turnir za prvenstvo Jugoslavije se bo vršil letos v Beogradu. Termin bo razglašen v kratkem.
ŠPORTNI DAN IN OTVORITEV NOVEGA IGRIŠČA SK BRATSTVA NA JESENICAH.
Po dveletnem obstoju si je »Bratstvo« vendar priborilo svoje novo ograjeno igrišče, opremljeno s primernimi slačilnicami in vodovodom. Igrišče je članstvo moralo zgraditi popolnoma samo na svoje stroške. Brezdvomno je to največje in najlepše športno igrišče na Gorenjskem. Mladim agilnim športnikom želimo na novem igrišču mnogo lepih uspehov. Otvoritev, združena s športnim dnevom, se bo vršila v nedeljo, dne 26. julija 1931 s sledečim sporedom:
sobota 25. julija zvečer ob pol 9. uri na igrišču rokoborbe;
nedelja 26. julija ob 6. uri zjutraj: medklubska kolesarska dirka na 110 km.
ob 8. uri zjutraj: medklubski štafetni tek 4X200 m,
ob 10. uri razglasitev rezultatov na igrišču,
ob pol 11. uri otvoritev igrišča, nogometna tekma SK Bled:SK Bratstvo rezerva,
ob L uri popoldne tekma juniorjev SK Warmbad:Bratstvo,
ob 2. uri bazenska tekma SK Svoboda, Jesenice :Bratstvo,
ob 3. uri tekma seniorjev SK Drobni :SK Debeli,
ob pol 5. uri glavna tekma ASK Primorje :Bratstvo L moštvo.
Zvečer ob 7. uri revanžne rokoborbe in Športna veselica na novem prostoru.
ALBIN ŠIFRER
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 12 POLEG RESTAVRACIJE „NOVI SVET»
Vse potrebščine za lovski Hi in ribarski suort! um
Anton Legat
Ljubljana, Miklošičeva 28
špecerija - delikatesa zajtrkovalnica