^ožftfflezn« številka 20 vinarjev. _ Štev. 63. V Liubliani. v ponedeljek dne 31. marca 1919. Leto I. VEČERNI LIST csfo1«tao pa poiti K 40'—, za Uubljano K 36*— wa«iB9 ... 20 —. . . w— *««•««« ... ia —. . « . 9 — "MPtno ... 3-50. „ » . 3 — in opran: Kopitarjeva u!ka 8. — Tslifon 50. NEODVISEN DNEVNIK Inianti: Eaostoipna petltmta ($9 im Drth k • na vi takt a ni* prostor) u eokret s* M m. a um* ia »atkrat a« 45 rta. — 0» sobo til tratai torti — Poslano: Enostolpni pctttvrita I t—. — imata itak dan. IzntmSI n?dol|a to praznik«, ofe I. «rt oopoUa*. ?■ ^arca iz uradnega vira: Medzavezni-**® komisija, ki jc prišla v Ljubljano po ^°žu vrhovnega vojnega sveta v Parizu, Preišče takozvane dogodke v Zalogu z J*® 12. februarja in v Ljubljani z dne 20. ^**iuarja, je zaključila svojo preiskavo z (*ariednjim uspehom: Zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljublja- * odstranjena laška komisija za kontrolo •^•tšitve premirja se bo zamenila z medza- Ljubljanskih dogodkov ni bilo! italijanske intrige razkrinkane. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne j vezniško komisijo, katere član je tudi srb- i ski častnik, in ki ima nalogo repatriacije, ' izdajanja potnih listov ter olajšanja želez-* niškega prometa. Italijanske, francoske ter angleške člane te komisije predstavijo dne 3- aprila generali Segre, Savy in Gordon j -ljubljanskim oblastem, poveljnik Dravske divizije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani general Simljanič pa imenuje našega Člana te komisije. ?linstrska’kriza v Belgradu. Malo upanja na koalicijsko vlado. , I.DU, Belgrad, 30, marca. (JDU.) Vče-1?» *večer je imel ministrski svet sejo, na so razpravljali o rekonstrukciji ka-a in zasedenju izpraznjenih ministr-2®*“ jnest. Uspeh seje še ni znan, toda po 2^®dinjih dispozicijah ni verjetno, da sto-v vlado socialisti in narodni klub. ,Wg. LDU. Belgrad, 30. marca. (JDU.) Po-^*uja med vlado in socialisti še niso do-2*do pozitivnega uspeha. Socialisti za-~ .^ai° kot pogoj za sodelovanje v kabi-se zagotove najširše svoboščine, fc, .°r svoboda tiska in zborovanj, progla-^ ?e srbske ustave za ves teritorij Kralje-Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje tavajo socialisti kategorično izjavo, da °ržava ne bo sodelovala za prepreče-rcvolucije na Ogrskem. Poleg tega za- htevajo socialisti za svojega predstavnika v kabinetu pooblastilo, da naredbenim potom izda gotovo reformo, ki bi omogočila kompromis z veleposestniki v izvajanju predhodnih del glede vprašanja agrarne reforme. Zdi se, da vlada noče na noben način pristati na te zahteve socialistom. Vlada jc pripravljena dati jim dva portfe-Ija v kabinetu toda ne zahtevanih garancij. Tudi noče poveriti socialistom izvedbe agrarne reforme, ker hoče osnovati posebno ministrstvo za agrarno reformo, ki ga naj bi dobil zaupnik kake meščanske stranke. Vsled vladne nepopustljivosti prevladuje v socialističnih krogih prepričanje, da je treba zavzeti stališče principijelne opozicije. Slovesno priznanje naše države. * Amsterdam, 30, marca. (DKU.) *&• ž^cen H^mlelsblad« poroča iz Parili, Italijanov, da sc istočasno kakor hHlhfr cnc m*r ^di z Avstrijo, bo a*o£nZei.lZj>0*n’cna' ta način bi nastala V. a bodo države, ki so nastale na JU bivše monarhije pri tej priliki slo- vesno priznane. Razume se, da je v današnjih okoliščinah nemogoče skleniti mir tudi z Ogrsko.* Vsekakor bo pa mir z Nemčijo in Avstrijo podpisan tudi v tem primeru, ako bi razna pereča vprašanja, kakor n. pr, vprašanje Turčije, še ne rešena. Konec tihotapstva. Dobičkaželjnost je bila obsedla mei vojsko mnoge trgovce kakor zli duh grešno dušo, da so na račun stradajočih in revnih slojev bogateli na neverjetno hi-t ter način. Z upanjem na dobiček jc rastlo obenem število trgovcev; s trgovino so se pečali ljudje, ki jim bi nihče ne bil prisodil tega poklica in ki sami niso nikdar sanjali, da bodo nosili tisočake v debelih listnicah. Tako se je razvil nov in najgnus-nejši razred v človeški družbi: razced vojnih dobičkarjev. Še grša je vsa ta stvar postala pri na» po polomu nekdanje Avstrije. Italijani so zasedli Dalmacijo, hrvatsko Primorje, Istro^ Trst . in Goriško, in ker jim je manjkalo mnogo potrebnih živil, so se takoj našli dobri ljudje, ki so jih izvažali iz naših krajev v zasedeno ozemlje ter jim tam prodajali po neprimerno višjih cenah. Na bosenskih in hercegovskih železnicah so šo do včeraj bili vlaki polni tihotapcev, ki so spravljali blago preko Metkoviča v, Split ali v Gruž, kjer ga je sprejel in plačal italijanski trgovec ali njegov agent. Živina je hodila preko meje Slovenije, ki je stradala mesa, na Hrvatsko in odtod zopet k Italijanom v Primorje. Vse to se je vršilo pred nosom vlade in z njeno vednostjo. Slovenska vlada ni imela dovolj sredstev, da bi mogla varno zastražiti naše meje proti Italiji, nekatere druge pokrajinske vlade so pa tihotapstvo posredno zelo podpirale: izdajale so prevozmee — v nekaterih slučajih za drag denar, v drtf-gih zepet prijateljem zastonj — za blago, o katerem so vedele, da pojde k sovražniku preko meje. Med tem časom. pa j« bila naša lastna prehrana tako neredna, da smo težko pričakovali pomoči iz — Amerike! Sedaj ce je osrednja vlada v Belgradu ojunačila do bolj energičnega koraka. Srbske čete so baje zasedle demarkacijsko črto in so tako preprečile nadaljnje tiho* tapstvo. Želeti bi le še bilo, da bi s® viada z enako energijo lotila sedaj ureditve naših tržnih cen, ki so zadnji Čas blazno poskočile. Konec tihotapstva naj bf bil tudi konec oderušlv.- Italijane bo zmagala. LDU Berlin, 30, marca, (Dun, KU) Glasom lista »Allgemeine Zeitung« izvaja rimska »Epoca«. ki fe v stik« z ministrskim predsednikom Orlandom, da dosedanji rezultati mirovne konference povzročujejo Italiji vedno večje skrbi, nespametne me-lode pariške konference, da so .v prvi vrsti vzrok najnovejših dogodkov na Ogrskem. Narodi ne vedo, kaj se godi v Parizu za zaklenjenimi vrati in bati se je, da njih po- trpežljivost ne bo več trajala dolgo, LDU Berlin, 30. marca, (Dun, KU) »Lokal Anzeigcr« poroča s švicarske meje; »Information« aoznava iz Rima; Ministrski 6vet je z ozirom na to, da Italija ne more prodreti s svojimi zahtevami glede ozemlja jadranske obali, sprejel ponudbo aliiraocev, ki sc naj smatra kot začasno rešitev vprašanja. Besedilo preliminarnega miru bo izdelano do Heiike noči. LDU, Paru, 30. marca, (DKU.) Agcnce Havas poroča; Dutasta je dospel v soboto popoldne v Versailles, da ukrene prve odredbe za kongres preliminarnega miru. Po sestavi besedila prelimirarnega miru od velevlasti, bodo poklicali nemške posredo- valce pod vodstvom grofa Brockdorff Rantzauja v Versailles, Nemških delegatov bo približno 200 članov. Kongres preliminarnega miru se bo začel prvi dan po Veliki noči. BoljSeviki v Gradcu. LD Gradec, 30, marca, (Dun. KU) Da-acs dopoldne so zborovali v Industriehalle komunisti. Na zborovanju sta vodji komunistov Marasch in Thomann govorila na dolgo in široko o dogodkih z dne 22. febr, V Gradcu in o diktaturi proletariata. Na poziv socialne demokratičnih organizacij je f riši o tudi več pripadnikov socialne demo-ratične stranke, kojih govornik narodni »vetnik dr, Eisler je oporekal izvajanjem z Dunaja došlega komunista Thomann«. Eislcrjcv govor je bil večkrat prekinjen z burnimi medklici, Thomann je predlagal resolucijo, s katero izraža zborovanje ogrskemu proletarijatu in njegovim poverjenikom v vladi najsrčnejše simpatije. Resolucija je bila na predlog predsednika Marc-scha proti ugovoru dr, Schacherla sprejeta. Oelo komunistov na Mažarskem. LDU Budimpešta, 29, marca, (Brezžič-ao.) Ljudsko poverjeništvo za pouk je pričelo z, velikopotezno propagando potom ljudskega izobraževanja. Ustanovili bodo josebne šole, v katerih se bodo vzgajali Komunistični agitatorji. Vsi vseučiliški slušatelji so dobili poziv, naj po svojih močeh Podpirajo to propagando, ako se Ic morejo posvetiti temu delu z notranjim prepriča-icm. Vlada republike svetov je zasegla vse lokale klubov, LDU Budimpešta, 30, marca. {Dun. KU) Vladni svet je sklenil nastopno odredbo; Republika svetov smatra pouk kot naravno nalogo države in prevzame temu jprimerno vse nedržavne in vzgojevalne za- vode v upravo republike svetov. Vac rc-aliiete in nepremičnine teh zavodov so državna last. Republika svetov prevzame tudi učno osobje, ki se mora podvreči duhu in stremljenjem republike svetov. LDU Budimpešta, 30, marca. (Dun. KU) Odredbe vladajočega revolucijoname-ga sveta izjavlja, da se mora brezpogojno ozirati na pravice in koristi tujih podanikov, Glede varstva tujih zastopnikov se je nastopno odredilo; Podaniki tujih držav, ki bivajo na ozemlju Ogrske republike svetov s privoljenjem ljudskega komisarja za zunanje stvari v uradni lastnosti, so pod S osebnim varstvom vladajočega sveta, tjih osebnost je nedotakljiva. LDU Berlin, 30. marca. (Dun, KU) »Lokal Anzeigcr« javlja s švicarske meje: »Prcsseinformation« poroča iz Pariza, da J£ brzojavni in telefonski promet z Rimom Polififni nemiri w Italiji. že nekaj dni prekinjen, Zapora mej se izvršuje zelo strogo; zdi se, da so izbruhnili v Italiji politični nemiri, katere hočejo na ta način prikriti z molkom. Premirje na Štajerskem. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira; Vojaški zastopnik Deželne vlade az Slovenijo, general Maister, ter vojaški zastopnik nemško-avstrijske vlade za Štajersko, polkovnik Henr&k pl. Lun-aer, sta vpričo deželnega vojaškega poveljnika za Štajersko, generala Josipa RciSingerja, kot dodatek k točki 2 dogovora o vzpostavitvi miru v radgonskem okraju sklenila nastopno določbo: »Posadka v omeninih garnizijah obstoji izključno iz pehote, opremljene z repelirkami. Oddelki do 60 mož smejo imeti k večjemu dve, oddelki do 120 mož k večjemu štiri strojnice. Zlasti je paziti na to, da sta obojestranski topništvi postavljeni tako daleč za lastnimi postojankami, da ne moreta streljati čez lastno demarkacijsko črto,« Nemiri na koroški meji* LDU, Ljubljana, 39. marca. Ljubit«* ski dopisni uradi poroča dne 30, marca do* poldne iz uradnega vira: - V velikovške® odseku je dne 29. marca zvečer in ponoč bilo nekaj strelov iz pušk, strojnic in topov. Nemška artiljcrija jc streljala zvečc* na most južno od Velikovca. Dne 30. n?«' ca do devetih zjutraj je bilo mimo. Demobilizacija. LDU, Belgrad, 30. marca. (JDU.) S k* bene novine prinašajo naredbo ministrstva za vojno in mornarico, da se poslednj* hramba naše vojske postavi v normah*0 stanje. LDU. Belgrad, 30, marca. (JDU.) nister za trgovino in industrijo je dobri obvestilo, da se imajo vslcd odredbe po* veljnika zavezniških toisk od sedaj naprel dirigiruti vsi transporti srbskih in jugoslovanskih čet na Dubrovnik z izključitvi!0 drugih pristanišč. Bosenski gozdi In rudniki. LDU, Belgrad, 30. marca, (JDU.) I0‘ j nistrski podpredsednik dr Korošec« ki »c . tudi zastopnik ministra za gozdarstvo 1° 1 rudarstvo, je razveljavil odredbe prejšnjih okupacijskih oblasti v Bosni in Hercoge* vini o eksploataciji gozdov in rudnikom Tozadevnih pogodb je nad 40, ki so vse sklenjene za veliko vrsto let jn pbd najneugodnejšimi pogoji za državo. Mnoge prinašale letno silne deficite bosenski vladi, a so se kljub temu izvrševale. Te p°' godbe prenehajo s prvim julijem t. 1. in se morajo do tedaj skleniti tudi nove s P®" voljnimi pogoji. Breme, pod katerim K trpela Bosna, je odpravljeno ter jc dež®*3 sedaj ne samo politično, ampak tudi g®' spodarsko osvobojena. Njene prirodne •«*> gozdovi in rudniki, so sedaj njena resnih®3 last, Bolgari mobilizirajo proti Srbiji' LDU, Amsterdam, 29, marca, (DKU*) Kakor javlja aAIlgcmecn Handelsblad*« {»oroča »Daily Chronicle«, da so srbski de* egatje na mirovni konferenci dobili °kv®' stUo, da Bolgari mobilizirajo na srbski meji. Namestnik načelnika generala«# štaba je bil odpoklican v Belgrad, # •' ::S Zarota proti državnikom eofente LDU, Berlin, 30. marca, (DKU.) Berk' ner Tagblatt poroča iz Ženeve; »Bure3 Europa Press« jc prejel posredno iz riza vest, da je tamošnja policija prišl* _ sled obsežni boljševiški zaroti, katere n® men je, odstraniti vodilne državnike £ tente z atentati. Zlasti preti velika nost Clemenceauju in Wilsonu, kat®r* "rh, nadlegujejo zarotniki vsak dan z grozu010 pismi. Mirovni posvet. ■ LDU.Pariz, 30- marca.,(DKU) »Agence Havas* poroča: Svet četverice nadaljuje I**©)« delovanje metodično v poldnevnih konferencah. O izidu posvetovanj varujejo slrogo tajnost. Na vsak način kaže, da se oo odkazala Rumuniji gotova množina raa-terijala in opreme, da zamore odrediti vo-laike ukrepe proti boljševiškemu gibanju fla Ogrskem. LDU Pariz, 30. marca. (DKU) »Agence <1*ya»«; Wison, Orlando, LIoyd George Clemenceau so se včeraj posvetovali 2 '•*? pol urij prisotni so bili tudi maršal Foch ‘er geherali Persching, Wilson in Diaz. ilrmade proti boljševikom. LDU. Amsterdam, 30. marca. (DKU ) •Aigemeen Handelsblada prinaša vest iz I ilza, da so voiaške ^biasti Francije, An-Jftešice, Amerike in Italije obvestile svet Mtvorice, da se mota takoj pričeti boj ^•oli boliSevizmu na Ogrskem in v Rusiji, tl r »-se &lccr moral izvejevati na Renu. LDU. Haag, 30, nurca. (DKU.) »Kolle-*e* f\ieuwe Bureaua poroča iz Washing--a: Zveza srednjee vi epskih narodov, ki ,!?ja večinoma iz odpadnikov novona-•tahh držav, je poslali čianom kongresa spomenico, v kateri zahteva orožja in stre-, * 2a romunske, srbske, poljske in čeho-važke vo ake, k’ so pristavljene vojskovati se proti sovjetsij' vladi na Ruskem. — ^ ad«ljc se poroča iz Pa*iza, da je Clemen-ea,J na miro .-m konferenci predlagal usta-armade za te države, ki naj pod k ®°cha prodira proti boljševi- 0;n- Sicer obstoja malo upanja, da bo la pr^’og sprc;et. Sodb?. ^'DU Pariz, 30. marca, (DKU) Reuter-. "rad poroča, da je Vilaine, morilec l,rcsa oproščen. h pokrajine. • kr Jugoslovanska časnikarska orga-ac*jo. Včeraj se je v Ljubljani ustano- V °/D.ru^vo jugoslovanskih časnikarjev«, društvu so zaenkrat organizirani vsi ^venski časnikarji po poklicu, društvo srfi S*°P^° v sfik tudi s hrvatskimi in skimi časnikarji, da se ustanovi sploš-lugoslovanska časnikarska organizaci-. celo državo. Na ustanovnem občnem . °tu je bil izvoljen prvi odbor društva, gj Se. ie konstituiral tako-le: Rasto Pusto-D^2^Ck> predsednik; Viktor Cencič, pod-edsednik; Josip Dolanc, tajnik; Andrej blagajnik; Rudolf Gclouh, odbor-n*. • Franc Pirc in Božidar Vodeb, namest-^ • nadzorstvo: Robert Pohar, Iv, De- vev«a^' razsodništvo: Fianc Kremžar, Em, Vode je izkazala kot vredna to* varišica svojih junaških sodrngov. Pri osvo* boditvi Bitolja jo ie bolgaif.ka ročna gr«* nata težko ranila m to% ariši so jo z »aj* večjo lastno rcvarnostjo oteli ujetn-štvov Prebolevši rano, o^oia na okrepitev V Bizerto (Afrika), kamor so odposlali tudi ostale ranjence. Po ozdravljenju je cdSia na kratek dopust v vlome vino, kjer je pr®* da vala o Srbih in izdala veliko ilustrirano1 knjigo o srbski vojski, kateri jc napisi uvod tajnik srbskega ?un«r*jega mnn;l*v stva Grnjič. Ko je meseca roaica 1918. nastopih kritična doba ?a .-irgleški tr^ni-zapadu. je inteia Miss Sandes tjekaj, Sis od čete do čete in jih pripovedujoč o iih* skem junaštvu navduševala na skrajni od* por. Zadnje ofenzive entente se je MisS Sandos zopet ves Čas udeleževala kot ho* rec. Njene prsi krasi zlata svetinja »Miloš Obilic in najvišji srbski red za hrabrost'. »Karadjordjevičeva zvezda z meči«, V voj* sko je bila vstopila kot navaden vojak ter polagoma napredovala do narednika* Od jeseni jč bila s svojim krdelom v Ba*1 natu, sedaj je na kratkem dopustu. Pravi, da ostane v vojski do demobilizacije, ? potem se za stalno naseli v Jugoslaviji. Solunu in Belgradu jc Miss Sandos na lastne stroške ustanovila za vojake fc*"' jami. i Sirita „Merni list“. P® svef&i. s Lov z ognjeni. V severni Ameriki to' vijo z ognjem na. najrazličnejše načine, Prt neki metodi se poslužujejo lovci takozva*1 ne solne rude, ki se nahaja povsod po £*** zdovih in jo hodijo jeleni lizat. Lovci **' kopljejo jame, napravijo nek nastavek, ga posujejo s prstjo, potresejo s trskami, jih zažgo ter se poskrijejo, Jeleni sc * ustrašijo ognja niti najmanj in pridejo rudo, a ne vidijo lovcev, ki so skriti v !a' Izpred ljubljanske porote. Politična kronika. S fflah, v senci, in če bi žival tudi pogledala ja, bi jih ne videla, ker bi jo slepil ogenj, ta ta način postreljajo žival z lahkoto, s Jean Richepin v Ameriki, Brez su-tta je glavni vzrok hitrega ameriškega napredka dejstvo, da vsak Amerikancc brez obnavljanja praktično izvrši to, kar se mu *di koristno, Ta praktičnost, ki ne pozna obotavljanja, pa nudi tu jja tam prav po-ebnih slučajev. Ko je na primer neki Bobneč sklenil z Richepinom dogovor za ®®koliko predavanj, je hotel pesniku takoj splačati dogovorjeno vsoto. No, Richepin *a je vprašal smeje: »Zakaj tako hitite? In e a čas umrem?« — »Bah!« je odgovoril da*V *}nec blftdnokrvno, »izračunal sem, služil S 2ani€m vašega trupla še več za- v„>.s Največja vojna ladja na svetu, Naj-ladjo na svetu delajo na račun »H T c ?Jornarice v l£lydeju. Imenuje sc: j Hood«. Zgradbo te ladje so držali n-> l,a-*eS iV na>yečii injnosti, »Hood« je voj-*r: ,n ,ar a* ki ima hitrico 35 milj na uro, a p; ne bodo mogle škodovati drtnJitf* m i”e *orPedi, in ima šc mnogo n z« a?.* Satlr°, rdeči fotografični papir jo 2 , c druge stvari, V Indiji barva- jejo iz*'m P‘eleninc. »Zmajevo kri« izdelu-Zrele VrS* sa i’h sprejmejo Pada‘io na tla kl°™’ V3C p0^ine’0 in p0' Bull<« *a Jugoslavija. Doktor Ivan ^eria lin. majhno knjižico, v kateri pri- pri- meri merja n majhno knjižico, v kater 287.000 f , *n Jugoslavijo. Italija mun bilijone /Y.adratnih kilometrov in ima 37 250 do 9»n ' Jugoslavija bi štela kakih —13 S. tisoč kvadratnih kilomretrov z ’eti nn, T.1.)'00* prebivalcev. Torej živi na to tllcjj v Italiji trikrat toliko liudi: za- ftov 1 tak° °gromno izseljevanje Italija-hn bo ° V3G ^^gučno kakor pri nas, Kru- ^talija.P,a imekl Jugoslavija dosti več kakor Jfttfo-i-, a- “°a na osebo na leto 200 kg, Tud} >;V-,a pa tag, torej 1 kg na dan, brv); , lili3. Urr>Trtv, movnn DOl" ‘I** 11 Ll/i v^vv,\/UU * rnilijo 90?10'’, konj Italija 960.000, mi kjonov n s^°.^soč, ovac in koz 14, mi 12 mi-** n’ilii'onC5oeV P0^1"®1)* milijon, mi pa Štifti, Itaij- e’, Ulede gozda pa sploh primere ®°Sfta ,a siromašna, Jugoslavija, zlasti spaJa med najbogatejše na lesu, kra( v 'le2a *n gorivnega lesa imamo Sest-in rujak ior Italijani. Tudi na premogu ‘a nrp, sra° brezprimerno bogatejši, Vse-'liioTi«10*1 v ^tailiji so naračunali na 50 1, g- J on' a Pri nas ga ima samo Srbija tatfto n >a Pa ^ milijonov toni A to je i premog, ki ga poznajo. Bog ve, koliko je šc skritega. Osemdesetkrat toliko imamo premoga kakor Italija! Naša pristanišča so dosti boljša, kakor laška, zato imajo take skomine po njih. Naše prebivalstvo ni stisnjeno v mestih kakor italijansko, Razen Trsta je dosegla pred vojsko samo šc Sobotica 100,000 ljudi, med vojsko pa še Belgrad in Zagreb; vsa mesta ne štejejo niti en milijon duš. Večina ljudi živi na vaseh, 90 odstotkov jih redi polje. Vsekakor ima Jugoslavija boljše pogoje za življenje kakor Italija, zato tak pohlep po naših deželah, s Uporaba. Janezek pride prepozno v šolo. Učitelj ga vpraša: »Zakaj prideš prepozno?« — »Moj oče me je potreboval.« »Ali ni mogel nobenega drugega uporabi-za to?« — »Ne.« — Zakaj pa ne,« — »Zato ker me je tepel.« s Boj proti maloazijskim kobilicam v vojski. Med vojsko so v Mali Aziji nastopale marokanske potujoče kobilice v velikanskih množicah in noben napor turške vlade jih ni mogel zadržati. Nastala je nevarnost, tri- do štirikrat tako velika, kakor sicer, ker je bila vojska. Zato so leta 1916. boj proti tej nadlogi sistematično organizirali in ga izročili nemškim inže-nerjem, Marokanske potujoče kobilice položijo jajca v snopičih po 35 kosov dva do pet centimetrov globoko v zemljo julija ali pa v prvi polovici meseca avgusta. V enem samem kvadratnem metru zemlje je včasih po več sto takih snopičev. Po osmih do devetih mesecih — torej marca in začetkom aprila — pridejo ličinke na dan, štirikrat se prelevijo, predno dobijo normalno velikost, Ker so kobilice neizmerno rade skupaj, se združujejo v male gruče, ki sc pozneje pri iskanju hrane neprestano množijo, dokler se ne naberejo cele armade, Te armade so včasih več kilometrov široke in kilometer do dva globoke. Neprestano se pomikajo naprej, po dnevi namreč, ponoči pa žrejo. Kjer napravijo ponoči svoj obisk, oni kraji so nepreklicno izgubljeni. Turška vlada je v obrambo proti tem nad vse nadležnim gostom izdala že leta 1912, takozvani kobi-lični zakon; v triurnem okolišu onega kraja, ki so ga kobilice obiskale, so morali vsi moški prebivalci stari več kot 15 let se zavezati, da bodo pomagali pri iztrebljenju mrčesa, Z ozirom na vojne razmere so raztegnili leta 1916. to dolžnost tudi na ženske, ki so morale priti včasih po pet ur daleč v boj. A šele nemška komisija je vpeljala brezpogojno potrebno organizacijo po vojaškem zgledu. Vsak sand-žak ali okraj je dobil takoimenovanega bojnega ravnatelja, ki so mu bili prideljeni štirje do pet častnikov, vsi nekdanji slušatelji kmetijske visoke šole. Po svojem prihodu v Turčijo so napravili nemški častniki v Carigradu še poseben kurz. Ker prebivalstvo ni zadostovalo, je odposlalo vojno ministrstvo še 15 delavskih bataljonov. Vojsko je vodilo nazadnje 14 ravnateljev, 72 častnikov, nekako 1000 domačih vojakov, 10.000 delavskih vojakov, vse kmečko prebivalstvo in še precejšen del mestnega prebivalstva v ogroženem okraju. Dve glavni nalogi sta bili: uničenje jajc in uničenje ličink. Za prvi namen so preorali tla; kjer to ni bilo mo- goče, so morali zbirati jajca na zelo težaven način z roko; oddajali so ph na posebnih oddajališčih. Neko število jajec jo bilo predpisano; kar so nabrali več, to jc vlada posebej plačala. Leta 1916. so preorali kakih 35.000 hektarov zemlje in nabrali ter uničili 6420 ton jajec, tona jc 6000 kg. Revno prebivalstvo je dobilo za nepredpisano delo okoli 10.000 mark, V, svrho uničenja ličink, ki še niso imele pe-roti, so jih kar zgnali od vseh strani skupaj in Jih pobili ter pohodili. Treba je bilo pa vpeljati nov način uničevanja, manj ljudi pa več uspehov. V ta namen je iznašel dr. Biicher takozvano »cinkovo metodo«, Potujočim kobilicam so postavili steno iz cinkaste pločevine in so jo raztegnili kakor jc bila pač širina armade večja ali manjša. Na oni strani, proti kateri so kobilice prihajale, so napravili jame. Ličinke ne morejo prekoračiti gladke* pločevine, zdrknejo in padejo v jame. Ker; sleidjo kobilice slepo svojim voditeljem, imamo nazadnje vse skupaj v jamah. Leta 1916, so uporabili 150 km cinkaste pločevine, leta 1917, pa že 750 km. Uspeh jc bil tako velik, da so že leta 1916. uničili 250.000 ton ličink, ki lahko požrejo na dan 250 milijonov kilogramov zelenjave. Za leto 1917. nam pa rezultati niso znani. Vsekakor je novi način pokazal čisto drugo in dosti bolj uspešno pot, kakor pa so jo uporabljali preje. s Balzacova smrt, »Humanite* prinaša o Balzacovi smrti: Zjutraj je ostal bolnik nad eno uro ob bolnikovi postelji, a Balzaca je davilo v grlu in ni mogel govoriti, Slednjič se jc umiril in vprašal: »Ali mi hočete povedati resnico?« Zdravnik se je nekaj, časa obotavljal, končno pa je odgovoril: »Močni ste, zato vam bom povedal resnico: Vi ste izgubljeni,« Balzac spači obraz in krčevito zgrabi odejo. Nato se obvlada in vpraša znova: »Kdaj bom umrl?« Zdravnik odgovori: »Morda ne boste preživeli te noči.« Nato sta umolknila oba, Naenkrat zakriči Balzac na vso moč: »O, vem, vem, Blanca mi bo pomagala. Blanca me lahko reši.« Drugače ni nikoli omenil svoje žene, ko da je ni na svetu. — Mirbeau, ki je bil zraven, je šel k gospe} Balzacovi, ki je bila v rdečem plašču in še razčesana. Svetoval ji je, naj gre k možu, vsaj za pet minut. Ona je zajokala: »On me niti pogleda nc! Ponižuje me in ne govori niti besede z menoj. Nc, nc •— to je strašno!« Nato je pristavila še vedno v joku: »Zakaj me boste tudi danes pustili cel dan samo?« —- Najbolj je mislila na to, kaj bo delala po njegovi smrti. »Kaj naj storim, kaj- naj storim? Ne vem, kaj je, treba. In treba bo vsakovrstnih ceremonij, a kaj ijaz znam!« Ob deseti uri zvečer jc vstopil sluga in dejal z ledenim glasom: »Gosood je umrl.« Na to vest je začela gospa Balzacova letati ko neumna po sobi, razčesana in bosa, kriče: »Nečem, nečem videti ničesar! Peljite me v Rusijo. Čuje-tc?« Bila je strašna, a zrcala v sobi so razmnoževale njeno sliko in strahoto t® ure. Ko sluga vstopi znova v sobo in ponovi s trdim, zapovedujočim glasom vest — se ona, še vedno bosa in razčesana zaleti proti moževi sobi s krikom: »Glej me, glej me —- jaz sem -tu — dragi, jaz sem ,, .* > > Vozni red. Z dnem 1- aprilom sc izpremeai vozni red osebnih vlakov na progah Ljubljana— Maribor, Ljubljana—Sisak, Maribor—Špi-ije. S tem se odpravi po možnosti ponočno patoyanje in izpopolni podnevna vožnja vlakov t&ko« da dobi potujoče občinstvo med Ljubljano in Mariborom v vsaki smeri tri osebne vlake s praktičnimi zvezami proti Zagrebu (Sisku} ut Velikovcu—Sinče vasi. Med Ljubljano in Zagrebom vozi odslej v vsaki »meri le po en direktni vlak (40/508 in 5ll/45|j vendar je promet tudi aa tej'progi izboljšan, kakor sledi iz sledečega. Tudi promet med Mariborom in Ljutomerom se je temeljito preuredil ta-tnošnjim potrebam. V nastopnem podajamo celotni vozni red, kakor je v veljavi od 1. aprila: a) Proga Ljubljana—Maribor: Vlak 37; Odhod iz Maribora 5.35 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10.15 dop.; vlak ima na Pragerskem zvezo iz Ptuja (odhod 5.43 zj.) na Zidanem mostu zvezo iz Za-gre l (odh, 4.55 zj.). — Vlak 35 a: Odhod i? Maribora ob 10.13 dop., prihod, v Ljubljano 2.51 pop. Ta vlak prihaja iz Dunaja in Gradca ter ima v Mariboru zvezo iz Ljutomera (odh. 6.22 zj.) in Velikovca—• Sinče vasi (odh. 6.10 zj.); na Zidanem mostu zvezo iz Siska (odh. 6. 43 zj.) in Zagreba (odh. 8.55 dop.). — Vlak 39: Odhod iž Maribora 4.30 pop,, prihod v Ljubljano 8/54 zv,; na Pragerskem zveza iz Čakovca (odh, 2,20 pop.), — Vlak 36: Odhod iz Ljubljane 4,43 zj., prihod v Maribor 3.04 pop.; Vlak 36 a: Odhod lz Ljubljane 10,41 dop., orihod v Maribor 3,04 pop.; zveza lia Zidanem mostu na Zagreb (prih. 3.38 pon.) in Sisak (prih. 7.33 zv.) in iz Siska (odh. 6.43 zj.) in iz Zagreba (odh, 8.55 zv.); vlak 36 a odpelje ob 6.39 zv. iz Maribora v Špilje in Nemško Avstrijo. — Vlak 42: Odhod iz Uubljane 5.55 pop., prihod v Maribor 10.31 zv. - b1-Proga Ljubljana—Zagreb (Sisak): - Vj.~k 40 508: Odhod lz Ljubljane 5.52 zj., prihod v Zagreb 10.05 dop., v Sisak 11.35 don. — Vlak 36 a 502: Odhod iz Ljubljane ,10.41 dop., prihod v Zagreb 3.38 pop., v: Sisak 7.23 zv.; na Zidanem mostu zveza ii Maribora (odh. 10.13 dop.), Ljutomera (odh. 6.22 zj.) in Velikovca Sinče vasi (odh. 6,10 z).). — Vlak 42 510: Odhod iz Ljubljane 5.55 pop., prihod v Zagreb 9.59 zv,. — Vlek 507 37: Odhod iz Zagreba 4.55 dop., 'prihod v Ljubljano 10.15 dop, — Vlek 509 35 a: Odhod iz Siska 6.43 zj., iz Z&greba 8.55 dop,, prihod v LjubMano 2.51 pbp, — Vlak 51145: Odhod iz Siska 3.15 pop., iz 7agreba 6.C3 zv., prihod v I.jub- ( 3jaiio 10.58 zvečer. r) Proga Maribor—Ijrtom^r: Vhk 50 1801: Odhod *z Maribora 5.33 zj;, prihod v Ljutomer 8.45 zj. — Vlak 521803: Odhod iz Maribora 4.47 »•»op., pri-lied v I'utomer 7,52 zv.; zveza v Mariboru iz/ Ljubljane fo-dh. "*0 ^ 1 dop,) m Zagreba (odh. 8 55 dop.). — Vlak 1802 51: Odhod 'z Ljutomera 6.22 dop.,--prihod v Maribor 9.30 dop,; v.- Mariboru takojšna zveza v Ljubljano (prih, 2.51 pop.) iz Zagreb (prih, 3,38 pop.). — Vlak 1826 53: Odhod iz Ljutomera 5.31 pop., prihod v Maribor 8.46 zv. č) Proga Maribor—Velikovec—Sinca vas. Vlak 415: Odhod iz Maribora 5.05 zj-* prihod v Velikovec Sinča vaš 9,30 dop. — Vlak 149: Odhod iz Maribora 3.29-pop., prihod v Velikovec ob 6.44 zv.; ta vlak ima v Mariboru zvezo iz Ljubljane (odh. 10.41 dop.) in Zagreba (odh, 8.55 dop.), —• Vlak 416: Odhod iz Velikovca S. 6.10 dop., prihod v Maribor 9.04 dop.; vlak ima tukaj zvezo na Ljubljano (prih. 2,5i pop.) in Zagreb (prih 3.38 pop.). — Vlak 414: Odhod iz Velikovca S. 3.16 pop,, prihod v Maribor 6, 14 zvečer, d) Proga Maribor—-Ptu)—čakovac: Vlak 35 b 205: Odhod iz Maribora ob 8.33 dop,, prihod v Čakovac 11.16 dop.; na Pragerskem zveza iz Ljubljane (odhod 4.43 zj.), — Vlak 229: Odhod iz Maribora 6.55 zv. ,prihod v Ptuj ob 8.17 zv, — Vlak 207: Odhod iz Pragerskega 8.30 zv,, prihod v Čakovac 10.23 zv. — Vlak 208: Odhod iz Čakovca 7. 32 zj., prihod na Pragersko 8.30 dop.; zveza na Maribor (prih. 9,11 dop.), Ljubljano (prih. 2,51 pop.) in Zagreb prih. 3/28 pop.). — Vlak 224: Odhod iz Ptuja 5,43 zj., prihod v Maribor 6,59 zj.; zveza na Pragerskem na Ljubljano (prih. 10.15 dop.). Vlak 228 b: Odhod iz Čakovca 2,20 pop., prihod v Maribor 5.32 pop.) na Pragerskem zveza na Llublja^o (prih, 8.54 zv.) in Zagreb (prih, 9.59 zv.). Narod, ki limrn. (Po Nansenu priredil Ivan Beznik) (Dalje.) KAJAK IN OROŽJE. Površno opazovanje bi privedlo marsikoga do mnenja, da sto)i Eskimo na nizki kulturni stopnji, če ga opazujemo natančneje, ga vidimo v drugačni luči. Ljudje so danes mnenja, da stoji belo pleme po svojih iznajdbah visoko nad drugimi plemeni. Če bi preštudirali razvoj življenja Eskimov in spoznali njih orodje in orožje, ne bi več trdili tega. Zaživite se v življenje ljudi, ki žive na negostoljubnem in pustem obrežju daljne dežele, brez stika z ostalim svetom, brez kovin, ki so navezani samo na to, kar jim nudi okolica. Samo kamenje, les, ki ga izvrže morje, kožuhi in kosti. Teda, da dobi kožuhe in kosti, mora premagati živali. Če bi živeli naaelniki ko Eskimi, zapuščeni od svoje domovine, poginili bi, Eskimo pa se vzdrži, najde tudi svojo srečo in zadovoljstvo, zveza z ostalim svetom mu je bila do danes le v škodo. Veliko je število izkušenj, po katerih so prišli Eskimi do tega, kar danes imajo in vedo. Zanimiv jc razvoj, ki jih je privedel do tega. Vzemimo, da so živeli Eskimi prvotno na Aljaski. Poleg lova na suhem, so lovili tudi ribe v rekah in jezerih, kar delajo Eskimi z Aljaske in severni Indijanci še dandanes. Pozneje se je del teh Eskimov — bogve iž katerega vzroka — pomaknil no rekah na zaoadno ali na severno ob- režje, Bolj ko so se bližali morju, bolj red, ka so bila na severu gozdna drevesa, zat| so morali misliti aa drugačna sredstva za izdelavo čolnov. Do tedaj so jih izdelovali iz lubja dreves. N! neverjetno tedaj, da sa žc na rekah poizkušali prevleči čolne » kožami živali. Šele, ko je Eskimo dospel do morja, sc je izmislil, da bi bilo dobro, napraviti v čolnu krov In se zadelati take* da bi voda ne mogla vanj. Tale čoln — » ga imenujejo Eskimi kajak — je bil na ta način gotov, To nam se zdi enostavno, a jc Eskima stalo mnogo dela in napora, n® so prišli stari Eskimi na morje, so spozna« da obvisi njih življenje od lova na tjuljen; in mrože. Uporabljan so tedaj vso mo« 1 ves razum, da so iznašli posebne in čud®* vite priprave za lov, ki so jih izpopolni* vali bolj in bolj. Da bi streljali z lokom in puščico, k® preje pri lovu na suhem, je bilo ždaj E sedenju v kajaku nemogoče; morali so > umiti metalno orožje. « Prvo »o uporabljali puščico s kn®** nim peresom, ki so jo imeli s početka lov na suhem. Tako harpuno ali m®‘t’*® puščico rabijo Eskimi na Aljaski še da danes. ,■ Toda na seveiu so ptičja peresa* ginila in mal, na puščičje pritrjen mes c je stopil na njih mesto. To je bilo nujnOi^ so tjuljenjem branili beg ali potaolj®«. Da bi pa zadeta žival puščice ob bo-«s nem boju m otresanju ne zlomila, so ® pravili konico tako, da se je prfycv^n^,. jermeni lahko ločila od ročaja. To jc b takazvana blaereoil — meSičja pš’ca, .k? terc se poslužujejo Eskimi, ki stanuj«)®'®, obali. .--'fe- Mešiček je narejen iz galebovega g® žuna, ki ga napihnejo in posuše. V je luknja, da ga lahko napihnejo. i0 Iz tega se je počasi razvilo na; nejše lovsko orožje Eskima, harpun®, vrvico in lovilnim mešičkom. Da biv vili velike morske živali, so pritrdili puščičje vedno večje mešičke. Ker Pa veliki mešički radi večjega zračnega ra zmanjševali'moč in daljavo meta,*® so meh pritrdili na puščičje z vrvico ifl ga pri metu pustili na krovu čolna tef * zagnali v vodo šele,, čc je bila žival *a , Kopjišče (držaj) delajo Grenlandci rdečega naplavljenega lesa, neke vrste ^Js birskega borovca, ki je težak in trd. koncu kopjifiča je pritrjena močna kose , ploščica, na ti pa jc dolg koščen ž iz mroževega okla, pritrjen na kopji® jermeni tako, da se kost pri močnem ku nagne na stran, a ne zlomi, Ta r0il „PI ■ - .... rpatts' ki je tudi napravljena iz mrožovih ah ^ et»® se ujema z neko luknjico v konici harp1 ki je tudi napravljena iz mrožovih ah -valovih oklov in okovana z železo®1', niča harpune visi na vrvici in je oboro* z nazaj stoječimi kavlji, da tem b°'l ihtavo obtiči tam. kamor se zadenej0 job* tega je napravljena tudi tako, da f stransko ležo, kakor hitro se jc name* ^ tjulenj otresti, Ta konjiča je p>ritric*^1' kopjišče na ta način, da tiči na ^ nem rožičku; na kopjišče pa j« Pri 1 tudi vrvica. , \ty Kadar harpuna zadene, teda) se žiček nagne, konica harpuna se sc loči z vrvico vred od kopjišča, ki " ! 3f< aia#ed 1919« Stuo 7 ^°^€r £a lastnik zopet a« vlovi, ;*Wdtem ko tjulenj s konico v mesu in vr-Ilca t mehom plavajo dalje. To i« bistro-*Jn?a iznajdba; bogve koliko rodov jo je l*Wakušalo. V Grenlandiji rabijo dvoje vrst har-Ena »e imenuje unak, ki ima na spod-Z*®* koncu koščen gumb in je daljša in J^ns« ko dru;4a, ki sc imenuje ermangnak Iti Sl4 **>0^aj ^V€ koščeni perutnici, ki pa toko pripravna, ker jo veter, če prihaja *• strani, kaj lahko nagne v stran, ... Mrvice delajo iy. kože plaveča tjulenja . ™foža in je dolga do 16 metrov ter pol »niunetra žiToka. - Mešiček je napravljen iz kože nekega 'ruRcj{a tjulenja, ki ga slečejo, ogarajo, ,1«ejo kožo pri glavi in stranskih udih, ne pušča zraku in jo posuše. xa usmrtitev napadenega tjulenja ima-anguvigak, Ta ima kopjišče, ki je žel V tz mehkcga lesa in koščeno, a . ezom okovano konico. Koščena konica g “ jelenjega rogovja ali narvalovih zob. i&če^L Z*om* Mulcnj, je pritrjena na kop- **«>, da jo je mogoče nagniti. Poleti tega uporabljaj^ tudi puščico, z imenom nuiit, za lov na ptice, KopjiŠč* je iz mehkega lesa, konica je železna (v prejšnjih čarih koščena); poleg tega ima kopjišče v sredi tri stransko ležeče m naprej štrleče konice iz rogovja, z močnuni, nazaj obrnjenimi kavlji. Če sprednja konica ne zadene ptiča, tedaj leti kopjišče mimo, a zadene ga ena srednjih konic. Vse to trojno metalno orožje izvira, ko že omenjeno, od indijanske puščice » peresi. Glede metanja tega orožja pa jc izumil Eskimo način, po katerem se razločuje od Indijanccv in severnih azijskih narodov, Ta iznajdba je metalnica »K »metalni les--. Ta priprava, ki dolžino in moč roke mow.c stopnjuje, je znana le v treh delih zemlje: na Grenlandiji (in pri Eskimih sploh), v zelo primitivni obliki pri avstralskih Črncih in ob gorenjem toku amazonskega veletoka. Najbolj je ta metalni les razvit pri Eskimih in dejstvo, da se dobi v primitivni obliki pri zelo oddaljenih rodovih, priča, da so jo iznašli Eskimi sami. Pol metra dolg, 7 do 8 centimetrov širok in poldrag centimeter debel kos rde- čega lesa je to. Na njem so zarode za prste, da ne izdrsne iz rok. Na gorenji, ploščati strani ima žleb za harpuno* ki leži 'j njem poprej ko jo Eskimo vrte. Aprovizacija. a Meso na rdeče izkaznice B ete v. 601 do konca se ne razdeljuje kakor je bilo razglašeno v torek, ampak v sredo« dne 2, aprila po že določenem redu. Razdelitev se zato zakasni za en dan, ker aprovizaci.a o pravem Času ni prejela živine, a Špeh na rdeče izkaznice B od štev. 1052 do itev, 1611. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo špeh v torek, dno 1. aprila, v aprovizačnem skladišču pri Miihleismi na Dunajski cesti, Dotočen jc ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št, 1052 do 1131, od 9 do 10 št. 1132 do 1311, od lfl do 11 št, 1312 do 1391, popoldne od pol 2 do pol 3 št. 1392 do 1371, od pol 3 do pol 4 št. 1372 do 1451, od pol 4 do pol 5 štev. 1452 do 1531 in od pol 5 do pol 6 št, 1532 do 1611. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, Kilogram stane 24 K. Broz posebnega obvestila. Mestni pogrebni ssvod v Ljubljani* Vsem znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni in predobri mož, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod ANTON HOBI veleposestnik in veletrgovec, deželni poslanec, imejitel) zaslužnega križca Njegove Svetosti „pro Ecclesia et pontifice" itd. itd. po dolgem in težkem trpljenju previden s sv. zakramenti dne 30. t. m. ob pol I. uri zjutra) boguvdano umrl. Truplo se prepelje iz sanatorija „Leonišče“ v Ljubljani na Breg pri Borovnici, odkoder se iz hiše žalosti vrši pogreb v torek dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Borovnici. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Pokojni se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. i Borovnica, dne 30. marca 1919. Ferdo, Drago, Vladko, Srečko, Tonček, sinovi Franja KoH 2ena Toiica vdova Žagar, roj. Kobi, Franika, Danica, Joško Kobi, kapetan, brat Marija Čuden, roj. Kobi, Francka Cunder, roj, Kobi, Iva Lenče roj. Kobi, sestre hCerc \ Svatovska koračnica. NorveSki spisal Bjdmstjerne B jornaon, V prejšnjem stoletju je živel v eni izmed večjih gorskih dolin Norvegijc godec, ki je prešel pozneje v ljudsko pripovedko- Pripisujejo mu veliko množino napevov in koračnic; nekatere izmed teh je slišal od podzemeljskih bitij — tako pravi pripovedka — eden napev od vraga samega, nekega drugega je zložil, da si reši življenje in tako dalje. Ena njegovih koračnic pa je postala predvsem slavna; kajti zgodovina te skladbe ne konča z njegovim življenjem, temveč se začenja 6etc kasneje. Godec Ole Haugen, ubog kočar viso-• ------------------------ Mnojji ne vedo, da ic zaprtje, PoCaS?stl< črevesnega delovanja vzrok glavobola, utrujeno { lenobe in slabe volje. Človek se počuti takoj t osveženega, gibčnejSega, dclaviiej.isga, Ccodpo”1 zaprtius Fellerleviral odvajajočimi rabarbara krogijicatnl*. To izborno želodec krepčil joče, vzbujajoče odvajalno sredstvo, zasluži brezpogojni prednost pred nasilno učinkujočimi -odvajal” sredstvi, ki čreva oslaba. Naročite naravnost 6*^ tljic za 9 K 50 h pri lekarnnrju E. V. Feller, SWD Eis; irg ; tov. 235- (Hrvntsk ). Omot In poštniInn računa posebej najceneje. Kdor naroči več obej\ mnogo prihrani. • ESSKSIfSSEJ£PE'----'*!5!W^3BSSE»i Za nagačen^ divjili petelinov drugih Siva" se priporoča Ivan Robili* n.ifjnčcalcc . r Ljubljano, Tr»* cesta Z* > Nn Jolio ccSnnSai MP \ nnSa tudi sam f mpo 8 Zado5Ca narofilo flnnKmC* r Izdajatelj Itonsorcii »Večernega Ifcta«. Odgovorni urednik Viktor Ceočič- ^ Tiska Jugoslovanska tiskarna v l»i°k 1