LETO XVIII. — Številka 42 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In TriV. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sreda, t, 6. 1966 Cena M> pat ali 40 starih dlnai tev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januar * 1958 kot poltedntk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januar la 1964 kot poltedntk, in sicer cb sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PREDSEDNIK TITO NA GORENJSKEM Sprejem na Brniku Na letaliSču Brnik je v ponedeljek predsednik SFRJ in generalni sekretar ZKJ Josip Bnoz Tito sprejel prvega sekretarja CK madžarske socialistične delavske partije Ja-noia Kadarja. Poleg visokih državnih funkcionarjev obeh držav so bili pri sprejemu tudi predstavniki občine Kranj. Predsednik Tito Je prispel preteklo nedeljo dopoldne na Brdo pri Kranju, kjer bo ostal na krajšem oddihu. Pri nak ne poza na ka^ KRANJ Lokacije za vikende Po urbanističnem programu občin« Kranj je dovoljena gradnja počitniških hišic v štirih naseljih in njihovih okoliših. Sem sodi Preddvor z tokolico (Nova vas, Pot oče, Hrib in Možjanca), Zgornje Jezersko, Besnica in območje Krvavca z naselji šeaitur-ika gora in štefanja gora. Predsednik Tito in njegov gost Janoš Kadar v avtomobilu pred brniškim letališčem — Foto Franc Perdan TRGOVINA ŠIPAD v Nebotičniku obvešča cenjene potrošnike, da bo ZNIŽALA CENE posameznim artiklom pohištva: spalnicam, dnevnim sobam, kavčem in omaram za 15 odstotkov od 1. VI. do 30. VII. 1966 Se priporoča trgovin »SIPAD«, Kranj POBRATIMSTVO TRŽIČ — STE MARIE AUX MINEŠ BRATJE IN SESTRE NA LJUBELJU TRŽIČ, 30. maja — Okrašeno mesto Tržič že tretji dan proslavlja slovesno pobratimstvo s francoskim mestom Ste-Marie aux Mineš. Osrednji dogodek je bil včeraj dopoldne v prostorih občinske skupščine, ko sta predsednika obeh občin — g. Paul Baumann za Ste-Marie aux Mineš in Tine Tomazln za Tržič podpisala listine o pobratenju. Vse prireditve v Tržiču so bile dobro pripravljene in polne sproščenih, prisrčnih prizorov. Zelo prisrčen je bil že sprejem na Ljubelju v soboto popoldne. Iz predora se je pojavila dolga vrsta osebnih vozil, s katerimi je prišlo iz Ste-Marie aux Mineš 35 ljudi, bodisi članov uradne delegacije ali nekdanjih in-ternirancev na Ljubelju itd. Večkratni obiski z obeh strani so že ustvarili toliko poznanstev, da je bil sprejem izredno prisrčen. Zaigrala je godba, pod Zelenico so odjeknili streli možnarjev in francoski gostje so vsi v zboru izrekli: »ZDRAVO BRATJE IN SESTRE«. Mladinke v naših narodnih nošah so jim okrasile prsi z rožmarinom in nageljni, jih pogostile s soljo in kruhom (Nadaljevanje na 3. strani) POBRATENJE MED MESTI Slovesnost na loškem gradu Predsednika podpisala dokument pobratenja Petletni tesni stiki med Medicino (Italija) in Skofjo Loko so v soboto dosegli svoj višek v podpisu dokumenta o pobratenju med obema mestoma. Predsednika občin sta podpisala dokunzmt, s katerim se mesti obvezujeta, da bosta utrjevali kulturne stike, podpirali izmenjave ter razvijali stike med organizacijami, skupinami in posamezniki. OB POBRATENJU STE MARIE-AUX MINEŠ — TRŽIČ ŠPORTNI TEDEN V KRIZAH Velika manifestacija gorenjskih športnikov — Odlična organizacija Tržič, 29. maja. TVD Partizan Križe je v počastitev tedna mladosti in pobratenja francoskega mesta Ste Marle-aux Mineš In Tržiča priredilo tradicionalni športni teden v Križah. Na Dan mladosti in 74. rojstnega dne maršala Tita je bila v sredo (25. maja) v Tržiču parada mladosti, v ka- teri je sodelovalo nad 500 piionirk in pionirjev iz obeh osnovnih šol, TVD Partizana Križe in Tržič, AMD, GRS, Pogled na zaključni nastop na igrišču v Križah — Foto Frane Perdan taborniki, gasilci ter mladinke irj, mladinci iz vseh tržaških delovnih kolektivov. V športnem tednu TVD Partizana Križe so tekmovali v rokometu, Šahu, namiznem tenisu, odbojki in atletiki. Osrednja prireditev pa je bila zaključni telovadni nastop na igrišču v Krizah. (Nadaljevanje na 9. strani) Predsednik Milan Osovni-kar je v govoru pojasnil razvoj stikov med obema mestoma, ki so se razvijali od leta 1961, s številno izmenjavo najrazličnejših skupin ia vsakoletnim obiskom uradnih delegacij. Predsednik Marangoni pa je poudaril, da v njihovem pripravljalnem odboru sodelujejo predstavniki več strank (v delegaciji so bili zastopniki komunistov in katolikov) in tako pomeni pobratenje, sodelovanje z vsemi predstavniki javnega življenja. (Nadaljevanje na 3. strani) pa nismo se uklonili« Včeraj so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli razstavo pod naslovom ►►Mi pa nismo se uklonili.« Razstavo, ki bo odprta do 9. -junija, prireja tehniški muzej Železarne Jesenice v počastitev 25. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Razstava prikazuje dogodke na Jesenicah in v okolici v prvih dneh okupacije leta 1941 v slikah, dokui mentih, okupatorjevih letakih in drugih eksponatih. Pred nami se razgalja kruta usoda naše generacija v nedavni preteklosti. Zato ogled razstave vsem toplo priporočamo. NOTRANJA POLITIKA 1. JUNIJ 1966 * GLAS PO FESTIVALU »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Prijateljstvo jugoslovanske mladine Naš dopisnik na festivalu — 7.000 nastopajočih — Naslednji festival v Subotici V prejšnji številki smo objavili krajši sestavek o tem, kako so kranjski mladinci prispeli v Niš na festival »Bratstva in enotnosti«. Kranjski mladinci so se vrnili domov In Izpolnjujemo obljubo iz pre/šnje Številke ter poročamo več o velikem mladinskem srečanju. Istega dne, ko smo odpotovali v Niš (25. maja), je bila popoldne napovedana svečana otvoritev na stadionu. Na stadionu se je zbralo okoli 30.000 gledalcev. Na stadion so pritekli mladinci z belimi, modrimi in rdečimi zastavami, čez trenutek pa so že prikorakali mladinci iz Bi tole, Bosanskega Samca . . . Kranja ... in na koncu domačini iz Niša. Vse navzoče je pozdravil pokrovitelj srečanja predsednik skupščine SR Srbije Dušan Petrovič-Šane. Po slavnostnem defileju đo se zvrstili osnovnošolci in srednješolci iz Niša ter pripadniki JLA. Bilo je nad 7.000 nastopajočih. Vzdušja, ki smo ga doživljali, ni mogoče popisati. Naslednji dan je bil namenjen športnim tekmovanjem, kulturnim prireditvam in ogledom zanimivosti Niža. V športnih tekmovanjih so Kranjčani nastopili le vslrel-stvu in atletiki. Med 33 strelci se je na 10. mesto v streljanju z malokalibrsko puško plasiral Henrik Peter-nelj, ki je dosegel 165 od 200 možnih krogov. Žal nimamo uradnih atletskih rezultatov. Znan je le dober rezultat (46,0) moške štafete 4 x 100 metrov. Kranjski folkloristi so nastopili drugi dan skupaj s Subotičani v letnem gledališču. Aplavz številnih gledalcev je najboljša ocena njihovega nastopa. Povem naj, da je bilo med nami največ zanimanja za znamenito »Cele-kulo«, ogledali pa smo si tudi razne tovarne kot so: RR Niš, Dju-ro Salaj itd. Vse to je le delček tega, kar smo videli in doživeli v Nišu. Čeprav nam je dež zadnji dan dobro zagodel, ni mogel skaliti vzdušja, ki je vladalo v taboru. Prijateljstvo med mladino jugoslovanskih narodov je bilo zopet potrjeno. Še preden smo zapustili Niš smo simbolično zasadili park prijateljstva jugoslovanske mladine. Za slovo smo si zebli svidenja naslednje leto v J. Justin Poročali smo že, da je Marta Zadravec, zaposlena v podjetju LIP Cešnjica, rodila v kranjski porodnišnici trojčke. Jutri, v četrtek, 2. junija, bodo novorojenčki stari že 14 dni. Vsi — oba fantka, deklica hi mati — so zdravi in se dobro počutijo. V teh dneh so jih obiskali predstavniki skupščine občine Skofja Loka, LIP Cešnjica, Šešir Skofja Loka in Tehnik Skofja Loka, jim prinesli cvetje in izročili darila. Na sliki: mati z novim naraščajem — Foto: Franc Perdan NA JESENICAH nov obrat družbene prehrane Prve dni junija bo na Jesenicah začel obratovati nov obrat družbene prehrane z zmogljivostjo 11.000 obrokov na dan. Čeprav lokacijsko ni na najbolj primernem kraju, uredili so ga v prostorih obsežnega vajenskega doma, v 6podnjem delu Jesenic, bo vsekakor pomembna pridobitev za mesto. Je sodobno urejen in bo posloval po principu samopostrežbe, gospodinjstva pa bodo lahko dobila, poleg popolnoma pripravljene hrane, tudi na pol pripravljeno, za kar so v obratu uredili poseben prostor. Opremo je izdelalo podjetje IGO iz Ljubljane. s Obrat bo posloval v okviru gostinske enote Zelezar. V začetku bo služil predvsem po- trebam delovnega kolektiva jeseniške železarne, kasneje pa tudi ostalim delovnim organizacijam na Jesenicah in okolici. V restavraciji bo sicer le 120 sedežev, ker bo v zgornjih prostorih še restavracija za potrebe vajenskega doma in ker računajo na precejšen razvoj hrane v bivše delavske restavracije. Na vsak način bo nov obrat lahko nudil cenejšo prehrano in predvsem večjo izbiro kot sedanje majhne in nesodobne menze. Prost dan za krvodajalce Skupščina občine Radovljica je na eni od zadnjih sej sprejela priporočilo delovnim organizacijam v občini, da odobrijo krvodajalcem plačan prost dan. Ustrezne sklepe o tem so že sprejela podjetja v Kropi, Kam. gorici, Lipnici in Otočah, Bohinju, medtem ko bodo v Podnartu o tem še razpravljali. Prav tako je občinski od- bor RK v Radovljici tudi že prejel prijave o številu krvodajalcev. Tako se jih je v Otočah prijavilo 40, dober odziv pa je tudi v Kropi, Bohinju in na Srednji Dobravi. Med prijavljenimi pa je zelo malo voznikov motornih vozil, za katere bi bilo pričakovati, da se bodo odzvali v čim večjem številu. S. S. ŠE VEDNO STARA PRAKSA VSEM ENAKO Svet kolektiva skupščine občine Radovljica je na svoji zadnji seji spremenil prejšnja merila o dodeljevanju regresa kot nadomestila za ukinjene vozovnice K-15 in sprejel stališče, da se vsakemu članu tega kolektiva izplača po 600 novih dinarjev (60.000 starih) kot regres za letovanje, potovanje itd. Ta uravnilovka je povzročila upravičene pritožbe posameznikov, ki se ob tem čutijo prizadeti. Čeprav so na občini gledali, da gre le za predlog, ki še ni dokončen, je vendar to vredno pomisleka. Sedanje spremembe v gospodarjenju, z vse večjim poudarkom na rentabilnosti in samostojnosti vsake gospodarske organizacije so vnesle tudi v dosedanjo počitniško in rekreacijsko politiko precej novega. Bistveno je, da ima delavec kot ustvarjalec dobrin pravico prejeti zasluzeno plačilo in sam razpolagati s svojim denarjem. On ga lahko več ali manj (seveda preko samoupravni!', organov, oziroma skladno z ustreznim pravilnikom) nameni v skupne sklade kolektiva za določene namene, tudi za regresiranje dopustov. V mnogih kolektivih so tudi letos zadržati ustrezne sklade tako, da pri regresiranju dopustov in vozovnic ni za posameznike velike razlike od lani, kajti prevladalo je stališče, da standard posameznikov (zlasti z nižjimi dohodki!) še ni dosegel stopnje, da bi se lahko temu odrekli. Tako je tudi večina delovnih kolektivov radovtjiške občine določila izplačila samo za vozovnice, ostali denar pa so namenili lastnim počitniškim domovom, da lahko znižajo stroške letovanja svojih delavcev. Geslo — vsem enako pa je Značilno za »linijo« manjšega odpora«, da je manj sitnosti, da ne bo zamere. Pritožbe so zato razumljive. K. M. Vsaj enkrat na leto V nedeljo, 29. maja, se je v prostorih občinske skupščine v Kranju zbralo več kot 100 bivših borcev Prešernove brigade. Zbora so se udeležili tudi nekdanji komandant te partizanske enote Karel Le-skiovec, predsednik občinske skupščine Martin Košir in drugI. Glavni namen zbora je bil, da bi izpopolnili evidenco borcev te enote, ki ima svoj domicil v Kranju, zbrali nove podatke in izjave za pisanje zgodovine in za morebitno pomoč posameznikom. Tonček Svetina je ob tem govoril tudi o pripravah za pisanje knjige o tej brigadi. Ta naj bi ne bila zgolj zbir suhoparnih podatkov, marveč naj bi bila pestra in privlačna tudi za druge bralce, zlasti za mladino. Tudi drugi udeleženci so izražali te žtlje in poudarjali, da je botje pri pisanju te knjige paziti na kvaliteto kot tekmovati v hitrosti. Ena izmed osrednjih želja udeležencev pa je bila, da bi se vsaj enkrat na leto sestajali. K. M. ZDRUŽENO PODJETJE rems turist SKOFJA LOKA obvešča cenjene potnike, da prične voziti dne 1. junija 1966 na redni avtobusni progi Kranjska gora—Zagreb—Banja Luka po sledečem voznem redu: 4.10 odhod 4.45 5.15 6.10 6.55 8.15 10.00 11.40 12.15 13.05 prihod Kranjska gora Jesenice Bled Kranj Ljubljana Novo mesto Zagreb Novska Bos. Gradiška Banja Luka prihod 21.40 21.05 20.40 19.45 19.10 17.50 16.30 14.50 14.10 odhod 13.30 Avtobus bo vozil vsak dan. Cenjenim potnikom želimo prijetno vožnjo z udobnimi avtobusi. TRANSTURIST 1. JUNIJ 1966 * GLAS GOSPODARSTVO r Gospodarske novice ZALOGE PREMOGA V aprilu letos so vsi jugoslovanski rudniki nakopali 2\665.0ftd ton premoga. V tem mesecu pa smo skupno porabili (vključno s predelavo) 2,428.000 ton premoga. Zaloge so se torej povečale za 4 % in inašaje skupno 2,400.000 ton, kar predstavlja skoraj enameseeno preizvod-ajo. NOGAVICE — DA ALI NE Proizvajale! nogavic so predvideli, da bedo letos izdelali približno 63 milijonov parsv nogavic. Ker pa je zaradi sorazmerno majhnega izvoza na konvertibilna področja, doslej zagotovljenih le 65 % deviz za uvoz surovin, je veliko vprašanje, če bodo proizvajalci svoje programe lahka izpolnili. Točneje povedano: izpolnili jih bodo le v primeru, če bodo povečaii izvoz na konvertibilna področja. Sicer pa bo prišlo na že sicer slabo založenem trgu z nogavi-eami, do še večjega pomanjkanja. POTROŠNIŠKI KREDITI Kot so pričakovali, so v maju potrošniški krediti zelo padli. V primerjavi z »pritom so se znižali za 80 milijonov novih dinarjev. Trenutno je v vsej državi odobrenih še 3.860 milijonov novih dinarjev potrošniških kreditov. Pri-čakajejo, da bodo ti krediti v naslednjih mesecih ie močneje padli. LETOŠNJA TURISTIČNA SEZONA V BOHINJU Pestreje kot lani Razgovor s predsednikom TD Bohinj Es Vilkom Bohinj je eden izmed vodilnih krajev v našem turizmu. Predsednika TD Bohinj Vilka Esa smo zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z bohinjskim turizmom. Turistično društvo v Bohinju ima za seboj že bogato tradicijo. ALi nam lahko poveste nekaj besed o vašem društvu? »Društvo je zraslo iz dveh predhodnikov: tujskega prometnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1913 in olepševalnega društva iz leta 1923. Sedanje društvo je bilo ustanovljeno 5. decembra leta 1945. Ima 290 članov. Veseli me predvsem to, da imamo v društvu zajeto tudi mladino, ki tako »-cd mladih nog« raste v turizmu.« Zanima nas, kakšne sprememba bo opazil v Bohinju lanskoletni gost? »Mislim da bo predvsem bolj zadovoljen s kvaliteto uslug. Kvaliteta bo boljša pri postrežbi in v privatnih turističnih sobah, saj je pretežna večina sob prve in druge kategorije. Poskrbeli bomo tudi za več zabave, plesov in folklornih nastopov, obnovili pa bomo tudi kresno noč, ki je lansko leto ni bilo.« Bohinjski turizem bi pridobil precej na privlačnosti, če bi imeli na jezeru motorne čolne in vodno smučanje. Kaj menite o tem? »O tem razmišljamo že precej časa, vendar želimo imeti v Bohinju čolne na električni pogon, da ne bi bilo hrupa. Za to zamisel iščemo investitorja, vendar letos najverjetneje še ne bo nič iz tega. V tem bi se moralo angažirati kakšno transportno podjetje. V začetku želimo uvesti krožno vožnjo morda s tremi postajami po jezeru.« Bil sem na kopališču, kjer sem videl skupino ljudi, ki so se prepirali, ali naj skuhajo najprej golaž ali makarone. Ali se ni sezona že pričela in bi moralo biti kopališče urejeno? »Kopališče upravlja Komu- Bratje in sestre na Ljubelju (Nadaljevanje s 1. strani) in vse se je pomaknilo navzdol proti Tržiču, kije pripravljen čakal zaželene goste — brate. Osvetljeno in okrašeno mesto je bilo zvečer vse živo. Lepo preurejeni in asfaltirani Titov trg sicer središče motornega prometa, se je spremenil v zabavišče. Ob zvokih Veselih planšarjev se je zavrtelo staro in mlado. Plesale so francoske mladinke v narodnih nošah z značilno veliko črno pentljo na glavi, ob mizah so gostje dvigali kozarce in klicali »Na zdravje!« in komaj je bilo opaziti, da težko izgovarjajo črko »r«. Poleg uradnega podpisovanja listin so gostje včeraj zasadili tudi spominsko al-zaško jelko pred šolo heroja Grajzerja, zatem je bila žalna komemoracija pred spomenikom francoskih in-ternirancev na Ljubelju, popoldne pa so bili na športnih prireditvah v Križah. Danes dopoldne pa so si ogledali nekatera podjetja, mesto, muzej in Zelenico. K. M. nalno podjetje iz Bohinjske Bistrice. Strinjam se, da kopališče ni urejeno tako kot bi moralo biti. TD je predlagalo, da prevzame kopališče v upravljanje, vendar se podjetje s tem ne strinja. Mi bi želeR urediti manjše gostišče s specialrtetami in seveda predvsem pravočasno urediti vse potrebno, tako pa lahko le, kot vi, negodujemo nad upravljanjem.« P. Čolnar Rekorden pridelek sena Na Gorenjskem kmetovalci že nekaj dni pospravljajo prvi letošnji pridelek. V začet-« ku preteklega tedna «K> pospravljali deteljo, zadnje dni v tednu pa so že pričeli s košnjo trave. Oe bo tudi ta teden lepo sončno vreme, t« košnja zajela vse kraje na Gorenjskem. # Po zatrjevanju kmetijskih % strokovnjal|ov bo letošnji O pridelek sena in detelj« £ rekorden ne samo po ko-% ličini, ampak tudi po k v a-« % liteti, saj je bila letošnja 9 letina i zre dr o ugodna za % rast trave in tudi ostalih 9 kmetijskih rastlin. R. C. Zanimivo predavanje Kranjski Klub gospodarstvenikov je pripravil za četrtek, 2. junija, ob 17. uri v prostorih Kluba, Prešernova ulica 11, zanimivo predavanje O OBLIKOVANJU IN POTROŠNJI SREDSTEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. Govoril bo direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani dr. Bojan špicar. Obravnaval bo naš sistem financiranja socialnega zavarovanja, urejanje odnosov z zdravstvenimi službami in potrošnjo v pokojninskem zavarovanju. Posebej bo obrazložil sedanji finančni položaj socialnega zavarovanja in ukrepe, ki bodo s tem v zvezi potrebni. Tema predavanja je torej zelo zanimiva in aktualna, zato pričakujejo obisk širše javnosti, še zlasti zato, ker zadeva ne zanima zgolj gospodarstvenike. V KAMNIKU ŽE VEDO kje graditi Po dvomesečnih javnih razpravah o predlogu urbanističnega programa je občin- Slovesnost na loškem grada (Nadaljevanje s 1. strani) Po podpisu uradnega dokumenta je zbudila pozornost Predsednika Osov nikar in Marangoni sta na slavnostni seji skupščine v škofji Loki podpisala listino o pobratenju — Foto Franc Perdan iniciativa mladinskega aktiva Poklicne šole iz škofje Loke, ki je zaprosil delegate iz Medicine, da bi pomagali navezati stike s sorodno šolo v Medicini. Predsednik Marangoni je povabil mladince iz Poklicne šole na septembrsko pobratenje v Medicino, kjer bi se sami najlažje pogovorili s svojimi italijanskimi kolegi. V drugem delu slovesnega zasedanja skupščine je Glasbena šola iz Škofje Loke izvedla izredno uspel kulturni program. Orkester, zbor in solo pevci so vnesli v galerijo na Loškem gradu, poleg slovesnosti tudi prisrčnost. V programu, v katerem so nastopali stari in mladi člani šole, so pokazali del bogate škofjeloške kulturne tradicije. Delegacija Medicine se je vrnila v ponedeljek v domovino. P. Čolnar ska skupščina v Kamniku sprejela ta dokument. Ta zajema pet območij, v katerih je določeno, kje naj t(j zemljišče na razpolago za blokovsko in kje za individualno stanovanjsko gradnjo, kje za kmetijstvo in podobno. Skratka, zdaj je postavljen temelj, kje se sme in kaj se sme gradili. Ta območja so določena za Kamnik z Mekinjami in okolico za Stahovico, šmerco, Komendo in Moste. Sedaj predvidevajo, da bodo prosilci tudi hitreje dobili ustrezna gradbena dovoljenja. Pomanjkanje urba-ri-stičnega programa in ob tem zavlačevanje z izdajanjem ustreznih dovoljenj, menijo da je tudi okrog Kamnika vplivalo na tako imenovane črne gradnje. Takih gradenj je kot ocenjujejo okrog 50. Ko so odborniki razpravljali in zatem sprejeli urbanistični program' so še posebej poudarjali, naj organi skupščine strogo ukrepajo prjoti samovoljnim graditeljem, zlasti zdaj, ko je možno hitrejše in načrtnejše reševanje prošanj. 4 KULTURA IN PROSVETA I. JUNIJ 1966 * GLAS IX. srečanje amaterskih dramskih skupin Slovenije Uspeh Jeseničanov ČRNOMELJ, 29. maja — Danes se je v Črnomlju končalo deveto srečanje amaterskih dramskih skupin Slovenije. Mesto Je vlogo gostitelja opravilo več kot dobro. Posebna hvala pa gre črnomaljskim gledalcem tudi zato, ker so tako zvesto polnili dvorano večer za večerom. V teh dneh so jim gledališke predstave pomenile košček njihovega življenja. Nastop jeseniških amaterjev smo pričakovali nestrpno. Resda vemo, da je Ču-farjevo gledališče znano po svojih že skoraj vrhunskih dosežkih na teh revijah, res pa je tudi, da so z Jesenic prihajale dokaj vznemirljive vesti o krizi njihovega gledališča. Njihov uspeh pa je take misli spodbil. Jeseniški gledališki amaterji so se predstavili z dvema predstavama. Prva, Mikelno-va Inventura 65, nas je naravnost presenetila. Tako popolna režija Bojana čebu-Ija je navdušila prav vse spremljevalce te revije. Bojan čebulj je z uporabo šter vilnih gledaliških sredstev, uspel podati predstavo, kot je dejal Vasja Predan na razgovoru, ki bi se je ne sramovalo nobeno poklicno gledališče pri nas. Igralci so bolj ali manj dobro opravili svoje naloge. Vse do zadnjega dne je njegova predstava resno kandidirala za prvo mesto. Scensko je bila uprizoritev Mikelnovega teksta jeseniških amaterjev prav tako zanimiva. Vsestranska funkcionalnost in vsestranska uporabnost sta jo odlikovala. Mnenja so bila soglasna. Razprava je pokazala, da bi morali gledališki amaterji vse bolj posegati po takšnih tekstih in ne le po delih, ki zagotavljajo polno dvorano in ki jih imenujemo koncesijska dela. Zvečer so Jeseničani uprizorili delo Marjana Matko-viča Na koncu poti. To je delo s tematiko iz NOB. Ne kdove kako kvaliteten tekst, ki pa velja zaradi pomanjkanja kvalitetnih tekstov na temo za enega izmed boljših. Srečko Tič je svoje delo Turistično društvo »Vintgar« Gorje prodaja razni gostilniški in sobni inventar iz osnovnih sredstev na javni licitaciji dne 7. VI. 1966 ob 10. uri poleg restavracije »Vintgar«. Interesenti si lahko inventar ogledajo od 8. ure naprej istega dne. Prednost imajo organizacije. Turistično društvo »Vintgar« GORJE opravil s precejšnjo mero rutine in z manj domiselnosti. Preveč prenatrpana scena in raznolikost igralskih kreacij sta na trenutke zelo motila. Simpatije vseh gledalcev in tudi tistih, ki so kritično spremljali njihovo predstavo, pa so šle jeseniškemu igralcu Rudiju Mandiču. Vlogo generala je podal tako popolno, da so ga primerjali celo z igrailcem Maksom Fu-rijanom. Trboveljčani so pripravili predstavo Mire Miheličevc Svet brez sovraštva. Eno izmed najslabših del te avtorice so Trboveljčani uprizorili pač v mejah, ki jih dopušča slab tekst. V soboto smo pričakovali Kranjčane. Njihova popoldanska predstava Desetega brata je bralcem znana. V Kranju je pri gledalcih dosegla uspeh. Prav tako v Črnomlju. Vsi, ki so govorili o Prešernovem gledališču, so imeli pomisleke zoper takšno repertoarno politiko. To, da so imeli prav, so podprli s številnimi dokazi. Zadnja predstava Svngcove-ga teksta Vražji fant iz novega sveta v uprizoritvi mariborskih gledaliških amaterjev in v režiji Jane/a Karlina je bila tudi najboljša predstava na reviji. Takšno je mnenje žirije Delo bodo poslali na Hvar, da tam v okviru zvezne revije amaterskih dramskih skupin predstavlja slovenske amaterje. Omeniti bi bilo potrebno še okroglo mizo, ki naj bi dala odgovor na domnevno krizo gledališkega amaterizma. Izkazalo se je, da gledališki amaterizem ni v krizi, da pa ga ne poznamo. Vsaj tistega Trg. podjetje »KURIVO« Kranj, vam preskrbi: — lignit, rjave premoge vseh granuladj; za gospodinjstva, velike potrošnike in Industrijo; — gradbeni material; — prevaža blago na dom ali skladišča. GLAS v vsako hišo ne, ki je obarvan z do-kajšnjo mero idealizma. Veliko je bilo besed tudi o posebnem statusu, ki ga imajo v amaterizmu takšna gledališča, kot sta Čufarjevo in Prešernovo. Predsednik kulturno prosvetnega zbora SRS Ivo Tavčar je dejal: »Ne prenesemo stroge ločitve na amatersko in poklicno kulturo. Obedve opravljata isto poslanstvo.« Letošnja revija je uspela, če ne drugače pa vsaj zato, ker je delo amaterjev presojala izredno kritično. Dala pa je tudi številne odgovore na marsikatera vprašanja in probleme, s katerimi se gledališki amaterji srečujejo. Razmišljati o svojem delu in ga kritično presojati pa je že pol uspeha. Božo Šprajc V nekaj stavkih SKOFJA LOKA: razgovor študentov s slikarjema šubicem in Vidicem — V ponedeljek zvečer je klub škofjeloških študentov priredil razgovor z akademskima slikarjema Ivom Šubicem in Janezom Vidicem, ki razstavljata v galeriji na Loškem gradu. Slikarja sta odgovarjala na vprašanja o svojih delih in o umetnosti nasploh. SKOFJA LOKA: razstavljala bo Dora Plestenjak-Slana — V juniju bo v galeriji na loškem gradu razstavljala akademska slikarka Dora Plestenjak-Slana. Plestenjakova je marca letos (od 10. do 23.) razstavljala v galeriji Doma JNA v Beogradu, in sicer 39 akvarelov. Ob tej priložnosti so izdali tudi ličen katalog s tremi reprodukcijami njenih akvarelov (Spodnji trg, Sora, V Šumadiji). KAMNIK: filumenistična razstava — V soboto popoldne (28. maja) je Muzej v Kamniku odprl v dvorani nad kavarno razstavo nalepk za vžigalične škatlice. Razstava bo odprta do 5. junija. Verjetno jc bo tudi v kamniku obiskalo veliko ljudi; ko je bila razstava nalepk za vžigalične škatlice v galeriji Loškega muzeja, si jo je namreč ogledalo rekordno število ljudi. BLED: jazz festival — Od 2. do 5. junija bo v festivalni dvorani na Bledu VII. jugoslovanski jazz festival z mednarodno udeležbo. Posebnost letošnjega festivala bo nekak JAZZ-STUDIO; na ustreznem številu seminarjev bodo znani vrhunski instrumentalisti — letos bobnarji — posredovali svoje znanje domačim in tujim glasbenikom. Seveda pa bodo ti vrhunski instrumentalisti nastopali tudi na samem festivalu V enem izmed nastopajočih ansamblov. Tekmovanje učencev osemHk V Prešernovem gledališču v Kranju so se 12., 19. in 23. maja pomerili med seboj učenci sedmih in osmih razredov kranjskih osemletk Stane Žagar, France Prešeren, Simon Jenko in Lucijan Seljak. Tekmovanja, združena z zabavnim programom, je priredilo Prešernovo gledališče, ker menijo, da prav mladini med 13. in 16. letom starosti ne nudimo primernega kulturnega razvedrila: ure pravljic jih ne pritegnejo več, za gledališke predstave za odrasle pa še niso dozoreli. Učenci so odgovarjali na vprašanja iz naslednjih tem: kulturna zgodovina Kranja, zaposlovanje in nadaljnje šolanje, varčevanje in najemanje posojil za nakup in gradnjo stanovanj. V zabav nem delu so sestavljali razrezani lepak, metali so žogo v koš, risali, zavezovali so si kravato itd. Nastopil je tudi kvartet iz vseh štirih šol (dva pevca in dva instrumentalista), nekaj zbirateljev (znamk, starega denarja, ser-vetov), za povezavo je skrbel instrumentalni ansambel doma JNA iz Kranja, pela pa je tudi Berta Ambrož, ki so jo učenci zelo lepo sprejeli. Tekmovalo je 36 učencev iz vseh štirih šol, ki so odgovarjali na skupno 88 vprašanj. Na vseh treh tekmovanjih je bilo skupno nekaj čez 900 obiskovalcev, samo na zadnjem, finalnem, pa 470. Tekmovanje je bilo v počastitev Dneva mladosti. Zanimivo je, da so učenci zelo dobro odgovarjali na vprašanja iz omenjenih treh tem, slabše pa so se odrezali z metanjem žoge v koš, s sestavljenko in posebno z zavezovanjem kravate. Od štirih učencev, ki so si zavezovali kravato, jo ni nihče znal zavezati, od štirih deklet, ki so jo potem zavezovale fantom, pa jo je znala le ena. Kljub precejšnji izenačenosti zlasti v preizkušnji znanja je bila najboljša osem- Čudne razmere v šoli Vrh nad Rovtami Velika stavba osnovne šole Vrh nad Rovtami, ki je bila zgrajena pred desetimi leti, je bila verjetno mišljena kot popolna osemletka. Na žalost pa jo obiskuje samo 32 učencev in to kar v dveh izmenah. Vendar pa to še ni vse. Učitelj pri pouku za vzgojo uporablja klofute, brce in palico, tako da se učen- cem nekaj dni poznajo ti udarci. Prav tako je na nekem roditeljskem sestanku zasmehoval učenca zaradi prirojenih telesnih hib in od takrat njegovi starši ne gre-jo več na roditeljski sesta-nek. Vprašujem se, ali je tak postopek učitelja šole Vrh na Rovtami pravilen? M. T. letka Framceta Prešerna, ki je prejela pokal za nagrado, štirje učenci so za nagrado prejeli hranilne knjižice, ki jim jih je dala Gorenjska kreditna banka Kranj. Razen banke in predstavnikov vseh šol so na tekmovanju sodelovali tudi predstavniki Zavoda za zaposlovanje delavcev Kranj. V Prešernovem gledališču se za sodelovanje vsem zahvaljujejo, ker menijo, da je tekmovanje prav zaradi tega lepo uspelo in da bi kazalo jeseni s tem nadaljevati. - a PO UKINITVI »Ter a Samo nekaj vročekrvnežev še objokuje ukinitev železniške proge Jesenice—Rateče. Večina pa ne žaluje več. Zato je edino pravilna orientacija predstavnikov jeseniške občine, ki so s pospešenim tempom začeli iskati ustrezno »terapijo« za cesto v dolino, ki je po ukinitvi proge veliko bolj obremenjena. Zaradi varnosti in hitrosti vožnje, pa se s popravili na cesti mora takoj začeti. Naj omenim, da je samo v lanskem letu vstopilo ali izstopilo na tem odseku 423.140 potniških avtomobilov, prvi meseci letošnjega leta pa kažejo 30 odstotno povečanje. Avtobusni promet se je povečal za 36 voženj dnevno. Zato so si predstavniki občine Jesenice in Cestnega I JUNIJ 1966 * CLAS PANORAMA 5 r ljudje in dogodki NOVA ZAROTA V. Po lanskoletnem državnem udaru generala Mobu-ta, ko je vojska prevzela oblast, o kongoških političnih razpartijah nismo več toliko slišali. Dogodki v zadnjih tednih pa kažejo, da tudi vojska z močno pestjo ne more vladati brez težav in novih kriz. Slej ko prej je jasno, da za trdnost političnih razmer v neki deželi ni dovolj samo kdo vlada, temveč kako se politične, družbene, gospodarske in socialne zadeve urejajo in rešujejo. V tej smeri pa vojaški udari v mnogih afriških deželah niso ničesar popravili in uredili. Zlasti to velja še za dežele s kratko dobo samostojno- sti. Med njimi so sicer velike razlike, vendar nam primeri kažejo, da vojska ni sposobna osnovnih protislovij v teh deželah rešiti. To velja še posebno za tiste dežele, kjer se je vojska utaborila na oblasti pa njena udeležba pomeni korak nazaj. Zarota, ki so jo predvčerajšnjim odkrili v Kongu, je podobna mnogim prejšnjim tragičnim političnim norčijam, ki jih je bilo v tej deželi že več po razglasitvi samostojnosti. Kljub temu, da se je poskus obnovitve »zakonite vlade-« ponesrečil, pa je na dlani, da je sedanji vojaški režim v Kongu samo prehodnega značaja. Po skopih podatkih so bili zarotniki v glavnem ministri prejšnjih vlad, na čelu zarote pa je bil Evariste Kimba, ministrski predsednik, ki ga je z državnim udarom vrgel iz sedla prav general Mobuto. Vse kaže, da so vsi zarotniki podpirali v prejšnjih političnih sporih Kasavubuje-vo krilo. Zaroto so odkrili, ker so zarotnike izdali časniki, ki bi udar proti generalu Mobutu morali uresničiti. V usodnem trenutku pa so si premislili in pustili kongoške politike na cedilu. Tako je general Mobuto zarotniško mrežo od- kril in zarotnike polovil. V zaroto pa je bilo po vesteh iz Konga zapleteno tudi tuje diplomatsko osebje. Kdo je zarotnike podpiral iz tujine bo ugotovila šele preiskava. Odkritje zarote proti sedanji vojaški vladi v Kongu po drugi strani ni noben politični dokaz budnosti Mobutnjeve oblasti. Res pa je, da včasih dobimo vtis, da kongoško politiko krojijo v maloštevilnih krožkih ali celo posamezne osebnosti brez množičnega političnega zaledja in opore. V takšnih razmerah pa je menjavanje vlad podobno norčijam. Te dni pn avftii V Bangko>ku so se pričeli dogovori med indonezijskim zunanjim ministrom Adamom Malikjom in podpredsednikom malezijske vlade Tun Abdul llazakom. Pogovori med Predstavnikoma obeh držav So se pričeli z namert|oim, da bi zgladili nasprotja in vspo-siavili normalne in prijateljske odnose med obema državama. V zadnjih dneh odpor bu-fliafov v Južnem Vietnamu Oiočno slabi. Kaže, da je bivši poveljnik prvega .korpusa fieneral Thi po sestanku z Generalom. Kyjem prestopil vladno stran. V Hueju je ukazal aretirati tri najuglednejše člane >s|odbora za boj«, tretji polk prve divizije je u-bičzgladil nasprotja in vzrpo-maknil z mesta in razpustil odred budistov in demonstrantov, ki so blokirali cesto proti Da Nangu. Kongoška radijska postaja je poročala, da so zaprli štiri visoke funkcionarje, ker so kovali zar'oto proti sedanjemu kongoškemu predsedniku generalu Mobutuju. Med aretiranimi je tudi bivši premier Evaristo Kimba. Politična napetost v Dominikanski republiki je dosegla pred današnjimi volitvami sv/bj višek. Vojaški voditelji, ki jim je začasni predsednik Garcia Godov ukazal, naj o-stanejo v vojašnicah, se svobodno gibljejo po cestah ter sodelujejo s političnimi skupinami. Za jubilej v domovino Slovenski delavski mešani zbor »Zarja« iz Clevelanda slavi letos 50-letnico obstoja. Je najstarejši slovenski pevski zbor v Ameriki. Ta jubilej bodo člani zbora proslavili z obiskom stare domovine in nekaterimi koncerti pri nas. Posebno letalo Adnia-Avioprometa jih bo pripeljalo na brniško letališče 29. junija. Zbor šteje 22 pevcev, spremljalo pa jih bo Še 60 naših izseljencev. V Sloveniji bodo imeli tri koncerte, in sicer 4. julija v Ilirski Bistrici, 16. julija v Podcerkvi ki 17. julija v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Nas rojak Frank Kokal, doma iz Gorenje vasi, nas je v pismu posebej prosil, naj bi opozorili na koncert in srečanje z izseljenci vse Polj ance. »Prav posebno povabim svoje bivše sošolce (v šolo je hodil 1931-1932 na Trati), da bi se po koncertu videli in pogovorili,« piše v pismu. Sporoča nam tudi o gostovanju Slovenskega okteta. Takole piše: »Oktet je zopet pel tu. Joj, kako je navdušil in poživel slovensko pesem s svojim lepim petjem! Nam ne gre tako. Saj mlajši pevci težko pravilno izgovarjajo trdi z ali J in ž. Vendar vztrajamo!« 9 17. julija bomo našim iz-% seljencem Pjrav gotovo pripravili v Gorenji vasi dostojen sprejem. MEHKO PRISTAJANJE (Szpilkl, Poljska) *>ROGE JESENICE—RATEČE pija« ceste v dolino Podjetja Kranj že pred dve-tia mesecema ogledali celotno traso ceste in izdelali orientacijski načrt za ureditev ftostajališč, izogibališč in rekonstrukcijo ceste. Predsednik skupščine občine Jesenice tovariš Ludvik Slamnik, &a se je o teh ukrepih pogovarjal tudi s predsednikom *$SRS Jankom Smoletom in "fugimi republiškimi funkcionarji. V kratkem bo IS SRS s Mojstrana II, Podkuže, Belca, Martuljk, Log, Kranjska gora, Podkoren in v Ratečah. Postajališča bodo povsod enaka in odprtega tipa, ker ni dovolj sredstev na razpolago za boljšo rešitev. Z deli bodo začeli še letos po določenem vrstnem redu, ki ga narekuje število potnikov na omenjenih postajah. Torej tam, kjer je več potnikov, se bo z ureditvijo postajališča prej začelo. # Po predlogu jeseniške ob-% čine naj bi na zakrpano # cestišče v dolino položili ©Gcm debelo asfaltno pre- # vleko. Ze letos bi to # asfaltno prevleko položili 0 na dveh najbolj kritičnih 9 mestih, in sicer skozi me- 9 sto Jesenice in Kranjsko # goro, skupna v dolžini 0 6 km. Rekonstrukcija ceste pa zahteva okoli 30 korektur. Naj navedem samo nekatere: Pri kinu »Plavž« na Jesenicah je potrebno razširiti most na cesti. Za boljšo pre- glednost ovinka in razširitev ceste je potrebno porušiti staro stanovanjsko hišo na cesti Maršala Tita št. 110. Ovinek »S« pri hiši Hrušica 5t. 63 se mora izravnati v smeri Dovje v dolžini približno 200 m. Na Belem polju se mora izraivnati nepregledni ovinek pri spomeniku kurir-j-em in prestaviti na desno stran ceste. Pri km 878 med železniško stanovanjsko hišo in hudournikom je treba izravnati dve krivini v dolžini 250 m, poleg tega pa opraviti večji izkop zaradi boljše preglednosti. Pri čuvajnici št. 6 bodo izravnali ovinek v smeri Dovja in prehod preko železniške proge v dolžini 150 m, isto pa je potrebno narediti pri čuvajnici št. 7. Pri čuvajnici 15,3 bodo odstranili leseno barako in izravnali cesto v dolžini 150 m. Med hotelom Prisank in spodnjo postajo žičnice v Kranjski gori bodo cesto izravnali in razširili v dolžini 300 m. Odstraniti morajo »S« krivino na prehodu Čez Savo v Podkorenu. Obstoječi kanal ob cesti bodo preusmerili za hišami v strugo Save. I Naštel sem samo nekatera predvidena dela. »Ne spimo in ne čakamo pomoči«, je dejal predsednik tov. Slamnik in nadaljeval »ni časa objokovati ukinitev železniške proge, ker bomo v najkrajšem času skupno s Cestnhn podjetjem Kranj začeli z deli na rekonstrukciji ceste. Pričakujem razumevanje in pomoč občanov!« Jeseniška občina bo investirala za gradnjo postajališč 64 milijonov starih dinarjev in okoli 60 milijonov za rekonstrukcijo ceste (asfaltne prevleke) skozi Jesenice in Kranjsko goro. V sezonskih mesecih bodo tudi tovorni promet (odvoz lesa, dovoza gradbenega materiala) preusmerili samo na določene ure. Dolina bo na železnico kmalu pozabila. Nova bela cesta pa bo dolino pomladila, Jože Vidio Ne objokujmo pokojnika (železnico), ampak zavihajmo rokave na cesti — Za rekonstrukcijo ceste Jesenice—Rateče je potrebno zagotoviti 740 milijonov starih dinarjev — Povsod nova postajališča — Z deli na rekonstrukciji ceste bodo takoj začeli — PE/7T/7UR/ LEJ3D/ M/7J//E/7 UMETH/ /=>JL(J /JE T FJ.OR/O/7, A//f-ME/77E/J Z/7JS/7V/ ZEML.J/J/70V. ///J /JTEAf SREČ/7-MO UROK07E/7E G^MjE, 7/7/?a£/?T£ , /%/- , STOLOK7E //7 SE .& */ S/ JE Z/7 ŽEL £ L. E/3//7STVE/7 GJ3-ZD//V. PLff/JET EJ. OR/CJ/J JECL/OO TEH////ĆE, TO JE V£/? ~ OPRRVLJ/J EOS/7C3K/7 E/7ER<;/7 GORENJSKI LJUDJE O GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI Svojo oacpovaz A/O A/A7/LOOO. ff/iO /S>/ oo POMl/^r//., b/ s//./ ojs/sazo- Vffix2/ fl£-7/7/7 STEVE0'&?/&,' PANUKAMA 9 PANORAMA O PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA Q PANORAMA 9 PANORAMA VTISI IZ ČEHOSLOVAŠKE RAZSTAVA BRNO Vsako mesto ima svojo posebnost. Za Brno, glavno mesto Moravske, so to nedvomno lepa gotska katedrala, Spilberk — mestni grad in pred leti zgrajen sejemski paviljon, ki po svoji obsežnosti in arhitektonski rešitvi zbuja veliko pozornost. V tem razstavnem prostoru so konec maja odprli razstavo Brno 66. Na razstavi 600 proizvajalcev iz različnih delov Cehoslovaške predstavlja javnosti nove izdelke, ki jih nameravajo serijsko izdelovati t letu 1967. Posebno mesto v razstavnem paviljonu zavzema praški Ko-votep, eno največjih podjetij za izdelavo nakita. Razstavljene so krasne kolekcije zlatega in srebrnega nakita najmodernejših oblik, še zlasti zbuja pozornost srebrn nakit, ki je po obliki inspiriran z arheološkimi najdbami za časa Velikomoravske države, torej pred 1100 leti. Kaže, da bo to modna novost za prihodnje leto. Veliko zanimanje je tudi za razstavo pohištva/ zlasti za pohištvo kombinirano z umetnimi materiali. Ker je televizija »bolezen našega časa« so za televizijske gledalce skonstruirali poseben stol, ki bo zagotavljal udobno gledanje televizijskega programa. Se Razstavni prostor v Brnu zlasti razveseljivo za domače obiskovalce razstave je dejstvo, da so podjetja vključila v svoj proizvodni program za prihodnje leto izdelovanje teh novosti tudi za domači trg. Doslej so vsi ti proizvodi bili namenjeni v večini le za izvoz. Med mnogimi drugimi razstavnimi predmeti so zlasti opazna športna oblačila in športni rekviziti, otroške igra- če, ekskluzivni predmeti iz dragih kovin itd. Brno 66 je veliko srečanje proizvajalcev in kupcev. Je pravi poskus, da bi se med prvimi in drugimi spletle tesne vezi, kar bo imelo nedvomno ugodne posledice. V prihodnje bodo proizvajalci bolj upoštevali želje kupcev, kupci pa bodo soodločali pri oblikovanju proizvodnih programov. LltoCI IZ ZASIPA fod udarci kopit je privrel na dan 1 ke v njihovem veka s konjem so*' konja s človeško 1 Homeru so bili liji; ker so vedno legenda — o ke*811 O nastanku konj govori veliko gend in bajk. Tako.*, manskem svetem P1 ranu) opisan oas skega konja takole . Ko je stvarnik čil, da naredi **T vetru: »Ti ml bo* ^ ki bo nosilo mok "gj ce. Njega bom Uub8 j štovali ga bodo ^ ; Naj bo strah v**, spoštujejo mojih • In tako je ustvari mu rekel: »Teb« ** brez tekmeca! Vsi zemlje ležijo prd očmi. Pod tvojimi do moji sovražnic bodo jahali n Bodi srečen na vsemi bitji m 1} dar j a zemlje naJ bi. Ti boš letel t**1 konja grškega boga Zeusa — : vode, ki je inspiriral pesni-rjanju. Nerazdružljivost člo- iih'0 prikazali v liku kentavra, ter s konjskim trupom (po I narod v grški pokrajini Tcsa-je nastal omenjeni mit -* zmagoval brez meča.« Danes vzgaja Jugoslavija fcjimiHJ lipicance v štirih frebčarnah, in to v Lipici (Slovenija), Djakovu (Hrvatska), Prnjavoru (Bosna in Hercegovina) in Karadjordje-vu (Srbija). Na Gorenjskem pa imamo miniaturno kobilarno lipicancev v Zasipu pri Bledu. Kobilarno lipicancev v Lipicah je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel 1580. lota, kobilarno v Zasipu pa veliki ljubitelj Honj in jahalnega športa posestnik Miha Frčej 355 let pozneje, leta 1935. Miha je začel jahati konje le v rani mladosti. Pravi, da je bila tudi njegova mama ljubit, tega športa. Vojake je služil v artilerijski enoti v Splitu, kjer je bilo veliko jahalnih konj in kjer se je v veščini jahanja še izpopolnil. Zaradi te veščine je bil kar trikrat klican na orožne vaje, in to 1939., 1940., 1941., leta v Bohinjsko Belo. Klicali so ga zaradi tega, da je oficirje učil jahati konje. Na Bledu in okolici je učil jahati tudi člane kraljevske dinastije. Vojna vihra pa tudi njemu in lipicancem ni prizanesla. V začetku vojne so bili mobilizirani in se niso nikoli več vrnili nazaj v Zasip. Kmalu po vojni pa je Miha zopet začel gojiti lipicance, ki imajo že stoletni rodovnik. Trenutno ima štiri lipicance, in to kobilo Betalko, ki je stara 6 let in ima tri tedne starega žrebička, kobilo Bi-anko staro štiri leta, in žreb-ca Napolitano Kruno, starega šest let. Miha pravi, da so največji ljubitelji konj in jahalnega športa Angleži, Francozi, Italijani, Nemci in Danci. Ima stalne klierute in z mnogimi si dopisuje. Dunaj-čan Emil Pokarek prihaja že pet let na Bled in vsakokrat obišče Miho v Zasipu in redno vsak dan jaha konja, čeprav je že 70 let star. Slovenci pa smo za ta šport precej nezainteresirani in le redki so, ki pridejo v Zasip po konja. Naj mimogrede omenim še ceno: 1.500 S din na uro jahanja. Okoli pet ur pa je potrebno, da se človek nauči jahati toliko, kolikor mu je za jahalni šport potrebno. Po spretnosti, kako go9t zajaha konja in kako postopa z njim, Miha takoj oceni, s kakšnim jahačem ima opravka. Ce domneva, da bo jahač surovo ravnal s konjem, gre Miha za njim in mu ga vzame. Jahanje je spretnost, spretnost pa pridobimo z vajami. Skladnost med jahačem in konjem je konč. cilj vsake dresure, vsega tega pa vas nauči Miha. Zasip s svojo pestro okolico, daje ljubiteljem jahalnega športa obilo užitka in razvedrila. Škoda, da kažemo Slovenci za ta šport tako ma- lo zanimanja. V »Blejskih turističnih informacijah« je o-menjen tudi Miha Frčej in njegovi lipicanci, vendar menim, da bi to zvrst športa in rekreacije lahko veliko bolj propagiralo turistično društvo kakor tudi gostinsko osebje na Bledu, Miha sam pa z občasnimi propagandnimi sprehodi z lipicanci okoLi Blejskega jezera. GODEŠIC ŠE Z DRUGE PLATI (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ob otvoritvi železniške postaje 1.1926 se je zbralo ogromno ljudi in vsi trije slovenski dnevniki (Jutro, Slovenec in Slovenski narod) so navdušeno opisovali lepoto krajev in imenovali Rete-če in Godešič, da sta to slovenska Worpswede in Bar-bizon. Na Godešiču (v Pro-jevi bajti) je dalj časa živel in ustvarjal slovenski slikar Matej Sternen. Obiskovala sta ga znana slovenska slikarja Jakopič in Jama in Jama in mnogo umetnin je nastalo v slikovitih Godeških in Reteških Dobravah. Bliž- nje Gosteče so rodile pisatelja Cvetka Golarja, v Sori je župnikoval 10 let pisatelj Finžgar. Sredi Godešiča stoji gotska cerkev sv. Miklavža, (sicer zaščitnika brodarjev in čolnarjev), ki se prišteva med najznamenitejše cerkve loške okolice, kot npr. Gosteče, Suha, Crngrob, Križna gora itd. Vse so pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. V godeški cerkvi so v prezbiteriju in na pročelju znamenite fresk? slikarja mojstra Jerneja iz Loke. Freske prišteva Bad-jura »med najlepše spomenike gotskega slikarstva v Sloveniji...« (Glej Badiura: 100 izletov, stran 16). Na cestnem ovinku stoji spomenik žrtvam II. svetovne vojne. Ta »obrobna vasica« (kot pišejo nekateri novinarji) je dala 18 življenj ? borbi proti naci/.mu in fašizmu. Da zaključimo: Godešič ima poleg žalostnih miniranih »črnih gradenj« še kaj bolj veselega, lepega, imenitnega: slavno zgodovino, v cerkvi silno umetnino ter slikovito pokrajino. Vse to naj bi svet vedel in videl in v tem namenu so napisane te vr>-ce. Dr. Alolz Rant Reteče pri škof j i Loki VHHAKLINAR: MESTA,CP*AZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Vse za potrošnika Živinski sejem v Naklem. Dolga vrsta rogatih glav, zraven njih pa njihovi gospodarji, do sedaj lastniki, ki bi jih radi spremenili v svetle denarce, kajti pri hiši je treba tega in onega... Vmes mesarji. Dva, trije. Hodijo med živino. Ogledujejo. Ocenjujejo. Ne samo govedi. Tudi gospodarje. — Miha ima kravo. Ni nič posebnega. Ampak Miha je Miha. Daleč naokoli samo eden. Ne smemo mu zbijati cene! Bi zameril. — Pa ima tudi Luka kravo. Imenitno, prvovrstno žival, vredno najvišje cene. Ampak ... Luka ... — Neumen ravno ni. Na sejem pride pa le tako redkokdaj, da ne bo opazil, če mu gremo pod ceno! Hodijo okrog Lukove krave. Hvalijo, otipavajo, mešetari- jo, barantajo. Luka se ne da. Žival bo odgnal domov. — Da bi taka žival romala domov? Ne, to pa ne! Spet pristopijo. Spet barantajo z vso zgovornostjo. — Lepa je, to že. Ampak taka žival se okolje. Imam izkušnje. Gre v izgubo tudi za 160 kg. Luka ve, da to ni res. Ne ve pa, da je Miha svojo ciko brez prerekanja te prodal istemu mesarju za najvišjo ceno. Končno se pogodijo. Mesarju zažare oči. Primešetaril je 25 starih dinarjev pri kilogramu. Dobra kupčija. Za mesarja, seveda. — Da se bodo zvišali osebni dohodki.. Luka pa ... Je žrtvoval 25 dinarjev pri kilogramu za potrošnike, da bodo ceneje kupovali meso?. .. Morda jo res še vedno ljubi, ^ ^ T,udi ona bi ga lahko še ljubila, ko bi ji odkril sam p 5"nla Pisma. Ali ni sama kriva, da se ji ni fii stavila njegove izpovedi in kesa sama? Ni bila pr^ J»ttoga. fc0 mu je rekla, da bi mu morda lahko odpusti!*^1 ga ne mogla več. Ali se ni zbal za svojo, pravkar pn*11^), ki je ni hotel izgubiti. O, ko bi bilo to res, bi mu o*** ^ai- A ni. Ko bi bilo, bi ji pisal. A Toda Franc ne piše. Piše najbrf^™i Bauer. Morda se je ponovno pobotal z njo? * O, prav gotovo se je. In bi # £ 1 m bi se ji tisto -noč izpovedal in ji zatrjeval, da ti* 50 Njegove besede o ljubezni so bjj* ^ P* Crto pod Franca! Crto pod nj<*J * Zadovoljna je, ker o tej stvari t"* Vvori več, marveč govori zopet o vsakdanjih stvareh! i »Veliko dela imam s tem,« ka# ™ ^Ijenc z odrezki krušnih nakaznic. Do zadnje, da. P? *o znamkico mora nalepiti na papir, sešteti, koKko £ '^0 kilogramov kruha je prodala, potem pa jih H*fj sproti odnesti v VVeilheim. Zato skoro ne pozna * »Vse tri nedelj a nisem in nisem da ste bili nekoč -si vzeli za ta posel uro ali dve ^ skoparila. w. Else je res zlata! Else je res f^Jv** štefi bo prav rada opravljala ^ PETO POGLAVJE 1 šole je konec. Kljub vsemu, kar je moral prestati v minulem šolskem letu s strani otrok, je Slavko zadovoljivo izdelal drugi razred. Mama je zadovoljna, a sam še bolj. Počitnice so in časa ima na pretek, da lahko hodi z opom k močvirju opazovat divje race in oprezat za njihovimi gnezdi, iz katerih pobirata jajca, ali pa lovit žabe in vse, kar je užitno. Opa zahteva, da tega ne sme nikomur povedati. Lov je prepovedan, a še bolj prepovedano je njun plen nositi ujetnikom v Buchcim. Slavko ne ve, da ded počne vse to samo zaradi njega, da bi mu dokazal, da so tudi Nemci ljudje. To je nevarno početje, ker ni tako lahko neopazno priti do ujetnikov. Ko bi se op ne spoprijateljil s stražarjem Alfonzom, bi bila njuna pomoč skoro nemogoča. Kadar spremlja Alfonz ujetnike z dela, se med potjo v taborišče vselej za četrt ure ustavijo v gozdu. Tudi danes je tako. Alfonz je dal znak za počitek, nato pa sedel sam k ujetniku Aleksandru in pozdravil opa, ki se jima je približal in potem prisedel k njima in jima izročil neko mapo. Slavko ne ve, kaj je v tisti mapi, in tudi ne sliši, kaj se pogovarjajo, ker so ga poslali na stražo, da bi oprezal in jih obvestil z žvižgom, če bi se na gozdni poti pojavila orožniška patrulja. Toda nikogar ni, vseeno pa je danes počitka prej konec kakor navadno. Alfonz je zažvižgal na kovinsko piščalko in ujetniki so že uvrščeni. Vendar preden krenejo, Aleksander pokliče Slavka in mu izroči iz lesa izrezljano golobico. »To je zate! Za kruh, ki si mi ga nekoč podaril.« In s tem darom v roki pohiti Slavko domov, da bi golobico pokazal mami. Toda mame ni. Gospa Ebnerjeva pravi, da je mama odšla h gospe Starnbergerjevi, obenem pa ga vpraša, če je lačen. »Hvala, nisem,« odvrne Slavko in sede na klop pred hišo. šele sedaj si natančno ogleda izrezljano golobico. »Lepa je,« si pravi. Kako vesela je bo'šele mama. Dala jo bosta na omaro ali pa jima bo opa napravil poličko, kakršne jima je napravil za rože, ki krasijo stene. Na tako poličko bosta z mamo postavila golobico. A glej! Mama že prihaja! Slavko jo pokliče in ji steče naproti. »Glej, kaj imam!« štefi se zazre v golobico, ki jo drži Slavko v roki. V prvem trenutku misli da je živa in da bo zdaj zdaj poletela Slavku iz rok. Toda ta vtis se izgubi v barvi. Golobica je vendar izrezljana! In vendar to ni navadna rezbarija, ki bi jo Slavku utegnil napraviti ded. To golobico so delale druge roke kakor Slavkove konjiče. Ta rezbarija je dragocena umetnina. Kaj tako lepega štefi ni videla niti v Trstu, v stanovanju generala Bacha, pn kalciem je davno nekoč služila kot sobarica. . nhra- Slavko začudeno strmi v mamo. Ne razume, zakaj njen ooraz ne zašije od občudovanja in radosti, marveč vedno bolj temni. »Ti ni všeč, mama?« n, Štefi ne reče nič, marveč mu samo s strogim obrazom nam.gne, naj ji sledi. ^ „, . . »Kaj ji je, da je tako jezna,« ugiba Slavko. Drži se, kakor oa je huda. Mu je kaj naročila in je pozabil? .. M Ne, nič mu ni naročila. Toda zdaj sta že v kuhinji. Mama zapre za seboj vrata in ga strogo pogleda. »Kje si dobil to umetnino?« Slavko ne razume popolnoma te besede. »Ali ne vidiš, da je golobica in ne... Kako si že rekla.« »Da, golobica! Vendar to ni navadna ničvredna golobica.« »Seveda ni.« »A kako si jo dobil?« »Ugani!« Toda mami se ne ljubi, da bi ugibala Njen strogi obraz terja jasen in določen odgovor. Ne zadovolji se, ko ji pravi, da mu je golobico nekdo dal. Mama hoče vedeti kdo. »Tega ti ne smem povedati.« »Ne smeš povedati?« ga štefi pogleda še strožje, presenečena nad otrokovimi besedami, kakršnih doslej iz njegovih ust ni bila vajena. Slavko molči. »Si jo našel?« vprašuje Štefi, ker se boji še hujše resnice. »Kje neki? Takih stvari ne najdeš na cesti.« Ton Slavkovih besed jo še bolj zaskrbi. , »Potem... potem,« le težko ji igre to vprašanje z jezika, »si jo vzel?« Slavko zardi. Njegova rdečica potrjuje njeno bojazen. »Takoj povej, kje!« V Slavkovih očeh se nabirajo solze. Za koga neki ga ima mama? Pa menda ne misli, da je tat. Toda mama je neizprosna. Hoče vedeti. Naj vpraša opa! Ne, nikogar ne bo vpraševala. Sam ji mora povedati. »Pa saj bi ti povedal, a sem obljubil opu, da o tem ne bom nikomur pripovedoval!« »Tudi meni ne?« »Bom, če boš molčala« štefi ne odgovori. Zahteva ime. »Ce že hočeš,« pravi Slavko in pove, da mu je goloba dal Alelcs. Aleks? Nobenega Aieksa ne pozna? »Prijatelja sva. Zame jo je izrezljal.« g _PANORAMA _ 1. JUNIJ 1966 * CLAj l^ Po Prešernovih stopiniah1 tu in z njim ,v Jadransko morje. Drugo razvodje je na Predelu (1156 m) med Jezer-nico, ki teče proti Trbižu in se izliva v Ziljico ter Korit- ki jim je lastnik. Seveda« ljudje dandanašnji na plani-ni le med tednom, ob nede-ljah pa pridejo v dolino. Ko so me Ukci vabili v goste, so Ovčja vas pod Višarjaml, v ozadju Viš (2666 m) Po objavi kramljanja o pesnikovih soimenjakih v Kanalski dolini, me je več prijateljev vzpodbudilo, naj bi še kaj napisal o tej pozabljeni, neznani deželici. Res, kako bi izpadla kaka anketa med mladimi, če bi jih povprašali, ali vedo za Kanalske Slovence? In tudi veterani iz prve svetovne vojne, zdaj že stari možje, so mi stiskali roko nekako v zahvalo, ker sem jim obudil spomin na kraje, kjer so bili kot avstrijski vojaki dostikrat deležni pri ljudeh tople slovenske domačnosti. Še globlje" zadoščenje pa sem začutil, ko mi je daljni pesnikov žlahtnik po materini strani, potrdil misel o zvezi ukvanskih Prešernov z gorenjskimi. Le kako bi bilo to nemogoče, že vpričo imen živih? In še številnejših imen na nagrobnikih v Lipalji vasi, Lužicah in Ukvah? Tam je tolikokrat vklesano: Prešeren, Svetina, Jalen ... NESREČNO LETO Spominjamo se časov, ko je Hitler vabil Nemoe iz tujine domov. Posebno narodnostne otoke, kot je bilo na primer naše Kočevje ali pa Besara-bija v Romuniji,, je hotel odseliti" v svoj Rajh. No in tako se je v juniju 1. 1939 pogodil tudi z Musolinijem o preselitvi nemškega prebivalstva iz južne Tirolske in iz Kanalske doline v matično deželo. Po tej pogodbi so mogli optirati za preselitev v Nemčijo vsi prebivalci neita-lijanske narodnosti, ki so bili še 1. 1918 avstrijski državljani. Torej tudi Slovenci iz Kanalske doline ... Razmere v tedanji Italiji niso bile ugodne, ne gospodarsko, ne politično. Bržčas je mnoge Slovence prav fašistična nestrpnost tako zmedla, da so se priglasili za izselitev v nemške dežele. Usodnost tega koraka za njih savne in za narodnostno obličje rodne deželice jim gotovo tedaj ni bila pred očmi. Sprva se je za izselitev priglasilo kar 4.576 Kanalčanov, le 337 jih je želelo ostati v Italiji; ni se pa opredelilo 690 upravičencev. K sreči pa so nastale v Nemčiji take razmere, da izseljevanje iz Kanalske doline ni moglo biti končano. Do 1. aprila 1. 1940 6e je izselilo komaj 700 prebivalcev. Mnogi od ostalih so svojo prenagljeno odločitev preklicali; sicer pa je bilo rečeno, da se bo dokončno izseljevanje nadaljevalo po vojni. Rekli so Nemci: po zmagoviti vojni! Ona manjšina Kanalčanov, ki jih je zajel prvi val izseljevanja, so bili več kot razočarani. Nista jih v Nemčiji čakala med in mleko, pač pa je bil delež novih prišlekov le trdo delo v tovarnah, mučna naselitev na kmetijah izgnanih Korošcev ali pa smrt na ruski fronti... Kot so se torej Kanalski Nemci plebiscitarno izrekli za odhod v Nemčijo, tako so se prebivalci treh slovenskih občin (Ukve, Zabnice in Li-palja ves) odločili, da ostanejo na svoji zemlji. V teh vaseh se je za Nemčijo odločilo komaj 15 % prebivalstva. Z odselitvijo Nemcev so se sicer Italijani v Kanailski dolini narodnostno utrdili, vendar pa mrzla deželica ni bila kaj vabljiv cilj za laške koloniste. Skoro vsi kraji v Kanalski dolini imajo čez 700 m nadmorske višine, zime so dolge, zemlje malo pa še ta je skopa. Kake velike industrije in drugega zaslužka tudi ni. Za nove naseljence torej res nobenega mika! STELUTIS ALPINIS Obrnimo misel na bolj vedra področja: na pesem in na cvetje! Ko smo prišli prav do roba Kanalske doline, do nekdanje avsttijsko-italijanske meje (do 1. 1918), kjer si stojita nasproti, vsak na eni strani Bele, laška Pontebba in bivši avstrijski Pontabelj, smo prvi korak usmerili k smrtni hiši furlanskega pesnika Artura Zardinija. Tu je umrl 1. 1923 ustvarjalec najlepše furlanske poezije. Vrh njen je prelepa pesem o planiki >-Steiu-tis alpinis«. Stara večnadstropna stavba, ki nosi rojstno letnico 1745, je vzorno oskrbovana. Res je v okras in ponos Pontebbi. Spominska plošča na hišnem pročelju je čista, na novo pozlačena — kako pa je s spominskimi ploščami (in nagrobniki) naših slavnih mož! Zardeti moramo od sram«, če se le spomnimo na ljubljansko Navje. Kako grenko: v daljni furlanski Pontebbi nam je hudo, če pomislimo na take in podobne madeže pri nas doma ... Ko smo že na zapadni meji Kanalske doline, se oko kar nehote ujame na pobočjih Ziljskih pl«nin za poslednjimi robovi Karnijskih Alp. Samo tu raste nenavadna roža, edinstvena na vsem svetu. Cvetici je ime vulfenija (Wulfenia carinthiaca), zraste do pol metra visoko, cvetovi so beli ali bledordeči, vise pa kar v grozdih. Cvete le nekaj dni okrog 15. avgusta vsakega leta. K njenim rastiščem v Ziljskih gorah romajo nešteti botaniki in ljubitelji cvetja. Postala je tudi prava turistična atrakcija, četudi je trgarije cvetov najstrožje prepovedano. Cvetica velja- za «ako posebnost, da se je AvsUJjcem izplačalo blizu njenih rastišč postaviti čudovit hotel z imenom »\Vul-fenia«... Sredi gora smo in spomin nas zvabi v 1. 1946. Takoj po vojni so skušali Italijani po-živeti Kanalsko dolino s smučarskimi tekmovanji, zgradili so vrsto žičnic in vlečnic. V lepi gorski dolini Zajezerom (Saisera), pod stenami Viša (2.666 m) za Ovčjo vasjo (807 m), so leto za letom mednarodne smučarske prireditve. Na eni prvih tekem 1. 1946 je zmagal domačin Maks Krcivoj. JEZERA IN RAZVODJA Tako majhna deželica kot je Kanalska dolina, komaj 360 kvadratnih kilometrov obsegajoča, pa ima kar troje jezer in troje razvodij! Najslikovitcjši sta Klanski (tudi Belopeški imenovani) jezeri. Obe ležita pod stenami mogočnega Mangarta (2678 m), tretjega najvišjega vrha v slovenskih gorah. Poznavalci naravnih lepot trdijo celo, da sta Klanski jezeri najlepši od vseh naših jezer. Spodnje Klansko jezero, na višini 926 m, je temnozeleno, ker ga 'obrobljajo smrekovi gozdovi. Z vrhov pogledano se blešči kot velik smaragd. Višje, Gornje Klansko jezero, na višini 936 m, pa je odprto, svetlo in sončno. Na južni strani kar prehaja v planinske pašnike. Med obema jezeroma se vdviga nad okolje ogromen balvan, zablodela skala iz ledene dobe. Balvan je visok čez 30 m, obseže pa kar 50.000 kubičnih metrov. Velja za največjo gmoto v evropskih Alpah, ki jo je prinesel ledenik na svojem hrbtu v dolino. Tretje jezero, ki pripada območju kanalske doline je Rabeljsko (na višini 990 m). Oddaljeno je 3 km od Rablja, znanega po rudniku cinka in svinca. Rabeljsko jezero ni primerno za kopanje, celo poleti se ogreje le do 10« C. Na severovzh. delu štrli iz jezera otoček s hišico. Prav na ta osameli delček kopnega sredi vode je navezana pripoved o potopljenem starem Rablju, v katerem so živeli le trdo-srčni ljudje En sam prebivalec je bil dober — zato je poplava prizanesla njegovi hišici. Tako naj bi nastal ta otoček! Občuteno pesem o Ra-beljskem jezeru je spesnil Simon Gregorčič. Objavil jo je že v svojih prvih Poezijah. Troje razvodij je na ozemlju Kanalske doline: razvodje med Jadranskim in Črnim morjem je med Trbižem in Žabnicami. Ziljica teče na severovzhod in se zliva v Žilo, ta pa v Dravo — Bela pa teče proti zapadu do Pontablja, od tu pa na jug proti Tilmen- nico, ki teče na jug in se kmalu izlije v Sočo! Omeniti nam je še tretje razvodje: med našo Savo Dolinko in Trbiško Ziljico. To razvodje in ono na Predelu pa tvorita tudi mejo med našo in italijansko državo. V Lužicah in pri Naborje-tu poznajo že iz starodavnih časov mineralno žvepleno-vodne izvire. V Lužicah imajo sedaj urejeno sodobno zdravilno kopališče. Voda ima temperaturo 10—12" C. Poleg žvepla vsebuje tudi ogljikovo kislino. / SELITEV NA PLANINE Svojstveno je življenje ljudi v Kanalski dolini. V poletnih mesecih se vasi skoro izpraznijo: staro in mlado gre na planine. Vsaka dolinska vas ima namreč s,vo]o planino, kjer pasejo živino, pripravljajo krmo za zimo in nekaj krompirja pridelajo na bornih gorskih njivicah. Pred leti se je celo šola preselila na planino. Učitelj je šel z otroki in nekaj mesecev so imeli pouk zares v naravi. Navadno nosijo planine (mišljeni so planinski pašniki s seniki in stajami, ne planinski vrhovi) ime po vasi, stalno naročali: »Pridite v nedeljo; med tednom smo v planini!« Tako nam je to nov dokaz, da alpski Slovenci etnografsko le pripadajo veliki dni-zini mnogojezičnih prebivalcev Alp. Tudi naša alpski pesem kaže na določeno na- '■ rodnostno in značilno duševno skupnost. Enak način življenja v enakih naravnih po- ''>' gojih je dal osnovo tudi po- J dobnemu kulturnemu rarvoju. i • Prav zato se čutijo naši \ alpski zamejski Slovenci, pa najsibodo to Korošci, Bene- ' ški ali Kanalski Slovenci, r.a * svoji zemlji tako zavestno '■ doma, taiko trdnih in globo- * kih korenin ... - ČRTOMIR ZOBEC SPOROČILO IN OPRAVIČILO: 'Pod sliko v prejšnjem se- j stavku je izostalo: Ukv« i (787 m), največja slovenski vas v Kanalski dolini. Bralci naj oproste, ker t ( tem in prihodnjem sestavku ne bo dostikrat omenjen naS P pesnik — namen objav je & tudi v tem: seznaniti našo '■ javnost z deželico, ki je kila bržčas tudi zibelka Prešerno- • vega rodu. C. t INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV, Kranj razpisuje ŠTIPENDIJI za šolanje na Srednji tehniški tekstilni šoli r Kranju: 1 štipendija za predilski odsek 1 štipendija za apreterski odsek štipendiramo dijake iz Kranja in okolice. Interesenti naj oddajo prošnjo kadrovskemu sektorju Industrije bombažnih izdelkov Kranj do 11. VI. 1966. JUNIJ 1966 * GLAS SPORT - KRONIKA GORENJSKA ROKOMETNA LIGA ranj B drugi, Savica izpadla i V predzadnjem kolu sta ji odigrani le dve tekmi, j^jeplasirani ekipi, Krvave in Savica, nista nastopili, $ma Duplje : Skofja Loka W je bila odložena. Najpo-s&embnejse srečanje je bilo v jfcdh, kjer je v borbi za dru-mesto Kranj B premagal lESTVICA Juplje tanj B bbnica Mca mriii 'Jdovljica •tofja Loka sanjska gora Krvavec Savica »Strelci: Vrtač (D) 119, M (Z) 99, Gartner (Se) I Miklavc (Z) 69, Podnar ki.) 56, Kalan (Šk.L.) \ itd. IV zadnjem kolu se bodo domačine. Žabnica je na Golniku rekordno porazila Stor-žic. REZULTATI — Radovljica: Krvavec 5:0 (vv.o.), Selca: Kranj B 10:15 (3:6), Kranjska gora : Savica 5:0 (w. o.), Stor-žič : Žabnica 16:51 (8:27), Duplje : Skofja Loka odloženo. 16 16 17 12 0 0 17 11 0 17 11 0 17 10 0 7 1 6 1 4 17 16 17 17 17 1 12 225:290 2 2 13 200:323 2 1 14 196:323 337:185 32 273:210 24 346:268 22 276:205 22 230:247 19 (—1) 275:275 14 (—1) 265:320 13 9 5 (-1) 4 (-1) srečali: Kranj B : Radovljica, Krvavec : Storžič, Žabnica : Kranjska gora, Savica : Duplje, skofja Loka: Selca. P. Didić MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V LOKI Sora na prvem mestu V Škof ji Loki je bil v soboto in nedeljo mednarodni košarkarski turnir v počastitev pobratenja mest skofja Loka in Medicina (Italija). Na turnirju so nastopili: Sora (Skofja Loka), Medicina (Italija) in Triglav (Kranj). V sobjotnem srečanju so domačini po ogorčeni borbi ZADNJE ŠTIRINAJST DNI kar tri prometne nesreče na Polici V nedeljo se je na Polici pri Naklem zgodila že tretja prometna nesreča v zadnjih štirinajstih dneh. Voznik Ivan Bizant je vozil z osebnim avtomobilom »mosk-vič« LJ 324-74 iz Kranja proti Naklem. Na Polici je hotel zaviti v levo, vendar je prepozno nakazal smer vožnje. Zaradi nepravilnega prehitevanja \'a cesti I. reda na Posavcu * je zgodila v soboto ob 10.20 uri huda prometna nesreča. Voznik osebnega avto- Športni teden v Krizah Nadaljevanje s 1. strani) I REZULTATI — ROKOMET — Križe A : Golnik 11:6 % Tržič : Križe B 11:4 W), Radovljica : JLA Krili« 6:5 (4:2), JLA Kranj : mt B 4:3 (1:1), Radovljica: HI 6:5 (3:2), Tržič : JLA panj 11.3 (5:1) Križe A : Ibdorljica 9:5 (4:1), JLA Krili«: Križe A 2:6 (1:1), Golnik: M Križe 5:4 (3:3), — FINU — Križe A : Tržič P (2:7); I I ŠAH — Zmagala je eki-f'^Križev z 28 točkami, pred |M Križe 19, obmejno po-jffjeništvo Ljubelj 17, Križe j.i 12 in Peko 4 točke. I I NAMIZNI TENIS — Ko-Hr: JLA Križe 5:2, Tržič : mi 4:5, terenski aktiv ZMS Ravne Tržič : Kamna priča 0:5, Križe : Golnik 5:4, lovor : Kamna gorica 5:4, PILE — Križe : Kovor 2:5. I ODBOJKA — Zmagala >, ekipa Radovljice v kateri »nastopil odlnčni Vovk. Sle-P JLA Kranj, TVD Tržič, MPa Gorica, Križe in JLA huda prometna nesreča na Posavcu mobila »opel rekord« Franc Predanič iz Trbovelj začasno v Nemčiji, je na nepreglednem ovinku prehiteval kolono avtomobilov in se tako zaletel v nasproti vozeči avtomobil »fiat 750« LJ 225-93, ki ga je vozila Jožica Tavčar iz Ljubljane. Pri trčenju sta bila hudo poškodovana loba voznika in ostalih šest potnikov. Odpeljali so jih v zdravstveni dom v Radovljico, od tam pa v jeseniško bolnišnico. Na vozilih je škode za približno 15.000 novih dinarjev. Križe. V nedeljo popoldne je bil telovadni nastop na katerem je sodelovalo nad 300 nastopajočih. Pred pričetkom nastopa je doskočil padalec Alpskega letalskega centra Janez Brezar točno pred častno tribuno. Na nastopu so sodelovali predstavniki Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Tržiča, garnizona Križe in domačega Partizana. Nastop so popestrile narodne noše, ki so z gorenjskimi plesi navdušile prisotne. 9 V vmesnih točkah so nastopili atleti kranjskega Triglava v teku na 60, 100 in 1000 m: 60 m ženske: 1. Ber-čič 8,6, 2. Zakotnik 8,9 3. Ošina 9,0; 100 m moški: 1. Gasparovič 11,8, 2. Batinec (oba JLA Kranj) 11,9 3. Ku-ralt (T) 12,0; 1000 m: 1. Hafner 2:41,6 2. Šraj 2:43.0, 3. Dobre (Križe) 2:45.0. Ves nastop je bila velika manifestacija športnikov Gorenjske v odlični organizaciji TVD Partizan Križe. D. Humer S. š. Anton Mlinar, ki je pripeljal z osebnim avtomobilom »opel rekord« za njim, ga je že začel prehitevati In ni nDgel preprečiti trčenja. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, na avtomobilih pa je škode za 1.600 novih dinarjev. sš Brez vozniškega dovoljenja V petek ob 5.20 se je na cesti II. reda v vasi Milje zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila LJ 284-64 Ana Zupan iz Kranja, Smjedniška cesta 46, je peljala iz Preddvora proti Kranju. V vasi Milje jo je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti, ker še nima vozniškega dovoljenja, začelo zanašati po cesti, naf/O pa se je avtomobil bočno prevrnil. Voznica pri nesreči ni bila poškodovana, na \tozilu pa je škode za približno 4.000 novih dinarjev. S. Š. Delovna skupnost CP »GORENJSKI TISK« — KRANJ / razglaša prosto delovno mesto CISTILKE OBRATNIH PROSTOROV Poleg splošnih pogojev mora biti kandidat star najmanj 18 let. Prijave se vložijo v tajništvu podjetja do 6. 6. 19(6 premagali Medicino s 59:52 (30:30). Košarkarji Sore slo trenutno na prvem mestu v II. slovenski ligi in so tudi s to tekmo dokazali, da lahko povsem realno računajo povratek v prvo slovensko ligo. V nedeljo sta se ekipi obeh pobratenih mest srečali s kranjskim Triglavtom, članom I. slovenske lige: Sora: Triglav 65:33 (24:18), Medici-na:Triglav 60:46. Končni vrstni red: 1. Sora, 2. Medicina, 3. Triglav. — C Na dvajsetem državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani sta Jeseničanka Pavličeva in Kranjeanka Ze-rovnikova dosegli lepe uspehe. Pavličeva se je pri članicah uvrstila na četrto mesto, pri mladinkah pa je bila šesta. Zerovnikova je bila pri članicah osma in meti mladinkami četrta. V nedeljskem kolu slovenske rokometne lige sta sc obe Kranjski ekipi sestali s Slovanom v Ljubljani. Moški so bili poraženi s 28:16, ženske pa so zmagale s 11:10. Selca so izgubile srečanje z vodilnim Piranom z 12:3. V republiški odbojkarski ligi so Jeseničani premagali Izolo s 3:1, Kamnik pa je izgubil z Novoteksom s 3:2. V slovenski košarkarski ligi sta bili na sporedu srečanji med gorenjskimi predstavniki. Jeseničani so premagali Triglav s 75:64 in s tem utrdili vodstvo na lestvici, Kranjčanke pa so bile uspešnejše od Jesenic z rezultatom 66:43. Na nedeljskem tekmovanju v kajakih in kanujih na Bohinjki pri Bohinjski Beli je prišlo do smrtne nesreče. 18-tetni mladinec Marjan Zastavnik se je smrtno ponesrečil. Na najtežjem delu proge se je prevrnil in zadel v skalo. V polfinalni tekmi za pionirsko prvenstvo Slovenije v nogometu so pionirji Olimpi-je v Kranju premagali Triglav (gorenjski prvak) s 3:1. Nedeljske cestno hitrostne dirke »NAGRADA LOKE« si je ogledalo okoli 50.000 gledalcev. V posameznih kategorijah so zmagali — 50 cem: Knuz (ZRN), 125 cem: Goosen (Irska), 250 cem: Mrzel (Jugoslavija), 350 cem: Grassetti (Italija), 500 cem: Young (Anglija), prikolice: Bustcher — Neumanova (ZRN). — Foto Franc Terdan Prodam dvosedežni moped T 12, Mlaka 49, Kranj 2541 Prodam električni štedilnik »Gorenje« z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku 2581 Prodam odlično ohranjeno motorno kolo znamke Zun- dap Beila 200 cem Mrak Janez, Tržič, Bistrica 5 2613 Prodam dobro ohranjen fiat 75© letnik 64. Naslov v oglasnem oddelku 2614 Prodam peso ali zamenjam za slamo. Oljševck 52, Preddvor 2615 Prodam dva prašiča 6 tednov stara. Sp. Brnik 14, Cer-k! je 2616 ZAHVALA Ob nenadni, bridki in prerani izgubi nadvse ljubljenega moža, očka in brata MARTINA KERNA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno delovnemu kolektivu »Agraria« Kranj, združenju šoferjev, tov Mravlji za poslovilne besede, č. duhovščini, ter vsem in vsakemu posebej za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjeta, sinček Petrček, brata Tone in Ivan z družino Pšata, 30. maja 1966 Prodam mlado kravo, ki bo v juniju drugič telelila. Gii-nje 12, Cerklje 2617 Prodam cementno strešno opeko. Naslov v oglasnem oddelku 2618 Prodam moped T 13 z 10 tisoč km. Naslov v oglasnem oddelku 2619 Prodam malo rabljeni pralni stroj REX 4 kg avtomatik. Ogled popoldan, Vrhove Ljub" ljana, Djakovičeva 13 2620 Prodam mrvo in deteljo in droban krompir. Cerklje 107 2621 Prodam nov televizor RR- Niš z garancijo in anteno. Naslov v oglasnem oddelku 2622 Prodam motor puch 250 cem in Galeb 150 cem, Cešnjica 100, Železniki 2623 Prodam tesan les 8 x 8,40 mm za ostrešje stanovanjske hiše. Srednja Dobrava 9 pri Kropi 2624 Prodam rjeprost štedilnik na tri plošče z bojlerjem. Gorenjesavska 21, Kranj 2625 Prodam vprežno kosilnico, Letence 9 Golnik 2627 OBLETNICA IN ZAHVALA Danes, 1. junija, poteka leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od drage žene m mamice CILKE POR, roj. Grcgorc Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo za izkazano pomoč in razumevanje v njeni težki bolezni tov. dr. Rusu z Bleda, kolektivu hotela Jelovica Bled m tov. direk torju Francu Arhu, za vse, kar so storili zanjo. Vsem, ki ste ji v težki bolezni stal ob strani, najlepša hvala. Vsem, ki ste ji darovali cvetje, ki ste se poslovili od nje, jo spremili na njen zadnji poti, sosedom in vaščanom, vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: mož Janez ter sinova Jakec in Tomo. I Naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni nenadoma zapustil naš dragi oče, mož, stari oče, sin, brat in stric ZLATKO ŠIMUNAC Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 2. 6. 1966 izpred križišča v Kranju ob 17. uri. Žalujoči: žena Heda, hči Jelena, sin Anton, mati, bratje, sestre, zet in vnukinja Kranj, 31. maja 1966 ZAHVALA Ob prerani bridki izgubi našega dragega očeta LUKA TOPORIS mizarskega mojstra se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev, cvetja in šopkov ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč in izraze sožalja. Prav tako naša iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali lajšati našo bol. Posebno se zahvaljujemo za neizmerno požrtvovalnost in lajšanje bolečin, vodilnemu osebju Zdravstvenega doma Kranj, dr. Udirju, dr. Hriberniku in dr. Milerju. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku za ganljive besede in tolažbo ob težki izgubi našega moža in očeta. Iskrena hvala tudi kolektivu LIK za izraženo sožalje in razumevanje v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sinovi: Joža, Gorice, Kranj, Velenje, 30. maja 1966 Stane, Franci z družinami in hčerka Marija Prodani 25 kg prave žime in marmor ploščo 1x1.50. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 2628 Prodam po 'ugodni coni, motorno ročno kosilnico avstrijske znamke. J. B. M u rove 12, Poljane nad Šk. Loko 2629 Prodam motor puch t orno s v dobrem stanju. Franci Lav-lar; StirpnLk 2 p. Selca 2630 Prodam kravo s tretjim teličkom. Trboje 58, Smlednik 2631 Prodam dvodelna kompletna rabljena okna. Prebačevo 38, Kranj 2632 Prodam zelo dobro ohranjeno otroško kol®, sesalee za prah in Singer pogrczljiv stroj. Kranj Titov trg 24 2633 Kupim mlatilnico malo, samo na boben. Mlakar, Bukovica 4, Vodice nad Ljubljano 2634 Kupim 1 m3 smrekovih desk 20 mm. Novak, Podrcča 9, Smlednik 2635 Kupim enostanovanjsko hišo. Ponudbe poslati pod »Vse-ljivo takoj« 2636 Pred mesarijo šumi na Koroški cesti v Kranju sem izgubila ključ št. 11234. Najditelja prosim, da ga odda v mesarijo proti nagradi. 2637 Planina Krvavec išče pastirja za pašo za 70 glav živine. Zglasite se pri Jenku Franc, Stiska vas 2, Cerklje. Plača po dogovoru. 2638 Našel sem foto aparat na sejmišču v bližini Zlate Ribe. Dobi se pri Rozman, Smled-niška 58, Črirče-Krainj 2639 Sobo opremljeno oddam v Kranju, solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 2640 Dam stanovanje starejši Ženski za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 2641 Izgubila sem žensko zapest-no uro »Darvill« od Kranja do Primskovega. Poštenega najditelja prosim, da jo v m-? v osi. oddelek. 2642 PGD Suha pri Kranju prireja v okviru praznovanja 40 letnice obstoja VRTNO VESELICO v .soboto ob 19. uri in nedeljo ob 15. uri. Za prijetno zabavo preskrbljeno. Vljudno vabljeni 2643 V septembru nudim sobo s souporabo garaže. Ponudbe poslati pod (Plačilo vnaprej) 2626 Tovarna gumijevik fadelko* »SAVA« Kranj GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje vpis učencev v Poklicno ** marsko šolo za šolsko le" 1966/67 Sprejeti učenci se bodo Ig bražervali dve leti v Poklic gumarski šoli za ene?a i* med naslednjih poklicev: — pripravljalec polizdeikJ*r — izdelovalec tehničnih izdelkov, — izdelovalec prešanih izdelkov, — izdelovalec pnevmatik«. Vsak učenec poklicij? 1? marske šole prejema šupe9' dijo, katere višina je odr>^ od doseženega uspeha, povračilo potnih stroškov o** 2.400 S dinarjev za vožnjo * šole in nazaj (učenci 12 o*0* lice Kranja), delovno OM**? in čevlje. Oddaljenejši vrč& (samo fantje) lahko bivajo1 domu Poklicne gumarske ^ le. Za vpis veljajo nasledi pogoji: — uspešno zaključena osn^" na šola, — zadovoljivo zdravstven^ stanje, — starost 15 do 17 let, — usoešno opravljen psil1'' loški test. Vsi kandidati bodo mo^! v Kranju opraviti zdravnic; in psihološki pregled, bo vsak kandidat pism^ povabljen (prevozne stre**11' za ta pregled bomo EOVtm| Kandidati naj narkajfl^ do 30. .junija predlože & marskemu izobraževalni centru v Kranju, Gregorji" va ulica 8. naslednje do*'J' men te: 1. lastnoročno napis^3 prošnjo za sprejem, 2. zaključno spričevalo razreda, 3. iziavo o sklenitvi de'^ nega razmerja po končani ^ s tovarno SAVA v Kranju $ dve leti, kolikor prej učenec štipendijo, ki jo fll"f v a ulica 8 (tovarna S.\\ obrat I), ali po telefonu ':' 210-71 interna 242. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JOŽETA DRAKSLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Vsem iskrena hvala. Žalujoča žena, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Šenčur, 28. maja 1966 JUNIJ 1966 # GLAS v__ RADIJSKI SPORED bodla posluirtjte vsak dan ob 5., 7., 8., 10., 12., 13., I II, 21, 23. in 24. uri tet radijski dnevnik ob 19.30 url. * nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In ^ ari ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. »EDA - 1. junija t M5 Glasbena matineja — ■3 Pisan svet pravljic in • — 9.10 Kako pojo otro- i Jo svetu — 9.30 Godala v - — 10.15 Majhen recital *«su Roka Klopčiča — ^ Človek in zdravje — ■3 Glasbena medigra — j I Turistični napotki za ||J goste — 11.15 Nimaš "sfcosti — 12.05 Dve VVag-'.evi uverturi — 12.30 Kme-■ nasveti — 12.40 Narod-;- pesem v instrumentalni sdbi — 13.30 Priporočajo *n» — 14.05 Radijska šola za «tajo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Vzhodno-nemški centralni orkester Ministrstva za narodno obrambo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Veliki dirigenti, ki so v preteklosti delovali v Ljubljani — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz studia 14 — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Komorne miniature slovenskih roman-tikjbv — 20.10 Gorenjski slav-ček — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra SPOREDI 11 Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 2. junija~ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Lahka orke-. stralna glasba — 10.15 S pevci beograjske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Razpoloženjska glasba za razne zasedbe —' 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubi j. vam predstavlja — 14.35 Lirika za otroke —15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S češkimi pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Dve rovosti iz naše glasbene produkcije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pemi in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 21.40 Glasbeni nokturnb — 22.10 Današnji madžarski skladatelji — 23.05 Plesna glasba — PETEK — 3. junija 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže in napevi — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Domači umetniki izvajajo španske mojstre — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Puccinija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi v raznih priredbah — 13.30 Priposuča-jo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Narodna glasba s Pirenejskega polotoka — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15» Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.20 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Glasbena umetnost češkega klasicizma — 21.15 Oddaja o m|or-ju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne angleške glasbe. jREDA — 1. junija RTV Ljubljana Poročila U Tik-tak •53 Pionirski TV studio *3 TV obzornik RTV Beograd ll Glasbeniki o sebi in glasbi RTV Ljubljana *B Filmski pregled M Cik-cak -54 Intermezzo RTV Beograd m TV dnevnik * P O K E O KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« Ll junija amer. barv. CS ^ HATARI ob 16. in 19. uri X unija amer. film DAVID • LIZA ob 16., 18. in 20. *. J unija amer. film DAVID * LIZA ob 16., 18. in 20. uri Kran/ »STORŽIČ« X junija češki CS film 1000 ■URIMETOV ob 16., 18. in I*-uri L« junija amer. barv. CS •n HATARI ob 16. in 19. uri X junija angl. barv. VV h DOKTOR IN LJUBE-« ob 16., 18. im 20. uri v__ TELEVIZIJA RTV Ljubljana 20.30 Dogodek v mestu Gogi — TV drama 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Četrtek — 2. junija RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 17.05 Poročila Stražišče »SVOBODA« 1. junija amer. film DAVID IN LIZA ob 20. uri Žirovnica 1. junija amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER Dovje-Mojstrana 2. junija amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER Kranjska gora 2. junija amer. barv. VV film SVET SUZIE ONG 3. junija amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER Kamnik »DUPLICA« 1. junija egi.pt. film NEZNANKA ob 19. uri 2. junija egipt. film NEZNANKA ob 20. uri Komisija za delovna razmerja podjetja KOMUNALNI SERVIS KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: l STROJNIKA — TRAKTORISTA l CEMENTARJA — KV 3. DVA KV ZIDARJA Pogoji: za vsa delovna mesta se zahteva ustrezna balifikacija z dvolfttno prakso in za vsako delovno mesto je tudi pogoj uspešno opravljeno poskusno drio. Delovna mesta pod 3. se zasedajo za določen čas. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje zaposlitve naj kandidati pošljejo na f>nrji naslov v 10 dneh po objavi tega razglasa^ S stanovanjem podjetje ne razpolaga. 17.10 Od zore do mraka 17.40 Tisočkrat »Zakaj« RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Na prvem mestu - reportaža 19.40 Kalejdoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualni razgovori 21.10 Narodna glasba VILLACH BELJAK HAUPTPLATZ 8 f © orodja ) okovja } kmetijski stroji vseh vrst ) hišna in kuhinjska orodja ) steklenina in porcelan \ gradbeno železo SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! ZA | ] Cj _4 ŠOLSTVO Svet delovnega k^^Vf Gostinskega šoUkrf* i — Bled wj Poklicne gost# j Šole Jesenice j ki IzJobražuje učeo*^ klic kuharja in na^ * razpisuje vpis učencev v I. letnik za šolsko leto U66/tf Šola bo sprejela 501 obeh spoJov. Pogoji za sprejem: J uspešno dokončan* na šola; telesno in duševne zdravje; veselje za poklic. Kandidati naj pfV upravi šole na hse^c% sta železarjev št 5 * junija 1966: . 5 1. Prošnjo n.. obr V lekom za 50 din 2. Spričevalo 0 $ i osnovna šoli ^ 3. Izjavo staršev o * nju v času šolani* 4. življenjepis Vsi vpisani kandi^1'. f zdravniško pregledan1 \ \ 17. in 18. junija v Ifrf. bulanti zdravstvene^ 4 na Jesenicah, kjer b*f 4a jeti v času od 7. do V Dne 3U. junija 1966,** bo zbor vseh vpisani*1« skih prostorih, da \r vesčeni o sprejemu. ^ .1 P ~4 t i IN VE^ URADNI GORENJSKE (* izdaja in tiska Cf >/ renjskl tisk« Krtoj, ška cesta 8. Naslov V ništva: Kranj, Cest* V neta Žagarja 27 in «r * Kranj, Koroška Tekoči račun pri >J Kranju 515-1-135, Tir/ redakcije ln ekoiijjp propagande 21-815, r i naročniški oddek* tiskarna 21-199, i 21-897. Naročnina \trf novih dinarjev (a, r j> 2.000 štorih dinarjev M mesečno 1.70 n. 1 s. d. Cena posauO številk 0.40 n. d. ali ^ V Mali oglasi ta uar»^V 0.40 n. d. ali 44 s. ^ nenaročnike 0.59 a. ty 50 s. d. beseda. N«pl»fjj oglasov ne objavlj*^/ A