PoStnina plačana ▼ gotovini. Leto LXrV., št. 241 Ljubljana, petek ij. oktobra 1931 Cena Din 1. ixhaja vsaa dao popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inaerati do 30 pettt a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 8.—. veCji tnserati petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnt davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA. KnaflJevB flBes H. * Telefon it. 3122. 3123. 3124. 3125 ta SU6. PO D R C 2 N I C B: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Koeenova ulica 2. — Tel. laO. NOVO MESTO, Ljubljanska tel St 26 JESENICE. Ob kolodvoru 101.--— Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. ZA SLOŽNO DELO Tudi sreske kandidature v dravski banovini dokazujejo, da narod noče več strankarskih prepirov, marveč složno delo Ljubljana, 23. oktobra. Včeraj so sreska sodišča potrdila prve sreske kandidature za volitve narodnih poslancev v dravski banovini. V kolikor so bile doslej te kandidature objavljene, dokazujejo, da so se pri postavitvi upoštevali vsi sloji in stanovi, kakor tudi lokalni interesi Med njimi so ugledni intelektualci, trgovci, obrtniki, kmetje in delavci, ki so že doslej uživali zaupanje naše javnosti. 2e to nam jamči, da bodo v bodoči Narodni skupščini interesi dravske banovine vsestransko dobro zastopani. To nam je tudi potrebno- V današnjih težkih časih, ko ni skoro stanu, če-gar pripadniki ne bi čut*": pritiska gospodarske krize, je bolj kakor kdaj prej treba, da se čujejo glasovi vseh nas po zakonitih predstavnikih in nudi tako osrednji vladi v Beogradu v polni meri prilika za spoznanje želja in potreb našega ljudstva. Jasno je, da bo vpliv izvoljenih poslancev v Narodni skupščini tem večji, čim večje število volilcev bo stalo za njimi. Nobenega dvoma ni, da bodo pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, ki so v dravski banovini mnogo bolj zapletena kakor v drugih pokrajinah naše države, ker tvorita pri nas večino prebivalstva mali kmet in delavec, imeli zadovoljiv vpliv in uspeh le tedaj, če se bodo lahko sklicevali na dejstvo, da je za njimi večina prebivalstva dravske banovine in ne le peščica. Zato greše nad interesi našega ljudstva vsi oni skrivni elementi, ki ga huj-skajo, naj se volitev ne udeleži. Ti ljudje so imeli časa dovolj, da bi lahko priglasili svoje lastne kandidature, če imajo res namen delati za ljudski blagor in procvit države, in če tega niso storili, so samo dokazali, da takega dela nočejo ali pa so zanj povsem nesposobni. Prav zato pa tudi nimajo nobene pravice odvračati ljudi od volitev. Če delajo to, so navadni hujskači, ki jim koristi našega ljudstva niso mar in bi radi le v kalnem ribarili za svoje sebične namene. Zavedni volilci bodo znali ž njimi obračunati. Skrajni čas je, da ti temni elementi izginejo iz našega javnega življenja! Hočemo, da se prične konstruktivno delo za dobro vseh in ne posameznikov. Davke plačujemo vsi, pod bremeni gospodarske krize trpimo vsi. Ali naj hočemo, da bo Narodna skupščina odločevala brez nas o naših težnjah in skrbeh? Kdor to hoče, pljuje v lastno skledo! Med s reškimi kandidati na listi min. predsednika Petra Živkovića v dravski banovini so tudi duhovniki, ki kandidirajo z dovoljenjem svojih cerkvenih oblasti. To je dokaz, da se hočejo v bodočem našem javnem življenju upoštevati razmere, kakršne so v resnici in zadovoljiti potrebe in želje vsakogar, v kolikor so v skladu z državno in narodno celotnostjo. Bolj kakor kdaj prej prihaja pri teh kandidaturah do veljave pregovor: Brat je mio, koje vere bio. Vsakomur svoje! Zato je grda laž tajnih rovarjev, da je potrebna volilna abstinenca, ker je treba dokazati, da si Slovenci ne pustimo vzeti svoje katoliške vere. Vprašamo, ali se je pod vlado Petra Zivkovića cerkvi kaj zlega pripetilo, ali bi bilo morda zanjo boljše, ce bi pošteni duhovniki ne kandidirali na njegovi listi? Le oni, ki hočejo delati z vere in cerkvijo politične kupčije, ki ju silijo v nasprotje s splošnimi narodnimi in državnimi interesi, spravljajo oboje v nevarnost. Mislečemu človeku je popolnoma jasno, da jim v resnici ni niti za eno. niti za dru^o in da zasledujejo povsem druge cilje, ki jih diktira le njihova osebna sebičnost ali osebna užaljenost ali Da morda še kaj drugega. Naš narod je že preveč pretrpel, da bi mogel in hotel še dalje trpeti zaradi samovoljnosti nekaternikov. Trpel je zaničevan in zapostavljen pod Avstrijo pred vojno, trpel in krvavel je med vojno po nepotrebnem za tuje koristi, trpel je po vojni in še trpi zaradi njene posledice gospodarske krize, da bi lahko še nadalje prenašal kako eksperimentiranje z lastnimi interesi. Jugoslavija je naša narodna država, v njenem napredku in moči je naš vsakdanji kruh; čim močnejša bo, tem več ga bo. Zato je potrebno, da se združijo vsi pošteni ljudje k složnemu delu za dobro vseh delovnih stanov, da jo dvignemo s skupnimi napori na tako trdno podlago, da bo imel v njej vsak pošten in delaven človek človeku dostojno življenje. Vsi, ki to hočejo, se bodo udeležili volitev v Narodno skupščino z navdušenjem in šli s prezirom preko vseh, ki jih hočejo zavesti na stranpota. Velik čas in velika stiska zahtevata složno delo! Ljubljana, 23. oktobra, r. Včeraj so bile pri pristojnih sreskih sodiščih vložene in potrjene še naslednje sreske kandidature v dravski banovini: S rez Ljubi ja na-oko lica: Albin Roman, posestnik v Vižmarjih; namestnik Ivo Sancin, načelnik v pokoju v Ljubljani; radovljiški srez: 1. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani ; namestnik Josip Ambrožič, trgovec in posestnik v Ljubnem; 2. Ivan Ažman, župan v Lescah; namestnik Franc Kralj, tovarniški delavec v Koroški Beli; kamniški srez: 1. Valentin Rožič, upokojeni profesor in posestnik v Ljubljani; namestnik Alojzij Burica, posestnik in bivši župan v Dragomljah; 2. Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Ignacij Tome, trgovec v Moravčah; litijski srez: Alojzij Turk, trgovec v Višnji gori; namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah; metliški srez: Danijel Mlakar, posestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Janez Smuk, župan in posestnik v Mlakah; brežiški srez: 1. Ernest Krulej, župan v Sevnici, namestnik dr. Franjo Bene-dičič, rudniški zdravnik v Senovem; 2. Ivan Urek. župan in bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Franc Pintarič v Rigoncih; laški srez: Alojzij Pavlic, profesor verouka v Celju; namestnik Alojzij Jagrič, strojevodja, Zidani most; srez Gornji Grad: Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Anton Sem, posestnik v Ljubnem; srez Šmarje pri Jelšah: 1. Vekoslav Spindler, novinar v Mariboru; namestnik Anton Malgai. vini čar v Zibiki; . 2. Josip Drofenik, posestnik v Št. Jurju ob južni železnici; namestnik Jurij Lesjak. župan v Slivnici pri Celju. Odhod Lavala v Washington Francija zahteva jamstva za svojo varnost - Angleški komentarji o razgovorih Hoovra in Lavala Washington, 23. oktobra. S posebnim vlakom je včeraj popoldne odpotoval ministrski predsednik Laval v spremstvu ameriškega zunanjega ministra Stimsona iz New Yorka v VVashmgton, kamor je prispel pozno popoldne. Tudi v Washingto-nu je bil svečano sprejet. Zvečer se je udeležil velikega banketa v Beli hiši, na katerega je bil povabljen tudi ves diplomatski zbor. Med vožnjo sta Stimson in Laval razpravljala o vseh vprašanjih in problemih, na katere se bodo nanašali razgovori med Lavalom in Hoovrom. Laval je tudi pri tej priliki izjavil, da Francija ne mor« popustiti v vprašanju razorožitve, dokler ne dobi primernih jamstev za svojo varnost. Novinarjem, ki so ga obkolili ob prihodu v Washing-ton, je Laval priporočal, naj se ne spuščajo v kombinacije in ne poročajo o kakih sklepih, ki jih ni in ne bo. Ne gre za nI kaka pogajanja, marveč samo za izmenjavo misli. Verjetno je sicer, da bo v marsikakem vprašanju prišlo med njim in Hoovrorr do sporazuma, toda to Še ni dogovor. Francija nima nobenih agresivnih namenov in je s svojimi razgovori v Londonu, Parizu in Berlinu že dovolj pokazala, da želi samo poglobiti mednarodno sodelovanje. London, 23. oktobra. Washingtonsk1 dopisnik »Timesa« poroča, da bo doživel Laval v Ameriki dokajšnje presenečenje, ker so ameriški krog^ odločeni, načeti tudi najbolj kočljiva vprašanja mednarodne poli- tike, med njimi tudi vprašanje poljskega koridorja. Ako LavsI ni ničesar prinesel v Ameriko, od tam tudi ne bo nič odnesel. London, 23. oktobra. AA, Anglija se kljub volitvam zanima za razgovore med francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in ameriškim predsednikom Hoovrom ter priznava njihovo veliko važnost Listi so zadovoljni z zagotovili iz Pariza tn VVashingtona, da se bosta državnika razgovarjala o vseh važnih vprašanjih, vendar pa ne pričakujejo od teh štiridnevnih razgovorov definitivnih odločitev. Menijo, da bosta državnika razpravljala o re-oaracijah. c vojnih dolgovih, o izvedbi pariškega pakta in o francoskem stališču do vprašanja varnosti. Listi navajajo poset angleškega zunanjega ministra v Pariza, njegovo brzojavko ministrskemu predsedniku Lavaln pred odhodom v Ameriko in povratek angleškega poslanika v VVashing-ton kot dokaz velikega zanimanja Anglije za washingtonske razgovore. Anglija je pripravljena sodelovati pri vseh korakih za stabilizacijo Evrope in pri omiljenju sedanje depresije. »Times« menijo, da bi bila čimprejšnja in načelna odločitev v washingtonskih razgovorih velikega pomena za ostali svet, ki bi se tako lahko pripravil za bodoče mednarodne konference. Tako bi se tudi obnovilo zaupanje. Kapital bi priče! zopet normalno krožiti, kajti brez njega je gospodarsko življenje obsojeno na pogin. Poset Gra Berlinu Itafifanski zunanji minister o cilju svojega potovanja v Nemčijo Berlin, 23. oktobra. AA- Italijanski zunanji minister Grandi prispe v Berlin v nedeljo zjutraj. Na postaji g- bodo sprejeli Biilow in drugi nemški dostojanstveniki, italijanski poslanik m vodilni člani italijanske kolonije. V nedeljo priredi na čast Grandiju Bulow zvečan obed, zvečer pa bo Grandi na večerji pri ministrskemu pred sedniku Brunragu. V ponedeljek popoldne bo sprejem na italijanskem poslaništvu. Ta dan bo predsednik Hindenburg sprejel italijanskega zunanjega ministra v avdijenci Briming in Grandi se bosta razgovarjala o razorožitvenem vprašanju, o reparacijah in o italijansko-nemŠkih carinah. Rim, 23. oktobra, AA. V rvezd s potovanjem v Berlin je italijanski zunanji minister Grandi izjavil predstavnikom tiska, da bo za svojega bivanja v Berlinu razpravljal s predsednikom nemške vlade Briiningom o splošnih problemih sedanjo sti. Izrazil je upanje, da bo ta njegov obisk doprinesel k miroljubnemu razvoju mednarodnega sodelovanja, kar je cilj sedanjih sestankov raznih evropskih državnikov. Nafto je naglasil, da kalija s sknpartš-jo gleda na obisk predsednika francoske vlade Lavala v ameriški prestolnici. Lavalu ter njegovi misiji želi največjega uspeha, ker bo igral uspeh njegovega potovanja veliko vlogo pri bodočem splošnem sodelovanju, kar predstavlja podlago italijanske politike. Srečen bom. je končal Grandi. če bom ugotovil srečne rezultate tega obiska, ako kdaj doapem v Ameriko. Francosko posojilo Avstriji Dunaj, 23. oktobra. Na podlagi finančnih pogajanj, ki jih je vodil mj&atoer na raspoloženju dr. Juch, se- je Francoska banka izjavila pripravljeno, da da avstrijski Narodni banki potom banke za mednarodna plačila v Bashi kredit približno 60 milijonov šilingov *n sicer v devizah. Sklepi balkanske konference Komentarji turškega tiska o nalogah balkanske zveze - Stališče Bolgarije in Jugoslavije Carigrad, 23. oktobra. AA. Odbori druge balkanske konference so v glavnem končali svoje delo. Odbor za izenačenje prava je predlagal, naj se ustanovi poseben odbor pravnikov, ki naj določijo glavna načela za zbližanje balkanskih držav. Člani naj bodo stalno v medsebojnem stiku. Odbor za socialna vprašanja je sklenil predlagati, da se odpravijo potni listi pri potovanju iz ene v drugo balkansko državo. Ta sklep bodo sporočili takoj vsem balkanskim vladam. Odbor za promet priporoča čim ožje prometne zveze na kopnem morju in v zraku. Glede poštne balkanske zveze bo predlagal odbor konkretna določila. Gospodarski odbor je razpravljal o skupni prodaji tobaka ter sprejel obširno resolucijo. Danes je plenarna seja konference. Popoldne ob 5. bo svečan sprejem na cari-grajski univerzi. Carigrad, 23. oktobra. A A. Turški tisk živahno komentira drugo balkansko konferenco. List »Mtlfiet« pravi: Vsi balkanski narodi težijo po vojni k zbližanju in k skupnemu delu pri reševanju važnih vpra- šanj. Balkanska zveza ne more biti taka kakor nekdanje turško cesarstvo, temveč mora predstavljati nekaj popolnoma novoga. Lrst »Vakip« naglasa, da so šefi delegacij balkanskih držav ©nodušni v želji po ustvaritvi balkanske zveze, imajo pa razna stališča, kako naj se to doseže. B>lgarska delegacija na primer pravi, da je manjšinsko vprašanje največja zapreka za balkansko zvezo, Jugoslovenska delegacija je mišljenja, da bi se vsa vprašanja lahko rešila s politiko sloge glede na višje 'oterese. Treba je ustvariti zavest medsebojne solidarnosti med balkanskimi narodi m vsa vprašanja bo lahko rešiti. Sedaj Uhko že govorimo o skupnem idealu balkanskih narodov in bodoči balkanski zvezi. Vedno je bliže čas, ko bo dobil ta ideal življenje. List »Republika« pravi, da so po svetovni vojni začeli narodi iskati novo podlago za napredek in sodelovanje. Pri tem so začele vedno bolj odpadati razlike med zmagovalci in premaganimi. Balkanski narodi niso več ono kar so bili pred vojno, ko s>e je reklo, da so sod smodnika, temveč hočejo rešiti vsa vprašanja sporazumno m odstraniti vse. kar jih razdvaja. List izraža nido, da bodo balkanski narodi sledili zgledu, ti sta ga dali Turčija m Grčija Revolucija na Cipru Na pobudo grškega metropofita se je prebivalstvo Cipra uprlo proti proti angleški nadvladi ter zažgalo palačo guvernerja London, 23. oktobra. Na otoku Cipru, ki spada v angleško interesno sfero, je izbruhnila revolucija proti angleški nadvladi. Revolucijonanv pokret vodi grški pravoslavni metropolit v glavnem mostu Srk-osi- ji, ki šteje 19.000 preb. Duhovščina pod vodstvom metrolopila je že dolgo hujskala prebivalstvo proti Angležem in delala propagando za priključitev otoka h Grčiji. Ko je bila revolucija že dovolj pripravljena, je škof preteklo nedeljo sklical veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Na tem zborovanju je Škof ostro nastopi! proti angleški nadvladi, povdarjaioč. da Angleži samo izžemajo prebivalstvo in se koristijo z naravnim bogastvom otoka. Pozval je množico, naj priseže, da se bo do zadnje kaplje krvi borila za narodno osvobojeni© in zedinjenje z Grčijo. Množica je bila naravnost sfanatizirana. Po zborovanju se je razvila v ogromen sprevod, ki je krenil po mestnih ulicah in demonstriral proti Angležem. Slišati ie bilo klice: »Proč s tujci! Dol s tirani! Hočemo priključitev z Grčiio!c V cerkvah se ie nato med zvonenjem vseh zvonov izvršila slovesna zaprisega naroda. To je bil znak za splošen upor proti angleškim oblastem. Položaj na Cipru je postal skrajno resen in guverner sir Ronald Sorrs je zaprosil londonsko vlado za pomoč. Vojaška letala so dovedla nekaj ojačenja iz Egipta, ob enem pa je krenilo proti Cipru več angleških vojnih ladij iz Aleksandriie in Malte. Snoči so demonstranti napadli guvernerjevo palačo in jo zažgali Guverner jo moral pobegniti in je odpotoval v London, da poroča vladi o teh dogodkih. Angleške vojaške oblasti so dobile strog nalog, nal za vsako ceno zatro uporniški pokret. Pri snočnjih demonstracijah je policija streljala na demonstrante in je bilo na obeh straneh več ranjenih. Otok Ciper ima 9285 kvadratnih kilometrov površine ter okrog 330.000 prebivalcev. Glavni pridelki so slovito ciprsko vino, žito, izvrstno sadje, bombaž in svila. Otok je že dolgo vrsto let pod angleško nadvlado in se slični upori skoro stalno ponavljajo. Prebivalstvo je večinoma grške narodnosti. Iz policijske kronike Ljubljana, 23. oktobra. Na policiji so imeli zadnje Čase precejšen mir, davi je bilo pa zopet nekaj prijav o tatvinah. Kolesa kradejo še vedno in seveda tudi zimske suknje, kajti zima je pred durmi. Posestnik France Virant z Ilovice je pustil včeraj svoje kolo pred Zebalovo gostilno na Rudniku. Pa ie prišel podjeten tat in rmi ga odpeljal. Kolo je znamke »Paju, vredno 1200 Din. — V Tomšičevi nlici 21. se je splazil na verando mizarskega mojstra in posestnika Pranca Vagnarja tat m mu odnesel sivo karirasto suknjo, vredno 500 Din. V sukni! so bile rokavice. — Posestnici Tereziji Anžičevi iz Hradec-kega vasi ie nekdo odnesel 50 Din vredno lestev. — 2rtev tatov je postal tudi zasebni nradnik Josip GraŠek, stanujoč v Mariborski ulici 21. Nekdo je v noči od srede na četrtek vlomil v njegovo drvarnico in mu odnesel nekaj obleke m perila v skupni vrednosti 600 Din. Snoči okrog 23. Je opazil nočni čuvaj L jubl lanskega zavoda za straženje Anton Skeri na vrtu učiteljišča dva sumljiva mo-s*ka. ki sta hotela baš vlomiti v barako na dvorišču, v kateri je razno orodje. Čuvaj 'e tekel po stražnika, medtem sta pa vlomilca, ki sta očevidno zaslutila nevarnost, skočila čez ograjo v Komenskega ulici in pobegnila. Stražnik fn fe zasledoval, pa sta v temi brez sledu izginila. Davi je policija aretirala Alfonza P. iz karrmižke okolice, ki le bil zasledovan zaradi raznih tatvin. Policija ga bo izročila sodišču. — Drzna tatvina le bila pred dnevi izvršena v Vožarski ulici 18. zvečer med 19. in 20. je nekdo iztrgal Jnlki Kramari evi ročno torbico iz rok in pobegnil. Kramari eva ima okro* 60 Din Škode. Tat je bil okrog 17 let star, srednje postave, plavolas in oblečen v modro ponošeno obleko. NESREČA. Rudolf Valant, 9 letni zidarjev sin iz Nožice 10, občina Homec pri Kamniku, je včeraj padel z voza in se resno poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je resno. ——- > Novo ameriško zlato za Francijo Newyork, 23. oktobra. Izvoz zlata iz Amerike je te dni dosegel rekordno količino. Le na račun francoskih bank so odposlali iz NewVorka zlata v vrednosti 70 milijonov dolarjev. Ker pa je »Banque de Fran-ee< sklenila s Federal Reserve Bank pogodbo, da ne bo več kupovala, je jasno, da so zlato pokupile francoske privatne banke. Da zajamči dano besedo, je Francoska banka dala Ameriški banki na razpolago 200 milijonov dolarjev. Vsekakor je simptomatieno, da francoski privatni finančniki niso mnoso upoštevali pogodbe med obema bankama niti francoskega jamstva in da so kljub temu še nadalje dvomili o solidnosti ameriškega gospodarstva. BaŠ nove pošilja t ve zlata iz Amerike so priča njihove skrbi in njihovih dvomov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2268.28 _ 2275 12 Bruselj 782.64 — 785.—, Curih 1098.45 -1101.75, London 216.82 — 224.32, Newyork 5592.33 — 5609.33, Pariz 220.62 do 221.28. Praga 165.86 — 166.36. Trst 289.90 INOZEMSKE BORZE. Curi h. 23. oktobra. Beograd 9.05. Pari* 20.0850, London 20.05, Newyork 510.20. Bruselj 71.25, MIlan 26.6260, M a dr. d 45.60. Amsterdam 206.68. Berlin 118.75, Sofiia 1.70, Pftga 15.10, Varšava 57.20, Budim peftU 90.0*60, Bukarešta 3.04. Stran l >8 L O V E N S K T N A R O D«, dne 23. oktobra 1931 Ureditev prometa na Ajdovščtai Zanimivo predavanje predsednika UdrnZenja fugoslo-venskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, ing. Mačkovska Ljubljana, 23. oktobra. SnočI je o tem važnem vprašanju na šega mesta irr ~' temel.ito predavanja predsednik Udrui. jug. inž. in arhitektov sekc Lj. g. inž. Janko Mačkovšek. Udeležili so se ga polnostevilno član. društva, načelnik Maloželeznlske družbe dr. Fettlcb z direktorjem inž. ženkom in občinskia1 svetovalci Urbasom, čotarjero in M helč' čem. zastopnik Avtokluba g. šabec, direktor mestnega gradbenega urada g. Inž. Prelovšek. lastnik granitnih kamnolomov g. inž. Lenarčič, nadzornik Wester, več dam in drugih interesentov. Ko je društven«! podpredsednik g inž Pehani pozdravil navzoče :-; predavatelja je inž. Mačkovšek razložil najprej ime Aj dovščine. ki se tako Imenuje o • grobišču stare Emone ob sedanji Dunajski cesti. Ko so pozneje našli Ljubljančani te rimske grobove, so jih imeli za ajdovske in dali razpotju * i ime Predlog za ureditev pron na Ajdovščini Šj [Tavčarjeva bi imeli le en vozel za karambole ia sice samo še pred Evropo, a niprtritl hi morali tudi nova postajališča ra tri sr.er tramvaja. Zlasti bi bil tako ^laj*an promet pešcev, ker bi bil na cest' votn*. pro met le v eno smer. Za četrto smer tramvaja bi pa moralo bftl postajališče rred Stupico. Promet bi tekel po B u m^tra S', rokih pasovih ceste le v eno smer, kar je popolnoma dovolj, saj je vendar u Ji Se lemburgova ulica, kjer Imamo tramvaj le promet v obe smeri, parno 534 metra široka. Z z oženjem ceste s** namreč promet regulira, ker ozka cesta ovira preblt»-va-nje in avtomobili ne morejo več iT jati Da se preprečijo nesreče ob Dairna'.:ovI ulici, se pa lahko zoži grlo te ulice, da b; zaradi ožine ceste morali voziti avtomobili na Dunajski cesti bolj počasi. Pri tel rešitvi bi morali napraviti na Aj Iov5čm okrogel otok, ki b! ga rezala tramvajska proga proti kolodvoru, in tramvajska po stajallšča na dveh mestih. Edina rešitev, da se promet uredi oim bolj varno, je pa velik okrogel otok, ki bi ga rezali obe progi tramvaja. Na Ttoku bi bilo dosti prostora tudi za podzemsko stranišče in pa za pokrito tramvajsko Čakalnico. Ta končna rešitev, V Jo vid mo narisano na naši sliki, bi lahko ostaia tudi po regulaciji Ajdovščine, ko b" >am, kjer sedaj stojita Ziličeva in F!?o**eva hiša, prazen prostor, za njim pa pa.ača ki bo imela pročelje paralelno s Kmetske posojilnico. Tako bi dobili krorni stf Hm-seljni pTomet, ker bi ves promet telce! ▼ isti smeri okrog otoka kakor konji na Tir- ttttaka. Ta rešitev dopažča tudi dvosmerni promet ▼ Tavčarjevi m DaLmauacvi ulici, ki pa tudi lahko odpada in ta mrtva stran obeh ulic praktično porabi sa parkiranje artomobiloT. Temo načrta sicer ugovarjajo meščani, če* da se bo s k«m-seljnim načinom podaljšala pot vozil, vendar se pa to podaljšanje ne bo skoraj a Ć poznalo Ia vsak pameten človek bo rad žrtvoval nekaj metrov, saj je poda'jiek vendar t Interesu varnosti in zdravja ljudi. Po splošnem odobravanja se je pričela podrobna debata, ki so se je udeležili gg. šabec, inž. tenko, Int. Josip Ded«v, direktor ini. PrČlovšsfc, dr. Fottich in preJava talj. Gosp. šabec je opozarjal, da je Avto-klwb stavil svoj predlog »a to v tej ob .ki, ker je predlog najcenejši in se lahko uredi brez preureditve tračnic ter tui: pred ureditvijo trga. Gotovo je načrt g. 'nž. Mačkovska najboljši, vendar se mu pa rd., da je zaradi smeri iz Dalmatinove ulice na Dunajsko cesto za velike avtobuse najbrž premajhen, ker mora radius meriti 12 metrov. Po pojasnilu g. inž. Mačkov'ka da je ta radij upoštevan pri vseh Unijah načrta, Je predavatelj še omenil, da j*> otok preračnnjen le za obstajanje tram vaja z enim priklopnim vozom, ko se pa promet v Ljubljani razvije tako, da bo tramvaj vozil z dve*n priklopnim« vozo voma, bo pa treba postajališča orem^stiti višje na Goapoevetsko ro Dunajsko c-sto Prav praktično rešitev je predložil tud' lnš. Josip Dedek, vendar so se pa končno strokovnjaki zed-inili za načrt -redatelja in predsednik Malošelezniške družbe g dr. Fettich je tudi izjavil, da je Jružba pripravljena žrtvovati vse za to ureditev, če bo mogoče izpeljati krožno linijo električne železnice. Po sahvall podpredsednika g. inž Pe-hanija predavatelju so se udeležeici poslovili z željo, da bi nacrt odobril tu i', naš glavni prometni strokovnjak Figovčev Matevž. Pridite! Navdušeni boste, kajti ni lepše, ognjevi tejie in veselejše operete kot je to Za tujski promet v Kamniku Občni zbor Tujsko-prometnega društva — Kaj pripravljajo Kamničani za prihodnje leto Kamnik, 23. oktobra. Predvčerajšnjim zvečer se je vršil občni zbor tukajšnjega Tujsko - prometnega društva. Vodil ga je župan g. Franc Krat-nar, ki je v kratkih uvodnih besedah povedal, da naj zborovalci upoštevajo, da je hočemo še več! Upam, da jih tudi bo. Letos se bo zgradila pod Zapercami, par korakov od kolodvora — moderna amuška skakalnica, na kateri se bo lahko skakalo do 42 m. Teren, ki so ga izbrali naši športniki, povsem odgovarja zahtevam, skakal- prevzel predsedniške posle komaj teden dni niča ne bo izpostavljena solncu, tako da Na križišču test pri Fige cu in Evropi gre sedaj promet brez posebnega redr križem kražem In so vozovi kakor pasantje vedno v nevarnosti pred nesrečo. Prometni stražnik stoji sedaj pri izhrtu Da'mati nove ulice in ves •"•nmot gTe z vseh strani po njegovi desni strani, izjema je ?a le črta z Clo s oo s vet ske ceste na Donavsko cesto proti Sv. Krištofu, črte prometa se sekajo tako. da je deset možnosti križanja pravilnih linij prometa, tri take možnosti so pa tudi pri Izjemni liniji od Gosposvet-ske ceste na Dunajsko cesto. Te u ,pra vi m osti povečuje še tramvajski pr~mec zlasti na Dunajski cesti in je zato ves promet na Ajdovščini tako nervozen in nevaren. Še bolj pa postane promet kompliciran z Izogibanjem tramvaja, če je pr<*d Figoveem prostoT zastavljen z avtobusi. Na pobudo Avtokluba je bil dne 8. t m ogled tega prostora, kjer je Avtoklub predlagal zlasti otoke za pasante in polij za prometnega stražnika. Okrog Evrope se namreč polože tračnice, ki bodo vezale tramvajsko progo s kolodvora in pr^ti š! ški, a ta proga se ne bo uporabljala za redno vožnjo, temveč le za .nstradiran'e voz v remizo. Za tramvajsko postajališča bi se po tem načrtu morala na Dunajski cesti pri Evropi zgraditi dva otoka, pred trgovino Stupica pa tuđi dva. Trotoar pr?d Evropo naj bi se razširil tako, da bi tudi še sedanja ura stala na njem in bi se ti ko pridobil prostor za podzemeljsko stra nišče, ki pa tudi lahko odpade, če zahte va varnost prometa. Ker bi bil premaknjen tudi prometni stražnik, hI nastalo zopet več križišč prometnih linij, torej več možnosti karambolov zaradi .reh nepravilnih smeri, namreč zaraii linije iz Dalmatinova ulice proti pošti, zaradi 'i-nije od kolodvora na Gosjx škotsko cesto in zaradi smeri od kolodvora po Dunajski cesti v Dalmatinovo ulico. Po tem načrtn bi imele pravilne smeri šest možnosti za karambol, nepravilne smeri bi se pa križale s pravilnimi na osmih mest:h. razen tega bi pa dobili še tudi Ive križišči n°-pravilnih smeri — in pred Dalmatinovo ulico bi imeli cel kup možnosti za karambole. Ti nevarni voz H bi se sicer lah de lomn odpraviti z enosmernim prostom tako, da bi smeli voziti le iz Dalmatinove ulice in samo v Tavčarjevo ulico, v nasprotnih smereh po teh ulicah bi bila pa vožnja prepovedana. Pri enosmerni vožnji v teh dveh ulicah bi Imeli na Ajdovščin« le tri križišča pravilnih smeri ter pet križišč pravilnih in nepravilnih smeri. če torej pregledamo doseianje 'ri m-črte, imamo pri sedanjem stanju 13 nevarnih vozlov, pri načrtu Avtokluba pa 18, oziroma osem za karambol nevarnih kr" žišč prometnih smeri, ki se pa še povečajo z možnostjo karambolov tramvaja i voz. Izboljšal bi se načrt Avtokluba s pre ložitvijo tramvajskih tirov na sredo Dunajske ceste, da bi bil s tfaM loče*: promet v smeri pToti severu od prometa proti ju gu. S preložitvijo tramvajske proge na sredo ceste bi bila tudi vsa fronta od Evrope do Zidarja odprta za promet, da b. lahko na tej strani pristajali vozovi, kar sedaj zaradi tramvajske proge ni mogoč**. če pa te linije prometa ra stegnemo, že zmanjšamo število možnosti karamtolov. Pred Kmetsko posojilnico bi se mor*i na obeh straneh tramvaja ivapravKi otok pa pred občnim zborom ter je zato njegovo poročilo kratko. Pozdravil je vse navzoče ter ugotovil, da se društvo lepo razvija. Sledilo je tajniško poročilo g. A- Skale. Poročilo je bilo obširno, vestno sestavljeno in zanimivo. Iz poročila posnemamo, da je obiskalo Kamnik letos 507 tujcev, kar znači, da se je število napram letu 1929 potrojilo. številne so bile informacije, k! jih je društveni tajnik dajal pismeno in ustmeno. Blagajnik g. Možina je poročal, da znaša društvena imovina nekaj nad 3000 Din. Po podelitvi absolutorija, ki je bil sprejet z izjemo enega glasu je spregovoril g. Pintar, ravnatelj Zveze za tujski promet v Ljubljani. Zagotovil je vsestransko podporo zveze ter predlagal lep program za prihodnje leto. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki ga tvorijo večinoma stari odborniki, novi so pa gg. sreski načelnik Vovšek Franc, Prah in Zor. Sledila je zahvala občnega zbora predsedniku g. dr. Ogrincu, ki je bil premeščen, prav tako se je občni zbor zahvalil podpisanemu kot večletnemu podpredsedniku društva za delovanje v proč vit društva ter je sledila zatem še kooptacija podpisanega v odbor. Predsednik je zaključil občni zbor, nakar je bila seja novega odbora z dnevnim redom: konstituiranje odbora in slučajnosti. Predsedstvo je prevzel novi sreski načelnik g. Franc Vovšek, podpred-sedstvo župan g. Franc Kratnar, tajništvo g. Alfonz Skala, blagajniške posle pa bo vodil g. Možina Vinko. Občni zbor je potekel v splošnem zadovoljivo. K delovanju društva bi pripomnil sledeče: Kamnik je po svoji legi, zraku in ugodnih prilikah vsekakor ustvarjen za letovišče. To drži! Ko se je ustanovilo naše društvo, ni imelo dosti pristašev, nekateri so raje sami oddajali stanovanja, dragi bi jih zopet radi, pa ni bilo — tujcev. Krivda je bila v tem, da ni bilo organizacije, ki bi se povsem nesebično brigala za čim večji dotok tujcev v nase malo letovišče, ze prvo leto društvenega delovanja so se pokazali mali a lepi uspehi. Uvedla se je smotrena reklama za naš kraj, nemalo so pripomogli tudi k lepemu uspehu članki, ki sta jih pogosto prinašala naša lista »Slovenski Narod« in »Jutro«. Tujce smo v početku gledali kot neko čudo, od katerega smo pričakovali v prihodnjih letih — čuda! In nismo se varali, v letu 1930 se je število tujcev m noenin skoraj potrojilo. Videli smo, da smo v vsem na pravi poti. Po vsaki sezoni smo se sestali, pregledali delovanje, ugotavljali o tem, kaj naj nudimo tujcem, da jim bo bivanje ugodnejše in udobnejše. Delovanje odbora je bilo harmonično! Nu. mala nesoglasja, brce katerih ne more biti nobeno društvo, so se ugladila m delo se je vsestransko z novim elanom nadaljevala. Manjkalo nam Je predvsem moderno letno kopališče. Pritiskali smo na vse in končno je mestna občina uvidela, da mora pričeti z gradbo kopališča. Z veseljem smo pričakovali otvoritve, ki je bila letos 12. Julija. Kopališče je bilo sijajno posečano, za tujce nova privlačna točka. V letu 1931 smo bih z našimi tujci prav zadovoljni, pa kaj hočemo — še vedno smo nezadovoljni — prihodnje leto Jih bo uporabna precej dolgo. Tujsko - prometno društvo se zaveda, da je skakalnica važna in je predlog podpisanega osvojilo in prispevalo 2000 Din. S pomočjo drugih prispevkov bo skakalnica omogočena in se bodo letos že lahko priredila kombinirana tekmovanja, ker se bo za stalno markirala proga na 18 km. Prihodnje leto so nam zasigurana plavalna tekmovanja Plavalnega podsaveza. Za naše mesto bo to važen dogodek, ki bo znatno uveljavil lepoto in udobnost našega kopališča. Številne prireditve med sezono, tako koncertne In zabavne bodo družile tujce z domačini in jim zasigurale prijetno bivanje med nami. Novi predsednik g. sreski načelnik Vovšek bo imel priliko videti vsestransko podporo tako funkcionarjev kot meščanstva pri stremljenju, da se tujski promet veča in veča ter s tem ustvari i blagostanje meščanstva. G. načelnik nam pa daje tudi garancijo, da se bo društvo moglo še lepše razvijati, kar bi bila iskrena zelja vseh Kamničanov. Kos Bajko. Pomoč pasivnim krajem škof ja Loka, 23. oktobra. Organizaciaj Rdečega križa v škof ji Loki, ki jo vodi vsa leta od ustanovitve lastnik fotografskega ateljeja g. Avgust Blaznik, je uvedla širokopotezno akcijo za pomoč gladujocim bratom in sestram. Informativnemu sestanku, ki je bil pretekli teden v mestni posvetovalnici ob udeležbi vseh krajevnih oblastvenih, društvenih in organizačnih funkcionarjev, je sledil te dni topel poziv vsem občinam, cerkvam in šolam, naj s svojo soudeležbo čim jačje pripomorejo k omiljenju velike ljudske bede. K skupni akciji je vabljen ves škofjeloški okraj, razen Poljanske doline, ki ima svoj odbor Rdečega kriza. Vnema in ljubezen, ki jo kaze v visokem umevanju humanitarnih načel škofjeloški Rdeči križ za trpeče in gladne, bo gotovo našla povsod pravo razumevanje in bodo tako celote, kakor poedinci storili kar največ, da bo končni efekt pokreta lep in časten. Rdeči križ naproša, da se zneski po priloženih položnicah čimprej nakažejo, ker je pomoč nujna in neodložljiva, škofjeločane bodo pose tile narodne dame na domovih. Prepričani smo, da nabiralke ne bodo nikjer odšle praznih rok. Vsak, tudi mal dar je vrlo dobrodošel. Zbirala se bo gotovina in pa blago. Rdeči križ al je uspeha svojih čiovečan-skih smotrov tam bolj svest, ker so gotovo vsemu prebivalstvu ši živo v spominu poplave v letih 1925 in 1926 in zadovoljstvo« ko je RK energično pomagal, da je bila takrat vsaj najhujša beda poplavljen-eev škofjeloškega okraja olajšana. Zbrani prispevki se takoj odpošljejo v pasivne kraje. Na koncertu. — Ah, to je krasna melodija! Rad bi si jo zapomnil. — Napravi si vozel na robca, da je ne pozabiš. Izpričevalo. Marička je bila odpuščena, ker je prihajal vsaik večer drugi kavalir k nji v kuhinjo. Hotela je pa imeti izpričevalo. Friedl Schustcr Michael Bobneti Svetislav Petrovič Ernst Verebes Greti Theimer (Paul &hruh a trs .ado bila je pa tudi hude notranje poškodbe. Iz gozda so jo prenesli proti večera v Hrastnik, kjer jI je nudil dr. Neubacher prvo poloč ter jO zasilno operiral; še 'stega dne so jo prepeljali v ljubljansko bol nioo. V bolnici so ponesTečenko dvakra* operirali in zdravniki so se na vse najine trudili rešiti ji življenje. Ves njihov ^ra ] in skrbna nega je bila pa zaman, nesreč na fiantedeva je danes ponoči po tednu dni trpljenja umrla. ?,v**čm kino Idea* Danes ob 4m pol 6M pol 8. in 9* uri čarobna nepozabna Ziegfeldova opereta: v nemškem jeziku! JOHN BOLES, BEBE DANIELS Divna muzika, krasno petje razkošen balet! KOLEDAR. Danes: Petek, 23. oktobra, katoličan' Klotilda, Severin, Ivan Kap., Zivka; pra voslavnl: 10. oktobra. Evlamplje. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Viktorija ln njen h izar Kino Ideal: Rlo Rita. Kino Dvor: Tempo. ZKD: Zvočni film >Atlantlk< ob 14. v kinu Matici. Levstikova proslava v opernem gledi lišču ob 20. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava Klub koroških Slovencev. Predavanje ob 30. Veranda hotela UnJon. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek. Resljeva cesta 1, B^ htnec, Rimska cesta 54, In dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Narodno gledališče DRVMA Začetek ob 30. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogi Red D. Nedelja, 25. oktobra: Vest Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. oktobra: Takšna je prava. Red B. Tordk, 27. olctotura: Zaprto. * Izvirna slovenska drama »Dogodek v mestu Gogf« se ponovi v soboto 24. t. m. za red D. Ta večer igra vlogo Afre gospa Bučarjeva, izvrstna io agilne članica Sen t jakobskega odra, kjer jc žela veliko uspehov in ima vehk krog prijateljev in česrilcev. Ostala zasedba kakor pri premijeT;. Režija prof. Sestova. Ljudska dramska predstava bo v nedeljo, dne 25. t. m. Vjprizorila se bo globoko občutem-a pretresljiva francoska drama »Vest« v režiji g. Cirila Debevca in v premij erski zasedbi. Za predstavo veljajo zmi-ž. ne dramske cene. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izredno znižane cene. Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen hu-zar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 25. oktobra ob 15.: Oj ta presmen-tana ljubezen, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto. * »Viktorija in njen huzar«, brez dvoma ena najboljših operet zadmjih dveh let, je doživela na našem odru velik uspeh. Delo je izvrstno našrudirano in vprizorje-no ter zasedeno z našimi najboljšimi člani. Glavne vloge so v rokah gg. Poličevc in Ribičeve ter gg. Goetiča, Janka in Zupana. Repriza bo v soboto, dne 24. t m. po znižanih, ljudskih opernih cenah. Početnike opozarjamo, da so letošnje ljudske cene povečini nižje od ljudskih cen, ik 90 bile do sedaj običajne. Popoldanska operetna nedeljska predstava. V nedeljo popolckie, dne 25. t. m. se vprrzori v operi Simončič-Siviceva izvirna opereta »Oj ta prešmentana Ljubezen, ki je koncem lanske sezone dosegla na našem odru lep uspeh. Ker je to prva popoldanska vprizoritev te v resnici prav dobre operete, še prav posebno opozarjamo občinstvo na njo. Cene so lji*dske, znižane. Dobro naložen denar. — Kaj ste storili z denarjem, ki ste ga dobili, ker so vas povozili z avtomobilom? Avtomobil sem si kupil. Srajce v zakonu. — Nikar ne sitnari, ko sem te vzela si imel samo dve srajci, zdaj jih imaš pa dva tuca ta. — 2e res, toda vse so brez gumbov. Iz uredniškega kosa. — K sreči je naložfl umorjeni vso svojo gotovino in dragulje čez dan v banki tako, da je obvarovan velike gmotne izgube. ^ Odkritosrčnost. Gospod kolesarju, ki se 12 za^-.ei vanj: — Kaj ne znate zvoniti? — Zvoniti znain, gosr»o, toda voziti ne znam. Stev 241 >? L O V E V S K T SARO D«, dne 23. oktobra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Proti zaposlitvi tujcev. Subotiško tr-govsko-obrtniško društvo je prejelo od novosadske trgovske zbornice obvestilo, da gospodarsk; krogi, posebno pa trgovci, opažajo, da zaposlujejo mnoga podjetja v Vojvodini kot trgovske potnike tuje državljane, ki niti našega jezika ne znajo. To ima neprijetne posledice in škoduje samim podjetjem, poleg tega se pa veča brezposelnost med našimi trgovskimi potniki, ki so za ta posel strokovno dovolj usposobljeni. Zato prosi trgovska zbornica vse gospodarske kroge v Vojvodini, naj zaposlujejo kot trgovske potnike in agente samo naše državljane. — Tak poziv bi bil umesten tudi pri nas in sicer ne samo za trgovske potnike, temveč tudi za mnoge druge poklice, kajti tujcev ki bi jih prav lah ko nadomestili z domačimi močmi, je pri ^as še vedno mnogo preveč. — Delomržneži in izkoriščevalci občin skih podpor. Kr. banska uprava rlravske banovin^ proglaša za nelomržneže In izko ri&cevalcp občinskih podpor Gašp^js Gostijo iz Dolnjega Logatci, A* tona Rehb 2r serja iz Dolnjega Logatca, Avgusta Mrze la iz Guštanja. Ivana Schnaibla iz Zgornje VHt.nge. Franca Žagarja Iz ISke vasi. l^a na Novaka iz Cvena. Ivana Paverja i% škofje Loke, An*ona Volčnjaka iz Ma bora, Jožeta Verbiča iz Maribora. AIojtkj Sajovica iz Kranjske sor tozalijo Rep iz Hlaponcev. Jurija Lavriča Iz Skocijana Mihaela Rozmann iz Tržišča. Jožeta Aa-Irojno iz Studenca, Ivana Ganglerja 1* Konjic ter Jožeta Glada. Andrej: Glad v Maksa Gla-da in Ano Glad iz Kočevja — Št. Vid nad LJubljano. Prosvetni od-s*k tukaišniega Sokola ie pričel zopet S svriim delovanjem. V novi dvorani gostilne »Kratkv« v Št. Vidu si je postavil nov gledališki oder. V nedeljo, dne 25. t m. ob '-S8. uri zvečer bo že otvoritvena predstava z luidsko igro »Deset: brat«. Zanimanje za to nredstavo je zelo veliko in upati ;e. da no tudi dvorana roma. — Prosvetni odsek ima letos na svojem programu še sledeče i?re: Kajn. Prisega o nolnoči. Oče, Razvr-lme življenja in seveda bo tudi pobaral našo Komanovo Manico za novo ljudsko igro, katero sedaj piše, a še ne izda naslova. — V proslavo ujedinjenja priredi Sokol telovadno akademijo s pestrimi točkami. — Valvazorjeva koča pod Stolom je vso zimo odprta !a oskrbovana. — SPD Kranj. — Tudi Novi Sad dobi nebotičnik. Prvi nebotičnik v Novem Sadu namerava zgraditi Nikola Panordič. Razpisan je bil že natečaj za osnutke in prvo nagrado v znesku 20.000 Din je dobil arhitekt Sardelov iz Pariza. Tudi drugo in tretjo nagrado so dobil: tuji arhitekti. — Velika bolnica na Sušaku. Na Sušaku polože v nedeljo temeljni kamen nove velike banovinske bolnice, ki bo imela okrog 200 postelj. Poslopje bo trinadstropno in gradbeni stroški bodo znašali nad 12 miii--onC'\ Din — D>obave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave dna za parni kotel in 50 komadov jamskih strgačev. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. novembra t. L ponudbe glede dobave 400 kub. metrov mehkega lesa. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je že kazalo, da ostane vreme lepo, če« noč se je pa naenkrat pooblačilo in davi je začel"> deževati Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu in Skopljn 2.6, v LJubljani 11.6, v Beogradu 11.4, v Mariboru 9.4, v Sarajevu 7.3. — Davi je kazal Darometer v Ljubljani 763.", temperatura je znaBa'a — Kakšen bo november. Po prof. Her-schlu naj bi 3. In 17. november zapade! sneg. ostale dni bomo -a imeLi večinoma veter in mraz. Treba bo torej zamenjat za Vse svete površnike z zimsko suknjo, peči pa zakurit/i aLi pa posedati — v kuhinji — Angleški noviuar in mlada muslimanka. V Sarajevu je bil letos na počitnicah dopisnik 'Eve-ning Standarda« Artur De-rence Akherton, ki se je zaljubil v lepo 19 letno muslimanko Almaso R. Dolgo sta si dopisovala, zdaj je pa poslal londonski novinar sarajevski policiji prošnjo, naj dovoli njegovi izvoljenki odpotovati v Sofijo, kjer se hočeta poročiti. — Samomor zaradi nesrečne ljubezni. 22 letna hčerka ekonoma Masingerja v Bajmoku pri Subotici se je zaradi nesrečne ljubezni zastrupila. Domači so odšli v sredo v vinograd in ko so se vrnili, so bila vezna vrata zaklenjena. Morali so jih vlomiti in na podstrešju so našli obešeno Marijo. Zapustila je poslovilno nismo, v katerem prosi roditelje, naj" ji oproste, da si :e končala zrvlienje, kar je storila zaradi nesrečne ljubezni. — Vlak zavozil v kmečki voz. Pri vasi Pbvšinac na vicinalni progi Koprivnica— Kloštar ie zavozil v sredo vlak v voz kmeta Tgnjata Imbriovčana, ki se fe peljal s svnl?m sinom M:jom in hlapcem iz vinograda. Kmet je vido! prihajajoči vlak. ker na n; na cesti zatvornice. ie hote! v zadnjem hipu čez progo, pa je vlak zavozil v njegov voz in ga prevrnil. Kmetu je počila lobanja fn je že med prevozom v bolnico umr!. njegov sin in hlapec sta bila pa težko poškodovana. — Strašna smrt pod vlakom. Na progf Višegrad—Priboj je skočila v sredo pod vlak 25 letna Radojka Kuzmanovlć iz Stankovca. Zadnje čase je bila bolehna in mož jo je hote! odpeljati k zdravniku. Ko le kupoval na kolodvoru vozne listke. Je stopila žena k rampi, kjer bi moral priti vlak iz V:šegrada. Kretničar jo je zapodil od proge, pa se je skrila v bližini med vagone. Ko je privozil vlak. se ie vrgla predeni na tračnice. Strojevodja io ie opazil in zavrl lokomotivo, toda bilo je že pre- pozno. Vlak je nesrečno ženo pregazil. na eni strani je ostala glava, na drugi pa trup. — Ce se star panj vname. V Subotici se je vršila v sredo obravnava proti vdovi Božakovič, ki je polila lani z vrelo sodo obraz svojemu ljubčku 70 letnemu starcu Somodji. Starec je zapustil svojo zakonsko ženo in pripeljal domov mlado vdovo. Toda kmalu je vdova opazila, da ima starec zopet rad svojo ženo in zahtevala je. naj prepiše del posestva na njo. Začeli so se prepiri in nekega dne je bojevita vdova polila starcu obraz z vrelo sodo tako, da je na eno oko oslepel. Obsojena je bila na leto dni ječe. * Obleke fn klobuke kemično čisti, bar va r»U«;?r;» In lika tovarna Fo« Pel C h Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« £ renči ca najboljše olaišanje. SDričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah, z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. žitno Liublfanski dvor Telefon 2730 Danes ob 4.v pol 8. in 9. uri: Velesenzaci ja! TEMPO VVilliam Halnes, Anite Pag;e Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah! Iz Ljubljane • - i; Novi avstrijski generalni kouzui v Ljubljani. V sredo je prispel v Ljubljano nov avstrijski generalni konzul g dr. Feliks Orsini-Rosenberg ter prevz* vodstvo avstrijskega konzulata iz rok do.edanjega generalnega konzula g dr. Plemena. Pozdravljamo novega gospoda generalnega konzula, želeč mu, da bi se DOČ.it;i med nami prav tako domačega. kaK"»r njegov prednik in da bi deloval enako uspešno v splošno zadovoljstvo in korist obeh držav. —lj Regulacija Malega grabna je p-oč'-vala, dokler je bila zaprta Grariaščica za radi betoniranja obrežnih zidov Zdaj so pa ustavili regulačna dela Gradaščice ia regulirajo zopet Mali graben. Od novega mostu na koncu Opekarske ceste so zbe ronir&li vzdolž struge okrog 50 metrov ob režnega zidovja, k»i Sega v vodo. bregova naxl njim so pa obzidali s kamnom Naprej proti Ljubljanici ne bo betonskega obrežnega zidovja. nego pletene stene, bregovi bodo pa samo zravnani. Struga je že uravnana v dolžini okrog 500 metrov. —lj Pozor pred tatovi zimskih sukenj! Z nastopajočo zimo se je pričela tudi sez-> na tatov zimskih suken: Ker Ljubljan čani radi pozabljajo na to. pa jih je treba vedno in vedno opozarjati a preV '-»ost Zapirajte podnevi in ponoči predsobe ;a stanovanja, zlasti kdor nima dobrega psa-varuha. Pazite, pa posebno na površno ob leko, tudi v garderobah, gostilnah in kavarnah. Po toči zvoniti ne pomaga n-ft. suknje so pa drage. —lj Pametna divjačina. Obiskovalci pokopališča pri Sv. Križu nalete pogosto ob potih fn med grobovi na divje zajce ali pa na male družine poljskih jerebic, ki se iz prehajajo po potih in Iščejo zavetja, ka;.: žival dobro ve, da je tu varna pred lov čevo puško in njegovim brakom, pa se ii-ma umakne z Ljubljanskega poija. —lj Če ae bliža zima in zmanjka hra ne. Naši stalni pevci, kosi, senice, ščin-kavcti in nekaj drugih ptic so že pribeža> iz gozdov k mestu, na vrtove in v par ke blizu hiš, kjer najdejo kolikor tolik~ potrebne hrane, če pade novembra sne^ bo treba postaviti za prehrano ptic ob po tih krmilne hišece in jih polnit: s zrnjem —lj Na Vrazovem trgu so ta teden ob zd-du župnijskega sveta proti šentpetersk; vojašnici pričeli urejati hodnik in ga po suli s peskom, da je mogoče ljudem ondi vsaj hoditi. Ostali del tega trga pa čaka seveda še svojega regulacijskega načrti —lj Regulacija ceste. Voga! na zgor njem delu ceste ob Taboru so odstranil! in svet nekoliko znižali S tem bo o3*vi ovinek z Vidovdanske ceste izginil in cesta ob tem voglu bolj zložno speljana. Hodnik bo obdan z robniki. —U Malo preveč blata je na Pogačar-jevem trgu med tržnima lopama in meri semeniščem in mesarskimi stojnicami. L1 nekaj kapljic dežja je porosilo, pa morajo ljudje gaziti blato do gležnjev. kaj bo šer-» če bo deževalo več dni. Malo peska b. ta ne škodovalo. —lj Berači in beračenje. V Ljubljana se zadnji čas steka in zateka vse. k<*-spada v rubriko beračenja, tako da človek in zvonec pri predsobnih vratih, osobito v predmestjih, od ranega jutra pa do poznega večera nima miru, za rasne berače in prosilke pa bi moral ii^eti največjo železno blagajno kake mllljonarske banka. da bi tem ljudem ustregel. I j Agrarno-reform i zakupniki se opozarjajo, da je po zakonu o likvidaciji agrarne reform? ćovoljeno skleniti spora* um o vprašanju odškodnine, tako glede višine, kakor glede načina izplačila, tadi predno začno poslovati !ikvidac;j«ke komisij«-. Takšen medsebojni sporazum zik;on'-icov in lastnikov veleoosestev 'e priporočati tem bolj. ker se s tem oospeš, poenostavi in ooceni izvedba agrarne reforme. Tozadeven razglas Je nabit na mesti! občinski deski. —lj Interesentom za Jabolka in hruške Vsem. ki žele dobiti potrebno sadje za al mo, da se bo prodajalo na velesejmn vse trt dni, t j. 25., 26. in 27. oktobra dopoldne rn popoldne do 6. ure. Dana je vsak-* mu prilika, da si ogleda poučno razstavo Ln da pride do prvovrstnega namiznega sadja, fci se bo oddajalo v zabojčkih po 20 k* skupne tele. Vse razstavljeno sadje je skrbno odbrano in sortirano io lak o vio ženo, da se bo lahko brez prekladanja naprej poslalo, na kar opozarjamo zlasf večje trgovce in kupce —Ij S. O. Preporod! Jutri bo v Trgovskem doma redna Preporodova plesna vala. Vodi g. mojster Jenko. Začetek ob pol 8. Točnost, zlasti novinci! Vljudno vabljeni. —lj Danes io Jutri »Atlantik« film ▼ Matici. ZKD predvaja danes in jutri v Elitnem kinu Matici eno največjih in najgeni-ialnejših C. A. Dupontovih velede! — film Atlantik, ki nam z grozno realistiko predočuje eno največjih pomorskih katastrof — potom perkooceanskega velepamika »Tita-nica«. V filma nastopajo veličine nemškega filma, v glavnih vlogah tako Fritz Kortner, Franc Lederer in drug: .Predstava danes in jntri ob 2. dop. Cene nizke. Vsakdo naj s| to krasno delo ogleda. —lj Plesna šola SK Svobode v LJubljani se ne vrši danes, marveč Jatrl v soboto dne 24. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvoran: Delavske zbornice. Kdor ni prejel vabila, ga dobi pri blagajni. Plesne vaje so redno vsako soboto. 558/n —lj Plesni večer — perfekcija je vsako soboto ob po! 9. zvečer v Kazini pod strokovnim vodstvom mojstra Jenka. Sonny -boy Jazz. članarina 15 Erin. studenti-n'e 10 Din. 557n DOBER SVET JE ZLATA VREDEN V Zagrebu v kinu Croatia so pred ne davnim predvajali film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu je rekel dvorni minister (Reinhold SchUnzel) ob zaupnem pogovoru svojemu dvornemu detektivu, ki mu je zaradi velikega pre-hlajenja neprestano kihal v obraz: »Pa vzemite vendar že »Aspirin-tablete». Pazljivi slušatelj je iz tega izbranega načina izražanja za gotovo opazil začu denje dvornega ministra, zakaj dvorni detektiv gosp. Pipac (Paul Horbiger) ni prejšnjega večera vzel dveh Aspirin-tablet v skodelici toplega čaja, ker bi ga v tem slučaju s svojim neprestanim kihanjem ne nadlegoval. Iz te črtice se vidi, da so sodobnemu človeku že pri prvem prehlajenju postale Aspirin - tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo. SADNI SEJEM 25* — 37- X, 1931 NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Ugoden nakup zdravega zimskega sadja. masi elf€x£«lft Krožna proga V torek smo čitali v »Slov. Narodu«, da dobimo v Ljubljani polno novih tramvajskih prog. Zdi se nam, da je Malože-'ezniška Jružba šele sedaj, ko je stekel tramvaj na Vič in v £iško, spoznala, da se frekvenca na električni železnici z razširjenjem proge množi skoraj v geometrični progresiji. Cim več je namreč prog, tem bolj je električna železnica porabna in zato se z njo vozi mnogo več ljudi, kakor ce teče proga le v eno smer. V načrtu je tudi nova proga med glavnim kolodvorom in Hrvatskim trgom, ki bi z njo nastala nekaka krožna proga in se zelo zmanjšala razdalja med glavnim kolodvorom in Št. Petrom ter Zaloško cesto. Projektanti so že to progo imenovali krožno, vendar pa neupravičeno, ker ne gre okrog mesta. Zato je treba zvezati z glavnim kolodvorom tudi dolenjsko progo, kar se prav lahko zgodi. Z Ambroževega trga je namreč projektirana nova pro^a do klavnice, ki jo Poljanam, zlasti pa Hradec-kega vasi, prav od srca privoščimo. Mra-deckega vas je res zapuščena in zato so bili prebivalci tega kraja onstran Gruberjevega kanala tako veseli, ko so zvedeli, da je v proračunu mestne občine tudi brv čez Gruberjev kanal, ki bi zvezala Hra-deckega vas s Strelisko ulico in središčem mesta. Po tedanjih obljubah bi danes morali že hoditi po tej brvi, ali zadeva se je nekako obrnila in prepotrebne zveze središča mesta z Golovcem še ni. Ce hočemo imeti pravo krožno progo, moramo električno železnico speljati tudi za gradom. Zvežite samo Karlovško cesto po Streliški ulici in Domobranski cesti s Poljansko cesto, kjer bo tekla nameravana nova proga, in dobili bomo najkrajšo zvezo med glavnim in dolenjskim kolodvorom. Od vojašnice kralja Petra na Poljanah pa do dolenjskega mostu je proga prav kratka in bi se gotovo izplačala. Mnogo bi pa s to progo pridobili tudi prebivalci ob Karlovški cesti, na Prulah in v Trnovem, posebno pa Dolenjska cesta, ki bi bila tako po najkrajši poti zvezana s severnim delom mesta. Proga med dolenjskim mostom in Poljansko cesto je tako samo ob sebi umevna in naravna, da se nam zdi, kakor bi bila le po naključju izostala iz poročila v »Slov. Narodu«, in zato mislimo, da bo to progo Maloželezniška družba gotovo med prvimi izpeljala tudi v lastnem interesu. Ljubljančan. K reviziji najemnin V glasilu hišnih posestnikov »Moj dom« je izšel poziv, naj hišni posestniki pravilno pojmujejo socialne potrebe sedanje dobe in uvažujejo pri oddaji stanovanj splošne gospodarske in draginJBke razmere. Jasno je, da so najemnine po vsej banovini previsoke. To sem sam skušal nekaj let. Plačeval sem v stari hiši za trisobno stanovanje mesečno 2000 Din, (Četrta soba je bila nerabna — temna z oknom na dvorišče pod Gradom) Stanovanje je bilo brez komforta Stranišče .daleč tja po mo-stovžu, so uporabljale 3 stranke. Tudi vodovod Je bil oddaljen od stanovanja. Plin sem si dal napraviti sam. O kopalnici niti govora. Jedilna shramba nerabna. Brez dvoma je bĐa ta najemnina tudi za Ljubljano mnogo previsoka. Drugi primer. Pred dnevi mi je tožil državni uradnUc da plačuje v starejši Uši za dvosobno stanovanje s kabinetom 1260 Din mesečno. Seveda nima ne plina, ne kopalnice. Tudi ta najemnina je previsoka. Ako bi btla ta dva primera v novi stanovanjski hiši. bi Človek še molčal. Istotako ne bt nihče ofjorekal. ako bi bili ti dve stanovanji v vili z lepo lego te vsem kom-fortom. Raz. ta vidik se bo moram vršiti revizija stanovanjskih najemnin. Imeti moramo tarife najemnin v starih hišah, v novih stanovanjskih hišah in najemnine v vĐah. Radi previsokih najemnin je mnogo najemnikov zidalo nove hiše. So to v pretežni večini razni driavnl uradniki Le poglejmo vile na Mir ju, na Vrtači, pod Rožnikom, okoli Bežigrada, v šiSki itd. Vkniižbe dokazujejo, da so zadolženi s polovično ali celo dvetretjinsko vrednostjo. To so buda bremena, toda priznati se jim mora, da so mnogo pripomogli za odstranitev stanovanjske bede. Radi gospodarske krize so se znižali prejemki m obeta se nam novo znižanje. Znižala se je tudi obrestna mera. Samo na znižanje obrestne mere na dolgove zaman čakamo. Pri mnogih hišnih posestnikih preti boben Ako se bodo znižali prejemki drž. uslužbencu-posestniku, in znižala tudi najemnina, za dolgove bo pa moral plačevati isto obr. mero (po 8, 10 aii celo I2rf), bo zapela vse povsod žalostna pesem bobna. Ker so hišni posestniki tudi državljani, ki rabijo zaščito, bodo merodajni faktorji tudi tem priskočili na pomoč. O dijaških stanovanjih (Dopis z dežele.) V energični boj proti draginji so v veliko pomirjenje gmotno šibkih slojev posegle tudi oblasti. Ta boj se je raztegnil na vse važne življenjske potrebščine; skoraj neopaženo pa je ostalo izkoriščanje na onem področju, ki zadene vse podeželske stanove najbolj v živo: to so cene dijaških stanovanj. Neprestane redukcije vsepovsod, radi velike ponudbe delovnih moči vedno večje zahteve glede predizobraxbe v vseh stanovih. Skrb: kam z otroci, vedno bolj teži. Kdor količkaj more, da svojega otroka v mesto v šolo, da mu olajša kasnejši boj za obstanek. Kljub večjim izdatkom, ki iih povzroča šolanje samo po sebi, pa od pocenitve živil nimajo veliko, ker so otroci, glavni konzument, skoro vse leto odsotni. Pretiranih dijaških oskrbnin oe zmorejo, preostaja samo en izhod: •otroci se morajo dnevno vozitri v mesto v šolo in nazaj. Oglejmo si pobliže življenje takega dijaka. Ako se polješ zjutraj s takozvanim dijaškim vlakom z ene oddaljenejših postaj proti mestu, ki ima srednjo šolo, opa--ziš povsod na postajah gruče dijakov, ki •se bledih, neprespanih obrazov gneto po kotih čakalnice (oddaljenejši so morali vstati pred 5. uro zjutraj). Nekateri poskušajo ponavljaiti šolske predmete, aH prihod in odhod potnikov jih moti, raztreseni kmalu zopet zapro knjige in nervozni prestopajo sem in tja. Ko že sede v •vlaku, se še ne morejo prav razživeti. Tu ■zopet poskušajo ponavljati, ali vedno menjajoči se vtisi jih motijo. Predno mine (postaja, izvleče jo kruh in sadje, namen j e-00 Din, a sedaj za to ceno dijaških stanovanj sploh ni. Ako na deželi (pa naibrže rudi v mestih) nameščenci, ki so na hrani v gostilnah ali tudi v priv. kuhinjah, za 2 — 3 dni odpotujejo rn za ta čas hrano odpovedo, se jim pri plačilu za dneve, ko so odsotni, odra čuna Pri dijakih pa ni tako. Ti morajo plačati za vse šolske počitnice med letom, pa naj so tudi takrat doma. Za božične in velikonočne počitnice rrde gospodinje, đfl jim gre plačilo oskrbnine kot nagrada za trud. ki ga imajo z dijaki. To naj bi že bilo. Krivično pa je, da morajo plačati starši tudi za vso oskrbo, ako se počitnice podaljšajo, kot se je to zgodilo lani, ali ako dijak za delj Časa zboli. Lani so nekatere gospodinje le malenkostno popustile, zgodilo pa se je, da je moral dijak, ki se je v božičnem času preselil in pravočasno odpovedal, plačati oskrbnino za ves januar, čeprav ni stanoval v prejšnjem stanovanju niti en dan. Mnenja smo, da ima gospodinja za čas daljše dijakove odsotnosti pravico zahtevati za stanovanje in največ še za dobiček, ki bi ga tmela pri oskrbi dijaka, nikakor pa ne sme zahtevati cele oskrbnine. Pri določitvi cen dijaških stanovanj odloča večkrat samovoljnost in lastna potreba. Med tem, ko nekatera odgovarjajo v vsakem pogledu, pri drugih ni tako. Res je. da je stanovanje predmet svobodne izbire, ali ako je že v mestu stanujočim tako težko najti odgovarjajoče stanovanje aH sobo, koliko težje je to še za starše dijakov z dežele. Pripeljati se morajo nalašč zato v mesto: ko si preskrbe nekaj naslovov, so ti v najrazličnejših, drugo od drugega oddaljenih delih mesta. Ako se starši z iskanjem stanovanja zamude nad en dan, jih to radi prenočevanja veliko stane, zato po mukapolnem vsednevnem beganju po ulicah in stopnicah zvečer večkrat resignirano vzdihnejo. naj pač otroci zaenkrat potrpe. morda najSLOVENSKl N A R O D«, đne M. oktobra 1931 Stev '241 6/ velemesta Roman — To je težka naloga, — Je nadaljeval vojvoda, — toda taka je naloga vseh glav slavnih rodbin. Kdor noče ustanoviti tako velik rod kakor je naš, mora živeti za bodočnost, ne pa za sedanjost. Čez Jato dni te odpeljem v Pariz, kjer posetiš našo palačo. Tam boš videl gobeline, kakršnih je mak) na svetu, edinstveno pohištvo in umetnine največjih mojstrov. Ta palača je namenjena najinim otrokom, dragi Nor-bert, bodočirfi mogočnim Champdo- ooth ... Norbert je odšel ves razburjen in s trdnim sklepom, da ne bo ^al o5eta. Slabi svetovalci se pa klatijo žal povsod in Norbert je takoj d rasi dan sre-čal enega. Bil je neki Dauman, hud, zagrizen sovražnik vojvode de Champ-doca. Ta Dauman nd bil domačin m -judje nha niso vedeli, od kod je prišel. Trdil je, ds je bH prej sodni sluga v Barbe-ztetiTu, kar kotnčno ni bilo izključeno. Pred petnajstimi leti je prišel v Birou n prinesel vse svoje premoženje v cnlic" na palici. Imčl je pa trdno voljo in nepremagljivo željo priti do denarja; v sredstvih nd bil izbirčen. Godilo se ma je takrat dobro, imel je polje in vinograd, da celo hišo v Croix-du-Patre. Na vojvodo de ChaiTipdoca je bi1 pa jezen Grozil mu je z osveto. Tak je bil mož, s katerim sa je Norbert drugi dan sestal v bdvronskem mlinu. Na očetove povelje je bil pri-peija* v mHn dvajset vreč žita, sam jih je spravil z voza in znosil v mlin. Ko je že hotel pognati iskra vranca nazaj, je pristopil Dauman s prošnjo, naj ga odpel] e do doma. Norbert mu je ustregel. _ To ste morali pa res zgodaj vstati da ste že opravili, gospod markiz, — je izpregovoril slednjič. Mladenič ni odgovoril. — Gospod vojvoda ,vaš oče, >e lahko po pravici ponosen na takega sina, _ je nadaljeval Dauman. — Poznam nekoga v Bivronu, kd uči svoje otroke, naj posnemajo gospoda markiza. Opozarja jih, kaJco marljivo markiz dela in da rad prime za vsako delo. In vendar je plemič s krasnimi dohodki tako, da bi mu ne bilo treba delati. Ropot voza je ustavil potok »pre-zadentove« zgovornosti, kakor so mu dejali zaradi njegovega znanja zakonov in gostofbessdnositi. — E!... če bi mogel, bi delal kakor oni! — je vzkliknil. — Kaj pravite? — je vprašal »pre-zident«. čeprav je dobro slišal. _ Pravim, da živi vsak človek kakor more, ne pa kakor bd rad; pravim če bi bil svoboden, če bi bil sam svoj gospod, če bi imel dovolj denarja ... Ni izgovoril svoje misli, vendar je pa povedal dovolj, da se je Daumanu posvetilo v glavi. — Doma sem, gospod markiz, — je dejal Dauman; — kako naj se vam zahvalim? Ah, če bi mi dovolili ponuditi vam čašico pristnega konjaka, kako bi me počastili! Norbert je za hip okleval. Nekaj mu je šepetalo, da ne dela prav, da bi moral vabilo odkloniti, toda tajnega glasu nd poslušal. Ustavil je konja in odšel s »p rezidentom«. Daumainov dom je pričal o blagostanju. — Pokusite tole, gospod markiz, — je dejal gospodar in nalil dve čašicd. — Tole žganje mi je dal znanec za ushi^o, ki sem mu jo bil storil. Držeč čašico v roki je napravil pozi rek, zacmokal z jezikom in ponovil: — Ta je pa imeniten, a? In kako prijetno diši! Ni še minilo pol ure in hinavski Dauman je Norberta že spovedaJ. Norbert je baš preživljal eno onih kriz, ko čuti človek potrebo odkriti nekomu srce. Povedal mu je torej vse. — Ah, kaj vse ste morali pretrpeti, gospod markiz! — je vzkliknil s hlinje-no grozo. — Toda če ima človek pred seboj tako sijajno bodočnost, se mu ni treba ničesar bati. — Bodočnost! — ga je prekinil Norbert, ki ga je že sama beseda razkači-la, — kaj mi govorite o bodočnosti, ko se pa lahko vleče moje neznosno življenje še deset, dvajset let! — Gospod markiz aretirava. — Kaj? Moj oče je še mlad. — Naj bo, toda večno ine boste živeli pri njem. Kaj ne boste čez tri leta polnoletni? Mar ne boste imeli potem pravice zahtevati dedšcine po svoji materi? * Po prestrašenem obrazu je Dauman spoznal, da je fant še manj izkušen, nego je mislil. Žal mu je bilo, da je gnal to zadevo tako hitro naprej, toda bil je že predaleč, da bi se vračal. — Kadar je človek polnoleten, go-spool markiz, lahko prosto razpolaga s seboj in svojim premoženjem. Tako pravi zakon. No in vam pripade po ranjki gospe j vojvodinji lepo premoženje tako, da boste lahko brez skrbi živeli. Zdelo se je, da ga Norbert ne sliši več. — Nikoli si ne bom drznil zahtevati od očeta, naj mri izplača dedščino po materi, — je za mrmral. — Saj vas razumem. Gospod vojvoda v jezi ne pozna nobene meje. Toda taka zadeva se poveri notarju, ki že poskrbi za vse. Morate pa potrpeti še tri leta. — Tako dolgo ne bom čakal, — je odgovoril Norbert, — in če se mi ne posreči napraviti konec tej tiraniji, se-žem po nasilju. — K sreči imava pri rokah sredstva, čeprav še niste polnoletni. Stari ste osemnajst let in iznebiti se hočete očeta, ki vas zatira. Če ni drugega izhoda, greste lahko k vojakom. — To je vedno zavetišče ... — Toda žalostno, verjemite mi, gospod markiz. Lahko pa pošljeva tudi ovadbo državnemu tožilcu. — Ovadbo? — Seveda. Kaj mislite, da zakonodajalec ni računal s primerom, da oče zlorablja svojo moč? Prtljaga v otroški krsti Kako si ]e hotel pomagati londonski pek, ki Je dobil za svoje terjatve krste Londonski pek Gordon je dobav* ljal kruh tovarni krst, ki je pa nedav* no ustavila plačila. Ker pek ni mogel dobiti vsega svojega denarja, je skle* nil rešiti vsaj del svojih ~-» Slovenskega Naroda«. 2932 MORSKE RIBE! Danes sveze pošiljke! Vina dalmatinska iz lastnih vinogradov; novo in mošt po Din 10.— se toči v gostilni na dvorišču Hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25 in v Šiški, Medvedova ulica 30 v gostilni >Primorje«. — Se priporoča Si mara. 2933 Advokat dr. Josip Klepec je preselil svojo pisarno v novo palačo „Grafike" vogal Miklošičeve - Masary-kove ceste št. 14 MORSKE RIBE Danes v večji izbiri sardele, skombri, švolje, brancini itd. — Izbira drugih jedil, purani in piščanci na razne načine. — Vino izvrstno; črni in beli mošt. Cene nizke! OPERNA KLET, GLEDALIŠKA ULICA 2 — LJUBLJANSKI DVOR, KOLODVORSKA ULICA 28 2864 H/lakuiaturni paph podaja uptava f&£o*en6&ega flatoda^ Obrestovani* vlog, aakap in prodaja vsako vrstam vrednostnih papir lev, de vb Is valut borzna naročila predatori tu krediti vsake ▼rste, eskontni ln takaso menic ter a a k a rila v to- ia Inozemstvo «af« - depositr Itd. Itd. Kd. Brzojavke: Kredit UubHana — Tetofon $t ?040 J4.T7. 2«4S Tntenrrhati 270%, 2806 Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran Jazeraek. — Za upravo In iDMratni dol Usta: Oton Cariator. — Val v Ljubljani.