O SLOVENSKE JEDNOTE Subscription fti.OO Y—ril ŠTEV,—NUMBER 805 CUcata, tU, pondeljek, 29. decembra (Dec. 29), 1930 Norriš Avtomobilčka industrija, od katere je odvisno prebirata*™, je v zastoju u*a orod». lofW> v i n#okraekov Pacifika Na ¿ndortto o- M PuMu> la jo eproftil r fiavo cerkve, je bil 24. t m. aretiran tin. etnta fautelj na tikattl tk> takesti odia in n-kai rtovrfklh-kmnjenem lieti« m nafcajejo Ui-1»***» « je oM«dal mr. n* ofctdto, de jepenevtrtl ffMIft nI boril. Teko nitke cene le ni ke*ti ' I di n «c na nt tuirlk» tet, certveiM*e denarja. ImtU (Aenka «d leU PONDELJEK, 29. DECEMBRA. PROSVETA THE EN LIGHTEN MINT i* CImn 91M utritbU. M-« » H> M«: M «••• nú» far U» Vmkti StaUa M PH«s») par ywr. CMm» m4 CWo «14* 9* fmt. f«n

Od svgusta da.. > je vršila osrednje postoja redno opazovalrv alužbo. . Opazovalnico je vodil prvotno W« ekspedicije Georfi, ki se mu je pozneje pridružil še drugi član odprave Sorge. Konec septembra je bil položaj Wegener-jeve odprave: vzhodna in osrsdnjs opszovsini-ca sta vršHi rsdao službo. Osrednje posUjaj^ bila preskrbljena s vsemi potrebnim. pnP^ močki za prttimovanjc in Je raipoUga a te* zalogami živil za dve osebi. 22. septembra J* odrinil četrti in zadnji transport z iiveiem s osrednji opaaovalnici. V skupini, ki je pot sto bila prof. Wegener in dr. L*w« P^ trinajstorioe Eskimov, od katerih ps so ^ Wegener ju zvssti samo štirje, medtem ko i deveterica uprla in ss vrnUs dsmov ter P" nesle We*enerj«vo sporočilo, ds je ra silno padla, zaradi česar ss je greenUness» spremstvo močne skrčilo. Zimske razmere na terenu, kamor J« T šel dr. Vspsnr, so popdnsme »ant. WS doslej šs ni preaimovala živa duša v teh kraj (Dalja aa «. PONDELJEK, 29. DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prosvete y Jugoslaviji.) IiUDA NEARECA NA FAU 12 delavcev padlo v Dravo—eden utonil, drugi ponesrečeni Ljubljana, 12. doc. 1030. Is Fale poročajo o težki nesreči, ki se je pripetila pri jezu velike elektrarne in ki bi bila lahko zahtevala mnogo žrtev, pa ao k sreči nalili 11 delavcev, dvanajstega pa je Drava vzela s seboj. Pri jezu so delavci delali na poglobUevanju struge ter so delali v tako svanem potapljalnem zvonu, ki je visel v Dravo. Pri tem delu je bilo zapoelenih včeraj zjutraj 12 delavcev, po večini mladih. Delavci so bili krog o-smi/h izredno živahni ter ao se cejo šalili z vprašanji, kaj bi biio, če bi greda, nekateri eo viseli vrli brza borba Aljehina z dr. Milanom Vidmarjem, Pircem, Ga brovikom in še petimi ¿ah isti. Na to borbo našega prvaka dr. Milana Vidmarja z Aljehinom so vsi zelo radovedni. Po obisku Ljubljane se odpelje Aljehin še v Maribor, potem v Zagreto, Split, Virovkko, 0-sjek, Sombor, Novi Sad in Beograd. Povabili so ga tudi v Sarajevo. Ves ta mesec bo torej A-ljehin igral po Jugoslaviji. KAKO HOČEJO UVESTI PRI NAS FAŠISTIČNE METODE Delavci se morajo pod pritiskom udeleževati nacionalistično-strokovnih ahodov. Udeleženci plačani od države. Delavstvo protestira proti tem fašističnim metodam zvonom, nenadoma' odpovedala Pisali smo že, ksko se trudijo, ter bi padli v Dravo prav tik ob «uničiti svobodne delavske stro-jezu. kovne organizacije ter proglasiti Nenadoma pa se je res zvon «amo eno dovoljeno strokovno or-nagnil, zakričali so, in oder je ganfascijo, priznano' od vlade padel v Dravo z vsemi dvanaj-j^ofte nacionalistične strokovne stimi delavci. Začela se je med organizacije se prizadevajo celo, delavci borba za življenje. De-!d& W bile pravno priznane obli-lavci so se borili z valovi Drave strokovne organizacije za ter skušali priplavati na breg. Na' v*° državo in vse delavstvo. Da bregovih so se ¿brali ostali, da'8« pri svojem delu poslužujejo bi pomagali. In res so vse poteg-¡tudi uradne oblaati in nssilja, nili na suho, deloma z drogovi priča primer, ki se je dogo- deloma s čolni, nekateri od pone- srečencev pa so brez tuje pomo- nalisti priredili za železniške de či priplavali na breg. Ko so reševalna dela končali, so videli, da so rešeni vsi razen enega. Pogrešali so pomožnega delavca Širiigoja. Ta je bržkone dobil pri padcu. tako težke poškodbe, da se je onesvestil ter ga je Drava odnesla s seboj. Njegovo truplo iščejo. Posrečilo pa se je rešiti 38-let-nega pomožnega delavca Ivana Semena. Z napori poslednjih moči , je priplaval v bližino brega in zgrabil za drog, s katerim so ga potem izvlekli na obrežje, a že nezavestnega. Dobil je poškodbe na glavi in po telesu, ki so tako težke, da je stanjs resno. Do večera se še ni zavedel. Vsi ostali pa so dobili večje ali manjše poškodbe ter so jih predali domači oskrbi. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. A oder, na katerem so delali, je bil najbrže slabo pritrjen na gredo, s katere je visel, pa se je oder odtrgal ter strmoglavil'z delavci v Dravo. Nesreča bi lahko zahtevala vseh 12 delavcev za žrtve, katastrofa bi bila lahko velika. K sreči so bili delavci tako žilavi in pri sve-ati, da so si sami pomagali, s krčevitim plavanjem in z borbo proti valovom Drave, ki je prav pod jezom ie bolj divja. svetovni Šahovski moj- STER v ljubljani Pri igranju eimultanke s 35 šali leti je le dvakrat propadel V sredo opolnoči je dospel v Ljubljano avetovni Šahovni mojster dr. Aleksander Aljehin, ki je rodom Rus ter kot šshiat svetovni prvak. Ljubljanski šahi-Bti so mu priredili lep sprejem v Ljubljani na postaji. Sprejeli so i?a predvsem naši šahisti, med njimi jugoalovanski šahovni mojster, ljubljanski univ. profesor dr. Milan Vidmar in drugi. Včeraj zvečer pa ae je vršila v ka-zinski dvorani simultanka. Dr. Aljehin je igral proti 86 šehis-tom. Začela ae je igra ob 8. uri. Med šahisti je igrala tudi ga. Schettoanova. Njej je prvi potegnil kmeta, potem je storil prve pitane na vseh deskah in nadaljeval igro. Prvih deset potez je potegnil v pol ure, naslednje tri pa v pol ure. Pri dssstl torej je šele začel a poglobljeno in na-peto Igro. Po deseti uri je padla prva njegova žrtev, inž. 8odnik je moral po 17 potezi skrahlra-ti. Njemu ao aledUi še drugi. V relem večeru je Aljehin od S6 nsuprotnlkov porazil 26, 7 je re-m izbral in le dvema je podlegsL Zmagala sta Julij Gabrovšek (PO t "»(noči) in kot drugi je Aljehina Ivan 2tdan nekaj minut pred 2. uro zjutraj. Tej šehovdd «okrni je prisostrovsl krog 460 i-trralssv in krog 200 jih je vztrs-j»Vo prav do kanSi Danca dopoldne ae je Aljehin «tpsljal s iMfcaJtsrtmi našimi šahisti ae Gorenjsko, dil v Zagrebu. Tamkaj so nacio- lavce shod ter so železničarjem v železniški delavnici nabili na zid tale proglas; Vsem vodjem oddelkov! Z letaki so bili delavci delavnice obveščeni, da se bo danes, 20. novembra 1930 med 13. in 14. uro vršil shod Jugoslovanske delavske strokovne organizacije pred oddelkom za montažo loko* motiv. Zato na j ae ob 18. uri da signal s sireno za ustavitev dela. Vratarja naročamo, da ni dovoljeno nobenemu delavcu zapustiti prsd navadnim zaključkom dela (ob 14.10) brez pismenega dovoljenja prsdstojnsgs vodje oddelka! Sef delavnic: zastopa V. Vitoančič. To prvi dokument! Drugi: Računski oddelek št. 2848-I-r, Zagreb, 21.11.1900. Vsem oddelkom! Zaračunjajte včerajšnjo uro kot redno delovno uro. Sef delavnic: Ju rman. Tako drugi dokument. Iz tega je posneti to-le: Nacionalistična organizacija je sklicala 4iod za delavstvo železniških zagrebščih delavnic za zadnjo uro dnevnega dela. Nihče od delavcev ni amel oditi z delf, marveč je moral po diktaitu vodij delavnic o-»ta ti na ahodu. To uro prisostvo-vanja na prisilnem shodu js dobil plačano od države, ki je last-niča delavnic. Shod nacionalistov je torej podpirala država, plačala zanj skupno nad 10,000 Din ter dala na razpolago svoje delavni-ce, kjer ss je shod vršil pred delavstvom, ki ni smelo oditi domov, marveč je pod stražo vratarjev moralo poslušati nacionalistične fraze. Zastopnik šefs deisvnic, torej državnega obrata, dovoljuje nacionalni strokovni organizaciji, da zboruje v prostorih državnih delavnic. Ker pa je zelo neelgur-no, sli pride sploh kdo na shod, je dovolila uprava delavnic, da ae shod lshko vrši kar med delovnim časom v delavnici. Tam so delsvci na delu in zadnjo uro dela jih rešimo dela ter jim pošljemo govornika, da odrdrs nacionalistične krilatice. Zadnjo liro je vodstvo ustavilo delo. Toda — še ena nevarnost js pretila: da bi namreč delavci lepo odšli domov. Pa so uksaali vratarju, da ne sme nikogar pustiti ven. Z drugimi besedami: nekaj tisoč delaveev je bilo dobesedno prisi 1 jenih, ds prisostvujejo shodu, ki mu ne bi prisostvovali, če bi jim dali prosto voljo. Le radi sile so morsii ostati na shodu. In delavnic ni nič ženirsio, ds plača vssm Um delavcem to uro sh<*Ja kot uro dela, za kar je država Izdala nad 10,000 Dta. Shod na državne stroške in s «flo — to je fašistična metoda, tako fašisti terorizirajo preko evojih organizacij in oblasti. Is sdaj ae nilnii m uši vaje te strokovne organizacije v Jugo-elafiji take pravice, da jim ni le dovoljeno prirejati ahode v dr žavnih obratih, marveč ustavi u prava tudi delo za čas shoda, na žene delavce a silo na shod in vrhu tega še plača dijete udeležen cera t Kje ekaiatira pri nas kak tak zakon? Ni ga! Toda to je metoda, ki je doma v fašistični Italiji. In take metode postanejo nepisan zakoni. Kaj nam koristi, da ve vodilni ljudje v državi prav do vlade zatrjujejo, da so za ohranitev svobodnih pravic strokovnega udruievanja in da je zdaj pri nas doma Čista demokracija, če pa izkušnje in ta zagrebiki dogodek Še posebej glasno kriči docela nasprotnem ?. Toda silno se varajo mošje, če mislijo, da država ne bo trpela na ugledu v inozemstvu, če se bodo taki dogodki ponavljali! Zelo se motijo, če mislijo, da bodo uvajanjem fašiatičnih metod za vedno poteptali avobodno delav sko gibanje! Mednarodno organizirano delavstvo ima avojo moč in dovolj veliko, da stopi na prste takim nameram! Delavstvo je protestiralo proti temu terorju, delavske Zborni-oe so protestirale pri vladi in zdaj je od vlade odvisno, kako bo poslej. Zagrebški dogodek naj bi ostal prvi in zadnji primer poizkusa uveati pri nas fašistične metode s podpiranjem državnih višjih uradnikov in v državnem obratu, prvi in zadnji primer, ki ga je delavstvo moralo prenesti. Toda če je v programu nacionalistov in njihovih podpornikov od zgodaj, da uvedejo te fašistične metode, potem jamči delavstvo, da tega trpelo ne bo!! Taet In Tašča usmrtila sata. > Pred mariborskim velikim senatom se je vršil včeraj proces proti zakoncema Karlu In Barbari Rojko iz Grajenšaka pri Ptuju, ker sta ubila svojega zeta Franca Lesjak*, moža svoje hčere. Fran Lesjak se je namreč oženil z Rojkovo hčerjo, a njeni starši niso hoteli takoj prepisati posestva na Leajaka, je Lesjak pogosto celo pretepel svojo Ženo, prepiri pa so bili na dnevnem redu. Žena je morala pogosto pobegniti s doma. Ob neki taki priliki je prišlo potem do hudega spora med tastom, taščo in Lesjskom. Stara dva sta Lesjaka ubila. Našli so ga pobitega*po glavi in so ugotovili, da je dobil po glavi udarce od motike in revolverja. Včeraj sta bila oba pred sodiščem obsojene : Kari Rojko na deset let robije, Barbara Rojko na štiri leta strogega zapora. Veliki cirkus Kludski v Ljubljani Prav za Miklavža Je dobila Ljubljana oblek enega največjih cirkuaov sveta, cirkuaa KiudSkega. Cirkus Kludski je potujoča armada dvonož-cev in četveronožcev. Je ps večno na poti V nobenem mestu ne zdrži dalj od 6—10 dni. V manjših mestih kakor Je Ljubljana se ustavi le za 4 ali 6 večerov. Z dvema vlakoma pripeljejo njegove šotore in živali in ljudi in traktorje In lokomo-bile in vagone itd., čez noč zraste iz tal veliki šotor, zvečer Je predstava, čez tri dni pa ss «pot ponoči rszdene in odide dalje. Kljub velikemu obsegu grs delo izpod rok kar hitro. Da je Kludskjr res sden največjih dr-kusov na svetu, naj povedo Številke: Cez poletje zaposluje cirkus okrog 400 ljudi, iz kraj v kraj ss prevaža na dveh posebnih vlakih s po 100 vagoni. 2lvali In vse drugo se prepeljeva na llSO salonskih, garderobnih In shrambnlh vozovih. Po mestu prevešajo vse to s psmimi vis čile! in trsktorjl. Glsvnl šotor, ki js dolg 200 metrov, širok 60 m ter visok 20 m, nudi prosters 10,000 ljudem in Ims v sredi tri msneže. Platno, ki k4Je glsvni šotor, tehta 16,000 kg ter je vredno 1 milijonov Din. Potem je še več manjših šotorov. TriJ* električni generatorji skrbe ta razsvetljavo. Cirkus Ima nad 1000 eksotičnih živali, velikih in majhnih Največja vrednost tega Inventarja je pač nilski lumj, ki je vreden baje 280 tisoč Din. Nad 20 slonov js vrsdaih krog 8 milijone. Potem levi, tigri . . . Cirkus ima krog 180 zdreelre-nlh konjev, stroški ss vzdrževe-nje cirkuaa so seveds spričo eeebja veliki. PKOSVBTI dneVni stroški znašajo okrog 140,000 Din. Temu primerne so seveda tudi cene. Cene so tako visoke, da si bodo težko ljudje ogledali ta cirkus. Sam ogled živalskega vrta stane 20 Din. Vse to kaže, da je drkUs res velik. Toda Ljubljančani imajo menda kar rajši manjše cirkuse, kjer je vstopnina nižja in tudi z manjšim Živalskim inventarjem so kar zadovoljni kmalu. Ciricue Kludslfy ima v Jugoslaviji »ploh izgubo in je še več tisoč Mgor plačal". Vodstvo trdi sicer, da je imelo v Jugoslaviji doslej še krog 2 milijona Din. ligubs, kar bo pa najbrže le re* klama. v Trstu je, kakor znano, gospodarska kriaa zelo občutna. Zato je prebivalstvu dobrodošla akcija za znižanje cen. Ljudje pa zahtevajo tako znižanje, kakršnega trgovci ne bodo mogli prenesti. v sejah deželnega gospodarskega sveta se je ie ponovno ugotovilo, da je položaj tržaških trgovcev slab. Po preureditvi u-žitnine so i>Ue odredile oblasti, da se mora primarno znižati cena vsemu blagu, katero ni več pod vrženo užitnini ne glede na to, da leži blago v skladišču že dacira-no in da mora trgovce vsled te ga zadeti občutna izguba. Pritisku posl. Banellija so ae takrat trgovci vdali in "Commercio Giu-liano" je bil naznanil, da pomeni znižanje cen za tisoč trgovcev ^ Trstu žrtev 1,600,000 lir. Trgovci bi se radi uprli novemu znižanju cen, ali vse i.govine nadzorujejo strogo mestni stražniki in organi državne javne varnosti. Proti trgovcem je podanih polno ovadb. Redukcija plač je zadela v Trstu okoli 80 tisoč družin, to js nsd stotisoč oseb. Stanovanjske najemnine, ki so se v anskem poletju jako povišale, so se sedaj znižale za 10%. v šoli v Trdbčeh pri Trstu Je nastal požar, ki je napravil škode okoli osem tiaoč lir. Ko je čuvaj opazil ogsnj, eo bili takoj o tem obveščeni orožniki in pozvani tržaški ognjegaaci. Po takojšnji preiskavi v šolskem poslopju so ugotovili, ds je bila vzrok požara silno slstos peč. dolski skrbnik v Mondino je sklical k sebi vse šolske nadsor-nlke in didaktične ravnatelje. Rsspravljalo se Je o rasnih Šolskih in učiteljskih zahtevah. Mondino jim je sporočil is Rima mu došla navodila za uspešno šolsko delo ob meji. v Puli je vse polno organov svns varnosti, pa se vsndar dogajajo v mestu, ki pač ni veliko, zelo pogostoma po noči prav drzne tatvine. Nedavno sta bili o-kradeni zopet dve trgovini. Prizadeti so imeli na sumu dva reg-nikola. Ko so ju ovadili in sta >lla aretirana, ss je pokazalo, da imata na vsstl več tatvin. Orožniki so iskali storilce vedno le pri domsčinlh. Po deželi mrgoli o-rožnlkov, ali Iz istrskih ssl pri (tajajo zopet dan na dan poročila o ukradenih volih in ovcah. Počasi Je le prišlo na dan, lakaj je bil pred posebnim trlbu-nalom obsojen ns pst Ist ječi Ante Ivešs, bivši ursdnik "Is-tarsks Rtječl". Iveša Je bil strasten filatelist in tekom let je nabral velik album^ znamk, med njimi mnogo raritet. Genersl Crfcstlni Je sklenil, ds mora biti novinar Ivsša dbsojen. Ker niso našli nič drugega, so ga obdolži-ftpfjonsže, trdeč, da Jo je vodil v korist nsks sosedne državi s pomočjo znamk , . . Šolski skrbnik Mondino Js po vrhpoljsksm dogodku zspovsdsl učiteljstvu, da odslej ne sme trpeti v šoli nobene sloveneke besede več in ds trSbs kaznovali otroka, sko spregovore v šolski sobi med seboj v domačem jeziku. Italijanske učiteljice kaznujejo deklic«, ki sprsgovore v šoli med seboj slovensko, s kiečan-Jem ns golem kamnu po dve url. ■v Tolminu ss vršijo ssdsj me sečni živinski sejmi. Pričetek Je m. Hojam al omejen ns govejo živino, msrvsč pride ns trg lshko tudi razna perutnina, polj akl pridelki, ročni izdelki itd. Se jem hočejo Izrabiti tudi trgovci z manofakturnim In drugim blagom. Tolminski sejem ps se nič kaj ns prilega trgovcem v Gorici, kjer eo kupčija vedno slabše fn je postal trg sv. Aftdrejs le še senca nekdanjega ogromnega raspradajalttčnsgs dne, ko je bilo mesto nshito polno občiastvs s — - — —----——- 1 ■■ — - ' • • - ••— - • — Rdeči Dunaj je pač rdeč Od našega ljubljanskega dopisnika JL1 Docela slučajno mi je prišlo v roke nekaj številk chicaakega "AmerikaiMkega Slovenca". Odkril aem tu prvič tisto slavno Pisano po^je, ki ga ima g. Trunk za svoje bojno jH>lje. Tu se bori zoper vse sovrage in za vse bogove. V številkah, ki so mi prišle v roke, izraža Trunk v tem avojem pisanem polju svoje dtome o rdečem Dunaju, os. o njegovem napredku, odkar je v rokah socialistične uprave. Ne bom dokazoval na dolgo in Širolko o pravilnosti trditve, da je Dunaj pod socialistično upravo napredoval zolo v zadnjih letih. Pribijem naj le to, da vsak tujec, ki pride na Dunaj, obču- se vsiljujejo sami delavci In u-radnikl. sam mestni proletariat, ki se je doslej stiskal po predmetnih kotanjah in barakah ter po nezdravih beznicah. In je nekoliko prsaleparil. Sezidali I*1** — vssfa taka palača se namreč 6000 stanovanj vsč im* *«po dvorišče za otroke, na lil v štirih letih. Sezidali so to- dvorišču so igrišča, bazeni, kopa-rej v At i ril» letih 30,000 slano- 1*** *» igranje de- vanj! Aprils 1027 so sestavili že <* Fasade «o okrašene s so-nov načrt: da eesldajo do letaj h«m*» vetei0 P<*Hk** s freaka-1932 spet 30,000 novih atano- m|. o tudi umetnost so poklica-vanj. Tudi od teh so jih že mno- H, da dkrasl stanovanja za maso go zgradili. Najemnina teh sta-!*« d» priskoči in pomaga stano- novanj ni določena po višini stroškov in vsdrževanja, marveč v višini vzdrževanja teh stavb. (Po pravilu: 20 grošev ali LQ0 Din ali 3 cente za kvadratni meter stanovanja!) In kakšna so ta stanovanja? Tako lepa in domača, da gre vanje Človek ros domov in da ne beži iz njih, marveč ao mu rea vanjeki kulturi do popolnosti. Najbednejši postanejo v takih stanovanjih v«iej malo bogati — a zadovoljstvom zdravja! O'tem, kako so ta stanovanja sgrnjefta, kakAnih načel so ae držali pri tem, o načrtih dunajake rdeče občine bomo priobčili kasneje bolj Izčrpen članek, Zato, da bi maloverneši postali verni. In tUnovinji XVI. okni) »trte. duje njegove krasne stanovanjske velehiše, ki jih je zgradila dunajska občina. In višina kulture kakega m sata In kakovost njegove uprave se meri po njegovi stanovanjak! kulturi! In koliko je v tem storila dunajska občina, naj pove samo nekaj podatkov: Meetas občina Je od leta 1910 do konca 1928 zgradila 7269 stanovanj. a spričo atanovanjske krize je aklenlla občina, da naloži prebivalstvu nizek atavbni davek, poišče še novih virov financ ter iz teh zneskov sezida velike stanovanjake domove, ki naj u-Strežejo vsem modernim zahtevam gradnje. In občina si je na-loŠUa obveznost In načrt, da bo od leta 1928 do 1908 — torej v petih letih — sezidala 25,000 no. nlh atanovanj. Toda ta načrt Jo dom! Stanovanja ao v velikih stanovanjskih hišah, ki ao radi avoje modeme arhitekture v ponos mestu in v kras Dunaju, radi svoje moden»« notranje ureditve pa vsor stanovanj. V te stavbe se htklljo učit mnogi Inozemski arhitekti in dbčlneke delegacije, kako graditi velike sta-novanjake hiše, da ne bodo več tako natrpane In zatohle In mračne, kakor atare atanovanjske kasarne. To ao velike hiše atanovanj, palače, a vsako stanovanje je vendarle ločeno zase, Ima vse prHIkllne, ki spadajo v moderno stanovanje, vsa stanovanja so polna svetldbe in zraka. O Iz takfh stanovanj bo rastls zdrava delavske mladina. Delavska? Da, nikar naj ne misli kdo, da v teh palačah nI delavcev. Vanj« taka jo solze! da dokažomo, da sna tudi delavstvo vodki javne ustanove In o-blastl. • Za danes pa priofcčujomo dvoje slik aveh novih stanovanjskih hiš dunajake občine. Bilki pač najbolje ilustrirata resničnost trditev onih, ki so obiskali letoa Dunaj In ao pohvalno omenjali stanovsnjeke palače dunajska občine, ki Jo vodijo socialisti a soclalbtom-županom Seltzom ns čelu. Ds, da — je še taksi Dnaaj. nekdaj sedeš katoliške dinastije llebebaržaoov je postal ps prevratu, ko je izpregovorilo ljudstvo v republiki, rdel is je sstsl rdeč In bo rdeč. Delo socialistov Jamči aa to. Pa ssj tudi nekdanji verni oprode HabsburŽaaev p rs- mmmmwúummw • ) A t Mlanovanjaka biAa (lake srsni Hdileatetsr-HaO šasajafc* m«4a* uWlaa v XXI. ekrs|a. V pata* Ima tudi avoja pro«tar* proSaJafoa Jhinajaka talaaakspav ¿ralba avatrfl aklk k*fts«mnlk sadra*. Ta al a aovan Jak a palals I* Mía alverjana manara avgaaia IMS. PoMbnotti villkih mož Znsno je, ds so jako redki geni Jalni ljudje, ki vedno lahko delajo In uetvarjajo, pa če so dobre ali pa slabe volje; nevedno porabijo kakšno sradatvo, ki gal med ddom same vesele po> cestne popevko. Viktor Hugo Je silno ljubil nevihte in ob nevihtah Je zssno-val svoja najboljl* dela. (¿>rd Hyron pa je ljubil grobno tišino In črno barvo, po njegovih sobah pa je stalo vss polno kostnjskov. jih podžigs In spodbujs ns delo. Kounaeeu pa se Jf silno hal tem« O nemškem pesniku ttchiller-|ln ni hot*l za nobeno ceno ostati ju pripovedujejo, da Je Imel uo-sebno rad vonj gnilih Jabofy. Zato Jih Je vedno imel nekaj v svoji m Izniči. Cs je mtznieo od- zvečer v temni sobi asm. Ns pesnika l^eonida Andreje« vs js zelo vplivalo brenčanje samovar j a. Tolstega ps ao veaelile pri In mu Js udsrilo v no« po gnl- 90P9fe gVeče, Prsncoski drsms-lih Jabolkih, je lahko dslsl. Včs- tik picMrd j, najlsšje delal v po-sih pa Js vtaknil svoje noge v Mta-lji# rsvno tsko tudi Msrk mrzlo vodo, kar mu Je baje tudi Twain. poepeševalo peenikovanje. { o Heethovenu Je znano, da se Avoje posebnosti Je imel tudi je nsjrsjše sprehsjsl v dežju In nemški p«»Qtk Ooethe. Pred de- aveži vonj premočene zemlje gs lom je moršl iti ns sprehod, da j« kar silil k ustvarjanju. Ce je uši vsi naravo, po sprehodu je ps Igrsl ns klsvlrju, si je med ps ss je zapri v sobo In delal igro polil roke s mrzlo vodo. Nasprotje med haravo in zapr- Hklsdstelj Halleri Je skladal to sobo ga je baje vedno rtavdu- le, če je Imel v ustih sledkorček, šilo za delo. Nikakor pa nI mo- Sarhiniju pa so moral mijavkatl gel trpeti, da bi kdo snaiil pred mačke, staer ni mogel delati, njegovimi očmi svetilko. Državnik Tslleyrsnd pa nI Passlk Wisland je salo ljubil amel nič ališeti o smrti. Ce Je godbo Med delom si Je vedno kdo vpričo njegs Izgovoril bese-žvižgal. Prav tak je bil tudi do "smrt". Talleyrand ni mogel pesnik BOrger, ki ps si je švlž- m tisti dsn niš več delati. POROTIU) KA/JBKOVAIIA WM«KNKKJA (Nadaljavanja' i t »trasi ) Zato Je nekoliko upravičena bojazen za razinkovzlea In njegovo spremstvo. Ce ps po drugi riranl premislimo, ds Je prof. VVegener eden nsjbolj Izkušenih polsrnih raziskovalcev Oreen-isnds, ki Je vrh vsega tudi zelo »rprewn, pridemo do zaključka, da ni treba biti v skrbeh za gre-škega meteorologa. Istega mnenja Je tudi ravnatelj zavoda za Greenland v Kodanju Daugaard. ki veti, da Je bojazen za življenje dr. Wegenerja Izrodek prera-nega strahu. Katonah, N. Y; — Rrookwood I *bor C/Ollttge Je odpoalal dva zaboja obleke In večjo zalogo šlvll rudarjem v Ward, W Va„ ki so nedavno IzvoJevaM stavko proti zniževanju meade. ~ AS ala Is an ra* IN Pranvale aH MUAaak« Ua4 avajaie« prijai.ljn «N aarnšelkn f Som«» Inn T Ta |a Ur i rajna vraSanad, ki g* M émmmr Inkk» pa«l)a<« «»njeam f M Kadar me je povabil prijatelj profeaor Dolinar na čaj, aem bil vselej iskreno veeel in *em se redno drage volja odrival njegovemu vabilu. Druiba, ki ae je shajala pri njem, je bila vedra in prijazna, dovoU izbrana in taka, da ni bilo človeku dolgča», obenem pa braz tinte narejene umerjenoeU, ki aili k marijonet-»tvu Profeaor Dolinar aam je bil le mlad, prijeten mož precej široke naobrazbe in prijaznemu značaja, ki vaaj izven šolekega poslopja ni kazal nobene onih zoprnih pote*, ki navadno» spremljajo njegov stan. V avojo privatt» zabavo se je mnogo pečal s telepetljo, blpnotlz-mom, špiritizimim in podobnimi nepojaanjemi-mi znanosti, o katerih je teško reči <$<*l\no besedo. Pri vsej njegovi nehlinjeni odkritosti pa človek vendar ni mogel nikoli reči, kam izrazito meri njegovo naziranje. Enako je bilo nemogoče z gotovostjo ločiti v njegovem mnenju pristnoet od okraskov. Ta okoliščina je odevala ves njegov značaj z neko poedmo ko-preno nejasnosti in zagonetnoeti, ki pa nikakor ni odbijala, ampak vsled ostalih simpatičnih potez v značaju naravncat vabila. Zlasti lenaki svet js eenil profeeorja Dolinar j s in je vedno iskal njegove družbe. Sicer je gotovo in jasno, da je k temu v obill meri pripomogel njegov lepi staa, pravilni obras in pod močnimi črnimi obrvmi zagonetno zroče črne oči, vendar aem prepričan, da so imele v eplošnem še več veljave prsje navedene lastnosti. Bodisi te kskorkoll: gosps Dolinar jeva je imela svojega mota tako rsds, kskor malokatera svojega. Bi Is je pri njem kakor magnetna igla pri kompasu in v skoro nerazumljivi udanoeti je čutila vaak njegov drhtljaj, vsak še tako ekri-ven gibljaj njegove duše. Gotovo tega ni doumela, ker po razumu avojemu možu ni bila enakoraala. Tudi obraz njen in ataa nI bil ne lep in ne grd; nekaj tistega je bilo v obojem, čemur pravimo, da je vsakdanje, toda v krogu drušine je zadoblla to vsakdanjost nekšen topel sijaj. Malenkoetne, akoro brezpomembne pozornoati, ki jih je izkazovala motu ali pa tudi gostom, js znala izvsstl s tako prisrčnostjo, da je vsskogar šs v prvem srsčanju s neminljivo vezjo priklenila naae. Zato je bil dom profesorja Dolinarja dom nekaljenega miru in zadovoljnosti. Tisto popoldne aem bil torej zopet pri profesorju Dolinar ju in čas nam je potekal nenavadno brzo. Razgovarjali amo ae o moinoeti samostojnega, zaveetnega Življenja duše po smrti telesa in mnenja so se križala v stoteri smeri. Ženske so v splošnem zagovarjale naaor o posmrtnem Življenju in ao ga mestoma z ognjevito strastjo branile zoper pomisleke moških, ki so hoteli samo v družbi s telesom dovršiti svoj višek, ko Je povzel beeedo slikar Bo-rin, globok in resničen umetnik, in je začel trditi. da al on sploh ae more misliti življenja brec posmrtnasti. Sicer Je razvijal svojo teorijo nejasno In samo kakor v slutnjah, vendar pa s takim nadihom ekstaze, da je potegnil vea krog aa eeboj. Damam ao sijale oči Tn s lic jim Je iaglnlla vae kri. Uprav pile in aiiale ao njegove besede vaee in nekatere eo kazale znake tiste plahe otopelosti v izrazu obraza, ka-kršni se pogoetoms pojavijo pri ljudeh pred hipnotičnim spanjem. 8likar ssm js strmel nekam v daljevo in vrhu čela, kjer pričenjajo lasje, ao mu silile znoj ne kapljice iz koše. Profeaor Dolinar Je ves čas pesno sledil razgovoru, ne da bi se bU sam količkaj vmešaval v debato. Od čaaa do čaaa mu je obkrožil ustna smehljaj, včasih ao mu vzplamtele oči, sicer pa Je bil mož miren in čisto kakor človek, Id opazuje kako stvar vsstuo, a brez posebnega zanimanja. Zena Je spremljaje soproga z njej lastno prilagodljivostjo. Ko je elikar končal. Je pripomnil profeeor: Ker smo že na tem polju, naj še Jas povem malenkost iz svojega življenja. Opomniti pe moram takoj, da ni moj namen, nositi kakorkoli luč v to težavno vprašanje. Povedati hočem samo nekej, kar bi v drugačnih okoliščinah in pod drugimi pogoji lahko pomenilo nekaj nezaslišanega. Sicer pa ne maram delati poeebnih uvodov. ^f^Dame so se zganile in nekaj nervoznega je napolnilo ovzdušje. Slikar si je pogiadil lase, nažgal cigareto in Je, nenadoma postov-I jen na realna tla, djjsl nekam brezbarvno: "Cujmo!" '' Vse ostalo Je molčalo, profeeor Dolinar pa je povzel: — To je bilo .v jeseni oeemnajstega leto. Takrat aem bil živčno silno razdrapan in tako uničen, da aem bU prleiljen proeiti sa dopust. Začetkom septembra aem odšel s družino iz me-ata v neko potplaninako vas, ki alovi čez leto kot ekromno, a prijetno letovišče, in aem sen* selil tam a trdnim sklepom, da hočem živeti v popolnem miru in izrabiti čas dopusta samo v okrepitev zdravja. Toda komaj aem bival tam kakih dobrih štirinajet dni, aem ae le eeznanil z neko tomoinjo druiino. BOa Je to vdova a tremi otroci, Izmed katerih je alovela najeto-rejša hči po avoji lepoti in še po raznih prikupi ji vlst lastnostih daleč tam okrog. Sicer pa podrobnosti ne spadajo sem. S tisto družino, oeiroma s najatorejžo hčerko Martino amo ae aeznanill čisto slučajno. Naša mala ae Je igrala zunaj nekje, pa Je padla in di Je pošteno razbila noe. Martina Jo Je dvignila in Jo Je prinesla k nam. lesa tistega dne smo bili znanci. Morda ne bi bilo imelo to nobenih posebnih poeledio In bi se bila vez med nami prekinila, predno ae je prav začela, da nI Martina imela dveh sposobnosti: Igrala je spretno klavir in znala Je preekrbeti tobak. Danea je to poelednje seveda amešno, v tiatlh dneh pa Je bilo, zlasti na deželi, velikega pomena. Kajti jaz aem v zdravju in bolezni neločljiv prijatelj tobaka in aem precej neprijetno občutil pomanjkanje te rastline. Poleg tega se je izkazalo, da ime dekle skrbno vsgojo in je Jako družabno bitje. Tako je bila Martina v onem času naša stolna in edina družabnica. Zlasti z mojo leno sto ai postali prav iskreni prijateljici. Proti koncu septembra Je nenadoma obolela. Icprva ni nihče mlalil nič zlega, toda fte čez teden dni je bolezen prevzela bolnico tako, da amo ae val bali nevamoeti, le Martina aamk Je bila brez skrbi in se Je smejala, kadar je ugledala preplašene obraze kraj poetelje. Govorila je zelo mnogo, delala je bujne načrte za življenje in Je bila sploh vedra In mestoma celo raspoeajena, samo sušila se Je kakor list v Jeseni In termometer je kazal včasih pri njej do štirideset stopinj toplote. Morda je zapazH profeeor Dolinar na kakem obrazu nejevoljo ali mogoče oelo neprijetno razočaranje, mogoče je pa tudi, da je hotel le bolj zbrati avoje misli, ko ae Je prekinil. — Stvar vam utegne morda biti nekoliko dolgočaana, gospoda, ker ste najbrše pričakovali kaj drugega, vendar sem moral seči tako daleč, ker je bilo vse bistveno potrebno. Ako dovolite, takoj nadaljujem? (Konte jutri.) 'Tako sa pouči zabite in ae Jih iamodri! Tako jih pouči tudi ti in topi jih z mojo lastno roko! Morda bi Jih ubogi šUhčič še več skupil, da ni po-| ^^ bmedf w prhajo od kazal zajec, nakar Je pustil Po- ^^ imen ^ mDOgo večje ka-tocki Koodratovicza in je tuit-L to MVBdll0 mieMmo. doval žival vMk ve, kaj Jo "sandwich", Ubogi Koadratovkz si ni mo-1 malokdo pa ve, da eo dobili taki gel razložiti, čemu ga Je doieto-1 knlhki gvoje ime po lordu Sandte to nesreša. "Torej to je go-1 ^^^ ki je tako strastno kvar-spoaka pravičnost," si Je misMl,!^ da še sa obed aH za večerjo "sedaj pa dobim od magnate n| imel časa in Je bil zadovoljen pravico šele pred božjo sodbo. f koščki kruha, katere so mu Zbruhnii Je v jok in se peljal obložili s različnimi obloftki. Tulczynj k svojemu sorodni-1 ženske in otroci, pa tudi slad-ku, ki Je služil pri Potockem k<* koenedi moški dobro poznajo ti-hievsr. Tam je popadal, kar selgto sladkarijo, ki Ji pravijo Je zgodilo, kako ga Je Tridurski "praline". Ta sladkarija se ime-oropal in Potočki pretepeL I nuje tako po francoekem mar "Kaj misliš sedaj storiti T ga šalu Duplessis-Pralin-u, ki Je u-je vprašal sorodnik. mrl ža 1. 1676. Ta mož je nekoč «Kaj neki! Na svoje posestvo naročil svojemu kuharju, naj . smem več upati — vrag ga mu napravi kakšno novo sladko vzemi, 2eno in otroke prepu- Jed in kuhar mu je res napravil atim božji volji. Jaz sam pa, če I to, kar imenujemo danes "pra-tudi propadom pri tem, bom po-Une". svetil tomn vragu." — Bil Je Ljudje pravijo, da Je za pre-adrav in mogel je vrači z eno ro- Wajajs odlično zdravilo grog ko tri takekot Je bU Potočki, I (vroče žganje). Ne ve pa vaak, PROSVETA ¿LJPONDEUBK, Z9. DECEMBRA ki M ™ Chambreu, "til" pa ae imenuje tako po meatu Tulle. Danes jako dobro znano godnio "saksofon" |a imenuje tako svojem iznajdltelju Adolfu lazu, "nikotin" pa nas spominja na francoskega diplomata Nicota, ki je prvi prinesel tobak na Francosko. "Ne jemlji si tega tako k arco," mu Je dejal eorodnik. "Ti da Je dobila ta pijača avoje ime angleškem admiralu, Id mu je prvemu prišlo na miael, da je Ali poznal kapelo na robu parka r "Kako, da Je ne bi poznal r I mesto aamega ruma mešanico ruma in poeladkane vroče vode. Ta jfijača Je bila pomorščakom njenem iznajditelju. Je razio- "Browning" - revolver ima gre Poto^ vsako soboto ,vo^e po svojem is*ajdite. gre r<*vc*i vaaao soroio^ Amerikaneu Browningu, tr#. tako všeč, da ao jo imenovali po Je odgovoril Kondratovlcz tre- aoč ae od veeel ja. "Torej v to kapelo, žil, "gra Potočki vai ^Itihov^ Mtol —|*íen lÄ 18Ä. bum-diim-krogie ^r-slas-ñí rs ato koeaki) v polju in lahko na. revolví radiš ž nJim kar m bo polJubUoM tvoji duši." Ko je Kondratovlcz to slišal, je bil ko prerojen in že je vedel, kaj mu je etoriti. Ljudem Je v veliko veselje po- jev, topov itd. (Mannlkher, Maueer, Skoda, Krupp). Naj modernejše orožje, tank, je dobilo ime po iznajditelju Tomažu Tanku, Irapnele pa Je iznašel angleški polkovnik Shrap- magati svojim prijateljem, ki nej|. Danea imenujemo vaak iz-jih Je zadelaineereča, še v večje|rtpeWt topa, ki ee v zraku razleti, šrapnel, ne da bi mlalil pri tem na polkovnika Shrap-Inella. Tudi znanost ai je prisvojila I mnogo pojmov po imenih učenjakov. Danea vaak ve, kaj J« Za kratek ias (Nov. SO, 1980) po je naročnina po. lan. Ponovite Ja pra-da vam liato ae uata- Ako UaU na prejmete, vstarijea, ker ai bU Je val Hat Jo S potrpežljivostjo in vztrajnostjo ae na svetu lahko vse naredi." Nezmiee)! Ali morebiti moreš a pomočjo potrpežljivosti in vztrajnosti nest i vodo v situ." "Seveda lahko!" "Sem zelo radoveden, kako." "Treba je le, da potrpežljivo n vztrajno čakam na trenotek, co bo voda zmrznila." Katera pa je tvoja žena — tista, ki sedi na deani tistega atra šila, eli tiata na levit" "Tlato v sredi med (Aema!" e Brvar: "Koliko čaaa pa Je bi la Suzana zaposlena v pisarni ?" Mrvar: "Sodeč po traku njenega pisalnega stroja, najmanj trideset let." * # Potnik* prihiti zjutraj ofti sedmih čisto brez aape na dvor neke male lokalne železnice in, vpraša postajnega načelnika, če je še čaa za vlak v H. MPotem vam pa ni bilo treba tako teči, je še dovolj Čaaa." "Hvala Bogu, bal sem se že, da bom zamudil. Kdaj pa odpelje vJak?" "Jutri zjutraj ob 625." pinta m navedite atari ka aavt Nail vaatnpnfkl ae vzi dm-fttveitf tajniki in drngl zastopal. ^ prMtaierlh lahka plačate na- Naročnina za cala tete Je 9100 in za pel leta pa $3.00. Chai SNPJ doplačajo $4.80 aa leto Za amato Chicago in Cicero a lato $7.8*, pol lela 96.7S, aa člane $€-M> *% Za Evropa ataña sa pol leta $440, aa vae lete pa %$.00. Tednik atañe za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 5 (k aa ¿ftas? ** a * Naročnina Ukka tadl earni pošljete na naelov: TWßVETA" Ave* Chicago AH ste te naroäH Prosve-to tU MtadiiukS Hgt svojemu domorino? To Je edini dar trajno TrodBoeti, ki ga za ■al denar lalfco pofljeto «Tojcem t iiaažm: «i mnUK ^PMSVETi9 luuvvui i c oi MKiini rnvovEiM C«J«d brat (sestra) 8. N* P* mši Ps sklsts I. radas kwifudji ee eei fdM|a'edmb *aes al tri flsos is mm Alekna Storftenko: ŠIVANKA Večkrat ss veselje pa Jim je, maščevati nad močnim, sovražnikom. Meni ae, da ga ne kaznujejo le za hudo, Id ge Je povzročil nJim, nego za vae, trplJepjf vseh ga kaznujejo. ; , , Nič ae ni agodUo ono jutro, ko I "volt" (električna mera), je ie poiskal Kondratovlcz Mč in da pa pr^uja od ^Volta", aUv-ae podal v park h kapeli. Pol nega fizika, ki je polotil temelj streljaj a od nje oddaljen ae Je danaftnji elektrotehniki. Take vlegel v grmovje, da bi apadl označbe ao še "ampre", "rent-Potockega kakor maček miš. Ko- Igenizirati" in "rentgen;' — po maj ee Je m%k> bolj zjasnilo, ko glavnem fiziku Roentgenu, ki je je začul Kondratovlcz šumlja-Ido tedaj nevidne žarka odkril, nje. Glej, tn prihaja Potočki, Mnogo ljudi atonuje v pod-etrgan in poavaljkan v surovem I «trešnih sobah ali v "manzar-kmečkem odelu in z bersško mal. dah". France Maneard pa je bil ho. Kondratovlcz Ja zadrtaval I prvi stavbenik v Parizu, ki je aapo in nI trenil z očesom. Vi- začel zidati podstrešne sobe. del Je, kako Je vstopil Potočki v Učne ženske torbice ali "pom-kapelo in pričel moliti. Sedaj ae padure" pa imajo avoje ime od Je vlegel z razpetimi rokami ko prijateljice m Jfas to prištele k wunhúaL ml prlšU)M» k «d smisla! Tate) ssšsl al a. IT. P. 1. v vssu draBs! askd* M H raAMsl n al tri G*m k rsH» šs mw h Is al »—VsslaJ kakor Utro kaUri tak Oeaov prsedfes MM «ss Wfíl sli šs se prtssll proš ed draštne ta bo ssktovsl asa «vej list tednik, tod« Is detnss šrašfaOi « Je tske Pr*reti v peči. Komaj Je juti prijel kamenček, je zavpH: "Aj. sjr ( boga para si je o-žgal prste.* Pa moral je \Tsči kamenček. In če ni zadel, so ga pretepli, če je zadel, ps tudi, ker Je trpinčil črnegs mačka. Dni. gtč je e poslal cel vos Judov, povezanih kot snope a pismom; *He jezi se gotobček. u enegs ti jih pošiljam celo kopico." dal zaftgati celo vaa, da je mogel videti v jesenskih večerih pot v svojo palačo. Drugikrat je hotel zavesti lepo. mlado gospo. Ker ae mu pa nI udata. Jo Je velel naallketl laškemu slikarju in Je nato rekel: "Glej, še tvoji potomci bodo videli, kako ai bila lepa, tega pa ne prenesem, da bi te kdo drugi imel razen mene," nato jo je ustrelil v srce. No in sedaj poelušajte še povest o šlvanki, gotovo je ne boste imeli za lat. - . Torej poalušajte! Nekaj milj od Tulvtynja, bil-zu enega Potockljevih posestev, je ftivel bolj ubog kot bogat šlah-člč, gospod Kondratovlcz. Imel je nekaj oralov zemlje, pridno je delal in Bogu hvala, ni mu bilo treba nikogar proeiti kruha. Tu se je pa zameril ekonomu Po-tockijevega posestva, gospodu Tridirskijemo (vsak ekonom je hotel biti enak Potockemu), ki ta je zapodil is njegove hiše. Kam naj gre sedaj ubog šlahčič? ftel je v Tulcsynj k samemu go-spodu Potockemu. da se mu preda na milošt in nemilost. Ni bil pa še na pol poti do Tukzynja. ko je ugledal kočijo Potorkega. On sam Je jezdil spredaj in aa njim eskadron vojakat-kozakov. lovskih pesnikov, konjakih hlapiš ljudi a psi Kondratovlcz ss je zelo razve-flil. ko je ugledal Potockega Sam Bog mi ga pnšllja," ai Je mlalil, "morda mo bo milostlji-vo poslušal In ml velel dati nazaj moje ugrabljeno premošenje." Ustavil je avojega konja, potegnil čepico z glave, pa ni ae upal pribllšati hetmanu, dokler ni Potočki aam vzpodbodel avojega konja In prišel k njemu. "Kdo ai ti," je vpraial Potočki. "Slahčlč aem, vaše preblago-rodje, gospod." "In imaš U šivanko?" je zopet vprašal Potočki. Kondratovlcz je odprl oči in buljil vanj in nI vedel, kaj naj bi odgovoril. "Imaš iglo, pes. lump?" Je za-grmel nsnj Potočki in namršil obrvi vss rdeč v obras; le Je bil Jeeen, tako hitro je zavojeval vaaj njegovo srce. "Ne, vaše preblagorodje," je odgovoril Kondratovlcz. "Ne?r je za vpil Potočki in zaškripal z zobmi, "Poglej sem." je dejal in po-ks&l v roksvu skrito iglo s su kancem, kot jo imajo krojači. "Poglej sem. jaz, grof Potočki, kraljevi hetman, gospod nad gospodi. ki imam sto gradov — jaz imam igio. ds si zašijem ako mi kaj strga, ia ti lopov, cigan, bregešer, U Je niataš? Hej mlad-ei. ustrojite mu košot In peklenski krvniki mu niso pustili «pregovoriti besede, potegnil^ bošjega služabnika ras koajs in obdelavah so ga s ko-rtfceči. Potočki pa je stal poleg la šiv križ, sedaj ae Je trkal s psat-mi na prsa, sedaj je zopet dvignil roke kvišku, ko da bi hoteli ilv v nebo. Kondratovlcz se je dvignil tre-aoč se, tako ga je zajelo maščevanje. Pustil je Potockega, da je nekoliko pomolil, nato je vstopil v kapelo, ae nekaj krat priklonil in pričel glasno moliti: "Sveto Mati!" Je dejal, a mlalil pri tem na nekaj drugega, "daj vso srečo, zdravja, radost in dolgo življenje našemu gospodarju pregladorogu gospodu Potockemu, aato da Je nae naučil, butce zabite, in nas pri vedel do pameti. Naj vlada on in njegovi otroci nad nami do konca sveto T .(Konec prihodnjič.) Ludvika dour. Tkanina, ki ji pravimo "bati**" Je dobila avoje ime po tkalcu iz 14. stoletja Baptistu "Soseda, ali ate minuli teden na radiu poelušali koncert fO-harmoničnega društva?" "Paelušala sem neki koncert, toda harmonike ni bilo vmee." • «r "2e tedne visi pajčevina 11 nemle kotu. Francka; zakaj ne ometete?" "Oh. kdo pa si Je miehl, da Je to pajčevtnat Menila sem. * da spada to mreža tudi k radiu." Sodnik: "Ali niste mislili na •rojs uboge starše, ko ate šli kmetr Obtoženec: "Ne, goepod sod nMc. ker tudi oni niso nikoli delili a menoj." r "Od danes ne prej boste ae poiaknšnjo upravljal« blagajno za poštne pristojbine", je rekel Aef prakUkaatu "la če kdaj aad čem v dvomu, poesaite sama na knjižno pete* Tam Je — kazenski zakoniki V TISKARSKO ONT SPAIAJOCA KLA Tlaka vabila sa veselice in abode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovačkem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJiJU. DA TlpKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanUe daje vodstvo tiakarne. Cena zmerne, unijako delo prve mto. I Pišite pa informacije na naelov: 8. N. P. J. PRINTER Y M67-M 8o. Lawaiak A CHICAOa-IIX. TAM 8E DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA