izhaja ob 4 »jutra}. Stane mesečno 20-— Din U inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št, 16ft Telefon it. 72- Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo s Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. št 36. Podružnici t Maribor. Barvarska uL 1 Celje. Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Današnja številka obsega 12 strani: prihodnla izide jutri zjutraj. Uprava «Jutra» v Prešernovi ulici bo za sprejemanje inseratov odprta danes od 9- — 11- Ljubljana, 14. avgusta. Davidovičeva vlada je že tretji teden na . krmilu. Ni to sicer še dolgo, vendar pa dolgo dovolj, da bi mogla v tem času pokazati vsaj dobro voljo, da hoče nekaj tega. kar je preje obetala, izpolniti. Dosedaj je dokazano le eno: da se jo federalistični blok dokopal do vlade iz povsem drugih vzrokov in radi čisto drugih ciljev, kakor j.a jc to navajal v javnosti ter pri drugem ustavnem faktorju. Eden glavnih argumentov, s katerimi je sedanja vladna koalicija, ko je bila še v opoziciji, pobijala Pašic-Pribičevičevo vlado, je bila trditev, da je to vlada-nasilja in korupcije, ki vodi v meščansko vojno. V nasprot-gfcvu z vlado narodne koalicijc je «Slo-venec* Davidovič«vo vlado krstil za vlado čreda, zakona in poštenja«. Drugi glavni razlog, da je sedanja vladina koalicija dobila v roke vlado, je bila njena zahteva po parlamentarnem delu, ki ga je navajala kot neobhodno potrebno in neodložljivo nujno. Kar se tiče nasilja se je zadnjih 14 dni položaj v toliko izpremenil, da se je pričelo 'preganjanje uradništva po klerikalcih. Brezobzirni so, neizprosni in nič jim ui za poštenje, pravico ali zakon, a.ko treba izvršiti nad kakim uradnikom akt maščevanja. Največji dokaz za. to. je klerikalna zahteva po odstavitvi velikih županov v Ljubljani in v Mariboru. Čisto navadno zako-nolomstvo! Danes je bil brzojavno razrešen svojo dolžnosti šef prosvetne uprave v Ljubljani dr. Bevk in mesto njega postavljen za šefa prof. Vadnjal. Kdo more gosp. Bevku očitati in kaj šele dokazati najmanjšo nekorektnost ia nestvarnost? Umakniti se je moral Klerikalnemu nasilju, partizanstvu ter korupciji. Za Bevkom so nahaja na proskribcijski listi še cela vrsta prvovrstno kvalificiranih, strogo korektnih višjih uradnikov, ki naj postanejo žrtev vlade «zakona, pravice in poštenja:;. Klerikalci so vedno imeli in imajo tudi danes glede zakonov in poštenja posebne pojme in njihova praksi dokazuje, kakšni so ti pojmi. In korupcija? Vsi gospodje ministri nove vlade samo hitijo, da bi z Belce-bubom izganjali korupcijskega hudiča. Kaj vse je klerikalno časopisje napove-dova o razkritjih glede korupcije. Vse sc ie izkazalo za humbug, ki ga je uganjala v tem pogledu sedanja vladina koalicija, dokier je še bila v opoziciji. Sedaj so morali zopet nastopiti samostojni demokrati, ki so izročili predsedniku skupščine zakonski predlog za pobijanje korupcije, ker vlada v treh tednih ni našla časa zato, da bi to preje tako veliko in nujno vprašanje rešila. Ne moremo se otresti mnenja, da so klerikalci, spahovci in drugi blokaši samo zato toliko upili o korupciji, ker so mislili, da so vsi taki kot oni. Sedaj, ko so pri koritu, so pozabili na pobijanje korupcije. Najizdanejši dokaz, da je sedanja vlada sestavljena le na temelju raznih pretvez pa je njena igra s parlamentom. Vsak dan smo čuli iz blokaških vrst — dokler so bili v opoziciji — kako bodo oni v parlamentu delali in kako važne zakone je treba, da skupščina sprejme. Tretji teden ima Davidovič vlado že v rokah in kaj je dosedaj parlament storil za ljudstvo? Celo v deklaracijski debati so veliki bojevniki za ljudske pravice — molčali. Niti najmanjšega predloga ni vlada pripravila, sklicala ni nobenega parlamentarnega odbora, pred katerimi se nahaja polno važnega gradiva in niti tega ni dopustila, da bi, če že sama nima Narodni skupščini ničesar predložiti, vsaj važni inicijativni predlogi opozicije prišli v razpravo. Med njimi se nahaja načrt o zakonu proti korupciji, projekt o pomoči onim, ki so jim poplave prizadejale silno škodo. Nasprotno. Komaj se ie deklaracijska debata končala je vlada iz . parlamenta pobegnila, iz tistega parlamenta, o katerem je preje trdila, da bi moral pravzaprav noč in dan delati in radi katerega je zahtevala in dobila državno krmilo v svoje roke. Narodna skupščina je odgo-dena in vlada se pripravlja na veselo življenje brez kontrole in brez »sitnosti«. Pa ne bo šlo! Postopanje bloka.šev je iavna goljufija. Politična situacija postaja nevzdržna 7MFŠNIAVA V VLAD1MH VRSTAH — KLERIKALCI SE ŽE^PONU-JAK) ZA DRUGE KOMBINACIJE. - PREDLOGI DRJA KOROŠCA— , . , Beograd 14. avgusta, p. Zmešnjave v ] orijcntacijah. meji aretira. Sedanja vlada te na red- ^ ® ' . 0(, (]ne do dno Do. Vaš dopisnik je avtentično izvedel, da be ni preklicala. Igrala je dvolično ulo- PT,a(]aJ JSe ni mogla nifesar pozitiv- je dr. Korošec včeraj poiskal bivšega mi- go. Sedaj pa se Člani vlade izgovarja > L yeg . -a3 absorbirajo j nistra Mišo Trifunoviča, s katerim je jo, da je pogranični komisar v Man- * . ,a za r;(ZDa mpsta in zlasti Tpra- ;meI dolg razgovor. V tem razgovoru je boru kriv, da se je Radič nemoteno . avnih podsekrctarjev dela ogrorn-! dr. Korošec proponiral obnovitev poga vrnil Seveda je ta izgovor popolnoma ^ J!j značaj angleško - ameriškega pritiska na Nemčijo. Popoldanski londonski listi pravijo, da ima posredovanje ultimativen značaj. Sokolski dnevi v Zagrebu DELO ODSEKOV ZAKLJUČENO V POPOLNEM SOGLASJU- — ZBIRANJE SOKOLSKE ARMADE- - NAVDUŠEN SPREJEM CEŠKOSLO VAŠKIH IN POLJSSKIH SOKOLOV. Zagreb, 14. avgusta, r. Danes je zbo* J izvršene vse priprave za sabomo zaseda- -■•«-• i - "•.plošno je bilo izrečeno priznanje Jalžabetič, o katerem so režimski listi pisali, da pripravlja razcep Radičeve stranke, je slavil Radiča kot srce stranke ter mu je čestital na velikih uspehih. rodnega zastopstva kakor * uuenuje | cenn. a*o m v s,™ » P™^— ; -bor, 2upni načeh«ki lr, „je. £... . klub Radicevih pos ancev. Radie je b 1 j iAh , P^J; načelmce. Zastopanih je bilo 23 žup. Seje zveznemu starešinstva in tehničnemu pozdravljen z velikim! ovacijami. Posl. * iel M?b V« D esl pri ^ e vodil zvezni načelnik br. Ambrožič. ; pododboru, ki sta obilno gradivo za Ur znaH nego ^sa materi jalna to finandjelna , Pravilnik tehničnih organov je bil soglas* bor jasno in s^tematično pnpra^m »« Vami fradičevcil no sprejet, ravno tako tudi poslovniki uredila, vsled cesar je bdo zborovanje A če Pa d p£g as" dS^ro? bi tehtnih Organov JSS. odsekov tudi po, dneva poprej zaključe- ^r^l^^P^laterem fakol prSafi ^šo samostojnost,« je S t, , no. kakor ^ bdo prvotno določeno. je v glavnem ponovil svoja včerajšnja | odgovoril Cičerin. J^LJltoSS PRIHOD ČEŠKIH IN SLOVEL zvajanja, nato pa je obširno razpravljal ■ Davidovič je pameten človek. Dobil de ednega c anstva sledeče^oCbe^ SOKOLOV, o pomenu nove "vlade. ; je vlado. Ali bodemo imeb dravnomoč , 1. V^e danst, o »bo ^^ ^ ^ v Zagreb .:Današnja situacijam, je rekel Radič, >tni v rokah m parlament ter nc bomo v , ° T "n ustanovni člani. 200 češkoslovaških Sokolov pod vod- prišla v enem momentu. Do nje smo do- opoziciji, temveč bodemo mogli vse sde ^'P^™"1 ^ečana telovadbe stvora bratov Dvoraka in Agatona Hel- speli s težkim delom, ki je trajalo več: posvetiti akciji v narodu za naš program. 2.) Obveznost posecanja telovadne ^ ^ ^ vlakom je prispelo tudi kot dve leti. Niti vodijo v one čase, ko so ■ (Oduševljeno odobravanje.) Svoje r«- , traja do 6 eta zastopništvo poljskih Sokolov, obstoječe naša ga kralja kot človeka spoštujemo, ali na njega_ ne držimo, ker smo.republikanci. Srbi so ubili svojega kralja, a njemu sc od Hrvatov ne more zgoditi nič slabega. Najskrajnejše bi bilo to, da bi ga z vsemj častmi in svečanostmi nekega dne spremili iz države. Pašičev režim imel za seboj največ dva milijona =uje dve "tretjini članov upravnega od= poljskega sokolskega saveza in načelnik bora in prednjaškega zbora. dr. Caslav Klos. N; kolodvoru je pozdra vilo goste starešinstvo zagrebške sokol- ------------------------ske župe pod vodstvom staroste dr. Oto- Druga točka skupnega posvetovanja na Qavrančiča, zahvalil pa se je br. Dvo v • 1 - T ____.1 — ^.. in vi - __1. — 1 rt .1 . . r. ■ ,'/1 l-\ « 1 Telovadni in slavnostni kroj. - . j j jC Monarhija je danes sicer mednarodno h,,^ ajj j>r-0ti sebi je imel 10 milijo-priznan fakt, toda ona ni dobila priznanja grb; p0 običaju ubili svo- hrvatskega sabora. Laž je trojedini narod j. a kralja in dovedli novega, bi ga mi nc priznali. rUMUpanjt jauia ... ■ r.....-..... ■■ aranje naroda, pa tudi krone, kateri jc ; narod ostavil Radiča in republiko. Hrvat« klada obljubila stalno in uspešno delo v 1 ski narod nc sme zapustiti svoje suvere« Narodni skupščini. Ali hočete še več dokazov, da so bili pravi cilji federalističnega bloka čisto drugi kakor pa so ,iih navajali, dokler so bili v opoziciji? Da je temu tako v ostalem dokazujejo tudi izjave Stjepana Radiča in naših klerikalcev, ki so zadnje 14 dni otvorili politično debato, ki nič iu edinstvena država, ustvarjena z ver zajsko pogodbo. Nam Hrva'om ui treba, ■ avB„sta. p. Nocojšnjo beograjskih ministrstev. M; gremo s*-no I ^ .Novosti, objavljajo v vlado, ki jo sestavimo v Zagrebu. S.cer Radičem o ne- bi morali Črtat, v našem programu ne ^ ^ jn o v]aflinem blokn samo R, temveč tudi _ ^ ^ si urn0- da prif]e Ho Radič je ponovil iz svojega včeraj« . v(,lilnf. parole ge ne šnjega predavanja tudi sledeč, razgovor ^ . bilo b; a (lobr(). s čičennom. Rekel sera čičennu: Go« ore vladine stranke v velikih spodinu Pasieu ne bodemo dovolih, da .sporazumele in potem b. se mogel pohvaliti, da jc hr;ats^ Ok,,,mo nastopilo. Dokler so bo dcla- io skupno, je hrvatsko vprašanje 110- „ - , .... 1 t ran ia zadeva če bi ^o pa hotelo bnz nitete. To bi sc moglo zgodit., ako b, [ ^^r' V URSS). potem postane —iiiniiwBBB—n'i"'" Ji t0 vprašan ie mednarodno. Hrvati lju. ne o izvrševanju zakonov in tudi ne'ho™ svojo notranjo suN-erenUeto o deln v parlamentu, marveč samo še o da smo gospodarji svoie zemlje. >u tem kako treba pripraviti z izpremembo >.mo republikanci, ker hočemo pojui- je je tikala vprašania telovadnega in slavnostnega kroja. Sklenjeno je bilo. da izvršita do prihodnje glavne skupščine JSS starešinstvo in tehnični odbor reformne predloge za vse oddelke. 2upe imajo rak. Sprejem na kolodvoru je bil nadvse veličasten. Zbranih je bilo več tisoč ljudi, od kolodvora do Ilice pa je tvorilo prebivalstvo špalir in viharno pozdravljalo d o šle Sokole, ter jih obsipalo s cvet- mne premoge »--c ----j- .j"." —— -------- —- - , dolžnost da vlože v tem pogledu zaže- 1 jem. Tudi oba posebna vlaka iz Sloveni-liene predloge i ie sta pripeljala lepo število Sokolov, Zbor župnih načelnikov. enako tudi iz Reke in Dalmacije ..... . .. . oTT • ap Vlado zastop; na zletu minister dr. Prednik, zbor je nadal^ svo.« se Mestna občina beograj-jo in sklenil da se imenu.e ^J^bo , Ku krasnQ pirotsko prepro. župnih načelnikov«. Na dnevoem_ rej. ; ^t,njska star0> s srebrom . okovano so bili tud. poslovnik, za prednmške z- samostojni demokratski klub zapite. poslovniki naraščajskih in dečjin nh^in<;kih ,;vetnikov na velik odsekov ter pravilniki društvenega, zup- upravnih organov v notranjosti države teren za končno dosego separatističnih več ne govori ne o korunciji. ne o nasi- i ciljev. uo suvereni teto naroda. Naše vprašanje se lahko reši, saj imamo vzgled na Irski.* nega in saveznega zdravstvenega odseka, ki so bili soglasno odobreni. Predpisi za javne nastope in za pešizlete. Nato se .ie vršila razprava o predpisih za javne nastope in pešizlete. slavnostne sprevode, pogrebe in podobne prilike. Sa vezni tehnični odbor ie dobil nalocr. da na podlagi dogovorjenih predpisov izdela za vse nnstope podrobne določbe. Določi se. da f izroči članstvu odslej sokolski civilni znak vpričo zbranega članstva s primernim nagovorom. Za upravne in tehnične funkcionare so določeni odzna-ki na sla»-nostni in telovadni kroj. do-kkr se ne uredi končno vpr^San!e slavnostnega in telovadnega kroja. Soglasno in brez debate so bile sprejete resolucije tehničnega odbora. Vse poudarjaV> Tvr-. vo sokolsko misel, vzsrojo predniaštva. članstva, naraščaja in dece ter popolno s češkim Pokolstvom. Odločitev o II. vsesokolskem zletu je prepuščena glfi vi:i skupščini sporazumno / zborom /.npnih načelnikov. 7.bor ;e za-• 1 ■ stališče, da bodi »edež Pano v enem mestu. Prosvetno delo. Istočasno j,- p d predsodstvoni saveznega pod staroste br. Bajž1;a zboroval prosvetni odbor, ki jc ;pre!el z malenkostnimi izpremembami poslovnik sa veznega, župr.ega in društvenega prosvetnega odbora. S tem je bilo delo odsekov končano in grebških občinskih svetnikov pa velik srebrni pokal. Vsa tri darila dobe najboljše tekmovalne vrste. vzel sc veza s ODHOD KRALJA Z BLEDA- Ljubljana, 15. avgusta. Ob pol 1. zjutraj je dospel dvorski vlak iz Bleda, v katerem se vračata kralj in kraljica v Beograd. Prestolonaslednika Petra je z orijent-ekspresom odpeljal kraljčin brat princ Nikola na Angleško, kot gosta angleške kraljevske dvojice. Pozneje se poda na Angleško tudi kraljica. Kralj je na kolodvoru sprejel v daljši avdijenci vel. župana drja Baltiča, s katerim se je nad pol ure ljubeznjivo raz-govarial. Povdarjal je, da on in kraljica nerada zapuščata naše lepe kraje in da se prihodnje leto zopet rada povrneta v svoj dragi Bled. Pred odhodom vlaka je kraij sprejel še div. poveljnika generala Stojanoviča. 50.000 ljudi utonilo Šangaj, 14. avgusta, z. Na Kitajskem vladajo sedaj velikanske povodnji. ki so zahtevale ogromne človeške žrtve, fce-verno in zapadno od Tientsina je nad 2000 mest. trgov in vasi pod vodo. Na tisoče in tisoče beguncev beži proti Pekingu. V Kalganu je utonilo 4000 oseh. Opustošenja zavzemajo vedno večje dimenzije. Skupno število ljudi, ki so našli ~mrt v valovih, se ceni na 50.000, oškodovanih oa je več milijonov oseb Pod vlado „zakonitosti in reda" IZ HRVATSKE. MEDJIMURJA IN IZ DALMACIJE POROČAJO O STRAHOVITEM TERORJU VLADNIH PRISTA|EV. - DRŽAV1IN KRALJU UDANI DRŽAVLJANI NISO VEC VARNI NITI SVOJEGA ŽIVLJENJA. Vsak dan se bolj množe poročila o Iga z nožem večkrat zabodli, da je nasilnostih, ki jih uganjajo pristaši j njegovo življenje v na W vladnih stran k uad svojimi politični-'sti. Žandarmenja napadalcev m za-mi nasprotniki ter njihovim imetjem. Dr. Janko Baričevič priobčuje v beograjski »Reči* pismo, v katerem popisuje, kako divjanje in nebrzdanost so je po nastopu Davidovičeve vlade lotila tamošnjih pristašev Radičevo stranke. Po gostilnah in drugih javnih lokalih ter po cestah pretijo radičev- 3 pokol ji, češ: »Počakajte samo 5e nekaj dni.* V Prelogu so dobili državi in kralju zvesti ljudje pretilna pisma, v katerih jim obetajo z veša-ii in s 50 batinami. Tu so celo klerikalci dobili taka ljubeznjiva sporočila obenem s psovkami na dr. Korošca. Na eij on al isti pričakujejo od strani radičevcev vsak hip naskoka in izjavljajo, da so od države, za katero so bili pred in med vojno in po vojni ua milost in nemilost izročeni onim. ki tc- države nikdar niso hoteli, jo nočejo in je ne bodo hoteli. Dr. Prvi slav Grisogono, bivši minister pravde, je prejel iz šibeniškega okraja brzojavko, da so v Vodicah komunisti in radičevci napadli pred njegovim stanovanjem Ante Šajnu, Pr'a- „ V Novi Kapeli na Hrvatskem so radičevci občinskga poverjenika Čiro Oirovskega iz zasede napadli, ga pobili s koli na tla ter še potem po njem udrihali, ko je že ležal v nezavesti. Radičevci so tudi naskočili kolodvorsko restavracijo ter razbili šipe celo orožnikom. Pristaši narodnega in di žavnega edinstva so, kakor poročajo, tem kraju že čisto izgubili vero. da bodo dobili od države zaščito za svoje življenje ter za svoje imetje, vsled česar se morajo sami pripraviti, da se bodo branili. Gorenji dogodki so .najboljši dokaz, kako velik humbug so uganjali pristaši sedanje vlade s svojim obojem proti nasilju*. Radičevska družba ni še tri tedne na vladi, pa jo ž j , oka-zala. kam vodi njena politika. Z uai-gršiin terorjem bi radi čim preje izvedli svoje prevratne namene. Ne red in mir, ne zakon, pravica in poštenja, nego nasilja in revolucija so njihov ideal. Francija, in londonska konferenca Pariz, 12. avgusta. Fo kratkem posvetovanu ministr-bkega sveta se jc francoska delegacija v nedeljo vrnila iz Pariza v Loudon. Z njenim povra ikoni se londonska konferenca približuje zaključku. Kot ie francoski ministrski predsednik Edvard Herriot izjavil dopisniku »Petit Parisiena*, pride do provizoričnega podpisa protokolov bržkoue že 15 t, iu., nakar misli konferenčne sklepe 19. ali 20. predložiti v odobritev parlamentu. Takoj nato bodo protokoli de-finitivno podpisani iu s tem bo londonska konferenca tudi formalno končana. Do trenutka, ko pišemo ta članek, je skoraj vse tehnično delo konferenco opravljeno, posamezne komisije so Ze skoro o vseh vprašanjih sestavile sporazumno besedilo sklepov. Nekatera preostala vprašanja se še razpravljajo v takozvanem svetu štirinajsto-lice, pa tudi te razprave ne bodo dolgotrajne. Edina in vendar glavna točka cele konference pa se v tem trenutku še rešuje. To je vprašanje vojaške evakuacije Poruhrja od strani Francije in Belgije. Znano je, da je Poincare za-povedal zasedbo Poruhrja (dne 11. januarja 1923) brez sporazuma in proti volji Anglije. Anglija je ta korak ved no smatrala kot neskladen z določbami versajske mirovne pogodbe. To ,\ tališ če je še enkrat izrecno potrdil Mae Donald. ko mu je Lloyd George •t. t. m. stavil v spodnji zbornici toza-devtio vprašanje. Tudi tedanja opozi- j cija v francoski zbornici je nasproto- j vala tedaj še »poruhrskemu podjetju* j gosp. Poiueareja in mu je napovedo- ; vala kla varn konec. Seveda je postala , ta opozicija, ko je prišla na vlado, v , tej zadevi malo bolj redkobesedna hi j ni hotela — v čemer bi bila dosledna napram svojemu prejšnjemu stališču — Poruhrja kratkomalo izprazniti, temveč se ji je naenkrat zazdelo, da bo le dobro držati še nekaj časa ta lepi zalog, ki naj Nemčijo prisili h ' koncesijam na drugih poljih. Tako so J nam že prvi tedni vlade gosp. Herrio-ta nudili izvrsten užitek, ko so socija J listi, ti nepomirjjivi a.ntimilitaristi izglasovali kredite za okupacijske stro-ske . . . Navzlic tej spokoritvi pa bj bilo zmotno misliti, da se bodo francoski radikalci iu sociiali.-ti dali strmoglaviti z vladnega krmila na vprašanju vojaške izpraznitve Poruhria. Kajti če bi to storili, bi bilo upravičeno vprašan,«: čemu je pa bila vsa ostra gc n.ja proti Poincarejevu. »imperijalizmu in reakcijonarstvu*? V čem pa se potemtakem razlikuje zunanja politika levičarskega kartela od politike, ki io je zasledoval nacijonalni blok?! Gosp. Herriot je sam razpršil sleherno zablo- | Jo glede tega. ko je v nedelio pre ! | povratkom v London iz.javil «Matinu>: ske delegate, ko se je začel pomikati njihov brzovlak iz kolodvora Raint Lazare k Dieppeu. Vsi ti momenti utrjujejo v nas pričakovanje, da bo prišlo tudi v vprašanju vojaške izpraznitve Poruhrja uo sporazuma med Francozi in Nemci. S 'eru bi londonska konferenca rešil. tudi to najvažnejšo točko, ki sicer oficijelno ni bila v programu, ki pa sc jo Nemci takoj po svoiem prihodu v London sprožili, kar je pač vsakdo pričakoval. Nemci bodo vsekakor lahko zadovoljni z izidom dolgotrajnih posvetovanj v Londonu. Namesto da bi plačevali reparacije, bodo dobili odlog za plačevanje in pa posojilo 800 milijonov zlatih mark. da popravijo svoje gospodarstvo. Z izpraznitvijo Poruhrja bo vzpostavljena gospodarska celota Nemčije. Uprizorjevalci sabotaže y Poruhrju in atentatorji bodo amnesti-rani, Nemčija se bo oddahnila in bo zopet postala prvovrsten gospodarski faktor. Ze sedaj so nekateri angleški časopisi v skrbeh radi bodoče povečane nemške konkurence angleški svetovni trgovini . . . Francija ie na konferenci pokazala višek pomirljivosti in samozatajeva-nja.. Odpoveduje se mnogim tako dragocenim zastavilom in polaga vse svojo zaupanje v solidarnost evropeiskih demokracij in garancijsko sposobnost Društva narodov. Bodočnost bo pokazala. kdo je imel prav, Poincarž ali Herriot Če se lepe uade francoskega ministrskega predsednika uresničijo in če bodo sklepi londonske konference uvod v novo dobo miru in orocvita izmučene Evrope, bo vse človeštvo dolgovalo isto hvaležnost Franciji, kot io dolom je nienim zmagovitim armadam. ki so strle germanski imperi-jalizem v svetovni voini in za«rotovilf> liaeijonalno samostojnost potlačenih narodov. ostala v opoziciji, se je pridružila nezadovoljnim častnikom armade in z njimi vred organizirala revolucijo proti centralnim oblastem. Gotovo je sreča za državo, da so vladne čete tako hitro premagale upornike in povrnile zopet mir tej bogati in lepo urejeni državi. Gotovo pa je, da morejo šele temeljite izpremembe v administrativni in politični praksi Brazilije dati garancijo za trajni notranji mir v tej za severoameriško Unijo največji in najbogatejši ameriški republiki kucija radi osebne dohodnine, mu svetujemo, da se nujno obrne na g. Pucl.a, narodnega poslanca v VeL Laščah, ki bo gotovo dosegel, da se eksckucija ustavi. Prepričani smo. da bo vlada njegovo jnemoraine kupčije, s glasovanje znala nagraditi. — Zemljo- """ "" radniki zahtevajo nadalje, da se izvršijo volitve v oblastne skupščine. Ali g. Pucelj res ne ve. da ie celotna vladna koalicija — izvzemši morda večji del demokratov — proti izvedbi ustave in torej potrebne tolpe političnih in običajnih razbojnikov ter zai*eljane apolitične množice, da škodujejo nasprotniku. Vso to pa so nemoralna sredstva in katerimi se no more okoristiti nobena ideja.. To ni več oni komunizem, ki je v prvi dobi pi odiral na temelju idejne moči, kot nekako novo krščanstvo, prinašajoč pomoč milijonom, ogoljufanim v strašnem svetovnem klanju, in tvorec za- tudi proti oblastnim volitvam? — Zelo jkladnico upanja, da se kraljestvo zanimiva ie tudi zahteva g. Pucl.ia, da ' božje osnuje že na tem svetu. Marveč »Vojaška izpraznitev Poruhrja je. i ne pozabimo tega, sestavni del volil-! neca programa levičarskega kartela. j Ona se nahaja tudi v programatifini iz-: javi vlade, ki sta io odobrili obe zbor- | 'niči. Če s to gesto dosežemo v Lon-1 donii sporazum, ki bo v stanu končno zagotoviti mir Franciji, bomo imeli za seboj večino dežele in seveda tudi večino v parlamentu.* Tudi iavno mnenje večine francoska ljudstva, ki si želi končnega oddiha in mirm-a gospodarskega dela. ni tako. da bi Herriotu delalo preglavice Celo desničarsko časopisje, ki je v pocetkii konference delalo velik ro-; pot, ne meče več. polen pod nocre svoji delegaciii. Pariške množice, ki so jako spremenljive mentalitete, pa so priredile llerriotn ob nietrovein odhodu v l.ondon velike pacifistične manifestacije. oživel mir! Doli z vohio! Prinesite nam mir nazaj iz Londona! - to so bile besede, ki so soremlMu frauco- Po revo!uciii v Brazilir Revolucija v Sao Paulo .ie si<-er udu-šena in v to cvetočo pokrajino Brazilije so je zepet povrnil mir. Vendar bodo oči vidno osfale kvarne pofledice posku-šenega prevrata, vsaj v finančnem 07iru. ker se bo nedvomno oma:al kredit države, kar je tem neugodne,ie. ker je bil finančni položaj Brazilije sedaj vse prej ne^o ugoden. V svetovnem časopisju se baš vsled tecra. ker so z revolucijo ostrnšeni finančniki, razglablja, kaj je globlji vzrok nemirom v Braziliji. Poznavalci pravijo, da leži glavni vzrok ponovnim revolucionarnim poskusom v nesrečn;h p"Iifionih obierrih države. Prijatelji in pristaši vl~de dobiva;o premoženje in visoke časti, dnčim manjšina ne more priti ne do enega ne do drugega. Zato skuša manjšina priti potom oborožene vstaie do oneera. k čemer ji 7apira pot običajna politična praksa. K zadn;i revolti pa ie pripomoglo še posebej napeto razmerje med vojsko in predsednikom republike Bernardesom. ki io estal še izza vo:ašku revolte v Rio de Janeiru leta 1922. Zlasti so ie predsednik vedel skrajno nezaupno do vojaških krogov. Pripoveduje se n. pr.. da je najmodernejši vojaški uiateriial, naročen za vojsko, ležal skrbno skrit v skladiščih. ker si ga vlada ni upala zaupati četain. Iz istega vzroka so hrariljski častniki aviiatičarii dobili povelje, da ne smejo delati nikakih vaj v avijatičarskem bombardiranju. Vlada je sistematično odstranila iz prestolice vse častnike, ki ii niso bili absolutno vdani, in mnogi i/med njih so bili prestavljeni baš v Sao Paulo ter postali tain glavni inicijatorji revolucije. Drugi glavni sestavni del so tvorili voditelji lokalne žandarmetije v državici Sao Paulo- Politična nasprotja v Braziliji so privedla namreč tudi do hudih političnih razdorov med žandarmerijo samo in ona strau, ki je pri zadniih volitvah Politične beležke -f Afera celjskega «Deutsche» Haus». •»Slovenec* trdi, da ie. naša tozadevna vest izmišljena. Ali ?a pozitivno vemo, da so Nemci stavili kot pogoj podpore vladi zahtevo, da se jim vrne Deutsches Haus. Vemo tudi, da je dal notranji minister si predložiti nemške pri tožbe glede nameravanega prenosa nemške hiše na slovensko društvo. Formalno ta prenos res nI ustavljen, toda vsako dete ve, kaj pomenja intervencija notra-n.ega ministra v upravni stvari, ki teče pri nižjih urad'h. Zato je naša informacija v bistvu popolnoma točna in laže se edino »Slovenec*, ki si je demanti prosto izmisliL + Svoje Iskreno veselje izraža -Slovenec«. nad tem. da e samost. demokratski klub vložil svoj predlog za pobijanje korupcije — prepozno, to se pravi, da je vladi uspelo zaključit' zasedanie parlamenta prej, nego je prišel predlog na dnevni red. Škofovemu organu se tudi zdi zelo poniževalno, da je predlog izdelan po češkem vzorcu. O, oni, režimski gospodje, bodo pripravili nekaj čisto novega. Samo časa je treba. Sedaj jc stvar pri ministrskem svetu »na nadalj-nem postopanju-... Čakaj korupcija, kadar se v oktobru sestane zopet parlament, pa boš videla, kako strahovito te bodemo preganjali mi klerikalci, spahov-ci, radičevci! Da so te hoteli demokrati prijeti takoj, to je pa zgolj hinavščina in očividno krivo razumevanje vladine' deklaracije. + Za Slovenijo usodna razmejitev Z Italijo. V naše včerajšno poročilo se nam je vrinilo vsled nesporazuma pri te-Iefoničnem prenosu več napak. Mesto »Triglavska jezera* se mora čltati »Triglavsko jezero*. Mišljeno je gornje, zadnje Triglavsko jezero Kar se tiče Triglava pripada vrh z Aljaževim stolpom sicer nam, toda ta stolp je le še nekak mejnik: tik za njim teče itali anska gra- ' niča. Korektura pri Planini in Ratečah ni j odstavljena z dnevnega reda sploh, tem- | več se komisiji niste mogli sporazumeti j ter bo sedaj Italija reševala to vprašanje potom političnega pritiska na našo vlado. V ostalem so naše informacije, ki so napravile na vso našo javnost najgloblji vtis, kakor nam naš beograjski informator ponovno povdarja, povsem točne. Včeraj je bilo povsodi slišati bridke opaž ke na račun vlade, katere organi so z velikim pempem povdarjali, kako samozavestna in odločna bo politika novega režima napram Italiji. + Novo valuto je upeljal g- minister poijoprivrede In vode dr. Kulovec. Klerikalci so namreč, dobro vedoč, da je vlada sklenila parlament aodgoditi, tia zadnji skupščinski seji. vložil predlog, ki poziva Narodno skupščino, da »nujno obravnavan o povodfijl, v polhograjskem pogorju ter takoj sklene, da kr. vladi naroči, da izda pomoč ponesrečencem, ki so utrpeli 10 mili onov Din škode. Par ur nato so klerikalci burno ploskali, ko se je naznanilo, da je parlament za nedoločen čas odgoden. Tako se slavna SLS norca brije iz ponesrečencev. Da bi bila slika popolna se je pa še dvignil g. minister za vodo dr. Kulovec, ki je povedal kaj vse je sedaj že storil za nesrečne poplavijence: naročii je zbirati podatke, naprosil je ministra gradjevln da. če more pomaga, in ministrski svet je dovolil »2 milijona kron*. O. Kulovec ne zna le uvajati nemščine kot službeni jezik kraljevske .ugoslovenske vlade, temveč je upeljal tudi novo, kronsko valuto! Škoda, da. Ie stare naše krone. Pomislite, koliko bi bilo ubegim ponesrečencem pe-magano, ako bi bi! g. minister povedal, da je ministrski svet določil za poplavijence 400,000.000 a K ali pa v bilijoni!; j nemških papirnatih mark! Nova valuta I — stari švindel za vedno jednako pre-: varantsko politiko klerikalne stranke! + Zakaj .ie g Pucelj glasoval za vlado? »Klerikalni list* objavlja zahteve, ki so jih g. Pucelj in njegovih 10 tovarišev stavili na novo vlado. Jedilni list, ki so ga gospodje zeleni generali predložili g. Davidoviču ni majhen in odgovarja približno programu, ki ga ima SKS v svojih pravilih na papirju. Med zahtevami jih je pa vendarle tudi nekak ki vzbujajo posebno pozornost. Tako n. pr. zahtevajo zeml oradniki rešitev vpraša-| nja o agrarni reicrmi v tem smislu, da naj se razlasti posestva, kl so pod agrarno reformo. Ali se ne pravi norce briti iz javnosti, ako kdo take stvari resno zahteva od današnje vlade, v kateri imajo večino muslimani in klerikalci, ki so najhujši nasprotniki radikalne izvedbe agrarne reforme? G. Pucelj in tovariši zahtevajo od vlade takojšnjo revizijo osebne dohodnine, dokler pa ta ttakoi-šna revizija ne bo Izvršena, pa naj sc ustavi pobiranje eksekutivnim potom. \ Ukine naj se tudi trošarina. Ker ie Pu-i celj glasoval za vlado in j' izrekel svoje | zaupanje, petem je jasno, da je vlada ! pristala na njegovo tozadevno zahtevo. ( Iztirjevanje davkov mora biti že ustav-1 Ueno. Komur bi pa vendarle pretila ekse- naj vlada »čimpre.e dožene, v čem obstoji Radičeva akcija v inozemstvu iu če je v tem delovanju najti kake protizakoni-tosti.* Posl. Pucelj očividno nc čiia niti ..Slobodnega Doma*, niti drugih listov, kjer oi lahko t;-' Vaj ie Radič v Moskvi delal in kai počne dom*. — Končno ie zahteval g. Pucelj tud, ^šolsko reformo v duhu narodnih pr.. iu*. Tudi ta koncesija mu bo kmalu realizirana. G. Vadnjal je že imenovan za šefa prosvetnega oddelka v Ljubi ani, druga imenovanja »v duhu narodnih potreb* pa šc slede. Stavimo da bo g. Puclja še hudo glava bolela, da ie glasoval za klerikalno-r3di-devsko vlado. Albanski kosovski ko-mitet — komunistična filijalka Pravicoljubna javnost, osobito pa predsta vitel ji socialističnih strank, so v predvojni dobi neprestano očitali vladam in njih diplomaciji, kako da zlorablja spore me.d narodi, jih umetno podpihuje ali pa sploh umetno povzroči, samo da se morejo na temelju nesloge, na stroške zavedenih narodnih skupin držati na površju. Z moralnega staJišča se je z vseh strani kar najostreje obsojal ta način vla lanja, ki se je kazal bodisi v notranji politiki raznorodnih držav, kakor v vnanji po litiki evropskih in svetovnih držav sploh. Danes pa imamo položaj, da vrši ono isto vlogo, kakor poprej nemoralna »buržujska* diplomacija, pred-staviteljca komunistične svetovne teorije, sovjetska Rusija. Ko se je iz kazalo, da med delavskim svetom povojne Evrope ni ujiati na uspeh, se je boljševiška diplomacija vrgla na narodne manjšine ter jih pričela podpirati. kjerkoli sploh mogoče. Ker ima največ, narodnostnih problemov Balkan, se je boliševiško delo koncentriralo tjakaj; tam so se politične meje šele tekom zadnjih let preuredile, zato je umlivo. da so spremembe zapustile iia vseh straneh obilo nezadovoljstev. zlasti ko je bila dediščina po Turkih, to je silna narodnostna pomešanost. kot nalašč terčn za to. da mora vsaka razmejitev enega zadovolMti, drugega pa napraviti za nasprotnika. In semkaj so posegli boFševiki ter pričeli z vso vnemo izrabljati in zlorabiti obstoječa nasprotja. Pri tem pa je naifrapantnejše to. da priznavajo zastopnikom narodnih manjšin popolnoma isto veljavo in isti značaj, ka-kOT da so to — komunistične stranke dasi nimrio pojma o komunizmu ali pa so mu celo nasprotne. Na^olj drastičen ie slučai z Albanci. Z Dunaja prihaja poročilo, da se odposlanci znaneia iredpptističnega Kosovskega komit-ta iz Albanije in predstavnik sov;etske vlade na Dn-naju dogovarajo o — otvoritvi komn nL*tične fili^ke v Albaniu! Kakor se loznava. so hol:'«viki :e povsem v redu, to se pravi, v skladu z določenimi teorijami. Ali da se «mn tra baš Kosovski kemitet kot najprimernejša osnova za or^aniz^-ljo ko mnristiffne s+mnke v Albaniu. to vsekakor malo preveč — recimo boliševlški termi-o'ogi;i: »buržirisko^ Vodstvo Kosovskega komitetu tvorij' b-"ri. ki »o mre-ali zaradi nnsi'sfv to je komunizem kot čisto navadna politična špekulacija z vsemi atributi hrezvestnega egoističnega zlorabljanja. In take metode ne morejo dovesti do drugačnih rezultatov, kakor so jih dosegli n. pr. Avstro-Madžari s svojo nemoralno balkansko politiko. Iz Primoria * Strankarski bol med Slovenci v Ju-lijski Krajini. Kakor znano, so si julijski Slovenci politično med seboj v laseh. Skupina dr. Wilfana vleče na eno stran, na drugo pa hočejo Ščckovci, ki jim ni nikdar všeč, da vživa kdo razen njih zaupanje v ljudstvu. Obe skupini se pridno spoprijemata, ena nerodno in pošteno, druga pa z demagoškimi gesli. Zdaj napada »Goriška Straža* tržaško »EdlnosK ker e ponatisnila neke Sčekove izjave dopisniku milanske »Sere*. Te izjave so bile naravnost nesramne, pa bodisi, da jih je Izustil Sček, ali da jih je prikrojil milanski novinar Na vsak način ic zaenkrat gotovo to. da se Sček sedaj bije zoper , 38 minut. Pomrfenje je pričelo ob 19-31 in je bilo ob 20-31 popolno. Po poln mrk je trajal do 22-00, uro kasneje pa je luna stopila iz zemeljske sence in ostala v polsenci do 24-08. Kadar luna na svojem potovanju okoli zemlje pride v njeno senco, tedaj nastane, kakor znano, delni ali popolni lunin mrk. Čeprav jo bil včeraj mrk popoln, vendar pa mesec ni izginil našim očem. kakor bi kdo menil, ker nima Jastae' svetlobe, ampak se sveti «tmo v solnčui svetlobi, ki mu je mod popolnim mrkom odvzeta. Luno ju bilo prav dobro videti, akoprav ue tako svetlo, kakor normalno. Njena svetloba je bila slabotna in rdečkaste barve. Na luninem licu pa je biio opaziti črno. okroglo pločo, ki se je pomikala od vzhoda na zapad. To je Zemljina senca, ki je vedno del lune. Zato je ta pojav že Anaksagoras (300—128 pr. K.) uporabil kot dokaz, da je zemlja okrogla, dočim je Kaldcjoc Tbales prvi raztolmačil vzrok luninega mrka. Vendar so popolni mrki lune, kadar je ona obrnem tudi popolnoma nevidna, jako redki. Taka slučaja sta, bila 1. 1606. in 1816. Redno pa se opaža luna kot bakrena plošča. To pa izvira »d lomljenja svetlobnih žarkov v J naši atmosferi, ki propušča pretežno rdeče pramene. Pozorni opazovalec je opazil lahko zvečer med mrkom levo od lune jako svetlo zvezdo rdečkaste barve. To je planet Mars, ki se bo 23. t. m. najbolj približal našemu planetu. Zabeležili smo to raili tega, ker nekateri učenjaki upajo, da bi mogli dobiti pri tem srečanju morebiti kake znake z Marsia od njegovih prebivalcev, ako v resnici obstojajo. Mesečeva atmosfera in druge razmere našega večnega spremljevalca pa dokazujejo, da tamkaj ni nobenega, ki bi nas razumel. Smrtna nesreča na Triglavu Dr- Klement Jug ponesrečil- Triglav je zahteval te dni novo žrtev. Eden najspretnejših, obenem pa nedvomno tudi najdrznejših naših plezalcev, mladi in simpatični turist, dr. phil. Klement Jug, je v pondeljek na Triglavu smrt no ponesrečil. Podrobnosti o nesreči še manjkajo in dosedaj tudi še niso dobili njegovega trupla. Prva vest, da ga pogrešajo, je prišla v Ljubljano v sredo zvečer, včeraj dopoldne pa je bil obveščen tudi Osrednji odbor SPD. Dr. Jug je po pripovedovanju njegovega tovariša turista Ogrina nameraval v pondeljek na Triglav. Kot skrajno predrzen turist se je odločil, da gre čez severno steno. Čeprav je na glasu kot neprehodna, ie šel že dvakrat čez njo. Očividno ie krenil proti zapadu, in šel čez oni del stene, ki se vidi od spodaj navzgor popolnoma navpična. Na vsak način pa jc šel po jako eksponiranem terenu proti Kugyjc- vi poti. Pred odhodom na nevarno turo je pusti! v Aljaževem domu svoj nahrbtnik, vzel s seboj pol litra vode, vrvi štiri kline in nekaj živeža. Ker se do večera ni vrnil, je njegov tovariš Ogrin takoj zaslutil, da se mu je zgodila kaka nesreča. Dr. Jug se je namreč vedno vra čal ob napovedani uri. Odpravil se ie zato takoj na poizvedovanje in posetil vse triglavske koče, vendar pa - o dr. Jugu ni mogel dobiti nobene vesti, (jotovo mu je na navpični steni spodrsnilo in ie padel potem v prepad. Mogoče sc jc še kje vjel, vendar pa je jako malo upanja. Iz Mojstrane so odšli orožniki in lov-ci-gon.;ači že v sredo na Triglav, vendar pa se do včeraj zvečer še niso vrnili. Tudi iz Ljubljane je odšla včeraj rešilna ckspedicija, obstoječa iz več dr. Jugovih ožjih plezalskih tovarišev, med njimi tudi g. Vladimir Kajzelj. Dr. Jug jc znan našim planincem tudi po svojih zanimivih spisih v »Planinskem Vestniku->. Pravkar izhajajo njegove »Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in Kamniških planinah«. Doma je bil iz Solkana in star šele 25 let. Bil je izredno nadarjen mladenič. Študiral jc tudi na pariški univerzi in ravno letos končal svoje študije v Ljubljani. ŽALOSTEN KONEC BIVŠEGA DOKTORJA. Na celjski gimnaziji je bil svojčas eden od najboljših dijakov sin znanega vojaškega puškarja Johna Rudolf. Po odhodu s . celjske gimnazije, kier je bil med najboljšimi učenci, ie študira! v Gradcu in na Dunaju pravo, se kot dijak zelo uveljavljal v nemških društvih ter je po doseženem doktoratu stopil v sodnijsko službo. Tiste čase so pričele v celjskem muzeju velike tatvine. Preiskava ie dognala, da je tat — dr. John. Bil je obsojen na večmesečno ječo, spoden iz državne službe in izgubil je doktorski naslov. Od takrat ie bil brez stalnega posla in bivališča. Stanoval je, kadar je bival v Celju, pri svoji materi in je padal nižje in nižje. V pondeljek so ga zopet aretirali. Zgodaj zjutraj je prišel po Ljubljanski cesti iz Žalca. Nasproti sta mu pri-1 šla dva stražnika. Ko ju je opazil, .ie vr- ! gel nahrbtnik in vrečo, ki jo je nosi! s seboj, od sebe in zbežal preko njiv. Vendar pa ga je policija kmalu dobila v svoje roke. V nahrbtniku in vreči so našli razne nagačene živali, nož, klešče in razno , vlomilsko orodje. Nagačene živali je ; ukradel v noči od nedelje na pondeljek I iz naravoslovskega kabineta celjske re-1 alne gimnazije. Pri njegovi materi v Ce-! lju so našli tudi 14 naočnikov, vrednih 1 okoli 700 Din, ki jih je najbrže tudi kje 1 ukradel in potem pri nej spravil. Poleg tega je odpeljal 6. julija Ervinu Simiču na Glavnem trgu kolo, o katerem trdi, da ga je pustil v neki gostilni v Žalcu. Glede ukradenih živali pa se izgovarja, da mu jih je dal neki Kranjc v Žalcu z naročilom, da jih nese v Ljubljano in odda v hotelu «Slon»: kamor bi prišel pozneje tudi Kran.ic. Po lastnih izpovedbah ima Fohn za seboj prav burno življenje. Julija ali avgusta 1922 .ie po prestani zaporni kazni zapustil Cclie in se podal v Genovo, kjer je delal kot navaden delavec okoli tri mesece v prosti Inki. Odtam se je napoti! na Francosko in nameraval odpotovati v Ameriko. Ker pa ni ime! potrebnega potnega lista in dovoljenja, se je odpravi! v Nemčijo, kier jc bil v Hamburgu zopet zaposlen kot delavec v luki. Pozneje se je podal v Monakovo in odtam v Prago. Pred dobrim mesccem se je vrnil v Celic. Stanoval je za silo v celjski okolici pri kmetih. Fohn ie bi! oddan v zapore okrožnega sodišča v Celju. Revež jc vreden bolj usmiljenja kot obsodbe, ker ne krade toliko iz materijel-nih interesov kaokr vsld nesrečne poteze svojega značaja. Trpi namreč na klep-toinani.ii in pride zlasti v skušnjavo, ako naleti kic 113 kak muzejski predmet. Vendar pa njegova abnormalnost ni tolika, da bi ga opravičila kazni. Prstan... Ljubljana, 12. avgusta. Anica, Jerica in Lo.iziku, tri brhka štajerska dekleta, so ostavila svoja mesta pri debelih židovkah v Zagrebu in se podala iskat službe v Ljubljano. Zagrebško življenje jih je omikalo in obrusilo, tako da so znale biti vse tri žive, kot so žc od narave naravnost navihane. 2e zdavnaj so prenehale gledati življenje skozi okno domače bajte in velemesto jih ni pustilo nedotaknjenih. Znale so si v mar-sikakem položaju pomagati in sicer tako kot bi naši ljubljanski služkinji ne prišlo niti na misel. Seveda izjeme so pa povsod ... Predno zagrabi' vsaka za svoja običajna dela v kuhinji ali po lepih sobah, so se hotele vse tri par dni pozabavati. Anica je pred kratkim, kot jc na kompe-tentnem mestu izpovedala, podedovala med drugim nekaj rodbinskih dragocenosti, in med temi tudi tri poročne prstane. Iu ti tri.ie prstani so zbudili v njej idejo. Vse tri so sc kolikor mogoče na-ličkale in stopile iz vlaka na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kot prave, poročene mlade gospe. Ko sc .ie vlegla na mesto noč, so odšle v gostilno najprvo v Kolodvorsko ulico, koder so se počutile še najbolj domače. Zatem pa so se obrnile v enega najfinejših lokalov v mostu. Placirale so se za mizo in naroča-vale najizbranejša jedila, ki no jih pridno zalivale z žlahtno kapljico. Lica so jim pričela rdeti, oči so se svetile in vroče vabile — slamnate vdovce Zorka. „Adria" pecivni prašek „Adria" vanilin- sladkor M KflSTER talno Paviljon „E-39" ,,Stenico!" Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga: Drogrerlja A. KAN C. Ljubljana, Židovska ulica 1. io85n LILIHIP na velesejmu Obiskovalcem velesejma 1 se nudi izredna prili! Četrtek 21. Opera: «Carjeva nevestam. Ljubljanska epera. -Carjeva nevesta;? Se poje nocoj v sledeči zasedbi: Sobakin — Betelto, Marfa — Rozumova, Grnjani — Popov, Ljubaša — Sfiligojeva. Dirigira Balatka, režira Bučar. — Dejanje opere se vrši v mali ruski pristavi blizu Moskve za časa carja Ivana Groznega, ki si vsled raznih nesreč v rodbinskem življenju izbira ženo iz širokih krogov naroda. Vsled bojarskih intrig je dejanje zapleteno in izredno zanimivo. V glasbenem oziru je opera znamenito delo ruskega skladatelja Rimski-Korzakova, ld se igra na vseh velikih odrih. V Jugoslaviji se je prvič uprizorila v Ljubljani, sedaj pa jo pripravljajo v Zagrebu. — V nedeljo nastopi v ^Gorenjskem slavčku* prvič fconei cr,-!. Lovšelova. „Manes" v Ljubljani V temeljito preurejenem paviljonu »Narodne galerije t pod 'Ti voli jem se danes ob pol 13. uri otvori razstava češkega umetniškega društva Manes«. Zgradba je na znotraj in zunaj renovirana, vporal>-ljeni so vsi prostori (5 sob) kar se doslej še ni zgodilo. Časovno začno razstavljeni umotvori (325 : čez 80 olj.okoli 170 listov grafike, 30 listov arhitekture in okoli 40 kosov plastike) s Preislerjem in Švabinskvm. Švabinskv ima v oddelku, kjer je lani razstavi! Veno Pilon. 3 olja, Preisler pa 2. Poleg njiju vise slike Hudečka in Ne-chleba, ki je razstavil krasen portret grafika Šimona. Istotam se nahajajo: ena pokrajina in en portret Masnrvkovega sina, rano umrlega slikarja Herbcrta Masarv-ka, ter dela Bottirgerja in Simona. V glavni dvorani (pri vhodu) je razstavil v prvem oddelku Nejedlv pokrajine, v drugem oddelku pa Koniček (pokrajine in akte). V dnu dvorane vidimo močnega figuralista Vinoenca Beneša, pri katerem je znatno povdarjena plastična stran slikarskega umotvora. V prvem oddelku leve sobe poleg vhoda sta dva pastela. ud Tramnnte. večia kolekcija slik Cezanntovega učenca Vac-lava .Spala ter tihožitja iu krajine Jana Slavičk.i. Poleg teh vidimo 2 krajini i".. Dvoraka. V sobi. kjer .je lani kolektivno razstavil grafike naš Božidar Jakae, se naio predstavljajo sedaj slikarska dela dveh kuli-stov, produkti Fille in Prochazke. Veliko podoho razstavi ji tu F. Muzika, lepo tihožitje pa Piskač. Tudi dve e iz novejše dobe. J Plastika je razdeljena po v—h prosto-; iih. Profesor na akademiji Sturs-a je raz-! stavil Plesalko, Deklico, lVtret igralca Vojana ter figuro v bronu Zmagovalec«. Kafka, podpredsednik Manesa«. profesor na šoli za umetno obrt inr. -kupino Polhih. Portret komponista- No v I.;-. SHečo | žensko (v marmor'' in plakete. M-ifatka i razstavlja. M -.-irvl.o.- portret v kamini. ' Spank-l p'-'- por r piof. Plečnika in pesnika Vojnoviča. Dvorak se nam pred stav".':; s portretoma Sprniela in miii^t:;' Beneša. Morejo pa z dekorativno i>>"tiho. Med mlajšimi imeni nnjdemo: Knf.:i-lieka, Beneša. Bendo, Gntfreiind:; i. dr. V svrho l;uj."-:i umevanja razstav .e izdala Nar. galerila<- ilustriran 1 '' 1"-■7. informativnim člankom dr. Matejčekn in s slikami. IV.- bno velike zasluge za razstavo imata č-1. konzul v" L''iM:itii sr. dr. Beneš in Na v. galerija«. Od razstav-1 ialcev bodo pri oiv.niM prisotni: prof. Kafka ter slikar ' Knničvk in Slaviček. Navzoč !>o tudi ipo?ti. upravičeno nadeja, i da se ii ne ha izneveril nihče, ki ima v sebi čut za lepoto in plemenitost. In na koncu koncev je razstava tudi manife-staeiia češko-jugoslovanske vzajemnosti. Kaprlnik Lovro Matacič, ki je uživa., kakor sploh ves kapelniški ansambl ljubljanske opere, splošne simpatije občin-stva, odhaja danes iz Ljubljane na svoje novo službeno mesto v Beograd, na čigar ! željo ga je ljubljanska gledališka uprava razrešila kontrakla, ki ga je vezul na našo opero še za dve leti. V Ljubljano je prišel g. Mntačič s sezono 1922.-1923. in je dirigiral od takrat celo vrsto priljubljenih oper. med njimi Jenufo, Carmen. .Votre Dame, Fausta in carjevo nevesto, lalje pa vodil tudi par koncertnih točk. :mpatičnemu mlai; mu umetniku in njegovi gospe soprogi, ki odhaja skupno 7. njim. želimo tudi v državni prestolici mnogo uspeha. Plesni vef-cr na Bledu. Odlična solo-plesalka ljubljanskega opernega gledališča gdč. Rut Vavpotičeva priredi v soboto dne 16. t. m. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani Kazine na Bledu enkratni plesni koncert. Na sporedu so: Chopin, i.Schumann, Mendelssohn, Grieg, Škerjanc, !?• ' maninov in Čajkovski. Pripominjamo, ! d^ so našo mladostno plesalko z jako las-i kavimi ocenami omenjali ne samo naši •domači listi, ampak tuii drugi kritiki. Beograjska gledališka revija cComoedia> Ln istoimeni dnevnik v Parizu sla celo i prinesla ukšuikmo sliko. Domače vesti * Odhod kraljevske rodbne i Bleda. — Sinoči sta kralj in kraljica s prestolonaslednikom zapustila Bled ter se odpeljala v Beograd. Ob 1. ponoči je dvorski vlak pasiral Ljubljano, kjer sta se od kralja poslovila veliki župan dr. Baltič in divi-zijski komandant general Stojanovič. Kraljevska rodbina prispe v Beograd danes popoldne. Jutri se poda vladar v To-polo na grob svojega očeta. Prihodnji teden se udeleži ustoličenja patrijarha v Peci in spominske slavnosti v Surdulici. * Princ Pavel dobil sina. Po poročilih iz Pariza, je princezinja Olga, soproga princa Pavla, v sredo popoldne ua svojem posestvu v bližini Richmonda, ki ga je dal .uigleški kralj pred tremi meseci princu na razpolago kot gostu, povila dete moškega spola. Mati in sin sta popolnoma zdrava. * Jugoslo. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, ima v soboto 23. t. m. ob 16. izredni občni zbor v restavraciji Ko-šak v Ljubljani, Krekov trg. * h državne službe. Poštni uradnik Leopold Hamperl v Ljubljani je trajno upokojen. Začasno upokojeni detektiv Josip Kosminu je reaktiviran ter z jutrišnjim dnevom zopet nastopi službo. * .Odlikovanje oficirjev in vojakov. Ministrstvo za notranje zadeve je vojnemu ministrstvu izročilo predlog, da odlikuje vse oficirje in vojake, ki so se ob priliki zadnjih povodenj udeležili rešilne akcije. ruval mnogo drevja, toča pa je opustošila vinograde, vrtove, ajdo in proso, močno pa poškodovala tudi koruzo. Toča je ležala po polju še zvečer. - Ob istem času je razsajala toča tudi v okolici Ljutomera, vendar pa so ostali vinogradi večinoma nepoškodovani. * Nova avtomobilna proga. V tekočem tednu otvorijo združene občire Črna in Mežica novo avtomobilno progo, in sicer: Crna-Mežice-Prevalje. Oinnibus odpelje iz Črne ob 4 zjutraj in pripelje v Prevalje kolodvor k jutranjemu vlaku ob 5.15. Ob 8.30 se vrne iz Prevalja v Črno, kamor dospe okoli 9.30. Popoldne odhaja iz Črne ob 14.30, dohod Prevalje kolodvor ob 1..30, odhod Prevalje ob 18., prihod v Črno ob 19. Z otvoritvijo te proge se ustreže v največji meri potrebam domačega prebivalstva, trgovstva in posebno turistom, katerim se nudi sedaj priložnost v najkrajšem času iz Kamniških planin posetiti Peco, Uršulo itd. * »Slovenske Konjice>. Ob železniški progi Poljčane-Zreče se nahaja tudi postaja trga m" Icopnem in po morju. Vodstvo organizacije in vsi udeležen-i se odpeljejo iz Ljubljane v četrtek, dne 21. avgusta ob šestih zjutraj. Paraik odplove s Sušaka dne 21. tega meseca ob osmih zvečer in dospe v Gruž pri Dubrovniku v soboto zjutraj ob šestih. * Šola za biduičarkc. Kakor nam javljajo, je vpisovanje v šolo za bolničarke midilje) in čuvarice zdravja v Valjevu podaljšano do 25. avgusta, ker se sprejme v letošnji tečaj še deset učenk. Pogoji za kriknil: «Ja sam gotov b Kri mu je udarila skozi usta in nos; stresel se ie in ostal na mestu mrtev. Peric je bil mlad človek, ki ge je nedavno vrnil od vojakov. * Železniška nesreča v Brezovici. Včeraj zvečer ob 20.30, je vlak št. 668 na postaji Brezovici povozil sprevodnika Petra Majcena. Vlak mu je odrezal obe nogi pod kolenom. Dobil je tudi več poškodb na glavi in po rokah. Prepeljali so ga s posebno lokomotivo v ljubljansko bolnico. * V vr?lo vodo je padel dveletni Martin sprejem v šolo so: štirje razredi osnovne Frankovič. sin steklarja v Straži pri Hu-šole. telesno in duševno zdravje ter sta- mu na Sotli. Prepeljali so ga v celjsko ros t 18 let. I bolnico, kjer je podlegel težkim opekli- * Spomenik narodnim niučeuikom v nam Boki. V Boki Kotorski je bil prošlo ne-' * fz kaznilnice v Lipoglavi je pobegnil deljo na svečan način odkrit spomenik 'etni elektrotehnik Remigij Zardi, do-v spomin ustreljenim Bokeljem na Savini. ma iz Pulja, ki je lil z dnem 17. maja Kraljev delegat je bi! admiral Priča, za- z razsodbo zagrebškega sodnega stola ob-stopnik vlade pa veliki župan Džakovič. sojen radi ponarejanja raznih javnih do-Svečanosti je prisostvovala ogromna mno- kumentov na osem let ječe. Nevarni in žica prebivalstva. i skrajno rafinirani kaznjenec se bržkone * Gospodinjske šole v Bosni. V svrho zadržuje še v notranjosti države in ni pospeševanja ljudske naobrazbe je mini- izključeno, da si bo pričel iskati zasluž-s!"stvo prosvete sklenilo, da se početkom ka z enakimi sredstvi. meseca septembra otvori v Bosni in Her- * Aretacija defravtan'a. Zagrebška po-eegcvini večje število gospodinjskih šol 'i>dja je v hotelu aretirala in^analfabetskih tečajev. V isto svrho se knjigovodjo Vasilija Ljuštino, ker je v u- a n ove prosvetni zavodi tudi v drugih Beogradu — kakor smo že poročali — v pokrajinah Ju-oslavije. i škodo inženjerja Kosoviča poneveril go- * Hude nevihte so divjale včeraj po- »°vine in vrednostnih papirjev za 150.000 poldne tudi po mariborski oblasti. Kolikor imamo dosedaj poročil,-je bilo najhujše v pasu" med Slov. Bistrico, Pra-;;erskein, Sv. Lovrencem na Drav. polju in Maišucrkom. Vihar ie Dolomil in 1 dinarjev. Pri Ljuštini so našli 16.000 dinarjev gotovine, za katero trdi, da je njegova. Aretovanec je bi! oddan zagrebškemu sodnemu stolu, ki ga izroči beo-irruiskeniu sodišču. Iz Ljubljane V higijenski razstavi na velesejmu predava danes ob štirih popoldne predstojnik higijenskega zavoda dr. Ivo Pire 0 cHigijenskem preporodu ljudstva>. u— Cvetlični dan za Šlajpahov fond priredi danes na praznik 15. t. m. mestna Orjuna Ljubljana. u— Ljubljanski skavti! Udeležimo se današnje otvoritve velikega sejma. Zbirališče točno ob pol 8. na realki. Udeležba v kroju s palico obvezna. u— Zahvala. Ko odhajam iz Ljubljane, čutim dolžnost, da se iskreno zahvalim gledališkemu vodstvu, zlasti ravnatelju g. Rukavini za izkazano lojalnost, kakor tudi gledališki publiki za veliko naklonjenost tekom mojega dveletnega bivanja v Ljubljani. Odhajam v prijateljskem sporazumu z ljubljansko upravo in ua željo beograjske gledališke uprave. — Kapelnik Lovro Matačič. u — I. Ijubljan. žen. podružn. oDružbe sv Cirila iD Metoda* prav pridno pri« pravlja za srečolov, katerega čisti dobi« ček se porabi za mladinsko knjižnico za našo obmejno deco. Prosimo vljudno vse p. t. občinstvo, da naše narodne dame pri tem velepomembnem pokretu blagohotno podpira. — V tej zadevi ima podružnični odbor dne 14. (v četrtek) avgusta ob 5. uri popoldne sejo v pisarni C. M. d-už« be v Narodnem domu. K seji se vabijo vse p. t. gg. odbornice in članice ter vse narodne dame in gospodične, ki jim je pri srcu narodno obrambeno delo. u—Mestni popisovalni urad bo v so« boto dne 16. t m. radi snaženja za stran« ke zaprt. Izvzeti so samo res neodložlji« vi slučaji. u— Srebrno poroko praznuje danes g. Drago Biten c. nadsprevodnik juž. železnice, stanujoč v Kolizeiu na Gospo* svetski cesti. Vrlemu somišljeniku, ki je n svojo istotako odločno narodno dru« žico vzgojil zavedne in značajne sinove, kličemo: Na mnoga leta! u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Premrl, čevljarjev sin, 5 mesecev. — Marija Bogatin, žena tovarn, kovača, hi« ralka, 39 let. — Srečko Lenardič, zasebni uradnik, 23 let u— Nevihta nad Ljubljano. Včeraj opoldne sta se nad našim mestom in okolico neprestano podila dež in solnce. Ponovno sta vladala kar oba skupaj. Okoli dveh popoldne pa se je stemnilo nebo, nad mestom so se zgrnili gosti črni oblaki in vlila se je močna ploha, kateri 'e potem sledil v kratkih presledkih dež, ki je trajal do pozne noči. Zvečer je postalo že naravnost hladno in so se. ljudje — sredi poletja — morali ogrniti s površniki. Med nevihto je tudi parkrat treščilo. Savez grafičnih radnika Jugoslavije, podružnica Ljubljana, priredi v nedeljo dne 17. avgusta 1924 ob priliki pose-ta grafičnega pevskega društva Sloge iz Zagreba veliko veselico združeno s koncertom na vrtu Narodnesa doma. Po končanem pevskem sporedu: prosta zabava, šaljiva pošta, amerikanski zapor itd. V areni: ples. Pri veselici sodeluje godba Zveze jugoslov. železničarjev. Začetek ob 5. popoldne. — Konec ob 2. zjutraj. V slučaju slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani in stranskih prostorih Narodnega dotna. — Za dobro pijačo in jestvine je poskrbljeno. Odbor. u— Lene novonrejene prostore ima Ljubpapska posojilnica na Mestnem trgu št. 6. Opozaramo na golas. u— Zapomnimo si: za event. slučaje smrti dobimo žalne obleke za dame (Man-'elkleider) črne kostume, jesenske in zimske damske črne plašče in kar ;e najbolj prikladno, črni jumper in črno krilo, vse iz prvovrstnega bla y Grobelnem. odkoder se potem skupno u- Iz-ubil se je včerai mal psiček od ljejo naprej z rogaško železnico v svetlornmene barve (Zwergrattler) z ime- S)atin0 Radi skupnega obeda sc nai nom vPrinc*. Odda nai se proti dohri na- - ■ - •rradi pri blagajni cirkusa Bruno v Tivoliju. Pozor Sokoli! Vozovnice za znižano vožnjo v Zagreb vel Vo za vse vlake, ne samo za posebni vlak. — Veliko bratov in sester odide šele v soboto z vlakom, ki odhn;a iz Ljubljane opoldan in zvečer ob 18. uri. Bratje, sestre — udeležite se zleta v čim večjem številu! Iz Ce'?a po možnosti vsak udeleženec takoi prijavi predsedniku Češkega kluba go; spodu Franju Burešu, urarju v Mariboru, Aleksandrova cesta. Zborovanje ;c mišljeno predvsem kot prijateljski sestanek vseh v Sloveniji bivajočih rojakov, da se osebno med seboj spoznajo in z de* lavci v JugosL Češkoslovaških ligah ter v prijateljskem razgovoru premotrijo svoic težnje in načrte za skupno delovanie. a— Snovanje koncertne agenture v Mariboru. Kakor po drugih mestih, se jc e— Novo električno omrežje za ulič« tudi v Mariboru po prevratu razpasla, no razsvetljavo v Celju je večinoma do« razvada, da se vrši na en dan kar ček gotovljeno in oddano prometu. 2e sedaj vrsta prireditev, ki končajo vs ed tega kaže mesto v večernih urah vse veselejše običajno z moralnim in gmotnim ne-in modernejše lice. Razsvetljava je v uspehom, potem pa zopet par tednov primeri s prejšnjo uprav razkošna Tc« nič. Takšno neekonomično gospodarstvo kom tega meseca se bo še montira'o s ku'turnimi in umetniškimi prireditvami ostalih 24 razsvetljevalnih teles. Omrežje pa ima še tudi razne druge slabe, često jc še nedogotovljeno na Okopih. Pred nepopravljive posledice; čisto brez po« Grofijo, v Strossmaverievi, Kersnikovi trebe doživi neuspeh kak odličen gost--ulici, na Otoku, proti Do'gempoliu in umetnik ali tuja korporaciia. ki bi lahko ena svetiljka v Raziagovi ulici. Mestna sicer sijajno uspe!a, tako pa se običajno elektrarna sprejema naročila za dobavo za vedno poslovi od Maribora. Za Mari« toka. Ker je pa bilo elektrovodno bor je bi'a torej že davno potrebna rc« om-ežje napravljeno samo za že obsto* gulacija in ekonomična razpredelba pri« ječe in v decembru 1922. dogotovPcne reditev. O zadevi je ponovno razprav* stike, se more tozadevnim željam ustreči ljala matica mariborskih narodnih dru« le v toliko, v kolikor to dovolju-cio se« štev, .Slovanska čitalnica«, ki je sedaj danji e'ektrovodni prerezi in elektro« sklenila organizirati ./Koncertno agentu-vodna moč dotičnih razde'nih t ansfor« ro» kot poseben odsek «S'ovanske matorjev. Dobava toka izven teh mej se čitaln:cc... ki bo sestojal iz treh odbor-dovoljujc ▼ posameznih slučajih z ozirom nikov in četrtega č^na — pripadnika na- p!ači'ne stroške. Tozadcvn i navodila društva, za katero se bo v konkretnem so na razpo^go v mestni c'ektrarni. I slučaju od'očalo. Vsaka prireditev kot e— Godbeno društvo železničar:ev tudi g'eda'iška premijera bi se vršila ua v Cellu priredi v nedeljo 17. t. m. od dan, določen sporazumno s koncertno 16. do 23. ure koncert v gosti'ni pri Zelo j agenturo. Vsa društva se bodo morala v ' nem travniku. Vstopnina prosta. nun^cj podvreči tozadevnemu sporazumu c_ Trgovsko društvo v Celju otvori s «C:ta'nico». Agcntu^a bi stopa!n v zvezo začetkom oktobra knjigovodstveni tečaj, tudi s časopisi radi cvcntuelnega bojkota ako se prig'as! zadostno štcvi'o udc'e« 1 neodobrcne prireditve in z lastniki pri žcncev. Obenem je prevzelo d-uštvo reditvenih lokalov. I-delana so tOzndevna posredovanje za de'o, pri čemer se bo ' pravila in se vrši 27. avgusta ob 20. uri oziralo v prvi vrsti na domače delovne ,v kmečki sobi N^rodneg i dom i usta moči. novni sestanek vseh prizadetih društev, e— Tedenski Izkaz o nalezljivih bo« korporacij in oseb. leznih v mestu Celje od 2. do 10. avgusta. a— Dva fanta utonila. Na dravskem Škrlatinka: od poprei osta'i 4. ozdravljen obrež:u v Me''U so se igrali včeraj IS. 1, ostali v nada'ini oskrbi 3. D.iv ca: osta' 'etni Vladimir Kest', sin v:š:egi fir.anč-na novo oSo'e! 1. ozdrav'icn 1. ostal nega komisaria. 141etni M'ks Sotinšek. v nadaljni oskrbi 1. Dušliivi kašelj: osta« sin pred kratkim um-V^a Pnancarja in la 2 še nadalje v nadaHni oskrbi. | 15'ctni Vladimir Wo'f. Hotc'i so spustiti e_Cirkus Cossmv ic prispe! v sredo čo'n tvrdke Vesniver RiSarič, ki ic v Celje in ie priredil včeraj zvečer otvo« bil pritrjen z verigo in ie ležal na kop* ritveno p-edstavo. Cirkus spada med nem, v vodo. Prva dva sta bila v čo nu, boljši pod etia svoje vrste in ima na zadnii pa je odpenja! verigo. Ko so sporedu mnogo prvovrstnih at -akcij. J spravi'i čoln v vodo, se veriga odtrgala e_ Krvav nočni napad. V nedelo in čoln ic s Kestlom in Sotinškom snl'\-al dne 10. t. m. ob pol 11. uri zvečer je šel n;ig'o v deroče valove. Fanta sta skočila 41'e,Tii de'avec Ivan Vcrbek s svoio ženo v vodo. da bi so'ava'a na suho. kar pa sc po Ljuh'iansk' resti proti Levcu. B!:zu jima ni posrečilo. Va'ovi so ju potegnili gostilne Krušič sta iu ustavila dva vinie« s seboj in sta nesrečneža oba utonila. Na na slovenskega vo:aka in :u p ičela nad'e« Wo'fovo upitie so sicer takoj prihiteli govati. Ko iima jc Vcrbek reke!, naj ju liudic na p-moč, a bilo ic že prenozno. pustita v miru, sc jc en vojak zagnal vanj i Truocl »c niso našli. IV. Ljubljanski velesejem Predsednik LVS Fran Bonač: Ljubljana in njen veliki sejem V eni državi živimo trije bratje. Naj nas pa loči še toliko razlik, plemenskih, kulturnih in verskih, eno stoji, da moramo proti inozemstvu nastopati vedno kot enota. Vse naše prireditve, ki naj informirajo tvet o stanju naše kulture ali gospodarstva, morajo biti zato izrazito jugoslovanskega značaja. Tudi naš Ljubljanski veliki sejem je Ml zasnovan na tej širši podlagi. Uspeh ni izostal, število razstav-ljaleev iz vseh pokrajin naše prostrane države se leto za letom veča. Z reprezentativno izložbo sadov našega resnega dela in organizacije smo dokazali inozemstvu, da ne nameravamo ostati igrača kroga gospodarsko razvitih držav Evrope in da ne potrebujemo več tujega varu-štva. Inozemstvo naj spozna, da naša. notranja konsolidacija kljub vsem zaprekam čvrst« napreduje, da je tudi pri nas razvit čut za delo iti red. okus hi lepoto. Ljubljana, čeprav najmanjša in naj-sfcromnejša izmed treh jugoslovanskih prestolci, ima -/.misel za enotnost, veličino, ugled iu proevit naše države, in sicer ne v najmanjšem obsegu Ta širokopoteznost stremljenja in hotenja našega od treh tujih držav obkoljenega slovenskega naroda odseva tudi v delovanju in v uspehih Ljubljanskih velikih sejmov Ti sejmi so tako spretno in solidno vodeni in organizirani, da se napram njim vse prireditve lokalnega in provincijalnega značaja v Sloveniji sami niso mogle trajno vzdržati. Letos bo — in to . zelo razveseljivo dejstvo — IV. Ljubljanski veliki sejem združil v svojem tabori'ne-Ic Slovenijo, nego tudi dobršen del ostalih pokrajin naše širne države. Ne da se namreč tajiti dejstvo, na je Ljubljana ravno zbog, svoje najbolj za- padne lege v vsej kraljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi in da je najvažnejše in največje križišče svetovnih prog v Jugoslaviji; tu se križajo svetovne proge Pariz—Milan—Trst—Beograd—Sofija—Carigrad, odnosno Beograd —Bukarest, s svetovno progo Praga— Dunaj—Gradec—Trst—Rim ter s spored-no progo Frankfurt—Monakovo—Beograd Ljubljana je torej v pravem pomenu besede ključ do Jugoslavije in s tem do Balkanskega polotoka. Da pa tudi življenje v Ljubljani sami pridobiva na veliko-mestnem značaju, nam pričajo izredno snažni hoteli, udobe in lepo urejene restavracije. razkošno opremljene kavarne, vesela zabaval išča-, priznano dobro operno gledališče itd. Posebno privlačno silo pa ima Ljubljana izmed vseh jugoslovanskih mest po svoji krasni legi m pragu divnili slovenskih planin in jezer, kamor dospejo naši dragi gostje v par urah železniške vožnje. Ljubljana je najizrazitejša nasiteljica in precistaviteljica jugoslovanske misli proti zapadu, njeni velesejini razgrinjajo vse bogastvo in napredek te zemlje in njenih prebivalcev pred očmi tujega sveta, pričajo pa tudi o solidnosti, poštenosti, točnosti in vestnosti slovenskih delavcev, obrtnikov iu trgovcev, lei so si pridobili po teh svojstvih dober sloves v tujem trgovskem svetu. Zato so Ljubljanski vele-ki sejmi ne samo provincijalna izložba male Slovenije, ampak v resnici splošr.a prireditev združene in najhujšim viharjem kljubujoče domovine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Ravnatelj LVS konzul Milan Dular: iiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiniiiHHiiii Presno daš delati obleko, si oglej najnovešjje modne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knjigami Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. lllllllllllll{!lll!lllllllillllllllll!lllllilllllllillll!!lllll>!!IIIIHllll>IH Ljubljanski veliki sejem napram manjšim razstavam Z današnjim dnem se pričenja IV. vzorčni veliki sejem. Slovenski trgovcc, industrijec in obrtnik ponovno stopajo pred javnost, da pokažejo, koliko so napredovali v teku enega leta. Upraviče* no se smemo nadejati, da bo tudi letos* nja prireditev najboljše uspela in da bodo z njo enako zadovoljni kritični gospodarski politik, razstavljalec in ku* pcc, kakor taudi oni, ki si bo ogledal veliki sejem zgolj iz radovednosti. Prire* ditev nudi poučno sliko o razvoju doma* čc in tuje industrije, odnosno obrti, ter bo pokazala, kaj žc sami proizvajamo ter kakšne izdelke in predmete morejo ostale pokrajine naše države in tujina kupovati od nas po zadovoljivi ccni. Številne velike sejme, ki so nastali, je malone vse rodila resnična potreba. Vvliki sejen; naj ob gotovem času :n na določenem mostu zbere kar največje šte* vilo kon/umentov in producentov, ki naj med seboj ustvarjajo trajne trgovinske vezi in sklepajo kupčije. N' zavesti, da je taka institucija neobhodno potrebna /lasti za industrijsko najbolj razviti del naše države, so ustanovili dalekovidr.i zastopniki slovenskih gospodarskih kro* gov leta 1920. v Ljubljani prvi jugoslu> venski vzorčni veliki sejem. Kesncje p.'-jc prišlo nekako v modo prirejanje manjših razstav. Priredilo sc jih jc neb-oj tudi v naši državi, a so vse, deloma /.bos pomanjkanja gotovine, deloma radi nc* pravilnega razumevanja stvari več ali manj z neuspehom zaključile. Najobčtit« nejšo škodo pr tem jc imel razstavljalec* prodajalec, ki je žrtvovla dragoceni čas in denar neplodni stvari. Bridko ie bil razočaran tudi obiskovalec-kupcc, zhsti če je prispel iz oddaljenejših krajev, ker niso bile njegove s potovanjem zvezane žrtve v nikakem skladu s tem, kar jc nudila taka miniaturna razstava. Ne nameravamo razpravljti o števil* nih pogojih, ki so potrebni z prireditev velikega sejma v večjem stilu. V veliki meri je odvisen uspeh od priznanja in priljubljenosti insttucije ne samo v ožji, temveč tudi v širši domovini in inozem* stvu. Razstavljalcem n kupcem se mora nuditi kar največ mogoče; za vse pa ie potreben kapital. To se je v polni meri i posrečilo Ljubljanskemu velikemu sejmu. ; ki je danes poznan širom Evrope in tudi | v prekmorskih državah in ki uživa že danes dober sloves. So to sadovi štirilet* nega organiziranega dela in težkih denar* nih žrtev, h katerim so prispevale naše razumevajoče narodnogospodarske oseb* nosti in deloma država. Veliki sejem ali podobna institucija mora poleg drugih ugodnosti nuditi raz* stavljaicem prikladne razstavne prostore, ki so zaradi lažjega pregleda edino možni i v specijclnih zgradbah. Nadvse važna naloga vsakega sejma pa je, da privabi v čim večjem številu kupce in interesente. Zato je treba veli* kopotezne reklame in propagande, ki velja danes milijone. Potrebno je tudi vsestransko izšolano in naobraženo upravno osobje in organizirano delo. Vsega tega danes nove institucije ali sploh nc zmorejo, ali pa so primorane skati si ogromnih jtapitalij. ki jih jc le • pod težkimi pogoji dobiti v sedanji de* narni krizi. Prirejanje lokair.ih razstav večjega obsega je torej zelo problema* ' tične vrednosti. i Spraviti industrijo in obrt do tega, da z izgubo časa in z občutnimi denar* nimi izdatki svoj eizdelke razstavi, nkrati pa nc preskrbeti ji interesentov, ker za to manjka dobre volje ali moči, je ne* moralno in vse obsodbe vredno. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošne stagnacije in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industrjec, obrtnik, ki sc poslužuje velikega sejma res dobrega rcnomčja, mora uvideti neprecenljvo [korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestran« sko razvito, ogromno reklamo, saj mora samo od nje pričakovati uspehov in in* teresentov. Tnstitucijo velikega sejma zatorej definirati tudi kot organizirano skupno reklamo vseh razstavijalcev v : prid vsakemu posamezniku. Ljubljanski veliki sejem, za čigar ugodni potek so dani vsi pogoji, se no ■straši izdatkov za najvelikopoteznejšo j reklamo in koncentracijo vseh pridobit« ! venih krogov in konzumentov vse drža* I ve na enem mestu. Da je edino le taka konccntracija plodonosna in v prid cclo* | kupnemu narodnemu gospodarstvu, zlasti Sloveniji, so uvideli vsi prvi gospodarski strokovnjaki. Odpasti morajo vsi oziri , na lokalni patrijotizem in vsaka sentV mcntalnost, ki jc gospodarski boj ne pozna; združiti je treba vse naše moči in nc ccpiti jih. To nalogo si je zadal veliki sejem v Ljubljani in sc ne bo strašil nobenih potov in sredstev, da do* seže svoj cilj v prospeh in povzdigo narodovega blagostanja vse države ,osor bito Slovenije. Na sejmišču Včeraj je vladalo ves dan živahno vrvenje po vsem prostoru. Dopoldne še ni bilo videti po paviljonih mnogo razstavnega blaga, zato pa so razstavljali tem bolj hiteli z delom popol-i dne. Ravno tako še niso bila zaključena vsa popravila in nekatere prezidave pri paviljonih. Hitro delo so, žal. nekoliko ovirale vremenske ne-prilike. Sejmišče nudi letos precej spremenjeno sliko, ker je hotela sejmska uprava ves prostor napraviti tudi očem čim najbolj prijazen. Reči moramo ,da se je preureditev prostora jako posrečila. • Glavni prospekt od vhoda je letos popolnoma drug — odprt, ker se je i prestavila trafika, ki ga je lani močno i ovirala. Trafika je postavljena sedaj na desni strani in se okusno priredila. V sredi prostora od mesta, kjer je stala lani trafika, proti češkoslovaškemu paviljonu se nahajajoče reklamne pregraje so se odstranile že lani. sedaj pa so na tem prostoru priredili krasne nasade s cvetlicami (delo domače tvrdke Ferant). Združene opekarne so nadomestile svojo prejšnjo kolibo z lepo zgradbo v sirovi zidavi. Jako umestno je. da se je odstranila velika piramida ^Papir-šefa>, ker se je s tem zopet pridobilo več pregleda po lepo zeleno zaraščenem razstavnem prostoru, premre-ženem po sistematično izvedenih, z belim peskom posutih poteh. Tik za novim paviljonom Združenih opekarn je zgradilo stavbeno podjetje Ivan Ogrin preitrcst, a okusem paviljon- Za paviljonom ob točilnici pivovarne Union> postavilo stavbno podjetje in g. Accetto. Nekdanji Sokolov paviljon sredi pred paviljonom •?E» je popolnoma preuredila za svoje namene tvrdka Split». Nadstrešek. kjer je prejšnja leta puhala lo-komobila, je letos na preprost, a ven- C. Golar: Na počitnicah Gospodični! Milena in Irena sta bili prijateljici. Stanovali sta v velikem, belem mestu, skoz katerega teče prekrasna zelena, reka, ki je ob lepem vremenu ni, ker se v čudovitem loku ogne mesta. Nasitili sta sc torej prahu in velikomestnega ozračja ter sta ta-ko-le dejali: »Zakaj bi se tudi medve ne odpravili na deželo? Kjer je vse drugačen zrak in deviška neoskrunjena prirodal V mestu pa — saj vemo, kako je! Na vsakem oglu čaka greh. kako bi padel po tebi!r> S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bili gospodični Milena in Irena suhoparni zarjaveli devičici kakor Prešernova Metka, ampak ravno narobe! Bi'i sta veseli in lepi in mladi rajši nekoliko obilni in polni življenja. Zlasti Milena je bila dekle in pol, stasita in široka ter je kipela zdravja in mladosti. Zato pa je bila Irena skoraj interesa,ntnejša od nje. Zlasti njene oči so znale boli presuniti raladegra ff>"t-> je bila v vsakem oziru zelo delikatna. Bila je tudi Milena zelo delikatna. vendar ne tako kot Irena, čeprav sta bili obe zelo delikatni mladi dami. ;Tn kakor je jekel, tako ie i storil,* da govorim s SiSmonom s Sorškega polja. Gospodični Milena in Irena sta se začeli napravljati na deželo. Kupili sta košari, spleteni iz protja - - br-z take košare ne gre nobena mlada dama na deželo — dali sta si ukrojiti pet toalet, deset srajčk in plavalni kostim. Sicer sta imeli mladi dami namen iti na planine, ali tudi na planinah so gorska jezera, in brez plavalnega kostima si ni mogoče misliti po-Ičitnic. | Iu ]totem sta dali iuserat. v «Ljudsko I Tribuno*, ki se je tako-le glasil: i Dve gospodični bi šle radi na počitnice ua deželo. Kjer jo dosti zraka 'in mleka.. Tudi jezerce naj bo zraven in »forele*. Cenene nonudbe "< i planine' je luštno biti, tam je dosti mleka niti« na upravo Ustn In potem sta zdehali in čakali. Milena se je že preobleki a kakor da je na deželi, in Irena je poskusila celo plavalne hlačice. Milena se je počesala kot gorenjska Mina. Irena si^ je zavezala ruto nazaj kot kmečka Micka. Četrtega dne pa je gromko potrkalo na njuna vrata.'in ko sta odorli. je stal nred n;ima rdeč, smehljajoč se možakar z bičem v roki. »A-ha, vedve sta tisti gospodični, ki hi radi na deželo. Kar z menoj!-« je dejal veselo iu široko. «Tam so mi po- kazali k vama kjer -noter dajejo. A-ha!» Milena se je strašno zn smejala in se oprla z rokami ob bok: «Sev<-da pojdeve na deželo, ali pa je pri vas dosti mleka?* , [n zraka.» je pristavila Irena. Va i jezero, ali je zraven?* V naglici je j smuknila za špansko steno in si slekla plavalne hlačice. I «Aha. mleko bi se že dobilo. pa jo i pri nas več vina. ker -mo v dolenj-j skih krajih. Ampak zraka nam so nikoli ni zmanjkalo, in tudi mlaka, ali kot pravite jezero je .v bližini. Pa tam se, kopajo gosi.* Na te besede pa- sta se gospodični Milena in Irena razjezili: »Očka. z vami pa že ne. ker ste zarobljen kmet in sirov kot kot!-- »Aha.* je deial rdeči kmetic. ♦ Za Balona me kličejo, in zastonj bi vaju vzel k sebi. ker imam rad mlada dekleta. Tako pa —» «Ali boste šli.* je pokazala Milena vrata s'svojo lepo ročico. Neeram-než —» »Aha. za Balona me kličejo, ako bi se utesrnili premisliti —» »Ven. ven » ie hitela Irena, oblečena kot kmečka Micka. »Aha. za Balona me kličejo, tam sem doma —» Milena ga je potisnila '•koz vrata- Šele drugi dan sta si oddahnili gospe lični ko sta dobili pismo od -Ro-zalije Luni bar. posestme« na Visokem, ki jima obe*a nuiogo zraka in mleka. Odpeljali sta r-e nemudoma do postaje, kjer ju je imel čokati hlapec, da odnese njune košare s petimi toaletami in ko]«lnim kostimom. In sta ga našli. Pričakoval j" jc -uirčec v senci široke vrl*, kjer je Sla pot na Visoke. Ker je bila noč blizu. m- nUo mudili, čeprav sta bili gospodični trudni. Hlapec je bil godrnja* dedec in se je pridu šal, ko sta mu natovorili košari. Od postaje se je zavila pot -kozi hesto navkreber i>o ostrem kamenju, in preden jc minilo prvih sto korakov e hlapec, ki je bil na nepopisen strah oboli gosnodičen pijan kot sol, vrgel košari od sebe. Po vdrtili kolovozih in peščenih jar ah sta vzdihali Milena in Irena ter vlekli svoje breme, ali poti ni bilo konca. In ko je pretekla ura. sta ležali gospodični že petič vsaka pel svojim bremenom. «0, pri nas ie dosti sraka*, je godci niiini hlapec, ki ga je morala Milena na vsakih pet korakov potegniti iz .jarka. »Pa tudi mleka je dosti, saj ima še psi "a mlade.* Skozi črno temo se je po dveurn; hoji zasvetila nazadnje rdeča lučka, iii ffceuodični blatni iu ra*U£i"'<> opraskani in trudni do smrti omahnili na. prag široke kmečke hiše. V pozdrav ŠP je oglašalo jezno lajanje iz pasje ulice, kjer je mati - psica dojila svoje mladiče. Na robate klice pijanega hlapca za hrošče vežna vrata in siva ženska s svečo v roki obstoji pred' gospodičnama. »Oh. jojmene. tako sta zares prišli-* se je prestrašila starka. »Kaj bo pa zdaj!* _ . Milena in Irena sta se čudno spogledali. „ . , »Saj t ravim no. takšna zmešava jo pri liiši.-> ;e javkala starka in se. grabila j»o sivih laseh. ' »Gospodinja je v otročji postelji, dvojčKe je. dobila, in še ne more vstati. Oh. bo že kako nocoj, saj je tam po-stiano v ,'umnati. Pospravljeno res ni. pa «e je dekla, mrha grda. človek ji re- ne more dobro reči. zjutrai začela zvijati in vpiti, pa je v knhin.i padla, in preden sem vedela. kaj in kako. je zavekal pod njo otrok. Zdaj tam lezi v Sampetu in ni za nobeno rabo. Oo-spodinia pa, saj veste, kako je, ce ima dvojčke.* i « Gospodični Milena m Irena sta trudni in lačni sedeli na klopi v nizki in temni veži. zakajeni in polni ki-lih, čudnih duhov. «p.t malo mieka — ali bi mogli do dar okusen način spremenjen v skladišče in delavnice velesejmskega urada. Stari znanci — jekleni zvonovi Kranjske industrijske družbe z Jesenic so se zopet preselili na svoje nekdanje mesto na starem sejnuscu, na njihovem mestu na novem sejmišču pa je postavil inšpektorat ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani dve Doeckerjevi baraki iz reparacij-skega blaga, kjer je nameščena jako zanimiva in poučna higijenska razstava. Tu se bo brezplačno rentgeni-ziralo iu se bodo vršile skiopticna predavanja zdravstvene vsebine. Nedvomno jako srečna zamisel. Prav tako je pozdraviti idejo prireditve lovske, planinske iu ribarske razstave, ki je nameščena v paviljonu cL:> z napisom vPriroda Slovenije-. Paviljon je prenovljen in ima letos zelene barve in gotovo zelo posre- cene dekoracije. Tik poleg paviljona I ni «8 | p, je zgrajeno novo »tretae, kjer« j cev m ££ {J Tbened^llnec Alber.no Deeide- dob« tonil barvo. Vsaka »oba je tehta-Ker je svinec zelo dras, ia pa je zgrajeno ------ . . bo lahko preskusalo razno strelno orožje. . . . , - Tudi ostali privatni m velesejmski paviljoni so letos popolnoma prenovljeni in lepo soglašajo z zelenim vencem kostanjevih in lipovih drevoredov . Popravljena in posuta so tudi vsa pota ter je poskrbljeno za hiter in siguren odtok deževnice. Žal, da je morala ta naprava stopiti že včeraj v funkcijo radi neprijaznega deževnega vremena. Upajmo, da nam dež današnje otvoritve ne pokvari. Letos bo ves električni tok za sejmišče dobavljala mestna elektrarna in torej lokomobila ne bo obratovala, kar bo vsekakor enostavnejše. Instalacijo je izvršila tvrdka Vojnovič. Da je zunanja slika sejmišča prijazna, to smo torej videli, kakšna pa bo notranjost paviljonov se včeraj še je ZllallU IZ suuiu xvluuuv. u< * ■ -- , . , , , . - - „„.«,„_ nP t; ,> benediktinec Alberano Deside- dobi! lastnik za dozdevno neznatne kipa ^atn S S^krbToIllaHa^ So^moSf nt M<£3 Cassino nad 2000 funtov, od katerih jih jc dal da bo na Ljubljanskem velikem sej- domislil, da je oni svet - vsled ti- • 300 delavcu, mu ki vedno bolj dobiva mednarod- sočletja že trajajočega m se vedno no obiležie zastopano čim uajrazno-' zopet obnavljajočega pritoka revn, - no oDUezje, zakupu____j aninvn 7aseden že tako. da naj- <= PH ; duVgotovo »ide d. oa, lično dobro izpopolnjujejo primanj- brze ze n. vee dosti prostora na laz kliai oneca blaga, ki se ne izdeluje.. polage • odnosno^ nezadostni meri izdeluje v Skrb .- bodočo usodo im. ui da a , ... v . ■ miru. se"p' se je ter se oavii z aoi- Samo daMeme ne bo preveč kiju- i gotrajnimi računi. Rezultat teh raču- bovalo, pa uspeh ne more izostati. * Pregledni načrt Ljubljanskega velikega sejma, ki ga prinašamo, še nima označenih letošnjih sprememb v paviljonih in cvetličnih nasadov. Te spremembe so v glavnem razvidne v gorenjem opisu. Justifikacija s političnimi posledicami V torek so obesili v londonski jet-nisnici francoskega inženjerja Va-fiuierja, ki je bil obsojen na smrt radi umora augleškega hotelirja Jonesa. Vaqierjeva smrtna obsodba je zbudila pred tedni veliko razburjenje po vsej Franciji, ker je bil inženjer splošno znan ter se je bavil zelo mnogo z raz-pečavanjem brezžičnih telefonskih aparatov. Listi so prinašali o sodni razpravi obširna poročila. Ko je bila v Londonu proglašena smrtna obsodba, je francosko časopisje neprikrito izražalo svojo osuplost in namigavalo, da bi bržčas ne bila izrečena tako drakonična obsodba, ako bi bil obtoženec Anglež. Poudarjali so, da proces ni brezdvomno dokazal Vaquier-jeve krivde in da ni izključeno, da je nedolžen, kakor je to tudi sam ves čas vztrajno prisegal. Pod pritiskom javnega mnenja se je obrnil sam ministrski predsednik Herriot na augleško vlado s privatno prošnjo za Vaquier-jevo pomiloščenje. Ali je prišla njegova intervencija prekasno, ali pa je niso upoštevali, ni znano, Vaquier pa je bil v torek obešen. Inženjer Vaquier jč bil star okrog -10 let, velike, lepe postave, z gosto brado, vsled katere je bil baje podoben slovitemu Landruju. Pred vojno se je poročil z ženo, ki je bila 10 let starejša od njega, a ga je kljub temu varala in ga naposled še izropala. Umrla je kmalu po sklenjenem premirju. V januarju letošnjega leta se je spoznal Vaquier v Biarritzu z gospo Jonesovo, ki je postala njegova ljubica in njegova usoda. Njuno medsebojno občevanje je moralo biti kaj čudno, saj inženjer ni znal niti besedice angleški in Jonesova ne besedi-(-.e francoski. Prisegala sta si ljubezen /. besednjaki v rokali in z besednia-kom med sabo se ljubila. Kljub temu jijnno razmerje ni ohladilo in se je nadaljevalo tudi. potem, ko se je vrnila Jonesova v Anglijo, kjer je imel njen mož v Bjfleetu daleč naokrog znani hotel -Blue Anchor:, (modro sidro). Sestajala sta se deloma v Londonu, deloma v Parizu, pa tudi v kopališčih Francije. Kljub temu se jezikovno nista zbližala, ktjti Vaquier je trdil še pri sodni razpravi, da ne zna prav nič angleški. Koncem junija pa je prišel Vaquier nenadoma v Byfleet sam in se nastanil v nekem hotelu poleg Jonesovega. Jo-nes je bil baš takrat težko bolan iu žena mu je morala dajata zdravila. Nekega večera se je Jones pritožil, da je zdravilo mnogo bolj grenko kakor po navadi. A izpil ga je vseeno in — par ur nato umrl v strahovitih bolečinah. Poklicani zdravnik je mogel samo še konstatirati sni i t vsled za-strupljeuja s strihninom. Vaquier in njegova ljubica sta bila aretirana. Valila sta krivdo drug na drugega. Jonesova je zatrjevala, da ji je poslal Vaquier strihnin, češ da je zdravilo, ki ga je zapisal na njegovo prošnjo nalašč za njenega moža sloviti francoski . specijalist. Verjela mu je baje in primešala prašek, nič hudega sluteč, zdravilom. Inženjer s svoje strani je trdil, da je poslala Jonesova k njemu nekega moškega s prošnjo, naj'ji preskrbi nekaj strihnina, da uniči podganjo nadlogo v svojem hotelu. On da ji je strup v dobri veri poslal. Jonesova je to odločno zanikala iu ker inženjer ni mogel podati nikakih podrobnosti o onem posredniku ter so tudi vsa poizvedovanja za tem misterijozuim človekom ostala brezuspešna, je sodišče verjelo Jo-nesovi in Vaquierja obsodilo na smrt. Izvršitev smrtne obsodbe bo vzbudila v Franciji gotovo še večje razburjenje kakor ga je obsodba sama. Ni izključeno, da bo afera še bolj poostrila napeto razmerje, ki vlada že sedaj med javnim mnenjem v Franciji Angliji. Saj pišejo pariški ulični m -___—o * „ . listi o Vaquierju že danes kot o nekakem mučeniku, tako da noben povprečen Francoz ne verjame več o njegovo krivdo. Morda bi bile angleške oblasti vendarle bolje storile, ako bi se bile ozirale na razpoloženje v Franciji in upoštevale Herriotovo intervencijo. A zdaj je prekasno. Čudežni Abraham gleži vznemirjati, saj je celo v okolišu jezera Kivvu, kjer je bila ze od nekdaj največja gorilska naselbina, samo še kakih sto ekseinplarjev. Švedski princ Viljem, ki je znan kot strasten lovec na gorile, je ustrelil za svojo zbirko štirinajst najlepših opic. Piirodoslovec Barns, ki je bil poslan v Kiwu od nekega londonskega muzeja iu pozna tamošnje razmere in življenje goril najbolj izmed vseh živečih znanstvenikov, pripoveduje, da je lov na gorile postal v resnici prehud in da je za čutečegu človeka naravnost neznosen. Streljanje te živali se lahko smatra kot pravi zločin. Ako je ta velika, človeku podobna opica ranjena, se izraža na njenem obrazu velik" trpljenje. Njeno umiranje je nekaj strašnega in mora vzbujati usmiljenje, posebno, ker ni gorila tako nevarna in divja žival, kakor si jo splošno predstavljajo in jo opisujejo tudi šolske knjige. Dokazano je danes, da je njena krvoločnost izmišljena bajka; zato je lov na ujo tako lahek, da se ga morejo udeležiti brez nevarnosti tudi ženske. Pomanjkanje prostora na onem svetu Ena najhujših nadlog, ki nas danes tarejo na Zemlji ,je pomanjkanje stanovanj in marsikdo pride do lastnega doma še le tedaj, ko se preseli vlastno hišico na pokopališče. Da pa ne prizadeva ljudem skrbi i liti za večerjo?* jc vprašala Milena jburia.ua in pripravljena na vse. i, saj bi ga vama jaz pomolzla, pa je košuta ravno včeraj storila. Prav nočnega junčka ima.» Gospodični sta samo vzdihnili, in v čiimnati, ki je bila zaduhla iu vroča, nemudoma legli v posteljo, druga poleg druge. Hoteli sta zaspati, ali kaj še? Tam iz kota je prihajala praskanje in pihanje. -Straši! Duh! > je šepnila Irena in se plaho iu z vso močjo oklenila sestre. «Kakšen duh! To bo miš,» je tolažila Milena. Zopet je zapraskalo. «Duh!»" je vzdihnila boječe Irena. Ponovilo se je pihanje, kakor bi kdo Ha vso moč in s težavo sopel. « Straši! Saj je' sinoči dejala ženska, da je v čumnati ležal gospodar na parah —» „ Milena, ki je bila srenejsa. je prižgala svečo in šla pogledat., kaj praska in piha. Iu. n a omari je stala velika skatlja, r njej jc bil mrliški venec, in na njem jo ležala stara siva mačka m dojila pet mladičev. Jezno je zapihala proti Mileni. . c-Vstanl, pojdiva nemudoma Oa!/"1 iru^ače bova, i* lutilvfi JOdili.» Ona čudna kokoš, ki je v pravljici nesla zlata jajca, in oni osliček, ki je na poziv začel dajati od sebe cekine,: --- — ..------ - » . . sta dobila nedavno nevarnega konku-1 samo P^emeljsko pomanjkan e sta- renta- imenuje se Abraham Gold- novanj m da so tudi ljudje, ki pni stein, poljski Žid z Dunaja. Zahteva-1 roji po glavi tudi skrb glede pomaiij-1 da gre lo se mu je po lepi češkoslovaški republiki. Iu res se je vračal s Češkega ves navdušen. Seveda malokatera človeška radost ostane neskaljena. Tako je prišel tudi na Abrahama, ko se je vračal, težak trenutek. Za Prago se je še izvrstno počutil, toda čim bolj se je bližal meji, tem slabše mu je postajalo iu pri obmejni kontroli mu je bilo že tako slabo, da je moral priti zdravnik, ki mu je navzlic njegovemu vljudnemu odklanjanju predpisal znano človeško zdravilo — ricinovo olje. Abrahamu je odleglo iu tako je prišla na dan njegova čudotvorur umetnost: Prvi rezultat njegovega čara je bilo za 48.000 Kč bankovcev ki so bili skrbno zviti. Po tem čudežu so vzeli Abrahama Goldsteiua v 'oskrbo finančni organi; odvedli so ga nazaj v Prago k finančnemu ravnateljstvu, ki ga je poslalo v zapor okrajnega sodišča na Žižkovo. Tu se je.Goldsteinu dobro godilo, zlasti ker si je smel iz lastnih sredstev kupovaa priboljšek k hrani. Posebno mu je, dišalo maslo in to je vzbudilo toiiko pozornost, da so ponovili zdravljenje z ricinovim oljem. In glej čudo! — Čudež se je ponovil in juiuesel dvakrat toliko kot prvič, namreč U0.000 Kč v bankovcih po pettisoč. In še tretji čudež je vrgel zopet 90.000. Proti Goldsteinu in tvrdki, ki je poskusila ta originalni izvoz češkoslovaške valute, so bili storjeni primerni koraki. Izumiranje goril Francoska vlada je v francoski zahodni Afriki svoječasno prepovedala lov na šiinpauze, katerih je bilo vedno manj, tako da je bila nevarnost, da izgine ta žival popolnoma z zemeljskega površja. Sedaj so se tudi Angleži pričeli zavzemati za gorile, ki so postale že prava redkost. Londonski časopisi pišejo sedaj mnogo o tem ter poživljajo merodajne faktorje, naj pravočasno preprečijo nadaljevanje lova na gorile, ker je sicer neizogibno, da izumre pleme goril že v do-glednem času popolnoma. Uboga ži-val je postala posebno v zadnjih letih dragocena pridobitev za razne muzeje, ki bi vsi radi imeli to velikansko opico v svojih zbirkah. In lahko trdimo, da je v splošnem več muzejev po svetu, nego goril po afriških goščavah. Pred tridesetimi leti je bilo teh gozdnih mož še precejšne število, toda" vsled sistematičnega preganjanja jih je vedno manj. uudii. Ja ko >o. niičell lUiU.An- X Dekle prodano za 10 000 lir. V Beogradu je spoznala gdč. Desanka Jo-vanovičeva mladega Viktorja Beršejo, baje trgovca, iz Aten. V kratkem času so jc vanj >mrtuo zaljubila On ji je obljubil, bodočo usodo mu ni dala da jo hoče vzeti s seboj v Atene. Toda " " namesto v Atene ie šel mladi par uav prej v Prizren, potem pa v Tirano v Albaniji. Tu sta mlada človeka spoznala starega Arnavta, in sedaj jc nastal tragični preokret. Dekle je zaznalo, da jo je njen ljubček prodal za 10.000 lir staremu Albancu. Posrečlo sc ji je pobegniti in sc je bolna, vsa umazana ia v žalostnem stanju vrnila k starišem v Beograd. Verjetno je, da jo je ta slučaj iztreznil in ji pregnal veselje do nadal.inih pustolovščin. X Nov vsemir. Astronomi harvard-skega observatorija na Mouut \Vilsonu so odkrili v nebesnem prostoru nov zvezdni sistem. Ta vsemir leži kvintili-jou milj daleč od nas in njegova svetlo-da bi rabila milijon let, da bi dosegla našo zemljo. Po sodbi zvezdoslovcev je ta -sistem trikrat večji od našega vsemira. Nevesta na dražbi. V bližini Bel-linzotic v Italiji se jc naveličal mlad človek svoje neveste, s katero je bil žaro-čen eno leto. Prosil jo je, naj ga odvezo dane obljube, v kar Jc deklica privolila. Stavila pa jc pogoj, da ji preskrbi bivši zaročenec drugega ženina izmed svojih prijateljev, češ da jc zakon igra v loteriji in da ne vidi, zakaj ne bi bila z drugim ravno tako srečna. V vaški gostilni se je sedaj začela prava dražba, h kateri so prišli vsi možje, godni za ženi-tev. Osebno ponujanje s strani dražitelja ni bilo potrebno, ker je gospodična, veliko, zdravo dekle 21 let, govorilo zase sama. Končno jo .ie dobil mlad kmet za 850 lir. Starši dekleta so bili s tem nenavadnim načinom možitve svoje hčere popolnoma zadovoljni. Izdražena vsota se porabi za opremo neveste, ki se v kratkem poroči. X Eksplozija na Japonskem. V premogovniku v provinci Fukušimi so se vneli podzemski plini. Boje se, da so sc zadušili vsi rudarji, ki so bili za časa katastrofe v rovih. Doslej so izkopali devet trupel. X Dež metuljev- V provinci UmbrH v Italiji so se pojavili celi oblaki belih metuljev. Pokrajina je bila v kratkem z njimi pobeljena in je izgledala kot zasnežena. Mnogo avtomobilov se je moralo ustaviti, ker se je na nekaterih mestih nabralo na cesti do pol metra visoko metuljev. Celo dva vlaka je ustavil obla'-: metuljev, ki sc jc spustil na tla. Tračnico so bile vsled zmečkanih žuželk tak gladke, da vlak ni mogel naprej. V zraku 'je bilo toliko belili metuljev, da s bili železniški signali popolnoma nevidni kakor v snežnem metežu. Šele ko jc nastopi! dež, so metulji izginili. nov je poslal svojemu prijatelju opa tu Hijacintu Gimma. ki jih je tudi objavil. Po teh računih je znašalo število prebivalcev v -rparadižu.v prvotno i 11.111,111.000 milijonov duš. Od teh je bilo zaradi znanega upora Lu-ciferjevega pregnanih ena tretjina, to je 37,037,037.000 milijonov, tako da jih je ostalo v nebesih ^Teše 7-1 milijard 74,074-.000 milijonov. Vsled pregnanstva Luciferjevih pristašev izpraznjeni sedeži so bili razpoložljivi za novo prihajajoče verno duše. Brez dvoma — si je mislil pater Desiderio — je teh 37,037,037.000 milijonov sedežev vsled ogromnega pritoka najbrže že zasedenih, ali pa jih vsaj ni več mnogo ua razpolago. Izhod iz te zadrege, si je mislil pater, bo že našla božja vsemogočnost. Sicer pa pater Desiderio ni bil edini, ki se je ukvarjal r, takimi vprašanji. Imel je mnogo predhodnikov. Med drugimi se imeuuje neki Rutilo Ne-nincasa, ki se ni mogel pomiriti zaradi negotovih prostornih razmer na onem svetu. To negotovost je hote! nadomesti z znanstvenimi računi. Rezultat svojih računov jc objavil 1. 1556 v Benetkah v Almanacco Perpetuo . Ta učeni mož je iznačunal, da je -čoni svet . razdeljen na štiri okrožja, ki tiče eno v drugem. Viee (putga-torio) se nahajajo v sredini iu merijo 15.370 milj v dolžini in 5011 milj v širini; oddaljene so od naše Zemlje 505 milj — nič več in nič manj! Pcžar v ameriški tvornici smodnika. v pondeljek je uničil velik požar državno tvornico smodnika v bližini Na-shviliea v državi Tenncssee. Zgorelo ic 45 milijonov ameriških iuntov smodnik ki ;e stal 23 milijonov dolarjev. Človeških žrtev ni bilo. X Zaklad na vrtu- V Holhvaju na Angleškem so našli v stari hiši, ki so jo hoteli preurediti za garažo, nekaj izred tiega. Na majhnem zapuščenem vrtu je stalo osem velikih suh. najbrže iz kamna ali mavca, ki so zapirale pot. Ker so bili ti kipi, kakor se je zdelo, !c malo vredni, je predal novi lastnik enega, ki jc predstavljal boga Kupida, nekemu delaven Ko je kupec hotel odpeljati •'olio. jc videl, da je silpo težka. Preiskal je snov iz katere te bil narejen kip, in jc videl, sam svinec, ki jc bil na debelo Katastrofa v Polhograjskem pogorju Slika kaže pogled na kraj v Pustalu ob potoku Hrastnici, kjer so stale poprej modeme žage lesnega industrijal- ica. g- Franceta Hribernika. O i sploh ni sledu več. iu j« ostala i teku le pokvarjena turbina, ki žagali jna. sliki, v po- i električni . valovi odnesli celo Gosp. Uribernik in;,i Onivrh FQrma -O Polhov ^ Sradec a Pr/itom -O Praprece SvJ/cO 0 Straniio točki, VI. mesto Ameriki i 110-323; 3. Supčik (Čehosl.) 106-93; 4.Man-drini (.Ital.) 105-583; 5. dr. Klinger (Čeho-slov.) 105-50; 6. Vacba (Čehosl.) 10o-30; 7. Guttinger (Švicar) 105-176; 8. Gounot (Francoz) 105-153; 0. D«arte (Francoz) 104-739: 10. Lertora (Italijan) 103-61.); 11. KoutDiy (Čehosl.) 103-359; 12 Luchetu (Italijan) 102-803. - Ocl teh 12 mest drže fcokok sest, med njimi prva tri mesta in v tem jc tudi razvidna premoč Sokolstva nad telovadnimi organizacijami dragih narodov. J» Jt Olimpijci Ob svršetku VII. Olimpijade. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija, ki jih simbolično označuje pe-torica prepletajočih se krogov, so se se-šle, da premerijo odpornost svojih mišic, v Colombskem lesu, kjer se je dvignil nov babilonski stolp in na njem atleti vseh narodnosti, z vseh koncev planeta. Mali košček zemlje je postal shajališče in križišče vseh plemen, ki si stopajo na lOCK.l ■ ____■___„J„„ ..ninr, vninr povsod se vrši borba za premoč in časti Iz tega lahko izprevidite, da se je!mika seveda iznenadila. pa se je kmalu SST • Pri nas treba dosti truditi, predno do- pomiril, vedoč. da «umrli» ljudje navad, . ,. ___.-o««,, »n/.; nju vifliip na tudi da ie; no še prav aolcro žive. Hote ali nehote, vede ali nevede'se bore v Colombskem lesu atleti za slavo in čast svojega rodu. Ta država zmaguje, ona izgublja, lo sta besedi, ki se čujeta vsak dan. In ti besedi pravita, da jgre niso igre, ampak borba. Olimpijci se bore, Olimpijci zmagujejo! D. Lcnief. sproti v novo mednarodno vojno, vojno mišičevja! »■»*- ------ — ------. .. ... Zijala so seveda povsod in tudi pri ko so se vrnili v domovino, so Jih prišle J ... -i ir_i________: . _J........ «/»..'U «K1 oVoli čoln nKnffP 7.P- Kako časte Finci svoje zmagovalce Ko so sc vračali finski zmagovalci na olimpiiadi v Parizu v domovino, jih je prebivalstvo povsod navdušeno sprejemalo. V llelsingforsu so sc jim peljali nasproti s parnikoni zastopniki oblastev. Soproga predsednika jim je posadila lovoro-ve vence na glavo. Na bregu so čakale na zmagovalce belo oblečena dekleta v špalir-ju in jih obsipala s cvetjem. S sveaborškc trdnjave so bili oddani v njihovo čast topovski streli. Stenroos, zmagovalec v maratonskem teku, je dobil od vlade precejšnjo posestvo v dar. Od Paava Nurmija so posneli sliko in jo vlili v bronu. Vsi olimpijci so dobili krasna darila in velike zneske. Na dan, t ua3 licu« r---- , i - sežemo svfti cilj, vidite pa tudi da je; no še prav aolgo žive . kinematografska umetnost silno kom- j Schonbrunn v filmu. Na Dunaju pri-plicirana in nikakor nc tako lahka, j pravljajo film o zgodovini Franc Jozefo-kakor bi si kdo mislil na prvi pogled. | ve vlade. Naslov mu je vrggl jeto vslran ter začel suvali dosegli viška, ki je dostopen le ge-in z bratom Štukljem svetovno prvenstvo i T„ -,„„„,.. co VPrino boli m-ibii- niipm: nublika iih hodi gledat ne da na vseh orodjih. Ako bi bili pogoji za Deset minut od Hriberuika stoji v hrastniški grapi na desnem bregu potoka hišica tesarja Pavla Kristana. Pred njo se je z.tgojzdila ogromna masa naplavljenega polomljenega drevja in hlodov. Valovi so hišo preplavili, Pariški -Matin prinaša v svoji | spodkopali iu jo porušili. Gospodarja v filmski rubriki razgovor svojega po- Kino Tri vrste igralcev usodnem trenutku ni bilo doma, njegova žena Antonija se je z največjo te* žavo rešila k sosedu, mladoletni hčerkici Francko in Tončko pa so valovi splavili iz postelje iu ju odnesli s seboj v Soro. tl'OV SVeta raZHa£U\ai. linij,..,. inmaivi niMii«! - -o-j, i obdani od tribun, na katerih se navdušu-ročevalca z nekim filmskim režiser jejo in ogrevajo športniki vseh dežel, svo jem, ki nni je podal svoje mnenje o je mišičevje, svojo prožnost in svojo silo. različnih vrstah igralcev, ki nastopa-Mens sana in eorpore sano. | j0 na platnu. Če je ta latinski rek resničen, so olim-, p0 mojem mnenju, je dejal režiser, pijske igre triumf zdravega duha. in naša 1 se igralci dele v tri kategorije^ V pr-dolžnost je, da svetujemo vsem tistim, ki Vo stavljatn igralce, ki imajo še stari si trapijo duha s težavnimi znanstvenimi naSn posmatranja življenja in se tu-iaziskovanji, z veličastno književnostjo in | d i pred fotografsko kamero ne more-umetnostjo, naj se podajo v Colombski j0 jznebiti svoje velike bisage klasi-les Ko bodo videli divne atlete skakati, 'onih trikov, ki jih imajo v svojem teči in leteti kakor živali, se bodo tesnob-| spominu lepo opredeljene in priprav no izpraševali, dali ni pametneje gojiti te-; jjene za tiste efekte, ki jih avtor o<. ------- 1 - -*» — Njihova zaidadnica je treniranje naš« vrste odgovarjali vsaj deloma onim, pod kakršnimi so trenirali Italijani, Čehi, Francozi in Švicarji, bi doživeli prav gotovo iznenadenjc! V naši vrsti so bili trije novinci, ki se še niso udeležili enakih tekem, bila sta nadalje dva poškodovanca iz izbirne tekme, in sicer brata Derganc in Štukelj, ki sta na tekmi vendar storila svojo dolžnost. Iz pričujoče razpredelnico je razviden končni uspeh nase vrsto na olimpijski tekmi. Na njej so navedene dosežene točke na poetlinih orodjih (obvezna in poljubna vaja) in na vseh orodjih skupaj za vsakega posameznega tekmovalca in končno za vso vrsto, ki .je dosegla od •>78 dosegljivih točk 762-101 točke. Največ ja odnesla uaša vrsta na bradlji, najmanj na vrvi. Tudi na krogih iu konju se .je precej doseglo. Na krogih pri poljubni vaji je dosegel br. Štukelj vseh enajst točk (od tega pol točke za dohod in pol točke za odhod od orodja); drago najvišjo številko jc dosegel br. Derganc pri obvezni vaji na konju na sir z ročaji, in sicer 10-70 točke. Med 70 tekmovalci zavzemajo naši tekmovalci kot posamezniki po doseženem številu točk na vseh orodjih sledeča mesta: štukelj T. mesto, Porenta r.'0. mesto, Žilic 29. mesto, Derganc 30. mesto, Osvald 36. mesto, Hlastali 44. mesto, Polšak 45. mesto, Primožič 47. mesto. Izmed 70 tekmovalcev naj še navedem 12 najboljših z doseženimi števili točk: 1. Štukelj 110-34; 2. Pražak (Čehosl.) mu bodo mišice, «Kaj se drznete ?b cDrznem se kot skromen katoliški duhovnik protestirati, da ste mi vprič žensk poniževali ter mi grozili s svojo močjo in ovadbo na gospoda knezoškofa, še predno ste govorili z f enoj.» «Nečuveno! Ves dan zaslišujem priče v vaši zadevi in sem se zdaj osiebno potrudil k vam, namesto da bi me iskali vi in se vsaj poskušali opravičiti!; «Zares, mečuveno je, da predstojnik zahrbtno zaslišuje priče proti meni, a mene ne utegne zaslišati,» je nadaljeval Svetlin z rastočo ogorčenostjo. A še se je krotil. cSvojega postopanja si po vas ne dam predpisovati. Vi ste ftrivec, a jaz sem . . «Sodnik? Ne, samo obdolžiteljb — je vzkipel mladi kaplan. cZalite m^e! Gospod Torkar, ste slišali, da se je drznil žal i'i me?» jMoj sodnik je le knezoškofijski konsistorij, ne vi. ie kipelo iz Svetlina. cYi pa ste me že obsodili, izključili iz župnišča in svoje družbe ter me svojim deklam predstavljate kot garjevu ovco. Z zasliševanjem prič ste vrgli v duše župljanov dvom o moji pravi vernosti in omajali ste zaupanje v duhovništvo vobče... Ne prekinjajte me! Že sinoči sem vam liotel poročati, kaj se je zgodilo pri Grudnu. A dasi ste verjeli bedarijo, da je živ hudič v vasi, ste šli vfendar v svojo spalnico, kjer ste se z gospodično Malko veselo smejali.» «To je laž! Molila sva . . «Jaz in cerikvenik sva slišala to vajino molitev . . . Opoldne ?em hotel k vam poročat, a odklonili ste me. Takoj po obedu sem prihitel v župnišče zopet z isto namero, a odšli ste spat ter ste veleli, mi povedati, da me nočete niti videti. Zdaj pa ste. v moji odsotnosti, vdrli v mojo sobo! Naenkrat vas zanima moja knjižnica. Vzrok mi je jasen . . . Toda jaz nimam tajnosti. Ne ponoči, nc podnevi. Zato vaše početje zelo obžalujem. Vsega drugega, kar sem storil in govoril jaz, pa ne obžalujem in ne prekličero. Zato tudi v nedeljo v svoji pridigi ne bom govoril ne o hudiču, ne o coprnicah, ne o zakletvah, pananju in o talcih vražah, nego o Bogu, resnici, dobroti in o lepoti Kristusovih naukov in dejanj. Vi pa storite, kar hočete. — Lahko noč!» Gospod Torkar, tukaj nimava ničesar več opraviti, je dejal župnik in odšel, Torkar pa za njim. Svetlin je stopil k oknu in zrl na vrt. Vse je drgetalo v njem. Nato je hodil dolgo po sobi gor in dol. Skušal je čitati. a se mu ni dalo. Odprl je klavir, udaril nekaj akordov, a roke so mu obtičale na tipkah. Prvič je bil kot duhovnik nesrečen. Saj bi bil rad pokoren in poslušen, toda numen in po krivici poniževan ni mogel biti. ... A kaj se zgodi zdaj? Borba se začne. Dobro, pa naj se ^začne! Ako je v konsistoriju vsaj nekaj pametnih in poštenih "mož, mora zmagati. Na zvoniku je udarilo devetkrat. Tedaj se je spomnil: niti večerje mu ne pošljejo. Tudi prav. Pojde torej v krčmo in si kupi sira, kruha in četrtinko vina. Vzel je klobuk. V tem hipu so se odprle duri iu vstopila je Micika. cKuharica Neža me pošilja, je dejala in vsa drgetala. Tu je večerja. Tudi v farovžu so sedli šele zdaj za mizo. Doslej sta pisala . . .> Položila je posodo na mizo. Pogledala ga ni niti enkrat. Prepovedal sem ti prihajati k meni. Čemu mi ni prinesel večerje cerkvenik? je vprašala Malka kuharico Nežo malomarno, kakor bi je stvar zanimala le mimogrede. Seveda. Po par minutah je bila nazaj, je odgovorila Neža. «In kaj je povedala? Ničesar. Vrnila se je objokana, •s Objokana? <:Da, in menda joka še zdaj v svoji sobi.» Joka? — Pa ji menda niste povedali, da sem vam jaz naročila, naj nese gospodu Svetlimi večerjo?* <:Ne, niti besede . . . Sama vem, da bi bil gospod Svetlin potem večerjo bržčas odklonil. Ker misli, da sem mu jo noslala iaz. se ni več upiral.- -sPrav. — A čemu, mislite, se joka Micika?» <>Ker je bil zopet osoren z njo . . •>. cDrug vzrok ni mogoč?* •sAli kaj vendar mislite!> «Prav nič . . . Meni je še ljubše ... Od jutri naprej naj nosi torej vso hrano v kaplanijo cerkvenik.- je dejala Malka in se vrnila v župnijsko obednico. «Odredila sem, da bo od jutri nadalje stregel gospodu Svetlimi cerkvenik. je rekla Malka. Micika ne sme več tja ... vrnila se je vsa objokana in strašno razburjena?* «Kaj pravite? Objokana in razburjena? je Vprašal župnik. A njegov' glas je bil vesel. Tn še zdi: j se ne more pomiriti. Zaprla se je v svojo sobo in joka neprestano,- je pritrdila Malka. Grozno! Nezaslišano! Tak je torej ta človek? In vendar se drzne biti tako aroganten! — V poročilu navedem še to prežalostno poglavje. Zares, sram me je, nepopisno sram . . . Prinesite nama še pol litrčka . . . Midva pa končajva!* Župnik je vzel"s sosedne mizice šop papirjev in začel počasi in poudarjajoč točko za točko čitati. Kaplan Torkar je poslušal, kimal in včasih vzkliknil: ■ Tako je . . . Izvrstno! . . . Čista resnicam VII. Ko je prišel kaplan Svetlin naslednjega jutra po maši iz cerkve, ga je čakal pred žagradom kmetiški koleselj. cčigav ste?» je vprašal Svetlin. «Zalarjev,> je odgovoril mladi hlapec in se režal. «Ali se odpeljeva precej? Hudiča in coprnico preganjat!* ' «E. saj bi bil skoraj pozabil... Samo preoblečeni se in pa tešč sem še...» Deset minut kesneje sta se že vozila. Svetlin je naročil cerkveniku, naj pove župniku, ako bo treba, da se v dveh urah i vrne.' Dopoldne itak navadno ni bilo dela. Hlapec pa je bil porednež in je vso pot spraševal kaplana o hudičih, coprnicah in obsedencih. Preživel je par let v Ameriki. kjer se je navzel svobodomiselnega duha in neke posebno prijetne odkritosrčnosti. Ali ste že slišali, kako je hudič tele skril?* je namežiknil kaplanu. To se je zgodilo na naši graščini, in naš fajmošter Podržaj je tele zagovoril ali zažegnal, da se je moralo vrniti... Graščinska krava je bila namreč breja. Enkrat se je pasla po šumi in se je nazadnje izgubila... Grof je ukazal, da mora iskati njegovo kravo z graščine vse. kar leze in gre. Nevarnosl je bila. da bi krava storila v grmovju ter bi tele potem poginila in morda še krava z njim. Iskali so jo torej in iskali. Končno so kravo našli. Grof. bivši ritmojster pri ulajnarjih. pa je dognal, da je krava telička že izgubila, ker ima že mleko... Spet so torej šli iskat telička ter so ga iskali in iskali, a telička ni bilo nikjer. Končno se je grofinja spomnila našega faj-moštra. Poklicali so ga na grad. Fajmošter je prišel in je nad kravo dolgo molil iz debelih črnih bukev. Potem je dejal: .Nič se ne bojte, gnadljiva gospa grofinja, krava dobi tele nazaj tako gotovo, kakor sem zdajle tukajle molil iz tehle bukev.' Tn res: čez tri tedne je graščinska krava vrgla tako veliko tele, da ga ni bilo para v vsej naši fari. Pa zakaj gospod župnik ne pomaga še tvojemu gospodarju, ki ima baje tudi obsedeno živino? se je zasmejal Svetlin in su ozrl v hlapeeve poredne oči. Zato, ker je Mira s preveč močnim hudičem v špan<>\iji.» je odgovoril hlapec in se režal. Doslej so dali naša mati šele za pet maš. a fajmošter so dejali, da jih bodo morali prebrati vsaj še deset, preden bo kaj izdalo ... Naš hudič pa je baje tudi kazen božja zato, ker je gospodar pri zadnjih volitvah držal z liberalci ter je trpel toliko let brezverske liste v svoji hiši... Hudič se je torej zajedel in zaredil v našem govejem hlevu kakor lubadar v hosti. Pregnati in zatreti ga potemtakem ne gre kar tako.* Ampak zdi se mi, da bi ga ti lahko, je dejal kaplan, ki ga je hlapčevo veselo pripovedovanje zabavalo. Saj bi ga, ako bi mi Meta pustila, se je zarezal hlapec in švrknil konja. «Kako to?;> se je začudil Svetlin. Hudiča se prežene pač z Belcebubom. Zato sem predlagal Meti. naj me pusti teden dni spati v njeni izbi. Pa mi ni dovolila! Peklenšček je pa ostal v hlevu.> Mar si res tak grešnik?;> •?Ne, ne, nisem. Zdajle sem se vam res zlagal: naša Meta je namreč tako grda, da bi je ne maral, če bi me zato pretepali.* Srečko Potnik in drog p;irna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterovter izdelovanje sadnih sokov itd. Ljubljana, Metelkova ul. 13 priporočr naravne sadne soke, areme za nealkoholne pijače, sadne etere za kandite, esence za rum in žganje, posebno pa specialne sadne likerje, odnosno ratafije iz p"™| svežega sadja. JESf tvornica vlasnic, rinoic, kljukic za (revije in kovinastih gumbov Centi ala: Ljubljana I, poštni predal štev. 126 se priporoča za c enjena naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvrše. Zahtevajte vzorce in cenik! 4184/a 99^* d. sc o. z. v Kranj«, mehanična tovarna pletenin in nogavic, največje podjetje te stroke, ki slovi po vsej .Tugoslaviji, je razstavila svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude prilike stopiti v zvezo s to domačo industrijo. Paviljon „J" 411-412 " POHLIN & DRUGOVI - KAMNIK (Slovenija) = f 1843/a Opozarjamo gospode trgovce da razstavljamo naše železno pohištvo na vzorčnem velesejmu v paviljonu „G" 229 St. ..Zmaj", ind. železnine d. d. Zagreb, Fstr.njsha ulica 3. P J PAN & C^" kem- komerc. družba z o. z. LJUBLJANA Resljeva cesta št. 2 Agents lor The Hull Oil manufacturing Company Ltd., Hull. Ia amerikanska-pensilvanska vsakovrstna strojna olja, tovotna mast, bencin, terpentin, la norveško ribje olje, kemični in tehnični predmeti. Ia angl. Soja jedilno olje znamke ,,Homoo". Sirovine za usujarne in milarne. 4036-a Ljubljanski velesejem, paviljon „E': 21-22. J LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. Na drobno I Na debelo i Zaloga sprehajalnih palic. Stari dežniki se nanovo preoblečejo JOSIP KREGARp oblastveno preizkušeni mesto) tesarski mojster Cesta na Hodeljcvo št. Z, Ljubljana izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po dauih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 417C/a Solidno ! Trpežno! Č3 Poceni ! & najfinejše izdelave za gospode, dame in otroke, nndi za čas veiesejma po znatno znižanih cenah iz prvovrstne zaloge Kosta Vukašinovič Ljubljana 18Wa Maribor Kipar išče za popoldanske ure mlad model lepo razvite ženske od 18 do 26 let stare Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko in naslovom na upravo »Jutra- pod .Model240-. Slika se bo po pregledu vrnila. 4262/a CElo vsaka najpriprostejša kuharica ve, da so Cetina-testenine najboljše! Tisoči in tisoči konzumentov zahtevajo pri svojem trgovcu izrecno Cetina-testenine. NAravno, zakaj Cetina- testenine se izdelujejo po na-polskem načinu le iz najboljših vrst pšeničnega zdroba. Glavno zastopstvo za Slovenijo: *20°» PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomškova ul. 11. IV* Paviljon na veiesejma -,H", koja štev. 287. Kruševška tvornica mila „Merema" Djurkovič, Ristič & Komp. Utemeljena 1839. Kruševac Obnovljena 1897. Proizvodnja 5 vagonov mila dnevno. P. n. na znanje, da bo prisostvovala na IV. ljubljanskemu velesemnju od 15. do 25. avgusta t. 1. v paviljonu „E" mesto štev. 27. - Na semnju bodo razstavljeni vzorci vseh vrst mila zarad pregleda in prejema naročil. 4216 a "L|kreditna toanlca Delniška glavnica: Din 50,000.000-— Rezervni zaklad okoli: Din 10,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje. Crnomeli, Gorica, Krani, Maribor, MetkoviC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec ___ Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. itev.: 261, 413, 502, 503 in 504- se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Nezadosten svetovni pridelek hmelja Pred kratkim smo objavili neko ce* nitev hmeljskega pridelka, po kateri se bo svetovna potreba pivovarn za silo pokrila z letošnjim pride'kom. Sedaj nam pošilja Hmeljarsko društvo v Žalcu drugo takšno cenitev, ki jo je sestavila tvrdka de Connick van Noven iz A'osta v Belgiji. Cenitev je nastopna: Zaradi nizkih cen in bogate letine v 1.1922. se je na celem svetu s hmeliem zasajena površina, ki je obsegala 48.973 ha. zmanj* šala 1. 1923. na 44.576 ha. Ker ie svetovna letina 1.1922. znašala 1,074.000 stotov po 50 kg, je torej 1 ha povprečno dal 22 stotov. Za slučai, da bi letos na 1 ha pridelali toliko hmelja kot 1.1922., bi znašala svetovna letina 980.672 stotov, na kar pa seveda misliti ni. Svetovna letih 1920.—1923 ' vloge, katere vsebujejo reklamacijo za poškodovano ali izgubljeno blago, reklamacije zaradi prekoračenja predajnega roka in povračilo za preveč ali pomotoma pobrano vozarino. — Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Iz Beograda poročajo: Večina naše delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo odpotuje te dni na Dunaj. Delegacija za predpogajanja se nahaja pod vodstvom načelnika dr. Todoroviča. Člani delegaci-:e so: dr.Lazarevič, dr. Boškovič in dr. \ntula. Tekom trajanja Ljubljanskega velikega sejma bo imela delegacija posvetovanja s slovenskimi gospodarskimi ';rcgi. potem se bo podala v Zagreb, kjer bo stopila v stike z zastopniki gospodarskih organizacij. Po posvetovanjih odpotuje delegacija takoj na Dunaj. Os'ali člani delesracije bodo nastopili na Dunaju v početku septembra. — Cene novosadske blagovne borze so po zatrdilih interesiranih trgovskih kro- uporaba hmelia v letih 1920.—1923. je znašala 3.721.000 stotov hmelja, pov* , prečno torej v enem letu najmanj 930.000 gov v Beogradu le fiktivne. Tako se stotov pri tem pa je pomisliti, da ne bo j trdi, da .ie bila n. pr. predvčerajšnja no-Ietos ostajalo na celcm svetu ne lin* ; tiea za pšenico 367.5-372.5 napačna, ker skega nc starejšega hmelja in da je do se j& M»go prodajalo fakticno po 380 do nove 'letine še precej časa. Ce se torej 390 Din. Beograjski in drugi žitni trgov-za tekoče leto vpošteva površina 1.1923. j ci zahtevajo radi tega, da člani uprave n če sc nadalje vpošteva povprečna rnno* natančnejše kontrolirajo delo tajništva, žina posameznih oko'išev, bomo letos pri* ker je podoba, da tajništvo^ notira cene _ ____— i i.i_ i______ ___,1 Xl«r,niT Ir I imi io in t a roc m delali 869 032 Stotov hmelja, katera mno* žina ne bo krila svetovnega konzuma, ki znaša najmanj 930.000 stotov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Pšenica: baška 365 do 370; za avgust 375, za september 380. Ječmen: baški 325. Oves: 295 do 300; sremski 300. Turščica: baška 275 do 280; banatska, pariteta Zenta 275; sremska 285 do 290. Fižol: beli, baški 520. Jlcka: baza rtb 570; c2» 500; «5^ 420. Otrobi: baški 190. Tendenca mirna. Zaircbški tedenski sejem (13. t. m.). Dogou domačih volov srednji, dočim je bil dogon bosanskih volov precejšen. Telet je bilo tudi precei. Svinj je bilo malo. Ob»'«n je bil tudi dovoz krme. Kupčija z živino je bila radi visokih cen precej mrtva. Za kg žive leže notirajo v Din: voli domači 9 do '5, junce 11.5 do 15, kra-v .iomače 8 do 15, voli bosanski dobri 12.5, slabi 9 do 11, krave bosanske 8 do 11.5, teleta I. 19 do 20. II. 17.25 do 18. svinje sremske 23 do 24, pitane 22 do 23.5, mesne 20 do 20.5, prasci nad 1 letom 21 do 23, do 1 leta 24 do 28 Din. Kma: detelja 1(10 ^o 125, seno I. 80 do 10", II. 75 do 80, otava 100 do 125, slama 62 do 75 Din. pod uplivom članov, ki imajo interes na tem. da izgledajo cene nižje, kakor so v resnici. — Polletna bilanca Državne hipotekar-ne barke v Beogradu. Državna hipotekama bnnka (bivša uprava fondov) objavlja svojo polletno bila.to, iz katere povzemamo nekaj važnejših podrobnosti. Zavod je upravljal imovino zamostoinih fondov v ^.nesku 93.62' milijona Din. Vloženo je bilo pri njej od fondov in glavnic javnih ustanov 248.76 milijona Din ter 110.16 milijona Din privatnega kapitala in depozitov. Bankin rezervni fond je zn&-šal 6.75 milijona Din.Od njenih založnic in ofeveznic je bilo v obtoku za 60.09 milijona Din. Banka je dala posojila med drugimi na nepremičnine v višini 461.45 milijona Din, na gradnjo hiš (kratkodnb-na posojila) v višini 91.15 milijona Din. — Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini prekajevalca Ludovika Junger-ia v Celju. Narok za sklepan,;e poravnave pri okrožnem sodišča v Celju je 27. septembra t. 1. ob 9. Rok za oglasitev do 23. septembra. = Tržne prilike v Banatu. Iz Vršca poročajo: Dočim žetev sama ni dala prvovrstnih rezultatov, se v drugih poljskih pridelkih obeta dobra letina. Slabo pa kaže tudi vinska trgatev, kar ima za po- gumija (arabikuma))- — Pri ravnateljsvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 17. septembra t L ofertalna licitacija glede dobave eternitnih plošč ter bakrenih in pocinkanih žebljev. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 18. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega kovinskega, lesenega, steklenega, električnega, telefonskega iu telegrafič-nega materijala, barv, špage, betonskih plošč itd. — Predmetni oglasi z natanč-najšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Prve cene letošnjega hmelja. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu). — Hokav v okolici Zateca, 6. avgusta. Tvrd Novost na letošnjem velesejmu, na kar posebno opozarjamo naše trgovce z železnino, seveda tudi gospodinje, hotelirje in kavarnarje, je razstava v paviljonu F. — 153, kjer je razstavila tvrdka Honsel Aluminium u. Metallwerke Wien-\Vollersdorf 2, vse vrste kuhinjske posode, ki ji ni niti najmanj primešano cinka! Aluminasta posoda je na poseben način vdelana v bakreno pločevino, vsled česar ni več potrebno pozneje pocinkanje in je na trpežnosti tedaj tako pridobila, da zadostuje taka posoda enkrat kupljena za vedno. Priporočati je, da bi se ta posoda čimpreje dobila tudi v ljubljan- z Ilirijo. — Dovoljuje se nastop v med-, narodni tekmi dne 16. t. m. Hermes S Gr. Strassenbahner igralcu Batiču (Hermes). Naknadno se vzame na znanje dovoljenje (dano ex praesidio) imenovanemu igraču za prijateljske tekme dne 3, t m. v Mariboru proti I. S. S. K. Mari« bor in 10. t m. proti S. K. Ilirija. Zbor nastavnikov JZSS ima obvezni sestanek v ponedeljek ob 8. uri v dam-skem salonu Emone ter pozivamo vse člane, da se brezpogojno udeleže tega sestanka. Vabljeni so tudi člani upravnega odbora JZSS. Načelnik Interesantni francoski motociklisti v jj.jso.ju ciui^icjc uvuik. ■ ••>—j—- interesantni traneusm muionunu v skih trgovinah. Opozarjamo na današnji I včeraj so prispeli v Ljubljano oglas. 1 trjje znani francoski motociklisti Robert v— ŠTORA d. d., tovarna za zavese. Sex£ Maurice Krebs in Dumoulin, čla-pregrinjala in vezenine, Št. Vid nad Ljub* j |r'ancoskega Motocyclecluba. Vozijo ljsno. Med tovarne tekstilne stroke, ki ! z nlotocjk]i belgijske tvornice Gillet-so nastale v Jugoslaviji in uživajo radi Herstaai jn so na potu Pariz-Carigrad-solidnosti najbolji sloves, spada tudi ; parjz- Odpeljali so se v soboto 9. t m. «Sfora» d. d., tovarna za zavese, pregri* j iz pariza preko Švice na Tirolsko (pre- ka Christl .je kupila prvi letošnji hmel.i njala in vezenine, št. Vid nad Ljubljano. | ko Brennerja) in prispeli preko Ljubelja . i-nn Trft 1. ~ ..K n« in i«-»1I i M ti\-nr>m Hplll ^VO ic0a t : i_ l ;______ T _ I .'..UK^nn naliain no Rpn. ter ga plačala po 2500 Ko za 50 kg ali približno 500 'ugoslovanskih kron za 1 kilogram žateškega hmelja. rJ VII. mednarodni seieui na Dunaju. Ministrstvo za notraje zadeve .je na prošnjo avstrijskega poslaništva v Beogradu dalo vsem podrejenim organom nalog, naj gredo onim našim državljanom, ki želijo posetiti .VIL mednarodni sejem Po umnem in inicijativnem delu svojega ; v Ljubljano. Iz Ljubljane peljejo na Beo-vodstva se je 70mažič Bogomir, Luschan Dunajska borza za kmetijske produkte j sledico naraščanje vinskih cen. Ne izvaža lesejmu štiri bronaste zvonove, m sicer: Frjderik_ (13. t. ui ). Dovozi mali. a povpraševanje se vino ne. temveč se prodaja le za lo- j H 2152 kg (normalna teza 2200 kg), Dis narašča, kar je v soglasju z ameriškimi kalne potrebe; sicer so pa stare zaloge j 1023 kg, (1060 kg), Fis 652 kg (640 kg) poročili o čvrsti tendenci. Kupčija sama že precej majhne. Vino pri prcducentu j in Gis 470 kg (460 kg). Kakor vsi izdelki v krušnem žitu ni zavzela večjega obse- ima ceno 1—6 Din za liter po kakovosti | te stare in edine ljubljanske zvonarne, ga. ker so izdatne oferte manjkale. Noti- (v gostilnah 6—10 Din). Tržne prilike v odlikujejo se tudi razstavni zvonovi s ____1__ Kiam. en nnatnrin«. Pšpnii'*, ie krasno zunanjščino in z mogočnimi sre- IV. Ljubljanski velesejem v— Pisalni in šivalni stroji. V paviljonu E 148 je razstavila slovita tvrdka: Bernh. Stoever - Werke, Stettin. svo;e svetovno znane ^Stoever« pisalne in šivalne stroje, ki zavzemajo v fini 111 precizni mehaniki eno prvih mest, vsled česar so si ti izdelki z nenavadno hitrostjo osvojili svetovni trg. Ker je povpraševanje po teh strojih tudi v Sloveniji zelo veliko, sporočamo interesentom, da je zastopnik navedene tvrdke: L. Baraga, Ljubl;ana, belenburgova ul. 6. L, ki ima pisalne kakor šivalne stroje stalno v zalogi Strejne tovarue iu livarne d. d. v g«, rvt.1 ou — ------o ------------. rajo za kg vključno blagovnoprometni drugem blagu so nastopne: Pšenice je davek v aK: pšenica, domača 4000 do bilo zadnje dni mnogo na trgu po ceni uiuuu:«™ s"1™"' ™ - 1100, madžarska s Potisja 4650 do 4750, okrog 330 Din. Turščica se prodaja po šega materijala. Vsak interesent si more ugoslovanska 4450 do 4500; rž. domača 2r5 Din. Cena moki je že dalje Časa ne- ogledati v zvonarni (Karlovška cesta 1) lova 3650 do 3750; ječmen, domači novi spremen'ena. Mlini še vedno ne delajo, tudi druge zvonove iste kakovosti. Na- 1100 do 4800; turščica 3250 do 3350; pše- ostala živila notirajo: govedina 24—30, ročbe se sprejemajo na sejmišču in v zvo nična moka f0», domača 7000 do 7100,1 teletina 26—30, svinjina 24—26, svinjska narni. Dalje se čitajo za S. K. Ilirijo hazena-šice: Krisch Marija, Vidmar Marija, Ber-nik Štefi, Jezeršek Pavla, Vider Pavla, Omar. Anica, Vivod Marija, Erber Lidl, Vozelj Marica, Cesnik Zinka, Kanoni Ani ca, Petan Vida, Kocli. Za T. K. D. Atena maaiiu - —o------— - ca> petan viaa, tvocu. z.a 1. r.. .-učna brnočistimi glasovi. Uliti so iz najbolj-1 hazenašjce: petrič Marta, Petrič Marža. V^alr intcrpspnl si mnrft — , ^ madžarska 6400 do 7200; krušna moka, domača I. 4900 do 5100 aK. Dunajski trg z mlekarskimi produkti (14. t. m.). Domače sirovo maslo v ceni nazaduje, a inozemsko raste. Povprašuje se posebno po danskem prvovrstnem sirovem maslu. Na trgu je precej jugoslovanskega mlekarniškega sirovega masla. Notira (v tisočih aK): surovo maslo 75, holandsko 72, jugoslovansko 58 do 61, gornjeavstrijsko 53 do 55; sir: švicarski emmentalski 62 do 64, italijanski em-mentalski 55, vorarlberški emmentalski 57, vorarlberški polemmentalski 42 do 47, tirolski polemmentalski 42, bolandski guda-sir 31, danski cšvicarski» sir 33. mast 30, slanina sveža 26. salo 30, mleko 2.5—3, kravji sir 7, ovčji 14, krompir 2—3, hruške 3—i jabolka 2—3, češplje 3 Din. — Dobave in prodaje. Direkcija državnih železnic (ekonomsko odelenje) v Ljubljani razpisuje dobavo na dan 18. t. m. glede 200 komadov močnih vreč iz jute (za koks in oglje). Natančnejši pogoji so na vpogled pri podpisanem odelenju; dalje razpisuje 1.500 kg dvnamo olja, vi-skozitetu po Lnglerju 4 stop. pri 50 stopinjah C, 1.500 kg dvnamo olja, viskozi-teta po Englerju 5 stop. pri 50 stop. C. Pogoji se nahaja,jo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic, v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velikega sejma, kjer je kolko-vane ponudite predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924. — Šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dne 20. septembra t. 1. 600 m3 lesa. — Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani se bo vršila dne 5. septembra t. 1. ofertalna licita-.cija glede dobave 5.000 klopčičev konop-nega motvoza in 3.500 klopčičev preje. — Udeležba tujih držav pri našem uvozu 1923. Kakor smo poročali, je znašala vrednost uvoza v I. 1923. 8.309,685.42 Din. Med uvoznimi državami je na prvem me-btu Avstrija z 2238.33 milijona Din (26,94 odstotkov), potem slede (v milijonih Din) Češkoslovaška 1537.58 (18.51 odstot.), Italija 1470 (17.69 odstot.). Anglija 828.37 v9.01 odstotA Nemčija 724.25 (8.71 odstotkov, Zedinjene države 306.02 (3.69 odstotkov), Francija 270.19 (3.25 odstot.), Rumunija 212.2 (2.55 odstot.). Grčija 169.4 2.04 odstot.). Madžarska 140.65 fl.69 odstotkov), Indija 88.65 (1.07 odstotkov), Holandska 76.17 (0.91 odstot.). Švica 54.35 (0.65 odstot.), Belgija 33.32 (0.4 odstotke). Poljska 20.15 (0.24 odstot.), Bolgarska 19.35 (0.23 odstot.), Argmtini-ja- 18. 8 C0.23 odstot.1 in ,/Stale države. = Kolkovanje železniških reklamacij-skih vlog. Zakon in pravilnik o taksah nikjer iz.recno ne omenjata, katere vloge na železniška oblastva so proste kolko-vine, ampak le izrecno povdarjata, da so gotove vloge kolkovine proste samo, ako jih vlagajo osebe iz inozemstva. Iz tega se je v praksi sklepalo, da so vse vloge , tU7pmcev na železniška oblastva brezpo- i gojno zavezane kolkovini. Na inici.iativo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je sedaj generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 19. julija 1924.. št. 763 izdala tolmačenje, da niso zavezane taksi po tar. postavki t. tudi vloge, katere se pnšiljsijo iz tuzemstva direkcijam državnih železnic, ako se v njih prosi za pojasnilo o pogojih in višini tarifnih postavk za razne pošiljke. _ Istotako uisu zavezano omenicni taksi 1 eeEHsaSSaaBSBSESS; _____w___ _ zvonarni. v— Platnena industrija, družba z o. z., Jarše, pošta Domžale, Slovenija, SHS. Noben trgovec, ki stremi za solidnim trgovanjem, ne sme prezreti paviljona ->J št. 405«, nasproti velesejmski pisarni. Že dejstvo, da deluje ta industrija v sredi Slovenre, da zaposluje domače delovne moči, .da razpolaga z izredno bogatim obratom, takorekoč sili h konzumn blaga. Pri svojem obratu vzgaja absolvente naše srednje tehnične šole k strokovnemu razumevanju lastne platnene produkcije. Smisel za njo se polagoma razvija doma: ni se treba torej več zatekati v tujino. Te vrste .je ta industrija prva v Jugoslaviji. Razveseljivo je. da kljub svojemu začetku beleži že številen nakup. Vse «r-ste platna: od navadnega domačega platna do najfinejšega damasta izdeluje ta industrija. Izdelki so vsi lični, trpežni in družba zadovoljiti Zupančič Helena, Tancik Maka, Zanner Frida, Schiller Milica, Ponikvar Ivanka, Cerne Olga, Jordan Herma. S. K. Ilirija od.iavlja atletinje: Zupančič Heleua, Petrič Marta in Sirca Alma. Posamezni klubi se opozarjajo, da hazena-šice toliko časa ne smejo nastopati, dokler nimajo izkaznic. Predpisane tiskovine za verifikacijo, se dobe pri LLAP po ceni 1 Din. Tiskovine morajo biti natančno izpolnjene od Igralke same, klubov tajnik pa jih mora potrditi in vsaki prijavnici priložiti po dve fotografiji in 6 Din za verifikacijo. Za vsako tekmo bodisi prijateljsko, prvenstveno, pokalno ali katerokoli mora plačati vsak klub 10 Din. Da se ta taksa lažje pobira je savez izdal bloke, v katerih je po 10 kuponov. Po en tak kupon mora vsak klub pred tekmo oddati sodniku, skupno s postavo družine. Bloki se dobivajo pri podsavezu po 100 Din. Sodniki morajo o vsaki tekmi pošiljati podsavezu točna poročila. V to svrho jc izdal savez posebne tiskovine pod imenom Sudački Izvještaj-. Te tiskovine se isto ceneni; tako skuša svo.je odjemalce v vsakem oziru. Ni treba kričeče reklame: blago samo kaže so- .............. .......- - lidnost in resnost pod>tja. Zato opozar- > zaračunavati '— Tajnik II. jamo interesente na bogato opremljeni j paviljon, ki nudi vso mogočo izbiro, in j Službeno iz LNP. (Iz se e u, o. 13. t. Mladinske pokalne tekme. Na Igrišču Primorja ob Dunajski cesti se vrši danes dopoldne drugo kolo mladinskh nogometnih tekem. Ko so izpadli z izgubljenimi tekmami iz prvega kola klubi Lask, Slovan, Panonija ln Hermes, se sestaneta danes ob 9.15 Ilirija in Mladika ter ob 10.15 Primorje in Slovenija. Zmagovalca v teh dveh tekmah se kvalificirata za finale, ki se vrši v nedeljo. Darila, ki jih nakloni LNP prvim trem klubom, so izložena v trgovini J. Goreč na Dunajski cesti. Strassenbahner Sportklub iz Gradca igra v soboto 16. t. m. in v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani dve nogometni tekmi in sicer prvi dan proti Hermesu, drugi dan proti Iliriji. Obe tekmi se vršita na prostoru Ilirije ob Celovški cesti, obakrat ob 17.30 ter obetata dober uvod v jesensko nogometno sezono. Graško moštvo ie dosesdo letos več jako dobrih rezultatov in ima v svoji sredi nekaj znanih graških nogometašev, kakor branilca Sinkoviča, halia Steinkoglerja, Brand-nerja itd. Zanimati utegne, da igra v moštvu več Slovencev in da je ustanovitelj in predsednik kluba Slovenec. Lawn-tennis turnir S. K Ilirije. Danes in naslednje dni se vrše prvenstvene tekme za Slovenijo in Ljubljano. Udeležencev .ie nad pričakovanje mnogo. Raz-ven domačih igralcev in igralk se je prijavilo lepo število igralcev iu igralk iz Maribora. Hašk iz Zagreba in Zagr. kli-sačko društvo sta zastopana po svojih najboljših igralcih. Turnir bo torej — ako bo ugodno vreme — jako interesan-ten. Častne darove so poslali: Ljubljanski velesejem, S. K. Ilirija, tennis-sekcija S. K. Ilirije, Kreditni zavod in trgovine Krisper. Hamann, Kette ter g. Janko Po-gačar. Darovi so razstavljeni v izložbi tvrdke P. Magdič. Razven prvenstvenih tekem se bo igralo tudi za prehodni pokal Ilirije. Za njega tekmujejo gospodje posamezno, jugosiovenski državljani in člani jugoslov. klubov. Kdor dvakrat zaporedoma zmaga ali trikrat s prekinje-njem, pride v posest pokala. Upravo turnirja tvorijo gg.: Mirko Seunig, He-ribert Troll-Obergfell, Vladimir Germ in gdč. Talka Šepetalčeva. O uspehu turnirja bomo redno poročali. Turnir se vrši na tennis prostorih S. K. Ilirije, v slučaju slabega vremena na prostorih S. K. Atene. Permanentne vstopnice 25 Din, dnevne 5 in 10 Din. Propagandno štafeto skozi Šiško pri redi S K. Hermes danes 15. t. m. ob pol tako dobe pri podsavezu po 1 Din. I '^'uri dopoldne "na progi Jernejeva uli-niških taks m in se ne smejo nikomur; '■ n„cn„SVPt,kn. Duska in ne"a motvoza in 3.ouu Kiopeicev jJieje. — 1—n............. .......... .__.-.. Pri upravi državnih monopolov v Beo- na tvorni«* *amo, ki obratuje le 2 minu- | m.) Na znanje sc vzame od,grame: med-"radu se bo vršila dne 6. septembra 1.1, i ti oddaljena od postaje Jarše pri Kam- narodnih tekem z Grazer Stassenbahner ofertalna licitacija glede dobave 8.000 kg 1 nik«. ___________i •» *,cer 16. t m. s Hermesom, 17. t. m. gtm&asa RflZLIČNEQfl n.flNUMKTURNEOd BLflQfl HA DEBELO IN DROBNO! ifl.&L5IMBCRNfc* mia j ca. Celovška, Gosposvetska, Ruska in Kolodvorska cesta. S. K. Hermes. Danes, 15. t. m. ob 8.30 zjutraj se naprošajo vsi redni člani, članice in naraščaj radi fotografiranja v klubov lokal. — Odbor. Hnmoristična stanovsl • ' kma. med ; ljubljanskimi tiskarji rnn■ uiši in zagrebškimi tiskarji nenogo: z se vrši v I nedel o 17. t. m. ob 4. uri popoldne na ! igrišču Ilirije. Zagrebški tiskarji so por I zvali ljubljansek tiskarje na boj 'na zele-' nem polju, kateremu so se ljubljanski ti-| skarji odzvali. Moštvo ljubljanskih tiskar jev bo sestavljeno po večini iz reprezen-| tančno debelih in suhih neznaničev, ki bo-I do že s samo telesno postavnostjo vzbu-l jali strah in grozo. Med njimi se nahaia ! par pravih fenomenov telesne lepote. Fa-| vorit moštva je golman, ki bo s palico v ; desnici branil svoje svetišče. Ker je do-tičnik predsednik športnega kluba, poseduje obilo teoretičnega znanja, ki ga bo moral v nedeljo uporabiti tudi v praksi. 1 Ostali zbrani svet se odlikuje s svojimi platfusi, plešami, kratkimi in ravnini nogami. s čimer bodo zmožni zbuditi med publiko, zadivljeno nad lepim športom, i obilo krohota. Obširneje v prihodnjih po-. ročilih. Darujte zs sokolski Tabor! Reminiscenca s potovanja po Poljski Poljaki so kavalirji, zato je samoumevno, da so storili vse, da bi bilo naše bivanje med njimi kar najlepše. Vse postaje, kjer smo se ustavili, so bile okrašene z zelenjem, s poljskimi in jugoslovanskimi trobojnicami in s pozdravnimi napisi. V Krakovem so ob prihodu našega vlaka zažvižgale v pozdrav vse na kolodvoru nahajajoče se lokomotive. Povsod so nas: pričakovale z godbo dolge vrste poljskih železničarjev. Prejeli ste, gosp. urednik, kratka poročila o potovanju ju-oslov. železničarjev po Poljskem. Ker so bila ta poročila bolj službeno-s uhopa ma-. nezanimiva, do volite da dodam istim še splošen opis o poteku potovanja, o medsebojnem razumevanju, o doživljajih itd, kar bo utegnilo čitate-lje »Jutra*- morda bolj zanimati. Kako sem prišel sam do udeležbe? Odkrito povem, da sem se tu sam prerinil, čeravno mislim, da, nisem od onih, ki silijo v ospredje. Mislil sem si, Jože, iztegni tudi ti enkrat svoj jezik v svoj prid, in Jože .je iztegnil jezik in je šel na pot v Poljsko. Ni mnogo manjkalo, pa bi bil v Zidanem mos'u zamudil vlak; seveda — gostilna. Jaz sedim lepo v kolodvorski restavraciji in se prav živo razgovarjam z znanci iz Hrvatske, vlak pa že vozi na »hrvatski* kolodvor. Hvala gosp. načelniku. ki me je tedaj spodil od mize! Imam sicer ozka, ticja prsa, a sapo. sem ugotovil, imam precej dobro. Brrr, še sedaj me strese, ko pomislim na tisti forsi-rani tek! Zaslužil bi gotovo premijo. Najbolj sem bil radoveden, kako nas j omeniti, da so Poljaki zelo religijozni sprejmejo bratje Srbi, katerih je bila ve- čemur jo nepobitno iskati razloga v tem čina med izletniki. Bili so ljubeznivi, go mest, oblasti in množice naroda. Tudi duhovščina se ni zbala naših pravoslavnih železničarjev; banketa v Czenstocho-wi se je udeležil sam prelat, ki je držal velenacionalen govor o slovanski solidarnosti, govor, kakršnega bi od naše ka-tolišl.e duhovščine doma, žal, zaman pričakovali. Kako so naši bratje Srbi skrajno versko tolerantni, sem sam opazil v Gniez-mt. kjer sta vodja izleta in najstarejši nradilik generalne direkcije prelaUi, ki nam ,:e razkazoval staro katedralo, po starem srbskem običaju poljubila roko. Ko še govorim o duhovščini, moram ju imeli naši Srbi (najbrž tudi Srbkinje in Poljakinje) zelo radi. V morskem kopališču Sopot smo se divili vrveniu in pestrosti kopališčnega življenja fiostje so po večini Poljaki, pa tudi taki, ki sploh ne morejo čitati. ker - - - - - so izgubili prste ali roke. Koliko pa .je starih ljudi, ki jim je opešal vid. tako da ne morejo več čitati ter iskati v tem razvedrila za svoja stara leta. Spominjam se starega učitelja, ki so mu opešale oči. Dokler je imel družino, mu je čital zdaj ta zdaj oni. Ostal pa je sam. Nikogar nima, ki naj bi mu krajšal stara leta s či t a njem. Ali uiso dnevi zani naravnost " osrečil naravnost blagoslov v njih duševno živ-1 in kolikor mogoče poceni, da bi si ga Ijenje. Pomislimo le, da se marsikateri pozneje oslepeli, kakor vojni slepci, težko nauče čitanja točkop'«a. Med njimi so tudi domačini iz Gdanskega. Zanimiva je bila vožnja po Baltiškem morju iz Gdanska v Hel. Spremljala nas je seveda godba in je bilo to pot najbrž prvič, da se je svirala ua tem morju naša jugoslovanska himna, ki se jo nauči človek ceniti šele v tujini. Hel spada pod m>o uuige poljfko_ jp pa popolnoma nemški,, zastopniki! 0bgevan^ z nagimi Poljaki je bilo v Galiciji lahko, ker znajo skoro vsi nein- na^avil lahko vsak slepec. Zavodi, za-poslovalniee. domovi za slepe, sploh kraji, kjer je več slepcev, bi si nabavili aiasno govoreče aparate, ki bi jih lahko poslušali vsi med delom ali v prostem, nalašč za to določenem času. Omenim naj mimogrede, da razpošilja n. pr. londonska radiopor-taja vsak dan od pol dvanajstih do pol ene orkestralno godbo, ob 10. uri dnevne novice, od pol osmih do tri četrt na deset zvečer koncerte, ob tri četrt ua deset zvečer zopet dnevne vesti. Od časa do časa pošilja tudi espe-rantske govore. Mednarodni radioklub je sklenil prvi 17med radiodruštev ca Dunaju obrniti to znanost v človekoljubne namene. Z n.io hoče predvsem razveseliti slepce ter posvetiti nekoliko v njihoco večno temo. bi IV ta namen se je vršil -J. julija t. 1. v koncerte, i' - liki dvorani hotela de France, kjer ima spod,je in dame: med temi je bilo nekaj vrlo čednih in simpatičnih zastopnic nežnega spola. Še sedaj sanjarim o Desah, riiiikah, Nadah itd.. Seveda niti v sanjah ne smem iti predaleč, ker brat,je Srbi imajo svoje žene zase in se ne Tavnajo v tem ožini po zapadni Evropi. Vozili smo se v treh novih, modernih spalnih vozovih. Prva meprilika, ki smo jo imeli na potu, je bila, da smo zamudili na Dunaju zvezo na brzovlak. No, nismo se preveč žalostili, ostali smo prihodnji dan na. Dunaju in ogledovali mesto kakor »tujci z dežele*. O čehoslovaški ne morem prav ničesar povedati, ker smo jo vsi prespali in nismo imeli nobenih sitnosti ne od strani policije, ne carine. Pol.jska! Sama brezmejna, ravnina. Ne, tu bi ne mogel živeti, ker bi se mi tožilo po naših lepih gorah. Prvi utis je, da mora biti ljudstvo zelo revno. Mesta Krakov, Lvov, Lublin, Vilno predstavljajo poljsko zgodovino, so spomeniki slavne preteklosti. Največja nadlega poljskega naroda so židje, ki tvorijo ponekod 75 % prebivalstva, zlo, katerega se ta država ne bo nikdar otresla. da vere ne zlorabljajo v politične svrhe. Besede duhovnikov, ki so nam razkazovali slavne poljske spomenike, so izražale veliko njihovo ljubezen do poljskega naroda, do poljske države. Kdaj bo pri nas tako? Kot železničarji smo so zanimali v Poljski seveda tudi za. železniške napra- Ivlor se hoče resno poglobiti v slepčev položaj in njegovo duševno stanje, mora priznati, da so slepci naravnost heroji proti normalnovidečim ljudem. Le poglejmo, kako potrpežljivo in udano prenašajo svoje gorje! Ker si pa sami ne morejo pomagati, ve. Ogledali smo .si obširen kolodvor v | je dolžnost posameznika kakor vseh po-Poznanju z nemškim Močnim sistemom, i klicanih faktorjev, Ja lajšajo gorje na s 14 Močnimi stolpi in preko 700 kretni- ; vse mogoče načine po svojih najboljših cami. Videli smo stare visoke ruske vagone III. razreda z ležišči. Ogledali smo si veliko delavnico železniških lokomotiv tvrdke »Lilpop & Eau* pri Varšavi, de- i lavnico železniških vagonov pri Pozna-nju itd. neznosni, obupni? Kako bi ga ško: težje je bilo v bivši Ruskopoljski. i radio:.parat! Tam so se posluževali Poljaki ruščine, I Naši nemški sosedje se resno banjo z ker smo se tako laže razumeli. Poljskega j mislijo, kako bi čimprej uredili radio-jezika se pa žal nisem naučil v teh treh j telefonske postaje, kjer naj bi sc zbirali tednih potovanja, čeravno mi je rekel : ob določenih dnevnih časih slepei, sploh moj so-tanovalec dr. P. nekega jutra na j ljudje, ki . ne morejo sami čitati, in Dunaju, kier smo ob povratku prenočili.! poslušali potoni radiotelefona da sem vso noč samo poljsko govoril. | predavanja, Stanje časopisov, klasikov. ! ::.• -dnarodm radioklub svoj društveni pro- Prelepo potovanje, na katerem smo j poučnih in kratkočasnih povesti itd prevozili preko 6000 km. je sedaj za na-j to bi se vršilo za vse n "" - - - - istočasno. Temu bi se lahko pridružili v i vrh zavodom za slepe. sosednih deželah tudi oni slepci, ki raz- j J°s- Kobal. ume,jo jezik. Saj radijevi valovi prestopajo meje brez carine in brez potnega lista. O vsem bi morali odločati strokovnjaki, slepčevska društva in slepci sploh. Aparati bi morali biti seveda preprosti I V» dežele mi, ostal unm je le še spomin, dokler tudi ta popolnoma ne obledi in utonemo -/opet v filistrskem vsakdanjem življenju. Radiotelefonija in slepci ■:or. radickoncert. Iz dohodkov se bodo nakupili radioaparati, ki iih bodo daro- I' Lastnik in izdajatelj Konzorcij tJulra>. Odgovorni urednik Fr. B t o i o t i f, Ti.-k Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL i«m«HB« wi trn j«MiMwmat«awmiionwi«ww«»sii w; imiiiiii V Krakovi in Varšavi so nas pričakovali tudi naši jugoslo venski dijaki. Reveži! Odšli so iz Češke zaradi draginje na Poljsko, a sedaj je v Pol.jski dražje nego drugje. Preprosto kosilo stane n. pr. v Varšavi približno tri zlote. t, j. okrog 50 dinarjev; malo pivo stane 45 grošev (nad 7 Din). Jugoslovenski dijaki so nas spremljali tudi na potovanju in so nam požrtvovalno igrali vlogo ciceronov. Dva, Slovenca visokošolca sta bila z nami iz Varšave do Katovic in so Pisarna obstoječa iz dveh . sob, z električno razsvetljavo lift, telefon, se odda s 1. septembrom 1.1. Opremo se tudi proda. Ponudbe pod .,Centrum;1 na upravo tega lista. 43-29-a močeh. Godi se to pri vseh kulturnih narodih, ki ne smemo za njimi zaostajati. Zato slepec danes v splošnem ni več ono od vseh zapuščeno bitje, ampak se jc po-| vzdignil potom vzgoje in pouka več ali manj do samostalnosti. S samo vzgojo iu poukom pa slepec še ni rešen svojega težkega položaja. Treba mu jc nuditi tudi druge naprave, ki smotreno streme za tem. da ga čim največ odtegujejo mirnemu premišljevanju svojega gorja. To so razna razvedrila, ki skrbe za. to, da je slepčev duh neprestano zaposlen. Tako izvrstno razvedrilo bi bila, radiotelefonija. Menimo, da bi prinašala v obliki aparata »Broadcasting* tisočem in tisočem uajnesrečnejših bitij na svetu SOBE 2X2 Industrija platnenih izdelkov, d. z o. z. Jarše, pošta Domžale (Slovenija) moderno urejeno tkalnica izdeluje: sirovo in beljeno platno od najpriprostejših do najfinejših vrst — namizno perilo — damaste — sploh vse vrste platnenih izdelkov Železniška postaja: Jarše-Meageš Brzojavni naslov: Induplati Domžale 4236 ) Telefon: Domžale 9 :|1 ■ "•'' ■ .„ ' s F 1 1 Banaško moKo in vse vrste deželnih pridelkov __(samo na veliko) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno iz Bačke aii lz skladišča v Ljubljani veletrgovina z Zahtevajte ponudbe ! žitom V LJUBLJANI il36a Brzojavl: VOLK LJUBLJANA i § i Na j S t are jča slovenska pleskarska ln ličar-ska delavnica \m BRIGEL7 Dunajska cesta 16 se priporoča, is Izvršite« lotiia Cene zmerne. Bernh. Sioever-Werke # Razstava v paviljonu E 148 štet«« slovitih pisalnih in [Zastopnik I.. B ara g a jStoever« šivalnill strojev aaeWaaaaaa»eaefe Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/1. a a 4221 3 se išče. 2 Ponudbe na poštni predal 83, Maribor. BaeaasraassBBaBsa Splošno ključavničarstvo JOSIP REBEK LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. 4138 a kuh. posodo Važno! Novo! Wollersdorf 2 Oglejte si! , Honsch" Alumimura- lmd Metallwerke, Wlen, razstavlja na velesejmu vse vrst« kuh.posode iz aluminija vdelane v bakrene ponve brez vsakega cinka, tedaj na trpež-nosti neprekosljivo. — Paviljon F" 153 Inserirajte v „JUTRU"! Ermon S Urbar mizarstvo. M52a Za časa velesejma razstava! vsakovrstnega pohištva lastnega izdelka v lastnih prostorih Št. Vid št. 1 nad Ljubljano v novopreurejenih prostorih 7 LJUBLJANI Mestni trg št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po $ % Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavitvi. isti i L1UBL]ANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, (leviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v ta- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana • Telefon 40. 457 in 548 411'a ssrsrt «JUTRO» st Vsaka | beseda 1 60 o ar f Petek 15. Vin. 1924 Razprodaja. * -........r-l p,.*. %m l.hk. .ud. . snamkah Na vprašanja odgovarja uprava I«. to J. vprUanJu priloteaa uunka sa odgovor ur nampuiacllska prutoiblna (J DIM. Damsko kolo elegantno skoraj novo, prodani Gostilna pri kamniti mizi' v Zg. Šiški 17/1. 16601 Šolske mape bloke, noteze ter vsa v to stroko spadajoča dela v vsaki množini, Izdeluje nalce Inštrukcije daje ebsolvlran osmošoiec I. drž. !ltlunl, nt,011(IJ„.tt . .„„ gimnazije po zmerni ceni. k| m,1(,ži[)i, izdeluje nalce ZniniO znamk JCaslov pove uprava neja knjigoveznica Z u p a n, cl,re, dve url z verižicami, 16485 Giijeva ulica - (za palačo e|ektrifnt aparat za masato, Ljubljanske kreditne banke) 4Cnske čevlje St. 36. prodam lo271 Ogleda se lahko vsaki dan od pol 2. do pol 5. ure na Zasebno učllisče za strojepisje Učna ura 6 Din. G. PetaC, Ljubljana Rimska cesta 17, J. nadstr. 16536 Emonski cesti 4, I. nadstr. 16131 Lepi umet. predmeti Mlajša dama Go^dT s""ce (šllfanl) 4ell isntrulrati deklice niz- pivo in liker, dragocene ko jih Soi v vseb predmetih.— zarce za vino (Kosner) in Pismene ponudbe na upravo kiasen nemški servis za „Jutra" pod šitro „Uspeh". pivu s pokrivale!, se ceno 16674 proda. Naslov pove uprava l „Jutra". 165S8 Znamke (Kobald mit prodam 1000 jugoslovensklli ln 2000 starejših avstrijskih EN'O UR L'2. (dobe) Brivski pomočnik fn sprejme takoj. Niko Ko-aian, Elbnica, Dolenjsko. 16416 Fotografiraj aparat znamke ..Ica". 6'5 X 9 cm, dvojni anastlgmat, Maxtmar 1:5'4, dvojni izvleček z vsemi potrebščinami, tudi Kaseta za filme in en povečal ni aparat ,.lca". do 18 X 24 cm, prodam za 1300 Din. — Ponudbe na upravo ..Jurra" pod „Ica aparat". 10476 znamk Ponudbe pod značko ..Znamke" na upr. „Jutra". 16621 Kompletno spalnico malo rabljeno, iz trdeča lesa. prodam, event. tudi na obroke. Ponudite na upravo „Jutra" pod šifro „A. B.". 1G055 ,Posest' ; Realitetna pisarna, d. z o. i. Ljusijanl, Sy. Petra c. 24. prodala: ENODRCZ. HISO. tri sobe. elektr. vodovod, v predmestju Ljubljane. 400 m2 vrta. za 112.5U9 Din; TRG. HISO, enonadstropno, i z lepimi Izloibami, vrt, I grozd v letovišča Gorenjske, za 125.000 Din : HISO treh sob Trgovina z mešanim blagom, na prometnem kraju v mestu ail na deželi, se vzame v najem. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Promet". 16498 Trgovina se vzame v najem na prometnem kraju na deželi ali večjem trgu. - Ponudbe na naslov: F. Balon, trgovec, Kamnik. Graben 5. 16457 Z dnem 15. avgusta dalje, (vsaki dan od 8. zjutraj do 7. zvečer) bom razpio-i dajal različne Biroje in po-dobro ohranjen, ee proda, trebsclne za obrt, trg-jvino Godbeni avtomat Naslov pove uprava Psica ovčje pasme zelo lepa. 1 in pol leta eta-ra. se proda za 400 Din. — Naslov pove uprava „Jutra" 16668 Trgovina 1 Lovska psica s Stanovanjem, v bližini ' kratkodlaka, se p r o d a. -Ljubllane. «e tikoj odda. - N«l®* = J.*"2 Cander. Slo .Jutra" in kmetijstvo- 2 stiskalnici 10618 za sadje, 1 mlin za grozdje, i 1 slamoreznlca, dve kopirul preži, 1 voz z diro, 1 vodni rezervar 1 in pol m', 1 lov- i ska puška. 4 vraten! težki . Škripci, 500 jermenov opas- | nlkov, 200 škarlj. 2000 1;"asiov pove uprava spreten če. - Lipovo oglje Reflektantl z natančnimi po-Jutra" nudbaml naj so obrnejo na 16516 naslov: Boris Cerne, Gorje _ pri Bledu. Ib451 Prodajalka Pletilni stroj 5/36 proda &1I blagajničarka špecerijske stroke, srednjih let, za kompleten, 6 e Ljubljano, zmožna eventuel- 4000 Din. Kje, no tudi pisarniških del in ..Jutra". strojepisja, se sprejme. Na- —'------ stop takoj ali do oktobra Ponudbe e sliko, navedbo dosedanjega službovanja — stroka — in zahtevo plače ua upr. ..Jutra" pod šifro ..Prodajalka'". 16590 Luksuzni salon orijenlalski moderni slog — starejCa politirana jedilna soba in oljnate slike se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra" 16599 lepim posestvom okolici, z vsem Inventarjem za 150.000 nin; V1SOKOPRITL. HISO s 6 sobami in prltiklinami pod ..Takoj ali pozneje". 16573 Odda se Dobra kuhinja se priporoča v času velesej-ma. — Dobra demača hrana ln tudi mrzla jedila. Abo-nenti se sprejmajo od 1. ure naprej. — Kolodvorska ulica št. 92 hita Bolafio, Šiška. 16490 jjta ih pel stavbeno in galanterijsko j kleparstvo ««. { v Ljubljani Bohoričeva alloa 3 : sprejema vsa v svojo | stroko spadajoča dela : ter se toplo priporoča, f Majhno dete sprejmem v dobro oskrbo j od zanesljive strani. Na«lov ! pove uprava ..Jutra". 16532 I gospodarsko poslopje. dva vrftna zajutrkovalnlca. orala zemb.^a, pri Blo- J,ztroma T,oarna 08 ,s8ten du, za 16o.000'. Din, rafuQ zmožn, samostojni LEPO POSESTVO. 5 oralov Eospe ali gospodičpl v vec «Ford» avto v dobrem stanja, z elektr. razsvetljavo ln pogonom, ku pim na obroke. Eno treljino plačam takoj, drugo po do pove upraia govoru. Ponudbe na upravo 16436 ..Jutra" pod ..Ford avto"' __________. do 20. t. m. 1647S Več čevli. pomočnikov ■ tiobro Izurjenih, se takoj sprejme v stalno delo, bra-aa in stanovanje preskrblje-jo. — /ran Kos, Zagorje ob Savi 116. 16613 Služba obč. sluge •e odda pri županstvu na Rakeku z mehečno plačo 375 Din, ki se sčasoma zviša. Prosilci naj vložilo pravilno kolkov ane prošnle pri županstvu do 30. t. m. 16612 Do 20 voznikov Sprejmemo za dovoz hlodov iz gozda na parno žago. — Kajfez & Ilelnribar. Crnilug (Gorski kotar). Istotam se sprejme za stalno delo 50 gozdnih delavcev In tesačev. Zaslužek dober! Informacije daje A Kajfež, Kočevje in Vinko Heinrlhar. Ljubljana. Dalmatinova ulica 7. 16606 OTROŠKI VOZIČKI : najce- | nejši domač! izdelki. 5 DVOKOLESA : novi modeli z dobro pneumatiko. JI O T 0 H J I: najnovejšega amerik. tipa Evans, D. K. \V., Persch, Orionette, Mo-torette. P N E U M A T I K A : plašči, zračnice ln guma za otroške vozičke. POSAMEZNI DELI za dvo- Halo! Plačam boljše kakor vsak.lo drugi ^tare obleke, čevlje, perilo, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31. 16530 Worthins;tGn sesalka s hišo. hlevom, svininkotn lep vinograd tn sadonos-nlk. tik postaje na Štajerskem za 75.000 Din; VOGELNO PARCELO, m-' na Mirju ; ENONADSTR. VILO, krasno takoj prosto, komfortno, stanovanje 7 sob, ugodni plačilni ponoji, 400 m' vrta, za 600.000 Din; GOSTILNO IN TRGOVINO v Ljubljani, lepa enonadstr. hiša, vrt. stanovanje takoj prosto. Za 350.000 D. Event. se proda tudi samo polovico hiše. GRASCINSKO POSESTVO 40 oralov, lepa ekonomija, grad, 12 sob iu več stranskih prostorov, veliko gospodarsko poslopje. jem mestu Slovenije (v mariborski oblnstlt. Potreben kapital približno 7B 000 Din za prevzem blaea ln 1000 kavetie. Ceni. ponudbe s približnim popisom ponudnika na upravo ..Jutra" pod ..Lepa bodočnost 24". Ljubljana. 16387 Trgovina z mešanim blaeom ter večjo skladišče v večjem industr. trgu na Gorenjskem, se odda v najem. — Istotam se proda njiva in travnik. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Dobra bodočnoet". 16676 Lokal za trgovino Obiskovalcem Bleda se priporoča vila ,,MIRA". 8 minut od postaje Oled. — Oddaja sobe po konkurenčnih cenah. lOdnevni odjem sobe z 2 posteljama 30 Din dnevno. 16454 Držaune trošarine i Za priročno uporabo ! priredil M. Kostanjeve/; i Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadvugi Ljubljana Pile in rašpe (tnrplje) 42»/a vsakovrstne, porabljene, nasekava strokovno in po zmerni ceni Ivan Figar pilSrski mojster Ljubljana. Hrenova ulica 19. zaraščen gozd, pol ure od železnice, z vsem živim Iščem na prometnem kraju ln mrtvim inventarjem, Ljubljane, event. vstopim pod ugodnimi plačilnimi pogoji, za 750.000 Diu; kot kompanjon. Ponudbe navedbo vseh podrobnosti ua Eksport lesa Anton Kobi lesna, industrija in trgovina Centrala: Ljubljana, Ižanska cesta 22. Parne žage in skladišča: Ljubljana, Podpeč, Borovnica, Begunje. Zaloga vsakovrstnega tesanega in rezanega lesa, drv. Tovarna vsakovrstnih zabojev po naročiln. Tovarna upognjenega pohištva iz impregniranega lesa. Paviljon E ST a. 130« a kolesa in šivalne stroje rabljena dobro ohranjenu, ! \r ari nn ti au lopi ... _ vedno v aaingl. PREPRODAJALCI in mehaniki nižje cene. — Sprejemajo so tudi vsa popravila, emajliranje in po-niklanje. 16425 «TRIBUNA», F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-loiska cesta St. 4. Razst. paviljon F št. 191 za 12 atm., črpalna zmožnost 200 do 250 I na minuto. sc kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Worthingtoa sesalka". 16345 Večje število vil. obrtnih. Company Uubi,«« stanovanjskih, trgovskih iu P«"1 '•LoKaI a» Kc,rnpa7 gostiln, hiš. razna kmet- looii ska posestva, stavbne parcele, graščine, mline, ža^e itd. 16653 Stavbne nareele Žasanje Fotografični aparat , 9 X 12. „Ica" z Anastigma-tom ln vsemi potrebščinami poceni proda Hibšer, Ljub- | Bllkove hlode ljana, Valvazorjev trg. , , . 15412 leP° zdravo biaKo, takoj du--------- kupim večjo množi (prvovrstne) pod Rožnikom ua vogalu dveh cest, za bivšim križem (vodovod ln električna razsvetljava), se suho ln čisto, v vagouskih prodajo. 16501 množinah, kupim b sukse- __________ sivui letni dobavi. Cenjene ponudbe lo z navedbo ceno za 10 ton fr. meja Spilje, Enonadstropno hišo ua upravo ...Jutra" pod šifro z gospodarskim poslopjem — ..Konkureučna cena". 16611 zelo pripravno za kako to- _____________varno, prodam po nizki ceni — Poizve 6e v trgovini Pred Trgovski lokal v Metliki (ob glavni cesti uova hiša, velik, pripra za vsako obrt, se ugodno odda v najem. Pismene po nudbe pod ..Metlika" oa Aloma Company, Ljubljana. 16643 estil ER3 aven I ()1 odno I VJ no- CkZl JTTT} Igriščem 1. 16504 (iščejo) Uradnik — jurist Suhih smrekovih desk 20—50 mm debelih, prodam »0 nt3. Cena po dogovoru. — Več pove Ivan Zupančič, Gabersko, Trbovlje štev. 2. 16576 Pohištvo: hrastove spalne sobe s psi- S vsemi državnimi izpiti in barv°ani spalne'sobe",!" 3o00 daljšo konceptuo upravno kudtnJske 01,rave „ 1500 prakso, išče popoldanske za- poSnmezne kredence ., 650 poslltve. Cenj. ponudbe pod omare 37r, .Uradnik" na Aloma Com- ;,nstelje...... 300 ;>any Ljubljana. 16644 klzarstvo'iu'zaloga pohištva __________Zupančič Franc, Glince-Vič, St. 20. 16652 bavno no. Ponudbe na Upr. .Jutra' pod šifro ,.Eksport 924/R.". 16596 Suha drva vse vrste, večje in manjše množine, kupim. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro -Drva". 16597 Šneeijalni les oreh, javrtT. jesen, lipa in vse ostale vrste, kot hrast (rumen) rezan ln v hlodih kupujem. Ceniene pon"1be na upravo ..Jutra" pod šlfro „Specijalni eksport" 1659S Dva dijaka nižješolca, sprejmem na stanovanje in hrano. — Strogo uadzorstvo! — Ponudbe pod „UCltelj 2" na upr. „Jutra" 16451 Iščem stanovanje 1—2 sobi • prltiklinami, ali 2 prazni sobi, ali veliko prazuo sobo, ali opremljeno veliko subo z dvema posteljama ter prazeu, sub,. za- Društvo sejmarjev za Slovenijo, priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. url vrtno veselico v prostorih dostilne ..Hribarjev gaj". — Na sporedu je med drugim tudi ples. Za dobro In poceni jedačo In pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. — j Prijatelje zabave vabi k obilni udeležbi odbor. 1805 30.000 Din posojila 1 išče mlad podjetnik za dobo i od 1 -2 let proti 20 oost. j obrestovanju ter vknjižbi nn ! prvo mesto. Naslov v upr. ! ..Jutra". 10486 I Velesejem paviljon „G", koja št. 231. Izložba najnovejših, najmodernejših in brezkonkurenčnih modelov jr En detail En gros Naročila in korespondenca: Paviljon „G", koja 231, ali atelier Kolodvorska ulica 8/1. 4275 a Trgovski pomočnik io let star, vešč slov. stenografije, trg. korespondence, strojepisja in dvoslavut. .ua knjigovodstva, išče služ be. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Vesteu". 16182 Kopalna neč železna peč, postelja z žlm-nico In velika tehtnica — vse še dobro ohranjeno — se proda. Poizve se v trgovini Pred igriščem 1. 10507 Moško l-olo skoraj novo ln dobro ohranjeno. se proda po zelo nizki ceni na Ouuajski cesli 17 (na dvorišču). 16515 Nekaj obleke za dečka od 8—14 let. dobro ohranjene, se po nizki ceni meniti mesto. Cenj. ponudbe Proda. Naslov pove uprava i^mr-M Vpok. orožn. narednik samskega stanu, zanesli! v, priden in vztrajen, išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod št. 16440. Stavbni delovodja f ve^lpfuo prakso, želi pre Prppiih jabolk imam na razpolago nekoliko vagonov. Cenj. ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo ...Jutra" pod ,.Pr<\> na jabolka". 16609 &tvTr T Bo~. P-i 150-000 Din posojila Ponudbe s cenn In pogoji na iščem proti vknjižbi na prvo upiavo ..Jutra' pod ..Stano- mesto na posestvo trikrat vanje 35". 16495 večje vrednosti. Obrestujem --------------po 15 odst. — Ponudbe se pod ..Stavbni delovodja" na upravo ..Jutra". 153&7 ,,Jutra". 16529 Trgovski pomočnik ali skladiščnik meš. stroke prevzame takoj samostalno parne in gospode Matek & Sehein Ljubljana. Dalmatinova ul priporoča razno perilo za nosav Ico^ mesto v Ljubljani. Pismene kravate, naramnice in dru-pnnudbe pod .Verzlran 3025' 80, po najnižjih cenah. ...... ... i.. Aloma Compauy liana. Ljub-16359 13533 Korespondent *umostojen. z večletno prakso na vodilnem mestu, za Movenski. srbohrv. in nem-- St i jezik Išče službe. — Nastop takoj. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Mahrovec". 16537 Gosn. geometri! C-5 let, star gospod, želi vsto-;"' ^ Vakemti' geometru kot pomočnik. Vešč je popolnoma logaritmov, deloma triangulacije In druKlb zemljemerskih del. Perfekten tehnični risar. Cenjene ponudbe pod ..Pomo>nik 1924" na !»7/avo „Jutra". 16650 Žnjfa ver.ecFanka na Ftalni močni vodi. v bo-gatem gozdnem kraju, z dobrimi poslopji, za vsako lesno industrijo sposobno. — Zraven 4 orale posestva. — Cena 300.000 riin. Vprašanja je nasloviti ua podružnico ..Jutru" v Marlbotu pod „Vclika bodočnost". 16131 Hiša z vrtom v LJubljani, se takoj kupi. Naslov pove uprava ..Jutra" 1510S KomnI. Litiblj. Zvon, Dom ln Sv„t. Slovan. Kres, j Posestva Planinski vesinlk In razno- d0 700 oraIov „ hl5U O > (3 h O. 0 e, « o h « Z •o 0 »o 1 & < Stanovanje malo in čisto, z vodovodom, išče InteMirentna Rospa (dve osebi) za 1. september ali oktober, Pon-tdbe na upravo ..Jutra" pod šifro „Mirna in čista". 16602 Sobico Vabilu gospoda ki se je peljal v torek ob . 6. uri v Bohinj, se odzovem v nedeljo ob 3. url na postaji. 16575 - Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garamirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije i Miillergurien), oprti navadne vse širokosti, vrvi in m-eže za sefo, ribje mreže, gug^lne mreže (Hiingematten), bombaževe mrežice za oiroške postelje v vseh barvah, tržne torbice ognj»<;asne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, goz, jermenov, morske trave, žimi vseli vrst, konjskih kr;ač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht, juta platna, ribane itd. po najnižji ceni. Speci) aino montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska marna in trgovina s bonopnino Ivan N. Adamič, Sv. Pelra cesta 31 Telefon 441 Podružnici: Maribor, Vetriniska ulica 20, telefon 454 - Kamnik. Sutna 4 ?, ] Naročila ln popravila ae točno in vestno Izvršujejo ! 4268 a » O S o N < ie< V upravi «J U T R A» naj se dvignejo pisma pod uaslednimi šiframi: \drlja. Avgust. Bukev. Bled, Bodočnost 1925, Boljše dekle Dunja (Dunaj i. Dvoboj, Da-neopreml irno ali opremlieuo ma. Družabnik 100. Dobro s separatnim vhodom, išče vpeljana trgovina, K 7559, os-.od v Ljubliani. Pon-dbe Kosovo, Maj, Niko. No- življenje. Jesen 1824, SfMania, sir (trapistovski In poiemendol-Poštna pomočnica ski. Šunka In vse dellkates. f prejme mesto. Ponudbe pod ne špecljalltete. — Anton • Zvsta" r-. UDr ..Jutra". Verblč. Ljubljana. Stritar>e 16665 va ulica 2. na upravo ..Jutra" pod širro vo življenje. Jesen ' ) > } Oglejte si pred nakupom Dajfinejše PFBFFSfPUCH PUCH-kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih pri tvrdki «18» IGNACIJ VGK, LJUBLJANA SODNA ULICA 7. PAVILJON „H" 281-282. Podružnica: LJUBLJANA ===== Centrala: ZAGREB = Vplačana delniška glavnica in rezerve preko 1Z0,000.000 Din. Podružnioe. Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Saraievo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jescnice. Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovenska industrijska banka, d. d., Split. Lastne agencije v Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom, * posebno z ttatijo in Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvrluje vse bančne posle itajkulantneje. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. Izdaja garancijska pisma za triptike. 4287a [TAVAT BgSSBSSKSE iaeSSESa^aE^I Zadružna hranilnica " registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge i odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. mm. ^ < ► < ) > ) ) ) IV. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije -e prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na ar 50°/0 znižane vožnjo ^ tudi na brzovlakih (razen 5. O. E. in br. 3, 6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. _ STANOVANJA PRESKRBLJENA § Dnevne vstopnice se dobe ari Nagajnah it ceno in Din NA. j, 10 Din k pszai® h pijste i Ijijsilem sejmu eks. 42Hda Manufakturna trgovina MARIJA ROGELJ se ie preselila V popolnoma drugo prostore na Sv. Petra cesto Št. 26, nasproti hotela Tratnik. Velika izbera blaga. 4323 Cene nizke. Tovarna za papir in lepenko I. Bonač, sin LJUBLJANA, Čopova cesta št. 16 izdeluje vsakovrstno lepenko in tanki ovojni papir Specijaliteta klobučni papir. Prvovrstno blago! Nizke cene! t I 4313; Harmonike Paviljon hromatične in diatonične izdeluje p) nizki ceni ložef lozernik Katredež Zagorje ob Savi štev. 532 na velesejmu. -12313 Ogleitesi Da;Srv „E"št.9Z izdelke, ki jib nudi | j LJubljana Pred škofijo I I. strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majice itd. po najnižjih cenah. Bukova drva, les za konstrukcije, seno, slama, živila vseh kvalitet, se iščejo za takoj za tranzit vagon Buchs. Oferti v nemškem jeziku nat/rdko J O H A N N MARCHETTO 43Cs a Zurich, Heuriet 306 r inserira v Jutru" ima najboljši uspeh! Kdor hoče spoznati mesta m kraje v Hrvatski. Bosni Vojvodini, Srbiji, Dalmaoiji itd., naj naroči A. Melik: Jugoslavija Zemljepisni pregled, n. dri. Ka 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tndi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 61 Din, boljša izdaja 67 Din BO p. Naroia se pri Tiskovni »adrugl v LJubljani, PreMrnova nI. 54.