Poštnina plačana v gotovInL Leto 1, Štev. 2.
Posamezna številka stane 3 Din.


eOSPODAD
1IS1 I POTI IN ZÜBM0
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECI)
Cena inseralom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
Uredništvo in uprava Maribor, Siomšbov trg št. 20
O fcoipltolu.-
Če že pregovor pravi, da je denar — sveta vladar, vemo, da igra denar, ali bolje rečeno imetje, kapital, veliko vlogo v vsakem gospodarstvu. Kapital je v gospodarstvu to, kar je motor pri stroju. Če ga ni, ves stroj stoji. Če ga neprevidno rabiš, stroj pokvariš. — Od kapitala in od njegove prave uporabe zavisi torej vse gospodarstvo.
Preskrba kapitala je dvojna: je ali lasten kapital, ali tuj kapital. V privatnem gospodarstvu mora biti brezpogojno lasten kapital vir vsega privatnega gospodarstva. To se pravi, da mora vsak zaslužiti vsaj toliko, kolikor potrebuje za življenje. In če ni sam, ampak ima v človeški družbi dolžnosti, da skrbi tudi za druge, to je, če ima družino, mora zaslužiti toliko, da preživi in oskrbi tudi te. Lasten kapital se poleg službenih dohodkov ali dohodkov iz svojega lastnega dela dobi tudi kot dar, dediščina, zvišana produkcija, višji dobiček itd. S tem lastnim kapitalom, ki presega strošek za življenje, človek ustvarja sam kako novo gospodarsko podjetje, ali ga pa naloži v hranilnicah in bankah, ker le neprevidni in skopi ljudje odvišni denar skrivajo.
Hrani’nice in banke, kakor tudi privatniki, kadar posojujejo denar, oskrbujejo — tuj kapital. Tuj kapital se danes smatra vsesplošno kot gospodarsko poslovno sredstvo, in se zato upravičeno zahteva tudi primerne obresti. Ni to torej kako oderu-štvo, ako se obresti zahtevajo, oderuštvo je, če se pretirane obresti zahtevajo. O tem so dandanes na splošno že enakega mnenja vsepovsod.
S tujim kapitalom se po zdravem gospodarskem principu sme delati le v produktivnih gospodarskih edinicah, kjer nese tuji kapital več kot znašajo obresti tujega kapitala. Kdor dela nasprotno, se zadolžuje in mora prej ali slej končati s polomom.
Za onega, ki dela s tujim kapitalom, je nadalje velike važnosti, od koga ima ta kapital. Ako posojilodajalec dela reelno in ne izkorišča, ne izrablja konjunktur, ki se tu in tam nudijo, da pride lahkim potom do celotnega imetja tistih, ki se jim je na videz s posojilom pomagalo, tedaj tuj ka-
pital ni nevaren. Nereelni denarni zavodi so dandanes vedno redkejši in nelojalno nastopi le podjetje, ki je prisiljeno k temu zaradi nelikvidnosti.
Pod besedo »tuj kapital« pa se v širšem gospodarskem svetu razume tudi kapital, ki ga podjetniki iz druge države investirajo v nelastni državi. Država, ki sama trpi v gospodarskem življenju na pomanjkanju lastnega kapitala, je vesela, ako tuji kapital pomaga drž. gospodarstvu. Zato se temu investiranju tam ne delajo ovire, preje se dajejo razne ugodnosti.
Zgodi se pa večkrat, da pod imenom »tuj kapital« pridejo v deželo tuji kapitalisti, ki izrabljajo domač kapital, dobiček podjetij pa nosijo izven države. To početje
Kmet mora polagoma svoje konservativno stališče izpreminjati, v kolikor se to tiče produkcije. 0 tem si postaja kmet že tako na jasnem, kakor si je postal na jasnem že pred njim obrtnik, ki je tudi začel uporabljati stroje in druge tehnične pripomočke za svoje delo.
Manj pa si da kmet dopovedati, da je treba izpreminjati tudi način prodajanja in da je dandanes treba iskati druga pota in sredstva, kakor se jih je posluževal svoj čas. Danes želim omeniti le eno sredstvo, ki so ga dozdaj ljudje s kmetov zanemarjali. To sredstvo je inserat.
Časopis je dandanes v gospodarskem oziru velik činitelj. Z obvestili o cenah produkcije in položaju na tržišču pravzaprav regulira trgovino, torej tudi prodajo kmetijskih pridelkov, živine itd. Zato v časopis, ki ga bere kmetski narod, spadajo tudi inserati, ki se tičejo kmetijskih pridelkov, kakor tudi oznanila, kdo in v koliki množini ima kakega blaga na prodaj, Dosedaj so ta posel opravljali prekup-ci, da so od hiše do hiše poizvedovali za blagom. To so ocenili za pravo ceno in prave odjemalce, zato so mogli izkoriščati
se je žalibog tudi v Jugoslaviji razpaslo, in poznamo marsikatero popolnoma tuje podjetje, last inozemcev, ki imajo naš obratni kapital, svojega pa niso prinesli v državo prav nič. Dvojno škodo trpi državno gospodarstvo zavoljo te napačne prakse: 1. naš kapital služi tujemu podjetju v razvoj na škodo lastnih podjetij, 2. naš kapital daje dobiček tujcem, ki ga dosledno spravijo izven dežele na varno. Zato smo mnenja, da bi državna oblast morala poseči vmes in zahtevati od tujih kapitalL stov in podjetnikov, da prinesejo svoj denar v državo in da domači denarni zavodi ne dajejo posojil tujim državljanom brez vsake omejitve. Dobiček takih tujih podjetij, ki delajo z našim denarjem, se naj kar najbolj obdači, ker taka podjetja so pijavke naše lastne gospodarske moči.
nevednega kmeta-producenta, kakor so ga hoteli.
Pa ne le zaradi odprodaje produktov, tudi pri prodaji posestev, ali pri njih nakupu je danes najuspešnejše sredstvo, da se najde kupca, oziroma prodajalca potom inserata. Razne realitetne pisarne, ki posredujejo prodajo in nakup posestva, morajo seveda za svoje režije računati znatne zneske za posredovanje.
In pri iskanju delovnih moči pa kljub delovanju borz za delo zaseben inserat veliko zaleže. Delovne moči so dandanes za kmeta vprašanje zase, ker delavci hite v mesta in tovarne, kmet pa je brez delavcev. Je pa brez njih ne le zato, ker jim ne nudi tega, kar nudi mesto, ampak zato, ker delavci ne izvedo, pri katerem kmetu bi se res dobilo delo.
V dosego teh raznih namenov, ki pospešujejo kmetijsko gospodarstvo, je torej in-seriranje zelo uspešno sredstvo. Majhen inserat, ki stane le 10—15 Din, prinese lahko inserentu stotine, celo tisoče dobička. Zato naj tudi kmetsko in delovno ljudstvo nikar ne zanemarja tega modernega trgovsko-pospeševalnega sredstva!
illllllll!lllll!l!lllllilllll!lllll!llll!!lllllll.llll!!llllll!llll!lllllllll!ll!l!llll!ll!lllll!ll!ll!llllllll!llillllllli
Gitaj! Gospodarski list	d) ö la saj!
iiiiiiiiniininiM^
lasera! - šođi za kiaeia in delavca važno gospodarske sredstvo.
Kako koristna nam fe lovska zakupnina?
V	časopisju čitamo, da so razven Srbije vsi kraji za zakupni sistem po občinah. To je lahko mogoče, ker je v vsakem kraju nekaj takih, ki zahtevajo, da se lov naj le proda, da imajo potem sami zabavo. Ako imamo kmetje škodo, jih ne boli. Velika nadvečina kmetov le ni s tem zadovoljna.
Ako dobi občina tisočake za lov, to hvali le tisti, ki tega dobro ne premisli. Kaj koristi nam kmetom tisti denar, ki ga dobi občina za lov, ko smo kmetje potem primorani škodljivce še gojiti. Saj enemu divjačina desetkrat, drugim pa tudi po stokrat več škode naredi, k a kor za tiste male dinarje, ki od lovske zakupnine na enega kmeta pridejo. Vsa škoda se nikoli ne plača.
V	časopisju se hvali, da dobijo oblasti par milijonov dinarjev za lov. Ko bi sešteli vso škodo na perutnini, drevju, sadju, povrtnini, žitu in drugod, bi je gotovo bilo nad 10 milijonov dinarjev na leto. Ali se s tem povzdiguje kmetijstvo?
Kdor hoče divjačino gojiti, naj jo goji v ograjenem gozdu, ne pa tako, da nam lahko prosto pridelke uničuje.
Če ustreli sedaj kmet zajca na svoji njivi, ki mu je pridelke žrl, gre takoj v zapor, je ob drago puško, ima visoke stroške v denarju, pri sodniji mu ostane zapisano, da je bil kaznovan zaradi tatvine. To vse zato, ker se lov proda in zraven tudi naša prostost. Ako bi vsak' posestnik v občinsko blagajno le enega kovača dal (kar bo gotovo vsak rad storil), bi v večini občin prišlo več v blagajno, kakor se sedaj za lov dobi.
V vsaki kmečki občini v celi državi je gotovo večina kmetskih posestnikov s tem nezadovoljna, da se divjačina ne sme pokončavati, še na polju ne. Ker je že skoraj za vsako reč glasovanje odločilno, naj pa še za lov bo. Tako bi se vsaj pokazalo, v kateri občini je večina kmetov voljna, škodljivce s svojimi pri del ki rediti, in za tisti mali delež zakupnine prodati svojo prostost. Lovci se potegujejo za svojo zabavo, mi kmetje za živež, vsak naj sam presodi, kaj je potrebnejše ljudstvu.
Ako se lov le proda, naj se da v zakup le večje gozdno lovišče, obdelan svet, to so njive, vinogradi, travniki in pašniki itd. se pa naj ne prodajo. Tu mora imeti vsak poljedelec pravico, po svoji prosti volji škodljivce pokončati. Grmovje in male skupine drevja, ki se nahaja med njivami in travniki, se še naj ne šteje za gozd. Zakaj nas še tlači ta škodljivi avstrijski zakon, ko že ima večina naše države boljšega.
Mi vsakemu privoščimo lovsko zabavo, a zahtevamo, da tudi kmet ne bode kaznovan, če bo ustrelil škodljivo divjačino.
Sedaj se dela lovski zakon. Lovci so že izrekli svoje zahteve. Zato prosimo vse občinske zastopnike in tudi zastopnike pri naši Kmetijski družbi in pri drugih kmetijskih korporacijah, da tudi oni storijo vse potrebne korake, da dobimo potrebno prostost, ki vsakemu kmetu po vsej pravici tudi gre.
Kmet iz laškega okraja.
POLIliCNI PMeiKP.
V NAŠI DRŽAVI.
Kronski svet. Dne 21. marca se je vršila na dvoru, seja vlade pod kraljevim predsedstvom. Ob tej priliki je predložila vlada kralju svoj program. Na seji je govoril vsak minister k državnemu proračunu in o programu svojega ministrstva.
V Beogradu so se vršile priprave za sprejem grškega zunanjega ministra, ki je dospel v našo prestolico v nedeljo in ostane do srede. Medtem se bo podpi sala prijateljska pogodba med našo dr žavo in Grčijo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Zopet eden od glavnih vojskovodij v svetovni vojni umrl. Glavni vojskovodje v svetovni vojni so domalega skoraj že vsi pomrli. Dne 20. marca je u-mrl v Parizu po daljšem bolehanju francoski maršal in vodja čet antantnih sil v svetovni vojni Ferdinand Foch. Rajni je bil rojen leta 1851, je bil zaveden francoski katoličan in se je kot takega kazal v težavnih časih svetovne vojne. Rajni je sprejel 9. novembra 1918 nemške odposlance v Rethon-desu za pogajanja za premirje in jim narekoval pogoje. Pri mirovnih pogajanjih se je potegoval za to, da hi postala med Francijo in Nemčijo meja reka Rena.
PNEVME mn.
Naš zdravnik v Mariboru. V Mariboru bo začel velikonočni teden ordinirati v Gosposki ulici 23, v hiši Spodnje štajerske posojilnice, naš zdravnik g. dr. Alfonz Wankmüller. Sprejemal bo bolnike ob delavnikih od 7. do 8. ure zjutraj, popoldne od 5. do 6. ure. Ob ne deljah in praznikih od 10. do pol 12. ure. Novega zdravnika »Slovenski Gos podar« najtopleje priporoča!
Tečaji za avtogensko varenje in za mizarje v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v Mariboru tečaj za avtogensko varenje in mizarski tečaj za luže-nje. Avtogenski tečaj se bo vršil od 22. aprila do 1. maja t. 1. v delavnici kovaškega mojstra gospoda Peklarja v Krčevini. Poučevalo s bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaju bosta poučevala priznana .strokovnjaka gospoda inž. Pedor Šlajmer in varilni mojster Gjurakovič od tovarne za dušik v Rušah, vežbanje pa se bo vršilo z varilnimi aparati tvrdke .1. Tschare iz Maribora. V tečaj se sprejemajo pred vsem mojstri in pomočniki raznih kovinarskih panog (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji itd.), vajenci pa le, če so že v zadnjem učnem letu in kolikor bo dopuščal prostor. Mojstri plačajo učnino 100 Din, pomočniki so prosti. — Mizarski tečaj se bo vršil od 22. do 25. aprila t. 1. v dvorani bivše restavracije Anderle v Mariboru. V primeru, da bi bilo število prijavljenih preveliko, se bode
vršil še en tečaj od 25. do 27. aprila. V tem primeru bode zbornica obvestila poedine prijav-Ijence, v kateri tečaj so sprejeti. Poučevalo se bo iuženje lesa različnih vrst, odnosno trdot, po najmodernejši metodi. Pouk bo vodil strokovni učitelj gospod Josip Tratnik iz Ljubljane. Mojstri plačajo učnino 50 Din, pomočniki so prosti. Vajenci se bodo pripustili k pouku le, če bo prostor in če so že v zadnjem letu učne dobe. Udeleženci avtogenskega in mizarskega tečaja dobe uradno izpričevalo o rednem obisku. Zbornica opozarja kovinarske in mizarske' obrtnike in pomožne delavce na ta dva strokovna tečaja ter poziva one, ki bi se želeli teh tečajev udeležiti, da se prijavijo z navedbo točnega naslova najkasneje do dne 10. aprila t. 1. neposredno zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Vlom v župnišče. V noči od Jožefovega na sredo je bilo vlomljeno v župnišče v Št. Vitlu pri Ptuju. Vlomilec je odnesel cerkveni denar z blagajno vred in nekaj župnikove obleke. Vloma je osumljen mlad človek, katerega so videli kot neznanca na Jožefovo, kako se je razgledoval po tamošnjem farovžu.
Velik požar. Na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je v petek, dne 22. marca nenadoma izbruhnil požar v poslopjih na veleposestvu g. dr. Glančnika iz Maribora. Pogorelo je vse: poslopja in premičnine v vrednosti gotovo okoli milijon dinarjev. Zavarovan je bil posestnik za nizko svoto. Kako je požar nastal, se ne ve.
Zverinski roparski umor. Pri Podlehniku v župniji Sv. Trojica v Halozah so našli v sredo, dne 20. marca na travniku ubitega 651etnega kmeta in posestnika Jakoba Širovnik iz Lance-vasi št. 8. Truplo ubitega je bilo naravnost po živinsko razmesarjeno. Da bi žrtve roparskega umora nikdo ne prepoznal, so jej odrezali nos, iztaknili oči in celo lice razvrtali z ostrim predmetom. Oropani in ubiti je imel pri sebi 20.000 Din in se je vračal domov iz sejma iz Krapine. O storilcih še ni gotove sledi, a sum pada na cigane, ki se klatijo po Halozah.
Milijonska škoda radi upostošenja po požaru. Dne 22. marca je izbruhnil požar na tovornem kolodvoru v Budim pešti. Eksplodiralo je vsled vročine nekaj vagonov bencina ter petroleja. Le z naj večjimi napori so ogenj toliko o-mejili, da ni postal celi ogromni kolodvor žrtev plamenov. Škoda je večmili jonska.
Največji časopis na celem svetu. Celih 6 kvadratnih metrov obsegajoči časopis izdaje predsednik Mehike. List pritrjujejo od časa do časa na stene javnih poslopij. Da vzbuja časopis občo pozornost, izhaja v orjaški obliki, je tiskan z naj večjimi črkami in je sploh največji po obliki na celem svetu. Namen lista je: ljudstvo odvračati od pijančevanja, ga seznanjati z novejšimi leposlovnimi deli in zdravstvenimi novotarijami.
Nad 100 ljudi zgorelo. Iz Moskve poročajo: V Vladimirovu je nastal kino-predstavo požar. Ogenj se je širil s tako naglico, da niti misliti ni bilo na pogasitev, ampak le na omejitev nesreč. ‘Izpod ostankov zgorelega kina so izvlekli 114 človeških trupel in to seve mrtvih ter grozno opečenih.
cesPOPÄBSim
CENE IN SEJMSKA POROČILA.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 23. marca 1929 so pripeljali Špeharji na 72 vozeh 220 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 6 vo zov krompirja, 20 vozov sena, 15 vozov otave in 8 vozov slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27.50 Din, krompii' po 1.50 do 2 Din, seno po 100 do 120 Din, otavo po 140 do 175 D, slamo po 90 do 100 Din. Čebula je po 4 do 5 Din, pšenica po 3 Din, rž 2, ječmen 2.50, ovs 1.50, koruza 2.50, fižol 6 do 8. Kokoši so komad po 37 do 50 Din, gosi 80 do 120 Din, purani 100 do 150 Din. Jabolka po 6 do 10 Din, suhe slive 10 do 12 Din, mleko po 3 do 3.50 Din, smetana 14 do 10 Din, surovo maslo po 44 do 48 Din, med po 22 do 24 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. marca 1929 je bilo pripeljanih 184 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 110 do 125 Din. 7 do 9 tednov stari od 250 do 280 Din, 3 do 4 mesece stari od 300 do 450 Din, 5 do 7 mescev stari od 480 do 550 Din, 8 do 10 mescev od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo na tem sejmu 131 svinj.
Lesni trg, Testoni 20 mm media 23, I, II, III, 7 do 20% ozkih (4 in 5 col) franko vagon prihod Sušak pristan; jesenovi plohi 4.50 m3 od 40 do 50 mm in 4.50 m3 60 do 80 mm od
4 m naprej, od 25 cm naprej; remeljni 4.50, 5, 6 m 60—60. Hrastovi boules 200 m3 od 35 cm prereza naprej od 2.50 do 6 m dolžine, 78, 80, 100, 120 mm franko vagon Sušak pristanišče; hrast, plohi 200 m I ostrorobi paral, očelj. od 60 do 150 mm, od 20 cm širine naprej s čim širšo medio od 2 do 6 m dolžine s toleranco 15% od 1 do 1.90 suha roba franko vagon Sušak pristanišče.
*
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Kmetijska zadruga Ptuj ima svoj ob čni zbor na Belo nedeljo ob osmih zjutraj v zadružnih prostorih. Na sporedu je med drugim volitev načelstva in nad zorstva.
Oospodintam!
Že nekaj let Vam prav toplo priporočam le rejo naše štajersko-zagorske kure kot pridne jajčarice in pa vsled tega, ker je povpraševanje po mesu z belo kožo po životu, kakršno ima baš ta kura, v naših in tujih mestih in letoviščih vsled posebne okusnosti mesa zlasti v poletju izredno veliko.
Naši prodajalci in izvozničarji žive in zaklane perutnine morejo tekmovati z drugimi, posebno z inozemskimi le tedaj, ako jim je trajno omogočeno po-
streči svojim odjemalcem z res prvovrstnim blagom.
Da plačujejo kupci tako perutnino po precej višji ceni kot ono z rumeno kožo po životu, mi ni treba povdarjati posebej, ker to že ve skoraj vsaka gospodinja.
V mariborski bližnji in daljni okolici imamo sicer že precej dvorcev, kjer se redi štajersko-zagorska kura, mnogo pa je še hiš po deželi, okrog katerih tekajo vsakovrstne kure s poraščenimi, črnimi, zelenimi in celo rumenimi kraki, ker za rejo kokoši imenovanega izbornega domačega plemena doslej žal še ni splošnega razumevanja.
Pomlad se bliža in z njo čas nasaja-nja kokelj. Najlepše se bodo razvila do jeseni v dobre jarkice in peteline za pleme pač ona piščeta, ki se bodo izvalila do začetka meseca majnika.
Vse one gospodarje in gospodinje, ki redijo domačegrudne omenjene kokoši, prav lepo prosim, da postrežejo z jajci za nasad svojim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem; gospodarjem in gospodinjam pa, ki jih doslej še niso redili, ponovno priporočam kar najtopleje rejo le takih kokoši.
Franc Pirna t, živinozdravnik.
ur
Vaš Thürpil je kot edino obstoječe odvračajoče sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih čudeže delal. O Thürpilu se lahko samo ugodno pove.
L. D. ekonom in U.
Thürpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thürpil in odklanjajte nadomestilo.
Edini izdelovatelj:
CL, LAGEMAN, CHEM. FABRIK AACHEN.
Zastopstvo:
»Lykosc Mr. K, Vouk, Z.igreb, Jurjevska ul. 3.
3 C - ■
- ■
Pozor!
Najlcpše blago kakor tudi najiepše pomladanske obleke za ženske, moške in otroke sc dobijo najceneje v
NAJVECJI MODNI IN KONFEKCIJSKI TRGOVINI V SLOVENIJI
V „TRGOVSKEM DOMU“ V MARIBORU
Sedaj znižane cene!
I Rujavo platno meter od 6 Din naprej Belo platno meter od 7 Din naprej Plavina (druk) meter od 8 Din naprej Volneno blago meter od 25 Din naprej Moško blago meter od 30 Din naprej Moško sukno meter od 40 Din naprej 3°2	Moško perilo kupite po najniži i c eni


W2J
naložite na^bolišc in «ajvamciSc pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
: 'Avaa
AAsA A
s.
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
MF" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
S^od’obrc*« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i

m
"V-

s#.
ms
'M
A-
SK
«J
.■r.V
:t0
šM

Oc. š’ev. 14/6—1929.
RAZGLAS
Maribor, dne 18. marca 1929.
o ustni licitaciji za dobavo gramoza na ohrajne ceste v območju Ohrajnega zastopa Naribor za proračunsho leto 1929.
Okrajni zastop Maribor razpisuje javno ustno licitacijo za nabavo gramoza za leto 1929, kakor sledi:
Cesta	Cestni odsek	Obseg dobave	Vrsta gramoza	Potreba	Preračunana vsota	
	od km do km			gramoza v m3	za m3	[ skupno i
					v dinarjih	
Sv. Jurij	0-000— 5-506	dobava, naprava, vožnja	prodec	300-—	150-	45.000
Dolga dolina	0-000— 6-993	dobava, naprava, vožnja	prodec	380"—	105"—	39.900
Plač	0-000- 5-380	dobava, naprava, vožnja	prodec	225 —	J 52-—	j 34.200
Svečina	0-000— 3-343	dobava, naprava, vožnja	prodec	200—	150—	30.000
Pesnica-kolodvor	0-000— 0-250	dobava, naprava, vožnja	prodec	20-	120-—	1	2.400
Jarenina	0-000-10-900	dobava, naprava, vožnja	tolčenec	250-—	160"—	40.000
			prodec	250—	115--	28.750
Sv. Jakob	0-000— 5-920	dobava, naprava, vožnja	prodec	400-	115"—	46.000
Vurberg	1-618— 3-000	dobava, naprava, vožnja	prodec	80-—	38-—	3.040
z zveznimi	3-000— 7-315	dobava, naprava, vožnja	prodec	300-—	45-—	13.500
cestami	7-315-10-000	dobava, naprava, vožnja	prodec	200-—	60—	12.000
	10-000-13-320	dobava, naprava, vožnja	prodec	250—	64-—	' 16.000
	13-320-15-720 (Ciglence)	dobava, naprava, vožnja	prodec	125"—	72-—	9.0001
	15-720—16-430 (Hohenburg)	dobava, naprava, vožnja	prodec	10--	90-	900
	vsa,kimeril4-812	dobava, naprava, vožnja	prodec	965-—	56-50	45.440!
Fram—Rače Ptuj	0-000—13-364	naprava in vožnja	prodec	700-	48-—	33-600
z zvezno cesto						j
j Ruše	0-000— 3-000	dobava, naprava, vožnja	tolčenec	250-	80-—	20.000
z zveznimi			lini prodec	50'—	60"—	3.000 j
cestami	3-000-13-000	dobava, naprava, vožnja	prodec	600-—	60—	36.000
	13-000-15-537	dobava, naprava, vožnja	prodec	200--	60"—	12.000
	vsa,kimeril5’-537	dobava, naprava, vožnja	—	1.100—	64-55	71.0001
j Selnica—brod	0-000— 1-129	dobava, naprava, vožnja	prodec	30"—	50—	1.500!
I Črešnjevec	0-000- 1-800	dobava, naprava, vožnja	predeč	35-—	80-	2.800 j
Jodlbreg	0-000— 3-290	dobava, naprava, vožnja	tolčenec	125-—	125-—	15.625
Sv. Lovrenc na P.	3-500 -4-405	naprava in vožn;a	tolčenec	400-	120"—	48-000
			fin1 prodec	200-—	90-	18-000
Velka	1-000— 4-748	naprava in vožnja	tolčenec	400—	no--	44.000
		dobava, naprava, vožnja	lini prodec	200--	10O—	20.000!
'Močna—Hrastovec	0-000— 0-790	dobava, naprava, vožnja	tolčenec	30-	no-—	3.300
Rače—Gorica	0-000- 4-552	dobava, naprava, vožnja	prodec	200--	50-	10.000
Maribor—Sv. Peter	0-000- 4-048	naprava in vožnja	tolčenec	250-	38-—	9.500
Sv. Jakob-Sv. Jurij	0-000— 1-973	dobava, naprava, vožnja	prodec	200--	103-—	20.600
Maina—Velka	0-000— 3-269	dobava, naprava, vožnja	prodec	150-	90-— j	13.500
j Maribor—Kamnica	0-000— 2-714	dobava, naprava, vožnja	tolčenec	125-—	75--	9.375
			prodec	50-	40-	2.0001
Sv. Miklavž—	0-000- 4-350	naprava in vožnja	prodec	250-	42-- i	10.500
Pohorje	4-350- 7-590	dobava, naprava, vožnja	prodec	350"—	74--	25.900
Vse ceste skupaj |	km 118-8131		1	7.785-—1	87-33 1	679.890
Licitacija se bo vršila v sejni dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11, v petek dne 5. aprila 1929 ob devetih, in sicer za vsak zgoraj navedeni cestni odsek posebej.
Vsak ponudnik mora podpisati izjavo, da pristane na dražbene pogoje ter mora predložiti predsedniku komisije pred pričetkom dražbe vadij, ki znaša 5 °/0 preračunane vsote za dotični cestni odsek, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu; hkrati mora plačati Din S'— kot kolkovno pristojbino.
Posestniki nepremičnin, katerih neobremenjena vrednost dosega vsaj ] 5 0/o vsote, kije preračunana za dotični cestni odsek, se oproščajo od predložitve vadija, vendar pa morajo svojo posest in nje vrednost dokazati pred pričetkom dražbe s tozadevnim uradnim potrdilom pristojnega občinskega urada in z lastnoročno podpisano izjavo, da jamčijo za dobavo s svojim premoženjem.
V/gorenjem tabelarnem pregledu določena ceua za 1 m3 gramoza je najvišja izklicna cena in nihče ne more staviti višje ponudbe nad to ceno. Pod nabavo vsakega m3 gramoza je umeti določeni obseg dobave, t. j. da dobavitelj dii gramozni materijal, ga pripravi in zvozi na cesto, ali da materijal samo pripravi in zvozi ali da ga samo zvozi.
Vsak dražitelj mora ob pričetku licitacije izročiti zadostno velik vzorec gramoza, ki ga namerava dobavljati in prijaviti natančno dobavišče kamna, oziroma gramoza. Ponudbe dražiteljev, ki ne bi izročili zahtevanega vzorca, se ne bodo upoštevale.
Dražitelji morajo biti četrt ure pred pričetkom licitacije na določenem mestu in je vsakemu prepovedano odhajati, dokler traja licitacija. Po devetih, ko se prične licitacija, je zabranjen vsak pristop zamudnikov k licitaciji.
Okrajni zastop Maribor si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza po izmeri razpoložljivega kredita primerno zmanjšati ali zvišati ter oddati nabavo ne glede na vidno ponujenih vsot.
Dobavni rok izdražbanega gramoza je do 30. septembra 1929. Pogoji o dobavi gramoza so do dne licitacije med uradnimi urami na vpogled v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, kjer se dobivajo tudi vsa potrebna pojasnila,
Gerent: Dr. Andrej Veble 1 r.
m-
,
/41
'.4
4;
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.