D«UU %
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Tliadalftl li
ZSZ7 a Lsw»da!e Am
OfttM <rf PttbMastim. Boulk LwrwUk Am
LETO—YEar x*jl	Css IUU	n»mii m ■■■■■> •t OSIISSI. nSMil	sap mrnmrn nr n. ist«. e u* k %mim AS S On>w 9t Smk 1. MTf. -	Chicpgo, 111., sobota, 9. marca (March 9), 1929.	Sehacripties ZS.9Z Tsarlj	• stevv—number 58
			Kus far MlUnc at apasU! rsto at »eatsse	prorldaž fae In aaeUas UM, Act ef O*. Z, 1SIT. astierM ss Jam 14. 1Z1Z.		
I štreno nim generalom
Gibanje zveznih čet je bilo tako promptno in strategično, da so vstali izgubili zvezo med seboj in zašli v konfu-s zijo. Revolte zadušena povsod, rasen na severu, kjer se razbline v gueriiske praske. Katoliška duhovščina v Sonori je šla na limanice vstašev.
El Paso, Tss., 8. marca. — Ameriške vojaške čete is Fort Blissa so bile snoči nameščene ob meji v okolišu £1 Pasa vsled situacije v Juaresu na drugi štreni meje. Juares je še vedno v rokah mehiških federalnih Čet, toda okrog 2000 vstašev pod vodstvom generala Miguela Val-le j a, se nahaja kakih 20 milj od mesta. Vladna posadka je slaba in Juarez se bo moral podati, če pride do boja. Medtem so ameriške oblasti dovolile mehiški vladi, da lahko pošlje poja-čanja iz Matamoraaa po ameriškem ozemlju v Juarez.
Ameriške čete imajo nalogo prekoračiti mejo in zapoditi mehiške bojevnike is Juaresa, če bodo mehiške krogle padale na ameriško stran.
Nogalea, ArizM 8. marca. — Nogales na mehiški strani meje je v rokah 2400 vstašev. Večina vojaških posadk v Sonori je na strani rebelev. Vladi zveste čete čakajo na pojačanja, pred-no pričnejo ofenzivo. Katoliška duhovščina v nekaterih mestih države Sonore je naaedla vsta-šem in odprla cerkve, ki so počivale od 1. avgusta 1926. Duhovni pozivajo ljudstvo, naj podpira "revolucijo".
Mežico Clty, 8. marca, — Vojni urad mehiške vlade poro-
ofenzive p^ffiin? lom. Vstaja na južni in vshod-ni strani republike je temeljito strta. Zvezne Čete so včeraj re-okupirale pristaniščno mesto Vera Cruz in vsa država enakega imena je spet na,strani vlade. Uporni general Jezus Ms-rijs Agutire, ki je orgsnizirsl vstajo tamkaj, je pobegnil a par sto pristaši nekam v hribe.
Po zmagi v Vera Cruzu se je ves aparat zvezne armade obrnil na sever, kjer imajo vstali še proste roke. General Esco-bar, vodilni glavar revolte, se nahaja v Torreonu, kjer ima par tisoč mož na svoji strani. Zvezne čete se pomičejo tjakaj od vseh Ztrani in odločilna bitka pride vaak čas, ako Escobar prej ne pobegne v hribe.
Cslles, ki vodi ofenzivo proti vstašem, je spretno zmešal karte rebelem in jih vrgel v največjo ksnfuzijo. Prvi uspeh njegove strategije je bil, da Je pretrgal zvezo med rebeli na jugu in severu; nato Je po bliskovo udaril po vstaših v Vera Cruzu in skoro istočasno je vrgel močno poleno vstašem pod noge v državi Nuevo Leon, kjer je važna železniška centrala. "Vse kaže, da je gtavns moč revolte zdrobljene. PoloŽsj v Sonori in sosednjih krsjih Je Uk, ds bodo praske trajal« že nekaj čaaa, ali to bodo boji guerilakega značaja. ki so v Mehiki že nekaj vsakdanjega.
Vsi kandidatje ss predsednike, razen Valanzuele — v čigar intereeu je izbruhnila revolta — »o včeraj lsdsli manifest, v katerem izrekajo lojalnost vladi in naznanjajo, da je njihova politična kampanja ustavljena zs toliko časa, dokler ne bo revolta končana.
1
Potreba pokojnino stanm in onemoglim
Društvo ss deiavako zakonodajo zahteva sgodnjo ln ugodno poročilo legislaturi.
Albany, N. Y. — Več kot milijon in pol Američanov je ata-rih več kot pet in šestdeset let in nimajo sredstev za prehrani-tev samega sebe na stara leta. Ti so potrebni podpore od države, da ae prežive. Društvo za delavsko zakonodajo naglaša to dejstvo v svojem poročilu zborničnemu odseku newyorške le-gislature, obenem pa zahteva, da ta odsek kmalu ugodno priporoči predlogo za penzijoniranje starih delavcev legislaturi.
New York bo mogoče prva industrijska država Unije, ki na vzhodu sprejme zakon za penzijoniranje starih ljudi.
Ameriško društvo za penzijoniranje starčkov sklepa na podlagi tega, da bo predloga sprejeta, ker so jo priporočile razne skupine.
To društvo pravi, da edino Kitaj, Indija in Združene države so tiste držaes, ki niso dosdsj sprejele zakonov, da država skrbi za svoje starčke. Dosdaj je o-sem ameriških držav — Colora-do, Kentucky, Maryland, Minne-' ^Tftfins. Navada, Wieooa sin Ui Wyoming — sprejele postave ss oskrbo starčkov.
Pred legislaturami pet in dvajset drugih držav so pa zakonske predloge za penzijoniranje starčkov. Povsod se legislature in javnost zanimajo za to /stvar. Nsj višje priporočilo v predlaganih zakonakih predlogah določa starost na sedemdeset let in en dolsr dnevne podpore, pa petnajst let bivanja v državi.
6291 razporok lani v Chicagu.
Chicago__V letu 1928 se je
pred sodišči v čikaškem okraju Cook ločilo 6291 zakonskih parov, kakor poroča M. S. Szym-czak, tajnik vrhovnega sodišča. Od teh je bilo 4886 ločitev isto-ženih od žensk. Prizadetih je vsega skupaj 8666 otrok, ki še niso polnoletni. — Glavni vzroki razporok so: zapustitev (deser-tacija) od njene strani 1712, od njegovi strani 1001; 160 slučajev nezvestobe od strani moža in ravno toliko slučajev od strani žene; pretepanje od strani moža 2862 slučajev in 227 od strani žene; pijančevanje od strani moža 600 slučajev in 88 od strani žene; 44 žensk je bilo obtoženih bigamije in samo 17 moških. — Mesec junij je mesec razporok kakor nevest! 826 ločitev je bilo dovoljenih v juniju.
Chicago. — Deset \ pristašev Homer K. Galpina je obtoženih volilnih eleperU, k! so bile izvršene v 27. wardu. V obtožnici je rečeno, da so Galpinovi pristaši vtaknili nad 400 ponarejenih glasovnic v sod sa sladkor In jih prinesli v neko volilno kočo v 27. nrardu, katerega kontrolira Galpin. Obravnava ee vrši prtd aodnikom Thomas Ta/lorjem.
Avtomobil povesil žensko.
Chicsgo. — Cstherine Muel-ler. stara 60 let, je bila v'četrtek povožena od nekega avtomobila, na Lincoln in Welllngton svs. Bils Js ns mestu mrtva. Na isti nsčln eo bile ubite ie tri druge'oeebe v kollsljah s avtomobil i. Število žrtev avtov od novega leta do danes Je narastlo na 119.
Chicago. — V četrtek večer Je bila vriaaa bomba v kabaret na 426 S. VVebash ave. Eksplosijs Je pobils šipe v oknih is napr vila občutno škodo. — Lastnik kabareta je Mike Frltzel.
Od vetalk ebtt na krtžlžča.
Wajrne, Neb., 6. marca. — A. g. Daviš, prominentnl odvetnik. Je Ml včersj ubit na bližnjem križišču ko js vlak Chtesg*. Minneapolia * St. Paal železafce v njegov avtoaMbil. '
priznanja tovjetov
Te novico prinaša leaai barsn is
province Ontarlo.
OtUwa. Kanade, — Federsli-zirani tisk poroča, da H. J. Mac-kie, lesni baron v provinci Onta-rio in bivši član parlamenta, izjavlja po svojem ppvratku is Sovjetske Rusije, da bo kanadaka vlada najbrž priznala Sovjetako Rusija
* Maq)fcie je javno dejal, da je dobro podučen, da kanadaka vlada uvažuje obnovi jen je trgovskih stikov s Sovjetsko unijo socialističnih republik. Ta izjava je povzročila, da je poslanec J. S. Woodsworth, član in voditelj kanadske delavske strsnke, vprašal v parlamentu, kakšne korake namerava vlada podvzetl v t«m asiru. a M
Ministrski predsednik je odgovoril: "Jaz ne morem povedati več, kot moji častiti prijatelji, da vlada uvažuje to zadevo."
Brzojavke is Londona pravijo, da ja Mackiejeva izjava "povzročila vznemirjenje." Poroča se, da pojde število britskih industrijalcev v Rusijo, da tam preiščejo razmere in se prepričajo, kakšni so trgovski izgledi.
Dnevnik "London Express", ki gs lsstuje Kanadčan lord Beaverbroock, priporoča. Bald-winovi vladi, da izpremeni svojo dosedanjo politiko, ker prinaša Britaniji veliko izgubo v trgovini. ^
Dva dnevnika v Alba-nyjn eta nnijaka
Taka js posledice izpora in uravnava,
T mestu AIbany sdaj izhajata dva unlj-ska lista. Isprti tipograflčnl delavci so pričeli izdajati "Albany Citizen," Hearstov "Times-U-nion," je ps isrsvnsl spor z organizacijo tipografičnih delavcev. Gannettova dnevnika—"The Knickerbocker Press" in "Eve-nlng News" stavijo še vedno neorganizirani tipograflčnl delavci.
Ko se Je izravnal spor s Hear-stovim dnevnikom, je prešel dnevnik "Albany Citizen" v roke sindikatu meščanov v Albanyju. Pri tem listu je bilo zsposljenih vedno pat in trideset tipografičnih delavcev, ki so bili izprti pri Gsnnsttovih listih. Ts list naznanja, da ostsne kot dnevnik, tods Izhajal bo le ob delavnikih In ne ob nedeljah. Ta izravnava je velik udarec zs Gsnnetta, ki je že pred sedenrfeti priporočal, naj se prične z isporom proti orga-nizlranim tlpotfrafičnlm delav-cem.	hi
Njegovo priporočilo ni našlo prevelikega < navdušenje med podjetniki, k*r govori dejstvo, ds je zdsj ostal osamljen s svojim Izporom. In še to se je zgodilo po sedmih letih, ko je od svojegs priporočila^ pričakoval vsllk uspeh.
ss snšžs 16. aprila.
VVashington, D. C. — Predsednik Hoover je v četrtek formalno sklical 71. kongres k izrednemu zasedanju dne 16. aprila. Hoover sicer nagiašuje, da sklicuje kongree Is saradi od-pomoči farmarjem in omejenih isprememb v zakonu carinskih terifov, toda kongres, ko Je en-krst v zasedanju, ni po ustav! omejen na nobeno zakonodej-stvo In lahko sklepa vse, ksr mu pride ns misel. Pričakuje ea, da ee bo kongree bevil poleg farmske odpomoči In carine tudi s vprašanjem reaporclje, to Je s reorganlsirsnjem predstavništva v reprezentančni sborniel ns podlagi Ijodekega Žtetja. ki ee vrši prihodnje Isto.
| v tovarni. Chicago.—V četrtek je nastal v tovarni Sherwln-Wil-liams Psi nt Co., 116 st. in Sta-pheason «re., ki Je napravil škode sa 61*6,600.. Kai js povzročilo ogenj, ni znano.
KAD« SE PO GRABIJO
SEBOJ
Stevart podlegal. RockefeUer
Whlting, Ind, — Vse je bilo pripravljeno ša veliko bitko med oljnimi mSgnati. Ena skupina je bila reprezentirana po Stevvartu, predsedniku ravna-teljskega odbora SUndard 011 družbe v Indiani, drugo skupino Je pa vodil John D. RockefeUer, ml., ki je meroAajni glavar pri SUndard 0^1 dftžbi v New Jer-seyju.
Palača, v kateri se je vržila seja delničarjev ln ki je lastnina oljne družbe, n! kazala nobenih posebnih snakoV, razen ds so pred njo bili 4SSst policajev, dva ognjegaaca ln velik nemški top, trofeja iz zadnje svetovne vojne. Delničarji, ki so Imeli pooblsstl-ls drugih delničarjev, so priha
jali po dva in trije. Pred vht llcijski načel dvema polit
včasi pa po m je stal po-malega mesU z
_____za, pri drugih
vratih so sUll policijski kapiU-ni in lajtnsiiftl in ognjegasci. Kajti prihajali ko oljni magnat* je in njih trabantie. Prihajali so tudi delničarji,so lastovall manjše šUvllo delnic. Ti so mo* rsli iskstl pot 6»sd svtl in mimo bsUrije fotografov, ki so sUll pred vhodom, lo so delnlčsrjl lt meli U za sebol so prišli do ss-klenjenih vrat Tu je delničar potrkal na vrata^ nakar je vraU odprl malo policijski kapiUn oljne družbe, tu «c Je delničar izkazal, kdo je, na kar mu je bil dovoljen vstop.
Prišel je v prostorno vežo, ki n
MttaSnMC
set in pri vsaki mizi so sedele tri
oeebe. Tu js moral delničar povedati, kaUre delnice zastopa. Pisar je pogledal v knjigo in na to je dobil delničar svoj znak, Vaak, kdor se je nahajal v poslopju, ja noell znak. Kdor je glasoval za svoje delnice, je dobil znak bele barve, kdor je glasoval s pooblastili, Je dobil znsk plsve barve, vraUrji so nosili znak usnjatorumene barve, časnikarji pa rdeče. Delavskjh Časnikarjev nI bilo v poslopju.
Prva Js dospela na lice mesU RockefeUer jeva delegacija, za to pa SUwartova.
In kadar je prišel nov došlss. so ss oči vseh obrnile vsnj vpra-šajoče: H kateri akuplni pripada? Ali Js Eockefsllsrjsv človek, ali Stewartov T Domačini ao gledali na Stevrarta kot na svojega junaka, kajti on js njih zssUvo-loša, RockefeUer Jim Je vsiljivec, kaplUIlet s vzhoda. Med delničarji so bils tudi ženske. Končno sU bili obe armadi zbrani v dvorani. Okoli šest sto Jih je bilo. A ko se je izjasnil položaj, js bils bitka za SUwsrU Izgubljena, kajti RockefeUer Je kontroliral 69 odstotkov glasov. Zmaga Ja blU njegova. SUwart js bil premsgsn.
Stewsrt Js menil, da je že naprej vedel, da izgubi bitko, ko pride do odločilnega boja.
Njegovi podporniki eo mu priredili veliko ovacijo, ko Je stopil v dvorano, ali v bitki odločajo glasovi ln ns ovsdje.
Poročilo pove da je kom penije imeis več ko 77 mUijonov dolarjev dobička po odbitku vseh stroškov, a finančno poročilo ne odloča v bitki, kajti moči so bile že preje rasdeljsne in odločene, kako bodo glasovale ne glede ns to, kako velik bo dobiček.
Roekofellerjeva zmag« > v petrolejskl vojni
•v 1 -3— Magnat Stewart, vodja podruž-
nlce v Indiani. poražen pod
težo dolarjev.
Whitlng, Ind. — Komično-operna vojna v oljnem truatu SUndard Oil med starim ln mladim Rockefellerjem na eni stra-nl ln Robert. W, Stewartom, predsednikom trustne podružnice v Indiani, na drugi, je bila v Četrtek končana s popolnim porazom StewarU kakor je bilo pričakovati. Zmagala je moč milijarde dolarjev nad milijoni — oziroma moč dolarjev nad ljudmi. Pristaži dveh RockefeUer jev, dasi jih je bilo manj po številu, so imeli ns občnem zboru oljne kompanije v Indisni čez pet milijonov delnic ln toliko glssov, dočlrn je Imel SUw srt ns svoji strsnl več delničarjev, ampak samo okrog tri milijone delnic, vsled česar je bil nadglasovan ln Izgubil je pred-sednlštvo podružnice. Njegov naslednik je Edward G. Seubert, Rockefellerjev oproda.
Kar je zanimivega ns Uj komediji, je njens etične ali moralna stran. SUwart je bil za pleten v znani teapotdomsk! olj ni škandal. Senst ga je sicer oproatil od obtožbe, ds je po krivem prisegel, ko je bil zazlišan pred senatnim preiskovalnim odsekom, toda RockefeUer ml„ ki kontrolira Standard 011, js zaključil, da se js 8Uwsrt uma zal ln vslsd tega mora odstopiti od predssdnlžtvs podružnice v Indisni. 8Uwsrt se je uprl RockefeUer ju in tedaj mu je RockefeUer napovedal "sveto voj
no" na prvem občnem zboru delničarjev. Takrat js bilo očitno,
Zmrznjen človek najdsa stoječ
te, da pokupijo sanj večino del nic v podružnici To so storili. RockefeUer Je prikupil delnice, dobil je večino pooblastil ln s Um večino glasov, ■ ksUrimi js brcnil SUwsrU z prsdsadniške-gs stola In Izvolil novsga predsednike.
Slika kspiUllstičns morale: RockefeUer jeva metoda kaznovanja vsled nepošUnostl velja med kapitalisti kot poitsns!
VPRAŠANJE tPROHIHCUE SENATU,
Trud suhačev bo najbrž šaman
Springfleld, IIL, K Senator A. 6. Cuthberteon, navdušen suhač, Js včeraj zopet predložil v senatni zbornici predlogo, ki je bila odklonjena v prejšnjem zaaedanjAL. da ae ustvari državni profcfMzJJski department, kaUrega naloga bi bila, da se forslra prohjMcIJo. - Ta department bi bil pod kontrolo državnega pravdnika. Kakor Izgleda, bo to predlogo zadeU enaka usoda, kot Je prejšnjo, in bo akoro gotovo poražena, ko pride ns glasovanje.	,
V smislu U predloga bi posUl državni pravdnik glavni snfor-ser prohlblcljs, kateremu bi se dočal poseben oddelek prohlbl-cljskih agentov. Za vzdrževanje Uh bi se uporabi J si sklad denarnih glob, ki bi Jih plažsvsli kršilci prohlblcljs..
PODJETNIKI PMTI ZAŠČITI BELAVK
Rsdl bi videli, ds bi natakarice delale celo noč. Tudi sakon sa saičlto otrok Jim ne ugaja.
Albany, N. Y. — Nekateri podjetniki zo tako lačni dobička, da bi najrsjše videli, ako bi šli vsi zakoni za saščito žene in o-trok rakom žvižgat ln žabam pet NeksUri resUvrscljski podjetniki bi nJOrajže videli, da legls-latura dovoli zaposliti natakarice v reaUvracijah skozi vso noč. V U namen zo pritlznili na legia-laturo, da ee sprejme amend-ment k zakonu, ki določa delovne ure za delavke. Preti predlogi sU nastopili organizacija naUkarlc In Državna delavaka federacija. Obe organlsaclji IzjsvlJaU, sko ss predloženi smendment sprejme, ds se Je pričela krušttl ŠČ1U za žene, ki zo prisiljene de-Istl is svojo prehrano ln ds bodo morsls naUkarlce delati akosl vso noč.
Nsks drugs predloga, ki jo podpirajo podjetniki, skuža o-kružltl zakon, ki določa, da morajo otroci pod zsdsmnsjst Isti oblskstl sno popoldne v tednu šolo. Amsndment bi preneeel bu Uro ns otroks, to js, ds bi morali štiri ure v tednu obiskovsti večno šolo.
Tudi U amsndmsnt pokszujs, ksko pošel j Ivi so nekaUri podjetniki dobičkov. NekaUrim bi bilo naj ljubic, ako bi otroci delavskih sUriev sploh ns oblsko-vsll šole.
Pradiikaiia Pookar*
9 ¥1	S SSSSI

Toronto, Ont. — Indljsnakl lovci, ki so ee podali daleč na ee-ver, eo zadnje dni našli truplo nekega zmrznjenega belokošca, ki Je atalo pokooel na smuči h. K na noga Je držala naprej, kakor da zmrznjensc še vedno ato-ps Smuča so bile čvrsto pri-mrznjene k leda. Ves znamenja kažejo, ds js revež zmrzni) med hojo ptf snegu In tam obstal.	'
Važna predaveejs.
Chicago. — Dr. Alasendar Melklejohn. načelnik eksper!. rn«-nUln«gs kolegija na vriseon-slnaki univerzi, be v nedeljo, 10. msres. predsvsl o svojih iskuš-njsh, kstere Je pridobil v dveh Istih, odkar je na >lu emenje-negs oddelks na univerzi. Predavanje prireja Chicago Forum in se prične ob 8:li popoldne v Adelphi gledališču, Clark In Madiaon et. Pe predavanju alsdile diskusija, kstere se Ishko vaak udsležll.
Ampak 4fktvd Imajo od nje Is mlsirne mezde.
New Verk, N. Y. — Dragi sv-Umoblli Packardovega zlztema gredo zelo Hitro od rok. V okraju New York je sam Ford prodal več avtov v zadnjih treh meee-cih, kot jpt je prodala Psckardo-vs kompanija. Tako ed je iirasll
I..... J. Rastman, podpredsednik
Packardove kompanljs, ns shodu sgentov v AstorJsvsm hoUlu.
Eastman Js rsksl, ds Js Psc-ksrdovs kompanija v letu 1928 rssposlsla okoli 49,700 avtov aH trinajst tisoč vsč, kot kdsj pre-Je. Samo v newyoržkl UrlUrlJ je bilo poslanih 9,260 avtov Pse-kardovsga sisUma, ki so prinesli Miri in petdeeet milijonov dolarjev ali 44 odatotkov več, kot v prejšnjem letu. ■ Delavci, ki v Dstroltu Izdelu Jejo svetle ln drage svU Packardovega sisUma, dobe prav malo drobtln od U*ogromne vso-U. Oni niao organizirani ln kompanija jim priporoča, da naj osUnsjo nsorgsnlzirsnl. Kjer nI delsvske organizacije, so dels vrl odvisni le od volje delodajalca.
Wlllehrandt obdrži službo.
Waahlngton, D. C. — Mrs. Ma-bel Wlllebrandt, ki posUla zelo znana v zadnji prsdsednišk! ksmpsnjl radi svojih govorov, Ikj tudi pod Hooverjem obdržala avojo alužbo kot pomožna generalna pravdnica, v katero področje spadajo prosskucijs radi kršitve prohiblcjje.
Mednarodna kanka
v	f i, pritala v Ženevi
Ameriški reparaeUakl delegat • «predložil načrt.
Pariz, 8. msres. — Mednarodna komlaija. ki revidira Da-weaov načrt odplačevanja nem-Akt« vojne odškodnine zaveznikom v zadnji vojni, se U dni ba-
vi	s načrtom mednarodne banke, prve U vrste na svetu. Načrt je sprožil amerižki delegat Owen D. Voung, predsednik General Electric kompsnlje v New Vorku.
Mednarodna banka bi bila nekaka dlskontns banka ssdsnjlh državnih bank v zavezniških drŽavah, Nemčiji In bogstlh nevtralnih državah Ur federalne rezervne banke v Združenih državah. Reparacljzks komlsljs naj aa odpravi ln vse bodoče plačevanja Nemčije ze naj vrši potom U banke; dalje ae lahko rešujejo poUm mednarodne banke Še drugI finančni problemi mednarodnega značaj s kot so n. pr. vojni dolgovi Amsrlkl. j^Vednarodna banka bi bila v Haagu ali 2enevi in v njenem direktor! Ju bi bili vodilni bankirji iz Amerike, Anglije, Francijs, Italije, NemČljs, Holsndlje, Švice, Španije, Japonske, Kitajsks ln Sovjetske unljs.
inrieeini tisk« v pelieajHn dolavel
Požkodovaai delavci ae na onm-
nljo, ampak policaji . . . Sls-
ke delavne razmere.
New Hsdford, Mass. - Prvih dvajzet Ukstilnih zUvkarjsv pride sred sodišče zaradi nemirov, k( so se odigrali pred Sluir-povo tovarno dne 24. Julija. Pri nemirih je hllo ranjenih kak-Žnigz pol tucaU delavcev In en policaj. Lokalni listi ss zdaj zgražajo, da js bil pri Uh nemirih ranjen policijski zaržent Mc-Carthy, ki Je ostal stavkarjsm v spominu, ksr Js izradno sirovo, nsotessno In brutalno nastopal proti njim; TI listi ns Arhnsjo niti bsssde o poškodovsnih delsv-dh, kakor ds Js U samo|>osehica, ds zmsjo po sUvkuJočih delavcih udariti najsti pobojniki In policaji, čs tudi nI bilo nobsns provokacije. V očsh Uh časnl-ksrjsv Je sUvkujočI deUvss brespraven rob, ki ims molčati In ubogati bres vzakegs ugovora, še ne, pa dobi po glavi, ali kamor policijski ali pobojnlškj krcpsljc zadene. —
Delavne razmere v Um mestu eo izredno žslostns. Mestns ob-Čins potroši zdsj ravnotollko za si romske In potrebne delavca, kot ob času, ko Je bila sUvka tekstilnih deisvcev v polnem sa« mahu. I<okslnl Usti trdijo, da ja Umu krlvs brezposelnost. V resnici pa delajo v tovarnah s polno psro, smpsk ssslužek js tako nlisk, ds se dslsvel pogrezajo v vsdno večjo revščino, Iz ksUrs nI Izhods, dokler ne leisjo v grob. Se le smrt Jlh^reii trpljenja In muk na svetu.
bo bo
Uflaetaiaa
New Vork Cltjr. — Neznani tatovi so v četrtek ukradli u-metniško sliko, ki js visele ns steni Paramount gledališča Slika je bila vredna |4/W6.
Mali la dva staa zgorela.
I)aytoa, 0„ 8. ms res. — Ruth Voung m njena dva sina sU včeraj zgorela, ko je ogenj ras-dejsl njih stanovanje dve milji sevamo od tukaj. Njen mož In dve hčerki so dobili močne o-pekllne in so Jih morali odpeljati v Selnico._
Parnih sade! ak paMsa ..
New Vork Clty. — Parnlk "Vsn !>yck" js v četrUk v velikem vlkerju zsdel ob pečine v bližini Oevernor*s lalanda Na parniku Je bilo nad dvssto potnikov. In so m ps vsi rsiill, ko so doapelt rešilni parnikl na pomoč.
v Moskvi
Moskva. 8. msres. — Kapitan Kissburo Kojnamagl, Japonaki vojaški stsšs v Moskvi, ja snoči is vršil hsrsklri (prerezsl si je trebuh), poUm ko Js hll obtožen v sovjetskih listih, da Je tepe! neko rusko učlUlJieo neki svoji privatni zabavi.
Valkavl požrli | Varna. Bolgarija, 8. marca. — Dimitrij Torodov, 60-letnl župnik, ss Je včersj peljsl s dvems kmetoma Is Aumsns domov na saneh. Med potjo eo jih napadli volkovi Konj, ki se Je ustrašil zverin, Ja sdirjsi In prevrnil ves tri v aneg, nsksr ao volkovi raztrgali župnika ln oba kmeU.
Chicago. — Ruth Kleor Ja v petek umrla v okrajni bolnici radi puškodb, katere je dobtta prej-|«ji dan. km Je padla po atopni-cah aa svojem doma, 706 W, 69. st.	, _
•T	RV
PIO«VBT1
SČ>»OtA, 9. JlARCA.
PROSVETA
'	I	fr • ;
GLASILO SLOVENSKI NAftODNB PODPORNI JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JEDNOTE
Cmm ofUaov po dofororu. Rokopisi m m vračajo.
t mi	~
—
Naročnina: Z*dlnj«n« drlav« (Isvas Chk*s») f«.00 m lato, $S.OO M H Mat Chkafo ia Cictro |7JO aa lata, »3.76 ca »al Ista, ia aa
"PBOSVETA"
MC7-S9 So. Uvmdalo Avassa, Cfclssge,
"THE ENUGHTEHMBNT
Orsaa of tU. Storsea Natioaal BassfU Sodrtf
SuNK-riptlosi Unitod Statoa (aacopt Chicafo) and Caasis HM p« tmr\ Okl-go fTJ* ead fandl* ssaafriea SW par ppar
MCMBER 0F TRE FEDERATED PRESS
118
0
-m"
Datum v oklepaju a. pr. (Fab. 28-192») polog vaftsga i a* na na naaloru da va sija a tam dnovom potekla naročnina. Ponovilo Js aa ustavi Ust.
pomeni, dS
koncem tepna.
\f
Frančiškanski list z dne 26. februarja plaka v uvodnem članku, da so socialisti — sami rdeči petelini — reševali vprašanje: "Ali more biti dober socialist dober katoličan in narobe, ne da bi povabili na debato kakšnega katoliškega bogoslovnega profesorja."
Dobro! Kar se ni še zgodilo, se lahko izvrši v bodočnosti. Ako člankar misli, da se je s tem zgodila krivica katolicizmu, se lahko priredi ponovna debata o predmetu: "Ali je socialist lahko katolik ali pa narobe?"
Na tem shodu bo lahko člankar zastopal katolicizem in s sabo bo lahko pripeljal število bogoslovnih slovenskih profesorjev, saj je Lemont tako blizo Chlcaga, da pridejo lahko na shod in zastopajo katolicizem, o katerem trdi člankar, da ni materialističen. To, kar je člankar navedel v svojem jokavem članku, ni drugega kot nazadnjaška frazeologija, s katero se hoče zakriti materijalizem, ki ga prakticirajo najbolj goreči zagovorniki katolicizma.
Upati je, da bo gospod M. Trunk, ki je spisal omenjeni članek s slovenskimi bogoslovnimi profesorji vred v Le-montu obvestil tajnika slovenskega socialističnega kluba v Chicagu, da on in profesorji žele, da se priredi javpa debata o predmetu: "Ali je socialist lahko tudi katolik n narobe?"
Naslov tajnika socialističnega kluba je: Peter Bernik, 2753 So. Rk)geway ave., Chicago, lil.	"" •
Na tem shodu se ne bo iskalo nobene premostitve, ampak dosledno se bo zastopalo vprašanje, ki je na dnevnem redu. Govorniki lahko govore le pozitivno ali pa negativno k vprašanju. To je tako jasno povedano, da razume tudi gospod M. Trunk, dasi včasi nastopi v vlogi Človeka, ki ne razume tega, kar je nanj adresirano.
GLASOVI IZ NASELBIN
O tem in onem.	niso bili starši tukaj rojen:. O-
ind. — Iz naše 1 glasile ata se dve deklici, da ata
naselbine so tako redki dopisi,
f v, Naznanilo.
Peoria, IIL — Pred par dnevi aem poročal o nezgodi rudarjev ko so se peljali na delo, sedaj pa moram poročati žalostno vest, da
kot dobra Ista. Novic ni in z dolom je kot povsdd. — Na 12. feb. je imelo mlado angleško govoreče društvo "Adria" SNPJ svojo prvo. vaselifo z igro v slovenskem jeziku. Igralci ao bili samo.mladi.člani in »članke; vsak je svojo uk>go dobro izvršil, raaeft male izjeme. Naučili so se prav v kratkem čaau. Za retiserja je bil brat John Mateju''. Vsak si lato ko misli, koliko potrpljenja je bilo treba na obeh straneh. Brat Matelič jim je moral vsako besede rasfcolmačiti kaj pomeni. Za igralce je bilo tudi telko, ker niso razumeli Či-tati v slovenskem jeziku, in dru-gičHPNč na odru tudi ni lahke stvar. Igra je bila dobro igrana in tudi dobro obiskana. S tem so dobi k mladi člani in članice veselje, da bodo v bodoče še več iger vprisorili. Kako lepo je bilo videti samo mladino na odru in so vsi dobro slovensko govorili rasen majhne izjeme.
Ko smo bili minulo poletje v stari domovini na obisku, sem čitala enkrat v Ljubljani v nekem slovanskem Časniku, da kako govorimo Slovenci v Ameriki in da kakotije popačena slovenščina v aJovensko-ameriških časnikih.
Čitala sem, da naj Prosveta postane 5-dnevnik. Ali naj posnemamo '♦Edinost?" Da bi bila pondeljkova številka bolj obširna? To ravno tako izgleda kot bi reki*: "Jaz v nedeljo ne bom kuhate, ker kuham v pondeljek več." Da bi bilo več prostora za angleško štivo? Počakajte, de pomrje večina slovenskih naročnikov, potem s tako predlogo ns dan. že več časa opazujem, kako so slovenski tisk polagoma odriva. Ce bo šlo tako naprej šc par konvencij, Prosveta ne bc več slovenski Ust, bo angleški.
Na 18. feb. tem čitala v Pro sveti v angleškem jeziku, je zapisal upravitelj brat Godfcna, da tisti predlog za 5-dnevnik in za več prostora za štivo v angleškem jeziku je njegov predlog Zaki^i, 9*> zapišete še v slovenskem Jeziku? Po mojem mnenju, tisti Slovenec, ki ne ljubi svojega materinega jezika, ni vreden, da se. Slovenec imenuje Ne morem razumeti, zakaj se slovenski rod tako rad potujči Res je, ds naš jezik bo tako in tako enkrat iz površja semljr izginil, saj še bolj veliki narodi so isginili, vseeho pa spoštujmo naš maternl jezik in bodimo po noani na nJega. Poglejmo naša slavna pevca go. Lovšotovo in
(ne t a Francoza, da peti jih uči- J je preminul rojak John Zumer ta po franoosko, in da bosta pro-
Nevarnosti, ki preie na rudarje pri njih težkem poklicu, prikazuje v žarki svetlobi poročilo rudniškega nadzornika sedmega distrikta v Pennsylvaniji, ki se razteia na produkcijo trdega premoga v južnem delu okraja Lac-kawanna in severnega dela okraja Lucerne. Produkcija premoga se je od leta 1926 očividno krčila na tem polju trdega premoga. Vsako leto je bilo od leta 1926 produci-ranega manj premoga, a z nižjo produkcijo se ni sorazmerno krčilo tudi število nesreč, ki so doletele rudarje na delu. In sicer se je znižala produkcija od leta 1926 za 810,000 ton premoga. Rudarjev je bilo zaposljenih 4,700. Od teh rudarjev jih je ponesrečilo smrtno eden in dvajset To pomeni, da se je na vsakih 224 rudarjev eden smrtno ponesrečil. Ti rudarji so zapustili šestnajst vdov in dva in trideset sirot Eden in štirideset rudarjev je bilo težko poškodovanih, da niso mogli delati več ko šestdeset dni. Tudi ti so komaj ušli smrti. Tri sto šest in osemdeset ru darjev je pa zadobilo take poškodbe, da so bili manj časa doma kot šestdeset dni. Od leta 1926 so zaprli pet starih rudnikov, odprli pa niso nobenega novega. Vprav to po-kazuje, kako poceni je življenje rudarjev, ki vsak dan tvegajo svoje življenje za košček kruha aaae in svoje družine. Mesto da hi se nesreče zni/.ale, ker je bilo manj premoga produciranega, so pa ravno tako pogoste, kot so bile, ko se je produciralo 810,000 ton več premoga. Pogumno gre do zjutraj rudarji v premogovnik, iz katerega ne vedo, aH se bodo vrnili Živi, ali jih pa prineso iz njega mrtve ali pa težko poškodovane.
Naenkrat v premogovniku zagrmi, pokaže se blisk, močan puh podere rudarje na tla. Vžgali so se treskajoči plini in gorje onim rudarjem, ki jih oplazijo. Včasi pa zagrmi nad rudarji, ko vrtajo luknje za naboje in s stropa se vauje tem** skalovja na rudarje in jih pokoplje pod aaho aH jini ps zapre 1 'hod ir prnnogovnffca, da go obsojeni na počasno in mučno smrt vsiad lakote.
Za tveganje svojega ti vi jen ja, svojih zdravih udov ln
težko delo ps plačujejo v današnji kapitalistični družbi	___
rudarje tako nizko, da je njih zaaluiek podoben beraškl' bi moje otroke naučila vS~k<S napitnini. In to inamijeio žegnani in neiegnani sago- enega govoriti.** Petem je do-vomiki kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije pravično urejeno človeško družbo in po bolji volji nasUJi družabni .red.
Sublja, kako se trudita, da povzdigneta naš narod, da bodo tudi drugi narodi videli, da tudi mi nekaj veljamo.
Cltala sem dopis od neke rojakinje, ki priporoča, ds bi ne Izhajal več Mladinski list. na mesto njega naj bi bilo podaljšano v Proeveti angleško štivo. Jas pa protestiram ln želim, ds bi Mladinski list nadaljoval svojo pol kot dosodaj in da bi bilo v vsaki številki ena ali dve povesti v obeh jezikih. S tem s« tudi'starejši 'ljudje naučimo bolj pravilno angleško govoriti mladina bi ae naučila slovensko čitati In pisati.
Naj vam dokaiem, da tudi A merikanci bi radi znali govorit dva jezika. Ena moja hčerka je štora <leaet let, pa jo vpraša en krat učiteljica v šoli, kako je bilo V stari domovini. Otrok je povedal, kar jc videl In slišal nato jo vpraša učiteljica, če ra same Še kateri drugi josik al samo angleški. Odgovorila je, da razume tudi slovenski, da mama ne pusti doma angleški govoriti Učitelj k* ji pove, da naj pove kakšao heeedo slovensko, naj jo zapiše ln naj pove. kaj pomeni v angleškem jeziku. Otrok je tud tabo naredil, potem ps vpraša črnka dekliea učiteljico aa bese do. Učitetjtea reče: "Kaj pa ti AfHestin?" Deklina odgovori "Mr , lir ver. kako bi bila >sz vesela, ce bi bili moji staral ne eni strani morja rajem, da b anali dva jezike ln bi še aaušili" Učiteljica odgovori "Tudi jaz. de bi saaladve »zika.
stavila: "Poglejte, kako aaa tuji ljudje lahko sa aa poni prodajo, k« r razumemo sama ea jeeik Vprašale js. fs je šs kateri, da
t vas
opazovanja
sila, aaj jih nauči še govoriti francosko.
Spomlad bo kmalu tukaj in marsikateri rojak bo šel v staro domovino na obisk. Večina želi, prinesti kakšno cvetlico s seboj, da ima za spomin,-la> pride v New York, pa je razočaran, ker mu jih vzamejo na carinskem uradu, ker cvetlice s korenino in zemljo so ravno tako strogo prepovedane kot alkohol. Jaz sem imela z mojimi Še precej sreče. Gorenjski nageljni še precej rastejo; radovedna sem, ka-to je s cvetlicami rojaka Olipa, če mu uspevajo, ali ao ostale v Sevfr Yorku?
Mary Stroj, 1040 N. Holmes ave.. Indianapolis, Ind.
Pojasnilo. — Brat Godina ni odgovoren za pisavo v uredniškem delu, ampak kot upravitelj e odgovoren le za upravniški del listu, za uredniškega je pa odgovorno uredništvo. .
Besede: "Baš, baje, vase, dlje" so slovenske in so v rabi še desetletja v slovenskih časnikih.
Kar poglejte v veliki "Slovenski nemški slovar/' ki ga je uredil profesor Pleteršnik, ki-je podučeval slovenski jezik na jubljanski gimnaziji ii> našit boste vse notri razen besede "vase." Tam boste našli tudi razlago, kateri slovenski pisatelji in slovntčarji ao rabili te besede. Ako ste dokončali slovensko ljudsko šolo v starem kraju, ste se učili, da se eno-zložni predlogi v edainskem to-ilniku (akuzativu) in pri tre t ji osebi tudi v mmožinakem to-tilniku spajajo z osebnimi za-mki. Zato govorimo in pišemo: vame, vate, vanj, vaae; name, nate, nanj, nase; .pome, pote, ponj; obrne, obte, obenj; črez-me, črezte, črezenj; ponje, zanje, čreznje. Za "č", "ž" se V na Gorenjskem in tudi nekod na Dolenjskem zgublja. V knji so upravičene oboje obliko: Črezme in česme itd. Pri izgovorjavi naglsfamo prvi zlog. Ako je zapisano va-se, je nepravimi©, pravilno je vase, Ti stim, ki so zabavljali glede pravilne pisave v starem kraju, bi pa lahko odgovorili, da bi jim nič ne Škodilo* sko bi se malo učili pravilnega slovenskega jezika, kajti kritizira lahko vsak iušmar, kot pravi pesnik France Prešeren. ,t	j
Smrtna koaa. Hlllside, Pa,—Dne 22. februarja je tukajnpremtnul John Bi-Ijan, rodom iz Hrvaškega pri morja iz Sušaka. Njegova obi telj sedaj šivi v Cirkvenici, več sorodnikov pa šivi v Združenih državah, katerim sporočam žalostno vest.
Pokojnega Johna je zadela kap. Spadal ni k nobenemu pod por nem u društvu, vseeno pa so mu nekateri člani SNPJ oskr beli dostojen pogreb. Najlepša hvala gre sestri Regini Slaviče-vi Iz Millwooda, članica SNPJ, ter Ivanu Vučinl, članu HBZ, ker ta dva ata največ povnogla, da je pokojni bil na dostojen način pokopan. K temu so tudi pomogli rojaki Siavič in fanta Charles ter Stave, ki sta tam aa stanovanju. Sestra Slaviče-va in njen soprog, F. Vučininova ter sestri Cestarič in več drugih je tudi priskočilo ns pomoč.
Pokojni Ivan se je mislil vpisati v SNPJ, a nagla smrt ga js prehitela. Zato pa apeliram na vse cenjene rojake, da takoj pristopite v podporna društva, ker nihče ne va, kje ga nesreča Čaka In kdaj ga zadene bole-sen. Pristopite k društvom, ds boste preskrbi leni za vse slučaje.
Ohranimo trajen spomin na pokojnega Ivana.—Pozdravljam vse članstvo SNPJ!
Mm fljt član SNPJ.
Kle ata? tisridge. Pa.—P**!prani pro. stnt rojaka JLakoh Gnala in Fraak 2nidarsiša. člana društva št. 7 SNPJ. da ae ml nemudoma javita. Iščem ja radi društvenih zadev, Ako kdo Izmed rojakov ve sa njiju naslove, prosim. da
Krave v aparatu masne pro- ko se jih nabere petdeset, y> dukcije. •	- pomolzone temeljito v nekaj tn.
BB Industrializacija farme krep- notkih; pri izhodu jim odvzame.
Mm je prišel nsaaao preu s«BV ^ m<jhanizirii^	v ftVrho njinn pa že pnmaršira petdeset
masne produkcije. In čim bolj drugih krav k molzenju.
Na ta način par delavci
mi leti. Tukaj je imel tudi brata, ki pa je bil baje pred par leti v Springfieldu, 111., ustreljen f zadevi neke prohibiške ovadbe.
Pokojni John Zumer je bil član<društva št. 311 SNPJ, katero društvo pa je/frred časom radi nekega neaporasuma pustil. Tako vidite rojaki, da v tem slučaju ni bilo nikogar, ki bi se zavzel za mrtvega rojaka, da bi mu preskrbeli pogreb, marsikdo pa ga bo pogrešal vsled njegovih^— dolarjev, ki jih ni imel. Zapustil je dosti sorodnikov, vrednosti m nobene. Star je bil okrog 60 et, doma iz Gorenjskega, Jugoslavija. Naj mu bo lahka ameriška gruda.
Rojaki pa lahko spoznajo, ko-iko vrednosti so naša podporna društva. Ta,vselej skrbe ca svo-; e člane v bolezni, nesreči in po-rebi, ko pride smrt ga tudi dostojno pokopljejo. Tako delo vrši naša velika Slovenska narodna podporna jednota. Torej v njena društva vsi!
F. Franko.
Članstvu društva 234. MHwaukee, Vtfs. — Po sklepu decemberske seje,, naznanja se članom društva Hratoljub St. 284 SNPJ, da ne plačamo asesmentu za nobenega člana iz društvene blagajne za en mesec, kakor smo poprej. Ravnali se bomo po pra vilih, to je — asesment mora biti plačan do 24. vsakega meseca. Tudi tajnik ne bo več prišel o-sebno kolektat asesment. Ako ni asesment plačan do določenega dneva, &e dotičnega člana suspendira. Vsak član vo, da mora društvo odposlati asesmente do zadnjega vsakega meseca na glavni urad.
Na februarski seji je bik) skle-
*e farmski pridelki in izdelki i\a u* nacm par oemvcev nT] m nože, tem bolj se razhajajo od molze na tisoče kvartov mlekt prejšnje primitivne skupne pro- dnevno. Cela stvar je pod nad-dukcije in tem bolj se špeciali- zoratvom strokovnjakov, naprs-zirajo.	va je absolutno čista in higije-
Na primer primitivna produk- nična, krave so redno krmljene xija rfnleka in mlekarskih izdel- znanstveno z ozirom na kvaliie-kov ae pretvarja skokoma v mo- to ailoka in mpsla, »treski pro. demo industrijo, ki je ločena od dukcije so znižani na minimum, farmarja. Prej je farmar pomol- produkcija je zvišana na maksi-zel svoje krave in prodal mlako mtun in konkurenca s farmarji, mlekarski družbi. To ae še godi, ki še molzejo z rokami v nefl. a v manjši in manjši meri. Ve- stih hlevih, je naravnost ubija-like mlekarske družbe imajo joča.
svoje krave in mleko, smetana, Nesreča je le, ker se to vrši sir in maslo je špecialna indu- v svrho dobička in ne zgolj v atrija, ki ni več odvisna od far- svrho potrebe. Ampak to pride. | me ,	Zdaj je na vrsti štadij industri-l
Se več: mlekarska industrija aliziranja ki organiziranja špe-je postala mašinska. To je poka- cializiranih industrij, zala uspešna demonstracija v Najmanjšega dvoma ni, da New Jerseyu. Walker Gordon mora to radikalno vplivati pa Company je uvedla masni molž- socialni živelj. Nove industrij-ni stroj. To je veliko okroglo ske razmere, ki raztegnejo me-poslopje, ki se avtomatično vr- hanizacijo in masno proizvajati in v njem je prostora za pet- nje na vse kraje in kote dežele, deset krav. Na eni strani ko- neusmiljeno rušijo staro social-rakajo krave noter s polnim vi- no življenje. Doslej je bila obli-menom, na drugi strani pa ko- ka družinskega življenja še var-rakajo ven potnolzene spotoma, na vsaj na kmetih — odslej ni Cim stopi krava v "molznico" več. ''Business woman" pride tu-(vsak dan so nam potrebne nove di na deželo — oziroma pride besede!), ji nameščenec natak- "dežela" v mesto, kajti indu. ne električen aparat s posodo atrijska revolucija zlije in spoji vred čez hrbet in pod vime in mesta in vaai v nekaj novega.
1 11 .....
Stoletnica priseljenca-državnika
Dne 2. marca so mnoge držav- ne. Kot predavatelj je obiskal ljanske organizacije prdslavile vsa večja mesta srednjega za-stoletnico rojstva Carl Schurza, pada, zlasti Wisconsin in Mis-slikovitega priselj^focMnžavnj- souri, kjer so se nahajale veka, katerega vpliv je bil občuten like nemške naselbine. Nekoliko na dveh kontinentih skoraj te- ,časa je bil nastanjen v Water-kom pol stoletja. Kakor eo Ro- town, Wisconein. Postal je od-njenof tte društvo Bratoljub pri- chambeau, Lafayette, von Steu- vetnjk in se aktivno udeleževal redi dne 1«. marca domačo zaba-1 benr Pulaski in Kosciusko prišli političnega življenja. ^ vo v spodnjih prostorih Harmo- v Ameriko za časa Revolucijo- Vprašanj* suženjstva je že
nie dvorane. Vsak član je zavezan plačati $1.00, če se vdeleži zabave ali ne. Vsa postrežba pri zabavi Je prosta in ker bo ta zabava nekaj izvanrednega, prosi se tudi občinstvo V Milwukeeju in okolici, da ae blagovoli ista mnogobrojho udeležiti. Na svidenje 16. marca zvečer.
Tajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
narne vojne, da pomagajo kolo-	tedaj pretresalo javno mnenje
nijam do neodvisnosti, tako je	in pojavljali so črni oblaki pri-
Carl Schurz prišel v Ameriko	bližajočega se viharja. Schurz
ravno pred veliko krizo v zgodo-	se je z vsem ognjem revolucijo-
vini Združeni držav — držav-	narja vrgel v politiko in prot -
ljansko . vojno, da ae aktivno	suženjsko propagando. Kmalu
vdeleži kristaliziranja. ljudskega	s&Je. razširil glas o njegovi go-
mnenja proti suženjstvu, krva-	vorniški nadarjenosti in sačel je
ve borbe za ohranitev Unije, ki	dobivati od vsepovsod- vabila za
je sledila, in ikasneje dela sa re-	govorniške nastope. Bil je jako
konstrukcijo in humaniziranje	aktiven za časa Lincoln-Dougla-
vladavine	8°ve kampanje v IUinoisu in na
Schurz — nemški revolucijo-	shodih govoril v angle-
nar. Schurz se je narodil (ftie 2.	fk{™ in »emškem jeziku. V K-
marea 1829 v Liblaru, malem	inoisu se je sestal z ^čolnom
nemškem mestecu nekoliko milj	h»n» žllavt> in energično na-
daleč od Kolina. Svoja mlada	f«Ueval s propagando za po-
nlštvo Vam je dotično Številko lista poklalo dne 7. marca.—Pozdrav l
Sheboygan, Wls. — Radovednež. — Ameriška ^Iržavljanka, ki se je poročila m nedržavlja-nom po 22 septenftru 1. 1922, ne zgubi državljansmh pravic z možitvijo nedržavljfma. Tako določa federalni zakon, ki je bil sprejet navedenega dne in leta. Pozdrav!
Bicikelj. Neki star ttemški rokopis, heidelberški Sathsenspiegel, iz srednjega veka vsebuje miniaturo, ki kaže, da je človek v tej dobi že isumil četverokole-sen voz, katerega je potiskal t dolgimi koračaji. Štiri sto let pozneje je Siviac obudil od mrtvih ta stroj, izumivši svoj "cele-sifer" ali brzotek, ki pa se je smatral zgolj za igračo in ae v kratkem opuatil. V prvi polovici 19. stoletja pa je badenski baron Drais iz Sauerbrouna bil arečnejšl a svojo "draisino," s katero so se 1. 1818. precej draj-sall po javnih vrtovih. Tej izna/dbi je manjkala pod nožnica. In pariški kolar Michau* je napravil še ta pedal. Ker pa ni
0	pravem čaau vse! patenta, mu je neki Latlemant izpodbijal
1	sum. Potlej sta se združila. Bicikelj je takisto zagledal beli dan in prišel aa mednarodno razstavo 1H67. Angleži so ga izpopolnili, nadomestivši les t jeklom in ovivšl želesns platišča s ksv-cukastim .omotom. Sorivay je 1869. patentiral prve blazine na krogle. Proti L 1«Sb je Charles Sargent angleški delavec, nastanjen v Parim, dodal še Gal-lovo verigo, kakršno jc slavni mehanik |s Grenobla, Vaucar-
mi j»h sporoči, aa kar mu bom ^ rabil pri nekih ovojih stro-asšn hvaležen. Moj aaolov je: jih. Angleški fttvtr.oedrevnik John SrObemak Bo* 14*. Cla- Dan lop al je ismialil pnevmati-
• , • ko, ki pa je šole tiopnjema prWa tajnik it. 7. današnje popolnosti.
Blaine, O. — N. Tomsich. — Članek, ki razpravlja in pojasnjuje o priseljeniških ter državljanskih problemih, je bil priob- ^ ^ ^	______
čen v Prosveti dne 1. feb. TJprav-i""";„jJ voieffa štenega Abe — - —"" 4t'"nt"Turega ^eU ^ m.teri -iT Ko je izbruhni., drtav.jan
revoluci- »ka vojna in je predsednik Lin-
ta. Njegov prvi stik z ---------
jonarci je bil na kolinski gimna-	eoln izdal proglas za nabor 75,-
ziji. Dijake je preveval libe-	prostovoljcev, Je Schurz za-
ralni čut onih dni in uporništvo	organizirata polk nemšk h
proti pruskemu absolutizmu. Ta-	konjenikov. V tem delu ga e
ko je tudi mladi Schurz večkrat	*****. Lmco^jov pociv naj
dvigal svoj glas za revolucijo.	kot am^i poalanik m
Ko je stopil na vseučilišče v	Španskem. To je bilo^jvo pn-
Bonnu, sc je pridružil revoluci-	nenavadnega dela tega
jonarnemu dijaškemu društvu	Priseljenca Bil je pritel ' A-
"Burschenschaft Franconia." merlk(> P™d. fiam,imi dfet,I^tT „ * . . . 0 . . ti — kot siromašen, tuj, nepo-Komaj je začel Schurz poha- znan ^ ^ M je Vrs-
jati predavanja na univerzi ko ^	kot d^Nnatični
faJ pJ - rT1UClJif JeU »uitopnlk velike republike.
8481\aBVu ^ PTh^ ^ Ali diplomacija ni bila poseb-se pridružili ustaji. Izvežbane nQ ^ nekdmnjemu nemško-
pruske čete so zmagala nad mu^revolucijonarju. 2e leta
malim, četami revolucijonarccv. lg62 ge je ynU y Ameriko, da
Z drugim revoluci jonarci seje	^ Miyno beleži driavljansk, Shurz zatekel v trdnjavo Ra-	vojn€ m ^ jet v voj„ko stadt in se tu tri mesece upiral	R č|nom Kenerala-brigadirja in pruski vojski Končno ee je	nsšcolUrih bitkah je bil po-tsdnjava morala predati. Z dve-	mmknjen v tin ^j^aenerala ma drugima tovarišema je	v Getty.burgu je poveljal 11. Schurz srečno utekel skozi od-	koru |n m wtke pri vodni kanal. Prebrodil je reko	Q,attanooga Ren po noči iai iskal zavetja na	Po koncu vojj|c je ^u^ francoskih tleh.	če| dejovati za popolno pomiri-Aii vodja dijakov — profesor	tev s Jugom. Prodsednik John-Kinkel — je bil ujet od pruskih	^ Lincolnov naslednik, gs Je vojakov in Schurz je saanoval	imenoval posebnim komisarjem, drzen načrt sa njegovo osvoIhv	rfa poročs o delovanju urada » diies'. Vrnil se je na pruska tla	osvobojene©. V tem svoj stvu Je preble*en in uredil vse zs profe-	jxd#laj popolnoma študijo gospo sorjev ubeg. , VUhoUpil je vrv	da rakih problemov na Jugu. v njegovo celico in profesor se	L. 1968 je Schurz otvoril naje po noči spustil k ječe v na-	rodn0 konvencijo, ki je haco« ročje svojih prijateljev.	vaja Granta sa predacdnišken* Začetek amertftkr karlirre.	kandidata To ga ni motilo v Ko je Schurz šive I »»koliko časa	tem, da i«' astro napsdal mnogo v Londonu kot poittittn' begu-	glanmth .akonakih osnoi than-nec. mu Je končno presedalo	teve admlniatračne. Njogo^' stalno izjalovijenje vseh planov	simpatije so bile na strani bel) za uveljavljanje demokratičnih	liberalnih elementov v doiel' načel v centralni Evropi in se	L. 1S72 ae je odcepil od e«oj>^ je odločil iti v Ameriko. V av-	starih političnih prijateljev in gustu L 1S62 ae je vkrcal za	je predsedoval konvenciji, ki j*
New York.
imenovala predsedniškim kan
Prva tri leta je živel v Phils- didatom Horace Groelejr-a. veli-dolphiji In rabil vas prosti kega novinarja in roformerja čas aa knratilto učenje nagle"'-	(De*a aa 4. • trasi.)

OBOTA, 9. MARCA.
Vesti iz Jugoslavije
Uz,
MRAZ, ZAMETI, NOV
SNEG ...
(Izvirno.)
Ljubljana, 1§. febr. 192». o je letos pri nas postala ie ra p#sem, ki pa postaja vsak hujša. Mraz ne popušča in ga šele svoj višek združen iharji in ponovnimi zameti, raj je začelo spet snežiti in kži še danes. Sicer ne sneži fcno, vendar se prometu an itah pozna. Prometne in go-[xlitrske posledice taga mraza [hude. Večina rek in poto-
tv Sioveniji je zamrznjenih, a je v savski dolini pri Za-Hu in proti Krškem je za-rz njena preko vse širine. Sa-via je od Celja do Zidanega tu vf>a v ledenem oklepu, e žage so po celi Sloveniji rznjene, ceste st) sicer pre-. v dobrem stanju, vendar 30 rite od težkih kmečkih sani, aterimi vozijo kmetje zlasti e iz gozda.
ud mraz je pritisnil z novim
frgom na vso Gorenjsko. Ter-meter je silno padel. Mraz 1 za par stopinj odjenjal samo Štajerskem, dočim je hujši I Doleruskem. Na Notranjem divja silna burja s snež-tni zameti. Na progi proti Trli je popokalo več tračnic ter Iraditega vozili vlaki z zamudni. Meteorologi napovedu-|o, da mraz še ne bo tako kraa-odjenjal in da nas utegnejo
iskati še silni snežni zameta cevi. Od vozičkov, napolnjenih
imperatura se je danes zjutraj Dala v Sloveniji med 18 stopi-ami (Maribor) in »0 stopinja-
(Rakek) pod ničlo. Ta mraz je povzročil v železnem prometu znatne zmede, čelo je železnici tudi primanj-vati premoga, ker je njegova odukcija radi mraza otežko-na in je silno padla. Zato je a ljubljanska železniška dikcija primorana, ukiniti vse vorne vlake za tri dni rasen ih, ki prevažajo nujne stvari emog, itd.) in živila. Tudi tniški promet je omejila. Ta za tri dni ustavila v Sloveniji potniških vlakov.^ Vlaki prU jajo z zamudami. Beograj-i orientexpres, ki bi moral iti ob 4. zjutraj, je prišel ob popoldne. Tržaški brzovlak imel včeraj 100 minut zamu-, osebni tržaški pa 140 minut, li vlaki prihajajo v Ljubljano polnoma zamrznjeni in pred-1 odhajajo iz Ljubljane, že et pnmrznjejo na tračnice, , jih le s težavo spet spravijo promet.
Ljubljanski vodovod je zdaj et v redu. Popravili so počeno v v šentjakobskem okraju in ta ta okraj spet vodo. Saj so z vodnimi tanki bolj površno krbovali. Položaj glede pre-[>ga je enako kritičen. Pri-znjkujc ga tako, da se premo-vna prodajna podjetja trudi , da na sploh ne zapro svoje-i obratovanja. Baje je iz Sle-|e sviziranih 76,000 ton pre-oga, ki bo pa prišel v Ljublja-1 z zamudo, kakor je ob takem ometu razumljivo. Premog imanjkuje trgovinam, tvrd-\m, uradom in juatična palača \ je bila deležna en aam vagon > vso svojo veliko zgradbo. It vi ne premoga na postaji se hože. Včeraj je prejela neka rdka ' vagon premoga iz Av-rije. Od 12.000 kg ga je bilo fkradenega 2601 kg. iSinoči je bfl pustni večer, ki bil snežen, mrzel in pust Iz Maribora nam poročajo o h žrtvah mraza, ki tudi tam ej piitiska. Iz Poljčan so raj prepeljali v mariborsko nico h rana Repeja, kl so ga I i zmrznjenega ob deželni ca-Zdravniška pomoč mu ni £ koristila, in mož je podlegel. Dslje so v mariborsko bolnico 1 peljali , 70-letnega Janeza Ijca iz Slovenake Bistrice, kl drvarii v tej hudi zimi in dohode ozebline. Tudi njemu IMimsirala zdravninka nega in irmk je \ bolnici umrl. V bolnici a# nahajata nadali« Ivsn Pečenka iz Svettae in učavničar Jurij Puka, Id je prišel pes iz Ljubljane v Ma-' "f je dobil hude osebline nigan Pečenko pa ima »e na rokah. 9 sok Ha b 00 Ide. da
bo treba del rok In nog am-
tirati
starčka, čigar identiteto ni bilo mogoče ugotoviti.
V Slovensko Krajino so zašli volkovi iz Ogrske. Ker je Blatno jezero popolnoma zamrz-
BT*
Krivci so bili takoj suspendirani, komisija pa bo vso aadevo preiskala še bolj natančno.
l*nogo so kmalu očistili, tako da je bil promet do opoldne že vzpostavljen.
Atirje otroci aiporeii. V Beogradu se je v Kummi ulici pripetila strašna nesreča. V, stanovanju tramvajskega ^prevodnika Iliča so bili doma
z opranim premogom, curlja voda, ki sproti zmrzuje v velike ledene mase, ki ovirajo promet po tirih ter jih je zategadelj treba čistiti. Delavci sami na separaciji so prezebli in mnogo jih še manjka radi bolezni. Pa morajo drugi delati nadure in zmrzovati čez mero za pičlo plačo. Grozi poleg tega še nevarnost, da prične separacija zmrzovati tako, da ne bo mogoče odtajati ledu. V tem slučaju imajo že nalog iz Ljubljane, da premoga nič ne perejo, marveč da ga koj takega kakoržen prihaja iz jame, pošljejo v promet.
Iz vae države prihaja vedno ista poročila o mrazu, ki se zadnje dni spet stopnjuje. Tako poročajo celo iz Dalmacije, da divja na Jadranskem morju pri 17 stopinj mraza silovita burja s hitrostjo 126 km.
blizu
njeno, sp dobili volkovi prehod
izOgrske v Slovensko Krajino.^^ ^ staTi 8," 4, Tin Dogodilo se je, da se je kmet is Razkrča vračal domov in sta go spotoma napadla dva volkova. Konja se nista hotela več premakniti z mesta in sta tiščalo glave tlom. Na kmetovo klicanje sta prihitela na pomoč dva lovca ki sta se nahajala v bližini. Tadva sta rešila kmeta. Tudi na drugih krajih Krajine so zapazili volkove in se jih ljudstvo zelo boji. Nihče si ne upa brez orožja z doma. Ako mraz ne popusti kmalu, se zna ta zverjad razpasti po naših pokrajinah.
Tudi v LJubljani so se že pripetile nesreče radi mraza. Tako leži v bolnici akademski slikar Zupan z zlomljeno nogo, ki si jo zlomil pri padcu na ulici. Dalje se zdravijo v bolnici novinar Cenčič, profesor Jarc in več drugih. Mnogo pa jih leži z ozeb-limi nogami ali rokami, ker so kljub mrazu morali delati, nakladati les, sekati drevesa itd. Največ je teh lesnih delavcev, £i v zimi največ trpijo.
Trpijo tudi rudarji v separa-cijah, v pralnicah premoga. Cevi so zamrznjene, po 46 delavcev je v Trbovljah zapoolenih samo pri tajanju zamrznjenih
Beograd, 18. febr. 1929.
Med postajama Bata j niča fn Zemun je prišlo včeraj do velike železniške nesreče. Dvoje vlakov, pomožni in brzi, sta trčila z vso silo drug v drugega. Mrtvih v prvem hipu ni bilo, pač pa več ranjenih.
Mraz je škodoval mnogim lokomotivam, pokvarile so in se radi tega čeoto zgodijo majhne nesreče, da lokomotiva skoči s tira. Tako je bilo pri Batajnici. Lokomotiva je skočila s tira in morali so poklicati drugo lokomotivo in pomožni vlak, ki je pripeljal delavce, da so pomagali lokomotivi "na noge", na tir. To je bilo sredi noči med 11. in 12. t. m. Raditega je imel brzovlak, ki vozi z Beograda ob 7. zvečer precejšnjo zamudo«. Odpeljal je šele ob 11. zvečer in je v Zemunu čakal še okoli eno uro. Potem je odpeljal po desnem tiru proti Batajnici. .
Istočasno je odpeljal is Bataj-nice pomožni vlak proti Zemu nu fn sicer baš po istem tiru, po katerem mu je nasproti peljal brzovlak. Tako sta trčila *okoll pol ene ponoči sredi progi, ko sta vozila z vso brzino. Polom je bil silen. Lokomotive so silno poškodovsne, štirje vsgoni vlsks so takoj zgoreli, ranjenih je Mlo IS, od tah le eden potnik, drugi so železniški uslužbenci. Mrtev nl bil nihče in tudi od ranjencev doslej nt nihče umrl.
Iz Beograds so takoj poslsll |K>moč. ranjence so propeljali v beogrsjsko bolnico, kjer so jih obvezali In deloma odpustil v dom slo pego, cieloms obdržali v bolnici.	_	j
Tfesreče so kriti prometni o-radniki be tajniške postaje, vla-kovodjs in «t roje vodja pomožnega vlaka ter kretničar. kar je vlak pomet ni odpotoval preden je dOfet za U signal tn ga tudi uradniki niso ustavili. Postajni načelnik Bstsjnke Je baje po
pol leta. Ob desetih je mati šla na trg. Ko se je vrnila je našla otroke deloma zadušene deloma napol izgorele.
Otroci ao bržkone hoteli naložiti drva na peč, pri tem ps je morala pasti žerjavica na alam-njačo na tleh, ki se je vnela in je en otrok popolnoma zgorel, drugi pa so bili aelo obžgani in zadušeni, mrtvi. Ko je mati vstopila in videla nesrečo, je padla v nezavest. Morali so jo odpeljati v bolnico. Ko se je mož vrnil z dela, jo našel stanovanje popolnoma prazno.
Taške likvidacije.
Po proglssitvj novega režima se je likvidirala ustava, likvidirale so se stranke, likvidiiale nekatere strokovne organizacije in likvidirati ae mora narodna skupščina. Pri tej zadnji likvidaciji pa so naleteli na nekatere ovire, ki zbirajo naglo likvidacijo in kl dajejo mnogo posla vladajočim ljudem. Vsaj gladko ne mara iti. V blagajni je zavora, v blagajni, kjer manjka več sto tisočev dinarjev. Od kod ta primanjkljaj? Treba je bilo določiti posebno komisijo, ki naj pregleda račune in knjige. Poverili so glavno kontrolo komisarju računovodstva Miniču, ki je že pred dnevi začel točno pregledovati vse knjige in sploh vse, kar so našli v skupščinski blagajni. Preiskava je bila za-vlačevana posebno zategadelj, ker je bivši blagajnik skupščine bolan in se ne more ali ne mara ganiti s postelje. Komisar Ml-nlč pa je vendarle končal svoj pregled in predložil prvostopnemu sodišču v Beogradu, da znaša primanjkljaj v blagajni Narodne skupščine 416,820 dinarjev, torej blizu pol milijona. Kaj je sodišče ukrenilo doslej, ni znano. Zahtevalo pa je, da se predložijo tudi računski zaklju čkf blagajne Narodne skupščine prejšnjih let, da vidijo, ali izdatki ne presegajo označenih višin.
Javnost je seveda radovedna na potek vse te preiskave in radovedna, kako bodo narodno skupščino likvidirali ob takih slučajih. Prav tako je javnost zainteresirana, kako bo s posameznimi poslanci, ki so si v teku svojega poslančevanja zaslu žili veliko bogastvo. Tako čita-mo v "Glasu naroda", kl izhaja v Somboru, naslednja zanimiva vprašanja:
"Radovedni smo, kdaj bo bo* ginja Pravice poslala svojega in špektorja, da preceni 600 oralov zemlje v Baranji, katero je ku pil v dobi svojega poslančevanja neki narodni poslanec. Ali je tn zemljišče res vredno 2 in pol milijona dinarjev in odkod je dobil ta poslanecftoliko denarja In navsezadnje: čemu si je to zemljišče kupil, ko ni poljedelec? Fevdalizma ni več in zmanj kalo je tudi bogov in grofov. Tudi strank nl več, ki so nekdsj dajale sinekare svojim prva-kom. Ce morem jaz — pravi pisec — po 40. letih Revnega delovanja živeti s šestero otrok skromno življenje ob krompirju in fižolu, se mi zdi zelo čudno, da oa toliko drugih mlajših ljudi ne velja latinski pregovor: "omnia mca meču m porto", k<> so se v jsvnem življenju komo j pojavili in naenkrst začeli vzbujati posorneet o svojim bog*' stvom In raakošnlm življenjem. Naša pozornost in radovednost glede teh ljudi ne izvire iz zavisti, marveč Iz pravicoijubjs. To apada v delokrog boginje pravice. Rsdovedni smo tudi, kako da v dobi bivše nsrodne skupščine niso mogli priti do državnega monopola soli dobrovoljc! Hi invalidi, ki no se borili (n toliko žrtvovali za to državo, tem vec ds je ta monopol dobil trgovec, bnst omenjensgs narodnr-ga^poslancs .9 Kar ni prav, ni pršv in ae mora urediti . . /Tako torej pteot v sombor-skem "Glasu naroda". Dsei je v nekaterih mestih napi ss no prazno in šibko, Jo ves Oančtč vendarle vprašanje na boginjo pravice 0u>t pravi pisec), kl nsj
__|______________W v Beogradu 1 H>/tavile *vo|
V Ru**h ao našli .mrznjeregs begali koj. ko jo slisai o aosroti. troa.
Ostre odredbe proti nerodnim učiteljem.
Minister proavete je izdal na-redbo. kjer navaja nekatere nerodnosti učiteljstva. ki so po dopustu ali premostitvi is enegn mesta v drugega ae javi na določenem mestu takoj, marveč prihaja z dopusta ali na novo mesto z večdnevno zamudo. Poleg tega isostajajo nekateri učitelji brez zadostnega opravičila izven službe. Nadsorne oblasti pa to mirno trpijo, namesto da bi vsak ta)( slučaj kaznovale. Zato minister odreja:
Ako se učitelj ne javi v službo 10 dni, oziroma 8 dni, kakor je pravilno, ali pa na službenem mestu brez zadostnega opravičila izostane od službe štiri dni, so višje oblasti dolžne, da prvi d|Ui po poteku zakonskega roka nujno obvestilo prosvet. oddelek
0	tem. Prosvetni oddelki pa morajo koj staviti predloge ministrstvu, kako kaznovati dotične učitelje.
Sličen predlog je treba staviti tudi v slučaju, ako se učitelj ali učiteljica v določenem roku ne javijo na službo.	,
Višji organi, ki opuste predložiti poročilo o sliČnih prestopkih svojih podrejenih učiteljev, se bodo smatrali za nesposobne za svojo službo ter se bo temu primemo postopalo s njimi, f
Poleg te stroge naredbe, je treba še pripomniti, da je stalnost učiteljev ukinjena, da oblasti vsak čas lshko bres predhodne preisksve ali tudi brez navedbe vzroka premestijo, upokojijo aH odstavijo učitelje. Stalnost učiteljstva je ukinjena,
Država dela rod s krepko roko.	.u
Ciganska družina zmrznila • v šotoru.
Iz Trzina ijam poročajo o tragičnem slučaju, kl je pretreslo vse prebivalstvo Trzina in okolice. Pod smrekami pri znamo nju sv. Janeza so našli zmrznjeno cigansko družino, sestoječo iz peterih članov. > Cigan&ka družina >e je zadnje dni potikala po okolici Mengša In prosila hrane in prenočišča. Ljudje ao seveda kot vedno od klanjali cigane, ki ao si morali sami poiskati zavetja ln prenočišča na prostem. * Postavili so al pri znamenju sV. Janeza pod smrekami šotor ln prenočevali več noči. Cez dan so premrsže-n! hodili od hiše do hiše po vasi ln prosili usmiljenjs, jedače pijače in gorkote. Ljudje so jim sicer dajali hrano, a prenočišča jim niso hoteli odstopiti, saj jih niso pognali. Cigani prezebli in sestradani, so poltajali ljudem nadležni, mraz jih je tiral v to. In ljudje so po stari.navadi poklicali orožnike, ki so jih izgnali.
Predvčerajšnjim pa je neki vaščan iskal sled lisice in Je tako pri znamenju sv. Janeza na* šel ciganski šotor. Poglodsl Je vanj in videl, da v nJem tesno stisnjeni leže cigan s svojo ženo In otroci, ki J1h Je bilo troje. Po leg njih je ležal ostanek borne hrane. Mislil Je. da spijo, In Jih je začel dramitl. Zaman. Bili so mrtvi. Ponoči jih Je mraz zatrl In rešil s smrtjo slroms štvs in nsdletovanje ljudi, ki so poslsll nsnje Orožnike.
Obvestili so orožnike, ki so dali prepeljati trupla v Mengeš kjer so jih pokopali. O Imenih umrlih in kam 00 bili pristojni, še ne vedo.
Tatvina Mine blagajne v Hekiču.
Subotica, 9. feb. 1989.
Predvčerajšnjim so ponoči neznani rasbojniki ukradli poštno blsgsjno v občini Sekič, nedaleč od Subotlce. Zaudarmerjiska pe-troia, kl je Sla sgodaj zjutraj skozi vas mimo pošte. Je zapazil s. da so vrata v pošto čpšprta. vlomljena. Stopili so noter ter videli, ds js pošta oropana. U-gotovljeno je bilo, 4a so trije neznsni razbojniki ponoč! vdrli %9ošto, naložili blagajno na dvo-koinico in jo odpeljali. Spotoma ao hoteli nekemu k motu vzeti vor, in konje, da bi lažje peljali blagajno. a jih je K"*po>lar slišal tn prišel uadnj« Zaceli ao gs napadati, vendar ao morali boonti, s blagajne stso posabtli vsoti o seboj.
V blagajni je bik> kvečjemu kakih 20,000 dinarjev, vendar dovolj, da jo policija na nogah, ter Išče za tatovi. Izven vas! ao našli s sekire razbilo in izropeno Magajao. Ker jih jo napad »1 kmet t«Kffo eOHsl. oinjo. ds jih 'delo se ji je namrttf. <la Je pre.
1	bodo kmslu prijeli.	bledela.
Pierrc I>Brm|o:
< "Starala u jt!"
Bila je lepo. zdravo in brhko sedemmnajotlotno dekle is popolnoma poštene rodovine. # Njen oče. poslovodja v pisarni, je bil vesten uradnik, ki na svojih listinah ni imel niti ene slabe oznake. Sest let je bil navaden delavec, potem je prišel tiskarjem in dolgih deset let opravljal težavno službo. Slednjič je bil dodeljen v pisarno.
Uslužbenci so ga imeli radi ln vsak dan je dobival kaj drobiža. Ko ga je zvošer prešteval, je govoril: 'To bo sa doto moji Ivanki."
Kajti oboževal je svojo zdravo in brhko hčerko, ki je imela toliko pošveaih prednikov.
Tudi mati je ljubila svojo Ivanko, toda drugače.
Svoje ljubezen ji je izkazovala s tem, da ji je zmerom prijetno zakurila sobo.
Zjutraj ji je nalila polno skodelico dišeče čokolade o smetano.
Ko se je Ivanka ivečer vrnila iz modne delavnice, so jo že čakali gorki copati in is rožnato skledice se je kadila juha.
Zato pa nikoli ni bila prehla-jena, nikoli je ni bolela glava ... "A, naša lepa hčerkica!" Je govorila mamica vaa aročna ln sklepala roke.
Ko sta bila oče in mati sama, sta včaaih celo ^aj posanjarila in že iskala resnega mladeniča preprostega stanu, v čigar roko bi izročila usodo svojega otroka. Kajti Ivanka se bo možila. • Med tolikimi bledimi in upad-limi dekleti, ki so bilo vse napu-drane in ostrižene, je bila Ivanka kakor cvetoča breskev; bila js zdrava in avoža, kar je podedovala od svojih poštenih prednikov.
Nekega dne pa je ranila Ivanko zavist s svojimi železni mi zobmi kakor če umazana zver ugrizne v krasen sad, kl zori na solncu.
Tovarišice, s katerimi jo delala Ivanka v isti delavnici, so sa-Čole obrekovatl to lopo človeško rožo, ki njim ni bila prav nič podobna in se jole norčevati iz nje . . . Da se prav ne obnaša ... da so n e oblači, kakor zahteva moda! Kah greh v mod nl delavnici! Mods hoče nioče-vinasto Čelado na ostriženi glavi . . .
Ivanka se Je starala? Ivanka, lepa in zdrava deklo, potomka popolnoma poštene rodbino I
"Starala se je! . . ." Kot bi jo usekal po rožnatih licih, Ivanki to ni dalo spati. Listala je po katalogih — ln glej, vso ženske notri so bilo rumenksste barve, vse lesene.
Pogledsls se je v zrcalo ln se primerjala z njimi. Res, njen cvetoči obraz nl bil v nikakom soglasju z onimi bisdimi lici.
Tedaj Je opustošlla cvetočo breskev in si iz njo napravila butaro. Naravno živo rošo je nadomestila s šminko. Svoje krasne svetle lase si jo dala odrezati! . . .
Mogoče pa se Je bila preveč razrastla? . . . Samo malo počakajte t "Pozdravlja to moda, kl vsakega stisnsl" .
Od tegs dne se jo v hišo ugne-zdila nesreča.
. Zjutraj nl bilo, I več čokolade ... ni bilo mleka « . . nl bilo smetane. U malo čaja.
—	Ali, moj ubogi otrok! je vzdihovala mati In vila roko.
Jaz nisem več nlkak "ubogi otrok"!
Ivankin glas Je postajal rezek in sadirčen:
—	Tako sem debela, da so mi vse smeje!
—	Ah, kje?
Seveda I Maj so ml druge l*>vedale!
—	Bravo, tako se spodobi!
—	NevoščlJIvke!
Opoldne je bila daleč ispred oči svoje matere in nl sploh nl-Nmar zaužlls. Ob štirih je po kuslls mslo čajs In nekaj piško Uhl Zvečer se je Izvijala, ksr oe je dalo. prihajala kasneje domov In se Isgovsrjsls. ds je Še veSerjal«
K leni je šlo strašno nsffln /IsMl *e'l*4'' me;iere. Z tipanjem sa h '»rodovale v zrcslu/Oh. ko Itfco lefish r*«et<r/ je fe kguMle breskev! Hvaležne tovarišice t obritimi vratovi, kl eo ae vse fcnlnkale In fcarvale, so Jf vzklikale:
Slednjič si je Vvanka nakopala še prehlad, katersgs ps so Js skoraj razveselila, ker jI Je po-mogel, da je nekoliko shnjšals;

Ustoaeettemfc
ItM*
•m. m, i \mrnim .
Polnrii JsSsUo
GLAVNI STAN. W74l SO. LAWNDALI AVL. OUCAOO, IH.INOM •
, .	lavrševalni odbor:
UrRAVNI OINUtK: PreSeeSsik Viaeent Calnkart pešsreSeeSnlk Aatfresr VMrtsh. a.r.D. 7, Bos It*. Jefcaelosre, Ps.j gl. tajnik His« Novaki tajnik belettfce*i ošdelhs Lovrenc GredUek; «L blagajnik John Vosrich; urednik glasila Jole Savert. alk; upravitelj VUsils Filip Godlna; vrhov nI sšrsvalk Or. F. J. K trn. tSU at. Clelr Ave« Cleveland. Okle.
GOSPODARSKI ODSEK: % Frank Somrak, psedeednlk. MS K. 74th St. Cleveland. Okle; Frank Alenk, 1114 S. Craeford Ave-. Cklcage. III.; Jseofc EupasSSS7 S. aidfe-way Ave, Cklcage. III.
POROTNI ODSEK: Joku Goršek. »redeodalk. 414 W. lis/ Si.. Sprlaclleld. ID. 1 Jaka TrielJ. Bes It. Strahkae, Pa.j Tony Skragal, R.F.D. No. 1. Jnknstea Cltjr, IH t Frsak Podboj, Bes «1, Park Htll. Pa.i Aston ftelar. Bos 17. Arms, K nas.
BOLNIŠKI OD8BK1 OSRKDNJR OKROŽJE: Lovrenc Grad Itak, 1187-St So. Uwadale Ave* Cklcsgo, III.
VBUOPNO OKBOllK: Joeeph Zorke. R.K.D. t. Bes IM, West Neaten, Pa.i Astoa Abrsm. 1160 K. 7«th St.. Clevelead. Okle.
1APADN0 OKROŽJE: Jscob Bslok, R.R. L Bes U, IMttakarg, Kaas* ss Jugesapadi Frank Kisa, Bos 958, Cklskolm, Miss., sa aav. aap.i Joka Golob, Bos 144. Ročk Sprists. Wyo.
Nadzorni odbor:
Frsak Baje. predsednik. tŠI» W. Mik St* Cklcsgo, III. t Lsdvik Medve-šek. 8400 St. Clalr Ave., Clevetaad, Okloj Albert Hrast, 888 So. Fleree St, Mllvraskee. Wla.
Združitveni odbor: Frsak Vldaiar. predsednik. 1141 S. 88th Ct.. Cleero, HI. I Jaka OS p. 1488 Se. Cllftaa Fsrk Ave.. Cbleago, Iti. t Peter Oeekel, 408 N. Wslaut. Cele. rade Spriags. Cela.
POZOR!—Koreapoadeacs s glavaiail odborniki, M delajo v glavnem Ofs* da, ae vrši takele 1
VSA PISMA* kl se nsaašaje aa posle gl. predsednika, se aaalavsi Pred. sednifttvo S.N.P.J,, MBT-88 So. Lswndale Ave., Chlcago. lit
VSB IADBVB BOLNIŠKE POOPOBK SE NASLOVE: Belslške tajsl-šive S.N.PJ., 8887*88 So. Laendsle Ave., Cklesgs, III.
DENARNE POilUATVE IN STVARI, kl se tlšejo gi l.vrtavslaefe odbore la Jedaota vebše aa aaolevei Tajal8tve BtN.PJ«, 8887-80 Se. lana* dale Ave., Ckleaio, 111.
VSB SADBVB V ZVEZI 1 BLAGAJNIŠKIMI POBU aa pošiljajo na asalevi BlagaJništve S.N.PJ« 8887.88 So. Lseadale Ave,, Cklsags, lil
Vae prltešbo ilede poslovanja v gl. lavrtavalseai odbora se nsj pešlljgje Frsak Snjee, predsedniku nedsornegs odbora, llgar aaalev Ja sgeraj.
Val priaivt aa gl. porotni adaak a« saj pešlljaje ss aaalevi Jaha Geršak. 414 W. Hsy st.. Sprtagfleld, 111
Val doplal la dragi spisi, aasasalla, aglaal, naročnina la splek vaa, kav Je v aveal a glasilom Jednote. aa) aa fešllje as ss slavi fMITITA" 8887*88 Se. Unsdsle Ave« Cklesgs, III.
Stari poslovodja oče je breg vsake moči motril to propadanje!
—	Ali nisi bolna?
—	Kje neki!
—	Kako pa, da več ne Ješ?
—	Nisem lačna. Danes nl človek tako laketen!
In zgodilo ae je, ksr se jo m o-rslo zgoditi. Nsrsvs zlofhl vsakega, kl nasprotuje njenim bistvenim zakonom.
Nekega jutrs Ivanks nI mogla s posteljo. Prišel Je zdravnik ln, ko Je odhajal, Je omaje-val z glavo.
—	Kaj pa jI jo? jo vprašala rsdovodna vtitarlca.
—	V podtrebušnici ao JI Jo nabrala voda.,,
—	To so pravi?
—	Črevesna jetlka. In pljuča niso nič boUjk.
—	Kaj bo Iz tega?
—	Kaj, nl pomočil .
Vratarica Je od začudenja dvignila roke in sdravnlk so jo o« brnll k njej:
—	Zgubljena Je, kakor toliko drugih! Vročinska mrzlica gros-no raosaja. Kdo bi preštet vse žrtve kratkih kril, vsa dekleta, kl nosijo nlžke čevlje oelo v blatu In v trdi zimi svilene nogavico, obleko imajo iz čebulnih olupkov In v taki obleki čakajo na mokri cesti trsmvaj ln lazijo po vseh koncih In krajih I. #.
—	In starši, ki šive le sanjo?
—	Oče? Mati? V preteklosti sta imela polno skrbi. Za bodočnost se Jima nič ne obetal . . Oh, kako težko In krvavo odgovornost si nalagsjo oni, kl Jo spravljajo med narodi
Zdravnik odide, prsden stopi ns ulico, si pa še skrbno zapne kožah.
e
Prod nekaj dnevi so Ivanko /.agrsbli.
Tovarišice so JI poslale venec ... To JO bilo pač najmanj
. ko so Jo še spravile v grob,
Oče in mati sta šla strta za IKJgrebom. Tako malo sta so nadejala ta strahote.
Ker njuna Ivanka Jo bila lepa. zdrava In brhka dekle Is popol notna poštene rodbine.
—	Kaj skoraj nič nisi obla. I '
mm lis ne* sa več toliko ne oblatimo!
'lodl v novembru ne?
—	Mene nikdar ne aebr.
—	Vss živali, katere Js uatva* HI dobri Bog. Imajo vendar po. zimi feffceJSe nrievskv
«— Ali . . . Jaz nisem nlkaka žival f
<—KašlJaš?
—	Kakopak f.., Ae v grlu naj nosim kožuhi«
narocitk m knjigo
"AMKKIfckl SLUVKNfl."
NAZNANIM) IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem In prijateljem širom Ameriko Aalootno vest, da Jo nemila smrt pretrgala nit življenja našo ljubo h&irke
BLIZABETH KOTNIK
Umrla jo naglo smrti dno BI. decembra 1M8 in pogreb se jo vršil 10. deoembra L 1. in aioer po civilnem obredu na Star pokopališče. Rojena je Mla U. sug. 1015 v W. Mineral, Ka». Najlepša hvala aa darovano vence: Mr. ln mrs. Frank Zupančič, mr. in mre. Louis Zupančič, mr. in mrs. Ig. Gros, mr. in mvs. John Dolar, mr. in mrs. Mary Planksr, miss Agnss Ksvsra ter učiteljicam in otrolmm dkrtrieto Na 105, učencem in učogšuNn sedmega razreda šolo okraja 54 zs lopo darovano veneo. Lopo hvala vsem, kl sto čuli <4> njenem mrtvaškem odru in nas to-Isžlll v teh urah žalosti, flrčns hvsla sosedom za vso, kar gto nam dobrega storili In Še posebno pa mrs. I^sshmsn In mrs. Psrson za dano nam pomoč. Is-krens hvala vsem, ki sto so v tako velikem številu udeloMll po-greba s svojimi automoblli In tako povečali sprevod in pokazali prijateljstvo aa našo pokojno hčerko. Torej še enkrat aaj-lepša hvala vsam in gs vss, kar sto dobrega storili nsm, Tebi, draga hčerka naša, odšla si od nas v prsrsnl mladosti, zapasti-la nas za vedno a nsš opomin na Te bode ostal v naših srolh. Počivaj v*miru polog svojega ošola v hladni ameriški zemlji.—žalujoči ostali: Anton Potočnik, očim; Hary Potočnik, mati; France«. Msry, Angelo, IM In Lina, seltre; Peter In Meth Kotnik, brate Polobratje In aeotre: Anton, John, Albert in RgMf, Jooephine, Angeline, Justina In Katarins Potočnik.
Chemkee, Ksns.
PRODA HE 0CVIJAENICA.
Proda se čevljsrsfca obrt s vsemi potrebnimi »troji in opravo, Vzrok proda 1* jo, ker na (srmo. Oglasile as aa: B6B1 S. Central Park Ave. Chlcago.	<A4r.)

aH
Ms4 evejemo
no?
b kl
kkba ---' umiImm
renao	• '|i,rra
in tii w
svojcem v fBMk
rsOsvBTia
Ivan Jantez,
W. Toronto, Ont.:
Pasja hrana ia panja Ma
Tu moram omeniti, da ao naa hranili zelo slabo. Zjutraj amo dobili vsak po eno oaminko kilograma kruha, in to za celi dan, in čaj/ Seve, kruh sem lahko pojedel a dajem. Opoldne malo zeliščne juhe in prikuhe iz pesi-nega Ustja in korenja, za večerjo ps, kar je opoldne ostalo, oziroma kar nam opoldne niso dali, kajti da ao nam dali, mi bi vae, in to brez težave, pojedli za obed. Kar ae mene tiče, aem si gotov, da bi takrat lahko pojedel vaaj trikrat toliko kot so mi deli. Kriva je bile temu aeve vojna. Toda jaz aem delal avoje predstojnike odgovorne za vae to, kajti mlatil aem si: čemu pa ao naa vabili v avoj zavod, ko ao vendar vedeli, de nem nimajo dati kaj jesti! Ali niso mogli počakati dokler ae razmere ne obrnejo ns boljp?! AH bi ne bilo bolje, da so nas pustili doma, kjer nam nI bilo treba stradati? Gotovo I Zakaj sonaa torej spravili v svoj zevod? Mogoče zato, ker so si mislili, ds bo ledne kozličke lažje ukrotiti! Ne, če so teko misHU, potom so ae motili; mene tudi lačnega ne bodo ukrotili! Ne bodo, ne, iz mene neprsvili meniiko ovčl-eel
Dejstvo, da sem bil prepričan, da ao oni krivi, da moram stradati, Je bilo vzrok, da sem vae te debele črnokutarje zasovražil* začel aem jim nagajati, da bi jih s Um pripravil do tega, da bi me poeiali nazaj domov. r "V Šoli aem aamo dremal in če me je brat-učiUlj kaj vprašal, aem mu odgovoril z "nilca feriten", kar Je bilo vzrok, da ao mi dali posebnega učitelja, bra-U Metoda, ki me je poslej učil
noj vred gledaš na češplje, ae boš manj utrudil Z nemščino pe mc nikar ne nadleguj! Jaz ae nočem učiti!"
Brat Metod je zasijal od presenečenja in predno je mogel priti do sape, ae je oglasil .za njim eden izmed aedmih "direktorjev" zavoda:
"No, kako ae fant uči T . J "Dobro!" je hitro odgovoril moj učiUlj in pogledal v tla pred seboj, menda zato* da mu
nemščine, ali brez najmanjšega j direktor ne bi čRaš v očeh, ee nisem hotel d^ ae je zlagal.
uspeha, kajti j učiti.
Nekega popoldneva sva jsz in moj učiUlj sedela ne aemoeUn-ekem vrtu; on se*je trudil, da bi mi vbil nemščino v glavo, /jaz pe aem ogledoval napol zrele češplje, ugibajoč J kedaj bodo z tele
"Kam pa gledal?" me je vprašal brat Metod, videč, da ga nič
^"Sfuauie češplje! V dveh tednih, mislim da bodo zrele!" sem mu odgovoril in s pogledom pobožel napol zrele češplje.
"Ne češplje r as je zečudil.
"I, seveda! Samo škode, da še niso zrele t"
"Bolje, da pustiš čeiplje v miru ter se poprimeš učenje! Ali U ni aram, de ne znaš govoriti nemško, ko ai vendar tretji mesec pri* naa T"
"0, prav niči Briga mene nemščina! Jsz aem jo sit še is Nemčije 1 In ti bolje, de z me-
No, Johan, kako ti gre nemščina v glavo?" ae je obrnil k meni
nega učitelja. In vse je šlo po •Urem naprej.
Izkušnja va v cerkvi.
Prijaznega oototaega dopoldneva smo čepeli v cerkvi in prepevali pealme v čast botjo. Meni ae nikakor ni dalo peti, ker zunaj je aolnce Uko prijazno sijalo in ptičke v samostanskem vrtu ao tako veaek) prepevale, da bi najraje pobegnil iz cerkve, proč od teh dolgočasnih, prismojenih menihov, ki so se Uko tužno drli, de bi ae jih še kamen na ceeti moral usmiliti. Mene ao Že pošteno bolela ušesa, ko so slednjič le prenehali tem strašnim "petjem" Ur
NAROČNIKI
SOBOTA, 9 MARCA.
Znamenje
(Feb.
1 Ja
28-2») po-
tekla U
nsUvimo. Ako UnU ne prejme U, je mogoče vaUvljen, ker nI bil pleten. Ake je vaš Ust pla-čaa U ga ne prejmete, Je mogoče vaUvljen veki
a, pišiU | aavediU stari NeM
štveni tajniki In dragi ki, prt katerih
J« aem ga debelo pogledal, I ***'
odgovoril oa nič	^^ moHli' 16 ** d0g°"
odgovoril pe nič.	J	[]q pdbož-
RavnaUlj je ponovil avojo]« Wo2l€^ 1Jmu v Jvi.
vprašanje, jaz pa aem ga še bolj
debelo pogledal.
"Kozel neumni!" je zagodrn j al.
, "Večjega kozla ne najdeš tu-df podnevi in z. lučjo ne kot si
ne kozle in kozličke
Omeniti moram, da je cerkev Aolskih bratov na Dunaju po sredini pregrajena * visoko, leseno pregrajo, to pa zato, de kozli In kozlički, za katere je
tir ^m mu «w«dal v «labilWU °dločenft teVa ^^ ne W nJmS^ <„ ?, ^^LL^ mogli videti zastopnic nežnega nemščini in U moj odgovor ga _. .. aA „	„.,„«1
je je
skoro preseneti
vrgel jotr tla,
teko ge
spola, ki so z ostalim pregrešnim svetom vred imele prost dostop v nešo cerkev. Te "pian-
"Kaj znaš nem Ako! Zakaj mi L „ sQ >e ^ončalekake štiri me-
torej nisi odgovoril, ko sem U vprašal ?,fme je strogo prijel
"Zeto, k* nisem hotel!" aem mu hitro1 Odgovoril
morski vrag
preval I. M«)
"Dobro jutro, gospod Vsn Weyden," je rekla. "Ali sU že ugledeli zemljo r
"Ne še," sem odgovoril, "vendsr se ji bli-žsmo.
Razočarana je nategnila ustnice.
"Ampak to se pravi, de prevozimo atoin-štirideeet milj v štiriindvajsetih urah," sem jo pomirjeval.
Obras ss ji Je rssjesnil. "In kako daleč se bova morale voziti?"
''Sibirija leži Um ne oni štreni," aem rekel ln pokazal proti sepedu. "Ampak na jugosa-pedu le« v daljavi kakih Sešteto milj Japonaka. Ako U veter oeUne, bova Um v petih dneh."
"Ce pe pride vlhert Ali bo čoln vsdršel?"
Imela je navedo gledati človeke v oči ln ta-htevatl od njega resnico. Tsko me je gledala sedej, ko ml je dele to vprašanje,
"Vihar bi moral biti že prav velik," aem dejel.
"No, če pe bcTvther prav velik?"
Prikimal aem s glavo. "Sicer pe naju lahko vaak hip seglede kak akuner, kl lovi morske pse. Ne tem delu oceana jih mrgoli."
"U, vi sU pa docela premrezenil" Je vrtrtlMfe "GleJU! Ker treseU se. Le niker ne tajite, res se. Jes pe aem ležala iu* gor-
"Jaz pe ne uvidim, de bi kaj pomagalo, če bi tudi vi bili osUli pokonci In ae premraslli,"
tre pred obhajalno mizo.
Dogodilo pa se je toleV Mlada deklica, kakih ossmnajst let stara, je prišla v cerkev in ne ■	sluteči da bi pogled ne njo lah-
dne aem zopet apel ko pokvaril nedolžne duše samo-
V	UlčiteHft so 71 stenskih kozličkov, je šla narav-
vzeli, češ, de mi nI treba poseb-)^ ^ obhajilne mize, Um pokleknila ln ee zatopila v molitev. Obrnjena pa je bile Uko da aem jo Jaz, kot osUli, lahko videl v obraz. ™ ,
"Hm," aem si misHl, "tole jdefele mora Sneti pa zelo nujno {prošnjo do Boga ... In Bog gotovo ne bo odrekel Uko ljubki i deklici njene proinje . . . Ps je res lepe U punčka ... Kako fletkan nosek ima ... in uste-ca ... In kako lepe lase ima ... In . . . ' '
"Vender bo pomagalo, ko ss Šs jas neučlm krmariti, ln to ss bom jptovo.
Sedle je in sečeU opravljati svojo preprosto toeleto. Razpletla je lase, kl so ss sgr-nlll okoli nje kakor rujev oblek In ji sekrill obraz In rame. Ljubi, vlažni rujevi lasje! Želel aem ai, da bi jih poljubil, da bi ae igral ž njimi, da bi skril obras vanje. Zameknjen sem Jo gledal, Uko da je čoln prišel Is smeri in je Jedro zaplahuUlo Ur opozorilo, da aem zanemarjal avoje dolžnosti. Bil asm ideeliat ln romantik tedaj ln Sploh vedno vslic svoji analitični naravi, e vender nisem vse dotlej dosti dvomil naravnih snakov ljubezni. Ljubezen med moškim ln žensko Je bile po mojem mnenju nekaj vzvišenega, blaženega, duhu aorod-nega, neke duševne ves, kl Je vezala ln privlačila njuni duši. Veel meaa ao imeld v mojem vsemirju ljubezni majhen delež. Ampak spoznaval sem prijetni neuk, da ae Je duša Ispre-minjala in izrežaU po mesu, d* je bil pogled na, lese ljubljenega bitje, njih čut ln dotikljaj to-Uko dih in glea In bistvo duhs kot svetlobe, kl jI je sijele Is oči. In misli, ki ao Ji prihejsle čez ustnice. Čistega duha nI bilo koncem koncev mogoče spoznati, bil Je nekaj, ker Je mogoče samo doumeti; tudi Se ni dal izrašati s njegovimi isresi.
Tako sem zrl ne svetlorujave M a ud i ne la-se, JU) vsljubil In aposnal več ljubezni, kekor ao Je me bili naučili val pesniki In pevci a vsemi svojimi peamimi in soneti. Z nenadno spretno kretnjo Jih je vrgla nazaj ln prikazal ae Je obraz, kl ae Je omehljal.
"Zakaj Ionske ne noaljo las vodno razpte-tenihr aem vprešel. "Vae lepše je Uko."
"Ako ao ne bi Uko strašno zapletali." oe je naamoJaU. "Glejte' Isgublla sem eno teh dragocenih laanih Igel."
Zanemarjal aem čoln In puatil, da Je Jedro zopet In sopet ohUpniln In plahutalo, a takim veseljem aem aledll vsakemu njenemu gibanju, ko je lokala Iglo mod odejami. Preeenečen sem bil, radostno presenečen, da je bila toliko Ionska, ln vsake kretnja In prisiljeno vedenje, kl je bilo značilno sa žensko, me je navdajalo s vodno večjo radoetjo V svojih mislih aem jo bil preveč poviševal in poveličeval, jo oddaljil preveč od navadno človeškega, vae preveč aa-»h I/ nje M-m bil ustvaril n«k., bitje. |h*m>.
no boginji, nedostopno. Teko sem sedaj vzhl-čen pozdravljal vse male kretnje in znake, ki so oznanjali, de je vendarle aamo ženeka, kakor ko je n. pr. zmigtiUa z glavo, de je oblek las odletel nazaj, ali ko Je iskale iglo. Bile je žen-aks, bitje moje vrsU, mojega sUlišče, in ljubka intimnost med možlcim in ženako je bila mogoča baš Uko kot spoštovanje in čislanje, ke-Urega je bile vedno gotove od mene.
Ko je našle iglo, je dražestno vzkliknila, in jaz sem ae zopet bozornejše lotil krmarje-nje. Začel sem poizkušati to ln ono, privezal aem in segvosdil krmilo, de je čoln vozil precej dobro bres moje pomoči. Včaaih ae je zasukal preveč ne eno ell drugo atran, vedno pa ae je sopet uravnal In na aplošno prav zadovoljivo plaval.
"8edeJ pe bova zajtrkovala," aem dejal. "Ampak nejprej ae moraU toplo obleči." ♦i Izmed robe aem vzel težek plašč. Poznal aem U vraU blago, ki je bilo Uko debelo In močno, de je kljubovalo dežju ln ae ni premočilo, četudi je bilo cele ure na mokrem. Ko ga je biU oblekle preko glave, aem zamenjal deško čepico, kl jo je noaila na glavi, z moško kapo, ti je bile toliko velika, da ji je pokrila lese, in ko je apustila okrajec zadaj nlsdol, jI je doceU pokrit vrat in ušeaa. Učinek je bil očerujoč. Njen obras je bil Uk, ds Je morel biti v vseh okolnostlh videti ljubek. Nič ni moglo uničiti njegove isbrane okrogloati, njegovih skoraj klaaičnih potez, nežno zaokroženih obrvi, veli-1 kih rujsvih oči, kl ao bile Jesne In mirne, aljej-no mirne. n ^HHH
Beš tedaj je veUr potegnil močneje kot doeedej. Zejel je Čoln, ko ae je poetrani ležeč vzpenjal preko grebene vele. Nenadoma ae je nagnil, Uko da je bile čolnova stranica v isti višini s morjem, in zejel nekoliko vode. Tedaj eem ravno odpiral konzervo s prekajenlm jezikom. Plenil sem k vrvi In jo beš pravočesno
Naročnina za celo krte je %*JM Ize pel leU pa SMO. Oaai S. N. P. J. doplačajo |UI ee e pel Ze meetc
lete $7*0, pel lete 1171, m člene 9&S0.. Ze Evrope stane sa pel Mg
zi va® leto Tednik stane se Evropo $1.70. ObbI
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in fluiiee & N. P. J.
Seda j lahko dobtU liet ProaveU vaak dan sa eno leU In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.00—oko nem pošljeU bres odbitka svoto «6.30.
AU pe tri knjige: SLOV.-ANGLE&KA SLOVNICA, vredne «24)0, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredne «1.50, le PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredne «L*0, skupaj vrednost «6.00 ln dnevnik PrasveU aa eno leU se evete «6.30.
To volje se člene 3.NJU. se vee stare in nove naročnike. Ne členi plačajo «7.50.

peHJete na naslers
UPRAVNISTVO
U PRO&VET A"
2657 & jpwaleh Ave. CHICAGO, OJL
AcHirajte za "Promto"!
Lahke dobiU pol leU dnevnik PraeVeU in vrednosti za «2^0 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON HIOGENEZIJE, ali pe ZAJKDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR eko nem poftljeU evete «8.90. NeOenl pošljejo «4.50. AU pa za «2.t0 pol leU list PieeveU ln knjigo JIMMY HIGGINS. Nečknl
mo.	.
Vaak mora in naročila
Te vee volje sa stare in neve naročnike, poslati celo sveto brez odbitke. Denar pošljiU ne upravništvo ne naelov:
PROSVETA, 2657 Se. Lawndale Ava* Chicago, UL
PošUjam ^soooooeoooeoeoosoooofsoe
ime
4fX	*' ■ • kC/ 7 ., jr ,	• "?.L '	rfCjr.'. ' -j s t'l.% Jk 4. •
NaftlOV ............................................................••aee»«**«**e***eeeee*«seo«eeeeeeeeeeae
Država..
...t.................................... a ase uokTA«,,,,,,,,,.........

AU Želiš znati uravflno viseti in ČIUU angleško? Naroči e "Slovenako-an gleško slovnico", katero je izdale ln ime ne prodaj Književna matica S. N. P. J-
(Konec prihodnjič.)
anel. Jadro je udarilo In seplahutelo in čoln ae Je vzravnal. Cez nekoliko minut sem ga sopet uravnal po vetru in ss vrnil, da pripravim sejtrk.
Prav dobro vem gre, izpod rok, kekor vse desi ne ras umom mornarskih reči," je rekla ln reenobno odobršvaje prikimala 1 glavo, ko Je giednle mojo krmareko pripravo.
- "Vendar bo aamo sluftlla, eko bomo voslli po vetru," sem pojaanjevel. "Ako pe bomo vo-sill bolj prosto in bo veter vlekel od zadaj ali kake druge atrani, bom morel aem krmariti."
"Priznati moram, de ne počnem Uh strokovnih reči," je rekle, "razumom pe veš aklep In U ml nI všeč. Sej vendar ne moraU krmariti dan In noč ln bres konce In kraje. Zavoljo tega upam, de me boste učili tega; po sej t rtu začneva. Potem ae boeU mogli vaaj malo vleči in apeti. Imela bova etrašo kot ne ledji.1 "Ne vem, kako naj vaa učim," aem ugovarjal. "Saj se pravker sam učim. Vi niti misliti niste, ko aU ae mi zaupali, da nimam s majhnimi Čolni prav nobenih izkušenj. 8edaj je prvikrat, de sem aploh v tekem čolnu."
"Potem 00 bova akupaj učila, ln sedaj že krmarili eno noč, me boste učili, ker sU ae naučili. Sedaj pa aaJUrk! MoJ Bog! Kakšen dober tek povzroča U srak t"
"Nič kave," sem rekel obšalovaja In JI po-dal nekoliko s surovim maalom namazanega pomorskega prepečenca In koa prekajenega jesi-ka. "Tudi čaje ne bo, ne juhe, nič vročega, dokler ne doepeva do auhe zemlje."
Po preprostem zajtrku, kl ava ga zaključila S čašo mrzle vode. je Maud prejele prvi nauk v krmerenju. UčivŠi njo sem ae prav mnogo učil. deai eem uporabljal le nje. ki sem si ge pridobil s vodstvom ladijo In opaaovanjepi k
I STOLETNICA PRISELJ ENCA-DRŽAVNIKA.
(Nadaljevanjs s 9. strani.) Drževa Miasouri je počaatiU [Schurza Z izvolitvijo v sejiat Združenih Hržav. Ob Uj priliki je Schurz napiaal:
"Minulo Je malo več od lfrlet, I odkar aem le izkrcal na Uh oba-|llh kot bresdomovlnec, ki se je rcšU od pdrnma revolucljonarne-[ ga gibanjeHr Evropi. Bil aem tedaj aprejet V naročje generozne-ga gostoljubja ameriškega na j roda, ki ml je pokazal enako kot avojim lastnim otrokom velike mogočnosti tega aveU. In evo me tu kot Člen najvišjega I zakonodavnega zbora največje republike."
Nekako ob Um čeau je Schurs I obiskal svojo rojatno domovino, ki jo je bU oeUvil kot polHičen | begunec. "Prvaki Nemčije so sedaj počastili slavnega nem I ško-ameriškega državnika in aem BiamSrck je IsrazU željo, | de ae z njim aeetene.
Predsednik Hejree Je 1. 1877 imenoval SOhuraa tajnikom sa notranje atveri, in to vslic na f aproUtvu s atrani nekaUrih senatorjev proti "tujerodnemu radikalu". S avojo prirojeno te-meljfctostjo ee je Schurz poave-Itil novemu poalu. BU je eden izmed največjih 8ecreUry of InUrlor, kf jih je Amerika ke Idej imela. On je savrgei aUr I sistem "političnih nagrad"« svojem depertmentu in uvede iapK se CM\ Service. Bil je prvi Secretarr of Interior, ki je IsdaJ naredbe sa obvarovanje
čelnih. Bila je

ki 00 krmarili v malih učenka In ae je kmalu naučila obdržati smer. odvreči vrv v sili in druga reči. * • •
Ko pa ee je oči vidno utrudila, je iaročiU krmilo meni. Jas aem bil zravnal le zložil e Je, ona pe jih je aačele sopet zagrinJaU po tleh. Ko je bilo vae lepo nerojeno, je rekla:
Schurs je keeneje dobil mno-| go vabečih ponudb, ali odbH je In se povsem posvetil novi-| naratvu. Sprejel je mesto urednike Nov York Bventng Poste. I Tokom šeeMh let je doprlnnšel tedenako uvodne členke xa Har-|per*a Wecttr
je mnogo knjig, ko j življenjepis Henry Cley-e, eee o Lincolnu In avojo evtobiogre-fijo "Spomini ne dolgo življenje". Njegovi govori In predavanja napolnjujejo nekoliko | zvezkov.
Njegovo življenje, polno borb, {avantur in*uapehov. je končalo dne 14. marca 1000. "Ea lat eo einfach ao storben" bile ao zadnje besedo Ca rta Schurza.
potom našega potniškega oddelke je zelo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprašanja iz vseh krajev Amerike, od ljudi ki nameravajo tja iti. StoriU tudi vi Uko, ako nameravate obiskati domovino, tedaj ae obrnito na naa za vse pojasnila.
Mi zastopamo vse parobrodne črU, in ves lshko odpravimo, kamorkoli si želiU.
Delamo prošnje za povratno dovoljenje "Permit," pomagamo dobiti potni
liste, vizume in vse ostalo kar je v zvezi s potovanjem.
Naši zastopniki bodo skrbeli za vee in vašo prtljago tekom vsega pote
vanje.
Ml od časa do čaaa oglešemo v listih imens vseh naših potnikov, ki priha jejo ali odhajajo.
KASPAR AMERICAN STATE BARK
1*00 BLUE I8LAND AVE.
CHICAGO. IU
DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CEN Al
p
Znižana cena knjig Književne Mstice S.N.P.J. :
m^ i 1 ■■ lili i
Sedej Je prilike, bratje ta sestre, de si vsekdo lahko nered ene ell več Knjige so dobre, pončne jn morali bi jih imeti
AMRBtffcl SLOVENCI—U knjiga obsege 682 strani in mnogo kresnih S i sgodovinsldh slik, je prijazna ze čitanje in vem daje veliko pouke o zgo-___dovini Amerike, ameriških 81ovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga
(ir /vredna ««.00—sedaj---- ooeeeeveeeeeeeeeeea»a«««e««eeeeeea**eeeeeeoeeeee#eeeeeoeeeeeeeeeeeeooo .«1.50
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICAr-izvrstna poučna knjiga sa učenje ry angleščine In rasnimi drugimi pojesniU, vredne «2.00—eedej............~50c
ZAKON BIOGENEZUE—U knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakona vsebuje veliko pbučnege se vsekege človeke, vredne «IJ0— sedej ______________
...........................................................................«... iVVt
PATER MALAVVNTURA V KABARETU—povest is življenja ameriških frendlikaaov In doživijeji rojeke, vsebuje precej slik, vredna «1J0—
eedaj	■.IMIIIMMM.M.MNMMW.H..MM..WM.IHH.H...nM.U....MWMM...MMIMn •N.M.>HWMŠI|
ZAJEDALCI—povest ta sMke ekrltege življenje eloveaeklh delavcev v Ameriki, vradns «1.75—aedaj_____........ ...................................................................50c
JIMMI« HIOGINB—zanimiva In krasne povest, spisal dobraneni pieeUlj Upton Sinclair, poaloveaP I. Molek, vredne «1.00 sedaj_____________»Ss
Ts ■■■■! MBS Je veljavna od I. novembra 1*28 pe 4o 1. eprfle 1029.
I Odtrgajte ta listek. priloJHU potrebno evoto v pismo ta pošljite ne
PBOSVITA, 2657 8. Usrndele Ave., Chicago, IH.
Prfloftsae vam pošiljam svoto «---------kot neročilo sa sledeče knjige:
Naročite I najboljši j
Mladinski list,
......»v«.
Knjige poilj tU ne nealov:
Naslov.
Drleva.
pomen tudi naročnino se liet Prosvete evete! P. J. plačajo ee eelo leto «4*0, se pol leU «2.40 ta ne Aeal IS.00 ee neročnino. (To velja izvzemšl Chleego, CUsra države.)