JPSIJJ L -'—T	4
! THE OLDF.STj g and MOST 1 POPULAR I | SLOVENIAN 1 1 NEWSPAPER 1 I IN UNITED 1 § STATES OF I AMERICA. | ^iimiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiimimnuiuii£
Geslo: Za vero in nafod — za pravico in resnico--od boja do image!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
štev. (no.) 110.
CHICAGO, ILL., SREDA, 15. JULIJA — WEDNESDAY, JULY, 15, 1925.
LETNIK XXXIV.
Nevoščljivost ali kaj?
Napisal Andrej Tomec.
I
LADJEDELNICA IN LADJE NAPRODAJ.
O ua prejeli pred ka- tudi ^^toliški lajiki so si zaČr tednoma smo predlo-.	_
,etu tali ta program. Ce bi si ga bi-
Opomba uredništva: — Naslednji trdite Vi Father Škur, temveč članek, ki
kima dvema tednoma /ili v pregled Rev. James Cern častnemu predsedniku našega pod- ]i san.p duhovniki, kako bi mo-uiia in našemu vrlemu so t rudniku ^ zapjsatif tla ni Več pod kon-it: delničarju Rev. J. M. I runku. 1 . .	... , , .
os, sta naslednji članek, ki ga je trolo redovne niti svetne duhov-
Mr. Andrej Tomec odobri SČine . . -torej njih podje-
t priporočila za objavo.	tje?" (Opomba uredništva: —
C itatelic opozarjamo, da nai tu-	. ,	,
di te, , članka ne w.nnejo kot kak I so se zapisale zgornje bese-napad ali kak hoj proti duhovniku. | de v program, pač nihče ni na-i.'.e pa t;rc s«- za t o.^ da se nase ka- j meraval s temi besedami pov-Ti -ko ozracie razčisti. Med nami ...... .. , .	1
M ,nr. go taki!., ki imajo različ- dfntl kako neodvisno, moder-1.0 i.*- 1- dke in ^i crlo >ivar pred- nistieno, fašistovsko" misije siavljaio či.to drugače, kakor je v jkakor to misli Rev. Škur. resnici. Zato objavljamo se ta cla-	,	....
,M k. ki ie V tem oziru izvrstno po- ker Je reS "ek» animOZltfeta jasnilo. Narod naj pa razsodi. 1 med oo. frančiškani in nekim
--r delom svetne duhovščine, je go
V A mer i k an sk emu Slovencu renji izraz hotel samo poveda-Edinost štev. 90. je bil priob-Jti, da bo podjetje vseh, ki se u članek : "Brez ovinkov." iz- za podjetje postavijo, toraj ne-[id ; t » sa Rev. Josip Skura,: kako neodvisno. Na modernisti-itori je, kakor marsikoga, tu- čno neodvisnost nihče ni niti ! mene osupnil,-ko sem ga pre- mislil. To bi bilo lahko jasno tu-
I
I
AMERIŠKO STALIŠČE NAPRAM KITAJSKI.
Iz Jugoslavije.
Prizadevanju predsednika Coo-lidga organizirati mednarodno konferenco na kateri bi se prišlo do miru na Kitajskem, se nasprotuje.
Swampscott, Mass. — Ame-.rika se je vrgla v vrtinec diplo-I matičnih intrig, ki grozijo zno-|va zanetiti ogenj nove svetovane vojne. Začetek teh intrig je i bil na Kitajskem, z napadi na znanem Hov Island v reki De- koncesije inozemcev, kjer je
prišlo več kitajskih izgredni-
PRIREDITEV PRVEGA KONGRESA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV V STARI DOMOVINI. — NASTOP DR. A. GOSARJA VODITELJA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH SOCIALISTOV. — DRUGE VESTI.
I
Pogled na ladjedelnico na
laware, katere bo vlada prodala z ladjami vred.
SVARILO FARMARJEM. KRIŽEM SVETA
čital.
Na ta članek, ki je naperjen proti naši vneti in delavni duhovščini in našim pi obujenim in navdušenim katoliškim laji-kom, zlasti pa proti našemu
[di Rev. Škur ju.)
Toda čujte Father Škur! Vil I očitate slovenskim duhovni-nikom, da je njih duh neodvis-i nosti "ustvaril eno novo vrsto
kov ob življenje.
Predsednik Coolidge zahteva, da vse inozemske države, kakor tudi Kitajska izpolnijo pogodbo washingtonske konference, kakor tudi, da mora Kitajska varovati inozemce.
Anglija, Francija in Japonska, kakor se glasijo polurad-
1. kongres krščanskih socialis-j opeko in tudi sicer napravila tov v Ljubljani.	precej škode na strehi. — Umrl
Dne 7. junija 15'	v Tlakah ^ospo-
je bil v stari do-' dar Jos' LamPič- Bil f dolS° movini veli k let celkven ključar podružnice dan za krščan. PH sv. Križu —Na Grosupljem
sko misleče de- se ie hotei obesitl cevljar °ma" lavce in obrtnijhen; Pravočasno sq ga še rešili, ke Kakor je-— Stl'ela ubila človeka. Dne
menda vsem a-118' junija je divjala nad G1°; meriškim Slo-1 idolom v občini Mirna pec znano s^na nevihta med dežjem in stari' Peskanjem. Gospodar Jože domovino moč-j Pust -v Gor- Globodolu je sedel no k r ščansko1 Pred sv°jim skednjem, tedaj
delavsko social-!pa "aenkrat udari strela v ske" denj in je bil Bobnar takoj mr-
udarila v go-
vencem imajo v
DR. A. GOSAR.
narodnemu katoliškemu podje- | P^iviligiranih katolikov, kate-
Krave. ki so se pasle kjer ra- — Redondo Beach, Cul. — ste Strupeno zelišče so se za William Billings, star 57 let, in strupile, več živali je pogini- žena Alice sta bila na mestu na poročila časniških agentur, j0	mrtva ko sta z avtom zavozila razširjajo na Kitajskem propa-
v mimo vozeči vlak električne gando proti načrtu Coolidgea 0 železnice v bližini Hermosa ko- za konferenco revizije kitajske Springfield, 111. _ V Kan- pališča.	pogodbe, v kateri so inozemci
jo,
no organizaci-pod katere okrilje se zbira !tev* bt*'ela Je
družbi
rih vera meji s
fanatizmom in kakee in Fayette okraju je po- — Atlantic City, N. J. — Ja- deležni posebnih pravic.
'Očitate na-' ginilo več glav živine,
katera mes Harinton, kateri je že stru- pred leti pobegnil iz Indiana
tju Slov. kat. tiskovni ______
Edinost, je že izborno odgovo-!^azi*0s*J0	. ,	.. I ■■	I
ril Rev James Cerne častni [Sim duhovnikom in katoliškim1 je na pasi požrla tudi
/ ' ./ m , laiikom. da so modernisti, ne- peno zelišče, ki se imenuje "ko- državne ječe v katero je bil pLeoseciniK ^iov. Kat. usKOFne j ^ . . katoliki nekaka nova renina bele kače.'1 Guverner obsojen kot zločinec do smrti, dr. Edinost --------—	■ ■ ^m h ■ ^m u h ■
Sovjetski listi pa obdolžuje-jo Anglijo, da namerava izkoristiti kitajski konflikt v namen
| odvisni katoliki, nekaka nova renina bele kače." Guverner obsojen kot zlocmec <10 smrti, napovedi vojne proti sovjetski ' f S°m	' struja, ki je porinila v "ospred- Small je odredil, da vsi pripo-Je bil tukaj prijet in oddan o- Rusiji.
emu me ne oga-^ na^lajike. katerim mi, vo-;močki, katere ima na razpola- blastem.	Pred kratkim se je vršila
go poljedelski oddelek se vpo- — Pariz. — Poslanska zbor- konferenca v poletni Beli hiši, rabijo takoj, da se ta bolezen niča je odobrila francoski pro- kamor je povabil Coolidge taj-
račun za leto 1925. in sicer s nika Kellogga in pomožnega 421. glasovi za in 29 proti. tajnika Grew. Na tej konferen-Rastlina, katera zastruplja __ st paul __ Qd tukaj po_ d se je razpravijalo o politič-
pravi,j žlval^se navadno najde v senc-L0Čaj0 Q neznosni vročini kon- ni smeri, katero ima zavzeti A-da smo mi duhovniki in katoli- ™tih kr^iih' kjer Je pafa med ceni pretečenega tedna, veliko merika v stališču napram Ki-
ški lajiki neodvisni" in da ni- dl™ Peresa tega zehšča je ,judi je obole]o Toplomer je tajski.
ji Ai j zobcasto in ima tn debele žile, j	1nn ai^r.iiŽH
smo vec pod kontrolo redovne..... .	„ . ; Kazal lou stop.
ir>
Pa kako
se glasi program? "Naše pod-, prepreči, jet je je neodvisno in ni več pod kontrolo redovne niti svetne duhovščine." — Ne
da se jaz k
sim. ko sem pa članek temelji-,	B	I ,
j- i	1 j ditelji po poklicu, nai slepo 1
to preštudiral, sem spoznal, da;	,	' , L , ,
, ' mirno sledimo . ' je stvar resna in važna ter pre-1
več splošnega pomena. Zato ne
moremo biti zadovoljni samo z
Ilev. Cernetovim odgovorom.
On je duhovnik in je kot tak in
kot častni predsednik našega
tiskovnega podjetja izvrstno
odgovoril in branil katoliško
stališče duhovščine ter stališče
katoliškega tiskovnega podjet-
modernisti, nikaki novi strujar-Zdi se mi potrebno, da se o- ji, nikaki pri^iligirani katoliki,; glasim tudi jaz kot lajik in-po- ki" bi se otresli kontrole duhov-l veni svoje misli v obrambo ka- ščine. Je nekaj drugega naše toliških lajikov in gibanja med'podjetje in nekaj drugega mi. nami.
Članek je pisan v takem to- (ških lajikov, katere nas radi na
vse krscanskoNkatolisko misle-1	, * , . T . ... ^
j , . 1 t . •» i • ■ ku noleg Smartna pri Litiji. Do-ce delavstvo. Ustanovitelj te t. &	_ ^ ;
...	. j . ,	i maci so vsi trdno spali, ko jih
velike idealne delavske orga- .	, t^ ,
.	, • je prebudil silen pok. Kmalo
nizacne je bil znani nepozabni	. .	,
^ T -r, r 1 v 1 • na to je bila vsa streha v pla-Dr. Janez Evangelist Krek, ki	, , ,	, 1
.. , ,	.. menu, pod katero je bilo vse
ga je nemila smrt vzela v svoji . . „ .	.
. , . .	' letošnje seno. Nato se je vžgal
krutosti in neizprosnosti veliko „ ■, . . . , , \
tudi hlev in svinjak, katera sta
do tal pogorela. Ljudem se je
...	v... . posrečilo rešiti živino. Škoda
enega svojih največjih sinov,T	,	......
j -ji t> ♦ •	Je velikanska, poslopje je bilo
sedanje dobe. Po njegovi smrti	. . , .
vodi to delavsko organizacijo
neustrašeno in krepko naprej
po začrtani poti znani delavski
voditelj Dr. A. Gosar po zad-;... ...	.	, T
••u i-i. u 4. j- j • 111 skozi okno svojega soseda Ja njih volitvah tudi narodni po-	_ . , , _
, . , . j	ineza Cafatu, ko je ta sedel pri
slanec in eden izmed najboljših . . ,	j; .	1
prezgodaj ubogemu slovenskemu narodu, ki je z njim zgubit
zavarovano le za 1000 kron. — Umor. Dne 19. junija ob 10. uri zvečer je Mihael Emeršič v Velikem Okiču pri Ptuju ustre-
i niti svetne duhovščine. Torej 'kl pellejo preko, srede'	- Eau Claire, Wis. - Med
duhovniki in katoliški lajiki ni-|st™n peresa Je barzu"asta-To nevihto je udarila strela v hi-smo neodvisni, nismo nikaki ZellSCe Se 716 ?ajde n,kjer' ka"|«o William Stetzerja, napravi-
mor posije solnce.
-o
Bornac in Delphine tajita.
La Salle, 111. — Od tukaj nam poročajo, da je pravo ime Zakaj meji vera nas katoli- Slovenke, katere truplo je bilo najdeno ob cesti, Mary Siš-nu, -da človek ne more iz njega šega podjetja in radi našega jak in ne Sajovic, kakor so nam soditi, ali je pisatelj neveden, gibanja nazivate priviligirane to prvotno poročali, kar je nemogoče, da bi bil du- katolike, z "fanatizmom in bla-hovnik tako neveden, ali da znostjo?" Radi tega progra-, katoličanstvo in naše katoliško ma? Trdite, "da najnovejša gibanje tako napačno razume, vodilna sila hoče drviti čisto na-Ne morem
duhovnik katoiicanstvu, Katon- vodstvo sicer pripozna za po
Pogajanja med premogarji in lastniki.
Atlantic City, N. J. — John la je veliko luknjo v poslopju, j L. Lewis, mednarodni predsed-razdejala puško visečo na ste- nik združenih rudarskih delavni, a vseh trinajstih oseb na- cev je izjavil, da zadnja kon-hajajočih se tisti trenotek v hi-jferenca z rudarji trdega pre ši, je ostalo nepoškodovanih, moga ni spremenila njih mne-pač pa silno prestrašenih.	nja, in da vstrajajo pri prvotni
slovenskih bojevnikov v parlamentu za pravice slovenskega ljudstva.
imizi z družino. Dejanje je storil iz sovraštva radi večnih pravd in iz teh nastalih veli-
1
,kih stroškov. — Krka pri Stič-Krščanska delavska zveza je I ni. Dne 18. junija od 1. — 2. obdržavala prvi kongres kr- j popoldne je nad našo dolino ščanskega delovnega ljudstva razsajala huda nevihta. Bliska-dne 7. junija v Ljubljani. Kon-jlo in treskalo je dober četrt gres se je obdrž. v najlepšem ure, za tem se je vsula toča in redu. Nastopili so številni go- ie vse pridelke, ki so tako lepo vorniki in tako dali zvezi novih kazali uničila. Vse žito je bilo življenskih moči in .novega po^r ! po viharju stolčeno na tla.
Bornac in Delphine sta pod ključem. Oba pa odločno tajita, da bi bila storila kaj zalega
• j 1 • - ^ • . ,, , t „, * dekletu, izgovarjata se, da je 1 si misliti, da bi bil sprotni smeri, da Vas "to novo ,,	,	. ' . .
, , ... , . j 1. j , .	.	1 Mary sama skočila iz avtoja in
katoiicanstvu, katoli- vodstvo sicer pripozna za po- . ,	, . .. «1 ,»
... 01	. j	j •	Pn padcu zadobila poškodbe,
^kim Slovencem, ki se imajo trebne, toda nevredne in nez-
boriti s tako silno fanatičnimi možne voditelje slovenskega
verskimi nasprotniki, katol. gi- naroda . . da Vas "jedno-
banju, časopisju in duhovni- stavno izključuje z besedami:
kom kot duhovnik tako sovra- i"da je naše — njih — podjetje
žen in nasproten. Tako sovraž-; neodvisno in da ni več pod kon-
— Kansas City, Kans. — Tu- (izjavi, namreč da stopijo na kaj je umrl, kakor pravijo si stavko, čim poteče sedanja pla-je smrti kriv sam, bankir Jo-,čilna pogodba. Seveda se pre-seph R. Gant; v grob je tudi mogarski baroni izgovarjajo,
_ uma za nadaljno	Med vse
mi govorniki je smatrati Dr. Gosarja, voditelja te zveze kot najboljšega strokovnjaka, in
Kmet s strahom gleda v bodočnost. — Umrl je v Kostanjevici dne 18. junija posestnik in občinski odbornik g. Janko Ke-
že njegovi govori kažejo, da jejrin. — Najdeni deli monštran-v resnici prava duša vseh kr-|ce. V nekem vlaku v Slovenski ščansko katoliško mislečih de-i Bistrici so našli v malem zavo-
odnesel skrivnost, kam je dal da ako povišajo rudarjem pla- lavcev in obrtnikov na Sloven- , ju medeni okvir zlate mon-
ni so naši nasprotniki: In nam očita in nas obdolžuje stvari
trolo redovne hovšČine . .
niti svetne du-' Radi besedice
kakoršne imajo navado.nam o-j"naše" pa sodba, da se Vas iz-čitati samo nasprotniki.	jključuje, da se Vas smatra za
Rev. Škur ne more dolžiti ni-.nevredne in nezmožne vodite-
ti enega, niti drugega. In ni neveden niti je naš nasprotnik, zdi se mi pa, da članek diši po — nevoščljivosti.
Rev. Škur se pritožuje med drugim, da se je nekaterih slovenskih duhovnikov lotil duh neodvisnosti, ker so si v svoji slepoti začrtali za novo podjetje katoliškega dnevnika ta pomembni program : "Na tem mestu želimo še povdariti, da je naše podjetje neodvisno in da ni več pod kontrolo redovni niti svetne duhovščine, pomoč o-beh nam je pa neobhodno potrebna, kakor čredi pastir."
Ne samo duhovniki, kakor to
lje slovenskega naroda! Pa sodba, da smo nova struja, nova neodvisna vodilna sila, ki duhovnike, voditelje po poklicu zapostavlja in izključuje in se smatra samo sebe poklicano voditi katoliško mišljenje. Besedica "naše*' pomeni, da je vseh katoliško mislečih Ameriških Slovencev, duhovnikov in lajikov, nobenega se s to besedico ne izključuje. Izključen iz tega našega podjetja, za katerega se sedaj nam najbolj gre, namreč tiskovne družbe Edinost, je samo tisti, ki se sam izključuje!
(Dalje sledi.)
katerim je podlegla.
Oba osumljenca sta bila v Chicagi, ko so ju prijeli. Miss Czarny, ki se nahaja na počitnicah pri sorodnikih v Chicagi je slučajno videla Bornaca, ki ga pozna iz Peru, 111. na 63. cesti in Archer ave. ter nemudoma naznanila policiji. Policijski kapitan Foran se je takoj
denar njemu zaupan v znesku |čo, bodo morali tudi povišati $633.000, katerega so skupaj ceno premogu. Ker pa je cena nanosih delavci, ki so si ga ta-!že itak dosti visoka, ne morejo korekbč od ust pritrgali za sta-jUgoditi zahtevi rudarjev. Gora leta.
— Pariz. — Koliko je vreden glas. Španski tenorist Fle-
skem. Kongres je dosegel veli- štrance. Dragoceni deli so bi-
ta, je dosegel rekord v ceni za enkratni nastop in sicer v Valencia je dobil za en večer $8.000.
— Michigan City, Ind. — Charles Sprague, star 9 let, je utonil v jezeru v plitvi vodi, j kjer ga je prijel krč. Dasi je podal na železniško postajo, j bil v vodi le tri minute, ga niso kjer je zvedel, da sta se mla- 'mogli oteti smrti, deniča ravno vprašala kedaj, — Bruselj, Belgija. — Bel-odpelje tovorni vlak proti La(gijski kabinet je določil komi-Salle. Foran ni izgubil časa gre sij o, ki bo poslana v Ameriko, hitro za njima in ju dohiti na|da se pogaja glede poravnave križišču. Sprva sta tajila, da bi dolga, ki ga dolguje Zdrž. dr-sploh jima bilo kaj znano o žavam. V tej komisiji je tudi
smrti dekleta, vtajiti sta tudi hotela, da sta iz Peru. Na policijski postaji sta se pa podala in sicer prvi Bornac, nato pa še Delphini. Pozvani so bili policisti iz La Salle, katerim sta oba prav dobro znana, kajti i-meli so že z njima opravka.
—o-
I^ŠIRITE A. S. & EDINOST.
zastopan bivši premier Theu-nis.
— Chicago, 111. — Neznano kam je izginila 16-letna Mary Klopp, živeča na 1542 Barry ave. V petek je šla v kine, od koder se še ni vrnila. Stari-ši so v skrbeh, da bi ne bila postala žrtev brezvestnega po-hotneža.
tovo je, da se bodo baroni zvijali in tarnali 11a vse pretege, a upajmo, da bodo trpini složni v njih pravičnem boju, in tako prišli do zmage.
Rešil ženski življenje, a uničil svoje.
South Bend, Ind. — J. Samuel Council, star 36 let, je dal , . , .. . „ v . . , ,
, .	i Ljubljani. — V četrtek dne 18
svoje življenje ko je rešil 25- . ..	, ,
kanski uspeh za vse slovensko delavstvo. .
Drobne vesti iz Slovenije.
Obnova sv. Višarij. Marijina cerkev Sv. Višarjih je obnovljena in dne 24. junija je bila prenesena čudodelna Marijina podoba iz župne cerkve v 2ab-nicah v slovesni procesiji na goro. S tem je bila priljubljena Marijina božja pot zopet otvorjena. — Škofljica pri
letno Miss Helen Covert, ki se je utapljala v michiganskem jezeru. Miss Covert je zašla v pregloboko vodo in nevešča plavanja bi jo bila voda odnesla, da jo ni zagrabil Council in jo držal visoko flad sebo, da je prišla do sape, med-tem jo je že nekdo drugi prijel in odvedel na varno, a Councila, ki tudi ni nastal ogenj in se je vnelo 18 znal plavati je zakril val, voda'tankov. Škoda je velikanska,
junijp* popoldne je ob hudi nevihti udarila strela pri Mihovcu na Škofljici in mu ubila 2. kravi. Isti dan je udarila tudi v hišo Josipa Javornika, razbila
Kansas in Texas železnici ko je eksplodiral oljni tank v katerem prevažajo olje, nakar je
je njegovo truplo dvajset minut po temu vrgla na suho*
—r—o-
Ogenj na vlaku, trije mrtvi.
Taylor, Tex. — Največja tozadevna eksplozija v zgodovini se je dogodila na Missouri, znano.
življenje so zgubili trije "tram-pi,'* kateri so tako ožgani, da jih ni m-ogoče poznati, pogreša se p^tudi šest drugih, ki so se nahajali istočasno na vlaku. Kako je eksplozija nastala ni
li s silo utrgani iz ozadja.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zves« 9 pošto in zanesljivimi bankami f starem krajn in naše oošiljatve so Nastavljene prejemnikn na dom sli a* zadnjo pošto točno in brez vsakecfi odbitka.
Naie cene ra pošiljke v dinarjih in lirah ao bile včeraj sledeče: Sknr.no a poštnino:
500 — Din......... $ 9.55
1,000 — Din..................$ 18.75
2,500 — Din..................$ 46.75
5.000 — Din. ............$ 93.00
10,000 — Din.............$185.00
100 — Lir ................$ 4.45
200 — Lir ................$ 8.55
500 — Lir ................$ 20.50
1,000 — Lir ................$ 39.75
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. mB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat mi-nja, dostikrat doccla nepričakovan«* ie absolatno nemogoče določiti cejat vnaprej. Zato se pošiljatve nakazeja po cenah onega dne, ko mi gprejza«« mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUD2 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO
poŠti kakor tudi brzojav.
NO. -
Vse poa*'ljatve naslovl.e na—SLC< VENSKO BANKO
ZAKRAjSEK & CEŠAREK 70—ftth AVE. NEW YORK. CIT*
-■ -i it-Žr-H^fraČ f






* AMERIKA N SKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen frta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kahaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1649 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplicatioii.
VAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50i
•UBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
For Chicago, Canada and Europe per half year ... ,$2.5C
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870.
Evolucijski cirkus v Daytonu.
Malo farmarsko mestece Dayton, v državi Tennessee je postalo zadnje dni svetovnoznano radi znanega evolucijskega procesa, ki se te dni obravnava pred tamošnjim sodiščem.
Evolucijsko vprašanje, o katerem te dni govori in razpravlja staro in mlado križem sveta se je začelo radi profesorja Scopesa, ki je učil na tamošnji višji šoli ter kljub državni prepovedi razklada! dijakom o evoluciji. S tem je kršil državno postavo in kot tak je bil odslovljen in obenem- postavljen na zatožno klop radi kršitve državne postave.
Ko je svet zaznal, kaj se je zgodilo s profesorjem Scope-som sta nastala takoj dva tabora, za in proti. Verniki raznih sekt se strinjajo s tožitelji, drugi zlasti brezverci bogotujci zagovarjajo na vso moč prof. Scopesa.
Znani Bryan večkratni predsedniški kandidat je tožitelj in glavni voditelj sodne akcije proti prof. Scopesu. Prof. Sco-pesa pa zagovarjajo brczverni advokati, katerim načeluje znani kriminalni zagovornik advokat 'Clarance Darrow iz Chicago.
Bogotajci vpijejo v svet, da je to slučaj, ko! sti trčile skupaj znanost in sv. pismo. Kar je pa neresnično. Evolucija in znanost sti popolnoma dve različni stvari. Evolucija — razvoj — potom katere trdijo brezverci, da se je vse razvilo na zemlji, tudi človek, je še nedokazana stvar. Tehtnih dokazov nimajo nikier, torej ni še znano, ne priznano, kar trdijo o evoluciji in kot tako je naravno, da ne more biti pod nobenim pogojem kaka znanost. Torej je nauk o evoluciji vse nekaj drugega, kot prava dokazana in priznana znanost. Nauk o evoluciji je nekaka hipnoteza — nekaka, nedognana stvar, ki jo pa na vsak način hočejo rabiti za argumentiranje proti resnicam sv. pisma.
Moderni brezverni znanstveniki, ki se potegujejo za evolucijo se sklicujejo na Darwina, kateri,je spočetnik nauka o evoluciji; a Darwin jim služi za zelo slabo oporo, kakor tudi vsi drugi, ki so kedaj širili nauk o evoluciji. Saj Darwin sam ni mogel nikdar, kljub vsem svojim poizkušnjam mehanično razložiti raz\oj organičnih bitij. On se je dobro zavedal, da ni mogoče mehanično razložiti prvega početka organizmov. Darwin je celo ob neki priliki odkrito povdaril, da so morali biti organizmi ustvarjeni. Trdil je le, da Stvarnik ni ustvaril vseh vrst, marveč le eno ali nekatere in da se je iz njih razvil po početju selekcije ves nfebroj živih bitij, ki so bila in, so še na zemlji. A vse to si je Darwirr po svoji domišljiji sam zamislil po lastnih študijah, ki pa niso bile merodajne, ne temeljile na kakih resničnih dokazov. Torej samo zamišljen nauk — ne pa dognana resnica — še manj pa kaka znanost.
Sodnijski proces v Daytonu ima torej določiti, ali ima država Tennessee prav in pravico prepovedati nauk o evoluciji, ali ne? Nato vprašanje lahko vsak odgovori da. To zato, ker evolucijo ni priznana in dokazana resnica. Je, kakor smo rekli samo hipoteza — nedogirana stvar. Torej če se dovoli v šolah nauk Revoluciji se bo dovolilo poučevati v šolah predmet, o katerem živ krst na svetu ne ve, je resnica ali ne, kar nauk o evoluciji uči.
Takšno je torej dejansko stanje radi tega vprašanja E-volucija — nepriznana, nedokazana z resničnimi dokazi mora v sole, tako pravijo zagovorniki prof. Scopesa. Državljani države Tennessee pa pravijo drugače. Mi ne maramo v svoje sole nepriznanih stvari, katere naj bi se vpeljale v šole kot uč-
ni predmet* Mi ne maramo učiti svojih otrok, kar ne vemo, je res ali ne. Mi imamo pravico da zahtevamo, da se poučuje naše otrok« to, kar je resnično. In imamo pravico, da ta zahtevamo od svojih učiteljev.
Vsak pameten in treznomisleč lahko že vnaprej vidi, kako se bo evolucijski cirkus v Daytonu končal. Zagovorniki Scope-so bodo silno gostobesedni, bo mnogo besed — a nobenih dokazov !
Chicago, 111.
Na plan — kdor ni zaspan! Zdramite se dramatikarji in vsi katerim je pri srcu slovenski oder. Vsi — prav vsi se vdeležite seje v sredo dne 15. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana.
Z veseljem* pozdravljamo to gibanje, katero je začel Mr. Albin Zakrajšek, ki je priobčil v ta namen na tem prostoru že dva dopisa. Na tej seji se bo ustanovil dramatični klub, katerega naša slovenska naselbi- proga in tri otroke. Sorodni na tako potrebuje. Moči ima- kom globoko sožalje, pokojni mo izborne, večkrat smo imeli pa mir pokoj in večna luč ji že priliko jih opazovati in smo j naj sveti V
videli, da so bili naši fantje ka- Nesreča je doletela te dni kor tudi dekleta, možje in že- Miss Mary Kamin, ko je šla iz ne vedno na mestu in svoje vlo- Vandlinga s svojo prijateljico ge vršili mojstersko, le raztre- Antonijo Jukovsky. Zadel jo seni so, vsled tega je treba ie automobil in povozil. Pri ne-klub, v katerem se bo zbiralo'sreči si je zlomila roko v levi
pride do pravega sporazuma na sestanku. To najbrže bo, če tudi se Lewis temu še nekoliko upira.
Smrtna kosa se tudi pri nas pogosto oglaša. Te dni je preminula v naši naselbini znana Mrs. Vincent Brenčič na svojem domu v Browndale. Bola-na je bila samo teden dni za pljučnico in pobrala jo je neizprosna smrt. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa. Za seboj zapušča žalujočega so-
vse kar ima srce za oder.
Slovenski oder v Ameriki je, kar se naše narodnosti tiče velikega pomena. Koliko mladih ljudi -še zgublja v morju tujine. [Koliko mladih ljudi je, žal, j menda največ med našimi Slovenci, ki pozabljajo svoj mater-ni jezik, pa to še ni vse — celo
rami in zelo opraskala po životu. Njena spremljevalka je dobila lažje poškodbe. Voznik auton obila je bil aretiran in je pod poroštvom $2000.
Poročevalec.
r Boon Run, Pa.
Malo kedaj se sliši iz naše
sramujejo se ga javno govoriti, naselbine. Toda še tedaj, ka-In glejte koliko krvi so prelili dar imamo kaj za poročati ni-naši pradedje, da so nam ga mamo nič veselega za poročati, ohranili, da so nam ohranili Tukaj vse počiva z delom že od dve najdražji svetinji — sv. prvega aprila in se nič ne ve, vero in mili naš slovenski je- koliko časa bo ta brezposelnost zik, toraj sramujemo se naj te še trajala. Ne vem, kaj bo z dedščine ? — Ne — nikoli!!! nami z družinskimi očetmi, če
Zatoraj vse kar cuti sloven- bo to še dolgo naprej trpelo, sko v naši naselbini — fari sv. I Imeli smo tudi 10-urno po-Štefana naj pride na sejo. |božnost. Vsaki k rat je bila cer-
A. J. kev polna ali žalibog Slovence,
-°--ki še hodijo v cerkev se lahko
Forest City, Pa. na prstih sešteje. Kako je slo* Med lastniki in delavci an- venski naročTizapeljan od brez-tracitnega premoga traja zopet verskega tiskL Poglejte malo boj radi delavskih plač. Pre- okrog sebe, kakt/drugi narodi mogarji zahtevajo višje plače, I spoštujejo vero svojih starišev ker jih v to tirajo slabe gospo- in svoja načela. Ne sramujejo
darske razmere. Lastniki pa so jih na sestanku v Atlantic Ci-tyu zavrnili in še celo omenjajo, da je pričakovati znižanje j plač sicer bo nastal polom v industriji antracitnega premoga. Premogarji oz. njegovi voditelji vstrajajo na svojih zahtevah za premogarje. Kaj bo prinesla bližnja bodočnost se za enkrat še ne ve. 31. augusta poteče kontrakt med lastniki in delavci antracitnega premoga. Lastniki sugestirajo naj se sedanji kontrakt podaljša oz. u-»veljavi za toliko Časa, da se
se svoje vere. Naši veri nasprotni Slovenci so pa zmiraj čez du-ho\«nike, dasi duhovniki niso nobenemu nič slabega storili. Rav no nasprotno več dobrega kot slabega.
Slovenci pomečite brezverske časopise iz Vaših hiš in se naročite na dobre katoliške liste.
Še Vam poročam dragi urednik, da tukaj ni dobiti lahko novih naročnikov. Človek šo ni varen če gre na agitacijo. Napadejo ga, kakor psi. Kam slovenski narod plove —-?
Pozdravljam vse naročnike
1
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
Prišepeči jim, da se Amen huduje na Abija zaradi njegovega zločina, kakor se bo ob svojem času izkazalo, in da mu bodo tisti, ki se Abiju upro; ljubi in dragi. Pri južnih vratih, kjer Nil dere med mogočnimi skalnatimi stenami, bo Rames srečal Abijevo vojsko. Z njim- pride tista, čigar podoba si ti in ki ji moraš biti poslušna; morda še nekdo drugi, ki je mogočnejši od vseh nas. Tam pri južnih vratih se bo tvoja naloga končala in tedaj najdeš pokoj, ki ga želiš. Govorila sem."
"Slišala sem povelje in'izvršila ga bom," je odgovorila postava s svojim hladnim, brezstrastnim glasom. "Toda gospa .skrivnosti, izvrševalka božje volje, ne odlašaj predolgo, ker sem trudna in bi drugače švignila kakor plamen v tistele prsi, ki so moj dom, moreč in razvaline puščajoč za seboj."
Nato je podoba izginila, kakor se je if
lista Amer. SI. —* Edinost.
Jacob Drašler, zastopnik.
-o-
Chisholm, Minn.
Kakor vidim, so povečini zastopniki podpisani pod jednem ali drugem člankom ali dopisom v našem priljubljenem listu Amer, SI. — Edinost, ali kakor se bo že vprihodnje imenoval bolj s kratkim imenom, zaka-terega so sedaj volitve, zakar tudi jaz svoj glas prilagam s par novimi naročniki vred.
Sedaj, ko so volitve je tudi prilika, da agitiramo vsepovsod za nove naročnike, da bo list tako čimprej začel izhajati dnevno, kar že komaj čakamo vsi dobromisleči rojaki po A-meriki. To je sicer moj drugi dopis, zakar vem, da se nisem zlagala. Marsikateri .naročnik mi je že rekel, zakaj da nič ne poročam, a jaz sem vedno od govorila, da se ne nforem pripravit in da ne znam kaj poročati. Enkrat sem že poročala iz Greaney, Minn. Kjer smo bili na farmi. Torej kadar bo kaj posebnega bom že poročala.
Zahvaljujem tudi našega Mr. Mimogrede, ker nam redno poroča resnico in novice o naših ta rdečih. Le* še bolj jim dajte trgati maske iz obraza ta rdečim delavskim prijateljem.
Pozdravljam vse naročnike tega lista I
(Barbara Globočnik, zastopnica. -o-
UREDNIKOVA POŠTA.
I
j — Rock Springs, Wyo. —
J— — Prejeli Vaše pisnio. Vam teče pero jako gladko, zakaj se ne uvrstite med poročevalce? Vaša naselbina zaslu-jži, da bi bilo v listu poročilo vsak teden. Hvala tudi za druge nasvete. Vseh se seveda ne ;bo mogoče držati. Saj veste, vsem še Bog ne more ustreči. Pozdravljeni in se kmalu oglasite !
j — Pueblo, Colo. — J. M.: — (0 nezgodi smo še enkrat obšir-ineje poročali. Ostalo bomo objavili. Pozdravljeni in pogostokrat se oglasite!
—	La Salle, 111. — J. B.: — Bomo popravili pomoto. Ob takih slučajih poročajte holj hi-
itro. Poslužite se brzojava ali telefona na naše stroške. No-|vice je treba spraviti v javnost dokler so gorke. Za stare novice se nihče ne zanima. Tudi iz Vaše naselbine bi se moralo čuti kaj bolj pogosto. Pozdravljeni !
—	Vsem dopisnikom in poročevalcem naznanjamo, da naj se ob času kakih senzacionalnih dogodkov, bodisi v slučaju kake nesreče, ali kaj drugega poslužijo brzojava. Iz bližnjih naselbin do kakih 100 milj daleč se lahko poslužite telefona. To zato, da bo poročilo prej v javnosti in pa obenem tudi korektno. Stroške v takih slučajih plačamo ali povrnemo mi. Poročajte hitro, takoj kot hitro mogoče, da take novice važnosti ne zgube.
Rese
Molek na umiku. — Mojega "dragega prjatučka" Moleka, so nekateri ljudje spravili v zadrego. Z svojo mobilizirano domišljijo se umiče poražen v svoje zakopel
Tam v ameriški Beli Ljubljani se je dobil neki urednik, ki mu je zapel levite^ii\ Molek je osupnil, srce mu je padlo pod ničlo in Molek raka, raka, raka . . ,
Molekov umik je zelo neroden. Niti razbite avstrijske armade, katere je lakota prisilila do umika se niso umikale v takem neredu, kot se umičejo prazne mobilizirane Molekove domišljije. Vse to jasno poka-zuje, da Molekova učenost trpi silno lakoto sicer bi ne bil ta u-j mik tako neroden.
Pravi, ves tresoč ježeš, ježeš, kdaj sem pa še jaz rekel, da se je človek razvil iz opice, kdaj sem jaz rekel to in to. Če bi ga bil elevelandski urednik še malo bolj trdo prijel, bi bil še obljubil, da se poboljša. Na vsem svojem nerodnem umiku pa laže in zavija, da se kar kadi! '
Molek, praviš, da nisi pisal bogokletnih stvari? ! Kdo je pa polnil pred leti umazano Gl. Smrdobe z najnagnusnejšim bogokletnim čtivom ? ? ? Povej i lažnjivi klepetač, kdo je vse to pisal? Ali mar misliš, da te
ne poznamo?! Ne boš, imamo te V precepu in lahko se še tako zvijaš, ne uideš nam! Kolikokrat si že v tvoji umazani koloni zanikaval Boga, izjavljal celo, da se na vse požvižgaš in sedaj lažeš hinavsko kot lisjak, saj nisem, saj nisem še nikoli kaj takega zapisal. Takemu hinavskemu jadikova-nju, ki ga kdo pokaže samo na nerodnem in prisiljenim umiku oz.iv sili, mi ne verjamemo! Če hočeš biti spokornik, se boš
spokoril drugače in ne tako! ♦ * *
Dogodek, dogodek hočem Molek ! Ali se sramuješ dogodkov lastnih pristašev* Če nočeš ostati hinavski obrekovalec tedaj objavi Wyominski dogodek ! Pa tudi onega, kako hinavsko in zahrbtno %je spravil tvoj bos iz urada bivšega tajnika. Objavi vse, prav vse! Če je v tebi še kaj iskrenosti, tedaj bodi pravičen in vsem enak in se lastnega šmira ne boj! Torej rojak Molek pokaži se! * * *
Pe-Terček pravi, da si da glavo odrezati, če mu pokažem neke originale. Jaz skle pam, da Pe-Terček glave že več nima, sicer bi ne pisal takih oslarij ... Je torej zastavil nekaj, kar nima!
• # *
Kolikor je meni znano je prag Mr. Kremeseca čist in to veliko bolj kot prag Zeksarje-vega atata. Priporočal pa bi, da ata in Pe-Terček svoja praga temeljito očistita sicer bo začelo smrdeti v teh vročih dneh.
OBRAVNAVA PROTI SCOPESU.
Veliko zanimanje vlada, ne i le v Ameriki temveč po celem svetu o poteku obravnave proti profesorju John Thomasu Scopesu, ki je protipostavi države Tennbssee svojim učencem pridigoval o evoluciji. Obravnava je bila otvorjena dne 10. julija, porotnikov je dvanajst, domalega sami farmarji. Obravnava se otvori z molitvijo, kar pa ni po volji zagovorniku Clarence Darrowu in možmi njegovega kalibra. Kaj je Darrow se lahko sodi, ko je zagovarjal tako spretno mlada milijonarska morilca Leopolda in Loeba v Chicagi. Takim Iju-j dem seveda ni za molitev, saj i opice tudi ne molijo. V ponde-ljek je obljubil sodnik, da za-naprej se ne bo več molilo, za to zmago gotovo dobi Darrow "medaljo" od onih, ki so iz opičjega gnezda.
Poizkus, zagovornika John R. Neala, naj se obtožba zatre ni vspel, dasi je za to navedel več vzrokov, med temi se je tudi opiral na točko 3. 14. amen-dmenta ustave Zdr. Držav, ka tera se krši s proti-evolucijsko! postavo.
Darrow je pa dal razumeti,' da se boji, da bi bilo mogoče| predložiti zadostne dokaze, ki bi bili toliko važni da bi prepričali svet, da imajo evolucijo-
nisti prav. Tudi Darrow v "svoji nadutosti je toliko brihten, se zaveda, da je opica prava "afna" in človek pa le človek, kateremu je dal Bog poleg razuma tudi dar govora.
-o-
Caillaux izvoljen v senat. Lemans, Francijo. — Finančni minister Caillaux* je bil izvoljen v senat, da zasede mesto, katero je zapustil M. Gi-gon. Istočasno se tudi poroča, da je zadela nesreča ministrovo soprogo v bližini Angers ko jc pri vožnji z avto zavozila v neko drevo in zadobifa težke poškodbe. Ko se je zavedla od padca so bile njene prve besede vprašanje kako je izpadla volitev.
X žarki so jako važna iznajdba, s pomočjo katere se vidi v notranjost človeka; nima pa. tiste moči, da bi se videlo v notranjost — ženskega srca.
-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
NE pozabite, da Je danes sreda 15. julija, toraj ..ustanovna seja dramatičnega društva ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani- sv. Štefana. — PRIDITE VSI!
prikazala, ugašajoč počasi in izginjajoč v noč, iz katere je bila prišla.
Bilo je jutro in Abi je sedel v Thebah v veliki faraonovi dvorani ter se ukvarjal z državnimi posli, ob njem pa je stal njegov vezir Kaku. Resnično, obadva sta se bila močno spremenila od tiste zarote zoper življenje njunega gosta in kralja v Memfidi, zakaj Abija je bil med tem napor, strah in nesreča tako zdelal, da so kraljevska oblačila visela okrog njega v mahedravih gubah, Kaku pa se je postaral, da se mu je korak tresel.
"Ali so zadeve končane, častnik?" je vprašal Abi nestrpno.
"Še ne mogočni gospod,1' je odgovoril Kaku, "še do poldneva boš moral sedeti, nato moraš sprejeti državne svete ter poslanike."
"Ne bom jih sprejel. Naj pridejo drugič. Ali hočeš, lopov, da se ugonobim z delom? Saj nisem več imel ure počitka in miru od tistega srečnega časa, ko sem vladal kot princ v Memfidi."	^
"Gospod," je odgovoril Kaku in se poklonil, "če si truden ali ne, sprejeti jih mo-
raš, zakaj tako je ukazalo njeno kraljevsko veličanstvo in nje povelja se ne smejo kršiti."
"Kraljica!" je vzkliknil Abi tiho ter je obračal svoje votle oči, kakor da^se boji. "O, Kaku, ko bi nikoli ne bil videl kraljice ! To ni ženska, ti pravim, in sam veš, da ni, marveč vrag z ledenim srcem in strupeno zvijačnostjo kače. Imenujem se faraon, pa sem le lutka, ki izvršuje njene ukaze. Imenujeh\ se njen soprog, a ona ni žena ne meni ne komu drugemu, čeprav jo vsi možje ljubijo in je za mnoge ta ljubezen usodna. Preteklo noč je zopet izginila, ko sem sedel ob njej in poslušal njena povelja, in glej, čez nekaj časa je bila zopet ob meni kakor prej, le da se mi je zdela malo trudna. Vprašal sem jo, kje je bila pa mi je rekla: Tako daleč, da bi ne mogel dopotovati Ijakaj v enem letu, in da je obiskala nekoga, ki ga prav tako ljubi, kakor mene sovraži. Kdo bi to mogel biti, Kaku?"
"Gospod, to bo Rames, tisti, ki se je oklical za kralja v Kešu," je odgovoril Kaku preplašeni;šepetaje. "Tega moža je gotovo ljubita, ko je še bila ženska, koga
pa ljubi sedaj, to vedo le zli bogovi. V njeni oblasti sva in morava storiti, kar hoče, zakaj če ne storiva, gospod, bova umrla in tega menda nobeden od naju ne želi, ker onstran vrat smrti čaka faraon na naju."
Pri teh besedah je Abi glasno zaječal in si obrisal z robom svoje obleke pot z bledega obraza.
"To je res," je dejal. "Pojdi in pokliči pisarje, da nadaljujemo kraljičino delo."
Kaku se je obrnil, da odide, ko so nenadoma vstopili v prazno dvorano sli, klicaje :
"Njeno veličanstvo kraljica čaka zunaj z velikim spremstvom in nujno pa ponižno prosi svojega dobrega gospoda, božanskega faraona Zgornje in Spodnje dežele, da jo sprejme.''
Abi in Kaku sta se spogledala in o-bup je bil v njunih očeh.'
"Naj njeno veličanstvo vstopi/* je rekel firalj tiho.
Sli so odšli in takoj za njimi se je med cedrovimi vrati prikazala . kraljica. Bila je krasna, krasna v svoji ponosni lepoti, krasna v svoji obleki in kraljevskem na-
kitu. Stopala je po dvorani, spremljana od Meritre, ki je nosila njeno pahljačo in blazino, zakaj veselilo jo je, da ji ta ženska streže, dan in noč brez * miru in počitka, čepfrav jo je, ki je bila nekoč tako lepa, nesreča in strah popolnoma uničil. Za Me-ritro so stopali stražniki in veliki d h h ovni ki in za njimi državni svetniki, ki so jih imenovali kraljeve tovariše, ter generali vojske.
Stopala je po dvorani, dokler ni prispela do podnožja prestola, na katerem je sedel Abi; nato je pomignila Meritri, naj položi blazino na stopnico, ih je pokleknila ter rekla:
"Prišla sem kot zakonita žena, da pred vsem dvorom izrečem ponižno prošnjo faraonu, svojemu gospodu."
"Vstani in ne govori, velika gospa," je odgovoril Abi. "Ni primerno, da bi klečala pred menoj."
"Ne,-zelo primerno je, da faraonova kraljica kleči pred faraonom, če prosi njegove božanske* milosti."
Vendar je vstala in sedla na stol, ki so ga bili prinesli, ter rekla:
MmMšuštk)»mtm >	, ,, idrfMiffiirmiitir ■■ h*
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN •'EDINOST"
Zapadna Slovanska
DENVER. COLO.
NASLOV IN IMENIK DAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA.
UP RAVNI ODBOR:
Predsednik:' Adolph Aniicheck, 4701 Grant Street, Denver. Colorado.
1.)	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo. Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo-Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver. Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway. Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707. Ely. Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose. Box 75. Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Staresinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago. I1L
~ Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. JProš-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih Članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.	V
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
MAOKVA IN KIN i ibi na Kitajskem danes imela MUOIYYft ill Mlin. ideja socijalne revolucije pre-
"Res da revolucija ni vspela težili vpliv za razvoj dogod-Evropi, res da nismo vspeli v kov. Nič se ne vidi, kaj se bo P°sta3» opasna ne le Angliji in
drža-
gel iz Male Azije in Trakije, uničil evropske i privilegije na turškem ozemlju, toda o soci-jalni revoluciji ni bilo govora in razmerje med Angoro ter Moskvo se je pričelo prav hitro ohlajati, kakor hitro so bile turške potrebe saturirane. Danes ne more nihče trditi, da je ostala Rusiji od tega uslužnega delovanja Kemalu kaka korist, kaj šele, da bi se ideja socijalne revolucije le za korak približala uresničenju. Da je bila zapadna Evropa oškodovana v Turčiji, je pač le indirek-ten, le negativen vspeh za Rusijo.
Kakor rečeno, zdi se, da mora imeti notranji razvoj v Kini nekako tak razplet, kakor ga je imela Kemalova regeneracija Turčije. Težkq si je vsaj misliti, da so danes med Kitajci razmere zrele za socijalno revolucijo in da bo komunistična i-deja močnejša nego nacijonal-na komponenta v gibanju. Ako toviti," odvrne starka. "To je e-pa ostane težišče pokreta na nostavno seštevanje na nasled nacijonalnem odporu proti tujcem in ako mlada Kitajska v tem pogledu doseže vspehe, bodo res prizadeti Angleži. Toda kitajski odpor se bo v tepi slučaju prej ali slej naperil tudi proti Rusom, ki imajo svoje nemajhne koristi v Mandžuriji in v Mongoliji. Ali z drugimi besedami: prerojena Kitajska bi
"Kateri državi bom načelo-val?" je vprašal princ.
"Cesar Nemčije boš/' je odgovorila starka.
Polteh besedah se je polastila princa velika radovednost. Dasi ni povsem verjel besedam starke, je vendar želel doznati, kdaj nastane to nemško cesarstvo. Starka je napisala na papir takratno letnico 1849., a pod številko še enkrat to letnico na naslednji način:
1849 1 8 4 9
"Kaj dobite, ako seštejete te številke?" vpraša starka princa.
"1871!" nadaljuje starka, boste kronani za cesarja Nem-
cije."
Kako dolgo bom vladal?" vpraša princ.	^
Nič ni lažje, kakor to ugo-
nih nezgod.
Steed, ki opisuje to zanimivo zgodbico o* princu Viljemu in starki iz Mainza, meni, da je "cesar Viljem II. leta 1913. razne zunanjepolitične komplikacije rešil mirnim potom zgolj radi tega, ker se je bal, da bi nastopile neugodne posledice za nemško cesarstvo. To prerokovanje, ki se sicer ni izpolnilo točno ob napovedanem času ,pa se ja vendar z letom
P O Z O ft!
Gg. zastopnikom (cam) in naročnikom (cam) naznanjamo, da sti sedaj upravi Amerikanskega Slovenca — Edinost in Ave Maria popolnoma ločeni. Uprava našega lista je v Chicago, a u-
Nemčiji, v Estonski, v Bolgari- izobličilo iz sedanje proti tuj- dru^im kapitalističnim ji, — ali za te nevspehe se bo- cem naperjene propagande, ali v.am- mfirvtudi sovjetski Ru- nemško mo oškodovali na vzhodu. Do- zdi se, da ostaja pač nacijonal- S1.J1 sami- Socijalni revoluciji pa ; končno
nji način:
1871 1 8 7 1
"1888." pravi princ smeji.
"Tega leta," izjavlja starka, "boste po dolgem in slavnem življenju umrli."
"In kako dolgo bo cesarstvo ?"
in se
trajalo vpraša
mladi princ.
god ki v Sanghaju so prolog za na stran pokreta v prevladi. |bi se svet radi tega prav nič ne "Letnica 1888. daje na to dogodke v Indiji, v Egiptu, na Ako Kitajci svoj afront proti PnbllžaI-	vprašanje odgovor," pravi star-
Javi itd. V Indiji je osem mili- tujcem srečno is^edejo do kra-jonov delavcev, v Egiptu do 2 ja, to je ako se jim res posreči,
ZANIMIVO PREROKOVANJE.
Znani angleški novinar Steed elavstva je za-j kitajskih mestih, — o čemer pa je nedavno objavil svoje spomi-ripravi revolu- se	po dosedanjih izkuš- ne, v katerih ooisuie zanimivo
milijona, na Javi do dva in pol. omejiti ali celo uničiti doseda-Ta odstotek revolucijonarno nJe velike privilegije velesil v razpoloženega del
dosten. da se pripravi rtvuiu-~-	uvocua.gm i^^us- ne, v Katerin opisuje zanimive
cija v kolonijah nezavisnih na-|nJah kitajsko-evropskih kon- dogodke iz politične zgodovine
rodov."	fliktih še močno dvomiti —te- zadnjih 30 let. Med drugimi
r¥i •	j j • , • daj ki imeli nekako isto situa- dogodki najdemo v kniio-i t.iHi
Tako je pred nedav nim g osi-	L.ol,ftl. - „„ . , ,	* . 1,rttJue,»° \ Knjigi tudi
. . .. .	, , "ijo, kakor je, nastala med Tur- - nastopni primer"
ral najnovejše nemire na vzho-	F,.„nnn „„ „ .	_ 'K . y
du Zinovjev voditelj tretje in- J ,	P° U^Pehlh Ke" P°tujoč po Nemčiji je pruski
U^uicijoiai; Da ima 'ot jet-1 ^^ revolu^e;	^ P™c Viljem; poznejši nemški >ki bo prineslo razpad nemške
! S a^ veltke nade	"tin ° *	V^V?* ^ « V b,i"
glede revolucije med vzhodni-	T ! S.SV°J° re*ene-	zino Mainza. V tem mestu je ta-
M!flC U'01UC,1J1 ®	racijo Male Azije, naperjeno	krat živela zelo stara ženici
mi narodi, je bilo znano ze dav-	f.^ 7onpr ^ahntni ra •	zenica,	■■
no in besede Zinovjeva v tem	wn T Ca^rad	katen so pripisovali čarodejne skoro natančno izpolnila. Princ za to; kako Jc Povedal, ne
'	JC a \tem kot zoper Grke in evropske ve-	sposobnosti. Govorilo ie ie dJj« leta 1871 postal nemški pp za to- kaJ Je povedal."
pogledu ne pomenijo ničesar lesile se ip snvipfalra r,,*,-;* „	+ . x . . , J J ' a	posiai nemški ce-	j 1 .
• 1 ie' ° Je sovJetaka Rusija z	je tej stan zenici bodočnost — sar, umrl pa je leta 1888. Nje-|
vso vnemo vpletla v to akcijo,	odprta knjiga. Tudi
NE KAJ, NEGO KAKO.
Neko noč je vsemogočni krajj Perzov sanjal, da so mu popadali iz čeljusti vsi zobje.
Takoj, ko se je zbudil, je kralj poslal po redeža, ki naj b| mu razložil kaj sen pomeni:
ln vedež je rekel kralju:
"Tvoj sen naznanja hudo nesrečo; vsi tvoji sinovi in hčerke, o kralj, pomro pred teboj, tako da ostaneš končno čisto sam na svetu."
Razkačen zaradi take razlage sna je kralj ukazal vreči vedeža v najglobokejšo ječo.
Nato je poklical drugega vedeža, mu povedal svoje sanje in ga pozval, naj mu jih razloži.
In drugi vedež je dejal: "Velika sreča se ti naznanja, o kralj. Dolgo in blagoslovljeno boš vladal ter boš v svojem zdravju prekosil vse svoje sovražni
prijatelje, preživel vse svoje sorodnike in potomce, slaven in ljubljen."
Kralj je bil s tem odgovorom tako zadovoljen, da je bogato obdaril vedeža in ga odslovil z največjo milostjo.
Nekaj dni nato pa se je kralj spomnil prvega vedeža. In ko ie razmišljal njegov odgovor, ga cesarstva," je naglašala pre- si Je deJal:
rokinja.	"Tepec, je povedal prav isto,
Prerokovanja starke so se kar ie "povedal modrijan. A skor
1914., ko se je pričela vojna, Prava list» Ave Maria,
je v Lemont, 111. Razdalja med obema mestoma je 26-28 milj. Zatorej je važno, da gg. zastopniki (ce) in naročniki (ce) to vedo in da v zanaprej naslavljajo svoja pismal
približalo izpolnitvi. Z vojno se je začel konec nemškega cesarstva in zaključek vojne je bil, da je nemško cesarstvo padlo in je nastopila nemška republika.
in vse pošiljatve posebej n avsako podjetje, kateremu želijo poslati. S tem prihranite mnogo, dela obema upravama, zraven dobite hitrejšo postrežbo pri naročilih in vladala bo boljša točnost. Prosimo vse, da bi se zanaprej držali tega reda.	, u
Uprava A. S. — Edinost 1849 West 22nd St,
CHICAO, ILL.
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 We»t 23. St.
MP(I NICHOLAS GOETTERT
Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street,
NA PRODAJ
farma 22 in pol akrov, 15 a-krov lesa in 7 in pol akrov iz-čiščene dobre zemlje. Na farmi nova poslopja, v bližini Chicago, 111. Ena milja od chica-go-jolietske državne ceste. Prodati se mora takoj. Pojasnila daje John F. Seiler Box 340. Lemont, 111.
Kako naj se list imenuje v bodoče?



ka in pozove princa, da se se-šteje letnica 1888. dvakrat:
1888 1 8 8 -8
"1913? To t<il>*o zelo žalostno," vzklikne princ in stisne starki zlatnik v roko.
Leto 1913. je l?to nesreče,
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega li*ta. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
%
KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE?
"AMERIKANSKI SLOVENEC"		□	
. ALI			
	J		
"EDINOST."		□	
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vas
glas)
Ime
Naslov
Mesto in država
Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje!
novega, pričajo le, da se pojmo vanje celotne situacije v Moskvi še ni nič spremenilo.
Prav tako_optimistično kakor sedaj glede vzhodnih narodov je bilo sovjetsko vodstvo nekdaj glede cele Evrope. Toda v pričakovanju socijalne revolucije širom Evrope se je popolnoma vštelo, kar priznavajo danes tudi v Moskvi že po-
ze-
da s podpiranjem Kemala u-dari osovražene zapadno-ev-ropske države in jTh oslabi. In [kaj je bil naposled rezultata vsem odkrito* Vprašanje je, če Kemal paša je res zmagal, vrbo njihov račun glede zrevolu-cijoniranja azijskih narodov boljši.
Nedvomno je, da se morejo sedanji nemiri na Kitajskem rarasti v velik občekitajski u-por zoper evropski vpliv v tej veliki državi. In prav tako je gotovo, da bi od tega trpele svetovne velesile veliko škodo, na prvem mestu pač Anglija. Morda je sedaj v Moskvi glavna želja, poplačati Angležem kolikor mogoče temeljito za briskno odklonitev, ki jo je doživel MacDonaldov poskus, doseči sporazum med Londonom in sovjeti in morda skušajo boljševiki zadeti Angleže bas v Kini naj poprej. Toda tega se vendarle ne more trditi, da bi boljševiki popolnoma obvladali situacijo med Kitajci, o-sobito pa se^ne more trditi, da
, ,	__	■ i	- o—	princ Vi
sklenila zvezo s Kemalovo Tur- Ijem je sklenil, da obišče to
cijo prirejala zborovanja v j no in jo povpraša za svojo bo-znaku solidarnosti z njo, podpi-: dočnost.
rala je z bogatimi pošiljatvami "Bog blagoslovi vaše cesar orožja in vojnih potrebščin sko Veličanstvo" je pozdravil« sploh. Vse to le iz prespektive, starka visokega gostJ ut^l
postane pruski prestolonaslednik poglavar vseh Nemcev, je bila takrat le sen rodoljubnih nemških pesnikov. Ta pozdrav je princa prijetno
govemu vnuku, cesarju Viljemu II. so bila dobro znana u-sodna prerokovanja starke iz o-kolice Mainca. Leto 1913. je pričakoval s strahom in pomiril se je šele tedaj, ko je leto zatonilo v večnost, brez poseb-
iznenadil.
In ukazal je dati prvemu ve dežu deset udarcev ter ga izpu-| stiti iz ječe.
-o-
Smejati se zasluženim in u-čenim ljudem, kot to delajo na Lavvndale, je privilegij bedakov.
ZAHVALA IN NAZNANILO
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. da je kruta smrt uničila življenje naši edini hčerki, oziroma sestrici
^ Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo ^
zavlada med odjemalci "Schrumm & Schrumm izdelkov.
V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm prcparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus m Gclatinum.
Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket.
(OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c„
Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1.00
Na razpolago iinam dalje "Krambambuli" — to jc prepara-cija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo.
Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust.
Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch, Cognac, Kimel Rum. Dry Gin, e. t. d., Cena: $1.00 steklenica. Pri večjih naročilih pa dam znaten popust. Naročilom iz naselbin izven Chicage je ptidjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je:
LEO JURJOVEC
Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki v Zdrui. Državah.
1840 West 22nd Place,	Chicago, Illinois
Phone Canal 3839
Izšel je
tretji izdaji
M0UTVENIK
ZA
AMERIŠKE SLOVENCE
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M.


Založila in izdala

LED!
LED!
LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mlekg ne skisa,
i. t. d.
Cl(icaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
v nežni mladosti 11 let.* Pokojna je bila rojena dne 27. sept 1914 Smrt jo je doletela v soboto dne 4. julija zvečer na ulici kjer se je igrala. Nesreča, je hotela, da je pridrvil avto "Yellow Cab" kompanije ki jo je podrl na tla in se nekaj korakov potegnil za seboj, prizadjal j'i je težke poskoobe, katerim je v strašnih mukah v St Anthony bolnišnici podlegla. Pogreb se je vršil v sredo dne 8. julija iz cerkve sv Štefana na Resurrection katoliško pokopališče na Summit.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo Father Leo Novički za pogrebne obrede, kakor tudi'vsem onim dekletom, ki so jo nbsile, hvala tudi vsem za krasne vence in za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi hvala vsem tistim, ki so jo prišli kropit in nas tolažil! v britki uri preizkušnje.
Ti pa naša Mary, ko se veseliš med angelji v nebesih, prosi za nas, dokler tudi nas ne pokliče Vsegamogočni s tega sveta in nas ne združi za vedno s Teboj.
Žalujoči ostali:
LOVJlEgC^VEpER. oče; HELENA VEBER, mati; JOHN.
EDIE, LOVRENC, bratje. ■ Chicago,'.HI. dne 14. julija 1925
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A. M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO. ILL
Phone: CANAL 1614. vsakovrstne železnine.
Trgovina
atrojniške naprave, električne potrebščine, 'cevi za plin. avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje!	•
Blago dovažamo na dom, ▼ vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-jMtogfi,
* p.)
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd St.	Chicago, III.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih ve*
zavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50
Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..l.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust.
MOL1TVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!	^	^
- > ' - . šj

-—'
teti. ČOtLl:
■

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST'
(Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Pjrevedel Paulus.
Edini Rufus je gledal resnobno. Morebiti je mislil na ženo in otroke, morebiti je za-željeni vinograd v Apeninih izginjal vedno dalje v bodočnost —. Drugi gladiatorji so se pri Euhenorjevih besedah kruto smejali in — volčje so se jim bliskale njihove drzne o-Či. — Le Eski je sijal iz lica pogum, radost in upanje.
"Zlobni prerok!" ga je strogo zavrnil Ilipija. "Kaj ti veš o žvenketu jekla? Drži se svojih igraeic in ne mešaj se v naš posel, ki pušča kri pri vsakem udarcu! — Mislim, da sem jaz gospodar tukaj —!"
Euhenor bi bil zlovoljno odgovoril, pa v tistem trenutku je nekdo potrkal na vrata.
In vsi so se začudili, in najbolj Eska, ko je stal pred njimi sivolasi starec —- Kalha.
"Salve* !" je pozdravil in pogledal ! naokrog. Njegova častitljiva glava in njegovo plemenito, mirno vedenje je bilo v živem nasprotju z robato silo in sirovimi obrazi gladiatorje. —- "Salve!" je ponovil in se nasmehnil začudenju, ki ga je vzbudila njegova prikazen.
Ilipija tudi sredi sirovih gladiatorjev ni pozabil na oliko.
Vljudno je stopil k prišlecu, ga pozdravil in vprašal, česi* želi. "Kajti," je rekel, "ne izgledaš mi, častitljivi oče, kot da bi imel o-pravka z menoj ali pa z mojimi učenci, ki je borba njihov posel, kakor vidiš!"
"Tudi jaz sem vojak!" je mirno odgovoril Kalha in gledal začudenemu učitelju borbe prostodušno v obraz.
Kakor poredni šolarji so se zbrali krog njega gladiatorji, vsak hip pripravljeni za zlobno hudomušnost —.'
"Vojak —?" je vzkliknil Euhenor. "Torej se ne bojiš jekla —?"
In v hipu je strgal meč raz stene in ga sunil proti starčevim prsim.
Kalha se ni genil. Njegov obraz je ostal neizpremenjen in niti z očmini trenil. Nepremično je zrl v Grka, ki se je očividno le šalil.
Ze je meč zadel starčevo obleko, ko ga Rufus udari v stran z roko, a Ilipija pa sune napadalca pod rebra, da je opotekajoč se zletel ob steno.
"Kaj je to —?" se je zadri, kakor bi se kregal, nad nepokornim psom. — "Kaj je to — ? Ali nisem tudi jaz gospodar — ?"
Pohvalno so zamrmrali gladiatorji.
Prizor jim je bil po godu. Privoščili so Grku njegovo kazen in starčeva hladnokrvnost jim je zelo* ugajala. Eska pa je stopil k svojemu prijatelju in pogledal po tovariših z očmi, ki niso nič dobrega obljubovale, če bi se še kdo drznil, se lotiti njegovega znanca, bodisi v šali, bodisi za resnico.
"Prehudo si ga udaril," je rekel Kalha z mirnim glasom, kot da bi se ne bilo prav nič zgodilo, "prehudo si ga udaril —! Saj je mislil le šalo! Zares, Hipija, nisem še videl
tako krepkega sunka, kar sem v Rimu ! _
Tvoja roka je močna in nagla ko blisk in tvoji učenci so tebi podobni — pogumni, silni, izurjeni! — Cul sem o legiji, ki se imenuje "Nepremagljiva."
Ni dvoma, da sem jo našel tukaj!
Moji ljubi sinovi, ali niste "Nepremaglji-
vi'

Tako mirno je govoril, da niso vedeli, ali se šali, ali govori resnico._Mamljivi naslov je prijetno donel za njihova ušesa. Razposajeno vzklikajoč so obkolili prišleca.
"Nepremagljivi —?" so se smejali. "Zares, starec, mi smo nepremagljivi! Kdo se nam more ustavljati? — Se nam hočeš pridružiti
— ? Prostora bo dovolj, preden bo mesec mi-nro!"	-	,
* Pozdrav Latincev je "Zdrav bodi !*>
"Dajte mu meč v roke!" je vpil Rufus, "da vidimo, kaj premore zoper Lutorija!" Stari Galijec ima že itak^ zadosti ! — Loti se ga, sivec, kmalu ga boš djal ob tla!'*
"Ne —! Naj se poskusi z leseno sulico!" se je smejal Hirpin. "Mlad je še in nežen! Slabo mu postane, če bo videl teči kri —!"
"Naj se poskusi z mrežo in trizobom!" je zbadal Manlij.
"S cestusom!" je dejal Euhenor zanič-ljivo. "Jaz sam bi se poskusil v par sunkih z njim, takole za zabavo!"
"Stojte, prijatelji!" jih je ustavil Eska in lica so mu zardela. "V svoji domovini sem se učil, da je treba spoštovati sivolaso glavo! Ce tako zelo hrepenite po cestusu, sulici in meču, tule sem, neizkušen in nešolan, pa pripravljen. se spoprijeti z vsakim izmed vas!"
Razdraženi so ga obstopili gladiatorji. Tako predrzno izzivanje med temi nemirnimi duhovi bi se bilo morebiti končalo z bridko resnico.
Toda Hipija je prekinil prepir s svojim kratkim rezkim "Mir!," se obrnil k Kalhi in ga prosil, naj pove, po kaj je prišel.
"Prišel sem," je začel ter jih pomilovalno in občudovaje gledal, "prišel sem, da vidim s svojimi lastnimi očmi "Nepremagljive." — Povedal sem vam, da sem tudi jaz vojak, ki je njegova dolžnost, da gre v smrt, — in dnevno v smrt, če je treba !"
Njegove besede so bile tako mirne in resnobne, tako brez vse samohvale, tako odkritosrčne in priproste, da si njegovi robati, drzo-viti poslušavci niso mogli kaj, da ga ne bi bili poslušali.
Zanimal jih je človek, ki je bil po vsej svoji zunanjosti, po vsem svojem obnašanju tako ves različen od njih, ki se je tako brez strahu zanašal na njihovo potrpežljivost in tako trdno zaupal na to. kar je bilo višjega in plemenitejšega v njihovi naravi.
Celo Hipija se je uklonil vplivu tega moža ter prijazno rekel:
"Če si vojak, mi ni treba razkladati, da si v borbeni šoli. Vse lepše in bolje jih boš videl, ko prikorakajo pred cezarja v Cererinih igrah !"
Kalha jih je vprašaje pogledal.
"In pesem, ki jo bodete tisti krat peli. _
ali jo dobro poznate? Ali ste jo dokro vadili pri vaših mečih in rokoborbah?"
Zanimanje se jim je zbudilo. Smejoč se njegovi vsiljivosti so se spogledali in njihovi glasovi so se združili v divji, pretresujoči zbor gladiatorske pogrebne pesmi:
"Ave, Cezar! Moritudi te saluant!"_
Molk je zavladal po dvorani, ko so zadnji zvoki zamrli med oboki gimnazija. In tudi najdrznejšemu in najsirovejšemu se je prikradla v srce misel: "To bo morebiti zadnja pesem, ki jo boš cul v življenju _
Kalha se je obrnil k Hipiji.
"In kako plačilo vam daje cezar? _
Prav visoko mora biti, če vas kupi, — z dušo in s telesom! Koliko tisoč sestercijev plača vsakemu izmed vas _V9
Krut smeh je zaoril med poslušavci _
"Sestercijev — ?" je dejal Hipija. "Ne, cezar velikodušno poskrbi za pouk in za hrano svojim gladiatorjem."
"Tako je!" je pridjal Rufus. "Za jed in pijačo nam skrbi, pa za pogreb_V*
"Ne več —?" se je čudil Kalha. "In, pravili so mi, da ima v Rimu vsaka reč svojo ceno! Zares —nisem mislil; da bi se takile ljudje, kakršni ste vi, _ pa dali, kupiti za manj denarja ko kaka sirska plesalka ali pa par belih konj.
CLEVELANDČANJE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod
G R D I N A IN SINOVI
1053 — E. 62nd St. s CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon'in po kličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro* čila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pobi« stvv ob basu selitev in vse kar spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu I .
2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Naznanilo
t
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, jda bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se —«. obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 —57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
! %PISANO POLJE
Kam pridemo, Mr. Molek, ako "šoštarji'* govorijo o rečeh, ki ne pripadajo njim? Biblijo so dali protestanti vsakemu v roko, vsak razlaga, kakor njemu ljubo. Kam jo zafurajo?
so pričeli folksberovci, ko so videli, kako slabi smo. Ti se niso zmenili za, zapoved: "Ne u-bijaj" in nas temeljito ubili in nas še ubijajo, dasi je na Koroškem vse "rdečo." Nemci so
V Denverju je te dni izjavil ne- pač iz drugega lesa. Ako so g. ki "škof," da bodo pri "obha- Moleku interesi Janezov, pra-
Srce automobila |e baterija!
her&sja-new on0 l£ullj)fP_ep!~%
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju. to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
bUgo tu*i izven Chicage. Mitrn pa aak
vilno Slovencev, na Koroškem nejasni, potem je meni nejasno, čemu ste nabiral tu po Ameriki ifond za rešitev Trsta in Gori-Drugi ubijajo, za Slovenca
ce.
jilu'' rabili — metudo. . . Ce cerkev svari in brani, pa s kolom nad njo.
* * *
Omenil sem, da so kranjski . .	.	T.
T . . T, '	. v . je pa le en zakon veljaven:
Janezi iz Koroškega bezali in	.. i-,-,,, t	t-
, . ,	. »"v • j Pusti se ubiti! ' Kakor na Ko-
povedal tudi razlog. Dejstvo y, *	.	,r . . . ..
. . „	. . ® , . .. roškem, preskoči g. Molek tudi
ie tu, zaliti nisem hotel niko- .	, . .	,
. , ... j - pri Spancih takoj na drugo gar, saj se je to godilo pod te- 1	, .	. .. .
t ...	. „ . r, polje. Kaj, ko bi on revidiral
danjimi razmerami. Peter Zga- . , ,	. .
.... T svojo logiko! Tudi on je — katoličan, pa kam bi prišli, ko bi sodili in merili katoličanstvo po
ga se postavi na kranjsko stališče in meni: "Ko bodo kranjski Janezi za Trun-kom bežali, si bo fant polomil roke in noge. . ." Vem-, na kaj nami&ava. So že, so že. . . in sem jih že dosti dobil po hrbtu,
njem
9 9 9
■ „„_ r- „ ,	, „ ta in oni. i_,azi nuu
ker sen> Korošec, tudi od Zga-	.	^
- • - ,	. . podtikujem. Dvom
ge, ce ni izgubil spomina, se1
Zasledujem nekoliko "dogodke" v Prosveti. Podpisan je ta in oni. Laži nobenemu ne
mi se pa I poraja, ali so ti podpisi in do-^
preden sem stopil na amerikan-1	ai,.?°.u £oup!sl.
škatla. Ko bi bil Zgaga na|fdkl~ Razn. cevljar-Koroškem v istih dneh. bi mu iJ1' Past,rJ'* hIaPcl- " • morah
znati stenografirati, ko še slo-
gotovo ne bilo treba bežati, saj.	. . . , ,
prva in zadnja beseda bi bila i	tesnop,sja ™ bll°'
— hajl; švigaivaganje mu je Do^sedno je zapisano, kaj vse
prirojeno, čemu tudi ne narodno?
S
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? -— Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČ NIC A.
so slišali. Dozdeva se mi, da so šlišali in doživeli vse dogodke samo v uredništvu Prosvete v Chicagu. Če so dogodki resnični, ni tehtnega razloga, da se vse to spravlja na dan, ako
W puuuu, ^varjeni. Kaj. Pf	Je P* to golo
bi mu bil šimpanz. Verjamem. £brekovf^ ^ tem slučaju "Bušman" ima poleg dozdevne. ?aPfnik*f dogodkov ne bo divjosti tudi pamet, šimpanz trenutkl1' ° katerem govo ne, .bi bil torai "bušmnn" res |n 1 V besedami-: "Za vsak<
Mr. Moleku ne more iti v glavo, da bi bili "bušmani," ki jedo črve in lastne otroke, poj božji podobi ^ustvarjeni. Raji
ako
besedo bote dajali odgovor."
S <*217 ST. CLAIR AVE.
C? .EVELAN D, OHIO.

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, •veže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospociinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
4

ne, .bi bil toraj "bušman' bolj nevaren. A iz tega ne sledi, da bi "bušman" ne, imel na i	* ♦ * | sebi božje podobe. Neki nem- "Veda apelira samo na raz-ški profesor je delal 1 let po--um, dočim vera ne išče razuma, izkuse s šimpanzom, pa je o-,temveč apelira samo na srce, bupal, žival je ostala žival. Pa sentiment, čustvenost, na tako kulti vira jte malo "bušmana" 'zvano dušo. . pravi g. Mo-in požlahtite mu malo srce, v'lek. Ako on govori o "tako-kratkem se bo malo od g. Mo-jzvani" duši, toraj duše ne pri-leka razločeval. pozna, potem je seve pri njem
|o veri težko govora. On identi-/arkometar meni, naj bom ficira pojma veda in vera. Ve-mož, ne baba. Pridiga je pre- da apelira samo na razum. To j dolga. Kratka in jedernata naj stoji. O veri pa pravi apostol, ibo. Za žarkometarja bi bila da je "rationabile obsequium,"
toraj ratio, razum in obsequi-um, volja, srce, duša. Vera obsega tudi skrivnosti, teh človeški razum ne more zapopas-
.	I _ . ------, ti, a ne obsega ničesar, kar bi
naj bo kratek ali dolg. Pa pra- bilo proti razumu, je toraj ra-vi, naj odgovorim. Kaj ko bi tio, razum, tudi pri veri na me-Mr. Molek hotel odgovoriti stu- Naj ne misli, da mi ni-prav moško na uprašanje: mamo ali ne rabimo razuma. "Odkod — žlajm, iz katerega Drugo je obsequium, volja, sr-se je po njegovem vse razvilo?" ce. Nekdo ima bistrejši razum
j naj krajša pridiga "bunk," saj ;tudi ni bila namenjena za kako poboljšanje. Krist pravi: "Ne biserjev svinjam." Odgovoril sem. Odgovor je odgovor,
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST
1147 — W. 18th St., Cor. May St
CHICAGO.
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvrštijem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, III.
Phone CANAL 7130
Kratko, jedernato, prosim. * * *
Lemont so same lesene barake. Prosveti to ni po volji in pravi, da so norišnica. Ce bi bili oo. frančiškani sezidali kaj lepšega, bi pa tudi ne bilo prav. Bode, bode, naj bo leseno ali kamnato.
* * *
Enakopravnost me pomiluje,
od g. Moleka in mene in vseh ljudi, ga še ima, -pa je izjavil: "Non serviam — ne uklonim se in še zdaj škriplje z zobmi, se trese. Mr. Molek pravi, da
jaz zavijam, vsekako on _
meša.
Proti-evolucijski kolegij.
.....Dayton, Tenn. — Tukaj se
ker mlatim slamo, pravi praz-,Je Počelo gibanje za proti-evo-no slamo; ni treba, slama jej^cijski kolegij, katerega pred-vedno prazna, kakor Enako-	bi bil šolski superinten-
pravnost^, Dalje gobezda, da sem se s pametjo skregal. Logiko v roke in z dokazi na dan. Besedičenje, in to res prazno,
ni noben dokaz. Hej junaki. * * *
M. P., rudar v peklu, Huntington, Ark., pravi v Glasu Sv., da bodo prišla, ko ne bo ne farjev n^ kapitalistov, za delavca — nebesa. Kaj, ko bi M. P. prečital malo.to, kar piše John G or j anc v Enakopravnosti o svojem potovanju v Rusijo? Med komunardi ni bilo niti duha ne sluha o kakem farju, niti kapitalizmu, a izgledalo je po opisu prav, kakor v — peklu. Tu se špeglaj, nekrščanska duša !
Mr. Molek ne ve, kakšne interese smo imeli v koroški "vojni." Vsaj s,početka ni bilo tako hudo, treba bi bilo samo slovenski del zasesti. Z "vojno"
dent Walter White in predsed-ništvo nadzornega odbora bi dobil W. J. Bryan.
-o-
Kalifornija alarmirana nad boleznijo ohromelosti.
Sacramento, Cal. — Tukajš-ne zdravniške kroge skrbi razširjajoča se bolezen ohromelosti med otroki, katere je poro-čano že več slučajev. Bolezen skrbno raziskujejo, o smrtnih slučajih se ne poroča.
-o-
Poskusen samomor matere. Washington. — Mrs. Gladys Hitt, ločena od soproga mati dveh otrok je v samomorilnem namenu zavžila strup, našli so nezavestno ležečo na tleh in jo prepeljali takoj v bolnico. Zdravniki so ji izprali želodec in upajo, da bo okrevala.
I^SIRITE A. S. & ED