Letnik II. (I.VII.) V Ljubljani. 11. novembra li»o se klanjali malikom; ali na vzhodu /ardeva pr -čudna z irja napovedujoč.i luč dežel ..i je ;isoc-ietja tičala v siur.ni senc;. i'redu »mcem -e je jeia i »znanji \ m v e;a K.. \ ■ Kjer molijo Zvelicarja, lam č;- ie Maki njegovo. Ctseenje preslavue Bogorodice »o pospeševale na Slovenskem one ceikv^, ki o ,»"-dj.«le svoje blagovestnike našim prednikom il--ilej vdanim malikovalski zmoti. Izlotisca. je r re-vala iz njih luč prave vere iu ozarjala n . o domovino, so bila: Oglej, Soinogia i i.. V e 1 e g r a d , oziroma Kocelj*.va skuc.i •»i... nem jezeru. Maliki s,, se umikali ■•"ojed.ueiu i Bogu. Kjer so zazigali tiei.daj kadilo »milim-; Veneri, koder s;> počeseevali pozneje > i -». - m -'.«• Živo, lam so se dvigala svetišča ua ca-' pie-veM Devici. V Ogleju je zanetil blagodejni ",.eiij Marijinega češčenja Kristov učenec s v. Marko in t;i ogenj so raznesli križem naših pokrajin njegovi nasledniki, zlasti prvak njihov s v. Mohor. Starodavna božja pot „(jospa Sveta", n a h a j a j o č a s e s e d a j žal n a pou em -c eni zemlji, je priča, kako mi solnograski misijonarji na čelu jim >v. M o d e s t razširjali Marijino slavo po Korotuuu. Odiiševljena častilca Matere božje sta bila naša slovenska ipostola svet a C. ril i n M e i ' Mariji, najboljši začetnici, ].: j i. fo-iit k-.mi: mi:, ko sta o ia\ Ijala d< -nače ognji-. • hoie p, p ,a, ,Ma posvetiti apostolskemu delov a i;u. M; - no ljubeča /einelj-ko maier nist i p z dela nj-, manj pa nebe ke Matere. M". Metod je Maiiji v ikbo\/.:i posvetil sV«»jo -l '||. > cerkev ua VeLg adu iu C.o zodujeg.i d.iiijaja o. nanjal 11 j na veheja -tikcuu SloVeliolU. „1 u s e m s L v k o t e n in' m e d i a s t i t i m l j u d s t v » ur . . « ii •'» » vkoreuiuiia o / a m . . i M ji i, ' luo-nncm !! ::;•.•. naroda, k. -e po pravici »ve M. i i j"' ni« od. Deblo njegovo — ku-; ■ s Vu.na - .. . gorodi a. SI.-ven. n j >e kri. t ua .E . •• ah v. : levo. jc Manj/l eastiu C. Z zi i u :;: i' cceijem a.iiav;;im m okotv ).•. n. i- i ;» oe pied>ta\ i ja j oče Matei b .-.jo. Sp.»s:»j ..» j»m kl-iii i o..c;.ko, ij-. p.»moci m igo- • . 1 i i k . a . -o izkušaie ueililii. .E* .. ! c-1 i aii v's.,j o m e j i i i Marijino . . e n j v >v eiicili. I»i i« • je za ca a u o v o v e i ~ k ga gib,»nj i, ki ga je bil provz o. l in laki. Odkoder sv. je nekoč ro/g'.. ai.. ..»v i M tojm. . Cllle so se konec ! . smktja c.i) ce v ip. !j« iu zopel s v. liogifodiCo. \ :: ,i< !}• p;y 1 m.:!" lm-sp ijinco 1. I o." i luteiski piopo \ edii.i.'; b«. :.el; po Ljuolj i!ii proti oni, I atere . <] Ivem dni - je bližal. Z ljubljanskih propoveume, k; so h' jiii !>iii polagoma ^kmn v>eh pola-nl;, s., zabavah svojim piistaseui, da naj -e Mah >mariu i/kijuci izmed praznikov, ces da -i je papež i/ii'is| i ;a u«»ti. Za Marijino čast iu /a veljavo njenega praznika se je potegnil i«, daj nadvojvoda Karol uka-/avši svojemu vicedoinu, da naj si.,,»i za olira- njenje starega reda in da naj pazi, da se po startni običaju slavi Marijin praznik. K a k o r M a r i j i posvečenim g o -d o v o m tak o 11 o v o v e r c i 11 i s o prizanašali njeni 111 božjim p o t o 111. S t a r o s la v n o .Gospo Sveto" so oskrunili, psovali romarje in napadali duhovnike zato, ker so priporočali češčenje Matere božje. Posebno jim je bil trn v peti gosposvetski dekan Ivan Rožekar. Naščuvana druhal ga je obkladala s sramoticami; neki ključar pa je pristopil in ga vdaril s kladivom po ustih, da 11111 je izbil zobe. Brezbožniki so pribesneli celo v cerkev, ko se je tamkaj darovala najsvetejša daritev. Pred izpre-menjevanjem je potegnil neki luteranec duhovnika izpred oltarja. Tcptaje ga z nogami mu je ot-vezel verigo okolo vratu in jo zadrgnil. Zadušil bi se bil mašnik, ko bi mu ne bili prišli katoličani na pomoč. N o v o v e r s k i vi h ar 11 i mogel i z -r u v a t i rože Marije. Po prestani nevihti je dokaj krasnejc vzcvetela v naši domovini. Še dvakrat je zavela ostrejša sapa. Za ,lo-ž e f a II. se je zatrlo več samostanov in ž njimi vred tudi mnogo Marijinih svetišč in bratovščin. Za francoske v I a d e v začetku minulega stoletja pa <0 bili odpravljeni njeni praznik i. Samo velika g o s p o j n i c a je našla milost, ker j e b i I t e d a j r o j s t v e n i d a 11 Napol e o 11 a L 1» H. 1 Dalje pridi ). Na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device. In veliko znamenje se je prikazalo na nebu: Zena sohkvin obdana in mesec je bil pod njenimi nogami in na nje jjavi 12 zvezd iSkriv. raz. 12a Poglejmo, dragi, današnji s cela nenavadni praznik gori v nebeško veličanstvo — toliko, se ve. kar je dano meglenosti našega vida. V duhu nam je ob tem pogledu pred očmi svetnikov sijajna nebeška vrsta in kakor je nam Zemljanom luna kraljica med ozvezdjem, tako je nebeščanom Marija De- vica ona, kojo Boga navdahnjeni pisatelj v sv. pismu naslikuje, ko vpraša: .Kedo je ta, ki vzhaja kakor vstajajoča zarija, lepa kakor mesec, čista kakor solnce, strašna kakor na boj v red postavljena množica vojščakov?" (Vis. pes. (S, 9.) Nebeška slava jej je sicer ena ter ista, odkar je vstopila gori v večni dom svojega Sinti — a 11 ■ 1 zemlji je pa njeno počešče-vatije rastlo stoletje za stoletjem prav tako, kakor je z vedno tnnožnejimi milostmi iz nebes doli obsipala človeški rod. - Temu neovržna priča je zgodovina. Vrhunec Marijinemu češčenju pa se je postavil z dejstvom, ko je 8. decembra 1854. leta nekako ob jutranji K Mi uri v prvi cerkvi sveta, v Vatikanu, papež Pij IX. svečanim glasom med sv. mašo prebral od tistega hipa versko resnico ali dogmo, izraženo v besedah: »Verski člen je, da je blažena Devica Marija od prvega trenutka svojega spočetja vsled posebne dobrote in posebne milosti božje, vsled zaslug Jezusa Krista, človeštvu Odrešenika, ohranjena in obvarovana bila vsacega madeža izvirnega greha."* Glede na to za zgodovino vseh časov pomembno določba premislimo danes svetičnemu prazniku v počeščenje - kako so slavile naše slovenske pokrajin > že od starih dni, posebno pa še od 1854. leta naprej brezmadežno spočeto Marijo Devico. Brezmadežni slava! Samoumevno se je med našimi vzornimi predniki glasila od nekedaj Marijina visoka čast. Od nekedaj - s tem menim prav toliko časa, odkar so naši očetje — poučeni sem od Akvileje; od Moravske doli po sv. Cirilu in Metodu ter od Solnega-grada odpovedali se češčenju mnogih bogov ter molilci postali enega, edino pravega Boga. A prišli so nad-nje tudi v verskem obziru hudi časi. Največi navali na Marijino čast so bili oni za časa Martin Lutrove krive vere. Cio- spoda v slovenskih pokrajinah se je prav zelo priklopila Lntrovitn novotarijam in je za seboj potegnila tudi priprostega naroda v množnem številu. Zapeljani kmetje so se potem toliko trdovratneje držali te nove vere, kolikor pomanjkljiveja je bila sploh njihova tiaobrazba. — To žalo dejstvo bodi v pouk za vsako gibanje med Slovenci. Z ljuškimi čutili se ni nikoli igrati namenoma ljudstva ni pohujševati — na napak pota ga ni zapeljavati. Dragi! ne-popačeni narod — krenil na narobe pot se nikedar ne povrne koj čez noč! Proč z Marijinimi božjimi poti — tudi tako se je glasil teh novovernikov klic. Zato so se vrgli prav na prvo slovensko božjo pot, na starodavno Gospo sveto — stoječo čisto blizu tam, kjer je slovenski koroški kmet na prostrani poljani vstoličeval bil kedaj slovenskega vojvodo v govorici naših očetov. Hrabri gospejsvetski dekan Ivan Rožekar bi bil postal takrat kmalu slovenski m učeni k presvete daritve prav tako, kakor je češki sv. Ivan Nepomučan mučenik zakramenta sv. pokore. Potegnili so ga namreč luterani doli od altarja, poteptali ga z nogami ter mu otvezli verigo krog vratu. Se o pravem času prihiteli katoliki so rešili čast psv. daritvi; svojemu duhovnemu očetu pa živenje. Tretji napad — a dolgo dobo po časih protestantizma — se je vršil na Marijine praznike in božja pota takrat, ko je nekaj naših pokrajin francoskih postalo za časa prvega Napoleona. Prav popolnoma se pa ni posrečilo to novotarjenje, ker je duhov-stvo prepričevalno poučevalo in ljudstvo hrabro branilo svojo vero in Mariji posvečene godove in sv. kraje. — Kedo bi se ne spominjal junaških blejskih žena, ki so tvegale takrat živenje za svojo jezersko Marijo ? A kakor napori protestantstva, isto tako tudi poizkušinje francoskih prevratov niso imele glede Marijinega češčenja bistvenih posledic v Slovencih. Veliko Marijinih dru-žeb zasnovanih še pred cesarja Josipa 11. dobo se je razširilo po slovenskem ozemlju. Vsaka njih je bila kakor trdnjava za Marijino slavo. Kakor trdnjava, govorim : saj so bili njeni udje tudi po svojem za- sebnem stalu tako merodajni, da je bil bratovščini zagotovljen mogočen verski upliv. Od najsijajnejih oseb iz cesarske hiše namreč doli do koče zadnjega ratarja so nam v njihovih zapisnikih znamenovana imena. Na to je došel 8. december 1854. leta - doba danes dokončanih 50 let. Kako je verska določba tega dneva o brezmadežni Devici vplivala na vse naše versko živenje — to vam je vsem tem, ki imate že nekaj let, v najsvežejem spomin ju. Znamenja, Brezmadežni posvečena, se leto za letom množe po naših mestih in trgih in selili, po razpotjih in ob poljskih stezah in celo ob gorskih potih na naših višavah. In ne prav po dokončanih 4 letih potem, 1. 1858., se je kakor v potrditev izreka Petrovega naslednika na obrežju reke Gava v massabielski votlini blizu francoskega mesta Lurda v oblačilu svojega brezmadežnega spočetja prikazala Marija nedolžni pa-starici Bernadeti Soubirous-ovi ter jej na njeno bojazljivo vprašanje, kedo da je — odgovorila skoraj z besedami one verske določbe: „Jaz sem brezmadežno spočetje." Od tega časa pa rastejo kakor iz tal vpodobovanja lurše jame začenši v prosto-rijah velikanskih cerkva pa doli do najbor-nejega bivališča, kjer je postavil v hišni kot ubogi rokodelec podobo lurške matere božje z rožnim vencem v roki; pred njo pa kleče Bernardko, toliko proslavljeno danes, kolikor priprosta je bila kedaj v živenju tudi z rožnim vencem. Ko je bila povsej le izjema, da so imeli za advent sliko Brezmadežne v velikem altarju, kosajo se danes takorekoč cerkve druga za drugo, katera si jo bo prej omisliti v stanu. In če so bile šmarnice pred nekaterimi desetletji bolj izjema in praznovane le v merodajnejih cerkvah v nas, ni je danes skoraj župe na selu, da bi se vseh i„n .'31 majni-kovih dni po sv. mašah, po berilih in dušo povzdigujočih popevanjih v tem najlepšem letnem času ne širilo Marijino počeščevanje. A ne le v majniku - slednjo soboto odlikujo naši ljudje s to ali ono lepo šego kakor Mariji posvečen dan. In to posebno še v takih rodovin.ah. Mili matere so ^ vzrejevanc p » samostanih. (\ pa /eli kedo i/vanredne pomoči od brezmadežne Device, odloči se. da jo hov d-, v eidivvtiici prav posebno pocastoval in se iej pripor*K*al. In maioked.ij brez vidnih p< »>:ed e. K,»i naj pa j>ore(v;n o naših Marijinih l>.»/j;h >>«>♦,h; •>.. f3!. na Brezjah in drugih V Tako s«> se n.t>» predniki od nekedaj i»i tako snu> mi poirttdili in se ponujamo, il.i K /.i.loMiii čutilom. ki gibljejo .Marijino česčenje po vesoljnem krščanskem svetu. i1! »'.. • »ni', kak«' i Slovenec od nekdaj častil Mater bo/jo. so bre/.dvombeiio in-sede isto tako si.ne. kakor v eličastne naše pesmi. ki se začenja s to u :so vero označuj« »čimi besedami: ..Za Ho^nm častimo Marijo najprej!* \men. Zal rte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. Cerkev sv. Jožeta. ♦ !>..!]< » S a in »• > i a n e i. i >eii '.tv-i -a ».iiiihviiii pomudinio >e se :»e-k»• 11 k • • ;>ri njihovih prebiv.ileili. i.iubljan^ki v*i k ■> :>;ime;n». ako bi se Cehi odcepili • 1 .!• n: kt .*i\" > * i te. I jhbiian-ki boM avguštinci . ! m. naj bodo češki samostani i « i•• s^ j/, oni! red mnogim stiusk.Mii ; iiip.li .»: d djn.; p<-Tovanja. Ali e je izvršil j«:edl»>g. m! ni znano; prej ko ne je ostalo pri starem. To sklepam iz tega. ker se je vedno n.iii.: t!" i t e h i i * e lo; med Ijtibij »n-kimi diskalceati. TMf.eiaiiii k ;oitiil i Iv i.mi ji ,>fo^la>il liub-i .jmA »!>: i. •:-!.. s..»in -t * u za puj • a t. Prvi t ik »; n;i p;", bil (a i o. Simplicijan ab .V- sinnptiotie li. \ M.; drugi prijor (siihprio! je bil ob naselitvi Nemec Avstrijec o. Hijacint a s. Petro. Prijorja m subprijorja je volil pokrajinski kapitul n i tri leta. Zadnji prijor je bil m e n d a L j u b 1 j a n č a n o. O n u i r i j a s. P e 1 i c e , ki sc je prej pisal za Andreja Kreuterja. Njemu j e d o šI a č a s t , daje s t o v a r i š i m e -n i ii i pozdravil p a p e ž a Pij a VI. g r e-d o c v g a ni i m o d i s k a 1 c e a t s k e g a s a -m > s i a n a na I) u 11 a j. V diskalceatski kroniki so nam ohranjena imena loinalega vseh prijorjev, kar jih je načeli val » -ainosianu ob cerkvi sv. Jožefa; a pri 110-l e i m ne Moji. kako se je zval, predno se je bil poi>. ičil, zato jih ne nav ajam tu. IJiskalceate so prihajali nadziral provin-c 1 j 1 i in g e n e r a I 11 1 v i k a r j i. Vlada je ptec»i srepo gledala tuje dostojanstvenike, ki so prihaj di preko meje v avstrijske pokrajine. Dne ! ložmka !t> .'i je oporekala zoper (jcnvežana o. .\nierja Marijo, ki si je kakor generalni komi ir hotel «»giedali s,,moM.»n diskalceatski. Poseli redovnih oblastnikov s(l zelo vplivali na mostausk > življenje. Tako je leta Hifin. ukazal o viz.t .ciji provincijal o. Hazilij a si menihi svoje 11 a č e i n i k e. Dne ki. prosinca 17o4 jim je do>la vest. da do-pe sk»»ro v Ljubljano r e -ii o v n i g e n e r a i o. M a k arij a s. (v> 11 i -1 i u o - s\ojim tajnikom o. l eliksotu a s. M. Anna. 1" novico s,, prejeli iz Gorice, kamor je t > i I | omenjeni dostojanstvenik. Prijor 11111 je - 1 :akoj naproti 'note ga i/prevoditi v Ljubljano, i) .1 m .i v samostan u p a s o s e t a č a s \ rile v s e tu o g o č e p r i p r a v e , d a b i tako o d I i c n e g a g o s t a d o s t o j 11 o sp.ejeli. D e z e 1 11 e g a g I a v a r j a g r o i a i u 1 j a s k e g a s o naprosili, d a j e po -s o d i i svojo š e s t e r o v p r e ž 11 o kočijo I »ne i >. pro>inca mj poškili ta krasni voz s slugami vred generalu do Viča naproti. Tamkaj je preseki. Nato sta s prijorjem peljala skozi mesto pri križevniskili vratih noter in skozi vice-ouiska vrata veukaj. Vsi z v o 11 o v i s o 111 u v I i , ko se je pripeljal po šesti uri /verei do diskalceatske cerkve. Menihi s() pričakovali generala ob vratih 111 ga izprevodoma spremili d«« \eiikega oltarja, kjer se je oglasila za-hvaina pesem m - o se opravile druge molitve po diskalccatskem obredniku. V zalivalo za srečni prihod je bila drugi dan koralna s\. masa > tio-bentami in bobnieami. Tistega dne so obvestili bosači druge ljubljanske ptosijaške reiiove, da je prišel njihov general. Prvi so se mu poklonili dne 21. prosinca irančiškani; bilo jih je se>l na čelu jim o. provincijal, potem gvardiiin, dva delinitorja. Drugi :an sla se prišla poklonit izpred špitalskega mostu dva avguštinca ob osmiii zjutraj. V tem ko sta ona krenila po stopnicah iz. Zagrada. odhajal je general po onih stopnicah, ki vodijo do retektorija. Pre o m a na p r a v I j a I i I j u b 1 j a n s ki p ! e tu e n i t a š i , k a t c i c j e p o seli I. V gostoljubnosti so se kosali deželni glavar, general de Lin, grol \Vildenstein, groi Frančišek Lemberg iu drugi. Dvakrat se je gostil pri baronu pl. I'lachenlehlti tako imenitno, d a j e š e 1 slo v e s p »j vsej Ljubljani: tak ob e d bi pristajal s e d in i m i z-b orni m knez o m. Dvakrat je bil gost ge-n e ralnega vikarja. Ve I i k a š i s o m u v r a -č a I i j) o s e t e. X a p o s 1 e d s e in u j e prišel p o k I o n i t m e s t n i m a g i s t r a t j u b 1 j a 11 s k i. Nato je stopil diskali eatski general dne 27. prosinca na rotovž. Z ihvaljevajc se za izkazano čast je voščil navzočuim členom notranjega in zunanjega mestnega sveta vso sIVvo in blagoslov iu priporočil sebe m diskalceatski samostan njihovi pripomoči. V posebni dokaz naklonjenosti je iztočil vsemu magistratu po>i-novno pismo. Tako je minil pivi teden. Drugi teden je ogledoval samostan. Dovrši vsi svoj redovni posel je odrinil dne 1!/. svečana \ Gradec. Ponj je prišel graški prijor. Potoval je preko Go-renjega Grada, kjer je opravil svojo pobožnost. Ljubljanski prijor ga je spremil do Gradca. Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I 1374. Po/tlra v lj< na kujitia l»r»7ni. I\«»jak«'\ fu«>iiii tu lili d«mm • \ ti t* hi .Muh« d Dalje. I IV. Grlice izza prihoda Slov e n cev. Vihai, ki s,, ^ lt dviguiia liun-ka i n gim a tisk a ljudstva, st jc polegel. Za u j i m i sU se pomikali v zahodno Kvropo Slovani, med njim« s n Slovenci n a j d a 1 j e prodrli proti j u g o z a h o d u. Ze zadnje desetU ijv VI. stoletja so -e približali Slovenci Italij: iu meji b.i\ai*ke Vojvodine. L. ."?»l. je bii prisiljen bava!>ki vojvoda Ta-ilo I. napasti Slovence ila toplaske.n polju; sj|jti >u jeii ce/ njegove meje. Naiin širjenja lahko mislimo. Slovenci s;» j vred vedno stanovali v i.iv nini ai po nizkih brdih. Takega zemljišča sM biii pred navajeni v prvotni domovini na južnem Nilskem. Zato sojini tudi v novi domovini najbolj ugajale ravnote. (iorovitih predelov >n ogibali, dokler je bilo mogoče. Ako pomolimo na način lazsir-jevanja Slovencev od dolnjega Dtinava iu na mer njih potovanja, prepričamo se lauko, da so sC nekatera kardei.i obrnila iudi ob Kolpi navzgoi in zasedli na juziu strani Gorjancev ležeio ravnino. T e d a j je postala BeI a Krajina slovenska P o p i i ii o d u S I o -v e n cev j e m c * t o s j a r e g a N o t i k a n a s t o p j | a K a r a n t a u i j a. Trdi se sicer, da je to ime nastalo iz keltskega .car"-pečina ali iz .karan" pokrajina; vernici čudim, zakaj da j« to ime postalo bas po piilmdu Slovencev, torej v dobi, o kateri >c ne more vci govoriti o keltskih prebivalcih Norika. Iu kako bi se moglo staro, poprej veljahio ime \orik lako iiajedenkrat pozabiti in zameiiiti s u^to novim, ako niso bdi temu v/rok novodosli Slovenci, Meje slovenske Karautauije. ki nima s koroško Karaiilauijo nobene zveze, niso bile prav one, kakor starega Norika Vse Doicnsko j«. "talim pripadalo Karau-taniji. Postavili nam je torej Delo Krajino \ ka-rantaiiski jug. Slovenci -o biii tedaj se pod obrov-skim težkim jarmom. V njih avtonomno vladanje P.IV« I Dijakon .De >t;s l.ongati - I IV « 7 .l.j:il»lj Z.»»n |,s,sj sj «•;, . i 11 * i »I J /voli - lssj s| ti h' oni sicer niso vtikali, zadovoljni so bili, da so dobili od njih davek in vojnikov. Pa še tega jim niso dajali prostovoljno; nego Obri >o si morali miloma poisk.iti iu sami vzeti, česar so potrebovali. Skupno z njimi ^o plenili in opustoše-vali. seveda prisiljeni. Obri so vse te pregrehe doprin.išali ua račun Slovencev, njun so jih za-računili mnogi zgodopisci, očitajo jim skrajni barbarizem. Da niso prostovoljno skopali / njimi raznih roparskih načrtov in jih izvrševali, o tem nas prepričuje oni odpor Slovencev proti Obrom, ki se je v vedno živeči narodni zavesti o svoji preteklosti ohranil v pripovedkah o pcšoglavcih. V njih se čuti nep'»pMjiva inržnja do Obrov in njih obrovskega barbarskega živenja. Kadar so se Slovenci ojačili in združili, odleglo je obrsko gospodstvo ali časih popolnoma prenehalo. Nekaj takega jt» dogodilo za vlade mogočnega Sama (<>l_M— ('.' Ji. (lega v rojak je Samo? Istočasni. Ni-veda tuj Kronist I redegar v „(*hro-nicon Francorum" ga imenuje frankovvojc usode. .Karantanski knez" je gotovo s >\ujo državo spoj?! Karantanijo. sicer Anonvmus ne bi bi! imel pravice nazivati ga „karautanskega kneza". Po njegovi snirti so dobili zopet Obri prev.igo. Med 7'' » J\)S je Karol Ve-liki uničil njihovo moč. r. lU.iljt priti.) Iz domovine. Popotni spominji na Dolensko. J « J».I U.In.I «|li;ilO\ Itl.l * Hrvatska nar. pt-si-m. l a pesem je bila za časa mojih mladinskih ict prava »narodna". Prešla je bila kakor pravimo našemu narodu v ko>t in meso; o \s.iki priliki 111 povsod jo je bilo slišati. Nase dni je prišla baje popolnoma \ pozabljivost. Oj, naših dni in naše proze in naših bojev in prav za prav pomanjkanja pravega čuvstva za narod! Te Žale naše dni! Naše dni so skoraj že jenjale lepe narodne popevke naših pastaric in pastirjev na paši. Ako sledimo dalje z očesom proti vzhodu, razširja se pred podnožjem Peščeneka svet okrog praprotškega gradu. Tudi ta nosi svoje ime po rastlini „praprot", za katere rast sta bila nekedaj baje (»udi zemlja 111 svet posebno prikladna. Val-vazor hvali lepa polja in travnike te graščine. Nad alje pravi, da je 1. LM3. neki Reinprecht Pra-protski podaril grad „zatiškemu samostanu." Na dalje omenja, da ni mogel zaslediti nikjer še kakega drugega člana tega rodu, in da je moral imenovani Praprotmi biti le kaka bolj neznatna oseba, ki sj je po imenu gradu prilastila svoj priimek. Pozneje je imel grad v lasti baron Gallen; za njim se nekateri drugi, katerih imena so pa čutili bolj neznatna. L. IhMH. mu je bil gospodar Fran Bernhard Tautterer. Zadnja leta se pogosto menjajo imena grajskih lastnikov po Dolenskem 111 sploh po naši deželi Bržkone je to tudi pri Praprotšu tako. Ko je bil pričujoči odstavek že pripravljen za odpošiljatev v natis, ponudila se mi je prilika, p«»polniti ga v tem-le: Ako vzamemo v roke Val-vaz »rjevo knjigo str. 453, vidimo ondi praprotski grad naslikan le kakor stavbo tako zvane nižje vrste. /x po časih našega slavnega kronista pa se je bil ta grad prezidal in močno povckšal. Ko sem hodil v mladostnih letih metno njega — grad je stal namreč precej blizu dolenjske državne ceste, — kazal se mi je kakor impozantna stavba. Imel je dva glavna odstav ka, katera je vezala vsaj v pritličju velikanska veža. Dolga leta je bila ta graščina lastnina baronov Lichtenberg-ov, ki so bili ena izmed starejših plentskih rodbin naše dežele. V najnovejših časih pa se je bilo posestvo zadolžilo tako, da je bilo prodano ruhežnim potom. Kupila sta grad dva baje priprosta kmetijska gospodarja na spolovino. Ker jim je bila sploh zgradba prevelika in morebiti tudi pretežavna za vzdrževanje, razdrla sta veliko vežo in iz gradu napravila dve popolnoma ločeni kmetijski hiši! Stari Rimljani so imeli za pregovor: ,.Sie transit gloria mundi!" po nase: »Tako izgine blišč sveta!44 (Kunec prihodnjič.) Nadučilelj los l.evičnik. Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani so porušili minulo soboio dne o. i. m. zadnji — sprednji oddelek prejšnje pokopališke ograje. Prostor pred cerkvijo ostane odslej odprt. Nova, jako lična železna ograja, ki je zanjo naredil načrt stavbenik umetnik Plečnik, bo segala od desnega zvonika ob severni strani cerkve skor > t*k /a novo apsido ob Lipičevih ulicah do vojaščuice. Zidana podlaga tej ograji že stoji. Imenovane ulice in Zaloška cesta sta si privzeli precej dosedanjega pokopališkega sveta. Prostor pred cerkvijo so zravnali z bližnjo cesto. Izkopali so o tej priliki mnogo kosti in lobanj ostankov n e k ti a u j e g a pokop al išča. Sentpetersko groblje je obsegalo nekdaj precej večje ozemlje, nego ie bilo ono, ki ga je oklepalo sedaj .»ilptavijen > obzidje. Človeška okostja se nahajajo celo pod šolskim poslopjem, zidanim leta LSlM). Tu naj pripomnim, da sta v kleti pravkar imenovane hiše v steni vzidana dva svetniška kipa menda iz siare sent-peterske cerkve vsa ometana in prebeljena. Že župnik M a t e j Svetli <" i č < 18.T Vu je moral odstopiti mestu nekaj pokopališkega sveta, ko so razširjali Zaloško ceMo. Nekdanje obzidje je segalo tudi proti šenlpeter-kemu predmestju par metrov dalje, nego dosedanja železna ograja. Vhod na pokopališče je bil obokan. Nad velikimi lesenimi rdeče pobarvanimi vrati je bil latinski napis. Ta kos pokopališkega obzidja zakrivajoč doienji de i cerkvenega pročelja je dal odstraniti župnik L u k a C i r a i krog leta 1 Namestu nelepega zidu je dal napraviti na kakih 70 j|j ujeti \ zid ob / i-loški cesti. Oddali so jih v varstvo deželnemu muzeju. l»n.'n: st ;n l.rtos som vršiV x\uj.- \v!*k'»-n.ir"il;it ,l-»'/.in»s;: d »>•. J v kra/"kj«T vi j•«»rušili l»ili l ik sj.u i; r«»1»n •• otiu-nil.e V/.el: s,, jv- x ivrkv«-ii»ii zunanjih svn. r ;,:':>.h (• in , p 'idili n<»t«-r v ii;.v i zvonika. da ni I»; 1 • > m .»a kniMij i /. ikiij-.in od il.a- .j. Pivpoi trli o i d 1 n.i»:m }»!< muia.ivk/n nalovili.un |>o>v i -fi;:i »j•«»:ii n k"V so :t. ud i • •. ;.t:ip ni ;.tm v /.imikmji arhivu. A, prijl«!ji. i:..j pnpiM* to •>.• p diln |in /adiijun potreba, k«« , 'i;ist.,I.i it, a.« /,:d .:- *i»I.i |*»»lr»•••na. Mo\v:i •! ;iiim pl«». !•■ ' ihiii. . za ti n mu v i !i s i. o / m «mI •• \ i n •», i ko tur.::, »d! in: m v i, s k r i» e č i za propad n .. > i / •• •• <1 «• v i :i i- . tak • iH sposoiuioviiiii k rnili iini \piastJu oi» i.ikrni v ti 1 ri po puj jhustvn /.i kiš,\ unu liiom" v l.janlj 1:1 |'o.i im-ii hili. delani k.ij n< \ . ]«• la * i. t nuif.ir »n- \ j »• sen T» m poU-ni sr pri n.i> .hunuj. kar ii. proi /.'• ;»••':. tsjtn /upnik .Mah usek ! V r. dnik Japonski mučenik na gledališkem odru v Ljubljani. Jezuiti, ki s,, t|o k ta . 7 7 - i Imv.J. sv. Jakobu v I.jubijain iu imeli tamkaj nižje in višje šole. so veikiai v nalasc zato odločeni u\t>-rani ali pa pod milim nebom vprizarjali gl dali: ko igre, katerim j - i>i! \ zajeta snov iz sV. pi-m i. iz Življenja svetnikov, iz svetne in .e kveue z^od » vine ali celo iz Marodavneg., pravljičnega s\c'..: Z njimi so poveličevali večje c.viivcne prazniki Marsikdaj so napravljali i-jrr vadi na sLivo vV,.j;m odlumm prijateljem iz najvišjega pkuistv i. kadai s«i počastili s.nijostan s svojim po-etom. Igralci so ',>iii gojenci jezuit kili š »i. v^ak razred ua-rejai predstave pod vodstvom svojega iui!el;i. 1'ako so principisti leta 1J J'V spravili na gledališki oder igro „Pavel, šestletni japonski m učeni k", kakor poroča zgodovin.! tovarištva Jezusovega, hranjena v Ijabljaiiskem muzi ju: „in c l;i s se Principiorum i i.i n i u - Japoiuiis s-Mimi«. Martvr speclaculo iuii." IV Iz sveta. Dober pastir. Za velike vstaje konec stoletja j«. traneo>ka rev«»h!cij>ka vlada kruto preganjala v-e. kar je sponi nj do ua krščanstvo. V razvaluaii s.» bi'e ce.k.a. in oli :iji. v z ip »rili duhovniki. ve li ki razkropljeni. \'s; .si s.) prihrumeli v neko župnijo. i.it. je'io:!ej i.po cvetela krščanska vera. Nek» predrzne? je z.i/gal cerkev; njegovim tovarišem pa ie biia največja si^rb. d.i bi zalotili mdotnega 11111 j\ nika, ki s0 jc nahajal v varnem skrivalis \'-e o pretaknili. a :\>\> ga našli. Kdaj s«, razpis .ii nanj ceno Jd.ooo r.nikov. K » so od.sh. prikazal h- je vluii .vu:k i/ zatišja. Kakor dete je zapi akai z igkdavsi puste razvaline namestil ikkid.mjeg i krasiRga svetišča. Ljudje s > ga prosili. da n j v *>»pe; skuje. na/aimvsi mu. kakšno u:i" s,, j>rt< '-»ozniki razpisali ik. njegovo glavo. K«» je »/vedel, koliko vsoto dobi oni. ki ga objavi v i..d:, hiti i je takoj vrti do gosposke z naznanilom, da ji izda duhovnika, ki ga iščejo, ako mu izp»aiaj-» tivajset i sik i .o. . Sptcjeltisi novec m je vrtni t. s-.«vj»;ii Zupij.niom. Zb.atiim krog pogori a j.m je dejal: .Ločit; se mi je od vas. "oda /Zim. d . bi i tik h s\>n.::iik na tistega, ki je ljti!».I v.is., neumrljivi dti.se. i u n.ite denar, ki je b:l ra. p>ati na Mojo glavo. z nj.m si ;/-novic sezidajte Ce kev m molite zalile »ako, kakor molijo »iroci za s v, »jega ovita." vilami: jok je spremljal o ia ije; >;ega dobrega pastirja. Sei je v /aj>o; in • n ai sX,,]v- p;.z:i\ »vaiuo življenje p*»d giloiino. K. Ptiinnnski kralj \ Jašu. kuminiski kralj K.ii"i ji s s\• »ji» družino Ima! letos nekaj dni \ Jasli i »livii je bii n.iv/oe ti , pos\vt\\ ..nju _! te kva. namreč Cvikve Nikolaja in cerr.vt Iieh svetnikov. Ogovarjala s^, uieliopoht i»i n a ■teni mmistir 1 iare.. K al] n j najprvo zal valil Ijtki-stvu / | pr«^:cili splijiin; oiJKiii;' Ji so^iasja. ]v je vedn«» vlad tl>» med ti kvajo in ,mlinsko dr/. ?\o. tel ji s'Klv]ij» s Zeljo. n;;; slovesnost lega dneva j> o t r «1 i vero \ v s e ii s : e i h ter ji kom.mijo s\oje ljubljeno I j ti ■: > t \ o i / -r o v i I i za p r h ► d n j e božjemu v i r - s t v u. To so zlate besede kralja, ki je doma priljubljen. kakor je naš cesar v Avstriji. Odmeval je ta kraljevi govor v srcih podložnikov, ki so se trumoma gnetli okrog kraljeve družine. Ljudstvo tam spoznava vrline in zasluge kralja za deželo ki je ena najsrečnejih dežel v Hvropi. Zrpnik Alojzij Kummer. Zrnje. Duša in 50.000 dolarjev. Nekje v Ameriki je bila pred nek ij meseci mlada gospodična sprejeta v katoliško cerkev. Njen oče velik bogatin si- j., na v s » mo. prizadeval, da bi jo odvrnil od tega koraka. Nekega jutra napise pisemce in ga dene na k. »Znik. iia bi ^a prebrala lici, ko pride na /ajutiek. K > hci zagleda pismo, vzame je v roko iu bere: .Naredil sVjii oporoko in tebi za-piisi;! ,!M»t)t) dolarjev; toda le pod pogojem, da ne prestopiš v k stol.sko cerkev. Ce ji i to storiš, ;ic dobiš ničesar." I L i se kar nič ne pomišlja, kaj naj stori, nego hitro dostavi očetovemu pis-sinti besede: .Oce. moja duša je vec vredna, nego oO.OOO dolarjev; ne prodam je za zaklade vsega sveta." I*. Cj. Popravek. V ..Danici" i. -1«. .>ša /. • i.t<» ri kron. /a »••»'. 1< ta 5 krone, /a •"•»•Irt leta i krono .in vin '" \vstri'- \elja ..s i t<. 7 ki< n: /.< \ v r.» . 4 k; .:. \\ • a. tnl ;»-lek i»r.UM;k. i/iUe .Danici" tl.ni poprej \ I - ♦!•••!. >■ . s.i:'«. iu s'4,\i;k: •< •»» .!• . i r j . \ t.iaakami. M.ikso itrii-ovi, ti sk.Mijo !_'