številka 5 / letnik 61 / Ljubljana, 7. februar 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov ^ Slovenije ZSSS nasprotuje odpuščanju gradbincev Zveza svobodnih sindikatov Sloveni je z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se začenja nov val odpuščanja delavcev v gospodarskem sektorju. Poleg stalnih groženj z odpuščanji v teks-Jilni in oblačilni industriji napo-Vedujejo vedno več presežnih delavcev tudi v gradbeništvu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je večkrat opozorila, da bo stalno spreminjanje in kr-eenje avtocestne gradnje ter vla-ganj v gradnjo stanovanj povzročilo odpuščanja delavcev. *^er se z delavci v gradbeništ-vu nihče ne posvetuje in ker jih skušajo z nenehnimi grožnjami Se bolj disciplinirati v uboglji-v° najemno delovno silo, so zelo zaskrbljeni za svojo usodo. Zveza svobodnih sindikatov zato zahteva od vlade in delodajalcev, naj takoj pripravijo ukrepe za izboljšanje pogojev gospodarjenja in v te postopke vključijo delavce in sindikate. Od delodajalcev pričakujemo, da bodo sprejeli takšne poslovne odločitve, da bodo ohranjali delovna mesta. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je nesprejemljivo, da se vse napake prevalijo na pleča delavcev in njihovih družin. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije bomo storili vse, da maksimalno zaščitimo pravice delavcev, ki želijo delati in si na ta način zagotavljati socialno in gmotno varnost. Mijodrag Popovič, predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, in mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ce je za vse, naj bo tudi za kovinarje P^sednik SKE1 Albert Vodov-,'k nam je pred zaključkom re-akcije v sredo povedal, da pri-akuje novo ponudbo delodajal-Cev šele ta dan zvečer. Ponudbo bo stavkovni odbor Proučil 7. januarja in pripravil za jfjo .republiškega odbora 11. ja-nuarja predlog odločitve. Če ponudba ne bo zadovoljiva, bo pred-Jdoma 19. januarja celodnevna , , avka, za katero je že vse pr Jono. SKEI bo za stavko^ ' nje moralo priti, skuša nju plač. Vodovnik meni, da bi ti direktorji, ki so delavce znali prepričati, da je stavka zanje škodljiva, morali tudi druge direktorske kolege prepričati, daje dialog s sindikatom boljši od konflikta in anarhije. Predsednik SKEI še opozarja, “da se v Sloveniji lahko zgodi delavstvo, ki bo odneslo pridobitve desetletne graditve demokracije”, 'oudarja, daje industrija v minu-Kn letih dajala za vse in da naj nanjo še naprej računajo, saj bo treba in l,lprav Yse delavce v k«^nskJ%^ oefnagati kmetijstvu in vzdrževati i elektroindustriji - tudi v^od-,. predrago državo. Če mora biti za žerj ^crso direktorji s sindikatr vse, mora biti tudi za kovinarje, sklenili sporazume o poveča- je prepričan Vodovnik. Stupis poziva državo Tekstilna in usnjarskopredelo-valna industrija še vedno zaposlujeta skoraj 32.000 delavk in delavcev. Ustvarjata 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Slovenija si zato ne more privoščiti, da bi obe dejavnosti kar odpisala. Izgubo delovnih mest zaradi zaprtja tekstilnih in usnjarskih tovarn ne morejo nadomestiti druge industrijske dejavnosti, saj ne odpirajo dovolj novih delovnih mest. V Sindikatu tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije Slovenije smo prepričani, da se globa- lizacij ski m procesom ni moč izogniti. Zavedamo se tudi, da se podjetja sama ne bodo zmogla obdržati, tudi če bodo delavci pripravljeni potrpeti in sindikati ne bodo uporabili ostrejših oblik sindikalnega boja. Od države pričakujemo, da bo podjetjem v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji pomagala, da bodo dejavnost lahko krčila postopoma in brez velikih pretresov. Ti bi lahko na območjih, kjer sta ti dve dejavnosti nosilni, povzročili resnično socialno katastrofo. Anton Rozman, predsednik t M M fmJL ^. srečav ctrA^AmeaamACv, Kjer tll£A 1110}stojt OčelA; i Uc b ulu tcjA me iz tvojavevcL^ .SpelivlA ne wIa, goljftVA lucv! ^ —»-Je vedel ti, kvfco s* v strup ptvhuvi, tlfeSvse, tur srce si skdfeegA obelAtšfc® Hli ne biUvbi ven\v sebe v^ete, mnoM vtlu^iov notevi]}ih bujnvcv! m .. to srce m deUvno rocico € doto, taje nniu mitionArUv^ jvil rfnhil -rr i Hi ___.j JPredi iBibtižnitsosec Čestitamo za slovenski kulturni praznik! Sindikalne more gospoda Školča! Jožef Školč, poslanec LDS, je ob razpravi o predlogu zakona o delovnih razmerjih pri amandmaju o sindikalni članarini kolege posvaril, da bodo sindikati ljudi včlanjevali vseprek in mimo njihove želje. Njemu se je to zgodilo pred leti ob prvi zaposlitvi na takratni ZSMS, ki je gostovala v Domu sindikatov. Ker ni želel biti v sindikatu, je imel težave tudi s hranjenjem v njegovem bifeju, kjer so ga sindikalni šefi gledali postrani. Te njegove besede kažejo, da poslanec očitno ne ve, da so se v začetku devetdesetih let zgodile velike spremembe v slovenskem sindikalnem gibanju. Že nova slovenska ustava je določila, da je včlanjevanje v sindikate svobodno. Korenito se je spremenila tudi praksa: sindikati včlanjujejo delavke in delavce le na podlagi njihovih prostovoljno podpisanih pristopnih izjav. To tudi pomeni, da podjetja sindikalno članarino odvedejo od plače le tistim, ki so takšno izjavo podpisali. Predlagani člen v predlogu zakona o delovnih razmerjih ni pomenil ničesar drugega kot tehnično izvedbo odvajanja članarine na zbirni račun sindikatov, s čimer so se strinjali tudi delodajalci, saj so to počeli že doslej. V predlogu je šlo torej le za to, da dosedanja dobra praksa dobi tudi zakonsko podlago. Omenjena Skolčeva razprava dokazuje, kaj vse lahko vpliva na odločanje poslancev o tako pomembnih stvareh, kot je za vse slovenske delavke in delavce pomemben zakon o delovnih razmerjih. Če so tudi pri drugih pomembnih odločitvah, ki jih sprejema Državni zbor RS, podlage ali argumenti z.a odločanje strahovi izpred več kot petnajstih let, brez upoštevanja tega, kar se je zgodilo kasneje, se lahko upravičeno bojimo za bodočnost naše države in njenih prebivalcev. Očitno pa je, da zrelost, ki so jo socialni partnerji pokazali pri oblikovanju predloga zakona o delovnih razmerjih, daleč prekaša tisto, kar premorejo nekateri izbranci ljudstva v našem parlamentu. Pavle Vrhovec, izvršni sekretar ZSSS Kako so poslanci glasovali o sindikalni članarini? Za vladin amandma: “Na zahtevo sindikata zagotavlja delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine za delavca." so bili: Roberto Battelli, Samo Bevk, Silva Črnugelj, Anton Delak, Ljubo Germič, Zoran Gračner, Leopold Grošelj, Feri Horvat, Evrelio Juri, Bojan Kontič, Leopold Kremžar, Peter Levič, Jurij Malovrh, Aleksander Merlo, Rudi Moge, Borut Pahor, Valentin Pohorec, Majda Potrata, Miran Potrč, Danica Simšič, Matjaž Švagan, Janko Veber in Bogomir Vnučec (skupaj 23). Proti pa: Sonja Areh Lavrič, Andrej Bajuk, Jožef Bernik, Ivan Božič, Mihael Brejc, Stanislav Brenčič, Janez Cimperman, France Cukjati, Janez Drobnič, Geza Džuban, Andrej Fabjan, Mario Gasparini, Janez Janša, Miran Jerič, Blaž Kavčič, Jožef Kavtičnik, Branko Kelemina, Janez Kramberger, Maks Lavrinc, Lidija Majnik, Ivan Mamič, Darijan Muršič, Rudolf Petan, Sašo Peče, Franci Rokavec, Alojz Sok, Stanislava Stopar, Franc Sušnik, Jožef Školč, Jože Tanko, Ana Marija Tisovic, Andrej Vizjak, Dušan Vučko, Cveta Oražem Zalokar, Jaša Zlobec Lukič in Majda Zupan (skupaj 36). Po novem zakonu o delovnih razmerjih bodo kulturniki diskriminirani Poslanka LDS Majda Širca je za drugo obravnavo zakona o delovnih razmerjih v državnem zboru vložila amandma k 52. členu. Ta je dosedaj v trinajstih alineah določal, v katerih primerih se lahko delavci zaposlijo za določan čas. Po predlogu Širčeve se bodo za določen čas lahko zaposlili tudi delavci, ki opravljajo delo, vezano na programske opredelitve v kulturno umetniških ustanovah. Za njen amandma so glasovali: Anton Anderlič, Sonja Areh Lavrič, Roberto Battelli, Richard Beuermannm, Ivan Božič, Slavko Gaber, Mario Gasparini, Ljubo Germič, Zoran Gračner, Miran Jerič, Blaž Kavčič, Jože Kavtičnik, Leopold Kremžar, Maksimiljan Lavrinc, Lidija Majnik, Dori-jan Maršič, Aleksander Merlo, Rudolf Moge, Anton Partljič, Irma Pavlinič Krebs, Rudolf Petan, Stanislava Stopar, Majda Širca, Jožef Školč, Jožef Špindler, Matjaž Švagan, Ana Marija Tisovic, Vili Trofenik, Dušan Vučko, Cveta Zalokar Oražem in Jaša Zlobec Lukič (skupaj 31 poslancev). Proti pa so bili: Samo Bevk, Mihael Brejc, Stanislav Brenčič, Janez Cimperman, France Cukjati, Vojko Čeligoj, Silva Črnugelj, Andrej Fabjan, Leopold Grošelj, Feri Florvat, Aurelio Juri, Franc Kangler, Ivan Kebrič, Bojan Kontič, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Ivan Mamič, Alojz Peterle, Janez Podobnik, Valentin Pohorec, Majda Potrata, Miran Potrč, Maria Pozsonec, Franci Rokavec, Danica Simšič, Franc Sušnik, Jože Tanko, Janko Veber in Andrej Vizjak (skupaj 29 poslancev). Za komentar smo prosili Dora Hvalico, predsednika Sindikata Glosa - Sindikata kulture Slovenije. Povedal je: “Izglasovani amandmaje sestavni del širšega in dobro organiziranega načrta, s katerim želijo uveljaviti nov koncept kulturne politike. Po tem konceptu bo vse slonelo na trž-nosti, projektnem načrtovanju in posledično drugačnem zaposlovanju. Nosilci tega projekta izhajajo iz prejšnjega kulturnega ministrstva, ki gaje vodil Jožef Školč. Možnost zaposlovanja za določen čas za umetniške ustvarjalce je omogočal že leta 1994 sprejeti zakon o uveljavljanju javnega interesa v kulturi. Taje v 46. členu določal, da se umetniški kadri lahko zaposlijo za do-ločena čas, največ za pet let, vendar je zanje določal tudi drugačno plačilo. Očitno so sedaj ugotovili, da jim zakon o delovnih razmerjih daje novo priložnost, da delo za določen čas v kulturi postavijo na trdnejša tla. Izglasovani amandma dela za določen čas ne predvideva le za kulturne ustvarjalce, ampak za vse zaposlene v kulturnih ustanovah (tudi vratarje in snažilke). Po mojem mnenju je ta rešitev protiustavna. Vse druge alinee v 52. členu namreč veljajo za vse zaposlene, ne glede na dejavnost, le nova deseta velja le za zaposlene v kulturi. Začuden sem, da je državni zbor to reši' tev sploh sprejel. Problem je mogoče rešit' na dva načina. Prvi bi bil, da bi sporna ali' nea veljala za vrhunske ustvarjalce v vseh dejavnostih in tudi za športnike ... Drug® možnost pa je, da vlada, ki je za to najbolj poklicana, za tretjo državnozborsko obravnavo pripravi amandma, s katerim bo popra' vila narejeno hudo napako.” iTH 1 ki le h'13 ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova “ IM iv l'4 U,i!l 1'Kl' 4, 1000 Ljubljana • Za Izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 250 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-556 n i Vodstvo SKEI je dobilo polno podporo Vodstvo SKEI je na tiskovni konferenci po opozorilni stavki Ogovorilo na sporočila Gospodarske zbornice in predstavilo svoje °cene. V stavki je po Vodovnikovih besedah sodelovalo 80 odstotkov zaposlenih v družbah, kjer je SKEI organiziran. . Ko je komentiral javno sporočilo GZS (ki Je skušalo zmanjšati uspešnost stavke), je Vodovnik dejal, daje 20.000 sodelujočih v stavki (kot pravi GZS) lepa številka in priznanje za SKEI. Stavka je bila najbolj množična na območju Velenja, kjer so sodelovali vsi delavci dopoldanske izmene. Iz sindikalnih podružnic so na sedež SKEI Pnšla zlasti sporočila o podpori nadaljevanju aktivnosti za povečanje plač. O tem so govorili Javkajoči na informativnih sestankih, ki jih Je skoraj povsod organiziral SKEI. Vodovnik Je omenil tudi poskuse nekaterih direktorjev, da bi stavko onemogočili. Pri tem so bili naj-°li vztrajni na Dolenjskem in v Beli kraji-ni’ kjer je bila udeležba v stavki zato le 60- odstotna. V Danfossu so delavcem zagrozili, da bodo ukinili trinajsto plačo, in zato niso stavkali. V eni od Iskrinih tovarn v Žužemberku pa so delavci dan pred stavko poskušali fizično obračunati z direktorjem, ki jim je grozil s posledicami sodelovanja v stavki. Stavka je potekala organizirano in med njo se ni zgodilo nič nepredvidenega, stavkajoči tudi niso ničesar poškodovali. Koliko pa je stavka vseeno stala, Vodovnik ni vedel povedati. Pričakuje, da bodo njeno višino izračunali delodajalci. Na vprašanje, ali bo stavka plačana, je Lidija Jerkič povedala, daje v kolektivni pogodbi dejavnosti določba, da je sodelovanje članov v aktivnostih, kijih organizirajo višji organi sindikata, plačano. Delodajalci bi lahko v plače posegli le z ugotavljanjem odgovornosti posameznika in odločbo sodišča. Ce bodo del plače neupravičeno zadržali, jih bo SKEI tožil, je poudarila Jerkičeva. Oskar Komac je dejal, da povečane izhodiščne plače ne bi povzročile odpuščanj delavcev, kot govorijo nekateri delodajalci. Po uradnih podatkih so bile izhodiščne plače leta 1991 ob podpisu prve kolektivne pogodbe dejavnosti višje, kot so sedaj. Zaradi 6500 tolarjev dodatka bi po njegovem mnenju lahko prišlo le do tehničnih problemov, ki bi izvirali iz zelo zastarelih delitvenih sistemov, saj v nekaterih podjetjih še vedno uporabljajo točke in določajo njihovo vrednost. Sploh pa je posledice težko realno ocenjevati, saj ima veliko družb plače od 20 do 40 odstotkov nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo, je še poudarila Jerkičeva. F. K. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v zraku Pogajanja o sistemskem zakonu, ki bo na n°vo uredil plače v javnem sektorju, so se res-zataknila. Sindikati sojih prekinili, kervla-1 ;i ni podpisala posebnega “Dogovora o na-^erah pri usklajevanju zakona o sistemu plač '■'lavnem sektorju”. Zakaj ga ni podpisala, lah-.0 le ugibamo, saj gaje pred tem sama pred-'a§ala in z njim tudi soglašala. V predlogu. Piše: Je bil pripravljen za podpis, med drugim opozarja, daje treba za odpravo nastalega problema ukrepati. Ministru zato predlaga, naj vlada podpiše citirani dogovor o namerah pri zakonu. Opozarja tudi na sklep državnega zbora (sprejet 27. januarja 1998), ki vladi priporoča, naj pri vseh vprašanjih, ki se urejajo s kolektivnimi pogodbami, pri predlaganju obravnave posebej navede, ali je zadeva uskla- jena s socialnimi partnerji. Ščernjavič, ki je na mestu vodje sindikalnih pogajalcev nadomestil Dora Hvalico (ki je s položaja odstopil), ministru predlaga nadaljevanje pogajanj 12. februarja, če bo vlada prej podpisala dogovor o namerah. O nastalem položaju smo se pogovarjali z Dorom Hvalico. Meni, da bo usklajevanja tega zakona uspešno le, če se bodo sindikati o njem poenotili. Če do tega ne bo prišlo, se bodo sindikati z vlado še naprej pogajali vsak sam in zase. Vlada bo morala najprej izpolniti obljubo šolnikom in njihovim bruto plačam dodati po 50.000 tolarjev, kar je za proračun precejšen zalogaj. vlada in koordinacija negospodarskih sindikatov ugotavljata, da predlog zakona o s'stemu plač v javnem sektorju pred prvo °bravnavo v državnem zboru med njima n> usklajen, v!ada se zavezuje, da bo zakonodajalcu Podlagala usklajena stališča o predlogu zakona, vlada in koordinacija sindikatov negospodarstva bosta skušali uskladiti predlog zakona pred drugo obravnavo v državnem zboru, vlada bo predlog zakona za drugo obravnavo predložila skupaj z izjavo o usklajenosti, skladno s posebnim poslovnikom, ki 80 ga socialni partnerji podpisali 9. januarja, vkida in koordinacija sindikatov soglašata, da se zaradi uveljavitve zakona o siste-niu plač v javnem sektorju plače ne bodo nikomur znižale. V tem položaju je novi vodja usklajevalne ^upme sindikatov Drago Ščernjavič poslal 'nistru Radu Bohincu pismo, v katerem ga Prejšnji teden je Dušan Semolič s sodelavci sprejel Anghelino Apostol, namestnico ministra za delo iz Moldavije. K nam je prišla skupaj s sodelavci, da bi proučila naše izkušnje pri pokojninski reformi. Kot nam je povedala Lučka Bohm, je bil govor zlasti o vlogi Svetovne banke, ki se skuša uvelja- viti tudi pri reformah v Moldaviji. Gostje so se pogovarjali tudi s predstavniki državnih organov, poslanci in vodstvom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upamo, da so jim naše izkušnje odprle oči. Anketa o poteku opozorilne stavke SKEI SKEI mora vztrajati do izpolnitve stavkovnih zahtev Prejšnji teden je kovinsko in elektroindustrijo v vsej Sloveniji ohromila dveurna opozorilna stavka, ki jo je organiziral SKEI. Kako je stavka potekala, koliko delavcev je sodelovalo v njej, kaj so delavci zahtevali ter še o nekaterih vprašanjih smo se pogovarjali z zaupniki in fukcionarji SKEI v Podravju. Povprašali smo jih tudi, kaj delavci v bitki za povišanje izhodiščnih plač, ki očitno še ni končana, pričakujejo od SKEI. Delodajalci so s svojimi stališči samo podžgali delavce Ivan Likar, Poslovni sistem Cimos - Tam Avtomobilska industrija, Poslovni center Mehanska obdelava V našem poslovnem centru so stavkali prav vsi delavci, ne glede na to, ali so člani SKEI ali ne. Udeležba v stavki je bila 100-odstot-na. V podjetju je zaposlenih 640 delavcev, 426 jih je včlanjenih v SKEI. Delavci so bili ogorčeni, ker delodajalska stran ni pristala niti na skromno povišanje plač. To, da delavcem v dveh delih ne morejo dvigniti plač niti za 6500 tolarjev, je prava sramota. Mislim, da so si delodajalci s tem naredili medvedjo uslugo. S svojim odnosom do sindikalnih zahtev so delavce le razjezili. Delavci so v času opozorilne stavke zahtevali od sindikalne pogajalske skupine, naj pri svojih zahtevah ne popusti. Če bo potrebno, so pripravljeni tudi na splošno stavko. Med opozorilno stavko smo v naši poslovni enoti pripravili zbor delavcev. Na njem smo podrobno predstavili stališča in zahteve SKEI in pri delavcih zanje dobili vso podporo. Pogovorili smo se tudi o pripravah na skupščino podružnice SKEI v podjetju, na kateri bomo volili nove člane izvršnega odbora. Zanimanje za članstvo v SKEI se povečuje V našem podjetju z 229 zaposlenimi je v podružnico SKEI vključenih 176 delavcev. V opozorilni stavki pa so sodelovali vsi delavci - tudi včlanjeni v druge sindikate in tisti, ki niso v nobenem sindikatu. Delavci se zavedajo, da lahko cilje dosežemo samo s skupnimi močmi. Med stavko smo v podjetju pripravili zbor delavcev, na katerem smo predstavili potek pogajanj in naše zahteve. Lahko rečem, da so stavkovne zahteve med delavci v našem podjetju dobile popolno podporo. Delavci so tu- di povedali, da so se za uresničitev stavkovnih zahtev pripravljeni še naprej boriti z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Opozorilna stavka v našem podjetju je potekala dostojanstveno in brez incidentov. Vodstvo podjetja nas pri izvedbi stavke ni oviralo. Po končani stavki je več delavcev izrazilo željo, da bi se vključili v SKEI. Očitno se tudi kovinarji čedalje bolj zavedajo, da si brez sindikalnih pritiskov samo s prizadevnim delom v tej deželi ni več mogoče izboriti višjih plač. Plače kovinarjev že preveč zaostajajo Vlado Vogrinec, Unior - strojna oprema V našem obratuje zaposlenih 73 delavcev, od tega jih je 52 včlanjenih v SKEI. Vse delavce smo že zjutraj obvestili, da se bo točno opoldne začela dveurna opozorilna stavka. Med stavko, na kateri so sodelovali vsi delavci, smo pripravili zbor delavcev in stavkajoče seznanili s potekom pogajanj. Povedali smo jim tudi, da so za stavko odgovorni delodajalci. Delavci so bili nad stališčem delodajalcev ogorčeni. Drug za drugim so ponavljali, da je sramota, da morajo vsi slovenski kovinarji stavkati za borih 6500 tolarjev, medtem ko si nekateri drugi v tej državi brez prob- lemov dvigujejo plače - pa ne samo za 6500 tolarjev. Delavci so bili ogorčeni tudi zaradi tega, ker nas delodajalci že dve leti vlečejo za nos. Zato kovinarji s svojimi plačami že močno zaostajamo za delavci v številnih drugih panogah. Delavci v našem obratu menijo, da je temu treba narediti konec. Tokrat moramo vztrajati do konca. Dokler stavkovne zahteve ne bodo uresničene, SKEI ne sme popustiti, tudi če bomo morali uporabiti še bolj radikalne oblike sindikalnega boja. Stavkali so vsi delavci, ne samo člani SKEI Zlatko Krajnc, Poslovni sistem Cimos - Tam Avtomobilska industri-ja, Poslovni center Metalurgija Zahteve SKEI so na opozorilni stavki v našem poslovnem centru dobile polno podporo. V opozorilni stavki so sodelovali vsi delavci iz dopoldanske izmene, pridružili pa so se nam tudi nekateri delavci iz popoldanske izmene. Nekateri so prišli prej na delo samo zato, da so se lahko pridružili stavkajočim in tako pokazali svojo delavsko solidarnost. V stavki so sodelovali vsi delavci ne glede na to, v kateri sindikat so včlanjeni oziroma ali so sploh sindikalno organizirani ali ne. Delavci se očitno zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežemo postavljene cilje in si izborimo višje plače ter boljši ekonomski položaj. Delavci so od sindikalne pogajalske skupine terjali, naj od zahtev ne odstopi niti za ped. Med stavko smo v poslovnem centru organizirali zbor delavcev. Na njem smo delavce informirali o poteku pogajanj ter o ponudbi delodajalcev. Delavci sojo odklonili, češ da je zanje ponižujoča in sramotna. Člani SKEI terjajo, da se bitka za uresničitev delavskih zahtev nadaljuje. SKEI mora vztrajati do konca Sodeloval sem na opozorilni stavki v SKEI v Tovarni vozil Maribor. Stavkali so vsi delavci, ne glede na to, ali so člani SKEI ali ne' V času stavke je SKEI pripravil zbor delavcev in delavce informiral o prizadevanjih in pogajanjih za dvig plač. Delavci so v celot' Zvonko Slana, sekretar SKEI-sindikata družbe Tam Podprli stavkovne zahteve in terjali, da SKEI Pn njih vztraja do konca. Delavce smo seznanili tudi s tem, kako so nM r!U P°8uJanJa0 poplačilu manj izplačanih P ae. Delavci Tovarne vozil Maribor so namreč v pret* ustanovitvijo novega podjetja leta 1996 s '^esecev prejemali nižje plače, kot bi jih orali. Za razliko do polnih plač so ob po-°oi SKEI takratnega delodajalca tožili. Zdaj nik0 se z vodstvom TVM, ki je pravni nasled-■ . "okdanjega delodajalca, uspeli dogovo-1 za izvensodno poravnavo. Delavcem smo J, robno predstavili model izvensodne po-. n.ave> s katerim so se udeleženci zbora stri-■la '• Seveda pa se mora za izvensodno po-v‘lvnavo odločiti vsak delavec sam. Mnogi so e med stavko podpisali pooblastilo za umik ozbe in izvensodno poravnavo, mnogi pa bo-0 to verjetno storili v naslednjih dneh. 0P°zorilna stavka je uspela I v Drago Gajzer, predsednik SKEl-sindikat družbe Tam in podpredsednik SKEI Slovenije v Podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama, op^rih ima SKEI svoje podružnice, je bila cel /a*' so člani SKEI ali ne. vi ;‘!kaie Pokazala, da so zahteve SKEI upra-, , ene- Povišanje plač za 65(X) tolarjev je zares n k0 'Minimalno, da SKEI na manjše nikakor niorvc Postati. Stavka je pokazala tudi, da SKm rlelodajalcev delavce revoltirala. V ral' i k>0lno Potok stavke podrobno analizi-li '|t.ka^^ne rezultate bo dala, pa bomo vide-_ elavci ne želijo škodovati podjetjem, še I an-! PaJih želijo uničiti, vendar bodo, če de-bor”3'2' nc ^oc o pokazali več posluha za iz-J sanje položaja kovinarjev, prisiljeni po-vno stavkati. Številni delavci so med stav-vj Povcduli, daje odnos delodajalcev do po-te a?? njihovih plač naravnost sramoten. Nad 1 se delodajalci morali zamisliti, ke r®ument delodajalcev, da bodo zaradi stav-v Sin0'3—3 cle'ovna mesta, je iz trte izvit. Vsi veniji vemo, daje v kovinski in elektro- industriji v minulih letih propadlo veliko delovnih mest, čeprav stavk ni bilo. Za razvoj naše panoge so zdaj najbolj pogubne prenizke plače, ki destimulativno vplivajo na delavce, zato je borba za višje izhodiščne plače tudi borba za razvoj panoge. SKEI mora iti do konca Marjan Plohl, Karoserije V našem podjetju, v katerem je med 149 zaposlenimi 84 članov SKEI, smo se dobro pripravili na opozorilno stavko, saj smo pravočasno določili stavkovne straže in pripravili napise in transparente, ki smo jih namestili na vhod v tovarno. Delavce smo že pred stavko informirali, kako so potekala pogajanja in kaj zahteva SKEI. Vsi delavci, ne samo člani SKEI, so zahteve odločno podprli. Terjali so, da gre SKEI tokrat do konca. Če drugače ne bo šlo, naj zaostri oblike sindikalnega boja. Delavci so za uresničitev stavkovnih zahtev pripravljeni marsikaj žrtvovati, saj se zavedajo, da tako ne gre več naprej. Delodajalska Stranje pred stavko objavila, da stavka ne bo plačana. Morda so mislili, da bodo s tem delavce prestrašili, dosegli pa so ravno obratno. V našem podjetju so bili delavci nad takšnim stališčem delodajalcev ogorčeni in so poudarjali, daje sodelovanje na stavki delavska dolžnost. Sramota je, da delodajalci kovinarjem niso pripravljeni dvigniti plač niti za 6500 tolarjev. Naj pogledajo, kakšne so plače v nekaterih drugih dejavnostih in panogah. Delavci so dali tudi pobudo, da bi se v prizadevanjih za višje plače med seboj tesneje povezali vsi sindikati, ki zastopajo iste cilje. Mnogi menijo, daje sindikalno gibanje pri nas preveč razdrobljeno in da so zato sindikati premalo močni. Se posebej pa so stavkajoči terjali, naj pogajalska skupina sindikatov v pogajanjih z delodajalci ne popusti. Protestno pismo gospodarski zbornici in združenju delodajalcev V Mariborski livarni je zaposlenih 700 delavcev, v opozorilni stavki pa jih je sodelovalo 89 odstotkov. Vsi preprosto niso mogli stavkati, ker v “toplih obratih” v času stavke niso mogli ugasniti peči, saj sicer po stavki proizvodnja ne bi mogla ponovno normalno steči. Stavkovne zahteve pa so med delavci dobile 100-odstotno podporo. S stavke smo delavci Mariborske livarne vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije in vodstvu Združenja delodajalcev Slovenije poslali pismo. Vanj smo zapisali, da smo zgroženi nad njihovimi izjavami. Sprašujemo se. Branko Medik, predsednik SKEI v Mariborski livarni in predsednik območnega odbora SKEI Podravja kdaj bosta gospodarska zbornica in združenje delodajalcev tako nastopila proti vladi in drugim institucijam, ki v nedogled dvigujejo različne davke, prispevke in podobno. Spomnili smo jih tudi, da članarina, ki jo podjetja s krvavo zasluženim denarjem plačujejo za gospodarsko zbornico, ni majhna, od nje pa podjetja nimajo kaj dosti. Zanimiveje, da delodajalske organizacije vedno dvignejo glas, ko delavci terjajo višje plače, češ da to ogroža podjetja. Ko vlada dviguje davek na dodano vrednost in druge davke ter prispevke, pa molčijo, kot da to ne ogroža nikogar. Nerazumljiva je tudi izjava delodajalcev, da so se v zadnjih letih plače dvignile za 10 do 15 odstotkov. Delavci v kovinskih podjetjih, še zlasti v neposredni proizvodnji, tega nismo občutili. Sramota je, da delodajalske organizacije zavračajo minimalne zahteve sindikatov. Če ne bodo prisluhnili upravičenim zahtevam delavcev, bo imelo to hude posledice. Zato je prav, da sindikati in delodajalci skupaj pripravijo nov plačni model, po katerem bi se neto plače delavcev povečale, bruto plače pa zmanjšale. Delavci od nas sindikalistov terjajo, da vztrajamo pri zahtevah in da gremo do konca. V Podravju so kovinarji stavkali v 76 podjetjih £fe V Podravju smo stavko izvedli v 76 podjetjih in njihovih delih. V stavko so se vključili domala vsi delavci v dopoldanski izmeni. Stavka je v vseh podjetjih potekala organizirano in incidentov ni bilo. V veliki večini podjetij je stavka trajala dve uri, samo v nekaterih podjetjih so bodisi zaradi narave dela ali drugih razlogov stavkali krajši čas. Kakšno je bilo osnovno sporočilo delavcev s stavke? To sporočilo je jasno: Če SKEI niti po opozorilni stavki ne bo uspel doseči zvišanja plač, mora nadaljevati bitko za boljši ekonomski položaj delavcev z bolj radikalnimi sredstvi sindikalnega boja. Edi Ozimič, sekretar območnega odbora SKEI za Podravje SINI)IKU[[KSIIINHN^fe(ll^.URSIilll)li[DfH)VAlHt INDIMRlJt - ~ MllVISIJf ^ Direktor in lastnik DOL-TEXA meče delavke na cesto Odpuščene brez sklepov torice za delo v Grusupljem Mojce Burgar. Ker ni bila dosegljiva, staji napisala prijavo in ji jo poslala po pošti, v vednost pa tudi glavnemu inšpektorju Borutu Brezovarju. Kasneje je z Burgarjevo govoril še po tele- Tone Rozman se je pogovarjal tudi z delovno invalidko, ki je zelo zaskrbljena za svojo prihodnost. Prejšnji petek smo skupaj s predsednikom Stupisa Tonetom Rozmanom in sekretarjem območnega odbora tega sindikata Dušanom Bajdetom obiskali delavke podjetja DOL-TEX iz Krke. Na pomoč so poklicale, ker jih je dan prej direktor na zboru ob 13,30 uri obvestil, da je podjetje v stečaju. Tiste, ki jih je prebral s seznama, naj bi delo nadaljevale v njegovem novem podjetju DOL-TEX Moda, drugim pa naj bi bil vstop v podjetje zaprt. Ko smo vstopili v poslovne prostore na Krki, smo najprej opazili dva policista. Povedala sta, da ju je poklical direktor, ker mu delavke niso dovolile zapustiti pisarne. Ko sta Rozman in Bajde želela z njim govoriti, je dejal, da ne bo dajal nobenih izjav, in seje kmalu zatem odpeljal iz podjetja. Po besedah Dušana Bajdeta so razmere v podjetju zelo neurejene. Sedanji lastnik podjetja Jože Nose je podjetje pred letom dni odkupil od prejšnjega lastnika iz Vuzenice. Takrat je prevzel tudi vse delavke in jih zaposlil za nedoločen čas. Poslovni prostori pa so last podjetja Kroj iz Škofje Loke, ki je prej v Krki imelo svoj obrat in mu DOL-TEX plačuje najemnino. Delavkam, vseh je bilo nekaj čez 60, je podjetnik dolžan plačo za december in del septembrske plače. Dolguje jim tudi regres za dopust. Rozman je prizadetim delavkam, ki so se zbrale v šivalnici, najprej povedal, da jih nihče ne more odpustiti na tak način, saj ni skladen z zakonodajo. Bajde je dodal, da na sodišču nimajo nobene vloge za stečaj podjetja, kaj šele da bi bil stečaj že uveden. Delavkam sta tudi povedala, da so vse dolžne hoditi na delo, tudi čejim delo ni odrejeno. Ce naj bi bile odpuščene, bi jim direktor moral dati ustrezne sklepe in papirje in to tudi prijaviti zavodu za zaposlovanje. “Le z besedo vas ne more nihče odsloviti”, je poudaril Rozman. Po teh pojasnilih so se nekatere delavke razgovorile. Več jih je izrazilo strah, da bi še naprej morale delati pri tem podjetniku, s katerim so imele že več slabih izkušenj. Povedale so tudi, da jih je osem želel odpustiti že oktobra lani, vendar sije kasneje premislil. Na naše vprašanje, koliko jih je sedaj odslovil, so povedale, da enajst. Še posebej tiste, ki so si upale kaj reči, in tudi sindikalne zaupnice. Predsednica Janja Zaleteljje priznala, daje že drugič pred vrati podjetja. Izvedeli smo še, da ima Nose v Grosupljem še eno podjetje, in sicer J. Nose Tekstil d. o. o. Rozman in Bajde sta se skupaj z Zaletelje-vo po pogovoru oglasila še v pisarni inšpek- fonu, povedala mu je, da bo ukrepala ta torek. Inšpektorica Buragarjeva pa je to sredo Rozmana obvestila, daje Nosetu že izdala ureditveno odločbo, naj status delavk takoj uskladi z delovnopravno zakonodajo. Zaleteljeva pa je Rozmana obvestila, da manjša skupina delavk opravlja delo za DOL-TEX Modo, verjetno pa jim za to delo Nose ni izdal novih pogodb niti preklical prejšnjih. Večina delavk pa prihaja v poslovne prostore, čeprav dela nimajo. F. K. Prisilna poravnava Izvršni odbor sindikata med obravnavo prisilne poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani je začetku januarja sprejelo sklep o začetku prisilne poravnave za družbo Induplati Tekstil iz Jarš. Za prisilnega upravitelja je imenovalo Andreja Toša. Po besedah direktorice Viktorije Vehovec je uvedba prisilne poravnave resen poizkus saniranja družbe. Kako bo ta ukrep vplival na trenutni položaj delavcev, še ni mogoče napovedati, saj je treba pripraviti še načrt finančne reorganizacije. Vodstvo sindikata je ob predstavitvi prisilne poravnave od direktorice zahtevalo, naj zaposlene seznani z načrti in posledicami prisilne poravnave. Zahtevalo je tudi “mehke” ukrepe za morebitno zmanjševanje števila zaposlenih in zagotovitev sredstev za poplačilo terjatev delavcev. Sindikat teh ukrepov ne more preprečiti, lahko le vpliva, da bodo za delavce čim manj boleči. Predvsem pa bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo delavci uveljavili pravice, ki jim gredo. J. A. NAJ SEVE... Novi pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi vpliva kemičnih snovi, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so rezultat katerekoli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi. Velja za vse kemične snovi razen za rakotvorne in/ali mutagene. Ne uporablja se ga tudi za prevoz nevarnih kemičnih snovi in za ionizirajoča sevanja (razen, če ne določa višjo raven varnosti in zdravja pri delu kot pravilniki, ki urejajo varnost pri tovrstnih tveganjih). Velja od 1. januarja 2002. Priloga II in III ter 11. člen pravilnika pa bodo začeli veljati šele 1. januarja 2006. Vir: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001) Delavci Gradbenega podjetja Novo mesto stavkali za stečaj Delodajalec se je stečaju nehal upirati Ko smo prejšnji petek obiskali delavce Gradbenega Podjetja Novo mesto, so še stavkali. Za to obliko Protesta so se odločili, ker jim direktor, ki je tudi večinski lastnik, ni izplačal novembrske in decembrske plače. S stavko je 113 zaposlenih zahtevalo izplačilo zamujenih plač ali predlog za uvedbo stečaja. Ker je direktor stavkovni odbor ta Ponedeljek obvestil, da bo predlagal stečaj, so zaposleni stavko zaključili še istega dne. P° besedah Jožeta Mikliča sekretarja območne organizaci P ^SSS, je Gradbeno podjetj rosiiplje izkoristilo socialm j_lsk° delavcev Pionirja Stan eard> ki je pred leti odšel v ste aJ’.,n v Novem mestu ustanovili sv°Jo poslovno enoto. Vanjo si naJPrej povabili 60 najboljših de avcev, kasneje pa še novi! Ko so v GPG zaslutili, da del Zd Poslovno enoto ni dovolj, si vodjo enote Mirana Jurečiča pre Pr|cali, naj ustanovi hčerinski ružbo Gradbeno podjetje Novi n?est° d. d. Miklič pravi, da so Slndikatu že ob ustanavljanji Ofleli pomisleke in predlagali, na '-'jamči za poslovanje GP No v° niesto. Ker Jurečič v Grosup Ijem tega ni dosegel, je aprila lani ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo in vanjo vložil 6().()00 nemških mark. Takrat je delavcem zagotavljal, da bo dela in denarja dovolj. GPG, ki je postala 25-odstotni lastnik, naj bi zagotavljala tudi inženiring in pridobivanje poslov. Miklič je prepričan, daje bila ustanovitev GP Novo mesto že na začetku napaka. Novomeško podjetje je bilo namreč brez svojih sredstev za delo in je zanje plačevalo najemnino Grosupeljčanom. Ustanovitev je bila po Mikličevem mnenju verjetno le v Jurečičevem interesu, saj naj bi želel postati veliki podjetnik. Že po nekaj mesecih so plače Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Izhodiščna plača za gradbene dejavnosti Slovenije od januarja 2002 , ^ skladu z določili KPGD Slovenije (Uradni list RS št 7/1998) in ranitvami (Uradni list RS št. 19/2000) in Tarifne priloge h KPGD ^5)0 izhodiščne bruto plače od januarja 2002: Izhodiščna Tarifni Jazred^ I. II. III. IV. V. Vi. Vil. Vlil. Plačilni razred Opis Koe- ficient plača v SIT za polni delovni čas 1 Enostavna dela 1,00 68.131 2 Manj zahtevna dela 1,10 74.944 3 Srednje zahtevna dela 1,23 83.801 4/1 Zahtevna dela 1 1,37 93.339 4/2 Zahtevna dela 2 1,46 99.471 5/1 Bolj zahtevna dela 1 1,64 111.735 5/2 Bolj zahtevna dela 2 1,75 119.229 6/1 Zelo zahtevna dela 1 1,85 126.042 6/2 Zelo zahtevna dela 2 2,16 147.163 7/1 Visoko zahtevna dela 1 2,21 150.570 7/2 Visoko zahtevna dela 2 2,50 170.328 8 Najbolj zahtevna dela 3,00 204.393 9 Izjemno zahtevna dela 3,50 238.459 ^tfčne plače so izračunane na podlagi novega količnika povi-Sl T* lzhodiščnih plač zaposlenih v gospodarskih dejavnostih Republike vei'je, ki velja od januarja 2002 (Uradni list RS št. 6/2002). Jernej Jersan, sekretar SDGD Slovenije Mijo Popovič, predsednik SDGD, in Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS, sta se prejšnji petek s stavkajočimi pogovarjala skoraj celo uro. Povedala sta jim zlasti, da je zaradi plačilne nezmožnosti podjetja cilj stavke prisiliti direktorja in lastnika, da pripravi predlog stečaja. Poudarila sta tudi, da nobeno novo bajpas podjetje ne more rešiti njihovih problemov. Po uvedbi stečaja pa bodo svoje terjatve ob pomoči območne organizacije ZSSS lahko priglasili na jamstvenem skladu, kjer bodo dobili tudi nekaj denarja. V pogovoru s posameznimi delavci smo še zvedeli, da je po dobrih gradbenih delavcih na Dolenjskem in v Beli krajini kar nekaj povpraševanja. Zavod za zaposlovanje bo zato trajna rešitev le za invalide, ki jih je v podjetju tudi nekaj. začele kasniti, deloma tudi zaradi kasnitve plačil za opravljeno delo. Ko je začelo primanjkovati še dela, pa je v podjetju prišlo do finančnega zloma. Delavci so začeli stavkati 23. januarja. Med stavkovne zahteve so zapisali izplačilo zamujenih novembrskih in decembrskih plač, razlike do polne oktobrske plače, plačilo nadur in drugih stroškov v zvezi z delom. Med stavko je bil le en informativni pogovor, na katerem je direktor delavcem dejal, da stečaj ni potreben in da ga zato ne bo sprožil. Čeprav pogajanja niso stekla, so po petih dneh delavci stavko prekinili in delodajalca še enkrat pozvali k pogajanjem. Po dveh dneh dela so delavci spet začeli stavkati. Več kot polovica pa jih je bila poslanih na čakanje. V dogovoru s stavkovnim odborom je območna organizacija ZSSS vložila predlog za inšpekcijski pregled, ki po Mikličevih besedah še ni dal sadov. Inšpekcija naj bi tudi preverila, ali je bila oktobrska plača obračunana zakonito in skladno s kolektivno pogodbo. Ko so delavci spet začeli stavkati, je Jurečič stavkovnemu odboru priznal, daje stečaj najboljša rešitev. Zgovarjal seje le še na to, da mora zanj dobiti soglasje manjšinskega lastnika. Ker veliko delavcev več mesecev ni imelo nobenih prihodkov, sta območna organizacija ZSSS in SDGD trem posameznikom dala 20.000 tolarjev denarne pomoči. Malico stavkajočim je pet dni plačal sindikat podjetja, naslednje dni pa območna organizacija ZSSS in SDGD. Ta ponedeljek je območna organizacija ZSSS 35 zelo ogroženim delavcem izplačala skupaj še 4(X).0(X) tolaijev denarne pomoči. Stavkovni odbor nam je 4. februarja poslal izjavo o zaključku stavke v Gradbenem podjetju Novo mesto. V njej še piše, daje Jurečič zaposlenim izplačal tudi stroške v zvezi z delom (malico, terenski dodatek in prevoz na delo) v lanskem letu. Območna organizacija ZSSS bo po Mikličevih besedah za zaposlene pripravila terjatve do stečajne mase in tudi za jamstveni sklad. F. K. Pogovor s sekretarjem v območni organizaciji ZSSS v Pomurju Pavlom Vrhovnikom Pomurci ne pristajajo več na podpovprečne plače radi stečajev, ki so še posebej prizadeli kovinsko in elektroindustrijo, kjer seje v zadnjem desetletju število zaposlenih zmanjšalo za polovico. Najprej so šle v stečaj družbe Avtorad-gona, Panonija iz Murske Sobote, Varstroj iz Lendave. V zadnjih šestih letih pa so morala v stečaj še Radenska sistemi, PanAgra iz Murske Sobote, Liv-pro iz Murske Sobote, Logo Lendava, Elrad, Elrad-Elektronika, Tehnostroj Ljutomer, Vitrina Ljutomer in še nekatere manjša podjetja. Iz zdravih jeder propadlih podjetij so zrasla le manjša nova podjetja. Nekatera med njimi normalno poslujejo, nekatera so zelo odvisna od tujih partnerjev in njihovih poslovnih načrtov, nekaj pa jih je mo- Pavel Vrhovnik: Največji problem v Pomurju je velika brezposelnost in pomanjkanje delovnih mest. Pavel Vrhovnik je imel zadnje mesece ogromno dela, saj je sekretar območnih odborov sindikata kovinske in elektoindustrije (SKEI), sindikata delavcev gostinstva in turizma (SGiT) in sindikata kmetijstva in živilske industrije (KZI) v Pomurju, ter je tudi sekretar sindikalne pisarne v Gornji Radgoni. Ko je bil sekretar območne organizacije ZSSS v Pomurju Danilo Šipoš na bolniškem dopustu, pa je Vrhovnik začasno opravljal še njegovo delo v območni organizaciji in v območnem odboru sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije (STU-PIS) v Pomurju. Pomembna vloga krajevnih pisarn ZSSS »Zaradi ukinitve Agencije za plačilni promet so nam odpovedali najemno pogodbo za krajevno pisarno ZSSS v Gornji Radgoni, ki je bila doslej v prostorih agencije. Zdaj moramo najti druge primerne poslovne prostore, saj mora ZSSS zaradi potreb svojega članstva ohraniti pisarne v vseh večjih krajih. Krajevne pisarne so za uspešno delovanje Svobodnih sindikatov izjemno pomembne, saj so najbližje sindikalnim podružnicam v podjetjih in zavodih ter članom. Poleg tega krajevne pisarne predstavljajo Svobodne sindikate na lokalni in občinski ravni oziroma na ravni upravne enote,« pripoveduje Vrhovnik. V manjših krajih pač vsi občani vedo, kdo je funkcionar ZSSS, saj morajo sindikalni funkcionarji, ki se borijo za spoštovanje delavskih pravic in interesov, hočeš nočeš velikokrat nastopati v javnosti in v lokalnih ter drugih medijih. Zato je ugled Svobodnih sindikatov tesno povezan z ugledom sekretarja krajevne pisarne ZSSS. Pavel Vrhovnik sodi med tiste sekretarje krajevnih organizacij ZSSS, ki s svojim predanim strokovnim delom ter doslednim zavzemanjem za delavske pravice krepijo ugled Svobodnih sindikatov v lokalnih skupnostih. »V Pomurju je stopnja brezposelnosti med najvišjimi v državi. Višjo stopnjo brezposelnosti so lani imeli samo v Podravju,« pravi Vrhovnik. »V devetdesetih letih je veliko delovnih mest propadlo za- ralo celo ponovno v stečaj. Tehnostroj iz Ljutomera je v minulih letih preživel dva stečaja.« Zaposlovanje za določen čas Med brezposelnimi delavci v Pomurju je po Vrhovnikovih besedah zato danes veliko kovinarjev. Večina tistih, ki je po stečaju uspela najti zaposlitev, pa je zaposlenih za določen čas. »Tako kot drugod po Sloveniji tudi v Pomurju številni delodajalci zaposlujejo nove delavce predvsem za določen čas. Pri tem izstopajo zlasti manjši zasebni delodajalci,« pojasnjuje Vrhovnik. »Delavci, ki so zaposleni za določen čas, pa nimajo samo manj pravic (ne morejo dobiti kredita in podobno), temveč se nenehno bojijo tudi za svojo socialno varnost. Zato se marsikdaj za svoje pravice ne morejo postaviti tako odločno kot delavci, ki imajo delovno razmerje za nedoločen čas.« Od vseh brezposelnih delavcev v Pomurju jih samo okoli 18 odstotkov prejema denarno nadomestilo. Kako pa se iz meseca v mesec prebijajo drugi, ki so na zavodu izčrpali pravico do denarnega na- domestila? »Precej brezposelnih si je uredilo potrebne papirje in delo poiskalo v sosednji Avstriji. Marsikdo pa tam na črno opravlja priložnostna dela. Za mnoge delavce v Pomurju je sreča v nesreči, da imajo doma malo zemlje, na kateri pridelujejo hrano zase in za svoje družine. Na ta način nekateri brezposelni delavci sicer nekoliko omilijo socialno stisko svojih družin, vendar pa to zanje ne more biti dolgoročna rešitev.« Plače kovinarjev so prenizke Kakšen pa je trenutno ekonomski položaj delavcev v kovinski in elektroindustriji v Pomurju? »Velika večina delavcev prejema plače po panožni kolektivni pogodbi. Vendar delavci s plačami niso zadovoljni, saj so izhodiščne plače po kolektivni pogodbi prenizke. Zato si republiški odbor SKEI tudi toliko prizadeva, da bi prišlo do dviga izhodiščnih plač. V večini podjetij delavci prejemajo tudi vse druge prejemke od regresa za letni dopust do regresa za malico in povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela po kolektiv- ni pogodbi, vendar pa marsikje z zamikom,« pravi Vrhovnik. »Če v kakšnem podjetju pride do problemov, jih poskušamo najprej rešiti s pogovori in pogajanji. Kadar to ne pomaga, uporabimo različne oblike sindikalnega pritiska. Če delodajalec kršitev ne odpravi, o njih obvestimo inšpekcijo dela, ki pa je, žal, velikokrat premalo učinkovita.« Ko govori o razvoju kovinske in elektroindustrije v Pomurju, je Vrhovnik prepričan, da slabše, kot je bilo, ne more biti več. »Menim, da je recesija v tej panogi že dosegla dno in da se postopno začenja nova rast. Nekateri delodajalci že širijo proizvodnjo, kar je dober znak. Zal pa delavci tega ne občutijo v svojih žepih, saj mnogi delodajalci smatrajo, da plače najbolj ogrožajo njihovo konkurenčno sposobnost, kar seveda ne drži. Dejansko so lahko uspešna samo podjetja, ki imajo dober razvoj, sodobno tehnologijo in programe ter še zlasti zadovoljne delavce, motivirane za prizadevno delo in doseganje kakovosti. Tudi mlajši delavci vse bolj spoznavajo, daje naš sindikat edini, ki jim lahko pomaga. V zadnjem času seje v SKEI vključilo toliko novih članov, da smo v nekaterih podjetjih ustanovili podružnice.« Težave kmetijstva pred vstopom v Evropsko unijo Kakšne pa so razmere na področju kmetijstva in živilske industrije? »Tudi v tej panogi je moralo v času tranzicije v stečaj nekaj podjetij, vendar manj kot v kovinski industriji,« pravi Vrhovnik. »Pomurka je šla najprej v stečaj, nato pa je prišlo do prisilne poravnave. Zdaj posluje z manj zaposlenimi. V stečaj je morala tudi Simentalka, težave pa so imeli in imajo tudi v drugih podjetjih. Največ težav pa pričakujejo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Z resnimi težavami se srečujejo tudi podjetja v primarni kmetijski proizvodnji, saj vreme pomurskim kmetijcem že nekaj let ni bilo naklonjeno. Naše območje so v zadnjih letih prizadele naravne nesreče od toče do suše.« Plače v Pomurju krepko zaostajajo za povprečjem v državi. To po Vrhovnikovih besedah občutijo tudi delavci v kmetijstvu m živilski industriji. Sicer pa velika večina delavcev v tej panogi prejema plače po kolektivni po; godbi, nekateri pa imajo zaradi različnih dodatkov za pogoje dela plače do 15 odstotkov nad kolektivno pogodbo. »Kljub temu pa tako v pomurskem kmetijstvu kot v industriji preveč delavcev prejema minimalno plačo.« Nekoliko ugodnejše so razmere na področju gostinstva in turizma v.re8>ji. »V tej panogi v Pomurju ni bilo stečajev. Prej kot slej je no-silec razvoja te dejavnosti Radenska, ki uspešno posluje,« pravi Vr-°vnik. »Domala vsa podjetja spoš-Jujejo kolektivno pogodbo ali pa de-lavcem izplačujejo plače nad njo.« »Sicer pa je zdraviliški turizem ? ‘radensko, Banovci, Termami endava in Moravskimi Toplica-mi najbolj zdrav in vitalen del slovenskega turizma, ki ima tudi po n°vi slovenski turistični strategi-J' velike razvojne perspektive,« je Prepričan Vrhovnik. ®e/aizc/ ne pristajajo Pra JHenje SVOi'h sk^° '^vvnik govori o ekonom-j eiTI P°ložaju delavcev, opozar-’ a sodi Pomurje med najmanj vjl V|ta območja v Sloveniji. »Šte-ni delavci na našem območju se n rac*' visoke stopnje brezposel-h°^in nerazvitosti še vedno naj-.°-l gojijo, da bi izgubili zaposli-ifr , 0 se težko odločajo za ra-! ‘dne oblike borbe za svoje pra-I * v?.’ zlasti za tožbe. Zanje se od-ClJo šele po stečaju ali če izgu-: d° zaposlitev. Po drugi strani pa ,,a ^.ogo delavcev doma košček "^je in s tem tudi dodaten vir za • ezivetje, zato se lažje sprijazni-T A.s'abšimi pogoji v podjetju. a sno razpoloženje med delavci 0skušajo delodajalci izkoristiti, t it- ^tev'lni pomurski delavci ^ snega tempa življenja, ko mojo delati na delovnem mestu in lj dolgo ne bodo več vzdrža-Cj’ adnje čase je zato med delav-zad 0^°^c opaziti čedalje večje ne-če j zahteve za višje pla- boljši ekonomski položaj za- poslenih pa so vse bolj glasne in ostre. Delavci v Pomurju se ne želijo vdati v usodo in ne pristajajo več na podpovprečne plače, pač pa se čedalje odločneje borijo za svoje pravice. Na čelu te bitke pa so Svobodni sindikati.« »Delavci na nadaljnje krčenje svojih pravic ne bodo pristali. Če bi kdorkoli poskušal zmanjšati pravice delavcev, bo morala ZSSS z odločno akcijo zaščititi interese delavstva. To terjajo sindikalne podružnice v številnih podjetjih na našem območju,« pravi Vrhovnik. »Upam, da bo novi zakon o delovnih razmerjih skupen zakon delavcev in delodajalcev in da ga bomo skupaj uresničevali. Slabo pa bi bilo, če bi v njem kdorkoli takoj začel iskati luknje sebi v prid. Tako kot je zakon nastajal v socialnem partnerstvu, ga bomo morali kot partnerji tudi uresničevati.« Številni delavci se identificirajo s Svobodnimi sindikati »V desetletju gospodarske krize so Svobodni sindikati dosledno ščitili delavske interese in se borili za spoštovanje delavskih pravic,« poudarja Pavel Vrhovnik. »Zato danes delavci čutijo pripadnost svojim panožnim sindikatom in ZSSS v celoti. Delavci vidijo, da so naši cilji dejansko tudi njihovi cilji. To je mogoče zaznati tudi v sindikalnih podružnicah v podjetjih in zavodih, kjer članov ni več tako težko pridobiti za prevzem funcije sindikalnega zaupnika. To je tudi dokaz, da imajo sindikalni zaupniki ugled med članstvom in da uživajo zaupanje. Ravno v tem poistovetenju delavcev z našimi sindikati in v strokovnem delu sindikatov vidim prihodnost našega delovanja.« T. K. ★ SLOVENIJA ★ V EVROPSKI UNIJI ★ Vse kar mora vedeli Slovenec -'utrišnji državljan EU J pL0vemja| Kako Evropska unija obvešča svoje državljane? Odgovor: Evropska unija je v zadnjih letih močno okrepila pro-Uame obveščanja svojih državljanov o EU in jim omogočila lažji dostop y° 'Hformacij. Ena temeljnih pravic državljanov je pravica do obveš-enosti in dostopa do dokumentov parlamenta, sveta, komisije ter politik ropske unije. Internet počasi, a vztrajno prevzema vlogo glavne-ob lnj°nnucUskega vira novega tisočletja. V EU so zato oblikovali D s5 . ‘n informacijsko bogat sistem podatkovnih baz, dostopnih Isn \ nUcrneta' Gre za informacijske strežnike (Europa, Cordis in in L' Za /^'r^c Pravn>h dokumentov (Celex, Eur-Lex, Ted, Prelex egislalive Observatory) in za ostale pomembne informacijske vire uaea> Scadplus, Rapid). publikacija Centra Evropa Sindikalna lista Februar 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.252.00 2.125.00 1.480.00 2. Kilometrina (od 10. 7. 2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 3. Ločeno življenje’ 89.084,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del ____________________________________________________ 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 -za 20 let 97.331,00 78.266,00 -za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 455.422,00 704.520,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 133.627.00 66.813.00 104.335,00 4. Minimalna plača (od 1 . 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1 . 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 -ali največ 149.856,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS 5t. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Mariborske Jeklotehne ni več Konec desetletne agonije Na sodišču v Mariboru seje sredi januarja začel stečajni postopek za Jeklotehno trgovino. V njej je ob koncu delalo 154 delavk in delavcev. Tako se je končala več kot desetletna agonija Jeklotehne, ki je bila ob koncu osemdesetih let z več kot dva tisoč zaposlenimi največje trgovsko podjetje v Mariboru. Sredi devetdesetih let je bila Jeklotehna prisiljena prvič pripraviti program reševanja trajno presežnih delavcev, po katerem je podjetje odpustilo več kot sto delavcev. Podjetje, ki je bilo že tako in tako kapitalsko izčrpano, je plačilo odpravnin prisililo še v dodatno zadolževanje. Od sredine devetdesetih let, ko je bilo v podjetju še 1440 delavcev, Jeklotehna ni nikoli več prišla na zeleno vejo, pač pa je morala vsako leto pripravljati nove programe reševanja trajno presežnih delavcev in zmanjševati število zaposlenih. Po vsaki menjavi vodstva se je odpuščanje trajno presežnih delavcev začelo znova. Ob koncu devetdesetih let je morala delniška družba Jeklotehna v stečaj, zdravo jedro podjetja pa je poslovalo naprej v hčerinski družbi Jeklotehna trgovina, ki jo je kupila celjska Kovinotehna. Vendar pa je Jeklotehna trgovina po stečaju matere ostala brez premoženja - imela je samo blizu 300 zaposlenih. Jeklotehna trgovina ni imela niti lastnih poslovnih prostorov in lokalov, temveč je morala za vse plačevati najemnino. Osrednje trgovske hiše Merkur v centru mesta, ki je bila v lasti delniške družbe Jeklotehna, v stečajnem postopku ni uspela kupiti celjski Kovinotehni, pač pa jo je kupila Probanka iz Maribora in jo dala v najem. Ker seje podjetje znašlo v Škarjah med prihodki in stroški, je ponovno začelo odpuščati trajno presežne delavce. Ko je Kovinotehno prevzel kranjski Merkur, je v njegovo last prešla tudi Jeklotehna trgovina, ki pa je očitno tudi novi lastnik ni mogel obvarovati pred najhujšim. Ob uvedbi stečajnega postopka je Jeklotehna trgovina poslovala samo še v trgovski hiši Merkur, le-ta pa je s stečajem zaprla vrata tudi ta trgovska hiša, dolga leta nekakšen mestni simbol. Čeprav so v zadnjih letih zrasli novi nakupovalni centri, od Europarka, Mercatorja, Merkurja, Obija in Baumaxa do Tuša, so Mariborčani in okoličani po nakupih še vedno radi zahajali tudi v trgovsko hišo v centru mesta. Ko so Merkur zaprli, so se mnoge trgovke, ki so v njem delale v več desetletij, razjokale, pred zaprtimi vrati pa so prižgale svečke. Stečajni upravitelj je najprej vsem 154 delavkam in delavcem razdelil delovne knjižice, nato pa jih je 39 poklical nazaj na delo za določen čas. Takoj so naredili inventuro in začeli po znižanih cenah razprodajati zaloge. Tako bo lahko podjetje v stečaju trgovsko hišo Merkur izpraznilo do konca februarja. Na razprodaji so blago prodajali tudi 80 odstotkov ceneje. Ko smo po stečaju obiskali trgovke v Merkurju, mnoge niso mogle skriti svojega razočaranja. »V Merkurju sem delala več kot dvajset let. Sploh še nisem dojela, da bo Merkur poslej zaprt in da sem po tolikih letih ostala brez dela,« je dejala ena od delavk, ki ni želela biti imenovana. »Zdaj, ko sem izgubila službo, ne bom dajala nobenih intervjujev. Potem bom še težje našla novo zaposlitev,« je dejala. »Lahko pa zapišete, daje zares žalostno, da so v minulem desetletju propadla skoraj vsa velika mariborska podjetja, od industrije do trgovine. V mestu in okolici je že zdaj PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Delodajalci lahko dokupijo leta Vprašanje: Ali delodajalec presežni delavki lahko dokupi pokojninsko dobo? Odgovor: Od začetka letošnjega leta dalje so dokupi pokojninske dobe za presežne delavke spet mogoči ne le na papirju, ampak tudi v praksi. Čeprav je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999) v 195. členu to omogočal že do-sedaj, pa dokupov za presežne delavke v praksi zadnji dve leti ni bilo. Ta člen zakona nam- reč določa pogoje, pod katerimi sme delodajalec presežnemu delavcu ali delavki dokupiti do pet let pokojninske dobe, če njuno delo ni bilo več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ter v primerih prenehanja delovnega razmerja po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji. Pokojninska reforma je zaostrila zlasti upokojitvene pogoje za ženske, ki se uveljavljajo postopoma v dolgih prehodnih obdobjih. Takšno prehodno obdobje pa pomotoma ni bilo določeno le za 195. člen, zato v praksi dokupov za presežne delavke ni moglo biti. Spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2001), ki veljajo od 1. I. 2002 dalje, pa so med drugim prinesle novo prehodno obdobje tudi za uveljavljanje 195. člena. Od začetka letošnjega leta namreč novi prehodni 428. c člen določa prav to prehodno obdobje, zaradi česar bo omogočeno dokupovanje pokojninske dobe za presežne delavke. Prehodno obdobje se konča leta 2013. V njem se postopoma ostrita potrebna starost in dolžina pokojninske dobe, ki ju presežna delavka Jeklotehna trgovina v stečaju je svoje zaloge razprodala z velikim popustom. 25.000 brezposelnih, delovna mesta v Mariboru pa še naprej propadajo. V najtežjem položaju smo starejše delavke, saj bomo najtežje našle novo zaposlitev. V mestu je namreč že zdaj veliko brezposelnih trgovk. Vrata zapirajo zlasti trgovine v središču mesta.« Po besedah sekretarja območnega odbora sindikata delavcev trgovine v Podravju Jožeta Murka Jeklotehna trgovina v stečaju dolguje delavkam in delavcem razliko zaradi premalo izplačanih plač ter nekatere druge neizplačane prejemke. Zato bo pravna služba območne organizacije ZSSS za člane in članice Svobodnih sindikatov prijavila terjatve v stečajnem postopku, seveda če jo bodo za to pooblastili. r. k. __________________________________________ mora v posameznem letu dosegati, daje dokup možen. Prehodno obdobje določa potrebno starost za vse tri upokojitvene prage (»polna« pokojninska doba, vsaj 20 let in vsaj 15 let pokojninske dobe). Tako je na primer letos mogoče dokupiti do pet let pokojninske dobe presežni delavki, ki je stara vsaj 54 let in ima vsaj 30 let in 3 mesece pokojninske dobe. Če seji dokupi 5 let pokojninske dobe, bo namreč dopolnila »polno« pokojninsko dobo, kakršna za ženske velja leta 2002 (35 let in 3 mesece). Če je hkrati stara vsaj 54 let, tako izpolnjuje oba upokojitvena pogoja in se starostno lahko upokoji (letos morajo ženske s »polno« pokojninsko dobo biti stare vsaj 54 let, da se smejo upokojiti). Seveda bo v praksi najbolj zanimivo prav upokojevanje presežnih delavk, ki bi z dokupom lahko izpolnile »polno« pokojninsko dobo. Možen pa je tudi dokup za primere, ko starejše delavke z zelo kratko delovno dobo z dokupom zberejo vsaj 20 let oziroma 15 let p°' kojninske dobe in se upokojijo po drugih dveh višjih upokojitvenih starostnih pragih. Za večino bo najbolj zanimivo prehodno ob- aenotnosi SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 5/7. februar 2002 Cvetka iz Gorenjske Informacija “Zaradi ukinitve pisanja delovnih listkov, ki ste j ih delavci v proizvodnji beležili sami, °b koncu dneva pa vam je s podpisom opravljeno število ur in kosov potrdil vaš nadrejeni, vas obveščamo, da bomo od 1. 1.2002 lahko zagotovili pravilno plačilo opravljenih ur in nadur le z vašo pravilno registra-c,jo. *e od danes dalje je potrebno opravljanje nadur registrirati s predhodnim Pritiskom na tipko D, ki pomeni plačane nadure (ki ne gredo v stanje ur). Pomeni, da ee delate dopoldne redno delo in popoldne nadure, da morate s kartico preregistrirati delovni čas in sicer nastop nadur. Vsak ponedeljek bo vodja prejel listo njemu podrejenih delavcev, ki so v preteklem tednu (odponedeljka do nedelje) opravljali nadure. V kolikor se strinja s plačilom najedenih nadur, se mora spodaj podpisati in sjeni opravičiti opravljene nadure. Če ze-1 sPremeniti nadure za koriščenje oz. dodati število nadur iz doprinosa, mora vodja na listi pripisati popravek in se poleg podpisati. Obvezna je komunikacija vodje z delavcem, kar pomeni, da nihče od delavcev ne more urejati popravka registracije pri (eceptorki, ampak pri svojem vodju. Vod-Ja takoj naslednji dan vrne prejeto listo s podpisom nazaj receptorki, ki jo hrani do obračuna plač. Najkasneje drugi delovni dan naslednjega meseca se izdela lista opravljenih nadur celotnega podjetja za pretekli mesec in se posreduje direktorju v podpis in nadalje v obračun plač. Tak način velja za vse zaposlene. Vodja je receptorki dolžan dnevno sporočati vrste izostankov, ker v nasprotnem primeru ne bomo mogli zagotoviti točnosti obračuna kategorij na plačah. Prvi delovni dan v prihodnjem mesecu bo zadnji dan za morebitne popravke (za nazaj), konec drugega delovnega dne v naslednjem mesecu pa se bo ura za pretekli mesec zaklenila, kar pomeni, da bo za nazaj možen le še vpogled, ne pa več popravek. Velja opozorilo vsem (vodjem in delavcem samim), da smo pozorni na registracijo in vnose odsotnosti v uro, in se le te javi pravočasno, ker v primeru, da določena odsotnost ne bo vnesena, tudi ne bo obračunana. Od 1. 1. 2002 bo plača obračunana glede na registracijo delovnega časa in vrste odsotnosti sporočene pismeno s strani vodij. (Omenila bi le še to, da je po Zakonu o del. razmerjih dovoljen mesečni fond ur za plačilo nadur 20 oz. letno 180 ur)” Pripravila: Duša Ponižen po dogovoru z direktorjem Če bi direktor vsaj minimalno poznal ko-ektivno pogodbo (omenja le podjetniško) pa-noge, ki velja tudi zanj, ne bi pisal takih ne-Ulv"iosti. Seveda pa je naj lepša cvetka, vredna , torja, zadnji stavek iz informacije (v pol-krepkem tisku). •am namenoma zavajajo. To pa je kazni-0 Početje. Kazenski zakon RS v 205. členu pravi: »Kdor vedoma ne ravna po predpisih o sklenitvi ali prenehanju delovnega razmerja, o osebnem dohodku in nadomestilu osebnega dohodka, delovnem času, odmoru, počitku, dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine invalidov, o prepovedi nadurnega ali nočnega dela in tako prikrajša delavca za pravico, ki mu gre, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Zakaj direktor in tudi kadrovska služba zavajata? 50. člen zakona o delovnih razmerjih, ki še vedno velja, pravi: »Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Delo preko polnega delovnega časa iz prejšnjega člena lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto.« Ali ni to bistveno nekaj drugega, kot pravi direktor? Direktor z obvestilom odreja kar 40 nadur v mesecu. Tudi kulturni praznik Slovencev ga nič ne moti. Po 132. členu citiranega zakona je prekršek, ki se kaznuje, tudi uvedba dela preko polnega delovnega časa v nasprotju s 50. členom. O tem veliko govori tudi 25. člen kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo. Ce je direktor in vsi tisti, ki si jemljejo pravico odrejanja in razporejanja delovnega časa, ne poznajo, naj vprašajo sindikaliste. Rade volje jim bodo razložili. Seveda pa tudi pri obravnavani temi velja: Če ni sodnika ni tožnika. Če bo sindikat molčal, ker se boji, če bodo molčali delavci, ker se bojijo, in ne poznajo zakona in kolektivne pogodbe, če bodo molčali tisti, ki zakone in druge predpise poznajo - torej vedo, da direktor ne dela prav - je brez zveze, da stresamo jezo na sindikat in njegove funkcionarje in se hudujemo, ker direktor počne, kar ga je volja. Sami smo si krivi za svoje težave. Ker pa direktorja dobro poznam, vem, da gaje funkcija že davno prerasla. Ostalo mu je le ignoriranje vseh in vsega ter držanje zaposlenih v strahu. Tudi to je, kot kaže, dovolj za kariero. Na Gorenjskem. Franci Žaberi ko je presežna delavka že dovolj stara , upokojitev s »polno« pokojninsko dobo 'Polno« pokojninsko dobo presežna delav-• uoscžc z do 5 leti pokojninske dobe, ki ji v °kupi delodajalec). Presežna delavka mora Posameznih letih dosegati najmanj nasled-J starost in pokojninsko dobo, da ji delo-sl< CC sme dokupiti največ 5 let pokojnin- Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201] 2012 2013 Starostna meja Leta Meseci Pokojnin, doba Leta Meseci 54 0 30 3 54 4 30 6 54 8 30 9 55 0 31 0 55 4 31 3 55 8 31 6 56 0 31 9 56 4 32 0 56 8 32 3 57 0 32 6 57 4 32 9 57 8 33 0 Opozorilno so stavkali tudi v AS Busu Splošni opozorilni stavki I SKEI prejšnjo sredo so se pridružili tudi zaposleni v AS Busu Domžale. Plače sicer prejemajo redno, so pa zelo skromne. Osnovne plače so enake izhodiščnim plačam po kolektivni pogodbi dejavnosti . V podjetju so pred kratkim uvedli sistem stimulacij, s katerim pa delavci niso zadovoljni. Upajo, da bo sestanek sindikata z vodstvom družbe, ki je napovedan za 15. februar, prispeval k čimprejšnji ureditvi razmer in povišanju plač zaposlenih. I 39. zimske športne igre gradbincev Domačini najboljši Letošnje zimske športne igre je organiziralo podjetje SGP Kograd Igem iz Dravograda. Zaradi pomanjkanja snega na Kopah so veleslalom izvedli na smučišču z umetnim snegom Poseka pri Ravnah na Koroškem. Na Pohorju je bilo snega dovolj le za teke. Nova kriza v gradbeništvu, ki trka na vrata nekaterih večjih podjetij (SCT, Gradis, Rudis...), je vplivala tudi na udeležbo. Od prek 400 prijavljenih je nastopilo 345 tekmovalk in tekmovalcev, od tega v veleslalomu 241, v teku na smučeh pa le 42. Kot je povedal predsednik častnega razsodišča Mijo Popovič, je tekmovanje potekalo v poštenem boju in brez zapletov. Nihče od sodelujočih se na rezultate ni pritožil. Le en tekmovalec (iz Anhovega) seje poškodoval in so zanj morali poskrbeti zdravniki. Najstarejši med tekmovalci je bil Rudi Zupanc iz Grosupljega. V veleslalomu je bil najhitrejši Boris Vodopivec (SCT), pri ženskah pa Simona Kržišnik (SGP Tehnik). V teku sta bila najhitrejša Erih Pečnik in Metka Tajzel iz Kog-rada Igem. Poleg vodje in članov organizacijskega odbora Bogdana Kutina, Petre Krevh in Mete Vajs iz Kograda so za zgledno organizacijo skrbeli tudi člani Smučarskega društva Vuzenica na čelu s Stankom Štosirjem in upravljavci smučarskih prog. Po tekmovanju so se udeleženci zbrali v športni dvorani v Slovenj Gradcu, kjer je podjetje Nama poskrbelo za jedi in pijačo, ansambel Smile pa za vedro razpoloženje. Tam je Lojze Raško vodil tudi podelitev kolajn in pokalov najboljšim posameznikom in ekipam. F. K. Na umetnem snegu so se pred fotoaparat postavili Grosupeljčani, čeprav še niso vedeli, da bodo prejeli pokal za tretje mesto. Na smučišču je imelo veliko dela dekle, kije zbiralo štartne številke. Slišali smo jo reči: Moške je težko sleči. Lojze Raško, Rezultati: Veleslalom, ženske od 45 do 55 let: I. Simona Hlade (GP Rad-Jje), 2. Antonija Perko (SIDI), 3. Bruna Pajenk (Kograd Igem ); od do 45 let: 1. Zdenka Šubic (SCT), 2. Natalija Lapuh (Kograd Igem), 3- Irma Pokersnik (Kograd Igem); do 35 let: 1. Simona Kržišnik (SCT), Vna Pelko (SIDI), 3. Davorina Šuligoj (Salonit Anhovo); moški riitd 55 let: 1. Janez Markovič (GPG Grosuplje), 2. Janez Hercog (Kog-rrtd Igem), 3. Jernej Čater (Puv Nivo Celje); od 45 do 55 let: I. Bo-^ Vodopivec (SCT), 2. Gorišek Dušan (GIZ Gradis), 3. Bogdan Kutin Kograd Igem); od 35do45 let: 1. Stanko Štosir (Kograd Igem), 2. Iz-I Vake (IMP Montaža), 3. Marjan Potrpin (1BT Trbovlje); do 35 ct: I. Luka Zajc (Kograd Igem), 2. Borut Žnidar (SGP Zasavje), ' Krnil Zgonc (SCT); veleslalom ekipno: 1. Kograd Igem, 2. SCT, • • GPG Grosuplje. •fk na smučeh, ženske nad 35 let: L Marija Potokar (SCT), Marjana Lapuh (Kograd Igem), 3. Mirka Videtič (GIZ Gradis); do let: 1. Metka Tajzel (Kograd Igem), 2. Simona Kržišnik (SGP Teh-Hrk), 3. Brigita Savšek (SCT); moški nad 55 let: 1. Milan Bahar (SCT), • Markovič Janez (GPG Grosuplje), 3. Erih Pečnik (Kograd Igem); moški od 45 do 55 let: Peter Demšar (SCT), 2. Viktor Urankar (In-^ n ^'.Kdvard Torkar (GIZ Gradis); moški od 35 do 45 let: L Ja-ne/. Berčič (SCT), 2. Franc Sušnik (Kograd Igem), 3. Zoran Gale (SCT); r° 5 let: 1 Erih Pečnik (Kograd Igem), 2. Mitja Bratina (Puv Nivo Srr0 t Korat (Kograd Igem); tek na smučeh ekipno: 1.1. 2' Kograd Igem’ 3- Puv Nivo Celje. 4 ‘ ie treba to navesti v prijavnici. sobi je 81V30 Joo"to,i>rehr9ne 86 poravnat° v SIC (Polni Penzion v dvoposteljni aa dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 ni Prusnik, tel. 01/43 41 249, številka faksa je 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS ____________________________________________________________________ PRIJAVNICA za seminar ZSSS Kaj je treba vedeti o delavskem soupravljanju (I) Ime in priimek:..................................................... Datum rojstva:...................................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:....................................... Naslov doma:........................................................ Zaposlitev: naziv in naslov družbe:................................. Delovno mesto:................. Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije (navedite katerega): Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda: Predsednik sindikata družbe DA NE Drugo (navedite):..................................................... Telefonska številka; doma:.....................- v službi:....................... Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj........................... datum: Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. is iinrras aenotnos '___št. 5 / 7. februar 2002 NAGRADNA KRIŽANKA ? mmv . - w " - •• HUP w »umu -i U-t MESTO NA PORTUGALSKEM Avtor: Rudi Murn PRITOK RENA V ŠVICI MAJHNA IGLA BRAMOR (REDKO) ORODJE ZA SEKANJE RIMSKA BOGINJA POSAMEZEN GLAS PRI STOKANJU NOČNA PTICA RIBIŠKA VRVICA KARENINA OPONA- ŠALE VENEC, KRONA (IZ ČRK: A C, N. O, O, R) GOROVJE V BURMI HAZARD- NA IGRA DRŽAVA V VZH. AFRIKI Z GLAV M. ASMARA PEVEC PLESTE- NJAK VELIK NERED, ZMEDA KIT. UTEŽ. MERA IGRAŠ KARTAMI RANA POVZROČENA Z REZILOM BIUARD. PALICA LJUDSKO: DEL KESANJE Nova Delavska enotnost IGRANA SREČO NAJD. REKA V FRANCIJI NAZOR, MNJENJE STARA PRESTOL. SEV. BABILONIJE JELEN S PO 5 ODRASTKOV NA ROGU PODJETJE ZA ULIVANJE KOVIN ANTON DERMOTA FR. DRAMSKI PESNIK FILM. IGR. SHARIF ANDREJ KURENT s ORODJE IZ NEOLITIKA VELIKO JEZERO V S. AMER. LADO TROHA VODNI PADEC POŽIREK (STAR.) HITER TEK STEBLO TRTE PECIVO POTRESENO S SOLJO ZELENICA V PUŠČAVI ZAČETNIK BOLGAR. DINASTIJE ODTIS VEČ LATOV OKSID S 3. ATOMI KISIKA LETEV NAGLAVNI ZAJE- DAVCI ŠKOTSKI GEOLOG POGAN ERBIJ NEKDAJ: DELO OBRTNIKA NA DOMU VPAD V SOVRAZ. ZALEDJE TEMPELJ (IZ ČRK: SONA) MESTO V J. ŠPANIJI DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN ZDRAV. TRAV- NIŠKA RASTLINA RIMSKI HIŠNI BOG OVČAR, PLANŠAR (STAR.) ELDA VILER GLAV. M. GEORGIJE, ZDA OCET NOVO MESTO VOZILO, KI GA VOZI KOČIJAŽ ČELIN OSKAR IVAN MINATTI LJUB- LJANSKI IGRALEC BAN GR. BOGIN. DOMAČEGA OGNJA, ESTIA LYELL, SIR CHARLES -ŠKOTSKI GEOLOG GLEDALI- ŠKO pRr- KONJSKI TEK DEL KAMENJA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 5 (7. 2. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1(X)0 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada ...................................................... 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka. ......................................................... 18. februarja 2002. 2:........................................................... Pravilna rešitev gesel iz 3. številke Nove Delavske enotnosti: 1. MAK- SIM GASPARI. 2. NEDELJSKO POPOLDNE, 3. KOLEDNIKI. Nagrado 5000 3:........................................................... tolarjev prejme Miranda Čotar, Cankarjeva 56, 5000 Nova Gorica.