Leto IX, st. 133
— igfcaja ob 4. «|«rtofj. —
Stane mesečno Din «5*—; ta iao» semstro Din *cr— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. to7% in 2804, ponoči tndi ftt. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
LJubljana, petek 8. junija 1928
Cena 2 Din
Upw»tttt»; Ljubita, _____
te. S4. — I eietor %t. sog&.
o<W*iek) Ljubljjut*, Prejeto. 4. — Tdeio. 4c Mc«
Podražnid: Marfboc, AJefcsa >drora ftt lj — Celje, Aleksandrova cesta
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
pri postnem tek. zavoda : Ljub-iana k. U.&«a . Praha čiste 7&.180.
W»en. Nr. 105.241	. /
V Narodni skupščini bo danes zopet viharno
Ukrepi KDK proti manevrom vladne večine. - Vlada odklanja od opozicije predlagani kompromis
Beograd, 7. junija i. Danes je imel klub KDK triurno sejo, na kateri je razpravljal o taktiki na prihodnji seji Narodne skupščine. Predsednik Sveto®ax Pribičevič je ob tej priliki poročal o političnem položaju o svojih razgovorih s predsednikom Narodne skupščine in stavil predloge glede klu-bovega postopanja. Klub KDK predvsem zahteva, da se mu da sigurnost v naslednjih zadevah: da se izvede anketa o prelivanju krvi na beograjskih ulicah in da se da jamstvo, da se bo v bodoče spoštovala tako svoboda tiska, kakor svoboda zborovanj}. Danes je predsednik Narodlne skupščine dr. Perič izjavil, da vlada ne bo pristaja na anketo in da zahteva, naj se takoj na jutrišnji seji Narodne skupščine razpravlja o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Končno se je doznalo, da bo predsednik Narodne skupščine predlagal izključitev sedmih poslancev KDK zaradi dogodkov na zadnji skupščinski seji. S tem je postal položaj jako zaostren in je verjetno, da bo prišlo jutri, ako bo vlada vztrajala na izključitvi, do izredno burnih dogodkov. Na seji KDK je bilo končno sklenjeno, da se odločitev o taktiki prepusti predsedstvu.
Beograd, 7. junija i. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine se je pojavilo vprašanje,
ali se ima razpravljati o nujnih predlogih KDK (ki jih je okrog 30) pred razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr.
Subotiču. Poslovnik sam predpisuje, da mora obtožba biti na dnevnem redu, ne Izključuje pa, da se pred dnevnim redom lahko razpravliajo nujni predlogi, kakor ,le to običajno. Predsednik Narodne skupščine stoji na stališču, da zahteva duh zakona, da mora biti obtožba ne samo na dnevnem redu, temveč, da se mora o njej tudi sklepati. Verjetno je, da bo večina sklenila, da se morajo nujni predlogi zapostaviti razpravi o obtožbi.
Klub KDK je vložil v Narodni skupščini svoje nujne predloge za vsak slučaj, ako bi vladna večina skušala iznenaditi opozicijo z izpremetnbo poslovnika in da obenem povdari zahtevo po aniketi zaradi kr-voprelitja v Beogradu, kakor tudi protest proti prepovedi zborovanj in proti zaple-nitvi časopisov. KDK je izjavila, da je pripravljena nujne predloge odgoditi, ako vlada pristane na anketo o beograjskih dogodkih. V tem slučaju bi bil lahko takoj rešen tudi brez nadaljnega dnevni red, vendar pa vlada dosedaj še ni pristala na kompromis.
Beograd, 7. junija i. Predsednik KDK St. Radič je prispel rnocoj ob 10. iz Zagreba v Beograd.
Kralj zopet v Beogradu
Beograd, 7. junija, p. Danes popoldne ob 4. se je vrnil kralj v Beograd. Zani mivo je, da so vladni krogi še danes dopoldne širili vesti, da ostane kralj do konca tega meseca na Belju.
Aca Stanojevic ne pride v Beograd
Beograd, 7. junija p. Za danes je bil napovedan prihod g. Ace Stanojevica. Mestc njega pa je prispela brzojavka, v kateri sporoča, da se zaradi bolehnosti ne more udeležiti jutrišnje seje radikalskega poslanskega kluba, na katero ga je pozval g. Vukičevič. Obenem priporoča Aca Stanojevic, naj se razprava o memorandu radikalskega glavnega odbora odgodi. V vrstah radikalskih nezadovoljnežev smatrajo, da je Aca Stanojevič s tem prekrižal vse račune g. Vukičeviča in podkrepil stališče glavnega odbora. O eventualni odgoditvi razprave o memorandu bo razpravljal radikalski klub na jutrišnji seji.
Ahmed beg postane kralj?
Beograd, 7. junija, č. Po poročilih iz du plomatskih krogov bo v kratkem v Alba* ni jI proglašena monarhija s kral jem Ahme» dom begom, ki se bo ob tej priliki pustil kronati za kralja.
Kaj hoče KDK, kaj hoče vlada?
Pribičevič o zahtevah in taktiki opozicije. - Vlada izziva boj na nož. - Pred usodnimi dogodki
Beograd, 7. junija, č. Danes dopoldne je
al predsednik KDK Svetozar Pribičevič novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
«KDK je preprečila zadnjo sejo Narod« ne skupščine zaradi tega, ker skupščinsko predsedstvo ni dopustilo, da se pred pre« hodom na dnevni red razpravlia o nujnem predlogu za izvolitev ankete, ki bi preiska? la krvave dogodke v Beogradu in drug&jšr v državi Poslanci smatrajo, da je to vpra» Sanje najvažnejše in da imajo pred njim stopiti v ozadje vsa druga vprašanja, pa naj bi bila še tako važna. Predsednik Na« rodne skupščine pa se je s svoje strani po> (stavil na stališče, da mora po zakonu o mi» nistrski odgovornosti priti obtožba proti ministru po 14 dneh na dnevni red tudi pred nujnimi predlogi. Skupščinski poslov* nik pa ne določa, da bi se pred obtožbo ministra ne smelo razpravljati o nujnih predlogih.*
Ker KDK ni našla razumevanja niti pri vladi, niti pri predsedniku Narodne skupščine, je smatrala za potrebno, da da duška svojemu ogorčenju na način, kakor ga je na poslednji seji skupščine manifestirala. Po tej skupščinski seji se je marsikaj pripetilo. Notranji minister je izdal generačno prepoved zborovanj, policija pa zaplenjuje novine zaradi kritike dela vlade in njenih organov, označujoč to kritiko kot širjenje rnržnje proti državi kot celoti. »Reč« je bila trikrat konfiscirana, od tega dvakrat zaradi mojih člankov; »Novosti« so bile konfi-sciTane dvakrat, »Politika« pa enkrat. Vse konfiskacije le sodišče razveljavilo, iz če-čar si ie pač lahko ustvariti zaključek, da pomenjajo te prepovedi politična preganja-
nja, identična z zatiranjem svobode tiska*.
Svetozar Pribičevič je v nadaljni izjavi pojasnil politiko, ki jo je v zadnjem času vodila KDK, ter je dejal, da je bil od predsednika skupščine dr. Periča pozvan na razgovor. Ob priliki tega poseta je sporočil predsedniku dr. Periču zahteve KDK, ki se tičejo jamstva svobode zborovanj in dogovorov, svobode tiska, predvsem pa jamstva, da se kritika vlade in njenih organov v bodoče ne bo mogla več kvalificirati kot širjenje mržnje proti državi kot celoti. Predsednik dr. Perič je pripomnil, da predlog KDK o izvolitvi ankete ni edini nujni predlog, tako da bi se razprava o obtožbi ministra odložila v nedoglednost, ako bi ti predlogi prišli prej na razpravo. »Jaz sem odgovoril,« pravi Pribičevič, »da vztrajamo na predlogu glede ankete in glede prepovedi izhajanja listov, ostale predloge pa smo pripravljeni umakniti oziroma preložiti, ako se sprejme upravičena zahteva, za katero stoji sigurno ves narod. Na koncu sem dodal, da nikakor ne moremo mirno dopustiti in brez primernega odgovora prenesti, da bi se izključili nekateri poslanci zaradi dogodkov na zadnji seji Narodne skupščine. Danes dopoldne me je naprosil predsednik Narodne skupščine, naj ga po-setim in ob tej priliki mi je sporočil, da vlada ne more sprejeti našega predloga o anketi. Razen tega je izjavil, da od njega zahtevajo, naj vzpostavi »red« v skupščini Odgovoril sem mu, da smatram to za izzivanje boja in da vlada s tem dokazuje, da hoče boj na nož, zaradi česar 'bo sama morala nositi vso odgovornost za dogodke, kj morejo nastopiti.«
Gospodarska politika ČSR
Praga, 7. junija, h. V zunanjem odboru senata so razpravljali včeraj, v navzočnosti zunanjega ministra dr. Beneša o provizorieni trgovinski pogodbi s Kanado, ki je bila odobrena.
Na vprašanje o stanju pogajanj s Francijo, Poljsko, Jugoslavijo in Rusijlo, je dr. Beneš omenil znane težave, ki so se pokazale pri pogajanjih s Francijo. V zadnjem času pa je bil dosežen sporazum, tako da je češkoslovaška delegacija odpotovala v Francijo, kjer se bodo nadaljevala pogajanja o pogodbi na podlagi največjih pogodnosti.
Tudi pogajanja s Poljsko so zadela na težave, tako da se je morala češkoslovaška delegacija vrniti in pričakuje sedaj odgovora Poljske na nekatere češkoslovaške zahteve, posebno glede postopanja za dovoljenja in nespremenljivosti pogodbe. Tudi tukaj je pričakovati sporazumne rešitve.
Glede Nemčije je minister izrazil upanje, da se bodo po nastopu nove vlade pogajanja lahko takoj nadaljevala. Težare v pogajanjih z Jugoslavijo so precej znatne. V pogajanjih z Rusijo gre za popolnoma eospodarsko stran, v glavnem pa za tarife, največje pogodnosti in transportna vprašanja.
Pred razpareko princa
Lahkomiselno eksperimentiranje na škodo naših rudarskih delavcev
Zaradi nesposobnosti železniške uprave so tisoči rudarjev in njihovih rodbin vedno znova pahnjeni v bedo. — Umestna in potrebna interpelacija nar. posl. dr. Žerjava
Beograd, 7. junija i. Posl. dr. Žerjav je naslovil na prometnega ministra zaradi neredov pri dobavah premoga za državne železnice naslednje vprašanje:
»V zadnjih mesecih prihaja skoro redno do konfliktov med lastniki premogovnikov in strojnim oddelkom generalne direkcije piometa zaradi podaljšanja pogodb o dobavah premoga. Razume se, da mi vsi želimo, da bi se pTemog državi dobavljal čim ceneje in ugodneje, na drugi strani pa mora država gledati tudi to, da se tozadevna pogajanja vrše na tak način, da ne prihaja brez važnih razlogov do prekinjenja dobav, Škodo zaTadi takih prekinjanj imajo namreč predvsem delavci, ki ostanejo nenadoma brez dela in brez zaslužka, in ki zaradi tega trpe s svojimi rodbinami pomanjkanje.
Te dni je zopet prišlo do prekinjenja teh dobav in do velikega zastoja dela v naših premogovnikih in iz očividno inspiriranega poročila »Politike« z dne 7. t. m. je razvidno da je do zastoja došlo samo zaradi malomarnosti, ki je zakrivila, da so se pogajanja zavlekla preko prvega junija. Iz samega poročila »Politike« je tudi razvidno, da se
strojni oddelek vdaja teoretičnemu razglabljanju in da eksperimentira. Račun plačujejo zopet delavci. Izgleda, kakor da so v strojnem oddelku gospodje šele uče. kako se kupuje premog in da na podlagi nekakih teoretičnih razmotrivanj delajo neprilike, čeprav bi na podlagi prakse po vsem svetu železniška uprava bila lahko že davno na jasnem o tem vprašanju.
Z ozirom na stalno veliko škodo zaradi takih neredov smatram za svojo dolžnost protestirati proti takemu postopanju ministrstva za promet in zahtevati, da ministeT prometa da na naslednja vprašanja pismen odgovor:
1.)	Ali je gospod minister prometa pripravljen poklicati na odgovor funkciionarje strojnega oddelka zaradi načina pogajanj o dobavah premoga, ki povzročajo tako težke posledice za rudarsko delavstvo?
2.)	Ali je pripravljen končno presekati eksperimentiranje in odrediti enkrat za vselej postopanje, ki bo vsaj v bodoče izključevalo vsak zastoj in nered na naših železnicah in v premogovnikih?«
Društvo narodov proti madžarskim spletkam
Važna tajna seja o monoštrski aferi. - Svet Društva narodov ni zadovoljen s poročilom preiskovalne komisije
Seja ministrskega sveta
Beograd, 7. junija -p. Zvečer je bil sprejet v eiv<i&ierxž na dvoru ministrski predsednik Vuikiče-vič, ki Je poročaj kralju o politi Snem položaju. Takoj po njegovem povratku se je vršila seja ministrskega sveta. Kakor zaitnjujejo člani vlade. Je ministrski svet razpravljaj o agrarnem zakonm, ki ga namerava vlada tekom prihodnjih dni pred-k<iM Narodni skupščini.
Konferenca Male antante
Beograd, 7. junija p. Danes popoldne je poselil zunanjega ministra romunska poslanik g. Fi-ktdor. V zunanjem ministrstvu ste imela daljšo konferenco, ki je bilia, kakor se zatrjuje, v zivezl s konferenco Mate antante, ki se sestane 22. t. m. v Bukarešti.
Železmčarski kongres v Splitu
Split, 7. junija č. Za kongres jugoslovanskih felezničairjejv in brodarjev, ki se prične v ne-deffio 10. t m. oib 10. dopoldne, je napovedanih 1500 udeležencev in sta določena dva posebna vlaka. Tekom današnjega dneva je došlo v Split že: mnogo delegatov, zlasti iz Zagrete. V ponedeljek bodo udeleženci kongresa priredil izlet na livar na dveh posebnih parnikih.
Odlični francoski novinar v Jugoslaviji
Osijek, 7. junija, i. Snoči je dospel semkaj zunanjepolitični urednik pariškega <Ma-tina» Jules Sauerwein, ki se je nato skupno s kraljem odpeljal v dvornem vlaku v Beograd. Jules Sauenvein je izjavil, da prihaja v Jugoslavijo na posebno povabilo kra-ljat, razen tega pa potrebuje za svojo internacionalno anketo politične podatke o naši državi. Predvsem se hode spoznati s položajem v Dalmaciji in na jugoslovenski obali, zaradi česar bo odpotoval v Sarajevo, nato pa v Dubrovnik, Split in na Suša*. Od tam bo došel tudi v Zagreb, kjer bo ostal dva do tri dni.
Smrt pod lokomotivo
Orlovac, 7. junija d. Davi je prišel pod vlak železniški sprevodnik Josip Kuna j iz Zagreba. Lokomotiva ga je vlekla kakih 20 m s seboj, feuko da Je obležal na mestu mrtev.
Neurje v Sremu
ViakovcJ, 7. Junija č. Po hudi soparici je danes po vsem Sremu in v velikem delu Slavonije pričelo deževati. Vmes je padala kakih 7 minut toda kot oreh debela toča. Na mnogih mestih je bil zaradi neurja prekinjen telefonski promet. Skoda, ki Jo Je povzročila toča na polju, je zelo velika.
Ljubavna tragedija na sarajevski ulici.
Sarajevo, 7. junija, č. Snoči je v Sarajevu na ulici neki Anton Altarac pred očmi policaja ustrelil z revolverjpm v glavo dekle Per-so Ukašinovičevo, nato pa je ustrelil tudi samega sebe. Vzrok umora in samomora je baje ta, da je Persa zapustila Arona, s katerim je prej živela več časa skupaj.
Dr. Stresemann okreval
Berlin, 7. Junija (be.) Zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Stresemanna se je toliko izboljšalo, da nastopi dr. Stresemann v kratkem bolniški dopust, ki ga bo prebil v kakem nemškem sanatoiriju.
Portugalska resignirala na mednarodno posojilo
Lizbona, 7. junija (be.) Vlada je oficijelno obvestila Društvo narodov, da ne reflektira več na zaprošeno posojilo 12 milijonov funtov.
Reševanje Nobilove ekspedicije
Kingsbay, 7. junija, (be.) Švedska reševalna ekspedicija za rešitev Nobila ie poslala v Narvik tri letala, da preiščejo tamošnje ozemlje.
Bukarešta, 7. junija g. Kakor poroča Lupta, se bo vlada v kratkem bavila z vprašanjem končnove.1 javne rešitve razporoke med kraljico Heleno in bivšim prestolonaslednikom Karlom. Iz dobrega vira se izve, da je general Contescu imel s princem Karlom tozadevna pogajanja in se je s potrebno prinčevo izjavo vrnil v Bukarešto. V najkrajšem času bo sodišče formelno iz reklo zakonito ločitev zakona. List zatrjuje, da je ločitev v zvezi z zadnjim poskusom bivšega prestolonaslednika za povratek v Bukarešto.
Proslava Wilkinsa in Eyelsona v Londonu
London, 7. junija, (lo.) Danes je priredila vlada na čast polarnih letalcev Wilkinsa in Eyelsona, ki sta preletela polarno ozemlje in arktični ocean od Alaske do Spitzbergov, ko silo, kateremu je predsedoval tajnik za letalstvo Samuel Hoare, ki je v svojem pozdravnem govoru omenil, da sta Wilkins in Eyelson s svojim poletom ustvarila glede raz-iskavanja polarnega ozemlja rekord, ki ne bo nikdar dosežen. Oba letalca sta letela iz Alaske do Spitzbergov po popolnoma novi poti. Nad tri četrtine te poti sta letela preko ozemlja, ki ga še ni videl nihče. Vreme je bilo tekom poleta zelo slabo. Temperatura je znašala enkrat 50 stopinj pod ničlo in celo več. Letalca sta letela 20 ur nepretrgoma in nista samo s tem napravila jjunaški čin, ampak tudi dosegla znanstvene rezultate, ki so trajne vrednosti.
Vojna nevarnost v Mandžuriji
Tokio, 7. junija, (lo.) Listi objavljajo alarmantne vesti o političnem položaju v Mandžuriji in protijaponskemu gibanju. Li* sti povdarjajo, da organizira sovjetska Ru* sija v Mandžuriji protijaponsko propagan* do in da zbira vojaštvo. Japonska vlada smara sicer te vesti za neutemeljene, ven* dar pa vlada v merodajnih krogih precej« šno vznemirjenje, posebno kar se tiče po« ložaja v Tientsinu.
Peking, 7. junija, (be.) Japonci so po» novno odposlali vojaška ojačenja v Šan* tung. Število japonskih čet znaša na Kitaj« skem 23.800.
Washington, 7. junija, (be.) Državni urad je objavil noto kitajske nacionalistične vlade, ki zahteva, naj se ameriške čete umaknejo iz Kitajske in zagotavlja, da bo kitajska vlada* garantirala varnost ameri* ških državljanov. Bivši kitajski delegat na mirovni konferenci v Parizu Vangčanglin je bil imenovan za zunanjega ministra nan* kingške vlade.
A meriško-norveška pogodba
VVashingfon, 7 junija (be.) Z Norveško je bila podpisana prijateljska in trgovinska pogodba.
Ženeva, 7. junija, g. Po včerajšnji jaV' ni seji se je svet Društva narodov sestal na tajno sejo, na kateri je razpravljal o madžarski aferi s strojnicami. Seja je trajala do 20. ter razprav.iaia o poročilu tročlanskega odbora, o katerem^ je izjavila, da je nezadostno. To stališče je zastopal tudi odločno angleški zunanji minister Chamberlain. Temu nasproti pa je izjavil nemški delegat Schubert, da je poročilo zadovoljivo.
Po dolgotrajnih posvetovanjih je bilo sklenjeno, da bodo poročilo konkretno obravnavali v dveh delih. Prvi del poročila, ki razpravlja o incidentu, ie bil najprej odklonjen. Paul-Boncour je predlagal, naj se predvsem naglasijo ne-dostatki poročila, ki bi jih bilo tolmačiti kot grajo madžarske vlade. Ker je ori-š!o glede naziranja o predlogu francoskega delegata do nekaterih težav, se bo svet še enkrat sestal na tajno sejo. Obravnavanja drugega dela poročila je ostalo še odprto.
Ženeva, 7. junija, g. Svet Društva narodov je danes zopet pričel razpravo o monoštrski aferi. V seji je bil izdeian načrt resolucije, ki je bil nato predložen svetu Društva narodov, ki se je opoldne sestal k tajni seji. Ta načrt je bil sprejet brez bistvenih izprememb. Svet Društva narodov je sprejel na tej tajni seji dve resoluciji. Prva resolucija likvidira zaenkrat monoštrsko afero. Ta resolucija graja madžarsko vlado, ter omejuje s tem vtis slabosti, ki ga je izzvalo poročilo tročlanskega odbora. Resolucija povdarja dalje potrebo ratifikacije mednarodnih komisij glede tihotapljenja orožja. Druga resolucija razpravlja o upravnih ukrepih za konflikte, ki bi nastali v času, ko svet Društva narodov ne zaseda ter urejejuje kom-petence predsednika sveta Društva narodov. Svet Društva narodov se je nato sestal k seji, da končnoveljavno od^ bri obe omenjeni resoluciji.
Društvo narodov proti litovski nepomirljivosti
London, 7. junija (lo.) Včeraj je razpravljal svet Društva narodov ponovno o poljsko-litovskem sporu. Holandski poročevalec Jonkeer Beelaerth je izjavil, da so se sicer pričela med Litvo in Poljsko pogajanja, ki pa od zadnje seje Društva narodov niso nikakor napredovala. Litvanski ministrski predsednik Voldemaras je v več govorih razložil svoje stališče, vendar mu je svet Dru štva narodov dal jasno razumeti, da se ne strinja z njegovimi izjavami in z od porom njegove vlade.
Angleški zunanji minister Chamberlain je izrazil svoje globoko nezadovoljstvo nad ponesrečenjem pogajanj in omenil najnovejši proglas Litve, v kateri je litovska vlada proglasila Vilno za glavno mesto. Chamberlain je povdarjal, da smatra to izjavo za direktno provokacijo in nasprotno željam sveta Društva narodov. Chamberlain se je nato direktno obrnil k Voldemarasu in izjavil, da je svet Društva nairodov s simpatijo spremljal litavske težnje in skušal vse storiti, da mirnim potom in častno uredi to zadevo. «Ne zavrzite,» je zaključil Chamberlain, «te simpatije*.
Francoski delegat Paul-Boncour je predlagal, naj se tekom določenega termina spravi cela zadeva pred Društvo narodov in ako ne bi bila v tem času rešena, naj se določi nov termin. Ta predlog ni prodrl, ker bi moral biti sprejet soglasno in je glasoval proti njemu predsednik Voldemaras.
Končno je predlagal Chamberlain resolucijo, za katere sprejetje ie bila potrebna samo večina glasov. Glasom te resolucije je bfla preložena zadeva TX)lisko-1itovske?a snora na nrihodnjo zasedanje sveta Društva narodov.
Zanimiva zahteva grške zbornice
Atene, 7. luniiia (lo.) Zunanjepolitični odbor zbornice zaihteva, na) se grško-ruska trgovinska prueodba razveljavil, češ da nasprotuje interesom države.
Do 30. fvrrja se še lahko vpišete v Vodnikovo družbo
Mednarodna konferenca dela
Ženeva, 7. junija (že.) Danes so nadaljevale komisije mednarodne konference dela z razpravo o tekstih, ki iih je izdelaj mednarodni biro dela. Jutri se prične zopet plenarna konferenca in se obnovi tudi upravni svet mednarodnega biroja dela. čigar triletna upravna doba je že potekla. Glasom člena 393 versailleske pogodbe šteje b'ro 24 članov. Izmed teh je 12 vladnih delegatov, od katerih imenujejo osem države, ki so velikega industrijskega pomena šest delegatov delavci. Podjetniške in delavske delegate imenujejo zadevne skupine na konferenci sami. Ako se število članov biroja zviša ali ne. o tem bo odločala konferenca. Da se omogoči zastopstvo čim večjemu številu izven evropskih držav, ie konferenca v letu 1922 sprejela predlog, glasom katerega naj bi se število članov biroja zvišalo na 30. Da se ta predlog uveljavi, je potrebna ratifikacija 42 držav članic. Lahko je mogoče, da se doseže to število ratifikacij že jutri in da bo konferenca že lahko sklepala glede števila članov mednarodnega biroja dela. Po volitvah sveta bo konferenca pričela z razpravo o letnem poročilu ravnateljstva mednarodnega biroja dela. Ta debata bo prid-nb la toliko bolj na važnosti, ker se je bo udeležilo več ministrov dela. ki so prisotni na letošnji konferenci. Debata o poročilu ravnateljstva bo trajala več dni Danes noool-dne je prišlo v komisiji za varstvo delavcev pri razkladanju in nakladanju ladii do incidenta Ker niso zastopniki podietnikov prodrli z zahtevo, naj se to vprašanje odstopi v razpravo paritetni pomorski korrr-siji. so zapustili sejo.
Senzaijonalna tatvina v Pragi
Praga, 7. junija h. Te dni si je bivši trgovinski minister, sedaj sekcij ski šef v trgovinskem ministrstvu dr. Peroutka pripravil listine za trgovinska pogajanja s Francijo, kamor odpotuje kot šef češkoslovaške delegacije. Listine je spravil v usnjeno torbico ter jih pustil na mizi. Ko it za trenutek zapusti! svojo sobo in se zopet vrnil, ie torbica z listinami izginila. Policijska poizvedovanja 90 ostala brezuspešna Oficijelno poročilo o dogodku ugotavlja, da niso bile ukradene trikake važne listine.
Konferenca Male antante
BukareSfa, 6. junija g. Konferenca Male antante se bo pričete 20. t. m. in bo trajala 3 dni. Zaenkrat še ni določeno ali se bo vršila v Bukare-itd aH Gbafa,
»jutro« st 133
Petefc, 8. vi. 1938
'TVV
Umestni predlogi Kmečke demokracije
Kljub ministrovi obljubi ie vedno centralizacija železniških dobav. - Odškodnina za protizakonito zaplenjene liste
Beograd, 6. junija 1. Klub KDK je sklonil na predlog poslanca dr. Žerjava zahtevati od prometnega ministra, da prekliče za ta mesec razpisano licitacijo pisarniških potrebščin za železniške urade. KM) KDK zahteva, da se razpiiejo licitacije po posameznih oblastnih železniških direkcijah. Po naročilu poslanskega kluba je poslal dr. Žerjav prometnemu ministru oster pismen protest, v katerem opozarja ministra, da je generalna direkdža v nasprotju z zagotovili, ki jih je dal minister v finančnem odboru in pozneje, zopet začela uvajati centralistične dobave, ki so direktno naperjene proti manjšim in srednjim trgovcem t provinci Tudi če bi bile ponudbe, ki so bile stavljene za vsako direkcijo posebej, dražje od centralnih ponudb, bi bilo za državo še dražje, če se izvedejo centrali-airane dobave, ker bi imela država potem stroške z razpošiljanjem nabavljenih potrebščin na posamezne urade. Dosedanje izkušnje to potrjujejo v dovoljni meri. Klub KDK zahteva, da se minister jasno izjavi, ali odločajo v prometnem ministrstvu centralistični uradniki, ali pa je voljan Izpol-
niti dane svoje obljube.
Poslanski klub KDK je dalje vložil pri predsedstvu Narodne skupščine za prvo prihodnjo sejo nujni predlog resolucije, v kateri zahteva, naj notranji minister dr. Korošec pojasni, na podlagi katerega zakona je izdala beograjska policija vsem beograjskim redakcijam nekake predpise, kaj in kako smejo poročati o krvavih dogodkih 31. maja v, Beogradu. V drugi resoluciji zahteva od notranjega ministra pojasnila, zakaj je bila zaplenjena binkoštna številka beograjske »Politike«. Nadalje zahteva od notranjega ministra, da takoj razveljavi objave beograjske policije z dne 2. junija, po katerih je prepovedano sprehajanje po ulicah v skupinah, v katerih so več kot 3 osebe.
Na predlog poslanca dr. Žerjava je stavil klub KDK dva nujna predloga, in sicer predlog, naj se šumske kazni in odškodnine poravnajo potom dela pri popravilu šumskih potov, in drugi predlog, ki zahteva odškodnino za škodo, povzročeno po neutemeljenih zaplembah listov s strani državnih organov.
Socijalni čut kleroradikalnega režima
Interpelacija nar. posl. dr. Žerjava o škandaloznem postopanju z upokojenimi poštnimi provizijonisti
Beograd, 6. junija, i. Poslanec dr. Žerjav je poslal finančnemu ministru sledečo interpelacijo:
Vsej javnosti je znano, da obstoja že deset let vpraša njfe pokojnin požtnih provizijoni-ranih služiteljev in njihovih rodbin. Da bo pa krivica Še absudnejša, je ministrstvo financ odobrilo v proračunu za leto 1927./28. potrebne kredite za to skupino upokojencev, vendar pa je pozabilo vstaviti v finančni zakon potrebno pooblastilo za uredbo, ki naj nredi razdelitev teh kreditov. Na ta način ko morali ti nesrečniki čakati še eno leto, dokler ni bil sprejet člen 255. finančnega zakona za leto 1928./29., ki določa, da se ima pokojnina provizij oniranih poštnih služiteljev urediti iz državnih sredstev, draginjske dokiade pa se jim naj urede v smislu ČL 51. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1928.
Gosp. minister! Vi ste meseca februarja v finančnem odboru odklonili mojo stilizacijo navedenega člena finančnega zakona, ki je to vprašanje kratkim potom urejeval na ta način, da je proglašal to skupino za državne upokojence. Zato smatram, da ste s tem prevzeli nase dolžnost, skrbeti za izvršitev svojega predloga., to je sedanjega člena 255. finančnega zakona. Od 1. aprila 1928 pa do danes je minulo le nad dva meseca, vendar pa finančni odbor od Vas še vedno ni sprejel predloga ra ureditev te pereee socialen zadeve. Izvedel pa sem, da Vam je minister pošt že v prvi polovici aprila predložil naslednji načrt tozadevne uredbe:
<Na temelju člena 255. finančnega zakona za leto 1928./29. v zvezi s členom 51. zakona o draginjiskih dokladah državnih uslužbencev z dne 28. februarja 1922 na predlog fi-
nančnega ministra in v sporazumu s finančnim odboro izda ministrski svet sledečo uredbo:
1.)	Poštni provizijonirani služitelji in njihove rodbine sprejemajo razen penzije še naslednje draginjske dokiade: a) osebe, ki prejemajo osebno pokojnino, po 300 Din mesečno; b) oni, ki prejemajo rodbinske pokojnine, po 150 Din mesečno; c) sirote, ki prejemajo sirotinsko pokojnino, po 100 Din mesečno.
2.)	Draginjske dokiade so vezane na pokojnino in preneha upravičenost na draginjske dokiade istočasno z izgubo pokojjiine.
3.)	Te draginjske dokiade ne pripadajo navedenim osebam, če imajo iz lastnega premoženja ali iz zaslužka osebnega dela mesečno 1000 Din ali več dohodkov.
4.)	Glede oseb, na katere se nanaša ta uredba, veljajo predpisi členov 21. do 25. sklepa ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924.
5.)	Ta uredba stopi v veljavo s 1. aprilom 1928.»
Ker doznavam, da obstoja v finančnem ministrstvu namera zavlačevati rešitev tega vprašanja, čeprav so v proračunu predvideni vsi potrebni krediti za izplačila v smislu te uredbe, Vas vprašam:
1.)	Ali ste voljni, gosp. minister, predložiti navedeni načrt uredbe v najkrajšem času finančnemu odboru in ministrskemu svetu v odobritev?
2.)	Da me v nasprotnem slučaju obvestite, kakšni administrativni ali finančni momenti so v Vašem ministrstvu merodajni, da se to škandalozno socijalno vprašanje kljub odobrenim kreditom in pooblastilu v finančnem zakonu zavlačuje do brezkončnosti.>
Kako blatijo fašisti našo državo
Grda obrekovanja vodilnega fašističnega lista. - Zveze med fašisti in makedonstvujuščimi
Rim, v začetku junija.
Stara navada fašističneea tiska je, da vselej, ko se prično kaka pogajanja med Rimom in Beogradom, prihaja z »razkritji« o notranjih razmerah v naši državi, ki naj bi kolikor le mogoče očrnila našo državo pred zunanjim svetom in jo prikazala kot manj vredno, samo v sebi propadajočo državno tvorbo, s katero se more in sme postopati kakor s paglavcem, kateremu je treba s šibo izbiti njegovo oorednost in pokvarjenost. Tako je tudi sedai. ko so v teku pogajanja za obnovitev rimskega pakta, pričel fašistični tisk urihaiati z raznovrstnimi obtožbami na račun notranjega položaja v naši državi in tei kampanji stoji zopet na čelu rimski »II Giornale d' Italia«, ki črpa svoje hujskajoče članke oroti naši državi naravnost iz virov vodstva italijanske zunanje politike. V prvi vrsti pa gre, kakor je pač pri tem listu vedno tako bilo, za razmere v Južni Srbiji, o katerih je objavil pred par dnevi neko spome* nico makedonstvujusčih, kakor so jo baje predložili generalnemu tajniku Društva na« rodov, s čimer je pač zooet in zopet dokazano, kako intimne vezi se pletejo med makedonstvujuščimi in rimskimi zunanjepo tUičnimi krogi, katerih poluslužbeno glasilo je vendar »I! Giornale d' Italia«.
Stvari, ki se nahajajo v tej spomenici, so grozne. Pripoveduje se, da vse ozemlje med Kumanovom, Štipom in Gjevgjelijo ječi pod policijskimi grozotami Kmete da pobijajo kar po cestah in jih prisilijo, da vstopijo v čete, ki se uporabljajo za za? sledovanje komitov. Ne dopušča se jim, da bi si vzeli s seboj denarja in obleke, :ta prisiljeni so, da dneve in dneve kora* kajo čez hrib in dol, sestradani in raze a* pani. Vsaka vas da mora dan za dnem da* jati toliko in toliko ljudi za te prisilne na* bore. Del teh ljudi se uporablja za straže* nje vasi in njihove okolice, drugi del mo» ra stražiti železnice in ceste, tretji pa je določen za zasledovanje komitov. V vsej tej službi pa so kmetje oboroženi edino le » rovnicami in lopatami in morajo kora* kati na čelu dotičnega oddelka, dočim s {Miškami in ročnimi granatami oboroženi orožniki prihajajo šele za njimi Ta tako* imenovana prostovoljna milica tipi glad in pomanjkanje ter pada pod velikanskimi napori, ki jih ji nakladajo. Niso redki pri* meri, da mora tak človek cele tedne ostati v tej službi ne da bi imel možnost, da bi si preoblekel perilo. Tekom prošje zime da so listi navedli celo vrsto slučajev, da so se taki «prostovoljni» miličarji našli zmrznjeni in sestradani na cestah, ki so jih strašili.
Zapori so baje vsi polni političnih jetni* kov. Število nedolžnih Makedoncev, ki umi« rajo v frr^rh ječah, da je znatno in pre*
sega gotovi tisoč. Ti nesrečneži da mora* jo ostati po tri do štiri mesece v preven* tivnem zaporu, potem pa jih izpuste v svo* bodo, ker se jim ne more dokazati nič zle* ga...
V	Strumici da obstoji nekak odbor za narodno obrambo, ki ga tvorijo policijski vohun, vojaški vohun, dva odvetnika, rav* natelj državnih monopolov, šolski nadzor* nik in gimnazijski ravnatelj. Po zahtevi tega odbora da je bilo aretiranih nad 50 ljudi od katerih jih je pozneje izpustil 40 v svobodo sam veliki župan, ker je našel da so popolnoma nedolžni. Med njimi so bili tudi obče spoštovani trgovci, ki da so zakrivili edino le*to, da so imeli toliko poguma, da so zahtevali od nekaterih čla* nov onega odbora, naj jim plačajo, kar so jim dolžni. Vrženo da je bilo v ječo tudi neko dekle, ker se ni hotelo vdati vojaške* mu vohunu.
V	okolici Štipa so baje prebivalci zapu* stili vasi, v kumanovski okolici pa da se veliko kmetov naseljuje v mestu, da se ta* ko odtegne orožniškemu terorju.
Take so torej obtožbe proti naši državi, ki jih je po prizadevanju makedonstvuju* ščih vrgel v svet rimski «11 Giornale d* Ita* lia» prav sedaj, ko gre za obnovitev prija* teljske pogodbe med našo državo in Itali» jo. Namen teh obtožb je, kakor že rečeno, tako jasen, da bi bila vsaka beseda o tem odveč. Očrniti pač hočejo našo državo pred zunanjim svetom, izpodkopati hočejo njen ugled, da bi se njeni zunanji prijatelji od? vrnili od nje in bi tako Italija imeJa svo* bodne roke proti njej, da bi tem lažje iz* silila od nje vse one koncesije, ki si jih želi v svrho svoje ekspanzije proti vzhodu. Tako so Italijani delali ob vsaki taki pri* liki, tako delajo tudi sedaj. Toda «man merkt die Absicht...!» In v Rimu se bodo pač zmotili!
Iz letalskega sveta
Newyork, 7. junija, g. Kakor sporoča le* talec Levine, bodo jutri miss Mabell Boli in pilota Le Boutinier in Argola na krovu letala «Miss Columbia« odleteli v Evropo.
Najlepša ženska na svetu
Galvestone (Teras), 7. junija g. Pri mednarodni lepotna konkurenci je zmagala Američanka Bila Van Huessem iz Chioaga. Drugo danilo je bilo priznano Parižainki Afein, tretje pa Italijanki Maracci iz T urina.
Nove poplave Mississippija
Newyork, 7. junija (be.) Zaradi dolgotrajnega
deževja je .VLississippi prestopil bregove in poplavil več mest v pokrajinah Alabama in Louisia-na, na več krajah je bil železniški promet ustavljen.
Pravičnost oblastnega odbora pri razdeljevanju podpor
V	roke nam je prišlo pismo klerikalnega oblastnega poslanca Lebingerja županstvu občine Hotič, ki ga prinašamo v ilustracijo naših trditev, da klerikalci razdeljujejo oblastno podporo le po strankarskih vidikih, za resnično potrebo pa nimajo nikakega smisla.
Pismo, ki posebno drastično dokazuje ta princip, se glasi:
Županstvu občine
Hotič.
Teh 3000 kg koruze je za razdeliti v prvi vrsti med one. katerim je napravila poplava škodo, in sicer kmetovalcem. V drugi vrsti onim, ki so trpeli vsled toče. ter po-gorelcem. Pod nobenim pogojem pa se koruza ne sme razdeliti med one delavce, ki delajo po tovarnah ali rudnikih (če imajo tudi kaj grunta), ker je ta koruza namenjena le kmetom, tako da za vas Gradec ne pride nič v poštev. tudi za kmete ne, tako da ne bo kakega nesporazuma.
Toliko še posebej na znanje. Ce bi se pa kaj drugače delilo, se pa odvzame vsa koruza, proti županu pa se uvede disciplinarno postopanje. Litija, dne 11. maja 1928.
Hinko Lebinzer L r.
oblastni poslanec.
G. oblastni poslanec Lebinger polaga na srce hotiškemu županstvu, da ne sme pri delitvi koruze upoštevati delavcev, čeprav imajo ti tudi kaj grunta, ki bi ga bila toča ali poplava lahko poškodovala. Kakor smo izvedeli, se gospod Lebinger za Litijo ni držal te mak-sime in je tudi delavcem naklonil koruzo, to pa seveda samo onim, ki so člani klerikalnih društev.
V	dopisa se povdarja, da je koruza določena samo za kmete, vendar ta princip zopet ne velja za vas Gradec, kjer so tudi kmetje izključeni od podpore.
Delavci v hotiškj občini niso klerikalci, zato jim ne gre podpora, vaščani vasi Gradec pa pri volitvah niso oddali niti enega glasu za klerikalce, zato jim tudi njih kmetstvo ne pomaga.
Oblastni poslanec Lebinger bi bil pri svojem navodilu glede razdelitve stvar povedal enostavnejše: Oblastna podpora ni določena niti za delavce, niti za kmete, pač pa samo za klerikalce, pa naj so ti delavci aH kmetje in naj sta jih prizadeli toča ali poplava ali ne.
G. Lebinger daje zelo točna navodila; ker pa bi županstvo morda tudi v vasi Gradec dobilo kakega potrebnega, mu človekoljubni oblastni poslanec zagrozi, da bo županstvu odvzeta koruza in se bo proti županu uvedlo disciplinarno postopanje, ako bi faktični potrebi dajal prednost pred strankarstvom.
G. oblastni predsednik ima na temelju priobčenega pisma zopet lepo priliko, da v «Slovencu» ponovno povdari one ^pravične in nepristranske principe*, ki vodijo klerikalno večino v oblastnem odboru pri razdeljevanju podpore, za katero prispevajo vsi davkoplačevalci brez razlike političnega prepričanja.
Ogromen obisk našega velesejma
Velesejem je včeraj posetilo okrog 15.000 ljudi.
Včeraj je bil ves velesejmski prostor z zabavnim oddelkom vred eno samo veliko mravljišče, posebno popoldne je bila po paviljonih prava gneča. Dopoldne je sicer nekoliko deževalo, toda prav ta dež je Ljubljančane preplašil, da niso šli na izlete, zato pa so se popoldne, ko se je zopet zjasnilo, v trumah podali na naš velesejem. Včerajšnji obisk se ceni na 15.000 Ljudi. Videti pa je bilo poleg Ljubljančanov tudi mnogo posetnikov z dežele ter iz ostalih pokrajin naše države. Velesejem je včeraj posetil tudi general Stojanovic s štirimi drugimi generali in desetimi polkovniki.
Kupčija na velesejmu se prav dobro razvija. Razstavljalci so večinoma prav zadovoljni ter priznavajo, da je zanimanje za blago letos večje kakor lani. Mnogi si želijo že sedaj rezervirati prostor za drugo leto.
Izredno živahno je bilo včeraj tudi na veseličnem prostoru. V znani Dolničar-jevi restavraciji, kjer igra Nagodetov jazz-band, so se ljudje kar trli za prostor. Prav taka gneča in živahno vrvenje je bilo tudi pri vseh ostalih vese-ličnih paviljonih, kakor tudi pri vrtiljaku, kjer je trajala zabava še oozno v noč.
Prosoete
Ljubljanska drama
Začetek ob 8.
Petek, 8. Fanny, tete, strici. B.
Sobota, 9. Pustolovščine dobrega vojaka
Švejka. Izven. Nedelja, 10. ob 15. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. Izven.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. Petek, 8. zaprto.
Sobota, 9. Faust. Ljudska predstava po zniž.
eeoah. Izven. Nedelja, 10. ob 3. popoldne: čardaška kne-ginja. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8.
Petek, 8.: <Dva bregova>. D. Znižane cene.
Zadnjič. Kuponi. Sobeta, 9. ob 20. <Ples v maskah*. C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Zadnjič.
Veseloigra «Fanny, iete, strici itd * se j vprizori poslednjikrat v letošnji sezoni v petek, dne 8. t m. za abonente reda B.
Skrivnosten dogodek v Žabalju
18-letnega ključavničarskega pomočnika »o našli s prestreljeno glavo v njegovem »ta*
novanju.
Novi Sad. 7. junija Te dni se je podal 18letni ključavničarski pomočnik Jurij Stepanov iz Žabalia s svojimi prijatelji na neko plesno prireditev. Pridno je plesal, vrnil se je okoli polnoči domov in se vlegel s svojim bratom k 00-čitku. Naslednjega dne je vstal in odšel na kolodvor, ker si je hotel poiskati v Novem Sadu dela. Pred odhodom je odšel še v gostilno svojega očeta, da bi se poslovil od svojih staršev in se le potem vrnil na stanovanje, da bi se poslovil še od svojega mlajšega brata. Ko je zapuščal sobo in je bil že v predsobi, je v hiši nenadoma počil strel iz revolverja. Jurjev brat ie takoi skočil v predsobo in
našel svojega brata s prestreljeno glavo na tleh v veliki mlaki krvi
Poklicani zdravnik ni mogel ustreljenemu
nič več pomagati. Orožniki so takoi uvedli preiskavo. Na nekem lističu so našli zapisane besede:
»Zdravstvujte, oče Jn mati! Moralo se ie tako zgoditi!«
Značilno je, da niso poleg trupla našli nobenega revolverja. Orožniki se trudijo, da bi dognali, ali se sklada pisava na poslovilnem pismu s pisavo umrlega. Dogodek je vzbudil v Žabalju veliko senzacijo.
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 7. junija.
V sredo ponoči so neki pasantje naleteli na cesti v Rožni dolini na neznanega člo* veka, ležečega na tleh v popolnoma neza* vestnem stanju. V veri, da se mu je pri* petila težja nesreča, so ga jeli dvigati in ga skušali spraviti k sebi. Pretipavali so ga, če ni morda ranjen. Ker je ostal ne* znanec še nadalje kakor mrtev, so pasant* je opozorili na nesrečneža stražnika, ki je telefonično obvesti! o dogodku rešilno po* stajo, ki je spravila nezavestnega moža, v Katerem so pozneje spoznali krojača Emi» la K. s Tržaške ceste z avtom v splošno bolnico. Kakor so ugotovili v bolnici, je ne* srečneža zadela delna kap.
Na Celovški cesti, na poti med kostanji in velesejmiščem, se je primerila predsnoč* njim težja nesreča. Na tej poti, ki je do* voljena tudi kolesarjem, sta vozila ob 18. proti Šiški trgovec Adalbert Ivanuš, za njim pa dijak Vinko L. Nekako na 6redi pota je hotel Ivanuša prehiteti, istočasno pa je zavil tudi ta bolj na levo, zaradi če* sar sta oba treščila po tleh. Pri tem se je Ivanuš občutno poškodoval na desni nogi, dočim se drugemu ni ničesar pripetilo.
Ivanušo je naložil neki slučajno po cesti mimo vozeči avto in ga odpeljal na nje* tovo stanovanje v černetovi ulici št. 32, pozneje pa v bolnico. Krivdo na nesreči je pripisovati le nesrečnemu naključju.
Stara, 721etna revica Ivana Golobova, stanujoča na Poljanski cesti št. 43 je pred* včerajšnjim popoldne pobirala v Golovcu suhljad in smrekove češarke. Pri tem pa ji je nenadoma spodrsnilo; padla je in si zlomila desno nogo v kolenu. O nesreči je obvestila stražnika neka njena poznanka, nakar so ponesrečenko prenesli na Dolenj* sko cesto in jo z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico.
Neznansko smolo je imela služkinja pri mesarju Novljanu na Poljanski cesti Mi, haela B. Prišedši v sredo ponoči domov, si je hotela iz neke steklenice natočiti ku* pico vina. V temi pa je steklenico zamenja* la ter pila oetovo kislino. Pozno ponoči, ko revica zaradi bolečin že ni mogla več zdržati, se je sama napotila v bolnico, kjer so jo pridržali in ji izpraznili želodec.
Naši onstran granic
P— Kako ravnajo z narodnimi gostilničarji. Je
pač nekaj popolnoma navadnega, da se na Pri, morskem odvzame kar tebmič meninič gostilniška licenca našim ljudem samo zato, ker so naši, ker so Sl<xvenci ali Hrvatje. Te dni pa se je dogodil tak slučaj iz prav posebnih, gotovo zelo tehtnih in upravičenih razlogov. Odvzeli so namreč gostilniško licenco Andreju Močnika v Kpritnici pri Grahovem na Goriškem, a nazlog za ta ukrep je bil ta, da se je mudil za veiiko-i»oč pri Močniku njegov brat, ki je uslužben v Jugoslaviji.
p— Cerkveni zvonovi pojo tast Italije. V Lov-ranu pri Opatiji so v nedeljo 3. t. m. dobila nov« cerkvene zvonove. Ob tej priliki se je spomnila reška »Vedetta d' Italh*«, da je kcvramska cerkev pred dvanajstimi leti izgubila svoje zvenov« pa »res vandalskeim čmu bivše vladavine« in je pripomnila, da priha/jafc) sedaj v Lovraou novi, šc lepši zvonovi po zaslugi kraljeve fašistične nacijonalne vlade. Potem pe pravi: »Želimo m pričakujemo, da bodo rvoinovi zvonili vedno za-40. da bodo vabili vernike v cerkev in da bodo proslavljal i slavo italijanskega naroda, ki teko ljubi 6voje nove pokrajine, ki izpopolnjujejo veliko italijansko družimo.« — Srečaj Lovnnčanil
$
Urejuje najbolje prebavo!
Cisti želodec in čreva brzo in ugodno!
1 omot pa vseh lekarnah Din 1.—.
Šport
Zmaga Ilirije v Zagrebu
Zagreb, 7. junija, n. Nogometno moštvo Ilirije je danes igralo proti tukajšnji Vik* toriji ter jo porazilo s 4 : 2 fl : 1).
Nacijonalni lahkoatletski miting SK Ilirije
Včeraj se je vršil na igrišču pri gorenjskem kolodvoru nacijonalni lahkoatletski miting SK Ilirije. Mitinga so se udeležili atleti ASKa, Haška in Ilirije. Organizacija mitinga je bila prav dobra. Tekališle je bilo nekoliko mehko, skakalnica pa je bila spolzka.
Rezultati so bili naslednji: 100 m: 1. Ste-pišnik 11.1; 2- Režek zaprsa (oba Ilirija); 3. Schlesinger (ASK). Rezultata Stepišnika in Režka sta vsekakor zelo zadovoljiva, če upoštevamo, da je bilo tekališče precej slabo. Obema se pozna sistematični zimski trening.
Skok v višino: Buratovič (ASK) 160.
400 m: 1. Krajačič (ASK) 54.4; 2. Obadifi (ASK); 8. Habič (Ilirija). Habič je v svojem leku pokazal prav lep napredek.
1500 m: 1. Vukovie (Hašk) 4 : 48.1; 2. šouhal (Ilirija); 3. Vrečko (Ilirija).
Skok t daljavo: 1. Režek 6.29; 2. Stepišnik 6.14; 3. avšič 6.06 (vsi Ilirija). Prav lepi rezultati Ilirjanov. Stepišnik je celo skočil 6.32, pa je prestopil.
5000 m: 1. Kumar (M) 17.592; 2. Valenteko-vič (Hašk). Sigurna zmaga talentiranega Kumra.
Met disk: 1. Smersu 32.22 ; 2. Banko 31.61 (oba Ilirija); 3. Helebrandt (Hašk) 29.88.
Met krogi je; 1. Helebrandt (Hašk) 10.74.5; 2. Smersu (Ilirija) 10.10.5; 3. Banko.
Skok ob palici: 1. Buratovič (ASK) 2.80; 2. Strekelj (II.) 2.70.
Štafeta 4 X 100 m: 1. ASK 47.2 (Schlesinger, Obadič, Buratovič, Krajačič). 2. Hašk. Ilirija, ki je šla v boj kot favorit, je zaradi nesporazumljenja pri zadn.ii predaji izpadla.
Izven konkurence naj omenimo še met kladiva Rotarja (Ilirija) 32.01 in inž. Sva? riča (Hašk) 28.26.
Lepa zmaga mariborske hazent
ISSK Maribor : Concordija 11 : 8 (7 : 4)
Hazenska družina ISSK Maribor je imela danes v gosteh družino dosedanjega držav* nega prvaka in letošnjega spomladanskega prvaka Concordijo. Mariborčanke so po Ie* pi igri zasluženo zmagale.
Tekma se je vršila v okvirju prireditev Jadranske straže. Gole so zabile za Mari* bor Olga 6, Verica 4, Danuška 1, za Con« cordijo Bobinskv 6, Znidaršič 2. Objektiv« no je sodil g. Voglar.
Pred hazensko tekmo se je vršila nogo* metna tekma med rezervama Železničarjev in Maribora. Zmagala je s 5 : 0 rezerva Železničarjev, ki je bila ojačena s 6 igrači iz prvega moštva.
Pričetek tekmovanj za državno prvenstvo
V izločilnih tekmah nastopijo pari: SaND : HAŠK, BSK : Gradjanskl (Osijek) in SAŠK : Primorje
Prihodnjo nedeljo 10. t. m. se otvori kampanja za državno prvenstvo v nogome* tu. V smislu propozicij za to tekmovanje so že v naprej določeni nekateri udeležen* ci, dočim se morajo drugi šele kvalificirati v tako zvanih izločilnih tekmah za udelež« bo na državnem prvenstvu. Med prve spa« dajo prvaki Zagreba, Beograda in Splita, med druge pa prvaki Ljubljane, Sarajeva, Subotice in Osi.ieka ter drugoplasirana klu« ba Zagreba in Beograda.
Lani so se te kvalifikacijske tekme od* igrale samo enkrat in si je n. pr. Ilirija s svojo lepo zmago nad Gradjanskim (5 : 0) priborila dostop do državnega prvenstva. Za letos so po vzorcu propozicij za sred* njeevropski cup odredili, da se imata od* igrati po dve tekmi, na sedežu vsakega v poštev prihajajočega kluba po ena.
Tako se vrši prihodnjo nedeljo v Ljub« Ijani borba med bosanskim prvakom Sa« škom in slovenskim prvakom Primorjem. Saška nismo videli že dolgo v Ljubljani. Zadnjič je igral na našem terenu pred šti« rimi leti, ko se je igralo za državno prven-stvo še po cup sistemu in ko je s svojo zmago nad Ilirijo izrinil našega tedanjega prvaka iz nadaljnega tekmovanja zz držav« no prvenstvo. Sašk je znan po svoji močni krepki igri, ki jo je že marsikatero dobro moštvo moralo bridko občutiti. Tako je n. pr. lani trčila Jugoslavija v izločilnih tek« mah na Saška, ki jo je gladko odpravil in izločil iz nadaljnjega tekmovanja.
Primorjansko moštvo je v nekaterih bor« bah parkrat lepo zaigralo, v zadnjih nasto« pih pa ni popolnoma zadovoljilo. Vsekakor pa smemo upravičeno pričakovati, da se bo moštvo v predstoječih borbah zaveda« lo svoje velike moralne odgovornosti in da bo zaigralo kot v svojih najboljših dneh in tako častno zastopalo naš slovenski nogo« metni šport.
Olimpijski dan v Celju. Včeraj se je vršil v Celju olimpijski dan. Na predvečer v sredo se je vršila bakljada ter nočni sta« fetni tek, h kateremu se je prijavilo šest štafet. Prva tri mesta je zasedlo SK Ce« lje, cigar prva štafeta je 1130 m dolgo pro« go pretekla v 3 min. 32.5 sekundah. Podrobno poročilo o olimpijskem dnevu sledi.
ASK Primorje. Centralni odbor poziv« lje članstvo vseh sekeij, da se brezpogojno udeleže današnjega izrednega občnega zbora, ki se vrši ob 20. uri v I. nadstropju Kacine.	r*
Primorje (plavalna sekcija). Po« ziva? vse plavače in epe, ki bi hoteli pri« stopiti k plavalni sekciji, da se sigurno udeležijo sestanka, ki se vrši v soboto 9. t. m. v damski sobi kavarne Emona. — Na« čelnik.
»jutro« st 133
3
Petek, 8. VI. 1928
Domače vesti
*	Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo vse fizične in pravne osebe, ki so pred razpadom avsfcro-ojrske monarhije imele kake dolgov« ali terjatve v češkoslovaški republiki, a niso bile dosedaj regulirane, da jih prijavijo takoj, a najkasneje do 25. t. m. s pismeno vlogo neposredno ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, oddelek za notranjo trgovino. Prijava mora vsebovati: l) ime upnika odnosno dolžnika in kraj bivališča; 2) ime upnika ■odnosno ddžnika v Češkoslovaški in kraj bivališča; 3) iz kake osnove je bil dolg ali terjatev nastala; 4) kake obresti so bile dogovorjene in 5) prvotni znesek dolga ali terjatve ter višina terjatve ali dolga, ki obstoji še danes, pri čemer je računati zapadle in neplačane obresti do sedaj.
*	Šest sto dijakov ierijalcev pride v Dalmacijo, Iz Splita poročajo, da pride koncem tega meseca 600 dijakov ferijalcev v Dalmacijo na počitnice. Nastanili jih bodo v Dol. Kaštelih. Ostale skupine, ki še pridejo, bodo nastanili po otokih Braču in Hvaru iter v Boki Kotorski.
*	Sresko poglavarstvo v Radovljici sporoča, da se preklicuje dražba lovov občin Mošnje in Predtrg, ki bi se imela vršiti 9. t. m.
*	Lep jubilej. Nadučitelj v pok. g. Anton Porekar je obhajal te dni 35 letnico, odkar je stopil pred altar s svojo ženo Angelo iz ugledne Elsbacherjeve rodbine v Laškem. Še na mnoga leta!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po dolgem in mučnem trpljenju gdč. JuliJa Jančarjeva. Pogreb bo. jutri v soboto ob 15. uri iz hiše žalosti Pod Trančo št. 2. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Vremenska katastrofa v Prekmurju. Iz Murske Sobote nam poročajo: Strahovito neurje je privršalo v torek nad Prekmurje Nebo se je nenadoma stemnilo, orkan je pričel podirati drevje, nato pa ja pričela padati kakor lešniki debela toča, ki je v kakih 2'5 občinah naravnost zmlela vse rastline na polju. Posebno so trpele občine Cankova, Skakovci, Pužovci, Lemerje, Brezovci, Gorica in Prodanovci , kjer prebivalstvo ne bo pridelalo žita niti za seme. Ljudje so obupani, ker 3e sedaj vzela toča, kar so jim še sploh pustile pomladanske poplave. Vse neurje je trajalo komaj kake četrt ure in v sredo je bilo zopet najlepše vreme. Samo opusošena polja in žalostni obrazi rrebival-cev spominjajo na včerajšnjo nesrečo.
*	Dva samomora zaradi nesrečne ljubezni v Osjeku. V torek si je končal življenja 19 letni Mato Giitler; pognal si je kroglo v glavo iz revoVerja. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen do nekega 16 letnega dekleta. V sredo je spila zaradi nesrečne ljubezni večjo množino solne kisline 29 letna služkinja Eva Vukovičeva. V brezupnem stanju so io prepeljali v bolnico, kjer pa je podlegla hudim notranjim poškodbam.
*	Velik požar v Dubrovniku. V Dubrovniku je nastal v sk'adišču barv Ivana Gre-guše na doslej nepojasnjen način požar, ki zavzel tak obseg, da mu niso bili kos gasilci. Poklicali so na pomoč vojaštvo, toda preden je to došlo, je požar skladišče vipe-pelil do tal. Gasilci so imeli mnogo posla, da so preprečili razširjenje požara na ostale zgradbe. Lastnik skladišča trpi 200.000 dinarjev škode, dočim je bila zgradba zavarovana za 80.000 Din.
+ Težka avtomobilska nesreča v Obrežu pri Središču. Dne 6. t. m. zgodaj zjutraj je zgorel veliki tovorni avtomobil mesarla Nikole Marcjaša iz Dolnje Dobrave, ki je vozi'1 živa teleta v Maribor. Nesreča je nastala zaradi tega, ker je bil na avtomobilu bidon rezervnega bencina, katerega so teleta p-revrgla. Vozeč se iz Obreža proti Ormožu je bil avto naenkrat ves v plamenu ln v trenutfku je zgorel popolnoma. Nekaj telet je zgorelo, ostala so bila opečena in so jih morali v središču zaklati. Šofer in ^prem lievaiec avta sta dobMa težke opekline. Avto, od katerega je ostalo samo železno ogrodje, ni bil zavarovan in znaša škoda do 100.000 Din.
*	Filmski lov za špijonom. V Osjeku na Trgu kralja Petra se je te dni odigrala ve-lezanimiva scena. Iz neke kočdje je nenadoma skočil neki eleganten gospod, a sledila sta mu en stražnik in en policijski agent. Neznanec je bil nekaj korakov naprej aretiran. Kakor izvemo, gre za primer špijonaže Preiskavo, ki jo vodi šef poaiciie, vrše v največji tajnosti.
*	Poskus umora v Žumberku pri Jatre-barskem. V bolnico v Zagreb so prepeljali v brezupnem stanju župana občine Kaije Miloša Dalivuka, ki ga je napadel iz zasede neki seljak in mu zadal več smrtnone-varnih ran. Orožniki, ki so takoj uvedli obširno preiskavo, so aretirali kot napadalca seljaka Nikolo Jeleniča iz sela Jeleniči iste občine. Jelenič je okoli 18. ure, ko se je Daftvuk vračal domov, počakal nanj, skrit v grmovju in ga napade! z velikim nožem »livičnjakom«. Oklal je Dalivuka po glavi, rokah in nogah in ga trikrat smrtno zabodel. Jeienič je priznal, da je oklal Da, lrvuka, zagovarja pa se, da v samoobrambi. ker je Daiivuk navalil nanj in ne obratno Pravega vzroka zločina še niso mogli ugotoviti, ker še niso zaslišali vseh prič.
*	Aretacija opasnega zločinca, V zadnjem času je bilo izvršenih v Osjeku rn v okolici več drznih vlomov in tatvin, ne da bi mogla p^cjir. krive.' prijeti. Te dni se je končno rendarfa posrečilo, da so aretirali najbolj ■opasnega zločinca v osebi nekega Franja Z»p!janfČ?. Pri zaslišanju ie v polili meri prifrai tvoj« krivdo. Niegov tovariš Stevo ffager je b^e zbežal v Zagreb.
*	Denarna poneverba zasebnega uradniki v Zagrabil. Tovarnar Mavro Baudi jf prijavil policiji, da je pred več dnevi pobeg**	niegov uradnik Gustav m&vii, r<rf«fl i- 190S- v Modrič« pri Šufcotfci, \n ma odnesel 12.100 Din. Za Bifc vtčem, ki domnevajo, da je pa&egail v Bo-no, Je btt* izdana tiralica.
* Samomor 18 letnega dijaka trgovske akademije. V Sarajevu je vzbudil mnogo sočustvovanja obupen čin 18 letnega dijaka trgovske akademije Alfreda Kocha. Pred več meseci je moral zapustiti šolo, ker je bil izključen zaradi slabih ocen in vedenja. Ze takrat je zapisal v svojem dnevniku, da bi se najrajši usmrtil, vendar ni izvršil svoje namere. Te dni bi moral položiti izpit za svoj razred, ali videti je, da pričakoval, da izpita ne bo položil, pa je, ko so bili zbrani starši in domači v veliki sobi, odšel v stransko sobo in se ustrelil z revolverjem. Na obupno kričanje služkinje in domačih je prihitela policija, ki je takoj poslala po rešilni voz. Nesrečnega mladeniča so s strelom v glavi odpeljali v bolnico, kjer pa je takoj po prevozu izdihnil, ne da bi se zavedel.
POZOR! POZOR!
VSAKA HČERKA s) mora ogledati, kako žive
jtfožie pred poroko
sliko bolesti ln radosti samskega stanu.
4 Strašen detomor v Rogulju pri Sarajevu. Seljak Stanko Djurdjevič iz Rogulja je že več let zaprt, a njegova 23 letna mlada žena Savka je ostala sama doma, pričakujoč dneva, ko se ji bo vrnil mož. Težki so brli dnevi noči Ln čakanja, tem težji, ker je imela lepa Savka za soseda zalega seljaka Nikolo Radiča. Kmalu se je vnela med obema ljubezen, ki se ie končala z za-konolomstvom in nosečnostjo. Savka je kolikor mogoče skriva svoje blagoslovljeno stanje, vendar ni mogla prikriti svoje tajne. Pred kratkim je porodila zdravo moško dete, ki ga je iz strahu pred možem, ki bo ta mesec prestal kazen, in iz sramote pred setam zadušila, s tem da mu je zatlačila v usta polno pest zemlje. Po izvršenem detomoru je Savka dete zakopala v kleti in odšla peš 15 km daleč v Mrkonjič grad, misleč, da bo na ta način prikrila svoj zločin. Medtem pa so v selu odkrili sledove detomora in odkopali dečje trupelce. Savko so aretirali, ker pa je obolela, so jo predali v oskrbo njeni materi Stani Popo-vičevi. Ko bo ozdravela, jo bodo odvedli v Travnik v zapor.
*	Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, delanezmožnosti, povzroča naravna »Franz-Josefova« grenčica živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika. Vseučiliški profesorji in znanstveniki trdijo, da povzroča »Franz-Josefova« grenčica zaradi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti splošno osveženje duha in veselje do dela. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisiira tovarna Jos. Reich.
Trgovski lokal
s tremi skladišči in pripadajočim inventarjem ter z električno napeljavo na prometnem kraju se ugodno odda v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6483-a
v gotovini, ter nadaljnih 20 nagrad v roaterijalu dajemo za najboljše ime no« vega radio * aparata švedske tovarne «BALTIC». — Navodila za sodelovanje pri tekmi se dobe brezplačno od naših zastopnikov ali pa naravnost od nas. VIKING, ZAGREB, Ulica baruna Je* laoica 2.	7499
oglejte si prosim sijajno razstavo kožuhovinastih plaščev v paviljonu
K 287 — 289
Krasna Izdelava. — GraSka tvrdka. Najnižje reklamne cene.
M. HOMSCHAK - GRAZ
RADECKYSTRASSE tO.	7487
STENICOL
najboljše sredstvo proti stenicam dobite v drogeriji: KANC, LJubljana, Židovska ulica.
LOKAL
v izmeri ca 50 m2 poleg še priročno skladišče vzamem v najem eventualno tudi proti primerni odškodnini. V poštev prid« Prešernova, Dunajska in Stritarjeva. Ponudbe pod »Lokal prima« na upravo ogl. oddelka.	7544
Iz Ljubljane
KIJ it
Najboljše, najtrajnejše. zato 13 - najcenejše'
u— Proiesor Rene Martel odhaja iz Ljubljane. Gospod Rene Martel, profesor fran «*kega jeaika na ljubljanski univerzi, zapušča danes po štiriletnem uspešnem de lovanju naše mesta Tekom svojega bivanja med Slovenci se je poleg svojega de la na univerzi posvetil z občudovanja VTed' no vnemo študiju naših političnih in kul turnih razmer. Plod tega dela je bila raz prava v ugledni reviji »Le monde slavec •pod naslovom; »La Slovenie et ses pro-blčmes contemporains«, v kateri je z veliko preciznostjo osvetlil najvažnejše slovenske probleme in posvetil posebno po> zornost vprašanju naših manjšin. Tako je mnogo pripomogel, da se je svet seznanil z našimi najvažnejšimi vprašanji. Z daljšim bivanjem v sovjetski Rusiji je izpopolnil svoje poznavanje slovanskega sveta; objavil je v isti reviji izvlečke iz ruskega državnega arhiva, ki osvetljujejo politiko predvojne Rusije, temeljite razpravo o ukrajinskem vprašanju in razmerju Ukraji ne do sosednjih držav. Z njim je francoska znanost pridobila temeljitega poznaval ca Slovanstva, mi pa dobrega prijatelja, ki tudi na svojem novem mestu ne bo pozabil na naš narod in bo gotovo zastavil pero v njegovo obrambo. Kot vodja »Francoskega instituta« je bil v osebnih stikih t mnogimi člani naših podeželskih francoskih krožkov, katere je pogosto obiskoval kot predavatelj. Pri vseh si je pridobil iskrene simpatije in veliko hvaležnost za svoje nesebično delo. Naša akademska mladina izgubi v njem dobrega prijatelja in vnete ga zagovornika svojih interesov zlasti pri podeljevanju francoskih štipendij. Naj bo g. Martel uverjen, da ga spremljajo na poti v domovino simpatije vse naše javnosti, ki mu kliče: »Srečno pot!«
u— Razstava risarskih izdelkov in ročnih del na ljubljanskem iiceju. Danes popoldne ob 2. se otvori razstava na mestni ženskj realni gimnaziji. Vabljeni so vsi starši in prijatelji mladine. Vstop prost. Kakor vsako leto, bo tudi letos nudila razstava za ves naš ženski svet mnogo zanimivega in najnovejšega iz naših šolskih delavnic. Razstava ostane odprta 'tri dni.
u— Miren praznik. Na Telovo se je že zgodaj zjutraj pokazalo solnce, ki je nekaj ur nemoteno sipalo žarke na mesto in zeleno okolico. Pozneje pa se je jelo vreme nekam kisati in je nebo počakalo samo toliko, da je bilo odpravljenih v mestu vseh pet procesij: trnovska, ki je bila bolj zgodaj zjutraj, dalje šentpeterska, šentjakobska, šišenska in slednjič največja in gotovo najlepša šenklavška. Vse ulice, posebno one, kjer je pasirala procesija, so bile včeraj lepo počedene in pometene, na hiše pa prislonjene zeleneče veje. V stolnici se je vršila ob 8. služba božja, nakar se je razvila dolga procesija, ki jo je vodil škof g. dr. Jeglič. Procesije so se udeležili zastopniki velikega županstva, mnogo uradništva, konzularni zbor, zastopniki vojaštva, šolska mladina in silno dosti občinstva. Med pohodom procesije je igrala vojaška godba. — Ostali del dneva 'je potekel brez posebnih dogodkov. Tu pa tam je vreme motil redek dež, a v splošnem je b'il praznik lep in vesel.
u— Prvemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani jj» daroval v počaščenje spomina umrlega ravnatelja in staroste gasilcev T. Frana Barleta gosp. Drago M o h o r č, tajnik Krožka mestnih uradnikov. 150 Din. Posnemanja vredno.
u— Berlin — srce Nemčije. (Prihodnje in zadnja filmsko predavanje ZKD v tej sezoni.) K sklepu letošnje tako izredno bogate sezeme kulturnih in poučnih filmov predvaja ZKD jutri in v nedeljo izredno zanimiv in poučen velefilm, ki nam kaže dnevno življenje in vrvenje v milijonskem glavnem mestu Nemčije, v Berlinu. S filma posnemamo velikanski poulični promet od jutra do poznega večera, vidimo mesto v zgodnjih jutranjih urah, množice na delo hitbčih delavcev, razvidimo krasne ulice, Irge, mostove, javna poslopja itd. Skratka, film je izredno zanimiv in poučen. Predstava v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob U. dopoldne.
u— Othello. Za danes napovedana repri-za filma «Othello» mora zbog tehničnih ozi-rov odpasti. Predstava se bo vršila kasneje; dan in ura bo pravočasno sporočena. — Tajništvo ZKD.
u— Ljudski kino (Ideal) bo predvajal danes izvrstno filmsko dramo ?Paganini>. Glavno ulogo predstavlja v tem krasnem delu, ki nam nazorno slika tragično življenje najslavnejšega goslača, znani umetnik Konrad Veidt. Fiim je le danes na sporedu, zato naj si ga občinstvo gotovo ogleda. Predstave ob 16.30 in 21. uri. Cene 3 in 5 Din.
u— Vstopnice za motociklistieno dirko so v predprodaji v naslednjih trgovinah: The Res Co., Gradišče 10; Josip Goreč, Dunajska cesta 1; Jugo Auto, Dunajska cesta; Josip Vesel, Prešernova ulica 20; Franc Batjiel, Karlovska cesta; Franc Kham, Miklošičeva cesta. Zagrebški motociklistični dirkači pridejo v soboto zjutraj z vlakom iz Zagreba-Sprejme jih posebna deputacija Motokluba «Ljubljanas>. Zagrebški motoeiklisti pa se pripeljejo v nedeljo ob 9. dopoldne po Dolenjski cesti. Ljubljanski motoeiklisti jim pripravljajo svečan sprejem.
u— Društvo za podpiranje družin in sirot padlih ruskih vojakov pod visoko zaščito Nj. kr. Visočanstva kneginje Jelene se vsako leto obrača do vseh dobrih in humanih ljudi s prošnjo za pomoč. Siromašna deca se nahaja v društvenem zatočišču v samostanu Ho-povu in Beli Cerkvi, kjer jo hranijo in vzgajajo. Računajoč, da se bodo naši bratje in sestre in naša deca brez razlike vere tudi letos spomnili bratov Rusov in njihovih sirot, se je centralni komite za zbiranje daril v prid ruski sirožadi pod predsedstvom armadnega generala gosp. Stevana Hadžiča, ministra za vojsko in mornarico obrnil do vseh tukajšnjih humanih društev s profajo za ebiranje prostovoljnih prispevkov. Dne 10. t. m- bo cvetlični dan v prid ruski siročadi. — Odboru za »hiranje dar'1 predseduje dvorna dama gospa Franja dr, Tavčarjeva. 1089 n— (Ljubljanski fiofeob opozarja in vabi svoje članstvo, osobito cenjene roditelje, na svoj celodnevni pomladanski peSizlet v Vi-kerče, ki bo v nedelje, dne 10. L m. Izleta se udeleži tudi naraščaj jo dsea. Odhod točno ob S. izpred Narodnega doma, povratek med 7. in S. uro zvečer. Prehrano saj vzame y*ak)do lebofc m razpolago oa bo tudi
splošno priznani cRačič - golaš> ter na raž-nju pečeno jagpje. Kdo* pa si leli daljši peS-ižlet, ta naj se pridruii I. okrožju ljubljanske Sokolske župe, kateri priredi izlet v sli kovitl ilški Vintgao; zbirališče je istotako pred Narodnim domom, odhod pa točno ob 7, zjutraj. Zdravo! — Odbor.
a— Kmetijski tečaj sa učitelje. Mariborski oblastni odbor priredi za učitelje, ki bi se hoteli vzposobiti za vodstvo kmetijskonada-ljevalnih šol na deželi od 9. do 28. julija na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru trite denski kmetijski tečaj. Udeleženci imajo stanovanje in hrano v šoli za 70 Din mesečno polovico te vsote plača oblastni odbor. Prosilci morajo imeti vzposobljenostni izpit in se bodo pri sprejemu upoštevali predvsem oni, ki so že delovali na kmetijskonadalje-valnih šolah. V isto svrho se bo vršil od 9. julija do 4. avgusta štiritedenski gospodinjski tečaj za učiteljice, in sicer v zavodu šolskih sester v Mariboru. Udeleženci in udeleženke naj se priglase do 15. julija oblastnemu odboru v Mariboru.
u— Tat ukradel iz stanovanja zlato uro, V stanovanje Julija VVeibla v Slomškovi ulici št. 4. je predsnočnjim vlomil najbrže s pomočjo ponarejenega ključa neznan drzen tat. Preiskal je vse stanovanje in naposled našel zlato, 3000 Din vredno dvo-krovno uro z zlato verižico ter oboje odnesel. Ura je bila znamke »Anker«. stare fazone.
u— Zopet ukradeno kolo. Predsnočnjim je France Pibernik pustil v Šolskem drevoredu svoje kolo za nekaj časa brez nad' zorstva. Prišedši po končanem opravku iz bližnje trgovine Pibernik, kolesa že ni več našel na mestu, kamor ga je prislonil. Seveda je oškodovanec tatvino takoj prijavi stražniku. Kolo se je po daljšem Iskanju k sreči našlo Tat ga je zapeljal v Lingarjevo ulico. Ker se mu je najbrže zdelo, da je zasledovan, je kolo prislonil zopet k neki hiši in jo popihal
h Maribora
a— Zanimive špekulacija otrok. Uradniki mariborske menjalnica so se že dolgo časa čudili velikemu povpraševanju po italijanskem drobižu. Drug za drugim so prihajali otroci ter zahtevali, nai se jim trije dinarji zamenjajo v 10 komadov po 10 centesimov. Ta uganka se je takoj rešila, ko so se začeli pritoževati lastniki uličnih avtomatov za čokolado in druge sladkarije, da se najde v avtomatih mnogo italijanskega drobiža po 10 centesimov. Ta drobiž je namreč po velikosti in debelosti enak dinarju in ko je kak paglavec slučajno ugotovil, da gre 10 centesimov mesto dinarja lepo skozi špranjo avtomata in da se zanj dobi komad čokolade, je italijanski drobiž naenkrat zbudil toliko zanimanja pri mariborski deoi, da bi bil tega sam Mussolini lahko vesel. Vsi otroci so se hoteli najesti za 3 Din čokolade, ki stane drugače 10 Din.
a— Gradbena dela oblastnega odbora Oblastni odbor je na svoji zadnji seji dovolil več podpor za cestna dela. Tako bo popravljena c?sta v 'Partinjskem dolu, okraj Sv. Lenart, ki veže Jakobski dol z oblastno cesto Pesnica-Sv. Lenart. Za ta dela se je določila vsota 26.000 Din, za popravilo mosta Polzela-Braslovče 10.000 Din, za novi vodovod v Zavodnji pri Celju pa 25 tisoč Din. Oblastni odbor je prevzel v svojo upravo tudi verže.isko cesto.
a— Nova knjižnica ZKD. V nedeljo se slovesno otvori z veselico ■ in gledališko predstavo v Pekrah na vrtu gostilne Zor-ko nova ljudska knjižnica. K otvoritvi so vabljeni vsi prijatelji. — ZKD.
a— Za porotno zasedanje, ki se prične v ponedeljek, so razpisane še naslednje razprave: V sredo proti Franu Znidariču zaradi hudodelstva umora, proti Jakobu Cerveku in Jakobu Dvoršaku pa zaradi hudodelstva uboja, v četrtek proti Slavi Hor-vatovi zaradi hudodelstva tatvine in proti Ferdu Rajšpu zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe.
Iz Murske Sobote
pk— Popravljarr.o. V poročilu o sokolski prireditvi v Murski Soboti se je vrinila ne« ljuba pomota. Naša narodna vojska ni na* stopila pod poveljstvom p. podporuenika g. Iv. Filipoviča, temveč pod poveljstvom p. podporučnika g. Kruševčanina, kar s tem popravljamo.
pk— Sreski redni občni zbor SDS, ki se je vršil minulo nedeljo v černjavičevi re« stavraciji, je nad vse dobro uspel. Udele* žilo se ga je približno 50 delegatov iz cele Slovenske Krajine, ki so z živahnim zani* manjem sledili poročilom posameznih re* ferentov. Zbor je izrekel vodstvu soglasno zaupnico ter odposlal Pribičeviču in Radi* ču brzojavno izjavo neomajnega zaupanja. V odbor so bili izvoljeni z malimi izpre* membami stari funkcijonarji in je predsed* stvo ponovno prevzel kr. notar g. Anton Koder. — Občnega zbora so se udeležili v precejšnjem številu tudi pristaši Radičeve stranke, kar kaže, kako globoko se je uko* reninila med narodom ideja kmečko*demo* kratske koalicije.
Sven Hedin v Berlinu
Kakor smo na kratko že poročali, je dospel znameniti potovalec po Srednji Aziji Sven Hedin v Berlin, a ne zato, da bi se udeležil iskanja Nobilove ekspedicije, temveč da si nabavi novih sredstev za svoja potovanja, nove avtomobile in znanstvene aparate, predvsem pa denarja. O svoji zadnji ekspe-diciji potroča jako zanimive stvari. Viharji, lakota, žeja in ljudje, vse se mu je postavilo po robu, da bi propadel, a s svojo jekleno energijo je premagal vse ovire. Znanstvena izkustva in znanstveni materijal, kj ga je nabral v notranjosti Azije, je neprecenljive vrednosti. Sam njegov operater je navrtel za 16 km filma iz teh, Evropcem še neznanih dežel; film bo svetovna senzacija, <co ga bodo predvajali. Kitajska vlada je zahtevala od raziskovalca, da mora svoji ekspediciji priključiti 10 kitajskih učenjakov in to je zelo obtežilo njegove finance; g pozneje so se ti učenjaki zelo dobro izkazali. Posebno hvglo pode Svea Hedin sovje&sfc? yiad£ ki da sa
je podpirala prav izredeo. Najintere-santneiši človek, katere«* je wečal v, tem času, je bil glavni guverner pokrajine ttziočijan. edine kitajske pokrajine, v kateri ni duha ne sluha o homatijah. To da je energičen državnik in učenjak, ki pozna vse evropske literature. Ko je Hedinova ekspedicija prestopila meje njegove pokrajine, jo je dal najprvo aretirati, ker so ga bili napačno informirali, da tvori del vojske 12.000 mož, ki da hoče pokrajino zasesti. Potem je spoznal, za kaj gre in je Hedinu in njegovim izkazoval ne ču veno gostoljuh* nost. Vsak dan jih je gostil po pet ur, pojesti so morali po 40 jedi, popiti naj* bolj izbrana evropska vina in likerje. Sedaj bo razstavil potovalec v Berlinu svoje skice, knjige in druge stvari ter meni, da bo izkupil zanie lepe vsote v prid ekspedicije.
»Železni Gustav" v Pariza
Pred nedavnim smo poročali, da se je odpravil «Železni Gustav« ali Gustav Hartmann, kočijaž v Berlinu, kjer fija-karski poklic izumira, na svoje zadnje potovanje s kočijo iz nemške prestolnice v Pariz. Sedaj javljajo, da je prispel na cilj in da ie bil naravnost triumfalno sprejet. Njegovo vozilo je bilo vse okrašeno z venci in zastavieami in ga je spremljalo veliko število pariških izvoščkov, a za njimi nepregledna vrsta avtomobilov. Sprevod je šel skozi bulvarje, ki jih je na obeh straneh zasedla množica v gostem špalirju. Vsi so veselo vzklikali staremu fijakarskemu «Švedu», ki je odzdravljal ponosno kakor vladar, ki se vrača v svojo prestolnico. Posebno veselje je imela seveda mladina in študentarija.
Raztreseni potnik
Sedaj smo se že toliko privadili na zračna prometna sredstva, da doživljamo ž njimi že istotakšne zgodbice, kakor smo jih bili navajeni s prejšnjimi prometnimi sredstvi. Komu se še ni pripetilo, da je vstopil v napačni vlak in se popeljal tja, kamor absolutno ni želel? Toda te dni so učakalj v Curih'4 potnika, ki je sedel v napčno letalo. Pripeljal se je iz Ženeve na letalšče Pu-bendorf pri Curihu, kjer bi moral prestopiti v drugo letalo, da se popelje dalje proti Stuttgartu. Na letališču je stal za polet pripravljen potniški aero-plan. Naš potnik ni dolgo pomišljal, ampak je kar sedel vanj in odletel proti — Miinchenu. Šele v zraku je opazil pomoto. Med tem so ga bili tudi v Dii-bendorfu pogrešili in radiotelegrafirali napačnemu letalu, kako stvar stoji. Vodnik je bil dovolj ljubezniv, da je obrnil, odložil potnika v Diibendorfu in se ponovno dvignil. Tako ie prišel raz-tresenec brez hujše neprijetnosti ven-daTle do pravega letala.
Japonec Tajširo Araki
o katerem smo ?e večkrat pisali, je bolel dokazati, da prideš z modernimi prometnimi sredstvi okoli sveta prej nego v 40 dneh ia prej, če vzameš smer proti vzbodu, nego če se obrneš proti zapadli, na kar je opozoril i* Jules Verne v svojem slovitem romanu. Gosp. Tajširo Araki je edpo-toval iz Tokija v Saa Francisco, proti New-Vorku, Londonu, Parizu, Berlinu, Moskvi ia je prispel v Tokljo po 33 dneh, 16 urab in 26 minutah. Njegov tekmec, Tokiiec Matsui, pa je vzel Hasprotno smer in je prišel v Tokljo em daa pozneje. Araki ie prejel nagrado v znesku 150.000 Din.
mso&isziTd
Koliko stanejo razsioilčeni vladarji?
Hesenski deželni zbor bo sklepal te dni o odpravnini članom bivše vladarske rodbine. Bivši veliki knez priznava deežli neomejeno pravico do svojift prejšnjih domov, gozdov in posestev v vrednosti 200 do 300 milijonov mark, istotako pa tudi nje lastninsko pravico do velikih javnih zbirk, do deželnega muzeja in deželne knjižnice. Zato pa prejme 8 milijonov mark v obliki amortizacijske rente, ki jih izplačajo v 20 letih.
Honorarji nemških skladatelje*
Z Dunaja poročajo, da je skladatelj Richard Strauss sklenil z založnikom Fiirstnerjem pogodbo, po kateri dobi od tega za svoje novo operni) delo »Egiptska Helena» 50.000 dolarjev ho? norarja. To je sploh največje plačilo, ki ga je kdaj dobil kakšen avtor odr» skega dela. Za Štraussom pride Lehar, ki je prejel od Mosseja za opereto ganini* 100.000 zlatih mark.
Obleke Iz betona
Nekemu londonskemu izumitelju ss te posrečilo po 17 letih raziskovanj iznajti snov iz mešanice rednih kovin, ki daje blagu neverjetno odpo/j«ost, ne da bi ga pri tem naznani biJe to ne, ka vrsta aarmiranefj t^tor.c. Najdefee? lejšg sukna kakor »ejnt£nej$e svile se dado s tem iR&tefiJajom preparirat;, na zunai je jim pa to ne	Da^
se istotako rezati, nabirati. pSecrsU. šivati in vegti kakor vsako	6st&
vik #e ie le Ir^teir » uaai"
— ■ m m M ^nll m
proanra®,
Sianlev Weymani	38
Rdeča kokarda
Roman.
Pokazala jo v kot za svojim hrbtom. Pogledal sem vanj — in toliko da sem verjel svojim očem. Človek, ki sem ga bffl ostavil pofoega obupne hrabrosti in pripravljenega, da drago proda svoje življenje, se je zdaj krčiti na najtemnejšem koncu obstenske klopi. Čeprav sem govoril o njem z zamolklim glasom, me je vendar slišal, in ko je dvflgnil glavo, mi je pokazal obraz, vreden njegovega vedenja: bled, poten od strahu, najostudnejši obraz, ki si ga je moči mrsffiiti na zemlji... »Bože moj,« sem pomislil, »ali je mogoče, da spravi strah človeka v takšno stanje?« Ko je prestregel moj pogled, je hotel nekaj reči; toda njegova usta niso izdavila glasu. Samo še bolj se je zrušil vase, prava sKka brezumne strahopetnosti in za glavne krivde.
»Kaj mu je?« sem vprašal, da bi vsaj od drugih izvedel vzrok te čudne izpremembe.
Nihče mi ni odgovoril: toda resnica je bila očitna. Dokler je videl nas vse v enaki nevarnosti, kakor je pretila njemu, ga je držal prirojeni moški pogum. Toda kdo ve, koliko znanih glasov, koliko krikov gladnih ljudi in onečašoenih žensk je bil spoznal v divjem rjovenju, ki je zahtevalo njegovo smrt! Ta enodušni glas ubogega ljudstva, ki je hlepelo po njegovi krvi, ga je bil iz premeni! v cunjo. Tresoč se kakor šiba na vodi je čepeti v svojem kotu in proseče sklepal roke.
Taik strah je nalezljiv. Ogorčeno sem stopil k njemu in sem ga
zgrabil za ramena.
»Pokoncu, pes!« se mvelel. »Pokoncu, da braniš svojo kožo — zakaj Bog mi je priča, nihče je ne bo branil inamestu tebe!«
Vstal je.
»Evo me, gospod, evo me,« je zaječijal. »Pripravljen sem se boriti za gospodično. Pripravljen sem . . .«
Toda ču! sem, kako so mu šklepetali zobje, in videl, kak je blodil z očmi nalik zajcu, ki ve, da je obkoljen po psih. Spoznal sem, da se nanj ne morem zanesti. In ker se je prav tedaj dvignil pred gradom divji hrup — znamenje, da je naš rok potekel — sem ga pahnil od sebe in sem sevrnil k oknu.
Prepozno! Nisem še utegnil pogledati doli, ko je treščil irmeč udarec ob velika vrata; sveči na mizi sta se zamajali in genske so zaječaUe okoli nje. Zasluti sem, da je vse izgubljeno. Kamen je priletel skozi okno, za njim drugi in tretji. Drobci stekla so padaii na nas; prepih je utrnil eno izmed sveč; ženske so poblaznele od groze ter se z obupnim vriščem razbežaie na vse strani. To in pa tuljenje množioe, ki je zdaj neovirano udarjalo med nas, me je do-torej zmedlo, da sem stal nekaj tremiutkov v popolni neodločnosti in zbegano gledal okoli sebe. Bojazljivec v meni je čakal samo znamenja, da bi se oglasil. Toda nekdo se je dotaknil mooega komolca; ozrl sem se in zagledal Denizo, ki je dvigala obličje k meni.
Bila je bleda kakor smrt; strah, ki ga je tako dolgo premagovala, ji je večal oči. O mahova je se je obesila na mojo laket.
»Oh!« je šepnila z glasom, ki mi je segel naravnost v srce. »Rešite me, rešite me! Ali ni več nikake pomoči? Dajte, gospod,
povejte? AH nam je res umreti?«
»Vse je na tem, da pridobimo časa,« sem odvrnil. Zdaj, ki je slonela ob meni, se mi je čudežno vračal pogum. »Ni še konec vsega. Poizkusil bom govoriti z njimi.«
Posadil sem jo na klopi co, stekel k oknu in stopil venkaj. Na prvi pogled se je zdel položaj še vedno tak, kakršen je bil. Vijoči se plameni, svetloba, iskre in oblaki dima, vse to je bito nespremenjeno. A že v naslednjem trenutku sem opazil, da požigalci ne rekajo več okoli ognja, ampak da se v gosti trumi gneto pred vrati in delajo na vse kriplje, da bi jih vtrli. Vpil sem nanje kakor iz uma, da bi jih zadržal. »Petit-Jean! Petet-Jean!« sem klical kovača po imenu. Toda v trušču me niso slišali aH pa me morda niso hoteli poslušati; in sredi mojega jalovega prizadevanja so se velika vrata razletela in množica je z zmagoslavnim rjovenjem vdrla v grad.
Niti trenutka nisem smel izgubiti. Jadrno sem skočil nazaj in zgrabil za puško, ki mi jo je bil dal Gargouf; a kako sem osupnil, ko nisem videl pred seboj nikogar več! Hiša se je tresla od teptanja; zmagoslavni kriki so se že razlegali po stopnicah; v desetih sekumdih je morala biti vsa divja tolpa nad nami. Toda kam je bila izginila Deniza? In Gargouf? In sluge, služabnice in kuhinjski dečko, ki so bil!i pravkar še tu?
Praznota okoli mene me je ohromila kaikor moreč sen. Nato se je začul na stopnicah prvi topot težkih nog — in obenem se je oglasil rahel vzklik nekje na moji desnici. Takoj sem planil k vratom, ki so vodila iz tega prostora v levo krilo gradu. Še trenutek in uporniki bi me bili opazili; baš toliko da sem utegnil zakleniti vrata za seboj.

£2

Stroj, ključavničarja in strugaria
ki ima tudi šofersko skuS-njo, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na železarno A. Pogačnik, Ruše.
19996
Kontoristinjo
dobro računarico in samostojno korespondentinjo takoj sprejmem. Ponudbe na Elektrarno v Rušah. 19997
Kontoristinjo
sprejmem. Predpogoj: znanje stanografije. — Kratka ponudba z označbo plače, dosedanje službe in referenc je poslati na oglasili od. »Jutra« pod »181928*.
20260
Vajenca
z& fotografsko obrt takoj sprejmem s starostjo 16 do 17 let in primerno šolsko naobrazbo. Hrana in stanovanje -v hiSL Ostalo po dogovoru. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 20280
Briv. pomočnika
dobrega in solidnega delavca, iščem. Nastop takoj ali pa po dogovoru. Drago Juratič, Maribor, Glav-ii trg 1.	20300
2 mizar, pomočnika
samostojna delavca, sprejme takoj — splošno mizarstvo S. Harajan, Dob pri Domžalah.	20383
Sobarico
poštano in zdravo, z meseno plačo 300 Din, sprejmem. — Naslov: Ljekarna Banko. Zemun.	20401
Kuharico
pošteno Ln starejšo, išče oddelelk finančne kontrole Dovje pri Jesenicah. Plača 250 Din. stanovanje in hrana prosta. Ponudbe na gornji naslov.	20413
Gospodično
trpovsko izobraženo, mlado, energično, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Lastnoročno pisane proSnje je treba osebno odda~i najkasneje do 12. t. m. med 11 -- 12. uro dopoldne. Prednost imajo v pletilni stroki verzirane osebe. Na-sln-p v oglasnem oddelku »Jutra«. 2041S
Vzgojiteljico
k dvema dečkoma (9 in 4 leta stara) sprejmem. — Zmožne srbohrvaščine imajo prednost. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega delovanja in s fotografijo je poslati na: Ar-noM Szekelv, Novi Sad. Ustavska ulica 14. 20416
Provizijo
Od 2.—7. obroka pri razpe-ževanju državnih papirjev (8 letošnje žrebanje) združenih z zavarovanjem, dobijo zastopniki cele države od Generalne organizacije. Beograd, Dračka br. 9.
18771
Strojnik
izprašan kurjač, samostojen v montaži in v popravilih strojev, perfekten v brušenju žagnih listov, et-rogo trezen, išče službe za takoj. Naslov: Josip Modic, strojnik, Slov. Bistrica št. 22.	20405
Pošteno dekle
Iščo službe, najraje pri šivilji ali mali družini. Gre tudi izven Maribora. Naslov v upravi »Jutra« — 20406
Vrvarske izdelke
najt'ol;5e kvalitete kupite najceneje v najreijl i(vw* ni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza ia vrva-Trja d d., Oroi pri I-iabljanl — Kou'si,'ika zalega: Fran« Pkin.8, Ljcblj&na. Gospo. cvM-ra >t*sta 7 — Celje: CaaUrjeva 7 to Maribor: Koroška B.	861
Tenis-rakct
prvovrstne znamke prodam Din 150.—. Naslov pove OgL odd. >JuUa«. 20293'
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
Radio-aparat
4cevni, Hartley sistema, zelo dober, kompleten, — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20366
Španske stene
lesene, v približni višini odnosno dolžini 2/5 m, kupim. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	20302
Bičevnike
tržaške, pleteie in politi-rane, izdeluje in dobavlja tvrdka Jernej Trampuž, Št. Vid nad Ljubljano. 20152
V pletenje
sprejmem več tisoč komadov telovnikov; 1000 komadov gotovih telovnikov ceno oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20408
Vrhniško opeko
/.Uake, tarrzano strešnu oj*-ko in hobrovi-r od op** Same J*lovši-k ima vednu t zalogi Jakob Goli. Tr novsks ulic« 1.	18078
Poslovni prostor
3 sob in pritiklin takoj oddam za pisarno v pritličju, v bližini glavne pošte. Vprašati v prometni pisarni Prvega društva hišnih posestnikov. Salen&ro-va 6.	20420
1 rfn ip fj JLš^t
Dijakinje
sprejme v oskrbo fina družina. Na razpolago je klavir in tudi se pomaga v nemškem in francoskem jeziku. Na.?lov v podružnici »Jutra* Celje.	20417
Kot sostanovalec
iščem mirno sobo ali kabinet. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod — »Upokojeni uradnik«. 20410
2 prazni sobi
oddam takoj. Voda in elektrika v hiši. Zelena jama — Jamski trg št. 295.
20352
Lepo sobo
s kuhinjo dam v najem, pol ure od Grosupljega. Anton Pavčič, Sp. Duplice. p. Grosuplje.	20377
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, elek. triko, parketi, veliko, lepo, svetlo, čisto in suho, oddam t 15. junijem v bližini dramskega gledališča le boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20240
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano tn ple&kano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta št. 9, pleskarska in slikar slavniea.
ika del;
129
Stanovanje
2—3 sob, s kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklina-mi, išče za jesen boljša 2r članska stranka. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« — pod »Jesen 36«. 20358
• 'r
Finansirja
ali pa tihega družabnika za svoje podjetje v Beogradu iščem Potreben kapital do 500.000 Din. Sajno resne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh zasiguran«. 20287
Ženitna ponudha
Vdovec, 6ta 49 let, z lepim posestvom; na posestvu se rede 8 krave, 5 pre-šičev. Eglektrična luč. Na leto se pridela 5 centov hmelja. Posestvo se nahaja v lepem kraju na Štajerskem; v bližini je tovarna. Prednost imajo premožne gospodične. Vdove brez otrok niso izključene. Posestvo je vredno 175.000 Din event. ga tudi prodam. — Naslov: Franc Kolšek, poštno ležeče 2ale<\ Pismene ponudbe je poslati najkasneje do 10. junija. Priložiti je sliko. 20415
(jOSFODlN Jl" poskusite
ae»ltK> sredstvo u podli-dr* in premog* -£»htev»ju Pl&ODHt) ori V»
4«ir trgovcu	121
□□□□□□□□□□□□□□
Mizarske stroje
rabljene, dobr0 ohranjene, kupim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Mizarski stroji*. 19345
Pletilne stroje
malo rabljene, prodam. — Holzapfljeva ulica 15. 20159
iT
Lancia - Lambda
osebni avto, 4sedežni, v najboljšem stanju, poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. . 20418
Gospodična
ki poseduje obrtni list in osebno pravico, želi prevzeti trgovino v najem z z mesečnim prometom nad 30.000, ali gre kot dru-žabnica. Cenjene ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovka 1765«.	20404
Lokal
oddam v najprometnejši ulici Celja, pripttven za modistinjo, šiviljo, krojača ,še najbolj pa za trgovino s čevlji Mesečna najemnina 1000 Din Naslov v oglas. odd. »Jutra«. — 20227
ki krepi in
zdravi želodec,
|e edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
256
Brivski lokal
dobro idoč, na letovišču, zelo ugodno prodam. Dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ugodna prilika*. 20414
Čuvajte se ponarejanj
s i
»ornica ustanovliena Seta 1861
Svarilo!
Opozarjam vsakega, ki razširja neresnične vesti proti moji žen: ali meni. v zvezi s samoubijs-tvom moje natakarice Kukavica, da bom i-tega sodni jskim potom poklical na odgovornost. — Adam Crešnar, plačilni natakar, Rimske toplice. — 20395
V komisijsko
prodajo
vzamemo rabljena, dobre ohranjena motorna kolesa. Prodaja sigurna! Jamčimo za vsako prevzeto vozilo. Ponudbe z natančnim opisom vozila na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Ven-met«.	20314
Dobermana
mladega. ali jazbečarja, iščem. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod — »Uradnik«.	20411
»iOUNA PRODAJ 4 AVTOMOBILOV Iz drage toke:
t Oakland Šport Too-ring. 1026. odprti 5 - sideien, tek dobro o-hranjena.
Din 60.000
'ei Chevrolet Tod rlng-ov, 1921. od prti, 5 • sedežni, i celo dobro obra a lenem stanju, ma lo vožent od Oln 40 000—48.000
/ef Chevrolet Tod rlng-ov, 1926. do t>rf »hrantenl. od Oln 20 000 —35 f>1ti
Plat SOI Šport. 4 • sedei*n. brezfr ben. en me s.ko'4 oove. Oln 40.000
Fiat 501 Torpedo v zelo dobrem stanju po ugodni ceni.
i S. A. M. dvosedi al. Doldirkatai,
Oln 25.00(1
•i
i Pord. 1926. dobro ohranjen
Din 15.00»
Peugeot Šport, 4 se dežen, tipa 26, dobro ohranjen, Cena Din 35.000
_ 4941
eri
s. & 1 lml\i h to.
LJUBLJANA
Oonalska cesta 12
T*'for 22-02
3Bd555DDDDDQDD
Skladiščnik
z večl tno prakso, zmožen siov. nskega n nemškega jezika iš e mtsta v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe pod .Zanesljiva moč" na ogl. odd „Jutra"
Vodilna znamka. Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. Jedilni in namizni pribor
zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo
SREČKO PODGOR.VIK, MARIBOR
Maistrova 3.	7485
Razstavlja na Ljubljanskem velesejmu v dependanri češkoslovaškega paviljona.
- MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
Plahte na posodo
za prevoz sena in drugega blaga
Nove plahte
v vseh velikostih in kakovostih najceneje pri
Schoften i drug
Zagreb i Novi Sad
Brzojavna adresa: Jate
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Ni prevare! Z garascMo!
Ne zastonj, temveč da priznate naše delo, damo vam 1 komad doprsne slike v velikosti 30 X 40 povečano, umetniško izdelano, popolnoma gotovo za samo 50 Din. Izdelava traja 2 tedna. Prosimo, da nam s sliko pošljete polovico navedene vsote!
FOTO REKLAM INDUSTRIJA Subotica, Aleksandrova ul. 11.
Opozarjamo, da vsakdo potrjuje dejstvo, da so danes
iz prve jugoslovanske izdelovalnice harmonik
FRAN ma Drenov siit d. ioi
najboljši izdelek.
Oglejte si jih na velesejmu od 2. do 11. junija. Prepričali se boste, da ni mogoče boljših izdelati in dobiti.	6146 a
Ne kupujte poprej harmonik iz inozemstva, ako še niste videli naše na najnovejši model izdelane harmonike. Kupujte le pravo domače delo.
POKUŠAJTE VASU SREČUJ
KUPITE ILI POiTOM P0RUČITE VAŠU SRETNU SREČKU
SAMO
kod:
PR0D' SREČAKA DRŽAV. KLASNE LUTRIJE
ZA NOVO VUCEHJE,CEHA ZA SVAKU KLASU/<r25r/2=
=507^-|00tblH;TRAŽtTE:PLAH i UPUTE SALjEMO BEZPLATN0
avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
G. F. SCHNEITER, Skofja Loka
podjetje za zgradbo vodnih turbin
konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference
Mestni pogrebni zavod
MAR JA RGTAR naznanja v svojem in v imenu c-tal h so-odnikov pietužuo vest, da je njena srčno ljubljena teta gospodična
Julija Jančar
dne 7. junija 1.1. po dolgem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, 9. junija 1928 ob 3. uri pop. izpred hiše žalosti, Pod Trančo št. 2 na pokorališče k Sv. Knžu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Nikolaja.
V Ljubljani, dne 8. junija 1928.
Unj^j« Davorin Ravijec. Izda ja z* konzorcij cjotra* A doti Ribnika? Za Narodne tiskarne d d kot tiskarn ar j a Pran< lezeršek Za tnsental ded Je odgovoren Alojzij Novak. Vrt t Ljubljani