i» k o let a k ec je delavski list za
misleče Citatelje /_

PROLElTAREC
C¡la«ilo Jugoslovanske Soeiali«tiene ¡íveie in Prosvetne Matice
official organ of J. s. f. and its educational bureau
jT. — NO. 1759.
«a MM. M. «. MUI. M I» «M MM M tMMW. Ml. M> IM
M1 M CMVM «I l«K S. Mil
CHICAGO, ILL., 28. M \JA (May 28), 1941.
PublUhwi W#»«4tly at 2301 S. Lawndale Av®.

LETO—VOL. XXXVI.
Razpravljanje o vzrokih naglega padca Jugoslavije
PRESENEČENJA NAD ČUDNIM PORAZOM DRŽAVE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV POSLEDICA ZAVAJALNE PROPAGANDE. — SRBI V PREJŠNJI IN SEDANJI VOJNI
V dnevnikih in revijah v tej deželi so po padcu Jugoslavije ameriški poročevalci v Evropi in razni tukajšnji časnikarji v dolgih razpravah pojasnjevali, ¿emu in kako se je dogodil razpad države Srbov, Hrvatov in Slovencev takorekoč brez odpora.
Razjasnjen je potrebno
Razja>njevanje se jim je zdelo potrebno zato, ker so pod vplivom bodisi nacijske ali pa protinacijske propagande do te vojne trdili, da ima Jugoslavija izmed malih držav v Evropi najjačjo in najboljšo armado.
Prijatelji Anglije, ki so delovali, da Jugoslavija ne bi kre-lila k osiAču, so v tisku širili trditve. da v sluîaju vojne med Nemčijo in Jugoslavijo se bi jugoslovanska armada sama lahko borila več mesecev, med tem pa ji bi prišla pomoč od zunaj.
Rr.osevelt nič kriv
Nasprotniki predsednika F. D. Rooaevelta so v tej polemiki o Jugoslaviji vrgli mnogo kritike nanj, čež, da je on "Srbom" zagotovil, da ako'se zapletejo v vojno, jrm bodo Zed. drtave takoj pomagale. Roose-velt je bil namreč poslal na Balkan svojega zaupnika Wil-liama J. Donavana, da deluje v Ankari, v Sofiji, v Atenah in v Beogradu proti osiAču. Da-li je on Jugoslaviji kaj več obljubil, kakor pomoč Rde*čega križa, še ni znano. Verjetno je, da ji je zagotovil tudi pomoč v munki-ji, ki pa bi mogla dospeti tja *ele po nekaj tednih potem, ko *ta nemška in italijanska armada udri i preko jugoslovanske meje.
Roosevelt ni padca Jugoslavije prav nič kriv, kar njegovi kritiki sami vedo, a njihov namen je le dokazati, da se Jugoslavija ne bi bila uprla, če ne bi bila "preslepljena" z ameriškimi in angleškimi obetanji.
Podcenjevanje armade
Do 6. aprila to leto so ame-j riski poročevalci in drugi komentatorji jugoslovansko armado vztrajno precenjevali. Najbrže edino zato, ker so imeli v .spominu herojsstvo srbske armade v prejšnji svetovni vojni, pa so smatrali, da mora biti *edaj Se boljAa.
Urednik Proletarca ni v vojaških stvareh nikakršen ve-Vak, a vendar je jugoslovanska armada, kolikor jo je leta 1938 videl v Beogradu, na raznih obmejnih postojankah v Sloveniji, na Hrvatskem in v Bosni, napravila nanj zelo slab vtis. Navadni vojaki so bili bolj v capah kakor v uniformah. Hrana slaba In oiprema primitivna. O tem je nato pisal v ovojem potopisu in pa o pomenkih, ki jih je imel z vojaki iz raznih krajev Jugoslavije.
Za tiste, ki so notranje razmere v Jugoslaviji od blizu poznali, njen nagel razkroj torej ni bil presenečenje., Iznenade-no pa je ta pojav gledala ame-r'*ka javnost In tudi v krogih ameriške vlade so baje strmeli.
Kakor vlada Poljske in Ru-rounije, se je tudi vlada Jugoslavije razvijala na slabše od ^ta do leta. Namesto da si bi iskala ljudske za^lombe, ga je le obdavčevala in ustrahovala. * mirnem času* to gre. Ali v krizah, in posebno pa v voj-
nah, se taki grehi maščujejo. 2al le, da se maščujejo nad ljudstvom, kajti glavni krivci navadno zbeže in potem kje na varnem nadaljujejo svojo pogubno vlogo.
Poras bil pričakovan
Nihče se ne čudi, da je bila Jugoslavija poražena. Kajti objeta z vseh strani od sovražnika, bi bil 6udež, ako se bi še branila. Toda kar časnikarji in komentatorji, ki se s stvarjo pečajo v tisku, niso mogli takoj zapopasti, je to, da se je država zoperstavila invaziji, toda ne s svojo organizirano silo. Sedaj pojasnujejo, da je sploh bilo ni.
Kmalu, ko je sovražna armada zasedla vso Jugoslavijo, si je izposloval dovoljenje potovati po nji ameriški časnikar Alex Small in več drugih. Tu bomo citirali le Smalla, druge pa v poznejših člankih. V enajstih dneh je Small v svojih raziskovanjih dognal, da je Nemčija Jugoslavijo okupirala brez velikega truda. Nemška vojaška komanda trdi, da je izgubila v tej invaziji le kakih tisoč mož. Small meni, da kakor se ta glasi nevrjetno, je njena trditev prejkone zelo blizu resnice.
Napadi iz zraka na Beograd in Sarajevo so posebno poglavje in bo o njihovih grozotah o-pisano pozneje v tej seriji.
Nemci se hvalijo, da so poslali v Jugoslavijo samo štiri divizije. Pojasnujejo, da jim jr bila lahka nalo<ga vsled primitivnosti in zaostalosti jugoslovanskega ljudstva, in pa ker je bila Jugoslavija kot država le narahlo speta skupaj. Vrh tega »o bile nemške čete tehnično prvovrstno opremljene, pa jim je bilo jugoslovansko pehoto zlahka premagati.
Nepripravljenost sa vojno
Dasi je Jugoslavija troàila za oboroževanje ogromen del svojih dohodkov, je bil tisti denar bodisi napačno uporabljan, ali pa se ga je trošilo bolj za vzdrževanje ogromnega častniškega štaba in -za ostalo vojaško kamarilo, kakor pa ia znanstveno oboroževanje in za vež-banje armade.
Alex Small pravi, da se je spustila v vojno še celo bolj nepripravljena, kakor pa je bila poljska armada. Ne samo, da jugoslovanska armada ni bila opremljena za moderno tehnično vojskovanje, ampak ni bila
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Pomik Normandie prevzelo ameriška straža
Prvi odziv na apel v tiskovni sklad bil zelo dober
V	tej številki je objavljen seznam prispevkov v tiskovni sklad Proletarca. Pojaanjeno je bilo že v prejšnji številki, da je upravništvo poslalo apel vtem klubom in mnogim posameznim prijateljem liata, da je potrebno zbrati določeno vsoto v kritje obvesnoati.
1 2e pred tem je Anton Tomšič is Oaklanda, Calif., predlagal, da bi vsak prijatelj tega liata prispeval v tiskovni sklad po en dolar. V tej agitaciji mu pomaga poaebno Anton Janko-vič iz Clevelanda.
Kluba št. 1 in it. 27 JSZ sta l se od s vala z znatno vsoto še pred no je bil apel razposlan. Dalje klub JSZ v Bridgeportu
V	seznamu v tej številki so navedeni vsi, ki so svoje prispevke poslali do proile sobote. Drugi bodo v prihodnjem seznamu.
Ogromni francoski potniški pomik Normandie, ki jo v Mwyoriki loki im od pricctka vojn«, jo proili lrd«n vboU o tvojo urtlvo ameriška oblati. Francoaki poslanik o Washington«! jo protestiral in dobil ugotovilo, do Normandie ni sopUnjano nogo lo vaoto pod omnriiko opravo, "dokler bo p« t rab no".
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA li\ PO SVETI
Etiopija je bila prva žrtev fašistične invazije. In je tudi prva, ki se je osvobodila. Podkralj vojvoda Aosta se je Angležem s svojo armado podal 20. maja, ko je po večteden-skem odporu uvidel, da je njegov položaj brezupen. V par krajih Etiopije se italijanske čete še bojujejo, a v splošnem je italijanska armada v nji poražena in Haile Selassie je spet cesar. Njegov triumfalen po-vratek bo trajen le, ako Anglija premaga Nemčijo in Italijo tudi na drugih bojiščih.
Kongresnik Dies pravi, da komunisti sejejo nezadovoljstvo in nemir posebno v ladjedelnicah ter v drugih obratih, ki so z vladnimi naročili za obrambo najbolj zaiposleni. S tem vrše le svoj poklic. Ako so družbe v ravnanju z delavci poštene, se komunistov ni treba nič bati. Delavci se ne zanimajo zanje, pač pa za »zboljšanje življenjskih razmer.
Nadškof Samuel A. Stritch je
na konferenci za reAetanje in-dustrialnih problemov dejal, da so delavci pripravljeni s privatno svoj i no v miru živeti, akoirlio služila koristnim svr-ham. V mislih je imel privatno lastništvo produktivnih in distributivnih sredstev. Hvalil je papeža Leona XIII. in Pija XI., ker sta začrtala socialni program, s katerim se lahko re£i vue ekonomske spore v o-bojestransko zadovoljnoat. Za mir v socialnih odnošajih je treba tudi vere v Boga in v krščanska načela, je poudaril. Toda če to ni pomagalo doslej,
najbrže tudi v bodoče ne bo. Saj so verstva mogočen faktor v vseh deželah, razen v Rusiji, a socialni sistem v njih je vzlic temu krivičen.
V Angliji je bilo ubitih v napadih iz zraka od lanskc^ga junija pa do maja 6 ljudi in 47,856 ranjenih. Ta statistika se nanaša le na žrtve med civilnim prebival?«tvom.
Francija je dobila v varstvo od bivše poljske, vlade za $200,000,000 zlata. Francija ga je shranila v svoji afriški trdnjavi Dakar. To <zlato je sedanja francoska vlada zaplenila, pravi načelnik poljske vlade general Vladislav Sikor-ski, in ga uporablja v korist Nemčije. Isto je storila z belgijskim zlatom.
' Vicfkun Quisling, ki je na
Norvežkem organiziral peto kolono in z njo pripravil pot nemški invaziji, je bil po pora-ženj»u legalne vlade imenovan od Nemcev za norvežkege fi-rerja. Toda norvežko ljudstvo ga tako zaničuje, da nemški o-kupacijski oblasti ne more biti več v korist, pa je vlado nad Norvežko sama prevzela. Quisling pa ostane firer na papirju.
Nizozemski delavci so svojo nezadovoljnost z nemško okupacijsko oblastjo izrazili s stavkami in sabotažo. Dne 21. maja je nemški komisar na Nizozemskem stavke prepovedal in za sabotažna dejanja pa določil zaporne in smrtno kazen. Ljudstvo je torej z nacijskim novim redom tako nezadovolj-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Društvo št. 39 SNPJ svoj jubilej lepo proslavilo
Slavje 35-letnice društva Narodni vitezi št. 39 SNPJ dne 25. maja v Chicagu, je v vsakem oziru le-po uspelo. Koncertni nnored sta izvršila pevska zbo ra Sava in Prešeren, dalje so-j ranistka Ann Beniger seprem-ljevanjem Jasne Bjankinl, in Eddy Udovich. Govornika sta bila predsednik društva Chas. Pogorelec in gl. predsednik S. N. P. J. Vincent Cainkar.
V	drugem delu je bila vpri-zorje.ia burka v enem dejanju, "Nevtralni Amor", ki jo je napisal Ivan Molek leta 1916, v času prejšnje svetovne vojne.
Ves spored je bil dobro predvajan in občinstvu je močno ugajal.
Ali Proletarcu lahko pomagate?
V	Waukeganu na festivala!
slovenskih pevskih zborov se je obrnila z nabiralno polo med ljudi v korist Proletarca Kristina Turpin. Na slavju 35-letnice društva št. 39 SNPJ sta to delo vršila Frank Sodnik in John Rak. V ostalih naselbinah drugi. ki bodo omenjeni v izkazih. Toda kaj, če ne bi bilo takih ljudi? Odgovor na to je, da bi tudi Proletarca ne bilo.
a
Končajte stavke!"
Demokratski senator Harry F. Byrd je 25. maja apeliral ni» predsednika Roosevelta, da naj kaj stori za preprečenje stavk, ki ovirajo produciranje naročil za narodno obrambo. Ker se zahteve te vrste množe. ob e-nem pa tudi stavke, je nevarnost za unije, da bo zvezni kongres res sklenil kaj drastičnega proti njim.
HENRY FORD BIL V BORBI ZOPER UNIJO TEMELJITO PORAŽEN
TAKTIKA A. F. L., S KATERO SE UMESAVA V ORGAN IZAT0RIČNE KAMPANJE UNIJ CIO, NE USPEVA. — HARRY BENNETT S SVOJIM SPLETARSTV0M PROTI U. A. W. D0IGRAL
Avtni magnat Henry Ford, ki je dozadnjega zatrjeval, da noče z unijo avtnih delavcev CIO nikakega opravka, je bitko končno vendarle izgubil.
Ponesrečene spletke
Fordov najožji zaupnik Har-ry Bennett je bil v njegovih tovarnah nekak "socialni direktor", in njegova naloga je bila unijske aktivnosti med Fordovimi delavci v kali zatreti. V ta namen si je ustanovil že pred leti špijonažno omrežje, ki ga je obveščalo o vsem, kar se je dogajalo. Cim mu je bilo sporočeno, kateri delavci so aktivni za unijo, jih je odslovil. Tudi pretepačev se je posluževal.
Samo v K ansas Cityju je bilo vsled unije 975 Fordovih de-lavscev vrženih na cesto. Pritožili so se na National Labor Relations Board, ki je zadevo dolgo preiskoval in dne 22. maja izdal odlok, da jih mora najeti nazaj in ob enem jim mora plačati mezdo za ves čas od odslovit ve pa do ponovne uposlitve.
Izgovori niso pomagali
Enako je NLRB določil, da se mora požvati nazaj vse tiste delavce v Detroitu, ki so bili odslovljeni vsled agitacije za unijo. Bennett je trdil, da nI bil nihče odpuAčen zaradi unije, nego vseld drugih vzrokov, pa mu ni nič pomagalo.
Ko je uvidel, da unije med Fordovimi delavci ne bo mogel preprečiti, se je odločil* za "manjše zlo", češ, ako je treba unijo na vsak način priznati, je boljše, da naj se prizna AFL kot pa CIO.
Velika vecina za CIO
Volitve, ki jih je odredil in nadziral v Fordovih tovarnah NLRB, so se vršile 21. maja. Na glasovnici so se imeli delavci odločiti, ali naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih unija avtnih delavcev CIO, ali pa A. F. of L. ? Poleg teh dveh vprašanj je bilo tretje za one, ki so proti vsaki uniji.
Za unijo CIO Je glasovalo v Detroitu (Rogue plant) 51,866 Fordovih delavcev, za AFL 20,-364, in proti obema unijama pa 1,958.
Volilni rzid je bil torej sijajna zmaga za unijo avtnih de-
lavcev CIO in mrzel curek na protiunijsko politiko Henryja Forda.
Napačna vloga AFL
Ob enem je izid teh volitev blamaža za AFL. Njeni organizatorji so delali na vse prete-ge. Pomagal jim je ves Bennet-tov aparat. V časopisju so bile pred volitvami poudarjane njihove izjave, da je velika večina Fordovih delavcev že organizirana v uniji AFL, kar se bo izkazalo pri volitvah 21. maja. A nasprotno je bilo res.
Strategom AFL se je posrečilo škoditi uniji CIO pri Mc-Cormicku v Cnicagu, ne pa pri
HENRY FORD
Fordu v Detroitu, dasi je potrošila v svoje namene visoko vsoto.
Avtni delavci vedo, da se je AFL začela brigati zanje šele ko je uvidela, da unija CIO uspeva v svoji kampanji, pa s« vsled tega glasovali več kot dva proti enemu, da jih naj zastopa unija UAW (CIO).
Koristen zakon i
Spor med Fordom in unijo je nov dokaz, kako koristen je za delavstvo zakon, ki ga u-pravlja NLRB. Ako ga ne bi bilo, bi se Forda ne moglo prisiliti dati njegovim delavcem priložnost in pravico glasovati, dali hočejo unijo in dalje katero unijo.
Unija je Fordovi družbi že predložila zahteve za sklenitev
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Prebivalstvo Chicaga
Končni statistični podatki zadnjega ljudskega štetja pravijo, da ima Chicago 3,396,808 prebivalcev, torej le 20,370 več kakor pred desetimi leti.
Bivši rumunski kralj Karol dobil dom na Kubi
Predsednik Fulgencio Bati-sta je dne 21. maja podpisal dekret, ki dovoljuje bivšemu rumunskemu kralju Karlu, njegovi prijateljici Magdi Lupe-icu ter njunemu spremstvu živeti na Kubi. Karol si je blizu Havane najel vilo m 12 akrov vrta okrog nje. Je ona najlepših v okolici Havane in stane $650,000. Karol bo od nje plačeval tisoč dolarjev stanarine
na mesec.
V Havani so novega gosta jako veseli, ker pomeni — dohodke. Kajti kdor lahko plačuje tisoč dolarjev na mesec stanarine, bo prav gotovo po-
trošil še precej drugih tisočakov.
Ko je bil Karol še kralj, je pridno poaegal v rumunako državno blagajno in nalagal milijone v tujih deželah. Milijone, ki jih ima v francoskih bankah, je izgubil, oziroma jih ne mora dvigniti. Oni v londonskih bankah so še varni sanj. Enako v Švici. Visoke vloge ima tudi v raznih ameriških bankah.
Ko je iz Rumunije pribežal na poti v Ameriko v Španijo, so ga tam pridržali in spravili od njega čimveč so mogli, pre-dno je • pomočjo podkupnin in
diplomaticne pomoči pobegnil iz Španije na Portugalsko in od tu pa se odpeljal na Kubo. Za naselitev v Zed. države ni dobil vize, ker ne dovoljujejo takih priseljencev, ki šive a žensko, ne da bi bili poročeni.
V Španiji je pustil šest avtov, s enim pa je utekel. Ako jih bo na Kubi tudi "potreboval" šest ali več, mu bodo prodajalci na uslugo, «ker vedo, da Karol lahko plača.
Karol in njegovi režimi so bili mora na ljudstvu Rumunije. Bili so korumpirani s kraljem vred. Za ljudske potrebe
niso imeli ne razumevanja, ne smisla. To je deželo privedlo v politične in goapodarake polome. Dogajali so se atentati in poboji. Teroriati so pobijali vladni teror s enakimi sredstvi. Karol je končno uvidel, da romunska tla niao več sanj. Na begu mu je pomagala vlada. Na Kubi bo obnovil svoje la-hkoživstvo,. kakršnemu se je udajal, ko je živel v Pariau.
Karol je nova priča, ki dokazuje, kako neumno je vzdrževati narodom dinastije, ki so jim le breme in vrh tega v mnogih slučajih gnezdo najčrnejše reakcije in korupcije.
(Vinu je Prolelarec Me potreben?
Na gornje vprašanje odgovarja naročnik iz Ke-noshe, ki pravi: "Obnavljam naročnino na Proletarca zato, ker se ne boji pisati po pravici in pove vsakemu, kar mu gre. Posebno mi v njemu ugaja kolona Komentarji."
Proletarec je bil ustanovljen, da se bori za interese delavstva, in pa proti nazadnjaštvu ter zavajanju kakršnekoli vrste.
Kompromisov z nasprotniki napredka ni sklepal in jih ne bo v bodoče. Proletarec je glasnik bojevnikov in tak mora tudi ostati, ako nočemo, da izgubi svoj pomen.
Prav v sedanjih časih, ko se toliko govori o "api-zarstvu" in se kujejo kompromisi vsekrižem, je potrebno, da imamo v naši javnosti list, ki dojodke in razne pojave motri kritično, brez koncesij komurkoli. '
Proletarec ima svojo posebno nalogo in bo vztrajal v nji. Edino tak ima pravico obstojati.
PROLETAREC
MST ZA iri^ERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
.
REGISTRIRANJE BREZPOSELNIH
IZHAJA VSAKO SREDO.
l«4aja JugotlovaBftka Delavska TUkmvmm Drvèka, Ckica««, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zo d i njenih državah za celo lato $3.00; ta pol lata 11.76;
za Četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; s« pol leta $2.00.
Vri rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobči te v v številki tekočega tedaa.
PJtOLETABEfC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.. ---------------.--------------------------------------Frank Zaits
Business Manager-------------------------------------Charles Pogorelee
Asst. Editor snd Asst. Business Manager.........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO. ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Smrasivo mod narodi
poguba flovtvslva
Hrvatski komunistični listi pripovedujejo, da Srbi prete na vsako drevo v Bosni obesiti Hrvata, oim bo Jugoslavija, ali "Velika Srbija" spet obnovljena. J
Tak način poročanja je podpihovanje najnižjih instinktov v človeku. Tudi ako kak Srb res preti z maščevalnimi naklepi, bi odgovoren liM sovraštva med ljudmi, ki se mrze zaradi jezika ali vere, zame ta val, ne pa prilival olje na ogenj.
Pitemenska, verska in narodnostna sovraštva so starodavna »tvar. Obstojajo zaradi napačne vzgoje, vsled «čuvanja in krivic. Predvsem seveda zaradi zatiranj, izkoriščanja in drugih obstoječih razmer, ki so temeljno zlo.
Pokojna Avstrija je učila Hrvate sovražiti Srbe na podlagi gesla "razdvajaj in vladaj".
V	času prejšnje svetovne vojne, ko je Srbija krvavela, se je med Hrvati v inozemstvu razvilo močno gibanje za združenje z njimi in s Slovenci v skupno državo. Ideja je dobila močno oporo tudi na Hrvatskem. A ko hitro je bila država Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljena, so stare mrinje zopet vzbr-¿teje. Pametni voditelji, ako bi jih imele obe strani, bi problem rešili z vzgojo, s konstruktivno, demokratično ureditvijo države, in z odstranitvijo drugih vzrokov rorženj ki nesloge.
Slična atmosfera, kakor med Hrvati in Srbi v Jugoslaviji, je bila v čehoslovaški republiki. Cehi so vzeli vodetvo, v kar so bili upravičeni, in skušali Slovake uveriti, da jim hočejo pomagati gospodarsko in kulturno. Dali so jim demokracijo in civilna svobodščine, kakršnih niso še nikoli imeli. Toda madžaronakim klerikalcem se je posrečilo v slovaški masi zanetiti proti Cehom toliko mržnje m nezaupanja, da so bili med njo vsi napori vlade v Pragi, v kateri so bili tudi Slovaki, zaman. Slovaški kmet je sledil rajše svojim madžaronskim duhovnikom, kakor pa češkim "brezvercem". V usqdni uri čehoelovaške republike so dobili Slovaki od Hitlerja v nagrado za svoje mržnje proti Cejom "svobodo", v kateri so izgubili demokracijo, civilne svobodščine in pogoje za kulturen razvoj.
Pod carizmom in pozneje je bil povprečen Poljak naučen sovražiti Ruse, ker so Poljaki pod njimi pač veliko trpeli. A trpelo je pod carizmom tudi rusko ljudstvo. A vendar, Poljak je vedel, da mu gospodujejo ruski birokrati, pa je zamrzil radi tega ves ruski narod. V to ga je navajala katoliška duhovščina, ker je imela dobiček od tega. A glavni izkoriščevalci poljskega naroda so bili tudi pod carizmom poljski plemenitaši, ki so držali svoj narod v fevdalnih razmerah in ga izžemali.
Tujii Poljaki in Cehi se niso še nikoli razumeli toliko, da bi si mogli biti prisrčni. Cehi so bili v primeri t Polpaki kulturno na mnogo višji stopnji in nasprotniki poljske šlahte. Slednja se je tega zavedala, pa je storila kolikor je mogla, da vpliv češkega liberalizma ni prodrl pregloboko med poljsko maso.
V	negovanju sovraštva je v sedanji dobi Hitler najuspešnejši. V njegovi državi se mora vse vršiti po ukazih. Ko je odredil, da morajo Nemci Poljake zasovražiti in se maščevati nad njjmi za ponižanje, so to storili. Nacijska brutalnost nad Poljaki je bržkone naj žalostne jše poglavje v vsi njihovi zgodovini.
Ko je Hitler odredil, daje treba "srbske svinje" naučiti "kozjih molitvic", so Nemci povelje izvršili z veliko naslado, ako tuji časnikarji ne pretiravajo. Najbcže ne.
Irci so od svoje duhovščine naučeni sovražiti Angleže. Nji-hgve mržnje do Anglije se odražajo tudi v Zed. državah pod okriljem organizacije "America Firet".
Hitlerju se je sijajno posrečilo zanetiti brezmejno sovraštvo posebno proti Zidom. V Nemčiji jih je uničil popolnoma in zatira ter muči jih tudi v okupiranih deželah. Ljudstvo je ščuval prpti njim s propagando, da so oni krivi vsega zla na svetu. In sedaj, ko jih je ugonobil, se razmere vseeno niso zboljsale, nofo je -za ljudstvo še manj kruha kot ga je bilo pod "židovskim kapitalizmom" in ob enem je ob vse svobodščine.
Nacizem je prišel na površja z gesli proti mednarodnosti in marksizmu. Svobodno delavsko gibanje je »bilo prvo, ki ga je uničil. Obljubil je zediniti Evropo brez marksizma. To je Moril. Toda "zedinil" jo je z brutalno silo.
Mednarodni socializem uči bratstvo med narodi. Propagira sodelovanje naroda -z narodom, deželo z deželo, in dopoveduje, da je potrebno v dosego take družbe odpraviti socialne krivice in z njimi ves sistem, ki jih povzroča.
Dokler se ljudstva ne oprimejo tega načela, ne bo civilizacije.
Na gornji .liki tU William S. Knud.en ia S,émm, Hillman od OPM. ki imata nalogo poeposovati produkcijo v prid National Dofen»*, 1er Paul McNat, ravnatelj evosnoga »klada socialno sascito. Imofc so nalogo izdelati načrt aa registriranj« brospoaelnik, da s« iamed njik isbore one, Iti so smo «ni rasnik strok ia S« jih upotli v industriji, kater« •« mora èuriti. da ¿¡m F rej isvréi rasna vladna naročila. Knudaea trdi. da isveibanik delavcev, predvsem sposobnih masinistov, manjka, d oči m njegov drug Hillman poudarja, da jo delavcev dovolj, 1« pravilno ra»podeliti jih je treba.
JOŽE ZUPANČIČ
POTOVANJE V SOLUN
SWtii mali potopi» ja WI1 napisan jeanarja 1MO. Objavljamo ga tu, Imr priča, kako naglo ta v Evropi menjajo rasmore. Avtor toga kistkege potopisa ni niti malo sumil, da v krajih, po katerih j« potoval, po dobrem lotu ne bo sejanja, koiajo in ianjonja, nego okupacijo, raavaline in smrt.	<
Nihče ni toliko slep kakor oni, ki ima zdrave oči, pa ne lidi reamce, a« d«j#Uv.
Navidez odpravljeni problemi vedno znova vstajajo. Kar so ljudje neke dobe imeli že za izumrlo, se porodi spet kot novo in skrivnostno.—V. Marcu,
Silno aem si želel vzleta v Grčijo. O, kako rad bi ftopil kdaj v Solun, rojstni kraj sv. Cirila in Metoda, ki eta prinesla Slovanom prvo luč omike. Želje so me gnale še naprej, tja v star > slavne Atene, ki jih pozna iz zgodovine vsak. kdor je količkaj vtaknil no* v šolo. čeprav nam je Grčija tako blizu, pa le malokdo pohiti tja na jug. v deželo slavnega Olimpa, ki je vrgla tudi na naše ozemlje mogočne pramene kulture. Pa ae rai je le ponudila prilika do izleta v starodavno deželo.
Ko aem se za trdno odloČil, da pojdem s prijetno družbo na Akropolo, sem se hotel oskrbeti za pot a potrebno literaturo in vodiči. V Ljubljani sem dobil le Baedeckerja, ki je še izpred vo-jne. V Zagrebu aem zagledal v Kusjlijevi knjigarni novejšo reportažo: "Sonne über dem Balkan (napisal: Albert Köhler). Tolažil aem se, da bo boljše v Beogradu, kjer imajo Grki svoje poslaništvo. Pa so bili na grškem poslaništvu neobičajno hladni. Zdelo se mi je, da žive na poslaništvu v razmerah pred 2000 leti. Vsaka država se puli za tujce, saj je tujski promet važna postavka vseh državnih budte-tov, Grkom — tako se mi je zdelo — pa je vseeno, Če se kdo agla^i pri njih all ne. Ne poznajo tujsko prometne propagande, ne Izdajajo vodičev... dobil sem vtis, da je njih slavna zemlja sama posebi vaba, ki naj pripelje tjakaj Ahasverje* »brez vsake reklame.
Po ctgledu Beograda smo sedali na vlak in krenili proti ju-mimo Niša, Skoplja... do
evdjelije, naše zadnje posta-e. Tam so nas rzpregli, kakor i prišli na konec sveta. Zaradi carinskih in obmejnih zadev in seveda zaradi prehoda v Grčijo, kjer imajo drugačen dnevni ¿a* kakor ml. Ob 8. uri smo morali premaikniti naše kazalce na 9. uro po grškem caso-merstvp. Zato smo imeli na na-ii izhodni postaji v tč časa, ka-fcor num je bilo	Pa nič
*ato! Polteno smo izrabili te tpra in pohiteli n* obširne ravnice, kjer se raztegujejp v neti (.¿led nasadi murv, in smo o-ir led ovali še dovolj trdne priče na zaključne čase svetovne vojne, ko ae je vlekla tod solunska fronta, še danes pričajo o nekdanjih burnih za na.*o svobodo tako pomembnih časih, male trdnjavice, zgrajene iz železobetona. To so tako svana mitraljeska gnezda. V trupu neprodlme kolibe se je stiskalo dvoje, troje vojščakov, ki so <ti-pali na sovražnika skozi male iinice smrt in pogubo. Koder so pred 20 leti trosili smrt. orjejo in obdelujejo zdaj plodno zemljo pridne roke srbskega selja-ka. Mnogo so nam znali pove-
t
dati iz burnih let od leta 1914. do 1918.
Vlak je zažvižgal v slovo in smo zapustili Devdjelijo, našo obmejno postajo, ki ji dajejo gnezda številnih štorkelj prav posebno značilno sliko in smo krenili preko meje do prve grške postaje Eidomene.
te pred odhodom iz Djevdjelije smo se opreminil za na pot. Nabasali smo si brašna za vse i4 >t do Soluna. Eden izmed naših sopotnikov pa je pozabil kupiti v Jugoslaviji kruha. Te nezgode se je opomni) na daljšem poetanka v Eidomeni. Urno je smuknil v kolodvorsko restavracijo. To se je jezil, ko je moral plačati za kolač kruha trikfat več, kakor bi dal malo popreje na naših tleh. In kruh, ki ga je kupil na prvi grški podaji, je bil iz naše Djevdjelije. Tako so nam povedali ljubeznivi grški cariniki in obmejni stražniki, ter so se smehljali jezi naftega tovariša, ki je na svoji koži občutil, kaj je izvoe in uvoz in smola, če te za štruco domačega kruha zacarinijo.
Vlak je potegnil in smo se kesali z Vardarjem, ki teče vzdolž proge. Nekako do polovice troge toče železna kača po desnem bregu Vardarja. V zadnji polovici pa si poišče reka bližnjico do izliva v Egej-«ko morje, proga pa krene proti vzhodu do Soluna. Vardar se vso pot veča in veča. Ko slonim pri oknu in zrem v go.4o. od ilovice rdečkasto valovje — verjetno je, da so ga pobarvali zadnji nalivi — se domislim na prijetne vojaške Čase in na vojnega tovariša Pera Markiča, rojaka teh pokrajin, ki nam je ob tihih večerih pravil zanimivosti iz ozemlja med Djevdje-lijo in Solunom.
Kakor nam je dejal naš vodnik, bi morali kreniti proti Solunu z brzovlakom. iPa smo nasedli! Vozimo se z mešancem: nekaj osebnih vagonov je priključenih tovornemu vlaku. Zato nI čuda, če se premikamo s poiževo naglico. Na postajah imamo dolgo postanke. Vse povsod imamo dovolj ča*a, da po-hitimo po vodo. Julijska vročina nas žge in žeja, na mnotgih postajah pa je voda nepitna. Po malem ae začnemo učiti grških besedi. "Nero" pomeni "voda",' "euhariatos" pa pozdravljen. Posedemo na čaka-liščih v senco in se spuščamo v razgovore z ljubeznivi m i železničarji. Nobene nevarnosti ni, da bi kje zamudili vlak. Preden se vlak pomakne, dajejo najpoprej znak z zvoncem, nato prometniki zatrobijo, in še le, ko je zabrlizgala tudi lokomotiva. se pomaknemo do prihodnje postaje. Na naslednji postaji se stara alika ponovi. S klici "nero* poskačemo iz vagonov in tečemo do vodnja-
kov. Tam si načrpamo vode in p< tedemo v sence. Ponekod pa na* domučini avcttfe, češ, "nero jc nepitna". S tako vodo pa mo i med vpžnjo hladili lp ro ke, glave pa tudi noge. iPili je nUm j, ker smo ae bali poaledic.
Pester film se je odvijal veo pot: Zidana naselja, pa spet pu voone, prazne pokrajine. Izza viokih kupov slame so se Vrfkazale ponekod borne kolibe, drugod pa so bile nove, s sveto, rdečo opeko prekrite vasi. To so vasi, ki jih postavljajo za grške begunce.
Ob motnih na pol posušenih potokih poležavajo velike (Srede obupane živine. Ko prihajamo bolj proti jugu. gledamo preproste slamnate strehe, ki počivajo le na štirih kolih. Pod takimi zasilnimi sončniki počiva živina ob hudi sopari. Tod ¿o siromašne pokrajine, ki jih še ni zajel tok naprednega gospodarstva. šele pri Jefiri, kaki peti postaji pred Solunom se slika spreminja. Na oknih posameznih hiš opazimo goeto liane mreže, ki branijo stanovalce pred nevarnimi komarji. Od tu dalje gledamo na kmetiji že mlaltfne stroje, ki so založeni s sodi bencina. Ob mla-tilnicah pa se kopičijo orjaški kupi slame. Razsežne žitne planjave se menjavajo s tobakovi mi nasadi. Žito in tobak sta med najbolj pomembnimi pridelki današnje Grčije, ali kakor se imenuje drŽava uradno: kraljestvo Hellas. Vsa drŽava meri 130t000 kvadratnih kilometrov, pa je le ID4* povriine obdelane. Gozdov imajo prav malo.
Presrečni smo, ko zapiha naš vlak v solunsko postajo. Ura je 14. (2. pop.). Točno pet ur smo se cijazili od poslednje jugoslovanske postaje Djevdjelije do Soluna.
Iz Soluna, takratnega grškega mesta, kjer pa je živelo cbilo pripadnikov slovanskega redu, 5ta krenila oba brata na tever prižigat baklo krščanske vore.
S pobožno hvaležnostjo smo Uopili v mesto, od koder je zasijala med naše pradede kič kulture.
DELOVANJE SLOVENSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ ZA RELIF JUGOSLAVIJI
RAZPRAVLJANJE 0 VZROKIH NAGLEGA PADCA JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mobilizirana niti za iako vojno kakršna se je pričela leta 1914.
Isti poročevalec trdi, da se o zlomu odpora jugoslovanske armade v tej vojni niti govoriti , ne more, ker ga v pravem pomenu besede ni bilo. Kar se tiče bojnih aeroplanov, tankov in drugih sredstev modeme vojne, jih Jugoslavija ni imela, pravi Small.
Imela pa je v času invazije kakih 700,000 vojakov z opremo iz leta 1914. Nato Small zastavi vprašanje: "Kako, da se ta armada ni boljše izkazala?" In odgovarja na svoje vprašanje sledeče:
,4Srbi iz leta 1914 so se v prejšnji vojni borili do zadnje patrone. Jugoslovanska sedanja armada se ni. Za to razliko je možno eno pojasnilo, in v svojih raziskavanjih sem se u-veril. da je pravilno. Prejšnia armada jc bila "srbska". Sklanja je bila ^juijo^lovan^ka". Prejšnja armada je imela svojevrstno moralo. Bila je zedi-njena v spominih na stoletne boje s Turki in z avstrijskimi armadami.
Razjcdcnoat znotraj
Jugoslovanska armada v sedanji vpjni pa je bila kakor država Jtfgo.vlavija —- polna grenjenosti, povzročena skozi leta v bojih med Srbi in Hrvati. Tako pravi Small, ki dalje ugotavlja: "Geslo palačne revolucije. 'boljše vojna nego pakt* (z Berlinom) med kmečkim ljudstvom ni dobilo odziva. To pojasni, čemu je bilo tako malo odpora. tu In tam ti ljudje na razna vprašanja pokažejo znamenja, ki pričajo, da so se posamezne čete kar na svojo roko pod poveljstvom svojih častnikov borite neglede kaj se godi po ostali državi."
(Nadaljevanje o tragičnem debaklu Jugoslavije in naukih za njeno bodočnost bo v prihodnji številki.)
V pondeljek 19. maja smo prejeli zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 10. mfja v Clgvelandu, predno so ae zastopniki te sekcije sešli na »kupni seji z zastopniki srbske sekcije in pa hrvatske pomožne akcijp za Jugoslavijo. V prejšnji številki nam o njemu hi bilo mogoče poročati, ker je bil prostor v listu že napolnjan.
Na tej seji slovenske sekcije JPO dne 10. maja so bile zastopane vse sodelujoče po ipor-ne organizacije, razen DSD. Predsedoval je V. Cainkar, zapisnik pa je vodil Vatro Grill. Blagajnik Slovenske sekcije JPO Leo Jurjevec je «poroči4, da se vsled zadržkov seje ne utegne udeležiti. Tudi Wm. Rus od SSPZ je udeležence obvestil, da ne more priti. Enako J. Ermenc od JPZS. Jurjevec je v svojem pismu ob enem spore čil, da se naj z organiziranjem narodnega odbora za pomožno akcijo počaka, dokler ne bodo ustanovljeni centralni odbori sirom Amerike.
Tajnik slovenske sekcije JPO Joseph Zalar je poročal, da je bil povabljen, da govori na shodu dne 2. maja v Chicagu Za jugoslovanski relif. On se je vabilu odzval, ampak ker slovenska sekcija ni bila uradno obveščena o shodu in ni imela z njegovim sklicanjem nikake zveze, se je strogo držal smernic, ki so bile začrtane na konferenci slovenskih podpornih organizacij.
(V Proletarcu je bilo o tem shodu poročano, da ga je re-I k-lamni letak označeval za shod I jugoslovanskih relifnih odborov v Chicagu. Predsedoval mu je Leo Jurjevec, ki je blagajnik slovenske sekcije, za govornika v imenu slovenskih organizacij pa je predstavil Josipa Zalarja. Slednji se je res držal smernic proglasa slovenske sekcije in ga precejšen del prečital navzočim.)
Teden dni pozneje se je jugoslovanski poslanik Fotič Za-larju zahvalil za govor (enako tudi drugim, ki šo sodelovali na shodu).
Ze pred tem je tajnik «loven-ske sekcije JPO J. Zalar pisal Fotiču glede uradnega dovoljenja za zbiranje prispevkov v pomot Jugoslaviji. Poslanik mu je skoročil, da se mora tozadevne prošnje nasloviti na State Department. Ker sta srbski in hrvatski pomožni odbor take prošnje že vložila, je bilo na tej seji (dne 10. maja) skle-
Kariar te gre aa načela, ne bojte m zamer!
TISKOVNI FOND PROLETARCA
IX. IZKAZ
N« predlog Anton TomAiča iz Oak-land.t, falif., in na »pri upravnistva »e «t V zadnjih par tednih odzvali ale-drči klubi in poftametniki:
Cleveland, O. Klub *t. 27 JSZ $60; Matt in France» Petrovich $4.00; Neimenovan $1; Joseph L«ver »kopaj (55.40.
Detroit, Mich. Kathie Stimac $2; Rudolph Potochnik $1. skupaj $8.00.
" W»ok*ff«n. III. Po $1: Dr. A. Fur-lan in Blaž Jeaenko; John Dobnik ß&c; A. Svete 60c; po 50c: Frank Medved, France» Civha, Frank Pun-cei, Jacob Muha, John Maren, M. Rožič, Christine Stritar, Frank Ermenc, Marion Spacapan, Jerry Spacapan; Neimenovan .TOc; po 2ßc: Marv Mi-hetti*. M. Camer, Mary F.. Novak, Cha». Jurkoftek, Helen Jereb, Antonia Bezek. Joe Kaatclic, Bil l.ehen, Anton Zamer, jtiv Pndboy, Joa. Kafrir, AI Mareo. (*9*t Kozina. Joaephine Slapnik, Mary Schuler, Marno Shap-pek. Joseph Kipitz. Louis Ratkay, fohp in Ida Simon. Jolin Thaler, f fcstinich, M. Civha; po 20c: Frank fcahultovec. Ed. Leben. Naprcjcvcc; Neimenovan IBc; Neimenovan 10c. Skupaj $lfc.0Ä. (Nabrala na nevakem feiüvalu K Hat in» Tutpin.) Ä
Paebl*. CAnton Medved $2; Frank Boltezar $1.20. akapaj $3.20.
Br idfrpori. a Klub "Naprej" it. 11 JKz $5 5 po 25c: Joseph Snoy in I.oui» Pavlinlch. akupaj $5.50.
Chicago. III- Ludvijj Katz $1.25; po $1: Louia Volk, John Türk in F. B. Swolaak; po Uc: Frank Wipotntk. John Kalo»a in Šam Stolfar, akupaj $5.00. (Nabrai Ludvi* Katz.)
Kimmiwr, Wya. John H, Krzianik 80c.
Chief«, III. Klub ftt. 1 JS7. od priredbe 2. marca $134.23.
Lawreaee. Pa. Louis Britz $2.00.
Skupaj $223.95, prejftnji izkas, $157.25, akupaj $381.20.
njeno, da naj to stori tudi alo-ven.--ka sekcija.
Tajnik Zalar je k temu omeni), da ima nekaj denarja že na fojt*h, da pa si tega ne upa razgUsiti, dokler se ne dobi uradnega dovoljenja od State Departmenta.
palj< je J. Zalar tej seji prečital pifimo, ki mu ga je pisal Ivan Molek zaradi njegovega (Zalarjevga) nastopa na prej omenjenem shodu dne 2. maja v Chicagu. Zalar je dejal, da se z Molkovimi izvajanji strinja. Molek je priporočal, da med nami taki shodi niso zaže-ljivi, 'kajti akoravno je namen dober, se z njimi, ker so preveč oficiozni in ceremonijalni, lahko pokvari veliko dobre volje.
Vincent Cainkar je poudarjal, da se je treba slovenski sekciji JPO strogo paziti, da ne bo izrabljana v kake politične namene. "Nasa akcija je relif-na in mora taka ostati", je dz-jal. Po tej razpravi so soglasno oklenili, da se bo "slovenska sekcija JPO držala proč od priredb kateregakoli političnemu značaja in ifvoje delo pa bo vršila strogo v mejah poni ozn 2 akcije."
Nato je Janko N. Rogelj poročal, da se je udeležil kot zastopnik slovenske sekcije prve skupne seje zastopnikov HBZ, Srpskega narodnega saveza in srbske organizacije Jedinstv ), ki se je vršila v Cleveland« 2(J. aprila. Dotičnemu sestanku je prečital obširen proglas, v katerem je Hrvatom in Srbom pojasnil ustanovitev in namen slovenske sekcije JPO, dalje zapisnik ustanovitvene seje, in pa novo resolucijo za skupno delo, ki je bila, kakor pravi zapisnik z dne 10. maja, od hrvatskih in srbskih zastopnikov "v principus prejeta".
Rogelj je v svojem poročilu omenil, da so "srbski in hrvatski zastopniki na seji 26. aprila hoteli, da bi on imenoval pot zastopnikov »z slovenske sekcije v centralni od gor." Odgovoril je, da ker v to ni pooblaščen, tega ne more storiti.
(Stara metoda ameriških politikov je, da se poiaste vodstva v tej ali oni akciji na svojo roko, potem si dobe še druge v ta ko z va ne odbore, ki jih enostavno imenujejo namesto volijo. Takšna je bila stvar tudi s shodom v Chicagu in enako so bili ustanovljeni tudi razni lokalni relifni odbori, posebno v New Yorku.)
V nadaljni razpravi je J. Rogelj dejal, da bi stališče slovenske sekcije JPO moralo biti prej ko slej, da vodi svojo akcijo v pomoč Jugoslavije v duhu, da smo ameriški državljani in da kot taki podpiramo smernice ameriške vlade za pomoč svetovni demokraciji. Slednje je kajpada združeno s politično akcijo, dasi so jo malo prej znova proglasili za nesprejemljivo. F/d i no, Če ne bi delali drugega kakor zbirali sklad v določeni namen, bi lahko rekli, da je stvar nepolitična. A oči-vidno se takšno relif no akcijo ne more voditi brez "politike". Kdor hoče pomagati smernicam ameriške vlade, ji more koristiti le s sodelovanjem v njenih političnih tokih.
HENRY FORD BIL V BORBI ZOPER UNIJO TEMELJITO PORAŽEN
(Nadaljevanje s 1. strani.\
pogodbe. Določa zvišanje me^ zde in razne druge pogoje.
Komunisti in unija
Ko je bil rezultat glasovanja fbjavljen. je Fordov direktor Harry Bennett izjavil, da je to v resnici zmaga komunistične stranke, zaslugo pri tem pa imata — tako je dejal Bennett — tudi michiganski go verne r Murray D. Van Vagoner in NLRB.
Komunisti so re* agitirali za unijo, ni pa to zmaga njihove stranke, pač pa triumf delavcev, ki so za unijo, dočim se za komunistično stranko briga le malokdo izmed njih.
i* KI —
Ste Majski Glas že na-norocili?
...........» "
MIŠKO KRANJEC:

Do Podturna je 700 km
e
..........♦ '
LOV ZA NEZA2EUENIMI TUJCI
"Miško!"	,
Nekdo me je potresel za ramo, da sem se predramil. Ob vstopu v vlak sem imel namreč srečo, da sem počasi pridrsal do okna potniškega vagona, kier človek tako lahko nasloni glavo na leseno steno, se zagrne s sicer nekoliko povoženo, rjavo zaveso ter nemoteno dremlje. Tako sem dremal tudi
jaz. -	'J . ¿ž
Zdaj sem se zdramil, če me
kdo v vlaku prebudi, bo to bržkone sprevodnik, ki ara wasi zaskrbi, da bi se ne vozil predolg«». Najprej sem pogledal skozi okno; poznam postaje, do kamor potujem. V Lendavi stoji na levi strani visoka čreš-nja, zadaj je prostrano polje. Ce sem pa v Čakovcu, je tam prostrana postaja, mnogi, tiri, veliko skladišče in nekje zadaj mesto. Ne, vlak je še vedno drvel po prostrani ravnini med Ormožem in čakovcem. To sem presodil po hribih, ki se dvigajo na slovenski strani.
Potem sem se okrenil. Mimo-bežno sem videl ljudi, ki so sedeli po klopeh. Vroče julijsko ioince je obupno razgrelo potniški voz. Moški so imeli srajce še vedno razpete, čeprav se je ze spuščal mrak na ravnino, ženske pa so zleknjene po klopeh hlipale kakor kokoši v prahu in raztegnile roke kakor kokoši svoje peruti. Obrazi vseh M) bili potni, voščeni, Čela so blestela. Pogovarjali so se še vedno enako zdolgočaseno.
Vse to sem dojel z enim samim pogledom, ko sem se obračal proti onemu, ki me je prebudil, Mogoče je bil le moj sosed, ki me je podrezal, ker sem na glas sanjal ali imel odprta usta ali bogve kaj podobnega.
Pred mano je stal človek majhne zavaljene postave, skoraj tako širok kakor visok. Debela glava je počivala na močnem vratu, širok okrogel obraz je bil poln dobrodušnega nasmeha in prijetnega zadovoljstva. Plave oči so pomeiikovale
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje a 1. strani.)
no, da ga je treba strašiti z giljotino.
Nemška vlada je sporočila Zed. državam in drugim deželam, ki imajo diplomatična zastopstva v Parizu, da so vsled nemške okupacije nepotrebna in naj jih odpokličejo.
Čemu relif, ko pa je spet "prusperiteta" v deželi, vprašuje Chicago Tribune in tarna, da je v čikaškem okraju še ve dno 297,644 ljudi, ki jih preživlja vladni relif. Poleg teh je tisoče drugih, ki jih vzdržuje privatna dobrodelnost, pravi Tribune. Nedvomno ti ljudje pomoči potrebujejo, drugače je ne bi dobili.
Icelandija, ki se ponaša najstarejšim parlamentom na »vetu, je priznavala za svojega vladarja danskega kralja. Ker je Danska sedaj pod nemško okupacijo, je Icelandija zvezo z njo pretrgala in proglasila neodvisnost. Unija med njo in Dansko je trajala od leta 1820
V Rusiji se armada oborožu je na novo na podlagi skušenj ki jih vrhovno poveljstvo črpa iz sedanje vojne. Zelo pospešu je vežbanje parašutnikov. Sta linova taktika je mir, piše Pravd«, toda mir ob oborožen pripravljenosti. Dasi je Rusija s svojima mogočnima »obedoma v prijateljskih odnošajih, jima nič kaj nq za<upa.
in bele obrvi nad njimi so se dvigale in včasih bile razpete nekje prav sredi naprej potisnjenega čela. Nekaj mirnega, zadovoljnega jf bilo na vnem )brazu. Fant je bil oblečen kmečko, skromno, prej revno, > povprečno zadovoljivo. Srajco! je imel zakrpano in suknjič je i bil ve« prešit; klobuk je bil že zdavnaj brez traku in brez! prave barve.
"Miško štrbad!" sem vzkliknil veselo.
Fant se je še bolj razveselil, Jbrvi so se mu povzpele še više na čelo, obraz se mu je Še bolj razvlekel.
Miško štrbad mi je ponudil | težko, mennato desnico, potem I *e je usedel nasproti mene, vzel cigareto, ki sem mu jo ponudil, io utaknil v široka usta in potegnil dim vase.
"Od kod pa ti prihajaš?" "Bil sem pri bratu," mi je pojavil. Njegov brat je zdaj v Mariboru v službi, šel je k njemu, če bi mogel najti kaj Lanj. Kaj ni več v Zagrebu, sem ga vprašal. Ne, je dejal. Dobil je v Mariboru pri neki tvrdki službo. pa se je preselil sem.
"Potemtakem se me še spominjaš. ko me poznaš?" se je smehljal zadovoljno in me gledal z drobnimi očmi.
"Oh, štrbad! Tebe bom poznal še na sodni dan, če se bova le srečala."
Kako bi se ga ne spominjal? ! Saj sva živela skupaj nekaj dolgih mesecev, skoraj štirinajst mesecev, čeprav z redkimi izjemami. In mnogo veselih dogodkov sem videl, ki so bili v zvezi z njegovim službovanjem. Prav dobro se spominjam prvega srečanja z njim.
Bilo je nedeljsko popoldne, Ko smo bili vojaki nekoliko prosti in smo se lahko zavlekli >o sobah. Zlasti, ker je zunaj močno deževalo. Nekateri so >olegali, prepevali zagorske >esmi ali se pogovarjali. Potegnil sem kovVeg izpod postelje in pisal na železni posteljni plpšči pisma na vse strani. Bilo e februarja in zato smo kurili veliki železni peči. Kako in <je smo dobili drva, je težko povedati. Važno je, da smo drva imeli in kurili. Okoli peči je bilo prijetno toplo. In še tak ep čas, ko sediš nemoteno, pišeš pisma in skrivaj pokadiš, pol cigarete. Po hodniku kora-čijo vojaki, krešejo ob betonska tla z okovanimi čevlji, da močno odmeva od enega kota hodnika do drugega. Pogovarjajo se v zagorskem, med murskem, prekmurskem in šuma-dijskem narečju, celo turški jezik govore nekateri.
Pri visoki železni peči v sobi je čepel človek; sklanjal se je obrazom prav v odprtino in
MAJSKO SLAVJE NAŠE PESMI V PRIJAZNEM WAUKEGANU
Napisal Zvonko A. Novak
Ko jablan v cvetju vsa je, rastje krepko klije in z vedrega neba na polje nolnce sije, ni svete v slavju pesem nosa vence vije.
dati vsaj nekoliko nadiha slovenskih svojščin čutenju ameriškega življenja. In to je kulturno delo, ki je vse hvale vredno in ki ga laže in učinkoviteje vršijo skupna pevska slavja. Zato bi ideja, spočeta pred petimi leti za take skupne prireditve, nikakor ne smela zaspati med nami.
C»»«r*lni pravnik (Attornej General) Robert Jackion j« ¡«del de tek tivom jmtttneia oddelka navodilo polov, t i vsa neaaieljene tujce, ki «o oporniki peta kolona. Eden ismed aratirancav ja na fomji sliki. Bil je vjet v New Yorku. Ker »a ja branil, »a ga pretepli, da so «a ukratili.
preverjen, da je to on.
Fant se ni zganil. Nasprotno, spet je počenil in se napenjal v peč. Videl sem njegov obraz, ki je bil pri tem pihanju ves nabuhel in velik kakor mesec, ki se dviga zvečer iznad hiš in drevja. Tudi poteze, bi rekel, so .bile podobne potezam takega večernega meseca: nekaj nedoločnega, rahlo osenčenega je bilo na njegovem obrazu.
Treba mi je bilo iti v kantino po jabolka in cigarete, ši-munič je prav primeren za tak posel, to zdaj že vsakdo ve. Sicer mu bom pa dal nekaj jabolk in celo cigareto, za kar bi se marsikdo potrudil. Povrhu pa bo človek kot je šimunič Ante smatral to za dolžnost. V vseh mesecih je vendar dojel, da je disciplina posebna stvar na svetu, s katero se ne smeš igrati, temveč je najbolje, če jo visoko ceniš, šimunič Ante pa tudi ve, da je poalednji, najnižji, da mu lahko vsi ukazujejo. Že res, da mu včasih, kadar ga pošlješ na neprijeten posel, uide tih. pritajen, a vendar o-gorčen in užaljen vzklik: "Zakaj pa samo jaz?!" Ali preskromen odpor je v tem vzkliku, da bi kdaj v življenju z njim uspel. Ne, saj noče, da bi uspel, zakaj že tisti trenotek. ko odpre usta, ko se mu od nosa do širokih ustnic zariše črta razočaranja in ponižanja, je namenjen izvršiti, kar mu je naročeno. Saj ve, da je podrejen vsemu svetu, Čuti, da je najnižji.
Tokrat se vendar ni okrenil.
'šimunič Ante!*
šimunič Ante še vedno čepi na tleh. Podoben je neveliki, vendar široki kopici na jesen-
skem travniku, kadar pada ves pihal v ogenj. Kadar se je iz-j dan dež.
ravnal, je bil prenizke postave | Ko naposled kletvica pospre-in preširok. Na glavi mu je vo-; mi njegovo ime, se okrene, gle-
Gledal sem ga je*no. '
4Kdo pa?' sem rekel. Saj ga bom vendar poznal, ¿e teden dni ga vidim vsak dan, kako čisti našo prostrano vojaško sobo, potem čisti hodnike, okna, vse, kar je potrebno. Potlej, ko mi odidemo, ga postavijo k orožju, in tam ves dopoldan, prav tako popoldan prestoji in prešeta. Prej je skoraj vsako jutri odhajal v bolnico na pregled, potem so ga poslali na komisijski pregled, odkoder se je vrnil z veselo novico, da pojde v kratkem domov, ker ima padavico. Blagroval sem ga zaradi te bo-žjasti, saj pojde domov in za kaj tako velikega se že splača imeti tako svojevrstno in redko bolezen. Na žalost je vsakdo nima. Ta pritlikavi debelušni Medmurec pa jo ima in bo zaradi tega tako srečen, da bo morda čez teden dni koračil po medmurskih cestah med nizkimi griči in gledal ravan ob Muri.
'Jaz sem Miško Strbad,' je zategnil fant še vedno veselo nad to nevsakdanjo mojo pomoto. Gledal ?em ga; saj ima docela šimuničev obraz, šimu-ničeve oči, ki so tako sinje, debel navzgor zavihan nos, široka tenka usta, okroglo lice, bebast nasmeh, veliko vdanost v usodo in življenje in vrag vedi v kaj še. Vsekakor pa je zadovoljen človek, ki živi v tej veliki množici docela sam zase, skriva čepico in obleko ponoči pod sebe, da mu je ne bi zame-nili ali celo ukradli, če nima kakšnega dela pa ves dan bulji predse in najbrže počasi nekaj premišlja. Vsaj njegov obraz je podoben obrazu premišlju-jočega človeka. Mogoče pa le sanjari, ker pojde domov, vsaj če je Šimunič.
jaška čepica čepela nerodno in nepravilno. Bila je tako močno zmečkana, kakor bi mu jo nalašč poiskali. Morda jo je ponoči skrival podse, da bi mu je kdo ne ukradel. Taki ljudje imajo svojevrsten čut za lastnino. Posebno še, če imAjo kaj tujega, kar morajo vrniti. Tudi zelen-kastorjava suknja je bila tako vsestransko zgnetena; razodevala je. da se ponoči z njo ode-va; deloma zaradi mraza, deloma pa spet i*z skrbi, da mu je ne bi kdo zamenjal ali celo odnesel.
Bilo je prve mesece, ko sem spoznal komaj tiste, s katerimi sem bil vsak dan skupaj. Onih, ki so hodili na zdravniške preglede ali po večini polegali po bolnicah, nisem tako poznal.
šimunič! sem ga poklical,
u
loaoi
□oi
30C30I
ic* p
D
VELIKA
otvoritev pikniške sezone
DNE 30. IN 31. MAJA 1941
¿LIT, Willow Springs
I» i-1
a
A 101
Dobro godba. Igral bo Omerxov orkester. Vobi vos na obilen poset
ANTON KEGEL. [
I0001
loaoi
I0C301
da nekaj časa nerazumevajoč, skoraj preplašeno. Njegov obraz je bil dovolj dobrodušen, da lahko odpusti kakršnokoli psovko. Ta mesecu podobni obraz strmi mimo vate, kakor bi bil v resnisi pripet na nebo, brez najmanjšega giba, dokler mu s svojo fantazijo ne daš vsaj skromnega življenja, širok debel nos se včasih zgane, in tudi oči mu pomežiknejo.
'Je', je zavlekel po medmur-sko. 'Kaj pa je?' Nič presenečenja ni v njem, nič vznemirjenosti.
'Kaj pa se ne oglasi,š če te kličem?'
Za trenotek molči in me gleda. Ne, nečesa res ne razume. Ali pa noče lazumeti?
'Pak me nisi klical,' je odvrnil nedolžno, celo rahlo začu deno. Gledam ga, Mar je res tako premeten?
'2e trikrat sem te klical: šimunič! Niti Zganil se nisi.'
Še trenotek je strmel vame, potem pa bruhnil v vesel zado voljen stneh, ki je donel po vsej sobi. Usta so se mu raz vlekla skoraj do ušes. oči so mu utonile med lici in čelom, samo nos se mu je svetil, čeprav je bil tudi ta videti manjši.
Gledal me je zadovoljno, ne da bi se nehal smehljati. Nekaj mu je zelo ugajalo.
'Saj jaz nisem šimunič,' mi je povedal.
(Dalje prihodnjič.)
Žalostna vest
Johnalown, Pa. —V premo »rovniku Bethlehem Steel kor-poracije je bil smrtno pobit rojak Joseph Zakšek. Zmečkali so ga jamski vozovi, ki so se utrgali in zdrveli nazaj ter padli nanj. Ta nesreča se je zgodila 20. maja. Pogreb se je vršil 28. maja.
Pokojnik je bil zvest naročnik in čkatelj Proletarca. Enako njegova soproga, ki je tudi naprednega mišljenja.
Josipa bomo ohranili v blagem spominu. Njegovi soproigi ter ostali družini in sorodnikom naše iskreno sožalje.
John Langerholc.
Hrvatski "ustasi" v Franciji zahtevajo svobodo
V Franciji so zaprti trije hrvatski "ustaši", ker ao bili za pleteni v atentat na jugoelovan-skega kralj* Aleksandra, ki je bil ubit v Marseillesu let« 1934. Vlada "neodvisne hrvatske države" je apelirala na francosko vlado v Vichyju, da naj ji one jetnike izpuati ter pošlje v "osvobojeno domovino", za katero so se borili.
Enak apel so ji poslali pristaši dr. Ante Paveliča te Amerike.
Topovi grmijo. Puške govorijo. Bombe rohnijo. Poljane krvavijo. Mlada življenja se pokončavajo, veličastna dela neugnanega človeškega duha uničujejo. Smirt kosi in neusmiljeno gospodari sredi splošnega razdejanja kakor še nikoli poprej. Glad se plazi med po-gaženimi in podjarmljenimi ljudstvi liki sestradan volk po naseljih pa bolezen se mb pridružuje 'kakor sla človeške zlobe. človeštvo se bolestno zvija v krčih strašnega trpljenja. In zdi se, kakor da je civilizacija sedanjega Časa v zadnjih vz-dihljajih.
Po Evropi, Aziji in Afriki besni vojna furija v vsej svoji razuzdanosti. Grozodejstva našega časa prekašajo v krutosti in nasilstvu barbarstvo * vseh prejšnjih vekov. Toda priroda se baš sedaj prebuja, preraja in pomlaja v vsej svoji krasoti, kakor bi ne bilo na svetu vse-tistega gorja.
V veliko uteho nam v deželi, ki je še ni zatelo neurje tiste človeške pobesnelosti, so dne 18. maja letos priredili sloven ski pevski zbori Naprej iz Mil-waukeeja. Prešeren in Sava iz Chicaga pa pevsko društvo S N. D. iz VVaukegana pod gostoljubno streho vvaukeganskega Slovenskega narodnega doma svoje peto pevsko slavje e vz-poredom, ki je vreden, da se podrobneje opiše v sledečih vr sticah.
Slavje je odprl na odru prostrane dvorane Slovenskega narodnega doma ob prilično dobri udeležbi naših ljudi Ru dolf Skala s kratkim nagovorom, v katerem se je spomnil podjarmljene Jugoslavije v trdnem upanju, da pride slovenskemu življu in drugim v njej zopet dan vstajenja, se zahvalil sodelujočim pevskim zborom in navzočemu občinstvu ter rzrekel željo, naj vsaj naša pesem zaliva rožam pestre pomladi v teh žalostnih in težkih dneh splošnega pokolja.
Vzpored te lepe in zgledne pevske prireditve je sestajal iz dveh delov. V prvem so nastopali že zgoraj navedeni zbori izaporedoma, in sicer najprej zbor S. N. D. iz Waukegana pod vodstvom prof. Pavla šif-lerja, potem Naprej iz Milwau-keeja, ki mu je dirigiral njegov učitelj Stephen Jursik, nato či-kaški Prešeren s prof. Frankom Kubino na čelu in naposled čikaška Sava, ki jo je vodil Jacob Muha. Drugi del je tvorila komična opereta "Rdeča kapica", ki jo je izvajalo osebje waukeganskega pevskega zbora.
Zbor S. N. D. iz VVaukegana se nam predstavi z Mihelčiče-vim "Venčkom narodnih pesmi" in Robinsonovim "Finalom" iz skladbe "A Ballad for Američana".
Obe pesmi sta ibile prav dobro zapeti. V obeh se je lahko opazilo to, da je abor v dobrih rokah. V "Venčku" je bil imenitno izražen narodni duh, ki preveva vse njegove popevke, in "Finale" je bil prednašan natanko tako, kakor zahteva skladba "A Ballad for Ameri-cans". Vsi glasovi so bili sveži, čisti, topli in čustveni. In taki so «e zlivali v užitka polno harmonijo. Pevke in pevci tega zbora so lahko z vso upravičenostjo ponosni na ta svoj uspeh. Dvorana je z veliko naslado uživala to njihno petje.
Pevski zbor Naprej nam je nato zapel v mešanem »boru Uthmanovo "Pesem avobode", Košatovo "Zapuščen" in koroško narodno "Spet ptice po jo", v moškem zboru pa narodno "Hišica pri cest' stoji" in "Na straži".
Naprej je odpel vse te pesmi tako dobro, da je prekoml samega sebe z njimi. Lani sem poslušal njegovo petje v Chica-gu, pa sem opazil, da je bilo to petje veliko boljše od lanskega, čeprav je bil tfbor tudi lansko leto prav dober v svojem pevskem izvajanju. Izpopolnjevanje je najboljše poroštvo za napredek in kjer je napredovanje ao tudi uspehi. Za Naprejem j« ob burnem
ploskanju nastopil Prešernov cvartet, ki je zapel nekaj popevk ter 'L njimi izvabil burno ploskanje po dvorani kakor ob vsakem takem nastopu.
Za kvartetom je prišel na vrsto Prešeren sam ter nam zapel Kubinov "Venček narodnih", potem pesem rz Foerster-evega "Gorenjskega slavčka" in angleško "I Dream oi Jea-nie". Vse te pesmi so bile imenitno izvajane in pravilno prednašane. Glasovi so bili lepo merjeni. Zlivali so se v krasno celoto. Prvi in drugi tenor pa prvi in drugi bas, vsi so se izborno podpirali drug druge ga in ustvarili fin glasbeni uži tek. Med poslušalstvom so želi burno pohvalo, ki so jo po vsej pravici tudi zaslužili.
Prvi del tega zanimivega in lepega vzporeda je zaključila čikaška Sava s tem, da nam je zapela Uthmanovo "Prisego rdeči zastavi", "Prebujenje duhov", Laharnarjevo "Prezgodne cvetlice" in Grumov "Venček narodnih pesmi
Savino petje je vselej skrbno naštudirano in čustveno. Na to oboje je pevski zbor že tako navajen, da bi bilo čudno, če bi temu ne bilo tako tudi na tem pevskem slavju. Sava se je dobro postavila tudi to pot ter bi la burno pozdravljana, ko je odhajala z odra.
Po kratkem odmoru je prišla točka drugega dela na vrsto. Osebje zbora S. N. D. iz Wau-kegana nam je podalo pod Šif-lerjevim vodstvom komično o-pereto "Rdečo kapico" naravnost izborno in popolnoma brezhibno. Glavne vloge «o bile v rokah May me Kirnove kot mamice, Doroteje Judnicheve kot Rdeče kapice, Mary Koširjeve kot stare mamice, Rudolfa Skale kot volka in Alme Gan-tarjeve kot lovca. Rdeča kapica je imela največjo in menda tudi najtežjo nalogo v tej igri s petjem. Pela je dobro in tudi kretanje se ji je prav imenitno obneslo. Tudi vse druge vloge so bile pravilno pete in izvajane.
Kulise so bile prav primerne. Ustrezale so vsem zahtevam te operete. Tudi kostumi so bili dobro pogodeni.
Vse je dokazovalo to, da se je vodstvo z osebjem vred zares potrudilo pri vajah in potem na prireditvi. Vztrajnosti
Bill Adams preminul
Herminie, Pa.—Dne 23. maja je bil v Pktsburghu pokopan na Allegheny County Memorial parku znani socialistični pionir BiH Adams. Preminul je v starosti 81 let. Zapušča ženo, brata in hčer ter nekaj drugih sorodnikov.
Pokojni Adams je pričel z organizatoričnim delom za socialistično gibanje v tem kraju že leta 1904. Spoznal sem ga leta 1910, ko je pomagal ustanoviti ameriški socialistični klub v Herminieju. Govoril je takrat v dvorani WBF. Tisti klub je pozneje razpadel, leto pozneje pa je bil ustanovljen klub JSZ.
Sodrug Adams je bil po naravi mirnega značaja in kot tak je tudi nastopal v socialističnih aktivnostih. V svojih govorih je bil vedno stvaren. Bil je priljubljen ne le med sodru-gi nego spoštovan med vsemi, ki so ga poznali.
Na mrtvaškem odru je ležal v pogrebnikovi dvorani v Wil-kinsburgu, od kjer je bil pokojnik doma. Ob njegovi rakvi ga je obiskalo mnogo prijateljev. Tudi westmorelandski "old tajmerji" so mu položili venec na krsto v zadnji spomin. Ob večerih so v pogrebnikovi kapeli nastopili govorniki, glavni govornik na pogrebnih svečanostih pa je bil sodrug Van Essen, ki je s pokojnikom v socialističnem gibanju delal vzajemno in sta šla mnogokrat skupaj na govorniške ture.
(S. dr. Van Essen je specialist za očesne bolezni in v oskrbovanju očal. Kakor pokojni Adams, je on znan tudi med Slovenci. Am. druž. koledarju in Majskemu glasu vselej nakloni svoj oglas.)
Pokojni sodrug Adams je za socialistično gibanje iskreno sodeloval. Ko pa so se v povojni dobi pričeli notranji spori, ga je to silno poitrlo. Vendar upanje v socialistično solidarnost si je ohranil do zadnjega. Bil je človek širokega obzorja in kot tak dobro pojmoval tudi splošni svetovni položaj. Vedno je verjel, da je rešitev človeštva le po poti v socializem. Pisec teh vrstic se je od njega mnogo učil in naučil, časten mu spomin. Anion Zornik.
in požrtvovalnosti je moralo Društva SNPJ jela pošiljati
biti veliko povsod. Sijajen us-I pomoč ZQ izdonje
peh in hvaležnost navZoiegajN k (J besednjoka občinstva bodi v zadoščenje in 1	®	'
plačilo vsem, ki so se udejstvo-
vali v "Rdeči kapici'
Sredi Čednih domov naših ljudi v vvaukeganski slovenski naselbini, ki je ena najlepših v tej deželi, pa med prijaznimi VVaukegančani je cela prireditev napravila na tiste, ki so se je udeležili, prav dober vtis ter jim obenem nudila izvrsten užitek.
Zelo značilno je to, da so se vsi štirje zbori to pot Še posebej ozirali na naše narodne po-
Doelej sem prejela prispevke in plačana naročila izdanju Novakovega besednjaka v pomoč od sledečih drušdev Slovenske narodne podporne jed-noste: št. 580, št. 631, št. 594, št. 665, št. 408, št. 138, št. 106f št. 564, št. 48, M. 53 in št. 742.
Ob tej priliki naj se iskreno zahvalim vsem Članom in članicam zgoraj navedenih društev za njihno naklonjenost upaje, da bodo še vsa druga čim preje prispevala vsako po svojih mo-
pevke. Gojiti te se pravi presa-1 ^h«
jati čustvovanje slovenskega ljudstva v to deželo ter s tem
Mrt. Agnes Novak, 2506 N. Clark St., Chicago, 111.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago
Pr v le tarée, May 28, 1941.
I	I I .......Ml
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMEN TAH JI
se v uredniškem članku pod naslovom "Naša nesrečna stara domovina" raduje, da je "provinca Ljubljana" prišla vsaj pod Italijo namesto pod Nem-
Glasilo KSKJ z dne 21. maja \ udaril po socialistih v Avstriji,
in enako, ko so Mussolinijevi in Hitlerjevi bombniki pobijali španske lojalhrte. Tudi v sedanji tragediji se niso nič spremenili. Demokracija, relif in take reči so jim le na jeziku. Njiho-čijo. Sicer bi Glasilo KSKJ la-j vo mišljenje je nespremenjen«^ hko pojasnilo, da je "provinco" LJubljano POKLONIL Italiji HITLER, ampak glasilu druge največje slovenske podporne organizacije menda ni treba v take podrobnosti.
Po tem sentimentalnem tar-anju nad razkosano Slovenijo pravi uvodnik v omenjeni številki Glasila KSKJ tole:
Po našem »krom nem mnenju g I« de novo provinco Ljubljen«, «li njeneg« omenijo no novo «pntiajaceg« pod Italijo, bodo imoli naii rojaki oadi gotovo boljia, kakor pa rojaki, »padajoči pod Namco."
Čemu boljše? Pisec Komentarjev je bil med ljudmi v staremu kraju leta 1938. Navadni
Kritika je stvar, ki se jo dvojno presoja. Prizadetim ni ljuba, drugi soglašajo z njo, tretji se zgolj zabavajo ob nji. Urednik glasila S8PZ smatra, da je bilo poročilo v Proletar-cu o režimskem shodu v Chica-gu "pretirana kritičnost" in dodaja, da je tudi Prosveta obsodila tako pisanje, čemu neki bi ga, ker je ona tisti shod sama obsodila v slovenskem in v angleškem delu! Napredek citira iz Prosvete stavek, ki se pričenja: "čudno je, da nekateri naši ljudje, ki zelo spoštujejo Etbina Kristana, se ne morejo ničesar naučiti od njega,
ljudje so mu na vprašanja gle-1 P** P® so tako malenkostni, da
de nevarnosti okupacije odgo varjali, da če jih že mora doleteti nesreča, bi rajše pod Nemce kakor pod Italijo, češ, da imajo življenjske razmere že
ob tej uri na Golgati'—naštevajo greh»* bivših jugoslovanskih režimov in posameznih re-akeionarjev! Namesto da bi imeli v tem težkem momentu
itak dovolj slabe, v Italiji l,r*<l «¿ml le ^potrebo pomoči'
pa so še slabše. In vrh tega so..........~
videli, kaj je Mussolini počel s primorskimi Slovenci.
za nesrečno ljudstvo, iz katerega izhajajo, pa zapravljajo čas _________________________________in delajo med nami zmedo 8
Ampak Glasilo KSKJ rnUliIobr^pfnjem ob one, katerih ni
več—kakor da bo kaj pomagalo Jugoslovanom v starem kraju."
le na koristi prečastitih gospodov, pa pojasnuje na vprašanja, čemu je boljše, da so prišli Slovenci province Ljubi jana pod Italijo, tole:
Boljše bi bilo aato, "ker Italija drii • »vel» Cerkvijo, ne profanja tvojih vernikov; vso drugače pa postopa po-garska Nemčija. Italija jo Slovencem v novem zasedenem oaemlja celo obljubila. da labko cb dr is jo svoje slovenske šole, samo v višjih šolah se ho treba štadentosn učiti še i talija načine. Tako tadi nima Italija tvojega gesta-pa tako rassirjeaega kakor to vršijo racij» in ne smrtne kaani; v Nemčiji pa večkrat zapoje krvaafcova sekira..."
Ali si morete misliti večjega opravičevala fašizma, kot je urednik Glasila KSKJ v tem svojem članku?
"V Italiji ni smrtne kazni," pravi on. Ali nima nič spomina? Ali mu ni ničesar znano o tistih primorskih Slovencih, ki jih je dala Mussolinijeva justi-ca ustteliti v hrbet? čeprav Italija "drži s cerkvijo", so morali vzlic temu Slovenci, ki so prišli pod njo po prejšnji vojni, prestati nič koliko gorja.
Glasilo KSKJ je pro*i Nemčiji, ker je "poganska", a za Italijo pa, "Ler drži s cerkvijo". Obe diktaturi sta PEKEL. Le, da imajo v eni cerkveni paraziti privilegije, v drugi pa so jim bili odvzeti.
Slovenski klerikalci v Ameriki in v starem kraju so se o-grevali za fašizem v času, ko je
Pcljaki v inozemstvu še vedno veliko razpravljajo o bivših režimih in "posameznih re-akcionarjih", katerih ni več. Ko je bila Poljska invadirana. jI je načeljeval diktator maršal Kydz Smigley. Njegov minister za vnanje zadeve je bil Josip Beck. V kritični uri sta se na pobudo Anglije in Francije nemškim zahtevam uprla. Polj-:ka armada se je borila okrog mesec dni. Novemu poljskemu vladnemu odboru načeljuje general Sikorski, ki je vsled «pora s Smigleyevim režimom pobegnil iz Poljsite. General Sikorski ve, da je potrebno govoriti o bivših režimih, enako Vatro Grill, kajti le s tem, da se učimo iz napak in zmot prejšnjih "poglavnikov", lahko delujemo za boljši red. Tudi ako bi Proletarec o tem molčal ko grob, ne bi dobil zastran tega nihče v Jugoslaviji večji kos kruha.
Etbina Kristana se mnogokje omenja. So ljudje, ki ga imajo sedaj radi. a po prejšnji vojni so ga grizli, ako ne v listih, pa privatno in na sejah. Urednik Napredka ga spoštuje. A vzlic temu ni storil ničesar, da bi bil "ob tej uri na Golgoti" povabljen na prireditev, ki se Je vr-
PMSTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
J
Noslov x« list in tajništvo |e:	%
s
20.17 Ko. Lawndale Avenue % Chicago, Illinois	^

. naročite si dnevnik
PROSVETA
99
Naročnina aa Zdrniene drinve (izven Cbkaga) I« Kanado $€.00 na leto; $5.00 sa pol letat $150 aa ietrt leta; za Chicago in Clcore $7.50 za aalo leto; $3.75 za pol letat za Inozomttvo $9.on
IM
Šila v Clevelandu v korist Jugoslavije. Ako se mu priznava, da je za Jugoslavijo in za naš narod vendar nekaj storil, čemu se ga je prezrlo, kadar so prireditelji sklepali, kdo naj bo glavni govornik?
Srbski komitaša obljubljajo ubiti Ante Paveliča in druge Hrvate, ki so pomagali ugonobiti domovino. Nevarnost je le, da bo Pavelič, ki je terorist po naturi, pobil precej Hrvatov in Srbov prej, kot oni njega. Nekateri komentatorji trdijo, da je Pavelic a svojim organiziranjem atentata na kralja Aleksandra preokrnil tok vse evropske zgodovine. Kajti zaeno z Aleksandrom je bil ubit francoski miniater vnanjih zadev Ha rt ho u, ki je bil oster nasprotnik "apizanja" Hitlerju. Ante Pavelic je bil dolgo v Mussolini je vem varstvu, pa se je v Italiji naučil, kako se varovati pred atentatorji. — Pod carrz-mom ni bik> svobode. Vendar so atentatorji lahko ubili tu in tam carja in marnikakega njegovega ministra. A v modernih "totalitarnih" državah so atentati redki kakor bele vrane.
Sloveudki klerikalci se ponašajo, da imajo Lemont, kateremu so rojaki prispevali že nad četrt milijona dolarjev; da imajo KSKJ, ki je bila pred leti gospodarsko že tako šibka, da so jo hoteli takratni odborniki "reinšurati", pa so jo oteli in napreduje; dalje so ponosni na svojo Slovensko žensko zvezo, in radujejo se tudi, da "rdeča opozicija" pojema.
Sodnik F. J. Laiuche je bil
znova oglašan, da postane kandidat sa elevelandskega župana. S svojih počitnic v Califor-niji je sporočil, da kandidature ne sprejme, štirje koncilmani — Pucel Vehovec, Crown in KovačiČ, pa so pisali predsedniku RooseveUu, naj Lauscheta imenuj« za sodnika v USA Dia-triet Court. Slovenci v Clevelandu bi zelo radi, da bi Lau-sche kandidiral za župana in so ga silili v to ie večkrat prej. A Lauscbe bi bržkone veliko rajše postal zvezni sodnik, kakor pa se pehal v politični borbi za župansko čaat. Služba zveznega sodnika je doM&rtna, s plačo $15,000 na leto.
Rev. J. M. Trunk je nedavno pisal, da ne bo imel papež o u-sodi Slovenije, oziroma Jugoslavije ničesar odločati. Pritrdili smo mu in njegovo izjavo popravili v toliko, da duče (s Hitlerjevim privoljenjem) odloči, Vatikan pa pomaga. Tako je bilo tudi ko je dr. Ante Pa-velič "prosil" v Rimu, da naj savojska dinastija preskrbi "neodvisni Hrvatski" novega kralja. Mussolini mu je kajpada radevolje ustregel. Ko je to bilo dovršeno, je Šel "gangster" Pavelič v avdijenco k papežu in govoril a njim 20 minut. O čem mislite, da sta se pomenkovala? Vsekakor o bodočnosti "neodvisne" Hrvatske. Papež je leta 1939 sklenil z jugoslovansko vlado sijajen konkordat, pa ga mu je srbska pravoslavna cerkev preprečila. S Paveličem ga mu bo lahko skleniti, večino Slovencev pa al je Mussolini direktno podvrgel. Papež ne bo imel a njimi nika-kih težav.
V pevskem festivalu v nedeljo 18. maja v waukeganskem slov. nar. domu «o sodelovali štirje pevski zbori. Isto nedeljo se je vriil v Jolietu skupni koncert slovenskih cerkvenih pevskih zborov. "A. S." poroča, d« je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. V Wat*kega-nu ni bila, menda zato nt, ker Je veliko večja kot pa dvorana sv. Jožefa.
Tednik Weekly PeopU, glasilo S. L. P., je na slavju svoje 50-letnice prejel od eselpistič-nlh podružnic In posameznih prispevate I je v $6,500.
Profesor Dtnko Tomaiič piše v dnevniku New Yortc Times, da se Hrvate po krivem dolžl za nagli poraz Jugoslavije. Po njejrovem mtienju je bila kriva njene notranje šibkosti in ne-enotnosli kasta beogradskfti
politikašev, ki se je rr.jša poslu-žila diktatorskih metod kot pa da bi dala ljudstvu demokratično obliko države. Pravi, da četudi so bili Hrvati v vladi, nfeo imeli v vnanjih in vojaških zadevah nobene besede. Najboljša notranja ureditev Jugoslavije bi bila "federalna unijah to-da birokratska ka*ta v Beogradu je vztrajala pri centralla-mu, in šele ko je postal notranji položaj nevzdržen, je dala Hrvatom avtonomijo. Profesor pravi, da je treua pripisati nagel poraz jugoslovanske armade tudi slabim pripravam, ne pa Hrvatom, katerfk je bilo ia-med celokupnega prebivalstva Jugoslavije le ena četrtina. Tudi poveljstvo armade, v katerem so bili vsi glavni častniki Srbi, je bilo nezmožno. Bila To-mašičeva tolmačenja naglega padca Jugoslavije pravilna ali ne, važno je, da jih je priobčil New York Times.
IZ CLEVELANDA
Cleveland, O. — Naj ae mi
oprosti, ker bom tudi v tem dopisu šc omenjal predlog "Big" Tony ja ix Callfornlje. Gre se pač v pomoč temu listu, pa je potrebno pisati o tem, ako hočemo podporo v obliki "copa-kov".
Dne 15. maja sem ae oglasil pri naši stari korenini, daai drugače še mlademu Cirilu Obedu, ki ima gostilno na St. Clair Ave. v Euclidu. Obnovil je naročnino ter dal "copak" listu v podporo. On menda "Big" Tony ja osebno pozna, pa je še toliko rajše podprl njegov predlog.
' Ciril je sin rajnkega Andreja Obeda, ki je premmul aprila 193*. V Clevelandu je bil znan, enako po Penni, kjer je živel mnogo let v naselbini Homer City. Bil je socialističnega prepričanja In poAtenjak prvega reda. Poleg Cirila live v Clevelandu še trije drugi njegovi sinovi in bčere. Vsi so v trgovskih poslih, po prepričanju pa slede svojemu pokojnemu očetu.
Ciril Obed je član kluba št. 27 JSZ, dokler pa je ft)vtl v Chicagu, ie bil član kkiba M. 1 JSZ. Njegova soproga je bčl sodruga Antona Veharja.
Tik njegovega prostora ima gasolinsko postajo a. Math Piah-ler, član kluba št. 49. Ciril napaja iejn« ljudi, Math pa žejne avte. Tudi on mi je obnovil naročnino, a za "copak" ga nisem utegnil vprašati, ker se je pripravljalo k iabruhu nevihte. Komaj sem utekel v bua, pa se je vlilo kakor iz škafa. Torej ga pobaram za podporo Tomšičevemu predlogu pozneje. • *
Zadnji teden sem na lep način in brez posebnega prigovarjanja dobil še tri, ki so podprli Tomšičev predlog in se odzvali vsak z enim $. To se je zgodilo približno takole: S taj* nikom SDO Vinkotom Cofom sva se slučajno dobila v "hiši j denarja" (v banki). Pa mi je takoj, brez vprašanja izročil "coipak'', da bo tudi on med podpiratelji.
Naslednji dan, ko sem srečava l dobra in slabe katoličane, ki so hodili ali pa se vozili k matt, sem stopil k aodrugu Johnu Zajcu na Calcutta in 157. cesti. Se pred no som vstopil, so že vedeli, kdo prid«, ker >4o me po žvižganju spoznali. John mi je takoj rekel: "Skaro dak vem, počemu si prišel." Smejal še je in dodal: "Na, tu je copak I Prispevam ga prav z dobro voljo." *
S. Zaje je v tej naselbini poznan in tudi drugod, kjer se zanimajo za one, ki so prkfril na našem kulturnem polju ali I i pomagajo kjer pač morejo korfetfti. 8. Zaje je človek " mirnega značaja", kakor pravimo takim ljudem. Je član Muiba št. 49 JSZ, predsednik Čitalnice SDD In predeednik dramskega društva Anton Ve-fovšek. Torej to je Se nekaj! Njegova soproga pa je (predsednica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. John pravi, da sta z "Big" Tonijem v starem kraju blizu skupaj doma. Johnov roj-
stni kraj je Račna, nedaleč od Višnje gor«, Kadar Toni pride v metropolo, bo pri Johnu po-strešen kot "baron".
Pa še nekaj sem zvedel pri Zajčevih. Namreč skrivnost, da se je njih sin John zaročil s hčerko znane napredne dru/.i ne Franka Tegla, af živi na E. li.VJ St. v KueUd*. Svatba bo v septembru, čestitke!
Tretji, pri katerem sem dobil prispevek v tlakovni sklad, je John Gorjanc, brat Andy j a Gorjanca, ki je «■— namreč Andy — oskrbnik izletniških prostorov 8NfJ. Oba slovita za delovna Človeka, poštena roja-jrš prve vrste/
' Vsem prfopevateljem najlepša hvala. Upam, da b^do imeli
mnogo posnemovalcev
• '
Nedavno sem dobil pismo od "Big" Tonyja in sliko mostu, ki veže San Francisco z Oaklan-dom. Pravijo, da je največji in najlepši na svetu. Tony, hvala za oboje f
Mnogo te dežele sem ie prehodil, a na tistemu mostu še nisem bU. čeprav som "večni popotnik". Sedaj so raamere take, da rabim podplate največ tu in v okolici.
Pripovedujejo pa, da ko zavladata Hitler in Mussolini tudi v naši deželi, bo ne samo dosti svobode za ve«, aego copakov, zaslužka in drugih dobrin nič koliko. Tedaj me potemtakem lahko doleti sreča, jla bom šel obiskati tudi Toneta v Oakland in pa gledati z visokega oak-landskega mostu po mestu in po zalivu ter ladje, ki plovejo po njemu. A če pa s« naši peto-kokmei o bodočem raju pod Hitlerjem in Mussalinijem motijo, se pa bom moral zadovoljiti kar s elevelandskimi mostovi in z našim jezerom, namesto da bi uiival krasote zlate Calif omije.
Jaz namreč zelo dvomim v vero naših oboževalcev Hitlerja in Muasolimja. To, kako sta sedaj osrečila Slovence, mi ni kar nič všeč. Tudi v tako «vo-bodo, kakršno sta dala Hrvatom, ne verjamem, čeprav fašisti trdijo, da bo tam medu in mleka sedaj toliko, da še krav
in čebel ne bo več treba.
•
Citamo, kako . se mnoše smrtni alučaji med nami. Povprečna starost je nekako nad 45. in 50. letom. Najbolj krute morilke se srčna kap, rak in su-šica. To zadnjo smo že nekako ugnali, sta se pa toliko bolj razmnožili prvi dve. Tudi sladkorna bolezen se močno širi. Sicer ni težka in mučna, a je človeku v nadlego zaradi di-jete.
« *
Kako je s cesarskim delom (pri WPA) ? Jaz Sem ga imel do apriia, pa so me odslovili čim so izvedeli, da je moj starejši sin Stanley, ki je «končal šolo, uposlen v tovarni, kjer se naprej uči strojništva. Bržkone so se zbali, da bi obogateli, ako
bi onadva delala.
* ; •#
Klub št. 27 JSZ je na svoji prošli »eji sklenil prispevati v tiskovni sklad Proletarca vsoto 150.00. V temü klubu sem bil Član, dokler nisem prestopil v klub št. 49. Zaeno je klub št. 27 prispeval tudi Cankarjevemu Glasniku enako vsoto, namreč |50. Vse priznanje požrtvovalnim sodrugom. Tudi lani je klub št. 27 prispeval Proletarcu v pod«poro okrog $75.
Pri tem klubu, v mislih imam namreč klub št. 27, je tako: z rtjlm vred deluje zbor Zarja, ki de je vzlic vsem zaprekam razvil v enega izmed naših najpopularnejših pevskih skupin v tem mefrtut Klub pomaga zbo-¿u, zbor klubu. Imata skupne prostore v St*P, ki so zaeno tudi čitalnica za njune člane in prijatelje. Z združenimi močmi beležita klub in zbor Zarja na njunih prireditvah zmerom lep moralni In gmotni u^peh. Tako je taki skupini lahko tudi finančno pomagati, bodisi Pro-leterru kot v druge namêne.
Kot zastopnik kluba *t. 49. ki sem zaeno s s. Milanom MedveAkom pooblaščen pose-čati $eje kluba it. 27, konstati-
ram, da mi je prijetno, kadar obi&čem njegovo sejo in sem vesel, ko sklepajo v korist našega gibanja.
Vedno sem rad sodeloval s klubom št. 27 in z Zarjani in bom prav tako storil kolikor bom le mogel v sodelovanju z njimi v bodoče. Pomagal bom, ako me bodo potrebovali, tudi na prihodnjem pikniku kluba i in Zarje. Uverjen sem, da bodo | storili isto vsi drugi člani kluba št. 49, kadar pa bomo mi imeli priredbo, pa oni nam.
Piknik kluba št. 27 in Zarje se bo vršil drugo nedeljo v juliju.
Anton J An kovic h.
Johnstown, Pa. — Kadar je
Človek zaposlen daleč z doma, ga brzojavka vedno pripravi v strah še predno jo prečita. Delal sem v Imperialu pri barvanju ondotnega društvenega doma, torej kakih sto milj od Johnstowr.a, ko dobim telegram. Le kaj hudega se je moglo zgoditi, sem si mislil.
Soproga mi je sporočila o tragični nesreči, ki je zadela mojega dobrega 'prijatelja Jo-škota Zakšeka, katera ga je stala življenje.
Kot po navadi, čil in zdrav, vesel in dobrovoljen tovariš je odšel v torek 20. maja v rov. Nakladal je opore na "entry", ki jih bi rabil na svojem prostoru v jami. Neprevidno ravnanje z dvigalom dveh drugih — baje mladih ljudi — ki sta spela kar tri težke železne vozove skupaj k dvigalu, pa je povzročilo, da se je vrv utrgala. Ponavadi se pripenja le enega. Za tri vrv ni zmogla. Pripeti vozovi so nato zdrčali navzdol in zadeli Jožeta, ki so ga dobesedno štrli in razume se— bil je pri priči mrtev.
Delavci so pojasnjevali, da se je ta nesreča zgodila po krivdi onih dveh nepremišljenih delavcev, ker se nista ravnala po določbah, ki so v državnem pravilniku za delo v rovih. Seve je kriva tudi družba. ki dovoli, da se "Minin« Law" krši. Kajti pri vlačenju vozičkov bi moral biti eden vedno pri stroju, a drugi pa jih spremljati in paziti vsak hip na zavore, v skičaju, da bi stroj odpovedal, ali se utrgala vrv.
Lakomnost za čimvečjimi dobički je vrzrok, da odgovorni ljudje rajše miže, kadar se kršijo varnostne določbe, kakor pa da jih bi uveljavili.
Ko sem pisal ta dopis, je Jože še ležal v rakvi, v slovenskem društvenem domu na Mozhamu. Dasi je bil zelo dobro balmiran, ga skoro ni bilo mogoče spoznati.
Obdan je bil z vrtom cvetja in obiskalo ga je nič koliko prijateljev. Kajti bil je priljubljen in vsem je bilo hudo radi te silne nesreče.
Ko sem prejel telegrafično in telefonlčno sporočilo, sem ravno obedoval. Ves tek do kosila me je mahoma minil. Vstal sem od mize in se odpravil, da ga še enkrat vidim.
Pokojnik je bil v 49. letu starosti. Rojen je bil v vasi Kole-sovec pri Rajhenburgu. V Ameriko se je priselil leta 1911 in se nastanil v Penni. Poročil se je leta 1913 v Leadvillu, Colo. Vrnil se je v to državo pred o-krog 16. leti in Bival v Ralph-ton u, Sharon u in potem celo vrsto let v Johnstown u, kjer si je ustanovil svoj lastni dom.
Bil je član društva št. 82 S. N. P. J., dalje samostojnega
:iik Lorain Boro spormega kluba.
Njegovo vedno dobrohotno in pomirjevalno obnašanje mu je pridobilo mnogo prijateljstva. Ako je komu mogel biti na uslugo, mu' ni pomoči nikdar odrekel.
1 Izredno ga je veselil lov; v .em spcitu je bil jako spreten.
Dičil ga je njegov značaj. Bil je poštenjak in svobomislec po prepričanju, mnogoletni naročnik Proletarca, Prosvete in drugih naših publikacij.
Delavstvo je izgubilo z njim ave^tega tovariša, ostali njegovi prijatelji pa še več.
Pokojnik zapušča soprogo, ki je komaj nekoliko okrevala po prestani bolezni, sina Franka ter hčeri Mary in Pavli (prva dva sta že poročena), brata, sestre in mnogo sorodnikov.
Soprogi in otrokom! Razumevamo strašni, nepričakovani u-darec, ki vas je zadel. Del te žalosti sprejemamo tudi mir rtjegovi sobratje, sodrugi in prijatelji! Andrew Vidrich.
nedeljo koncert Ko sem
424 Broad Street
. _ JOHNSTOWN, PA.
društva, unije UMW in odbor- ' L
J	n	........i..........n.
Iz Novega mesta na "Jutrovem"
Cleveland, O. — V
18. maja se je vršil ženskega zbora Cvet. nekaterim prijateljem omenil, da se ga udeležim, so mi odsvetovali, češ. da se ne fzplača. A vztrajal sem pri svojem predlogu, čeprav ni bil podpiran. Zame je bil vseeno sprejet. In hajd, šel sem in izplačalo se je.
Sicer sem koncertni sporni zamudil, zato sem se oglasil v "spodnjih -prostorih", ali kakor bi rekel Barbič, tja, kjer se kultura prodaja.
Tam je bilo veselja in petja, pa tudi takih pomenkov, ki se tičejo žalostnih stvari glede nesrečnega starega kraja, vojne itd.
Tu sem srečal tudi našega starega sodelavca in simpati-čarja Franka Hribarja. Seveda, na takem kraju je prvo vprašanje, "kaj boš piv?" Potem mi pravi: "Lever, Proletarca bom plačal, pa en dolar 'extra' bom dal zanj." Plačal je in nič omenil kako in kaj, a jaz mislim, da se je z dolarjem nlzval na predlog "Bjg" Tony-a iz Kalifornije. 2al, da ni ve-iko več takih iskrenih prijateljev za našo stvar, kakor je Hribar! On razume naše giba-ije, zato mu tudi rad pomaga. Kadar razpečavamo Am. druž. «oledar ali Majski glas, sodeluje z nami.
No, sedaj, ko smo poklicani na bolj vztrajno delo v prid Proletarca, bomo tudi pri nas gledali
na to, da poiščemo prijatelje, od njegovih neprijate-Ijcv pa seveda ne pričakujemo podpore. Joseph Lever,
ti
Francija lovi "rdečkorje
V Franciji je beda, groza in strah. Ljudje so histerični, toda terorizirani, pa se skušajo mirno zadržati. Vzlic temu je dala Petainova vlada koncem maja polovitl nad 30,000 takozvanih nezadovoljnežev, večinoma socialiste. Zaradi lepšega jih tuji tisk označuje za komuniste. À komunisti so vendar v zvezi z Nemčijo in s tem s Franeijo! Čemu bi jih bilo treba potemtakem loviti?
*
BARETINCIC & SON}
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
M
....................................«I«......♦♦♦«Ml
ZA HCNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UttlJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
f 1838 N. BALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. MOHAWK 4707	Hi «#
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
frailHMIMIH tUmilMMMMMMt MU UMU.......
ZVON KO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
predsednikova vera
V svobodo
Predsednik Rooaevelt je v*! začetku tega meseca posvetili v SUimtonu v Virginiji pr:prosto hišo iz opeke, v kateri je bil
rojen pokojni Woodrow Wil-som. Ob tej priliki je imel pri-prc<«t aovor, v katerem je izrazil tudi svojo vero v svooodo.
Opoldansko solnce je žarko sijalo na tisto staro mestece in njegovo prebivalstvo je bilo vse v praznični obleki, ko se je vršila tista svečanost, kakor ¿o opisujejo tisti, ki so bili navzoči tedaj. Predsednik sam je bil bledega obraza, na katerem se je lahko ¿itala utrujenost, in roke so se mu tresle, ko je začel govoriti takole:
"Danes smo priMi semkaj, da posvetimo novo svetišče sv< bode. S tem izpričujemo iz-nova vero, ki je v nas — iskrene vero v svobodo demokracije na svetu.
"To je tista vera, za katero smo se borili že poprej in za katere obstanek smo ne pripravljeni borit» iznova.
"Za to, da se Amerikanci vnovič zaobljubijo svoji veri v demokratični način življenja, si v celi deželi ne morem misliti primernejšega kraja, kakor je ravno rojstni kraj Woodro\\a W ilsona. . . To je bil ikm poštenega življenja in visokega mišljenja in kamorkoli se je diužina preselila, je vzela s -ain) vzore, ki so postavljali ve-
svobode zadosti obsežni za podpiranje demokracije v na v*em svetu. On je učil, da se demokracija ne more obdržati v osamljenosti. In mi odobravamo njegovo mnenje in njegovo vero."
Predsednikova vera v svobodo na vsem «vetu je dobra, pametna in bržkone tudi iskrena. Le to je morda napak, da si jo zamišlja v okviru sistema, v katerem je zares demokratična svoboda nemogoča.
ZMEŠNJAVE
V tej deželi je menda vse nekam zmešano, zmedeno in zbegano. Ljudstvo ne ve danes, kam jo krene naša zunanja politika jutri. Dežela tava v temi že dalje ča«*a tudi v tem oziru. Mnogi javni uradniki, ki so na najodgovornejših mestih, ne vedo, kje se jih glava drži. Cela armada naših politikov bega na.fo javnost s svojimi govori, v katerih skušajo s puhlimi frazami obračati vodo vsak na svoj mlin.
Nabolj pa meša in bega ljudi sedaj vprašanje, ali naj dejansko posežemo v vojno na strani Anglije, ki je v čimdalje hujših škripcih, ali pa ji naj le pomagamo po vseh svojih močeh z bojnim orožjem vseh vrst.
Na obeh straneh tega vprašanja je dosti ljudi. Toda na nobeni ni tiste jasnosti, ki je tako potrebna v tako važnih stvareh.
Neprestane Hitlerjeve zma
ro v duševne vrednosti nad vsa-, ge na bojnih poljanah in diplo-
ko jrmotno vpoštevanje.
"V tragičnem sporo, ki ga svet doživlja ravno sedaj in ki ogroža vse tisto, kar jebilo nam kot svobodnim ljudem najbolj pri srcu, vidimo jasneje kakor kdaj koli poprej neodjenljivo silo duševnih stvari.*'
Nato je govoril predsednik še o \Vilsonu kot človeku, ki je skušal v vladi sveta nadomestiti silo s svobodo, ter skončal svoj ¿rovor s sledečimi besedami:
"Dobro je za Ameriko, da se
matičnih poljih ao tisto, kar dela največ "zmeanjave med obe-mi. Vrste tistih, ki so proti dejanski vojni, se vidno krčijo, ali število takih, iti so ogrevajo zanjo, pa se kljub temu ne veča. To pomeni, da je zmeda v razumevanju dejanskega položaja čimdalje večja, kar neznansko ovira izvajanje našega obrambnega programa, čeprav je to na vsak način najvažnejša in menda tudi najnujnejša zadeva naše dežele v tem času.
Med slovenskimi in drugimi
O tem $em se zlasti prepričal pred par dnevi, ko sem ae mudil v neki nudi naselbini blizu Chic a/a. Ljudje ne vedo, kaie-ri odbor je pravzaprav pravi vodnik tega gibanja.
Skupni jugoslovanski pomožni odbor je bil menda ustanovljen na koncu prvega tedna v tem mesecu, če se ne motim.
Ljudje, ki se zanimajo za to stvar, so mi povedali, da doslej »e niso bili obveščeni o tem.
Cincanje ni v takih rečeh nič kaj prida. Niti ne v drugih. Jugoslovanski državniki so bili cincarji, pa so Jugoslavijo za-cincali.
Iz Detroits premalo dopisov
Detroit, Mich. — Zdi se mi,
da je v naših listih iz detriotske slovenske naselbine vse premalo poročil, dasi »e tu dnevno dogajajo stvari, o katerih bi bilo vredno pisati, posebno še, ker so za delavstvo .nploÄnega pomena.	**
Zaposleni «mo zelo. Nekatere kompanije bi najrajše obratovale po sedem dni v tednu, posebno tiste, ki imajo vladna naročila za pripravljanje na o-brambo (national defense work),	»
Dobro za nas je, da smo pri-lično organizirani. Vsled tega nam morajo plačati za delo ob sobotah čas in pol, ob nedeljah pa dvakratni čas. Ker »e tega družbe večinoma izogibajo» u-rojujejo delavnik tako, da smo na ta ali oni dan v tednu pro<ti.
Stavk smo imeli v Detroitu— rn se še obetajo — vse polno. Komaj se je spor poravnal pri eui družbi, že je nastal pri druigi.
Tudi pri Fordovi kompaniji so se morali udati usodi, čeravno »o vedno vztrajali, da nočejo z unijo nobenega opravka. Tudi Henry Ford mora sedaj svojim delavcem plačevati ob sobotah čas in pol. In to menda prvič v zgodovini svoje industrije.
To je za nas delavce — posebno v Detroitu, velikega pomena. Seveda nas še čaka dola in bojev za organizacijo, am-
30. maja se precej članstva i pevskega zborni Svoboda spet pripravlja na izlet med »loven-ake farmarje v Harrietto, Mi-chigan. Kogar veseli užiti ta dan med njimi, naj se nam pridruži. Vsakdo je dobrodošel;
Pevski zbor Svoboda je letos pridobil precej podpornih članov. Hvala vaem, ki nam pomagajo vzdrževati zbor in slo. vensko pesem ter našo kulturo.
Rudolf Potochnik.
VAŽEN GRŠKI KANAL V POSESTI NEMCEV
ohrani ta hiša, v kateri je bil1 jugoslovanskimi ljudmi v tei
rojen Woodrow Wilson, nam in mnogim bodočim rodovom. Kajti v tej dolini države Virgi-nije bo spominjala Ameriko na
to. da so bili VViLaonovi vzori
deželi je poleg tega še velika
ta a tem, da so se bahave Ban-nettove izjave izjalovile.
Napori unije za organizira-
Pjsmo iz Slovenije, poslano net dni prej predno sta Nemčija in Italija udarile
Naročnik nam je poslal pismo svojega sorodnika uradnika, poslano iz Slovenije pet dni predno jo je poplavila nemška In italijanska armada. Iz razumljivih razlogov moramo izpustiti kraje in vsa imena.
Pismo je •značilno zato, ker zna pisec povedati med vrsticami, kar bi direktno nikakor ne rmel. Poslano je bilo po zračni pošti sk<r*i do New Yorka in prišlo hitrejše kot pa povprečna pi-ma, ki smo jih prejemali od tam na enak način. Rojak pravi m^d drugim: "...Radi teh čudnih razmer, katere smo preživljali, mi boste mogoče lahko oprostili, i Če se nisem mogel toliko zbrati duševno, da bi napisal dostojno pismo. Dejstvo, da je mogoče to zadnjič, da Vam pisem, me je dovedlo, da sc žurim. Imel bi se oglasiti še marsikomu tam v Ameriki, pa vsem to ne bo več mogoče.
. .Iz pisem, ki sem jih dobil vz Amerike, razvidim. da se naši pomenki nič kaj ne vjema-jo. Vzrok temu očividno je, da mnogo mojih in vaših pisem pojedo ribe. ..
M. . Sedaj bi kazalo še malo politizirati. Kaj je bilo in kai je privedlo do vseg;' tega. mi malo vemo, še mttogo manj pa, kaj bo v bodoče. Ko pišem to pismo, se je kovala naša na-daljna usoda. Mogoče je v času, ko čitate to pismo, že vse drugače; a resno dvomim, da za nas in naše domove boljše nego je bilo.
' P P	"Na noben način nas ne ame-
pak ^avnastenajebilaprebi- u ^^ če nbmo hotoli W
po poti kakor Več naših sosedov, katere so radi njihove ma-lodušnosti obsojali celo njihovi zavojevalci. Izgledov na uspeh
Ugibanje o Rusiji
Berlinski poročevalec glavnega dnevnika na Finskem je koncem maja poslal brzojavko, da so v teku dogovori med Berlinom in Moskvo o usodi Ukrajine. Nemčija da želi, naj ji jo da Kusija v "najem". In pa da je Rusija to pri volji storiti.
"Pravda" v Moskvi je to veat •zanikala in Finsko ostro prijela, ker dopušča v tisk take "be-dastoče". Nevtralni opazovalci pa pravijo, da je finski list dal Rusiji s tem le namig, kaj Hitler od Rusije pričakuje. Ako mu ne da Ukrajine zlepa, to je, "v najem", no, potem bo treba i v ta namen kaj drugega ukre-! niti.
PRIREDBE KLUBOV
J« S« Mdm
Na gornji »liki j« prekop ki dali Peloponnessuški polotok od ostale Grčije. Ta »tiri milje dolg prekop skrajšava vodno pot «od Atenami in Ja-
('ranhkim morjem.
MAJ
YALE. KANSAS. — V soboto 31. maja zabava kluba it. 21 JSZ v tukajšnji dvorani.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Prolctarca v nedeljo 22. jnnija pri Keglu v Willow Springsu.
JULIJ
CLEVELAND. O. — Piknik klub« št. 27 in "Zarje" na izletniških prostorih Federacije SNPJ v nedeljo 6.
banja za zbiranje pomoči, od-menjene našim ljudem onkraj morja.
KOMEDIJA Z RUDOLFOM HESSOM
vršile volitve o treh predlogih. Ali naj zastopa delavce v Fordovih tovarnah unija CIO, ali AFL ali nobena.
Agitacija je bila silovita. Vsi, ki poznajo, skozi kako te-žke boje je šla unija avtnih de-čevan | tiaku za nacija ,avcev UAW (CIO), so želeli,
da v tem boju ona prodre. In
Ko j« Rudolf Hcm pristal t f cn o avejim letalom dne 12. maja na 3.
Skctikem, in ¡»javil, da je po- Kdo je Rudolf He»? Angle- re* je zmagala na veliko jezo
begnil ¡g Nemčije, je završalo delavski minister tocialiat Forda in Bcnnetta z veliko ve-v Angliji, v Zed. državah, pa Ern?* Bev"i »a pravilno o- čino.
tudi v Nemčiji m drugod po xnac,! beštijo, je prav ta- Precej prask z delodajalci je
ko morilec in onfočen v krvi imela v tem mestu tudi AFL. »vojih žrtev, kakor Hitler. Be- na primer v lesni industriji in vin pravi, da si He»» prizadeva v prevozništvu. Pred dvema dc»eči miv z Anglijo zato. da bi - tednoma je bilo v enemu takih rešil nacijako Nemčijo in pvo- j rpopndov več ranjenih in cien jega šefa rablja Hitlerja pred izmed njih je vsled poikodb polomom, ki jima preti.	umrl.
Kakorkoli »o »e Angleži raz- Ko je imela stavkovne boje veselili, ko je prišel sovražnik AFL, jih ji unije CIO niso kva-He»» k njim v zavetje in so to rile ali pošiljale skobe na mena v»o moč razglašali tudi ame- sla stavkarjev. Zal, da se AFL riiki ča»opi»i, je treba priznati, ni ravnala po tem pravilu, bo-
tole:
Is v«eh do»edaj znanih dej-etev, ki jih dopušča angleška
disi v Detroitu, niti drugod.
Pri General Motors korpora-ciji je bil spor, ki je pretil, da
cenzur« v »vet, je razvidno, da razvije v stavko, poravnan.
Družba je zvišala mezdo lOc na uro, unija pa je popustila v nekaterih drugih svojih zahtevah. Pogajanja so trajala nad mesec dni.
#
Velik spor se j» dogodil tudi
He»»ov beg iz Nemčije ni za Hitlerjev režim nikakršna polomi jada. Mnogi celo »klepajo, da je Hess "pobegnil" • Hitler, jevo vednostjo.
Recimo tudi, da se mu je u-prl. Vzemimo za resna poroči-
imamo malo, vero pa popolno v našo končno pravično zmago.
"Mi vaše (ameriškeI nomoči še nismo bili deležni, vendar občudujemo vašo naklonjenost in velike Žrtve, ki jih doprinaša vaša nova demovina za pravično stvar Evrope. Nisem gotov, če se vi z vsem tem strinjate, a se morate še čutiti z nami in nam želeti dobro. Dobrega brez velikih žrtev ni. Cimdra-žja je kakšna stvar, timvečja je njena vrednost.
"Vi ste o vsem ker se godi pri nas v Evropi, predvsem o našem najbližjem sosedstvu, debro informirani, zato sem prepričan, da nam ne privoščite usode bilo katerega našega južnega so«eda.
"Zanima vas gotovo kako je pri nas. Da ni neposredne vojne nevarnosti, bi bilo kar dobro. Življenjskih potrebščin j2 za enkrat še dosti, dasi je nekaj od njih že na karte. Zase bi imeli vsega v izobilju, pa moramo živeti tijdi druge. .
la vanj brezbrižnost, kaj morem jaz <za to!
Glede klubove imovine vprašujete, če so bili računi pregledani in odobreni, čudno, saj sta bila oba v nadzornem odboru! Klub je bil razpuščen največ radi neaktivnosti nju dveh in drugih takih.
Klubova imovina je bila glasom pravil vsa poslana glavnemu uradu JSZ, klubov pevski arhiv bivšega zbora Delavec pa je bil izročen pevskemu zboru Zarja.
Naj ponovno povem, da so bile knjige kluba nadzornemu odboru vedno na upogled in ni prav nič treba ugibati, kaj je z imovino. Vse se je izvršilo pošteno in natančno po računih, ki so prizadetim na razpolago, le pišejo naj ponje. Nato jih naj pregledajo ter bodisi potrdijo, ali ne, kar bi lahko storili, ko je bil čas zato.
Jchn Le ver, bivši tajnik kluba št. 28 JSZ.
la. ki trdijo, da je Hess zbežal,	pri korporaciji Hudson Motor
ker se je bal za življenje. Ce-	Co., ki so ga posredovalci aku-
tudi je bil Hess "naci št. 3*\ to	šttli poravnati brez stavke, a ni
v diktaturah nič ne pomepi.	šlo.
Leon Trocki je bil vsekakor	Vsled vojne, oboroževanja veliko mogočnejša osebnost ka
RUDOLF HESS
»vrtu. Kajti Rudolf« Hessa je Hitler v «voji oporoki določil tvojega drugega "preatolo-
"••lednika". Prvi, ki bi naj P^vrel vlogo firerja za Hit
in splošne negotovosti se pokor pa je kak Rudolf. Hess. Bil trebttinam višajo cene, pa so je komisar vn*njih zadev, voj- vsled tega tudi delavci upravi-ni komisar, desna roka Leninu, j čeni vprašati za višjo mezdo, intelektualec in diktator, a ko	*
hitro se je prikopal na vrh vla-1 Mcbiliziranje fantov v ar-de Stalili, je anoral Trocki iti. mado se tudi med nami jako Va#, kar ja ša lahko storil, je pozna. Vrh tega «e obrate, v bilo nekaj nadlege, ki jo je pri- katerih smo uposleni, bolj in zadeval Stalinu s svojo propa- bolj u posluje v prid deželne o-gando, Hess pa v boju s Hitler- brambe in v pomoč Angliji, jem še tega ne bi bil zmožen. Kaj vse bo iz tega prišlo la-i Bevin ga je pravilno označil hko ugibamo, a bržkone nič do-- On ja le tiran, omadeževan s brega. Vojna je vojna
• S____ I ___I .IX_!L X_A___ L!__*
Nekaj glede kluba št. 28
Cleveland, O. — Te Nvrstice naj bodo pojasnilo onim, ki brez vzroka povprašujejo, čemu je bil klirb št. 28 JSZ razpuščen, in pa čemu da sem razpustitev jaz izvršil.
To zveni, kakor da sem razpust izvršil kar na svojo roko,
racijski dohodninski davek in I še veliko drugih.
Ka>kor je pojasnil taj<nik Morgeatihau, ko je razvijal «svoje misli o tem davčnem progra- j mu, imajo povišani davki prinesti ogromno vsoto v znesku po 112,667,000,000 med fiskalnim letom, ki 3e prične z dnem 1. julija. Sedanje davčne mere bi dale $9,223,000,000.
Izdatki ¡za tisto leto so {precenjeni na $19,000,000,000 in približno dve tretjini te vsote bi bili pokriti z davki, med tem ko bi se ostala tretjina pokrila s posojili.
AUGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba št. 118 JSZ v nedeljo 17. avgusta v
Drenikovetn parku.
NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-j«" na Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ave.
CHICAGO, 1LL. — V nedeljo 10. novembia koncert Save v dvorani
SNPJ.
DECEMBER CHICAGO, 1LL.~V sredo 31. decembra novoletna sabava kluba it. 1 JSZ
JANUAR 1942.
Glad v Rumuniji
Zaloge živil v Rumuniji so doma lega pošle, do žetve pa je še mnogo tednov. Nevtralni o-pazovalci, ki so prišli iz Rumu-nije, pravijo, da srd ljudstva proti Nemčiji in njeni okupacijski armadi narašča. Sabota-žna dejanja so nekaj vsakdanjega. Humunska oljna polja o-bratujejo Nemci, ki rumunsk3 jetnike straži jo pri vsakem koraku kakor da so jetniki, ne pa državljani "neodvisne" dežele.
Program za zvišanje davkov
Zvezna administracija je naznanila svoj program «za zvijanje davkov in zdi se, da bo naletel na ffkoro soglasno podpiranje v kongresu. Po njem bo meral takorekoč vsak državljan plačati večji delež vladnih izdatkov za deželno obramlbo.
Zvi^nje bo prineslo tri milijarde in pol dolarjev. Podrobnosti tega načrta še niso znane javnosti, ali vse pa kaže, da bo novo zviftanje poseglo tiudi mezdnim delavcem globoko v žep.
Finančni vešča ki pripravljajo z vso možno brzino to predlogo za kongres, kateremu bo dana čimprej v pretres in iva glasovanje.
Ali še pred tem pa se lahko
brez vednosti drugih.
Vzrok, da je prišlo do raztpu- zlgodi, da bo predsednik Roose-sta — upam — da je le zača- velt govoril po radiu ali kako
sen — so pač sedanje razmere drugače ljudstvu o njej. (To je in pa v tem kraju premalo lju-|storil 30. aprila).
Odbor za zbiranje jugoslovanskih listin apelira
Od'bor za zbiranje jugoslovanskega arhiva apelira za listine.
Iz New Yorka smo prejeli sledeče oznanilo:
Kaj utorite * prejetimi pismi? Ali jih hi «nit* ali jih savriete?
Ali vc*te ta koga, ki hrani liatine
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korist Prola-tarca v dvorani SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvoraai SNPJ.
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
STATION WHIP
4	1480 kilocycles
f Olm Station on Your Dial) • Featuring a program of •
¡Yugoslav Folk Music

Ier jem, j« G Oering. In ako te bi	krvjo nedolinâh žrtev, ki oe »e-
tudi njem« kaj zgodilo, naj	daj kaj« bodisi aa ovojo kožo,
P'ev*ame vajeti Rudolf Heaa.	aH pa je njagor	nora za
gUai navodilo. Radi tega je vratno* nacijake strategije.
Na družtvenem polju se tu precej gibljemo. Na spominski dan (Memorial Day) v petek
«Ji. ki bi bHi pripravljeni stati klubu ob strani tudi v najtežji krizi. Zase izjavljam, da sem skuSal skozi tri mesece dobiti ljudi skupaj, da bi se pomenili^ ali naj nadaljujemo, in ker jih ni bilo, sem to smatral za znak, da jim je "vseeno". To mi lahko potrdita F. Guatimič in A. deležnik, ki se na opetovana vabila tudi nista odzvala, dasi sedaj želita vedeti za vzrok. Ako bi bilo po mojem, bi
Kakor «e misli, bo predsednik poudaril (potrebo, da se morata plačati dve tretjini ogromnih vladnih stmikov za oboroževanje, angle&ko pomoč in druge zvezne izdatke v gotovini, ena pa s poaojilom.
Posamični davkoplačevalci, ki plačujejo sedaj v merah po-
in pisma od »vojih prijateljev ir. »t*- |reij Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. re-?» kraja ali od prijateljev, dofclih nedavno v Ameriko
Se li spominjate če »te kdaj pripa- j dn i kakemu juproalovanako-amerwke-nrut druitvu? Kaj je s njegovimi knji-Rr.mi, pismi in ostalimi listinami?
Ali veste, da morajo te stvari, čc f » jih ne lavrie, pa* pa hrani, veliko koristiti ljudem, kateri se pečajo z »nanstvom, kakor »o pisatelji? Ti bodo pisali «frodovino, di pokaiejo svojim vrstnikom čase, v katerih mi danes iivimo.
Ali veste morda aa kakeg-a Juffo-slovana. kateri ima taka pisma, ki bi kasneje pisateljem in zgodovinarjem bila v pomoč?
Obračamo se na vas in vaše prija-j« telje, da se ves ta matorijal in pisma, ki bi mopla kasneje služiti pisateljem in ftfrodovinarjem. oddajo in spravijo na varno.
Ce ni prortora v vaAi krajevni knjižnici, pošljite jih na New York Public Library. Ravnatelj knjižnice, jr. H. N. Lydentoerfc, nam je obljubil, da bo ves tak materijal spravil v ju-Koslovansko-amerifcki oddelek. 7jato pošljite *a hranjenje na The New York Public Library vse papirje, tiskane ali pisane, kateri se nanašajo na juRwlovanwk! narod v ti deželi, stari domovini ali kjer si bodi, torej vre, kar pove, kaj je jugoslovanski narod delal, govori! in mislil. Listine so lahko v katerem st bodi jesiku, pi-rma, pisana od preprostih ljudi, ao tako dobrodošla, kakor od vseh drugih.
Povejte to svojim sosedom in recite jim, naj pomagajo.
Zavijte vse papirje dobro in jih naslovite na:
Yugoslav Collection in Naw York Public Ufcrary Sth Avenue and 42nd Street Naw York City.
Knjižnica vas bo iakoj obvestila o prejemu ter odredila, da gre poslani materijal v oddelek aa jugoslovansko kolekcijo, kodor -bo vse dobro shranjeno.
Newyorftka knjižnica je že do sedaj mnogo storila v tem o*iru in je poka-rala vsestransko svojo naklonjenost napram Jugoslovanom. Vae to nam )e jamstvo, da bo posvečala veliko paž-njo vsemu materijalu, kater««* boste poslali s namenom, da ae hrani. Mi vemo že »daj, da bodo vte te stvari dragocen materijal ne samo «a pisatelje in zgodovinarje, ampak tudi xa has — Atudente na nnhrer*ah. Torej vas prosimo, da pošljete ves materijal i na dani naslov, d« se tako shrani ca
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK j
: "PROSVETA" |
Stane bo celo lato $6.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova drufctva.	1
Deset članov(ic) je treba aa	!
novo društvo. Naslov *a list in	' r.a tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL.
♦ ♦♦♦♦♦MMMIMMMKH«»
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OmffE HOURS: 2 0C-4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street
Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermaic Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointment« only
Residence Tal.) Crawford S440 If no tniwsr — CsR Aaslin B700
I
<*en$i pri 4.4 odstotka za dohodek v zneaku po $800, te aam-	bodočnost in da ga bodo mogli upori to pri $2,000, it oženjeni,	rahljati bodoči raxiakovaki.
bodo najbrž tudi precej hudo	gJ.^Xr PrOŠb KaU^a od-
imeli tu kluh, ki nam hi bil prizadeti z novim davi n im *v i-	delek htiočne evropske j^Tk^'un I-
vacm v ponos. A ¿e «ie je naseli- Äanjem. ZviAan t>o tudi korpo-	vena Kolumbija, New York, n. y.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles Vodi jo George Marchan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau
PROLETAREC
education
organization
Co-operative
commonwealth
NO. 1759.
Published Weakly at 2301 Sa. Lawndnle At«.
CHICAGO, ILL., May 28( 1941.
VOL. xxxvi.
JUGOSLAVIA CARVED
Hitler end Mussolini, leaders of the brutal, rebut, monolithic gang trying to impose e "new order" upon ell Europe, have completed another of their gangster dee Is in the carving up of Jugoslavia.
Practically the entire coastline, from the new amis created state of Croatia to Albania, including Jugoslavia's main see-ports—Split and Dubrovnik—has been given to Italy, in addition to a large slice of northern Jugoslavia.
A small part of northern Jugoslavia was taken by Germany.
The remaining Croat territory was set up aa a new state, with Ante Pavelich as its Poglavnik (Croat equivalent of II Duce), and the duke and duchess of Spoleto, of the Italian ruling house, its king and queen.
A separate "treaty of guarantee and collaboration" makes Italy responsible for Croatia's independence and integrity and kinds the Croats to take no international steps without Italy's consent and approval. In other words, a vassal state of Italy. The Croats have been given, in return for deserting the Slovenes and Serbians when Germany «truck, an "independence" and "freedom" thet will certainly be the envy of no one.
Classical Dalmatia also becomes a part of the kingdom of Italy. This is a zone described by Italian news agenciee as extending 80 miles distsmt along the coast from Zara to Split. It includes the cities of Sibenik and Trau (Trogir), near Split; all the Dalmatian coast except the islands of Prag, Brae and Vis, and the whole district of Kotor inlet as far as the borders of Montenegro.
Discounting territories taken by Italy, Germany and the new state of Croatia, leaves Jugoslavia almost a third smaller than it was two months ago. In this new territory, Mussolini gains control over about a half million Slovenes, or as many as were brought under fascist rule through the treety of Versailles.
Of all countries which have thus far fallen victims to German imperialism, Jugoslavia undoubtedly has received the worse blow. For the pair of lawless bandits now at the helm in Europe heve tore into this beeuty spot of Europe like mad doft, and have left it prostrate.
FEDERAL MINE INSPECTION Bill BECOMES LAW OF THE LAND
When President Roosevelt signed the Federsl Mine Inspection Bill on May 8th. the longyiphill fight of the United Mine Work* ^rs of Americs for federsl inspection of coal mines came to an end. It marked a great forward step toward the reduction, if not elimination, of the slaughter of coal miners in the country's mines.
What is now the Federal Coal Mine Inspection Act was passed substantially as introduced in the form of a kill by Congressman J. Harold Flan-nery of Pennsylvania. As passed by the House, the Flannery Bill required prospective mine inspectors to be "an accredited mining engineer or the equivalent thereto." This the Senate amended to read that these inspectors were to be persons with five years' practical experience in coal mining. The House refused to accept the Senate amendment and a Conference Committee was appointed, composed of members*of both Houses. The following compromise was worked out and was incorporated in the act as passed:
"That in the selection of presons for appointment as coal-mine inspectors no person shall be so selected unless he has the basic qualification of at lesst five years' practical experience in the mining of coal, and is recognized by the United States Bureau of Mines as having the training or experience of a practical mining engineer in those essentials necessary for competent coal-mine inspection."
The U. S. Bureau of Mines will appoint the mine inspectors subject to the Civil Service laws.
Under the act, the Secretary of the Interior acting through the U. S. Bureau of Mines is empowered to have made annual or necessary mine inspections at any time of the yesr in coal mines whose products enter into interstate commerce.
Full publicity is authorized for all findings sffecting the health and safety conditions in such mines as
well ss the causes of occupational diseases originating in them. This publicity feature is expected to be an effective weapon in causing operators to remove conditions leading to accidents in their mines.
Operators ^prho refuse to admit any inspector or other authorised representative of the U. S. Bureau of Mines into their plants shall be guilty of a misdemeanor and subject to a $500 fine and sixty days in jail. The operator or others in cc .rol of the mines must furnish complete information about accidents. Annual reports are to be made to Congress and will be available to the general public.	—U. M. W. Journal.
SNPJ Lodges Cooperating On Novak's Dictionary
Chicago. — Up to this date, I have received contributions and paid orders to aid thf publication of Novak's dictionary from the following lodges of the Slovene National Benefit Society: No. 580, 631, 694, 665, 408, 138, 106, 564, 48, 53 and 742.
I take this opportunity to express my appreciation and thanks to these lodges for their understanding and helpfulness, hoping that others will follow suit snd help us attain our goal in the shortest possible time.
Mrs. Agnes Novak.
2506 N. Clark St., Chicago, 111.
**
May Herald"
Foremost English-Slovene Publication of the Day
SO illustrated pafes of short stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the small price of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands.
Order a copy or more and sell them among your reading friends.
Order fromt
Prole tarec
2301 So. Lawn dele Ave., CHICAGO, ILL.
Original
Said to be the first of its kind in the world, a courae in gyroplane design has been added to the curriculum of New York University's coUeg* of engineering.
Facing the Facts
Hollywood wngs feel MGM showed great courage in titling a recent film» The People Vs. Dr. Kildare.
How could they know in advance that the public would shun the box office? . ..
Striking Figures
Latest figures on strikes In defense industries came as a shock to our patriotic newspapers. It seems there sre only some 7,000 strikers all over the country, not enough to attend a respectable lynching bee.
Pennsylvania produces nearly half the steel of the country.
A man of meditation is happy, not for an hour or a day, but quite round the circle of all his years.—Taylor.
There are but three classes of men. the retrograde, the stationary, and the progreaaive.-—Levator.
The Intolerant man 1s the real pedant.—Riehter.
Pain adds rest unto plessure, and tesches the luxury of health.—Tup-per.
Sustaining Fund Nets $208.75 in First Week
First blast* of tke heavy guns la oar Sustaining Fond Campaign were heard last week when Branch
No. 1 JSF, Ckicago, contributed tke total proceeds of its March 2nd affair, amounting to $134.23, and following close upon its heels came tke response of Branck No. 27 JSF, Cleveland, which added anotker $60.00 to tke Proletarec Sustaining Fund.
Other early reports kavo also been received. Christina Turpin. Cicero, III., made a collection of $15.02 at tke Song Festival in Waukegaa. Joseph Sney, Bridgeport, Ohio. sent in a collection blank totaling $5.60, of tkis total Branck No. 11 JSF, contributed $5. Mr. and Mrs. Matt Petrovick, Cleveland, Ohio, boosted tke total by anotker $4.00, making a grand total of $205.75 in tke first week of tke drive.
And so tke campaign to put Proletarec on solid financial footing moves forward, picking up momentum from week to week, and as additional reports come ia, you will koar about tkem.
Wage
Raises Cannot Cover Overtime
• CHICAGO.—Wage or salary increases cannot be later claimed to cover overtime payments due under the Wage and Hour Law, General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage snd Hour Division points out.
,fCases have recently come to my attention where our inspectors have found overtime payments due to employees and then have been informed by the employers that wage or salary increases had been given to employees — the amounts varying in each case— and that the amounts of such increases should run to the employer's benefit in squsring off the debt due the employee under our computations for overtime," General Fleming said.
"Unless the employer has adopted s constant wsge plan, such as is outlined in the Wsge and Hour Division's Interpretative Bulletin No. 4 or unless it is made clear to the employees at the time they are given additional amounts such amounts are to compensate them for overtime and sre not increases in salary, the division will not recognise the additional amounts toward overtime or as payments for such time. Payments made to employees cannot be wage or salary increases and extra compensation for overtime at one snd the same time. Where additional amounts are paid without any understanding that they are overtime compensation and the payment of such amounts remains constant even during weeks in which the employee works no overtime, the payments are in fact wage or salary increases and must necessarily be reflected in an increase in the employteWeguIttr hourly rate of pay rather than aa an offset sgainst extra compensation due for overtime."
General Fleming also pointed out that similar situations have arisen where companies have undertaken to pay more than the union scale for certain work and then have sought to fall back upon the additional compensation ao paid as an offset against extra compensation due for overtime under the Wage and Hour Act. General Fleming emphasised that in such situations ss in those referred to above, the payment of additional amounts csnnot be offset against extra compensation for overtime due under the Act unless it was stipulated at the time such amounts were paid that they were paid as extra compensation for overtime and not as increases in the scale of wages sbove the scsle required by union agreement.
IN THE NEWS
NAZI FORESEE NEW EUROPE AS ECONOMIC UNIT
Will Hitler Give a New Lease of Life to a Dying European Economy?
By Scott Nearing
CIO WINS BY FORD
One of the worse anti-union employers in the annals of American industry, Henry Ford, has been brought down quite a few notches from the high reactionary pedestal on which he has been sitting for over forty years.
Result of the election held on May 22, under National Labor Relations Board supervision, to decide which union shall prevail In Ford's gisnt River Rouge and smaller Lincoln plants, gave the UAW-CIO 51,866 votes, the A. F. of L. 20,364, snd 1,958 for no union.
"The result af the election," R. J. Thomas, president of the UAW (CIO), said, "msrks the end of an era in American Industry. It means the defeat of the type of uncompromising antl • unionism represented by Heory Ford.
Harry Bennett, Ford'a highly paid unionbuster, called it. a "great victory for the Communist party."
At the same time another setback came to the suto King with the National I^abor Relations Boatd order from Washington, directing the Ford Motor company to reinstate 97ft workers with back pay at Its Kanass City, Mo., plant, offer reemployment to 46 others, and discontinue recognition of Its company anion.
Anyone who knows enough to go in when it rains takes his wsr propaganda with a geuerous pinch of salt. The bureaus of enlightenment are busy in all of the warring countries and their output is more than suspected. But underneath the wholesale lying, important changes are taking place in the European set-up.
The Nazis now dominate all of Europe with the exception of the British Isles and the Soviet Union. Spain and Italy are cooperating with them. The smaller countries are at their mercy. A score of nations that were sovereign, independent states are now part of the German political and economic system.
There has been a great deal of spec-ulation as to what changes the Nazis would try to make in European economy. Herman Rauachning. among German writers, has written in detail on the subject snd John Cudahy, a U. S. diplomat, has published a number of articles baxed on recent first hand studies made both in Germany and in the occupied countries.
United Economy Indicated
Several pointa seem to be well established:
1.	German occupation is chiefly economic snd nnly incidentally political and military. Economic experts precede or accompany the army, and work out plans for co-ordinating the economy of the conquered country with that of the Reich.
2.	They do this under a general economic plan for European economy prepared in advance by the Ministry of Economics. The plan has been accepted by Italy, Spain and Sweden.
3.	Under the plan, Berlin replace* London as the financial capital of Europe ami in addition becomes the planning and directing center and acta as clearing house for trade and exchange.
4.	Europe is regionalized and specialized. One region produces cereal«, another oil, a third textiles, a fourth metals, and so on down the line. Free trade exists between these linked regional economies, making the continent a planned customs union.
Under these arrangements, Holland, occupied less than a year, is enjoying notable prosperity. There is b brisk demand for products. Prices are good. Profits are considerable. Dividends are up. Stock values are hign. Wage* are regulated and strikes are forbidden. From the
standpoint of the Dutch business cIsks, the presence of the Nazis is in many ways an economic advantage.
Will Europe Be United?
Will this experience be repeated in the more recently occupied countries? Will Hitler's Germany do for continental Europe what Bismark's Germany did for the independent German states that formed the Reich after the wars with Austria, Denmark | and France? Evidently this is the in-' tention of the Nazi leaders.
Bismark consolidated the Reich in 1871 in the heyday of capitalism. Hitler is trying to consolidate Europe in an era of capitalist decline. Can he succeed and thus give a new lease of life to an economy that was bankrupt when operated by a score of independent European states?
It is too early to answer such questions, but it seems quite evident they are in process of being snswered by some of the most significant economic developments that have taken place in Europe since the industrial revolution.
Law No Bar To Added Pay In Lieu of Vacations
CHICAGO.—Employers in defense
industries planning to give their workers sdded pay to forego vacations as recommended by the Office for production Management were advised by General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Dept. of Labor, to enter such added compensation on their payroll records as a temporary increase in rate.
Added compensation under Wage and Hour regulations must be included in the computation of overtime unless they are gifts "which are in no case compensation for services rendered.** Added compensation to Îorftgo a vacation legally Is not a gift.
RAILROADS BOOST CAR ORDERS FOR DEFENSE NEEDS
Can "shots in the arm" revive the old "Iron Horse" and remedy the results of long, lean years on a depression diet, in time to enable the railroads to carry the vastly increased burdens piled on them by the defense | program?
.Since LABOR, the railwaymen's national .weekly, raised that question recently, in an article on the threatening shortage of freight cars and engines, numerous authorities have joined in a chorus of warnings that the railroad situation is one of the most serious defense problems facing the country.
"Railway Age," the rail management magazine which has been publishing soothing statements that the carriers could handle their defense, burdens with ease, suddenly changed its tune and printed an article entitled, "Railroads Face Grave Emergency."
It asked, "Is a traffic jam coming?" admitted that "the increase in traffic caused by the defense effort is turning out much greater than was anticipated," and pointed out that the new rolling stock needed by the railroads will require 5,000,000 tons of steel, which the steel industry may or may not be able to furnish.
GRACE GETS $22» AN HOUR
Increases in the price of a pound of bacon won't mean very much to a lot of people whose names were made available by the Securities and 1 Exchange Commission in Washington recently.
The names were those of corporation executives whose salaries and bonuses were included in the annual reports submitted by stock-issuing corporations to the SBC each year. Their income from atock dividends and interest was not included.
Eugene Grace, head of the antiunion Bethlehem Steel Co., was number two man In the nation's 1940 list of fciffh-salaried executives. He <wa« paid $478,144 for the year or $9,196 a week or $229 an hour on a 40 hour a week basis.
Two other officials of Bethlehem Steel got $179,000 each while two others got $139,506 for their year's labor.
TEMPORARY AGREEMENT SIGNED BY P. M. W. A.
The Progressive Mine Workers of America and the Illinois Coal Producers Association on Msy 10, signed
a temporary agreement providing for a one dollar increase in the basic-daily wage rate, raising the base from $6.00 to $7.00. The biggest increase $1.40, was received by machine operators, jumping the scale of the highest bracket from $8.40 to $9.80 per day.
The agreement entered into by the Progressive Union scale committee and the operator's representatives deals only with wage rates the question of working conditions yet having to be ironed out.
VINSON ANTIUNION MEASURE SMELLS OF HITLERISM
Rough sailing is predicted In Congress for the Vinson anti-labor bill after its advocates barely succeeded in getting it reported out of the House Rules Committee by a 6 to 5 vote.
The bill, which would freeze the open shop and provide jail sentences for strikers, is bitterly opposed by the American Federation of Labor, the Progressive Mine Workers of America and many other labor organizations.
Attacks against the measure are mounting in labor, congressional and government circles.
A minority report of the House Naval Affairs Committee flayed the bill as a "Hitler way" of dealing with labor and as "making the laboring man, if he strikes justly for better conditions, a criminal."
CIVILIZATION MARCHES ON
Meeting in Evanaton, 111., the national Women's Christian Temperance union stated recently that the nation's liquor bill since repeal was greater than its federal relief bill. Since April, 1933, Americans have epent $23,761,462,677 for alcoholic beverages and the federal government has spent $20,250,515,357 for relief.
1.173,563 CIVILIANS HOLD U. S. JOBS
The United State- civil service commission repotted inat the executive branch of the government employed 1,173,663 civilians in February, 1941, as compared with 1,151,-148 in January, an increase of 2 per cent. Over 80 per cent of this increase was full time permanent em-ployes paid from regular funds. Employes of the federal government in the District of Coiua.£Ùi increased to 161,527. compared with the January figure of 158,527.
Social Security*and the New Job
Women Barred
Women and children are no longer allowed to get sleepingcar accommodations on trains in Germany, the Department of Commerce reports.
If anybody can figure out what that has to do with the prosecution of the war, please wire Federated Press.
AUTOMATIC WRITING
Employee ot*r 65 years of age inquires at his local So-rial Security Board office about retirement benefits and about supjtlementary benefits for his wife n ho 'Is also jtast 65. He is given a list of the things the office trill need in connection u ith his application for benefits
No. 6.
A worker who wants to claim his old-age and survivors insurance benefits at age 66 or any time thereafter can get an application form by writing or calling at his nearest Social Securitiy Board office. With the form properly filled in, the worker will need also to furnish some proof of his age. If his wife is past 65, she will also be entitled to benefits, and should obtain and file a separate application form. She too will need to furniah proof of her age and, in addition, proof of her marriage to. the worker.
There is usually little difficulty in
obtaining a wedding certificate, but birth certificates of persons now 65 years old or more are comparatively scarce. If a birth certificate ia not available, the Social 8qcurity Board office will advise claimants about other types of proof of age which will be acceptable.
Workers and their wives who are planning to file claims for old-age and survivors insurance benefits should obtain their proofs of age and marriage beforehand in order to avoid delay in getting their claims approved. Frequently it take« some time to locate such evidence as a church record of infant baptism or record from the family Bible.
Good Dogs
A dispstch from Germany reveals tfcst all dogs are "to be examined to determine whether or not they are fit for military service... Dog owners, in msking application for an examination. must state the breed, age and sex of the animal, together with a statement of all examinations previously made."
Wonder if they have to prove pure Aryanism ...
A Record
A helicopter, one of thoag flying windmills, recently broke a record for staying suspended In mid-air over one apot. You're sure that wasn't Soviet foreign policy dangling from nowhere.
He delivered the Goods
Not to be outdone by John R. Chaplin, who spofca of Aid for an Australian, the Harry Bridges defense committee is formally using the slogan, "Bundles for Bridges."
NEXT EVENT
PROLETAREC PICNIC
Kofi'» Grove. Willow Sprint* Sunday, Juno 22