i» k o let a k ec je delavski list za misleče Citatelje /_ PROLElTAREC C¡la«ilo Jugoslovanske Soeiali«tiene ¡íveie in Prosvetne Matice official organ of J. s. f. and its educational bureau jT. — NO. 1759. «a MM. M. «. MUI. M I» «M MM M tMMW. Ml. M> IM M1 M CMVM «I l«K S. Mil CHICAGO, ILL., 28. M \JA (May 28), 1941. PublUhwi W#»«4tly at 2301 S. Lawndale Av®. LETO—VOL. XXXVI. Razpravljanje o vzrokih naglega padca Jugoslavije PRESENEČENJA NAD ČUDNIM PORAZOM DRŽAVE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV POSLEDICA ZAVAJALNE PROPAGANDE. — SRBI V PREJŠNJI IN SEDANJI VOJNI V dnevnikih in revijah v tej deželi so po padcu Jugoslavije ameriški poročevalci v Evropi in razni tukajšnji časnikarji v dolgih razpravah pojasnjevali, ¿emu in kako se je dogodil razpad države Srbov, Hrvatov in Slovencev takorekoč brez odpora. Razjasnjen je potrebno Razja>njevanje se jim je zdelo potrebno zato, ker so pod vplivom bodisi nacijske ali pa protinacijske propagande do te vojne trdili, da ima Jugoslavija izmed malih držav v Evropi najjačjo in najboljšo armado. Prijatelji Anglije, ki so delovali, da Jugoslavija ne bi kre-lila k osiAču, so v tisku širili trditve. da v sluîaju vojne med Nemčijo in Jugoslavijo se bi jugoslovanska armada sama lahko borila več mesecev, med tem pa ji bi prišla pomoč od zunaj. Rr.osevelt nič kriv Nasprotniki predsednika F. D. Rooaevelta so v tej polemiki o Jugoslaviji vrgli mnogo kritike nanj, čež, da je on "Srbom" zagotovil, da ako'se zapletejo v vojno, jrm bodo Zed. drtave takoj pomagale. Roose-velt je bil namreč poslal na Balkan svojega zaupnika Wil-liama J. Donavana, da deluje v Ankari, v Sofiji, v Atenah in v Beogradu proti osiAču. Da-li je on Jugoslaviji kaj več obljubil, kakor pomoč Rde*čega križa, še ni znano. Verjetno je, da ji je zagotovil tudi pomoč v munki-ji, ki pa bi mogla dospeti tja *ele po nekaj tednih potem, ko *ta nemška in italijanska armada udri i preko jugoslovanske meje. Roosevelt ni padca Jugoslavije prav nič kriv, kar njegovi kritiki sami vedo, a njihov namen je le dokazati, da se Jugoslavija ne bi bila uprla, če ne bi bila "preslepljena" z ameriškimi in angleškimi obetanji. Podcenjevanje armade Do 6. aprila to leto so ame-j riski poročevalci in drugi komentatorji jugoslovansko armado vztrajno precenjevali. Najbrže edino zato, ker so imeli v .spominu herojsstvo srbske armade v prejšnji svetovni vojni, pa so smatrali, da mora biti *edaj Se boljAa. Urednik Proletarca ni v vojaških stvareh nikakršen ve-Vak, a vendar je jugoslovanska armada, kolikor jo je leta 1938 videl v Beogradu, na raznih obmejnih postojankah v Sloveniji, na Hrvatskem in v Bosni, napravila nanj zelo slab vtis. Navadni vojaki so bili bolj v capah kakor v uniformah. Hrana slaba In oiprema primitivna. O tem je nato pisal v ovojem potopisu in pa o pomenkih, ki jih je imel z vojaki iz raznih krajev Jugoslavije. Za tiste, ki so notranje razmere v Jugoslaviji od blizu poznali, njen nagel razkroj torej ni bil presenečenje., Iznenade-no pa je ta pojav gledala ame-r'*ka javnost In tudi v krogih ameriške vlade so baje strmeli. Kakor vlada Poljske in Ru-rounije, se je tudi vlada Jugoslavije razvijala na slabše od ^ta do leta. Namesto da si bi iskala ljudske za^lombe, ga je le obdavčevala in ustrahovala. * mirnem času* to gre. Ali v krizah, in posebno pa v voj- nah, se taki grehi maščujejo. 2al le, da se maščujejo nad ljudstvom, kajti glavni krivci navadno zbeže in potem kje na varnem nadaljujejo svojo pogubno vlogo. Poras bil pričakovan Nihče se ne čudi, da je bila Jugoslavija poražena. Kajti objeta z vseh strani od sovražnika, bi bil 6udež, ako se bi še branila. Toda kar časnikarji in komentatorji, ki se s stvarjo pečajo v tisku, niso mogli takoj zapopasti, je to, da se je država zoperstavila invaziji, toda ne s svojo organizirano silo. Sedaj pojasnujejo, da je sploh bilo ni. Kmalu, ko je sovražna armada zasedla vso Jugoslavijo, si je izposloval dovoljenje potovati po nji ameriški časnikar Alex Small in več drugih. Tu bomo citirali le Smalla, druge pa v poznejših člankih. V enajstih dneh je Small v svojih raziskovanjih dognal, da je Nemčija Jugoslavijo okupirala brez velikega truda. Nemška vojaška komanda trdi, da je izgubila v tej invaziji le kakih tisoč mož. Small meni, da kakor se ta glasi nevrjetno, je njena trditev prejkone zelo blizu resnice. Napadi iz zraka na Beograd in Sarajevo so posebno poglavje in bo o njihovih grozotah o-pisano pozneje v tej seriji. Nemci se hvalijo, da so poslali v Jugoslavijo samo štiri divizije. Pojasnujejo, da jim jr bila lahka nalo slavne Atene, ki jih pozna iz zgodovine vsak. kdor je količkaj vtaknil no* v šolo. čeprav nam je Grčija tako blizu, pa le malokdo pohiti tja na jug. v deželo slavnega Olimpa, ki je vrgla tudi na naše ozemlje mogočne pramene kulture. Pa ae rai je le ponudila prilika do izleta v starodavno deželo. Ko aem se za trdno odloČil, da pojdem s prijetno družbo na Akropolo, sem se hotel oskrbeti za pot a potrebno literaturo in vodiči. V Ljubljani sem dobil le Baedeckerja, ki je še izpred vo-jne. V Zagrebu aem zagledal v Kusjlijevi knjigarni novejšo reportažo: "Sonne über dem Balkan (napisal: Albert Köhler). Tolažil aem se, da bo boljše v Beogradu, kjer imajo Grki svoje poslaništvo. Pa so bili na grškem poslaništvu neobičajno hladni. Zdelo se mi je, da žive na poslaništvu v razmerah pred 2000 leti. Vsaka država se puli za tujce, saj je tujski promet važna postavka vseh državnih budte-tov, Grkom — tako se mi je zdelo — pa je vseeno, Če se kdo agla^i pri njih all ne. Ne poznajo tujsko prometne propagande, ne Izdajajo vodičev... dobil sem vtis, da je njih slavna zemlja sama posebi vaba, ki naj pripelje tjakaj Ahasverje* »brez vsake reklame. Po ctgledu Beograda smo sedali na vlak in krenili proti ju-mimo Niša, Skoplja... do evdjelije, naše zadnje posta-e. Tam so nas rzpregli, kakor i prišli na konec sveta. Zaradi carinskih in obmejnih zadev in seveda zaradi prehoda v Grčijo, kjer imajo drugačen dnevni ¿a* kakor ml. Ob 8. uri smo morali premaikniti naše kazalce na 9. uro po grškem caso-merstvp. Zato smo imeli na na-ii izhodni postaji v tč časa, ka-fcor num je bilo Pa nič *ato! Polteno smo izrabili te tpra in pohiteli n* obširne ravnice, kjer se raztegujejp v neti (.¿led nasadi murv, in smo o-ir led ovali še dovolj trdne priče na zaključne čase svetovne vojne, ko ae je vlekla tod solunska fronta, še danes pričajo o nekdanjih burnih za na.*o svobodo tako pomembnih časih, male trdnjavice, zgrajene iz železobetona. To so tako svana mitraljeska gnezda. V trupu neprodlme kolibe se je stiskalo dvoje, troje vojščakov, ki so t do Soluna. Eden izmed naših sopotnikov pa je pozabil kupiti v Jugoslaviji kruha. Te nezgode se je opomni) na daljšem poetanka v Eidomeni. Urno je smuknil v kolodvorsko restavracijo. To se je jezil, ko je moral plačati za kolač kruha trikfat več, kakor bi dal malo popreje na naših tleh. In kruh, ki ga je kupil na prvi grški podaji, je bil iz naše Djevdjelije. Tako so nam povedali ljubeznivi grški cariniki in obmejni stražniki, ter so se smehljali jezi naftega tovariša, ki je na svoji koži občutil, kaj je izvoe in uvoz in smola, če te za štruco domačega kruha zacarinijo. Vlak je potegnil in smo se kesali z Vardarjem, ki teče vzdolž proge. Nekako do polovice troge toče železna kača po desnem bregu Vardarja. V zadnji polovici pa si poišče reka bližnjico do izliva v Egej-«ko morje, proga pa krene proti vzhodu do Soluna. Vardar se vso pot veča in veča. Ko slonim pri oknu in zrem v go.4o. od ilovice rdečkasto valovje — verjetno je, da so ga pobarvali zadnji nalivi — se domislim na prijetne vojaške Čase in na vojnega tovariša Pera Markiča, rojaka teh pokrajin, ki nam je ob tihih večerih pravil zanimivosti iz ozemlja med Djevdje-lijo in Solunom. Kakor nam je dejal naš vodnik, bi morali kreniti proti Solunu z brzovlakom. iPa smo nasedli! Vozimo se z mešancem: nekaj osebnih vagonov je priključenih tovornemu vlaku. Zato nI čuda, če se premikamo s poiževo naglico. Na postajah imamo dolgo postanke. Vse povsod imamo dovolj ča*a, da po-hitimo po vodo. Julijska vročina nas žge in žeja, na mnotgih postajah pa je voda nepitna. Po malem ae začnemo učiti grških besedi. "Nero" pomeni "voda",' "euhariatos" pa pozdravljen. Posedemo na čaka-liščih v senco in se spuščamo v razgovore z ljubeznivi m i železničarji. Nobene nevarnosti ni, da bi kje zamudili vlak. Preden se vlak pomakne, dajejo najpoprej znak z zvoncem, nato prometniki zatrobijo, in še le, ko je zabrlizgala tudi lokomotiva. se pomaknemo do prihodnje postaje. Na naslednji postaji se stara alika ponovi. S klici "nero* poskačemo iz vagonov in tečemo do vodnja- kov. Tam si načrpamo vode in p< tedemo v sence. Ponekod pa na* domučini avcttfe, češ, "nero jc nepitna". S tako vodo pa mo i med vpžnjo hladili lp ro ke, glave pa tudi noge. iPili je nUm j, ker smo ae bali poaledic. Pester film se je odvijal veo pot: Zidana naselja, pa spet pu voone, prazne pokrajine. Izza viokih kupov slame so se Vrfkazale ponekod borne kolibe, drugod pa so bile nove, s sveto, rdečo opeko prekrite vasi. To so vasi, ki jih postavljajo za grške begunce. Ob motnih na pol posušenih potokih poležavajo velike (Srede obupane živine. Ko prihajamo bolj proti jugu. gledamo preproste slamnate strehe, ki počivajo le na štirih kolih. Pod takimi zasilnimi sončniki počiva živina ob hudi sopari. Tod ¿o siromašne pokrajine, ki jih še ni zajel tok naprednega gospodarstva. šele pri Jefiri, kaki peti postaji pred Solunom se slika spreminja. Na oknih posameznih hiš opazimo goeto liane mreže, ki branijo stanovalce pred nevarnimi komarji. Od tu dalje gledamo na kmetiji že mlaltfne stroje, ki so založeni s sodi bencina. Ob mla-tilnicah pa se kopičijo orjaški kupi slame. Razsežne žitne planjave se menjavajo s tobakovi mi nasadi. Žito in tobak sta med najbolj pomembnimi pridelki današnje Grčije, ali kakor se imenuje drŽava uradno: kraljestvo Hellas. Vsa drŽava meri 130t000 kvadratnih kilometrov, pa je le ID4* povriine obdelane. Gozdov imajo prav malo. Presrečni smo, ko zapiha naš vlak v solunsko postajo. Ura je 14. (2. pop.). Točno pet ur smo se cijazili od poslednje jugoslovanske postaje Djevdjelije do Soluna. Iz Soluna, takratnega grškega mesta, kjer pa je živelo cbilo pripadnikov slovanskega redu, 5ta krenila oba brata na tever prižigat baklo krščanske vore. S pobožno hvaležnostjo smo Uopili v mesto, od koder je zasijala med naše pradede kič kulture. DELOVANJE SLOVENSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ ZA RELIF JUGOSLAVIJI RAZPRAVLJANJE 0 VZROKIH NAGLEGA PADCA JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) mobilizirana niti za iako vojno kakršna se je pričela leta 1914. Isti poročevalec trdi, da se o zlomu odpora jugoslovanske armade v tej vojni niti govoriti , ne more, ker ga v pravem pomenu besede ni bilo. Kar se tiče bojnih aeroplanov, tankov in drugih sredstev modeme vojne, jih Jugoslavija ni imela, pravi Small. Imela pa je v času invazije kakih 700,000 vojakov z opremo iz leta 1914. Nato Small zastavi vprašanje: "Kako, da se ta armada ni boljše izkazala?" In odgovarja na svoje vprašanje sledeče: ,4Srbi iz leta 1914 so se v prejšnji vojni borili do zadnje patrone. Jugoslovanska sedanja armada se ni. Za to razliko je možno eno pojasnilo, in v svojih raziskavanjih sem se u-veril. da je pravilno. Prejšnia armada jc bila "srbska". Sklanja je bila ^juijo^lovan^ka". Prejšnja armada je imela svojevrstno moralo. Bila je zedi-njena v spominih na stoletne boje s Turki in z avstrijskimi armadami. Razjcdcnoat znotraj Jugoslovanska armada v sedanji vpjni pa je bila kakor država Jtfgo.vlavija —- polna grenjenosti, povzročena skozi leta v bojih med Srbi in Hrvati. Tako pravi Small, ki dalje ugotavlja: "Geslo palačne revolucije. 'boljše vojna nego pakt* (z Berlinom) med kmečkim ljudstvom ni dobilo odziva. To pojasni, čemu je bilo tako malo odpora. tu In tam ti ljudje na razna vprašanja pokažejo znamenja, ki pričajo, da so se posamezne čete kar na svojo roko pod poveljstvom svojih častnikov borite neglede kaj se godi po ostali državi." (Nadaljevanje o tragičnem debaklu Jugoslavije in naukih za njeno bodočnost bo v prihodnji številki.) V pondeljek 19. maja smo prejeli zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 10. mfja v Clgvelandu, predno so ae zastopniki te sekcije sešli na »kupni seji z zastopniki srbske sekcije in pa hrvatske pomožne akcijp za Jugoslavijo. V prejšnji številki nam o njemu hi bilo mogoče poročati, ker je bil prostor v listu že napolnjan. Na tej seji slovenske sekcije JPO dne 10. maja so bile zastopane vse sodelujoče po ipor-ne organizacije, razen DSD. Predsedoval je V. Cainkar, zapisnik pa je vodil Vatro Grill. Blagajnik Slovenske sekcije JPO Leo Jurjevec je «poroči4, da se vsled zadržkov seje ne utegne udeležiti. Tudi Wm. Rus od SSPZ je udeležence obvestil, da ne more priti. Enako J. Ermenc od JPZS. Jurjevec je v svojem pismu ob enem spore čil, da se naj z organiziranjem narodnega odbora za pomožno akcijo počaka, dokler ne bodo ustanovljeni centralni odbori sirom Amerike. Tajnik slovenske sekcije JPO Joseph Zalar je poročal, da je bil povabljen, da govori na shodu dne 2. maja v Chicagu Za jugoslovanski relif. On se je vabilu odzval, ampak ker slovenska sekcija ni bila uradno obveščena o shodu in ni imela z njegovim sklicanjem nikake zveze, se je strogo držal smernic, ki so bile začrtane na konferenci slovenskih podpornih organizacij. (V Proletarcu je bilo o tem shodu poročano, da ga je re-I k-lamni letak označeval za shod I jugoslovanskih relifnih odborov v Chicagu. Predsedoval mu je Leo Jurjevec, ki je blagajnik slovenske sekcije, za govornika v imenu slovenskih organizacij pa je predstavil Josipa Zalarja. Slednji se je res držal smernic proglasa slovenske sekcije in ga precejšen del prečital navzočim.) Teden dni pozneje se je jugoslovanski poslanik Fotič Za-larju zahvalil za govor (enako tudi drugim, ki šo sodelovali na shodu). Ze pred tem je tajnik «loven-ske sekcije JPO J. Zalar pisal Fotiču glede uradnega dovoljenja za zbiranje prispevkov v pomot Jugoslaviji. Poslanik mu je skoročil, da se mora tozadevne prošnje nasloviti na State Department. Ker sta srbski in hrvatski pomožni odbor take prošnje že vložila, je bilo na tej seji (dne 10. maja) skle- Kariar te gre aa načela, ne bojte m zamer! TISKOVNI FOND PROLETARCA IX. IZKAZ N« predlog Anton TomAiča iz Oak-land.t, falif., in na »pri upravnistva »e «t V zadnjih par tednih odzvali ale-drči klubi in poftametniki: Cleveland, O. Klub *t. 27 JSZ $60; Matt in France» Petrovich $4.00; Neimenovan $1; Joseph L«ver »kopaj (55.40. Detroit, Mich. Kathie Stimac $2; Rudolph Potochnik $1. skupaj $8.00. " W»ok*ff«n. III. Po $1: Dr. A. Fur-lan in Blaž Jeaenko; John Dobnik ß&c; A. Svete 60c; po 50c: Frank Medved, France» Civha, Frank Pun-cei, Jacob Muha, John Maren, M. Rožič, Christine Stritar, Frank Ermenc, Marion Spacapan, Jerry Spacapan; Neimenovan .TOc; po 2ßc: Marv Mi-hetti*. M. Camer, Mary F.. Novak, Cha». Jurkoftek, Helen Jereb, Antonia Bezek. Joe Kaatclic, Bil l.ehen, Anton Zamer, jtiv Pndboy, Joa. Kafrir, AI Mareo. (*9*t Kozina. Joaephine Slapnik, Mary Schuler, Marno Shap-pek. Joseph Kipitz. Louis Ratkay, fohp in Ida Simon. Jolin Thaler, f fcstinich, M. Civha; po 20c: Frank fcahultovec. Ed. Leben. Naprcjcvcc; Neimenovan IBc; Neimenovan 10c. Skupaj $lfc.0Ä. (Nabrala na nevakem feiüvalu K Hat in» Tutpin.) Ä Paebl*. CAnton Medved $2; Frank Boltezar $1.20. akapaj $3.20. Br idfrpori. a Klub "Naprej" it. 11 JKz $5 5 po 25c: Joseph Snoy in I.oui» Pavlinlch. akupaj $5.50. Chicago. III- Ludvijj Katz $1.25; po $1: Louia Volk, John Türk in F. B. Swolaak; po Uc: Frank Wipotntk. John Kalo»a in Šam Stolfar, akupaj $5.00. (Nabrai Ludvi* Katz.) Kimmiwr, Wya. John H, Krzianik 80c. Chief«, III. Klub ftt. 1 JS7. od priredbe 2. marca $134.23. Lawreaee. Pa. Louis Britz $2.00. Skupaj $223.95, prejftnji izkas, $157.25, akupaj $381.20. njeno, da naj to stori tudi alo-ven.--ka sekcija. Tajnik Zalar je k temu omeni), da ima nekaj denarja že na fojt*h, da pa si tega ne upa razgUsiti, dokler se ne dobi uradnega dovoljenja od State Departmenta. palj< je J. Zalar tej seji prečital pifimo, ki mu ga je pisal Ivan Molek zaradi njegovega (Zalarjevga) nastopa na prej omenjenem shodu dne 2. maja v Chicagu. Zalar je dejal, da se z Molkovimi izvajanji strinja. Molek je priporočal, da med nami taki shodi niso zaže-ljivi, 'kajti akoravno je namen dober, se z njimi, ker so preveč oficiozni in ceremonijalni, lahko pokvari veliko dobre volje. Vincent Cainkar je poudarjal, da se je treba slovenski sekciji JPO strogo paziti, da ne bo izrabljana v kake politične namene. "Nasa akcija je relif-na in mora taka ostati", je dz-jal. Po tej razpravi so soglasno oklenili, da se bo "slovenska sekcija JPO držala proč od priredb kateregakoli političnemu značaja in ifvoje delo pa bo vršila strogo v mejah poni ozn 2 akcije." Nato je Janko N. Rogelj poročal, da se je udeležil kot zastopnik slovenske sekcije prve skupne seje zastopnikov HBZ, Srpskega narodnega saveza in srbske organizacije Jedinstv ), ki se je vršila v Cleveland« 2(J. aprila. Dotičnemu sestanku je prečital obširen proglas, v katerem je Hrvatom in Srbom pojasnil ustanovitev in namen slovenske sekcije JPO, dalje zapisnik ustanovitvene seje, in pa novo resolucijo za skupno delo, ki je bila, kakor pravi zapisnik z dne 10. maja, od hrvatskih in srbskih zastopnikov "v principus prejeta". Rogelj je v svojem poročilu omenil, da so "srbski in hrvatski zastopniki na seji 26. aprila hoteli, da bi on imenoval pot zastopnikov »z slovenske sekcije v centralni od gor." Odgovoril je, da ker v to ni pooblaščen, tega ne more storiti. (Stara metoda ameriških politikov je, da se poiaste vodstva v tej ali oni akciji na svojo roko, potem si dobe še druge v ta ko z va ne odbore, ki jih enostavno imenujejo namesto volijo. Takšna je bila stvar tudi s shodom v Chicagu in enako so bili ustanovljeni tudi razni lokalni relifni odbori, posebno v New Yorku.) V nadaljni razpravi je J. Rogelj dejal, da bi stališče slovenske sekcije JPO moralo biti prej ko slej, da vodi svojo akcijo v pomoč Jugoslavije v duhu, da smo ameriški državljani in da kot taki podpiramo smernice ameriške vlade za pomoč svetovni demokraciji. Slednje je kajpada združeno s politično akcijo, dasi so jo malo prej znova proglasili za nesprejemljivo. F/d i no, Če ne bi delali drugega kakor zbirali sklad v določeni namen, bi lahko rekli, da je stvar nepolitična. A oči-vidno se takšno relif no akcijo ne more voditi brez "politike". Kdor hoče pomagati smernicam ameriške vlade, ji more koristiti le s sodelovanjem v njenih političnih tokih. HENRY FORD BIL V BORBI ZOPER UNIJO TEMELJITO PORAŽEN (Nadaljevanje s 1. strani.\ pogodbe. Določa zvišanje me^ zde in razne druge pogoje. Komunisti in unija Ko je bil rezultat glasovanja fbjavljen. je Fordov direktor Harry Bennett izjavil, da je to v resnici zmaga komunistične stranke, zaslugo pri tem pa imata — tako je dejal Bennett — tudi michiganski go verne r Murray D. Van Vagoner in NLRB. Komunisti so re* agitirali za unijo, ni pa to zmaga njihove stranke, pač pa triumf delavcev, ki so za unijo, dočim se za komunistično stranko briga le malokdo izmed njih. i* KI — Ste Majski Glas že na-norocili? ...........» " MIŠKO KRANJEC: Do Podturna je 700 km e ..........♦ ' LOV ZA NEZA2EUENIMI TUJCI "Miško!" , Nekdo me je potresel za ramo, da sem se predramil. Ob vstopu v vlak sem imel namreč srečo, da sem počasi pridrsal do okna potniškega vagona, kier človek tako lahko nasloni glavo na leseno steno, se zagrne s sicer nekoliko povoženo, rjavo zaveso ter nemoteno dremlje. Tako sem dremal tudi jaz. - 'J . ¿ž Zdaj sem se zdramil, če me kdo v vlaku prebudi, bo to bržkone sprevodnik, ki ara wasi zaskrbi, da bi se ne vozil predolg«». Najprej sem pogledal skozi okno; poznam postaje, do kamor potujem. V Lendavi stoji na levi strani visoka čreš-nja, zadaj je prostrano polje. Ce sem pa v Čakovcu, je tam prostrana postaja, mnogi, tiri, veliko skladišče in nekje zadaj mesto. Ne, vlak je še vedno drvel po prostrani ravnini med Ormožem in čakovcem. To sem presodil po hribih, ki se dvigajo na slovenski strani. Potem sem se okrenil. Mimo-bežno sem videl ljudi, ki so sedeli po klopeh. Vroče julijsko ioince je obupno razgrelo potniški voz. Moški so imeli srajce še vedno razpete, čeprav se je ze spuščal mrak na ravnino, ženske pa so zleknjene po klopeh hlipale kakor kokoši v prahu in raztegnile roke kakor kokoši svoje peruti. Obrazi vseh M) bili potni, voščeni, Čela so blestela. Pogovarjali so se še vedno enako zdolgočaseno. Vse to sem dojel z enim samim pogledom, ko sem se obračal proti onemu, ki me je prebudil, Mogoče je bil le moj sosed, ki me je podrezal, ker sem na glas sanjal ali imel odprta usta ali bogve kaj podobnega. Pred mano je stal človek majhne zavaljene postave, skoraj tako širok kakor visok. Debela glava je počivala na močnem vratu, širok okrogel obraz je bil poln dobrodušnega nasmeha in prijetnega zadovoljstva. Plave oči so pomeiikovale Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje a 1. strani.) no, da ga je treba strašiti z giljotino. Nemška vlada je sporočila Zed. državam in drugim deželam, ki imajo diplomatična zastopstva v Parizu, da so vsled nemške okupacije nepotrebna in naj jih odpokličejo. Čemu relif, ko pa je spet "prusperiteta" v deželi, vprašuje Chicago Tribune in tarna, da je v čikaškem okraju še ve dno 297,644 ljudi, ki jih preživlja vladni relif. Poleg teh je tisoče drugih, ki jih vzdržuje privatna dobrodelnost, pravi Tribune. Nedvomno ti ljudje pomoči potrebujejo, drugače je ne bi dobili. Icelandija, ki se ponaša najstarejšim parlamentom na »vetu, je priznavala za svojega vladarja danskega kralja. Ker je Danska sedaj pod nemško okupacijo, je Icelandija zvezo z njo pretrgala in proglasila neodvisnost. Unija med njo in Dansko je trajala od leta 1820 V Rusiji se armada oborožu je na novo na podlagi skušenj ki jih vrhovno poveljstvo črpa iz sedanje vojne. Zelo pospešu je vežbanje parašutnikov. Sta linova taktika je mir, piše Pravd«, toda mir ob oborožen pripravljenosti. Dasi je Rusija s svojima mogočnima »obedoma v prijateljskih odnošajih, jima nič kaj nq za povprečno zadovoljivo. Srajco! je imel zakrpano in suknjič je i bil ve« prešit; klobuk je bil že zdavnaj brez traku in brez! prave barve. "Miško štrbad!" sem vzkliknil veselo. Fant se je še bolj razveselil, Jbrvi so se mu povzpele še više na čelo, obraz se mu je Še bolj razvlekel. Miško štrbad mi je ponudil | težko, mennato desnico, potem I *e je usedel nasproti mene, vzel cigareto, ki sem mu jo ponudil, io utaknil v široka usta in potegnil dim vase. "Od kod pa ti prihajaš?" "Bil sem pri bratu," mi je pojavil. Njegov brat je zdaj v Mariboru v službi, šel je k njemu, če bi mogel najti kaj Lanj. Kaj ni več v Zagrebu, sem ga vprašal. Ne, je dejal. Dobil je v Mariboru pri neki tvrdki službo. pa se je preselil sem. "Potemtakem se me še spominjaš. ko me poznaš?" se je smehljal zadovoljno in me gledal z drobnimi očmi. "Oh, štrbad! Tebe bom poznal še na sodni dan, če se bova le srečala." Kako bi se ga ne spominjal? ! Saj sva živela skupaj nekaj dolgih mesecev, skoraj štirinajst mesecev, čeprav z redkimi izjemami. In mnogo veselih dogodkov sem videl, ki so bili v zvezi z njegovim službovanjem. Prav dobro se spominjam prvega srečanja z njim. Bilo je nedeljsko popoldne, Ko smo bili vojaki nekoliko prosti in smo se lahko zavlekli >o sobah. Zlasti, ker je zunaj močno deževalo. Nekateri so >olegali, prepevali zagorske >esmi ali se pogovarjali. Potegnil sem kovVeg izpod postelje in pisal na železni posteljni plpšči pisma na vse strani. Bilo e februarja in zato smo kurili veliki železni peči. Kako in svobode. Vendar so atentatorji lahko ubili tu in tam carja in marnikakega njegovega ministra. A v modernih "totalitarnih" državah so atentati redki kakor bele vrane. Sloveudki klerikalci se ponašajo, da imajo Lemont, kateremu so rojaki prispevali že nad četrt milijona dolarjev; da imajo KSKJ, ki je bila pred leti gospodarsko že tako šibka, da so jo hoteli takratni odborniki "reinšurati", pa so jo oteli in napreduje; dalje so ponosni na svojo Slovensko žensko zvezo, in radujejo se tudi, da "rdeča opozicija" pojema. Sodnik F. J. Laiuche je bil znova oglašan, da postane kandidat sa elevelandskega župana. S svojih počitnic v Califor-niji je sporočil, da kandidature ne sprejme, štirje koncilmani — Pucel Vehovec, Crown in KovačiČ, pa so pisali predsedniku RooseveUu, naj Lauscheta imenuj« za sodnika v USA Dia-triet Court. Slovenci v Clevelandu bi zelo radi, da bi Lau-sche kandidiral za župana in so ga silili v to ie večkrat prej. A Lauscbe bi bržkone veliko rajše postal zvezni sodnik, kakor pa se pehal v politični borbi za župansko čaat. Služba zveznega sodnika je doM&rtna, s plačo $15,000 na leto. Rev. J. M. Trunk je nedavno pisal, da ne bo imel papež o u-sodi Slovenije, oziroma Jugoslavije ničesar odločati. Pritrdili smo mu in njegovo izjavo popravili v toliko, da duče (s Hitlerjevim privoljenjem) odloči, Vatikan pa pomaga. Tako je bilo tudi ko je dr. Ante Pa-velič "prosil" v Rimu, da naj savojska dinastija preskrbi "neodvisni Hrvatski" novega kralja. Mussolini mu je kajpada radevolje ustregel. Ko je to bilo dovršeno, je Šel "gangster" Pavelič v avdijenco k papežu in govoril a njim 20 minut. O čem mislite, da sta se pomenkovala? Vsekakor o bodočnosti "neodvisne" Hrvatske. Papež je leta 1939 sklenil z jugoslovansko vlado sijajen konkordat, pa ga mu je srbska pravoslavna cerkev preprečila. S Paveličem ga mu bo lahko skleniti, večino Slovencev pa al je Mussolini direktno podvrgel. Papež ne bo imel a njimi nika-kih težav. V pevskem festivalu v nedeljo 18. maja v waukeganskem slov. nar. domu «o sodelovali štirje pevski zbori. Isto nedeljo se je vriil v Jolietu skupni koncert slovenskih cerkvenih pevskih zborov. "A. S." poroča, d« je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. V Wat*kega-nu ni bila, menda zato nt, ker Je veliko večja kot pa dvorana sv. Jožefa. Tednik Weekly PeopU, glasilo S. L. P., je na slavju svoje 50-letnice prejel od eselpistič-nlh podružnic In posameznih prispevate I je v $6,500. Profesor Dtnko Tomaiič piše v dnevniku New Yortc Times, da se Hrvate po krivem dolžl za nagli poraz Jugoslavije. Po njejrovem mtienju je bila kriva njene notranje šibkosti in ne-enotnosli kasta beogradskfti politikašev, ki se je rr.jša poslu-žila diktatorskih metod kot pa da bi dala ljudstvu demokratično obliko države. Pravi, da četudi so bili Hrvati v vladi, nfeo imeli v vnanjih in vojaških zadevah nobene besede. Najboljša notranja ureditev Jugoslavije bi bila "federalna unijah to-da birokratska ka*ta v Beogradu je vztrajala pri centralla-mu, in šele ko je postal notranji položaj nevzdržen, je dala Hrvatom avtonomijo. Profesor pravi, da je treua pripisati nagel poraz jugoslovanske armade tudi slabim pripravam, ne pa Hrvatom, katerfk je bilo ia-med celokupnega prebivalstva Jugoslavije le ena četrtina. Tudi poveljstvo armade, v katerem so bili vsi glavni častniki Srbi, je bilo nezmožno. Bila To-mašičeva tolmačenja naglega padca Jugoslavije pravilna ali ne, važno je, da jih je priobčil New York Times. IZ CLEVELANDA Cleveland, O. — Naj ae mi oprosti, ker bom tudi v tem dopisu šc omenjal predlog "Big" Tony ja ix Callfornlje. Gre se pač v pomoč temu listu, pa je potrebno pisati o tem, ako hočemo podporo v obliki "copa-kov". Dne 15. maja sem ae oglasil pri naši stari korenini, daai drugače še mlademu Cirilu Obedu, ki ima gostilno na St. Clair Ave. v Euclidu. Obnovil je naročnino ter dal "copak" listu v podporo. On menda "Big" Tony ja osebno pozna, pa je še toliko rajše podprl njegov predlog. ' Ciril je sin rajnkega Andreja Obeda, ki je premmul aprila 193*. V Clevelandu je bil znan, enako po Penni, kjer je živel mnogo let v naselbini Homer City. Bil je socialističnega prepričanja In poAtenjak prvega reda. Poleg Cirila live v Clevelandu še trije drugi njegovi sinovi in bčere. Vsi so v trgovskih poslih, po prepričanju pa slede svojemu pokojnemu očetu. Ciril Obed je član kluba št. 27 JSZ, dokler pa je ft)vtl v Chicagu, ie bil član kkiba M. 1 JSZ. Njegova soproga je bčl sodruga Antona Veharja. Tik njegovega prostora ima gasolinsko postajo a. Math Piah-ler, član kluba št. 49. Ciril napaja iejn« ljudi, Math pa žejne avte. Tudi on mi je obnovil naročnino, a za "copak" ga nisem utegnil vprašati, ker se je pripravljalo k iabruhu nevihte. Komaj sem utekel v bua, pa se je vlilo kakor iz škafa. Torej ga pobaram za podporo Tomšičevemu predlogu pozneje. • * Zadnji teden sem na lep način in brez posebnega prigovarjanja dobil še tri, ki so podprli Tomšičev predlog in se odzvali vsak z enim $. To se je zgodilo približno takole: S taj* nikom SDO Vinkotom Cofom sva se slučajno dobila v "hiši j denarja" (v banki). Pa mi je takoj, brez vprašanja izročil "coipak'', da bo tudi on med podpiratelji. Naslednji dan, ko sem srečava l dobra in slabe katoličane, ki so hodili ali pa se vozili k matt, sem stopil k aodrugu Johnu Zajcu na Calcutta in 157. cesti. Se pred no som vstopil, so že vedeli, kdo prid«, ker >4o me po žvižganju spoznali. John mi je takoj rekel: "Skaro dak vem, počemu si prišel." Smejal še je in dodal: "Na, tu je copak I Prispevam ga prav z dobro voljo." * S. Zaje je v tej naselbini poznan in tudi drugod, kjer se zanimajo za one, ki so prkfril na našem kulturnem polju ali I i pomagajo kjer pač morejo korfetfti. 8. Zaje je človek " mirnega značaja", kakor pravimo takim ljudem. Je član Muiba št. 49 JSZ, predsednik Čitalnice SDD In predeednik dramskega društva Anton Ve-fovšek. Torej to je Se nekaj! Njegova soproga pa je (predsednica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. John pravi, da sta z "Big" Tonijem v starem kraju blizu skupaj doma. Johnov roj- stni kraj je Račna, nedaleč od Višnje gor«, Kadar Toni pride v metropolo, bo pri Johnu po-strešen kot "baron". Pa še nekaj sem zvedel pri Zajčevih. Namreč skrivnost, da se je njih sin John zaročil s hčerko znane napredne dru/.i ne Franka Tegla, af živi na E. li.VJ St. v KueUd*. Svatba bo v septembru, čestitke! Tretji, pri katerem sem dobil prispevek v tlakovni sklad, je John Gorjanc, brat Andy j a Gorjanca, ki je «■— namreč Andy — oskrbnik izletniških prostorov 8NfJ. Oba slovita za delovna Človeka, poštena roja-jrš prve vrste/ ' Vsem prfopevateljem najlepša hvala. Upam, da b^do imeli mnogo posnemovalcev • ' Nedavno sem dobil pismo od "Big" Tonyja in sliko mostu, ki veže San Francisco z Oaklan-dom. Pravijo, da je največji in najlepši na svetu. Tony, hvala za oboje f Mnogo te dežele sem ie prehodil, a na tistemu mostu še nisem bU. čeprav som "večni popotnik". Sedaj so raamere take, da rabim podplate največ tu in v okolici. Pripovedujejo pa, da ko zavladata Hitler in Mussolini tudi v naši deželi, bo ne samo dosti svobode za ve«, aego copakov, zaslužka in drugih dobrin nič koliko. Tedaj me potemtakem lahko doleti sreča, jla bom šel obiskati tudi Toneta v Oakland in pa gledati z visokega oak-landskega mostu po mestu in po zalivu ter ladje, ki plovejo po njemu. A če pa s« naši peto-kokmei o bodočem raju pod Hitlerjem in Mussalinijem motijo, se pa bom moral zadovoljiti kar s elevelandskimi mostovi in z našim jezerom, namesto da bi uiival krasote zlate Calif omije. Jaz namreč zelo dvomim v vero naših oboževalcev Hitlerja in Muasolimja. To, kako sta sedaj osrečila Slovence, mi ni kar nič všeč. Tudi v tako «vo-bodo, kakršno sta dala Hrvatom, ne verjamem, čeprav fašisti trdijo, da bo tam medu in mleka sedaj toliko, da še krav in čebel ne bo več treba. • Citamo, kako . se mnoše smrtni alučaji med nami. Povprečna starost je nekako nad 45. in 50. letom. Najbolj krute morilke se srčna kap, rak in su-šica. To zadnjo smo že nekako ugnali, sta se pa toliko bolj razmnožili prvi dve. Tudi sladkorna bolezen se močno širi. Sicer ni težka in mučna, a je človeku v nadlego zaradi di-jete. « * Kako je s cesarskim delom (pri WPA) ? Jaz Sem ga imel do apriia, pa so me odslovili čim so izvedeli, da je moj starejši sin Stanley, ki je «končal šolo, uposlen v tovarni, kjer se naprej uči strojništva. Bržkone so se zbali, da bi obogateli, ako bi onadva delala. * ; •# Klub št. 27 JSZ je na svoji prošli »eji sklenil prispevati v tiskovni sklad Proletarca vsoto 150.00. V temü klubu sem bil Član, dokler nisem prestopil v klub št. 49. Zaeno je klub št. 27 prispeval tudi Cankarjevemu Glasniku enako vsoto, namreč |50. Vse priznanje požrtvovalnim sodrugom. Tudi lani je klub št. 27 prispeval Proletarcu v pod«poro okrog $75. Pri tem klubu, v mislih imam namreč klub št. 27, je tako: z rtjlm vred deluje zbor Zarja, ki de je vzlic vsem zaprekam razvil v enega izmed naših najpopularnejših pevskih skupin v tem mefrtut Klub pomaga zbo-¿u, zbor klubu. Imata skupne prostore v St*P, ki so zaeno tudi čitalnica za njune člane in prijatelje. Z združenimi močmi beležita klub in zbor Zarja na njunih prireditvah zmerom lep moralni In gmotni u^peh. Tako je taki skupini lahko tudi finančno pomagati, bodisi Pro-leterru kot v druge namêne. Kot zastopnik kluba *t. 49. ki sem zaeno s s. Milanom MedveAkom pooblaščen pose-čati $eje kluba it. 27, konstati- ram, da mi je prijetno, kadar obi&čem njegovo sejo in sem vesel, ko sklepajo v korist našega gibanja. Vedno sem rad sodeloval s klubom št. 27 in z Zarjani in bom prav tako storil kolikor bom le mogel v sodelovanju z njimi v bodoče. Pomagal bom, ako me bodo potrebovali, tudi na prihodnjem pikniku kluba i in Zarje. Uverjen sem, da bodo | storili isto vsi drugi člani kluba št. 49, kadar pa bomo mi imeli priredbo, pa oni nam. Piknik kluba št. 27 in Zarje se bo vršil drugo nedeljo v juliju. Anton J An kovic h. Johnstown, Pa. — Kadar je Človek zaposlen daleč z doma, ga brzojavka vedno pripravi v strah še predno jo prečita. Delal sem v Imperialu pri barvanju ondotnega društvenega doma, torej kakih sto milj od Johnstowr.a, ko dobim telegram. Le kaj hudega se je moglo zgoditi, sem si mislil. Soproga mi je sporočila o tragični nesreči, ki je zadela mojega dobrega 'prijatelja Jo-škota Zakšeka, katera ga je stala življenje. Kot po navadi, čil in zdrav, vesel in dobrovoljen tovariš je odšel v torek 20. maja v rov. Nakladal je opore na "entry", ki jih bi rabil na svojem prostoru v jami. Neprevidno ravnanje z dvigalom dveh drugih — baje mladih ljudi — ki sta spela kar tri težke železne vozove skupaj k dvigalu, pa je povzročilo, da se je vrv utrgala. Ponavadi se pripenja le enega. Za tri vrv ni zmogla. Pripeti vozovi so nato zdrčali navzdol in zadeli Jožeta, ki so ga dobesedno štrli in razume se— bil je pri priči mrtev. Delavci so pojasnjevali, da se je ta nesreča zgodila po krivdi onih dveh nepremišljenih delavcev, ker se nista ravnala po določbah, ki so v državnem pravilniku za delo v rovih. Seve je kriva tudi družba. ki dovoli, da se "Minin« Law" krši. Kajti pri vlačenju vozičkov bi moral biti eden vedno pri stroju, a drugi pa jih spremljati in paziti vsak hip na zavore, v skičaju, da bi stroj odpovedal, ali se utrgala vrv. Lakomnost za čimvečjimi dobički je vrzrok, da odgovorni ljudje rajše miže, kadar se kršijo varnostne določbe, kakor pa da jih bi uveljavili. Ko sem pisal ta dopis, je Jože še ležal v rakvi, v slovenskem društvenem domu na Mozhamu. Dasi je bil zelo dobro balmiran, ga skoro ni bilo mogoče spoznati. Obdan je bil z vrtom cvetja in obiskalo ga je nič koliko prijateljev. Kajti bil je priljubljen in vsem je bilo hudo radi te silne nesreče. Ko sem prejel telegrafično in telefonlčno sporočilo, sem ravno obedoval. Ves tek do kosila me je mahoma minil. Vstal sem od mize in se odpravil, da ga še enkrat vidim. Pokojnik je bil v 49. letu starosti. Rojen je bil v vasi Kole-sovec pri Rajhenburgu. V Ameriko se je priselil leta 1911 in se nastanil v Penni. Poročil se je leta 1913 v Leadvillu, Colo. Vrnil se je v to državo pred o-krog 16. leti in Bival v Ralph-ton u, Sharon u in potem celo vrsto let v Johnstown u, kjer si je ustanovil svoj lastni dom. Bil je član društva št. 82 S. N. P. J., dalje samostojnega :iik Lorain Boro spormega kluba. Njegovo vedno dobrohotno in pomirjevalno obnašanje mu je pridobilo mnogo prijateljstva. Ako je komu mogel biti na uslugo, mu' ni pomoči nikdar odrekel. 1 Izredno ga je veselil lov; v .em spcitu je bil jako spreten. Dičil ga je njegov značaj. Bil je poštenjak in svobomislec po prepričanju, mnogoletni naročnik Proletarca, Prosvete in drugih naših publikacij. Delavstvo je izgubilo z njim ave^tega tovariša, ostali njegovi prijatelji pa še več. Pokojnik zapušča soprogo, ki je komaj nekoliko okrevala po prestani bolezni, sina Franka ter hčeri Mary in Pavli (prva dva sta že poročena), brata, sestre in mnogo sorodnikov. Soprogi in otrokom! Razumevamo strašni, nepričakovani u-darec, ki vas je zadel. Del te žalosti sprejemamo tudi mir rtjegovi sobratje, sodrugi in prijatelji! Andrew Vidrich. nedeljo koncert Ko sem 424 Broad Street . _ JOHNSTOWN, PA. društva, unije UMW in odbor- ' L J n ........i..........n. Iz Novega mesta na "Jutrovem" Cleveland, O. — V 18. maja se je vršil ženskega zbora Cvet. nekaterim prijateljem omenil, da se ga udeležim, so mi odsvetovali, češ. da se ne fzplača. A vztrajal sem pri svojem predlogu, čeprav ni bil podpiran. Zame je bil vseeno sprejet. In hajd, šel sem in izplačalo se je. Sicer sem koncertni sporni zamudil, zato sem se oglasil v "spodnjih -prostorih", ali kakor bi rekel Barbič, tja, kjer se kultura prodaja. Tam je bilo veselja in petja, pa tudi takih pomenkov, ki se tičejo žalostnih stvari glede nesrečnega starega kraja, vojne itd. Tu sem srečal tudi našega starega sodelavca in simpati-čarja Franka Hribarja. Seveda, na takem kraju je prvo vprašanje, "kaj boš piv?" Potem mi pravi: "Lever, Proletarca bom plačal, pa en dolar 'extra' bom dal zanj." Plačal je in nič omenil kako in kaj, a jaz mislim, da se je z dolarjem nlzval na predlog "Bjg" Tony-a iz Kalifornije. 2al, da ni ve-iko več takih iskrenih prijateljev za našo stvar, kakor je Hribar! On razume naše giba-ije, zato mu tudi rad pomaga. Kadar razpečavamo Am. druž. «oledar ali Majski glas, sodeluje z nami. No, sedaj, ko smo poklicani na bolj vztrajno delo v prid Proletarca, bomo tudi pri nas gledali na to, da poiščemo prijatelje, od njegovih neprijate-Ijcv pa seveda ne pričakujemo podpore. Joseph Lever, ti Francija lovi "rdečkorje V Franciji je beda, groza in strah. Ljudje so histerični, toda terorizirani, pa se skušajo mirno zadržati. Vzlic temu je dala Petainova vlada koncem maja polovitl nad 30,000 takozvanih nezadovoljnežev, večinoma socialiste. Zaradi lepšega jih tuji tisk označuje za komuniste. À komunisti so vendar v zvezi z Nemčijo in s tem s Franeijo! Čemu bi jih bilo treba potemtakem loviti? * BARETINCIC & SON} POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 M ....................................«I«......♦♦♦«Ml ZA HCNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UttlJSKO TISKARNO Adria Printing Co. f 1838 N. BALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 Hi «# PROLETAREC SE TISKA PRI NAS frailHMIMIH tUmilMMMMMMt MU UMU....... ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN predsednikova vera V svobodo Predsednik Rooaevelt je v*! začetku tega meseca posvetili v SUimtonu v Virginiji pr:prosto hišo iz opeke, v kateri je bil rojen pokojni Woodrow Wil-som. Ob tej priliki je imel pri-prc<«t aovor, v katerem je izrazil tudi svojo vero v svooodo. Opoldansko solnce je žarko sijalo na tisto staro mestece in njegovo prebivalstvo je bilo vse v praznični obleki, ko se je vršila tista svečanost, kakor ¿o opisujejo tisti, ki so bili navzoči tedaj. Predsednik sam je bil bledega obraza, na katerem se je lahko ¿itala utrujenost, in roke so se mu tresle, ko je začel govoriti takole: "Danes smo priMi semkaj, da posvetimo novo svetišče sv< bode. S tem izpričujemo iz-nova vero, ki je v nas — iskrene vero v svobodo demokracije na svetu. "To je tista vera, za katero smo se borili že poprej in za katere obstanek smo ne pripravljeni borit» iznova. "Za to, da se Amerikanci vnovič zaobljubijo svoji veri v demokratični način življenja, si v celi deželi ne morem misliti primernejšega kraja, kakor je ravno rojstni kraj Woodro\\a W ilsona. . . To je bil ikm poštenega življenja in visokega mišljenja in kamorkoli se je diužina preselila, je vzela s -ain) vzore, ki so postavljali ve- svobode zadosti obsežni za podpiranje demokracije v na v*em svetu. On je učil, da se demokracija ne more obdržati v osamljenosti. In mi odobravamo njegovo mnenje in njegovo vero." Predsednikova vera v svobodo na vsem «vetu je dobra, pametna in bržkone tudi iskrena. Le to je morda napak, da si jo zamišlja v okviru sistema, v katerem je zares demokratična svoboda nemogoča. ZMEŠNJAVE V tej deželi je menda vse nekam zmešano, zmedeno in zbegano. Ljudstvo ne ve danes, kam jo krene naša zunanja politika jutri. Dežela tava v temi že dalje ča«*a tudi v tem oziru. Mnogi javni uradniki, ki so na najodgovornejših mestih, ne vedo, kje se jih glava drži. Cela armada naših politikov bega na.fo javnost s svojimi govori, v katerih skušajo s puhlimi frazami obračati vodo vsak na svoj mlin. Nabolj pa meša in bega ljudi sedaj vprašanje, ali naj dejansko posežemo v vojno na strani Anglije, ki je v čimdalje hujših škripcih, ali pa ji naj le pomagamo po vseh svojih močeh z bojnim orožjem vseh vrst. Na obeh straneh tega vprašanja je dosti ljudi. Toda na nobeni ni tiste jasnosti, ki je tako potrebna v tako važnih stvareh. Neprestane Hitlerjeve zma ro v duševne vrednosti nad vsa-, ge na bojnih poljanah in diplo- ko jrmotno vpoštevanje. "V tragičnem sporo, ki ga svet doživlja ravno sedaj in ki ogroža vse tisto, kar jebilo nam kot svobodnim ljudem najbolj pri srcu, vidimo jasneje kakor kdaj koli poprej neodjenljivo silo duševnih stvari.*' Nato je govoril predsednik še o \Vilsonu kot človeku, ki je skušal v vladi sveta nadomestiti silo s svobodo, ter skončal svoj ¿rovor s sledečimi besedami: "Dobro je za Ameriko, da se matičnih poljih ao tisto, kar dela največ "zmeanjave med obe-mi. Vrste tistih, ki so proti dejanski vojni, se vidno krčijo, ali število takih, iti so ogrevajo zanjo, pa se kljub temu ne veča. To pomeni, da je zmeda v razumevanju dejanskega položaja čimdalje večja, kar neznansko ovira izvajanje našega obrambnega programa, čeprav je to na vsak način najvažnejša in menda tudi najnujnejša zadeva naše dežele v tem času. Med slovenskimi in drugimi O tem $em se zlasti prepričal pred par dnevi, ko sem ae mudil v neki nudi naselbini blizu Chic a/a. Ljudje ne vedo, kaie-ri odbor je pravzaprav pravi vodnik tega gibanja. Skupni jugoslovanski pomožni odbor je bil menda ustanovljen na koncu prvega tedna v tem mesecu, če se ne motim. Ljudje, ki se zanimajo za to stvar, so mi povedali, da doslej »e niso bili obveščeni o tem. Cincanje ni v takih rečeh nič kaj prida. Niti ne v drugih. Jugoslovanski državniki so bili cincarji, pa so Jugoslavijo za-cincali. Iz Detroits premalo dopisov Detroit, Mich. — Zdi se mi, da je v naših listih iz detriotske slovenske naselbine vse premalo poročil, dasi »e tu dnevno dogajajo stvari, o katerih bi bilo vredno pisati, posebno še, ker so za delavstvo .nploÄnega pomena. ** Zaposleni «mo zelo. Nekatere kompanije bi najrajše obratovale po sedem dni v tednu, posebno tiste, ki imajo vladna naročila za pripravljanje na o-brambo (national defense work), » Dobro za nas je, da smo pri-lično organizirani. Vsled tega nam morajo plačati za delo ob sobotah čas in pol, ob nedeljah pa dvakratni čas. Ker »e tega družbe večinoma izogibajo» u-rojujejo delavnik tako, da smo na ta ali oni dan v tednu prokor je pojasnil tajo tudi korpo- vena Kolumbija, New York, n. y. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles Vodi jo George Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC education organization Co-operative commonwealth NO. 1759. Published Weakly at 2301 Sa. Lawndnle At«. CHICAGO, ILL., May 28( 1941. VOL. xxxvi. JUGOSLAVIA CARVED Hitler end Mussolini, leaders of the brutal, rebut, monolithic gang trying to impose e "new order" upon ell Europe, have completed another of their gangster dee Is in the carving up of Jugoslavia. Practically the entire coastline, from the new amis created state of Croatia to Albania, including Jugoslavia's main see-ports—Split and Dubrovnik—has been given to Italy, in addition to a large slice of northern Jugoslavia. A small part of northern Jugoslavia was taken by Germany. The remaining Croat territory was set up aa a new state, with Ante Pavelich as its Poglavnik (Croat equivalent of II Duce), and the duke and duchess of Spoleto, of the Italian ruling house, its king and queen. A separate "treaty of guarantee and collaboration" makes Italy responsible for Croatia's independence and integrity and kinds the Croats to take no international steps without Italy's consent and approval. In other words, a vassal state of Italy. The Croats have been given, in return for deserting the Slovenes and Serbians when Germany «truck, an "independence" and "freedom" thet will certainly be the envy of no one. Classical Dalmatia also becomes a part of the kingdom of Italy. This is a zone described by Italian news agenciee as extending 80 miles distsmt along the coast from Zara to Split. It includes the cities of Sibenik and Trau (Trogir), near Split; all the Dalmatian coast except the islands of Prag, Brae and Vis, and the whole district of Kotor inlet as far as the borders of Montenegro. Discounting territories taken by Italy, Germany and the new state of Croatia, leaves Jugoslavia almost a third smaller than it was two months ago. In this new territory, Mussolini gains control over about a half million Slovenes, or as many as were brought under fascist rule through the treety of Versailles. Of all countries which have thus far fallen victims to German imperialism, Jugoslavia undoubtedly has received the worse blow. For the pair of lawless bandits now at the helm in Europe heve tore into this beeuty spot of Europe like mad doft, and have left it prostrate. FEDERAL MINE INSPECTION Bill BECOMES LAW OF THE LAND When President Roosevelt signed the Federsl Mine Inspection Bill on May 8th. the longyiphill fight of the United Mine Work* ^rs of Americs for federsl inspection of coal mines came to an end. It marked a great forward step toward the reduction, if not elimination, of the slaughter of coal miners in the country's mines. What is now the Federal Coal Mine Inspection Act was passed substantially as introduced in the form of a kill by Congressman J. Harold Flan-nery of Pennsylvania. As passed by the House, the Flannery Bill required prospective mine inspectors to be "an accredited mining engineer or the equivalent thereto." This the Senate amended to read that these inspectors were to be persons with five years' practical experience in coal mining. The House refused to accept the Senate amendment and a Conference Committee was appointed, composed of members*of both Houses. The following compromise was worked out and was incorporated in the act as passed: "That in the selection of presons for appointment as coal-mine inspectors no person shall be so selected unless he has the basic qualification of at lesst five years' practical experience in the mining of coal, and is recognized by the United States Bureau of Mines as having the training or experience of a practical mining engineer in those essentials necessary for competent coal-mine inspection." The U. S. Bureau of Mines will appoint the mine inspectors subject to the Civil Service laws. Under the act, the Secretary of the Interior acting through the U. S. Bureau of Mines is empowered to have made annual or necessary mine inspections at any time of the yesr in coal mines whose products enter into interstate commerce. Full publicity is authorized for all findings sffecting the health and safety conditions in such mines as well ss the causes of occupational diseases originating in them. This publicity feature is expected to be an effective weapon in causing operators to remove conditions leading to accidents in their mines. Operators ^prho refuse to admit any inspector or other authorised representative of the U. S. Bureau of Mines into their plants shall be guilty of a misdemeanor and subject to a $500 fine and sixty days in jail. The operator or others in cc .rol of the mines must furnish complete information about accidents. Annual reports are to be made to Congress and will be available to the general public. —U. M. W. Journal. SNPJ Lodges Cooperating On Novak's Dictionary Chicago. — Up to this date, I have received contributions and paid orders to aid thf publication of Novak's dictionary from the following lodges of the Slovene National Benefit Society: No. 580, 631, 694, 665, 408, 138, 106, 564, 48, 53 and 742. I take this opportunity to express my appreciation and thanks to these lodges for their understanding and helpfulness, hoping that others will follow suit snd help us attain our goal in the shortest possible time. Mrs. Agnes Novak. 2506 N. Clark St., Chicago, 111. ** May Herald" Foremost English-Slovene Publication of the Day SO illustrated pafes of short stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the small price of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands. Order a copy or more and sell them among your reading friends. Order fromt Prole tarec 2301 So. Lawn dele Ave., CHICAGO, ILL. Original Said to be the first of its kind in the world, a courae in gyroplane design has been added to the curriculum of New York University's coUeg* of engineering. Facing the Facts Hollywood wngs feel MGM showed great courage in titling a recent film» The People Vs. Dr. Kildare. How could they know in advance that the public would shun the box office? . .. Striking Figures Latest figures on strikes In defense industries came as a shock to our patriotic newspapers. It seems there sre only some 7,000 strikers all over the country, not enough to attend a respectable lynching bee. Pennsylvania produces nearly half the steel of the country. A man of meditation is happy, not for an hour or a day, but quite round the circle of all his years.—Taylor. There are but three classes of men. the retrograde, the stationary, and the progreaaive.-—Levator. The Intolerant man 1s the real pedant.—Riehter. Pain adds rest unto plessure, and tesches the luxury of health.—Tup-per. Sustaining Fund Nets $208.75 in First Week First blast* of tke heavy guns la oar Sustaining Fond Campaign were heard last week when Branch No. 1 JSF, Ckicago, contributed tke total proceeds of its March 2nd affair, amounting to $134.23, and following close upon its heels came tke response of Branck No. 27 JSF, Cleveland, which added anotker $60.00 to tke Proletarec Sustaining Fund. Other early reports kavo also been received. Christina Turpin. Cicero, III., made a collection of $15.02 at tke Song Festival in Waukegaa. Joseph Sney, Bridgeport, Ohio. sent in a collection blank totaling $5.60, of tkis total Branck No. 11 JSF, contributed $5. Mr. and Mrs. Matt Petrovick, Cleveland, Ohio, boosted tke total by anotker $4.00, making a grand total of $205.75 in tke first week of tke drive. And so tke campaign to put Proletarec on solid financial footing moves forward, picking up momentum from week to week, and as additional reports come ia, you will koar about tkem. Wage Raises Cannot Cover Overtime • CHICAGO.—Wage or salary increases cannot be later claimed to cover overtime payments due under the Wage and Hour Law, General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage snd Hour Division points out. ,fCases have recently come to my attention where our inspectors have found overtime payments due to employees and then have been informed by the employers that wage or salary increases had been given to employees — the amounts varying in each case— and that the amounts of such increases should run to the employer's benefit in squsring off the debt due the employee under our computations for overtime," General Fleming said. "Unless the employer has adopted s constant wsge plan, such as is outlined in the Wsge and Hour Division's Interpretative Bulletin No. 4 or unless it is made clear to the employees at the time they are given additional amounts such amounts are to compensate them for overtime and sre not increases in salary, the division will not recognise the additional amounts toward overtime or as payments for such time. Payments made to employees cannot be wage or salary increases and extra compensation for overtime at one snd the same time. Where additional amounts are paid without any understanding that they are overtime compensation and the payment of such amounts remains constant even during weeks in which the employee works no overtime, the payments are in fact wage or salary increases and must necessarily be reflected in an increase in the employteWeguIttr hourly rate of pay rather than aa an offset sgainst extra compensation due for overtime." General Fleming also pointed out that similar situations have arisen where companies have undertaken to pay more than the union scale for certain work and then have sought to fall back upon the additional compensation ao paid as an offset against extra compensation due for overtime under the Wage and Hour Act. General Fleming emphasised that in such situations ss in those referred to above, the payment of additional amounts csnnot be offset against extra compensation for overtime due under the Act unless it was stipulated at the time such amounts were paid that they were paid as extra compensation for overtime and not as increases in the scale of wages sbove the scsle required by union agreement. IN THE NEWS NAZI FORESEE NEW EUROPE AS ECONOMIC UNIT Will Hitler Give a New Lease of Life to a Dying European Economy? By Scott Nearing CIO WINS BY FORD One of the worse anti-union employers in the annals of American industry, Henry Ford, has been brought down quite a few notches from the high reactionary pedestal on which he has been sitting for over forty years. Result of the election held on May 22, under National Labor Relations Board supervision, to decide which union shall prevail In Ford's gisnt River Rouge and smaller Lincoln plants, gave the UAW-CIO 51,866 votes, the A. F. of L. 20,364, snd 1,958 for no union. "The result af the election," R. J. Thomas, president of the UAW (CIO), said, "msrks the end of an era in American Industry. It means the defeat of the type of uncompromising antl • unionism represented by Heory Ford. Harry Bennett, Ford'a highly paid unionbuster, called it. a "great victory for the Communist party." At the same time another setback came to the suto King with the National I^abor Relations Boatd order from Washington, directing the Ford Motor company to reinstate 97ft workers with back pay at Its Kanass City, Mo., plant, offer reemployment to 46 others, and discontinue recognition of Its company anion. Anyone who knows enough to go in when it rains takes his wsr propaganda with a geuerous pinch of salt. The bureaus of enlightenment are busy in all of the warring countries and their output is more than suspected. But underneath the wholesale lying, important changes are taking place in the European set-up. The Nazis now dominate all of Europe with the exception of the British Isles and the Soviet Union. Spain and Italy are cooperating with them. The smaller countries are at their mercy. A score of nations that were sovereign, independent states are now part of the German political and economic system. There has been a great deal of spec-ulation as to what changes the Nazis would try to make in European economy. Herman Rauachning. among German writers, has written in detail on the subject snd John Cudahy, a U. S. diplomat, has published a number of articles baxed on recent first hand studies made both in Germany and in the occupied countries. United Economy Indicated Several pointa seem to be well established: 1. German occupation is chiefly economic snd nnly incidentally political and military. Economic experts precede or accompany the army, and work out plans for co-ordinating the economy of the conquered country with that of the Reich. 2. They do this under a general economic plan for European economy prepared in advance by the Ministry of Economics. The plan has been accepted by Italy, Spain and Sweden. 3. Under the plan, Berlin replace* London as the financial capital of Europe ami in addition becomes the planning and directing center and acta as clearing house for trade and exchange. 4. Europe is regionalized and specialized. One region produces cereal«, another oil, a third textiles, a fourth metals, and so on down the line. Free trade exists between these linked regional economies, making the continent a planned customs union. Under these arrangements, Holland, occupied less than a year, is enjoying notable prosperity. There is b brisk demand for products. Prices are good. Profits are considerable. Dividends are up. Stock values are hign. Wage* are regulated and strikes are forbidden. From the standpoint of the Dutch business cIsks, the presence of the Nazis is in many ways an economic advantage. Will Europe Be United? Will this experience be repeated in the more recently occupied countries? Will Hitler's Germany do for continental Europe what Bismark's Germany did for the independent German states that formed the Reich after the wars with Austria, Denmark | and France? Evidently this is the in-' tention of the Nazi leaders. Bismark consolidated the Reich in 1871 in the heyday of capitalism. Hitler is trying to consolidate Europe in an era of capitalist decline. Can he succeed and thus give a new lease of life to an economy that was bankrupt when operated by a score of independent European states? It is too early to answer such questions, but it seems quite evident they are in process of being snswered by some of the most significant economic developments that have taken place in Europe since the industrial revolution. Law No Bar To Added Pay In Lieu of Vacations CHICAGO.—Employers in defense industries planning to give their workers sdded pay to forego vacations as recommended by the Office for production Management were advised by General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Dept. of Labor, to enter such added compensation on their payroll records as a temporary increase in rate. Added compensation under Wage and Hour regulations must be included in the computation of overtime unless they are gifts "which are in no case compensation for services rendered.** Added compensation to Îorftgo a vacation legally Is not a gift. RAILROADS BOOST CAR ORDERS FOR DEFENSE NEEDS Can "shots in the arm" revive the old "Iron Horse" and remedy the results of long, lean years on a depression diet, in time to enable the railroads to carry the vastly increased burdens piled on them by the defense | program? .Since LABOR, the railwaymen's national .weekly, raised that question recently, in an article on the threatening shortage of freight cars and engines, numerous authorities have joined in a chorus of warnings that the railroad situation is one of the most serious defense problems facing the country. "Railway Age," the rail management magazine which has been publishing soothing statements that the carriers could handle their defense, burdens with ease, suddenly changed its tune and printed an article entitled, "Railroads Face Grave Emergency." It asked, "Is a traffic jam coming?" admitted that "the increase in traffic caused by the defense effort is turning out much greater than was anticipated," and pointed out that the new rolling stock needed by the railroads will require 5,000,000 tons of steel, which the steel industry may or may not be able to furnish. GRACE GETS $22» AN HOUR Increases in the price of a pound of bacon won't mean very much to a lot of people whose names were made available by the Securities and 1 Exchange Commission in Washington recently. The names were those of corporation executives whose salaries and bonuses were included in the annual reports submitted by stock-issuing corporations to the SBC each year. Their income from atock dividends and interest was not included. Eugene Grace, head of the antiunion Bethlehem Steel Co., was number two man In the nation's 1940 list of fciffh-salaried executives. He