70;"'3 PaW/c 7 — iane s-» 112271 l/% fVlJE mi— NO. 171 AMERICAN IN SPIRIT »HttmH m UM6UAM0M9 Nstfonal and Knteniational Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. SEPTEMBER 8, 1969 SLOV6NIAN M6RHIN0 N€W$PAP«i ŠTEV. LXVII ~ VOL. LXVII Moskva ni odgovorila: izgovori še čakajo! državni tajnik Rogers je v juniju sporočil ZSSR, da ZD f itTi 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Managing Fditar: Mary Debevec I NAROČNINA: At Združene države: | $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto l SUBSCRIPTION RATES: EJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO _3 No. 171 Monday’ Sept. 8, 1969~ zatreti. Ljudstvo po vsej Jugoslaviji preveč ceni in ljubi fran-Služboval njegov oče pokojni bila Marija, rojena Zakrajšek čiškane, radi njihove velike dobrodelnosti v času turške oblasti in turških vpadov. Sicer pa Cerkev uživa v Jugoslaviji sorazmerno precejšnjo mero svobode, zlasti, če naše stanje primerjamo s stanjem v drugih državah, ki so pod oblastjo ljudskih demokracij. Ima na primer verski tisk z veliko naklado, ki ima tudi velik uspeh. V Sloveniji ima Cerkev skoraj 2 milijona vernikov. Poleg ljubljanske nadškofije obsega še škofijo Maribor in škofijo Koper, ki je apostolska administratura za ozemlje dodeljeno Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Nedeljski obisk sv. maše v Ljubljani je kakih 25%, v podeželju pa je višji in dosega tudi 80% v nekaterih krajih. Cerkev, ki je bila “oropana vsega”, ki so ji ostali “samo ver-niki, ki jo podpirajo”, ki je “brez vsake zveze z gospodarskim kapitalizmom ali kako drugo obliko časovnosti”, kakor je slovenska Cerkev, pač nikomur ne daje povoda za kakršnokoli nasprotovanje, je končno pripomnil pomožni ljubljanski škof, ki je bil ječi osem let. Jože Zavetrnik, pozneje ured-j(p. d. Kovačeva), nik lista Prosvete, glasila SN- pri Ljubljani, sestra PJ. Pokojni dr. John Zavetrnik'misijonarja p. je imel zdravniški urad na za-padni strani mesta na 26. cesti blizu Central avenue, še preje je imel urad na 22. cesti nasproti slovenske farne šole sv. Štefana ,tam, kjer zdaj prakticira slovenski zdravnik dr. Frank Grili. Pred kratkim je umrl v Resurrection bolnici 81 let stari Louis Slamnik, rodom z Trbovelj na štajerskem. Pokojni naj vsi počivajo v miru, sorodnikom pa iskreno sožalje! R. To je naša nova Cerkev Rimski list ‘Avvenire” je objavil sledeče poročilo svojega dopisnika Feiruccia Mazzariola iz Ljubljane: Tudi, če bi človek hodil po Sloveniji z zaprtimi očmi, bi končno le zajel vtis, da je to dežela Habsburžanov. Tako močno se ta lastnost čuti. Posebno v starem mestu Ljubljana, ki ima obilo lepe baročne arhitekture, pa spet ne preveč, ne toliko, da bi prenasičenost motila. To je gospodarsko najbolj razvita in napredna dežela Jugoslavije. Vernost — rehgijoznost — se kaže v zgradbah, umetninah, pa tudi v obnašanju, govorjenju, drugem izražanju misli in rav nanju ljudi. To je vernost, ki je zelo slična vernosti ljudstva po avstrijskem podeželju med kmetskim ljudstvom; preprosta in globoka vernost, ki je bila nekdaj za zunanje družabne namene pogosto povezana ir. prepletena z dosti močnimi vezmi klerikalizma. “Dandanes je v tem oziru mnogo izpremenjenega”, mi je rekel ljubljanski pomožni škof. “Trpljenje in preganjanje sta slovensko Cerkev očistila. Ouvzela sta hijerarhiji, vodstvu cerkvenega upravljanja vsako zaskrbljenost in prizadevnost za minljivosti, za časovne interese. V trpljenju in preganjanju je verno ljudstvo' dobilo novo globino svojega verovanja, novo zaupanje in novo oporo za svoje krščanstvo. Trpljenje in preganjanje nas je opralo sebičnega individualizma in nas peljalo v novo krščanstvo skupnosti.” “Posebno presenetljivo in razveseljivo je sodelovanje vztrajnih visokošolskih skupin v cerkvenem življenju”, mi je poudaril pomožni škof in nadaljeval:” Redno obiskujejo frančiškansko cerkev. Vsako leto prirede bogoslovni izobraževalni tečaj za visokošolsko mladino. Kakih 500 se jih udeležuje predavanj in razprav in molitev. Tečaji so v oktobru in novembru v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Ti mladi ljudje žive globoko zakramentalno in duhovno življenje. Imajo svoje cerkvene zbore, ki prepevajo po raznih cerkvah mesta. Pomagajo pri katoliškem listu “Družina,” ki izide vsakih 14 dni v nakladi 130,000 izvodov. Otroke uče katekizem. V tej mladini imamo nekaj novega, to je naša nova Cerkev, ki nastaja in se uveljavlja. To so zvesti, preprosto odkritosrčni, mladi, ognjeviti, napram sebi strogi kristjani, ki odklanjajo vsak kompromis tako s preteklostjo kot s sedanjim režimom.” “V Ljubljani ima no” je še povedal pomožni škof, “po dvakrat na leto tečaje za katehumene. Udeležujejo se jih tudi brezbožni komunisti ali drugi laki odrasli ljudje, ki niso bili krščeni in niso prejeli prvega sv. obhajila. Gre za osebe, ki so same odkrile nadnaravno razsežnost krščanstva. Včasih so med temi celo bivše vodilne osebnosli jugoslovanske komunistične zveze, ki jih muči neuspeh marksizma na gospodarskem in socijalnem področju. V vsakem takem tečaju je približno po 20 katehumenov-slušateljev. Religijozni poklici so v stalnem porastu. Vedno težje je preskrbeti nastanitev za številne mlade kandidate za duhovnike.” “Tako v Ljubljani kot v Zagrebu je najtežje vprašanje graditve novih cerkva. Juridične zapreke onemogočajo graditev. Mesto Ljubljana se je po vojni več kot podvojilo in ima sedaj okoli 200,000 prebivalcev. Nastali so novi industrijski predeli, ki nimajo nikakih prostorov za bogočastje. Drugo težko vprašanje je pomanjkanje malega semenišča v Ljubljani. Ne moremo dobiti dovoljenja zanj. Začasno smo si pomagali tako, da smo napravili internat v nekem župnišču. Tam dobi streho nekaj desetin kandidatov za semenišče. Vsi ostali morajo iti v Maribor ali Koper, če je tam kaj mest na razpolago.” Jugoslovanski režim se vztrajno liberalizira. Mnogi že dvomijo, da se še more ponašati z označbo komunističen, vsaj v tistem smislu, v kakršnem se navadno uporablja ta označba med nekomunisti. Doba mučeni, splošnega zapiranja, ubijanja duhovnikov (samo v Ljubljani jih je bilo 80 ubitih leta 1945) je odšla v davnino. Ti nekdanji pojavi so tudi za vest komunistov sedaj nekaj nezaslišanega. Seveda še tudi sedaj ne manjka spretnih, pretkanih načinov pritiska. Vendar smo v glavnem usmerjeni k dejanski splošni strpnosti. Splošno vzdušje se je zelo spremenilo. Čas beži tudi tukaj. Človek, ljudje so povsod pred istimi sodobnimi vprašanji. Življenje družbe se oddaljuje od sistemov, ki so ga hoteli vkleniti v koncepte komunizma ali kapitalizma. Tudi v Jugoslaviji so delavci in preprosto ljudst'o kmalu spoznali, da je novi razred ustvaril nove razmere, da bi obogatil sebe s sadovi znojenja množic. Kapitalizem je stvarnost, izraz egoizma, ki je lastnost človekove narave, ne le sistem, ustroj, gotov način družbene ureditve. Kot tak je lastnost, ki vsebuje in koti sile, da ljudje ustvarjajo nove tipe izkoriščanja, različne od tistih v preteklosti, ki pa enako uničujejo svobodo in dostojanstvo osebe. Tisk, ki je v oblasti partije, res ne more pisati proti marksizmu, se ne more ukvarjati s kako drugo kot le s tisto politike, ki je nakazana “od zgorai”, pa običajno le m,me poročati o birokratih in funkeijonarjih. ki so nepravilno obogateli. Cerkev tudi v Sloveniji ne more imeti nobenih organizacij. Samo frančiškanski tretji red sme delati. Tega ni bilo mogoče škof dr. Stanko Lenič, ki je po vsem izgledu glavni, če ne edini vir, ki ga je uporabil poročevalec, je sedaj v Ameriki med nami. Prav je, da rojaki, ki »odo z njim govorili, vedo za njegovo razumevanje cerkvenega položaja v Sloveniji, Iter bo vsak razgovor lažji in zanimivejši. Pred vsem iz tega namena objavljamo tole poročilo, da tudi zato, ker opozori na nekaj posebnosti, ki o njih drugod nismo še slišah. * ČIKAGO, čIKAGO, ti si velika vas! Veliko dogodkov in novic se dogodi na tvojih cestah in ulicah in vsepovsod vsako minuto in vsako uro. Prostora v našem listu je premalo, da bi se vse podrobno popisalo in predstavilo tako, kakor se je dogajalo in se dogodilo. Zato, dragi čitatelji, oprostite, če ne pride v tisk vse, kar bi kdo rad. Zadnje čase so se vršila razna zborovanja raznih organizacij in skupin, ki se zdijo, da niso vredni, da se jim sploh posveča kaj pozornosti. A vendar vršijo se, ameriški tisk, ki je kaj “širokogruden”, in radio in televizija za take slučaje pa to objavljajo na široko J in dolgo, prikazujejo razne do-'godke, ki niso vredni prikazovanj in oglašanja. A vendar komu ljubo in drago ali ne, .vse oglašajo prav po “kramarsko” in ker tako javnosti servirajo, se nekaj prime tega in onega in tega tudi nekaj ostane v tem in onem. Ena novica se je pa vsaj meni dopadla te dni. čast, komur čast! To čast pa zasluži naš illinoiski državni tajnik Paul Powel. Kaj pa je napravil takega, da zasluži čast in priznanje? Ste gotovo čitali v listih, slišali na radio in videli na televizijskih prikazovanjih, da je uvedel v svojem državnem tajniškem uradu določilo in red, kako morajo biti oble- do- va in se z njim strinja, bi bri stvari zelo koristil, če mu čestita in se mu zahvali, da ima toliko poguma, da moralno obnašanje spoštuje bolj, ka kor pa ono, kar mu politika prinaša, čast Powellu! * VRSTE SLOVENSKIH PIONIRJEV IN PIONIRK se redčijo med nami bolj in bolj Vsako leto so bolj in bolj redke. Zgleda, da kmalu bo treba iskati slovenske pionirje z lučjo ob belih dnevih, pa bo še težko najti katerega. V južnem predmestju Oak Lawn, v Evergreen Gardens Nursing Home, je 20. avgusta umrla Helena Kušar, stara 91 let. Pokojna je bila znana kot zelo aktivna delavka za razne narodne slovenske in jugoslovanske zadeve. To ji je treba priznati. Helena Kušar, roj. Zupan, je rodom iz Nakla pri Kranju na Gorenjskem. V A-meriko je prišla leta 1907. Poročena je bila s pokojnim Ivanom Kušarjem, ki je bil rodom iz Zbur pri šmarjeti na Dolenjskem. Tudi on je prišel istega leta v Ameriko. Poročila sta se pa leta 1901 v Ljubljani. Njima se je rodil sin in tri hčere. Ena izmed hčera, Ljudmila, je pred par leti umrla. O pokojnima Ivanu Kušarju in pokojni Helen Kušar se moi-a reči, da je oba vodila zelo močna narodna zavest. To , 1 sta oba izpričevala ob vsaki čena dekleta in žene, kakpr tu-priliki in drugače. Zlasti podi obriti in ostriženi moški vjkojna Mrs. Kušar je žrtvovala njegovem uradu. Seveda je ta'mnogo za razne narodne za- njegov korak naletel na malo'deve. Po prvi svetovni vojni ni venski izseljenci, zato se bomo Romanje v Frank EUCLID, O. — Kakor že več let, bomo romali tudi letos v Frank ,Ohio. To romanje organizira Društvo SPB in vse lepo vabi k čimvečji udeležbi, da skupaj molimo za naše mučence in vse pokojne. Pred dvemi leti sva se na tej božji poti srečala s profesorjem g. Janezom Severjem in med drugim mi je povedal tudi sledeče. Ko sem zapustil svoj rojstni dom in šel v Ljubljano v višjo šolo, me je spi'em-Ijala moja mati. Imela sva več opravkov in ko je bilo vse urejeno, me je peljala v župno cerkev sv. Petra, kjer sva pokleknila k stranskemu oltarju Žalostne Matere božje in molila za moj dober uspeh. Kakor bi bilo vsaki materi težko pustiti sina samega v mestu, tako se je tudi ona kar težko ločila od njega. Predno je odšla domov, so bile njene zadnje besede : Janez, kadar boš imel domotožje ali ti bo na kakršenkoli način težko, pridi in pokleknil k temu oltarju Žalostne Matere božje in boš dobil pomoč. Kolikokrat je pozneje Janez klečal zatopljen v molitvi, mi ni povedal, vidi se pa, da besede ljubeče ma tere niso padle na skalo. On je kljub svoji izobrazbi ostal ponižen, globokoveren in priden, ker je že veliko lepega in poučnega napisal in to največ v Ameriško Domovino. Meni se zdi, da bo tudi za nas koristno, če se večkrat spomnimo besed pokojne Severjeve mame, katere je govorila sinu Janezu v slovo. Tudi mi vsi doživimo skozi živ Ijenje večkrat težke dneve in razočaranja. Takrat pokleknimo v duhu pred podobo žalost ne Matere božje, kjer bomo dobili tolažbo. Drugo nedeljo v septembru naj, kdor le more, roma k žalostni Materi božji v Frank, kjer bo ob enajstih dopoldne sv. maša v slovenščini, enako tudi pridiga in mnogo lepega, nabožnega petja. Na to božjo pot so večkrat romali stari slo- takih “frfl so se zadnje bilo ne ene prireditve za to in ono slovensko in jugoslovansko Po- pisano gledanje od in frkolinov”, ki čase navadili nositi kratka kri-jreč, da bi ne bila zraven, la in gate in bi najbrže najra- sebno Mrs. Kušar je bila pri sti .je hodili še brez njih po ce-!vsaki akciji, ko seje šlo za ju-stah in ulicah. Kajpada, ogla- goslovanske zadeve po prvi sili so se tako navdahnjeni za'svetovni vojni. Sodelovala jeiM Tekavec: I tako nošo in modo nekateri in tudi vedno pri slovenski dra-so začeli predbacivati držav-'matiki in odrskih igrah. Ona, nemu tajniku Powellu da jim'pokojni Jože Fajfar, pokojni rojak Mravlja, ki se je ponesrečil v avtomobilski nezgodi pri Waukeganu, in še cela vrsta drugih. Kako so ti vsi delali in žrtvovali za slovensko vsi skupaj počutili srečne, če Preserja znanega Kazimirja Zakrajška. Father Bombač, rojen 6. nov. 1895, je precej sveta prepotoval v letih, ko se je šolal. S petim letom je pričel že prvi razred v Loranu, kjer so se bili njegovi starši naselili po prihodu v Ameriko. Ko je bil v tretjem razredu, se je 1. 1904 družina podala na obisk v domovino, kjer je oče prodal kmetijo ter se zopet podal v Ameriko, malega Tončka pa je pustil pod varstvom strica p. Kazimirja v Kamniku na Gorenjskem, kjer je deček stanoval pri splošno znani “Manci” in dokončal četrti razred ljudske šole. Nižjo gimnazijo (High School) je obiskoval v škofovih zavodih sv. Stanislava v št. Vidu pri Ljubljani. Leta 1910 se je vrnil k staršem v Ameriko ter se v jeseni podal v kolegij sv. Jožefa v Rens-selear, Indiana, filozofijo je potem študiral v Rochesterju, N.Y. čeprav najmlajši izmed Čez 70 sošolcev, je delal koncem dveh let posebne izpite pred predpisano komisijo za bakalaureat” modroslovja. Naslednje leto ga je njegov škof poslal na bogoslovske študije v clevelandsko semenišče. V mašnika je bil posvečen 25. maja 1918. Takoj naslednjo nedeljo je pel novo mašo v Lorainu, Ohio. Po novi maši je bil nastavljen za kaplana v slovenski fari sv. Vida, kjer je deloval tri leta. Leta 1921 je bil imenovan za profesorja klasičnih jezikov na Cathedral Latin School, škofijski višji šoli. Nastanjen je bil v isti dobi v župnišču fare sv. Lovrenca, kjer je bil na razpolago za pomoč ob sobotah in nedeljah. Leta 1922 je novi škof spremenil ustanovo na višji šoli in Father Bombač je postal redni kaplan pri Sv. Lovrencu v Newburghu. Leta 1924 je bil imenovan za župnika slovenske župnije Presv. Srca Jezusovega v Barberton, Ohio, kjer je uspešno vodil župnijo šest in pol let. Tam se je izkazal v gospodarstvu uspešnega mojstra, ki so mu še danes zato Slovenci tam hvaležni. Fara sv. Kristine je bila namenjena za Slovence Euclida in okolice, že v pričetku so bili farani tudi drugih narodnosti. V farni šoli (1. 1939) je bilo 220 otrok, deset narodnosti, vendar več kot dve tretjini Slovencev. Dobro je bilo, da je Father Bombač poznal značaj starih in mladih, ko se je šolal v Sloveniji in v Ameriki ter oba jezika enako dobro obvladal, da je ustregel stari in mladi generaciji. Ko je prišel k Sv. Kristini, je našel velik dolg. Njegovi predniki so gradili cerkev, šolo, župnišče v času velike draginje pred krizo in je umevno, da niso zmogli plačevati obre- OB OBISKU ŠKOFA DR. STANKA LENIČA se bomo omenjeno nedeljo vi-|sti. Dolg se je kopičil in rasteh deli pri tamkajšnji pobožno- Vincenc Povirk krati “civilne pravice”. Pa se je tajnik Powell kmalu oglasil in take ugovore zavrnil. Povedal je jasno, da ima tudi on “civilne pravice”, in dolžno- sti do svojega urada in mu jih dramatiko! Koliko igre so pri-nalaga, da se v uradu posveča,redili za cerkev sv. Štefana, za | pozornost delu in službi, za J druge namene itd. Večkrat se .katero so “frkle in frkolini” plačani, ne pa “bedrom frkel” in kosmatim in dolgolasim “fr-kolinom”. j Tajnik Powell je kaj dobro kar čudim, kje so črpali in je- Odlomek zgodovine fare sv, Kristine ii. EUCLID, Ohio. — V januarju 1. 1931 je bil imenovan za župnika pri Sv. Kristini rev. Anthony Bombač, ki je prej bil župnik fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio. Z njim bo v zgodovini vedno mali voljo za vse to. Danes povezana so že skoro vsi pozabljeni, a vendar njihove zasluge zu vse ,omenjeno so velike! Prav' zapovedal in zasluži za to svojo res. odločnost priznanje in čast. I V McNeal bolnišnici v bliž-Saj se še razni cerkveni kro- njem Berwynu je pred krat- gi bojijo takole odločno pove-Jkim umrl znani slovenski'takem položaju vztrajal dati in odločiti, kakor je to po- zdravnik dr. John Zavertnik, Father A. Bombach njegova delavnost. Smatram, da je v najtežjih časih bil on, ki je rešil faro pbopada. Ako vpoštevamo čase depresije, ko je bila splošna brezposelnost, je moral biti človek jeklene volje, da je v vedal državni tajnik Powell. Kdor njegovo stališče odobra- (p.d. star 72 let. Rojen je bil na Du- Otoničarjev), doma iz Rakeka Od najetih $40,000 se je vsota pomnožila na $56,000! Posrečilo se mu je, da je to vprašanje spretno rešil. Napovedal je likvidacijo in končno je bančno podjetje pristalo, da se farni dolg $56,000 zniža na $27,000. Posojilo po 41^ '/< o-bresti je najel pri KSKJ v Jo-lietu, 111. Kot član KSKJ društva sv. Kristine št. 219 je to posojilo dobil. Da je v tem u-spel, je gotovo eno njegovih največjih dejanj, rešil je faro finančnega bremena! Če sledim zapisniku farnih sej, ki so jih od 2. februara 1931 pisali Anton Lavrič, Jernej Strojin (eno sejo kot namestnik zapisnikarja), Anton Potokar, Frank Hočevar, Frank Petek (je kot namestnik pisal zapisnik le ene seje), John Bradač in poslednji zapisnik zadnje seje ,ki se po njej 19. marca 1943, (ki ga je edinega pisal pisec teh vrstic), P 0 Z 0 R A V Pozdravljen, Maziljenec Božji, Slovenske Zemlje Sin! Prinašaš nam pozdrav s planin in blagoslov z višin. Pridi med nas in nas blagoslovi, ljubezen do vere očetov obnovi, do Matere, ki nam na Brezjah stanuje, ki zmot nas v novem svetu varuje. Tvoj blagoslov nam novih bo dal moči za dneve trpljenja, za temne noči, da branimo vero v viharju in gromu, da zvesti ostanemo veri in domu. Dr. Jerko Gržinčič dejal, da so bili naši ljudje zelo delavni, da so pod vodstvom župnika ohranli faro sv. Kristine. Že sem omenil krizo, ki je pritiskala vse, da ni bilo mogoče plačevati obveznosti-Treba je bilo iskati novih poiti, da se do denarja pride. Ta pota je našel župnik Bombač-Organiziral je po distriktih može kolektorje, ki so od hiše do hiše prosili pomoči. Več ali manj so v tem uspeli. Takrat ni bilo televizorjev in ljudje so iskali zabavo drugod. In zopet so razne organizacije, zdaj ta, zdaj druga, imela prireditev v šolski dvorani pod šolo in cerkvijo, da se je nekaj denarja zbralo. Pripomnim, da je znani orkester Joa Kušarja velikokrat brezplačno igral, da so bile prireditve uspešne. Sledi' le so prireditve za prireditvijo, letni bazar, božičnica šolskih otrok, žegnanje, piknik v prosti naravi, itd. Od vsake prireditve je nekaj ostalo. Župnik rev. A. Bombač n* bil samo duhovnik, tisti ki so takrat v šolo hodili, še sedaj pripovedujejo, da je bil “plumber” in “painter”. Ko je nekoč njega v “overalls” obleki oseba videla, ko je barval šolo, je vprašala: “če ve, kje Je župnik?” Odgovoril je: “Saj sem jaz.” Ob priliki obiska škofa R°^' mana, ki je bil 1. 1935 prisoj v Cleveland na evharistični kongres in k otvoritvii kulturnega vrta, je med obiskovanjem slovenskih naselbin iine_ v nedeljo, 15. dec. 1935, Prl Sv. Kristini sv. mašo. Fara mn je zvečer priredila banket, k je bil zelo obiskan. Ko so povedali, koliko je bilo na te.) revni stavbi dolga (takrat je bil dolg že poravnan), je dejal; “Da bi rad poznal tistega bankirja, ki je na tako stavb0 dal $40,000 posojila.” (Dalje prihodnjič) naju v Avstriji, kjer je tedaj na Notranjskem. Mati mu je ni vršila nobena seja več, bi Na ravni, suhi cesti CHICAGO, 111. — Nad tri četrtine vseh avtomobilskih n® sreč se zgodi na ravnih cesta > ko vozijo avtomobili naravn°s ^ na suhih cestah in ob lepem menu. Tako vsaj kažejo p°da ALOJZIJ REMEC: VELIKI PUNT AMERIŠKA DOMOVINA, **4’++++'M” ocasi je potekalo popoldne, ne da bi poraženi uporniki kaj sklenili. Čakali so željno na vr-f|!ev načelnikov, ki so bili odšli kmete po vaseh na upor. once je že zahajalo, ko s^ zaslišali peketanje po cesti. Nekje stopil izza grmovja in po-fi edal Po cesti, kdo prihaja. Bili ?° naladi Gradnik, Munih in Kobal. Kmetom je legla mora na frce’ k° so videli, da se bliža nji-°v glavni načelnik, ki niti ne s uti, da mu je očeta tako nena-°^a doletela smrt. , , 0 je Ivan zagledal upornike, 1 so stopili izza grmovja na ^0- mu je čuden občutek spre-e el srce. Spodbodel je konja n, ko je prišel bliže, vprašal, j.r 0d vznemirjenja, Kragulja, ki je bil tudi stopil ha cesto: aj delate tu, za božjo voljo, Kragulj? Ali se nismo do-da nas boste čakali krog cerkve svetega Roka?” iho, žalostno je odgovoril nad60" ^Van’ nesreča je prišla nas in božja roka nas je Uc*arila.. d°k mu je hotel zamoriti glas, a mogel nadaljevati. . van je drhtel od razburjenja n črna slutnja se mu je zbudila v srcu. Povejte zgodii0p> Gosposka je prišla z vojaki vendar, kaj se je had med nas, streljali so, mnogo iz-has so jih ujeli in... in ...” sed areC mogel izSovor^t' be-“5. ° Gradnikovi smrti. aiPnie.Pa ^ oče? Ali -i6 tudi j® vprašal Ivan. Vor^6’• • Tamle je ...” je odgo-Kragulj in pokazal na kraj, Je ležal mrlič. telVatl sk°čil s konja in pohi-ra pr°tt mrtvecu. Kmetje so se e 'K in Ivan je zagledal oče-n0 . aia®al je, se spustil na kole-ln omahnil očetu na prsi. Eul 36 ^ kK° tiho, le stari Kra-rp Polglasno jokal. ai je zajokal tudi Ivan. Vid ?V^° j® ganilo kmete, ko so ihj^,!’ kako rad je imel njihov sik 1 P°glavar očeta, in v mar-Solzaer° °^0 vnov^® privrela °l)^is^lporna j® Ivan vstal, si him 3 So^ze In pogledal s tem-’.^r°zečim pogledom okrog. je Kn dr*:iI;®® od razburjenja mu DU glas, Kmet je spregovoril: teval ''e’ ^rvav račun bom zah-sn Ka tem mestu prisegam, tov. - Ustih, ki so krivi oče- glavo^?11 2°b za zob’ glavo za da 1Na teir Zmag6 ne*larn Prej, dokler ne je i,_a stara pravda, za katero «,p1 Pr®lil moj oče!” ^htarr T1 ne!” 80 vzklikali je 2g: j °krog. Malodušnost jim sčevan1 3 iZ SrC in zelia po ma‘ jim i Za Gradnikovo smrt se IvJ® vžgala. Je sedel na kamen zra- ven mrtvec Zmagali v° v d',a§a °®eta, naslonil gla-ki SQ ani in se predal mislim, duši 0111 ^ak°r vihar divjale v dejaj. ilpmed uporniki je tiho remalo nas bo, da bi Ted • nad gosPosko!” “Ne bo-t ^ spr®§ovoril Munih: Vojska Jte Se’ Prijatelji! Kmečka Še histe^ideV ^ n°Č’ kak°r je Pinoti h ^ 1- Po vs®j trnovski ih §e n0 ° • epovana so vasi naše 'lejo Se zbero in nam pri- dejo 2 a£>at' Tudi Brda poteg-Kras'131111 *n ^iPavska dolina že siti tS,e|tudi spuntata. Vsi so kov.i” ake, desetine in dav- P°g dai'’> • ®hi y dK Je odgovoril ta in Velii s ‘k kamen se mu je od čilo. a’ ko je slišal to poro- Tačas ic> Prišel jp zasumelo grmovje in Zagledal Jeramit- Ko je ialuj»«ga s?„ ‘ka mrtveSa i" den obstal a Zraven’ j® začu- začel iavf ^as ie Prišel bliže in javkati: “Tp; a®J... jej... e Da so ga ubili, reveža, ti peklenski vragi... jej ... jej ... Ti moj ubogi prijatelj, da si moral končati tako naglo!.. . Kako sva se rada imela, kakor brata, pa te ubijejo in še zbogom si nisva rekla ... Jej... jej ...” Javkal je in tarnal in kakor lešniki debele solze so mu lezle po licih. Ko si je malo opomogel, je začel tolažiti Ivana; “Nikar ne bodi preveč žalosten in ne joči po njem, Ivan! Naravnost v nebesa je šel. Bog mu daj večni mir in pokoj, in sveti Peter mu je široko odprl nebeška vrata, kajti umrl je kakor vojščaki, vojujoč se proti Turkom, in tak gre vsak v nebesa. Naši grofje in baroni in dacarji niso nič drugega kakor krščeni Turki, ki jih hudir prej vzame kakor ne-krščene. Zato je dobro delo, če se bojujemo zoper nje...” Še mnogo tolažljivega je povedal Jeramit, kakor je revež vedel in znal, a Ivanu ni mogel odvzeti žalosti zavoljo očetove smrti. Počasi se je naredila noč. Zvezde so zažarele na nebu, jasne in čiste, ker ni bilo lune, in v Gorici so se zableščale luči po oknih. Munih in Kobal sta se odločila oditi z večino ljudi nazaj k cerkvi svetega Roka in poslati po kanalski cesti več kmetov, da bi za nasledanje jutro sklicali po tolminskih vaseh kolikor mogoče dosti ljudi, ki naj bi že ponoči prišli v Solkan. Drugi dan bi vsi uporniki udarili v Gorico in zahtevali pravico pred gosposko. Vprašala sta Gradnika, kako in kaj misli o tem, a ta jima je odgovoril, naj ga nič ne vprašujeta in naj ukreneta, kar se jima zdi prav in potrebno. Nato sta poslala Jeramita, da bi šel k cerkvi svetega Roka in v Solkan gledat, ali je kje kaka straža. Jeramit se je kmalu vrnil z ogleda; z njim so prijahali Podgornik, Lahajnar in Lapanja. “No, Jerom, ali je kaj cesarskih v Solkanu?” je vprašal Munih, ko je bil pozdravil vrnivše se tovariše. “Dva dragona sta doli v vasi!” je odgovoril berač. “Pri Krivi vrbi pijeta in sta se ga že tako natreskala, da bi s turškim kanonom lahko vanju ustrekl, pa bi ne slišala!...” “Ali drugega ni nikogar?” “Žive duše ne. Le kakih sto kmetov se je spet nabralo krog cerkve svetega Roka: nLo vedeli, ali naj gredo domov ali naj čakajo, da udarimo. Rekel sem jim, naj ostanejo!” Večina puntarjev je odšla k solkanskemu pokopališču; ob mrtvem Gradniku so ostali le ivan, Kragulj in še nekaj kmetov. Gradnik je naročil, naj za naslednje jutro pripravijo vse za očetov pogreb. Kmalu so zagoreli ognji po travnikih in poteh krog soikan skega pokopališča in puntarji so si pripravljali, kakor so vedeli in znali, večerjo. Solkanski kmetje so jim radi dali, kar so imeli, saj so si bili kakor bratje. Čudovita je bila tista noč. Od vasi do vasi je šel klic na upor in geslo kmečke vojske: “Stara pravda — kralj Matjaž.” Plat zvona je bilo slišati po vsej deželi, cele ure je zvonilo po samotnih, oddaljenih cerkvicah in po svetiščih sredi trgov in vasi ter klicalo upornike. Skozi temo in noč so jahali poslanci; drveli so po cestah naglo kar so mogli upehani konji, in nosili po vaseh poročila o boju ob solkanskem pokopališču, jetnikih, ki ječe v temnicah go-riškega gradu, o smrti Gradnikovega očeta ter klicali kmete na maščevanje nad Bandlom in gosposko, ki žuli reveže stoletja in stoletja huje ko Turki. SEPTEMB u JHAUiL 7 #»J 9 110 llf ER [kil 12113 141I15II16II17I18! 19i|20 21iI22II23IM25 2d {27 :28|?J!30'I J ! 1 , KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje v Frank, Ohio. 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop. 21. — Ohijska federacija ABZ priredi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnicc obstoja. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 9. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. 26. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika na St. Clair ju. 26. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne. NOVEMBER — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar. 8. — štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. 30. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. ------o----- Južni Sudan mirne)!)! Vojskovanje v južnih pokrajinah Sudana, kjer črnci zahtevajo neodvisnost od Kartuma, je nekaj popu stilo. Boj traja že nad 14 let. publiki imajo seveda številnejši Arabci; glavno mesto dežele Kartum leži sredi njihovega o-zemlja. Črnci se smatrajo zapo-stavljane že od vsega začetka državne neodvisnosti. Dejansko se obe rasi nista med seboj nikdar dobro trpeli ne v Sudanu in ne nikjer drugod v Afriki. Staro nasprotstvo je ostalo in se kaže v izbruhih sovraštva in bojev tudi v Čadski republiki, kjer imajo premoč črnci in se upirajo Arabci, in v Nigeriji, kjer imajo premoč muslimani in skušajo streti upor krščanskih Ibov v Biafri. Ko je letos v maju prišla v Sudanu na oblast nova skupina vojakov z generalom Gaafarjem Mohamedom Nimerijem, je dva tedna po prevzemu oblasti objavila načrt za uvedbo samouprave v južnih črnskih pokrajinah Sudana, da bi tako dosegla pomiritev. Nimeri je pozval vojaštvo, naj poleg odgovornosti za red in mir pomaga tudi pri gospodarskem napredku črnskih pokrajin. Vodniki črnskega upora ne dajo veliko na Nimerijeve načrte in obljube, govorijo, da boja ne bo konec, dokler Arabci ne za-puste njihovega ozemlja in jih puste v miru. Tuji opazovalci, ki so ugotovili, da je črnski upor nekaj popustil in da je v juž^ nec delu Sudana mirnejše in varnejše, ne izključujejo možnosti pomiritve med Arabci in črnci, če bo seveda vlada v Kartumu in za njo stoječa arabska večina imela dovolj razumevanja za črnce, njihove želje in potrebe. Čil Eit-laj ni maral v čtanoln srečati Rusov TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Ljudske republike Kitajske Ču En-laj je priletel na čelu večje kitajske delegacije v Hanoi že pretekli četrtek, torej prvi dan po smrti Ho Či Minha. Izrazil je sožalje nad izgubo, položil venec k njegovi krsti in zagotovil vodnike Severnega Vietnama, da jih bo Kitajska tudi v TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 dan. Pogreb Ho Či Minha je določen za sredo. Med tem je odpotovala v Hanoi delegacija iz Sovjetske zveze pod vodstvom predsednika vlade A. Kosygina. Ni letela preko Kitajske, kot je bil običaj za ruske obiske v Hanoi v preteklosti, ampak preko Pakistana in Indije. Očitno je, da Rosy ginu ni bilo do srečanja s Ču En-lajem, kot ni bilo do tega temu. Če bi imela le malo želje po srečanju, bi do tega lahko prišlo brez vseh pregovorov. Izognitev srečanja je znamenje, da trenutno ni ne v Moskvi ne v Peipingu volje za kako medsebojno pomiritev. Obe strani še vedno vneto nadaljujeta z medsebojno sovražno propagando. Rdeči križ se domenil z Lagosom o pošiljanju pomoči v Biafro ŽENEVA, Šv. — Mednarodni Rdeči križ se je dogovoril z vlado Nigerije v Lagosu, da bodo njegova letala zopet začela nositi v Baifro hrano in zdravila, to-Jtrat podnevi. Vsa letala bo pred odletom iz letališča v Dahomey in v Ekvatorski Gvineji pregledala mednarodna komisija, v kateri bo tudi zastopnik Lagosa. Če Lagos ne bo gotov, bo lahko vsako letalo ustavil in zahteval njegov pristanek za ponoven pregled v sami Nigeriji. Biafra je izjavila, da takim letalom Mednarodnega Rdečega križa ne bo dovolila pristanka v Biafri. Ta letala se bodo morala torej vrniti na odletno letališče. niki SFR Jugoslavije. Z njegovo potjo je Moskva hotela izboljšati odnose z Beogradom. Ko je Gromiko v petek odhajal domov, so trdili, da je šel praznih rok. CLEVELAND, O. — Boj črncev za neodvisnost južnih po- podpirala z enako vne- krajin Sudana se vleče že nad v njihovem boju proti ZDA, 14 let, pa je nemara prav tako nai;0 pa se je vrnil domov še isti daleč od cilja, kot je bil v začetku. O tem boju prinaša svetovno časopisje redke in pičle vesti, vendar je krvav in poln žrtev. Vojskovanje ima izrazito gverilski značaj. Črnci napadajo vojaške in druge vladne postojanke, ki jih branijo v glavnem arabski vojaki in policisti iz severnih pokrajin Sudana. Sudan je po površini naj več j a država Afrike, ima pa le okoli 13 milijonov prebivalcev, od tega nekako 9 milijonov Arabcev na severu in okoli 4 milijone črncev na jugu. Vso oblast v re- STARŠI! Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo. Vojaški vpoklici manjši WASHINGTON, D. C. — Za ta mesec je vpoklicanih k voja-kom 29,000 obveznikov, za prihodnjega bo število predvidoma padlo na le 9,000. Delno je temu vzrok v manjšem številu odpustov iz oboroženih sil v tem mesecu, delno pa tudi v nameri zmanjšanja splošnega števila moštva naših oboroženih sil. Pričakujejo napoved umaknitve novih čet iz Južnega Vietnama še tekom tega meseca in skupno znižanje moštva v oboroženih silah ZDA do prihodnjega junija za 150,000 na skupno 3,300,000. Kitov vedno manj SYNDEY, Avstral. — Lov na kite je nekdaj prinašal lepe dohodke, sedaj pojema, ker so po-’ stali veliki kiti sorazmerno redki. Moderna lovska sredstva so v kratki dobi omogočila polovi-tev velikega števila kitov. Nalov je bil večji od prirastka in število kitov se je zmanjšalo v taki meri, da je lov na nje komaj še donosen. Države, ki se ukvarjajo z lovom na kite, so določile, koliko jih sme vsaka na leto ujeti. Na Avstralijo je odpadlo 2000 kitov, pa jih njene kitolovske ladje povprečno še toliko ne nalove. Nekdaj je bil najbolj bogat lov na kite v južnih delih oceanov v bližini Antarktike. Svinec v ZDA Missouri in Idaho sta vodilni v vsej deželi v pridobivanju svinca. Molki dobijo JcAl Iščemo delavca Starega okoli 60 let za polni čas, od 9. dop. do 5.30 pop. v trgovini z linolejem. Oglasite se v MOSS FLOOR COVERING CO. 10529 St. Clair Ave. telefon 451-4368. ((175) Gromiko v Beogradu ni veliko opravil? BEOGRAD, ZSSR. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je bi tu 5 dni na uradnem obisku in razgovorih z vod- ------------------------------------------------------------------------------------------- ..... ............................... ■■■"' Oskrbnika za šolo in cerkev išče župnija sv. Lovrenca v Clevelandu. Dobra plača in cela stanovanjska hiša na razpolago. Kličite 341-0496 ali se zglasite osebno v župnišču pri sv. Lovrencu. (171) Iščemo delavca Za polni ali delni čas. ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St. 431-8982 i (172) SESTAVLJALCI IN UČENCI ZA SESTAVO KOVINSKIH OMAR Unijska tovarna, pokojninski načrt, stalno delo in vse koristi. Kličite ali se zglasite. SUPREME FIXTURE & Mfg. CO. 4868 Chaincraft Rd. Garfield Heights 587-0200 (172) MALI OGLASI V najem Na E. 71 pri St. Clair Ave., oddamo 5 velikih sob, opremljene ali neopremljene. Kličite po 5. uri pop. 843-8033. (173) Need Electrician? Licensed by City of Cleveland. All citations corrected. Work guaranteed. Call Al at 391-6727 or Bill at 361-4512. —(171) Kupimo rabljene predmete Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072. (173) PrijaiePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVK OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION:. St. Clair A v*. & fiRth St.: EN 1-4' POČASI SICER, LETI PA LE — Bratu Verdon in Vernon Weber v Cuba City. Wis., sta zgradila 250 funtov težko letalo, ki ga ženejo štiri mali motorji s. skupno močjo 35 konjskih sil. Letalo doseže 55 milj brzine na uro. Na sliki vidimo Verdona pri poletu v tem letalu. Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts.. Willowlck, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. KIHK0PF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 1 (177) AMERIŠKA DOMOVEfA, — c= § F. S. FINŽGAR: = | POD SVOBODNIM I | SONCEMi '| Millll!l!lllllill!ll!lll!lll!llll!ll!llll!l!lll!llillll!!lllllllll!l!lllllllllll!llllll!llll!lll!l!lW. Minilo je nekaj dni. Irena je čutila prezirljive poglede dvo-rjanic. Bala se je despojne. Ali Teodora je bila z njo prijazna, večkrat jo je celo odlikovala pred drugimi. To je deklico pomirilo in prepričana je bila, da carica ničesar ne ve o rečnem pogovoru z Iztokom. Z Azbadom se ni več sešla. In tako je z veselim smehom na 'licu prenašala vso zavist in prezirljivost dvor-janic ter živela edinole svoji misli, da Iztoka spreobrne. Brala je knjige modrijanov in se vadila v govorništvu. Vse ure, vse misli in hrepenenje, vse se je snovalo krog Iztoka. Ni hotela lagati sama sebi, da ga ne ljubi iskreno. Prosila je Krista Panto-kratorja, naj varuje Iztoka, naj ga razsvetli — in naj ga pripelje nekoč, da bo njen, samo njen, ta dobri sin Slovenov. Iztok pa je bral evangelij. Bral ga ni s hrepenenpem, da bi spoznal Irenino vero, bral ga ni zato, da bi zatajil bogove, bral je, ker je želela ona, in je med branjem mislil, da sliši njene besede. Kljub temu je bil vendar čimdalje bolj zamišljen. Z železno silo so se ga prijemale preproste besede blagovesti. Razmišljal je o bogovih, budil se je dvom, v duši je nastala borba, dvignila sta se dva bregova — in sredi prepad brez mostu. Na enem bregu Irena z blagovestjo na drugem sam s Svetovitom, Perunom in drugimi božanstvi. Vleklo ga je prek prepada zavoljo Irene. Na domača tla in slovenske žrtvenike ga je vezala neizmerna mržnja do tiranov. In tako je hrepenel in ljubil, bežal in sovražil, vsa duša in srce se mu je razburkalo, njegova vedra glava, ki jo CHICAGO, ILL. MALE HELP Woodwork Machine Operators & Cabinetmakers Expd. Long range program, steady future, top wages and fringe benefits, pension plan. Store fixture experience pref’d. Steady Employment f WIRE OR WRITE WEBER SHOWCASE & FIXTURE 00. f 1340 Monroe, N.W. Grand Rapids, Michigan ..Div. of Walter Kiddie & Co. Inc... An Equal Opportunity Employer !• (171) ——k—1— FEMALE HELP POSITION WITH A FUTURE Needed Immediately Medical Opportunities REGISTERED NURSE Light industrial first aid duties. Excellent opportunity. All fringe benefits plus top salary. This position is permanent. Inquire at CPC j INTERNATIONAL 63rd and Archer Argo, 111. Call 458-2000, Ext. 271-272 An Equal Opportunity Employer } (171) HOUSEHOLD HELP HSKPG. WOMAN — Or Couple. Light housekeeping. 3 rm. apt. and $25 mo. Call 525-8641 aft. 5:30. & (172) je nosil pokonci, se je v poznih večerih povešala, oči so strmele v neznano in nerazumljivo daljavo. V tem brezmejnem duševnem razdvojil je srčneje koprnel po Ireni. Da bi že prišla ona, da bi sedel k njenim nogam, objel njena kolena in se ji zagledal v oči. Tam, v njenih očeh, je vsa resnica, v njenem srcu vsa ljubezen in vsa njegova vera—vera vanjo. Vsak dan je izpraševal Numido, ali mu je prinesel kdo pismo. In Numida je bil žalosten, ker ni mogel postreči gospodu, tako da ga je vsak dan pričakal na dvorišču pri vratih in mu s solznimi očmi tožil: “Ni, gospod, ni pisma, po katerem hrepeniš. Kako sem nesrečen, kako sem nesrečen!” Tudi Irena je hrepenela po Iztoku. Prebirala je psalter, poklekala pred ikono; v poznih nočeh je slonela na oknu in njene oči so se potapljale v zelene valove in plule v čolničkih hrepenenja po obrežju in iskale Epalroditove vile. Hlepel je tudi Azbad. Toda vse njegovo hlepenje ni bila več ljubezen, bila je edino misel na maščevanje. A nad njim se je vse zgrnilo v neprozorno temo. Teodora ni omenila nikoli več Iztoka, ni se več šalila z Ireno, njemu je bila hladna. V njem je gorelo in sičalo. Na dan pa ni moglo. Z besedico si ni upal dotakniti se pred despojno imen tistih dveh, katerima je zaprisegel maščevanje. Edino CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE WESTMONT— 111 health. Pvt. own. Must sell 120’ frontage, 125’ deep, bus. zoned B4, exc. loc. 22x24’ frame ofc. bldg. Asking $335 per front foot. WO 8-2229 8-7 P.M. (172) By Owner — Brick House. 2-6’s, 1-4 Brk. Bldg. New. remod. w/2 c. brk. gar. plus vacant cor. lot 28 x 120 ft. Aft. 6 p.m. FR 6-2115. (171)- WISCONSIN — Ladysmith area 40 acres wooded hi-lands by Owner. Good investment. $4,900. 889-7173 (171) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY Store — plus frame bldg, by Owner. 4 rms. in back. 5 rms. up. Good Shepherd Parish. Gd. business. YA 7-3905 after 7 p.m. (171) BEAUTY SALON — By owner. Comp. mod. w/air cond. Vic. North-Ashland. Illness forces sale. 384-9366 OR 626-1094 (171) GAS STATION — Independent. Plus 4-car gar. w/heavy stock inch property. Good going business. Buy on contract. Low dnpymt. 889-7173 L & B OIL CO. 2601 North Central, Chgo. _________________ (173) RESTAURANT - For sale by Owner. — Industrial bus. L-Stop Grill. 337-8819 (173) MOTEL A-l Condition, 35 rental units, 3 bdrm. home, Land equals 14 large lots, 135’ frontage, Air-cond. Priced to sell by owner on account of health. Mary Kornburger, 1111 N. Miltary Ave. Green Bay, Wis. (414) 494-5656 (171) Iztok je bil tisti, katerega je mučil na vajah, da bi vsak drug obnemogel. Toda barbar in njegovi vojaki so vse prenesli, vedno zmagovali, vedno se odlikovali. Niti enkrat ni mogel ponižati Iztoka. Teodora je bila izredno zamišljena. Dvorjanice so se je bale in slutile nekaj groznega. Mnogo večerov je brez družbe samevala. “Despojna ljubi,” so si šepetale lepe dvorjanice po skrivnih hodnikih. Vse patricije so pre-tehtehtale v pogovorih, vse lepe častnike, pretorje, a njeno vedenje, njena ljubezen jim je ostala zapečatena kakor apokaliptična knjiga. Teodora je v resnici trpela. Včasih se ji je zbudil v duši tolik gnev in sram, da je skočila pokonci in zakričala: “Proč, proč, črne sence! Dovolj je! Nočem, ne smem!” A 'priplazil se je vselej njen modrijan Epikur. V hipodromu je zableščalo ponosno Iztokovo telo, ko je vrgel S sebe belo haljo in planil na konja. Napele so se njegove mišice, ko je udaril s kijem v Az-badovo četo na Kampu. Njena volja je ginila, objel jo je trenutek ... “Nočem,” je rekla odločno. Nova misel se ji je rodila in šla je k Upravdi. V volneni halji, z jermenom preko ledij, je tičal v pisarni sredi kupov sodnih aktov, katere je skoraj vse sam reševal in določal sodbo. “Moj despot mogočni! Duša mi gine, ker te ni! Pridi, spočij se pri meni, predobri, premo-gočni!” “Ti edina, ti svetla, Justini-jan pride, pride kmalu in tedaj se razveseliva trenutka. Toda poglej, skrbi, skrbi, noči brez spanja! Še ne morem — ne morem! Vse cesarstvo naj te vedri in zabava, predte naj poklekajo in narda in mira naj se dviga pred teboj, da ti bodo ure sladke m vesele, dokler ne pridem.” “Kako si dober, vsemogočni gospod zemlje in morja. Pa daj, kupi svile, težke svile, da si jo razprostrem po vseh dvoranah, da bo kipelo vse kakor rahle CHICAGO, ILL. MALE HELP EXCELLENT OPENINGS! GMDY MAKERS Must have some experience in hard candy. Excellent wages, fringe benefits, paid vacation. Would consider anyone in similar candy or food manufacturing experience. Good working conditions. Steady year round employment. BEE & BEE CANDY CO. 1859 S. 55th Ave., Cicero, 111. 652-2220 (173) pene na Propontidi.” Upravdi se je stemnilo lice. “Sam bi gnal velblode prek puščav do Indije in bi natovoril zlate svile, ti edina, sveta! Ali v blagajni nima gospod zemlje in morja sedaj toliko zlata, da bi odtehtalo tvojo željo. Odpusti!” “Odpuščam,” je rekla in odšla. Zaprla se je in solze so ji orosile oči. Proti Hagiji Sofiji se je ozrla in v zavisti spregovorila: “Zate je dosti zlata, za despojno ga ni. Kaj mi tak despot!” Nebo je bilo oblačno in temen večer je zagrnil mesto, ko je Iztok prijezdil iz vojašnice. Pri vratih ga je sprejel Numida. Od veselja je poskakoval in se vrgel trikrat na zemljo pred centuri-jem. Nato je potegnil iz nedrja droben pergamentni zvitek in mu ga dal. “Gospod, prišlo je, česar si čakal, prišlo, kako sem srečen!” Hlastno je segel Iztok po pismu in naglo odšel čez dvorišče na vrt. Prsti so mu drhteli, ko je lomil pečat in odvijal vrvco. “Pride, pride! Nocoj pride opolnoči! O bogovi! O Devana!” Takoj je slekel oklep, šel v kopel, se odel z mehko belo tuniko in nataknil dehteče, mehke sandale. Numidu je ukazal, naj prinese rož. Po vsem stanu jih je razstlal, sobo je poškropil z dišečim žafranom in v srebrni čolniček je ukazal naliti dragega olja, da bo od luči kipel tih vonj, ko bo bivala ona pri njem. Nato je hitel in odbral deset najmoč- NEPOTOPLJ1VI ČOLN — Na reki Temzi v Londonu se pretrga na dvoje. Na sliki so nedavno razkazovali čoln, ki se ne potopi, četudi vidimo, kako vsaka polovica za sebe plove na reki. GENERAL FACTORY, WORK Available Immediately for PuR^h Press Gpers, Assemblers Sleek Selectors Bench Hands and Milling Mach. Opers. APPLY WED. - FRI. - SAT. 8 A.M. to 4 P.M. Must Be Willing to Rotate Shifts TELETYPE CORPORATION 5555 W. Touhy Ave. Skokie, 111. An Equal Opportunity Employer (172) NE SAMO IGRA IN ZABAVA, TUDI DELO — Posel narodnega komisarja za baseball ni samo igra in zabava, je tudi dosti papirja in dela. Na sliki vidimo Bowie Kuhna pri tem manj prijetnem delu komisarjevih poslov. nejših sužnjev, jim velel pripraviti dva čolna, razgrniti na bregu preprogo, ker je bila zemlja vlažna, in nato čakati v oljčnem gozdičku, dokler jih ne pokliče. Temna noč je zakrila mesto in morje. Le malo lučk je brlelo na jadrnicah, čolnov sprehajalcev ni bilo na vodi. Iztok je sedel na nizkem stebriču, ki so nanj privezavali čolne. Njegove oči so strmele na temno morje in hotele predreti noč. Kadar je pljusknil majhen val ob obrežje, kadar je poskočila ribica nad gladino, se je zganil, stresel in vstal. Zdelo se mu je, da je čul udarce vesla. Ali zopet je vse umrlo, vse utonilo, le morje je rahlo plivkalo na obrežje. Iztok je vstal in začel ho- diti po drobnem svižu. Toda motile so ga lastne stopinje, vrnjl se je k stebriču in zopet sedel. Skušal je pomisliti, kako jo nagovori, kaj ji pove. Ali vse misli, vse besede so utonile v eni sami neizmerni želji, kakor bi padle v morje. Zanj je izginila blago-vest, izginil svet, vse njegovo bitje se je utopilo v koprnenje. Trenutki so mu bili večnost; ni mogel več strpeti, v morje bi planil in plul po valovih ter klical: “Irena, Irena! Kje se mudiš? Pridi, pridi na srce, ki tako brezmejno koprni po tebi!” Tedaj se mu je zazdelo, da sliši tihe udarce vesel. Posluša. Zopet. “Prihaja!” Dvignil se je in stopil po preprogi tako blizu do morja, da je začutil vlago valov skozi san" dale. Iz noči se je trgala podolgovata temna senca, ki je neslišno polzela po vodni gladini. Dvakrat so še udarila vesla, čoln je s kljunom trčil ob breg. Iztok je prijel s krepko roko ladjico, iz nje se je dvignila v črno obleko odeta postava, z oglavnico čez glavo in z naličjem na obrazu. Iztok je razpel roke in jo dvignil iz čolna ter tesno pritisnil na srce. “Irena, Irena, moja boginja) moja domovina, moja vera. Ire' na — Irena!” je govoril glasno. “Pst,” je rekla postava in nou zdrknila iz rok. “Iztok, vedi me v temno senco, da spregovoriva o blagovesti!” (Dalje prihodnjič) NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI VZROK ZA SLAVJE — Beneški mestni oče tje so iskali načine za boj proti golobom, ki so postali prava nadlega. S svojimi gnezdi in odpadki namreč golobje pospešujejo razpadanje starodavnih zgradb “Kraljice Jadrana”. Po raznih puskusih so mestni očetje boj proti golobom opustili, ker ni bil uspešen in ker se je dvignilo proti tem poskusom tudi veliko prijateljev golobov in njihovega krmljenja na trgu sv. Marka. Slika kaže trg sv. Marka z jatami golobov.