Priporočilo delovnim organizacijam
Ustanovimo razvojno službo
Raziskovalna skupnost naše občine še nima popolnega pregleda nad delovnimi organizaci-jami na njenem področju. Z gotovostjo smemo vendarle trditi, da povsod še nimajo svoje raz-vojne službe. Več pojavov narekuje tako trdi-tev:
—  Smernice  za  uresničevanje    družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za leto 1979 obve-zujejo vse tiste temeljne in delovne organizaci-je, ki še niso sprejele srednjeročnih programov razvoja za obdobje 1976—1980, da letos sp: mejo  srednjeročne  planske dokumente. — Če bi vse delovne organizacije iraele vsaj referen-ta, ki naj bi se ukvarjal z mislimi o njihovem razvoju,  v  smernicah bržkone  ne  bi  bila  po-trebna navedena obveznost.
-— Mnoge delovne organizacije ne odgovar-jajo na dopise občinske raziskovalne skupnosti, ki vsi brez izjeme, neposredno ali posredno, obravnavajo vprašanje, kako učinkoviteje vključiti novo znanje v delo. Dopisi romajo od mize do mize. Nihče se ne čuti pristojnega, da bi nanje odgovarjal in svojo pot zaključijo v neznanem predelu ali košu za odpadke. — Ra-zumljivo: pisma so namenjena razvojni službi, te pa ni. . .
—  Udeležba  delegatov  na  sejah  skupščine občinske raziskovalne skupnosti ni vedno zado-voljiva in razprave niso posebno razgibane. Po-grešamo tudi tvornejše sodelovanje mnogih to-varišev, ki so prevzeli funkcije v naši skupno-sti. — Dokler nujnost o skrbi za jutrišnji dan z načrtovanjem razvoja še ni prešla v zavest de-lavcev, drugače ne more biti. Kdo bi tudi raz-pravljal o'razvoju, če v delovni organizaciji ni nikogar, ki bi vprašanje razvoja strokovno ob-ravnaval.
Teče predzadnje leto srednjeročnega plan-skega obdobja 1976—1980, priprave na novo petlctno obdobje 1981—1985 so se že začele. Delovne organizacije bodo morale na tenielju skrbnih analiz in strokovnih priprav planirati svoj razvoj v novem obdobju in ga s samo-ilpravnim dogovarjanjem usklajevati medseboj-no kakor tudi s splošnim družbeno gospodar-skitn razvojem občine. Vključilev v planiranje si težko zamišljamo brez posebne strokovne službe, ki je v delovni organizaciji pobudnik razvoja, registrator razvojnih predlogov delav-cev samih, usklajevalec vseh teh pobud in pla-ner. Ostaja obrobnega pomena, ali naj se ta služba imenuje razvojna, planska, raziskovalno-razvojna ali drugače.
Treba se je zavedati, da razvoj ne pomeni samo količinskega povečanja proizvodnje ob dosedanji tehnologiji, temveč predvsem dvig proizvodnosti na višjo raven. To pa je možno doseči le z novim znanjem. Dolžnost razvojne službe torej je, da omogoči novemu znanju pri-hod v delovno organizacijo z vseh smeri, po katerih lahko prihaja. S tega stališča bomo v naslednjem navedli delovne naloge razvojne službe.
Osnovna naloga je zagotovitev sredstev za razvojna prizadevanja s pripravo samoupravne-ga sporazuma, s katerim se delavci, ustanovi-telji razvojne službe, dogovore o višini potreb-nega sklada ter načinih njcgovega napajanja in črpanja.
V zvezi z množično inventivno dejavnostjo naj služba sestavi predlog sporazuma o nagra-jevanju koristnih predlogov, tehničnih zboljšav in izumov, doseže njegovo potrditev in nadzi-ra izvajanje sporazuma. Služba naj z vsemi sredstvi spodbuja delavce k sodelovanju pri reševanju odprtih proizvodnih in razvojnih vprašanj, pomaga pismeno oblikovati njihove predloge, sodeluje pri ocenjevanju predlogov v komisiji samoupravnih organov s pripravo stro-kovnih ocen, izvede pravno zaščito izumov, po-sreduje med avtorji izumov ter patentnimi ura-
di doma in na tujem ter končno tudi evidentira vse domače patente iz stroke, kakor tudi ino-zemske patente.
Razvojni službi pripada tudi dolžnost poklic-ne inovacijske dejavnosti. Zasledovati mora razvoj stroke doma in v svetu, pripravljati po-trebne analize in sestavljati predloge srednje-ročnih in letnih planov razvoja delovne orga-nizacije. S tem v zvezi mora tudi opredeljevati raziskovalne potrebe, sestavljati raziskovalne načrte in skrbeti za njihovo izvajanje bodisi z lastnimi raziskovalci ali v sodelovanju z znan-stveno-raziskovalnimi ustanovami izven svoje delovne organizacije. Pri tem je zaradi večje učinkovitosti sodelovanja zaželena trajna in do-hodkovna povezanost z znanstvenimi ustanova-mi. Delovna organizacija, ki si ne zna samostoj-no preskrbeti znanstvenega sodelavca, naj prosi za nasvet pri občinski raziskovalni skupnosti.
Če se razvojna prizadevanja delovne organi-zacije skladajo s prednostnimi smermi našega družbenega razvoja, naj razvojna služba svoje raziskovalne potrebe vključi v skupni razisko-
ženih ljudi razvojna prlzadevanja lahko po-vzpno prek kopiranja tujih in redno že zasta-relih vzorcev na resnično konkurenčno raven. Zato mora razvojna služba tesno sodelovati s kadrovsko službo pri izdelavi načrtov za spre-jem novih kadrov, štipendiranje in študij ob de-lu. Hkrati pa mora posvečati potrebno skrb dvi-gu kvalitete šolskega znanja samega s sodelo-vanjem v svetih strokovnih šol in z usmerja-njem učnih programov k potrebam združenega dela.
Končno sodi med naloge razvojne službe celotni razvoj novih izdelkov od projektiranja in konstruiranje, prek izdelave prototipov, njihovega preizkušanja in določitve tehnologi-je do serijske proizvodnje in zasledovanja do-brih in slabih lastnosti prodanih izdelkov med uporabo. Nekatere dolžnosti, lahko tudi vse, pripadajo navadno drugim delovnim enotam. Razvojna služba pa mora dati zanje pobudo, skrbno zasledovati navedene dejavnosti, zbirati vse informacije in le-te upoštevati pri novih razvojnih naporih.
valni program in zanje doseže sofinanciranje raziskovalne skupnosti Slovenije. Tudi tu uteg-ne biti koristen nasvet občinske raziskovalne skupnosti. — Razvojna služba se lahko sama ponudi kot delni izvajalec skupnega raziskoval-nega programa, če ima za to delo potrebne zmogljivosti.
Okoriščanje s tujim znanjem je prav tako dolžnost razvojne službe. Varna pot do njega vodi preko aktivnega sodelovanja na medna-rodnih znanstvenih posvetih, ogledov sejmov ter razstav ter takega poslovno-tehničnega so-delovanja, ki naj zagotovi enakopravnost s tu-jim partnerjem. Nekritičen nakup tujih licenc pomeni spolzko pot do znanja zaradi njegove zastarelosti in omejitev, ki jih prinaša nakup licence v mednarodno delitev dela. Morebitni predlog za nakup tuje licence naj razvojna služ-ba skrbno oceni in odobri nakup le v primeru, če ne gre za ozko »podjetniško« korist, temveč za resnične širše družbene interese.
Razvojna služba mora tudi načrtno posegati po šolskem znanju. Pred vsem mislimo na strokovno znanje, ki ga posredujejo višje in visoke šole in prihaja v delovno organizacijo z mladimi diplomanti teh šol in študijem ob delu. Zmotno je misliti, da se brez fakultetno izobra-
Stevilne so torej dolžnosti razvojne službe, za marsikatero delovno organizacijo jih je celo preveč. Kljub temu priporočamo, da vse delov-ne organizacije ustanove razvojno službo, in si-cer v obsegu, ki ustreza njihovim dejanskim potrebam in možnostim. Pri tem ne smejo spre-gledati dolžnosti v zvezi z množično inventivno dejavnostjo in načrtovanjem razvoja samega, ker se tem dolžnostim ni mogoče umakniti. Vse delovne organizacije si morajo tudi prizadevati, da bi ustvariie resnične možnosti za vključitev znanstveno-raziskovalnega dela v razvoj in si-cer z ustanovilvijo skupne razvojne službe ob združitvi dela in sredstev več delovnih organi-zacij. — Glede na izbrani obseg delovnih dolž-nosti lahko zavzame razvojna služba vse orga-nizacijske oblike od referata do temeljne orga-nizacije združenega dela.
Naj bo ustanovitev razvojne službe v vseh delovnih organizacijah, ki je še nimajo, prvo preudarno dejanje v vrsti priprav na novo sred-njeročno plansko obdobje. Načrtovanje bo po-tem lažje potekalo in tudi znanju bo zglajena pot, da bo v resnici postalo sestavina našega dela.
L. Šolc