STEKLARNA *
Izhaja od leta 1959 Letnik XXXI, št. 7-8 Hrastnik, 31. 8. 1990
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Dr. Matjaž Kmecl
Jubilej- praznovanje zgodovine trdega dela in prihodnosti jasnega zaupanja
Predvsem naj vam zaželim ob 130-letnici Steklarne vse najboljše.
Pravzaprav je to že 200-letnica, saj je bila jurkloštrska glažuta iz>leta 1790 legitimni prednik vaše steklarne. Vse najboljše torej ob 200-letnici vašega delovnega in ustvarjalnega rojstva! Nisem posebno zagrizen zgodovinar, toda zelo hitro se vidi, kako je v ves dvestoletni obstoj Steklarne vgrajena globoka težnja po nenehnem inoviranju in napredovanju. Steklarstvo v Hrastniku je nastalo s spoznanjem, da stare glažute na lesno kurjenje nimajo prave prihodnosti in da je treba preiti na premog; potem se je tu hijffo začelo kuriti z genera-
torskim plinom, sledila je vsakovrstna avtomatizacija in danes računalniško vodeni izdelovalni procesi. Takšna lastnost seveda edina vodi v uspehljzato danes, ko gre marsikomu vse navzkriž, Steklarna daje dovolj prijazen in zanesljiv kruh 1400 delavcem. Tu ni gosposkega postavljaštva, je pa stabilnost, trdnost, volja || izkušnjailrast-niškega delavca, da se je treba zanesti na svoje roke in na svojo glavo. Jamrarija ne pomaga, čeprav je že vsa država ena sama jamrajoča hiša. Ko vam torej čestitam* želim vse najboljše za praznik, čestitam vaši samozavesti in uspešnosti, ne nazadnje pa tudi vašemu ustvarjalnemu delavskemu ponosu! •
Nadaljevanje govora dr. Matjaža Kmecla, slavnostnega govornika na proslavi 130-letnice objavljamo na naslednjih straneh.
Uvodni in pozdravni govor direktorja Steklarne Branka Milinoviča
S steklom smo in bomo živeli
Med gosti na proslavi je bil tudi predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle. Delavcem Steklarne Hrastnik je čestital ob jubileju. Ob tem je še dejal: »Vesel sem bil povabila na proslavo in zadovoljen sem, dasem tu med vami. Zadovoljen sem toliko bolj, ker vidim, da je Steklarna Hrastnik ena od tovarn s trdnimi temelji. Prepričan sem, da bo kolektiv s takšno tradicijo uspešen tudi v bodoče. «
Spoštovani gostje, gospe in gospodje, tovarišice, tovariši!
Dovolite mi, da pričnem današnjo svečanost, ki smo jo pripravili z namenom, da na njej proslavimo tri jubileje:
•	130-letnico Steklarne Hrastnik
•	dan steklarjev in
•	dan vstaje Slovenskega naroda. Tradicija je že, da zadnja dva jubileja praznujemo 22. julija. Letos je to praznovanje še svečanejše, ker praznujemo tudi 130-letnico poslovanja našega podjetja.
V	posebno čast in zadovoljstvo mi je, da lahko na naši proslavi iskreno in prisrčno pozdravim člana predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaža Kmecla, predsednika Izvršnega sveta Republike Slovenije Lojzeta Peterleta, in druge predstavnike političnega življenja v republiki, revirjih in občini. Enako velja prisrčerv pozdrav našim poslovnim partnerjem iz domovine inv tujine, ki so našli čas, da so danes med nami! Med tujimi gosti želim posebej pozdraviti naše dolgoletne poslovne partnerje, : lastnike oziroma predstavnike firme Zimmermann iz Zvezne republike Nemčije, kot tudi predstavnike oziroma lastnike firme Gustav Rose, Nicolaus Sorg, firme Popp, Böckling, Jugger, Rastal. Pozdrav velja tudi predstavnikom italijanskih firm Lombardofjjh Bi-Luce, predstavnikom francoske firme SEPR, predstavnikom švedske firme Emhart in predstavnikom Avstrijske firme IWB, kakor tudi vsem navzočim na proslavi!
Potrebno se mi zdi povedati tudi to, da vzporedno z jubilejem tovarne praznujeta pomembni obletnici tudi dve naši društvi:
Industrijsko gasilsko društvo Steklarne Hrastnik 60-letnico dela, šestdesetletnico pa praznuje tudi Steklarska godba na pihala.
Obema ob njunih jubilejih izrekam iskrene čestitke in jima želim še mnogo uspehov.
Spoštovani člani kolektiva, dragi gostje!
Letos mineva 130 let odkar je bila ustanovljena Steklarna Hrastnik. V davnem letu 1860 je nastalo naše podjetje. Spada med tiste tovarne, ki so v slovenskem prostoru, še posebej pa v Zasavju, utirale pot industrializaciji.
Steklarna Hrastnik je v zgodovini šla skozi različna razvojna obdobja, ki so jih narekovale različne gospodarske in družbene razmere, imela je uspešna in manj uspešna, pa tudi}'krizna obdobja. Toda skupni imenovalec celotnega 130-letnega delovanja je v tem, da se je podjetje ohranilo, se razvijalo in omogočilo zaposlitev in socialno varnost velikemu številu delavcev in članom njihovih družin. S svojimi izdelki pa si je po svetu ustvarilo ugled in sloves solidne steklarne.
V	Steklarni je zaposlenih 1400 delavcev, proizvodnjo pa tvorijo trije osnovni programi izdelkov: razsvetljavno steklo, drobna embalaža in izdelki za potrebe široke porabe. Že od leta
1953 se s svojimi proizvodi pojavlja na zunanjih tržiščih, predvsem na zahodnem. Letos bomo na zahod predvidoma izvozili za 10 milijov dolarjev izdelkov.
Najpomembnejšglrazvoj je podjetje doseglo z uvedbo avtomatske proizvodnje v šestdesetih letih, zlasti pa po letu 1975, ko po uspešno izpeljani sanaciji, v katero nas je pahnila energetska kriza, nenehno poskušamo slediti tehnološkim in razvojnim trendom steklarske industrije v svetu. V zadnjill nekaj letih smo uresničili vrsto programov in investicijskih posegov. Načrtno smo zmanjševali porabo vseh vrst energije in s tem tudi stroške na enoto proizvoda; rekonstruiraljjsmo obrat zmesarne ter uvedli računalniško vodenje priprave zmesi; na talilnih objektih smo ročno regulacijsko opremo zamenjali z računalniško; v proizvodnji drobne embalaže smo uvedli nove, računalniško vodene, visoko produktivne stroje, v kontroli proizvodnje drobne embalaže pa smo postavili sodobne avtomatske kontrolne linije. To je le nekaj pomembnejših dosežkov podjetja, ki poleg bolj kakovostne proizvodnje pomenijo tudi večjo humanizacijo dela, omogočajo racionalno zaposlovanje jj® postavljajo zahtevo za kvalitetnejšimi delavci z vse več znanja. Tako je tudi naša kadrovska politika v zadnjem obdobju podrejena tem zahtevam. Poskušamo jo reševati z ustrezno štipendijsko politiko.
Iz povedanega bi lahko na hitro ugotovili, da je v podjetju, vse v redu, da smo brez težav, da skrbimo za razvoj, za kakovostno proizvodnjo in kadre. Vendar ni tako. Menim, da je čas, v katerem živimo takšen, da zahteva od nas vseh mnogo naporov in še bistveno večje angažiranje kot doslej. Prve povojne večstrankarske volitve in razglasitev suverenosti Republike Slovenije ter Usmeritev na izključno tržne odnose postavljajo pred naš mnoge probleme, ki jih bomo morali reševati} v naslednjih meseciH Prepričan spm, da jim bomo kos, in da bomo tudi v naslednjih desetletjih v Hrastniku še izdelovali steklo, to čarobno tvarino, ki človeku ponuja vedno nove možnosti za oblikovanje in uporabo, hkrati pa mu daje možnost za preživetje.
Dr. Matjaž Kmecl
Nadaljevanje govora
In zdaj ,rie bodite hudi, čejfudi jaz spregovorim nekaj besed o tem, o čemer vsi govorimo, o politiki.
Zadnja dva in pol meseca je ^slovenska javnost izvedela za neka||malo manj inteligentnih konstatacij;; krona je bila vsekakor bombastična novica, da je pravkar izvoljeno republiško predsedstvo že med prvo sejo nove skupščine pripravljalo državni udar. Kdor je le malo pri pravi, bo hitro vedel, da gre za politične povestice po vzorcih rumenega tiska: tudi ta se je hudo lepo-razcvetel z vsemi neslanimi
Ob koncu se še enkrat vsem zahvaljujem za udeležbo na tej naši proslavi, gostom pa za darila, ki bodo trajen Spomin na današnjih 130. let Steklarne Hrastnik,
šalami in nemoralo vred.-Zakaj pa bi Kučan, o Omanu, Plutu, Zlobcu in sebi ne govorim, čakal s takšnim udarom na volitve, ko pa je že bil prej: na oblasti in je pomagal vsem., tudi Sebi, kvečjemu sestopati z rije? Zato, da bi takoj zatem zapustil Skupščino in se šel diktatorčka? - Dajte no! - Nekaj drugega je: Zmeraj bolj jasno postaja, da takšno predsedstvo, s treznima in pametnima Plutom in Omanom in z ostalimi tremi, ki smo pač iz'».napačnih« strank, ni po volji in meri novim reformatorjem. Zato ga je treba milo in s silo razsuti, odriniti v kot, z vsemi sredstvi in na vse načine. Zato je to predsedstvo zadnje izvedelo za sestavo vlade, za deklaracijo o suveren-
I Ivala!
Dr. Matjaža Kmeclja, podpredsednika predsedstva Republike Slovenije prosim, da prevzame besedo.
osti je izvedelo iz časopisov, izigrano je bilo y Svojih prizadevanjih v. zvezi z ustavnimi sodniki, ultimativno je bilo postavljeno pred dejstvo, da odstavlja že zdavnaj in po vseh. propczicijah imenovane slovenske diplomate! Z druge strani ga je začela onemogočati vojska, ki je v smislu nikoli politično ovrednotene doktrine segla po orožju in po obrambnih načrtih slovenske teritorialne obrambe, njenega poveljnika pa spravila v nemogoč položaj, ko mu je zabranila o vsem} tem obveščati Predsedstvo Republike Slovenije, kakorkoli je že to po ustavi vrhovni ko-mar.dant slovenske obrambe. - In vendar je bilo to predsedstvo voljeno po priimkih in imenih, po volji, slo-
Hrastnik, 31. 8. 1990________________STEKLAR	Stran 3
Državna odlikovanja in priznanja steklarjem
Državna odlikovanja
Na slovesnosti ob 130-letnici Steklarne Hrastnik so bila podeljena državna odlikovanja. Leopold Grošelj, predsednik Skupščine občine Hrastnik je v uvodnem nagovoru, preden je dvanaj-stitti članom kolektiva izročili odlikovanja, spregovoril o pomenu, ki ga je za hrastniško občino imela Steklarna Hrastnik. Od njene ustanovitve, ko je utirala pot industriji v Hrastniku do danes, ko zagotavlja socialno varnost tretjini vseh zaposlenih v občini ter ustvari več kot 30 odstotkov prihodka gospodarstva družbenega sektorja občine.
Z ukazom predsedstva SFRJ so bilj odlikovani:
za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države z
REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM Branko Milinovič
za zasluge in uspehe pri del'd! pomembne za socialistično graditev države z
REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Janez Cigler Alojz Marčen?®
Aleksèj Us Franc Vidovič Anton Žagar
za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države z' REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM
Karl Dragar Ignac Jeršin Albert Kapéiar Nikolaj Kavšek Anton Kobal Kare P azar
Priznanja Steklarne Hrastnika
Ker je slovesnost ob jubileju obeležila, tudi dan vstaje slovenskega naroda in dan steklarjev, ob tem prazniku pa že vrsto let pddeljujemo priznanja delavcem, ki. so s svojim delom da i pomemben prispevek k'uresničevanju ciljev podjetja, so bila petnajstim delavcem podeljena tudi ta priznanja. Prejeli so jih:
Ivo Alauf Vanda Besednjak Stojan Binder Abri.Jah Durmiševič Zdenka Fabjan Slavko Gornik, i
Jože Grum Naza Kamenj.aševič Lado Kodrdn Marjeta Petan Prvin Predovnik Martin PlaZär Bojan Ristovič Katarina Roškar ; .
Viktor Žagar
Za inovacijske dosežke v preteKiem letu pa'sd priznanja prejeli:
Albert Kapejar Izidor Bizjak Bojan Velej, .
Srečko Jakšd
venskega ljudstva, ne po pomožnih;®-, stah in tudi ne s strankarskimi množi-telji glasov: bržkone najbolj čisto demokratično od vseh na zadnjih volit-vahBB
Vse to kaže na nekaj; na to namreč, da se je mogoče res z zadnjimi volitvami končala državljanska vojna, kakor smo tudi slišali, zagotovo pa se ni še končal narodnoosvobodilni boj. Pa ne s sovražniki od zunaj ali tako imenovanim Beogradom, končali ga nismo v sebi,'s strašno strastjo, da je treba zmeraj spet vse, kar smo, kar je našega, razsuti in podreti. Navzven je mogoče kdaj ta strast videti kot refor-mizem, vendar gre za fundamentalistom, revolucionarni in histrerični re-formizem za vsako ceno. Neučakano in ihtavo hočemo imeti ustavo čez tri tedne, kot da jo potem lahko menjujemo kot čevelj, če ne bo dobra; lastqi-no je treba do jutri vrniti nekdanjim lastnikom, četudi zato pol Slovencev ta čas ostane brez preživetja; porazi-rati vse, kar količkaj diši po menjševi-stičnih »rdečih« direktorjih, odstavljati;, »rdeče« sodnike, naj so še tako vzorni, pobiratjjlkuIturi in razlagati, da je zanjo to tako in tako dobro, strahovati novinarje, zraven pa udrihati čez Kardelja. Kardeljeva strast do reformiranja je bila tipično slovenska, toda če je bila slaba, ni antikardeljavska, nova, prav nič boljša, prej slabša, ker je v mnogočem histerična. Potem se pa hodimo na vse strani opravičevat, da še živimo in da smo Se upali upreti ta-
krat-; ko so nas hoteli Rot zadnji drobižek pokončati; in pomendrati in reformiramo tudi zgodovino. M|fki smo živeli 194«leta tu,-v Zasavju, vemo, kako je bilo, ko te je vojska čez noč odpeljala za nič oogvekan, kako jo tu čez Save nastal prazen prostor, vemo o ustreljenih in mrtvih, verno,, da je komandantu Starega piskra zmanjkalo žebljev za mrliške zaboje. Naj se ve: ne želimo reformirati te zgodovine, nje nas ni sram. Sram nas je kvečjemu za druge. -
Kot da zdaj, ko smo na pragu svoje državne samostojnosti)! nočemo nič trdnega, nič zgodovinskega, hip vidnega. Komaj smo se domenili ža volitve, že po tiholažniško podiramehtisto, kar nam po volivnih izidih ni všeč. Zraven pa nakladamo o demokraciji , in pravni državi in. ovinkarimo okoli .ustave. Toda slovenski/narod je svojo voljo izrazil: če komu ta volja ni všeč, naj; predlaga nove volitve - naroda pač ni mogoče zamenjati. Če hočemo resnično biti gospodarji v svoji hiši in na svoji zemlji, moramo predvsem spoštovati sami sebe.
Zdaj pa o komunizmu — in to zato, ker se vse prijjnas od predvolitev naprej utemeljuje z antikomunizmom in na poudarjanjdlvsakršne katastrofe, ki jo je prinesel. Tudi če je bil komunizem za Slovence v zgodovini res eno samo zlo, je seveda svojevrstna laž ;§|, sprenevedavost, če brernemrjnp današnje generacije za stare nadutosti in surovosti. Resnica je pač ta, da je zo-
per, idejno in telesno nasilje v nekdanji partiji nastal odpor najprej v njej sami, da se je ta. organizacija sama v sebi presnovila in da je bil šele to pogoj za Miren prehod v današnje stanje. Čo govorim osebno: jaz nisem biC,nikoli kak poseben komunist, , kot študenta so me iz političnih razlogov vrgli iz študentskega doma in tudi kasneje se mi je pripetilo nekaj rečffiki smo jim /reklipolitične težave,.,,F Toda to, kako nas je začelo Slovence nositi iz ene skrajnosti v drugo, kako panično glasno smo se začeli politično preoblačiti, iz demokratičnocentra-listične ošabnosti v brezobzirnost lo-bistične »demokracije«,, iz sive ekonomije v ml:n vso po vrsti žročega kapitala, me bolj ko kdaj zadržuje, ne glede na to, da ni v modi, da ni konjunkturno, pri »napačnih«, na levi, socialistični strani. Po Svojih skromnih ifnočeh sem pomagal podirati v omni-potentni partiji tisto, kar je bilo v njej nečloveškega, toda no /ato, da bi vsi skupaj preskočili v novo različico boljševizma in tuđi ne za novo slovensko sarjiorazdiralnost. Življenje skupnosti, kakršna smo, je predvsem trajanje in ne prekinjanje. V naslednjih letih nam bo bolj ko kdajkoli potreben temeljit, moderno organiziran družbeni korektiv) blizu: nekdanji socialistični viziji, med nami bodo zazijali velikanski rev-no-bogati prepadi; in niti "približno ne bomo vsi bogati, kot si zdaj po otročje in prelepo predstavljamo.
Na vsak način: bila je potrebna spre-
memba - približne tako in v takem razmerju, <ot je z volitvam' določilo, in izmerilo ljudstvo' v naši slovenski državi. Kdor pa je dobil za to spremembe zaupanje;, mora vedeti, da ga ni dobil brezpogojno in da se v nedogled ne bo dalo izgovarjati nitima katastrofalno dediščino niti na. različne deklaracije in podobne ‘reči. Zgodovina je trda reč) še bolj neizprosna: pa je prihodnost. Če so se slovenski komunisti česa.naučili, so se tega, in dobro bi bilo za vse nas, ko bi še kdo ta nauk in to izkušnjo.razbral iz njihove usode: Takšni,/kakršni smo, sicer ugajamo sami sebi: od; strani nam kdaj pa kdaj zaploskajo, še večkrat pa nas zaskrbi jeno pogledajo! ali mislimo resno. Mi seveda mislimo resno, tudi pri največjih neumnostih. Potem zaznajo; da je korajža samo navdeušenost in navdušenje znamenje malo manjšega pomisleka,Tin mislijo o mašsilabše, ko*, mislimo mi. Zadnjič smo nà avstrijski (televiziji videli brata Srba, gospoda iz opozicije, ki je govoril. natanko tako, kot najneraje slišimo in jo sicer tam doli že splošna razvada. Reko; jo, naj se tista slovenska malenkost kar odcepi s svojim podalpskim zakotjem vred in.zgine iz Jugoslavije, če že na vsak način hoče, nibgé je. ne bo pogrešal,/preveč nepomembna je. Seveda ni mislil resno; petina sproti nastajajoče jugoslovanske vrednosti, ki jo ustvarja slaba dvanajstina prebivalstva, niso mačje solze in tudi inter-venćijske enoto na Kosovu stanejo!
Toda na obrazu se mu je videlo, kako prepričan je, da pes, ki veliko laja, malo grize; če ga pošteno suneš v zadnjico, se potuli in zacvili, ustraši se samega sebe. Nevaren je tisti pes, ki brez deklaracij ugrizne, kadar je hiša v nevarnosti, in ki ima vse ovce vsak hip preštete.
Z nami je mogoče še huje, mogoče se na tihem bojimo, ker naenkrat nimamo nobenega gospodarja razen sebe in smo sami sebi opozicija. Kako so znali na Hrvaškem po volitvah velikodr-žavno, gosposko in nepodeželsko ustoličiti spremembo oblasti! Kdo je pa pri nas prejšnjim predsednikom sploh rekel adijo ali kaj vsaj malo ljubeznivega, še ob odhodu smo jih ob-nergali. Prisega slovenskega predsedstva v skupščini je bila opravljena v stilu najrevnejše točke »razno« opolnoči, potem ko je moralo to sicer že izvoljeno predsedstvo čakati na zavezo dvakrat po šest ali sedem ur kot berač pred vrati.
S takšno mentaliteto se v suverenosti ne pride daleč.
Podprimo vlado, dokler dela pametno in dokler se ne sestaja na skupnih sejah s tem ali onim cekajem (zdaj ni več komunističen). Zategnimo pasove, če je to za resničnost suverenost potrebno. Priporočimo poslancem več treznosti ali manj navdušenja, recimo jim ta trenutek na primer, naj vseeno pošljejo delegate v zvezni zbor, saj še zmeraj živimo v Jugoslaviji - kdo pa bo sicer v njej zastopal naše interese, če jih ne bomo sami?! Zraven pa sistematično, samozavestno in smiselno, pošteno in nelercijalsko gradimo realnost in ne besedovanje svoje države — v vseh tistih neštevilnih, vendar konkretnih rečeh, ki jih v malem pozna vsaka gospodinja, ki kaj da na zadovoljstvo in srečo pri hiši.' Kaj pomaga, če ima hišni gospodar debelo zlato uro v žepu in veliko svetlo verigo z nje čez trebuh, če pa je njégova
drbžina nezadovoljna, hlev prazen, njiva nepreorana, če je skregan s sosedi: in zraven do vratu zadolžen! Povrhu pa ga je še sram, ker je nezakonski, kot je slovenska država v naših predstavah pankrtsko dete avstrijskega cesarstva in jugoslovanske kraljevine!
Ravnajmo tako, da se ne bo treba nikomur od zanamcev zaradi nas sestajati v gluhi lozi svoje vesti, ker bi mu bila potrebna takšna ali drugačna sprava! Čeprav le z lastno pametjo, znosnostjo in poštenjem. Naša pot ne sme biti pot nadutosti, objestnosti in histerije. Nobenega problema ne bomo rešili ne z brezobveznim cinizmom ne s protikomunizmom, ne z golim navdušenjem ali tekmovanjem, kdo bo v besedah veličastnejši, ne s tem ne z onim fundamentalizmom. Naša poglavitna skrb danes je pamet in hladna kri. To potrebujemo. Bolj kot karkoli si želimo, da bi preveslali to slabo morje, ki nas obdaja, s čim manj izgubami in poškodbami! Takšna je tudi volja, želja in prizadevanje slovenskega predsedstva; če pa kdo hoče grde igre z njim, jih lahko igra samo preko hrbta slovenskega naroda.
Lani je poteklo 140 let, odkar je v Hrastnik pripeljal prvi vlak; na postaji ga je sprejela prva hrastniška godba petih mož; ko se je začelo steklarstvo pred 130 leti, je bilo že kakšnih 20 muzikantov. Z delavci je rasla kultura. Kot je izpod zemlje prihajalo črno zlato, je tu zgoraj nastajala steklena svetloba dneva. In če je kje združeno vse, od najbolj črne teme do najsijajnejše svetlobe, od obupa slovenskega obstajanja do največje samozavesti, potem je to tu, pri vas, v Hrastniku. In tudi vaš jubilej je praznovanje tega: zgodovine trdega dela in prihodnosti jasnega, možatega zaupanja!
Naj živi 130 let hrastniškega steklarstva in hrastniškega človeka!
Dr. Matjaž Kmecl
Komentar karikaturista, Delo, 23. 7. 1990
NALIJMO Sl ČISTEGA ...
Karikatura: Franco Juri
Čestitke ob jubileju
Čestitkam ob jubileju, ki so jih kolektivu izrekli gostje in prijatelji neposredno, so se pridružile še tiste, ki so prispele po pošti.
Tako so nam čestitali:;" ,:"
•	Zavarovalna skupnost Triglav, Revirska območna skupnost
•	Fabrika stakla 9. oktobar, Prokuplje
•	Mineralimpeks Budimpešta
•	Degussa, Frankfurt
•	Delavci in učenci gimnazije - ekonomske šole Trbovlje
•	Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica za Zasavje
•	USIH Poslovno združenje steklarske industrije Hrvatske
•	SDK Trbovlje
•	Delavci in učenci glasbene šole Hrastnik
•	Sodaso Fabrika sode Lukovac
•	Franc Pipan - poslanec stranke ZKS - SDP družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije.
Večina čestitk izreka zadovoljstvo ob dosedanjem in željo po bodočem uspešnem sodelovanju. Iz nekaterih povzemamo vsebino.
RADEX AUSTRIA Predstojnik firme
STEKLARNE HRASTNIK	Radenthein, 17. 07. 1990
Predmet: 130-letni jubilej STEKLARNE HRASTNIK Z velikim veseljem smo slišali, da vaša firma 21. julija letos praznuje 130-letni jubilej.
Kot vaš dolgoletni poslovni partner ob tej priložnosti posredujemo vam in vsem delavcem Steklarne Hrastnik naše najboljše želje. Istočasno želimo vaši firmi, vodstvu firme in vsem sodelavcem vse najboljše v prihodnosti in predvsem veliko poslovnega uspeha.
Ob vašem jubileju vam posredujemo tudi manjše spominsko darilo, skupaj s tem dopisom.
Upam, da bomo z vami lahko tako prijetno in uspešno sodelovali tudi v prihodnje in vam izražamo naše posebno spoštovanje.
RADEX AUSTRIA Akcijska družba za ognjevarne izdelke
(V-Dir. Dl. W. Rodi) (Dir. Dl. H. Kerschbaumer)
★ ★ ★
Spoštovani!
Ob vašem 130-letnem jubileju vam posredujemo naše najprisrčnej-še želje za nadaljnjo prihodnost vašega podjetja. 130 let je zares veličastna življenjska doba za firmo in upamo, da bomo naslednjih 100 let prav tako uspešno sodelovali z vami. Imamo srečo, da smo kot dobavitelj lahko pripomogli k temu uspehu in smo vam tudi v prihodnje z veseljem na razpolago. Zaradi dopusta je naše osebje močno zmanjšano in zato nismo zmožni, da bi se odzvali vašemu vabilu, za katerega se vam prisrčno zahvaljujemo. Prosimo, da nam to oprostite. Želimo vam veliko uspeha za vaše praznovanje, vam in vsem sodelavcem vse najboljše v prihodnost.
Pozdrav
DITTING MESSTECHNISCHE GERÄTE DES M.B.H.n.CO.KG Dunaj
(merilno tehnične naprave)
Anton Wersching, generalni direktor
★ ★ ★
Spoštovani delavci Steklarne,
čutim dolžnost, da se tudi jaz spomnim vaše, res veličastne 130. obletnice tovarne stekla.
To je za tovarno mnogo let. Mnogo generacij se je vTijej učilo umetnosti pihanja in oblikovanja stekla ter drugih del. Mnogo generacij je v njej pustilo velik del življenja in zdravja. Mnogi potomci teh generacij so današnji steklarji in delavci vseh vrst steklarske stroke. Veliko znancev in prijateljev imam med vami. Zato se ob lepih spominih na pretekla leta, ki sem jih preživela v vaši družbi, ali na zimskih počitnicah v belih Donovalyh, ali ob zdravljenju v Sklenih toplicah, pridružujem čestitkam, ki ste jih, ali boste še sprejeli ob jubileju Steklarne.
Iskreno želim, da bi bila trud in um vaših rok in glav poplačana z vsesplošnim zadovoljstvom in uspehom v bodočnosti in da bi sreča spremljala tudi delavce prihodnjih generacij, predvsem pa vas - člane današnjega kolektiva.
Iskreno in prisrčno pozdravlja vse Božena Spišakova Žiar 18. 07. 1990
Foto: B. Klančar, tekst: Mili Kobal
Zdravljica nas je popeljala v proslavo, Steklarska je oznanila njen konec. »Mi pihamo steklo žareče to stotrideset let že tako.«
Steklarna se je ob svojem jubileju predstavila s posebno publikacijo. Tudi gospa in gospod Zimmermann sta si jo z zanimanjem ogledala. Gospa Gi-sele Zimmermann pa je pozornost naši proslavi izkazala tudi s tem, da se je oblekla v narodno nošo.
Žlahtnost in uporabnost stekla je odsevala odrska scena, z besedo nam jo je izrazila Sonja Juvan.
Nekatere je po proslavi obiskala sreča. K upokojenki Emici se je pripeljala kar s kolesom in še z malico na prtljažniku.
60 let gasilstva v Steklarni
Člani Industrijskega gasilskega društva Steklarna so jubilej, 60-letnico društva počastili s prireditvijo 21. julija na nogometnem stadionu. Priredili so gasilsko parado, na kateri je sodelovalo 150 gasilcev iz okoliškilfegasilskih društev. Podeljena so bila republiška gasilska priznanja, ki so jih prejeli: gasilsko plamenico lil. stopnje: Jože Drugovič, Ivan Grum in Ivan Ter-šek
gasilsko plamenico II. stopnje: Peter Kavzar in IGD Steklarna
gasilsko priznanje III. stopnje: Janez Kavzar
Na tej proslavi so namenu svečano izročili novo kombinirano gasilsko vozilo, kar je bila dolgoletna želja gasilcev, a tudi potreba Steklarne, saj omogoča uspešnejše gasilske intervencije, v svečanem trenutkuv;krsta pa je njegov boter, direktor Steklarne Branko Miji? novič gasilcem zaželel, da bi jim ga ne bilo potrebno nikoljÈiporabiti.
Mili Kobal
Mladi pišejo
O steklu, steklarjih, delu v Steklarni
Počen kozarec pripoveduje
Počen žalosten gostinski kozarec pripoveduje prijateljem o svojem nastanku: Izdelali so me iz stekla, steklo pa je iz kremenčevega peska, marmorja in sode ter majhne količine arzenika in svinca. Vse to gre v peč za taljenje, v kateri je temperatura od 1200 do 1500 °C. Krogličar napihne majhne kroglice, potem steklopihalec s palico, ki ji pravijo fajfa, oblikuje polizdelek, ga nato da v model, v katerem ga dokončno oblikuje. Steklopihalec izročili svoj izdelek še odbijalcu, da kozarec dokončno izdela. Odnašalec me je odnesel v hladilno peč, v kateri sem potoval približno uro ali dve. Pristal sem v rokah pregledovalke, ta me je z drugimi kozarci odnesla k žigosarki, da sem dobil žig svoje velikosti in mere. Pripravljen sem bil za prodajo. Kupil me je gostilničar, kr z menoj ni prav nič lepo ravnal, zato sem od jeze počil. Zdaj pa še čakam na svojo usodo: ali me bodo vrgli mèd smeti ali pa me z drugimi črepinjami spet vložili v steklarsko peč, kar bi bilo še najbolje. Potem bo nekega dne iz mene spet postal nov: kozarec.
Pamela Petoš, 6.b
Moj očka - steklar
Moj očka je ročni pihalec stekla. O svojem delu mi je povedal marsikaj: zanimivega:
»Vodim brigado pihalcev, v kateri oblikujemo še vročo stekleno maso iz posameznega stekla (kristala) in mlečno belega stekla (opala).
Vsak dan, ko pridem na delo, moram pripraviti primerno orodje. Vedeti moram, katere lesene zajemalke in oblikovalce (volgaholce) bomo rabili pri izdelku, ki ga bomo izdelovali) Poskrbeti moram tudi, da ima model pravo
temperaturo. Če je model prehladen, nam izdelki pokajo - imamo lom, če pa je prevroč, ne dobimo izdelka. Največkrat so zaradi prevelike temperature modela izdelki natrgani - obdrg-njeni in umazani.
Nato pride najtežje delo, ki je hkrati tudi najbolj zahtevno. To je izdelovanje posameznega izdelka. Tu moramo še posebno paziti na kakovost. Če izdelek ni dovolj dober, ga pregledalka stekla vrže proč.
Mislim, da je očkovo delo resnično težko in premalo cenjeno.
Jani Brečko, 6.b
Mamino delovno mesto
Moja mama je delavka v Steklarni Hrastnik. Steklo pridelujejo ročno in avtomatsko. Mama dela pri ročni predelavi steklene mase. Kremenčev pesek in nekaj drugih surovin topijo v velikih pečeh pri visokih temperaturah. Steklo je tekoče. Deio steklarja je v takih pogojih zefbfnaporbo, saj preseže poleti temperatura tudi do 40 °C, Za oblikovanje stekla imajo modele različpjji velikosti, in oblik. Delavci so razdeljeni v skupine, imenovane brigade. V brigadi,; kjer dela tudi moja mama, dela osem ljudi. Vsak delavec opravlja svoje delo. Td so: krogličar, napihalec, odnašalec, stekloodbijalec in steklorezalec. Mama dela pri stroju, ki se imenuje »rosse«. Reže vroče steklene izdelke, kot so: tulpe, krogle, plafonere in druge izdelke. Ker je steklo takrat še vroče, si pomaga z azbestnimi rokavicami in železnimi, posebno prilagojenimi kleščami. V osmih urah naredijo od petsto do tisoč steklenih izdelkov. Nosijo jih v hladilne peči, nato jih pakirke zložijo v kartone. Nekateri izdelki gredo naprej v brusiinico in slikarnico, kjer steklo dokončno oblikujejo, zbrusijo in poslikajo.
Andrej Matjašič, 8.a
Branko Milinovič: Izbrali ste me za botra tega avtomobila. Izročam vam njegove ključe, toda želim vam, da vam ga ne bi bilo treba nikoli uporabiti.
Stran 6	STEKLAR	Hrastnik, 31. 8. 1990
Drugi o nas		
Trideset let sodelovanja Steklarne Hrastnik in Atlas Copco
Ekipa strokovnjakov Steklarne, Univerzala in Atlas Copco, ki je realizirala celoten projekt. Od leve proti desni: R. Vojnovič, Stojan Binder, G. Herbe-aux, Z. Ilič, M. Nektarijevič in Samo Klemen.
V	junijski številki časopisa CONTACT delovne organizacije UNIVERZAL Beograd, 'jugoslovanskega zastopnika švedske firme ATLAS COPCO, je bil med drugim tudi članek o poslovnem sodelovanju med Steklarno Hrastnik in firmo ATLAS COPCO in njenim predstavništvom UNIVERZAL. Omenjeni temi, ilustrirani z več fotografijami (eno objavljamo) sta bili namenjeni kar dve strani revije. Ker je zanimivo, kako naše podjetje vidijo drugi, v prevodu povzemamo vsebino omenjenega članka.
Steklarna Hrastnik, tovarna v živopisnem Zasavju v Republiki Sloveniji, je bila ustanovljena leta 1860. Od u.sta-novitve do danes, ko slavi 130 let obstoja, je prešla veliko razvojnih stopenj.
Trenutno zaposluje 1400 delavcev in njena proizvodna zmogljivost je 100 ton stekla dnevno. To je ročno, polavtomatsko in avtomatsko pihano ter stiskano Steklo, ki je razdeljeno v tri osnovne proizvodne programe:
•	steklo za razsvetljavo (za svetilne elemente)
•	steklo za gostinstvo in gospodinjstvo
•	drobna embalaža za farmacevtsko in prehrambeno industrijo.
Približno četrtino skupne proizvodnje izvažajo, na zahodno tržišče (ZDA, Kanada, Zahodna ’Evropa).
Dejstvo, da je prostorsko omejena in nima možnosti za. nadaljnjo širitev zmogljivosti je narekovalo tudi razvojni koncept rasti produktivnosti, kako-vosti in specializacije.
V	začetku šestdesetih let se je pričelo obdobje pospešenega posodabljanja“ proizvodnje. UVajati so začelfflavto-matske stroje, ki só terjali večje količine kakovostnega, brezoljnega kom-presijskega zraka.
Steklarna se je odločila, da nakup potrebne opreme zaupa firmi ATLAS COPCO, preverjenemu proizvajalcu vseh vrst kompresorjev, posredovanje pa zastopniku UNIVERZALUV Z vgradnjo štirih brezoljnih vijačnih kompresorjev UÀ 23,. skupne zmogljivosti 20.000 m3/h in delovnega pritiska 3,5 bara, se je pričelo sodelovanje, ki traja že skoraj trideset let in s katerim so zadovoljni vsi trije partnerji. Razvoj in rast produktivnosti sta v začetku sedemdesetih let zahtevala nakup novih proizvodnih strojev, z višjim delovnim pritiskom.
Leta 1975 je Steklarna Hrastnik, na podlagi dobrih izkušenj pri sodelovanju s firmo ATLAS COPCO in Univer-zalom vgradila dva brezoljna vijačna kompresorja nove generacije »Z«, tipa 2R - 5A, skupne zmogljivosti
79.000	m3/h in z delovnim pritiskom 8,5 bara.
Steklarska industrija je znana kot nizko akumulativna in z visokim deležem stroškov energije v ceni proizvoda (celo do 25 %). To in vse močnejša konkurenca na tržišču je v začetku osemdesetih let narekovalo resno ra-
ziskovanje možnosti za racionalizacijo porabe energije v vseh stopnjah proizvodnje. Strokovnjaki Steklarne Hrastnjk so bili eni prvih, ki so se vključili v to novo razvojno smer.
V obdobju 1987/88 je SR Slovenija pridobila od ameriške WORLD BANK 90 milijonov ameriških dolarjev posojila za financiranje programov racionalizacije energije. Takratje imela Steklarna že pripravljen elaborat in se je takoj prijavila na razpis za kredit — pri čemer je izpolnjevala osnovni pogoj: vložena sredstva morajo biti povrnjena v petih letih obratovanja in sicer na račun privarčevane energije.
Eden izmed predvidenih načinov varčevanja je bil;,tudi nakup kompresorjev ATLAS COPCO novejše generacije, opremljenih za izkoriščanje odpadne toplotne energije z »Z elektromikon Heat recovery«. Elaborat je dokazal, da bi vgradnja teh kompresorjev ZR 6-50 Elektromikon (skupne zmogljivosti 14.400 m3/h, delovnega pritiska 5 barov in vgradne , moči 1,2 MW) omogočila - z uporabo odpadne toplote od hlajenja kompresorja za gretje skladišča končnih izdelkov pozimi in sanitarne vode poleti, torej s privarčevanim mazutom in električno ener-gijoH da bi v petih letih v celoti izplačali novo kompresorsko postajo.
Ta ugotovitev je bila eden izmed razlogov,za odobritev kredita. Tako je Steklarna še enkrat izkoristila možnost in izkazala zaupanje preverjenima delovnima partnerjema - firmi ATLAS COPCO in Univerzalu.
Te dni, mineva prvp leto obratovanja nove kompresorske postaje, ki smo jo rekonstruirali s pomočjo denarja Mednarodne banke za obnovo in razvoj; (IBRD) - iz paketa Energetsko varčevalni program. Za pridobitev omenjenega kredita je bilo poleg mnogih pogojev potrebno izpolniti tudi pogoj, da mora investicija garantirati energetske prihranke.
Zato smo pri iskanju ponudb proizvajalcev dobrih kompresorjev, kar je bila absolutna prioriteta, iskali tudi možnost za izpolnitev zahteve kreditoda-jalca.
Pred dokončno odločitvijo o izbiri najugodnejšega in najprimernejšega ponudnika je bilo porabljenega veliko časa. Tudi v Steklarni se je pojavilo obilo omejitev in zahtev, ki bi jih moral upoštevati dobavitelj:
•	kompresorje smo hoteli instalirati v obstoječe prostore;
•	pogonski motorji novih kompresorjev so morali biti enakega tipa kot pogonski motorji obstoječih visokotlačnih kompresorjev zaradi tipizacije pogonskih agregatov in zaradi možnosti priključitve na obstoječe priključke, brez predelav stikalnih omar;
•	delovni tlak komprimiranega zraka na najbolj oddaljenem avtomatskem
V letu 1989'sta bili izvedeni dobava in montaža kompresorske postaje in tako je v Steklarno prišla tretja generacija brezoljnih vijačnih kompresorjev ATLAS COPCO, uporabljati so jih začeli v začetku leta 1990 in dosegajo vse projektirane delovne parametre, kar je strokovnjakom Steklarne ponoven dokaz, da so tudi tokrat pravilno izbrali - kot tudi večina tovarn stekla v Jugoslaviji, ki pretežno uporabljajo kompresorje ATLAS COPCO.
proizvodnem strojjjni smel biti nižji od 3,2 bara;
•	točka rosiščani smela narasti iznad +4 °C (suh zrak);
•	rekonstrukcija kompresorske postaje ni smela povzročati nikakršnih izpadov v proizvodnji;
•	odpadno toplotno energijo, ki se sprošča pri komprimiranju zraka, smo hoteli izkoristiti za ogrevanje sanitarne in.tehnološke vode in ogrevanje skladiščnih prostorov.
Izmed vseh ponudnikov je firma Atlas Copco,, ki je Steklarni že v preteklosti dobavljala kompresorje za skoraj vse njene potrebe, pokazala največ pripravljenosti, da. ustreže vsem našim zahtevam. Ker je bila omenjena firma tudi cenovno najugodnejša izmed vseh ponudnikov, je kmalu sledil podpis pogodbe o dobavi treh komresor-jev v Energy recovery verziji.
Ko po letu dni brezhibnega delovanja nove kompresorske postaje ocenjujem pravilnost izbora dobavitelja'in funkcionalnost oz. uspešnost rekonstrukcije kompresorske postaje, lahko samo z zadovoljstvom ugotovim, da so bila v celoti izpolnjena vsa naša pričakovanja in zahteve dane ob izbiri dobavitelja. Še več, z naknadno predelavo instalacije za komprimiran
Uresničitev celotnega projekta, pri katerem j so intenzivno sodelovali strokovnjaki Univerzala in strokovna ekipa Steklarne, ki so' jo sestavljali: Samo Klemen, inž. Albin Lavrič in vodja skupine, dipl. inž. Stojan Binder, tehnični direktor, je ponovno potrdila, da je za doseganje kakovostnih rešitev potrebno skupno prizadevanje tako prodajalca kot tudi kupca; opreme. Pripravil: M. Nektarijevič -Prevedla: S. Juvan
zrak nam. je uspelo povezati visokotlačne in nizkotlačne kompresorje, kar nam omogoča nemoteno delo tudi v primeru izpada novega kompresorja. Kompresorsko postajo smo uredili tudi v estetskem pogledu, tako da velja danes kompresorska postaja Steklarne Hrastnik za najsodobnejšo referenco firme Atlas Copco v Jugoslaviji. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da smo uspeli z odpadno energijo na kompresorjih, nastalo pri komprimiranju zraka, v celoti pokriti potrebe po sanitarni in tehnološki topli vodi v Steklarni. S tem so se izpolnili vsi pogoji, da zunaj kurilne sezone ustavimo strojarno, ki je iz tehnoloških razlogov morala obratovati vsa leta neprekinjeno od njenega prvega zagona še iž-ped povojnih časov. Daleč najpomembnejši rezultat ustavitve strojarne je energetski prihranek, saj prihranimo dnevno preko 2000 rrr Zemeljskega plina, znižali pa so se tudi drugi obratovalni stroški strojarne. Skratka, zgradili smo sodobno kompresorsko postajo, ki ustreza vsem steklarniškim zahtevam za kakovost in kvaliteto. Žal je pa le malo zaposlenih v Steklarni videlo ta objekt, ki je po mojem mnenju eden najlepše urejenih, tudi po zaslugi skrbnega vzdržbvanja.
Stojan Binder
Kompresorska postaja deluje brezhibno
Hrastnik, 31. 8. 1990 STEKLAR	Stran 7
Sindikati (se) organizirajo, delavci štrajkajo, oblast pa ...	
Pismo ZSSS slovenski vladi
Stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob razglasitvi splošne stavke delavcev Slovenije, napovedane 10. septembra 1990 pod geslom »ZA MOJE DELO GRE, PLAČO IN PRAVIČNOST«, postavlja naslednje ZAHTEVE:
T. Skupščina Republike Slovenije in Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije morata:
•	zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb, brez omejitve izplačil osebnih 'dohodkov;
•	dosledno uveljaviti bruto sistem obračuna osebnih dohodkov tako, da se ob vsaki razbremenitvi gospodarstva ustrezno povečajo neto čisti osebni dohodki.
2. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mora takoj pristopiti k sklenitvi kolektivnih pogodb za družbene dejavnosti in negospodarstvo. 3.Szvršni svet Skupščine Republike Slovenije se mora takcfRjotiti izdelave socialnega programa in zanj zagotoviti sredstva, vključno tista, ki se ne odvajajo za nerazvite-in federacijo.
4.	Nasprotujemo povečanju individualnih prispevkov za storitve družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo) dokler se ne sprejmejo in uveljavijo nacionalni programi družbenih dejavnosti.
5.	Zahtevamo, da se politika bivalnih stroškov usklajuje z rastjo osebnih dohodkov.
6.	Zahtevamo takojšen moratorij na stečaje, katerih razlog je sistemsko
pogojena insolventnost podjetij, namera pa množično odpuščanje delavcev ter sprejem predlaganj^ sprememb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki bodo preprečile brezpravni položaj delavcev.
7.	Zahtevamo cenejšo državo in njen aparat ter pravičnejšo delitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Stavkovni odbor poziva Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Skupščino Republike Slovenije naj do 20. avgusta 1990 sporočita pisni odgovor na navedene zahteve ter pristopita k pogajanjem.
ZA STAVKOVNI ODBOR Rajko Lesjak
Stališča sindikata Steklarne do napovedane stavke
Na seji izvršnega odbora Sindikata, ki je bila v torek, 21. avgusta je bilo sklenjeno, da če v naslednjih dneh ne pride do sprememb in sporazumnih rešitev med Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in slovensko vlado, 10. septembra (med 8. in 9. uro) izvedemo enourno stavko tudi v Steklarni Hrastnik. Ker je to opozorilna stavka, jp bomo izvedli v vseh delovnih enotah, razen v tistih, kjer bi zaradi prekinitve dela lahko prišlo do velike gmotne škode. Kot že rečeno, pa je zaenkrat vse odvisno od pogajanj med vlado ih sindikatom. ;
V konzumih bodo nakupi cenejši
Šport in rekreacija
V programskih dokumentih Svobodnih sindikatov Sloveni).!'smo zapisali med drugimi ugodnostmi, ki jih ponujamo svojim članom, tudi organizirano ugodno nabavo v trgovinski||organi-zacijah ali sindikalnih zadrugah. Najbolj zanimiva oblika za sindikat bi bila ustanovitev potrošne (konzumne) zadruge, za kar je treba zagotoviti naslednje pogoje: začetni kapital, prostor, kadre in podobno. Strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov je, že pripravila koncept projekta za ustanovitev zadruge, ki pa ga je treba še dodelati in se pripraviti na ta način zagotavljanja osnovne oskrbe zainteresiranim članom.
Začasno, do uresničitve tega projekta, pa je Občinski svet ZSSS Hrastnik z ABC Pomurko S Kmetijsko zadrugo Dol pri Hrastniku sklenil pogodbo o opravljanju funkcije sindikalne trgovine, kar pomeni, da bo Kmetijska zadruga Dol zagotavljala popust članom svobodnih sindikatov prL.habavi v njihovi trgovini.
Zakaj Kmetijska zadruga Dol? Pogovarjali smo se tudi v Mercatorju STP Hrastnik, ki z mrežo svojih trgovin oskrbuje občane na celotnem območju Hrastnika. Vendar se z Mercatorjem STP Hrastnik nismo uspeli dogovoriti za »stalen popust« pri nakupih članov svobodnih sindikatov. Zato smo s pogovori nadaljevali v Kmetijski zadrugi, ki je bila pripravljena z OS ZSSS Hrastnik skleniti pogodbo o opravljanju funkcije sindikalne trgovir ne.
Kdo lahko uveljavlja popust? Vsak član Svobodnih sindikatov Slovenije lahko popust pri nakupu uveljavi s člansko izkaznico, ki je neprenosljiva in velja z osebno izkaznico, tako kot pri poslovanju s čeki. Članom, ki še niste prejeli članskih izkaz-
nic, bodo v sindikatu podjetja izdali potrdila o članstvu, ki velja do izdaje izkaznice.
Kje, kdaj in v kakšni višini pripada članu popust?
V samopostrežni trgovini ABC Pomur-ka -SKrnetijSke zadruge||a Dolu pri Hrastniku člani svobodnih sindikatov od 1. septembra lahko uveljavljajo popust pri nakupih vsak četrtek in petek v tednu od 07.00 do 18.00 ure.
Desetodstotni popust od celotnega zneska boste uveljavili s člansko izkaznico za vsak nakup nad skupno vrednostjo 300,00 dinarjev. Istočasno skupno s Kmetijsko zadrugo Dol organiziramo tudi nabavo ozimnice za vse člane svobodnih sindikatov v Hrastniku, o čemer so vas obvestili že vaši sindikalni zaupniki in poverjeniki v podjetju. O vsem, kar vas še zanima v zvezi z ozimnico ali sindikalno trgovino, lahko povprašate svoje sindikalne zaupnike, ali pa se obrnete na Občinski svet ZSSS Hrastnik.
Zelo pa nas bo razveselilo, če nam boste pri našem delu pomagali tudi vjt z vašimi predlogi1 ih napotki, saj sl najbrž vsi skupaj želimo dober sindikat, ki bo uspešno delal za dobrobit vsakega delavca - svojega člana. Člansko izkaznico kot tudi začasno potrdilo o članstvu boste uporabljali; pri uveljavljanju vseh pravic in ugodnosti, ki vam kot članu svobodnih si||; dikatov pripadajo tako v podjetju kot zunaj njega.
Od 1. julija je treba dokazilo o članstvu tudi za pravno posvetovalnico, ki deluje v prostorih občinskega sveta v Hrastniku, Cesta 1. maja 52, vsak četrtek od 8. do 12.30 ure.
Lep sindikalni pozdrav!
SEKRETARKA Tjaša Kohne,
Za nami so praznovanja in dopusti, pred nami pa nič kaj obetaven jutri. Hoteli ali ne, tudi šport vse bolj postaja odvisen od dnevne politike. Kakšna je ta, pa vsi dobro vemo. Skratka, nič kaj obetavna jesen se nam ne obeta tudi športu ne. Nekaterllkot denimo rokometaši, ta čas še ne vedo v kateri ligi bodo igrali. Nejasno je tudi število ekip, ki bodo igrale v zvezni ženski namiznoteniški ligi. In ne nazadnje, po dolgih letih (če se ne motim pa sploh prvič), bomo Hrastničani brez članskega nogometa. Po novem neuspehu, ko so zaman skušali prodreti med republiške drugoligaše, članske enajsterice Hrastnika ni več. V prihodnji sezoni bo NK Hrastnik tekmoval le z mladinsko in pionirsko enajsterico. Posledice - komentar prepuščam vam.
Nogomet
Očitno je bil praz v zadnjem kolu v Brežicah usoden za nadaljnji obstoj članske enajsterice Hrastnika. Zmaga bi pomenila uvrstitev v vzhodno skupino druge republiške lige in vse bi bilo najbrž v najlepšem redu. Igralci bi ostali, tudi uprava bi se verjetno kadrovsko lažje okrepila in tudi s financami najbrž ne bi bilo tolikšnih težav. Tako pa, najboljši so odšli k trboveljskemu Rudarju, trener je razočaran rekel slovo nogometu vsaj za eno sezono, pa tudi nadvse agilni predsednik je napovedalSnepreklicno ostavko.
Pravijo pa, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Tisto kar ni uspelo članom je uspelo mladincem. Uvrstili so se v drugo republiško ligo. In ker so za to tekmovanje bili pogoj nekateri;: nujno spremljajoči objekti, bo kot kaže dokončno usposobljen tudi objekt na igrišču, v športnem parku na Logu. V njem bodo nogometaši dobili prepotrebne garderobe in sanitarije z najnujnejšimi klubskimi prostori. Sredstva so, kot kaže zagotovljena in komisija NZ Slovenije bo primorana dati
zeleno luč tudi za hrastniško igrišče. Torej vsaj nekaj spodbudnega.
Namizni tenis
Ekipa TKI-Kemičarja bo svojo deseto prvoligaško sezono začela z več ali manj nespremenjeno postavo. Čeprav so v klubu kar resno' načrtovali, da bodo dobili najboljšo slovensko mlado igralko Polono Čehovin iz Kopra, so se na koncu morali zadovoljiti z mlado Ljubljančanko Majo Tilinger in še mlajšo Ravenčanko Petro Mlakar, ki bo igrala za ekipo republiške lige. Ta bi po novih usmeritvah naj ne nastopala pod istim imenom kot prvoligaška ekipa.
Kar zadeva prvoligaško vrsto bo ta znova pred težko nalogo. Njen edini cilj bo obstanek v ligi, za katero pa se ne ve ali bo štela deset; (enajst ali pa morda celo dvanajst ekip. Kakorkoli že, novi slovenski prvoligaš iz Vrtojbe bo zagotovo prehud zalogaj za mlado hrastniško vrsto, ki bo nastopala v postavi: Sevšek, Nišavič, Guzelj inT® linger. Zato bodo hrastničanke morale svoje žrtve iskati med novim prvoligašem iz Srbije ter nekaterimi vojvodinskimi ekipami. Več možnosti za vidne dosežke v novi sezoni imajo hrastničanke zlasti v mladinski konkurenci, pa tudi pionirke bi morale biti med najboljšimi v Sloveniji.
Kegljanje
Kegljači so se, čeprav težko, vendarle uspeli- dogovoriti za skupno akcijo. Potem ko so se po dveh sezonah kegljači Rudnika znova vrnili v vzhodno skupino druge republiške lige, sta jih okrepila dosedanja člana Bratstva Adolf Laznik ih Zdravko Rancinger. V Brastvu s tem prestopom niso ravno navdušeni, iz preprostega razloga, ker rezervni igralci Rudnika nočejo prestopiti k Bratstvu, kar je bil sicer pogoj pri izdaji izpisnic Lazniku in Rancin-gerju.
Jože Premec
Nagradna križanka
stehlarna hrastnih							22.7	ST.GRŠKI STOIČNI FILOZOF	.PIJAČA GRŠKIH BOGOV	100	ZNAČILNA OBLIKA, VRSTA	TURŠKO MESTO ENEZ (PO GRŠKO)	NIHAJOČI GIB TELOVADCA NA DROGU	LITER	VIDE7, PODOBA	EGIPČANSKI SONČNI BOG	KRAJ OB GRACNICI, ZIBELKA DANAŠNJE «GLAŽUTE"	JEZERO V ZDA	POSODA ZA CVETJE
																			
>8	PEDRO SALI KI AS	v	7	1 1 Jj86ok		22.7	V >										v		
	HOKEJSKI KLUB																		
H ITER, SLOK LOVSKI PES						IT. PESNIK, SATIRIK (PIETRO)								ŠPANSKI FILMSKI REŽISER (CARLOS)					
FILMSKA IGRALKA STARK				OLIMPIJSKE IGRE	SUKA GOLEGA TELESA	MESTO OB DNEPRU V UKRAJINI								GL. MESTO FRANCIJE					
														PETER OVSEC					
REŠITE JUBILEJNO KRIŽANKO, NAGRADE VAS ČAKAJO	STOIČNA FILOZOFSKA ŠOLA					ELEKTR. MERSKA ENOTA				ZIMSKO OBUVALO, SNEŽKE	SL.PEVKA (MAJDA)					VELIKA PAPIGA Z NOVE ZELANDIJE			
											VRSTA APERITIVA					starogrški PESNIK			
	biro																		
zadnji CELJSKI GROF						ČISTOČA						STARA MERA ZA VINO						PENJA, PENJACA	IGRA NA KARTE
						FILMSKA IGRALKA GARDNER													
												KLIC, POZIV							
•TALIJANSKA RADIO IN TV				ZMIKAVT				PRITOK NERETVE					KONICA	SLOVENSKI PIANIST (ANTON)					
				PEVEC PESTNER				INDUSTRIJ. RASTLINA											
														GORA V SRBIJI					
POLITIK HUMO					POJAV NA VODI				SUROVINA ZA CEMENT						POTOK IN VAS NA IŽANSKEM				
MESTO NA FILIPINSKEM OTOKU LUZON					GOETHEJEVA MATI				ELEKTRIN BRAT						ŽLEBIČ V DOGAH				
					DEL TEDNA														
Vs,	VODNI PTIČ 1 DOLGIM VRATOM	POSODA ZA VINO				EMIL NOLDE			OTOK V JADRANU						SVOD NAD NAMI				
		REKA SKOZI GRENOBLE				ČOPASTI PAPAGAJ			BLAGO ZA KAVBOJKE						OSCAR ALIN				
GEN.SEKRETAR ZDRUŽENIH NARODOV CTRYQVE)				DANSKI OTOK				JANEZ ERŽEN			IGRALEC ULAGA	MESTO V ISTRI	NOBELU			POTOČNA ŽIVAL			
								SPODNJI DEL ROKE S PRSTI											
													VELEBLA- GOVNICA						
NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG)				NEMŠKI SLl-KAR(EMIL)						ESTRADNA UMETNICA RAJTER						ŠKOTSKI NOBELOVEC 7A MIR LETA 49W	IT.PESNIK BETTI	TELOVADNA PRVINA	DOBA, VEK
				ANGL. SVETLO PIVO															
MADÌSKLA- DATELJ BARTOK					IGRALČEVA VLOGA					JAPONSKA NABIRALKA BISEROV				BOŽENA NEMCOVA	REKA V ANGLIJI				
															EMIL,. ADAMIČ				
										KAJETAN KOVIC									
„KRALJ" PTIC					DOBRI ČLOVEK IZ NEGOVE														
OTROČIČEK					SESTAVIL: KARLI DREMEL	NADALJE- VANJE GESLA													
Urejanje benifikacije
V zadnjem času se pojavljajo primeri, ko delavci iz začetnih let zaposlitve nimajo priznane delovne dobe s povečanjem (benifikacije), čeprav so tedaj opravljali dela za katera je danes beni-fikacija priznana.
Na osnovi ustreznih dokazil (podatki računskega sektorja, izjave prič) je bila nekaterim delavcem naknadno urejena benificirana delovna doba.
Če je med člani kolektiva še kdo, ki je opravljal dela z benificirano delovno dobo, pa to nima ustrezno urejeno, lahko uredi v prihodnjih mesecih. V takih primerih je treba:
•	svoj primer prijaviti (osebno) kadrovski službi;
•	navesti delovno mesto oz. delo kjer je delavec delal;
•	navesti imena prič, ki bi lahko potrdile trditev;
•	priložiti kakšno drugo dokazilo (odločbo) če ga delavec ima.
Na osnovi podatkov in dokazil bo kadrovska služba poskušala ugotoviti upravičenost in možnost za priznanje benifikacije.
čas za prijavo: od 15. septembra do najkasneje 31. decembra 1990.
Kadrovska služba
Zahvale
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Antona Udovča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje iri sočustvovanje z nami. Prav tako se zahvaljujemo godbi in pevcem za žalostinke, govorniku za besede in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremilEk njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 100,00 din
2.	nagrada 80,00 din
3.	do 7. nagrada 60,00 din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko št. 5-6/1990 smo prejeli 77 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1. nagrada 100,00 din: Julij SMODIŠ, upok.;
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in omice
Vide Malis
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz blokov ter organizaciji* Zveze borcev teren 2 Hrastnik za darovano cvetje in sožalne besede. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju Eberlovega doma na Izlakah za večletno zdravljenje, skrb, nego in nesebične tolažilne besede.
Žalujoči: sin Vili, sestra Radka z družino in ostalimi sorodniki
2. nagrada 80,00 din: Karli MEDVED; pet nagrad po 60,00: Izidor BIZJAK; Marija OVNIK, upok.; Ervin PREDOVNIK; Ludvik RANCINGER, upok.; Ivan GOŠLER.
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Moreas, priroda, romb, amoret, Rab, srt, odor,- roka, Abano, ter, žito, Ir, žaba, basen, lom, Jicak, Larsen, kipec, Akira, A. B., stek, I. A., I. Š., napis, dim krotilka, alk, Aceva, starter, A. K., jam, atom, tok, L. M., govedar, Adam, karo, Ali, Elo, Elis, Ovid, Sahara, Sibirka, lira, sprh, glad, Jean Sorel, Isar, alka, Antar, Aci.
(K. D.)
steklar
Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II. in Albert Kapelar.
Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič.
Fotografije Branko Klančar.
Grafična priprava in lisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, 'Cesta 1. maja 14. telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.