CfAJK. 1. SEPTFMRRA 1977 -- STE V. 35 — LETO XXXT — CE\l i DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec ''^mm^m^mmmmmmmmmmmmmmm^mmm^m^tmmmmmmmmmi^mmmmmmmm^ Z UREDNIKOVE MIZE Najprej — oprostite zamudi, ki je nastala zaradi številnih zapletov sodobnega komuniciranja. Počitnic in dopustov je konec. Izredno živahno delo je zajelo vse celjsko ob- močje. Smo preti praznikoma občanov Šmarja in Mozirja, pričenjajo se volilne kon- ierence ZKS, občinske konference SZDL so pripravljene na veliko aktivnost jesensko- zimskega obdobja. Fse to seveda čutimo, spremljamo — in sodelujemo — tiuU v wedništvu. Kako, boste presodili sami s strani časnika in oddaj Radia Ceije. Pred vami je zopet številka z Obzornikom. S prejšnjim ste bili zadovoljni, sodeč po odmevih. Upam, da bo tudi tokrat tako. MILAN SENIČAR območje KOMUNISTI IN KONFERENCE Ocena družbenopolitičnih in samo- upravnih družbenoekonomskih razmer v okolju, kjer posamezna organizacija Zveze komunistov deluje, bo osrednja vsebinska točka dnevnega reda vseh volilnih konferenc ZKS na celjskem območju, za katere je medobčinski svet ZKS Celje sprejel sklep, da nn»- rajo biti opravljene v času od 5. 9. do 1«. 10. 1977. V ta namen so izdali obsežne ma. teriale za vsebinske in organizacijske priprave na konferenco, hkrati pa za- dolžili člane MS ZKS, člane CK ZKS z našega območja, predsednike komi- sij in druge družbenopolitične delavce širšega celjskega območja za sprem- Ijavo nekaterih od teh konferenc. V materialih so zapisali, da morajo vsebinske priprave na konferenco za- jeti predvsem najbolj aktualna druž- benopolitična, samoupravna in družbe- noekonomska vprašanja tega časa. V ospredje celotnega poteka bo potrebm postaviti konkretno vprašanje kako, » kakšno zavzetostjo in v kolikšni meri si Zveza komunistov prizadeva za spremenjen družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Temu vpra- šanju bo potrebno podrediti vse na- pore za kvalitetne vsebinske priprave. Tako zasnovane volilne konference mo. rajo predstavljati pomembno etapo v predkongresnem obdobju Zveze komu- nistov. Ce naj bo kongres obračun pretekle aktivnosti Zveze komunistov in priložnost, da uravnavamo pota do še večjih rezultatov, potem mora biti tako zasnovana tudi volilna konferenca sleherne organizacije ZvMie komuni- stov. V materialih so poudarili, da takšen pristop terja odgovornost ne le občujskega komiteja ter sekretar- jev posameznih organizacij, temveč vseh vodstev in celotnega članstva. M. S. ? bistrica ob sčtll BRIGADIRSKO SLOVO 851 BRIGADIRJEV DELALO V 20 BRIGADAH Nič kaj lepo nedeljsko do- : poldne v Bistrici olj Soili je bilo hkratni tudi slovo od bri- gadirjev, ki so sikoraj tri me- f sece preživeli na Kozjan- .skern, vnesli v pokrajino no- l; vega dulia in delovne zmage, Katerila rezultat je nova cest-a Maršala Tita iz Bistrice do Trebč, Slivnice do Grobelc, 3500 metrov vodovoda, različ- ■na dela v posa'me23iih kra- je\Tiih skupnostih in podobno. Brigade, ki so se zbrale pred staro osnovno šolo v kraju, ;kjer je obiskoval šolo tudi tovariš Tito, so prejele do- tiiala vsa možna priznanja -družbeno političnih organiza- cij republike in obeh občin: šentjurske in Smarske, pri- družilo se jim je tUidi celj- sko cestno podjetje, saj so . Vseskozi dobro sodeilovali. Brigadirji so se za prizaianja zahvalili tako, da so tiKii sa- podelili vrsto zahval za t^esebično podporo in razu- ''^evanje občinskima skupšoi- 'lama Šentjur dm šmai'je pri •Jelšah ter celjskecmu cestne- podjetju. Zbranim go- med njimi so biii tudd ^drej Mariiic, predsedmik SRS, Emil Roje, član CK Ljubo JaiStnič, predsed- RK zsms ter predstavni- družbeno politiičnega živ- 'j^nja obeh občin, je na krat- ko spregovoril komandant ^^ezne mladi.rxske delovne ak- Kozjansko 77, Milan Lo- . J^ovcdal je, da se je štirih '^-men udeležilo 851 brigadir- Jpv iz vseh republik in pokra- J""' ki so delali v dvajsetih ^"•'Kadah in opravili 55.558 'Aktivnih ur. V poprečju so J^s^Sali 280 odst. norme ter ^''»ftagali pri celi vrsti del v Posameznih krajevnih skup- tudi Idejno politični program, kar 136 brigadirjev pa je predlaganih za sprejem v ZK. Vrednost opravljenih del, je zaključil komandant akcije, znaša 900 starih milijonov. Po daljšem in zelo kvalitet- no izvedenem kulturnem pro- gramu so se brigadirji z gos- ti odpravili na križišče ceste Bistrica ob Sotli—Trebče, kjer je Ljubo Jasnič simboli- čno odprl novo cestišče. Pr- ve a%"tomobile so brigadirji pospremili z gromkim »hura«, kmalu zatem pa je dolina od- mevala od klicov »Mi smo Ti- tovi, Tito je naš!« MILENKO STRASEK Letos proslavljamo 33. letnico ustanovitve in dela pra- vosodnih organov v Socialistični republiki Sloveniji. Spo- minjamo se 3. 9. 1944, ko je Predsedstvo Slovenskega narod- noosvobodilnega sveta izdalo odlok o začasni ureditvi narodr nih sodišč in o rednih sodnikih. V njem so bili že med revolucionarno narodnoosvobodilno borbo postavljeni te- meljni principi našega socialističnega pravosodja, ki se je oblikovalo po naprednih načelih zakonitosti in samostojnosti sodišč pri njihovem delu, volUnosti sodnikov ot zbornosti sojenja obvezne udeležbe sodnikov porotnikov pri sojenju ter njihove splošne odgovornosti organom, ki so jih izvolili. Moč in veljavo je pravosodnim ustanovam med NOB dajalo prav to, da imajo svoje korenine v začetkih NOB in organi- ziranja ljudske oblasti, da so rastle skupaj z narodnoosvobo- 4. IX, DAN SLOVENSKEGA SODSTVA dilno fronto iz ljudstva, iz njegove zavesti, za njegovv za- ščito in sku!\paj z novo ljudsko oblastjo, fci ni priznavala starega reda. Izkušnje preteklosti nam odkrivajo, da so bili praivo- sodni organi vedno sestavni del izgradnje ljudske oblasti, da so bili med oboroženim bojem in tudi v povojni do^i v prelomnih trenutkih našega revolucionarnega razvoja v svojem delu kos nalogam, ki jih je pred nje postavila druž- ba. Zgodovinska dejanja pri izgradnji pravosodnih organov pred 33 leti so nam lahko spodbuda pri reševanju nalog, ki stoje danes pred pravosodjem. Naša družba upravičeno pričakuje, da bo pravosodje pn svojem delu prav tako kakor doslej uveljavilo svoj razredni značaj. Zvezna in republiška ustava postavljata pred pravosodje v zvezi z reformo pravosodja obsežne naloge, ki jih bodo morala izpeljati tudi samoupravna in redna sodišča na območju celjske regije. Te odgovorne naloge pa bo mogoče opraviti le, če bodo imeli delavci organov pravosodja v pravni teori- ji in praksi vedno pred očmi položaj delovnega človeka in delavca samoupravljalca v združenem delu tetr celoten splet družbenih odnosov, ki temelje na tej osnovi. Ob tako pomembnih nalogah naših samoupravnih in rednih sodišč je naloga skupščin družbenopolitičnih skup- nosti in družbenopolitičnih organizacij celjske regije, da dajo pravosodnim organom vso potrebno podporo, da bodo le-ti lahko v polni meri uveljavili nove zahteve, ki so pred njimi v današnjem času in razvoju socialistične revolu- cije. Dosedanje njihovo deto nas zavezuje, da jim čestitamo ob njihovem praznovanju. MOZIRJE ZA PRAZNIK: OBELEŽJE KURIRJEM Proslave in prireditve v počastitev dvanajstega septembra, praznika mo- zirske občine, se bodo pričele že v soboto, 3. t. m. Prva pozornost bo ve- ljala partizansikim kurir- jem. Taiko iniciativni od- bor kurirskih postaj Šta- jerske za postavitev s(po- minskih obeležij priiprair- Ija pod okriljem občin-"" skega odbora Zveze zdru-' ženj borcev NOV v Mo- zirju v nedeljo ob deve- tiJh dofpoddne v Rečica ob Sartdnji, oziroma v vasi podeg nje, odkritje spo- minskega obeležja, iisti dan ob enajstih pa bo t Kokarjah proslava in zsbor partizanska! kuriir- jev. Sicer pa bodo izven praznika mozirske ofočine pr^/o obeležje partizan- skim kurirjem odkrili že v petek, 2. t. m. v Kav- čah pri Vedenju, 11. sefp- tembra pa še v Stopniku pri Vranskem. Praznik mozirske obči. ne bodo v nedeljo, 4. t. m najprej počastili pio- nirji-gasilci, ki se bodo zbrali na občinskem tek- movanju. Isti dan ob de- vetih dopoldne pa bo še nogometna tekma, med ljubenskim Gradbenikom in Elkrojem iz Mozirja na novem igrišču v šmart- nem ob Dreti. To bo tudi otvoritvena tekma na tem igrišču. V četrtek, 8. septembra popoldne, pa bo v zadruž- nem domu v Novi štiPU šahovsko tekmovanje. Med otvoritveno slovesnostjo. Foto: M. Podjed šentjur IMENOVAN PO FRANJU MALGAJU v soboto popoldne, že mno- go pred napovedano uro, so se na dvorišču osnovne šo- le pričeli ztoirati krajani Šentjurja, gostje, predvsem pa otroci,' da bi prisostvovaOfl silavnostnd otvoritvi novega dela šolske zgradbe, ki je zra- sel iz sredstev krajevnega samoprispevka. »Znanje, samo znanje dela človeka svobodnega in sreč- nega«, so zapisali na tran- sparent ter ga izO'besili na pročelje šole. Nov, sodobno urejen prizidek so poimeno- vali po rojaku Fran ju Mail- gaju, zato ni naključje, da so se slavnostne otvoritve udeležili tudi Malgajevi so- borci za severno mdjo v le- lih 1918—1919. Med njimi je bil tudi Lojze Ude, predsed- nik repui-iliškega odbora bor- oev za severno mojo, ki je šolo tudi predal svojemu na- menu, v skupnem prostoru pa odkril spominsko ploščo Pranju Malgaju. Na njej je zapisano; »^lo smo zgradili leta 1977 iz samoprispevka obča- nov. Imenu,fe se po našem veUbem rojaku Franju Malga- ju, borcu za severno mejo. Lik junaka in njegovih «o* borcev je mladini svetal vzgled, kako se je treba bO" riti za svobodo domovine in srečo človeka.« Tako je nov del šole resnič- no najlepše darilo krajanor Šentjurja mlademu rodu in to v dneh, ko se v šentjurjii, kakor tudi drugod, odpirajo šolska vrata. M. PODJED 2. stran — NOVI TEDNIK št. 35, 2. september 19?^ šentjur SE VUSTA NALOG PIŠE STANKO LESNIKA Izpeljava volitev z vsemi političnimi aktivnostmi, ki sodijo zraven, že dolgo ne predstavlja več osrednje področje dela SZDL (glede obsega aktivnosti), po svoji pomembnosti pa še vedo zasluži največjo pozorost, Prav v tem času je Občinska konferenca SZDL Šentjur ter vse krajevne konference sredi priprav na volitve 1978 1. Najprej smo, po razpravah v KO SZDL ter osnovnih organizacijah sindikata, pripravili temeljito oceno dosedanjega delovanja delegatskega in skup- ščinskega sistema skupaj z predlogi za bodočo orga- niziranost in delo. Tako smo ocenili, da je delegatski sistem z dosedanjim delom dokazal svojo pizitivno vlo- go. V odločanje pri sprejemanju pomembih odločitev se je vključevalo občutno večje število občanov, med temi so neprimerno močneje zastopane ženske, mladi in neposredni proizvajala. Precejnšnje uspehe smo do- segli pri dograditvi nove vsebine dela občinske skup- ščine, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skup- nosti. Kljub tem uspehom pa smo ugotovili oziroma na- kazali vrsto pomanjkljivosti in napak, ki jih bomo morali pri delu v bodoče odpraviti. Med te naloge lah- ko štejemo potrebo po še večji povezanosti delegacij z občani oziroma delavci, kaže se potreba po formira- nju posebnih delegacij za interesne skupnosti. Vse de- legacije bodo morale biti bolj kreativne, ne pa le pre- našalec stališč organov KS ali TOZD v občinsko skup- ščino ali SIS. čaka nas še vrsto nalog pri dograditvi vsebine dela občinske skupščine, ki naj vedno bolj po- staja mesto za dogovarjanje, tu naj nastajajo pobude za samoupravno reševanje problemov občanov v KS in delavcev v TOZD. Enako velja tudi za delo skupščin SIS, ki v glavnem še niso uspele zagotoviti takšnega dela kot smo od njih pričakovali. Vrsta pomanjkljivosti pri delovanju delegatskega sistema izvira iz objektivnih razlogov. Te bomo sku- šali odpraviti z organizacijskimi spremembami, z do- polnitvijo samoupravnih aktov, nekaj vzrokov za slabše delo pa je subjektivnega značaja. Prav za to dajemo akciji evidentiranja veliko pozornost. V KS smo že evidentirali preko 300 kandidathv za delegate. Med te- mi zasledimo vrsto novih ljudi, precej je mladih in žena. To nam zagotavlja, da bomo lahko izvolili takšne delegacije, ki bodo sposobne nadaljevati delo delegacij, to pa tem bolj, ker bodo občani vanje vključili vse tiste posameznike, ki so v sedanjih delegacijah poka- zali pripravljenost delati za razvoj krajevnih skupno- sti in celotne družbe. Med pomembne ugotovitve omenjene ocene sodi tu- di ta, da je za uspešen razvoj delegatskega sistema in samoupravne demokracije poleg aktivnih delegacij po- trebno tudi dobro organizirano politično delo. Druž- beno-politične organizacije tudi niso storile vsega, da bi omogočile uspešnejše delo delegacij. Zaradi teh ugo- tovitev smo v tem letu pristopili k usposabljanju na- ših temeljnih celic — krajevnih organizacij SZDL. Tako smo ponovno oživili delo v KO SZDL Blagovna, ki zaradi kadrovskih problemov ni delovala. Prav tako smo kadrovsko okrepili organizacije na Prevorju, Ka- lobju in še nekatere. Na novo smo ustanovili 2 novi organizaciji, v Novi vasi in Jakobu. Ti dve organiza- ciji delujeta na območju KS Šentjur — okolica, ki je dokaj velika (3500 prebivalcev). Ustanovitev treh ali štirih organizacij SZDL bo ustvarilo pogoje za formi- ranje več krajevnih skupnosti na območju sedanje krajevne skupnosti okolica (v primeru, če se bodo občani odločili za to). kozje TUDI ŠPORTNE PRIREDITVE Uvod v teden telesne kul- ture v počastitev občinskega po-aznika Šmarje pri Jelšah bo v soboto 3. 9. 1977 in to ix)lfinalna košarkaška tekma v Kozjem med Kozjem in ŽKK Maribor. Košarka je z rastjo novdh športnih objektov dobila plodna tla tudi na Kozjan- skettn. V Kozijem so že leta 1946 ustanovili telovadno društvo, ki ga od tedaj na- prej iispešno vodi prizadev- ni družbeno-političaii delavec dr. Tone Sok. Partizan Koz- je je postal nosilec novega športnega življenja v tem predelu naše domovine. Po- naša se z vrsto lepih uspe- hov. V občinski košarkaški hgi uspešno nastopajo kair 4 društvene ekipe — čland, članice, mladinci in kadeti. Izšolali so 3 košarkaške in- štruktorje, na voljo imajo sodobno telovadnico in odpr- to asfaltno košarkaško igri- šče. Člani so dosegli doslej svoj največji uspeh. Kot ob- činski prvaki so se v pokal- nem tekmovanju uvrstili v poifinale, kjer se bodo sre- čali s priznano ekipo 2KK Maribor. Ta otvoritvena pri- reditev v okviru tedna špor- ta pomeni za Kozjane izre- dm dogodek, za katetr^a so se posebno pripravili. Izdali so celo posebne zjnačke; vzorno bodo pripravili igri- šče in prostor za gledalce, po tekmi pa bodo priredili v gasilskem domu di-užab- ni večer. Tako bodo sprejeli medse košarkarje iz Mari. bora in vse ostale ljubitelje ite igre pod koši iz Kozjan- skega. K. JUG prejeli smo premalo najnovejših o celju Ne samo turisti, tudi Ce- ljani zaman iščemo v kioskih, trafikah in trgovinah novej- še razglednice mesta. V glav- nem je dobiti tiste, ki kaže- jo predel pred železniško postajo, ni pa posnetkov drugih koncev ali spomeni- kov v Celju. Tu mislim na Trg svobode z Narodnim do- mom in drugimi pomembni- mi poslopji, na Muzejski trg. Otok, Golovec, Ostrožno, osnovno šolo »Slavka šland- ra«, živilski tirg, na Breg z Miklavškim hribom, na park. Lisce in na še kaj. Fotolik je svojčas veliko storil za izdajo razglednic, zdaj pa že nekaj časa ni posnel nič novega in prav tako nič izdal. Morda pa se bo v Celju vendar obrnilo kaj na bolje v tem pogledu. To zahteva tudi turizem. DR. ERVIN MEJAK JUBILEJ LASKIH PEVCEV Moški pevski zbor iz Laškega bo praznoval prihodnje leto 50-letnico obstoja. Za to priložnost nameravajo pri- praviti juibilejni koncert in proslavo, izdali pa bodo tudi knjižico z zgodovino pevske kulture v tem mestu. Minuli teden so ustanovili odbor za proslavo 50-letnice z vsemi potrebnimi sekcdjami. K sodelovanju nameravajo povabiti vse, ki so v pevskem zboru kdajkoli sodelovali bodisi kot pevci ali kot pevovodje. PIŠE IVAN SENIČAR — PREDSEDNIK TITO je te dni na obisku na ICi- tajskem, kjer bo ostal s svojimi sodelavca do četrtka, 8. septembra. Pred tem pa je uspešno zaključil i.radni in prijateljski obisk v DLR Koreji. To, kako so Ko. rejci sprejeli goste iz Jugoslavije, ni bilo samo lepo in kar veličastno, ampak se človek ob tem zamisli. Ob vseh državniških obiskih je namreč v navadi ceremo- nijal, ki je lahko širši in ožji, z njim gostitelji tudi opredeljujejo svoj odnos do gosta. Toda sprejem naše- ga predsednika v Pjongjangu se ne more pojasniti s ceremonijami, to je bilo bdstvano več in drugače. Zkii se mi, da razumem, v čem je razlika. Tita so sprejeli ne kot državnega uradnika številka ena iz prijateljske dežele, ampak — poleg izraženega prijateljstva — predvsem kot svoj up za tisti družbeni napor v DLR Koreji, s ka.terim poskušajo Korejci razviti svojo de- želo in se uveljaviti v svetu. Tito pa pri tem kar naj- bolj vidno pooseblja prav taka strmljenja v posamezni državi in tudi v današnjem svetu. Predsednik Kim II Sung je rekel, da njihova dežela uresničuje kar tri revolucije, in sicer: ideološko, tehnično to kulturno. In ta napor že poganja svoje sadove. V zunanji poli- tiki DLR Koreje se to vidi že po tem, da se je po letih izolacije v času od korejske vojne do 2xiaj krepko uveljavila, saj V2sdržuje diplomatske stike kar s 94 de- želami. DLR Koreja je hkrati pripravljesna na razgovore o združitvi z jugom Koreje, kar je prav tako znak nje- ne družbene in druge moči. Razvoj stikov z Jugosla- vijo je pomemben za DLR Korejo, prav tako pa za nas. Naša dežela je znana in prisotna tudi v najbolj odda- ljenih krajih sveta. — KITAJSKA je pričakala predsednika Tita in nje- gove sodelavce prav tako pozorno in presenetljivo go- stoljubno. LR Kitajska je namreč prav v tem času kot na novo pospravljena hiša in po splošni oceni je Tito najvplivnejši svetovni državnik, ki je po smrti Mao Ce Tunga obiskal Peking. Kitajci so po več mese- cih končno obračunali s svojimi odpadnika, ki so po njihovi oceni popačili misel Mao Ce Tunga, in zdaj začenjajo novo obdobje svojega notranjega razvoja, prav verjetno pa tudi kitajskega uveljavljanja v svetu. Pred dnevi je bil 11. kongres Komunistične partije Kitajske. Na njem je 1500 delegatov sprejelo odločitve o kitajski prihodnosti. Izvolili so tudi 230-članski cen- tralni komite, v katerem je 93 novih članov, in 23-član- ski politbiro, v katerem je 9 vojaških osebnosti in 10 novih članov tega najvišjega partijskega organa. Za predsednika centralnega komiteja pa je bil izvoljen Hua Kuo-feng. In s tako novo postavo je Kitajska pričakala Pita in s tem jasno izrazila^--svoj globoki interes za neuvrščene ter njihovo vlogo v svetu, nič manjšega pa na.j brž ne še za jugoslovanski položaj v EJvropi ter med socialističnimi deželami posebej. Dolgoročno gle- dano je to najbrž eden od Titovih najpomembnejših obiskov v zadnjih letih. družbena samozaščita KAKO SMO SLIKALI OBJEKTE Družbena samozaščita je del samoupravUjanja, je del družbenega sistema, v kate- rem živimo. Pa vendar se včasih sprašujemo, ali druž- bena samozaščita res žiivi, ali je postala del vsakd^je prakse zaradi nekaterih pri- merov malomarnosti in neod- govornosti delavcev, o kate- rih poslušamo in beremo sko- raj vsak dan. Primer, ki vam ga bomo navedli, pa je naš. Iz konji- ške občine je. V tej občini se ravno v tem času priprav- ljajo na tretji samoprispevek, ki pa zahteva široko obveš- čenost občanov o posameznih programih krajevnih skupno- sti. Zato so se člani štaba za izvedbo samoprispevka obrni- li na nekatere od naših novi- narjev in sodelavcev, da bi skupaj pripravili obsežno gradivo o namenu samopris- pevka. Obenem so priložili še spisek objektov, ki naj bi jih fotoreporterji posneli in ob- javili v posebni brošuri, ki bo izšla v dnevih pred glasova- njem občanov. In prav tu se je zataknilo. Pravzaprav se je zataknilo najprej v Vitanju, kjer je fotoreporter slikal To- varno kovinskih izdelkov in pri tem videl, kako si je vra- tar skrbno beležil števiiko njegovega avtomobila. Nato se je ^pa pripeljala do Ko- vinarja in posnela tovarno z več zornih kotov ter se od- peljala naprej proti Vitanju. Ni preteklo pet minut, ko « je v Vitanje pripeljal za novi' narjd sekretar Kovinarja ii zahteval pojasnilo o tem, za kaj so tovarno fotografirali Povedali so mu, za kaj gr« in šele potem se je odpeljal Tretja neprijetnost je nastali v Zrečah. Fotoreporter j< namreč slikal novo telovadni co in pri tem ga je gotovo vi del kateri od občanov, ki ji obvestil enega od konjiškii miličnikov, da neznani mošk slika zreško telovadnico. C« deset minut je bil ob novi narski ekipi že mož postav« in seveda tudi on zahteval te meljito pojasnilo v zvezi ^ fotografiranjem telovadnic« Čeprav je bila to za novi narje dokaj neprijetna zadč va, saj so imeli za fotografi ranje objektov v posameziiil krajih konjiške občine nai< čilo štaba za izvedbo referec dimia, je moč iz vseh teh ^ pletov razbrati vendarle dot ro ugotovitev: Delavci in čani skrbijo za svoj kraj. vest, da je to njihovo, da ^ objekte zgradili s skupni" denarjem in delom, je že g}' boko zakoreninjena v nji^ Dejali bi, da je diružbe^ samozaščita pri njih res ^ postala praksa in del vsakd'' na, ne pa le beseda, zapisa^ na zaprašenem papirju. leli bi, da bi bilo primeroj kot je bil ta iz konjiške oW' ne, še veliko več. DAMJANA STAMEJtrebno vedno biti močan, vsaj v vojaškem pogledu ne. Vsi smo prepričani, da je pred nami stoletje miru, čeprav smo vsak dan priča strahotnim vojaškim spo- padom. Veliko denarja se v svetu porabi za oborožitev, več kot za šole, bohiišnice ipd. še vedno je preko 700 milijonov lačnih ljudi, ki umirajo zaradi pomanjkanja. Po podatkih švedskega inštituta pa samo Amerika iz- vozi za več kot 35 milijard dolarjev orožja, SZ preko 20 milijard itd. ZDA in SZ se pogajajo o omejitvi stra- teškega oboroževanja, kar pa v resnici pomeni in je rezultat teh p>ogajanj še večje oboroževanje. Pri teh pogajanjih za majhne in lačne ni prostora. To med- sebojno tekmovanje velikih v oborožitvi in kopičenju kapitala pa še na vse. Vrsta naših časnikov je pred kratkim pisalo o ameriški bombi, ki sama ubija vse kar je živega in je mnogo boljša od termonuklearne. Najpomembnejši učinek tega orožja pa je že njen psi- hološki učinek, ki je začel delovati še predno so bom- bo praktično preizkusili. Tako so tudi naša sredstva obveščanja, čeprav ne zlonamerno, postala v bistvu nosilec psihološkega delovanja orožja, ki fizično še ni pokazalo svojo moč. Morda bo to orožje res najstrašnejše. Nujno je, da so naši občani pravočasno in točno informirani. Vendar v prihodnje ne smemo pristajati na pritisk senzacionalne propagande, ki jo sproža aparat psilio- loške vojne zahodnega sveta. Več pozornosti raje po- svetimo in informirajmo delovne ljudi in občane o naši pripravljenosti za obrambo pred slehernim na- padalcem in strahospoštovanim orožjem. VIKI KRAJNC CELJE: SOLA V ZAMUDI Pri grailnji oziroma opremljanju nove osnovne šole »Veljka Vlahoviča« na Ostrožnem-Lavi v Celju je nastala nekajdnevna zamuda. Tako vse kaže, da bodo hram učenosti odprli za otroke v ponedeljek, 5. t. m., seveda, v kolikor bi za danes predvideni tehnični pregled ne odločil kako dru. gače. Sicer pa je v šoli vse pripravljeno za začetek dela. In to s celotnim programom. Na delo je pripravljen tudi uči- teljski kolektiv, ki je v polni sestavi. Ne glede na to pa dela pri gradnji zaklonišča niso kon- čana, v večji zamude od šole je tudi gradnja telovadnice. Škoda, zlasti za slednji objekt. Novo šolo »Veljka Vlahoviča«, ki je tudi zadnji objekt Iz programa prvega samoprispevka v celjski občini in ki bo stala okoli 40 milijonov dinarjev, bo obiskalo okoli 600 otrok. Učenci nižjih razredov bodo imeli tedenski izmenični pouk v dopoldanskem in popoldanskem času, medtem ko bodo učenci višjih razredov obiskovali pouk le v dopoldan- skih urah. MB medobčinski svet zks celje PREBRODILI SMO BRZICE KOMUNISTI V ODLOČNO IN NEPOSREDNO AKCIJO — DOSLEDNOST »Prebrodili ano brzice in zapluli v mirnejše vode«, je dejal Franček Knafelc v uvodnih besedah na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS Celje. Iz takšnega' uvoda se da sklepati o nekoliko optimi- stičnem razpoloženju o oce- ni polletnili gospodarskih gi- banj na celjskem območju. Zaradi pomanjkljivih podat- kov in tudi težke primerjave z letom 1976, ki je bilo go- spodarsko eno naj težavne!j- ših, je d^es težko zapisati točno in končno oceno polle^ nih bilanc, trdimo pa lahko, da le nagiba — kljub števil- nim težavam in slabostim — k ugodnejšim rezultatom. Razveseljiva sta predvsem rast prihodka in dohodka. Nepokrite izgube so bile s pomočjo poslovnih bank in drugih i>okrite, vendar smo s tem samo porazdelili posle- dice slabega gospodarjenja na vso družbo. Letos gospo- dari z izgubo še 46 TOZD (15.000 delavcev), venar je pomembno to, da se izguba niža. če je bila lani izguba posledica prehoda na nov ob- račimski sistem, je letos iz- guba karakteristična za ti- ste TOZD, ki imajo resnične in stalne gospodarske težave. To pa je nedvomno bolj za- skrbljujoče. Likvidnost je za- dovoljiva, čeprav se je na- pram lanskemu obdobju zmanjšala. Zelo zaskrbljujoče pa je nadaljnje visoko obre- menjevanje gospodarstva na račun raznih obveznosti, ki je porastlo na območju za 37 odstotkov. Realno pove- čanje celotnega dohodka v re- giji znaša 16,6 odstotkov, in je v vseh občinah, razen Ce- lja, višje kot na celotnem ob- močju. O podrobnejših rezultatih gospodarjenja v prvem pol- letju bcano v našem časni- ku še poročali. V razpravi na razširjeni se- ji MS ZKS so sodelovali predvsem predstavniki izvrš- nih svetov občin in ugotav- ljali, da bo potrebno še do- slednejše delo v vseh sredi- nah, predvsem pa v posamez- nih »problematičnah« TOZD. Janez Zahrastnik, sekretar Medobčinskega sveta ZKS je v zaključni besedi opozoril, da bo nujno potrebno aktivi, rati sub,Jektivne sile v vseh sredinah za nadaljnjo aktiv- nost pri uresničevan,ju že sprejetih sklepov. Stanje namreč ne dopušča nikakrš. nih iluzij ali samozadovol.)st- va, temveč zahteva še nadalj- nje trdo in dosledno delo komunistov. Delovna skupina za skle- pe, ki jo je vodil Ivo Potoč- nik, je pripravila nekatere ugotovitve z zadnje razširje- ne seje sveta. Med drugim so opozorili, da bo nujno potrebno upoštevati in ures- ničiti še zlasti sklepe 29. seje P CK ZKS, sklepe MS ZKS o obravnavi zaključnih raču- nov za leto 1975 in številne politične obveznosti, ki so jih sprejeli posamezni občinski komiteji Zveze komunistov. Razmere kljub pozitivnim ka- zalcem zahtevajo še polno in odgovornejšo mobilizacijo ko- mimistov in vseh struktur za uresničevanje sklepov in pre- seganje še vedno številnih slabosti in negativnih tren- dov. Potrebna bo neposredna akcija, še posebej v OZD z izgubo ali tistih, ki poslu- jejo na robu rentabilnosti. Ugotovljeno je, da so ob- remenitve gospodarstva izred- no porastle, v tem okviru pa so še najbolj v porastu sa- moupravno dogovorjene ob- vernosti do SIS. Zato med- občinski svet odločno vztraja, da takoj pristopijo k uresni- čevanju aneksa k družbene- mu dogovoru o skupni in splošni porabi, ki so ga pred časom p>osredovali vsem ob- činskim skupščinam oziroma njihovim izvršnim svetom. Komunisti in odgovorna vodstva TOZD morajo kri- tično pristopiti k oceni sta- nja zaradi prevelike porabe sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dogovorjenimi merili in rastjo družbenega proizvoda. že omenjene težke razme- re v TOZD a izgubo aH tistih, z nizko stopnjo renta- bilnosti poslovanja, zahteva- jo takojšen pregled obstoje- čih programov za nadaljni razvoj. Te podatke in seveda tudd iz svoje občine bodo morali v vs^ občinskih strukturah obravnavati do 10. septem- bra in izdelati oceno lastnih gospodarskih gibanj. MILAN SENIČAR Franček Knafelc Janez Zahrastnik Okoli šole in v njej zaenkrat še vse mirno in tiho. Toda, že čez nekaj dnt živ-žav, ki ga bodo prinesli s seboj otroci... CELJE: ARHEOLOGI NA DELU Priprave na gradnjo blagov- nic hiše Dobrine, na vogalu '»lod Levstikovo iin Stanetovo Ulico v Oelju, so stekle. Na Zemljišče, kjer bo stala veli- ^ blagovna hiša, bodo te dni Prišli arheologi in preiskali tepen, ki je tudi sicer pod ^jihovo zaščito. Kaj bodo od- krili; To je \"prašanje, ki aa- n^a marsikoga. Tudi trgov- ce. Sicer pa je škoda, da se ®^heološka izkopavanja niso g^ičela že prej. Dilo je dovod j in bržčas tudi sredstev, •an ZALCANI ZMAGALI V soboto se je v Kr- škem končalo 21. repub- liško tekmovanje trakto- ristov ter 5. republiško tekmovanje aktivov mla- dih zadružnikov. Zmago- valec tekmovanja trakto- ristov je bil Miha Vrhov- nik iz Žalca, Žalčani so osvojili prvo mesto tudi v ekipni konkurenci. Na tekmovanju je sodelovalo deset ekip iz vse Sloveni- je. Zalčanom želimo mno- go sreče tudi na držav- nem prvenstvu. J. V. MOZIRJE: O GOSPODARJENJU Počitnic je konec. In tako se bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje sestali na svoji prvi jesenski seji v letošnjem le- tu že v torek, 6. septembra. V središču pozomostd bo razprava o rezultatih gospo- darjenja v prvih šestih me- secih letos. Prav gotovo bo to kritična ocena, saj rezultati niso takšni, da bi lahko bi- li z njimi zadovoljni. Sicer pa bodo odločal še o letošnjih občinskih nagra- dah itd. MB iz zlatarn POSEBNA KOMISIJA DOBRO OPRAVILA DELO Delovna organizacija Zlatar- ne Celje združuje šest teme- ljnih organizacij, od tega pet proizvodnih in eno trgovin- sko Toad. Delovni ljudje v Zlatarnah so že pred izidom za^kona o združenem delu ugotavljali, da določila samoupravnega sporazuma o združevanju te- meljnih organizacij v delov- no organizacijo ne ustrezajo več in da proizvodni odnosi narekujejo dopolnitev navede- nega akta. Zato je delavski svet delovne organizacije ime- noval posebno komisijo, ki naj bi uskladila samoupravni sporazum z zakonom o zdru- ženem delu. Komisija se je pri svojem delu ustavila, ko je družbe- ni pravobranilec samouprav- ljanja dal p>obudo Tozdu Trgovina za novo organizaci- jo glede na določila, 326. in 328. člena zakona o združe- nem delu. V zvezi s to pobu- do so delovni ljudje v trgo- vinskem tozdu morali oceniti ali izpolnjujejo zakonske po- goje za organiziranje več te- meljnih organizacij. Ker so na zboru te pogoje ugotovili, so z referendiimom odločili, da organizirajo dve temeljni organizaciji in sicer Todz Ve- leprodaja z zuanjo trgovino in Tozd Maloprodaja. Sklepa o organiziranju omenjenih dveh temeljnih or- ganizacij je Tozd Trgovina v predpisanem roku dostavila ostalim temeljnim organiza- cijam v sestavi delovne orga- nizacije Zlatarne Celje. Le-te so v pismenem soglasju dale pripombo, da je pri organi- ziranju temeljnih organizacij potrebno upoštevati določila 403. člena zakona o združe- nem delu, ki govori o oprav- ljanju zadev skupnega pome- na. Tako bosta Tozd Velepro- daja z zuanjo trgovino in Tozd Maloprodaja temeljni organizaciji aa opravljanje za- dev skupnega pomena in se ne bosta mogli izločiti iz se- stave delovne organizacije bez soglasja delavcev ostalih temeljnih organizacij za ka- tere bosta opravljali zadeve skupnega pomena. Sedaj, ko so razčiščene do- ločene dileme in upoštevane {X)trebe vseh temeljnih orga- nizacij (sedem in ne več šest) združenih v delovno or- ganizacijo, bo komisija za usklajevanje samoupravnega sporazjuma o združevanju Tozd v DO, nadaljevala z de- lom in vnesla v določila tega temeljnega akta želje in pot- rebe, ki izhajajo iz družibe- nega dogovarjanja in samo- upravnega sporazumevanja delavcev. ANA PEPERKO JAVNEMU DELAVCU DIREKTORJU TOZD JAVNE NAPRAVE TOVARIŠU FRANCU BERVARJU: Tovariš direktor! Ne samo zadnji primer, ko sva skupaj opazovala, kako so nekateri ljudje ix>birali iz kontejnerja na tržni- ci odvrženo sadje, vrtnine itd., marveč tudi nekatera druga vrpa;šanja v zvezi s celjsko tržnico terjajo dolo- čene odgovore. In ker sem že omenU dogodek, me zanima, kaj me- nite vi in vaš kolektiv o odlaganju segnitega in dobre- ga sadja, paprike, paradižndkov... v kontejner? Ali se vam ne zdi, da pobiranje tako odvrženega blaga iz teh velikih pvosod ni primemo, da bi ga morali kakorkoli preprečiti ali pa morda vplivati na prodajalce, da se rajši odločijo za prodajo manjvrednega blaga p>o zaii- žanih cenah. Skratka, slika, ki se nama je odpirala, nam vsekakor ni in ne more biti v ponos. Ne Celju in ne kolektivu, ki upravlja s tržnico! Pa ostaniva za trenutek še na tem prostoru. Očitno je, da tržnici primanjkujejo skladišča. Ali so na vidiku kakšne izboljšave v tem pogledu? In nadalje — ali velja za vse prodajalce na tržnici enak delovni čas za stranke? Ali veljajo za prodajalne v kioskih, se pravi za družbeni sektor, enaki časovna pogoji za prodajo kot za ostale? Kako in kdo skrbi za kvaliteto blaga, ki je na vo- ljo za prodajo? Je mogoče, da bi na primer prodajali na tej tržnici stare ali strupene gobe? Kako dolgo bo ostala tržnica na tem prostoru? J»e morda na vidiku graditev nove na lokaciji med Can- karjevo, Stanetovo in Aškerčevo uHco? In še nekaj, kako je z odpiranjem tržmic v večjih stanovanjskih soseskah? Že v naprej, hvala za odgovore! MILAN BOŽIČ, novinar 4. stran — NOVI TEDNIK št. 35, 2. september 19?^ celje TAKOVO O SEBI PIK JE VELIKAN — 2.000 DELAVCEV Najbi-ž nI naključje, če postaja hotel M6rx v Celju »odskočna« deska isa nmoge •kolektive, organiEaoije in druge, ki bi se radi pred- stavili celjskemu p>otro.šniku, ga opozorili na svoje delo, izdelke in podobna. Kulinaričnejnu dnevu Srbi- je in Banije je v ponede- ljek opoldne sledila predsta- vitev kmetijsko-industrij ske- ga kombinata »TAKOVO« iz Gornjega Milanovca. Ta ko- lektiv se je v petnajstih le- tih razvil v velikega proiz- vajalca hrane. Njegova pro- izvodnja znaša okoli 50.000 ton na leto, letni promet je okoli 130 milijard starih di- narjev, ima okoli 2000 zapo- slenih itd. Vsako leto vlaga v novo proiavodnjo in za njeno izboljšanje vsaj okoli K) milijard starih dinarjev. Velikan torej v vsakem oeiru, in kolektiv, ki širi .wojo poslovno mrežo tudi na slovensko tržišče. »To je kolektiv, ki je ob svoji veli- kosti in pK>m©mbnosti še di- namičen in mlad,« je na sre- čanju v Celju, pred mnogimi pre^tavniki delovnih organi- zacij celjskega območja, de- jal direktor marketing slviž- be, Miodrag Trifunovič. Srečanje v Celju pa je bi- lo vezano tudi na predsta- vitev »Baltic vodke«, pijače, ki jo bo proizvajal kolektiv »Takova« po licenci poljske- ga podjetja »Agross< iz Var- šave. Proizvodnja v novi to- varni blizai Gornjega Mila- novca bo stekla že proti koncu letošnjeg-a leta. Delo se bo odvijalo na poljskih strojih in po poljski tehnolo- giji, le osnovna surovina, krompir, bo domača. In ta- ko se tudi v tej odločitvi PIK »Takovo« kaže skrb, ka- ko zagotovi.ti prodajo oziro- ma odkup tistih ogromnih količin krompirja na širšem območju Gornjega Milanovca, ki po navadi ne najdejo ktiiica. volna laško KDO JE KAZNOVAN? PIŠE JURE KRAŠOVEC * Ko je minuli teden na obisku v tekstilni tovarni v Preboldu predsednik izvršnega sveta ing. Andre*j Ma- rine govoril zbranim delavcem, je med drugim dejal, da. je uspeh tega kolektiva takšen zato, ker so subjek- tivne sile opravile svojo nalogo dobro, ker je bila proizvodna usmeritev in usmeritev na tržišču dobra, da pa je kolektiv delal pod enakimi pogoji kot vse tekstilne tovarne v Sloveniji. Ob teh besedah se je zamislil marsikdo, brez dvo- ma pa tisti tekstilci, ki se z uspehi, kot jih žanjejo v Preboldu, ne rnorejo pohvKtliti. V prvi vrsti delavci »Volne« v Laškem. Nedvomno so bili slaba programska usmeritev v proizvodnji, nezadostno raziskano tržišče in odgovor- nejši del subjektivnih sil v tej tovarni krivi, da je do takšnega stanja prišlo. Vrh vse^a pa še parcialne po- slovne odločitve, ki niso bile dobre. Vendar pa se moramo danes, ko so v delovni skupnosti ostali samo tisti, ki so resnično imeli najmanj vpogleda in možno- sti razsoje, ali njihov »vrh« dobro ali slabo načrtuje, vprašati, če bi bilo lahko tudi drugače? Kolektiv »Volne« v Laškem je, kot so ga gnale sil- nice vzorov, poskušal najti svoje mesto v konjunkiur- nem proizvodnem asortimentu, kakršen je bil takrat pred leti. Načrtovalci take asortimentne prenismeritve so gotovo prepričevali kolektiv, da bo tako najboljše. Ali je bil takrat kdo, ki bi opozoril, da mala tovarna ne more samostojno in konkurenčno nastopati na tr- žišču, kjer se pojavljajo veliki proizvajalci. Je bil tedaj kdo, ki bi bil takšen program dal pod kritično lupo? In vendar imamo institucije, ki so sposobne in so tudi bile sposobne analizirati program tovarnice, kakr- šna je laška Volna. Institucije, kot je gospodarska zbornica in drugi forumi z obilico strokovnih sodelav- cev in raziskovalnih ekip, bi bile tudi pred petimi in vač leti lahko modro svetovale kolektivu, mu ponudile tviii drugačno varianto, kot je bil ti.^ta, ki se je po- zneje izkazala kot zavožena. Ob teh mislih bo kdo povprašal, če pozabljam, da je kolektiv tisti, ki se odloča in da bi bilo vmešavanje od zgoraj v nasprotju s samoupravljanjem. Nasvet, predlog, pa od kaderkoli pride, še ni vmešavanje, kot v kolektivu ni bilo odločanja, če je bil v razpravi sa- mo eden, pa zato gotovo tudi enostranski predlog. Danes so v Volni ostali predvsem tisti, ki niso v stro- kovnem smislu sodelovali v programski usmeritvi to- varne in iz lega izhajajočih investicijskih naložb. Danes v Volni pričakujejo dokončno in uspešno odločitev, ki bo morala biti sprejeta predvsem zgoraj, na repul>- liški ravni. Tudi tokrat nima kolektiv izbire, kajti v razmerah, ki ga tlačijo, je vsaka rešitev dobra. Bilo bi prav, če bi bila rešitev tokrat zares dobra, trajna, kajti na tihem si bo treba priznati, da zdaj popravljamo zamujeno priložnost, ki bi pred leti mor- da preprečila tak razvoj v Volni kot je bil. JURE KRA60VEC SEJEM OBRTI: 272 PRIJAVLJENIH Priprave na deseti jubi. lejni sejem obrti pnhajajo v tisto fazo, ko je že na vidiku končni obris pri- reditve. Veličastna bo, ni kaj reči. Lepa in v čast svojemu desetemu jubile- ju. Formator se zavzema, da bi povsem uspela, tem bolj, ker kaže, da se s tem sejmom tudi poslav- lja kot njegov organizator. Četudi prijave še niso povsem zaključene, je na spisku že zdaj 272 razstav- Ijalcev, prodajalcev in drugih. Med njimi je 98 obrtnikov, razstavljalcev in prodajalcev vseh strok, zatem 25 obrtnih družbe, nih organizacij, 24 indu- strijskih podjetij, štiri o- brtno nabavno-prodajne zadruge s 55 razstavljalci, dve pogod'beni organizaciji združenega dela, velenjsko združenje zasebnih obrtni- kov, ki bo {>ovezovalo šest- najst mojstrov itd. Po- memben bo delež trgov- cev. Ne toliko zaradi pro- daje blaga po znižanih cenah, marveč tudi zara- di poti, ki si jo je izbrala velenjska ERA, ki bo predstavila proizvodno so- delovanje z okoli štiri- desetimi obrtniki in ki bo organizirala tudi po- svetovanje o kooperaciji trgovine z obrtjo. Prijavljena je tudi turi. stična razstava, ki bo zaje- la celotno severovzhodno območje Slovenije. Upaj- mo, da celjsko turistično območje na tej prireditvi ne bo manjkalo. Posebno pozornost za- služita umetna in doma- ča obrt, in še in še. •Celjski sejem obrti bo v bistvu jugoslovanska prireditev, saj bodo na njem sodelovali razstav. Ijalci in prodajalci iz vse države, razen iz Bosne in Hercegovine, odkoder zaenkrat še ni prijav. Hkrati s tem pa tečejo tudi priprave za druge pi reditve, ki bodo sprem- ljale jubilejni sejem obr- ti. Tudi teh ne bo manj- kalo. 1MB cometzreCe ZATAKNILO SE JE PRI SKUPNIH SLUŽBAH 2e pred sprejetjem zakona o združenem delu so imeli v zreškem Cometu dokaj dobro urejene dohodkovne t>dnose, saj so kot merilo za delitev dohodka uvedli tudi osebno oceno. Ta se je nanašala predvsena na režijske delavce z normami, za tiste delavce, ki so delali na akord, pa so uvedli stimulacijo. Pil taki obliki delitve osebnih dohod- kov so sprejeli še dogovor, da normativov ne bodo povi- ševali, ampak z dodatnim sti- muliranjem presežkov norma- tiva spodbujali delavce k boljšemu delu. Rezultati so bili kaj kmalu vidni: delavci so norme prespali tudi za več kot 40<» i>! Pri nagrajevanju po delu se je najbolij zataknilo pri delav- cih v skupnih službah. Zanje v Cometu niso imeli izdela- nih podrobnih meril za deli- tev dohodka po opravljenem delu, vendar so poskušali ocenjevati njihov odnos do dela, odnos do ljudi, izkori- stek deloTOega časa in seveda delo samo. Tako so ocenjene delavce razvrščali v štiri sku- pine: v prvi so bili tisti z oce- no »nezadovoljivo«. Ti delav- ci so dobili »golo plačo«, ki jo je narekovala analitična ocena delovnega mesta. Dru- ga ■ ocena je bila »zadovolji- vo«. Delavci s to oceno so poleg osnovnega osebnega do- hodka dobili še SO"/« presež- ka nad planom, ki ga je pod- jetje ustvarilo v tekočem me- secu. Delavci z oceno »dobro« so poleg plače po analitični oceni delovnih mest prejeli .še 100'>;o presežka nad planom, delavci z oceno »nadpovpreč- no« pa so imeli v naslednjih treh mesecih za 5 '', 0 boljši osebni dohodek, kot ga je predpisovala analitična ocena delovnih mest. V Cometu so delavce skup- nih služb ocenjevali vsake tri mesece. V komisiji je bil po- leg neposredno nadrejenih tudi delavec z oceno »dobro«, ki ga je imenoval sindikat, pa predsednik sindikata, se- kretar osnovne organizacije Zveze komunistov in vodja oddelka. Po nekajkratnem snidenju pa je komisija ven- darle ugotovila, da tako po- stavljeno osebno CKienjevanje delavcev ne rojeva najboljši^ sadov. Ugotavljali so namr(jmembnih prelomnic v zgodovini tovar- ne je bila leta 1962, ko so pričeli s sodelovanjem z ino zemsko tovarno Polex. šlo je za pogodbeno sodelovanje, ko so uvozili opremo v vredno- .sti 750.000 ameriških dolar- jev, za odplačilo pa so na tr- žišča Zahodne Evropa in Amerike izvozili več kot 30 milijonov parov nogavic. Le- ta 1968 so za domači trg na- redili že več kot 16 milijo- nov parov nogavic, letos pa bo 1050 olatiski delovni ko- lektiv dosegel številko 26 mi- lijonov, s čimer se uvršča na prvo mesto po proizvodnji ženskih in moških nogavic v Jugoslaviji. Do leta 1980 naj bi na Polzeli', proizvedli 40 mi- lijonov parov nogavic v skup- ni vrednosti 620 milijonov di- narjev. Več pozornosti bodo v naslednjih letih namenjali izdelkom iz bonibaža in vol- ne. Predvsem zaradi tega, ker nekateri ne prenesejo noga- vic iz sintetičnih vlaken. Družbeni proizvod na zapo- slenega je bil lani na repub- liškem povprečju, med tem ko so bili osebni dohodki za- poslenih za 15 odstotkov niž- ji. Ker v naslednjih letih predvidevajo hitrejšo rast družbenega proizvoda kot jo načrtujejo v Sloveniji, se bo- do temu ustrezno povečali tUr di osfbni dohodki. V nadaljevanju tiskovne; konference so predstavniki! Tovarne nogavic Polzela, nje- nih dražbenopolitičnih orga-; nizacij, totzdov ter krajevne skupnosti odgovarjali na vprašanja o samouprarai or- ganiziranosti te organizacije združenega dela ter o sodelo- vanju s krajevno skupnostjo. Med drugim so povedali, da bo v bodoče treba napraviti nekaj analiz o stanju na po- dročju samoupravljanja ter delegatskih razmerij. Še na- prej se bodo trudili, da bo sodelovanje s krajevno skup- nostjo tako dobro kot je bi- lo do sedaj. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da je v to- varni nogavic zaposlenih več kot šeststo prebivalcev Pol- zele. Prireditve v počastitev 50- letnice tega delovnega kolek- tiva so se že pričele. V sobo- to so na primer pripravili avto ral'ly, v ponedeljek j« bil šahovska turnir, na kate- rem je sodeloval tudi vele- mojster Bruno Parma, pri- pravili so kegljaški turnir, na katerem .so nastopile ekipe i^ vse Slovenije, 15. septembra pa pripravljajo še nogomet- no tekmo s prv"o ekipo Ijut*- Ijanske Oli»mpije. Prireditev lx) seveda še cela vrsta, na nih pa bodo med drugim so- delovali igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja ter operni pevec Ladko Ko- rošec. Osrednja slovesnost, Hf bo še bolj svečana, že za rad izrednih gospodarskih rezul- tatov, ki 90 jih na Polzeli do- segh v leitošnjem prvem pol- letju, bo 10. septembra, n« njej pa bo govorU tudi člaJi predsedstva SRS Tone Bole- JANEZ VEDENIK Leta 1980 bodo na Polzeli naredili že 40 milijonov parov nogavic. Sicer pa so že sedaj največji proizvajalec v Jugoslaviji. Foto: Ione Tavčai $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti golte še vedno BREZ DIREKTORJA FRANCU SIVCU JE ŽAL, DA ŠE NI NA TEM MESTU Spomladi letos so samoup- javni organi celjskega Izlet- j^jjta v skladu z javnim raz- -isoan imenovala za direktor- l TOZD Golte Franca Siv- ga. Ker je bol novi direktor i^kreacijsko turističnega cen- I p-a na tedanjem delovnem , jneFtu vezan na odpovedni jok, ni takoj zaivzel novega položaja. Zdaij pa se bliža jas, ko bi naj prijel za krmi- jo na GolteOi in F>opelj'ad to dokaj gibajočo se barko v varnejše vode. »Poglejte, ne glede na sta- nje, ki v poslovnem pogledu ^ rocžnato, ne glede na dej- stvo, da so Godte izgubile na iigledu in ob ugotovitvi, da me z dosedanjega dela nilhče ne preganja, da sem v mi- slinjski enoti celjskega Top- ra dosegel izreden uspeh, saj sem kolektiv iz izigube po- peljal v pozitiven položaj, sem se odločil, da pojdem na Golte. Torej, v enoto, ki se bori za svoj obst.ainek, ki iz leta v leto izktizuje poslovno izgubo, ki tudi sicer kadrov- sko ni urejena in podobno. Na videz nesmiselna odloči- tev. Toda zame bo ni bilo tako. Odločil sem se zaivest- no, ker sem Gomjesavinjčan, ker imam v Mozirju družino in ker bi rad, da bi Godte ne životaritte v naprej. Odločil sem se dokazati, da se lah- ko tudi to območje pod Med- vedjakom uveljavi, da bodo ljudje, ki prihajajo v ta svet, spozmali, da je tu kolektiv, ki se zaveda svoje odgovor- nostii. In tako sem, čeprav nove- ga mesta še nisem zasedel, večkrat prišel na Golte, se pogovarjal s kolektivom, iskal vzroke za slabo poslo- vanje ... se skratka skušal vživeti v nov položaj in ga tudi spoznati. V tem času sem začel tudi s prvimi pri- pravami za ustrezno zasedbo odgovornih delovnih mest, predvsem za gostinski in teh- nični del. Spoznal sem, da bom le ob pomoči strokov- njakov za ti pKKiročji, ki se prav tako zavedata položaja in odgovornosti, zmogel no- vo vlogo. Takšna kadrovska rešitev je bila že na vidiku. To se je torej dobro raz- vijalo. Žal pa v tem času, torej od spomladi pa vse doslej, ni bik) rešeno tisto vpraša nje, ki bi mi zagotavljalo, da bi lahko nemoteno pričel z delom, da bi imel tako ime- novana zagonska sredstva, da bi slčratka lahko odpeljal Gojte novim časom naproti. In ne samo to, da bi lahko rešil prva materialna vpraša- nja in zagotovil kolektivu, da bo ob vestnem delu tudi primemo, spodbudno nagra- jen. Vse ostalo bi bila moja naloga. Ker to osnovno vprašanje še doslej ni rešeno, sem za- čel premišljevati, tudi okle- vati, čeprav mi je težko, kaj- ti jaz lahko gcrem na Golte že jutri, čez teden dni... Takoj, ko bi dobil to jaonst vo, ki sem ga omenil. Rad bi odšel na Golte, ker sem Se tako odločil. Rad, poudar- jam, ker so mi bUzu, pri srou, ker želim dokazati, da lah'ko tudi Godte drugače za- živijo. Toda, mair naj ob vsem tem postavim svoj socialni položaj na kocko? Tudi za- radi družine si tega ne mo- rem, ne smem privoščiti.« Prane Sivec, navzlic imenio. vanju, še ni zasedel novega delovnega mesta. Laiiko reče- mo, da je to samo škoda. Kajti Golte bi z njim dobile človeka, ki se zaveda položa- ja in ki ima v sebi toliko moči, toliko pripravljenosti, zavzetosti, da bi pripeljal enoto v ugodnejši položaj. Seveda ob ustreznih kadrov- skih in začetjiih materialnih pogojih. Teh slednjih pa za- enkrat ni. Golte so tudi le- tošnje prvo poUetje končale z izgubo. Ta je 1,138.000 di- narjev. Razen tega vse prepo- časi teče akcija za uveljavi- tev novega sp>arazuma, ki bi naj dokazal, da so Golte na- menjene d-eilovnemiu človeku, občanu in da praiv ta človek išče ta svet, da bi se v njem spočil, razvedril, okrepil. Vrh t^a je še vedno odprto si- stemsko vprašanje glede po- slovanja žičnic in vlečnic pri nas sploh. Rešitev tega prob- lema, ne samo na Golteh, marveč tudi v večini drugih taksnih centirov, ni v nj.iho- vem zaprtju, marveč v oži- vitvi iin nudenjiu primerne družbene pomoči. Problemi se torej prepletajo, vsi se jih zavedamo, ukrepov p>a ni, saj takšnih ne, ki bi prinesli re- šitev. Škoda, resnična škoda! M. BOŽIČ . PROMENADNI KONCERTI V organizaciji domačega Turističnega društva bodo 7 tem mesecu v Celju trije promenadni koiicerti. Vsa- kokrat ob petkih z začetkom ob 17.30 pred veleblagov- nico Tkanine. Gre torej za koraik k poživitvi mesta, zlasti starega jedra, gre pa tudi za uvod v števUne prireditve, pred- vsem sejemske, ki se bodo zjvrstile od konca septem- bra pa tja do zaključka otetobra. Prvi koncert bo že jutri, v petek, 2. tjn. Igral bo pihalni orkester železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren« iz Celja. Na drugem, ki bo 9. sep- tembra, bo igrala mdarska gxxiba iz Velenja, za tretji koncert, 17. seiptembra, pa tečejo razgovori s pdhatadm orkestrom storske železarne. GOBARJI, NA PLAN Celjska gobarska družina Je tudi za čas do konca leta pripraATUa bogat delovni načrt. Do zaključka leta bo še šest rednih seminarskih večeiov, ki so vselej v prostorih Društva upokojencev na Muzejskem trgu z začetkom ^ 19. uri. Naslednji bodo: 5. in 19. sep- tembra, 3. in 17. oktobra, 7. novembra in 5. decembra. Člani Gobarske družine bodo sodelovali s svojo razstavo gob na bližnjem sejmu obrti. Njihova razstava bo od 23. do 27. septembra in se bo tako, povsem ra- zumljivo, končala prej, Itot bodo zaprli vrata desetemu sejmu obrti. Mimo tega bodo sodelovali na osrednji slovenski gobarski razstavi od 16. do 19. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Določena sta tudi dva datuma za skupne ekskurzije. Prvi strokovni izlet bo že 3. septembra in sicer v goz- dove na območju Slivnice pri Šentjurju, drugi pa bo 15. oktobra na območje Smartnega ob I»aki. RIMSKE TOPLICE: NAGRADE DRAIIHSKEMU KROŽKU Kot je znano je dramski kr6žek iz Rimskih Toplic med šolskim letom uspešno uprizoril Nušičevo komedijo »Doktor«. Da pa bi bil trad za vajo in uprizoritev popla- čan, se je mentor dramske- ga krožka odločil, da bo vse igralce odpeljal na gledali- ško predstavo. Ker pa dolgo ni bilo na sporedu primerne drame, so se odločili, da bo- do počakali. V soboto pa so se odpeljali v ljubljanske Križanke, kjer so si zvečer ogledali gledališko predstavo »Državni lopov«. M. BRELC laško „ZLATOROGOV POKAL" LD LAŠKO ORGANIZIRA V SEPTEMBRU TEKMOVANJE Simbol lovskih družin je ^^'nsova glava in zlatorogova ^ etiketi laškega piva je ^odbudila lovce laške diru- pc, ^ so lani preimenovali ^•^dicionalna tekmovanja, ki ^ bila od leta 1964 dalje v prireditev Pivo ovetje. tft^ dvanajstih letih uspelih ^kanovanj lovcev za prehod- ^ pokal teikmovanja so le-te- ^ preimenovali v Zlatorogov To lovsko strelistoo tek- ?^anje ima večkraten po- ^n _ razvoij strelskih spo- f^onosti za lov in krepitev ^dske obrambe in družbene J^ozaščite, katere del se od- tudi v lovskih družinah, tekmovanjem bodo tu- ^ Počastili leto jubilejev to- variša Tita, obletnice organi- zacije Zveze komunistov Slo- venije in Jugoslavije in hkra- ti obletnico Laškega ki slavi 750 let tržnih in 50 let mest- nih pravic. V pripravo in izvedbo tek- movanja je vikloučenih veliko članov družine, ki prizadevno ustvarjajo pogoje za odličen odstrel in vzdušje na tekmo- vanju. Streljanje na glinaste golobe in na tarčo mirujoče- ga srnjaka je dokaj zahtevno. Pokrovitelji letošnjega te- kmiovanja so organizacije združenega dela v občini. Stroški tekmovanja bodo zna- šali 25 tisoč dinarjev brez prostovoljnih delovnih ur ob pripravljanju tekmovanja. Med 40 člani Lovske druži- ne, je veliko starejših. Od ustanovitve družine leta 1946 je še pet članov, ki so bili no- silci razvoja lovstva v Laš- kem. Med njimi je najstarej' ši Janez Ferlež iz Laškega, ki je lani dopolnil 80 let. Druži- na si prizadeiva, da bi priva- bila v STvoje vrste več mlajših članov, kajti vzgoja in nalo- ge lovca kot družine so veli- ke, dolgosežne in predvsem humane. Na tekmovanjih, sre- čanjih in lovskih pogonih se razvija zdrafv dtih v zdravem telesu, zato se bodo Zlatoro- gov^a polkala v Laškem ude- ležile 18, septembra številne e^ijpe. PANIKA LAPORNIK mozirje PONOSNI NA DELO RIBNIK, LEP RIBIŠKI DOM IN ŠE MARSIKAJ Lepi so rezultati dela čla- nov ribiške družine v Miozir- ju. Ne samo ribiški dom, ki ga je v soboto popoldne od- pri član predsedstva SRS, Tone Bole, ne samo ribnik, pri katerem sta združila de- lo in sredstva ribiške druži- ne in Nivo iz Celja, marveč še kaj. Gre tudi za vzgojo ribjega zaroda, za nekaj mi- lijonov mladic, ki so jih vlo- žili v reko zato, da bi jo obogatili, za skrb, da bi Sa- vinja ostala čista, aa vzgojo ribičev itd. Novo obdobje za ribištvo v Gornji Savimjski dolini ozi- roma na območju mozirske družine se je začelo po 1955. letu, ko je bila mozirska dru- žina po reorganizaciji celj- ske tudi ustanovljena. Spre- jeli so žalostno zapuščino. Zato so omejevali lov, da hd obogatili vode, kajti ribe, da- jo vedeti tudi drugim^ ali je voda, v kateri plavajo', zdra- va ali ne. Zal, so ostali v pri- zadevanjih za njeno čistočo večkrat bridko razočarani, saj je pet večjih onesnažitev vode v zadnjih štirih letih prineslo kag« smo se kar naen- krat znašli na slepem ti- ru. Vse skupaj je zelo »zwozlano« in pošteno je traba paziti, da komu ne povzročiš krivice. Recimo: hoteli smo primerjati ne- kaj artiklov, ki jih reci- mo imajo vsaj v treh celj- skih trgovinah. Ti artikli pa morajo biti od istega proizvajalca, isti tip. itd., itd. Vse to pa ti še ne za- došča, saj je izredno tež- ko najti tri trgovine, kjer bi imeli' takšne artikle, ki bi vsem enotnim normam za našo akcijo odgovarja- li. Različnih tipov in od različnih proizvajalcev pa seveda ne gre primerjati, kljub temu da ljudje radi velikokrat kar pavšalno re. čemo nekako takole; »Pralni stroj tam in tam stane toliko, tam pa toli. ko.« Ne pogleda pa, da gre za pralna stroja različ- nih tovarn, kar seveda vpliva na razliko v konč- ni ceni. Poglejmo dva, tn prime- re, ki nam j^ih je po na. pomih tekih po različnih trgovinah usi>elo odkriti: Enofazen motor EK SK 11? M 4 (izdelek Elektro- kovine) z vtičnico in vti- kačem stane v Tehno- , mercatorjevi poslovalnici Elektro (zraven Mignona) 3566,10 din, popolnoma enak motor pa lahko ku- pite v Agrotehniki za 3327,88 din ah torej za 238,22 din ceneje. Vzroke, zakaj takšna razlika, bo- mo poskušali raztolmačifci kasneje. Gumi kabel 4x2,5 sta- ne v »T« v Gubčevi ulici (oddelek tehnike) 12,91 din, v Elektrotehni v Sta. netovi ulici pa 13,77 din, seveda posod en meter. Zanimiv je primer pla- ščev za a\'to. Kot primer smo vzeli »SAVA 165 SR 13«. Ti plašči oz. eden stane v »T« v Gubčevi ulici 709,94 din, v Agro- tehniiki 760,53 din in v prodajalni avtomateriala Slovenijaavto v Miklošiče- vi 5 samo 498,17 din! Zdaj pa računajmo: pet plaščev bi v Agrotehniki stalo 3802,65 din; v Slovenija- avtu pa le 2490,85 din! Razlika je kar 1311,80 din ali več kot dva plašča! Ko smo ta primer pove. dali prodajalki v Slove- nioaavtu, skoraj ni mogla verjeti. Poprašala nas je, če imamo točne podatke za isti artikel in smo ji to zagotovili. Ne vemo, zakaj je do razlike prišlo, pomembno je, da razlika je. In to vsaj pri tem ar- tiklu občutna! Jože Rehar iz Žalca ve- likokrat kupuje tehnični material za avtomobile in različne stroje in je ob tem povedal: »Nikoli ne smeš kupiti kar v prvi trgovini, ker so razlike v cenah za ena- ke artikle vehke. Lahko pa rečem, da so v po. prečju najcenejši v Agro- tehniki in še dobro izbiro imajo, žal tudi sam ne razumem, kako je možna takšna razlika za isti ar- tikel, ki je ne nazadnje prispel v Celje iz istega mesta — Kranja.« '^ako smo »telovadili« z raziskovanjem o različnih cenah, nakar smo obupa- li in se ustavili na občin- skem inšpektoratu, kjer sta nam dala podrobnejše informacije STANE GA. BERŠEK, načelnik občin- skega inši>ektorata in LE- OPOLD JEVŠENAK, in- špektor. TRETJINA PRITOŽB JE UPRAVIČENIH stane Gaberšek: »Pravi- loma večjih razlik v ce- nah ne bi smelo biti. Ce pa so, na to vplivajo raz- ni objektivni faktorji kot različne dobave, različni pribitki, število posredni- kov itd.« Leopold Jevšenak: »CSo- renje je izjema (seveda so tudi nekateri drugi, vendar tega vzemimo, ker je z našega območja), ker ima tako imenovani rabat- ni sistem. Oni diktirajo, kakšna bo končna cena. Tako recimo njihov praL n- stroj stane enako v Celju in v Skopju.« stane Gaberšek: »Kon- trola cen je zelo težka, sa; se iz dneva v dan spre- minjajo. Samo poglejte: v Uradnem listu št. 34 je bilo zabeleženih sedem sporazumov o spremembi zadržanih cen, št. 35 je bila temu namenjena vsa, v št. 36 je bil en spora- zum, v št. 37 spet eden, v št. 38 sedem, v št. 39 nobenega (kakšna sreča! — op. p.) in v št. 40 (5. avgust) 13! Da ne govori- mo še o ostalih sporazu. mih, ki so za zveznimi!« Leopold Jevšenak: »Me- sečno dobimo najmanj 10 do 15 pritožb občanov za- radi suma nepra-v-ilnih cen. Vse rešujemo, če se le da. sproti. Stranke o re- šitvah obveščamo pisme- no. Obveščamo jih o po- zitivnih in negativnih re- šitvali. Pri ol)eh primerih jim svetujemo, kako naj »delajo« naprej.« Pride pri tem do kakš- nih problemov? Leopold Jevšenak: »V glavnem ne.« Stane Galjeršek: »Ljud- je nas kličejo zaradi raz- lik v cenah pri paraddžni. ku. vžigalicah. Čeprav gre za majhne razlike, tudi pet para, vseeno njihove pri- pombe obravnavamo. To vzame sicer veliko časa, vendar delamo. Želimo in hočemo preprečevati vse, kar bi vodilo k napačnim cenam in okoriščanju po- sameznikov.« Leopold Jevšenak: »Ena tretjina pritožb zaradi cen je upravičena, ostalo pa ima druge posledice.« Kako je s kontrolo? Stane Gaberšek: »Zelo težko, ker se cene vsak dan spreminjajo. Je pa ob tem cela vrsta faktorjev, ki preprečujejo vsakršno »navijanje« cen. Ce pa že pride do tega, se s tem okorišča kvečjemu posa- mezEiik, to pa tako ali ta- ko kmalu ugotovimo oz. ugotovijo.« Vam koristijo pripom. be občanov? Stane Gaberšek; ■ »Seve- da. Samo morajo biti ar- gumentirane, točne.« Ob tej »solati« različnih cen za popolnoma enake artikle lahko rečemo sa- mo to; cen ne bomo ni- kcli izenačih (za to je več objektivnih faktorjev), jezi pa se lahko izogne, mo s tem, da pač pora- bimo nekaj več časa, obi- ščemo več različnih tr- govin in kupimo tam, kjer je ceneje. Seveda pa je treba biti ob kritiki zaradi različnih cen skraj- no previden, saj je to za. pleten proces, ki zahteva poglobljeno analizo. Leo- pold Jevšenak meni o tem, »da bi ljudje pač morali razumeti, globlje spoznati, ne »šimfati« za vogali ter prijavirti vse resnične pomanjkljivosti.« Cene so v začaranem k 'Ogu. In tega kroga ne bomo zlalika pretrgali. Po- magamo si lahko na en sam način; obiskati več trgovin. VSEENO PREMALO POZNAMO SISTEM CEN Danes je že tako, ko cen ni mogoče navijati v praz- no! Ce pa že do razlik prihaja, so zaradi določe- nih instrumentov verjetno upravičene. In to je treba upoštevati. Možna bi bila podrob. nejša analiza vsega okoli cen. Pa bi se 'ob koncu verjetno znašli tam, kjer smo bili sami na začetku. Torej — s potrpljenjem in razumevanjem bomo m o- rr.li razumeti tudi zača- ran krog cen. Pa brez za- mere, enkrat ostanimo pri tistem, da je pač tre- ba malo več časa in poti, da nakupimo čim cenejše predmete. Drugače bomo vedno jezavi, to pa ni do- bn-o! TONE VRABL mmi PRI JELŠAH: DENARJA NI Vrtec v Ratanjski vasi pri Rogaški Slatini bodo sicer res formalno odprli v sklopu prireditev šmarskega občin- skega praznika, v njem bo našlo toplo zavetišče 160 ot- rok, problemi pa bodo ven- darle ostali. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva si je namreč morala sposoditi za dokončanje del pri tej vzgojno varstveni us- tanovi kar 150 milijonov, ki jih bo treba seveda vrniti. Kako bo do denarja prišla, zaenkrat še ne vedo, jasno pa jdm je, da so možne le dve poti: ali znova obreme- niti gospodarstvo alj. poiska- ti kakšno drugo varianto, kajti po prvi najbrž ne bo denarja, že tako ali tako so letos oskrbovalnino 2?višaliin je še enkrat najbrž ne mo- rejo. Nekje bo torej treba dobiti dodatna sredstva, sicer se bo v otroškem varstvu v šmarski občini grdo zatakni- lo. V precej podobnem polo- žaju so se znašli tudi v do- mu "^»okojencev, kjer imajo že pripravljeno vso dokumen- tacijo za gradnjo druge fa- ze doma. Ustanova bi bila v takšnem obsegu kot ga predvideva projekt torej z upoštevanjem druge faise, naj- bolj rentabilna, saj bi bili v celoti izkoriščeni vsi prosto- ri. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35, 2. september 197> zarja trnovlje V TREH DNEH TRI PREDSTAVE ISTEGA ANSAMBLA Sami člani pirosvotnega dru- štva Zarja Trnovi je pravijo, da bi radi pokaizali svojo diramsko dejavnost zadnjih treh, štirih let. Nobena skriv- nost ni, da delajo v skrajno neugodnih prostorskih razme- rah. Toliko bolj so se razve- selili programa novega samo- prispevka, saj je ta segel tu- di na kultuirno podroičje in s tem tudi v Tmovllje. Pred časom se je že vdrl strop nad odrom v kuLttuTiem domu. 2^rjani si želijo večji in lep- ši diorm, kajti brez dvO'ma so ena naj'delavnejših kultumo- prosvetnih skupin v Sloveniji in tudi v jugoslovansikem me- rilu se lahko kosajo z marsi- kom, ki dela v mnogo bolj- ših pogojih. Zaito so se odločili, da bo- do v treh dneih prikazali svo- je najuspešneijše dosežke v zadnjih treh, štirih letih, da bi pokazali občinstvu, da nji- hov trud ni zaman in da de- lo amaterske gledališke sku- pine ni le nedeljski hobi. Od- več je trelba posebej poudar- jati, da bo tridnevna revija namenjena letošnjim po- membnim Titovim in partij- skim juibilejem. 9. septembra bo ob 19. turi pred 'kulturnim domom v Tr- novljaih na sporedu kcrmedija Jožeta JavoTška »Manevri«. Pired tem bo proslava, kjer bo s koncertom sodeloval MPZ »France Pirešeran« iz Ce- lja. 10. septtimibra bo ob 19. uri drama irskega avtorja Bren- dana Behama »Talec«. Na- slednji dan, v nedeljo, 11. sep- tembra pa bo dopoldne v kulturnem domu ob 10. uri javna radijska oddaja RADIA CELJE, ob 19.30 pa komedi- ja Vladimira Majatoovi^ega »Velika žehta«. D. M. anton herman OB RAZSTAVI V CELJSKEM LIKOVNEM SALONU Sosed v Šoštanju je bil če- vljar in tedaj je Tone laihko vi'del, kaj ia zakaj je kopi- to. Potem je nekega dne svo- jega št^udentskega življenja zavil v Ljubljani k čevljar- ju in si tokrat pobliže, pre- vzet od obUke, temeljito ogle- doval to formo, ki spominja na del človekove noge. Pred leti je imel že v Vele- nju razstaATO starih kopit, to- krat pa je postavil v prostor celjskega likovnega salona sivoje oblikovne in kompozi- cijske zamisli. Razstava je služila za mesto za pogo\'K)T in to v bistvu tudi vedno je, saj se, četudi smo sami s stvaritvami v prostorni, le in- timno z njim občujemo, raz- vija se dia^.og soglasja ali ne- sporazumov. Vso je v glav- nem odvisno le od človel^. Ko se je lotil Tone Her- m^an obdelave kopita, je imel v mislih najprej igrivost kcrm- pozicijskih možnosti. Ta je najbrž izhajala iz osvobaja- nja spon, ki jih terja teme- ljito poznavanje oblikovAih zakonitosti pri izdela^'! ta- ko zahteivnega objeMa kot je kopito — ponairedek pomemb- nega deila človekovega telesa. Pomembnega zaradi tega, keir ob tem raste tudi vloga sim- bola samega, kajti človeška noga je ^lahko mnogateri sim- bol za poti, ki vodijo v j'Utri in poti, ki hočejo v včetraj. S to igrivostjo Herman pravzapiranr nehote opozarja na pomembnost oblikovanja na videz dekorativnih (pa kaj je konec koncev slabega v de- korativnosti?!) predmetov, ki nas v mirLogočem oibdajajo in se nam ponujajo. Morda pre- ko nekatarih spozn^anj hočs iskati globlje odnese in vzpo- stavljati jasnejše dogovore med formo in id-ojo. Ko je bil še v ZDA je spoznaval tamkajšnjo zgolj pc^vršinsko gledanje in spirejemanje li- kovnega oblikovanja. V ti- stem svetu onkraj Atlantika rnoraš biti šokanten, estetske vrednote so -Dremalo. Kot bi jeziček na tebtnici spozir^^ vlekel spet na drugo stran, ko misel skoraj nehote za- ti(pa v pojav premajhne krc'- atdvnosti samega realisama. Danes je treba v likovni mn-etnoisiti delati oblikOTOO in intelektualno, l^ed-no je treba isikati ustrezen dialog, kajti ustvairjalnost te ali one vrste irma možnost velike razsež. nosti. Ko takole teče beseda med plastikami, ni mogla tudi mi- mo našega sistema na akade- miji, kjer se mladi bodoči (ali pa ne) usitivarjalci sreču- jejo z okostenelim sistemom, s kateirim ne morejo in ne znajo luč početi, ko pridejo iz hladnega zavetja dobre sta- re »alme maiter« na sončno cesto življenja. F'0it,em je hu- do in tretba je stegniti roko, da se oprimo ograje. A to je že druga zgodba. Nedvomno je zanimiva raz- stava v Likovnem salonu po- kazala na ustvarjalca, ki bo v prihodnjih obdobjih svoje- ga raziskovalnega dela v smi- slu iskanja nove forme in no- ve ideje poslnišal stopiti čim bliže tisti metafori, preko ka- tere bomo lažje spoznavali ce- lotno poetičnost, ki nam jo lahko nudi umelinost in ki si jo lahko po svoji voilji tudi privoščimo. 8 DRAGO MEDVED POVBAIEK OOPISAI^IH Povratek odpisanih je film, o katerem res ni potrebno veliko pisati. ^Odpisanih se vsi še dobro spomnimo iz mor- da najbolj gledane domače TV serije doslej. Tudi konca, ko osrednjima junakoma uspe pobeg iz okupiranega Beo- grada se še spomnimo. In velikega pritiska jaraosti, ki je terjala nadaljevanje zgodb o herojih podtalnega gibanja v Beogradu, neustrašnih mladincih, ki so tako uspešno mešali štrene okupatorju in njegovim pomagačem. No, povratek odpisanih smo dočakali (2?a spremembo) v celovečernem filmu, ki je le nekakšen uvod v nadaljeva- nje TV serije (to še snemajo). In dobili smo tisto, kar smo iskali — napet, akcijski, v celoti izmišljen film o mladih ilegalcih, ki se z osvobojenega ozemlja preoblečeni v Nem- ce vnovič vrnejo v Beograd, novim težavnim nalogam na- proti. Tihi in Pajo sta tu, ob njiju pa še cela vrsta novih herojev. Skratka — dovolj je vzrokov za uspeh filma, ki pa ni nič drugega kot akcije in smodniškega dima polna bajka. Domača za spremembo. TAKSIST Taksist je nedvomno eden najuspešnejših filmov zad- njega časa, še posebej toplo pa ga sprejema občinstvo, med- tem ko (sp>et za spremembo) tudi kritiki ne varčujejo s pohvalami. FUm smo v Oelju že videli v reviji FEST —- 77. Pa so takrat mnogi ljubitelji filma ostali prikrajšani, saj je bil na sporedu le en dan. Taksist je film o osamljenosti majhnega človeka v iz- prijeni družbi. Film o mladeniču, ki zaradi osamljenosti in izgubljenosti postane nočni voznik taksija, med vožnjami pa se srečuje s človeškim dnom. S pijanci, propadlimi krimi- nalci, prostitutkami in zvodniki... Kratek preblisk brez- perspektivne ljubezni je le intermezzo, ki ga požene še globlje, ki poix>di pravo norost v predanosti nasilju, orož- ju. Kam se bo nakopičeno zlo obmUo? Na koga bo Tre- viis sprotžil svoje orožje — na predsedniškega kandidata, ki maže svetu oči s svojimi lažmi, ali pa bo obrnU orožje proti še večjemu zlu — zvodništvu, narkomaniji ... Taksist je film, ki ga nih^ ne bi smel zamuditi. BRANKO STAMEJCIC eksponat celjskega muzeja PRAVLJIČNA ZAKONCA PIŠE MILENA MDŠKDN Posebnost celjskega muzeja je tudi plastika, ki spominja na grške in rim- ske kiparske ustvaritve. To je kip iz bleščečega belega marmorja, ki ni raz- stavljen, kot bi lahko kdo pričakoval, v lapidariju antičnih spomenikov, pač pa je uvrščen med eksponate v klasi- cistično-empirski sobi. Kip je bil nam- reč izdelan v času, ko so znova zaži- vela načela grško-rimskih vzorov in so antične ostahne pomenile edini ideal vsem vrstam kreativnosti. Ta velika zavzetost za dosežke antič- ne kulture se je pojavila z odkritji Herkulanimia in Pompejev (1748). Raz- vijala se je v slogu »d la grecque« Ludvika XVI (177^—1793). Dosegla je svoj višek v francoskem direfctoriju (1795—1799) in Napoleonovem empiru (1800—1815). Poleg Francije so se za kriterije teh slogov takrat navduševale skoraj vse ostale dežele v Evropi. V tistih časih neoklasicizma so kra- sili inririeure privatnih in javnih zgradb s plastikami, če že ne z antični- mi, pa vsaj s kopijami in odlitki ori- ginalov ali pa tudi z novimi ustvarit- vami, ki so morale biti koncipirane iz- ključno v duhu klasicizma. Takrat je oživela tudi pravljičnost bogate antične mitologije, s katero so skušali priča- rati, zlasti v likovni in drugih zvrsteh umetnosti, miselnost in razpoloženje klasične kulture. KLip v celjskem muzeju je izrazit pri- mer klasicističnega dela, saj je izkle- san iz kamna pK) antičnem vzoru. Prikazana sta mlad mož in žena, ki se spodobno ljubeče objemata in spo- razumevajoče gledate. S koraki sta namenjena k željenemu cilju ... Oble- čena sta v grški oblačili. Mož je ovit v himatij iz mehkega blaga, žena pa v hiton, ki je na nogi spet z okroglo sponko. Pri ženi opazimo sandal s pre- pletenimi jermeni. Lasje obeh so pri- striženi in razpuščeni, krasita jih le značilna relefna rastlinska venca. Po atributih — vencu iz vinske trte, ovnovi glavi in vencu iz bršljanove ve- jice — sklepamo, da gre za zakonsko dvojico »Dioniz in Ariadna«. Dioniz predstavlja v grški mitologiji boga in je istovetcT z rimskim Bachu- som. Je predstavnik uživanja, plodno- sti, opojnosti, vina in pijančevanja. Zanimivo je, da se je Dionizov kult pojavil najprej v deželi Trakiji. V likovni umetnosti je ovekovečen sprva kot bradati starec, kasneje pa kot mladenič izredne lepote, ki se lahko primerja s samim božanskim Apolo- nom. Tudi- Ariadna predstavlja grško mitološko osebo. Bila je hči kretskega kralja Minosa. Tezej, sin kralja Aigea je ubil pošast Minotaura z Ariadnino pomočjo. Po begu z njim je prišel Dioniz in prestrašil Tezeja. Zbežal je, Ariadna pa je ostala z Dionizom. Vzljubila sta se, odšla na goro Drios in se poročila... Njuna z\'estoba je bila trajna! V umetnosti pa sta po- stala in ostala priljubljeni osebi! Tudi v skulpturi, ki je razstavljena v Stari grofiji ;e uresničen fizični in psihični lepoti, kanon antičnega kipar- stva. Izražena je namreč vsa prefinje- nost v plastičnosti in prelivajoči se mehkobi obeh teles in oblačil ter v dvoršenosti kiparske obdelave. Kip je kamnita mojstrovina nezna- nega kiparja, ki je poznal in spoštoval vrednote antičnih umetnostnih dosež- kov. Je ovekovečenje skrivnostnih, a resničnih misli: Vita brevis — amor aetemus — ai^ longa! NAEKTEMPORE DIPLOMA PETROVIČU V Piranu se je končala ve- lika likoivna kolonija Ex tem- pore, ki jo prirejajo vsako leto. Na tej, že d-vanajsti piri- reditvi, so sodelovali tudi sli- karji celjskega diruštva likov- nih amaterjev Dare 21avšelk, Niko Ignjatič in predsednik društ-va Stane Petro-vič, ki je aa svoje delo prejel tudi di- plomo. V soboto so odprli v Llgnamu razstavo kiparskili d< avtorjev, ki so letos sodelovali na mednarodni razstavi I' tart. Mednje so povabili tudi celjskega akademskega kiparj Vaška četkoviča, ki na njej sodeluje s plastiko, ki je n sliki. V mesecu oktobru bo razstavljal z nekaterimi jug« slovanskuni kiparji v Budimpešti, od tam pa bodo omenjer razstavo prenesli še v Sofijo, že od maja pa sodeluje n veliki razstavi slikarstva in kiparstva pod skupnim nasK vom Likanale, ki bo trajala vse "do konca decembra in ob skala mesta Zadar, Otočac, Gospič, Reko, Split, Bihač, Z* nico, Beograd, Osijek in Zagreb. Pred dnevi je tudi poslal najnovejšo plastiko v Tuz' za razstavo »Tito v delih jugoslovanskih umetnikov«. ^ prav še ni konec leta, je to že kar pestra razstavna deja^ nost, kljub temu, da umetnik trenutno nima svojega at Ijeja. DM — Foto: V. BbBJ TRETJI KOZJANSKI KULTURNI TEDEN Tudi letos bo v osno-vni šoli Lesično razstava, ki jo je pri- pravil Muzej revolucije s to razliko od lani, da bo razstava ostala na Kozjanskem. Osrednja prireditev III. kozjanskega kulturnega tedna bo srečanje koizjancev z igralci Slovenske- ga Ij.iidskega gledališča. Svoja likovna dela bosta razstavila liko\mika Ljubica Kočica in Goce Kalajdžaski. Igralec Slovenskega ljudskega gledališča ie Celja Miro Podjed bo bral prozio pdlštanjskega rojaka Mileoka Straška v Kozjem. $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti BRIGADE, ŠOLE BRATSTVA IN ENOTNOSTI SITJESKA, GOSTITELJ BRIGADIRJEV JUGOSUVIJE »Dokler boste na Ljubinem grobu slišali strele naših pušk, Nemci ne bodo prodrli. Ko tega ne bo več, vedite, da na njem ni več živih komunistov proletarcev .. .«€ (poročilo IV. črno- gorske proletarske brigade Vrhovnemu štabu v peti sovražni ofenzivi v junijskih dneh leta 1943) »Trdno sem prepričan, da vi, dragi mladinci in mladinke, niste nič slabši od teh, ki leže v tem grobu in da lahko v slehernem trenutku računamo na vas ...« (narodni heroj Vlado Šegrt, udeleženec bitke na Sutjeski pred grobnico, v kateri počiva 3301 borec. Tjentište 21. avgusta 1977) »Veseli in ponosni smo, da je tudi danes med mladimi prisoten takšen zanos, ki je odli- koval naše borce ne le na Sutjeski, temveč povsod po domovini v letih velike narodnoosvo- bodilne borbe...« (Azem VlasI, predsednik konference ZSMJ na Tjentištu 21. VIII. 1977) Ko se >e Izletnikov av- tobus končno le odtrgaj od vasice, zagrnjene v te- mo, so za nami ostali krepki stiski rok, tudi ob- jemi in ne nazadnje po- ljubi kot popotnica za Su- tjesko. Iz Bistrice ob Sot- li je prej-šnji teden kre- nilo okoli trideset briga- dirjev, predsitavnikov zvez- ne delovne mladinske ak- cije Kozjansko 77, da bi se udeležili X. pregleda športnih in kulturnih do- sežkov brigad na Tjenti- štu. Odšli so na tekmo- vanje, kjer ni bilo tako ze- lo pomembno, kdo bo prvi in kdo tretji, temveč, kaj kdo zmore in je priprav- ljen narediti. Spati na avtobusu ni bi- lo mogoče. Pesem je viha- rila med sedeži, se zdru- ževala z brnenjem motor- ja. Prepričani smo bili, šofer Franci je vozil kar se da varno pa tudi hitJO, da bomo že zgodaj v pe- t)0k na Tjentištu. Prišli smo opoldne. V dež in ve- ter, ki sta se podila po dolina Sutjeske in prega- njala meglo . .. Nismo še stopili iz av- tobusa, ko so nas že ob- krožili brigadirji. Prvi av- tobusi s predstavniki bri- gad, določenimi za tekmo- vanja v nogometu, odboj- ki, namiznem tenisu, šahu in plavanju pa v raznih kulturnih z\'rsteh, so že prispeli. Mladi so se iska- li. Brigade imajo tradicijo, v njih se spoznavajo mla- di iz vse Jugoslavije, roje- vajo se prijateljstva, dne- vi, preživeti na deloviščiJi, se ne poza.bljajo. »Zdravo, zdravo. Se spomniš, bila sva skupaj na Sutjeski? Kje si se- daj? Na Kozjanskem? Kje je to? V bližini Titovega rojstnega kraja. Čudovito, drugo leto bi rad šel tja. Ce bo le mcgoče. Je Vla- st-a z vami? In Džumhur pa Safet in Milance ...?« Vprašanja so deževala, upan.ia tlela. Jugoslavija je od Gevgelije do Triglava posejana z brigadirji. Vse več jih je. Zanimanje za življenje in delo v briga- dah raste. Razkropili smo se po mladinskem centru na Tjentištu. V ozadju je sa- meval spomenik bitki na Sutjeski, simbol trpljenja, odpovedovanja, simbol lju- bezni do domovine. V go- zdu, strmo nad spomeni- kom, leži na majhni jasi obeležje, ki govori, da je tam padel legendami ko- mandant tretje divi2aje Sa- va Kovačevič. Se mnogo je takšnih obeležij, mno^o je grobov. Sutjeska, doli- na herojev pod vznožjem Zelengore, Vučjaka in Ma- gliča, je nema priča naše borbe ... Vse tisto, kar bi bilo treba še reči in izreči v tem ix>poldnevu srečanj, je doreklo zvečer kozarač- ko kolo, kolo, kakršnega še nisem videl. Nekaj sto mladincev se je stmiilo v mogočen krog, v živi spo- menik bratstvu. Taborni ogenj, okoH katerega se je vik) kolo, je bil tisti večer priča nenavadnemu koncertu: v že skoraj usta- ljeni melos brigadirske pesmi, ki ima v sebi ne- kaj posebnega (elemente revolucionarno, ljudske in umetne pesmi), se je vri- nila srbska, črnogorska, slovenska, makedonska, bosanska in hrvatska pe- sem, pesmi narodov in po- krajin. Disciplina je v brigadah najtrši oreh, oreh, ki ga ni moč streti. Ob enajstih je zvočnik oznanil vesolj- nemu občestvu brigadir- jev, da jih čakajo slamnja- če v šotorih, ki so jih na hitro postavili vojaki, živ- žav je utihnil, izpod platen pa se je pozno v noč sli- šalo pritajeno petje. ŠOLA PRIJATELJSTVA Reka brigadirjev, ne- ustavljivi zanos mladih, se je v soboto preselila na štadion, ki so g-a zgradili s svojimi rokami in kjef so bili na tribimi zbrani vsi najvidnejši predstavni- ki družbenopolitičnega živ- ljenja Bosne in Hercegovi- ne. Med brigadirje je pri- šel tudi Azem Vlasi, pred- sednik konference ZSMJ. »... na vseh deloviščih Jugoslavije dela danes prek 27.000 brigadirjev, kar 10.000 več kot lani. Končno smo uspeli raz- biti vse vrste odpora, pre- pričati ljudi, da ni moč gledati altcij le skozi di- nar, kot je poudaril tudi tovariš lito. Pomen mla- dinskih delovnih akcij .je brez dvoma večji in glob- lji, to je šola prijatelj- stva. kjer ima izredno vlo- go, idejnost. Ne nazadnje so brigade pomembna ob- lika aktivnosti prostega časa mladih ...« je dejal navdušenim brigadirjem njihov predsednik. Bitka na Sutjeski se je začela. Tokrat za spre- membno bitka ustvarjal- nosti, sreče in prijatelj- stva. Bitka pod svobodnim soncem. Nogomet je prinesel predstavnikom ORA Koz- jansko 77 drugo mesto, odbojka prvo, šah prav tako prvo, prvo mesto pa so kozjanski brigadirji do- bila tudi za stenski časo- pis, ki je bil skorajda brez primerjave. Taiko so Koz- janci med brigadami Su- tjeska, Sarajevo, Avtoce- sta Bratstvo in enotnost, Beograd, Djerdap, Ibar, Lepenac, Jasenovac, Koza- ra, Kragiijevac, Mariovo, Modro oko, Split, Niš, Plačkovica, Robaje, Mora- va, Otok mladosti, Sava, Palic, Posočje, Partizanski put in Sisak 77 dobili naj- več priznanj in s tem tu- di neuradno prvo mesto v Jugoslaviji. Naj še zapiše- mo, da tudi po delovnih uspehih sodijo v sam vrh. Ni treba ix>s©bej govo- riti, da je najslajše tiisto, kar pripraviš sam. Kon- cert, prav tako tekmovalni, narodno zabavne in zabav- ne glasbe je brigadirje razvnel do kraja in kot v vseh dnevih, se je tudi to- krat razlegal mogočen vzklik iz tisočerih briga- dirskih grl. Vsak je navi- jal za svoje, vsi za vse. »Tito, partija, omladina, akcija!« »Za koga delamo? Za Ti- ta, za partijo, za domovi- no!« OBTOŽUJOČA RESNICA ZGODOVINE Ce si pogledal od mla- dinskega centra proti mo- gočnemu spomeniku bitki na Sutjeski in muzeju, je bila dolina herojev, neko- liko podobna Logarski do- lini, skorajda kot eno sa- mo mravljišče: mladi so potovali do kraja, kjer je padel komandant Sava, pa v muzej, nemo in obtožu- joče strmeli v prek 6000 imen, toliko je namreč padlo partizanov v tej bit- ki, spet drugi do premno- gih obeležij na vseh kon- cih doline. Tako vse do nedelje popoldne, ko se je reka avtobusov počasi odvalila s Tjentišta. Tik preden so se poslo- vili od kraja veli'kih do- godkov, je ob spKjmeniku spregovoril še Vlado Segrt, narodni heroj in udeleže- nec bitke. Povest o nema- lokrat skorajda težko ^-er- jetnih naporih, grom in obupu, da utegne sovraž- nik razbiti partizansiko vojsko, ki je prav v tem dobivala svojo neuničljivo moč, je mlade prikovala na marmornata tla in še- le šegrtova pripoved o iz- redni potezi tovariša Tita, ki je znal na smrt utruje- ne borce izvleči iz obro- čev, je brigadirje iztrgala iz nenadne zavzetosti. He- roj je moral svoj govor prekiniti, Sutjesika se je odela v en sam, mogočen klic: Mi smo Titovi, Tito je naš! In tako sta se ob avto- busu ix>slovila Slobodan in Zogejani, Metka in Ma- rina, Adem in Milica, Pe- ro in Milivoje. Stisk ro- ke, na svidenje naslednje leto. Morda na SutjesM, Savi, Moravi, Paliču, Ko- zari, kdo bi vedel kje. Ah pa spet na Kozjanskem. Avtobusi so začeli poži- rati kilometre. Najdlje proti Posočju in Kozjan- skemu. Teksrt, in foto: MILENKO STRAiŠEK Azem Vlasi: »Brigad ne smemo in ne moremo gledati le skozi dinar . . .!« Hvaležnost Savi Kovačeviču, Nuriji Pozdercu, Ivanu Goranu Kovačiču in mnogim drugim, ki so izgubili življenje v strminah Sutjeske. Raport na Sutjeski. BITI ČLOVEK Bilo je 12. avgusta v Šent- jurju. Cakiala sem na avto- bus, da me odpelje proti do- mu. Med množico ljudi sem opazila mladega moškega, ki je vzbujal vtis reveža. Oble- čen je bil v oguljeno omo obleko, obut pa v do kolen segajoče gumijavSte škornje. Na glavi je imel klobuk. Ne- kajkrat je otožno pogledal navzdol svoje škornje, kakor da bi se jih sramoval. Ko je prestopil, sem opazila, da njegove noge niso zdrave. Na postajo je pripeljal avtobus z oznako Celje—Vir- štanj, ki ga je vozil Jože Di- mec. Ura je bila natanko 14.40. Ljudje so navalili k vratom avtobusa. Med njimi tudi omenjeni moški. Spre- vodnik avtobusa se je drl, naj ljudje p>očakajo na na- slednji avtobiis, ki pa je že odpeljal, kajti le-ta je imel zaniudo. Starejši tovariš je prosil sprevodnika: »Tega vzemi, ki težko hidi!« Toda, on se nd zmenil za prošnjo. »Zdravi« potniki so se stla- čili v avtx>bus. Tudi človek, o katerem pišem, je že stal' na stopnicah. Takrat pa je voznik avtobusa zaprl vrata in popeljal nekaj metrov kar priprtega človeka. Potem je vrata odprl in človek se je nerodno spustil na tla ter kleče pobral klobuk, ki mu je zdrsnil na cesto. Avtobus je odpeljal, pohab Ijeni pa se je z otožnim ob- razom napotil pmti najbliž- ji klopi. Ob prizoru, ki sem ga opi- sala, me je bolelo srce m imelo me je, da bi vpila od ogorčenja. Ali so takšni ljud- je, ki se ne zdnenijo za teža- ve drugega vredni imena — človek?! ROZIKA ŠTURBEJ Vinski vrh pri Slivnici URKDNIsTVO. Da, težko je biti človek in res je, da si marsikateri človek tega imena ne zasluži. Primer, ki S;a opisujete je vreden vse obsodbe in prava škoda .je, da .se ni oj^lasil kdo v avto- busu in /ahtevul od voznika in sprevodnika, da zagotovita prevo7 tudi temu človeku. In ne samo to — tudi sede/. In tako pridemo do spozna- nja, da so tudi »zdravi« ljud- je v tistem trenutku, v sreči, da so .se zgnetli v avtobus, pozabili na sočloveka, jm) vrhu vsega še telesno priza- detega. Ce bi potniki zahte- vali tisto, kar bi morala sto- riti sprevodnik in vroke sploh malokdaj objavljate in se ču- dimo, zakaj o njih ne pišete. Tu v Žalcu nas seveda zani- majo in vas zato prosimo, da o njih sproti pišete.« VKKDM.sTNO: Prt^liog je vsekakor vreden vse pozor- nosti in sami dobro vemo, da n;»ši bralt-i in naročniki radi prebirajo tako inu'nova- no osebno kroniko, v katero sodi.io tudi poroke. Toda, v tem primeru .je pač tako, da imata tista, ki sta sklenila zakonsko zvezo pravico, da odločala ali naj bo začetek njune poti /abeležen v časo- pisu, ali ne. V mnogih pri- merih no\oporooenti ne do- volijo, da bi objavili n.jihova imena t«Hlaj, ko stopajo na novo življenjsko pot. Takš- no njihovo odločitev mora- mo seveda spoštovati, saj gre v resnici za njuno osebno za- devo. No, so pa seveda tudi takšni ki temu objavljanju ne nas|)rotu.je.H». V uredništvu se b<»mo zav- zeli, da bomo znova okre- pili naše vezi z matičnimi službami v občinah širšega celjskega območja in se do- govorili o posreilovanju po- ročil, ki zadevajo poroke. PISMA IZJLA »željno pričakujemo nagra- do, da imamo za kakšno »pi- vo«. Saj pvoznate tisto našo: »to še spijemo pa gremo!« Na hrbtni strani pisma, ▼ katerem so poslali nepravilno i-ešitev križanke, pa so mla- di vojaki še zapisali: »Vsem delavcem Novega tednika polno lepih pozdra- vov. urednicam pa tudk kak- šen' poljubček, šifra: Veseli reki-uti Andrej, I vek. Božek, in Duškec. V.p. 9030/22 Bri- oni«. UREDNIŠTVO: Z nagrado in seveda »pivom« na račun križanke tokrat ne bo nič. Kajti pri reševanju, kljub združenim silam, niste imeli sreče. Sicer pa .je pri tem vedno tako — pa dinigič. Naj vam ta neuspeli poskus ne jemlje poguma. Križank bo- mo imeli v tedniku čedalje več. Zato jih rešu.jte in ni vrag. da bi se vam vsaj enkrat ne nasmehnila sreča. Hvala za pozdrave. Tiste poljubčke pa smo našim to- varišicam v uredništvu izro- čili v vašem imenu kar mi. Tisti namreč, ki nosimo hlače in imamo vojaški stan že za sabo. PRIZNANJE RADIU Pomirja me občutek, da Radio Celje vabi k oddajam v živo ljudi, ki nam lahko povedo kaj več o preskrbi prebivalcev. Vloga Etobrine v tej nalogi je velika in prav takšno sodelovanje in delo Hmezada. Naše gospodinje včasih še peteršilja ne bi ime- le, če bi ne bilo vrtnarije v Medlogu. Naši trgovci se bodo mo- rali zavzeti, da bodo obvlada- li celotno preskrbo z živili, in to skozi vse leto. Potroš- niki smo vzne'mirjeni in si želimo, da naj skrb za pre- skrbo prebivalcev prevzame- jo zares solidna trgovska pod- jetja, ki bodo tudi znala upo- števati delo kmetov in želje ter kupno moč prebivalcev. Potrosšnik iz Zidanškove ulice v CELJU UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Naj zapišemo, da se bodo oddaje v živo na celj- skem radiu v zvezi s preskr- bo prebivalcev nadaljevale. Sicer pa se strinjamo z va- mi, da je naloga trgovine v tem, da zagotovi celotno pre- skrbo prebivalcev in to sko- zi vse leto, ne glede na takš- no ali drugačno sezono. KATERI JE NAJBOLJŠI? Pred nedavnim, točno ne vem, kdaj, je bilo v celjskem radiu ob jubilejnem nastopu moškega pevskega zbora v Taboru rečeno, da je to naj- boljši abor v ža.Lski občini. Zatem je bilo v Novem ted- ' ftiku di^e 14. julija in pozne- i je v Ljubljanskem d.:ie\Taiku , aapisano, da sodi mo.ški pev- ski zbor v Trnavi rned naj- ' ooljše v žalski občini. No, i dne 19. in 20. avgusta pa je , bilo povedano, da je eden izmed najboljših zlx>r(>v v ' šalski občini moški pevski i sbor v Preboldu. Zai-adi tega bi zdaj rad, da mi nekdo razvoudarjanje v bistveno ' kratkem časovnem razdobju i sploh p>otrebno? Dobro vem, da se vsi amaterski zbori in ne samo navedeni trije, bo- re z določenimi težavami. Pevcem pa ni žal truda pri obiskovanju vaj in si skupaj s svojimi pevovodji prizade- vajo, da karseda, dobro zapeli. Če pa hočemu govori- ti o dobrem, boljšem in naj- boljšem zboru, potem pojdi- mo na tekmovanje, to je na ocenjevanje po vseh merodaj- nih kriterijih. To pa, v koli- kor mi je znano, iz določe- nih razlogov dosedaj pri ob- činskih pevskih revijah ni bil namen. VLADIMIR KOS Arja vas 2, Petn>vč€ UREDNIŠTVO: Morda bo- do odgovorili poslušalci Ra- dia Ceije? BILA SEM OGOLJUFANA Bilo je 19- avgusta. Z avto- busom sem se peljala na re- laciji štore—Branibor. Ker nisem vedela, koliko stane vozovnica za dve osebi na tej progi, sem seveda vprašala voznika. Dejal je, da osem dinarjev. Imela sem deset di- narjev in zato prosila potni- ka, ki je stal za menoj, naj mi on vrne dva dinarja. Za- to vržem v blagajno — bil je namreč avtubus brez spre- vodnika — svojih deset di- narjev in še njegovih petde- set para. Šofer se je zadri name, naj vržem svojih deset dinarjev v blagajno brez barantanja, da oviram promet in delam »gužvo«, četudi je bil potnik, k^ je stal za menoj, zadnji. Torej, ni bilo nobene »gužve«. Zaradi šeferjeve zahteve sem bila ogoljufana za dva dinarja. Ne gre za denar, marveč za odnos in za vpra šanje, ali se tako postopa s potniki, ki smo vsak po svo- je člani kolektiva Izletnika? FRIDA BUČKO, Štore 26, invalidska upokojenka UREDNIŠTVO. Že spet se srečujemo s šeforjem avto- busa in njegovim obnašanjem do potnikov oziroma potni- ka. Sicer pa gre v tem pri- meru tudi za problem plače- vanja voznine v avtobusih, ki nimajo sprevodnikov. Kritik na ta račun je dovolj. O njih smo že veliko pisali in tudi govorili v radijskih od- dajah. Predlagali smo, da Iz- letnik reši to vprašanje z že- toni, ki jih naj potniki ku- pijo in z njimi potem pla- čujejo voznino. Tako bo od- padlo vsakršno negodovanje, vpitje in podobno. In tudi računi bodo čisti. V avtobus- nih blagajnah po vsem tem ne bo viškov, ki so zdaj več ali manj naravna posletlica stanja. Zanima nas, če se vam bodo ljudje pri Izletni- ku opravičili za ta primer in vam povrnili tisto, kar ste preveč pustili v blagajni avto- busa. AERO: MLADI ZIVAHNEJE Potem, ko je delo mUidih Aera v le- tošnjem letu že precej zamrlo, so na pobudo nekaterih aktivnih čhUTOv ZSMS Aero naredili vse, da bi se sta- nje izboljšalo. Pri delu jim je poma- gala tudi OK ZSMS Celje. Najprej so analizirali vzroke, ki so botrovali na- stalemu i>(>ložaju, zamenjali nekaj čla- nov vodstva in sklenili, da neaktivnosti ne bodo ti-peli v svojih vrstah. Novo vodstvo si prizadeva, da bi dosledno izpolnjevalo akcijski program. Ena iz- med osnovnnih nalog je evidentiranje mladih v delovni organizaciji. Sklenili so, da morajo poskrbeti za boljšo strukturo posameznih pred.sed.stev OO ZSMS, ki b(xio od sedaj sestavljena iz predstvanikov samoupravnih delov- ih skupin. Dali so ix>budo za ponovo oživitev dela aktiva mladih komunistov ter mladih strokovnjakov. Izvedli so tudi že nekaj akcij, ki so dobro uspele. Tako so organizirali krvodajalske akcije, delovne akcije či- ščenja okolja, zbiranja papirja, sode- lujejo v komisijah za izvajanje določil zakona o združenem delu, v goste so povabili mlade iz pobratenih mest, sodelujejo na mladinskih delovnih ak- cijah. Da bi se mladi bolje spoznali, so pred dnevi organizirali družabno srečanje s piknikom. JANJA ZAVRŠNIK OSTROZNO: TELEFON Letos na območju krajevne skupno- sti -Ostrožno v Celju opravljajo dela za telefonsko omrežje. K delu smo pri- stopih tudi mladi. Mladinci OO ZSMS KS Ostrožno smo tako izkopali okoli 300 m jarka za položitev kabla. V akci- ji je sodelovalo okoli 20 mladincev na- še mladinske organizacije. Ni nam bilo žal naporov in časa, saj smo s tem FK>magali občanom in sebi. F. DIMEC LAŠKO: KAM PO OSNOVNI SOLI? Na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem so v lanskem šolskem letu končali osemletko stotrije učenci, vsa ti pa bodo šolanje tudi nadaljevali. Na srednje šole, in sicer na gimnazijo, jih gre štirinajst, na pedagoško gim- nazijo štiri, vzgojiteljsko tri, zdravstve- no dve, ekonomsko dvanajst, upravno administrativna tri, gradbeno-tehnično pet, strojno-tehnično štiri, elektro-teh- nično ena, kemijsko-tehnično ena, les. no-tehnično ena prometno-tehnično ena. Na poklicne šole pa so se odločili ta- kole: gostinska tri, šola za prodajalce dvanajst, avtomehanična osem, kovi. narska in metalurška deset, frizerska ena, elektro šola sedem, kmetijska in gospodinjska pet, oblačilna in tekstilna šola tri ter druge poklicne šole dve. M. BRLEČ CELJE - OSTROZNO: KRAJEVNI PRAZNIK Krajevna skupnost Ostrožno proslav- lja svoj krajevni praznik v spomin na 19. sep*^ember 1954. leta, ko je bil na Ostrožnem zbor štajerskih partizan- skih brigad in na katerem je govoril maršal Tito. Osrednja proslava bo letos že 10. sep- tembra v Lokrovcu, združena s pro- slavo 30-letnicr gasilskega društva Lo- krovec—Dobrova. Tako bo ta dan ob 16. uri najprej vaja vseh enot civilne zaščite krajevne skupnosti Ostrožno in nastop gasilskih enot sektorja Ostrož- no, uro za tem pa se bo pri gasilskem domu v Lokrovcu pričela proslava kra- jevnega praznika Ostrožno in 30-letnice gasilskega društva. V okviru prireditev na čast krajev- nega praznika so vključili tudi otvorL tev nove osnovne šole »Veljko Vlaho- vič«, ki bo 15. septenibra ob 16. uri in i{ Crt>lo, zdruj najv« Oslrt Za( nostji Ljub( nattu teren skupi in cji njeii, in SI pn.so! iz Cej slavje pokv! V ; letos demsi Ijane, ski J član I Juniji kipar čakui cije. I jevnei čili ^ trajnci VI Vq in ko publil muha tudi I leta. bo n( njakd popla le ne ščic^ brez ukroh presti gaja Sotli moč ji VRI Po ne sk bora doma rega ših v služil la iz\ si no sa. V Celja čelo : mesti 5,6 n prisp ■ kultu skupr Celje, prost žili 1 nja k bo pi ja 19' j N v obrat posel luje pred^ jo d( ker i mate; Kmet vodn; zados N( novai N2 jo tv naprž istoin v žr enem pri I občin sodel lahk< septembra v hali <,.letnice FFT Celje, j^liom del letošnje ^tne akcije KS , telefon«. FRANJO MAUER K: RAZVILI lAPOR jvgi.istu je bila slav- iipokojencev z ,gf,nem delovanju so Itvani pi-apar, na ka- jg trakovi krajevne jfije Rdečega križa ^ije Ljubečna. Na preko sto zlatih ijev. Tak prapor in ivnikov uix)kojencev , bUo pravo ljudsko jim je to prireditev M. BREOL IRMA VIVA VELA rije kiparji, ki btxlo mi vivi. To so aka. jan Putrih iz Ljub- jpal že lani, akadem- Gojkovič iz Pt,uja, ■odne likovne grupe iDenkovič, akademski da. V teh dneh pri- ja kiparja iz Fran. n mesec in ob kra- ;reč svečano zaklju- i ostanejo kraju v MST (DAJ KONEC LAV? skorajda že zgrajen li. bo do dneva re- dokončno zajezitev krat naj bi spustili lajpozneje do konca nekajkrat poudarili 10 besedah strokov- fsakoletne večkratne vendar pa problem ešen. Potok Mestinj- s svojimi meandri skorajda nemogoče krat skupno s Sotlo ito. Podobno se do- ico pri Bistrici ob rugje, zlasti na ob- ULTURNI DOM rizadevanjih krajev- •ko in režijskega od- novega kulturnega rušitvenimi deli sta- je bil eden najslab- i in že dalj časa ni nenu. Rušitvena de- Vranskega sami, ki želijo že precej ča- > podjetje Ingrad iz : gradbenih del pri- •^'ega doma na istem 1'esticija bo znašala Sredstva bodo ransko. Republiška ' Občinska kulturna ^nska banka — podr. ' v domu poslovne kamen bodo polo- V okviru praznova- znika. Kulturni dom P namenu 8. februar- ANTON SMRKE m JELŠAH: VNA MESTA ■Jelšah že dalj časa ' TOZD Kmetijstvo ' delavnica, ki izde- ^odeme hleve. Gre jisko opremo, ki so '' za svoje potrebe, ^vanje po tovrstnem Je, so se v TOZD ^ Odločili, da proiz- '^ko kolikor toliko ^prli v času praz- Praznika. mesta pa računa- ^ Tovarne stikalnih J>esci ga je uredila .iz Maribora), tudi -J® v tem, najbrž ^>slociranih obratov ^ is 15 občanov, v J^jo, da bi obrat v izven občine STR SKOmO: NOVA CESTA Kljub slabemu vremenu se je zadnjo nedeljo v Skornem zbralo pri otvoritvi nove asfaltne ceste okrog 2(K) ljudi. C/esta je dolga 2.3 km in bo po sedanjih predvidevanjih stala okrog sto milijonov sta- rih dinarjev. Nekaj denarja jim še manjka^ toda prepri- čani so, da pri tem ne bo prehudih težav. K stroškom za cesto .so poleg denarja, ki so ga zbrali domačini pri- spevala še- velenjska občin- ska skupščina in občinska izobraževalna skupnost. Sled- nja nekaj nad 16 milijonov starih dinarjev. To so bila odstopljena sredstva za pro- dano staro šolo lovski dm- žini. Pri zbiranju sredstev pa so sodelovali še nekateri ko- lektivi itd. Skorjani sami so prispevali 13,.530.(X)0 starih di. narjev v denarju in 3,800.000 starih din s prostovoljnim de- lom. Kljub dežju so bili Skorja- ni tisto nedeljo veselih ob- razov, kajti dobro so se za- vedali, kaj so dobili z novo cesto. Ko jim je bivši par- tizan Peter, sedaj predsed- nik krajevne skupnosti Go- renje, razložili vse potrebno, je tovariš Polak, kot pred- sednik gradbenega odbora krajevne skupnosti, prereza! trak čez cesto in jo tako formalno tudi odprl. Po slavnosti so se vsi ude- leženci s prevoanimi sredstvi podali do vrha Skornega, se pravi do Župana, kjer se asfalt konča. Na sliki: Med govorom predsednika KS Go- renje Jožeta Remenika na otvoritvi asfaltne ceste v Skomem. ZORKO KOTNIK POLZELA: MODERNIZACIJA VEČ KRAJEVNIH CEST Za krajevno skupnost Polzela dopustnišlci čas, ki se že skoraj izteka h koncu, ni bil čas počitka temveč delavnosti, že v začetku julija so namreč pristopili k pripravam za asfaltiranje treh krajevnih cest. Gre za odseke v dolžini nad 4 km, ki povezujejo odročnejše zaselke s Polaelo. Prvi od- sek, ki pelje v Založe do domačije Pužir je v tem času že asfaltiran. Skupna vrednost opravljenih del in asfaltne oblo- ge na tem odseku je 550 tisoč dinarjev. Trenutno delajo na odseku od Založ do Prelog, Ta je tudi najdaljši in bo stal preko milijon dinarjev, potem pa bodo uredili še krajši odsek v FK>lzelsko gmajno, kar bo st^lo še nadaljnjih 420 tisoč dinarjev. Računajo, da bodo dela v kratkem končana. Poudariti pa je ob tem tereba tudi prizadevnost samih krajanov. S samoprispevki so zbrali več kot 4,)0 tisoč dinar- jev. Tolikšna požrtvovalnost je raztimljiva, saj jih bodo asfaltirane ceste približale Polzeli. Nanjo pa so vezani v šte- vilnih opravkih. Sem morajo v trgovino, v kmetijsko zadru- go, v zdravstveni dom, šolo, torej vedno, ko hočejo kaj ku- piti ali urediti. Tako nam je povedal Rudi Divjak, predsednik s\^eta krajevne skupsiosti Polzela. T. T. ivanka preložnik NJENIH 8 KRIZEV NAJMLAJŠA IZ DRUŽINE DEVETIH OTROK Na obzorju so se pojavili prvi kopasti oblaki. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Stara lipa pred hišo v Sve- telki št. 25 pa je nudila svo- jo prijetno senco. Pod lipo je sedela prijazna in nasme- jana Ivanka Preložnik, roje- na Verbič, ki je 16. junija praznovala svojo osemdeset- letnico. Ivanka je bila kmečka hči. V družini, ki je štela devet otrok, je bila najmlajša. Os- novno šolo je obiskovala v Dramljah. Ko ji je bilo šest- najst let, se je začela prva svetovna vojna. Bratje so od- šli od doma, Ivanka pa je z dvema sestrama ostala doma. Oče in mati sta bila že sta- ra. Moških ni bilo, • zato je morala opravljati vsa dela. Leta 1922. se je poročila z Mihom ?reložnikom, ki se je vrnil iz italijanskega ujetniš- tva. Oče in brata sta mu umrla, zato je moral prevze- ti domačijo. Z Ivanko je do- bil skrbno in pridno ženo ter gospodinjo hkrati. Imela sta enajst otrok. Prišla je druga svetovna vojna. Ivanka se takole spo- minja tistih časov: »Tretjega julija so prišli po nas Nemci in nas izselili. Po- brali smo najnujnejše in za- pustili dom za cela štiri leta. Naselili so nas v Bresnici pri čačku. Domačini so nas lepo sprejeli. Oče je delal na kmetiji, da je preživljal najmlajše, starejšfe pa so po- slali v sKižbe. Prvo leto je bilo zelo htido. Na srbske domačine imam čudovite spomine... Dne 21. julija 1945. leta smo se vrnili domov. Zdaj brez najstarejšega sina Jože- ta, ki je bil na sremski fron- ti in je tik pred osvobodit- vijo padel kot mlad partizan. Takrat še ni imel osemnajst let. Čakal nas je pust in pra- zen dom. Vse je bilo uniče- no. Ni bilo česa vzeti v ro- ke. Za številno družino je bilo treba kruha in strejšd otroci so morali spet od do- ma . . .« Nadaljevalo se je trdo živ- ljenje. Pri 72. letih je Ivan- ka preživela ^ežko operacijo. Leta 1972. .sta si z možem FK5 pedesetih letih zvestobe spet rekla tisti »da«. .Dve le- ti pozneje je Miha umrl. Ivanka zelo rada bere. Žal, jo vid vse bolj zapušča. To se ji zdi najhuje. Tudi hodi bolj težko in že dve leti ima za oporo palico. Ko pa so lani prišli na obisk prijatelji iz Srbije, pri katerih so med vojno stanovali, se je zgodi- lo nekaj posebnega. Brez pa- lice jim je odhitela naproti, srečna, da jih spet vidi. Kdo ve, kje je dobila tolikšno moč! Ivanka si je nadela deveti križ. Njene gtibice, ki se pre- pletajo po obrazu, njene oči, ki izžarevajo dobroto iin lju- bezen, njen nasmeh ... vse to ji daje poseben čar in le- poto. Takšno jo je naredilo tež- ko, a vendar lepo življenje. Tekst: MILENA MARGUČ Foto: EDVARD FIDLER v torek 16. avgusta se je iz Sovjet-ske zveze vrnila petčUuv.ska pionirska delegacija iz Celja, k: je zastopala ■Jugoslavijo na mediiaroclnem kongresu »Srečno otro. štvo v miru.« Delegate za kongres je izbrala občinska zveza prijateljev mladine. Najprej so obiskali Moskvo, kjer so si ogledali njene znameaiitosti, med dnigimi tudi znani Leninov mavzolej. Nato so po dolgi in na- porni vožnji prispeli v Artek na Krimu. Tu so doča- kali prisrčen sprejem. V Arteku je bilo K) talx)rov, v katerih je sodelovalo 105 držav. Prirejali so razna tek- moviuija, s tem pa spoznavali svet in sklepali rK)va prijateljstva. V SZ so se zadržali 31 dni. Pa poglejmo kakšne vtise so odnesli s tega množičnega srečanja. ■lanez Melik: »Obisku- jem 7. razred osnovne šo- le »Celjska četa« v Celju. Mene je novica, da bom sodeloval na tem srečanju zelo presenetila, hkrati pa tudi razveselila. Najbolj všeč- mi je bila gostoljub. nest prebivalstva. V tabo- ru smo se zelo dobro ra- zumeli. Nanj tn na tova- riše pa so mi ostali lepi in nepozabni spomini.« Nada IVlirnik: »Hodim v 6. razred Oš »Celjska če- ta« v Celju. Ko sem zve- dela, da sem izbrana, za tr srečanje, sem bila zelo vesela. Ostali so mi nepo- zabni spomini na mesta, kaiera smo si ogledali, na prijatelje, spoznala pa sem tudi mnogo tujih lju- di in njihove običaje.« Rok Volfand: »Tudi jaz s^m bil zelo vesel, ko sem zvedel, da bom odšel na ta kongres. Najbolj všeč mi je bil, tako meni, kot tudi ostali, Leninov mav- zolej. Presenečal pa me je tud; njihov način prehra- ne. Videl sem mnogo za- nimivosti in prepričan sem, da mi bo ostal ved- no v spominu.« Saša .Seničar: »Grem v 7. razred Oš »Celjska če. ta« v Celju. Zame je bilo srečanje s pionirji vsega sveta zelo lepK) in nepo- zabno. Bilo je mnogo raz- burljivih dogodkov, ki mi bodo ostali vedno v spo- irinu. Kljub temu, da so dnevi tako hitro minevali, sem večkrat začutila do- motožje. Vasja Ocvirk: »Grem v 5. razred osnovne šole St)re. Vest, da bom lahko sodeloval na srečanju ot- rok z vsega sveta, me je zelo presenetila. Srečanje je bilo lepo. Podrobno smo spoznavali Moskvo in njene znamenitosti, spoto- m i pa smo si ogledali tu- di druge kraje. Dnevi so mi zelo hitro minevali.« Takšno srečanje, kot je bilo letos v Arteku ima na. men, da združi v prijateljstvu pionirje z vsega sveta. Mladi Celjani, ki so na srečanju sodelovali, so se spom- nili tudi na obletnico zadnjega streljanja talcev na dvorišču Starega piskra, kamor so v spomin položili venec. MIHAELA BRLEČ 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35, 2. september 197> Vsi trije so bili zadovoljiti na Trebčah tistega čemernega dne, ko so brigadirji odprli prvi del modernizirane ceste Maršala Tita: .4na Kostanjšek, Titova sestrična zaradi tega, ker ji poslej ne bo treba več v Bistrico ob Sotli ali v Podsredo po blatni in prašni cesti, ing. Andrej Kamenšek zato, ker je njegovo podjetje, celjsko cestno podjetje, uspešno opravilo prvi del naloge, ing. Andrej Marine, predsednik IS SRS pa predvsem zaradi hitrejšega razvijanja nerazvitega območja in počasnega, toda gotovega uresničevanja zamisli o kra- jinskem parku Kumrovec—Kozjansko. MILENKO STRAŠEK višje cene PREMALO NAČRTOVANJA V ŽIVINOREJI Zakaj so podražili meso, ko pa ga tudi po zvišani ce- ni ni dovolj? Tako negodova- nje kaže, kako malo vemo o živinoreji. Vprašanje bi se moralo glasiti: ali je bila podražitev svinine odobrena ob pravem času? Odgovor najdemo v mesnicah. Ce me- sa ni, je spodbuda z višjo ceno gotovo prepozna. Torej prepozna in ne da ne bi bila umestna. Prašiče je treba pitati pol leta. Za pitanje je treba do- biti pujske. Za to so potreb, ne plemenske svinje. Kadar je plemenic premalo, je tre- ba čakati leto dni, da se de- lovanje spodbudnejše odkup- ne cene pitancev pokaže v mesnicah v polni meri. Ce je dovolj pujskov, kot zdaj, kar lahko sklepamo po njihovi nizki ceni, pa ugodnejša od- kupna cena prašičev začne polniti mesnice v nekaj me. secih. Nikakor pa ne takoj, kot so pričakovali mnogi kup- ci mesa. Izjema, da bi takoj po zvi- šanju cene bilo v mesnicah dovolj mesa, bi se lahko zgo- dila le takrat, ko bi tako ce- no živinorejci izsilili z zadr. ževanjem pitancev nekaj ted- nov v hlevih in bi jih takoj po zvišanju odkupne cene prodali. To pa se ni zgodilo menda nikjer, čeprav je bilo slišati tudi take očitke. Na- sprotno. V juniju je zaradi negotovosti, kako bo s pre- mijo ali novo ceno v juliju, bilo prodanih tudi precej ta- kih prašičev in juncev, ki bi jih lahko pitali še nekaj ted. nov. Velika slabost, ki nas hu- do žuli že leta in leta — ne le živinorejce, tudi porabnike mesa — je, da cene zvišamo šele takrat, ko mesa nI. To je sicer zakonitost neurejene- ga trga. Ce z obvladovanjem trga želimo izboljšati preskr- bo in proizvodnjo, pa bi mo- rali gospodariti bolje. Kako, to nas uči življenje, če nima. mo visokih šol. Stvari se po- navljajo tako zanesljivo, da jih je moč predvidevati. Za- 1 kaj jih potem ne bi tudi pre- prečili ali vsaj omilili. Ko je pred leti šlo veliko telet v mesnice, so nekateri gospodarstveniki opozarjali, da bo čez leto ali dve prema- lo govejega mesa. Dokler so bile mesnice polne, jim niso hotel- prisluhniti. Zato je mo. ralo priti, kar so napovedali. Ne bi pa, če bi takrat znali spodbuditi živinorejce, da bi privezali in pitali več telet. Sedanje pomanjkanje svi. nine bi lahko preprečili ali vsaj močno zmanjšali, če bi ceno mesa uredili nekaj me- secev prej, ne šele takrat, ko so bile mesnice že prazne. Nekateri živinorejci to sicer že vedo in polnijo hleve za take čase, a jih je premalo, da bi se na trgu poznalo. Koristi le njim. Za dobro na- črtovanje pa je potrebna šir- ša akcija. Zakonitost trga in živino- reje bi morali uiKJštevati vsi, ki se dogovarjajo o cenah mesa. Ne bi se smeli ozirati le IX) mesnicah, temveč tudi po pitališoih. Koliko telet in pujskov je v njih, toliko pi- tancev bo prišlo čez mesce v klavnice. Kadar je pitancev malo, cena mesa nujno pora- se, ne da bi ga bilo zato ta- koj več. JOŽE PETEK jože hudina ZAKAJ NAMESTO BANANE — NE DOMAČA JABOLKA Spomladi je nepredviden mraz skorajda pokopal upe sadjarjev in vinogradnikov, a se je pozneje izkazalo, da je nekaj pridelka le ostalo. Kako sedaj naprej? Čakati na pozebo in prepustiti vse usodi ali iskati rešitve? Jože Hudina, kmet sadjar iz Bistrice ob Sotli, v našem časopisu smo vam ga že predstavili, razmišlja o rešit- vi. Letos mu je slana pobrala skorajda ves pridelek hrušk, ostalo je le kakšnih 20 odst., mlademu nasadu pa sploh ni prizanesla. Precej bolje so jo odnesle jablane, ki so cvete- le pozneje. Preden povemo karkoli o Hudinovih razmišljanjih, raz- grnimo pred vas nekaj številk in podatkov. Hudina, eden največjih sadjarjev v šmarski občmi ima na 8 hektarjih površin 3,5 hektara posajene ga z jablanami, ostalo pa s hruškami. Prve sadike je po- sadil leta 1967, zadnje pa 1972. Za pšenico je bilo zemlje premalo, za koruzo prav ta- ko in zaradi tega se je odlo- čil za sadjarstvo. V njegovem sadovnjaku, ki je vzorno ure- jen, najdemo hruške vilja- movke, boskove steklenke, kleržo in pakresane ter ja- bolka sorta jonatan, zlati de- lišes in starkrimson. Okoli domačije so razvrščene stav- be, ki jih potrebuje za čim- boljše vskladiščenje sadja: hladilnice, kleti in podobno. Hladilnice zadoščajo tudi za še tako rekordne letine, kot bi bila letos, če ne bi bilo pozebe. »Mraz nas tukaj na Koz- janskem in v Obsotelju več- krat obišče, je pripovedoval ob našem zadnjem obisku Hudina. in prav zato sem za- "čel iskati najustreznejšo re- šitev. Pred nedavnim me je nanjo opozoril znanec: po- slal mi je nemško strokovno knjigo o sadjarstvu. Posebej me je pritegnil zapis o za- ščiti sadja v času nevarnosti pozebe z navadno vodo . ..« Sliši se kaj nenavadno, a je res. Sistem zaščite je na moč preprost. Sadjar v ča- su nevarnosti pozeb s poseb- num razpršilcem poškropi z natanko določeno plastjo vo- de drevesa, ki potem zalede- nijo in tako obvarujejo ovet- je pred pozebo. Seveda je le- dena obloga na moč tenka. Takšen sistem varovanja je že vpeljan v Švici pa v Ita- liji in morda še kje drugje. Varuje sadje tudi v prede- lih, ki so izrazito planinski in kjer je možnost pozebe tako- rekoč vsakdanja in kjer sad- jarstvo dosedaj skorajda ni imelo domovinske pravice. Govorimo o alpskih predelih. Hudina je začel iskati. Po- govarjal se je s strokovnjaki zagrebške fakultete za agro- nomijo pa z Agrostrojem in še s kom. Povsod so ga od- pravili z zagotovilom, da pri nas tega sistema še ni in da bo pač treba počakati. Ni- mamo namreč ustreiznih raz- pršilcev, ki bi bili zmožni da jati takšno plast vode, kot jo sistem zahteva. Hudina: »Dobil bom napra- ve za ta sistem pa če ga iz zemlje izdrem!« Letos bo v Hiidinovih sa- dovnjakih po vsej verjetno- sti od štiri do pet vagonov ja- bolk po hektaru, vse pa bo odšlo na južne tržnice: v Banjaluko, Prijedor in dru- gam. »Pri nas trgovina večje po- nudbe odbija,« pripomni Hu- dina in še razloži, da je pri nas nasploh ponudba pre- majhna in da smo vse pre- več orientirani na južno sad- je, ki bi ga morali nadomesti- ti z domačim, kvalitetnim sadjem. Na ta način bi tudi zmanjšali uvoz. V pogovoru smo se dotaknili tudi predlo- ga gospodarske zbornice o novih cenah za sadje: za ja- bolka naj bi odkupne cene veljale p>et dinarjev za kilo- gram, prodajne pa od 7 do 8 dinarjev. Takšne cene bi bi- le dobra garancija kmetu za oživitev sadjarstva, »Predlog vsekakor pozdrav- ljam, a se bojim, da se do- govora ne bodo držali. Iz- kušnje me uče!« Proizvodna cena jabolk pa tudi hrušk raste, cena pa sto- ji že nekaj let, zaščita sad- ja je samo v zadnjih letih poskočila v ceni kar za 100 odstotkov. Hudina bo svoje sadje, ki je zares kvalitetno, prodal. Še vedno ga je. Svojih plan- taž ne namerava širiti, izpo- polnil bi rad le varstvo pro- ti pozebi in uvedel namakal- ni sistem. To je izredno na- tančeii, elektronski sistem, ki skrbno kontrolira vlažnost in količino vode. Nekaj podob- nega že ima HEPOK Mo- stah. S tem sistemom lahko tudi dodatno gnojiš. Hudina se kar naprej uči. Knjiga, zlasti strokovna, pri njem ni redek go.st. MILENKO STRASEK IV8ARIJAGSIADEC: eOROl V KUIVSROVCU Dva avtobusa članov ZB NOV, njihovih svojcev in sku- pinica mladincev iz krajevne skupnosti Marijagradec je mi- nulo nedeljo odšlo na izlet. Preko Ptuja so izletniki najprej prišli v Varaždin, kjer so -si ogledali eno najlepših pokopa- lišč v Evropi. Od tu jih je vodila po zagorski magistrati do Dolnje Stubice, kjer so si ogledali spomenik vodji kmečkega upora Matiji Gubcu. Najpomembnejši cilj izleta je bil obisk v Kumrovcu. Tu so si najprej ogledali dom borcev in mla- dine, nato pa še rojstno hišo predsednika Tita (od tu je naš posnetek). Nekdanji borci NOV, predvsem so bili na izletu borci-kmetje, so s ponosom gledali vsak predmet v tej hiši-muzeju, vedoč, da je naš veliki predsednik izšel iz najpreprostejše kmečke sredine. Po ogledu Kumrovca so se na slovenski strani oglasili še v Podčetrtku, si ogledali staro in novo šolo, nato pa se polni najlepših vtisov vrnili domov. Krajevna organizacija ZB NOV v Marijagradcu vsako leto organizira izlete po do- movini in vselej vklj.učuje v izlet tudi obisk krajev p>o- membnih za NOV in našo novejšo zgodovino. J. Kx. kamp dolina DOMAČNOST, TOPLINA MED GOSTI TUDI AVSTRALCI, NOVOZELANDCI Na celjskem območju sta že dolga leta le dva kampa, oba pa v Preboldu. V polet- nih dneh sta bila oba po- polnoma zasedena, kar je dokaz več, da še potrebuje- mo tovrstne objekte. Obiska- li smo kamp Dolina, Gre pravzaprav za zasebni kamp, ki ga vodita zakonca Vozli- čeva. Kamp leži na travni- ku, zadaj Vozličeve hiše, gostom pa je na voljo tu- di letni bazen. Zanimivo je, da prihajajo sem že nekaj let stalni gostje, največ pa je seveda tistih prehodnih, ki se tu ustavijo za dan, dva, nato pa nadaljujejo svo- jo pot. Letos je kamp Do- lino obiskalo že več kot šesto tujih, pa tudi precej domačih gostov. Med tujci prevladujejo Poljaki, precej je Francozov, Nemcev in Če- hov, Izredno veliko je bilo letos gostov iz Avstralije, Indije in celo iz Nove Ze- landije, Gre za mlade ljudi, ki potujejo po svetu in zai- dejo tudi v ta predel Slo- venije. Dela imata Vozličeva torej preko glave. Zakaj sta se odločila za tovrstno turi- stično dejavnost? Marta Voz- lič pripoveduje: »Nekaj ča^ sa smo oddajali le sobe. Pre- nočišče je bilo pred leti v Preboldu tako rekoč nemo- goče dobiti, saj smo se z oddajanjem sob ukvarjali le nekateri p>osamezniki. Za hi- šo, kjer stanujemo, imamo lep travnik in ker je bilo med ljudmi precej takšnih, ki so želeli ostati v Prebol- du več dni skupaj, nama je v glavo šinila ideja, da bi lahko uredili prostor za kampiranje. Rečem lahko, da njegova urejenost popol- noma ustreza evropskim nor- mam. Osnovni poudarek da- jemo čistoči in povedati mo- ram, da so ljudje, ki pride- jo sem, izredno zadovoljni.« Prehrane v kampu Dolina ne nudijo, ker bi imeli s tem preveč dela. Marta Voz- ličeva pravi, da se z delom, ki ga sedaj opravlja, ukvar- ja predvsem zaradi veselja. Danes ji je tako priraslo k srcu, da si brez njega sploh ne bi znala več predstavljati svojega življenja. Z gosti ni- majo nikakršnih problemov in to je najbolj pomembno. S tem, ko prihajajo ljudje iz vsega sveta, izpopolnjuje- ta Vozličeva znanje različnih jezikov, spoznavata navade tujcev, tu se rojevajo po- znanstva in prijateljstva ... To jima največ pomeni. Kaj je gostom najbolj zanimivo? »Predvsem narava, v kate- ri žive. V kampu je precej sadnih dreves. Jabolka in drugo sadje lahko obiskoval- ci trgajo po mili volji in to se večuii zdi nekaj izsredne- ga. Pred dnevi je neki Ame- ričan dejal, da je doslej spoznal eno samo Ameriko. Ta Amerika je zanj v Jugo- slaviji. Sploh je zanimivo, kakšne predstave dobe tujci o Jugoslaviji, ko nas obišče- jo. Ne gre in ne gre jim v glavo, da imamo toliko pri- vatnih hiš, avtomobilov ... Sploh pa se čudijo naši svo- bodi. Pred tem je bilo veli- ko takih, ki so o nas imeli popolnoma drugačne pred- stave,« pripo\"eduje Ivo Voz- lič, Ob koncu velja omeniti, da je gostom na voljo tudi savna. Odprta je skozi vse leto, ugotavljajo pa, da naši ljudje savne niso vajeni in je za njo izredno malo zani- manja, čeprav pravijo, da je le-ta rezervat zdravja in telesne vzdržljivosti. JANEZ VEDENIK Gostom je na voljo obilo sadja, lični kopalni bazen ter savna. Zal, vlada med našimi ljudmi za savno .še premalo zanimanja, čeprav je to čudoviti vir zdravja in telesne vzdržljivosti. Foto: TONE TAVCAB $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti Mali Danijel hitro steče po kopje ... Zaman sem iskala mlado urarko, Mariko Rupnik, Mo- ža Branka ter sina Danijela doma, v hiši na Ljubnem ob Savinji. Francka Serbela, Ma- rikina mama, me nezauplji- vo vpraša, ko vidi fotoapa- rat, zakaj jih iščem. Ko ji odvrnem, da bi rada napisa- la zgodbo o mladem paru, mi reče: »Saj je Se toliko drugih mladih zakoncev, za- kaj pa ravno o naših dveh?« »Ker sta srečna!« ji prepro- sto odgovorim. Bralcem pa dolgujem poja- snilo, da bo tokrat stekla beseda o dveh mladih lju- deh, ki sta z neizmerno vo- ljo, hotenjem in delom pre- magala toliko ovir, s kateri- mi jima je narava hotela pre- prečiti normalno vključitev v življenje, da naj postaneta poučen primer vsem tistim, ki obupujejo iz tega ali one- ga vzroka. Marika in Branko sta pa- raplegika. MALI JUNAK Z MOKRIMI HLAČAMI Mati me napoti na športno igrišče, tako imenovani Foršt, kjer mož in žena treni- rata za bližnje evropsko pr- venstvo paraplegikov na Du- naju. Branko meče disk, Marika pa koplje. Dveletni sin Da- nijel noče ostati zgolj opa- zovalec. Zdaj steče za kop- jem, ki ga je vrgla mamica, zdaj po disk za očeta. Ves radosten opravlja to delo. Ker se z mamico preveč za- klepetava, je malemu hlačma- nu ušlo v hlačke. Mama Ma- rika je huda, dvigne ga kot pero k sebi in preobleče. Se je huda. Zato vrže kopje dlje, kot prej. A glej ga po- bičal Užaljen, da je zaradi enih polulanih hlačk okaran vpričo »tete«, steče za ko- pjem, a ga ji tokrat ne pri- nese. Z njim steče še dlje, se ustavi in čaka. Mamica mu sledi na vozičku. A Dani- jel steče naprej. In mamica požene voziček še hitreje, da ga dohiti. »Pa je pogruntal spet ne- kaj novega!« se jezi nanj, bolj za šalo kot zares, v sme- hu Marika. Ko se odpravimo čez Foršt proti domu, naleti Danijel na veliko mlako, ki je sonce še ni izsušilo. Beli čeveljčki se ne morejo upre- ti skušnjavi. Najprej majčke- no, potem pa kar celi čofo- tajo po luži. in Danijel v njih seveda. »Včasih me tako razjezi, da bi kar z vozička skočila in mu jo primazala,« ugotovi mlada mamica. KAKO STA SE NAŠLA Svetlolasa Marika je pre- živela otroštvo v brezskrbni razposajenosti vse do tistega usodnega trinajstega leta. ko je neki dan noge niso več ponesle v pravkar pre- bujeno jutro. Paraliza, Neuspela operacija in od- hod v Dom za rehabilitacijo Invalidne mladine v Kamnik je povzročil mnogo žalosti, obupa in trpljenja, v dotlej srečni družini Serbela. Brankova otroška leta ni- so potekala tako brezskrbno, kot Marinkina. V vasi Buko- vo pri Cerknem se vpiše pred šestintridesetimi leti v rojstni list ime: Branko in leto 1941, ter Izreče strašna beseda: VOJNA. Oče pade v partizanih, ma- ter z dojenčkom premeščajo iz zapora v zapor po Italiji. Sledijo dnevi stradanja, mu- čenja, poniževanja. Mati su- ši mokre rute — pleničke na svojem telesu in z nji- mi previja Branka. Otrok hira. Star je dve leti in ne hodi. Samo joče. Joče tudi mati, ko izve za bolezen: Kostna tuberkuloza. Po vojni ga no- si na hrbtu od zdravnika do zdravnika, iz bolnice v bolni- co. Prometne zveze so slabe in denarja ni. Operacije, zdravljenja se vrste do Bran- kovega štirinajstega leta. Za- stonj. Noge ostanejo hrome, zato ga pošljejo v Kamnik, v Dom za rehabilitacijo invalid- ne mladine, kjer se izuči za urarja. Tudi Marika postane urarka in se iz Kamnika preseli do- mov na Ljubno, s skrito sim- patijo v srcu. Branko osta- ne v urarski delavnici v Ka- mniku. Oba pa se ukvarjata s športom. Marika je prinesla iz različnih krajev Evrope, kjer so bila tekmovanja pa- raplegikov, štiri kolajne in pet diplom. Podobna odličja ima tudi Branko. Posebno je ponosen na pred leti osvojen naslov: slovenski prvak v namiznem tenisu paraplegikov. Priprave na olimpijske igre leta 1972 v Ljubljani postanejo zanju odločilne. Povesta si, kot mi- lijoni mladih na svetu, da se imata rada. In dve leti kasneje sklene- ta, da se poročita. NEKATERI SO UUBEZEN OBSOJALI Ljudje so različno sprejeli poroko in Marikino materin- stvo. Nekateri so tudi obso- jali. In najbrž ne tisti, ki so brez »greha«. Nerazumljivo. Saj je Marika vendar zdrava ženska! Če pa se po stano- vanju vozi in pač ne hodi, to pravzaprav ničesar ne spre- meni! Sicer pa poglejmo v svojo skledo in ugotovili bo- mo, da nam je garaža v hiši včasih že premalo. Če bi mo- gli, bi se velikokrat zapelja- li prav do hladilnika ali kar v postejlo. Zaradi komodno- sti, seveda! Dejstvo, da ima Marika oči, nos, usta in sploh vse telo ustvarjeno tako kot jaz, ti in on^ je preklemansko dovolj velik razlog, da se zaljubi, omoži in rodi otroka. Ali pa postavljamo mi, so- sedje, vaščani in meščani pravila, katera ženska naj rodi ali se možu? Če bi bilo tako, (kot na srečo ni!) bi nekega dne lahko izrekli tudi »zakon«: »Roditi ne sme ženska, ki ima krive noge ali velika ušesa!« RAZBREMENIM MATER Ko ju vprašam o načrtih, pove Branko, ozirajoč se k ženi: »Z Mariko sva skleni- la, da je že skrajni čas, da malo razbremeniva mamo pri delu. Marika se bo začela učiti kuhati.« »Mama me nikoli ne spusti k štedilniku, z izgovorom, da naj raje delam v svoji urar- ski delavnici, ker sem moj- ster tam, ona pa v kuhinji«, se opravičuje mlada žena v zadregi. »Imam spretne roke in upam, da mi bo šel »uk« hi- tro od rok. Težje pa bo pre- pričati mamo. da mi bo pre- pustila kuhanje.« Prepričana sem, da bo to iskreno željo mati razumela, saj je vendar podobna ma- teram iz tistih zgodb, ki jim pravimo pravljice. Da, prav ste prebrali. Mila, dobra, pri- dna, razumevajoča, torej vr- line, ki jih posreduje človek, ki je že mnogo trpel ter zato veliko razumel. In v pravlji- cah dobri ljudje mnogo trpijo. Toda na koncu so vedno sre- čni, ker zlo premagujejo z dobroto in ljubeznijo. »Vedno sem si želela sa- mo eno, da bi bila Marika srečna. Sedaj, ko jo vidim po tolikih letih obupa, negotovo- sti in žalosti spet veselo, se mi je odvalil s srca največji kamen, ki sem ga kdajkoli nosila. Samo, da je Daniel ne bi kdaj žalil!« doda mati z vzdi- hom, ki bi hotel to preprečiti in ustaviti. »Želite nemogoče!« ji od- vrnem. Vsi otroci sveta, kdaj pa kdaj užalimo, in smo užali- li in verjetno še bomo užali- li svoje starše. Ta davek pla- čujemo vsi starši in jim ga »darujemo« vsi otroci sveta. Na žalost! BRANKO IŠČE DELO Marika, ki se je šele z roj- stvom sina Danijela otresla preostalih manjvrednostnih kompleksov, odločno pravi: »S skupnimi močmi se še hi- šo da prestaviti. Če bova ži- vela skupaj, bova premagala tudi težave, katere naju še čakajo v življenju.« Branko je trenutno na do- pustu pri svoji družinici na Ljubnem, sicer pa je v delov- nem razmerju v urarski de- lavnici v Kamniku, od koder se za konec tedna pripelje na Ljubno z avtom, ki je pri- rejen za ročno upravljanje. V občini Mozirje se zanj še nI našlo delo, kljub prošnjam, poslanim na delovne organi- zacije. Res je, da ima Marika obrt, vendar je dela za oba premalo. »Razumite, da ne beračim, ampak pošteno prosim za delo. Tudi prekvalificiral bl se. samo da bi lahko živel z otrokom ter ženo skupaj. In čutil, da sem v delovnem kolektivu zaželen ter ena- kovreden drugim delavcem,« doda mož Branko. Naj ob koncu zapišem, da je ČLOVEKU preprosto pre- povedano biti manj vredeni Kot ljudje smo vsi enaki prav zato smo dolžni uvelja- viti in izpeljati enakost tam, kjer jo je hotela nekemu člo- veku okrniti narava. In kdo bo enakost omogo- čil, izpeljal v tem primeru, če ne mi, vsi skupaj! Besedilo in slike: LIZA L»K skup^ 12. stran — NOVI TEDNIK sliki vidimo medeninasta Česala za konjsko grivo, ki so jih nekoč uporabljali kočijaži, sraven pa |e še več drugih orodij in dragoceni vrč. Vinka Jordana, priletnega možakarja Savinjčani dobro poznajo. Veliko jih je, ki so mu hvaležni za to ali ono uslugo, ki jim jo je napravil kot gradbeni tehnik, marsiko- mu je poiskal izvir vode, saj je pri tem neverjetno spre- ten, poznajo pa ga tudi kot uradnega cenilca. Manj pa je tistih, ki vedo, da je njegov dom v Gotovljah pri Žalcu pravi muzej v malem. Prav s tem pa želimo tokrat se- znaniti naše bralce. Beseda »seznaniti« je, ta- ko kot sem spoznal, ko sem »i Jordanovo zbirko ogledal, veliko preširoka. O njej bi bilo mogoče še in še pisati. Kamnita sekira že pred pragom Jordanove domačije me je pozdravil star rimski kamen z napisom in kot mimogrede sem ome- nil, da je to verjetno najsta- rejši detajl zbirke. Zbiratelj pa mi je ponosno pokazal se- kiro iz kamene dobe. Pred- metov, ki sodijo v daljno pre- teklost pa je še več. Tu je stara keltska žara s pepelom, ki je bila na tem, da ostane ob jarku za kanalizacijo, iz rimskih časov ost za lovlje- nje rib, rovnica s sekiro, srebrna žlica in več okrasnih zaponk. Pozornost vzbujajo tudi fragmenti različne rim- ske opeke iz taborišča v Lo- čici pri Polzeli z napisom II. italske legije, ki se je tu za- drževala v letih 161—181, ko je vladal cesar Marc Avrelij. iz dobe naselitve Slovencev v teh krajih pa je izredno lep glinast lonec, ki so ga odkri- H pri gradnji gospodarskega poslopja v Gotovljah ob loba- nji in ostalih ostankih lastni- ka. Nekoliko »mlajše« so kle- šče iz dobe reformacije ze pečenje hostije. Iz tega časa sta tudi dve opeki, na eni je letnica 1599, na drugi pa kratica TLAP, ki po naše po- meni: Če se bojiš truda, po- misli na plačilo! To je bilo geslo, napisano v" grbu škofa Tomaža Hrena. Na stenah se potem zvrstijo številni krož- niki, nekateri kositrni z let- nico 1752, drugi glinasti, vsi pa izpričujejo dejavnost lju- di v času, iz katerega izhaja- jo. Ob njih je vrsta uporabnih predmetov, kot so svetniki, ki so jih uporabljali kot dr- žala za smolenke s katerimi so nekoč razsvetljevali svo- je domove, rudarske svetil- ke, medeninasta in z orna- menti okrašena česala za konjsko grivo. V spomin na turške vdore ima Vinko Jordan v svoji zbirki nekaj podkev turških konj, sabljo s slonokoščenim ročajem in še nekatere pred- mete. Med orožjem je izre- dno zanimiva 300 let stara mušketa na kresilo, več pušk in pištol ter sablja-francoske- ga vojaka iz Napoleonovih časov. Stike predstavljajo poseb- no poglavje v tej imenitni zbirki. Veliko jih je in vseh vrst so. Edina skupna last- nost jim je starost. Veliko jih je naslikanih na platno, pra- va dragocenost pa so, kot je povedal zbiratelj, tiste na steklu. Teh je deset. V zbir- ki je slika Trsta s pristani- ščem iz leta 1801, originalni portret Josipa Stritarja, ki ga je upodobil Fran Sterle in še vrsta drugih. Gotske in baročne skulp- ture in plastike imajo svoj kot. Zbrane so ob kipu sv. Antona za katerega trdi Vin- ko Jordan, da je star preko 300 let. Ostale predstavljajo prizore iz križevega pota in iz svetega pisma. Posebno mesto v Jordanovi zbirki zavzemajo ure. Najsta- rejša meri čas že celih 250 let. Njena posebnost je, da kaže tudi dneve. Poleg te pa visi na steni še vrsta drugih zelo starih ur, ki so poslika- ne z vsemi mogočimi motivi, ki predstavljajo delo, razpo- loženje, letne čase, živali in drugo. Poslikana so ohišja, včasih tudi kazalci, uteži so velike in težke in nemalokrat umetelno izdelane. Najzgovornejši dokumenti pa so prav gotovo stari za- pisi. Malo jih je ohranjenih in bolj iz zgodnje dobe iz- hajajo. manj jih je. Nekaj jih je tudi v Jordanovi knjižni zbirki. Tu je rokopis Ignaca Orožna, medtem ko matinovo biblijo in jev novi testament Muzejski knjižnici v C Denar je star čeprav ni, da bi g? slov vzeli dobesedno vendarle res, so de znali že zelo zgodaj, pričajo kovanci, kate rost se šteje v tise Nekaj takih je tudi , novi zbirki, saj se predstavil kot straste zmatik, ki pa ni stra mo v zbiranju nove več tudi v tem, da s va v dan izpopolnji kovno znanje o njih govi delovni sobi je in izredno lepo ureji ka starega denarja, no se ponašajo pr; zbiratelji. V zbirki i dragoceni starogrš v srebru in bronu iz lipa Makedonskega, vladal v letih 359—: našim štetjem in ij njegovega sina Ali Velikega. Ob njih s( in rimski novci, mi srebrnik Cezarja na njegovega morilca 8 drugi strani, zvrstijo i podobe cesarjev Avg berija, Kaligule in -V« robu txhn stoji ena najlepšimi »j- sebnih hiš. Pa saj to ni mmdna hiša. To je mla, dvorec. Dixvnajst sob z vsem udobjem. Gospodar, obrtnik Stevo. je umrl pred tremi leti. Zdaj sta r teh sobah sa7no dve osebi: gospa Truda, vdova po pokojnem Stevu in osem- najstletna hči Tanja. Vsaka ima svoj moderni avto. Tanja gre jeseni na uni- verzo, gospa Truda pa doma gospodi- nji. Oblači se po najnovejši modi, za krmilom pa je pravi divjak. Med seboj nimata najboljših odtio- jtof. Zgodi se, da pi%>elj€ Tanja snub- ca domov, mati Truda pa jima je ved- no za petami. Je čistokrvna koketa. Zgodi se, da si mati in hči skočita r lase. Pošteno se zruxYi>ta. Mimoidoči t(kiaj postoje pred hišo in prisluh- nejo. »Očeta si s}>ravila v grob, zdaj pa meni fante odziraš. Nesramni<'a!« »Tamle so vraia. Poberi se!« »Hopla, očetova polovica je moja!« »Plesov v moji hiši ne bo in amen!« Zato je hčerka največ zdoma. Kaj pa ji manjka! Denarja kot toče, avto, drage obleke, nakita za pol tovornja- ka. Manjka ji samo sreča. Fantič pri- de, dobi, pobere in odide ... Tudi gospa Truda ima cesto obisk. Prihaja prileten gospod, visok in sivo- las. Res lepo negovan. Na večer se od- peljeta. In hiša je prazna. V dvanaj- stih sobah ni žive duše. čez cesto stoji podrapana bajta. Vsak hip se bo zrušila. V njej še ved- no stanujeta Jaka in Lizika. S skrom- nim penziončkom in oba krepko preko sedemdeset let. Posedata na klopci in gledata dvorec čez cesto. In »e či^ dita, odkod nekaterim tolikšno boga- stvo, ko pa jima je sin, ki je padel v Gornji Savinjski doHni vedno govo- rU: zmaga je naM in v notn državi bo- gaiašev ne bo! Bik) je julija leto*. Pride go»pa Tru^ da in reče: Štora .fta, koš ta se mma bo podrla" na glavo, jaz pa imam v kleti čedno stanovom)e. Pokojni je imel tam svojo pokojnino. Zdaj sem vse prodala in sobi sta prazni. Prideta? Namesto najemnine bosta delala na vrtu. Vrt je velik, rok pa nobenih. Rečeno storjeno. Minilo je nekaj dni. Jaka in Lizika sta bila v novem sta- novanju. Prava nebesa! Zanimivo, tudi hči Tanja ni nasprotoxxila. Hm, kako sta se stara dt^a zagrizla v vrt! Ljudje so se čudili, odkod gospe Trudi to- likšna dobrota. Deset let sta Jaka in Lizika !iodila na stanoi^avjsko, pa nič. Zdaj v trenutku tolikšna sreča. Toda. dobrote gospe Trude še ni ko- nec. Jaka in Lizika sta morala v limu- zino in Truda ju je odpeljala v Gor- njo Savinjsko dolino. V čudovit koti. ček. v čudoviU^ hišico. Jedli imenit- no. pili najboljše pijače. Lizika je srAdi pojedine zavzdihnila: »Tam doli. pri Ljubnem, je padel na.š Marko .. .« »Gospa, je . ta hiiki tudi vaša?« spra- šujte Jaka. »Tudi. Prihodnji teden pa vaju pe- ljem na morje. Blizu Portoroža. Jaz imam rada gorski trak, pokojni pa je obožer>al morje.« »Se nikoli nisivs indela morje « Tudi ob morfu je elegantna zidana hišica. S čudovitim razgledom na mor- je. Tudi z ladjo so se peljali. Ko so se vračali, sta se Jaka in Lizika tesno objela in Jaka je Liziki šepnil na uho: »Liza, to so n^esa!« Lizika pa nazaj: »Jaka, zdaj pa se le potrudiva, od jutra do večera bova na vrtu. Gospa Truda je zares velika dobrotnica! In zagotovo sta bila v tem trenutku Jaka in Lizika najsrečnejša človeka v Spodnji in Gornji Savinjski dolini. o; ko bi bilo še več takšnih dobrot- ntc.f? DRAOO KUMBR Vinko Jordan se v svojem kraljestvu nfied starinami najbolje počuti. Vsaka od n)iH prirasla k src« in »iivljanjepi«« v«ake mu je ananu NOVI TEDNIK — stran 13 ki je dal takratni Celei me- stne pravice, zatem cesarja Proba, ki je na naših tleh pr- vizasadil vinsko trto in Dio- klecijanova pa vse do bizan- tinskih cesarjev, ki so plače- vali s tako imenovanimi skle- dniki. Bogata je zaloga novcev iz srednjeveških kovnic iz 11 in 12. stoletja. Zlasti so zasto- pane ptujske, brežiške in šentviške. Prava posebnost je srebrnik kosovskega juna- ka Carja Lazarja, novci Mati- je Korvina — Kralja Matja- ža. V posebnem katalogu so razporejeni novci kraljevine Srbije, Črne gore ter stare in nove Jugoslavije. Poleg tega ima Vinko Jor- dan več kompletov iz evrop- skih in drugih držav. Imenit- ni so novci Katarine II. Ve- like, ruske cesarice, Napo- leona Bonaparta, turških sul- tanov itd. Doslej je tekla beseda le o zbirki, ki pomeni ne samo za zbiratelja temveč tudi za vse nas veliko bogastvo. Znano je, da so tisti, ki si ustvarjajo zasebne zbirke, trn v peti muzejem. Tega o Vin- ku Jordanu ne bi mogli trdi- ti. Namen njegovega dela ni odtegniti svoja odkritja jav- nosti. Nasprotno! Njegova hiša je odprta obiskovalcem Njegovi gostje so šolarji, di jaki in vsi tisti, ki jih stari ne zanimajo. Znano je tudi da je že marsikatero pose bnost izročil temu ali one mu muzeju. Poleg tega se neprestano strokovno izpopol njuje, v njegovi delovni sob je na kupe revij iz vseh ev ropskih držav, ki obravnava jo numizmatiko ali starine Ni mu namreč dovolj starino prinesti domov, jo postaviti na polico in enkrat na teden obrisati prah z nje. Z najde- nim predmetom živi. zato ga hoče spoznati kar najbo- lje. V tem pa je tudi bistvo njegove ljubezni in strasti, ki izžarevata iz vsake njegove kretnje in besede. In kako se je ta ljubezen rodila. Sam pravi takole: »Ne bi mogel reči kdaj in kje. Mislim, da je z mano že vse življenje. Morda sem jo začutil takrat, ko sem v Savinji našel rim- ■sko sekiro, mogoče takrat, ko sem se sam z nekaj de- lavci loti! izkopavanja rim- skih grobov v Šempetru. Ne vem natančno.- Sicer pa to tudi ni tako važno. Tu je nje- gova ljubezen do starin rodi- la obilo sadu. Tekst in foto: TONE TAVČAR Luteranske klešče za peko hosti) rta katerih je dobro vidna letnica izdelave 1568. Pesem me je popeljala v svet in do nje čutim veliko zahval in obvez. Klepet o slovenski in jugoslovanski zabavni glasbi si brez omenjanja Elde Viler zares ne moremo predstavljati. Elda je že več kot deset let svojstveno ime v svetu naše zabavne glasbe. Ni festivala v Jugoslaviji, kjer še ne bi prepevala. Za pesmi v njeni interpretaciji so podelili vrsto nagrad. Večino je podelila strokovna žirija. Samo enkrat se je dogodilo, da je prejela nagrado publike. To je bilo leta 1973 na Slovenski popevki, ko je prepevala Sossovo in Šo- emnovo skladbo Ta svet. Ali to pomeni, da publika za Eldo ni preveč navdušena? »Predvsem moram povedati to, da pojem za ljudi in ne za strokovne žirije. To bi pravzaprav želela. Navsezadnje vsi delamo za to, da bi čim širšemu krogu ljudi nudili mal- ce zabave, nekaj prijetnih trenutkov v tej dirki s časom, ko nemalokrat pozabimo na to, da smo navsezadnje ljudje. 2al pa so razmere v naši zabavni glasbi takšne, da pod- piramo na različne načine stvari, ki jih ne bi smeli. Ne mo- rem razumeti, da se pri nas tako malo da na vzgojo publi- ke. Vsi pa smo vedno pripravljeni tožiti, zakaj imajo pevci iz drugih republik v Sloveniji takšne uspehe. Mislim na tiste, ki nimajo nikakršnih glasovnih zmožnosti in smisla za interpretacijo. Mnogo bolj so priljubljeni kot na primer Zdenka Kovačiček, Josipa Lisac, Nada Kneževič, Leo Martin in Arsen, ki brez dvoma sodijo, vsaj zame, v evropski vrh. O sebi ne govorim rada. O tem, da ljudje nad mano niso preveč navdušeni, sem že večkrat razmišljala in se seki- rala. Šele sedaj vidim, da to ni imelo nikakršnega smisla. Spoznala sem namreč, da ima pač vsak pevec svoje ob- činstvo. Tudi jaz ga imam. To potrjujejo pisma, ki jih do- bivam. Ker prepevam stvari, ki ne gredo ne vem kako hitro v uho, imam manjši krog poslušalcev, je pa res, da gre v mojem primeru za ljudi, ki imajo določeno glasbeno izo- brazbo. Navsezadnje sem si ime ustvarila s pesmimi, v ka- tere kvaliteto ne gre dvomiti. Sicer pa-ko je revija Mladi- na pripravila glasovanje, so mladi poslali kar precej gla- sovnic zame in pristala sem na tretjem mestu. To pome- ni, da imam svoje poslušalce tudi med mlajšimi, čeprav so vsi trdili, da r>i tako. Vztrajala pa bom pri svojem konceptu in pela to, kar mi je všeč. Nikdar ne bi pela stvari, ki so dvomljive. Navsezadnje pri takšnih zvarkih nimaš kaj poka- zati. Razen žiro računa seveda«. NT: Glasbeni strokovnjaki trdijo, da sodiš med tri naj- boljše jugoslovanski pevke zabavne glasbe. Kaj meniš o tem? »Pohvale sicer vsakemu godijo, neumno pa je delati primerjave, ker pač ima vsakdo svoj stil petja. To kar poje Neda Kneževič, je težko peti Zdenki Kovačiček, tisto kar po- je Josipa, bi morda ne ležalo meni ... če sodim po gla- sovnih zmožnostih, zase vem, da jih imam. Že po tem, ker vedno pojem stvari, kjer je treba imeti določen glasovni obseg in potencial. Samo to pa še ni dovolj, da je pevec dober. Pesem je treba doživljati in jo podajati. Če nisi pri stvari, če nisi čustveno prizadet, potem je stvar nepreprič- ljiva. Meni je največ dalo petje v barih. Tam se pevec ka- li.- NT: Kaj meniš o naši zabavni glasbi? »Dolga leta smo obstajali na enem in istem nivoju. Za- dnja leta smo prav gotovo napravili nekaj pomembnih ko- rakov naprej. Najbolj vesela sem uspehov mladih glasbeni- kov. V mislih imam Marka Breclja. Andreja Šifrerja in Alek- sandra Mežka. Ti so v svet slovenske zabavne glasbe zares prinesti nekaj novega, svežega. Prav bibilo, da jim poma- gamo po najboljših močeh. V Sloveniji pa je na žalost ta- ko, da je pevec prepuščen samemu sebi. Nekaj časa mu nudimo vse, ga kujemo v zvezde. Nujno je potem, da pro- pade tisti trenutek, ko se ne vrti več vse okrog njega. Prav takrat, ko bi lahko največ dal, se izgrajeval in kvalitetno na- predoval. Meni je ogromno pomagal mož, ki je končal gla- sbeno akademijo. Brez njega ne bi bila to kar sem. Naši skladatelji delajo s pevci tako malo. da tega nikakor ne mo- rem razumeti. Enostavno dobimo note, potem pa se mora- mo sami znajti. Še največ dela s pevci Ati Soss. Vsi so preveč zaposleni z drugim stvarmi. Je pa po mojem oseb- nem mnenju slovenska zabavna glasba kvalitetno precej pred ostalo jugoslovansko. Ob tem pozabljamo, da je danes zabavna glasba tudi posel. To dobro vedo Hrvati in Srbi, kjer ni problem posneti plošče, nastopati na televiziji in so- delovati na koncertih. Slovenci na televiziji tako ali tako nimamo svojih zabavnoglasbenih oddaj, koncertov imamo toliko, da še za kruh ne bi imela, o plošči v Sloveniji lahko pa le sanjam. V Ljubljani so mi sicer obljubili snemanje veli- ke plošče, ki jo ima skoraj že vsak hrvaški pevec. Bila sem zelo vesela, čeprav nisem vedela, kaj naj storim, ker sem imela pred tem že vse urejeno z Jugotonom. Pogod- be z Jugotonom nisem podpisala, ker sem čutila dolžnost, da ploščo posnamem tam, kjer so največ naredili zame. Če tega ne bi storila, bi se na gramofonih že zdavnaj vrtela plošča s skladbami skladateljev iz Zagreba in Beograda, ki zadnje čase ogromno pišejo zame. Ni torej čudno, da naj- več nastopam na Hrvaškem, male plošče pa že tako ali ta- ko nekaj let siiemamo samo v srbohrvaščini. V Sloverriji mi tega ne omogočijo. To je tisto, kar me boli. Najbolj sem vesela vabil za nastope v Sloveniji, čeprav dobim v ostalih republikah precej večje honorarje. Ne morem povedati, ka- ko vesela sem bila sprejema, ko sem v okviru večera šan- son nastopila na letošnji Slovenski popevki v Celju. V tem mestu ne vem, če sem doslej trikrat nastopila. Precej pa imam ponudb iz Savinjske doline, kjer prepevam na raznih zabavnih prireditvah in šele ob takšnih nastopih vidim, da me ljudje bolj cenijo, kol si včasih mislim«. NT: Kakšno je življenje slovenskega pevca zabavne gla- sbe? »Lagala bi, če bi rekla, da je ne vem kako slabo. Če bi morala živeti le od nastopov v Sloveniji, bi bilo bolj kla- vrno. Imam srečo, da sem se prebila v drugih republikah. No, k temu dodajmo še turneje po tujini ... Za normalno življenje imam dosti, še zdaleč pa ni toliko kot mslijo ljudje. Omenila sem turneje. Največ seveda nastopam za naše delavce, koncerte pa prirejata zagrebški in beograjski radio. Ne vem, kako naj opišem občutke s teh koncertov. Ni besede, s katerimi bi opisala veselje naših ljudi, ko sli- šijo domačo pesem. Nikdar i^|||i)om pozabila turneje po Avstraliji. Toliko solza, smeha, sreče in hrepenenja nisem še nikdar videla. Izgleda, da se bom spet kmalu srečala s to deželo. Sicer pa me je pesem popeljala skorajda po vseh evropskih deželah in po vsej Sovjetski zvezi, kjer sem bila nekajkrat. Je pa tam izredno naporno in težko se je odločiti za gostovanje. Nekajkrat sem ponudbe že odbila, čeprav je publika v Sovjetski zvezi izredna. Zadnje čase na turnejah ne sodelujem. Vse mi pomeni sin Andrej in se posvečam njemu. Dolgo let sem verjela, da je moje življe- nje le pesem. Danes je to Andrej. Seveda pa si življenja brez petja ne znam predstavljati«. NT: Nekaj se je pred leti govorilo, da boš prepevala v Nemčiji. Je to res? »Res se je govorilo. Seveda mi nikdar ni na kraj pame- ti prišlo, da bi zapustila domovino in živela v tujini. Zname- nita skladatelja in dirigenta Bert Kaemfert in Horst Jan- kowsy sta me slišala na festivala v Solingenu, kjer sem po- brala vse možne nagrade, čeprav je nastopila tudi vrsta zna- nih evropskih pevcev. Takoj sta mi ponudila sodelovanje, posnela sem barvno zabavnoglasbeno oddajo za nemško televizijo, dve plošči ter sodelovala na nekaj koncertih z orkestrom Berta Kaempferta, ki me je hvalil tako, da je bi- lo še meni nerodno. Nisem se odločila za tujino. To je ra- zumljivo. O evropski slavi nikdar nisem razmišljala, ker imam raje zasebno življenje. Tega v Nemčiji ali kjerkoli drugje ni. Jaz sem najprej človek, šele potem objekt, s ka- terim bi služili denar. Na račun moje osebne sreče. Nikjer nisem bolj srečna kot doma pri možu in Andreju«. Še in še sva klepetala z Eldo, vendar ni, da bi člo- vek vse spravljal na papir. Eno bo prav gotovo dižalo. -Slovenska zabavna glasba bi brez pevke, kakršna je Elda, ne bila to, kar je. Prav Elda in Majda Sepetova (pred dol- gimi leti še Marjana Deržaj) sta bili tisti, ki sta slovensko popevko ponesli v druge republike. Še danes sta eni red- kih slovenskih pevk, ki ju poznajo v drugih republikah. Še nekaj sem se spomnil. Nekoč mi je Marjan Kralj dejal, da bomo šele čez dolga leta Slovenci spoznali, ka- kšna pevka je bila Elda. Skladbe kot so Vzameš me v ro- ke. Zlati prah v očeh, Na deževen dan. Včeraj, danes, ju- tri. Vračam se, Lastovke in še cela vrsta drugih bodo lepe tudi čez petdeset let. Zato, ker so naše, slovenske ... Z Marjanom se popolnoma strinjam. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35, 2. september 197> Morda se je to kdaj zgo- dilo tudi vam. Po poti, ki je trajala veČ dni, recimo se- dem, ki je bila dolga dva ti- soč kilometrov in več, {>o poti. na kateri so se kakor na filmskem platnu vrstili le- pi vtisi, kraji, spomini... ste obsedeli tihi. utrujeni, brez besed. Kaj zdaj iz tega boga- tega gradiva, ki ga nosite s seboj in ki ga še niste mo- gli prav razporediti, vzeti na- pisati, da bo tisto, kar se bo znašlo na papirju užitno in morda tudi toliko zanimivo. da bo po istih stopinjah kre- nil še kdo drug. V takšnem položaju sem zdaj, ko pišem in listam po polni beležnici, ko znova oživljajo dogodki... Mojo pot sta začrtala Iz- letnik in celjsko Hortikultur- no društvo. Pa ne samo me- ni. Na tem potovanju nas je bila lepa skupina. Potnikov za za dva velika, moderna av- tobusa. Vodila je do ostroge itali- janskega škornja, do Termo- lija. Od tega prijetnega in le- pega mesta ob Jadranski oba- li na nasprotni breg, v Nea- pelj. In potem čez Monte Cassino v večno mesto Rim ter domov. Vmes pa je bilo nešteto postankov. Tudi skok v Pompeje, pod Vezuv, ki se je že zdavnaj umiril, na son- čni Capri, na večno zeleni otok Ischio, prav tako v Ne- apeljskem zalivu in še dru- gam. Tudi skozi več kot štiri- deset tunelov na cesti ob vznožju Apeninov, mimo sta- rodavnih trdnjav, izrednih na- sadov sadja in vinske tr- te... Zgodovina in sedanjost. Razkošje in utrip zdajšnjega časa. Sončna avtomobilska cesta in serpentine do Munthejeve vile na Capriju. Vijugasta cesta do spomeni- ka strahovitih bojev med drugo svetovno vojno, bene- diktinskega samostana na Monte Cassino. Pred tem pa še kratek počitek v neapelj- skem Versaillesu, v Caser- ti, ki se je prilegel kot po- žirek hladnega odprtega laš- kega piva. Samo škoda, da ga na tej poti nismo nikjer sre- čali. Rim je bil doživetje za- se. Tudi po zaslugi odličnega vodnika. Takšno spremstvo in razlago si lahko privoščijo le organizirane skupine. Če bi hodil sam, bi se izgubil, taval in zapravil preveč dra- gocenega časa za iskanje najbolj značilnih, najbolj zna- menitih spomenikov. Zato tudi Michelangelo ni bil ta- ko skrit, da bi se ne mogel srečati z nekaterimi njegovi- mi deli. Lepa pot, ni kaj reči. Lepa in zahtevna. Tudi zaradi tega, ker ni bilo nikoli toliko časa, da bi si nek spomenik ogle- dali do podrobnosti. Sicer pa bf to ne bilo niti mogoče. Program je tisti, ki priganja, tudi takrat, ko imaš v roki še vročo pizzo, pa moraš spet na pot. Da, pizze. Zdaj že znane ir skoraj običajne jedi. Pa vendar takšnih, kot smo jih jedli v Beneventu, ni najbrž nikjer. Res je, da v Beneventu ča- rovnic, ki so po izročilu tu doma, nismo videli, niti sre- čali. Zato pa smo lahko ob, čudovali starodavni amfite- ater in Trajanov slavolok iz časa drugega stoletja. Benevento pa nam je ostal v lepem spominu še zaradi nečesa. Ko smo se po ozki poti in mimo drugih turistov prerivali do amfiteatra, smo vzbudili pozornost pri skupi- ni italijanskih študentov, ki so prišli prav tako v ta kraj na izlet. In ko so po naših besedah spoznali, da smo Jugoslovani, je nekdo izmed njih pristopil in rekel v svo- jem jeziku: »Lahko ste ponosni, da imate Tita. To je velik držav- nik. Da bi še dolgo živel!« Tisti, ki smo bili deležni tega izrednega pozdrava in pozornosti, smo ostali prese- nečeni. Veseli in srečni. Caserta. Nekdanji bourbon- ski dvorec, neapeljski Ver- sailles, je bil doživetje zase. Lepo ohranjen. Nismo videli vseh 1.200 sob, niti prešteli vseh 1790 oken, pa vendar je bilo dovolj, da smo spoz- nali spomenik, ki ima svoje mesto tudi v polpretekli zgo- dovini. Ta dvorec, ki ga krasi izreden park, z neštetimi vo- dnjaki, kipi, vodometi in sla- povi, si je namreč štab an- glo-ameriške vojske Izbral v letih 1943—1944 za svoje bi- vališče. Tudi vojake je zami- kala arhitektura, slikarstvo ... V tem gradu je bila ob koncu aprila 1945. leta podpisana kapitulacija nemških čet v Italiji. Znan je rek: Najprej mora- te videti Neapelj in šele po- tem lahko umrete. Neapelj, to veliko obmorsko mesto in pristanišče, ki je odprlo od dvanajstega stoletja dalje svoja vrata dvanajstim di- nastijam, ki je navdihnilo mnoge pesnike in pevce, da so o njem zapeli romantične pesmi, nas je delno razoča- ralo. Že prve ure, ko smo se sprehodili po njegovih izred- no razgibanih ulicah, sta bili dve članici naše skupine de- ležni tistega, kar je v tem mestu že več ali manj obi-- čajni dogodek. Saj ste že slišali za tiste mlade ljudi, v nekaterih pri- merih tudi odrasle otroke, ki napadajo tujce, jim trgajo iz rok torbice in seveda vna- šajo med izletnike nemir, strah ... En napad jim je us- pel. Članico naše izletniške skupine so podrli ob prisot- nosti drugih na tla, ji iztrga- li torbico z denarjem in vse- mi dokumenti. Tudi s potnim listom. Ničesar ni dobila na- zaj. Vse je zgodilo v nekaj sekundah. Druga, ki je bila deležna podobnega napada, samo, da ga je izvedel mladi motorist kar med vožnjo, je vzdržala udarec in sunek. Le zavpila je in še dolgo potem ni pri- šla prav k sebi. Živci so op- ravili svoje. Po teh dogodkih smo vse dni, kolikor smo bili v Neap- lju, hodili po cestah s prekri- žanimi rokami na prsih, žen- ske pa so stisnile prazne torbice globoko pod roko. In ko smo se poslavljali od tega mesta, smo si po tihem rekli »adijo«, čeprav so dru- gi vtisi vendarle nepozabni, lepi... Največji otok v Neapelj- skem zalivu, Ischia, je bil vreden ogleda in pozornosti. Prevozili smo vseh njegovih 53 km cest. Tu vlada večna pomlad, skoraj večno poletje. Sicer pa zelenje, ki nikoli ne dobi rjave barve. Vulkani so pustili svoja sledi. Otok slovi po neštetih ter- malnih vrelcih, peščenih pla- žah, termalnih vrtovih — zla- sti je znan Pozejdonov — in med drugim prav tako po odličnem vinu. Biser med biseri. Seveda, ne za naš žep, vsaj v hotelih ne. Na tej poti smo se srečali s tragedijo Pompejev. Vezuv je zdaj kot nem spomenik nad mrtvim mestom, ki ni še v celoti odkrito. Toda to, kar je zdaj pod soncem, govori o strašni nesreči, ki se je zgo- dila tistega avgustovskega dne 79. leta pred našim štet- jem, ko je lava zasula cveto- če mesto in z njim vred lju- di, živali. Nekateri od njih so zdaj kot kamniti spomeniki v muzeju. Capri. Naša pozornost je veljala vili San Michele, vili znanega švedskega pisatelja in zdravnika dr. Axel Munt- hesa. Vila, ki jo je pisatelj zapustil že okoli 1944. leta (umrl je pet let pozneje na švedskem dvoru), je zdaj muzej. Množično obiskan. Pri gradnji hiše, ki stoji na mestu, kjer se je bohotila ena od dvanajstih vil cesarja Tiberija, je uresničil svoje besede: »Izumil bom svoj slog, ki mu nihče ne bo mogel vzeti imena ...« Na poti do Rima so še en- krat srečali s .strahotami druge svetovne vojne. Tokrat na pobočjih Monte Cassina, ki so posejana z grobovi pa- dlih vojakov in z mnogimi urejenimi vojaškimi pokopali- šči. Povsem obnovljeni bene- diktinski samostan ne daje slutiti, da je bil porušen do tal. Bolj kot verniki, se zdaj k njemu zgrinjajo turisti, iz- letniki ... Za Rim ni ostalo časa, ni- ti prostora na tej strani ted- nika. Prav tako ne za Orvie- to, ki ne slovi samo po naj- slikovitejšem cerkvenem pro- čelju, marveč tudi po odlič- nem vinu. Belo vino iz teh umbrijskih vinogradov je bolj znano od rdečega brata. Za nami je pot. Lepa In dol- ga, sicer pa takšna, ki jo la- hko priporočam, čeprav je v teh vrsticah ostalo veliko, skoraj preveč, neizrečene- ga... MILAN BOŽIČ O strahotah bitk, ki so trajale okoli Monte Cassina približno dva meseca, govorijo danes grobovi, medtem ko je povsem obnovljeni benediktinski samostan na vrhu gore zdaj le ve- lika turistična atrakcija ... Utrinek s sprehoda po vrtu prelepe vile San Michele lui Anacapriju Pompeji. Tem in še mnogim drugim stebrom, ostankom hii tudi lava ni mogla do živega ... $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti POLOVICO ZBRANEGA DENARJA OD VSTOPNINE SMO NAMENILI PREBOLDSKI SVOBODI Direktor tekstilne tovarne v Preboldu Ivan Žagar je med drugim povedal, da je sodelovanje te delovne organizacije s krajevno skupnostjo izredno dobro. Andrej Šifrer je vzbudil precej pohval tudi pri sta. rejših poslušalcih. Mimo lahko zapišemo, da so Prebolčani v nede- ljo preživeli zares prijet- no dopKJldne. Mislimo se- veda na vse tiste, ki so se ob deseti uri zbrali v kinodvorani na javni ra- dijski oddaji, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Tekstilno tovarno. Dvora- na je bila nabito polna, sicer pa so bile vst^nice za prireditev v predpro- daji v obeh vratamah tek- stilne tovarne, in nič čud- nega ni, da je bila v pe- tek, ko je vstopnic sko- rajda že zmanjkalo, le ta najbolj iskana stvar v kraju pod žvajgo. • Dvorano so preboldski tekstilci izredno lepo de- korirali. Ni manjkalo nji- hovih zaščitnih znakov — črne mačke ter seveda cvetja. Med vsemi je naj- več pozornosti vzbujala čudovita ikebana. Ko smo pričeli z oddajo, je vsaj pri moškem delu poslu- šalstva največ pozornosti bila deležna simpatična celjska napovedovalka, si- cer pa novinarka Dela Ivica Bumik. • Oktet pevcev iz Kaplje vasi je prijetno presene- til. Z njimi poje tudi čla- nica ansambla Prijatelji izpod Reške planine, Ci- ta Zakonjšek. Ker je bil v Ptuju festival domače zabavne glasbe, na kate- rem so sodelovali tudi Prijatelji, so bili »Kaplan- čani« prepričani, da Cdta ne bo mogla nastopiti. No, Cita se je izkazala. Na našo javno radijsko od- dajo se je pripeljala na- ravnost iz Ptuja in ko je odpela svoje, je spet od- brzela nazaj v Ptuj. Tam so namreč njenemu an- samblu podelili, letos že drugič, prvo nagrado, če- stitamo! • Predsednik Krajevne skupnosti Prebold Franc Janše je zbolel. Namesto njega je na vprašanje o delu te krajevne skupno- sti odgovarjal predsednik konference delegatov Val- ter Zupane. Pomagala mu je humoristka Olga Mar- kovič, ki je bila naprav- ljena v učenko in je pre- brala spis o domačem kraju-Preboldu. Nekateri v dvorani so se škodo- željno smehljali, drugim pa je postalo še bolj vro- če... "Moški pevski zbor Svo- bode Prebold je prvič predstavil pesem, ki sta jo Radovan Gobec in Me- ta Rainer zložila v čast 135 letnice tekstilne to- varne. Mimo lahko zapi- šemo, da so se fantje iz- kazali, čeprav pred nasto- pom še niso vedeli ali pe- sem naj zapojejo ali ne, ker jo bojda še niso do- bro obvladali. Dileme so bile odveč. To je dokaza- lo ploskanje v dvorani. • Naš gost iz Kranja, eden izmed najbolj priljublje- nih slovenskih pevcev An- drej Šifrer, je zapel tudi tisto znano pesem o tem, kako se je zaljubil v zo- bozdravnico. Lepo bi bilo, če bi sestavil še kakšno p>esmico o zobozdravstve- nih uslugah v žalski obči- ni. V Preboldu je na pri- mer zobozdravnik obdol- žil pacientko, da laže. Kljub bolečinam, z »uslu- go« ni bilo nič. * Direktor tekstilne tovar- ne Ivan 2agar je bil ob koncu z našo oddajo iz- redno zadovoljen. To pa seveda nima nobene zveze s tem, da je bilo v dveh urah izrečeno toliko lepe- ga in pohvalnega o tovar- ni, kot sicer v Preboldu slrfvr.i vsp lefn . . . Aco Markovič je simpa- tični tekmovalki, ki je so- delovala v nagradni igri in tudi smagala, podelil svojo sliko. Mislimo seve- da na njegov likovni izde- lek. Ob tem pa je ves čas pogledoval proti svoji so- progi Olgi, ki je napeto opazovala vsak njegov gib in pogled. Olga je gledala na moč avtoritativno, kljub temu, da je bila v vlogi učenke. Člani godbe na pihala so že pol ure pred pričet- kom prenosa pred kino- dvorano pripravili kon- cert, kljub temu, da je z neba dobesedno lilo. žal jih nismo mogli posneti za naš radio, ker nikakor nismo mogli dobiti poštne zveze s studiom. Pošta je namreč spet zatajila ... No," vse se je srečno iz- teklo in upamo, da bomo v Prebold kmalu spet pri- šli. Pa še to. Polovico zbra- nega denarja od vstopnic smo namenili za nadalj- nje delo preboldske Svo- bode. * Nagrade za obiskovalce v dvorani so pripravili HOTEL PREBOLD, NAMA ŽALEC, KAMP DOLINA, TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD in, likovna umetnika ADI AFJZEN- ŠEK in AOO MARKOVIČ. Zanimivo je, da .so nagra- de prejeli celo obiskoval- ci iz Laškega, kar je še en dokaz več, da je za na- še javne radijske oddaje precej zanimanja. J. VEDENIK T. TAVČAR Moški pevski zbor Svoboda Prebold je prvič predstavil pesem Radovana Gobca in Mete Reiner, ki je posvečena jubileju tekstilne tovarne. Olga Markovieeva se je spreoblekla v učenko in prebrala prosti spis o sodelovanje z okoli štiri- Preboldu. Smehu ni bilo ne konca ne kraja. Dvorana v Preboldu je bila nabito polna. To je še en dokaz, da vlada med poslušalci Radia Celje velika pozo« nost za tovrstne prireditve. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35, 2. september 197> iniiiiHiiiiiiMiiiiiiniiniimiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiHtiiiniiiiHiiiinHiiiiitiiiHiiiiimii^ 135 LET TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD ENA NAJSTAREJŠIH TOVRSTNIH TOVARN NA BALKANU ZAPOSLUJE DANES ŽE 1.250 DELAVCEV — NAJ- VEČJI PROIZVAJALEC JEANSA IN MEOVLaC V DRŽAVI Tekstilna tovarna Pre- bold, ki sodi med najsta- rejše tovrstne tovarne na Balkanu, bo 3. septembra obeležila 135-letnico ob- stoja, združeno s poča- stitvijo jubilejev KPS in predsednika Tita. Tovarno je postavil (1842. leta je začela obra- tovati) podjetni trža.ški trgovec Gustav Adolf Uh- lich, ki jo je moral že pK) dveh letih prepustiti dru- gim lastnikom, ti pa so se kasneje pogostokrat menjali. Za tedanji čas veliko in moderno poslop- je, ki je imelo pet nad- stropij, je stalo ob Eol- ski, obsegalo pa je predil- nico in tkalnico (1815. le- ta 24 predilniških strojev z 800 vreteni osuroma 60 mehaničnih statev). To- varno je 1866 zajel velik požar, v katerem so iz- gubili življenje tudi štirje delavci. Po štirih letih je zrasla pova tovarna, ki je 1892. leta zaposlovala 240 delavcev in 12 name- ščencev. V 135-letni zgodovini to- varne je seveda cela vr- sta pomembnih mejnikov, med katerimi omenimo veliko stavko 1936. leta. Tovarna je bila pred voj- no žarišče revolucionarne- ga gfibanja, zlasti ix>tem, ko se (1932) na pobudo domačina narodnega he- roja Slavka šlandra usta- novili ilegalno komunistič- no partijo T Preboldu. Druga svetovna vojna je zahtevala velike žrtve, saj je padlo T partizanih, umrlo v taboriščih ali končalo pod streli okupa- torja kar 51 delavcev. Eden najpomembnejših mejnikov v rarvoju tovar- ne je gotovo tretji sep- tember 1950, ko je pod- jetje prevzel v upravlja nje delovni kolektiv. To- varna se je začela širiti, povečala je pestrost vzor- cev in kakovost tiskanih tkanin. Prvi v proizvodnji jeansa in medvlog Tekstilna tovarna Pre- bold zaposluje danes 1250 delavcev, sestavljajo pa jo TOZD tkanina, TOZD ple- tenine in delovna skup- nost skupnih služb. V te- meljni organizaciji tkani- ne so po vojni uvedli so- dobni valjčni, ploski in ro- tacijski tisk, v zadnjih le- tih pa specializirali obrat za proizvodnjo tako ime- novanih lepljivih medvlog za lahko, težko konfekci- jo (ovratniki pri srajcah. prednji deli pri suknjičih) ter čevljarsko industrijo. Celotna tehnologija je de- lo domačih strokovnja- kov, vrednost teh izdel- kov pa je toliko večja, ker so morali uporabniki- konfekcionarji medvloge poprej uvažati. Tekstilna tovarna Prebold je bila v tej proizvodnji pi-va v dr- žavi, čeprav danes ni več edina, kar pa niti ni toli- ko pomembno zavoljo kakšnih prestižnih razlo- gov, kolikor zato, ker do- kazuje, da se prilagajajo potrebam trga in iščejo vedno nove izdelke, take, ki jih diTigi ne delajo. To je njihov osnovni moto, ki ga lahko uresničujejo le ob zelo močni razvojni službi. To vodilo je dalo pobii- do, da so se tudi med pr- vimi v državi odločili za proizvodnjo jeansa in do danes, ko sicer niso več edini, ohranili položaj naj- večjega proizvajalca. Novost: indigo jeans Delajo tako rekoč vse vrste jeansa, od lažjega za srajce do težjega, ki se uporablja za hlače, kri- la, obleke, itd. Kupci te- ga popularnega blaga ^ vsi vodilni jugoslovanski konfekcionarji. Tovarna bo počastila visoki jubilej tudi s tem, da že midi tr- žišču najsodobnejši in najbolj iskani indigo jeans kakovosti, ki je enako- vredna najboljšim tujim tovrstnim izdelkom, kar pomeni, da ob vedno več- ji izbiri krojev po kav- boj ke ali di'Uge izdelke ne bo treba več v tujino. Priznanje za fluoro- scentno tkanino v stmkturi proizvodnje imajo pomemben delež tkanine za ženska oblači- la, srajce, specialne tka- nine s premazi, iz kakrš- ne je, na primer, svet- lobno odbojna palerina »Uroš« in »Urška«. Izde- lek ima zaradi svoje oix)- zorilne baive (to so seve- da testirali) predvsem prometno varnostni značaj v megli, ponoči in sploh pri slabi vidljivosti, zato ni čudno, da je republiški svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu Slo- venije podelil tovarni po- sebno priznanje. Tudi jeans dokolenke v TOZD pletenine in drobna konfekcija so naj- pomembnejši izdelki hlač- ne in druge nogavice širo- kega izbora (z všitkom ali brez njega), za katere so prejeli več priznanj, med drugim tudi »Zlatni po- bednik Beograda 77«. Po- leg tega, da so najbrž ze- lo redki proizvajalci hlač- nih nogavic za nosečnice in močnejše postave, osta- jajo bržkone edini na sve- tu, ki delajo tudi jeans dokolenke, pri čemer so postopek tiskanja razvili sami. Tu so še likalne krpe, ki odbijajo toplofo in s tem omogočajo hi- trejše in bolj kakovostno likanje z ekonomičnej.šo porabo energije. Zelo iskan izdelek so tudi »Ma- gnetic«, in drugi tekstilni izdelki za gospodinjstvo. Nova termocentrala v poča.stitev jubileja bo- do v Tekstilni tovarni Prebold odprli večnamen- ski objekt, v katerem bo- do med drugim uredili tudi družbeno prehrano. Znatno večja investicija pa bo nova termocentrala, saj bodo vanjo vložili 120 milijonov din, dajala pa bo 40 ton pare na uro in 5 tisoč kilovatov, s čimer bodo dolgoročno krili po- trebo po tehnološki pari in električni energiji, ta- ko da jih redukcije ne bo- do več prizadele. Kotlov- nica bo začela obratovati predvidoma decembra, s turbinami vred pa do 1. maja prihodnje leto. 55 metrov visok dimnik i: vgrajenimi kontrolnimi napravami bo preprečeval onesnaževanje okolja. V Tekstilni tovarni Pre- bold ob vsem tem in zla- sti spričo splošnih raz- mer v tekstilni industriji doma in v svetu, niso po- polnoma zadovoljni z go- spodarskimi rezultati. Ven- dar pa menijo, da se bo- do lahko z izpopolnjeva- njem tehnologije, stroko\'- nostjo delavcev in priza- devanjem vseh članov ko- lektiva, še uspešneje vklju- čili v jugoslovanski . go- spodarski prostor« $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti lovska družina kozje LEP DOM V LOGU! NATANKO 30 LET LOVSKE DRUŽINE KOZJE Sredi kozjanslcega hribov- ja se pod legendarnim Bo- j^rjem idilično stiska med utesnjene bregove kraj, či- aar ime je simbol naše slav- ce preteklosti in oborožene revolucije in hkrati simbol vsestranske solidarnosti naših delovnih ljudi in občanov, do tistih, ki so, ne po svoji Krivdi, zaostali v dosedanjem gospodarskem razvoju. Koz- Ime kraja, ki predstav- lja pojem solidarnostne po- vezanosti vseh naših ljudi, Ici znajo nesebično priskoči- ti na pomoč, ko je le-ta ko- murkoli potrebna. Seveda pa današnje Kozje adaleč ni več tisto izpred (i^^}jset, trideset let. Hitro spreminja svojo podobo in na vsakem koraku se pozna- jo sadovi pridnih kozjanče- vih rok, ki z lastnim trudom in znojem ustvarja bolj.še po- goje za danes, za jutri... Med tistimi, ki so v kraju prav tako vsestransko aktiv- ni, so tudi tamkaj.šnji lovci, organizirani v svoji lovski družini, ki šteje 34 članov in 10 pripravnikov ter uspešno sodeluje z vsemi družbeno- političnimi organizacijami in društvi v kraju, še poseb 'no tesno je sodelovanje s j SZDL, krajevno skupnostjo, j organi SLO, družbeno in ci- jvilno zaščito. Ivovska družina v Kozjem je bila ustanovljena natanko l)red tridesetimi leti, torej leta 1!)4~. Ob ustanovitvi je štela v«oga 9 članov, uprav- Ijala pa je precej manjše lo- višče, kot z njimi gospodari in upravlja danes. V tride- setletnem obstoju dmžine je prišlo do organizacijskih in teritorialnih sprememb. Okoli leta 1950, takrat je prevlado- vala težnja po formiranju večjih diTižin, se je njihovi družini pridružila I-D Polje ob Sotli, pred desetimi leti pa še LD Zagorje. Tako go- spodari danes družina s pri- bližno 5.500 ha lovišč. Glavna divjad v lovišču ,je zajec, .srnjad in divji j)rašiči. Stalež zajca tudi pri njih upada, stalež srnjadi pa hi. tro narašča, .lerebica jc sko- raj povsem izginila. Kakšno leto je videti po eno kito ali dve, potem pa zopet iz- ginejo. Stalež fazanov o.staja kar naprej skromen, kljub zimskemu krmljenju, ol>čas- nim vlaganjem in zelo zmer- nem odstrelu. Za fazane je primeren zelo majhen del lo- višča. Razmeroma pogosto je najti gozdnega jereba. Stalež divjih prašičev je zadnja leta približno enak. Zaradi smotme gojitve div- jih prašičev je bilo pred le- ti ustanovljeno gojitveno ob- močje »Bohor«, ki zajema širše Kozjansko in je v njem včlanjenih 16 družin celjske, I>osavske in trboveljske Zve- ze lovskih družin. Med nji- mi je tudi lovska družina iz Kozjega, ki se tako v celoti vključuje v enotno gospodar- jenje z divjimi prašiči v ok- viru enotnega gojitvenega ob- močja. Ob ustanovitvi je lovska dmžina začela iz nič. Divja- di je bilo malo. Z vztraj- nim uveljavljanjem naprednih načel, utrditvijo discipline in odrekanju je di"užini uspelo, da je vzgojila primeren sta- lež. Prizadevajo si, da bi ime- li zdrav in kakovosten sta- lež divjadi, ki bi bil zdosen za kmetijstvo in gozdarstvo. Da bi si v okvini skrom- nih možnosti, v katerih go- spodarijo, le uredili svoj dom, so pred leti kupili bivšo koz- jansko elektrarno in jo pre- uredili v lovski dom. Preure- ditev so spe'ljali zgolj s po- žrtvovalnim delom svojih čla- nov in z lastnimi sredstvi. Objekt sam pa iina tudi zgo- dovinsko veljavo, saj je v spomin na 9. 9. 1942, ko so partizani uničili nem.ško po- stojanko s posadko in stro- ji, v občini Šmarje pri Jel- šah ta dan proglašen za ob- činski praznik. V spomin na ta dogodek je na lovskem domu vzidana t-iidi spomin- -ska plošča, ki so jo zaupa- li v varstvo lovski družini. Seveda pa je ta skromni lov- ski dom ob stalno narašča- jočem številu članstva po- stal pretesen. Zato so skle- nili, da bodo postavili nove- ga m večjega. Skrbno so iz- brali lokacijo v Logu, od ko- der je enkraten in čudovit razgled po Bohor ju, Boču, Donački gori in Sljemenu. Od ondot je videti tudi do- bršen del štajerske in Hi-vat- skega Zagorja. Dom bodo člani družine postavili z last- nim delom in sredstvi, z ze- meljskimi in ostalimi priprav- ljalnimi deli pa so že pri- čeli. Veliko pozoinosit. je druži- na namenjala in jo še se- daj tudi lovskemu strelstvu. Zgradili so strelišče za umet- ne golobe in malokalibrsko puško. 2e vrsto let prireja- jo meddružiaiska tekmovanja, ki so vedno zelo dobro obi- skana. Strelske ekipe njiho- ve lovske družijie so os^voji- le veliko število pokalov in diplom na raznih lovskih strelskih tekmovanjih doma in na go.stovtvnjih. Kako v lovski družini v Kozjem skrbe za čim tesnej- še sodelovanje na vseh rav- neh, priča tudi to, da je nji- hova družina pobratena z lovsko družino Kungota, ka- tere lovišča leže ob avstrij- ski meji. Družini si medse- bojno izmenjujeta obiske, s tem, da člani lovske druži- ne Kungota hodijo na Koz- jansko na lov na divje pra- šiče, Kozjani pa za avstrij- sko mejo na lov na fazane in zajce. Med pobratenima družinama je razvito tesno sodelovanje, ki temelji na tovarištvu in prijateljstvu. Leta 1974 so člani dnižine razvili svoj društveni prapor. Simbol na njem je divji pra- šič. Prapor krasi .32 spomin- skih trakov in 2il0 zlatih žeb- ljičkov in je velik ponos ce- lotne družine. Spoiriinske tra- kove in zlate žebljičke so da- rovale lovske dnižine, druž- benopolitične organizacije, de- lovne organizacije, društva in posamezniki, lovci in nelovci iz vse Slovenije. S tem so darovalci še enkrat pokaza- li visoko stopnjo moralne za- vesti in solidarnosti s pre- malo gospodarsko razvitim Kozjanskim. Sicer pa ima družina v Koz. jem široko odprta vrata za sprejem novih članov. Vsa- kdo, ki je pripravljen sode- lovati in ima ostale pogoje, lahko postane njihov član. Ker pa so vsi člani delOvTii in disoiplinii-ani, lahko dru- žina dobro gospodari, še zla- sti, ker med članstvom vla- data pristno tovarištvo in medsebojno zaupanje. MILAN BATISTIC Lovci lovske družine Kozjo, ki slavi llO-letnico 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35, 2. september 197> alpinistični kotiček POKROVITELJ ODPRAVE TEHNOMERCATOR Iz italijanskih Dolomitov je zaradi slabega vremena predčasno vrnila skupina ce- ljskih plezalcev, ki je kljub neugodnim razmeram doseg- la izreden uspeh v skupini C in. Letos deč in nizke tem- perature v Alpah kar po vr- sti spreminjajo načrte naj- boljšim slovenskim navezam. Tudi Celjani so monAi opuis- titi misel na joižno steno Mar- molate, ki je bila prešnji te- den zasnežena in mokra. Ple- zanje v tej steni je tvegano že ob najl»lj<ših pogojih. Iz- brali so zato stene v skupdni Pale, kjer so pcmovild v Rose- tti zahodno steno (FV. do V. — Knez, Marjana šah) ter smer Via Garba (III. do IV. — Deželak, Pepelnik in Cre- pinšek, Zupane). Med pleza- njem so doživeli celo vremen- sko paleto od megle do snega. 23. 8. so Knez, Pepelnik, CrepinšeCk in Zupane pono- vili še najlepšo smer Dolo- mitov »Raz tančice« v Ci- ma della Madormii. Smer je izredna zaradi svoje strmine in odlične skale. Nosi oceno IV. do V. v prostem pleza- nju. Sredi tedna so se plezalci preselili v skispino Treh Cin, kjer je možno plezanje kraj- ših in težkih smeri v južni steni tuidi v negotovem vre- menu, na severni strani pa v tehnično ekstremnih smereh vreme na delo v steni skoraj ne vpliva. Smeri so tu nam- reč tako previsne, da tudi pri najhujših nalivih ostane ple- zalec suh. Orepdnšek in Zu- pane sta ponovila CJassinovo smer v Picolissimi (VI. Al), Franček Knez in Aco Pepel- nik pa sta vstopila v Zahodno Cino ter v dveh dneh ponovi- la »Največjo streho sveta«. Smer je e(kstremnq težka s tehnično oceno A4, saj v sre- dnjem previsnem pasu sever- ne stene poteka preko streh, ki izstopajo 45 metrov iz navpičnice. To je največja streha, ki jo je kdajkoli pre- plezal človek v Alpah. Zahte- va garaško delo, kjer pleza- lec skoraj ves dan vsi v zan- kah v vodoravnem položaju in pri tem seveda nima ne ča- sa in ne priložnosti za oddih. Smer je zaradi skrajnih napo- rov, ki jih zahteva, le redko ponovljena. To je brez dvo- ma letos najtežja slovenska p>onovitev v italijanskih Dolo- mitih. Odpravo je omogočil Tehno-Mercator Celje. Prejšnji teden se je vrnil domov Franc Canžek, udele- ženec odprave na drugi ju^- slovanski osemtisočak Gaše- brum I. 8080 m. Podrobnosti o vziponu bomo posredovali v prihodnjem prispevku, saj Čajai ob svoji vrnitvi ni imel časa niti za pošten razgo\x>r, pa je že odbirzel s svojim motorjem v Savinjske. Zaitr- dil je, da si lahko samo tam spočije in nabere normalno težo. Gora in pot nazaj sta mu vzela dobrili 10 kg. V previsu pod velikimi streha- mi, kjer je plezanje še pov- sem normalno, nekaj metrov više bo šlo zares. Na sliki: v previsu pod velikimi stenami. Q PRIPOROČA Rekli boste — počitnice so mirno in pride čas učenja. Toda niodrej.ši od nas so rekli, da je čas učenja celo živ- ljenje, pa naj bo še celo življenje tudj čas za igro. Zato vam predstavljamo nekaj ljubkih in sodobnih, predvsem pa estetsko oblikovanih igrač, ki jH lahko kupite v Veleblagovnici T v pr. vem nadstropju na oddelku za igrače, Do zdaj smo se na jesen pripravljali bolj v mislih, zdaj pa je zadnji čas, da se pričnemo pripravljati zares. Se- veda pripravljanje jesenske garderobe ni nobena izjema. M ti prvimi jesenskimi oblačili se boste najbrž ozrli po kakšnih prak- tičnih prehodnih kombinacijah kril, jopic ali bkKerjev, skratka kostimih, ki to pravzaprav niso. Kajti sestavljeni so iz več vrst oblačil, ki se med seboj ujemajo in lepo sestavljajo. Letošnja jesen bo namreč v znamenju lepih, angleško podeželskih, strogo moško krojenih oblačil, za katere pa pravijo, da prav zaradi tega poudarjajo žen- skost. To so ravna ali v nekaj gub položena krila, zraven oblečena moška srajca in telovnik, pa še jopica in površnik. Obenem seveda z množico dodatkov od obutve do šalov. Garderobo bomo sestavljali z vre- menom, sprva manj in nato vedno več. Toda če se boste odločili za tak način modnega oblačenja, potem na to mi- slite že sedaj, ko kupujete prve jesen- ske kose garderobe. 30 LET CELJSKE VRTNARSKE ŠOLE Celjska Vrtnarska šola. ki deluje v okvi- ru Kmetijskega šolskega contra, praznuje te dni pomemben jubilej — 30 let delova- nja. Vodstvo šele kakor tudi Dru^vo vrtnarjev Slovenije, ki ima svoj sedež pfav na tej šoli, pripravljata svečano proslavi- tev tega jubileja, ki pa bo imel tudi delov- no obeležje. Osrednja proslava 30-letnice delovanja Vrtnarske šole bo v soboto, 3. septembra v prostorih vrtnarske šole. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili pfizaianja najzaslužnejšim delavcem šole. V okvir proslavljanja pa sodita tudi dva seminarja, na katerih bo sodelovalo — po zanimanju in že prispelih prijavah sodeč — preko 150 udeležencev — vrtnarjev iz vse Slovenije. 1. in 2. septembra bo izjredno zanimiv vazalski tečaj, na katerem se bodo ude- leženci seiznanili z najnovejšimi moderni- mi oblikami in meixxiami v vezalstvu. Se- minar bodo vodili priznani strokovnjaki iz svetovno znane cveUičarsko-vezalske šole v WeLhenstephanu v ZR Nemčiji. Udeleženci bodo tud' sami sodelovali in bodo pod vod- stvom teh strokovnjakov pripravljali izdel- ke za razstavo, ki bo zatem na ogled širši javnosti. V petek, 2. septemibra pa bo — pravtako v prostorih Vrtnarske šole v Medlc^ —• se- minar z delovnim naslovom »Novejše me- tode siljenja tulipanov, lilij, frezij, narcis in perunik«. Metode siljenja se čedalje pogo- steje uporabljajo tudi pri nas, zaradi česar imamo lahko že skoraj v vsakem letnem času na razspolago v&^akovrstno cvetje. Se- minar bosta vodila priznana strokovnjaka iz nizioezemskega 'inštituta Intemationalecs Blumenzwiebel-Zentrum v Hillegomu, dr. A. F. G. Slootweg (tulipani, lilije in frezije) ter prof. W. Granneman (narcise in peru- nike). $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti ob šmarskem občinskem prazniku POUDAREK NA MNOŽIČNOSTI IZ TKS IN ZTKO V ŠMARSKI OBČINI — VENDARLE NAPREDEK v šmarski oi>čini bodo v »rvih septembrski!! diieli (^azii-t^vali občinski praznik. ^ praznovanje se bodo ^Ijučill tudi telesnovzgojni ID šfK>rtni delavci, kjer b(xio , t^nu telesno kulture pri- jiazali s svojim članstvom v [{^zličnih krajih sadove svo- jega dela. prizadevni predsednik ^TKO v občini Jaka Rihta- fič nam je posredoval o&nov- pe podatke, ki kažejo kljub (ežavam izredno razgibanost gi bogato delo na tem pod- ročju. [Najnižja prispevna stopnja v Sloveniji »Zdmžujemo za potrebe te- lefffie kulture v SIS le nekaj nad 100 milijonov S dinar- jev. Naša prispevala stopnja jna-ša le 0,24 odstotka in je med najnižjimi v naši repub- liki. Kljub temu ne obupuje- |n)o in delamo po najboljših ^eh. Na TKS, ZTKO itn juidi v osnovnih organizaci- |jah nimamo nobenega profe- igionalca. Vse delamo ama- itersko! Vsekakor pa bi za uspešno iz\'ajanje našega pro- grama vsaj v občinskih okvi- rih nujno jKJtrebavali profe- sionalno strokovno moč na TKS in ZTKO. Sredstva, ki jih 2idružujemo za telesno kulturo, pa ne moremo da- jati osnovnim organizacijam a izvajanje njihovih progra- mov v celoti. Iz republiškega ki-editnega sklada pri TKS smo dobili dva kredita za zi- danje novih telovadnic v Ro- fatcu in Lesičnem. Anuitete nam za dobo petih let .obre- menjujejo naš proračun kar za dobro petino! Vendar ob- .'ekti so nam nujno potreb- ni, če želimo napredek v .šol- ski in društveni telesni vzgo- ji.« Gradnja na množičnosti »Naša osnovna orientacija je na razvijanju množično- sti. Na vseh šolah imamo nadvse delovna šolska šport- na društva, ki izvajajo bogat delovni program. V večje šte- vilo krajevnih skupnosti smo prodrli z društvi Partizan, ki jih imamo trenutno 8 po šte- vilu. S pestrimi oblikami de- la prodiramo na področju te- lesne vzgoje tudi v večino krajevnih skupnos-ti. Vse bolj se uveljavlja tabomištvo, pla- ninstvo, strelstvo, ki prite- gujejo vse širši krog obča- nov. Na p>odrooju šix)rtne re- kreacije smo v TOZD po svo- ji razvitosti in aktivnosti ta- koj za Celjani. Vse bolj se uveljavlja vadba in tekmo- valni sistem v samih TOZD. Delavske športne igre pa v 11-letih panogah vsako leto zajemajo nad l.(K)0 delavcev. Vsako leto naučimo plavati v občini 450—.500 otrok bodisi v plavalnih tečajih v Šmar- ju in Rogaški Slatini bodisi v specializiranih šolah v na- ravi ob morju. Pričeli smo tudi s t&kmovanjem za šport- no značko za predšolske otroke. Izvajamo tudi mno- žične trim akcije.« O tekmovalnem športu »o vrhunskem športu ne moremo govoriti. V republi- ški ligi sodeiujejo le igralci namiznega tenisa iz Rogaške Slatine. Na področju tekmo- valnega športa lepo sodelu- jemo v novi tekmovalni skup- nosti treh občin — Slov. Ko- njice, Šentjur in Šmarje. V skladu s port-oroškimi sklepi smo pričeli z delom selekcij v košarki in nogome^tu. Tako v nogoirfetu in košarki bomo sodelovali v tekmovalnem si- stemu s tremi selekcijami. V košarki smo se priključili na Maribor, kjer za nas bolje skrbijo pri vzgoji strokovnih kadrov kot v tekmovanjih. V nogometu bomo sodelova- li z ml. in st. pionirji ter kadeti, v košarki pa z mla- dinci, člani in članicami. Se- veda bomo znotraj ol>čine razvijali tudi pionirske se- lekcije. Nogometaši Staklar- ja in Straže so pristopili TNZ Varaždin, kjer bodo lah- ko v prihodnje zadovoljili svojim tekmovalnim ambici- jam. Tudi v atletiki, kjer ni- mamo niti enega stadiona v občini, bomo izvedli osnovni program v okvim ŠŠD, v kro- sih pa sodelujemo z vsemi kategorijami. Sicer se pa za- dovoljujemo z občinskimi li- gami v namiznem tenisu, ma- lem nogometu, in košarki, ki jih organiziramo za v.se .sta- rost.ne kategorije.« Pomanjkanje kadrov in objektov »Bolehamo na pomanjkanju .strokovnih kadrov. Brez pro- fesionalnih kadrov zaradi vse večjih zahte^mosti v telesni kulturi v prihodnje ne bo možno več uspešno delovati. Tu mislim predvsem na stro- kovno službo pri TKS in ZTKO, pa tudi vsaj nekaj trenerjev za tiste športne pa- noge in igre, ki so v naši prioriteti. Za potrebe društev šolamo kadre v republiških tečajih- Tako so šmarčani v letošnjem letu izšolali 3 va- ditelje za splošno vadbo v gozdni šoli Partizana Slove- nije, 3 organizatorje za šport- no rekreacijo v republiškem tečaju v Poreču, taborniki se udeležujejo šolanja vodnikov v Bohinju itd. Priključili se bomo s svojimi kandidati v izobraževalni center v Celju. Glede objektov čutimo še ve- liko pomanjkanje. Rogaška Slatina kot izredno razgiban center bi nujno potrebovala stadion za letne športe in so- dobno telovadnico. Načrtno bo treba graditi osnovne ob- jekte za množično telesno vzgojo v krajevnih skupno- stih. Tu nas čaka še veliko dela in vlagaiije materialnih sredstev. Le s funkcionalni- mi objekti in dobrimi stro- kovnimi kadri lahko priča- kujejo nadaljnji napredek v telesni kulturi v naši obči- ni«. K". JUG TEDEN ŠPORTA V SiVIARSKI OBČINI V počastitev občinskega praznika Šmarje pri Jel- šah se bodo zvrstile na- slednje prireditve: 3. 9. — polfinalna tek- ma v košarki- v Kozjem — Kozje : ŽKK Maribor 4. 9. — tekmovanja v malem nogometu v vsej občini med 18 ekipami KS 5. 9. — občinsko prven- stvo v šahu v Rogaški Slatini 6. 9. — občinsko prven- stvo v streljanju z zračno puško v Lesičnem 7. 9. — turnir v namiz- nem tenisu v Rogaški Sla- tini (TVD Partizan in ŠŠD) 8. 9. — košarkarski tur- nir za pionirje in pionir- ke v Bistrici ob Sotli 9. 9. — občinsko prven- stvo v odbojki v Rogaški Slatini med TOZD 10.—11. 9. — tekmova- nja v KS v kašarki in ma- lem nogometu. Taborniki iz vse občine bodo v Kozjem pripravili dvodnevno taborjenje s prikazom taborniških ve- ščin. K. J. nogomet STEFANOVIČ DRUGIČ V MREŽO Izreden stirel vel en j skega ''apadalca Stevanoviča iz raz. ''alje 16 m je prinesel nogo- ®ietašem Rudarja iz Vele- nja prvi dve točki. Dve toč- ^ upanja, da se je končno * odprlo pri novem drugo- %ašu iz mesta rudarjev. Zna- ^ je namreč, da velenjski ^ometaši igrajo zelo lepo. pa samo do nasprotni- kovega kazenskega prostora. ^ svojih vrstah imajo nam- ^ neodločne napadalce in ^ba letošnja zadetka je do- prav Stevanovič z udar- iz prostega strela. ;^edeljska tekma proti Var- ^^u je bila zelo pomemb- Poraz bi precej zmedel ^Kipo Velenja. Toda sedaj bo ___ TEKMOVANJA „ NA POLZELI , v okviru praznovanja 50 ^triice Tovarne nogavic na j^lzeli je komisija za šport ^ rekreacijo pripravila avto- in tekmovanje v stre- v avtorallyju, ki je jL. ^olg 50 km, je med mo- jj^i zmagal Martin Kodre, ženskah pa Angela Div- Nastopilo je 32 tekmo- ^ Strelskega tekmovanja ^ puško so se udeležile J^i ekipe. Zmagala je eki- ^.Združenja vojaških rezerv- starešin z 290 krogi pred J Polzelo 262, Lovci sPol- 237 krogi itd. T. T. lažje. Varteks je zasluženo pKDražen z rezuitatom 1 : 0. Domačini so v slabem vre- menu imeli terensko premoč m so dejansko nadigrali go. ste. Kot smo že omenili v svojih vrstah nimajo strelca. Toda v kolikor bodo tudi to vrzel zamašili, potem bo Ru- dar tudi v gosteh dosegel več kot samo poraz. In prva takšna preizkušnja bo že v nedeljo ko naš drugoligaš gostuje v Kikindi. To bo tež- ko gostovanje, toda Velenj- čani so po uspehu proti Var- teksu »dobili krila«. Proti Varteksu so nastopi- li v naslednji postavi: Lazič, Bracanovič, Gašič, Rusmir, Hudarin, Jovičevič, Vugrinec, Kustodič, Kneževič, Betvšir in Kolonič. Nogometaši Kladivar.ia s« gostovali v Ljubljani proti Mercatorju. Igralci trenerja Nedeljka Vukoja so se že predstavili v mnogo boljši luči, kot v Celju proti iste- mu nasprotniku. Tokrat so bili poraženi z O : 2. Tudf v sami igri se je že poka- zal napredek. Celjani so ce. lo na trenutke igrali enako- vredno z domačini, ki so le- tos prvi favoriti v republi. ški ligi. Celjani bodo med tednom še enkrat zaigrali proti selekciji Slov. Konjic, v nedeljo pa je že štartali v republiški ligi in to proti se- lekciji Kodeljevega iz Ljub. Ijane. J. KLZiMA NA KRATKO VINKO LAVRINC je zma- gal na tekmovanju z vojaško puško za prehodni pokal Re- čice nad Laškim, kjer je sodelovalo devet ekip in 36 posameznikov. Med ekipami je bila najboljša strvlska družina iz Celja. X TONE GORŠIC, zaposlen v hali Golovec in prejšnji ti-e- ner prve ekipe RK Celje, je povedal, da bo ekipa TRIM TEAM 'od 7. septembra da- lje gostovala v Švici ter ta- ko vrnila obisk ekipi, ki je pred dnevi gostovala v Ce- lju. Švicarsko ekipo vodi bivši igralec Celja VAŠKO BOJADŽIJEVSKI, ki je tam zaposlen, istočasno pa se ukvarja tudi z rokometom. V ekipi Celja bodo nastopili mnogi prejšnji odlični igralci te dinamične igre, kot Pre- singer, brata Goršič, Aiiič, Krelj, Povalej, Telič, Antolo- /včič, Mesarič, Stopar Mež vič, Mesarič, Stopar, Mežnar, Pungerčič, Hribemik, Luskar in Pečovnik. Stara kvaliteta še vedno nekaj velja! X SILVO KRELJ nekoč od. lični rokometni igralec Ce- lja, zdaj zdravnik, je ob bliž- njem gostovanju v Švici po- vedal: »Ko sem bU aktivni igralec Rokometnega kluba Celje, sem samo enkrat go- stoval v tujini in to v Ita- liji. Zdaj, ko sem že »od- služen«, pa grem še v Švi- co!« Nov dokaz, da samo diploma ne vodi vedno v tu. jino! X JOŽE KUZMA, naš stalni sodelavec, je bil nad sobot- nim srečanjem med ljubljan- skim Slovanom (2?daj pove- zanim s Kolinsko) in Ce- ljem 'V rokometu tako raz- jai:jen, da je med tekmo iz^ rekel tudi nekaj hudih ... švejk je nekoč rekel »pa brez panike!« Tudi za Pepija naj bi to veljalo ... X 112 plavalcev je plavalo na zadnji akciji pod geslom »Za vitko postavo je plava- nje pravo!« Pa menda m kaže ta nodatck na to. da imajo v Celju vsi vitko po- stavo ... X ŠTEFAN JUG je s Pavtlom Bukovcem sodil aadnjo »pri- jateljsko« rokometno streiča- nje med Ijubljanskam saova- nom in Celjem. Pred tekmo sem ga LEPO pocsdraAnil (To- ne Vrabl), vendar je bil odgovor nekako »suh«. Pa menda kot tehnični sekretar Atletskega društva Kladivar ni 2vameiril, kaj smo napisali okoli njihovega atleta Stan- ka Lisca glede pokalla? ? ? Zbrali: JOŽE, KUZMA, FRANČEK PUNGE3RC1Č!, TONE TAVČJAR, TONE JAGER in TONE ViRABL »NOVA POSADKA IIK CKI.IE« pred startom, ki se b« začel 3. se $t. 35, 2. september 1977 NOVI TEDNIK — stran ti po ljudski republiki mongoliji CIRKUŠKE VRAGOLIJE ODLOČILNE STOTINKE SEKUND — DIH ZASTAJA že smo pisali, da je v Mon- goliji, predvsem pa v Ulan Batorju, na vsakem koraku čutiti izredno nevezanost na Sovjetsko zvezo in ostale dr- žave, članice varšavskega pak- ta. Bolnišnico v Ulan Batorju so na primer zgradili čeho- slovaki, prav tako tudi veliko in menda edino mongolsko pivovarno, ki izdeluje pivo po plzenskem receptu. Ko sem ga pil, mi še zdaleč ni tako ugajalo kot slovito češko pi- vo. Preveč je bilo kislo in sprva sem mislil, da sem do- bil pokvarjeno steklenico pi- va. Pozneje sem se prepričal, da je drugo prav takšno. Kako preživljajo prebivalci glavnega mesta svoj prosti čas? Po pravici povedano, te- ga ne vem natanko. Morda smo mi Evropejci, sploh pa Jugoslovana vse preveč raz\'a- jeni. Glede družabnosti nam- reč. Res je, da je ljudem na voljo mnogo kulturnih usta- nov od muzejev do narodne- ga gledališča in opere ter ki- neanatogi-afov. To pa je men- da tudi vse. Čeprav sem se precej sprehajal po Ulan Ba- torju, nikjer nisem videl športnih igrišč, kot pri nas. ko ima že skoraj vsaka manj- ša vas vsaj igrišči za rokomet in košarko, da o mestnih na- seljih niti ne govorimo. Seve- da pa Ulan Bator ni brez sta- diona. Ima ga in sprejme lah- ko do deset tisoč obiskoval- cev. Tam vsako leto poteka- jo prireditve v čast mongol- skega nacionalnega praznika. Najbolj aaiane so mongolske rokoborbe. Izredno priljub- ljen šport je tudi lokostrel- stvo. Skoraj vsako popoldne sem videl številne lokostrel- ce ki so trenirali blizu stadi- ona ob reki. Verjetno so se pripravljali na državici praz- nik. Mongolcem. prav toliko kot Sovjetom pomeni cirkus. V bližini novega hotela Bajan- gol (v katei-em simo stanova- li) je postavljena okrogla be- tonska zgradba, ki takoj daje slutiiti, da je to cirkus. Zgra- jena je približno tako kot iz- gledajo platneni cirkusi, kakr- šnih smo vajeni mi. Vstopni- na je izredno nizka in razum- ljivo je, da je na predstavah tudi mnogo vojakov, ki imajo verjetno še cenejši vstop. Cirkuške predstave so vsak dan in to popoldanska in ve- černa. Največji junaki mon- golskega cirkusa so odrašča- joči otroci, ki zares počenjajo prave artistične vragolije, naj- bolj zanimiva točka pa je se- veda jezdenje, kjer počenjajo stvari, ob kakršnih te sprele- tava srh in nikdar ne bi mo- gli verjeti, da je človek spo- soben napraviti kaj takega. Že stotinka sekunde bi bila lahko usodna, pa bi si nilada jahalka razbila glavo ob be- tonski ograji. Preskakovanje konjev v diru, jahanje z gla- vo navzdol, stoje na eni roki na drvečem konju ter prave baletne točke na konjih, ki drvijo okrog arene, pa so sa- me po sebi umevne stvari. Cirkus sodi v Mongoliji k pravi umetnosti — približno v isti rang kot film, gledališče in opera. (dalje prihodnjič) PIŠE JANEZ VEDENIK človek bi si Ir ".c populil, če se spomni na stroške za dopust. Cirkuška zgradba v Ulan B^itoi-ju spolna terapija ZA RAZMAJANE ZAKONE V AMERIKI 4.000 KLINIK ZA SPOLNA VPRAŠANJA Spolna terapija, name- njena reševanju »zako- nov, v katerih ne gre vse kakor je potrebno«, se je razširila že na vse kontinente in tako tudi na evropskega. Kaj se skriva za fasadami takš- nih institucij, je posku- šal v eni od najnovejših številk odkriti ameriški časnik »Business Week«. Pravzaprav je težko tr- diti, kdo je lahko naj- boljši svetovalec v takš- nih vprašanjih ki so bi- la pravzaprav dolgo vrsto let »tabu« — zdravnik, psiholog, ženska ali mo- ški? Morda prijatelj? Je že tako, da vsakdo išče svoj najboljši način. In končno kakšne so prav- zaprav »spolne težave«, o katerih toliko govorimo in pišemo v svetu? Ali je morda spolna nesklad- nost med zakonskima partnerjema samo sad domišljije? * Nedvomno najbolj znan ameriški zdravnik — sek- solog, dr. Masters trdi, da ima le deset odstot- kov seksualnih neskladij fizične vzroke ali vzro- ke, nastale zaradi težav v metabolizmu. Ostalih 90 » 'o spolnih težav v zakonu je veza- nih na psihične, družbe- ne ali verske motive. Prav zato je izi-edno po- membna .odločitev, kate- ro posvetovalnico izbere- jo zakonci, seveda pa ta mora vlivati veliko mero zaupanja. Večina strokovnjakov je mnenja, da spolna tera- pija popolnoma odgovar- ja modernim potrebam. Tako je bilo v zadnjih sedmih letih v ZDA odpr- tih 4.000 klinik za spolna vprašanja. Enako je mo- goče trditi tudi za Evro- po, kjer je bilo samo preteklo leto organizira- nih devet velikih strokov- nih posvetovanj, namenje- nih tem problemom. Le- tos pa v evropskih drža- vah namenjajo pozornost predvsem vprašanjem spolne terapije. * Čeprav je nepoznavalcu težko odkriti dobro po- svetovalnico ali zdravni- ka, za večino to ni nereš- ljiv problem. Dober sve- tovalec se kaže že v tem, da ne zastopa mišljenje, kako je mogoče vse re- šiti na lahek način. Ori- entira se na svojo speci- alnost. Tako -.se dr. Ma- sters skupaj s soprogo specializira predvsem na zdravljenje neskladnosti, kot so »različni partner- ji«, pomanjkanje »sinhro- nizacije« in »frigidnost«. Zdravniki, ki zdravijo pa- ciente po njegovi metodi so končali enoletni tečaj. Enak nivo pa zahtevajo tudi od medicinskega ose- bja, ki spremlja in ures- ničuje zdravljenje. Spolna terapija pred- stavlja v ZDA, kot vse kaže, izredno dober po- sel, saj stane približno 2.500 dolarjev. Toda, ob- stoja tudi možnost plači- la na uro, kar znaša od 20 do 45 dolarjev. Danes težko govorimo o uspehih, nedvomno pa bodo svetovne analize in verjetno tudi statistika to pokazali. Meka je duhovno središče muslimanskega sveta. V mesto, kjer stoji sveti kamen »>kaf ba« ne sme stopiti noga človeka, ki ni musliman. Ko pa je nedavno tega v Meki neka e* ropska firma gradila velik hotel, so nemuslimani nadzirali delo prek televizijskih ekran«! V Franciji je najpogostejši vzrok ločitve zakona »duševno maltretiranje«. Tako so nI davno tega ločili zakon na zahtevo zakonske žene. Za vzrok je navedla, da njen mož N platnice kriminalnih romanov, ki jih ona tako rada bere, vselej napiše ime storilca, pa « ko pri branju ni niti malo napeto. Ersin Aydin Turek iz Carigrada pri maratonskem plavanju sicer ni tolkel nobenega ^ korda v plavanju, je pa brez dvoma najbolj ješči plavalec sveta. Ko je 43 ur plaval čez So- por, je spotoma použil (servirali so mu s čolna); 14 zrezkov. 12 tablic čokolade, 20 kloba' 10 steklenic sadnih sokov, štiri kilograme breskev, 25 skodelic čaja in štiri kozarce msx, Ljubljana Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — (Jeloletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstV je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601 ■20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m naročnina 22