CISALPINA GESTIONL, St. 255 (15.356) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ________________________ TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600_ GORICA-Drevored24maggol-Tel 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1500 LIR SREDA, 20. SEPTEMBRA 1995 investicijski skladi BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Hrvati in BoSnjaM so v svoji zmagoviti ofenzivi v severozahodni Bosni po trditvah OZN osvojili že 51 odstotkov bosanskoherce-govskega ozemlja. Dosegli so torej tisto, kar so na svojih zemljevidih določili zahodni diplomati. Wa-shington je Sarajevu in Zagrebu ukazal, naj sedaj zaustavita svojo ofenzivo. Hrvaški predsednik Tuđman je vCeraj že izdal Ukaz o enostranski prekinitvi sovražnosti. S tem pa je posredno dokazal, da sta potekala tako zmagovita Nevihta z osvoboditvijo Krajine kot uspešni Mae-shal z osvoboditvijo Jajca s tihim privoljenjem Clintonove administracije. Seveda Tudmanov ukaz še ne pomeni avtomatičnega konca ofenzive, a le njeno Upočasnitev in utrjevanje pridobljenih pozicij. Prav tako ni povsem jasno, kaj hodo storili muslimanski Bošnjaki. Predsednik Izet-hegović je vCeraj v Zagrebu Ze res podprl Tudmanovo napoved o koncu ofenzive Proti Banjaluki. Zunanji minister SadibegoviC pa je tildi vCeraj poudaril, da se je treba o usodi Banjaluke Pogajati. Bosanskoherce-govski premier SilajdžiC Pa je vCeraj raje molčal, ker je v bošnjaško-hrvaški federaciji še vedno cela kopica nerešenih vprašanj. Od ZDA vsiljeno hrvaško-bošnjaško sodelovanje je bilo do sedaj uspešno le na vojaškem področju, na civilnem federacija škripa na Vseh koncih in krajih. Wa-shington se bo moral vsekakor pošteno potruditi, da ne bodo od zmag opiti Hrvati poskušali izigrati Bošnjake. To bo bržkone tudi storil, ker je lahko vsakomur jasno, da noče izgubiti pridobljenih Pozicij. V slabem mesecu ja na ozemlju nekdanje Jugoslavije prišlo prav po zaslugi ameriške politike do vidnih premikov, ki na glavo postavljajo dosedanja strateška ravnotežja. Zahod je na Balkanu potreboval regionalno silo, ki bi jamčila stabilnost in mir. Srbi so se mu zdeli kot nalašč. Cinično so spregledovali srbska grozodejstva, saj je bila to le cena za bodoči mir in novo Ureditev na Balkanu. V svoji »junaški objestnosti« Pa so Srbi pozabili, da tudi Popustljiva zahodna diplomacija ne dopušča blamaž. Z zajetjem talcev po skoraj simboličnem bombardi-mnju srbskih položajev pri Sarajevu so dokončno dokazah, da so nezanesljivi partnerji, tako da se sedaj Hrvaška poteguje za vlogo nove »zanesljivejše« regionalne sile. I Milanski sodniki slavili zmago MILAN - Pool sodnikov tistih rok se raduje. Glavno tožilstvo kasatijskega sodišča je zahtevalo oprostitev za vodjo poola Saveria Borrellija in sodnike Gherarda Co-lomba, Gerarda D’Ambrosia in Piercamilla Daviga, proti katerim je pravosodni minister Filippo Mancuso zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Minister je zahteval disciplinski postopek, ker naj bi milanski sodniki ustrahovali ministrske inšpektorje, ki jih je Mancusov predhodnik Alfredo Biondi poslal v Milan. Na 2. strani I Kriza na Deželi je neizogibna TRST - Deželni svet je izglasoval nezaupnico predsedniku družbe "Autovie Venete" in s tem posredno tudi predsednici Dežele Alessandri Guerri. Odbor se je v bistvu znašel brez številčne ra je podprlo le 25 sveto- tudi podpredsednik Dežele Antonione in odbornik Tomat. Na 5. strani I V San Pcrtrignanu umri V. Muccioli RIMINI - Včeraj popoldne je odpovedalo še srce Vincenza Mucciolija, ustanovitelja središča za rehabilitacijo narkomanov San Patrignano. Zaradi pljučnega edema je bil že več dni v nepovratnem komatoznem stanju. O bolezni in smrti znane in sporne osebnosti so se vnele polemike: odv. Taormina je obtožil sodnike, da so preiskave in procesi povzročili Muc-ciolijevo bolezen.Na 2. strani Na 2. strani RIM / POTEZA SENATORJA DIEGA CARPENEDA LS je vložila osnutek za zaščito Slovencev Predlog priznava obstoj manjšine v Beneški Sloveniji RIM - Ljudska stranka (prvi podpisnik je furlanski senator Diego Carpenedo, na sliki) je včeraj v senatu formalno vložila zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predlog, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh, priznava tudi obstoj Slovencev v videmski pokrajini, ki jih bo treba po mnenju Ljudske stranke postopno zaščititi. Gre za zgodovinski korak, ki ga nekdanja Krščanska demokracija ni znala in hotela nikoli narediti. Carpenedo je v pogovoru za naš dnevnik dejal, da bo sodeloval s slovenskim senatorjem Darkom Bratino in rekel, da je zelena luč za vložitev tega zakonskega osnutka neposredno prišla iz Vidma in predvsem iz Trsta. Carpenedo, kot znano, svoj čas ni hotel podpisati skupnega zakonskega predloga slovenskega predstavništva, ki ga je v začetku avgusta, ob podpori skoraj vseh strank, vložil Bratina. V senatu je trenutno pet zakonskih predlogov za zaščito slovenske manjšine. Vložili so jih predstavniki Stranke komunistične prenove, Nacionalnega zavezništva, ”Forza Italia", senator Bratina in sedaj, kot rečeno, še Ljudska stranka. Na S.strani RIM / POLITIKA Finančni zakon bo kmalu nared Dinijevi vladi se izteka mandat RIM - Vladi Lamberta Dinija se izteka mandat, ki ga je prejela od parlamenta, saj bo z odobritvijo zakona o tako imenovani »par condicio« izčrpala vse štiri programske točke, poleg tega pa bo že prihodnji teden predložila parlamentu finančni zakon za leto 1996. Sam Dini je včeraj povedal, da bo v kratkem odšel k predsedniku republike mu spo- ročit, da je vlada opravila svoje, nato pa bo imel besedo parlament oz. stranke, ki bodo morale povedati, ali hočejo takojšnje volitve, ali novo vlado, ah pa naj Dini ostane v Palači Chigi vsaj še nekaj mesecev. Zadnja hipoteza je seveda najbolj verjetna, vprašanje pa je, kaj naj parlament stori v času, ki nas še loči od predčasnih volitev. Na 2. strani Iransko letalo v Izraelu TFT. AVIV - Dva zračna gusarja sta včeraj preusmerila iransko letalo, ki je letelo na notranji progi in po dokaj dramatičnih pristala na izraelskem letališču v Negevu. Zadeva se je srečno končala in igrabitelja sta zaprosila za politično zavetišče v Izraelu. Zanimivo pa je, da je pilot imel, mimo tega, da sta mu ugrabitelja grozila, velike težave s pri- stankom, saj ni imel zemlje vidov, na katerih bi bil označen Izrael, ki za Iran ne obstaja. Ko so potniki končno lahko zapustili letalo so bili nadvse presenečeni, saj niso vedeli, kaj Izrael sploh je, kje se nahaja, če v Evropi, Aziji, Afriki ali morda še kje drugje. Skratka, znašli so se v državi, ki zanje splon ne obstaja. Na 15. strani Kučan v Bocnu BOČEN - Slovenski predsednik Milan Kučan se je med zasebnim obiskom na Južnem Timskem sestal s predsednikom Avtonomne pokrajine Dumvvalderjem, s katerim sta se pogovarjala tudi o problemih manjšin. Slovenija ne ohranja starih pozicij o problemih z Italijo, je dejal Kučan v pogovoru z novinarji, vendar ne pristaja na njihovo reševanje pod grožnjo, da ji bodo zaprli vrata v Evropo. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Draginja v Trstu Podatki občinske statistične službe kažejo na nezadržen porast cen in na padec kupne moči. Strane Prispevki Tržaške pokrajine Tržaška pokrajinska uprava je porazdelila prispevke za kulturne dejavnosti v letu 1995 na osnovi deželnih zakonov št. 68 iz leta 1981 in št. 15 iz leta 1987. Strane Duchi d‘Aosta ostane odprt Hotela na Trgu Unita, ki ga Karl Keller prodaja najboljšemu ponudniku, ne bodo zaprli niti za en sam dan, kar zagotavlja njegovemu osebju nadaljnjo zaposlitev. Stran? Gorica: dileme o parkirninah Goriška občina namerava uvesti plačilo za parkiranje v centru mesta, vendar se v upravi še prepirajo o sistemu in drugih podrobnostih. Stran 11 Italijanski kapital na Jesenicah Na Jesenicah bodo danes slovesno predah namenu tovarno za proizvodnjo tehničnih plinov, ki je plod sodelovanja Železarne Jesenice in družbe Sol iz Monze. Stran 12 BIH / POD PRITISKOM MEDNARODNE SKUPNOSTI Hrvaška ustavila ofenavo v severozahodni Bosni SARAJEVO - Hrvaška vojska je včeraj pod pritiski mednarodne skupnosti ustavila ofenzivo v severozahodni Bosni, vendar pa tega ni storila bosanska vladna vojska, zato so se Srbi že pripravili na obrambo Banjaluke. Ozemlje pod srbskim nadzorom se je v nekaj dneh skrčilo s 70 na 51 5 odstotka Bosne in Hercegovine. Umik hrvaških tankov in težkih topov je sicer močno zmanjšal bojno sposobnost sil bosanske vlade, ki pa se še ni odrekla Banjaluki. Ostri boji so potekali tudi na'območju Ozrena, kjer se Srbi že nekaj dni zagrizeno upirajo enotam 5. korpusa vojske BiH. Medtem je generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali predlagal Varnostnemu svetu, naj 31 tisoč pripadnikov mirovnih sil zamenja vojska mednarodne koalicije pod vodstvom Nata, tudi če sprte strani ne bodo kmalu podpisale mirovnega sporazuma. Na 17. strani RIM / PRED OKTOBROM PREVERJANJE O BODOČNOSTI VLADE SODSTVO / BORRELLI ZADOVOLJEN Dinijev finančni zakon nared čez teden dni Parlamentarni mandat vladi se izteka Sodniki poola čistih rok včeraj slavili dve zmagi proti ministru Mancusu Tožilstvo kosacijskego sodišča odredilo, da ne gre proti sodnikom uvesti kazenskega postopka ScaHaro ni cikal na Berlusconija RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj poslal Silviu Berlusconiju magnetofonski posnetek pozdravnega nagovora, ki ga je imel dan prej, ko je sprejel udeležence kongresa newyorskega televizijskega muzeja. Sporočilo o tej zares nevsakdanji potezi je dal tiskovni urad Kvirinala, ki je tudi sporočil, da je Scalfaro v ponedeljek zvečer sprejel Berlusconijevega najožjega sodelavca Giannija Let-to in se z njim pogovarjal celi dve uri. V središču pogovora je bilo pojasnjevanje, da Scalfaro nikakor ni mislil na šefa Forza Italia, ko je kongresistom govoril o »tribunih«, ki po televiziji širijo lažne vesti in s tem netijo nemir in spodbujajo ljudstvo k vstaji. Sam Letta je po pogovoru povedal, da je povsem očitno, da predsednik republike nikakor ni cikal na Berlusconija. Kaj pa neposredni zainteresirani? »Niti za trenutek nisem pomislil, da bi Scalfaro utegnil cikati name,« je novinarjem dejal Silvio Berlusconi, »saj jaz ljubim resnico, poleg tega pa sem med politiki tisti, ki najmanj nastopa na televiziji.« RIM - Vlada Lamberta Dinija pripravlja osnutek finančnega zakona za leto 1996, ki ga bo predstavila parlamentu že prihodnji teden, najbrž v torek. Sporočilo je dal sam Dini, ki je tudi napovedal, da bo tik po odobritvi zakona o tako imenovani .»par condicio« odšel k predsedniku republike in mu sporočil, da je vlada izčrpala štiri programske točke, za katere je prejela mandat parlamenta. Kako se bodo stvari nato razvijale, so na tiskovni konferenci povedali načelniki parlamentarnih skupin levosredinskih sil, ki so se včeraj tri ure pogovarjali s predsednikom vlade. Po predstavitvi finančnega zakona bo Dini poročal parlamentu o opravljenem delu in o smernicah vladne pohtike, nakar se bo začela parlamentarna razprava oziroma politično preverjanje, na katerem bodo morale vse sile prevzeti lastne odgovornosti. Vse to naj bi se zgodilo še pred oktobrom, zaključilo pa naj bi se s predstavitvijo dokumenta, ki naj bi določal, kaj naj vlada še stori v času do volitev, za katere je zdaj skoraj gotovo, da bodo spomladi ali najkasneje v začetku poletja prihodnjega leta. Parlamentarni predstavniki leve sredine so se z Dinijem pogovarjali tudi o vsebini finančnega zakona in pri tem dobili zagotovila, da na bodo uvedeni novi davki na zdravstvenem področju, pa tudi, da naložbe za šolo, zaposlovanje in Jug ne bodo bremenile odvisnih delavcev in upokojencev. Od Dinija so tudi zahtevali, naj finančni zakon ne bo »nevtralen«, ampak naj se loteva velikih tem, ki so v središču politične razprave. Na tiskovni konferenci je predstavnik DSL Cesare Salvi med vprašanja, ki naj bi se jih parlament lotil pred razpustom, izrecno omenil tudi volilno reformo. Treba je omogočiti bodočemu parlamentu, je dejal Salvi, da zajamči trdno vlado. O tem vprašanju desnica noče ničesar slišati, še posebno pa zavrača predlog leve sredine o dvojnem volilnem krogu. O tem vprašanju je govoril tudi VValter Veltroni, ki je poudaril, da je Hrast pripravljen razpravljati tudi o drugačnih rešitvah glede volilnega zakona in da je edini pogoj zajamčenje stabilnosti. Najbolj me skrbi,« je dejal, »da bomo šli na volišča s sedanjim sistemom, dan kasneje pa bomo ugotovili, da ni nobene večine.« V intervjuju za Repubblico je Veltroni govoril tudi o Finiju in Bertinottiju. Glede prvega je dejal, da proces prenove v Nacionalnem zavezništvu doživlja zastoj, če ne celo nazadovanje. Po drugi strani pa je povedal, da ima raje Finija kot Berlusconija, kajti slednji »goji večje preziranje do pravil kot Fini.« Bertinottija pa je odpravil s kratkim stavkom: »Zakaj desnica hvali Bertinottija? Zato, ker bi ostala leta in leta na vladi, ko bi bila vsa levica kot tajnik SKP.« MILAN - Milanski sodniki poola čiste roke so včeraj slavili dvojno zmago. Glavno tožilstvo kasacijskega sodišča je zahtevalo oprostitev za vodjo poola Saveria Bor-rellija in sodnike Gherar-da Colomba, Gerarda D’Ambrosia in Piercamil-la Daviga, proti katerim je pravosodni minister Filippo Mancuso zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Minister je zahteval disciplinski postopek, ker naj bi milanski sodniki ustrahovali ministrske inšpektorje, ki jih je Mancusov predhodnik Alfredo Biondi poslal v Milan, da bi ugotovili, ali ni prišlo pri vodenju preiskave čiste roke do nepravilnosti. Disciplinski oddelek višjega sodnega sveta bo verjetno že v petek razpravljal o mnenju javnega tožilca kasacijskega sodišča. Borrelli včeraj ni hotel komentirati odločitve javnega tožilca; novinarjem se je le zadovoljno nasmehnil... Tudi včeraj ministrskih inšpektorjev ni bilo na spregled. Po desetdnevni »preiskavi« so se konec preteklega tedna vrnili v Rim. Drugo točko v svojo Sef milanskega tožilstva Francesco Saveria Borrelli (AP) korist je pool čistih rok zabeležil na deželnem upravnem sodišču Lombardije. Borrelli je v ponedeljek naslovil na DOS priziv z zahtevo po razveljavljenju ministrske odredbe o inšpekciji na milanskem sodišču. DUS je včeraj razsodil, da je priziv umesten in ga torej ni zavrnilo. Se več: pravosodnemu ministrstvu je zaukazalo, naj v roku desetih dni predloži poo- lu čistih rok vrsto dokumentov, za katere je Borrelli zaprosil že pred časom, a jih doslej ni prejel. Tudi pravosodni minister Mancuso ni stal včeraj križem rok. Najavil je priziv na včerajšnje odločitve, predsedniku senata pa je pisal pismo, v katerem ga je obvestil, da pristaja na parlamentarno razpravo, na kateri bodo razpravljali o zahtevi po njegovem odstopu. NOVICE SAN PATRIGNANO / UMRL JE OB 18.15 OBISK / KUČAN V BOCNU Gregantiju bodo sodili zaradi izsiljevanja podkupnin MILAN - Nekdanji funkcionar piemontske KPI ; Primo Greganti bo moral na sodni proces zaradi sodelovanja pri izsiljevanju na račun podjetja Italimpresit iz grupe Fiat, s katerim je dosegel plačilo 260 milijonov lir za svojo stranko. Do podkupnine je prišlo ob gradnji neke čistilne naprave na Padu, prvi pa je o zadevi že leta 1993 pričal pooblaščeni upravitelj Fiata Cesare Romiti. Odločitev o sojenju je sodnik za preliminarne preiskave sprejel včeraj, proces pa se bo začel 1. marca na kazenskem sodišču v Milanu. Preiskava o »rdečih zadrugah« se nadaljuje BENETKE - Beneški pravdnik Vitaliano Fortunah je včeraj v zvezi s preiskavo o zadrugah COOP izjavil, da na pravdništvu pospešeno preučujejo dokumente, da bi čimprej prišli do zaslišanj. Massima D’Alemo in Acchilleja Oc-chetta bi morali zaslišati 28. septembra v Rimu, medtem ko za Bettina Craxija in nekdanjega podpredsednika zveze zadrug COOP Bernadi-nija ostaja v veljavi prvotno določeni datum 23. oktobra. Ekspertiza za Craxijev potni list MILAN - Na izide kemijske ekspertize Craxijeve-ga potnega lista bo treba čakati do 11. oktobra, ko bi moralo biti jasno, ali so bile poškodbe na dokumentu narejene namerno, da bi prekrile odhod iz države po datumu, ko so sodne oblasti določile zaplembo Crajdjevih dokumentov. Medtem je za nekdanjega socialističnega veljaka še vedno v veljavi nalog za previdnostni pripor, ki so ga sodniki izdali zaradi nevarnosti bega, čeprav je bil Craxi takrat že v Tuniziji. Pri La Spezii našli tri utopljene pribežnike LA SPEZIA - V morju pred La Spezio so našh trupla treh mlajših temnopoltih moških brez dokumentov, ki jih bo le težko identificirati, saj so bili v vodi najmanj štiri dni. V zalivu La Spezie so že večkrat našli trupla pribežnikov, ki se navadno vržejo z ladij, s katerimi kot slepi potniki priplujejo v Italijo. Vincenzo Muccioli izgubil zadnjo bitko Napad na sodstvo: »Krivi ste za njegovo smrt« RIMINI - Včeraj popoldne se je končala agonija Vincenza Mucciolija, ustanovitelja in karizmatičnega voditelja San Patrignana, najbolj znane, pa tudi sporne italijanske skupnosti za rehabilitacijo narkomanov. Bil hudo bolan zaradi pljučnega edema in ga že dalj časa ni bilo v javnosti. 10. septembra so ga odpeljali v specializirano milansko kliniko, vendar zdravnikom ni uspelo, da bi zaustavili potek bolezni: nastopilo je nepovratno komatozno stanje in so odpovedale možganske funkcije. Odločili so, da ga odpeljejo nazaj v skupnost San Patrignano na gričih blizu Riminija. Tu je preživel še nekaj dni, sicer v globoki nezavesti, vendar blizu 2.100 mladih narokomanov, ki so ga imeli za svojega »očeta«, ki jim je omogočil, da so opustili mamila. Včeraj popoldne ob 18.15 mu je dokončno odpovedalo še srce. Niti Mucciolijeva agonija pa ni zaustavila polemik med predstavniki skupnosti San Patrignano in sodstvom. Državno pravdništvo iz Rimija, ki je Mucciolija večkrat spravilo na zatožno klop, je izredno ostro napadel odv. Carlo Taormina, ki je zastopal Mucciolija pred sodiščem v Firencah v tožbi proti preiskovalcem iz Riminija: »Jaz ne napadam sodnikov, vendar trdim, da sodne krivice lahko povzročijo smrt in Mucciolijev primer to dokazuje«. Za odv. Taormino je Mucciolijevo bolezen povzročila »preganjavici« sodstva, ki ga je v Riminiju trikrat postavila na zatožno klop in ga trikrat obsodila, na prizivnih procesih na drugih sodiščih pa obsodb niso potrdili. Državno pravdništvo v Riminiju je Vincenzo Muccioli (telefoto AP) takoj reagiralo na hudo obtožbo: sam državni pravdnik Franco Battaglino in javni tožilec Paolo Gengarelli sta poudarila, da so vse sodne postopke in preiskave vodili izkjljučno na podlagi zakonskih določil. Vsekakor sta sodstvu iz Firenc - kjer na pobudo odv. Taormine vodijo preiskavo o morebitnih nepravilnostih kolegov iz Riminija v postopkih proti Muccioliju - predložila zahtevo, naj na podlagi kliničnih zapiskov ugotovijo vzroke Mucciolije-ve bolezni oz. smrti. Iz San Patrignana pa so odgovorili, da so zdravstveni izidi tajni in da jih na podlagi veljavnih zakonov ne bodo izročili nikomur. Odnosi z Italijo in vprašanje zaščite manjšin BOČEN - Predsednik Slovenije Milan Kučan se je med zasebnim obiskom na Južnem Tiroskem sestal z južnotirolskim predsednikom Luisom Durmval-derjem. Med kasnejšim klepetom z novinarji je predsednik Kučan načel vprašanje odnosov med Italijo in Slovenijo in slovensko približevanje Evropski uniji. »Slovenija si ne zastira oči in ne ohranja starih pozicij ob obstoječih problemih,« je povedal predsednik Kučan, ki je glede vprašanja imovine italijanskih optantov navedel, da je Slovenija za pogajanja, a ne pristaja na reševanje tega problema pod prisilo ali pod grožnjo, da ji bodo zaprli vrata v Evropsko unijo. Pogajanja so v teku, a še vedno ni jasno, v katero smer gredo. Predsednik Kučan je omenil tudi številna pogojevanja, ki ogrožajo ita-lijansko-slovenske odnose. S predsednikom Dumvvalderjem sta si izmenjala mnenja tudi o evropski manjšinski problematiki, s posebno pozornostjo na slovenski manjšini v Avstriji in Italiji ter na italijanski manjšini v Sloveniji. Predsednik Kučan je ob tem poudaril, da je italijanski manjšini kjub njeni maloštevilčnosti zagotovljena dobra zaščita, saj ji je izrecno zajamčen sedež v slovenskem parlamentu. Po Kučanovih besedah bi bilo nezgodovinsko postavljati vprašanja recipročnosti, vsekakor pa je po njegovem napočil čas, da se reši vprašanje slovenske manjšine v Italiji. Ob tem je navedel, da Italija jamči različno raven zaščite svojim manjšinam in navedel primere Južne Tirolske, Doline Aoste in Furlanije-Julijske krajine. Bocenski obisk pa ne pomeni, da se Slovenija odpoveduje dvostranskim odnosom z Italijo. To je le vzporedna pobuda, ki ima isti cilj, graditev dobrososedskih odnosov Slovenije z Itahjo in z vsemi tistimi italijanskimi deželami, ki so Sloveniji stale ob strani tudi takrat, ko jo je bilo treba priznati za suvereno državo. Glede gospodarskih vprašanj pa je predsednik Durmvalder omenil dobre gospodarske odnose Južne Tirolske s Slovenijo, v kateri delujejo številna južnotirolska podjetja. ZAKONSKI OSNUTEK SENATORJA DIEGA CARPENEPA ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE Ljudska stranka priznava tudi Beneške Slovence Senator Ljudske stranke Diego Carpenedo RIM - Senator Diego 9arpenedo je vCeraj v imenu Ljudske stranke formalno vložil v senatu zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Vest o vložitvi zakonskega predloga je Posredovalo deželno vod-stvo Ljudske stranke, ki je tudi sporočilo, da je osnutek - poleg prvega podpisnika Carpeneda - doslej podpisalo pet strankinih senatorjev in da gre za politični predlog Ljudske stranke na vsedržavni in na deželni ravni. Zakonski osnutek bo Uradno objavljen v prihodnjih dneh, v uvodu, ki bo priložen predlogu, Car-Penedo ugotavlja, da so parlamentarci Krščanske demokracije, tako v senatu kot v poslanski zbomi-ci, v preteklosti predložili Ze vec zakonskih predlogov o tem vprašanju. Zaradi predčasnih prekinitev zakonodajnih dob, a tudi zaradi hudih odporov in nesoglasij, ki so Vseskozi spremljala to Problematiko, pa je parlamentarni postopek vedno obtičal na mrtvi točki. V svojem uvodu - piše še v tiskovni noti "deželne Ljudske stranke - Carpe-uedo izhaja tudi iz znanega vladnega osnutka tak- ratnega ministra za odnose z deželami Antonia Maccanica in dopolnjenega osnutka njegovega naslednika, bivšega predsednika ustavnega sodišča Livia Paladina. V primerjavi z dosedanjimi predlogi pa Car-penedov osnutek, beremo še v tiskovni noti LS, pre-mošCa dosedanje formalne razlike med Slovenci v različnih deželnih območjih, ki so bile npr. moCno navzoče v Macca-nicovem predlogu. Zakonski osnutek Ljudske stranke tudi priznava načelo zajamčenega izvoljenega zastopstva Slovencev vse do deželnega sveta in predvideva aktivno vlogo slovenske manjšine pri izvajanju zakona z ustanovitvijo posebne komisije. Predlog Ljudske stranke se pridružuje zakonskim osnutkom, ki so jih do tega trenutka vložile razne politične sile, pomeni pa tvoren prispevek za pospešeno in konstruktivno soočenje o tem vprašanju, ki je gotovo zelo kočljivo in delikatno, dozorel pa je Cas za njegovo zadovoljivo rešitev. V tem okviru je pričakovati, da si bo tudi vlada glede tega prevzela svoje odgo- vornosti. Do tukaj uradno tiskovno sporočilo deželnega vodstva Ljudske stranke. Trenutno leži v senatu vsega skupaj pet zakonskih predlogov za zaščito slovenske manjšine in sicer predlogi Nacionalnega zavezništva, Stranke komunistične prenove (prvi podpisnik Antonino Cuf- faro), Berlusconijeve stranke "Forza Italia" (vložil ga je goriški senator Ettore Romoli), osnutek senatorja Darka Bratine (podpisalo ga je 62 senatorjev vseh strank z izjemo Finijeve in Berlusconijeve stranke), katerim se je vCeraj pridružil še Carpenedov. Predloga senatorjev Bratine in Cuf- fara sta sad političnega dogovora skupnega zastopstva slovenske manjšine. Senator Carpenedo je doma iz Karnije (rojen je bil v Paluzzi) in je bil v senat izvoljen v volilnem okraju severne Furlanije. To je zanj druga izkušnja v PalaCi Madama, kjer je bil prvič izvoljen na volitvah leta 1992. Svojo politično kariero je zaCel v občinskem svetu svoje rojstne občine, nato pa je bil videmski pokrajinski svetovalec in odbornik. Leta 1978 je bil prvič izvoljen v deželni svet, bil je deželni odbornik za kulturo in šolstvo, nato pa še podpredsednik deželnega sveta. Trenutno je podpredsednik senatorjev Ljudske stranke, elan senatne komisije za gospodarsko načrtovanje in bilanco ter tudi član posebne medparlamentarne komisije za deželna vprašanja. Carpeneda je na zadnjih volitvah podprla tudi Slovenska skupnost. V skupni predvolilni izjavi se je med drugim obvezal, da se bo v senatu zavzemal za priznanje zemljepisne celovitosti slovenske manjšine v FJK. Obljubo je, kot vidimo, dosledno izpolnil. Sandor Tence Sen. Carpenedo: Zelena luč prišla iz Trsta in Vidma RIM - Senator Carpenedo, kako da ste ravno v tem trenutku vložili zakonski osnutek Ljudske stranke za zaščito slovenske manjšine v Italiji? Stvar ni dozorela vCeraj in kar tako Cez noc, ampak je sad poglobljenega in odkritega političnega soočenja na vseh ravneh Ljudske stranke, od Trsta do Vidma in Nadiških dolin. Formalno zeleno luc za predložitev zakonskega predloga pa mi je sinoči (v ponedeljek, op.ur.) končno prižgalo deželno vodstvo Ljudske stranke. Zakaj prav sedaj? Zato, ker so zgodovinsko dozoreli pogoji in razlogi, da se tudi demokratični katoličani javno in jasno opredelijo o tem za vso deželno skupnost tako pomembnem vprašanju. Menim, da so k temu botrovali tudi novi odnosi med Italijo in Slovenijo, v mislih pa imam predvsem priznavanje Slovencev v videmski pokrajini, ki bo postopna, a poti nazaj ni veC. Zakaj niste podpisali zakonskega osnutka slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je v začetku avgusta vložil senator Darko Bratina? Kolegi Bratini sem jasno izpostavil nekatere pomisleke in pripombe Ljudske stranke k osnutku, ki ga je potem vložil skupno s senatorji skoraj vseh strank. Čakal pa sem seveda tudi na politično soglasje deželnega in tudi tržaškega vodstva stranke, ki je sedaj, kot vidimo, dokončno prišlo. Ali boste z Bratino sodelovali tudi na področju manjšinske zaščite? Z Bratino sva v zelo dobrih odnosih in sva večkrat že skupno uspešno posegla za rešitev vprašanj in problemov, ki so pomembni za vso deželno skupnost. Tudi glede Slovencev sva že dogovorjena za tesno in vsestransko sodelovanje. Kakšna usoda Caka sedaj Vaš zakonski osnutek za zaštito slovenske manjšine in predloge ostalih strank? Stvar se gotovo ne bo rešila Cez noč. Številni in ugledni podpisi pod raznimi zakonskimi osnutki pa nedvomno pričajo o politični volji za rešitev tega vprašanja. S somišljeniki Ljudske stranke bom vsekakor naredil vse, da bo razprava o tem Cimprej stekla v pristojni senatni komisiji in da bodo stranke našle kar se da skupni jezik za zakonsko zaščito Slovencev. S.T. TOREK ZAČETEK PROCESA PALERMU Ko je pred dobrima dvema letoma senat raz-pravljal o zahtevi palermskih sodnikov po uvedbi sodnega postopka proti senatorju Andreottiju, je dopisnik rimske Repubblice Giam-paolo Pansa napisal o najbolj znanem itabjanskem povojnem poUtiku čudovit portret. Napisal je, kako je z balkona v dvorani palaCe Madama ujel v svoj nepogrešljiv gledahški daljnogled senatorjeve roke, sklenjene, kot pri maši, druga v drugo v znak mohtve. Tisti »dolgi tanki prsti« so ga spo-minjab na dolge tanke nožice pajka, ki so vec kot 40 let nepretrgoma predle mrežo itabjanske politike. Prav tistega dne se je Andreottijeva pohtiena nit pretrgala. Senat je izdal dovoljenje za sojenje dosmrtnemu senatorju. Po več kot dveletni preiskavi bo Giulio Andreotti v torek stopil pred sodnike v Palermu. Zanj bo to pravcat D-day, dan odločitev. Sedel bo na zatožni klopi, obtožen združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. To bo - tako napovedujejo - proces stoletja. Zasenčil bo druga dosedanja »zgodovinska sojenja«, na primer (da se omejimo le na bližnjo preteklost) sam proces proti Sergiu Cusaniju iz ciklusa »Ciste roke«. Takrat je bil protagonist dogajanja v sodni dvorani ob-toževalec, sodnik Di Pietro, tokrat bo obtoženec. A ne sam. Tudi stranske vloge na palermskem procesu bodo odigrali izjemni igralci. Nekaj imen: bivši predsednik republike Cossiga, bivši tajnik OZN Perez de Cuellar, bivši nemški zunanji minister Genscher, bivši ameriški državni sekretar Kissin-ger, bivša ameriška veleposlanika v Rimu Raab in Secchia. Vsi ti bodo pričah Andreottiju v prid. Stari politični pajek očitno še dobro zna, kako D-day Giulia Andreottija se mreža prede, vprašljivo pa je, ali se bodo sodniki v Palermu ujeli vanjo. Njegovi nasprotniki so to politično obarvano elitno obrambno garnituro že ožigosati za absurdno. Najbolj zgovorno jo je osmešil bivši vodja proti-mafijske parlamentarne komisije Vio-lante. »Visoki mednarodni politični predstavniki lahko pričajo le o mednarodnem delovanju Giulia Andreottija, kar pa nima opravka z zadevami, o katerih bo govor na procesu. Tudi Stalin bi lahko poklical na pomoC Roosevelta in Churchilla, da bi javnosti povedala, kako pridni so biti, ko so se skupno bojevali proti nacifašiz-mu...« Zadeve, o katerih bo govor od torka dalje v Palermu, so za Andreottija in državo sploh sila resne. Dosmrtni senator je obtožen sodelovanja z mafijo. V obtožnici piše, da naj bi bil politični referent mafijske organizacije v Rimu. Povezovalni člen med njim in mafijo naj bi bil Silvo Lima, njegova desna roka na Siciliji. Limo je mafija ubila zato, ker je začela politična zaščita, ki jo je bila dotlej deležna v Rimu, pojemati. Politična zaštita, to je dejansko sinonim za tako imenovano urejanje mafijskih procesov. Kar so sicilski sodniki obsodili, je predsednik prve sekcije kasacijskega sodišCa, znani Camevale, oprostil. Andreotti naj bi za vse to vedel, naj bi dovoljeval in tudi spodbujal. Sodniki so prišli na sled Andreottiju s pomočjo številnih mafijskih skesancev. Ti bodo najveCji trn v peti obrambe. Razkrili so ozadje političnih povezav mafije, o katerih bi se do pred nekaj leti ne upali Črhniti. Andreotti naj bi se večkrat srečal z davčnima izterjevalcema, bratrancema Sal- vo, ki sta bila - tako se je izkazalo -mafijca. SreCal naj bi se z bossom bos-sov Riino (in naj bi ga celo poljubil...). Vpleten naj bi bil v afero Sindona. Nazadnje se je razvedelo, da naj bi se sestal tudi z bossom številka dve Santa-paolo. Blagajnik mafije Pippo Cald naj bi se mu za »usluge« zahvalil s sliko. Govor bo o 200 milijonih, ki naj bi jih prejel, da bi primemo »uredil« enega od procesov proti mafijcem. Tožilstvo lahko računa na izjave prave armade skesancev. Na seznamu obremenilnih prič so se znašli France-sco Marino Mannoia, Gaspare Muto-lo, Balduccio Di Maggio, Salvatore Cancemi, Gioacchino Pennino, Gio-vanni Drago in, najslavnejši, Tomma-so Buscetta. »Don Mašino« ni hotel nikoli govoriti o političnih povezavah mafije. Svojemu biografu Enzu Biagiju jih je le zelo grobo namignil. »Najbolje bo, da molčim, ker bi mi nihče ne verjel,« mu je omenil v času, ko je bil Falcone še živ. Od takrat se je na področju pregona mafije marsikaj spremenilo. Morda bo sedaj vendarle spregovoril in povedal, kar ve... Skupno se bo pred sodniki zvrstilo kar 529 prič: 401 obremenilna in 128 obrambnih.Med prvimi bodo tudi politiki, kot sta Martelli in nekdanji Andreottijev strankarski kolega Mancino (a vCeraj je poudaril, da ga ne gre uvrščati med obremenilne priče, ker bo povedal le resnico, kakršno pac pozna...). Med pričami Andreottijeve obrambe gre našteti bivšega pravosodnega sodišča Vassallija, bivša notranja ministra Rognonija in Scottija, bivši palermski župan Ciancimino, parlamentarci Vitalone, Mattarella, Fuma-galli Carultijeva in bivši sodnik kasacijskega sodišča Camevale. Okrog sodne dvorane-bunkerja, ki so jo zgraditi v začetku osemdesetih let zraven zapora Ucciardone, da bi zagotovili primemo varnost na takratnih velikih procesihproti mafiji, so v teh dneh že poostrili nadzorstvo. Izvedenci za mafijske zadeve opozarjajo na dejstvo, da bi lahko mafija izkori-• stila proces za veliko in odmevno demonstrativno akcijo, s katero naj bi dala sedanjim politikom razumeti, da je še vedno pri življenju in da bodo morati tudi v prihodnje še »računati« nanjo. Po nekaterih nepreverjenih vesteh naj bi mafijski klani obogatili svoj arzenal celo z raketometalcem. Vodstvo palermske jesenske sodne predstave bo poverjeno izkušeni sodni trojki. Predsednik sodišCa bo 60-let-ni Francesco Ingargiola, prvi sodnik, ki je obsodil zgodovinskega vodjo sicilske mafije Luciana Liggia. Bilo je leta 1970, Ingargiola je bil takrat pretor v Liggiovem brlogu v Corleoneju. Sodnik ima z mafijskimi procesu veliko izkušenj. Obsodil je bivšega palermskega sodnika Ciancimina, bosse družine Madonia in še kakih 30 drugih mafijskih voditeljev, med katerimi je bil tudi Riinova desna roka Salvatore Biondino. Mafija je zanj skovala vzdevek »inavvicinabile«, skratka, nepodkupljiv. Z njim bosta Andreottijevo usodo krojila stranska sodnika Salvatore Bar-resi in Vincenzina Massa. Mlajša sta (38 in 40 let) a imata za sabo že kopico procesov proti mafijcem (Barresi je bil namestnik javnega tožilca v Trapa-niju, ko je tožilstvo vodil Ciaccio Montalto, ki ga je mafija ubila; Massa je sodila mafijcem, ki so ubiti preiskovalca Montao in Cassaraja). Vse tri čaka trdo delo. Poleg zaslišanja prič bodo morali pregledati in oceniti dokumentacijo, ki obsega kar 2.500 strani. Tudi tožilstvo sestavlja trojka. Vodi jo glavni tožilec Guido Lo Forte, »pravni um« protimafijskega oddelka, pomagata mu namestnika Gioacchino Natoli, »zgodovinski spomin«, ki je sodeloval že v protimafijskem poolu Giovannija Falconeja in Paola Borsel-lina, in Roberto Scarpinato, nekdanji tajnik višjega sodnega sveta, ki je podrobno analiziral družbene okvire, v katerih se je mafija razvila in okrepila. Ko so Giulia Andreottija vprašali, ali se bo procesa udeležil, je odgovoril pritrdilno, in tudi povedal, zakaj: »Da bi videl v obraz tiste, ki me obtožujejo.« Sedemkratni predsednik vlade bo torej v torek zrl v obraz tožilcem. Tokrat bo igral na tujem: ne vec na udobnih in pomirjujočih sedežih palače Madame, temveč na trdi zatožni klopi. Kdo ve, Ce bo tudi v Palermu sklenil dolge prste svojih rok v znak molitve... OGLEDALO Iskanje okostnjakov Ludwig Witt-genstein je leta 1930 izjavil, da ”s filozofijo ne postavljamo temeljev hiše, ampak le urejamo sobo”. Govoril je kot filozof in lastnemu poklicu odjemal sij: misel, da lahko filozofija dojame poslednjo resnico sveta. Razprl je svet, v katerem ni več piramide, kjer sedijo na vrhu vsevedni svečeniki. Ta svet je splet "dejavnosti”, ki mu dajejo mozaičen obraz. Podobno bi lahko rekli o politiki. Ni edini temelj države, slednja živi od mnogoterih dejavnosti: gospodarstva, kulture, znanosti. Zanjo so pomembne tako prometne povezave kot zdravstveno skrbstvo, skratka, vse to, kar omogoča državljanom življenje v skupnosti. Politika upravlja skupno sobo, recimo sprejemnico, kjer se zbirajo vsi stanovalci hiše in na široki mizi razgrnejo svoje partikularne interese. Politika upravlja, predlaga in načrtuje, vendar ne kot edina vseob-sežna oblast. Ce nam odmanjka filozofija, izgubimo možnost za razumevanje določenih problemov, ki so pomembni za samo filozofijo, a tudi za znanost, umetnost in končno za politiko. Ce nam odmanjka politika, se sprejemnica spremeni v kaotično polnočno plesišče, kjer ne veš, kdaj se bo vnel pretep. Zato je politika pomembna. Naglasil sem urejanje sobe in upravljanje sprejemnice. Gre za metafori. Nekaj drugega je, Ce stavka sprejemamo dobesedno. Ce nam preurejanje sobe prikazuje VVittgensteina, ki se seli iz zakotne avstrijske vasice v Cambridge. Ce nam ponuja sliko politika, ki divje pospravlja svojo sobo in svojo sprejemnico, da ne bi javnost videla in vedela, kaj skriva v predalih in omarah. V zadnjih časih vidimo veC takšnega dobesednega pospravljanja. Politika se nam kaže kot mrtvaški ples. Posledica je jasna. Kdor bi moral skrbeti za hišni red, je zakopan v svojo kamrico in ščiti najprej sebe. Sosed mu leze za hrbtom, da bi našel v predalu dokument o nečednih poslih ali nevredni preteklosti. Vsak se brani prej z brcami kot z razumnim razpletanjem problemov. V sprejemnici "ljudstvo” roji kot v sršenjem panju. Letos nisem bil na Dragi, ker me spored predavanj ni pretirano mikal. Sledil sem le časopisnim zapisom in polemikam. Največ jih je bilo v zvezi s sobotnim nastopom Danila Slivnika, ki je podžgal občinstvo k vzklikanju Janezu Janši. Naslednji dan se je baje zadeva malce uravnovesila, ko so plo- Ace Mermoua skali tudi Peterletu, ki je bil dan prej tarCa krepkih kritik. Ce sem prav razumel, je bilo bistvo razpoke v ekstremi-zaciji stališč. Janša in njegovi somišljeniki zaostrujejo svoje napade na sedanjo vladno strukturo v Sloveniji, ki naj bi bila senca prejšnjega režima. Nadaljuje se lov na komuniste in zanka je padla tudi v Dragi. Pri tem ne gre toliko za Peterleta kot takega, vendar ga desnica zbada, da sodeluje z možmi pretekle dobe. Zanimiv je ta lov na sence prejšnjega režima, ki da vlečejo niti slovenske politike in gospodarstva v znamenju ”rdeče”konti-nuitete. V knjigi esejev Spomenke Hribar (po osamosvojitvi je bila med junaki Drage) Svitanja lahko berem, kako je bil na primer Danilo Slivnik pošteno zasidran v prejšnjem režimu in v partiji. Janša se je pod komunizmom potegoval za vodstvo ZSMS. Nasprotniki v polemikah vedno raje navajajo Janševe (pretekle) rdeCe pege. Povprečnim Slovencem je danes očitno, da je v vrstah slovenske desnice in med lovci na "preoblečene” komuniste veliko ljudi, ki so se kar dobro znašli v prejšnjem režimu. Niso vsi zrastli na bregu Drage, ampak na nasprotnem. Kljub temu, da se mi ne zdi smrtni greh spremeniti mnenje in stran. Greh je drugje. Greh je v tem, da nekateri (kar številni) za dosego sedanje oblasti vlečejo v politični boj okostnjake iz preteklosti in s tem porivajo vso slovensko politiko v mrtvaški ples. Napadeni se branijo in vzajemno brskajo po omarah in predalih napadalcev. Preteklost je kamen v slovenski politiki. Namesto, da bi urejali in upravljali skupno sobo, vsak pleska svojo in hudobno 'gleda v sosedovo. Greh je, da desnica meCe v politične kotle tudi to, kar ni last politike: kulturo, gospodarstvo, civilno družbo, zgodovino, vero itd. V tem vseobsegajočem pobticnem boju, na fronti, ki zaobjema vse, je resnična dediščina socialnega realizma. Ko bi nekateri politiki, imeti Wittgen-steinovo skromnost in dodeliti politiki mesto, ki ji pripada, bi narediti slovenskemu narodu ogromno uslugo. Narediti bi jo, ko bi pustiti zgodovino zgodovinarjem in bi dosjeje posameznih državljanov zažgali pred spomenikom sprave. Zakaj konvertitom lahko odpustimo preteklost, tistim pa, ki niso napravili "salta mortale” ne? Najhujši mrak preteklosti je v nekaterih se- danjih metodah. Ekstremizam j a in netenje sovraštva jemljeta politiki racionalnost, ki je nujno potrebna za preživetje državice, kot je Slovenija. V napenjanju vrvi, v brskanju po tujih sobah in pri preurejanju svojih (osebnih), se rojeva politika kot strah. Upam, da si Slovenci želijo predvsem miru in dela. Kar me pri tem početju še posebno moti je, da se spori iz Slovenije izvažajo med slovensko manjšino v Italiji, kjer smo že tradicionalno sprti. Draga je le primerček. Po veC letih samostojne Slovenije ugotavljam, kako tudi v zamejstvu ravnamo s politiko kot s kokošjo, ki ji moramo nategniti vrat, da jo pojemo. Pri lovu na stare duhove imamo pridne pomagače iz Slovenije. Nad tem, da bi lahko urejati skupno sprejemnico, sem še skoraj obupal. Po eni strani pridno štejemo nasprotnikove okostnjake, po drugi, še politični predznaki lepijo na kulturo, šolstvo, znanost, umetnost, informacijo in druge dejavnosti. Lov na nasprotnikove grehe neti nasprotja in onemogoča normalno politično igro. Spolitiziranje vseh dejavnosti blokira ustanove, organizacije, gospodarstvo in seveda ljudi. Tudi pri nas je vedno manj važno, kaj znaš in vedno bolj usodno, na kateri strani si, ali si bil. Sprava pomeni, tako pri nas kot v Sloveniji, pokoro - romanje na sv. Goro po kolenih. Politike kot urejanje skupne hiše ni, saj je politike premalo, ker jo blokirajo najrazličnejši predsodki ali sovraštva. Ati pa je ni, ker je je preveC; ker ena stran juriša s "politiko” na vse postojanke pod geslom: "danes smo mi na vrsti”. Italijanska birokracija nam pa mirne duše izpodjeda pomembne bivanjske prostore. Ob vsem tem, kar danes vidim, nimam besed. Naj zaključim z VVittgensteinom. Filozofiji je odmeril prostor, ki ji v modernem svetu po vsej verjetnosti pripada. Dodal pa je, da se je pri urejanju sobe potrebno vsake stvari dotakniti vsaj dvakrat. Filozofirati je treba resno. Zakaj ne moremo tega storiti s politiko: ji odmeriti prostor, ki ji pripada, a se je lotiti z najveCjo mero odgovornosti? Odgovor je preprost: duhovne in miselne dejavnosti sprožajo interes kot radovednost in ustvarjanje. Politika sproža ogromne materialne interese, celo takšne, ki so preveliki za njeno "sposobnost”. Politika je oblast, hoče biti oblast, celo vrhovna oblast. To še posebno v državah in skupinah, ki se intimno lomijo, kjer suša odpira v zemlji razpoke. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PISMO UREDNIŠTVU O odprti meji pri Gročani Spoštovano uredništvo, tudi sam sem se s sinom v nedeljo sprehajal po GroCani. Prireditev je bila prav gotovo pozitivna, vendar ne morem mimo nekaterih kritičnih ugotovitev. Najprej: na glavni cesti, kjer je odcep za GroCano, je stal en sam smerokaz z napisom »Sa-gra«. Taka »pozabljivost« je zaskrbljujoča; menda nočemo vznemirjati de-mokatiCnih Italijanov! Ob vstopu v vas je bila tabla, kjer je na prvem mestu kraljeval fašistični napis »Grozzana«, kar je morda edini primer v svobodni Evropi, kjer še danes spoštujejo Mussolinijev raznarodovalni drekret iz leta 1923. Ob vstopu v srenjsko hišo, kjer je bila razstava gob, je bil prav tako lepo osvetljen napis »Mostra micologica«, na kosu lepenke pa je bil še slovenski napis, pa še napisan dokaj površno. V veži, glej Čudo!, pa je bil uradni napis bocenske avtonomne pokrajine, kjer je bila najprej nemščina in šele potem italijanščina. Kako je to mogoCe v eni in nedeljivi državi? Razstava gob: lepi napisi v italijanščini, na hitro napisane oznake v slovenščini in skoraj zmeraj pod italijanskimi, tu pa tam pa slovenskega napisa sploh ni bilo. Ko pa sem šel skozi odprto mejo, sem se dobil pred zaprto cesto. Prav tako: kjer sva hodila s sinom, ni bilo ceste, ampak prava afriška džungla. Ker sem bil na tisti stezi prvič in ni bilo nobenih smerokazov, sem se spomnil taborniških veščin iz mojih mladih let in res nisem zgrešil. Se krajšnico sem našel in jo potem kazal drugim, ki so prišli po »daljšnici«. Zeleni center, razbito cerkev in pokopališče sem sicer našel, nisem pa srečal nobenega kioska, da bi se malo okrepčal. Se marsikaj bi lahko napisal, pa bom pustil za drugo leto, saj itak zamejci menjamo sicer kožo, v bistvu pa ostanemo zmeraj isti. S spoštovanjem Primož Sancin OLGA PETELIN Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 4. Ves zlikan in v črni srajci je stal ob pisalni mizi in mi gospodovalno sporočil: »Gospa Linda je bolna, nadomeščam jo jaz. Mislim, da je s tem povedano vse, kar je treba. V pisarno nimaš vstopa. V moji odsotnosti ni treba odgovarjati na telefon, saj bi, zabita kot si, še kaj zakuhala. V magazinu ti ne bo zmanjkalo dela, do večera mora biti vse pripravljeno za jutrišnje dobave. in nobenega zapravljanja časa -si razumela?!« je zadirčno sikal vame. Ostala sem brez besed. Kot oka-menela sem stala pred njim. Srce mi je razbijalo na vso moč, čutila sem ga v grlu. »Zgani se, in najprej vse počisti!« je revsknil in me odslovil. Začela sem pometati. Skozi priprta vrata sem stišala, kako me čr-nuh izziva s popevanjem tedaj priljubljene sramotilne pesmi na račun Slovencev: Se i sciavi vol le scole che i vadi a Lubiana! Trieste xe italiana e italiana restera. (Če Sčavi hočejo Sole, naj grejo v Ljubljano! Trst je italijansld in italijanski bo ostal!) Molče in kot da me to ne prizadeva, sem pometala naprej. Magazi-nerju je šlo verjetno moje obvladovanje na živce. Pograbil je plašč in zavpil: »Ce pride kdo, naj me počaka!« - Dokler šefinje ne bo, se bo ta hudič z največjim užitkom spravljal name, to si kar lahko čakam! - sem razmišljala in šla pospravljat pisarno. Prostor je bil tu prijaznejši, zelo pomemben se mi je zdel. Na mizi gospe Linde so bile zložene fakture, ki jih je že uredila, da bi jih potem pretipkala. Kako bi me tako delo veselilo! Ko sem se morala vdati v usodo, da ne bom učiteljica, ker si nisem mogla privoščiti ustreznih šol, sem želela postati vsaj uradnica. - Zakaj ne znam vsaj tipkati! -sem vzdihnila. »Telegram!« je zaklical pri vratih poštni kurir in mi molel potrdilo v podpis. Podpisala sem in odnesla telegram v pisarno. »Kaj počneš tukaj?!« je zabevskal vtem Mario za menoj. »Pravkar je dospel telegram, in dala sem ga na mizo gospe Linde,« sem plaho odgovorila. »Kaj sem naročil?! Da mora, kdor že pride, počakati name. Kaj niti tega ne razumeš?« »Oprostite, telegram je bil... zdelo se mi je nujno.« »Ti boš mene učila, mi odgovarjala...! Tega pa ne... Ti, ščava zabita, da mi takoj izgineš izpred oči!« je rohnel, da sem kar odskočila. Preplašena sem se zatekla v svoj delovni kot v magazinu. - Težko bom prenesla vse to s tem črnuhom, - sem prepadeno ugotavljala sama pri sebi in se z ihto poprijela dela. Krpala sem vreče, pripravljala razne škatle in pribila kak žebelj pri kakem zaboju. Potem pa pisala naslove in urejala vse, kar se mi je zdelo potrebno. Iz pisarne se je ponovno oglasil žvižg. Cmuh je naročil dve kavi. - Zakaj pa dve? - sem ugibala, ko sem se vračala od bara. Kmalu sem ugotovila. V uradu je nasproti magazinerju sedel njegov uniformirani "camerata" Giulio. Ko sem postregla, me je priliznjeno vprašal: »Mala, si zadovoljna tu?« »Da,« sem pokimala. »In od kod si?« »Iz Trsta.« »Si videla, kaj sem prinesel?« mi je namignil na steno za pisalno mizo. Dvignila sem pogled. Na steni je visela velika ducejeva stika. »Sploh veš, kdo je ta velika osebnost?« me je vprašal naš magaziner. »Da.« »Pa veš tudi to, da ga moramo vsi ubogati?« Besedo vsi je izgovoril s posebnim poudarkom. »Da,« sem požrla slino. »Je to vse, kar znaš reči?« je zabevskal in vstal. Tišina. Čmuha sta se spogledala in pomilovalno zmigovala z glavo: »Che ignoranza!« »Nauči se itatijaščine in beri naše časopise... ti, trapa primitivna!« mi je zabrusil Mario in zamahnil z roko, naj grem. Kako ponižano sem vlekla noge za sabo, ko sem se vračala v mračni in mrzli prostor. Potem pa sem stisnila zobe in si rekla: - Podvizati se moram... samo na svoje delo bom mislila, da bo mir...- Spet sem začela z vso vnemo zabijati žeblje, da bi preglasila občutke, ki so kljuvati v meni. Točno opoldne sem smuknila iz skladišča. Vreme se je ustalilo in tako sem do tramvajske postaje nekoliko postavala pred trgovinami. Pred izložbo s čevlji sem primerjala, ocenjevala in si jih v mislih pomerjala, ko me je nekdo podrezal. Bila je moja nekdanja sošolka Pina. Biti sva veseli srečanja in skupaj sva se odpraviti k tramvaju. »Od kod pa ti, Pina?« sem bila radovedna. »Službo iščem, medtem pa se učim tipkati.« »Zate bo lažje, šole imaš,« sem poudarila. »Kaj govoriš, Marta! Ce imaš šole ati ne, nič ne pomaga. Za nas Slovence je tudi glede dela vedno huje. Poglej naše fante, vedno manj jih je. Večina jih mora zdoma, nič drugega jim ne kaže. Fašisti nam načrtno onemogočajo življenje, in še sovraštvo razpihujejo proti nam in vsemu, kar diši po Slovencih. Tega se ne da več prenašati!« Tako je bruhalo iz nje in obema je bilo, kot bi nama obležal svinec na srcu. Stopiti sva na tramvaj in se stisniti v kot. »In ti, Marta? Kako je s tabo? 2e dolgo se nisva videli. Vidim, da imaš službo. Si zadovoljna?« se je Pina zanimala zame. »Delo je pač delo. Kaj hočeš, bolje kot nič. Šefinja je skopa in bolj živčne narave, čisto slaba pa le ni. Magaziner, ta je hudič, da ni človeku podoben. Zagrizen fašist je in vsak čas bruha iz njega sovraštvo do Slovencev. S takim surovežem je delo ena sama muka,« sem potožila in se ozrla naokrog, če morda kdo ne vleče na ušesa. (Se nadaljuje) NEZAUPNICA PREDSEDNIKU »AUTOVIE VENETE"_ Deželna koalicija ostala brez večine TRST - Deželna vlada Predsednice Alessandre Guerre je najbrž prispela na zadnjo postajo, saj se je, Po pričakovanjih, znašla brez številčne in politične večine. Deželni svet je namreč včeraj popoldne v posebnem dokumentu izglasoval nezaupnico predsedniku družbe "Autovie Venete" Micheleju Baldas-siju in s tem posredno tudi politično ožigosal odbor. Nezaupnico Baldassiju je podprlo 33 svetovalcev Vseh strank, z izjemo (bivše) večine Ljudske stranke, Severne lige in republikancev. Koalicija je na koncu zbrala borih 25 glasov, nekdanji demokristjan Angelo Compagnon se je vzdržal, medtem ko Predsednik skupščine Giancarlo Cruder, kot v tradiciji, ni glasoval. Podpredsednik Dežele Roberto Antonione in odbornik za kulturo Alberto Tomat (oba pripadata novi desnosredinski skupini 'federalistov") sta glasovala proti lastni upravi, kar seveda pomeni politično krizo. Sedaj se odpirata dva scenarija: po prvem naj bi Guerrova že danes odvzela odborniški resor obema "oporečnikoma", po drugem pa naj bi sama takoj formalno odstopila. Kriza vsekakor je in je takorekoc popolnoma ”v temi", saj na obzorju res ni videti novih političnih večin. Sedanji odbor je dokon-čno odpisala nova svetovalska skupina, ki je nastala pod okriljem Berlusconijeve koalicije. Antonione je bil med včerajšnjo debato izredno ester do družbe "Autovie Venete" in do Guerrove, ki je po njegovem, brez vsakršnega posvetovanja z odborom in koalicijo, tiho privolila v sporni sporazum z družbo Britišh Telecom. Antonione je sicer rekel, da noCe krize, s svojim posegom pa jo je dejansko sam direktno sprožil. Predsednica Dežele se je v svoji repliki precej nerodno branila pred hudimi kritikami opozicije in pred žolčnimi napadi nekdanjih zaveznikov ter dala razumeti, da je pripravljena na kompromis za premostitev te afere. Jasnejši pa je bil njen somišljenik Sergio Cecotti, ki je očital novi desnosredinski skupini, da je ravnala zakulisno in da je nastala prav z namenom, da povzroči krizo deželne vlade. V tem tonu je spregovoril tudi načelnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo, ki se je zavzel za nadaljevanje sodelovanja med Ligo in Ljudsko stranko. Načelnik Demokratične stranke levice Renzo Tra-vanut je izrazil veliko zaskrbljenost nad skrajno nejasno politično situacijo in se zavzel za oblikovanje stabilne koalicije, ki bi slonela na programih in ne na političnih formulah. DSL je pripravljena na soočenje, a le pod jasnimi programskimi pogoji. Da je slo za klavrn propad itak klavrne politične koalicije je prepričana Stranka komunistične prenove, ki je s Faustom Monfalconom podcrtala, da je afera "Autovie Venete" le navidezna pretveza za druga večja razhajanja, ki so se od vsega začetka pojavljala v večinskih vrstah ter jo spremljala vse do včeraj. S.T. r BENEČIJA / GORSKA SKUPNOST ZA NAD1SKE DOLINE Firmino Marinič novi predsednik Desničarske in sredinske sile na vse načine skušale preprečiti njegovo izvolitev Alberto Tomat Roberto Antonione SPETER - Spetrski župan Firmino Marinič (na sliki) je bil imenovan za novega predsednika Gorske skupnosti za Na-diske doline. Z njim v odboru bodo sodelovali Se Franco Barbiani (Čedad), Peter Zuanella (So-vodnje), Christian Vida (Tavorjana), Lino Bordon (Prapotno), Patrizia Cijan (Srednje), Fabio Bonini (Grmek), Beppi-no Crisetich (Sv. Lenart) in Nino Ciccone (Spe-ter). V izredno razburljivi seji se je za novega predsednika izreklo 26 svetovalcev (poleg predstavnikov levo-sredin-skih list so za Mariniča volili tudi predstavniki Severne lige in neodvisna skupina iz Tavorja-ne), 14 svetovalcev sredine in desnice pa je pred glasovanjem zapustilo dvorano, potem ko so na vse načine skušali preprečiti izvolitev predsednika in ostalih odbornikov. Umestitvena seja gor- ske skupnosti je za nekatere očitno bila priložnost, da so se lotili vprašanj, ki niso bila na dnevnem redu, in napadli usmeritve večine in njeno prizadevanje za slovensko stvarnost v Benečiji. Takoj po izvolitvi je predsednik Marinič podčrtal, da bo deloval za drobrobit celotnega območja in da si bo prizadeval, da bi k večinskemu razmišljanju privabil še nekaj predstavnikov centra, tistih, ki so pripravljeni na dialog in zdravo konfrontacijo. Novoimenovani odbor gorske skupnosti se bo v kratkem sestal, da bi si porazdelili odgovornosti ter postavili osnove bodočega dela. Rudi Pavšič V znamenju kameleonstva TRST - Kameleonstvo (za slovar slovenskega knjižnega jezika je to prepričanje zaradi koristi oziroma prilagojeno trenutnim razmeram) je od vedno zelo razširjeno v italijanskem političnem življenju. Sedaj se je pojav razpasel tudi v deželnem svetu, kjer je njegov najbolj značilni odraz novoustanovljena svetovalska skupina "Demokratični federalistični center", ki so jo formalno predstavili včeraj. Predsednik skupščine Giancarlo Cruder je pred pričetkom seje prebral imena novih "federalistov" in njihovo novo politično opredelitev. Po abecednem redu so elani novoustanovljene skupine sle- deči svetovalci: Roberto Antonione (izvoljen na Listi za Trst, sedaj "Forza Italia"), Aldo Ariis (od liberalcev k Sredinski uniji), Carmelo Calandruc-cio (izvoljen na listi bivše KD, sedaj Član KršCansko-demok-ratskega centra), Tiziano Chia-rotto (nekoč KD in sedaj pristaš Buttiglionejeve CDU), Gianfranco Gambassini (LpT), Sergio Larise (Severna liga in sedaj Italijanska federalistična liga LIF, vsekakor neodvisen), Giancarlo Pedronetto (LAF, Furlanska avtonomistična liga), Ferruccio Saro (PSI in sedaj "Forza Italia", neodvisen), Ezio Sedran (Liga, sedaj "Forza Italia"), Anna Sdraulig (Liga, sedaj Forza Italia), Roberto Tanfani (Liga, sedaj LIF), Alberto Tomat (KD, sedaj CDU) in Ennio Vazzoler (LAF). Nova desnosredinska skupina, ki je nastala pod okriljem Berlusconijeve stranke, ima več vodij in vodičev, med katerimi pa izstopa bivši socialist Saro, ki je neke vrste "režiser" te politične operacije Z njim tesno sodeluje nekdanji demokristjanski poslanec iz Pordenona Michelangelo Agrusti, govori se, da uživa novo gibanje močno podporo tudi nekaterih furlanskih gospodarskih in založniških krogov. Na sliki: bivši socialistični odbornik Ferruccio Saro, zdaj neodvisen pri Forza Italia. KOROŠKA / NA PROSLAVI OB 50. OBLETNICI PLEBISCITA Slovenske organizacije se še niso dogovorile o skupnem govorniku CELOVEC - Bliža se 75-letni-ca koroškega plebiscita, ki jo bodo na Koroškem praznovali 9. in 10. oktobra letos. Uradna Koroška bo obletnico praznovala s kar tremi uradnimi prireditvami, na eni od njih - na »proslavi dežele Koroške« 9. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši - pa bo v materinščini spregovoril tudi zastopnik koroških Slovencev. Njegovo ime še ni znano, razlog za to pa je, da se slovenske organizacije še vedno niso zedinile na skupnega govornika. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) predlaga za govornika svojega novega predsednika Nantija Olipa oz. kot kompromisnega kandidata ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu in podpredsednika Federalistične mri j e narodnostnih skupnosti (FUENS) Reginalda Vospernika, medtem ko druga osrednja politična organizacija koroških Slovencev, Zveza slo- venskih organizacij (ZSO), predlaga kulturnega ustvarjalca, pesnika Florjana Lipuša, kot drugega kandidata pa svojega predsednika Marjana Sturma, hkrati predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Dokončna odločitev naj bi padla še ta teden, sta v pogovoru za naš list potrdila Olip in Sturm. Predsednika obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev sta pri tem izrazila prepričanje, da bo v naslednjih dneh le še možno najti kompromis med organizacijama ter pri tem nista izključevala, da bo govornik morda celo oseba, katere ime se doslej v javnosti še ni pojavilo. Nezaslišanono pa bi bilo, da bi 10. oktober postal dodatna sporna točka med koroškimi Slovenci. Koroške (nemškonacionalne) domovinske organizacije so to vprašanje medtem resile. V njihovem imenu bo na isti pro- slavi spregovoril nek 47-letni glavnošolski učitelj iz elan deželnega vodstva Koroške domovinske službe (Karntner Heimatdienst-KHD), organizacije, ki je vsa povojna leta še posebej izstopala zaradi svoje nemškonacionalne in desničarske usmerjenosti ter gonji proti koroškim Slovencem. Koroška domovinska služba medtem pripravlja - skupaj z nadaljnjimi tremi domovinskimi organizacijami- tudi veliko prireditev 23. septembra pri vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju, začetek oktobra pa zloglasno prireditev na Vrhu blizu Celovca, na kateri so se v zadnjih letih zbirali tudi bivši esesovci, neonacisti in skrajni desničarji. Začetek uradnih praznovanj letošnje75. obletnice plebiscita bo 9. oktobra dopoldne z zasedanjem deželnega zbora v deželni hiši, popoldne pa bo sledila zgoraj omenjena »slove- snost dežele Koroške«. Na dopoldanski slavnostni seji deželnega zbora sta na sporedu govora deželnega glavarja Zernat-ta in predsednika deželnega zbora Adama Unterriederja, popoldne pa - v dvorani grbov -govori deželnega glavarja, predsednika deželnega zbora, zastopnika Slovencev in zastopnika domovinskih organizacij. Tretja proslava, hkrti višek praznovanja, pa je na sporedu 10. oktobra na Novem trgu v Celovcu. Na njej bodo govorili celovški župan Leopold Gug-genberger, deželni glavar Chri-stof Zernatto, zvezni kancler Franz Vranitzy in zvezni predsednik Thomas Klestil. Slovenci bodo na tej proslavi zastopani z zborom Slovenske gimnazije, morda z nekaterimi skupinami iz podeželja, predstavniki slovenskih organizaciji pa so povabljeni na tribuno za častne goste. Ivan Lukan NOVICE Kriza v podjetju Solari iz Pesariisa VIDEM - Le nekaj dni po pozitivni rešitvi krize v videmskem Solariju, vodilnem podjetju na področju informiranja javnosti, je zašlo v hudo krizo drugo podjetje z istim imenom, namreč ono, ki ima sedež v Pesariisu v Val Pesarini. Obe podjetji je ustanovil Fermo Solari, ki se je nato posvetil samo videmskemu in onega v Pasariisu prepustil bratom. Podjetje se je najprej bavilo z izdelovanjem ur, kasneje pa je delalo predvsem za videmsko podružnico. Podjetje, ki zaposluje 70 ljudi in je zelo pomembno za obubožano gospodarstvo Karnije, je zdaj predlagalo dopolnilno blagajno za polovico uslužbencev. Predstavniki sindikatov so bili včeraj pri deželnem odborniku Morrettonu in predlagali poseg deželne finančne družbe Friulia, nakar je predstavnik deželne vlade zagotovil pripravljenost deželne uprave, vendar poudaril nujnost, da vodstvo podjetja predstavi nacrt za obnovo dejavnosti, brez Cesar Friulia ne more poseči. Predstavili repertoar videmskega Teatro Club VIDEM - Občinska odbornica za kulturo Mari-santa di Prampero je včeraj predstavila repertoar nove sezone videmskega Teatro Club, ki obsega petnajst gledaliških predstav od 30. oktobra do 10. januarja prihodnjega leta. Prvo bo na sporedu Pasolinijevo narečno delo »I tures dal Friul«. To bo zadnja sezona v videmskem Pala-mostre, je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila odbornica di Prampero, saj bo od prihodnje sezone nared novo gledališče. CENE / PODATKI STATISTIČNE SLUŽBE TRŽAŠKE OBČINE Draginja neprestano odžira kupno moč tržaških potrošnikov Temi, o katerih se ljudje najpogosteje pogovarjajo, sta vremenske razmere in draginja. Kljub slabemu vremenu zadnjih tednov pa je porast cen nedvomno bolj občuteni problem, ki nas je pričakal po povratku s poletnih počitnic. Nakup jestvin in oblačil, plačila raznih uslug, vsak strošek se je v zadnjem Času povečal - v glavnem pa plače niso sledile tako strmemu porastku. Inflacija, devalvacija, draginja: pojmi, ki se nam včasih zdijo abstraktni, so v resnici zelo otipljivi, ko stopimo na tržnico, v trgovino, pred okence banke ali pošte za plačilo tekočega raCuna. Z gibanjem cen se profesionalno ukvarja statistična služba tržaške občine, ki jih preverja trikrat mesečno po navodilih vsedržavnega statističnega urada Istat. Tržaške podatke vključijo v seznam, na podlagi katerega izračunajo inflacijsko stopnjo lire. In ravno v Trstu je v zadnjem času porast cen ne samo zelo občuten, ampak tudi nad povprečjem drugih večjih mest severne Italije: od julija do avgusta letos so v Trstu zabeležili porast življenjskih stroškov za celih 0,5 odstotkov, v Milanu za 0,2 odst., v Bologni, Turinu in Genovi pa se je povprečje cen celo rahlo znižalo. Iz statistik tržaške občine smo izbrali nekaj pomembnejših primerov, ki jih objavljamo na tej strani, in ki nam jasno kažejo za potrošnika negativno gibanje cen. Ze res, da niso v vseh trgovinah cene iste in da se lahko pri vsakem nakupu nekaj prihrani, vendar so kvalitetni proizvodi povsod zelo dragi, v nobenem primeru pa se ne moremo izogniti vedno večjim stroškom za javne usluge, kot so telefon, prevozi; električna energija ali plin. Iz statistik se da razbrati tudi podatek o tem, kako potrosimo svoj denar: ko povprečna tržaška družina potrosi milijon lir, nameni 164.703 lir za prehrano, 113.420 lir za oblačila, 38.817 lir za energijo, 43.716 lir za stanovanje, 142.961 lir za gospodinjstvo, 24.220 lir za zdravje, 149.599 lir za prevoze in komuniciranje, 125.567 lir za prosti čas in kulturo, 196.997 lir pa za vse ostale stroške. Statistike nam zelo nazorno prikažejo tudi, kaj pomeni inflacija v našem vsakdanu: za kar smo avgusta 1992 potrosili 1.000.000 lir, smo avgusta 1993 morali potrositi 1.049.000 lir, avgusta 1994 že 1.092.000 lir, avgusta lertos pa kar 1.157.000 lir. Milijonček iz leta 1992 je torej danes vreden 157.000 lir manj; v prvem letu je izgubil 49 tisoč lir vrednosti, v drugem 43 tisoč lir, v zadnjem pa kar 65 tisoč lir vrednosti. KRIVULJA INFLACIJE V ZADNJEM LETU V TRSTU e 9 k 9 Lanske in letošnje cene živil Navajamo nekaj primerov srednjih cen živil, ki jih je statistični urad tržaške občine zabeležil av- gusta lani in avgusta letos. avg. 1994 avg. 1995 kruh: 3.963 4.369 testenine: 2.954 2.910 riž: 3.466 4.094 moka: 1.324 1.290 olivno olje: 20.770 22.740 semensko olje: 2.427 2.643 maslo: 12.275 13.367 margarin: 6.443 7.310 mleko: 1.700 1.900 mehki siri: 14.133 15.700 parmezan: 27.758 35.833 konz. paradižniki: 2.440 2.331 fižol: 5.442 6.429 zamrznjeni grah: 2.225 2.435 čebula: 2.173 2.117 limone: 2.702 3.003 domača solata: 5.364 4.519 jajčevci: 2.452 3.019 paradižniki za solato: 3.012 3.117 paradižniki za omako: 1.699 1.729 bučke: 3.204 4.644 fižol v stročju: 3.962 4.898 krompir: 1.420 1.432 sveža zelenjava (povprečje):3.193 3.246 marelice: 3.777 6.175 banane: 3.635 3.595 huške vvilliam: 3.230 3.546 rumene breskve: 3.016 3.816 slive: 3.352 4.487 sveže sadje (povprečje): 2.459 2.548 biftek: 35.109 39.253 meso prve kvalitete: 22.039 24.413 meso nižje kvalitete: 8.895 10.122 svinjsko meso: 16.856 17.840 salama: 33.208 34.817 surova gnjat: 48.450 48.967 kuhana gnjat: 19.567 21.192 ribe prve kvalitete: 28.712 31.678 ribe druge kvalitete: 3.260 3.282 sardoni: 9.837 11.833 škombri: 11.562 12.272 navadno vino: 2.614 3.065 kakovostno vino: 6.258 6.558 italijansko pivo: 2.095 2.227 mineralna voda: 551 592 zmleta kava: 15.683 21.474 sladkor: 2.004 2.367 Draginja od 1992 do danes Naslednji podatki nam kažejo lanske in letošnje po- dražitve nekaterih skupin osnovnih življeiiskih stroškov v primerjavi z avgustom 1992, ko je vsak od navedenih stroškov bil enak 100. Prva številka kaže po- rast srednjih cen od avgusta 1992 do avgusta lani, druga pa porastek do letošnjega avgusta; v mastnih Črkah so skupine proizvodov oz. uslug. (avg. 1992 = 100) avg. 1994 avg. 1995 kruh in testenine: 107,9 112,3 meso in mesni izdelki: 110,2 119,5 ribe: 101,7 106,9 olje in maščobe: 108,4 119,3 mleko in mlečni izdelki: 115,4 129,8 krompir in zelenjava: 102,2 105,0 sadje: 90,6 97,0 skadkor in sladka živila: 108,0 114,3 pijače: 107,0 115,0 poživila: 101,1 135,8 živila: 106,1 114,4 obleke: 104,1 106,7 perilo: 106,1 109,4 obuvala: 104,9 110,8 oblačila: 105,1 108,6 elektična energija: 103,8 105,9 plin: 107,8 123,6 kurilno plinsko olje: 106,9 117,4 energija: 106,3 116,4 najemnine: 119,9 132,6 voda: 103,2 120,6 vzdrževanje stanovanja: 105,7 106,4 stanovanjska oprema: 108,0 117,4 gospodinjski stroji: 107,5 112,7 žarnice: 116,7 124,7 mila in pralni praški: 106,3 109,1 vzdrževanje stanovanja: 108,9 116,1 zdravila: 109,0 99,1 zdravsteni pripomočki: 101,0 104,6 zdravniški pregledi: 113,1 117,9 zdravstvo: 110,2 109,0 nakup vozila: 116,7 131,0 stroški za vozilo: 112,0 119,1 javni prevozi: 110,1 114,3 telefon: 101,8 111,1 prevoz in komuniciranje: 112,7 122,2 elekrične naprave: 104,2 105,5 prosti čas: 102,9 106,0 predstave: 105,3 105,4 knjige in časopisi: 106,8 114,3 prosti čas in kultura: 105,5 108,1 gostinjske usluge: 116,5 122,7 osebna higiena: 107,2 110,8 bančne in finančne usluge: 100,0 117,5 razne usluge: 113,4 118,9 ZA LETO 1995 / NA OSNOVI DEŽELNIH ZAKONOV ST. 68 IZ LETA 1981 TER ST. 15 IN 39 IZ LETA 1987 Ti Pokrajina podelila prispevke za kulturo Tržaška pokrajinska uprava obvešCa, da so postali izvršni ukrepi, ki jih je sama sprejela za porazdelitev prispevkov za kulturne dejavnosti v letu 1995 na osnovi deželnih zakonov št. 68 z dne 8. septembra 1981 (»deželni posegi za razvoj in pospeševanje kulturnih dejavnosti«) ter št. 15 z dne 1. junija 1987 (»deželni posegi za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi«) s popravki, ki jih je vnesel deželni zakon št. 39 z dne 18. novembra 1987. PRISPEVKI NA OSNOVI DZ 68/1981,3. POGLAVJE Na osnovi deželnega zakona št. 68 iz leta 1981, 3. poglavje prejmejo prispevke za »dejavnosti na področju humanistike, znanosti, umetnosti in družbenih ved« naslednje organizacije in ustanove (v lirah): Prijatelji muzejev 3.500.000, Prijatelji kavarne Gambrinus 1.000.000, Arhiv in dokumentacijski center deželne kulture 1.100.000, Evropski arhiv neoklasike 1.100.000, Deželni odbor združenja Alti Nova 1.000.000, Association Internationale du Temps libre 3.900.000, Kulturno združenje Franco Basaglia 1.000.000, Italijan-sko-francosko kulturno združenje iz Trsta 1.000.000, Kulturno združenje Studium fidei 1.000.000, Združenje prijateljstva Italija-Kuba za FJK 1.500.000, Združenje za srednjeveško kulturo 1.900.000, Mednarodno združenje študentov ekonomije 1.300.000, Italijansko združenje katoliških učiteljev 1.400.000, Italijansko združenje prijateljev jaslic 2.300.000, Italijansko združenje za VVorld VVildMe Fund 2.300.000, Združenje Italija-Avstrija za FJK 1.900.000, Združenje Ita-lija-Izrael 2.900.000, Združenje Italija-Mongolija 1.000.000, Italijansko-ameriško združenje iz Tr- sta 1.000.000, Združenje licej in gimnazija Pe-' traica 1.000.000, Vsedržavno združenje delovnih skupnosti - sekcija Trst 1.800.000, Združenje za raziskovanje glasbenih virov iz FJK 1.000.000, Tržaško združenje prijateljev lirike Giulio Viozzi 1.100.000, ACLI zelena leta 1.000. 000, Zadruga Bonaventura 5.100.000, Kulturno združenje British Institutes 1.300.000, Kulturno združenje Giorgio La Pira 5.200.000, Kulturno združenje n segno 5.800.000, Helvet-sko-valdežansko kulturno središče Albert Sdnveitzer 1.000.000, Kulturno središče Janez XXin. 1.400.000, Združenje Lorenzo Milani 1.800.000, Literarni center za FJK 1.000.000, Center za ohranjevanje in širjenje fotografije Photo imago 1.000.000, Promocijski center 1.000. 000, Center za kinematografske raziskave in eksperimentacijo La cappella undeiground 2.800.000, Center za ekonomske študije Luigi Einaudi 1.200.000, Center za gospodarske in politične študije Ezio Vanoni 3.900.000, Center za preučevanje in animacijo mladinske književnosti Alberto Alberti 5.500.000, Studijski krožek Ercole Miam 11.000.000, Astrofilski kulturni krožek 1.000.000, Kultumo-rekreacijsko središče Jacques Maritain 6.200.000, Krožek za kulturo in umetnost 25.000.000, Krožek Che Guevara 6.100.000, Krožek Salvemini 2.200.000, Tržaški fotografski krožek 1.000.000, Krožek C3SEAT 1.100.000, Tržaški semiološM krožek 1.000.000, Krožek UDI-Z23 La mimosa 1.000. 000, Klub Europa domani 1.600.000, Klub Rosselli 1.400.000, Klub UNESCO Trst 1.000. 000, Odbor Gli Autimni 2.800.000, Odbor za preučevanje stare zgodovine na območju vzhodnih Alp 1.800.000, Občina Trst 20.500.000, Konzorcij za zaščito zgodovinskih gradov v FJK 1.200.000, Dedalus 1.500.000, Družina in šola 1.000.000, Italijanska federacija žensk v umetnosti, poklicih in poslih 1.000. 000, Tržaška sekcija Glasbene mladine Italije 1.000.000, Skupina 78 5.300.000, Skupina 85 2.300.000, Mednarodna umetnostna akademija -Mednarodna skupina Hobensaizburg 1.500.000, Hyperion 1.000.000, Krožek 1991 1.000. 000, Inštitut Roli za preučevanje šole s celodnevnim poukom 1.000.000, Italijanski grafo-lošld inštitut 1.000.000, Deželni inštitut za preučevanje sindikalnih vprašanj CGIL 1.200.000, Tržaška sekcija Italia nostra 1.000. 000, Juliet 2.900.000, Združenje Settima onda 1.200.000, Lega nazionale 1.700.000, Li-nea azzurra 1.000.000, Združenje Luna e 1’altra 1.000. 000, Lupusinfabula 1.800.000, Vofficina 8.000. 000, Gibanje italijanskih prostovoljcev 1.000. 000, Tržaško žensko gibanje za socialne probleme 1.400.000, Gibanje za življenje 1.300.000, Pro senectute 2.300.000, Združenje za umetnost in književnost 1.900.000, Združenje Dante Alighieri 2.300.000, Istrsko združenje za arheologijo in domovinsko zgodovino 7.400.000, Združenje za prazgodovino in staro zgodovino FJK 1.200.000, Študij Tomma-seo 1.800.000, Združenje E cafie delle donne 1.400.000, Tržaška ljudska univerza 5.800.000. SKUPNO Lit. 224.500.000. PRISPEVKI NA OSNOVI DZ 68/1981,6. POGLAVJE Na osnovi deželnega zakona št. 68 iz leta 1981 prejmejo prispevke za dejavnosti »v prid zaštite in ovrednotenja Manskega jezika in kulture ter drugih krajevnih jezikov slovenskega, nemškega in venetskega izvora« (v lirah): Amaterski oder Jaka Stoka 1.000.000, Kul- turno združenje I grembani 1.100.000, Kulturno društvo Vesna 1.600.000, Združenje istrskih skupnosti 1.000.000, Združenje tržaških gledaliških skupin L’Armonia 7.800.000, Kraški pust 2.000. 000, Kulturni krožek France Prešeren 1.100.000, Kulturni in rekreacijski krožek Luigi Frausin 1.300.000, Kulturni .in rekreacijski krožek Jaques Maritain 2.000.000, SKD Lipa 1.000. 000, SKD Primorec 1.000.000, SKD Slavec 1.200.000, SKD Slavko Škamperle 1.000. 000, SKD Valentin Vodnik 2.100.000, Krožek Istria 5.100.000, KD Rovte-Kolonkovec 1.200.000, Pripravljalni odbor festivala tržaške popevke 2.600.000, Združenje bivših gojencev zavoda E. Toti 5.900.000, Občina Milje 3.400.000, Občina Zgonik 3.400.000, Fameia muiesana 4.000.000, Tržaška folklorna skupina Stu ledi 3.600.000, Gledališka skupina Prijatelji Sv. Ivana 2.300.000, La Barcaccia 8.300.000, Združenje Opera culturale di Sevola 2.600.000, Združenje Quei de Scala santa 1.000.000, Združenje Servola insieme 1.000.000, Gledališče Rotondo 2.800.000, Zveza italijanskih zborovskih združenj 4.400.000. SKUPNO: Lit. 76.400.000, PRISPEVKI NA OSNOVI DZ ST. 15/1987 Na osnovi deželnega zakona št. 15 iz leta 1987, spremenjenega z deželnim zakonom št 39 iz leta 1987, prejmejo prispevke za »pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi« (v lirah): Združenje Alpe Adria dnema 90.000.000, Združenje prijateljev skavtskih pobud 1.000. 000, tržaška delegacija Kulturnega združenja Mitteleuropa 1.000.000, Kulturno združenje italijansko-romunskega prijateljstva Decebal l.SOO.OČO, Združenje za mednarodno kooperacijo za kulturo solidarnosti 1.000.000, Tržaško esperantisticno združenje 1.000.000, Združenje za širjenje latinsko-ameriške kulture v Italiji 20.000.000, Teritorialni odbor združenja ARCI Nova 1.800.000, Narodna in študijska knjižnica 1.000.000, Dijaški dom Srečko Kosovel 2.100.000, Budistični tibetanski center Sakya Kun-Ga Choling 1.300.000, Slovenska prosveta 2.000.000, Kulturni center Gian Rinaldo Carli 1.000.000, Kulturni center Veritas 1.000.000, Deželni študijski center za antično in moderno vojaško zgodovino 1.000. 000, Center za za kinematografske raziskave in eksperimentacijo La Cappella under-ground 6.600.000, Skavtski študijski center Eletta in Franco Olivo 1.300.000, SKD Ce-rovlje-Mavhinje 1.000.000, Krožek Atciragazzi 1.100.000, Krožek Istria 4.800.000, Odbor za zgodovinske Studije 3.300.000, Italijanski odbor Salaam ragazzi dell’ulivo 1.000.000, Odbor za preučevanje obmejnih kultur in literatur 4.900.000, Občina Devin-Nabrežina 2.000.000, Občina Dolina 1.000.000, Občina Zgonik 2.000. 000, Občina Trst 11.000.000, Svet slovenskih organizacij 4.000.000. Občinska ženska konzulta 1.000.000, Združenje Giovani esploratori ed esploratrici italiani 1.000.000, Euroest cultura 1.000.000, Institut ACLI pace, sviluppo ed innovazione 9.500.000, Deželni inštitut za istrsko kulturo 1.000.000, Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja FJK 37.000. 000, Tržaško slavistično društvo 3.000. 000, Tržaško kulturno združenje Maria Theresia 2.400.000, Gledališče Studio Giallo 3.000.000, Tržaška univerza 9. 700.000. SKUPNO Lit 239.100.000. DUCHI DsAOSTA / PO VČERAJŠNJEM POGAJALSKEM KROGU SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR ZA TRST Do konca tega leta bo hotel redno odprt Zanj se zanima tudi zadruga II Posto delle tragale Pozitivna ocena občinske pobude Kritične pripombe na račun SSO Na sedežu združenja tržaških industrijcev je bil včeraj dopoldne nov krog pogajanj o usodi hotela Duchi d'Aosta. Sestanek med odposlanstvoma, v katerih so bili Predstavniki dunajskega finančnika Karla Kellerja, ki je novi lastnik hotelske družbe, ter CGIL, CISL in UIL oziroma njihovih stanovskih organizacij gostinskih delavcev, je bil tako kot že poprejšnji za zaprtimi vrati, kaj sta si delegaciji Povedali, pa smo zvedeli °d pokrajinske načelnice Panožnega sindikata FIL-CAMS-CGIL Adriane Merole. Z včerajšnjim snidenjem se je v bistvu zaključila prva pogajalska faza, v kateri so se načelno dogovorili za izvajanje državnega zakona st. 223; ta urejuje odnose med delodajalci in delojemalci, ki so na tem, da jih ob prenosu lastništva vpišejo v režim mobilnosti. Vseh trideset uslužbencev hotela bo ostalo na svojih službenih mestih do konca letošnjega decembra, ko naj bi Vprašanje lastnine dokončno razrešili. Gre za pomemben sporazum, saj so sindikalisti in hotelsko osebje že takoj po izbruhu afere odločno zavrnili možnost začasne prekinitve dela, torej zaprtja hotela. Posledica tega je, da so se duhovi pomirili in da ne bo zaenkrat nobene stavke. To pa seveda še ne pomeni, da je stvar rešena, kajti Cez kakšnih petnajst dni bi se morali z njo spopasti funkcionarji pokrajinskega ura- Primer Aquile: kaj se skriva za molkom deželne vlade? Gianfranco Moretton je pod udarom. Kljub vztrajnim pozivom sindikatov CGIL, CISL in UIL, naj pojasni, kaj bo z bivšo žaveljsko rafinerijo Aquila in z ljudmi, ki so zanjo delali, se deželni odbornik za industrijo Se ni oglasil. Delavci so na ponedeljkovi skupščini to odločno obsodili, tembolj še zaradi vesti, da se je družba MonteShell umaknila, potem ko je bila predložila pristojni krajevni, deželni in državni oblasti nacrt za gradnjo podzemskega plinskega skladišča. To pomeni, da bi morala naCrt speljati družba Sea-stock sama, ne ve pa se, ali bo res tako. Kot smo že zapisali, uslužbencev nekdanje naftne Čistilnice ne zanima, kdo jih bo vzel v službo, ampak samo to, da se res spet zaposlijo. Ne gre namreč pozabiti, da bo 21. decembra letos zapadel veljavnostni rok dopolnilne blagajne za 27 delovnih moči, da so 18 njihovim kolegom zamrznili predčasno upokojitev, ker nimajo devet mesecev vplačanih prispevkov, in da je tu še 15 drugih, ki so že dolgo na seznamu brezposelnih. Pravijo, da se bo zadeva rešila v prihodnjem tednu, toda sindikalisti so nezaupljivi. Zakaj se deželni upravitelji toliko Časa niso oglasili? Marsikdo že delj Časa sumi, da zaradi Čudnih finančnih povezav s kolosom Agip, ki je s Socogasom ustanovil družbo Seastock. Skratka: šlo naj bi za tajna dogovarjanja po vzoru onih z British Telecomom, zaradi katerih je zdaj vlada FJK v kaši. Drago Gašperlin V ponedeljek se je sestal odbor SKGZ za tržaško pokrajino in obravnaval niz vprašanj, ki so v tem obdobju v središču pozornosti dogajanja na Tržaškem. Vodstvo tržaške SKGZ je pozitivno ocenilo pobude, ob katerih se je pokazalo živahno delovanje Članic SKGZ, med temi je bila še posebej izpostavljena pozitivna ocena manifestacij ob 50-letnici ZSKD. Odbor SKGZ je obravnaval tudi proslavo bazoviških žrtev. Dejstvo, da je proslavljanje bazoviških žrtev z letošnjim letom prešlo v režijo NSK, pa je priložnost, da se vsakoletne manifestacije v Bazovici bolje koordinirajo in tehnično izboljšajo. Pokrajinski odbor je izrekel pozitivno oceno tudi o pobudah tržaške občinske uprave, med katerimi vsekakor izstopa odlok o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v tržaški okolici. V razpravi je bilo podcrtano, da so odprta še mnoga druga vprašanja, v zvezi s katerimi se bodo predstavniki SKGZ v kratkem sestali s tržaškim županom. Prav tako je bila na seji načrtovana še vrsta srečanj z drugimi upravami na Tržaškem in v obmejnem pasu Slovenije. Pozitivna ocena je bila izrečena tudi o nedavnem gospodarskem posvetu v Trstu, iz katerega je razbrati realne interese po povezovanju krajevnih gospodarskih dejavnikov s Slovenijo. Politične zapreke, ki se pojavljajo v italijansko-slo-venskih odnosih, vsekakor škodijo razvojnim možnostim gospodarskih sektorjev, kar je prišlo na posvetu jasno do izraza. Isto stališče je bilo podčrtano tudi na odmevnem srečanju obmejnih sindikatov na Škofijah, kjer so se upravitelji ter sindikalni predstavniki z obeh strani meje jasno zavzeli za intenzivno povezovanje ter apelirali naj se nesoglasja med Italijo in Slovenijo razrešijo. Na sejmi pokrajinskega odbora so bile izrečene tudi kritične pripombe zaradi skrajno polemičnih in nerazsodnih tonov, ki prihajajo iz vrst katoliške SSO, še posebej ob matični podpori za Primorski dnevnik. Člani pokrajinskega odbora so soglašali, da takšni nastopi ne morejo v ničemer prispevati h krepitvi skupnih nastopov manjšine, ravno v trenutku ko jih naša skupnost najbolj potrebuje. da za delo, a pojutrišnjem se bodo glasniki sindikatov vnovič sešli z zastopniki avstrijskega magnata. Za odkup hotelskega podjetja znotraj poslopja na Trgu Unita, ki je last zavarovalne družbe Assi-curazioni Generali, se zanimajo, kakor kaže, kar štirje subjekti, to pa so: Compagnia italiana ]olly Hotels iz Valdagna, hotelska veriga iz Riminija, o kateri se bo kaj več zvedelo Cez kakih deset dni, znana tržaška zadruga za družbene dejavnosti II Posto delle fragole, pa še družba Magesta-Benvenuti, ki upravlja hotela Riviera in Maxi-milian‘s nad Grijanom. Ge ne bo Keller preveč zahteval, bo torej hotelu na glavnem mestnem trgu zajamčena obetavna prihodnost. (dg) - ZDRAVSTVO / ZAGOTOVILO ODBORNIKA FASOLE h Igeo naj bi samo preoblikovali Dokončna odločitev bo pripadla strokovni delovni skupini Bodo zdravstveni dom Igea v Ul. Valdirivo zaprli? Vse kaže, da ne. Tako vsaj se da sklepati po zagotovilih, ki jih je bilo slišati med včerajšnjim posvetovalnim sestankom o njegovi usodi, na katerem so sodelovali deželni odbornik za zdravstvo Gianpiero Fasola, generalni direktor Tržaškega podjetja za zdravstveno službo Federico Montesanti, predsednik Igee Raffaele De Riu ter pokrajinski zastopniki sindikata javnih uslužbencev CGIL in sindikata zdravstvenih delavcev UIL. V bistvu so obravnavali možnost korenite reorganizacije tega doma, in sicer tako, da bi ga preoblikovali v zdravstveno-oskrbovalno rezidenco. »Na ta naCin bi njegovo dejavnost prilagodili ciljem bivše Krajevne zdravstvene enote, obenem pa ohra- nili vsa obstoječa delovna mesta v domu,« je poudaril Montesanti. Izvedljivost tega nacrta bo do kraja preverila posebna delovna skupina, v kateri bodo predstavniki Igee in Tržaškega podjetja za zdravstveno službo; preverbo bo sprožila že danes in jo zaključila čez kakšnih osem dni. Spričo časopisnih novic iz zadnjih dni je odbornik Fasola smatral za potrebno, da deželno upravo ogradi od sleherne odgovornosti za nastalo stanje pri Igei, »ki se ga bo dalo sicer popraviti s preoblikovanjem doma«. V mislih je imel seveda najnovejše deželne predpise na zdravstvenem področju, ki predvidevajo obilno kle-stenje finančnih sredstev in so zaradi tega povzročili celo vrsto ogorčenih protestov po vsej Furlaniji-Julijski krajini. NOVICE Sobotni likovni happening Krajevna konzulta za Staro mitnico - Sv. Jakob prireja v soboto, 23. t.m. ob 15. uri na Trgu De Gaspe-ri, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, tržaško družbeno vzgojno službo za najmlajše ter PAG (Progetto Animazione Giovani), v katerega je med drugimi včlanjena tudi ZSKD, likovni happening z naslovom: Barvamo pri mitnici. Koncert v štivanski cerkvi Združenje Punto musicale iz Sesljam prireja v ponedeljek ob 21. uri v štivanski cerkvi četrto srečanje koncertne sezone »Note Timave«. Vstop je prost. Pianist Riccardo Risaliti bo igral Mozarteve, Beethonove in Schubertove skladbe. Nova izdaja za kolesarje Mednarodna knjigama Transalpina vabi vse navdušene kolesarje na uradno predstavitev knjige »Friuh Venezia Giulia - Passi e valli in bicicletta«, ki bo v petek, 29. septembra ob 18. uri na sedežu knjigarne (Ul. Torrebianca 7). Prisotna bosta avtorja Bruno Anastasia in Sandro Supino, tehnično oceno pa bo podal znani tržaški kolesar Giordano Cottur. Knjiga je prva izdaja zbirke »Passi e valli d’Europa«, ki jo tiska zadožnik Ediciclo. TELEVIZIJA / UDAREC SVETU INFORMACIJ Prof,StdllO Teleantenna, konec TV postaje z°eSC Lastnik prodal frekvence - Odpovedna pisma novinarjev tGiDSkopOm V uredništvu tržaške televizijske postaje Teleantenna je v ponedeljek zvečer brnel telefon. Gledalci so spraševali, zakaj ni na sporedu posnetka nedeljske tekme težaškega košarkarskega prvoligaša Illycafleja Lz uredništva so jim odgovarjah, da je Teleantenna prenehala z oddajanjem. Namesto košarke (in v nočnih urah Triestine) so lahko gledalci le zrli v mo-noskop. Pol ure predno bi moral v eter posnetek košarkarskega srečanja so uslužbenci TV postaje izvedeli od lastnikov (gospodarske naveze, v kateri sta med drugimi tudi predsednik Triestine in Špediter Prioglio), da je prodal Teleantenno. Sest tehnikov, dva uradnika in štirje novinarji so bili prisiljeni prekiniti delo. Kot bi trenil so se znašli na cesti. Nihče, niti odgovorni urednik postaje Franco Patticchio, jih ni prej obvestil, kaj jih čaka. Včeraj so na srečanju s konzulentom lastništva izve-deli nekaj podrobnosti vec o celotni zadevi. Lastnik, družba ISA, je prodal frekvence netvvorku Telemarket, ki je specializiran za televizijsko prodajo raznoraznih artiklov, predmetov in blaga. Net-work vodi industrijec Cor-belli. V kratkem bo torej Telemarket razširil svojo televi-zijsko-prodajno dejavnost tudi na našo deželo: na frekvencah, na katerih je do ponedeljka oddajala Teleantenna, bodo lahko v Trstu, Gorici in v delu videmske in por-denonske pokrajine sledili prodaji kopalnih kadi, te-pihov, slik, pripomočkov za uničevanje celulitisa in podobni šari. Konzulent družbe ISA je pojasnil, da lastnik ni prodal »glave« televizijske postaje. Teleantenna torej formalno (vsaj na papirju) še obstaja, a ne razpolaga več s frekvencami, na katerih bi lahko oddajala. To je lastniku omogočilo, da je zaprosil za vpis uslužbencev v dopolnilno blagajno. Tehniki in uradnika so privolili v to zaCasno rešilno bilko, novinarji ne. »Vpis v dopolnilno blagajno nam ne bi prav nič služil, saj nimamo na Teleantenni veC nobene možnosti za delo. Zato smo se novinarji odločili, da napišemo odpovedna pisma. Tako bomo vsaj prejeli od lastnika tista finančna sredstva, ki nam priticejo po 32. Členu delovne pogodbe. Odpovedna pisma smo že odposlali, o tem smo tudi obvestili konzulenta lastništva, ki pa si je pridržal nekaj Časa za razmislek, predno bo odgovoril na naše zahteve,« je povedal Michele Del Ben, zgodovinski »obraz« Te-leantenne. Novinarski sindikat in sindikat CGIL sta takoj obsodila zaprtje tržaške TV postaje. Včeraj (ob 18. uri) bi morala Teleantenna oddajati prvo oddajo iz cikla SOS consmnatori v obrambo potrošnikov. Namesto oddaje je v gledalce buljil mono-skop. Kmalu bodo po tistem kanalu prodajali kar si bodi; potrošnjikom bo tako »končno« zadoščeno. Včeraj se je glavni štab konzorcija CARSO vrnil v Trst iz ZDA, kjer je v Goddard Space Fli-ght Centru pri VVashing-tonu spremljal odpravo vesoljskega trajekta En-deavour, na krovu katerega je bil, kot znano, tudi tržaški teleskop UV-STAR. Predsednik konzorcija CARSO in »oCe« teleskopa prof. Roberto Sta-lio je ob povratku izjavil: »Zadovoljen sem z rezultati misije. Po nekaterih začetnih težavah pri merilnem sistemu se je UVSTAR dobro obnašal in z njim smo zbrali veliko količino podatkov o zvezdnih poljih, ki jih bomo zdaj temeljito preučili. To je bila prva vesoljska odprava za naš teleskop in na njej smo se veliko naučili, tako da bomo naše dosežke v prihodnosti še izboljšali.« Spomnimo naj, da se je Endeavour vrnil na Zemljo v ponedeljek po 11 dneh letenja. ZARADI JAVNIH DEL V MESTNEM SREDIŠČU Prometne težave Na križišču med ulicami Carducci, Severa, Romagna, Martiri della liberta in Filzi je včeraj prišlo do hudih prometnih težav. Najhuje je bilo zjutraj okrog 8. ure, ko so nastale dolge kolone, vozniki in potniki pa so se jezili zaradi zamude, s katero so potem prišli na delo ali v šolo. Toda zastoji so se v večji ali manjši meri nadaljevali ves dan. Vsemu temu so vzrok dela na napeljavo novih grezničnih, plinskih in vodovodnih cevi. Te cevi so že postavili pod asfalt na Ul. Fabio Severa, zdaj pa jih nameravajo še na Ul. Ghega. Zaradi tega je začasno neprevozna polovica cestišča Ul. Ghega, avtobuse in taksije v smeri od železniške postaje proti Trgu Ober-dan pa so preusmerili po Ul. Geppa. Na sliki (foto KROMA): včerajšnji promet v mestnem središču. 50 IN VEČ / VČERAJ NA VELESEJMU UMETNIŠKO USTVARJANJE Predmet razprave Kiparska delavnica skrb za ostarele v osrčju Kontovela V njej ustvarjata Roberto Soave in Mauro Lapel Številna udeležba pristojnih organizacij Včeraj dopoldne so v prostorih tržaškega velesejma odprli deveto razstavo in pobudo z naslovom »50 in veC (50 & piu)«, ki poteka v organizaciji tržaške vele-sejmske ustanove s sodelovanjem tržaške občinske uprave, Združenja farmacevtov iz naše pokrajine, Združenja »Arniči del cuore«, Združenja za obrambo interesov bolnikov, pa tudi z udeležbo predstavnikov družinskih zdravnikov. Dopoldanska otvoritev je bila posvečena pozdravom in govorom predstavnikov raznih ustanov in združenj, med katerimi je udeležence pozdravil predsednik tržaškega velesejma Savino, odbornik Peco! Cominotto, Giorgio Rett za Trgovinsko zbornico, Umberto Dorligo za Združenje za turizem in šport, predsednik Združenja podjetnikov s področja socialnih dejavnosti Claudio Berlin-gerio in predsednik Združenja »50 & piu« Paolo Bartoli. Vsi govori so naglaša-li potrebo po večjem sodelovanju med porabniki zdravstvenih storitev in zdravstvenim osebjem, lekarnarji in raznimi ustanovami, ki imajo nalogo, da nudijo pomoC bolnikom, predvsem pa ostarelim, ki so poleg zdravstvene pomoči potrebni tudi do- ' bre besede in pomoči pri opravljanju raznih poti za dosego specialističnih in drugih pregledov. Marsikaj je bilo na področju zdravstva že storjenega, ni pa se lahko znajti v labirintu zdravstvenih ustanov in številnih predpisov, so poudarili udeleženci okrogle mize. In v tem la-brintu se še najteže znajdejo ostarele osebe, ki so tudi najbolj potrebne zdravniške oskrbe. K besedi so se prijavili'odbornik Furigo, predstavnik tržaških farmacevtov Rubino, predstav- nica Združenja v obrambo pravic bolnikov Brai-da, predstavnik Združenja zdravnikov Parlato in P rimo Rovi s v imenu Združenja »Arniči del cuore«. Izrečene so bile pohvale na račun tistih pobud, ki že potekajo v pomoC ostarelim in vsem tistim, ki si ne morejo sami nabaviti zdravil. Med njimi pobuda za brezplačni pregled krvnega pritiska in holesterola, kot tudi za dostavo zdravil v noCnih urah, Ce to zahteva zdravstveno stanje bolnika. Bili so izrečeni tudi pomisleki glede delovanja in sodelovanja vseh teh ustanov in združenj ter seveda želje, da bi bila listina, ki so jo predstavili na tej okrogli mizi in obsega vrsto obvez in načrtov za pomoC ostarelim, sprejeta in uresničena. Po vseh teh uradnih posegih smo si ogledali še razstavo v glavnem velesejemskem paviljonu, kjer se prestavljajo razne ustanove in podjetja s svojimi proizvodi za zdravljenje in pomoC bolnikom, predvsem pa ostarelim. Tu imajo svoje razstavne prostore razna podjetja in ustanove, ki se ukvarjajo z zdravljenjem raznih obolenj s področja fizioterapije, pa tudi z drugih področij. Veliko obiskovalcev smo naleteli pred razstavnim prostorom Centra Fisiomed Italia, ki prikazuje nov naCin zdravljenja raznih mišičnih in sklepnih obolenj. V paviljonu so se uCenci nekaterih italijanskih osnovnih Sol pripravljali na skupni nastop v pomoC prizadetim in ostarelim: »I miei nonni« so imeli napisano na svojih majicah. V tem duhu so pripravili v paviljonu razstavo starih predmetov in risb, posvečenih svojim dedkom in babicam. V paviljonu ima svoj razstavni prostor tudi Združenja AUSER s slikami, ki so jih napravili njegovi elani. Združenje si želi s svojo udeležbo na tej razstavi nabrati toliko denarja, da bi si lahko nabavilo vozilo, s katerim bi potem pomagalo fizično prizadetim osebam. Svoj stand ima tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, razstavne prostore pa imajo Se razna podjetja, ki že izdelujejo razne pripomočke za boljše in lažje življenje. V prihodnjih dneh bodo na velesejmu še druga srečanja, na katerih bodo sodelovali predstavniki Združenja Filo d’argento AUSER, združenja CESAR in odbor-ništva za promet v tržaški občini. Neva LukeS Na eni od kontovel-skih ulic, ki se kot labirint vijejo med hišami ob cerkvi in kjer so nekdaj živeli le revni ribiči, si je Skupina Kontovel 72 uredila delavnico. Tu preživita Robi in Mauro, ki se poklicno ukvarjata s kiparstvom, dobršen del delovnega vsakdana. Komaj pa jima vreme dovoli, se takoj odpravita na proseški travnik ob glavni cesti, kjer zrejo kot dolmeni v nebo njihove skulpture. V poletnih mesecih, ko sta s špico v rokah na travniku od zore do mraka, je videti njihove bele umetnine, ki počasi dobivajo končno obliko, v živem kontrastu z okoliškem zelenjem. Te dve točki pa nista le laboratorij in razstavni prostor dveh umetnikov, paC pa kraj, kamor prihajajo na obisk tudi drugi, ki se le občasno bavijo s kiparstvom. Roberto Soave mi je na kratko obrazložil kaj dejansko ustvarjata. Skupina je nastala leta 1991 in na začetku so se kiparstva lotili kar v desetih. Kaj kmalu pa so nekateri odnehali oziroma izbrali drugačna pota umetniškega ustvarjanja. Poleg stalnih obiskovalcev prihajajo v njihove »žive« delavnice še delavni gostje iz drugih krajev Italije in tudi iz tujine. Pri njih se navadno ustavijo nekaj dni. Robi, ki se je izučil kiparske stroke v antropo-zofijskem centru Rudolf Steiner v Oriagu pri Benetkah, me je sprejel v delavnici, ki je bila zaradi dolgega deževja sicer Se nekoliko vlažna, kljub temu pa sem imel vtis, da je v njej res prijetno delati oziroma sproščati lastno kreativno žilico. Vse v njej spominja na tiste še redke obrtniške delavnice, kjer diši po starem, doživetem in prijetnem vzdušju. V enem kotu sta bila shranjena dragocena kosa belega stalaktita, ki ga na Krasu ne kopljejo veC; poleg rom Lapelom, ki je Se študent beneške Umetnostne Akademije, ukvarjata predvsem s kiparstvom. Istočasno prirejata na travniku ob pro-seskem avstroogrskem pokopališču tudi tečaje, ki so odprti vsem, ki bi se radi ukvarjali s kiparstvom, ali pa bi le radi izvedeli, Ce so njihove nika nadaljevati izpopolnjevalne teCaje v tujini. Kontovelska skupina daje pri lastnih umetniških delih prednost sporočilu predmeta in ne formi. KonCni objekt ne sme biti potemtakem mrtva materija, paC pa mora s Človekom v prostoru vzpostaviti živ stik ognjišča, ki rabi za kaljenje železa, so bili zbrani vsi mogoči predmeti, in sicer ostanki obroCov za sode, kosi tramvajskih tirnic, ogromne vzmeti ter motorni in strojni deli. V sredi glavne sobe so ležali predmeti iz ponovno uporabljenega materiala. Železna stojala so nosila oklom podobne kamnite vaze, ki bodo romale v Milan, je dodal Robi, saj se tovrstni art-design lažje prodaja zunaj Trsta. NasploSno pa se z Mau- roke primerne za obdelavo žlahtnih marmorjev. Med razstavami, na katerih sta nastopila samostojno ali skupno z drugimi, bi veljalo omeniti številne razstave v naši deželi, na bližnji Koroški (Presenze), na Kontovelu (Nicold Tommaseo). Sedaj načrtujeta jesenski nastop v S. Dona del Piave ter kiparski tečaj v sodelovanju s tržaškim umetniškim krožkom L’officina. Kar zadeva načrte za prihodnost, nameravata mlada umet- in postati izziv. V nadaljevanju pogovora je kipar dodal, da pot od nacrta do končnega izdelka ni enostavna, saj je potrebno veliko vadbe, načrtovanja, izkušenosti, truda ter seveda za kvaliteto pozornega očesa. Ob slovesu pa je potrdil, da ni nikoli podvomil v pravilnost svoje življenjske izbire, saj mu poklic daje možnost, da odkriva v samem sebi nova obzorja ter da ohranja vitalnost. Matej Caharija Fotografska razstava Krožka la Rupe-Ob pečini na Opčinah Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini, ki že nekaj Časa deluje na Opčinah z namenom, da bi z raznovrstnimi kulturnimi in rekreacijskimi pobudami v duhu strpnosti in sožitja približal ter povezal med sabo italijansko in slovensko prebivalstvo Opčin, je čez poletje razpisal fotografski natečaj z naslovom: »Opčine med kraškim izročilom in novimi naselitvami - Vpliv urbanističnega razvoja na odnos clovek-okolje«. Natečaj je odlično uspel, saj je svoja dela poslalo kar 33 ljubiteljev fotografske umetnosti. Ce upoštevamo, da je vsak poslal po štiri cmobele ali barv- ne fotografije, so zbrali kar 132 fotografij, ki bodo sedaj razstavljene v Domu Brdina na Opčinah. Razstavo bodo namreč odprli v soboto, 23. septembra ob 18. uri, na ogled pa bo do naslednje sobote, 30. septembra, vsak dan od 18. do 20.30, v nedeljo pa od 10. do 12.30. Otvoritveno slovesnost bo spremljal tudi kratek kulturni spored. Dela je ocenila komisija, ki ji predseduje Claudio Bonivento in jo sestavljajo še Loredana Tolloi, Gian-ni Mohor in Miloš Jugovič, razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje pa bo v soboto 30. septembra ob 20 uri. Vrsta pobud združenja AISM za boj proti sklerozi multipli Tržaška sekcija Združenja za boj proti sklerozi multipli (AISM) prireja v okviru vsedržavne manifestacije »30 ore per la Vita« vrsto zanimivih pobud, s pomočjo katerih naj bi zbrala sredstva za nakup primernih prostorov, kjer bi lahko nudili pomoC obolelim za sklerozo muMplo. V anglikanski cerkvi ob bodo danes ob 18. uri odprli razstavo, posvečeno Pinu Durenu, poleg te bo na ogled tudi razstava obrtniško-umetniske keramike. V petek ob 18. uri bodo na Trgu Unita nastopili DTK, Jimmi Joe and the young, Spring in drugi. V soboto bodo na sporedu kar štiri pobude: na Trgu Unita bodo ob 17. uri za zabavo pskrbeli dijaki Jadranskega mednarodnega zavoda, ob 20.30. bodo v evangeličanski cerkvi peli mah pevci zbora Pueri Cantores, na Trgu Unita bodo nastopah plesalci duba Diamante in v gledahscu Miela bo predstava v tržaškem narečju gledališke skupine »La Bracacda«. KRAS V ŠOLI Kugyjev natečaj Kugyjev nateCaj za šolsko leto 1995-1996 je osredotočen na naslednjo temo: »Kras v Soli: s pisano besedo, podobo, videom, raziskavami in drugimi sredstvi lahko kraško okolje postane premoženje vseh nas, malih in velikih« K natečaju bodo pripušCeni samo izdelki, ki bodo dospeli po pošti ali neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, do 29,- februarja 1995, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišlji-skim logotipom, sestavljenim iz besed in/ali risb. NB.: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe Na začetku izdelka naj bo navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ali avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ali avtorjih, naslov, po možnosti telefonska številka in davčni kodeks. Ce gre za razred ali medrazredne skupine je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbe-no-kulturnih dejavnosti, Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure vsak dan razen v soboto, ob pone-deljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure._ POBUDA SKD RDEČA ZVEZDA Tudi v Saležu bodo šivali noše Tečaj bo vodila Marto Košuta Minula Kraška ohcet Dam bo še dolgo ostala v sPominu, predvsem po Velikem številu narodnih n°S, ki so se zbrale na tej tradicionalni prireditvi. Tem bolj razveseljivo je, da smo med njimi opazili veliko mladih obrazov, kar kaže, da si mladina želj in prizadeva ohranjati ljudske običaje in narodno blago. Ker je veC domačink izrazilo željo, da bi sešile sebi, možu ali otroku nošo, so se pri kulturnem društvu Rdeča zvezda odločili, da jim grejo naproti pri uresničitvi te hvalevredne pobude. Minuh ponedeljek je bil v Saležu že prvi sestanek, na katerem se je prijavilo 18 udeleženk. Večer je potekal v zelo prijetnem vzdušju, kar je še dodatno razveselilo organizatorje. Gospa Marta Košuta, ki bo vodila tečaj šivanja noš, je z besedo in s pomočjo diapozitivov najprej predstavila primorske noše, udeleženke pa so se nato odločile, za katero nošo bodo obogatile ljudsko zakladnico. Na tečaj, ki bo po- tekal vsak ponedeljek ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Saležu, se seveda lahko prijavijo vse zainteresirane, ne glede na kraj bivanja. Upajmo, da se bo na naslednji Kraški ohceti že vrtela kakšna nova noša, sešita ravno na tem tečaju. Poraja pa se nam tudi misel, ki jo posredujemo v razmislek: ah ne bi bilo lepo, Ce bi se brhka slovenska dekleta in fantje pogosteje in ne le na Kraški ohceti podali v zakonski stan v narodni noši? (J.J.) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi Člane, da se javijo danes, 20. septembra na sedežu ali v podružnicah za dvig vabil za udeležbo na članskem prazniku, ki bo 24. septembra 1995 Ponovno obveščamo, da bo vstop mogoC samo z vabili. VODO/03 V soboto, 23. septembra, na Božjem polju ODPREMO NOV AVTOMOBILSKI SALON s® Vfj|x «|)|Vtt AUTOMOBILE CLUB TRIESTE Vljudno vabljeni Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA □ za odrasle, dijake in otroke Q razredi z največ 10 slušatelji □ prilagojeni urniki Q tečaji za podjetja □ predavatelji v materinščini Q individualni tečaji VPISOVANJA vsak dan od 10. do 18. ure (razen sobote) TRST - Ulica Ginnastica 3,1. nad. - Tel. 661050 VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 20. septembra 1995 EV ST Al IIJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.08 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 16.42. Jutri, ČETRTEK, 21. septembra 1995 MATEVŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak 1010,8 mb pada, veter 25 km na uro vzhodnik, vlaga 75-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicoletta Laura Pagnanelli, Daniele Planine, Simone Ghassem Pour, Agatha Serafini Polano, Laura Gala, Gianluca Bassanese, Marco Mahorcic, Piero Allesch, Luca Bobic-chio. UMRLI SO: 84-letni Gioacchino Marzulli, 74-let-ni Nerio Malossi, 91-Ietna Maria Vitalia, 59-letni Beni-to Galati, 85-letna Antonia Altea, 68-letni Basilio Gom-bacci, 73-letni Stanislao Smotlak, 91-letni Giuseppe Franza, 86-letna Amelia Vi-sintin. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 18. VPISOVANJA V TEČAJE NEMŠČINE OD 18. 9. 95 URADNO TRST PRIZNANE LIMI UL. CORONE015 DIPLOME TEL. 635763 GOETHE - INSTITUT URADNI PREDSTAVNIK NEMŠKE KULTURE do NEDELJE, 24. septembra 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 226210) BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA ' (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. --tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Allarme ros-so - II pericolo corre sul fondo«, i. Denzel Wa-shington, Gene Hackman. EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.10, 20.05, 22.00 »Pasolini - Un delitto ita-liano«, r. Marco Tullio Giordana. AMBASCIATORI - 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin BCline. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’iso-la dell’ingiustizia (Alca-traz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Old-man. NAZIONALE 3 - 16.00 »L’incantesimo del lago«, risani film; 17.30, ,19.45, 22.00 »L’ultima eelisse«, i. Katy Bates, Jennifer Jas on Leigh. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Istinto carnale«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Fer-mo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II guardiano di notte«, r. Ole Bornedal. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »II profumo di Yvonne«. H ČESTITKE Danes na Opčinah praznujeta svojo 25. letnico poroke SLAVICA in VIRGILIJO VIĐALI. Se mnogo srečnih let skupnega življenja jima želijo družine Malalan, Viđali SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 in Mahnič. Včeraj sta v Puljah pri Domju praznovala 30 let poroke KARMELA in DARKO. Se na mnoga skupna sreCna leta jima kličejo Suzana in Korado, Michele in Piero ter stric Danilo. Včeraj je slavil 50. rojstni dan NEVENKO GRUDEN. Sedanjemu odborniku in bivšemu predsedniku vošči vse najboljše odbor SD Sokol in SKD L Gruden. ARMITA in BOŽIC! 20 let je minilo odkar sta si rekla ”da”. Vsi vajini prijatelji vama iz srca Čestitamo in tako napre trdno držita oba. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” -Popravni in prestopni izpiti iz teorije bodo jutri, 21.9., od 15. ure dalje. S_____________IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bogenšperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Ku-reSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi! KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel. 229533.. □ OBVESTILA TABORNIKI RMV ■ Družina Strmega brega -Občina Dolina vabi vse stare in posebno nove člane na prvi sestanek, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 16. uri, na sedežu v občinski telovadnici v Dolini. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi udeležence letošnjega pevskega tečaja na Dobrni na SKUPNO VAJO, ki bo jutri, ob 20. uri v rojanski župnijski cerkvi. MoPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA javlja, da se začenjajo peske vaje jutri, ob 20. uri v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni so stari in še posebej novi pevci. TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “Človekova podoba" v barvanih ali črno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 do 23. t. m. ali na poštni predal št. 1001 - Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na št. 040/635396. SKD VIGRED obvešča, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino jutri in v ponedeljek, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju ali po telefonu do petka od 15. do 16. ure na št. 200865 - Elena. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prirej r tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v SošCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obvešCa, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PORSEK obvešCa, da sprejema prošnje za seCnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje Češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora -Prosek št. 2 MALI OGLASI tel. 040-361888 NUJNO iščem sposobnega odvetnika, da me brani za uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. 040-228779. VPISOVANJA v poklicne teCaje za kozme-tičarke/je, frizerke/je in St. 040/368705. DOMOVIP SRE išCe sodelavce. Zainteresirane osebe naj se javijo danes, 20. septembra, ob 17. uri v uradu na Opčinah, Pro-seška ul. 16 - II. nadstropje. PRODAM Clio 1400LT, zelene barve, v dobrem stanju. Tel. 51370 ure obedov. A 112 elegant, letnik ’82 v dobrem stanju z opravljeno revizijo prodam za 700.000 lir. Tel. na št. (040) 576116. PUNTO 75 prodam, 5 mesecev star, lastnik delavec tvrdke Fiat. Odkupim tudi star avtomobil po dogovoru. Tel. St. 229224. PRODAM fiat tipo 1400 I.E., letnik ’93, bele barve, prevoženih 38.000 km. Tel. št. 226517. ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik '93, 19.000 km. Motor ima še leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. št. 572493 ob uri obedov. PRODAM po ugodni ceni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 stagioni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov. PRODAM električno napravo za ohlajevanje mošta. Tel. št. 327240. PRODAM malo rabljen mali mlin za grozdje. Tel. št. 0481/882421. PRODAM skoraj nov 17 hi kostanjev plavnik in 7 hi kostanjev sod v odličnem stanju. Tel. 0481-21517. PRODAJAMO 2 kozi mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zvečer. PO UGODNI ceni prodam fige. Tel. št. 910140. V TRŽIČU prodam po ugodni ceni petstano-vanjsko hišo s tremi trgovinami. Tel. št. (0481) 82531. TRGOVINSKI prostor v Gorici, v bližini sodnije, primeren tudi za urad, oddamo v najem. Tel. št. (0481) 531826. PRODAM mlin za grozdje pecljalnik, droz-galnik komplet z črpalko in cevmi. Tel. 226905. draguljarje. Samo sposob ni interesenti naj tel. n: V spomin na Egidija Košuto darujeta Mila in Gabrijel Ferluga 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ano Kralj daruje Viđali' (Bani 72) 50.000 lir za Godbo na pihala Viktor Parma. Namesto cvetja na grob Slavke Ferlat daruje družina Kobal 100.000 lir za orgle cerkve sv. Jerneja na Opčinah. Mara Pertot daruje 50.000 lir za vezenje rut barkovljan-ske noše in 50.000 lir za SKD Barkovlje. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Ivo Micheli Žalostno vest sporočajo žena Marinča, sin Fabio z družino, mama, sestra in brat z družinama, tast Paolo in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 21.9.1995, ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 20.9.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Torre-bianca 34) Družini izražajo globoko sožalje kolegi - redarji Občine Devin-Nabrežina Ob izgubi dragega brata Ivota izrekajo balinarji Sokola iskreno sožalje Milanu in svojcem. Ob smrti dragega Ivota izreka iskreno sožalje bratu Milanu odbor SD Sokol Ob izgubi svojega požrtvovalnega predsednika Iva izreka globoko sožalje družini in sorodnikom Balinarsko društvo Nabrežina PRISPEVKI V spomin na pokojnega očeta Valentina Žerjala darujeta hčeri Marija in Pavla 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boljunec, 50.000 lir za GOS Fran Venturini, 50.000 lir za SD Breg, 50.000 lir za Dijaški dom in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Valentina Žerjala daruje Gina Leban Peloza 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Janka Milica iz Zgonika darujeta Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir za SK Kras. Ob poravnanju računa letovanja v Bibione daruje Lidja Guštin (Col 65) 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Člani Balinarskega kluba Portuale sočustvujejo z družino ob izgubi Iva Michelija. Ciao Ivo! Ob težki izgubi Ivota Michelija, predsednika BK Nabrežina, izrekamo iskreno sožalje svojcem- BK Primorje Ob smrti Ivota Michelija izreka iskreno sožalje vsem svojcem odbor sekcije VZPI-ANPI Devin-Nabrežina VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA 4.02 5.37 6.04 6.13 7.13 7.50 8.13 10.13 11.56 12.13 13.10 14.13 15.13 15.50 16.13 17.13 17.27 18.13 19.13 20.25 VRSTA SMER (D) (D) (IR) (R) (E) (IC) (IR) (IR) (IC) (IR) (D) (IR) (D) (IC) (IR) (IC) (R) '(IR) (E) (E) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (9.35), Benetke (9.46) (8.55), Mestre Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be-Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ze- 21.13 22.13 neva (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini URA VRSTA 7.59 (E) 8.53 (E) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) SMER___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.19) Benete (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič Benete (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.19) Benete (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.49) Benete (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benete (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8. Benete (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benete (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), Benete (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke 08.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benete (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benete (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benete (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37) Benetke |21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benete (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benete (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 3)1 do 27.8.) do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) .7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Červinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 13.19 (IR) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.27 14.19 (R) (D) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.18 15.53 (R) (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko červinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E) (IC) (IC) (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budipešta (11.58) 6.52 10.58 16.57 19.51 (E) (IC) (IC) (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak Sreda, 20. septembra 1995 GORICA RAZSTAVA / GALERIJA GRAPHITI V UL. FAIT1 Mednarodni izbor likovnih ustvarjalcev Na razstavi "Arte Open '95" na ogled slike, inštalacije in računalniške obdelave fotografij Prejšnjo nedeljo je kulturno združenje Graphiti pripravilo v svoji galeriji v ulici Faiti 34/A skupinsko razstavo pod naslovom “Arte - Open ’95”, ki je bila do prejšnjega tedna v gosteh v Starancanu. Na ogled so postavili dela slikarjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, ZDA, Italije in Danske. Razstava bo odprta do 30. septembra ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 18.00 od 19.30. Poleg na stenah obešenih slik, grafik in inštalacij si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi sugestivne računalniške obdelave fotografij slikarja Davida Redfema in zanimiv dokumentarec o srečanju “Arte - Open”, ki ga je pripravil Silvio Filippi. Na sliki (Fotostudio Reportage) skupina umetnikov ob odprtju razstave KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Allarme rosso«. Igrata Denzel VVashingh-ton in Gene Hackman. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.15-19.40-22.00 »Waterworld«. Igra Kevin Costner. []3 OBVESTILA MEŠANI ZBOR O. ZUPANČIČ obvešča, da bodo v petek, 22. t.m., ob 20.30 spet začeh z vajami. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo radi petje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z rekreacijsko telovadbo. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do 4. oktobra in od 4. do 14. oktobra. Prijave pri g. Anamariji v Ul. Malta 2, tel. 531644. KNJIŽNICA D. FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so dopoldne zaprti. PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drev. 24. maja 1. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih od 11. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure! H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je se nekaj prostih mest za naslednje tečaje: windows office (windows, winword in excel) 100 ur (dva tečaja), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu Sole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495. al prireditve V DOMU ANDREJA BUDALA V STAN-DREZU bo jutri, 21. septembra, ob 21. uri predvajanje filma Akire Kuro-sawe “Rapsodia d’ago-sto”. Prirejajo ga Skupnost Arcobaleno, Rajonski svet, KD Oton Zupančič in PD Standrež. Vstop bo brezplačen. RAJONSKI SVET V PODGORI IN SEKCIJA VZPI/ANPI vabita v nedeljo, 24. septembra, ob 10.30 na proslavo ob 50-letnici osvoboditve in 20-letnici postavitve partizanskega spomenika v Podgori. Prireditev bo na ploščadi pred spomenikom, govorila bosta Stojan Spetič in Giovanni Padoan - Vanni. H razstave V GALERIJI KULTURNEGA DOMA razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in med prireditvami. NA GRADU je razstava “Gotske cerkve v dolini Soče in Brdih” na ogled se do 8. oktobra. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. s____________IZLETI NA POHOD PERUGIA-ASSISI bo na pobudo Zelenih golobice odpeljal tudi avtobus iz Gorice. Odhod v soboto, 23. t.m-. ob 7.30, povratek v nedeljo zvečer. Cena prevoza je 55 tisoč lir. Prijave v Ul. For-mica 3 (tel. 32540) vsak dan med 18. in 20. uro. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Silvano Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na glavno pokopališče, 12.30, Roberto Demitri iz splošne bolnišnice v Gra-dež; 12.45, Lidia Lisitano iz bolnišnice Janeza od Boga v Videm. Pokrajinsko vodstvo SSk izraža članu Milkotu in svojcem najgloblje sožalje ob izgubi drageg3 brata. GORICA Sreda, 20. septembra 1995 1 1 „ OBČINA / DANES SESTANEK KOMISIJ ZA URBANISTIKO IN JAVNA DELA Parkiranje brezplačno samo še do konca leta Toda v upravi je še precej nesoglasij glede parkirnin ŠOLA TRiNKO / IZJAVA ZAVODSKEGA SVETA Občina naj čimprej dodeli trajni sedež Prostori v Ul. Cappella niso primerni - Jutri odbor staršev pri občinski slovenski konzulti Težave srednje Sole Ivana Trinka v Ul. Cappella so še vedno predmet pozornosti Šolskih in drugih manjšinskih dejavnikov. O tem vprašanju bo jutri razpravljala tudi Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri goriški občini. Člani konzulte se bodo srečali z odborom starSev dijakov šole Trinko, prisluhnili njihovemu protestu in se dogovorili o morebitnih skupnih pobudah. Člani odbora staršev so si te dni ogledali šoli dodeljene prostore in se prepričali, da so skrajno neprimerni. V teh dneh zaključujejo z zbiranjem podpisov pod peticijo, ki jo bodo izročili županu z zahtevo, naj občina Cimprej poskrbi za primernejšo rešitev. Predsednik Zavodskega sveta šole Trinko Orlando Murenec pa nam je včeraj dostavil sledečo izjavo, ki so jo sprejeli že 2. septembra, in jo poslali županu ter v vednost šolskemu skrbniku, prefektu, sen. Bratini, občinskima svetovalcema Komelu in Špacapanu ter elanu Državnega šolskega sveta SimCiCu. Izjava se glasi: »Zavodski svet Srednje šole Ivana Trinka je na svoji seji dne 2. septembra 1995 razpravljal o selitvi šole in ugotovil, da je izbira, ki namešCa šolo Ivana Trinka v pritlične prostore osnovne šole Fuma-galli v Gorici, neprimerna iz veC razlogov. Soli namenjene učilnice so številčno nezadostne, kar bo obteževalo predvsem dodatne šolske dejavnosti in zahtevalo precej napornejše prilagoditve. Zaradi prostorske stiske bosta onemogočeni namestitev in uporaba različnih uCil in pomagal, hkrati šola ne bo razpolagala s telovadnico v bližini. V stavbi ni prostora za tajništvo in ravnateljstvo, ki bosta zasilno poslovali na zavodu za likovno vzgojo Max Fabiani. Ob vsej tej nazadostnosti pa je predvsem zaskrbljujoča napovedana, toda nedoločena “začasnost”. Zato zavodski svet zahteva od občinske uprave, da se o njej jasno izreče in v tem šolskem letu poskrbi za primernejši in tudi dokončni sedež edine slovenske srednje šole na Goriškem. Ob tem še ugotavlja, da se na Goriškem namenjajo šolska poslopja nešolskim uporabnikom, kar seveda vodi v utemeljen dvom, ali sploh obstaja volja političnih oblasti, da poskrbijo za ustrezno namestitev šole Ivana Trinka.« ZSKD: sodelovanje med zbori krepi pevsko delovanje Goriški občinski upravi 86 mudi z uvedbo parkir-nin v mestnem središču, saj bi to prineslo sveže denarce v občinsko blagajno, hkrati pa so v večinski koaliciji še precej deljena mnenja o tem, kje, kako in koliko naj bi avtomobibsti plačevali za Parkiranje. V najboljšem Primeru (ali najslabšem, odvisno od zornega kota) kodo parkirnine uvedli s 1- januarjem za 800 Parkirnih mest v centru, nam je včeraj povedal koordinator občinske svetovalske komisije za urbanistiko (in načelnik Forza Italia) inž. Sergio Forna-sir. Niso pa še določili cene, načina plačevanja in Upravljanja parkirišč. O tem bosta nocoj na skupni seji razpravljali komisiji za urbanistiko in javna dela. O problemu parkirišč in nasploh preureditve prometa v mestu je govor že nekaj let. Prejšnja pbcinska uprava je dala izdelati zajeten načrt za ureditev prometa in parkiranja v mestu. Načrt je aprila lani odobril komisar, ki je takrat upravljal občino. Sedanja uprava je nastopila le nekaj mesecev kasneje, a doslej še ni začela z izvajanjem načrta. Pojavila so se različna gledanja, prej osebna kot Politična, med odbornikom za storitve Pescom in odbornikom za urbanistiko Rosellijem. Prvi je silil za takojšnjo uvedbo Parkirnin, drugi za preu-darnejše in celovito izvajanje prometnega načrta. Obveljala je nekakšna kompromisna rešitev, po kateri naj bi “eksperimentalno in začasno” uvedli plačevanje za 800 parkir- 75tetnica zbora Seghizzi Pevski zbor “C.A. Seghizzi” slavi letos 75-letnico ustanovitve. Jubilej bodo obeležili z vrsto pobud pretežno pevskega značaja, pa tudi s pripravo priložnostne publikacije. Publikacija bo izšla v kratkem. Ob obletnici pripravljajo tudi slavnostni koncert. V nedeljo, 24. t.m. bo zbor obiskal Buje v Istri, rojstni kraj skladatelja C. A. Seghizzija. Zbor bo pel pri nedeljski maši, zvečer pa bo imel koncert ljudskih pesmi v priredbi C.A. Seghizzija v tamkjašnjem gledališču. Predstavnike pevskega zbora in ožje sorodnike pokojnega skladatelja bo sprejel tudi bujski župan Sergio Kramesteter nih mest v “zgodovinskem mestnem jedru”. Na tak način bi zadostili Pe-scovi težnji po takojšnjem vnovčenju denarja, obenem pa bi upoštevali pomisleke vseh, ki nočejo s prenagljenimi delnimi ukrepi prejudicirati celovitega urejanja prometa. S “poskusno” uvedbo parkirnin bodo obšli tudi zakonsko določilo, po katerem je treba za vsako parkirno mesto proti plačilu v centru, zagotoviti vsaj eno brezplačno parkirno mesto izven ožjega centra. Fornasir napoveduje, da naj bi novost stopila v veljavo s 1. januarjem, Čeprav priznava, da je odprtih še veliko vprašanj. Se najmanj sporna je določitev območja za parkiranje proti plačilu: zajemalo bi Travnik in Korzo (s stranskimi in bližnjimi vzporednimi ulicami) vsaj do križišča z Drev. 24. maja. Določiti je treba ceno (najbrž 1.500 na uro), se opre- deliti glede mesečnih abonmajev za rezidente (30 tisoč lir, vendar nekateri predlagajo, naj bi parkiranje za prvi avto v družini bilo brezplačno), zlasti pa izbrati način izterjevanja. Glede tega je spet na obzorju konflikt med odbornikom Pescom, ki se ogreva za sistem listkov “popraskaj in... parkiraj”, ki naj bi bili naprodaj v trafikah (tak sistem so uvedli v Gra-dežu) in Fornasirjem, ki predlaga naj bi parkirišča upravljalo osebje Mestnega podjetja za storitve. Prvi sistem bi bil donosnejši za občino, z drugim bi pridobili nekaj delovnih mest in hkrati usmerili del dobička od parkirnin v izboljšanje mestnega avtobusnega prevoza. Dodatni problem predstavlja tudi nasprotovanje poveljnika mestnih redarjev, ki se upira enostranskemu uvajanju parkirinin, ne da bi sočasno zagotovili alternativ- na parkirna mesta. Poveljnik Žaro meni, da bi tako ustvarili še večjo prometno zmedo v ulicah tik izven plačilnega območja. Problemov in različnih gledanj je še toliko, da bomo Goričani najbrž še nekaj časa lahko brezplačno parkirali kjerkoli, pa četudi za ceno prometnega kaosa in onesnaževanja. Po drugi strani pa je tudi res, da je za občino napočil že skrajni čas, da nekaj ukrene. Po deželni zakonodaji je treba izvajanje prometnih načrtov preverjati in ustrezno prilagajati vsaki dve leti. Za Gorico zapade ta rok čez dobrih šest mesecev. Vprašanje je, ali bodo takrat lahko sploh kaj preverjali, ko pa aprila 1994 odobrenega prometnega načrta do danes še niso začeli izvajati. Na sliki (Fotost. Repor-tage); na Travniku bodo uvedli parkirnine; kdaj, koliko in kako pa se še ne ve Zborovstvo je v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev gotovo najbolj priljubljena dejavnost. Številčnost pevskih zborov kaže, da je prav ta segment ljubiteljske kulture najbolj zasidran med našimi ljudmi, saj beleži denimo gledališko delo vzpone in padce in v manjši meri karakterizira goriški kulturni prostor. Spričo teh ugotovitev je jasno, da so pri Zvezi posebej pozorni do zborovske dejavnosti in se trudijo, da bi pevski zbori nadaljevali bogato tradicijo. O tem je tekla beseda pred dnevi v Gorici, kjer se je vodstvo Zskd srečalo s predstavniki društev oziroma z referenti za zbore iz Ga-brij, Sovodenj, Doberdoba, Standreža in Podgo-re. Na srečanju so govorili o delu v posameznih pevskih skupinah, o odnosih med zborom in pevovodjem in o nekaterih tehničnih težavah, ki jih je bilo zaznati v drugi polovici lanske sezone. Na sestanku so sprejeli nekatere korekture, ki naj bi prispevale, da bo “uigranost” med zbori, zborovodji in samo Zve- zo še bolj učinkovita. Sicer o tem, kako zastaviti sezono in kako izpeljati večje pobude, pri katerih bodo sodelovali goriški zbori, bo tekla beseda na posvetu, ki ga bo Zskd pripravila v kratkem ob prisotnosti samih zborovodij. Dejstvo je, da je letošnja osrednja goriška proslava ob 50-letnici Osvoboditve, ki so jo oblikovale pevske in druge skupine v okviru Zskd, potrdila, da je v skupnem načrtovanju in nastopanju učinkovitost in sama kakovost veliko večja. ZDRAVSTVO / PACIENTKA ZAMAN ISKALA POMOČ V GORICI Ozdravili so jo šele v Šempehu Reorganizaciji javne zdravstvene službe namenja javnost veliko pozornosti. Ni dvoma, da je vprašanje še kako pomembno in da zasluži pozornost, toda prepogosto pozabljamo, da sistem javne zdravstvene službe ne odlikujejo samo bolj ali manj sodobne bolnišnice, ampak da se kakovost ocenjuje na podlagi kakovosti storitev. Prav v korist pacientov pa bi kazalo premostiti določene egoizme in poiskati način, kako izkoristiti vse možnosti sodelovanja z visoko specializiranimi ustanovami, ki delujejo v naši neposredni bližini, pa čeprav je vmes državna meja. V našem časopisu že leta opozarjamo na potrebo, da se po institucionalni poti uredi sodelovanje med goriško splošno bolnišnico oziroma Zdravstvenim podjetjem in šempetrsko bolnišnico, kjer deluje zdravniška ekipa za mikrokirurgijo, za katero vedo celo v Venetu. Težko je razumeti, zakaj so stvari po tolikih letih še zmeraj neurejene in zakaj si morajo pacienti, ki vedo za možnosti zdravljenja v šempetrski bolnišnici, pomagati na lastno roko in največkrat tudi na lastne stroške. Prepričani smo, da bi bilo tudi takih dogodkov, na katere nas je opozorila Olga M. iz Gorice manj ali pa jih sploh ne bi bilo. Olga M. se je marca letos, ranila na levi roki in si nevarno poškodovala kazalec. Naslednjega dne se je zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so na ortopedskem oddelku opravili kirurški poseg in ji prst fiksirah s Zimmerjevo paličico. V naslednjih dneh so nastopile močne bolečine in komplikacije; pacientki so predpisali različne terapije, vendar pa ustreznega izboljšanja ni bilo. Stanje se ni popravilo niti v naslednjih mesecih, tako da se je sredi julija spet zatekla po zdravniško pomoč, tokrat k zdravniku fizioterapevtu. Predpisano zdravljenje z laserjem (od 24. julija do 4. avgusta) ni prineslo izboljšav, nasprotno: 8. avgusta je Olga M. preko osebnega zdravnika in na osebno pobudo zaprosila za kontrolni pregled v ambulanti za mikrokirurgijo bolnišnice v Šempetru. Ze naslednjega dne so tak pregled opravili in tudi izrekli diagnozo: nastanek granuloma v bližini poškodovanega živca. Po pregledu poprejšnje zdravniške dokumentacije so v Šempetru 13. avgusta opravili kirurški poseg, ki je odlično uspel, 25 avgusta je dr. Igor Pavlin odstranil šive na zunanji strani. »Po treh tednih sem zadovoljna z izidom, čeprav bo na popolno ozdravitev treba počakati leto dni, kakor je izjavil dr. Pavlin«, piše v dokumentaciji Olga M. ki nam je poleg opisa dogodkov, dostavila tudi fotokopije zdravniških izvidov in opravljenih posegov. Ne bi se spuščali v analizo o pravilnem, nepravilnem ali (ne)strokovnem ravnanju zdravnikov v goriški splošni bolnišnici, o čakanju in zamudah itd. Dejstvo, da je Olga M. v nekaj tednih v šempetrski bolnišnici rešila problem, ki jo je mučil šest mesecev, je težko izpodbijati. V pogovoru z Olgo smo izvedeli tudi, da je stroške plačala iz lastnega žepa, da pa so stroški neprimerno nižji od tistih, ki jih je plačala za razne terapije, ki so se izkazale kot neprimerne. Ge k temu dodamo še bolečine in razne druge težave, ki jih je prenašala od marca do avgusta - gre za osebo s samostojno poklicno dejavnostjo - ni mogoCe zadeve zaključiti drugače kakor z ugotovitvijo, da vsega tega ne bi bilo, če bi bilo sodelovanje med zdravstvenima institucijama urejeno in bi pacientko že takoj po nesreči napotili na pravi naslov. NOVICE Sun Princess na drugi poskusni vožnji “Sun Princess” (Sončna princesa), luksuzna in največja ladja za križarenje na svetu je včeraj izplula iz TržiCa na približno enotedensko poskusno vožnjo na območju severnega Jadrana. Gre za drugi ciklus poskusov in preverjanj na morju, preden bodo ladjo, čez dva meseca izročili naročniku. Ladja je dolga 261 metrov, široka 35, ima 77 tisoč ton, na krov pa lahko sprejme okrog dva tisoč potnikov. Očistili bodo breg Soče Rajonski svet pri Madonnini prireja v nedeljo, 24. t.m., v sodelovanju s kulturnim krožkom Terra akcijo čiščenja desnega brega Soče v bližini odlagališča odpadnega materiala v ulici Brigata Sassa-ri. Udeleženci naj se zberejo ob 9. uri pred cerkvijo v ulici Brigata Campobasso, opremljeni s škornji ali drugo primemo obutvijo ter rokavicami. Akcija bo trajala od 9.30 do 14. ure. Nezgodna kronika Mokro in spolzko cestišče je včeraj botrovalo številnim prometnim nesrečam. Tri osebe so bile laže ranjene okrog 9.30 na Majnicah, v bližini gostišča Al Fogolar. Zdravniško pomoC so nudili 60-letnemu Silvanu Lebanu iz Gorice ter 74-letni Riti Osso iz Plamanove ter 34-letni Carli Gregorio iz kraja Mortesins pri Rudi. Nekaj po 12. uri pa je v križišču ulice Adige in Fatebenefratelli prišlo do silovitega trčenja fiatom punto in volksvvagnom polo. Ranjeni sta bili 34-letna Isabella Visintin iz Slovrenca in 29-letna Alessandra Ughi iz Gorice. Prva se bo zdravila petnajst dni, druga pa 10. LIRA SRE ČET PET PON TOR 1613,8 1609,5 1609,1 16113 1616,6 NOVICE Antitrust čaka na prijavo operacije »super Gemina« RIM - Antitrust se bo lotil projekta za »super Ge-mino« šele tedaj, ko bodo upravni sveti vpletenih družb sprejeli dokoCne sklepe za izvedbo operacije, je izjavil včeraj Giuliano Amato. Projekt je danes šele načrt, je dodal, zato bodo podjetja morala operacijo prijaviti Sele takrat, ko bo dokočno potrjena. Vprašanje je tudi, ali jo bodo prijavila v Rimu ali v Bruslju, lahko pa se zgodi, da se bodo želela zaščititi tako, da jo prijavita pristojnim državnim in tudi mednarodnim nadzornim organom. Tudi minister Fantozzi se je poslužil konkordata RIM - Finančni minister Augusto Fantozzi je sprejel predlog za davčni konkordat, ki mu ga je davčna uprava - kot vsem ostalim davčnim obvezan-cem s samostojnim delom - poslala na dom. Predlog zadeva njegovo poklicno dejavnost davčnega izvedenca, Fantozzi pa je v zvezi s tem izdal tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da predloga ni sprejel zato, ker bi bil davčni utajevalec, ampak zato, ker hoče biti - za razliko od tolikih drugih -koherenten s tistim, kar dela kot finančni minister. Fantozzi tudi dodaja, da se je predlog za konkordat nanašal samo na leto 1988 in da je njegov profesionalni studio že poravnal zahtevani znesek. V Sloveniji brezposelnost postopno še narašča LJUBLJANA - Avgusta je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljeno 120.219 brezposelnih oseb, kar je za desetinko odstotka več kot julija in za 3, 4 odstotka manj kot avgusta lani. V Sloveniji število brezposelnih od junija znova postopno narašča, povišanje pa je mogoče pričakovati tudi v jesenskih mesecih, ko bo dokončno znano, koliko mladih ne bo nadaljevalo šolanja in bodo zato iskali zaposlitev. Največ brezposelnih glede na posamezna območja je v Mariboru, kjer je brez dela 31.235 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je 22-odstotna. Junija je povprečna stopnja brezposelnosti znašala 13, 4 odstotka. Glede na položaj pred letom, se je med brezposelnimi najbolj povečal delež starih čez 40 let, ki je za 4, 6 odstotka večji. Narašča tudi brezposelnost žensk, brezposlenih brez strokovne izobrazbe in iskalcev prve zaposlitve, zmanjšuje pa se delež brezposelnih, starih do 26 let, trajnih presežkov in brezposelnih zaradi stečajev. Ena Solar! rešena, druga v krizi VIDEM - Potem ko je bila komaj rešena kriza v videmskem podjetju Solan, je izbruhnila kriza v istoimenskem podjetju za izdelavo ur v Pesariisu, ki ga je prav tako ustanovil Fermo Solari. S 70 zaposlenimi je to ena največjih proizvodnih enot v Kamiji. a ■ SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 DENARNI TRG / RAZISKAVA BANKE ITALIJE Vsak dan se obme 30 milijaid dolarjev To je obseg operacij italijanskih posrednikov RIM - Italijanski posredniki, torej banke in habilitirane posredniške družbe (Sim) obrnejo vsak dan na mednarodnih valutnih trgih denarno maso, ki je ocenjena na 30 milijard dolarjev. Podatek se nanaša na raziskavo, ki sta jo Banke Italije in italijanski menjalni urad UIC izvedla aprila letos in iz katere izhaja, da se je obseg denarnih transakcij izredno povečal. Za primerjavo naj navedemo, da leta 1992 povprečna dnevna vrednost transakcij ni presegla 19 milijard dolarjev. Podatki za april pa še ne vsebujejo rezultatov operacij z derivati (currency swaps, options in futmes), ki bodo znani komaj pozno jeseni in ki bodo vrednost menjav gotovo še povečali. Upoštevati je namreč treba pravo eksplozijo derivatov v zadnjih letih, zato je dejanska vrednot dnevnih transakcij gotovo še občutno večja od 30 milijard dolarjev. Aprilska raziskava je bila izvedena na vzorcu 23 bank in 5 posredniških družb. Druga včerajšnja vest s finančnega področja pa je veliko bolj vznemirlji- va in se nanaša na zadolženost majhnih, v glavnem družinskih podjetij pri bankah. Po zadnjih podatkih Banke Italije je število malih podjetij, ki niso sposobna plačevati bančnih posojil, naraslo na 200 tisoč. K temu je največ prispevala gospodarska kriza zadnjih let, vendar tudi propadli posli, zaradi katerih so družine težko plačale svoje podjetniške »pustolovščine«. Natančna številka z dolgovi zadušenih malih podjetij (katerih dolgovi pa ne presegajo 79 milijonov lir) je konec lanskega leta dosegla 201.605 enot, njihova skupna zadolženost pa je znašala 58.252 milijard lir. To je vec kot 81 odstotkov vseh rizičnih kreditov italijanskega bančnega sistema, ki znašajo skupaj 71.622 milijard lir. Podatek, ki ga je včeraj objavilo zakladno podtajništvo, torej potrjuje zelo težak položaj, v katerem se v zadnjem Času nahaja sistem malih in družinskih podjetij, katera so se morala bolj kot proti konkurenci bojevati proti bistveno bolj trdovratnemu sovražniku - recesiji. Potrditev tega gospodarskega nelagodja »na bazi«, ki se seveda v veliki meri preveša na italijanski kreditni sistem, ponujajo tudi drugi podatki Banke Italije, ki kažejo, da se število bančnih jamstev občutno niža z rastjo podeljenih kreditov. Podjetij, ki na primer konec leta 1994 niso uspevala bankam odplačevati svojih dolgov (zadolžena od 80 milijonov do največ milijarde lir) je bilo nekaj veC kot 10 tisoC, skupaj pa so bile zadolžene za 5 tisoC milijard lir; rizičnih podjetij, ki so bila zadolžena do največ 10 milijard lir, je bilo 1.800 s skupno zadolžitvijo v vrednosti 5.214 milijard lir; podjetij s posojili med 10 in 20 milijardami lir je bilo samo sto, za skupno zadolžitev 698 milijard lir, medtem ko sta bili za več kot 200 milijard lir izpostavljeni samo dve podjetji. Navedeni podatki se kot rečeno nanašajo na konec preteklega leta, rizična zadolžitev podjetij pa se je medtem seveda še povečala in po zadnjih ocenah združenja bank ABI konec avgusta dosegla skupno vrednost 82.353 milijard lir. SLOVENIJA / JOINT VENTURE-j Na Jesenicah odprejo danes mešano tovarno Partnerji so Slovenci in Italijani JESENICE - Na Jesenicah bodo danes slovesno predali namenu proizvodni obrat družbe TPJ (Tovarna plinskih jeklenk), ki je bila ustanovljena s slovenskim in italijanskim kapitalom. Prvi zametki sodijo v leto 1991, ko se je začelo poslovno sodelovanje med družbo SOL iz Monze (njen lastnik je nekdanji predsednik mladih podjetnikov Confin-dustrie Fumagalli) in Železarno Jesenice. Leta 1993 je bila podpisana pogodba o ustanovitvi mešane družbe, lani pa je bila TPJ registrirana in je začela delovati. Poleg podjetja SOL, ki je eno od vodilnih italijanskih podjetij za proizvodnjo in distribucijo industrijskih in medicinskih plinov (nastalo je leta 1927), in družbe Energetike iz koncema Železarne Jesenice, sta partnerja joint venture še jeseniški Plinstal, ki sodeluje z Energetiko že od leta 1967 kot distributer tehničnih plinov, in Rimska investicijska družba Si- mest, ki finančno podpira mešane družbe z italijanskim deležem v tujini. Energetika Železarne Jesenice se s proizvodnjo tehničnih plinov ukvarja od daljnjega leta 1930, tako da je nedvomno pravšnji partner za italijansko SOL, ki je sicer prisotna tudi v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Franciji in Hrvaški. Skupna vrednost investicije znaša pet milijard lir (ali 400 milijonov tolarjev), kolikor so partnerji vložili v realizacijo utekočinjevalnika kisika, v obnovo polnilnice jeklenk za kisik, argon, dušik, mešanice in ogljikov dioksid, v opremo z jeklenkami in rezervoarji ter v nabavo prevoznih sredstev. Za italijanskega partnerja pomeni obrat v Sloveniji nadaljnji strateški korak proti vzhodnim trgom, za Energetiko Železarne Jesenice pa pomembno tehnološko posodobitev in prodor na nove trge, ki jih že obvladuje italijanska družba SOL. SLOVENIJA / ZARADI NEENAKOMERNO PORAZDELJENEGA DAVČNEGA BREMENA, Stari prometni davek bodo zamenjali z davkom na dodano vrednost Iz davčnega sistema bo treba med drugim izločiti kritje socialnih potreb LJUBLJANA - Sovenija se pripravlja na odpravo sedanjega sistema prometnih davkov in na uvedbo davka na dodano vrednost (kot je v Italiji IVA), kar je po eni strani nujno zaradi vključevanja v Evropsko unijo, hkrati pa je tudi priložnost za odpravo vsaj nekaterih anomalij davčnega sistema. Država potrebuje namreč čimveCjo davčno nevtralnost, znebiti pa se mora predvsaem neustreznega reševanja socialnih stisk nekaterih slojev prek davčnega sistema. Sodelavec ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani Velimir Bole je iz podatkov za leto 1993 ugotovil veliko proizvodno nenevtralnost sedanjega prometnega davka in izračunal, da celotna obdavčitev končne porabe prebivalstva dosega efektivno stopnjo 12 odstotkov, obdavčitev investicijske porabe 93, reprodukcijske porabe 8, 1 in izvoza 4od-stotke. V primerjavi z večino zunanjetrgovinskih partnerjev je v Sloveniji davčna obremenitev porabe prebivalstva znatno prenizka, obremenitev izvoza in investicij pa veliko previsoka. Velimir Bole se je lotil tudi vprašanja, kdo v Sloveniji v resnici nosi breme prometnega davka. Ekonomska politika pogosto nepreverjeno predpostavlja, da manj premožni sloji prebivalstva nosijo večje breme obdavčitve potrošnje. To pa zato, ker manj premožni tudi manj varčujejo in investirajo oziroma večji del svojih dohodkov sproti porabijo za blago in storitve ter tako plačujejo veliko prometnega davka. Ekonomska politika zato poskuša domnevno veliko davčno breme manj premožnih nevtralizirati tako, da uvaja velike razlike med davčnimi stopnjami. Drugače povedano, pri življenjsko pomembnih proizvodih in storitvah (hrana, javni transport, stanovanjske storitve in podobno) navadno precej zniža davčne stopnje, medtem ko za druge proizvode uvaja dodatne trošarine. Čeprav politika navadno ne oporeka ugotovitvam, da se je treba revščine in socialne neenakosti lotevati na druge načine in ne prek davčnega sistema, pa to vztrajno počne in praviloma ruši še tako dobro zamišljen davčni sistem. Bole meni, da so lahko učinki takega »socialnega interveniranja« z nizkimi stopnjami pomembnih proizvo- dov in storitev zelo izkrivljeni, saj se v Sloveniji plačuje veliko davka na davek (skoraj polovica prometnega davka se namreč plačuje na reprodukcijske transakcije). Plačevanje davka na davek vpliva na spremembe relativnih cen, zaradi česar se kupci različno odločajo za nakupe, kar vpliva tudi na končno porazdelitev davčnega bremena. Vprašanje pa je tudi, koliko že zgolj opisano zniževanje davčnih stopenj življenjsko pomembnih proizvodov res učinkovito zmanjša davčno breme manj premožnih. Bole v analizi ugotavlja, da je porazdelitev končnega bremena prometnega davka zelo progresivna (povečevanje dejanskih davčnih stopenj glede na dohodek): med najnizjim in najvišjim dohodkovnim razredom prebivalstva je namreč kar deset odstotnih točk. V ameriškem gospodarstvu ta razlika znaša približno pet odstotkov. Na končno davčno breme vpliva tako struktura porabe glede na velikost dohodka posamezne skupine prebivalstva (ta se le malo spreminja) kot tudi struktura virov dohodkov, to je, kolikšen del dohodkov dobivajo skupine prebivalstva od države v obliki socialnih transferjev (pokojnine, denarne pomoči in podobno)-Skupina z najnižjimi dohodki dobiva iz omenjenih transferjev kar 74 odstotkov dohodkov, skupina z najvišjimi pa 15 odstotkov. K visoki progresivnosti končne obremenitve s prometnim davkom p° Boletovih ugotovitveih prispeva plačevanje davka na davek okoli 17 odstotkov, struktura porabe okrog 40 in socialni transferji približno 43 odstotkov. Ce pa gledamo le davčno breme posameznih skupin prebivalstva, so najpO) membnejši prav državni transferji oziroma njihov delež v dohodku. Skratka, Bole dokazuje, da uvajanje različnih davčnih stopenj pri prometnem davku le zanemarljivo vpliva na razlike v končnem davčnem bremenu med dohodkovnimi razredi prebivalstva. Ali drugače, razbremenjevanj6 manj premožnih z nižjimi davčnimi stopnjami proizvodov ni učinkovito. Poleg tega pa Bole opozarja, da različne davčne stopnje porajajo tudi veliko nenevtralnost prometnega davka in zmanjšujejo dolgoročno učinkovitost gospodarstva. (ar) GLASBENA VZGOJA / RAVNATELJ GM BOGDAN KRALJ OSVETLIL PROGRAM Pestrejša ponudba šole Marij Kogoj SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK V repertoarju kar 22 predstav No odru se bodo zvrstilo odmevno imeno Šolsko leto šole »Marij Kogoj« Glasbene matice je steklo kljub vsem objektivnim in tudi subjektivnim okoliščinam, ki v zadnjem letu se posebej pogojujejo življenje in delo naše pe-dagoško-glasbene ustanove. Zdi se celo, da so ovire, ki so se neredko °d zunaj tudi namerno Postavljale Glasbeni matici, še dodatno motivirale njeno upravo in pedagoško vodstvo z ravnateljem prof. Bogdanom Kraljem na Cehi, kar je najlepše razvidno iz obsežnega programa, ki si ga je zastavilo za šolsko leto 1995-96. O njem smo se nekoliko podrobneje pogovorili z ravnateljem. Predvsem načrtuje ravnateljstvo šole s sodelovanjem učnega in tudi upravnega osebja vzpostavitev tesnejših in bolj prganiziranih stikov z javnostjo, kar pomeni stikov s terenom in njegovimi željami v okviru dejavnosti šole. Rezultat že doslej opravljenih stikov je tudi odpiranje novih podružnic, na primer za zdaj v Bazovici in pri Sv. Ani, v mejah možnosti pa morda tudi v Trebčah in v Ric-manjih, kjer so tudi prostori na razpolago. Prav tako sodi v ta okvir odpiranje novih oddelkov za oboo, harfo, tolkala in kontrabas, za katere so tudi že izbrani pedagogi. Tako bo oboo poučevala Prof. Irena Pahor iz znane tržaške slovenske glasbene družine Pahor-Sla-ma, članica ansambla za baročno glasbo Gallus Consort in pedagoginja GM za violo da gamba in oboo. Harfo bo poučevala mlada in priznana tržaška koncertantka Jasna Corrado-Merlak. Za tolkala, tako klasična kot moderna, si je ravnateljstvo GM zagotovilo sodelovanje prof. Toneta Hmeljaka, sicer bivšega gojenca GM in diplomanta za tolkala na tržaškem konservatoriju. Zanimivo je, da je prav za tolkala med mladimi zelo veliko zanimanja. Kontrabas pa bo poučeval Aleksander Ipavec, ki se pravkar pripravlja na diplomo na konservatoriju v Castelfrancu Venetu, je stalni kontrabasist šolskega orkestra GM in drugih ansamblov, sicer pa dobro poznan tudi kot odličen koncertantni harmonikar. Z uvedbo teh novih inštrumentov bodo imeli gojenci drugih inštrumentov še dodatno možnost, da se pod posebno olajševalnimi pogoji oprimejo tudi učenja zlasti oboe in kontrabasa. Nadaljnja novost predstavlja uvedba dveh novih oddelkov, za katere se je pokazalo veliko za- nimanje. Gre za oddelek za jazz glasbo in pa oddelek za gojence pihalnih orkestrov. Oddelek za jazz glasbo bo vodil priznani strokovnjak Denis Biancucci iz Bologne, tako za individualni in skupinski pouk, pri čemer bo precej poudarka na improvizaciji, ki je ena od značilnosti jazzovske glasbe. Pobudo za ustanovitev oddelka za pihalne orkestre je dal ravnatelj šole GM Bogdan Kralj sam. O njem je tekla beseda že pred Časom v okviru sodelovanja med godbami . in šolo GM. Sole, ki zdaj delujejo v okviru posameznih pihalnih orkestrov v Nabrežini, Križu, na Proseku, v Trebčah in v Bregu bodo sicer delovale še naprej na svojih sedežih, v sodelovanju s pedagogom Glasbene matice, prof. Zoranom Lupincem (pihala) in prof. Eriko Slama (flavta), pa bodo mladi godbeniki deležni bolj enotno zastavljenega pouka, vedno seveda v sodelovanju s svojimi dosedanjimi kapelniki. Za zdaj so se v oddelek vključile štiri od petih godbenih šol na Tržaškem, šola ricmanjske godbe pa se bo pridružila kasneje. Vseh gojencev vključenih šol je nekaj Cez 50, s pridružitvijo ricmanjske šole pa jih bo seveda še precej veC. Nedvomno gre za pomembno pobudo v težnji po nadaljnjem kakovostnem dvigu naših priznanih pihalnih orkestrov. V programu šole »Marij Kogoj« za leto 1995- 96 je tudi organizacija simpozijev, namenjenih učnemu osebju. Prvi tak simpozij je predviden za 7. decembra letos v sodelovanju s konservatorijem »G. Tartini«. Na njem bo predavala v Kanadi živeča goriška klavirska pedagoginja in koncertantka prof. Damjana Bratuž, in sicer o Beli Bartoku in njegovi glasbi. Ker pa se bo prof. Bratuževa zadržala v Evropi tja do konca marca, načrtuje vodstvo GM z njo nekaj predavanj na pedagoške teme, kot so problem napetosti (psihične) pri uCencih, vprašanje motivacije in stresa, vprašanja repertoarja, sloga in metodike. Nedvomno bo tudi to pomembna pridobitev, saj velja prof. Bratuževa za ugledno pedagoginjo in posebej še za strokovnjaka za Belo Bartoka. Posebno pozornost bo Glasbena matica, kar dela sicer že vsa leta, vendar z občasnimi nihanji, posvetila predšolski glasbeni vzgoji otrok, ki povezuje razne zvrsti kot so ples, petje, slikarstvo in inštrumenti (Orff). Ti predšolski vzgojni tečaji so predvideni po vsem teritoriju za otroke zadnjega letnika vrtcev in prvih razredov osnovnih šol s posebnim poudarkom na otroških zborih v dogovoru z osnovnimi šolami tako, da ta predšolska glasbena vzgoja ne bo omejena samo na gojence šole GM, pač pa na vso šolsko populacijo. Za gojence šole, ki poleg glavnega inštrumenta ne obiskujejo stranskih predmetov, pa bo sodelovanje v o-troških zborih obvezno. Prav tako velja za vse, da sodelujejo vsaj v enem komornem sestavu, kar ima poleg pedagoškega tudi socialni pomen. Ponudba Stalnega gledališča F urlanije-Julij ske krajine v sezoni 1995-1996 bo spet bogata, če drugega ne, zaradi števila napovedanih predstav -kar dvaindvajset - in zaradi mnogih zvezdniških imen med nastopajočimi -naj omenimo le Marcella Mstroiannija, ki ga v gledališču že dolgo časa nismo videli in ki bo prisoten v predstavi Le ultime lune (Zadnje lune) tržaškega avtorja Furia Bordona v postavitvi Stalnega gledališča iz Veneta; mimogrede povedano, Trst bo eno redkih mest, kjer bo nastopil. Pri izbiri repertoarja je gledališko vodstvo gotovo imelo pred očmi cilj, da bi spet pomnožili abonmajsko občinstvo, ki se je v zadnjih treh letih zmanjšalo za 23 %, 'v prejšnjem obdobju pa še za 16 %, kot je med predstaviti vjo poudaril tržaški odbornik za kulturo Roberto Damiani v imenu upravnega sveta. Kot se verjetno marsikdo spominja, naj bi bil prav ta padec razlog za zamenjavo umetniškega vodje. Mimmo Gallina je zamenjal Antonio Calenda, uspešni režiser, ki posveča veliko pozornost delu igralca in mladim avtorjem: obe težnji sta moCno prisotni tudi v izbranem repertoarju: veliko bo solidnih klasičnih igralcev, zlasti starejših -sicer pa solidnost sloni na izkušnji, ki se nabere z leti, veliko pa bo tudi del mladih italijanskih avtorjev, za katere je predviden tudi poseben festival. Sicer bo deželno stalno gledališče uprizorilo kar tri taka dela: La notte del-la vigilia (Predvečer) Luca Archibugija, Scandalo (Skandal) Alessandra Bassettija in 11 maiescial-lo Butteifly (Maršal But-terfly) Roberta Cavosija; zadnje delo bo režiral sam Antonio Calenda, ki je že lani z uspehom postavil Cavosijevo dramo Rosanero o ženskah in mafiji (videli smo jo tudi v Trstu v sezoni La Con-trade). Pri letošnji postavitvi naj bi po napovedi Calende sodelovalo tudi Slovensko stalno gledališče. Ostali mladi avtorji letošnje sezone bodo obetavni gledališčnik iz Ra-venne Marco Martinelli z Incantati - Parabola dei fratelli calciatori (Začarani - Parabola bratov nogometašev) in Melania Maz-zucco ter Luigi Guameri z Un anno nella vita di Gio-vanni Pascoli (Leto v življenju Giovannija Pa-scolija). Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine bo v lastni produkciji ali koprodukciji postavilo še štiri predstave. Sezona se bo zaCela s Svevovo L’av-ventura di Maria (Marijina dogodivščina) z Gabriele} em Ferzettijem v glavni vlogi. Na začetku aprila bo na sporedu Jeanne d’Arc na grmadi francoskega pesnika Paula Claudela z glasbo Arthura Honeggerja; režiser bo spet Antonio Ca- lenda, sodelovalo pa bo tudi Verdijevo gledališče. V sodelovanju s stalnim gledališčem iz Catanie bodo postavili dramo mladega Erica-Emmanue-la Schmitta Obiskovalec s Turijem Ferrom in Kimom Rossijem Stuartom. Sezona pa se bo zaključila s Pasolinijevim delom o vdoru Turkov v Furlanijo I Turcs tal Friul v režiji Elia de Capitanija, ki je doživelo izredne pohvalne ocene na bienalu v Benetkah. Sicer smo o letošnji sezoni deželnega Stalnega gledališča že spregovorili. Naj ponovimo le, da se, vsaj na papirju, napoveduje obetavna gledališka bera: videli bomo, ali se bodo gledalci z navdušenjem odzvali vabilu organizatorjev, ki so si zamislili še vrsto spremnih pobud in stranskih storitev, kot je, denimo, dogovor z upravitelji podzemne garaže na Trgu Ulpia-no za popust pri parkirnini, ali bilten, ki ga bodo pošiljali abonentom na dom. Tudi na najmlajše, gledalce prihodnosti, so pomislili: v nedeljo je bila na Trgu Unita zabavna predstava s starima tržaškima cirkusoma Medini in Zavatta, ki je priklicala pravo množico. Bo to namig usode? (bov) Nadvse pozitiven obračun lanske sezone videmskega centra CSS Večina gledališč v tem času predstavlja novo sezono, videmski center Centro servizi e spetta-coli pa je v lepem katalogu predstavil obračun lanske oz. lanske »proizvodnje«. Center, ki je med najbolj agilnimi in iznajdljivimi v deželi, je namreč organizator gledališke sezone II Contatto, ki trenutno gostuje v raznih dvoranah v Vidmu in v raznih manjših furlanskih mestih, istočasno pa tudi pripravi nekaj lastnih gledaliških postavitev na sezono. Organiza-cijsko-umetniško dejavnost pa stalno dopolnjuje s prirejanjem gledaliških seminarjev, predavanj na različne teme, lani je npr. dolg konferenčni niz posvetil raznim aspektom umetniške dejavnosti Pier Paola Pasolinija. In končno ne gre zanemariti dejastva, da člani centra sodelujejo tudi pri videmskih poletnih prireditvah. Člani centra so na njegov razvoj lahko upravičeno ponosni. Kot poudarjajo v kratkem uvodu, se je center kot tak rodil leta '81 po triletnem obdobju občasnih pobud. Ze takoj na začetku ga je »usodno« zaznamoval Pier Paolo Pasolini: njegovemu pisateljskemu delu so v sodelovanju z zadrugo Borgo Aquileia posvetili obsežno razstavo, nato pa priredili niz filmskih predvajanj, gledaliških predstav in pomemben posvet. Ta projekt je zahteval dve leti dela, nakar so januarja ’83 predstavili prvo gledališko sezono II Contatto. Glavni namen je bil, kot je še vedno, da povabijo v FJK predvsem skupine novega (ali drugega) teatra, ki v abonmajsko ponudbo drugih gledališč skorajda ne pridejo. Gledališkim predstavam je center v kratkem dodal še glasbene in plesne - na sliki prav prizor iz ene najboljših lanskih predstav v ponudbi centra, gostovanja angleške skupine Candoco Dance Company. Po vrsti seminarjev je center osnoval tudi gledališko skupino. Tudi kadrovsko se je center okrepil, saj ima danes 35 uslužbencev in 88 sodelavcev. O uspehu ponudbe pa priča podatek, da si je 430 predstav centra ogledalo nad 145 tisoč ljudi. LITERATURA / DELAVNICA PIRAN '95 Namesto PIRAN - Tudi letošnjo septembrsko soboto je piranske poznoveCeme abonente na Šilce žganice doletelo muCno presenečenje: skozi steklena vrata svoje krCmice so mračno stremeli proti njim tokrat nedosegljivemu šanku, pred katerim je kakšnih petintrideset ljudi nekoga zbrano poslušalo. Vsakoletno presenečenje pivskih bratcev se dogaja že od leta 1992, odkar je Literarnoumetnisko društvo Literatura zaCelo »izobraževati« potencialne sodelavce svoje istoimenske revije na piranskih Uteramih delavnicah. Literarna delavnica se je pod organizacijsko roko Darje Pavlic z revije Literatura zaCela v petek, 15. septembra s predavanjem pesnika Jureta Potokarja, ki je ob obilni pomoči kasetofona s prepričljivimi zvočnimi »argumenti« dokazoval poetičnost besedil v popularni glasbi. Popularna glasba in poezija Potokar je s svojimi prevodi »popevkarskih« tekstov, ki jih je nanizal po kronološkem in glasbenozvrstnem kriteriju, pokazal, da lahko upravičeno vzbudijo tudi pozornost literarne vede. Nenazadnje Kanadčan Leonard Cohen ni le glasbenik, temveč avtor dokaj cenjenih pesniških zbirk in romanov, kar se nedvomno kaže v njegovih petju namenjenih besedilih. Tudi songi Frana Milčinskega - Ježka ne potrebujejo glasbene interpretacije, da bi pretresli bralca s svojo izpovednostjo ali z »univerzalno metaforiko«. Zadnji in neizpodbitni Potokarjev dokaz za literarno kvaliteto besedil v sodobnih popevkah pa je bila živahna Adamičeva uglasbitev pesmi Borisa A. Novaka: pesem, ki je bila prvotno namenjena zgolj branju, ob primerni glasbeni interpretaciji učinkuje kot pravcata popevka, ne da bi ob tem izgubila svojo poetično razsežnost. Petkov večer se je svetovljansko zaokrožil z nastopoma dveh ameriških sodelavk delavnice: pisateljica Gladys Swan je prebrala nekaj odlomkov iz svojega romana, sledila pa ji je mlada, a že nagrajevana pesnica Phillis Levin, ki je slovenskemu občinstvu je predstavila pravcato antologijo sodobne angleške, irske in predvsem ameriške poezije. Pesniška in prozaistična delavnica »Delavniška« sobota je že tradicionalno posvečena »brušenju« navdiha. Udeleženci so na pesniški delavnici pod mentorstvom pesnika in urednika Borisa A. Novaka razpravljali o odlikah in pomanjkljivostih svoje poezije, skratka o »obrtniških« tehnikah in izraznih možnostih pisanja. Z enakimi težavami, vendar v območju pripovedništva, so se spopadli prozaisti ob pomoči in nasvetih pisatelja in urednika Andreja Blatnika. Literarnozgodovinsko in teoretsko plat delavnice je po Phillis Levin nadaljevala prof. dr. Neva Šlibar, ki je predstavila nemški postmodernistični roman. Ob sociološkem oziroma filozofskem zaledju Frederica Jameso-na in Franfoisa Lyotarda je analizirala nekatere postmodernistične komponente v Ransmayrjevem romanu Poslednji svet. »Večerni gost« prav tako že tradicionalnega intervjuja je bil letos pesnik in prevalaec Kajetan Kovic. V pogovoru z Darjo Pavlič je komentiral svoj zadnji roman Pot v Trento, se za henutek vrnil v čase znamenite zbirke Pesmi štirih, ki jo je soustvaril, nato pa nakazal svoje razumevanje umetnosti kot kroženja okoli popolnosti, ki se ji je, na primer s pesmijo, mogoče le približati, ne da bi jo mogli doseči. Recitacije svojih del so v literarnem večeru nadaljevali pesniki Boris A. Novak, Phillis Levin in Aleš Šteger, ki so spodbudili nastope slušateljev, obeh delavnic. Pokazalo se je, da mentorja Blatnik in Novak nikakor nista imela lahkega dela, saj so pesmi in prozni odlomki njunih »gojencev« pokazali živahno raznolikost tem, slogov in zvrsti, med katerimi ni manjkala niti oblika aforizma. Nedeljski izlet v Španijo Predavateljica na hispanističnem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete, Branka RemSak KaleniC, je v ndeljo zjutraj v natančno izrisanem zgodovinskem okviru predstavila španski roman po državljanski vojni, ki je s svojimi učinki bolj ali manj zaznamovala sodobne španske pisatlje v tematskem, pa tudi slogovnem in kompozicijskem smislu, saj je s kulturno zaprtostjo in cenzuro vplivala na za-mudništvo v sprejemanju novih literarnih usmeritev. Ko je bilo, zlasti od Francove smrti 1975 dalje, zamudništvo končno premagano, pa je zmagoviti pohod hispanoameri-ške književnosti zavrl prevajanje sodobnega španskega romana v tujini. Na Slovenskem je njegove avtorje (deloma in fragmentarno) predstavila pravzaprav predvsem revija Literatura. S tem se je »delavnica« tudi končala. V nedeljo zvečer so torej »abonenti« na šilce žganice, upajmo, spet prišli v že izpraznjeno krčmico. Vendar se zdi, da tudi prihodnje leto Caka te pivske bratce podoben prisilno abstinentski vikend, saj visok odstotek že stalnih udeležencev delavnice odločno nakazuje njeno ponovitev. Akademsko proučevanje književnosti pač ni dostopno vsakemu, ki mu je literatura pri srcu, uspešen mentorski pristop pa dokazuje, da je »brušenje navdiha« docela upravičeno in da se je, seveda ob nepogrešljivi nadarjenosti, pisanja mogoče tudi »konkretno« učiti. S tem je piranska literarna delavnica majhen, a uspešen slovenski nadomestek za institucionalizirane »sole kreativnega pisanja« v tujini. Vanesa Matajc VIDEO / NOVI SLOVENSKI AVTORSKI FILM Pesek, umetnost in videotrakovi Prizor iz video filma Zbiralci peska avtorjev Zemire Alajbegovid in Nevena A. Korde LJUBLJANA - V KUD France Prešerenu so v ponedeljek predstavili novi kratki avtorski film Zemire AlajbegoviC in Nevena A. Korde. Film je nastal v produkciji umetniškega programa TVS in VS Video Foruma s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo RS. Scenaristka Zemira AlajbegoviC in režiser Neven A. Korda se z video umetnostjo ukvarjata že več kot deset let in sta bila ustanovitelja FV videa, ki je bil prvi neodvisni izdajatelj in producent videokaset v Sloveniji. Kratki film Zbiralci peska o umetnosti pripoveduje preko umetnice, ki zbira predmete in zgodbe o umetnosti. Svojega življenja se spominja preko psihoanalitCnih seans, o katerih pripoveduje njen znanec. Zgodba se začne na začetku stoletja in potuje po obdobjih in strujah umetnosti dvajsetega stoletja. Ženska-umetnica govori o svojih ra- zličnih pogledih na umetnost in odpira mnoge možnosti za razmišljanje o poslanstvu umetnika in umetnosti v Času in prostoru. Zgodba iz filma se na rtek svoj naCin navezuje in nadaljuje zgodbi iz prejšnjih dveh filmov Nestrpnost in Avtobus, povezuje jih skupni ženski lik in raziskovanje preteklosti. Avtorja sta k filmu povabila številne umetni- NOVO V KINU ke, v igranih scenah se predstavijo plesalci in igralci: Damjana Grašič, MajoUca Šuklje, Katjuša Kovačič, Petra Pikalo, Igor Sviderski, Dominika Kacin, Andreja Obreza, Matjaž Pikalo, Tadej Tozon, Matej Filipčič, Irena Mrhar, Meta Bizjan, pripoveduje Ivan Rupnik, koreografijo je prispevala Petra Pikalo, glasba in zvok sta delo Alda IvanCiCa, slike je prispeval Tadej Tozon, maketo in rekvizita je izdela Samo Cafnik, kostumografijo, masko in rekvizite so podpisali One Fiction Factory, grafično opremo pa Igor Kebel in VPK: Suzana Kogoj in Janez Ferlan. Karla Železnik Najini mostovi The Bridges of Madison County, drama, scenarij: Richard LaGravenese po romanu Roberta Jamesa VVallerja, producenta: Kathleen Kennedy in Clint Eashvood, režija: Clint Eastvvood, igrajo: Meryl Streep, Clint Eastvvood, Annie Corley, Victor Slezak, distribucija: VVamer Bros., premiera jutri v ljubljanskem kinu Komuna in v kinu Domžale Francesca Johnson (Streep) je Italijanka, ki se je pred veC ko dvajsetimi leti poročila z Američanom in z njim prišla v Ameriko, točneje v Iowo. Rodila mu je dva otroka in živela umirjeno podeželjsko življenje ameriške gospodinje. Robert Kinkaid (Eastvvood) je osamljen neodvisni fotograf, katerega naloga je tokrat poslikati zanimive mostove v okrožju Madison v Iowi. Njuni poti za štiri dni prekrižata, in v tem Času doživita ljubezen, ki spremeni oba in zapusti neizbrisne sledove na naju-nih najbližjih. (L P.) Dolga pot domov A Home of o ur own, drama, scenarij: Patrick Duncan, režija: Tony Bill, igrajo: Kathy Bates, Edvvard Furlong, Soon - Teck Oh, distribucija: Fun - Mladina film, premiera jutri v ljubljanskem kinu Kompas Brez denarja, moža in s kopico težav se Lacey (Bates) s polnim avtom kovčkov in otrok ustavi pred razpadajočo hišo na ameriškem podeželju. Odloči se, da bo ta hiša postala njihov novi dom. S hišo gospodari neprijazni Japonec Mo-on (Soon - Teck Oh). Lacey uspe prepričati Moona, naj ji hišo odstopi. Lacey se zaposh kot natakarica in se zaplete v razmerje z lastnikom kegljišča. To pa zaostri odnos med Lacey in njenim sinom Shaynom (Furlong). Lacey vendarle spozna, kdo ji nudi v življenju največjo oporo in skupaj s svojimi otroki sprevidi, kako pomembno je imeti svoj lasten dom. (L P.) Ljubezen za vse življenje: Meryl Streep in Clint Eastvvood v Najinih mostovih NOVO V KINU Milan Kleč: Pokopališka ulica Roman. Zbirka Nova slovenska knjiga, uredil Aleksander Zorn, trda vezava, 12 x 20, 5 cm, 222 strani. Ploden pesnik, novelist, romanopisec, dramatik, avtor radijskih iger in televizijskih scenarijev Milan Kleč je znan predvsem po svojih krajših literarnih zapisih in kratki prozi s fa-tnastično, groteskno in erotično vsebino. Njegov najnovejši roman, v katerem je ena osrednjih vlog pripadla pla-čku - intelektualcu, ki avtorja nagovarja, je šele drugi v vrsti njegovih literarnih objav - v celoti je doslej izdal že 17 knjig. Po mnenju avtorja spremne besede, Zdravka Duše, je Kleč avtor, ki je v slovenski prostor prispeval izjemno novo stilistiko, fantastiko, ki nima meja; vsakršna izmišljotina v njegovih delih deluje popolnoma naravno. Njegov tokratni roman pomeni odmik iz kratke v dolgo prozo, in vnos nekaterih elementov trivialnega pisanja in junakov (seveda ne v slabšalnem smislu) v slovenski prostor ter približevanje zahodnega sveta kriminala v domačo literaturo. (V.U.) Ifigenija Simonovič: Dračje in korenine Poezija. Zbirka Nova slovenska knjiga, uredil Aleksander Zorn, trda vezava, 12 x 20, 5 cm, 125 strani. Najnovejša pesniška zbirka Ifigenije Simonovič, s katero se po daljši odsotnosti vrača med slovenske ljubitelje poezije, nadaljuje njena pesniška izhodišča, s katerimi se je uveljavila že v sedemdesetih letih. Po mnenju pesnika Daneta Zajca, avtorja spremnega zapisa v knjigi (ki je sicer enajsta v vrsti doslej izdanih Simonovi-činih knjig; avtorica je s pisanjem poezije pričela zelo zgodaj), je za pesnico značilno neprestano iskanje drugačne forme svoje poezije, iskanje in opredeljevanje sveta in svojega položaja v njem, kar je izrazito modernističen pristop. Postmodernizem se zapira v formo, Simonovičeva pa ni krenila v to smer in ostaja izrazito modernistična avtorica. Izboru poezije, ki ga je pripravila sama, je poleg najnovejših pesmi, ki so večinoma izhajale v Novi reviji, dodala tudi izbor starejših pesmi iz predhodnih zbirk, ki najnovejše pogojujejo. (V.U.) mammmmmmmmmmaai Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 11. do 17.9.1995) Premierni »prijazni duhec« Gašper je bil v preteklem tednu v Ljubljani na vrhu lestvice brez konkurence, prav tako premierna Corrina, Corrina z Rayem Liotto in VVhoopi Goldberg pa je pristala na petem mestu. Batman za vse Čase je zdrsnil na osmo mesto, pri Čemer je imel (kot smo že zadnjic zapisali, ne ravno zasluženo) tolikšen upad gledalcev, da so jih kar trije filmi pred njim (Tmjul-Cica, Corrina, Corrina in Sund) zbrali veC pri manjšem številu predstav. V tem smislu je najbolj bleščeča repri-zna vrnitev Šunda na sedmo mesto lestvice, saj'je imel na vsega štirih predstavah skupaj 1.033 gledalcev, kar znaša zavidljivih 258( na predstavo (edini film z boljšim povprečjem na lestvici je prvouvršCeni Gašper). Tudi po Gašperjevi zaslugi je bil skupni obisk neprimerno boljši kot zadnjic: gledalcev je bilo namreč 30.054 oziroma 11.634 (63,12 odstotki) veC kot v prejšnjem tednu. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja brutto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 2.250.700(5.027.600) 630.350 (1.397.350) 696.000(196.000) 516.500(-) 1. Casper/ Karantanija film 36(39) 13.446(14.072) 6.723.000(7.055.400) 2. Prvi viteaContinental 40(80) 4.605(7.584) 3. Škrlatna plimaAlenex 25(100) 3.612(16.259) 1.755.600(7.743.300) 4. Tmjulcica/Cenex 14(27) 1.599(3.133) 5. Corrina, Corrina/Fun 18(18) 1.392(1.392) 6. SundvCamium Trade (repriza) 4(-) 1.033(26.638) 7. Batman za vse čase/Lj.ldnematografi 21(138) 933(17.511) 450.000(8.485.150) 8. Dolores Claibome/Cenex 18(57) 704(2.495) 333.400(1.211.600) 9. Leon/Cenex 18(109) 647(9.877) 306.200(4.756.000) 10. Najini mostovi/Lj.kinematografi 3(5) 261(667) 130.500(368.100) Na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Španija, Nizozemska, Švedska, Avstralija in Japonska) je v tednu med 28. avgustom in 4. septembrom prišlo do nekaterih sprememb med prvimi petimi filmi. Na vrhu je sicer še vedno Die Hard With A Vengeance, paC pa sta se z lestvice umaknila Batman za vse Čase in Congo, medem ko sta se nanjo ponovno uvrstila VVatervvorld in Judge Dredd. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Die Hard With A Vengeance 2. While You Were Sleeping 3. Casper 4. Waterworld 5. Judge Dredd 8,97(84,4) 5,01(32,6) 4,43(47,2) 3,42(13,8) 3,00(22, 3) IgorKemel 'N!’:" 'a1J, 1 N KENIJA / SVETI OCE POZIVA K UREDITVI RAZMER V RUANDI IN BURUNDIJU Edina možna rešitev etničnih sporov je odpuščanje Moše, ki jo je popež dorovol v porku Uhuru, se je udeležilo 250 tisoč ljudi H AVSTRIJA/ OSTER ODPOR h Nasprotniki grozijo z blokado večjih tranzitnih cest Svobodnjaki so napovedali pritožbo pri Evropski uniji NAIROBI - Papež Janez Pavel n. se je med torkovo mažo na prostem v nairobij-skem parku Uhuru zavzel za odpravo plemenske ureditve v Afriki in izjavil, da je odpuščanje edina možna pot za rešitev etničnih sporov v Ruandi in Burundiju. Pred veliko množico se je papež osredotočil predvsem na dve manjši državi v osrednji Afriki, kjer je sovraštvo med hutujsko večino in tutsijsko manjšino povzročilo nepopisno preh-vanje krvi. »Z žalostjo in skrbjo spremljamo dogodke in spor, ki je zahteval toliko nedolžnih življenj,« je papež razmišljal v lepem sončnem vremenu v parku Uhuru. V lanskem ruandskem genocidu, ko je desetletja trajajoče sovraštvo med plemeni doseglo vrhunec, je bilo pobitih milijon Tutsi-jev in Hutujev. Begunci, ki bežijo iz Ruande in Burundija, kjer vsak dan prihaja do pobojev, ogrožajo stabilnost sosednjih držav. Papež pa ni omenil sramotne vloge, ki so jo pri tem odigrah nekateri katoh-ški duhovniki, saj so se izkazali za strahopetne in brezbrižne, nekateri pa so osumljeni celo sodelovanja pri krvavih pobojih. Čeprav so organizatorji pričakovali udeležbo milijona ljudi, se je maše v parku Uhuru po ocenah kenijske policije udeležilo le približno 250 tisoč ljudi, kar je kljub temu najveCja številka med papeževim enajstdnevnem obiskom v Afriki. Visokega cerkvenega dostojanstvenika je ob vznožju s slamo prekritega lesenega oltarja, postavljenega posebej za to priložnost, pozdravil predsednik Daniel Arap Moi. Papež se je kljub visoki starosti in onemoglosti z Moiem peš povzpel na oltar Po 25 stopnicah, Čeprav mu je bilo na voljo hidravlično dvigalo. V Kenijo je po obisku Kameruna in Južne Afrike prispel v ponedeljek, da bi počastil lansko afriško sinodo v Rimu, ki se je zavzela za večjo evangelizacijo na tem območju do leta 2000. Vatikan trdi, da je med 700-milijonskim afriškim prebivalstvom pribli- žno sto milijonov ljudi rim-skokatoliške vere. Po papeževih besedah so katoliški škofje pozvali k odpuščanju in spravi v Ruandi in Burundiju, kar naj bi bila edina rešitev iz etnocentrizma, ki se je v zadnjem Času razplamtel v teh dveh državah. Osrednja tema papeževe maše pa je bila ključna vloga družine pri spoznavanju biblije in moralnih vrednot. Glavni razlog za pogoste papeževe obiske Afrike je, da je Afrika celina družine, od katere je odvisen uspeh cerkvenega evangelistične-ga nauka. Družina je po njegovih besedah zaklad, ki ga je treba varovati, saj je »vsaka ogroženost družine vir nerešljivih težav«. V govoru se ni dotaknil odklonilnega stališča katoliške cerkve do Papež Janez Pavel II. med množico v parku Uhuru (Telefoto: AP) ZRAČNO GUSARSTVO Ugrabitev iranskega boeinga 707 se je končala v Izraelu Potniško letalo je srečno pristalo, ko v rezervoarjih skoraj ni bilo več goriva nadzora rojstva in splava. Papež odločno nasprotuje uporabi kondomov za zaščito proti aidsu, ki se po njegovem mnenju širi zaradi »neodgovornega spolnega vedenja« zunaj zakona. Afrika, ki je hkrati najrevnejša celina na svetu, se spopada z bliskovitim naraščanjem prebivalstva in razširjanjem aidsa. Pritisk Vatikana na Afriko je že povzročil nasprotovanje papeževemu obisku, saj so kenijski organizatorji spo-ročili, da so se muslimani v zadnjem trenutku odločili za bojkot slovesnosti, ki je bila načrtovana za torkov veCer. Šejk Ah Shee, pripadnik največje kenijske mošeje, je izrazil zaskrbljenost zaradi skrivnih načrtov katoličanov na celini, kjer muslimani predstavljajo večino, in izjavil, da se slovesnosti ne namerava udeležiti, medtem ko starejši muslimani Sheeju niso priznali pravice govora v imenu skupnosti ter zanikali nasprotovanje papeževemu obisku. Paul Holmes, Reuter DUNAJ - Odločitev vladnih strank o uvedbi splošne cestnine na vseh avstrijskih avtomobilskih in hitrih cestah je v Avstriji naletela na velik odpor. Nasprotujejo ji zlasti na Tirolskem in Koroškem, kjer bi uvedba splošne cestnine pomenila uvedbo dvojne cestnine, saj v omenjenih zveznih deželah na nekaterih avtocestnih odsekih že zdaj pobirajo cestnino, in sicer na Turski avtocesti med Salzburgom in Koroško, na Arlbergu in tudi na Brennerski avtocesti. Koroški svobodnjaški poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji namestnik deželnega glavarja Reichhold je vCeraj napovedal, da bo avstrijsko vlado zaradi dvojne cestnine prijavil pri Evropski uniji, na Tirolskem pa že nastajajo gibanja, ki hočejo izvesti proteste, med drugim daljšo blokado najpomembnejših tranzitnih cest. Kot smo že obširno poročali, je avstrijska vlada napovedala, da bodo od sredine prihodnjega leta za vožnjo na vseh avtomobilskih in hitrih cestah pobirali splošno cestnino. Osebni avtomobili in tovornjaki bodo morali imeti posebeno nalepko, nova ureditev pa bo veljala tako za avstrijska vozila kot tudi za inozemska. Ministrstvo za promet je s tem v zvezi poudarilo, da se režim na avtocestnih odsekih, kjer cestnino pobirajo že zdaj, ne bo spremenil. Negativno stališče o uvedbi splošne cestnine pa sta izrazili tudi obe osrednji avtomobilski organizaciji OAMTC in ARBO, češ da gre za ^anacijo državne blagajne na raCun avtomobilistov. Ivan Lukan TEL AVIV - Včeraj ob 11.45 se je na pristajalni stezi izraelskega vojaškega oporišča Uvda v Nege-vu srečno končala ugrabitev iranskega potniškega letala boeing 707, ki je letel iz Teherana na zalivski otok Kiš. Oborožena ugrabitelja sta se takoj predala izraelskim vojakom, eden od dvojice, boeingov navigator, pa je že zaprosil za politično zatočišče. Kot je povedal šef izraelskega generalštaba Amnon Lipkin Sa-hak, so vojaški pirotehniki pregledali letalo, oblasti pa zaslišujejo pilota in kopilota. Po preiskavi in KAMBODŽA Zahod je gluh Mine bodo še vedno morile ljudi PHNOMPENH-Kambodža je včeraj vnovič pozvala mednarodno skupnost, naj prepove izdelavo in uporabo protipehotnih min ter ji pomaga pri razminiranju kamboškega ozemlja. Budistični vodja Maha Gho-sanada je v spremstvu menihov, nun in žrtev protipehotnih min predsednika vlade Norodoma Ranariddha pozval, naj se zavzame se popolno prepoved vseh vrst min. . Vprašanje protipeho-tnih min je avgusta že proučila Svetovna konferenca o razminiranju, za Zahod pa je to vprašanje obrobnega pomena, tako da države tretjega sveta še vedno živijo pod Damoklejevim mečem pozabljenih protipehotnih min. Nedvomno bodo o tem vprašanju razpravjali prihodnji ponedeljek na Dunaju v okviru mednarodne konference o oborožitvi, a le redki pričakujejo konkretne pobude, tako da bodo mine še vedno morile nedolžne ljudi. rešitvi vseh birokratskih vprašanj se bo letalo lahko vrnilo v Iran. Malo je verjetno, da bi izraelske oblasti sprejele predlog nekega poslanca, ki je zahteval, da letalo zadržijo, dokler Iranci ne bodo povedali, kje je končal navigator nekega nad Iranom sestreljenega phantoma. Boeing 707 je s 177 potniki na krovu vzletel s teheranskega letališča ob 6. uri po srednjeevropskem časuš. Po ugrabitvi sta Savdska Arabija in Jordanija letalu prepovedali pristanek. Ko mu je ostalo le še za 20 minut goriva, je pilot boeinga stopil v stik s kontrolnim stolpom telavivskega letališča. V dramatičnem pogovoru je pilot po radiu povedal, da bo strmoglavil, Ce mu ne dovolijo pristanka. Premier Rabin je zapustil parlamentarno razpravo in dovolil pristanek, a ne na telavivskem letališču, ker so se bali, da je letalo natrpano z razstrelivom za samomorilno akcijo. Izraelsko vojno letalstvo je zato pilotu ukazalo, naj pristane v Uvdi, puščavskem oporišču severno od Eilata. Pristanek je bil izredno težaven, ker na iranskem bo-eingu seveda ni bilo zemljevidov izraelskega ozemlja, tako da so morali vojaški nadzorniki poletov po radiu popravljati smer letala. FRANCOSKI VARNOSTNI ORGANI V AKCIJI Tisoče policistov išče terorista Osumljeni Kelkal se je pogreznil v zemljo MARSEILLE (Reuter) - Približno sto policistov je včeraj na ukaz preiskovalnega sodnika Jeana-Loisa Brugeira izvedlo akcijo odkrivanja domnevnih alžirskih teroristov v največjem francoskem sredozemskem pristaniškem mestu. Marsejskim možem postave je pomagalo Se trideset pariških detektivov, v raciji pa so v zgodnjih jutranjih urah preiskali približno petnajst lokacij v središču mesta in severnih predmestjih. Več kot deset aretiranih osumljencev so oblasti zadržale na zaslišanju. Cilj tokratne policijske akcije je bilo razbitje verige ponarejevalcev dokumentov za islamske skrajneže. Prejšnji teden je policija podobne preiskave izvedla v Parizu, Lyonu in Greno-blu. Pri tem je iskala ljudi, povezane z bombnimi napadi v prestolnici in poskusom napada na vlak TGV v Lyonu. Glavni osumljenec in trenutno najbolj iskana oseba v Franciji je Alžirec Haled Kelkal, ki naj bi avgusta podstavil bombo na lyonski TGV. Bombe ni razneslo, policija pa je na njej odkrila Kelkalove prstne odtise. Domnevnega alžirskega terorista so 1. septembra z varnostno videokamero posneli v neki pariški trgovini, kjer je kupoval žeblje, ki so ubijalski sestavni del bomb, s katerimi so teroristi udarili v Parizu. V zadnjih dveh mesecih je bilo v terorističnih napadih v Franciji ubitih sedem ljudi, sto trideset pa je bilo ranjenih. Zaradi strahu pred novimi napadi je vlada poostrila varnostne ukrepe ter policijski nadzor letališč, železniških postaj, turističnih središč in državnih meja okrepila še s 1800 vojaki. Med eno večjih policijskih racij je sodelovalo okoli sto policistov in več kot 30 pariških detektivov (Telefoto: AP) NOVICE Zeroual - enaindvajseti predsedniški kandidat ALZIR (dpa, Reuter) - Alžirski predsednik Liamine Zeroual je včeraj napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo 16. novembra. Štiriinpetdesetletni nekdanji general alžirske vojske je bil na položaj šefa države imenovan januarja 1994 za prehodno obdobje največ treh let. Nasledil je Mohameda Boudiafa, ki je predsedoval samo Sest mesecev in je bil ubit v atentatu, ki so ga izvedli islamski skrajneži. Zeroual je zagovornik ostrih ukrepov proti islamističnim gverilcem, vendar poskuša hkrati vzpostaviti dialog s predstavniki Fronte islamske rešitve. V napovedi kandidature se je predsednik zavzel za reševanje krize, ki je Alžirijo zajela pred tremi leti, in obljubil, da bo pri tem spoštoval zakone in demokracijo ter branil republikanske vrednote države. Odkar je bil prejšnji mesec napovedan datum predsedniških volitev, je bilo v Alžiriji v eksplozijah avtomobilov bomb ubitih štirideset ljudi, več kot dvesto pa je bilo ranjenih. Peiry nadaljuje srednjeevropsko turnejo BOLETICE (AFP) - Ameriški obrambni minister VVilliam Perry, ki je na Češko pripotoval v ponedeljek zvečer iz Slovaške, si je s češkim kolegom Vilemom Holanom včeraj zjutraj na vojaškem poligonu v Boleticah v bližini kraja Cesky Krumlov ogledal skupne češko-ameriško-nem-ške vojaške vaje. ki sodijo v okvir programa Partnerstva za mir. Na njih je sodelovalo 463 vojakov, ameriški so pripotovali iz vojaških oporišč v Teksasu in Nemčiji. Perry je popoldne v Pragi podpisal medvladni sporazum o varovanju tajnih vojaških informacij, srečal pa se je tudi s češkim ministrom za zunanje zadeve Josefom Ziele-nicem in predsednikom vlade Vaclavom Klausom. Na Norveškem načrtujejo petminutno splošno stavko OSLO (dpa) - Norveški sindikati so pozvali k petminutni splošni stavki proti francoskim jedrskim poskusom v južnem Pacifiku. Kot je včeraj v Oslu potrdil predsednik krovne organizacije LO Yngve Haagensen, 4,3 milijona Norvežanov pozivajo, naj 2. oktobra od 11.55 do 12.00 ustavijo delo ali katerokoli drugo dejavnost. Pričakujejo tudi podporo cerkva, ki so jih zaprosili za petminutno zvonjenje zvonov po vsej državi, je razložil Haagensen. Predsedstvo LO je za organizacijo »Ne jedrskemu orožju«, ki bo akcijo pripravila, prispevalo sto tisoč kron. Več posameznih sindikatov že dalj časa vodi boj-kotne akcije svojih članov proti francoskih izdelkom. Švedski zeleni hočejo referendum STOCKHOLM (AFP) - Zeleni, ki so na nedeljskih volitvah za Evropski parlament zbrali 17, 2 odstotka glasov in bodo imeli skupaj s predstavniki levih strank v Strasbourgu 22 poslancev, zahtevajo razpis referenduma o sprejetju sklepov medvladne konference petnajsterice, napovedane za prihodnje leto. »Zaradi volilnih rezultatov mora vlada še pred začetkom medvladne konference jasno predstaviti stališča, ki jih bo zastopala na srečanju, ter se zavezati za izvedbo refen-duma, na katerem se bodo volilci izrekli o švedskih stališčih v EU in morebitni vključitvi švedske valute v evropsko denarno unijo,« poudarjajo zeleni. Opozarjajo, da bodo socialdemokrati, če bodo predlog zelenih zavrnili, na prihodnjih splošnih volitvah leta 1998 doživefi zgodovinski poraz. Zeleni tudi zahtevajo, naj švedski predstavniki na medvladni konferenci zavrnejo vsakršno pravico veta najmočnejšim državam članicam, ker bo manjšim državam le tako zagotovljena enakopravnost. ZGODOVINSKI STRAH FRANCOZOV PRED ALŽIRSKIMI SKRAJNEŽI Zh Dogodki, ki močno spominjajo na že videno nasilje Ažirski konflikt se je pred tremi desetletji že preselil na drugo stran Sredozemlja - Mračne napovedi opazovalcev PARIZ - Grozljivi bombni napadi islamskih skrajnežev so med Francozi zbudili spomine na bolj krvave dogodke, ki so državo pretresali med alžirsko vojno v letih od 1954 do 1962. Ko so se francoski vojaki v severni Afriki spopadali z alžirskimi gverilci, je podtalna vojna na drugi strani Sredozemlja zahtevala življenja šest tisoč Al-žircev in štiristo Francozov. Najnovejši val nasilja se je začel julija z umorom alžirskega imama, ki je živel v Franciji, in eksplozijo bombe v pariški podzemni železnici. Eksplozija je ubila sedem ljudi, v poznejših petih neuspešnih napadih, ko bombe niso eksplodirale ali pa jih je razneslo na napačnih ciljih, pa je bilo ranjenih več deset ljudi. Med tarčami teroristov sta bila poleg nakupovalnih središč in turističnih znamenitosti tudi hitri vlak na progi Pariz-Lyon in židovska šola v Lyonu. Oblasti domnevajo, da so skrajneži izvajalce svojih načrtov našli med mladimi arabskimi prestopniki, zato je policija zaslišala več sto ljudi severnoafriškega porekla. Zaradi teh zgodovinskih povezav se je v francoski besednjak po več kot tridesetih letih spet vrnil izraz ‘kabilijski nasmeh', ki označuje z britvijo prerezan vrat. Kabilija je hribovita pokrajina na severu Alžirije, kjer so potekali najhujši spopadi v vojni za neodvisnost. V Franciji je takrat največ žrtev padlo v spopadih med alžirskima skupinama - Alžirskim narodnim gibanjem (MNA) in Fronto narodne osvoboditve (FLN). Slednja je po zmagi leta 1962 tudi prevzela oblast v Alžiriji. Policija je preganjala pripadnike obeh skupin, zato je bila njihova skupna tarča. Vladna poslopja v Parizu so bila zavarovana z vrečami peska, alžirski nacionalisti pa so policiste največkrat napadali, ko so ti odhajali na delo. Od takrat se pariški policisti držijo nenapisanega pravila, po katerem v službo ali iz nje nikdar ne hodijo v uniformi, temveč se preoblačijo na delovnem mestu. Mestni pogrebniki so morali spremeniti barvo svojih oblačil, saj so jih arabski atentatorji pogosto zamenjevah za može postave. Ladje v francoskih pristaniščih so morale imeti zaprte odprtine na podpalubju, ker so na njih v privezih velikokrat streljah. Odgovor oblasti je bil oster. Francoščina je takrat dobila še eno novo besedno zvezo - ‘pojoče kleti'. Tako so se v žargonu imenovale podzemne zaporniške celice, kjer so policisti z elektrošoki izsiljevali priznanja osumljencev. Danes so razmere drugačne. Francija je samo posredno vpletena v alžirsko krizo, ki je izbruhnila leta 1992, ko je vojaški režim razveljavil volitve, na katerih bi morala zmagati Fronta islamske rešitve (FIS). Od takrat je bilo v spopadih v Alžiriji ubitih že več kot 40 tisoč ljudi. Cilj terorističnih napadov v Franciji naj bi bil po mnenju strokovnjakov zastraševanje vlade v Parizu, ki podpira alžirski vojaški režim. Nekateri analitiki pa zagovarjajo tezo, da nameravajo skrajneži med alžirskimi priseljenci v Franciji uvesti tako imenovani davek za revolucijo. O tem razglablja tudi Rajmond Muelle, upokojeni polkovnik francoskih posebnih enot in avtor knjige La Guerre d' Algerie en France (Alžirska vojna v Franciji). »Med 'prvo' alžirsko vojno so nacionalisti od priseljencev, ki so delah v Franciji - takrat jih je bilo nekaj več kot 300 tisoč - pobirali 'prispevke' v višini četrtine njihove plače. S tem denarjem so financirali upornike v Alžiriji. Dvomim, da skrajneži ne razmišljajo o oživitvi tega sistema. Zdaj so namreč v Franciji.kar trije milijoni Alžircev ali francoskih državljanov alžir- skega porekla. Njihovi zaslužki močno mikajo skrajneže, ki pri pobiranju denarja ne bodo postopali v rokavicah, temveč z grožnjami in nasiljem,« razlaga Muelle. Nekdanjega polkovnika obhajajo podobne skrbi kot predsednika Chiraca, ki je opozoril, da bodo alžirski skrajneži pridobili somišljenike med množicami brezposelnih mladih ljudi alžirskega porekla, ki so že kdaj imeli težave s policijo. »Veliko mladih je razočaranih in prepričanih, da nimajo ničesar izgubiti. Skrajneži jim ponujajo herojstvo ali mučeniš-tvo in jih lahko prepričajo,« trdi Muelle. Sociolog in zgodovinar Benjamin Štora se s temi stališči ne strinja. »Med vojno za neodvisnost je večina Alžircev v Franciji podpirala FLN, ker so se želeli, potem ko bi zaslužili dovolj denarja, vrniti v domovino. Zdaj hoče večina Alžircev ostati v Franciji. Tukaj so rojeni njihovi otroci, ki so se vključili v družbo. Islamisti predstavljajo skromno manjšino; mislim, da jih ni več kot dvajset tisoč. Francozi alžirskega porekla nočejo biti vpleteni v spor na drugi strani Sredozemlja,« je prepričan Štora. Javnomnenjske raziskave, ki so jih izvedli pred bombnimi napadi, so pokazale, da samo približno deset odstotkov francoskih državljanov alžirskega porekla podpira skrajneže. Predvsem tisti, ki so rojeni v Franciji, ne čutijo verske pripadnost, veliko jih celo ne zna arabščine. Toda Muelle vztraja: »Seveda - večina tukajšnjih Alžircev se ne želi zaplesti, toda izvirajo iz družbe, ki ima dolgo zgodovino nasilja, v katerem vedno zmaga najmočnejši. Ce bodo skrajneži začeli pritiskati na preostale, da naj jim sledijo, potem res ne vem, kdo se jim bo uprl.« Bernard Edinger / Reuter NEJASNA USODA KANADSKE ZVEZNE DRŽAVE GUEBEC Spopad med federalisti in separatisti OTTAVVA - Včeraj je v kanadskem parlamentu prišlo do bučne razprave in medsebojnega obtoževanja, še vedno pa ni jasno, ali bo zmaga tesne večine na referendumu v oktobru že omogočila neodvisnost Quebeca. Prvič, odkar je francosko govoreča provinca razglasila referendum, ki bo potekal 30. oktobra, je včeraj v parlamentu prišlo do spopada med federalisti in separatisti. Liberalni ministrski predsednik Jean Chretien in voditelj Quebeškega bloka Lucien Bouchard, oba iz Quebeca, toda prvi federalist, drugi pa separatist, sta v razpravi jezno kazala s prstom drug na drugega. Vladni predlog Quebeca, da bi razglasili suverenost, potem ko so Kanadi ponudili novo gospodarsko in politično partnerstvo, je Chretien označil z besedami: »Danes se hočejo ločiti, jutri pa bodo spet hoteli biti ljubimci.« Bouchard, voditelj uradne opozicije, katere edini cilj je zapustiti kanadsko federacijo, zahteva, da Chretien spoštuje rezultate referenduma v navečji kanadski provinci. Ker Chretien referenduma ne jemlje resno, so člani bloka predsednika spodnjega doma prosili za izredno razpravo o tem, ali bodo referendum upoštevali. Tudi Reformistična stranka, ki se razglaša za najpomembnejšo opozicijo, odkar se Quebeški blok ukvarja z referendumom, je od Chretiena zahtevala jasen odgovor o tem, ali je 50 odstotkov in en glas dovolj za odcepitev Quebeca. »Ce bi bili toliko pošteni in bi na referendumu zastavili popolnoma jasno vprašanje, ali se hočete odcepiti od Ka- nade ali ne, bi bil med prvimi, ki bi referendum priznal,« je dejal Chretien. Prestonu Manningu, voditelju reformistov, je dejal, da zaradi zavajajoče postavljenega vprašanja ne namerava uničiti Kanade. 30. oktobra bodo volilci v Quebecu odgovarjali, ali želijo zapustiti Kanado, potem ko so jim ponudili gospodarsko in politično partnerstvo. V Chiebecu živi 6, 9 milijona ljudi, ki predstavljajo četrtino prebivalcev Kanade. Vrednost kanadskega dolarja na finančnih trgih pada, odkar je prejšnji teden Bouchard dejal, da razprava ne bo končana, dokler ne bodo volilci Quebeca dejali »da«. Chretien je njega in druge separatiste obsodil, da ne znajo sprejeti negativnega odgovora, pa na] bo to zdaj ali leta 1980, ko se je 60 odstotkov volil" cev opredelilo proti odcepitvi. Pozneje je Bouchard povedal novinarjem: »Pripravljen sem spreje-ti'ne’. Odločitev ljudi je treba spoštovati.« Dejal je tudi, da nihče ne more napovedati, kaj se bo dogodilo v prihodnosti. Randall Palmer / Reuter BOSNA IN HERCEGOVINA RAZDELJENA PO AMERIŠKEM OKUSU Hivaška vojska ustavila ofenzivo v osrednji Bosni Bosanski Srbi se kljub temu pripravljajo na obrambo Banjaluke SARAJEVO (Reuter, dpa) - Hrvaška vojska je vCeraj pod pritiski mednarodne skupnosti sicer ustavila ofenzivo v severozahodni Bosni, vendar je vojska bosanskih Srbov kljub temu močno utrdila zadnje veliko oporišče na tem območju - Banjaluko. Spopadi na severovzhodu Bosne pa očitno ne vplivajo na srbske enote ob Sarajevu, saj so Predstavniki Nata sporočih, da so povsem zadovoljni z dosedanjim potekom umika težkega orožja. Zahodni zavezniki in Združeni narodi so izrazili bojazen, da bi bliskoviti prodor hrvasko- muslimanskih enot utegnil izničiti prizadevanja ameriškega mirovnega posrednika Richarda Holbrooka. Zato so ga včeraj poslali v Zagreb, kjer se je sešel s hrvaškim in bosanskim predsednikom. Franjo Tuđman je ukazal ustavitev vojaške operacije šele po ostrih opozorilih, ki jih je izrekel na- mestnik ameriškega državnega sekretarja Talbot. »Prižgana je rdeča luč. Takoj ustavite boje. Vrnite se za pogajalsko mizo,« je izjavil v televizijskem intervjuju. Njegove besede je še ostreje povzel britanski zunanji minister Malcolm Ri-fkind, ki je bosanskemu vodstvu sporočil, da bi napad na Banjaluko pomenil »katastrofo nepredvidljivih razsežnosti, hkrati pa skoraj gotovo povzročil poseg voj- ske Zvezne republike Jugoslavije«. Srbski predsednik Miloševič je doslej sicer tvorno sodeloval pri udejanjanju Holbrookovega načrta za ustavitev 40 mesecev trajajoče vojne v Bosni in Hercegovini, vendar je hrvaško-muslimanska ofenziva povzročila nov eksodus srbskih beguncev. Doslej jih je domove zapustilo že več kot sto tisoč, kar je povzročilo velike pritiske za spremembo beograjske taktike. Ozemlje, ki so ga nadzorovali bosanski Srbi, se je v nekaj dneh skrčilo s 70 na 51, 5 odstotka Bosne in Hercegovine - kar je približno toliko, kot je v svojem načrtu že pred letom predvidela skupina za stike, vendar so ga bosanski Srbi odločno zavrnili. Medtem ko se je hrvaška vlada uklonila mednarodnim pritiskom, pa je stališče vlade v Sarajevu bolj nejasno. Zunanji minister Sa-čirbegovič je Rifkindu sporočil, da »si vlada želi miren prehod Banjaluke pod suverenost Bosne in Hercegovine«, in s tem posredno nakazal, da Sarajevo tega ozemlja ne bo prepustilo. Vendar vse kaže, da se ofenziva pravzaprav že izteka. Umik hrvaških tankov in težkih topov bi močno zmanjšal bojno sposobnost sil bosanske vlade in njihovih zaveznikov bosanskih Hrvatov, pa tudi bosanski Srbi so strnili svoje sile. Včeraj so si Srbi celo znova priborili nekaj ozemlja južno od Banjaluke, ki ga je pred dnevi zasedel muslimanski 5. korpus. Obe strani sta poročali o hudih izgubah sovražnika, boji pa so zahtevali tudi življenja dveh danskih pripadnikov mirovnih sil. Vojska Republike Srbske je priznala izgubo sedmih mož, 22 pa naj bi jih bilo ranjenih v hrvaškem napadu ob Savi, severozahodno od Banjaluke. Ostri boji so potekali tudi na območju Ozrena, vzhodno od Banjaluke, kjer se Srbi zagrizeno upirajo vladnim poskusom, da bi jih od tam pregnali. Medtem je generalni sekretar ZN Butros Gali sporočil, da bo 31 tisoč pripadnikov mirovnih sil najverjetneje zamenjala vojska mednarodne koalicije pod vodstvom Nata, tudi če sprte strani ne bodo kmalu podpisale mirovnega sporazuma. : ::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ' v; ... PREDAH V BOŠNJAŠKO-HRVASKI OFENZIVI Vladne in hrvaške sile so ustavile svojo uspešno ofenzivo na severozahodu Bosne in Hercegovine le nekaj deset kilometrov pred Banjaluko. Po zadnji ofenzivi vladnih in hrvaških sil bosanski Srbi nadzirajo samo še dobro polovico ozemlja BiH. avgustovska ofenziva SS zadnji napadi vojske BiH in HVO smeri napadov BEGUNSKI EKSODUS V BIH SREČANJE TUĐMAN-IZETBEGOVIĆ NOVICE V zadnjih dveh mesecih je moralo 340 tisoč Skupni vojaški uspehi so Srbov in Muslimanov zapustiti svoje domove pogovore olajšali, pa tudi otežili BEOGRAD - Naraščanje napetosti med Srbi, Muslimani in Hrvati je spet pognalo v beg stotisoče prebivalcev, na pomoč pa so spet morale priskočiti človekoljubne organizacije. Samo v zadnjih dveh mesecih je 340 tisoč Muslimanov in Srbov zapustilo svoje domove v Bosni in na Hrvaškem, najhujše pa lahko Se pride, je Povedal predstavnik Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) v Beogradu Josue Anselmo. »V tej vojni se soočamo s Popolnoma nepričakovanimi razmerami,« je dejal Anselmo. »Begunci predstavljajo velik problem, ki ga ne smemo podcenjevati... Bojim se, da težav še ni konec. Pet tovornjakom ICRC s 16 tisoč odejami in 16 tisoč obroki hrane, ki so se v torek iz Beograda napotili v severno Bosno, je šele prvi korak za rešitev Problema. 340 tisoč ljudi, ki so zapustili domove v zadnjih dveh mesecih, predstavlja preobrat v zgodovini spora, če upoštevamo, kako hitro se je vse to zgodilo. Begunski val pa se še vedno stopnjuje.« ICRC ocenjuje, da je zaradi vojne v BiH v zadnjih štirih letih - pri tem ni upošteval zadnjega vala beguncev - prek meja zbezalo že 2, 7 milijona ljudi. ICRC zdaj rešuje vprašanje 80 tisoč Srbov, ki so v zadnjih šestih dnevih zaradi muslimansko-hrvaške ofenzive v osrednji in severozahodni Bosni morali zapustiti svoje domove. Večina se jih je zatekla v Banjaluko, kjer ICRC pomaga oskrbovati tudi 300 ranjencev. »Ljudje zapuščajo hiSe, kjer so se rodili in živeli, in vse svoje premoženje puščajo v njih. V Banjaluki vse dni dežuje, begunci pa imajo samo po eno odejo in po eno jopo. To je tragedija, prava tragedija,« je povedal Anselmo. Julija je 40 tisoč Muslimanov pobegnilo iz Žepe in Srebrenice, 220 tisoč Srbov je v avgustu zapustilo Krajino, nazadnje pa se je 80 tisoč Srbov zateklo v Banjaluko - vseh novih be- guncev je torej 340 tisoč.Zaradi preobremenjenosti so srbske oblasti v Banjaluki preusmerile veliko število beguncev v Prijedor na zahodu ter Dervento, Brod in druga mesta na vzhodu. »Begunci potrebujejo vse. Niso kot ranjenci, ki jih namestiš v bolnišnico ter jim zagotoviš zdravila in hrano. Begunci potrebujejo vse - hrano, zatočišče, higienske pripomočke, zdravila in vodo... Na tem območju je zdaj približno 80 tisoč beguncev. Številke pa še niso dokončne, ker ljudje še vedno prihajajo,« pravi Anselmo. Na začetku zadnjega begunskega vala so bila skladišča v Banjaluki prazna. »Oskrbovali smo jih iz Beograda. Prejšnji teden smo poslali šestnajst, danes pa pet tovornjakov. Jutri bomo poslali pet tovornjakov in pojutrišnjem še šest,« je včeraj dejal Anselmo. »Lahko si predstavljate, kakšen izziv je to za človekoljubno organizacijo, saj je treba predvideti, kam so begunci namenjeni, in se temu primemo pripraviti.« Fedja Grulovič / Reuter ZAGREB - Včeraj sta se v navzočnosti ameriškega pogajalca Richarda Holbrooka v Zagrebu že četrtič v zadnjih dveh mesecih sestala hrvaški in bosansko-hercegovski predsednik, Franjo Tuđman in Alija Izetbegovič. Čeprav so odnosi med državama v zadnjem času odlični, pa med njima Se vedno obstajajo zelo velike razlike. Na prejšnjem sestanku je Tuđman Izetbegoviču predlagal, naj prepusti Gorazde, vendar ta o tem še stišati ni hotel. Gorazde je znamenje, da Sarajevo ne odstopa od meje na Drini. Izetbegoviču tudi ni bil všeč Tudmanov zemljevid, po katerem bi v okvir federacije prišla tudi pred vojno večinoma srbska mesta Glamoč, Grahovo in Drvar. V vmesnem času je bosansko-hercegovski predsednik objavil popis mest, ki bi jih Srbi morali vrniti, Tuđman pa je svoj zemljevid začel uresničevati v praksi, računajoč, da bo pri tem tudi ostalo. Poleg tega je hrvaška stran naklonjena zamisli, da bi bila bošnjaško-hrvaška federacija razdelje- na na hrvaški del, ki ga predstavlja Herceg-Bosna, in muslimanski del. Zadnji skupni vojaški uspehi so pogovore med predsednikoma na eni strani olajšati, na dragi pa otežiti. V Sarajevu je že čutiti vznemirjenost zaradi ravnanja Hrvatov pri zasedbi Jajca in drugih bosanskih mest. Vsa osvobojena mesta namreč Hrvati pripa-jajo Herceg-Bosni, izobešajo hrvaške zastave, k vrnitvi pa pozivajo le hrvaško prebivalstvo. Kljub temu sta predsednika včeraj podprla vvashingtonski sporazum, ustavo federacije ter ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. Poleg tega sta se strinjala, da je treba politične rešitve za osvobojena območja utrditi še s političnim dialogom v skladu z washingtonskim sporazumom in ženevskimi načeli, ne glede na pripadnost osvobodilne vojske. Bosanska stran se zavzema tudi za vrnitev beguncev in pregnancev na njihove domove. Jelena Lovrič Rdeči križ išče sestreljena francoska pilota ŽENEVA (Reuter) - Predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) so izjaviti, da bodo stopili v stik z bosanskimi Srbi, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo s francoskima pilotoma, ki so ju Srbi 30. avgusta sestrelili nad Palami. Po besedah tiskovnega predstavnika Pierra Gauthierja naj bi predsednik ICRC Cornelio Sommaruga med pogovori v Ženevi francoskemu veleposlaniku Miche-lu de Bonnecorsu zagotovil, da bo človekoljubna organizacija okrepila svoja prizadevanja za osvoboditev dveh francoskih pilotov. Francoski uradniki so v ponedeljek sporočili, da obstaja zelo velika verjetnost, da sta pilota sestreljenega letala Mirage 2000 v srbskih rokah. »Gre za zelo zapleteno zadevo, ki mora biti izpeljana v popolni tajnosti in zaupnosti,« je dejal Gauthier. Delegacija ICRC se bo po Gauthierjevih besedah z vodstvom bosanskih Srbov sestala na Palah. Ruski poslanci končali obisk v Srbiji MOSKVA -, Štiričlanska skupina nacionalističnih ruskih poslancev, ki se je vrnila iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, je ostro napadla Kremelj, ker naj bi nudil premalo pomoči Srbom. Poslanci so kritizirali ruskega predsednika Borisa Jelcina in zunanjega ministra Andreja Kozirjeva, češ da vsaka izjava predsednika in vlade še poslabša položaj, namesto da bi ga izboljšala. Rusija naj bi s 13. septembrom vzpostavila z Beogradom zračni most, s čimer naj bi srbskim oblastem pomagala pri reševanju vprašanja srbskih beguncev. Zatulin je kritiziral tudi ministrskega predsednika Viktorja Cemomirdina, ki je v ponedeljkovem televizijskem intervjuju v imenu Srbov dejal, da je spor mogoče rešiti le s pogajanji. NOVICE Evropski socialisti napadajo francosko vlado STRASBOURG (Reuter) - Predstavniki socialistov v Evropskem parlamentu so napadli francosko vlado zaradi izvajanja jedrskih poskusov ter jo obtožili arogance in kolonializma.Izjavo, v kateri je francoski predsednik Chirac izvedbo jedrskega poskusa 5. septembra na atolu Muruora razlagal kot zagotavljanje evropske jedrske sposobnosti, je Pauline Green, britanska poslanka in voditeljica največje parlamentarne politične skupine.označila za hinavsko. »Čeprav bi dokazah, da poskusi ne vplivajo slabo na ljudi na tem območju, naša skupina poskuse še vedno zavrača. Varno ah ne - izvajanje jedrskih poskusov na tem planetu ni potrebno,« je dejala Greenova. Francija grozi z izstopom iz schengenskega sporazuma PARIZ (Reuter) - Potem ko je francoski predsednik Jacgues Chirac zagrozil, da bo Francija izstopila iz schengenskega sporazuma svobodnih meja, če države ne bodo poostrile- varnostnih ukrepov, je urad francoskega predsednika sporočil, da namerava Francija uvesti določene varnostne ukrepe na fran-cosko-belgijski meji. Chirac se bo o vprašanjih pregledovanja potnih listov in ukrepih zoper tihotapljenje mamil pogovarjal na srečanju z vsemi pristojnimi organi, med drugim z ministrom za notranje zadeve Jean-Louisom Debrejem in ministrom za proračun Frangoisom D’Aubertejem, čigar ministrstvo je pristojno za carine. Schengenski sporazum, s katerim je odpravljen nadzor meja v sedmih državah EU, bo kmalu v veljavi pol leta. Chirac odpovedal srečanje s Klestilom DUNAJ/PARIZ - Čez mesec dni naj bi se na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku sestala francoski predsednik Jacques Chirac in avstrijski predsednik Thomas Klestil. Toda Chirac je sestanek odpovedal, kot vzrok pa je navedel proteste zaradi francoskih jedrskih poskusov v Tihem ocenanu. Chiracova odločitev je močno odjeknila v avstrijskih pohtičnih krogih in medijih, na odpoved srečanja pa se je včeraj med uradnim obiskom na Kitajskem odzval tudi avstrijski predsednik. Dejal je, da vzrok za odpoved srečanja ni avstrijsko nasprotovanje jedrskim poskusom, temveč plakati pred francoskim veleposlaništvom na Dunaju, ki grobo žalijo francoskega predsednika. Poudaril pa je, da Avstrija ne bo spremenila odklonilnega stališča o jedrskih poskusih. (LL.) UMIK RUSKIH VOJAKOV IZ ČEČENIJE Skozi ena viola ven, skozi draga noter GROZNI - Potem ko so ruska letala v zadnjih dneh bombardirala več čečenskih vasi in je čedalje pogosteje slišati strele iz pušk čečenskih upornikov, je država bližje vojni kot miru. »Položaj v Groznem se je v zadnjih dneh zelo poslabšal, čeprav je ruska vlada sprejela vrsto ukrepov za umiritev razmer,« so v ponedeljek priznali na poveljstvu ruskih sil. »Čečenski skrajneži upajo, da bodo s prepričevanjem ljudi, naj se uprejo ruskim vojakom, prišli na oblast,« je še zapisano v poročilu ruskih oblasti, ki ga povzema tiskovna agencija Interfax. »Na položaje ruskih sil uporniki pogosto streljajo, nastavljajo mine, napadajo kontrolne postaje in vladne enote.« V zadnjih petih dneh so bili v Groznem ubiti trije ruski vojaki, 23 pa je bilo ranjenih, zato preplašeni ruski vojaki čedalje pogosteje uporabljajo orožje. V predmestju Groznega so v nedeljo ponoči iz opazovalnice streljali v temo ter pri tem ubili dva otroka in ranili več ljudi. Ruski predstavniki so zanikali vpletenost v nočni incident, zaradi katerega se je na večurnem protestnem shodu zbrala skupina ljudi, ki je zahtevala umik ruskih sil iz mesta. »Vojaki so streljali v nedolžne civiliste,« je bila ogorčena neka starejša ženska. Isti dan so ruski vojaki preiskali hiše v kraju Kalinina, ker so upali, da bodo našli orožje, s katerim jih napadajo čečenski uporniki. Po pričevanju prebivalcev čečenske prestolnice vojaki tudi v Groznem večkrat pregledujejo hiše. Potem ko je ruska vojska sredi februarja strla upor Čečenov, se prebivalci vedno znova pritožujejo nad zlorabo pristojnosti ruskih vojakov, čeprav so se razmere po začetku mirovnih pogajanj nekoliko umirile. Vladislav Bukovski je povedal, da so med ponedeljkovim protestnim shodom ruski vojaki zasegli vozilo, v katerem je bilo za 60 milijonov ponarejenih rubljev in sedem tisoč dolarjev. O morebitnem številu žrtev ruskega bombardiranja oblasti ne poroča- Do zob oborožena Čečenka (Tel ef o to: AP) jo; v soboto so ruska letala napadla tudi mesto Sali in pri tem ubila najmanj tri ljudi. Movladi Udugov, tiskovni predstavnik predsednika Dudajeva, je ostro obsodil rusko bombardiranje naselij na območju Urus-Martane, saj kršijo 30. julija podpisan vojaški sporazum, s katerim so se Rusi zavezali k umiku, Čečeni pa k predaji orožja. »Ruski vojaki skozi ena vrata izstopajo, skozi druga pa se vračajo,« je izjavil Udugov ter opozoril, da so nedavno v Čečenijo prišle nove ruske čete, in sicer iz Dagestana. Nikolaj Topouria/AFP ODNOS EVROPSKE UNIJE DO TURČIJE Ankara pričakuje nemško pomoč BONN - V Parizu in Bonnu so zaskrbljeni zaradi sporov med Evropsko unijo in Turčijo, zato so prevzeli pobudo za razjasnitev njunih odnosov. V Bonnu naj bi predvidoma v drugi polovici novembra na konferenci petih zahodnoe-vropskih držav in Turčije, na kateri se bodo najverjetneje sestali zunanji ministri, obravnavali težave v preteklosti in razmislili o prihodnjih odnosih. Nemški zunanji minister vesje regije. V Bonnu bodo Klaus Kinkel je prejšnji pe- poleg Nemčije in Francije tek načrtovano konferenco navzoče tudi Španija, Italija šesterice obrazložil z izjavo, in Velika Britanija. Ključno da bi Turčiji morali poma- vlogo ima Evropski parla-gati, saj se je znašla »v teža- ment, ki doslej zaradi kritik vnem položaju«. Francoski Turčije na račun kršitev člo-zunanji minister Herve de vekovih pravic in kurdske-Charette je poudaril pomen ga vprašanja še ni ratificiral Ankare za strateško ravno- pogodbe o carinski uniji med Evropsko unijo in Ankaro. Na plenumu EU se zavzemajo za preložitev odločitve, »dokler jim ne bo več treba odgovarjati z ’ne’«. Tudi poslanci v Evropskem parlamentu se namreč bojijo, da bi prenagljeni »ne« utegnil povzročiti nepopravljivo škodo. Temu stališču se vlada v Ankari upira z novo samozavestjo. Opozarja namreč, da carinska unija ni »darilo«, ampak je zagotovljena s pogodbo. »Gre za pravico Turkov,« pravi turški veleposlanik v Bonnu Volkan Vu- ral, nekdanji vodilni svetovalec ministrske predsednice Tansu Ciller. Vodilno vlogo pri olajšanju vstopa v Evropsko unijo Turčija pričakuje predvsem od Nemčije, saj naj bi bila k temu »obvezana zaradi skupne preteklosti«. Nenehnim kritikam razmer v Turčiji predstavnik turškega zunanjega ministrstva ugovarja z dejstvom, da je Turčija že leta 1991 sprejela paket reform o demokratizaciji in varovanju človekovih pravic. Stalni pritisk Zahoda bi utegnil proces demokratizacije le upočasniti. Bonn je dosedanje reforme in spremembe ustave podprl, vendar po njegovem mnenju ne zadostujejo. V številnih državah EU se je uveljavilo prepričanje, da si Evropa ne more privoščiti zavrnitve Turčije -predvsem zaradi širitve militantnega islamizma. Zato tudi zahodni diplomati menijo, da Evropa s pritiskom ne bi smela spodbujati nasprotnikov demokratičnega razvoja v Turčiji. Klaus Bering / dpa BLIŽNJI VZHOD Izraelski vojaki se bodo umaknili iz Hebrona TEL AVIV (dpa) - Izraelska in palestinska stran sta se dogovorili, da bo Izrael umaknil svoje sile iz zasedenega mesta Hebron. Ta dogovor kaže na to, da bosta strani kmalu končali pogajanja o palestinski avtonomiji na Zahodnem bregu. Izraelska vojaška radijska postaja je včeraj sporočila, da je datum za podpis pogodbe na zelenici pred Belo hišo v VVashingtonu že določen: to naj bi bil 28. september. V Hebronu živi 80 tisoč Palestincev in 400 militantnih židovskih naseljencev, ki naj bi jih po umiku izraelskih sil ščitile po- sebne enote izraelske policije. Doslej je skušala izraelska oblast na območju Hebrona uveljaviti svojo vlado. Židje namreč prav tako kot muslimani Hebron zahtevajo zase. Izraelska vlada je v ponedeljek predstavila novo ponudbo Palestincem v zvezi z zasedenim Hebronom. V pogovoru, ki je trajal skoraj vso noč, sta se vodja Palestincev Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Simon Peres dogovorila, da bo Izrael svoje vojake postopoma umaknil iz Hebrona, tudi včeraj pa sta nadaljevala pogajanja o razširitvi palestinske avtonomije. Izraelski stražar si krajša čas s pogovorom (Telefoto: AP) SVET EVROPE ■■■■■■■■■■■ Boljši časi za turškega pisatelja Jasarja Kemala STRASBOURG (AFP) - Odbor ministrov držav članic Sveta Evrope ocenjuje, da bodo demokratične reforme, ki jih je nedavno sprejela turška vlada, koristile tudi turškemu pisatelju Jasa-rju Kemalu, ki mu zaradi prokurdskih stališč grozi večletna zaporna kazen. Odbor ministrov držav članic Sveta Evrope se zavzema za uvedbo nekaterih »ustavnih in zakonskih« sprememb v Turčiji, ki bi dovoljevale svobodo izražanja. Na turško nepopustljivost do drugače mislečih je opozorila grška socialistična poslanka Vašo Papandreu in izrazila zaskrbljenost nad Kemalovo usodo. Odbor ministrov je prejšnji teden izdal sporočilo, v katerem se »zavezuje, da bo začel tesnejši dialog s Turčijo, predvsem glede spoštovanja človekovih pravic v tej državi«. V dokumentu je zapisano, da so bili dosedanji pogovori s turškimi predstavniki »konstruktivni«. Dvainsedemdesetletni Jaser Kemal je eden najslavnejših turških pisateljev, zaradi »separatistične propagande« pa mu grozi petletna zaporna kazen. »Reforme zakonodaje, ki sta jih julija potrdila turško ustavno sodišče in skupščina, so spodbudne,« je zapisano v odgovoru najvišjega izvršnega organa Sveta Evrope, ki hkrati poudarja, da lahko žrtve zakonov, ki kršijo človekove pravice, vložijo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Evropska komisija za človekove pravice je prejela tudi prošnjo, naj razišče primer šestih kurdskih poslancev, ki so jih turške oblasti zaprle. Priziv je napisan v skladu z desetim členom evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo izražanja. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je od odbora ministrov aprila zahtevala turško izključitev iz Sveta Evrope, ker Ankara ni pokazala pripravljenosti za spoštovanje človekovih pravic. O turskem spoštovanju človekovih pravic bodo poslanci iz držav članic Sveta Evrope znova razpravljati na skupščinskem zasedanju 26. septembra. IDRIJA / EKOLOŠKA SANACIJA KOPER / RIBIŠTVO Okvara na čistilni napravi ogroža vodo Počeno dno v bazenu bi morali nemudoma popraviti Boj za koncesijo za ulov cipljev To je bila najpomembnejša točka seje komisije za ribolov treh obalnih občin Idrijski občinski svet je na ponedeljkovi seji potrdil predlog župana Sama Bevka, naj se za zaCetno sanacijo onesnaževanja vodnega zajetja v Podro-teji iz občinskih rezerv nameni 1,5 milijona tolarjev, saj je njegovo posledico označil za ekološko katastrofo. Iz poročila idrijske Komunale je razvidno, da je vzrok za onesnaževanje v zaledju tega pomembnega vodooskrbnega območja za Idrijo okvara v višjele-Zeci čistilni napravi v Črnem Vrhu. Po pregledu so na bazenih Čistilne naprave ugotovili razpoko na gniliscu, od koder se onesnaževanje siri v podtalnico. Zato bo treba izprazniti bazene in Sele po natančnejšem pregledu dno bazena sanirati. Območje izvirov pitne vode v zajetju Podroteja se razteza na godoviski in CrnovrSki planoti. Iz tega vira dobiva vodo približno tri tisoč odjemalcev v spodnjem Včeraj se je sestala novoimenovana komisija za lov in ribolov obalnih občin Koper, Izola in Piran. Sestava komisije se od sestave prejšnje istoimenske komisije nekdanje Obalne skupnosti ni bistveno razlikovala, elane pa so imenovali Zupani treh občin. Čista in zdrava pitna voda je vse bolj iskana - tudi na Idrijskem (Foto. B. V.) delu Idrije, ki so poleti ostali celo brez vode, saj je bil zaradi nizkega vodo- Na današnjem sestnaku z ministrom Gantarjem in državnim sekretarjem Marko Slokarjem v Idriji bodo poleg problematike vodnih virov in sanacije Čistilne naprave v Črnem Vrhu spregovoriti Se o dokončanju Čistilne naprave v Idriji, sanaciji odlagališča komunalnih odpadkov v Raskovcu, gradnji čistilne naprave v Spodnji Idriji, odpravljanju lanskih posledic neurja v Idriji in še vedno nerešeni ekološki temi - odlagališču radioaktivnih odpadkov v Zavraten. Vsekakor je med naštetimi problemi trenutno v ospredju sanacija Čistilne naprave, saj cmovrška planota predstavlja obsežno zaledje za preskrbo s pitno vodo Idrije, Ajdovščine in Vipave. Zaradi poseljenosti planote in kraskega podzemlja obstaja nenehna nevarnost onesnaženja vodnih virov. Tako je v preteklosti že prišlo do onesnaženja s polikloridnimi bifeniti. staja in velike količine fekalij ta vodni vir po nalogu inšpekcijskih služb zaprt. V soglasju z inšektorji je vodni vir pod nenehnim nadzorom, voda pa je tudi moCneje klorirana, zato jo morajo zdaj uporabniki prekuhavati. Hujše onesnaženje podtalnice so zaznati konec julija, ko je iz čistilne naprave izteklo približno 30 kubičnih metrov neprečiščene odpadne vode. Čistilno napravo so ustaviti, vendar pa se odplake kopičijo, kar spet lahko povzroči hujše onesnaženje. Poleg takojšnje izpraznitve bazenov in sanacije Čistilne napra- ve bo idrijska Komunala v tem Času morala poskrbeti tudi za popravilo vodovodnega omrežja, iz katerega uhaja pitna voda. Sicer pa ni urejeno niti financiranje stroškov za obratovanje Cmovrške Čistilne naprave in njeno redno vzdrževanje. Kot eno najpomembnejših nalog pa so si zastavili tudi iskanje novih, ustreznejših virov pitne vode, s Čimer bi ogroženi vodni vir v Podroteji postopoma opustili. Na drenažnem zajetju v Idrijski Beti so že stekle prve raziskave, ki dajejo dokaj spodbudne rezultate. Roman Bric Pristojnosti te komisije so še nejasne, saj bi moralo kmetijsko ministrstvo, ki je pristojno tudi za morsko ribištvo, pripraviti razlago pristojnosti in načina delovanja te komisije. Komisija je obdelala zastavljeni dnevni red, čeprav še ni bila uradno ustanovljena. Najprej so obravnavati razpis koncesije za letni lov cipljev v ribolovnem rezervatu Piranskega zaliva. Komisija je priporočila, naj bi namesto občine Piran razpis pripravila upravna enota v Piranu. Na seji komisije je bil prisoten tudi Vladimir Vin- Car, predsednik Združenja profesionalnih ribičev slovenske obale, ki je obenem tudi predsednik pred kratkim ustanovljene enote za ribištvo pri sindikatu Slovenske kmečke zveze. VinCar se ni strinjal s postopkom in načinom podeljevanja te koncesije. Meni, da je tradicionalni lov cipljev pravica vseh tukajšnjih poklicnih ribičev in zahteval trajno dodelitev koncesije ribiškemu sindikatu. Komisija je obravnavala tudi splošno problematiko predpisovanja ribolovnega režima. Na portoroški Morski biološki po- staji je v izdelavi študija, ki bo podlaga za delo posebne strokovne komisije. Ta bo pripravila predloge ustreznih predpisov. Na pobudo poklicnih ribičev pa je komisija sprejela priporočilo obalnim občinam, da enotno uredijo dodeljevanje in zaračunavanje privezov za plovila poklicnih ribičev. Kot informacijo je komisija obravnavala izvajanje sanacijskega programa tovarne Delamaris. Za rešitev domače industrije ribjih konzerv so nujni ukrepi države, kot so: izvozne stimulacije, oprostitev davka na gorivo in zaščita s prelevmani in carinami. Člani komisije so sprejeti apel poslancem Državnega zbora, naj podpro sanacijo Delamarisa. Boris Vuk BREŽICE / PODJETJE AKORD Frizerski saloni prihodnosti Na strokovnem predavanju je sodelovalo 170 slovenskih frizerke Je frizerskim salonom pri nas odzvonilo? No, prav kmalu Se ne, toda v prihodnjih letih bodo uspešni klasični saloni, v katerih znajo urejati le pričeske, zelo redki. To trditev je izrekel komercialni direktor vzhodnega sektorja svetovno znane italijanske družbe Muster & Dikson Sergio Stocca pred dnevi na Čatežu ob Savi, ko je s 170 frizerkam iz vse Slovenije predstavil najnovejso ponudbo družbe, ki je razen v Evropi navzoča tudi v obeh Amerikah ter Aziji in Afriki. To, da so na strokovnem predavanju sodelovale izključno Zenske, kaže trenutno podobo razmerja sil v tem ustvarja- lem poklicu pri nas, kjer skorajda ni moških, ki bi damam urejali pričeske, Čeprav je znano, da te najbolj zaupajo prav mo- NOVICE Vipavci ne bodo več zapirali magistrale VIPAVA - Po petkovi demonstrativni desetminutni zapori magistralne ceste M10-5 na mostu Cez Vipavo, ki jo je izvedla vipavska občina, ker mostu ne obnavljajo, se očitno zadeve umirjajo. Zaradi poškodovanega mostu je promet oviran in to je privedlo tudi do protesta Vipavcev. Se istega dne se je vodstvo vipavske občine sešlo z Direkcijo RS za ceste, v ponedeljek pa je bila s posebnim dopisom občini zagotovljena obnova poškodovanega mostu Cez reko Vipavo. Župan Ivan Princes je v odgovor direkciji poslal obvestilo, da po dogovoru občina opušča nadaljnje demonstrativne zapore v Vipavi. Kot je povedal tajnik Branko Tomažič, je Direkcija RS za ceste občino seznanila, da je tehnična dokumentacija že pripravljena, kmalu pa naj bi bil objavljen tudi razpis za izvajanje sanacije. Dela naj bi zaceli predvidoma 8. novembra, zaključek del pa je zaradi prihajajoče zime in slabših vremenskih razmer upravičeno pričakovati aprila prihodnje leto. Že v letošnjem proračunu naj bi bilo zagotovljenih pet od petnajstih milijonov tolarjev, kolikor naj bi sanacija veljala. Demonstrativno zaporo magistralne ceste, ki bi jo ponavljati vsak teden, so izvedli, ker občina ni dobila zagotovil o obnovi mostu na preobremenjeni magistralni cesti. Stanje na njej pa je še slabše ob trgatvi. (A. L.) Bole v Pilonovi galeriji AJDOVŠČINA -V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprti razstavo grafičnega oblikovanja Bojana Boleta. Razstava sega v obdobje med leti 1981 in 1995, avtor pa je predstavil zanimiv izbor oblikovanja logotipov, plakatov, koledarjev, publikacij ipd. Odprta bo do 8. oktobra. (A. L.) šesta slikarskokiparska delavnica GORNJI GRAD - To mesto bo 23. in 24. septembra Ze šestič center ustvarjalnosti petnajstih slikarjev in hparjev. Delavnico, bo vodila akademska slikarka in domačinka Tereza Bastelj. Ob koncu delavnice bodo umetniki svoja dela razstavili v prostorih osnovne šole Gornji Grad. (T. T.) PIVKA / LESNA INDUSTRIJA Nezadovoljive izvozne stimulacije lesarjev Botra zaostrenih razmer šta precenjenost tolarja in plačilna nedisciplina domačega trga »Slovenski lesarji smo pričakovali več denarja od izvoznih stimulacij, zato smo nezadovoljni,« je pomoC države izvoznikom komentiral direktor pivskega koncerna Javor in predsednik upravnega odbora Združenja Les Peter Tomšič. Ge bi bilo edino merilo neto izvoz, bi višina prispevka znašala 3,6 milijona nemških mark, tako pa je pivškemu Javorju pripadlo 1,2 milijona mark. Zaradi omejenih sredstev in velikega števila prijav pa bo Javor dejansko dobil le tretjino tega denarja, torej približno 40 tisoč mark. »S tem pa še zdaleC ne moremo pokriti izgube, s katero trenutno poslujemo v Javorju, Čeprav smo gospodarjenje v prvem polletju zaključili s pozitivno ničlo,« je dejal Peter Tomšič. V tem 1200-članskem kolektivu letos načrtujejo približno 80 milijonov mark realizacije, približno 70 odstotkov proizvodnje pa bodo prodali na tuje, zlasti v Italijo, Avstrijo, Švico in Nemčijo. Gibanje tečajnih razlik se v zadnjem Času izbolj- šuje, vendar pa to dejstvo ne prispeva veliko k zaostrenim razmeram in položaju lesne panoge. V pivškem Javorju pravijo, da jim je veliko težav povzročila tudi plačilna nedisciplina na domačem trgu, ki je veliko hujša kot doslej. »Pravne poti izterjave pa so problematične,« dodaja Tomšič. V Javorju, kjer so pred dnevi prejeti drugo sogla- sje k programu lastninjenja, se intenzivno pripravljajo tudi na ureditev poslovanja po standardu ISO 9001. Mednarodni certifikat za celovito obvladovanje kakovosti naj bi dobiti v začetku prihodnjega leta. Mateja GodejSa Ringaraja čiha-puha spet sopiha LJUBLJANA - Slovenske železnice letos že drugo leto v sodelovanju z ljubljanskim živalskim vrtom pripravljajo vožnjo posebnega vlaka Ringaraja Ciha-puha. Muzejski vlak, na katerem bodo potovali živali, Čarovnik, Božo Kos, ansambel Dvanajsto nasprotje in Sten Vilar, bo vozil prihodnji teden na petih različnih relacijah po vsej Sloveniji. Veseli otroški vlak Slovenskih železnic se je prvič podal na pot pred dvema letoma, ko se je z njim prepeljalo kar petnajst tisoč otrok. Vlak je namenjen predvsem mladim ljubiteljem železnice in živali v vrtcih ter nižjih razredih osnovnih šol. Letos bodo z njim potovali poniji, kamela in druge živali iz živalskega vrta. Na vmesnih in končnih postajah bo potekal zabaven program za otroke. Lahko si bodo ogledali nenavadne živali, Noetovo barko in se spustiti po velikem lesenem toboganu v obliki zmaja. Najpogumnejši bodo lahko jahati na ponijih. Pripraviti bodo tudi stojnice z različnimi delavnicami, kot sta lepotilni salon in izrezovanje ter zgibanje živali iz papirja. Vlak bo vozil prihodnji teden na petih relacijah, in sicer v ponedeljek med Ljubljano in Trebnjim, v torek med Celjem in Velenjem, v sredo med Celjem in Rogaško Slatino, v Četrtek med Ljubljano in Novo Gorico ter v petek med Divačo in Koprom. Urša Peternel škim frizerjem. Uvodna trditev pa temelji na izkušnjah Zahoda, kjer so danes na pohodu tako imenovani lepotilni saloni, v katerih ponujajo strankam zelo raznolike storitve, ki ob urejanju pričesk zajemajo še različne oblike lepotnega svetovanja ter celovito nego telesa, vključno s solarijem. Ker si Slovenija zelo prizadeva ujeti korak z Zahodom, je po mnenju gospoda Stocce le še vprašanje Časa, kdaj se bodo lepotilni saloni zaceli množično pojavljati tudi pri nas, saj jih nekaj že deluje. Omenjeno italijansko podjetje, ki je v vzhodno Evropo prodrlo pred šestimi leti, v Sloveniji zadnji dve leti zastopa brežiško podjetje Akord, ki se je odločilo za moderni in agresivni način prodaje. Tako danes z izdelki Muster & Dikson oskrbujejo že dvajset odstotkov slovenskih frizerskih salonov. Kot je povedal komercialni vodja Akorda Miroslav Suša, si to mlado brežiško podjetje želi ta trend razširiti po vsej državi. Zato so se odločili, da bodo prihodnjim lepotilnim salonom ponudili celoten inženiring, ki zajema arhitektonsko ureditev prostorov, nabavo in montažo potrebnih naprav in pripomočkov ter oskrbo z vsemi potrebnimi kemičnimi izdelki, ki so danes nujni za vse urejene ženske. Zato torej lahko pričakujemo, da bodo Slovenke kmalu načrtovale svoje akcije kar v lepotilnih salonih. Podjetje Akord prodaja tudi najnovejši izdelek s področja urejanja trajne ondulacije, saj se z novo Mustrovo havbo postopek skrajša za veC kot polovico doslej potrebnega Časa. Ernest Sečen © RAI 1 6.30 9.30 9.55 11.30 12.25 12.35 13.30 14.00 15.45 17.50 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.15 0.15 0.45 0.55 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Odprti prostor Film: Un giorno in pretu-ra (kom., It. ’53), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik Tv film: La filgia del pa-drino (zadnji del) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.; Presenetljivi Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Variete: Dežela morskih deklic - Praznik na vodi (vodi Cramen Lasorella) Film: La finestra sul cor-tile (krim., ZDA ’54, i. J. Stevvart, Grace Kelly), vmes (23.10) dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, poletni razgovori in vreme Danes v parlamentu Videosapere: Evropski kulturni magazine RAI 2 6.35 7.00 8.45 10.45 11.30 12.10 13.00 13.40 14.15 15.30 15.35 17.20 17.25 18.10 18.35 18 45 20.20 20.50 22.30 23.30 0.05 1.15 Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajse Film: Pustolovščina v Braziliji (kom., ZDA ’47) Nan.: Saranno famosi TG2-33,11.45 dnevnik Nan.: L’ are a del dott. Bayer Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Film: Sfida oltre il dume rosso (vestern, ZDA ’67, i. G. Ford, A. Dickinson) Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Papa e un fantasma (kom., ZDA ’90, i. Bill Cosby, K. Russell) Aktualno: Poklic reporter I Dnevnik in vreme Avtorska glasba: Umbria I jazz ’95 Nan.: Soko 5113 M RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.20 12.00 12.15 14.00 14.15 14.50 15.05 16.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik Videosapere: Potovanje po Italiji, 8.40 dok. Film: L’ uomo invisibile (fant., ZDA ’33) Dok.: Naključni turist, vrtnarstvo, Uffizi, o radovednosti, nagrada Italija Dnevnik Film: Crociera di lusso (glas., ZDA ’48) Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Okolje Sport: kanu, nogomet, golf, smučanje na vodi Dok., 17.00 Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 Dok., 18.05 nan. Superman, nato vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Aktualnop: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 The end I Dnevnik, pregled tiska, vneme, 1.00 Fuori orario RETE 4 7.20 7.45 14.00 15.15 17.10 18.00 20.30 22.50 0.50 1.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 FelicM, 11.15 II prezzo di una vita. 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: ... e la vita conti-nua (kom., It. ’84, i. V. Lisi, V. Mezzogiomo) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci) Nan.; Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: La bionda (dram., It. ’93, i. N. Kinski, S. Rubini, L. Barbareschi) Film: Basta che non si sappia in giro (kom., It. ’76, i. J. Dorelli, M. Vitti), vmes (23.30) dnevnik j Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji S CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Shovv Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Časa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Variete: Paperissima sprint Film: La grande avventu-ra africana (pust., ZDA ’94, i. J. McComb) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani RAI 3 slovenski 20.25 20.30 20.45 program Risanka: Filip Dnevnik Otroci sanjajo vojno fr" SLOVENIJA 1 10.20 10.50 11.40 12.05 12.30 13.00 14.55 15.25 15.50 17.00 17.10 17.10 14.45 17.55 18.45 19.30 20.05 20.25 22.05 22.25 22.45 23.35 Gobi in prijatelji, 2/13 del španske risane serije Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija, 6., zadnji del Iz življenja za življenje Pivo - faraonovo tekoče zlato, angleška dokumentarna oddaja Alpe-Donava-Jadran Poročila Biblija: Kanon nove zaveze, 27. oddaja Kraljica Slovenije Obiski TV dnevnik 1 Otroški program: Juhuhu, jaz nisem Kekec Raca mlakarica TV 101, 8. del ameriške serije Lingo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport j Forum j Film tedna: UTZ, koprodukcijski film TV dnevnik 3, vreme, šport Zarisce Sova: Princ z Bel-Aira, 24. del amer. nanizanke Severna obzorja, 10 del ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Le strade si San Francisco Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Variete: Nati per vincere Nan.: Classe di ferro, 17.45 Primi baci, 18.20 Acapulco H.E.A.T. Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Film: Sorvegliato specia-le (dram., ZDA ’89, i. S. Stallone, D. Sutherland) Film: Fuori orario (kom., ZDA ’85, i. R. Arquette. G. Dunne), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italia 1 šport Nan.: Baretta Film: Chiari di luna (’89) 8r SLOVENIJA 2 13.00 14.20 14.30 15.00 15.00 15.50 16.40 17.15 18.00 18.45 19.15 19.30 20.05 22.30 00.30 01.20 Euronews Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, ponovitev Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Stranski učinki, 11. del TV 101, 7. del am. serije Sova, ponovitev KYTV, 4. del serije Severna obzorja, 9. del ameriške nanizanke RPL - studio Luvvigana Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija, 18. del V vrtincu TV dnevnik 2, vreme Športna sreda Omizje Aliča, evropski kulturni magazin Umetniki za svet S TELE 4 4 KANALA 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Il gioco, 21.20 Maguy La torrre della morte (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport n Film: Il sentiero della gloria (’42, i. E. Flynn) Variete: Tappeto volante mm Nogomet: Spanija-Argen- tina (prijateljska) A-shop, Spot tedna Ponovitve Spot tedna, A - shop Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev Večni krog, ponovitev A -shop Vreme, risanka LuC svetlobe, 516. del Benny Hill, 14. del angleške humor, serije Sirene, 2. del ameriške nanizanke Karma, oddaja o duhovnosti Dance session Epikurejske zgodbe, pon. Videostrani @ Koper 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.55 20.20 20.30 22.15 22.30 Euronews Slovenski program: Da ne bi bolelo: Pravočasna diagnoza in upanje za ozdravitev Zlati prah, pravljica Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... NoCni sodnik, TV nanizanka V ospredju - avtor Bruno Agrimi Zadja cesarica, kitajski film Režija: Chen Jialin Vsedanes -tv dnevnik »Te voglio bene assaje« -glasbena oddaja z Ludom Dallo, Isabello Ro-sellini in Lucianom de Crescenzom EKIP Avstrija 1 Evening Shade, ponovitev Otroški program, ponovitev Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon. Vesoljska ladja Enterprise Columbo: Smrtonosne zvijače, pon. ameriške tv kriminalke, 1989 Otroški program Tjulenjcek Albert Konfeti Smrkci Am dam des Knjiga o džungli Artefix Mini Cas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Baywatch: Hobiejeve moraste sanje Strašno prijazna družina: Erotično perilo Zlata dekleta: Presenečenja za rojstni dan Iz dobrega gnezda Pri Hmrtablovih: Theova majhna napaka Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Smrtonosna napaka, ameriška TV kriminalka Sport Kraj zločina: Ljbezen do otrok Cas v sliki Bojujem se za sinova 1. del italijanske nadaljevanke Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev EKIP Avstrija 2 Schiejok, pon. Ozri se po deželi, pon. Vreme Ytene - stari gozd, pon. Pravica do ljubezni Doktor Trapper John: Bigamistka Umor, je napisala: Smrtonosni spominek Vsak dan z Schiejokom Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki Sport Help TV, oddaja, ki pomaga, voditeljica: Barbara Stockl Vojni poročevalci: Novinarsko delo ali sla po veljavi Sprayed Conflict: Avstralski grafiti - upor z razpršilcem Die arzte, koncert nemške pop-funk skupine Pogledi od strani ■ Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14,30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrinki; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.30 informativna oddaja v tujih jezikih; 22,40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8,45 Prireditve; 9.15 Malčki o..,; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zvrtite, uganite; 22.2023.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10,05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Prenosi festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.19.00 Poročila; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9,00 Kulturne napovedi; 9.10 Od vrha do dna; 9,45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodeni progr.;21.00 Večerni glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; \J8.45 Nattivita;20.00 RMi. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa;^,00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radosti; 24.00 New Age; 2,00 Čuri in čure do jutra. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Pogovor z državnim tožilcem; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Ljudska univerza Kranj; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni program. - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 8.00 RoboKak, 11.00 134. Avtodrom; 14,00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Rock indok; 19.00 TB: Džukele; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00. 17.00.19.00,Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert zbora in orkestra gledališča Verdi; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 15. del); 12.00 Kraška makrobiotika; 12.20 Veselo po domače; 12.40 Ljudske pesmi; MePZ Lipa zelenela je; 13.20 Orkestri; 13.30 Čakole na placu;14.00 Deželna kronika; 14.10 Politično udejstvovanje I. M. Čoka; 14.45 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21,15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste, Radio Koroška 18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. y MENJALNIŠKI TEČAJI 19. september 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITI) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni orodajni A banka Ljubljana 84,60 85,55 11,89 12,21 7,71 8,20 A banka Koper 84,65 85,80 11,75 12,21 7,70 8,23 _A banka Nova Gorica 85,00 85,95 11,90 12,23 7,79 8,21 _Banka Celje d.d., t: 063/431-000 85,10 86,50 12,00 . 12,50 7,70 8,40 Jianka Noricum d.d., f: 133-40-55 84,90 85,70 11,95 12,20 7,65 8,10 Janka Vipa NG, 1: 065/ 28-511 85,08 85,50 11,94 12,10 7,83 7,88 Come 2 us Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 85,20 85,40 12,07 12,17 7,80 8,10 _£reditanstalt d. d. 85,00 85,70 12,05 12,25 7,50 8,10 Jirika Ljubljana, t: 12-51-095 84,27 85,34 12,07 12,12 7,89 7,96 Kompas Hertz Celje Jel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-13 85,30 86,00 12,08 12,25 7,75 8,00 Kompas Hertz Velenje feL 063/ 855S52, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,80 12,02 12,16 7,75 8,00 Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,80 12,00 12,15 7,75 8,00 Kompas Hertz Tolmin 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 85,20 85,80 12,02 12,16 7,75 8,00 Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,80 12,02 12,16 7,75 8,00 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 85,20 85,80 12,02 12,16 7,75 8,00 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 85,20 85,80 12,02 12,16 7,75 8,00 Jlova kreditna banka Maribor d.d. 84,35 85,70 11,95 12,25 7,55 8,10 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 85,20 85,60 12,00 12,15 7,65 8,00 Poštna banka Slovenije 84,60 85,60 11,15 12,15 6,50 7,90 Jublikum Ljubljana, t: 312-57 85,35 85,43 12,09 12,10 7,90 7,95 Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 85,25 85,50 12,05 12,09 7,93 7,99 Jublikum Celje, t: 063/ 441-485 85,50 86,00 12,10 12,20 7,90 8,20 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 85,35 85,55 12,10 12,17 7,80 8,20 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,20 85,59 12,10 12,20 7,20 8,00 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 85,30 85,50 12,05 12,10 7,85 7,89 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 85,10 85,55 12,00 12,18 7,70 8,00 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 85,20 85,60. 12,00 12,25 7,75 8,10 Jublikum Portorož, t: 066/747-240 85,20 85,50 12,00 12,09 7,90 7,99 Jublikum Ljubljana Miklošičeva 85,30 85,38 12,09 12,10 7,90 7,95 SKB d.d.,*** 84,10 85,80 11,90 12,25 7,55 8,05 JHP Kranj, t: 064/331-741* 85,00 85,50 12,07 12,12 7,85 7,95 JZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 84,80 85,39 12,00 12,22 7,70 8,13 JBK Ljubljana, 1:061/444-358 84,50 85,70 11,88 12,20 7,60 8,10 Upimo Ljubljana, t: 212-073 85,40 85,48 12,09 12,11 7,90 7,95 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*” Včerajšnji tečaji * vrg itjt: BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 _J9. SEPTEMBER 1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1579,00 1643,00 nemška marka 1065,00 1109,00 francoski frank 309,00 322,00 holandski gulden 950,00 989,00 belgijski frank 51,70 53,80 funt šterling 2440,00 2539,00 irski šterling 2490,00 2592,00 danska krona 275,00 286,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1157,00 1204,00 japonski jen 15,20 15,80 Švicarski frank 1309,00 1362,00 avstrijski šiling 151,30 157,40 non/eška krona 244,00 253,00 Švedska krona 219,00 228,00 Portugalski escudo 10,20 10,70 Španska pezeta 12,40 13,10 avstralski dolar 1195,00 1244,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,70 13,20 Jrvaški dinar-kuna 265,00 295,00 KMEČKA BANKA-GORICA J9. SEPTEMBER 1995 v URAH _valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1585,00 1635,00 nemška marka 1076,00 1104,00 francoski frank 311,00 322,00 holandski gulden 956,00 984,00 belgijski frank 52,10 53,80 funt šterling 2456,00 2541,00 irski šterling 2505,00 2600,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,60 7,20 kanadski dolar 1165,00 1205,00 Švicarski frank 1324,00 1359,00 avstrijski šiling 152,30 157,30 slovenski tolar 12,50 13,40 19. SEPTEMBER 1995 diZava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,50 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,75 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,20 8,70 19. SEPTEMBER 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4852 1.4892 1.4932 funt šterling 2.2928 2.2998 2.3068 irski funt 2.3420 2.3490 2.3560 kanadski dolar 1.0900 1.0940 1.0980 nizozemski gulden 89.162 89.272 89.382 švicarski frank 123.17 123.27 123.37 belgijski frank 4.8509 4.8609 4.8709 francoski frank 29.049 29.109 29.169 danska krona 25.753 25.813 25.873 norveška krona 22.835 22.895 22.955 švedska krona 20.655 20.715 20.775 italijanska lira 0.9171 0.9211 0.9251 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 ' španska peseta 1.1658 1.1698 1.1738 portugalski escudo 0.9585 0.9615 0.9645 japonski jen 1.4250 1.4625 1.4280 finska marka 33.540 33.620 33.700 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 20.9.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečajzaDEM 8420 84.80 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. v Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 180 z dne 19. 9. 1995 - Tečaji veljajo od 20. 9. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 93,2833 1169,9606 400,0184 90,0268 2124,2310 2766,6390 2395,4690 8229,3071 7,5800 2228,7350 117,3911 7346,4670 1884,0999 79,1248 1704,7010 10144,2668 189,2576 122,5508 154,3078 96,2664 93,5640 1177,4810 401,2221 90,2995 2130,6229 2775,0181 2402,6770 8254,0693 51,3568 193,8881 7,6028 2235,4413 117,7443 7368,5727 1889,7692 79,3629 1709,8305 10174,7912 189,8271 122,9196 154,7721 96,5561 93,8447 1177,0014 402,4258 90,5704 2137,0148 2783,3432 2409,8850 8278,8315 51,5109 194,4698 7,6256 2242,1476 118,0975 7390,6784 1895,4385 79,6010 1714,9600 10205,3156 190,3966 123,2884 155,2364 96,8458 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 20,9.1995 ' št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 866,483 823,915 1,690,398 101.9392% 96.9312% 99,4352 170,000 86,648 82,392 169,040 ljub’ ljanska Tečajnica borznega trga št,: 177 Datum: 19. 9. 1995 utBUAv* siog acHANcc. r«c. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdaifŠ) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. 1000 SIT IHIlUHMil Ti??? ■ LEKC 800 (11.5.95) 11.800 1.9. 11.300 11.750 PRB 665 113.6.95) 16.943" 18.9. 16.870 18.000 SAL 500 121(11.9.95) 19,889 ,08 19.9. 19.740 19.890 20.100 10.770 5.768 SER 1000 (24.2.95.) 35.409 2,71 19.9. 35.500 35.680 35,980 34.890 103.818 rsnroa mm RCE1 10,0 2.(1.10.95) 102.7A ,26 19.9. 101,0 103,5 102,7 102,7 231 (SOI 8,0 5.(30,6.95) 102,3 ,32 19.9. 102,6 102,6 102,0 102/ 28.047 1S02 9,5 9.|1.4.9j) 113,1 ,26 19.9. 113,3 113,6 113,4 113,0 9.027 1S08 5,0 4.(31.5.95) 92,5 13.9. 91,1 94,0 iSll 7,0 5.(15,7,95) 97,2A ,11 19.9. 97,2 100,0 97,2 97,2 976 1SL1D 8,0 5.(30.6.95) 102,0 ,78 19.9. 101,2 102,3 102,0 102,0 54 tSLZD 9,5 9.(1.4.95) 109,1 14.9. 111,0 113,5 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 103,1A ,04- 19.9. 102,3 103,4 103,2 103,0 198 SURI 5,0 3,(30.6.95) 76,6 18.9. 73,2 79,5 W?i 1TBR 31 (2)(28.7.95.) 13.583 ,62 19.9. 13.100 13.890 13.750 13.500 82 DAD 10.000 (1.6.94.) 129.293 6,42 19.9. 131.600 132.200 132.200 124.300 63.612 FMD 1715 • (24.5.95.) 16.056 3,31 19.9. 15.900 16.290 16.250 15.900 626 M (10) 23.800 4,96 19.9. 20.500 24.910 23.800 23.800 48 MR (D 15.000 18.9. 15.10 15.800 ME 218 (30.3.93.) 10.165 ,86- 19.9. 10,300 10.400 10.450 10.100 13,418 WR 21 (26,6.95.) 4.351 2,35 19.9. 4.301 4.364 4.400 4.299 13.310 fCTR (5) 811,5 1,49 19.9. 809,0 813,0 820,0 808,0 5.039 IKIKJOVM Ti??? VTsrinr fpiTT (BIT 2750 (22.6.95) 34.263" 18.9. 30.100 35.700 ’FNP (D 35.601" 3,68 19.9. 35.060 35.530 36.450 34.990 8.402 JBKP 720 (25.5.95.) 10.221 5,28- 19.9. 10.500 11.400 11.000 10.000 2.811 VIR (D 42.626 1,49 19.8. 42.300 43.000 42.700 42.500 496 T«??? •liR«:« irar^T LEK 12,0 4.(1.11,94) 99,4 12.9. 100,0 DZG 11,0 4.(1195) 102,8 ,03- 19.9. 102,0 103,5 102,8 102,8 153 a 12,0 7.(1.6,95) 102,5 15.9. 100,2 m 10,0 2.11.6.95) 101,5 12.9. 102,0 103,9 SZB1 10,0 2.(15.9,95) 102,6 7.9. 103,0 105,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 177/95-19. 9. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon Št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Mm. 1000 su irsra 1EAR 2.421 3,37- 19.9. 2.500 2.900 2,700 2.360 2.203 1RD0 200 (7](30.6.95.) 5.220 4.9. 4.600 HBR0 55 (1.6.95) 3.010 ,66- 19.9. 3.000 3.050 3.010 3.010 105 m 2.000 18.9. 1.800 2.070 RDR0 (15.6.95) 10,000 18.9. 10.500 14,700 1GSR 589,9 ,40 19.9. 591,0 619,0 605,0 575,0 1.187 ms i Mlin mr ALDP 2.000 15.9. 2.021 2.300 KBP0 320 (1.6,95) 3.000 13.9. 2.885 3.050 KEPI 10.000 KBPP 30.000 15.9. 26.000 30.000 RGP0 (6) 900,0 12.9. 900,0 1.300 IMG 360 (25.5.95) 4.579 7,53- 19.9. 4.550 5.700 5.010 4.501 2,139 nag LOK 10,0 6.(1.4.951 101,5 ,06- 19.9. 100,0 101,7 101,5 101,5 1.052 MLJ0 10,0 6.(1.4.95) 102,9 15.9. 100,3 103,8 OSMO 10,0 4.(1.9.95) 101,1 15.9. 101,5 103,0 3LS0 10,0 4.(1.10.94) 101,9 18.9. 100,8 103,0 ]NM 11,0 3.(1.9.95) 103,0 ,26 19.9. 103,0 103,0 103,0 103,0 2.833 3P0 10,0 7.(1195) 101,5A 19.9. 100,5 103,2 101,5 101,5 84 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 100,0 14.9. 81,0 110,0 mo 10,0 3.(1.4.95) 103,4 ,25 19.9. 103,3 103,5 103,5 103,4 1.339 Igo dnevni (v SIT) podnevni (v SIT) |l20 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. bi 97,2 15.9. 97,2 97,4 klel nak. bona (v SIT) NBS2 15.973 4,03 19.9. 15.370 16.000 16.000 15.000 1.805 del nat. bona (v SIT) ®S3 3.899 ,75 19.9. 3.856 3.983 3.982 3.833 1.634 miru BMT5 101,4 4.9. BMD5 96,0 5.9. 96,0 BM5 BVT5 100,9 18.8. BVD5 95,9 4.9. BV5 SBI 19.9.95 prejšnji d T d% 1.215,/6 1.203,13 12,63 1,05 Vse pravice pridržana Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.;1 - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l>za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplatilo vmesne dividende; (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5}-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6}-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7>dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno demico; (10>o dividendi bo odločala skupšč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max.,min-najvisji oz. najnižji tečaj določ. vrednostnega papirja; VREDNOST DOLARJA V SVETU 19.09.1995 ob 17. uri NEMČIJA valuta marka tekoči najvišji 1.4899 najnižji 1.4802 nakupni prodajni 1.4866 1.4876 JAPONSKA jen 104.15 104.25 104.37 103.15 V. BRITANIJA funt 1.5451 1.5456 1.5483 1.5428 ŠVICA frank 1.2056 1.2066 1.2086 1.2030 FRANCIJA frank 5.1130 5.1155 5.1194 5.0960 NIZOZEMSKA gulden 1.6650 1.6660 1.6732 1.6584 ITALIJA lira 1612.25 1613.25 1617.25 1607.80 BELGIJA frank 30.565 30.575 30.642 30.450 AVSTRIJA šiling 10.4550 10.4500 10.4800 10.4110 ŠPANIJA pezeta 127.09 127.14 127.50 126.58 SVEDSKA krona 7.1403 7.1403 7.1940 7.1264 NORVEŠKA krona 6.4945 6.4975 6.4695 6.4695 DANSKA krona 5.7560 5.7590 5.7660 5.7475 FINSKA marka 4.4295 4.4245 4.4340 4.4003 PORTUGALSKA eskudo 154.67 154.77 154.80 153.90 IRSKA funt 1.5773 1.5793 1.5810 1.5747 GRČIJA drahma 238.87 238.00 239.95 237.81 KANADA dolar 1.3618 1.3623 1.3640 1.3572 AVSTRALIJA dolar 0.7604 0.7609 0.7615 0.7552 EVROPA ECU 1.2605 1.2615 1.2651 1.2582 zlato 384.50 385.00 srebro 5.46 5.40 /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO Piazza A. Diaz 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358| MILANSKI DEVIZNI TRG 19. SEPTEMBER 1995 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka avstralski dolar 1616,640 2037,290 1086,160 316,090 2498,030 969,670 52,801 12,703 280,350 2550,730 6,758 10,445 1186,960 15,503 1339,280 154,420 248,640 224,880 364,520 1230,260 19. SEPTEMBER 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2500 10,7500 kanadski dolar 7,5500 7,9500 funt šterling 15,8000 16,6000 švicarski frank 849,0000 881,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 200,5000 208,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,6320 0,6660 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 141,7000 148,3000 finska marka 230,5000 240,5000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 9,7500 10,2500 slovenski tolar 8,20 8,70 hrvaška kuna 180,0000 215,0000 j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 20. septembra 1995 SLOVENIJA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kulturnica, Zidovska steza 1 Četrtek, 21. septembra, ob 17. uri: Nace Simončič: VELIKI KIKIRIKI, za izven. Veliki oder Sobota, 23. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za-izven. Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12,-ure, informacije ob istem času po tel.: 314-962. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO Jutri, 21. septembra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za izven. Predstava H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO je na sporedu: - danes, 20. septembra, ob 15.30 za abonma Sreda pop. in izven; - v petek, 22. septembra, ob 19.30 za abonma •Petek in izven; - v soboto, 23. septembra, ob 19.30 za abonma Sobota in izven. Nedelja, 24. septembra, ob 18. uri: predpremiera: B. Kobal - G. G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL-TeL: 210 852. SNG MARIBOR Opera in balet Četrtek, 21. septembra, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG: balemi večer DONAUBALLET 95. AMATERSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE MARIBOR Petek, 22. septembra, ob 20. uri na Malem-odru SNG Maribor: krstna izvedba »spectacle arabe« ALAMUT. PPG NOVA GORICA Abonmajski program za sezono 1995/96 - Peter Bames: ZATON SONCA IN SLAVE, režija Dušan Mlakar; item- LU- - Sam Shepard: MISEL LAZNIVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja); - Mary Chase; HARVEY, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila); - Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bo-net (premiera 30. maja); - Federico Garcia Lprca: DOM BERNARDE AT BF,, režija Bojan Jablanovec; - Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija Jaša Jamnik; Vpis abonmaja poteka od 25. septembra do 9. oktobra v PDCLTrg Edvarda Kardelja 5, Noya Gorica vsak delavnik med 8. m 12. ter 15. m 18. uro pri blagajni ali v upravi gledališča. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE NE, igra za otroke, za izven. CANKARJEV DOM Petek, 22. septembra, ob 20. uri v Grajski dvoram v Murski Soboti - Premiera: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj, v sodelovanju z-ZKO Murska Sobota. Emil Hrvatin: CELICA - ^politična premiera, četrtek, 21. septembra, - intimna premiera, četrtek, 21. septembra, ob 21.30; - jposlovna premiera, petek, 22. septembra, ob - sakralna premiera, sobota, 23. septembra, ob 19.30; - artistična premiera, sobota 23. septembra, ob 21.30. mic ter vse informa-1G, Trg francoske re-ucije 5, ali po tel/125 33 12 od 10. do 12,-ure ter od 15.30 do 17.30. 5 l 8 r M $ l 4 MIAMNIMO 6 i»»i 11 RT POSTANITE ČLAN KLUBA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA Vpis in vse informacije v prodajni galeriji SMG. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA b?st Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovat-cheva otvorili novo sezono. Koncert bodo ponovili v soboto, 23. t. m., ob 18. uri (red B). V nedeljo, 24. t.m„ ob 21.00 ponovitev koncert v Vidmu v Palamostre. Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po Solan, na univerzi in raznih podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Pemo in Francesco Macedonio otvorili novo gledališko sezono. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in univerzi. Potrditev starih abonmajev do 12. oktobra. Grad Sv. Justa V soboto, 23. t. m., ob 22. uri »Dulcis in fundo«, zaključna prireditev ob sklenitvi sezone. Vstop prost. Gledališče Miela Danes, 20. t. m., ob 21. uri predvajanje treh dokumentarcev o jedrskih poskusih v Pacifiku »Moruroa mon amour«: »Tahiti, v breme pričam« (Vel. Britanija ’88), »Radio Bikini« (ZDA ’87) in »Moruroa, velika skrivnost« (Francija '93). GRLJAN-Disko On Air Danes, 20. t. m., ob 21. uri »Lo spazio non e un opi-nione« zaključni večer z nagrajevanjem za absamble in soliste, ki so sodelovab na natečaju »Progetto Mu-sika«, ki jo ga priredili Združenje Globogas, Zadruga La Quercia, Radio Onda Libera in II Piccolo. KOROŠKA CELOVEC V Mestnem gledališču bo jutri, 21. t. m., ob 19.30 premiera opere »Cavalleria rusticana«. BELJAK Studijski oder: danes, 20. t. m., ob 20. uri premiera: Menubeln »An den Mann gebra- cht«. Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 20. uri. TINJE V Domu prosvete bo danes, 20. t. m., ob 19.30 okrogla miza na temo »Čaščenje narodnih herojev - nevarnost za mir v deželi?«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA SKUC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA Galerija SKUC že od samega začetka podpira mlade, Se neuveljavljene ustvarjalce. Predstavlja jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto Se ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje: - kratko konceptualno predstavitev likovnega projekta (razstave), ki ga avtor želi uresničiti v Galeriji Skuc, - natančno biografijo, - fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejšin del ali projektov, - kataloge, zloženke, vabila, druge podobne tiskovine (če jih avtor ima) in opis prejšnjih projektov. Prijave sprejemajo no 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoč pri pripravi, uresničitvi, promociji in dokumentaciji projekta. Dodatne informacije: Galerija Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Tel&fax: 061/216540. XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Phan, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesna otvoritev razstave in podebtev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. uri v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih pomagbo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure in v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču sob Monfort v Portotožu. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču sob Monfort. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Studijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park): danes, 20. t. m., ob 10. uri zasedanje »Legislazioni psichiatriche nelVAlpe Adria e confronto«. V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Don-na« v izvedbi »Centro Doima«; ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu gledališka predstava Lelle Costa. V petek se v tržaški dvorani Tripcovich začenja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi. Na prvem koncertu bo orkester tržaške opere dirigiral Julijan Kovačev, kot solistka pa bo nastopila violončelistka Anne Gastinel. SLOVENIJA GLASBENI SEPTEMBER '95 VELENJE Jutri, 21. septembra, ob 20 uri bo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjske-ga, Jenkova 4, koncert Komornega orkestra in solistov: Irene Grafenauer, flavta, Marie Graf, harfa, Gorana Košute, violina, Črtomirja Siškoviča, viola. Program: A. Part Tabula rasa za-dve violini in orkester; E. Elgar Serenada za godala; B. Britten - Lacrimae (Reflections on a Song of Dovvland) za violo in orkester; W. A. Mozart Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru KV 229. MARIBOR Danes, 20. septembra, ob 20.uri bo v Viteški dvorani mariborskega gradu koncert zasedbe Musiča Antiqua Koln (na sliki desno): Florian Deuter, baročna violina, Reinhard Goebel, baročna violina in viola, Victoria Gun, viola, Markuš Mollenback, violončelo, Christian Rieger, čembalo, orgle. Spored:-Henry Purcell in njegov čas (B. Marini, J. Blow, G. Legrenzi, G. Muffat). CANKARJEV DOM. LJUBLJANA V petek, 22. septembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solist Miran Kolbl, violina. Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa! ILIRSKA BISTRICA Danes, 20. septembra, ob 21.30 bo v-MKNZ nastopila na svojem edinem koncertu v Sloveniji ameriška skupina Chokerbore - obeta se originalni noise pop na sledi Pixies in Jane’s addiction. CAFE BELVEDERE. BLED V petek, 22. septembra, ob 21. uri bo v Titovi čajnici nad Vilo Bled koncert-etno glasbe. Nastopa trio Flamenco Sketches: Denis Biason, kitara, Paolo- dal Sacco, kitara, Umberto Trombetta Gandhi, tolkala. Flamenco Sketches je trio, ki ga navdihuje duh flamenka. Značilnosti njegove glasbe so akustična hispanska dimenzija, ritem in improvizacija. ROCK FESTIVAL KAMNIK 95 V petek, 22. septembra, se bo ob 19.-uri v kinodomu (pri KIK-u) začel letošnji rock festival Kamnik. Nastopajoči: It’s not for sale, Baby Can Dance,-Psyhopath, Regrat. POSTOJNA V petek, 22. septembra, ob 20. uri bo z koncertom v postojnskem begunskem centru začela slovensko turnejo nizozemska skupina Zool, katere glasba je mešanica več zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter MKC Koper. KRANJ V petek, 22. septembra, ob 20.30 bo na gostniskem vrtu Pod marelo koncert jaz glasbe. Nastopil bo Jazz sekset Tro-uble Makers. RAZSTAVE SLOVENIJA FJK U MODERNA GAIERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 20. septembra v Moderni galeriji. CANKARJEV DOM V galeriji CD je do 20. septembra na ogled razstava Josefa Albersa. V mali galeriji CD je 20. septembra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja. V Veliki sprejemni dvorani bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo tapiserij nemškega umetnika VVemerja Mollerja. MALA GALERIJA. Slovenska 35 V galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5 V galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča. GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck. GALERIJA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL V galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini. GALERIJA EGURNA. Gregorčičevo 3 V galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda. GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 V galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarja Barda lucundusa. GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40 V galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto. GALERIJA LOŽA. Koper V galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu. JOŽEFOVA GALERIJA. Gomil trg 21 V galeriji je na ogled razstava Sobice - arhetipi in artefakti Dušana Lipovca. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR V salonu je na ogled razstava slik, akvarelov in grafik nemškega slikarja Hermanna Glocknerja. GALERIJA SKUC V galeriji bodo nocoj ob 20. uri odprli samostojno razstavo mladega fotografa Tomaža Gregoriča. daliSče Miela edeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo sporedu recital pianista Atestira Cesara. Koncerte, osem ilovanju z Zadrugo Bonaven-i in bodo trajali do 17. de-ibra. Nastopilo bo osem mto; že uveljavljenih pianistov, te o izvajali Beethovnove sona; /stopnice so na razpolago prt ima stane 50.000 lir. dinski dom Tergeste (Mira-ski drevored) les, 20. t. m., ob 17. uN istava glasbe in poezije z ■io Grazio Detoni-Campa" a, Bianco Sarti in Sergionj inijem. Nastopila bo tudi ka Marisa Surace. PENTABOR deljo, 24. t. m., t.m., ob 18-iGlasba iz časa koncila v tu«. Nastopa »II Virtuoso n- . ., X /f n TO-1 rt čtivi 4 o f ' i i r\T*l Tlfl I SC , Marco LjOzzi iKontraieuup-:rto Gianotti in Armando :eschini (tenor), Marco Baz-n Giancarlo Guarino (bas). :ert prireja Gallus Consort v dovanju z deželnim seru RAI in tržaško pokrajino- vanski cerkvi bo v pone-k, 25. t. m., ob 21. uri koti- FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri. na ogled razstava izkopanin antične Eble. GORICA Kulturni dom: do 8.10. bo na ogled razstava slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL - V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. PASSARIANO V Vib Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasolimju- KOROŠKA________________________________________ CELOVEC Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstfomm (Villacherstrasse 8/nj: do 14.10 razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec. PLIBERK - Do 14.10 razstavlja VVemer Berg. TINJE - Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga. ŠPORT Sreda, 20. septembra 1995 23 KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠPANIJI V Pirenejih Zulle le pokazal zobe Švicarski kolesar je dobil 16. etapo z več kot 3 minutami prednosti pred Jolobertom PLA DE BERET - Švicar Alex Ziille se je v prvi od treh pirenejskih etap delno oddolžil za svoj dosedanji klavrn nastop na kolesarski dirki po Španiji. Na 197 km dolgi etapi od Tarrega do Plat de Bereta je zmagal s prednostjo več kot treh minut pred drugouvrščenim in vodilnim v skupni uvrstitvi, Francozom Laurentom Jalabertom, ki pa je še za 14 sekund povečal prednost pred Spancem Abrahamom Dlanom, ki je na cilj prispel kot deveti. Zulle in sedem drugih kolesarjev je glavnini pobegnilo na polovici etape. Ko je do cilja manjkalo Se 60 kilometrov, je prednost vodilnih znašala več kot 8 minut. Med vzponom na 2070 m visok Fort de la Bonaiuga je glavnina drugega za drugim ujela vse pobegle razen Ziilleja. Za Švicarja je bila to prva etapna zmaga na španski dirki, pomenila pa je nov uspeh moštva ONCE, za katerega tekujejo trije od štirih najvišje uvrščenih na skupni lestvici. Današnja 17. etapa je dolga 179 km, kolesarji pa bodo prestopili francosko mejo. Cilj bo namreč na vrhu 1730 m visokega Luz Ardidena, udeleženci pa se bodo povzpeli tudi na sloviti Tour-malet. Vrstni red 16. etape (Tarrega - Pia de Beret, 197, 3 km): 1. Ziille (Svi) 5 ur 13 minut 24 sekund; 2. Jalabert (Era) po 3:20; 3. Bartoli (Ita); 4. Garcia (Spa); 5. Virenque (Era) po 3:34; 6. Gianetti (Ita); 7. Pistore (Ita); 8. Mauri (Spa); 9. Diano (Spa); 10. Bmyneel (Bel) isti čas. Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Era) 74 ur 48:07; 2. Diano (Spa) + 6.18; 3. Bruyneel (Bel) + 7.36; 4. Mauri (Spa) + 7.49; 5. Bartoli (Ita) + 9.23; 6. Virenque (Era) + 9:57; 7. Pistore (Ita) + 10:01; 8. Clavero (Spa) + 11.11; 9. Garcia (Spa) + 11.12: 10. Garcia Casas (Spa) + 11.16; 11. Rodrigues (Por) + 11.23; 12. Mercfoc (Bel) + 12.38; 13. Della Santa (Ita) 12.40; 14. Serrano (Spa) + 13.29; 15. Gianetti (Svi) + 15.05; 16. Plaza (Spa) + 15.31; 17. Luis Casero (Spa) + 15.58; 18. Espana (Spa) 17.40; 19. Mei-nert (Dan) 19.54; 20. Pellicioli (Ita) 21.36. SVETOVNI REKORDI Mednarodna atletska zveza ni potrdila vseh rekordnih dosežkov Kaj bo z rekordom Pedroso? MONTE CARLO (STA/AP) - Mednarodna atletska zveza (lAAE) je v Monte Carlu priznala nov svetovni rekord Haila Gebrese-lassija v teku na 5000 metrov, ki ga je ta dosegel na mitingu v Ziiri-chu. Svetovni rekord v tej disciplini po novem znaša 12 minut, 44 sekund in 39 stotink. Prejšnji rekord je imel Moses Kiptanui (12:55.30.) Priznani so bili še naslednji rekordi: Moses Kiptanui v teku čez zapreke na 3000 metrov (Ziirich; 7:59.18), Daniela Bartova v skoku s palico (421) in Olga Kuznekova v metu kladiva (68.16). LAAE pa se še vedno odloča o priz- nanju rekorda Marije Mutole v teku na 1000 metrov (2:29.34), Fer-nande Ribiere na 5000 metrov (14:36.45) in novem rekordu Bartove v skoku s palico (422). Nobene končne odločitve še ni tudi o rekordu Kubanca Ivana Pedrosa, ki je na mitingu v Se-strieru skočil v daljavo 896 centimetrov, kar je za centimeter dlje od dolžine, ki jo je dosegel Američan Mike Powell in je še vedno veljavna kot svetovni rekord. Zaradi dvomljive meritve hitrosti vetra itatijanska atletska zveza ni bila pripravljena potrditi Pe-drosovega rekorda, zato je kubanska atletska zveza vložila pritožbo pri LAAE. ŠAH / BOJ ZA SVETOVNI NASLOV KASPAROV - ANAND Tudi v peli partiji remi NEW YORK - Tesen dvoboj med Rusom Gadjem Kasparovom in Indijcem Visvvanathanom Anandom za naslov profesionalnega svetovnega Šahovskega prvaka se nadaljuje. Tudi v peti partiji, ki se je končala v noei na torek v newyorškem VVorld Tra-de Centru, sta se nasprotnika razšla brez zmagovalca. Izzivalec Anand je tokrat igral z belimi figurami, branilec naslova Kasparov pa je Se tretjič igral sicilijanko. Po 27 potezah sta se oba pdlocila za remi. Tako je izid po peti partiji 2-5:2.5. Elektrika usodna za Oleaa Tverdohleba DNJEPROPETROV-SK - V Dnjepropetrov-skn so včeraj pokopali 26-letnega ukrajinskega atleta Olega Tver-dohleba, evropskega prvaka iz Helsinkov 1994 v teku na 400 metrov z ovirami. Atlet je zapustil ženo Svetlano, prav tako odlično športnico, in štiriletnega sina. Kot je povedal predsednik ukrajinske atletske zveze Jurij Tumasov, je Tverdohleba iz doslej še nepojasnjenega razloga ubila elektrika, ko je v nedeljo na hiši svoje matere popravljal streho. Do 14 poteze sta bila °ba finalista izenačena. Do 14 poteze sta finalista sledila poteku tretje partije, nakar se je Kasparov °dločil za spremembo, ki mu je prinesla prednost. Anand je uspel premostiti pozicijske težave, čeprav je moral o 19 potezi razmišljati kar 30 minut. »Ta dvoboj je maraton in nikakršen Sprint na 100 metrov. Za sabo imava komaj četrtino poti- Dvoboj bo še dolg,« je razložil Kasparov. 32-let-ni profesionalec iz Moskve je priznal, da bo dvoboj z močnim Indijcem še zelo težak. Poteze 5. partije: beli Anand - črni Kasparov (siciljanka, sistem Sche-verninger): 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4, 4-Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6- Le2, e6; 7. 0-0, Le7; 8. 94, Sc6; 9. Le3, 0-0; 10. f4> Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Ld3, Sb4; 13. a5, Ld7; 14. Sf3, Tac8; 15. De2, Lc6; 16. Lb6, Db8 17. Sd4, Sxd3; 18. cxd3, d5, 19. Df3, Sd7; 20. sxc6, bxc6, 21. Sa4, Dd6; 22. De3, Db4; 23. Tfcl, c5; 24. Df3, Sf6; 25. Sc3, Ld8; 26. exd5, exd5; 27. Sxd5, Sxd5 - remi. ATLETIKA Na mitingu v Beogradu tudi Privalova BEOGRAD - V finalu atletske Velike nagrade ZRJ, ki je bil včeraj v Beogradu, je poleg najboljših domačih atletov nastopilo tudi nekaj svetovnih zvezd, med njimi tudi Iri-na Privalova, ki je zmagala v teku na 100 m (11.63). V skupnem seštevku petih mitingov je zmagovalec Dragutin Topič, ki je preskočil 225 cm, pred metalcem krogle Draganom Peričem in metalcem kopja Radovanom Sčekičem. V finalu so nastopili športniki iz 12 evropskih držav, ki jih je v dežju pozdravilo 6.000 gledalcev. Zmagovalci po disciplinah: 100 m - ženske: Privalova (Rus) 11.63; moški: Rurak (Ukr) 11.04; 400 m -ženske: J. Rurak (Ukr) 52.67; moški: Kulbacki (Ukr) 46.51; 1.500 m -moški: R. Kiptanui (Dan) 3:54.86; 3.000 m - ženske: Mirošnik (Ukr) 9:09.39; višina - moški: Topič (ZRJ) 225; daljava: J. Semenj uk (Ukr) 783; krogla - moški: Bagač (Ukr) 19.42; ženske: Mitkova (Bolg) 18.22; kopje -moški: Sčekič (ZRJ) 74.18; ženske: Farkaš (ZRJ) 45.44; troskok - moški: Glušenko 16.35. (M. M.) DOPING / NOV PRIMER Kitajka Du Xiujie bo morala vrniti zlati kolajni z univerzijade TOKIO - Kitajka Du Xiujie, ki je na univerzijadi v Fukuoki na Japonskem osvojila zlato kolajno v teku na 200 metrov in srebrno v teku na 400, bo morala obe odličji vrniti. Pri kontroli dopinga, ki ga je izvedel Mitsubishijev kemični laboratorij, so v Kitaj kini krvi odkrili strihnin, ki je sicer nevaren strup, vendar lahko predelan služi kot močan stimulator živčnega sistema. Kitajski športniki so v zadnjih letih presenečali športno javnost z nenadnim prebojem v sam svetovni vrh športnih panog, v katerih prej niso dosegali omembe vrednih rezultatov. Nenadni uspehi so v športnem svetu zbudili sumničenja, da ti vrhunski izidi niso le plod intenzivnih treningov, ampak rezultat nedovoljenih sredstev. Kitajske tekačice so »eksplodirale« leta 1993 na svetovnem atletskem prvenstvu v Stuttgartu v Nemčiji, ko so osvojile 6 zlatih odličij na progah od 1.500 do 10.000 metrov. Na azijskih igrah lani v Hirošimi so se jim pridružile še plavalke, ki so dosegle izjemne rezultate na vseh progah. Trener kitajskih tekačev in tekačic Ma Junren je takrat povedal, da so odlični izidi plod naravnih napitkov iz črvov in želv. Junrenove besede zanikajo antidopinška testiranja, ki so v krvi štirih tekačic odkrila sledove steroida dehidrotestosterona, podobno je bilo pri sedmih plavalkah. Plavalni svet je takoj zahteval prepoved nastopov kitajskih plavalk in preiskavo programov njihovih treningov. Zanimivo je, da kitajske atletinje letos na SP v Gote-borgu niso uspele priti niti v finale tekov na dolge in srednje proge, kar je v popolnem nasprotju z njihovimi dosežki izpred dveh let. NOVICE Marčulionis v Sacramentu SACRAMENTO (STA/AP) - Litvanski košarkar Sarunas Marčulionis, najboljši igralec letošnjega evropskega prvenstva v Atenah, bo v novi NBA sezoni igral za moštvo Sacramento Kings, ki je iz Seattla pripeljalo še krilnega igralca Byrona Houstona, v zamenjavo pa Supersonicsom odstopilo Francka Brickowskega. Korčnoj zmagal v »bitki spolov« VVENZHOU (STA/Xinhua) - Mednarodni šahovski velemojster Viktor Korčnoj je v VVenzhou na Kitajskem z drugo zaporedno zmago končal dvoboj v štirih partijah proti dvakratni ženski svetovni šahovski prvakinji Kitajki Xie Jun. Končni izid tega dvoboja, ki so ga poimenovali kar »bitka spolov«, je bil 3:1. Kitajka Xie je po dvoboju izjavila, da ji bo to služilo kot dobrodošla izkušnja pred obrambo naslova svetovne ženske prvakinje v šahu, ki je napovedan proti koncu tega leta. Avstralci ne dajo Talbota SYDNEY (STA/AP) - Avstralski olimpijski komite (AOC) je ponudil zaposlitev trenerju plavalne reprezentance Donu Talbotu, da bi ga odvrnili od nameravanega sprejema delovnega mesta trenerja britanske olimpijske plavalne reprezentance. Tal-bot bo dobil delo občasnega svetovalca za pomoč pri zbiranju denarja za nastop avstralske plavalne reprezentance na olimpiadi v Sydneyu leta 2000. Ponudbe zaenkrat še ni komentiral, ker še nima natančnega pregleda o njeni vsebini. Generalni sekretar AOC Craig McLatchey je povedal, da je Talbot odličen trener in bodo storili vse, da bi ga obdržali vsaj do konca sydneyske olimpiade. S podobno potezo je AOC zadržal v domovini tudi trenerja kolesarske reprezentance Charlija VValsha. Svensson bo vodil Švedsko še tri leta STOCKHOLM (STA/AP) - Trener švedske nogometne reprezentance Tommy Svensson je privolil, da bo še nadalje ostal na svojem položaju. Svensson je s švedsko nogometno zvezo podaljšal pogodbo do leta 1998. Švedski trener je po neuspehu reprezentance na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Angliji leta 1996, na katero se jim ni uspelo uvrstiti, hotel odstopiti, vendar si je premislil in se odločil, da bo vztrajal. V to so trenerja, ki je pred kratkim zavrnil »bogato« trenersko ponudbo španskega prvoligaša Atletica iz Bilbaa, prepričali nogometaši po kvalifikacijski tekmi proti Švici (1:1), ki je dokončno pokopala upe Švedov na nastop na EP. Svensson bo imel popravni izpit na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Franciji leta 1998. Sprejem za odbojkarje ZRJ BEOGRAD - Odbojkarska reprezentanca ZR Jugoslavije se je po uspehu na 19. EP v odbojki za moške prepolovljena vrnila v Beograd. Večina njenih članov igra v tujini, zato so se morali vrniti k svojim vsakodnevnim obveznostim. Za igralce, ki so se v Atenah okitili z bronom, so pripravili sprejem na beograjskem letališču, pozdravili so jih vsi največji športni funkcionarji in predstavniki Skupščine Srbije. Evforija po osvojitvi (ne) pričakovane kolajne (po več kot triletnem prisilnem odmoru) je zajela vse ljubitelje odbojke v ZRJ in tudi odbojkarje, ki so obljubili, da se bodo s prihodnjega tekmovanja vrnili z zlatom. (M. M.) B J. Armstrong odhaja med »bojevnike« TORONTO (STA/AP) - Kanadsko moštvo Toronto Raptors, ki nastopa v ameriški profesionalni košarkarski ligi, je zamenjalo igralca B.J. Armstronga za dva igralca moštva Golden State War-riors. Armstrong, ki je bil prvi izbor Toronta na »draftu«, je izjavil, da si ni nikoli želel igrati za njih, zato so mu Kanadčani po prenehanju blokade aktivnosti v NBA dali proste roke za odhod. Raptorsi, za katere bo to prva NBA sezona, bodo imeli v svojih vrstah med drugimi tudi: Victorja Alexandra, Carlosa Rogersa, Dwayna VVitfielda, Martina Levvisa in Michaela McDonalda. Fraizerjeva v drugi krog TOKIO (STA/AFP) - Američanka Amy Fraizer, sedma nosilka teniškega turnirja WTA z nagradnim skladom 430.000 ameriških dolarjev v Tokiu na Japonskem, je v prvem krogu premagala Nizozemko Stephanie Rottier s 6:0 in 6:2. Japonka Naoku Savvamatsu, osma nosilka, je izločila rojakinjo Hiroko Mochizuki s 6:1 in 6:1. Marianni VJierdel Wtmeyer iz ZDA pa je napredovanje v drugi krog preprečila Amanda Coetzer iz Južne Afrike, ki jo je premagala s 7:5, 5:7 in 7:6 (5). Izidi: Amy Frazier (ZDA, 7) - Stephanie Rottier (Niz) 6:0, 6:2, Kimberly Po (ZDA) - Lea Ghirardi-Rubbi (Era) 6:0, 6:2, Park Sung-Hee (JK) - Jana Nejedly (Kan) 2:6, 6:4, 6:2, Naoko Savvamatsu (Jap, 8) - Hiroko Mochizuki (Jap) 6:1, 6:1, Wang Shi-ting (Tai) - Shaun Stafford (ZDA) 6:1, 6:2, Mana Endo (Jap) - Haruka Inoue (Jap) 7:6 (4), 6:0, Amanda Coetzer (JAR) - Marianne Werdel-Wit-meyer (ZDA) 7:5, 5:7, 7:6 (5), Naoko Kijimuta (Jap) - Dominique Monami (Bel) 6:3, 6:2, Yuka Yoshida (Jap) - Li Fang (Kit) 7:6 (3), 4:6, 6:3. NOGOMET NOGOMET / SINDIKAT NA POHODU KOLESARSTVO / POKAL PLACC1 Kje bo tekma Italija -Hrvaška? Odloča Uefa Campana: 48 ur počitka je premalo Nasprotovanje torkovim pokalnim tekmam po nedeljskem prvenstvenem naporu Po Casagrandejevi zmagi besedni napad na selektorja Martinija Donoti protestiral proti izključitvi iz reprezentance OPORTO - Izvršni odbor evropske nogometne zveze (UEFA) včeraj ni sprejel nobenega sklepa v zvezi s kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo med Hrvaško in Italijo. Vprašanje bodo verjetno rešili jutri v Oportu ali pa v petek v Švici. UEFA mora še preučiti stanje v v Zagrebu in Splitu (varnost, prevozi), ki kandidirata za gostiteljico srečanja. Predsednik italijanske nogometne zveze FIGC Antonio Matarrese je med zasedanjem izjavil, da »Italija ne nasprotuje nastopu na Hrvaškem, glede kraja pa prepušča izbiro Uefi«. VICENZA - Vodja sindikata italijanskih nogometašev (AIC) Sergio Campana je poslal predsedniku italijanske nogometne zveze (FIGC) Antoniu Matarreseju pismo, v katerem ga opozarja na nevzdrznost položaja igralcev tistih moštev, ki so zaradi pokalnih nastopov prisiljeni igrati tudi v razmaku manj kot vsakih 48 ur. »Mnogi nogometaši moštev, ki so zaposlena v evropskih pokalnih tekmovanjih, in njihovi klubski zdravniki so pozvali naš sindikat, naj si prizadeva doseči ukinitev torkovih nastopov. Zagotavljajo nam, da pomeni to za igralce prehud telesni in psihični napor. Posebno velja to za tiste, ki igrajo prvenstveno tekmo v nedeljo zvečer,« je rečeno v Campanovem pismu. S šefom sindikata soglaša tudi večina klubskih zdrav- NOVICE Brazilija prva, Italija na 5., Slovenija na 81. mestu lestvice Fifa ZURICH - Brazilija, štirikratni svetovni prvak, je še naprej zanesljivo na prvem mestu lestvice mednarodne nogometne zveze (FIFA). Na drugo mesto se je povzpela Španija, ki ima več (preveč?) igralcev, ki so precej radodarno dobili državljanstvo. Tu naj omenimo le Argentinca Pizzija, Brazilca Donata, Italijana Pier Luigija Cherubina in v kratkem celo Jordija Cruijffa. Italija se je s 6. povzpela na 5. mesto. Slovenija pa je obdržala, kot minuli mesec, 81. mesto. Največji skok je dosegla Republika Češka, ki se je z 28. prerinila na 19. mesto. Naj omenimo, da med prvimi 20 državami ni Anglije, ki je »domovina« nogometa in je bila še pred leti vodilna svetovna nogometna sila. Zanimivo je tudi, da je Hrvaška le na 48. mestu s 37, 31 točkami in da je pred njo, na 47. mestu celo Mali. VRSTNI RED: 1. Brazilija 68, 42 točk; 2. Španija 59, 69; 3. Nemčija 59, 28; 4. Norveška 58, 86; 5. Italija 58, 10; 6. Argenitna 57, 80; 7. Danska 57, 51; 8. Rusija 56, 75; 9. Mehika 54, 93; 10. Švica 54, 41; 11. Bolgarija 54, 40; 12. Porgualska 54,17; 13. Kolumbija 53, 53; 14. Romunija 53, 14; 15. Švedska 52, 84; 16. Francija 52, 83; 17. Nizozemska 51, 25; 18. ZDA 50, 09; 19. Češka 49, 32; 20. Irska 49, 26; 21. Egipt 48, 97; 22. Urugvaj 48, 68; 23. Zmabija 47, 57; 24. Škotska 47, 56; 25. Gana 47, 53... 48. Hrvaška 37, 31; 49. Litva 37, 16, 73. Ukrajina 30, 92; 81. Slovenija 26, 64, 94. Jugoslavija 21, 28; 122. Estonija 12.82. Košarkarka Al liga: drevi Nuova Tirrena - Mens Sana RIM - Drevi bodo vnaprej odigrali tekmo 2. kola italijanske košarkarske Al lige. V Rimu se bosta namreč pomerih domača Nuova Tirrenia in Mens Sana Siena. Rimsko moštvo, ki je na uvodnem srečanju v Trstu premagalo domači Illy, je danes nesporni favorit. Ostala srečanja tega kola bodo igrah jutri. Tržaški Illy bo igral v Bologni, kjer ga čaka izredno težka preizkušnja, srečanje z domačim Teamsystemom. V A2 ligi pa bo jutri goriški Brescialat gostoval v Imoli. Niki Lauda naj bi še naprej ostal pri Ferrariju BONN - Niki Lauda je dejal, da bi lahko še naprej ostal pri Ferrariju, če bo rešil spore s tehničnim direktorjem Jeanom Todtom. »Res je, sprt sem s Todtom, ki je prišel k Ferrariju po moji zaslugi. Ce bom zgladil ta spor, sem pripravljen še naprej sodelovati s Ferrarijem.« Glede novega voznika, ki ga je Ferrari najel za prihodnjo sezono, je Lauda izjavil: »S starim vozilom Schumacher gotovo ne bo svetovni prvak. Ta čas še preveč zaostajamo za drugimi ekipami, prepričan pa sem, da bomo lahko napredovah. Ferrari bi po več letih razočaranj lahko končno nudil Schumacherju vozilo, ki bi bilo konkurenčno. Schumacher, ki je ta čas najboljši voznik na svetu, bi gotovo spet prinesel Ferrariju svetovni naslov, ki ga v Italiji že preveč časa čakajo.« nikov in trenerjev. »Igrah v nedeljo in potem spet v torek je huda napaka. Potrebno bi bilo anticipirah prvenstvo na soboto, kot to delajo v bolj razvitih državah od naše,« pravi trener Lazia Zdenek Zeman. »To stališče že dolgo zagovarjam. Po nedeljski tekmi je nogometaš v torek v fizični »rezervi«. Poveča se nevarnost poškodb. Stvar je resna,« je pristavil Laziov zdravnik dr. Claudio Bartolini. Podobna stališča zagovarja tudi njegov kolega pri Interju dr. Piero Volpi, čeprav z bolj umirjenimi toni. »Problem zadeva zlasti hste ekipe, ki igrajo v nedeljo zvečer in morajo v ponedeljek odpotovah na gostovanje v tujino za torkov pokalni nastop. Vsekakor je vprašanje sporno, saj obstajajo različne teorije. Tveganje je vsekakor večje,« meni Volpi. Toda slišati je tudi drugačna mnenja. »Nam se še ni nikoli zgodilo, da bi med enim in drugim nastopom poteklo manj kot 48 ur. Lani smo enkrat igrali v nedeljo zvečer, v torek pa v pokalu UEFA, torej je minulo med obema tekmam natanko 48 ur. S strogo zdravniškega vidika je jasno, da mora biti med eno in drugo tekmo počitek primemo dolg, vendar pa menda ni dokazov, da obstaja zveza med kratkimi odmori in poškodbami,« je izjavil šef Juventusovega zdravniškega štaba dr. Ric-cardo Agricola. »Campana izraža mnenje igralcev. Dve tekmi v 48 urah, to je grožnja za našo fizično integriteto in v nasprotju z interesi nogometa, ker je lahko raven spektakla nižja,« poudarja Parmin lihem Lorenzo Minotti, ki je znan po svojih treznih sta-liščih. ***** Pravica vsakega sindikata je, da ščiti interese svojih članov, zato je treba Cam-panovo pobudo spoštovati, vseeno pa najnovejša pritožba, ki prihaja iz nogometnega sveta, ne izzveni najbolj prepričljivo. Ce bi bilo namreč res, da je za poklicnega športnika (torej nadpovprečno treniranega in deležnega vse potrebne zdravniške nege] igranje vsakih 48 ur prehud napor, bi morali na primer italijanskim odbojkarjem ob njihovem povratku z zmagovitega evropskega prvenstva v Atenah namesto slovesnega sprejema prirediti ... svečan pogreb. Po logiki Laziovega zdravnika bi morali biti namreč vsi po vrsti mrtvi (ali ponoreli), če vemo, da so prejšnji teden igrali vsak dan, v soboto pa so skupaj z Nizozemci postregli s tri ure trajajočim vrhunskim odbojkarskim spektaklom (kajne Minotti?), le dan po polfinalnem-nastopu z ZRJ, ki je trajal 103 minute čiste igre. Interjevega zdravnika bi lahko opozorili, da košarkarji v ameriški NBA med sezono stalno potujejo z enega na drugi konec ZDA, vmes pa v tednu odigrajo po tri tekme. Številne raziskave so pokazale, da nogomet med moštvenimi panogami po stopnji napornosti ne zaseda najvišja mesta. Poleg tega je vsem znano, da je v 90 minutah manj kot 50 minut čiste igre. Vse to Se ne pomeni, da so Campa-novi »kriki« brez osnove, bližje resnici pa bo, da težave nogometašev niso odvisne od trajanja počitka, temveč od ... trajanja treningov. Nogometaši namreč med vsemi vrhunskimi športniki v Italiji najmanj trenirajo, so torej slabše pripravljeni in zato bolj podvrženi poškodbam od drugih. Ostajajo pa daleč najbolje plačani, (ak) SAN MARINO - Kolesarski pokal Placci je osvojil reprezentant Fran-cesco Casagrande, ozračje po dirki pa je bilo na moč naelektreno zaradi polemik, ki so jih sprožili nekateri kolesarji, ki jih selektor »azzurrov« Alfredo Martini ni uvrstil v reprezentanco za svetovno prvenstvo v Kolumbiji. Pobudnik odločilne akcije na včerajšnji dirki je bil namreč »izločeni« Massimo Donati, ki je v zadnjih kilometrih pomagal Casa-grandeju in bil na koncu tretji za drugim reprezentantom, Davidom Cassa-nijem. »Mogoče sem Martiniju antipatičen. Verjetno je kdo drug hitrejši od mene, a ga jaz ne vidim,« je po nagrajevanju izzival Donati, podprl pa ga je tudi predsednik njegovega moštva Mercatone Uno Pezzi. Martini je takoj reagiral: »Ne izbiram po simpatijah in sem to že večkrat dokazal. Nikdar nisem rekel, da si Donah ne zasluži mesta v reprezentanci, dejstvo pa je, da sta Faresin in Colage mnogo bolj izkušena. V Kolumbiji bodo razmere izjemne in izkušenost bo zelo potrebna. Jaz moram sestavih moštvo, ne pa izbrati najboljše. To ni isto,« je pojasnil selektor. Vrstni red 45. pokala Placci: 1. Casagrande (Mercatone Uno), ki je 205 km prevozil v 5 urah 2 minutah 55 sekundah, s povprečno hitrostjo 40, 605 km na uro; 2. Cassani (Mg); 3. Donati (Mercatone Uno) po 27 sek; 4. Caruso (Ita) po 1, 28. 5. Magnim (Fra) po 2, 10; 6. Chiap-pucci (Ita); 7. Sciandri (Vbr); 8. Lanfranchi (Ita). KOŠARKA / TRIJE JUBILEJI Smelt Olimpija - Gibona v prenovljenem Tivoliju Trener Ljubljančanov Vilfan napovedal odstop LJUBLJANA - Včeraj je bila v Zavodu Tivoli tiskovna konferenca ob praznovanju 50-letnice Košarkarskega kluba Olimpija, 40-letnice Zveze športnih društev Olimpija in 30-letnice dvorane Tivoli. Poleg teh velikih jubilejev je bila tudi uradna predstavitev vseh podrobnosti ob jutrišnji slovesni otvoritvi prenovljene male dvorane Tivoli. Prenova dvorane se je začela 7. junija in bo dokončno popolnoma urejena do 5. oktobra, ko bo KK Smelt Olimpija igrala povratno tekmo s francoskim Pau Orthezom. Sama prenova je stala 287 milijonov tolarjev, sredstva pa so prispevali: mesto Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Tivoli in nekateri sponzorji. V »novi« dvorani bodo po novem samo sedišča, spremenjen je nagib tribun, s katerim so pridobili več sedežev (po novem bo kapaciteta 4050), parket je naredilo ameriško podjetje Neoshock, nov je strop, dodatno je izolirana stena med malo in veliko dvorano, nove bodo tudi reporterske kabine in stolp za kamere, preurejeni so klubski prostori, zaradi samega nagiba tribun pa so pridobili tudi tri nove garderobe s sanitarijami. Zveza športnih društev Olimpija, ki praznuje 40-letnico svojega delovanja, bo pred jutrišnjo otvoritvijo podelila posebna priznanja tistim, ki so še posebej zaslužni za uspešno delovanje društva: vsem dosedanjim predsednikom, 20-tim klubom elanom društva, 23-tim športnikom elanom društva, ki so osvajali kolajne na velikih mednarodnih tekmovanjih, petim športnim redakcijam, 12-tirn sponzorjem... Prenovljeno dvorano bosta prva preizkusila Smelt Olimpija in zagrebška Gibona v prijateljskem srečanju s pričetkom ob 19.30, pol ure prej pa bo dvorano uradno odprl ljubljanski Zupan Dimitrij Rupel (prikazan bo tudi video posnetek z zgodovino dvorane Tivoli). Vstop na to zanimivo športno prireditev bo prost, vendar se bodo pred pričetkom - glede na kapaciteto dvorane - defile brezplačne vstopnice. Vilfan odstopil »Prvi trener Košarkarskega kluba Smelta Olimpije Peter Vilfan je zaradi slabih rezultatov moštva ponudil pismeni odstop. Vse dolžnosti do sestanka Izvršnega odbora kluba prevzame dosedanji pomočnik Janez Drvarič,« je povedal direktor kluba Ivo Zorčič. Vladimir Milunovič Selektor Martini še vedno rad sede na kolo ODBOJKA V soboto začetek novega prvenstva v moški Al ligi Zarodi olimpijskih iger bo prvak znan že 24. marca - Letos precej novosti MIT .AN - Med evropskim zlatom v Atenah in sanjah o olimpijskem zlatu v Atlanti se italijanska odbojka pripravlja na skorajšnji začetek 51. državnega prvenstva. Zaradi mednarodnih obveznosti bo sezona, ki se začenja s sobotno vnaprej odigrano tekmo med neapeljskim Com Cavijem in Las Daytono iz Modeno, izredno »koncentrirana« na najkrajši možni čas. Zaradi svetovnega pokala bo sezona prvič prekinjena novembra, redni del se bo končal že konec februarja, potem pa bo sledilo dvajset dni play offa po novi formuli z 8 ekipami in dvema skupinama, eno »zmagovalcev« in drugo »poražencev«. Finale za naslov prvaka na tri dobljene tekme bo od 20. do 24. marca, pri čemer bo ekipa, ki bo izšla iz skupine »zmagovalcev« imela že eno zmago prednosti nad zmagovalno ekipo iz skupine »poražencev« in prednost morebitne odločilne tekme na svojem igrišču. To je le ena od novosti, ki bo veljala v letošnjem prvenstvu za moške, in ki so ga uradno predstavili včeraj v Milanu. Na predstavitvi nepričakovasno ni bilo selektorja Julia Velasca, ki pa ima za odsotnost verodostojno opravičilo. Zjutraj so mu namreč pred hišo v Modeni ukradli njegov bmw 5000, s katerim se je mislil odpeljati v Milan. Sezona se začenja v znamenju dogovora med odbojkarsko zvezo FIPAV in »ligo«. Društva so pristala na »koncentrirano« prvenstvo, da bi državni reprezentanci omogočila čim boljše pogoje za pripravo za nastop na olimpijskih igrah, federacija pa je zagotovila sponsoriza-cijo, H bo skupaj z dohodki od TV prenosov omogočila izvedbo ambicioznega programa na področju komunikacij, storitev in programiranja »velikih športnih dogodkov.« V prvenstvu letos ne bo ekip iz Milana in Rima. Za državni naslov pa se bodo pomerili Jeans Hatu Bologna, Sisley Treviso, Alpitour Traco Cuneo, Lube Čarima Ma-cerata, Com Cavi Napoli, Las Daytona Modena, VVuber Schio, Edilcuoghi Ravenna, Gabeca Galatron Monti-chiari, Petrarca Padova, Cariparma Parma in Gioa del Colle, ki bo edina prvenstvo začela brez sponzorja. Prvič v zgodovini bo prvenstvo potekalo pod nazivom nekega sponsorja. Tako se bo prvenstvo imenovalo »Kraft mayonnaise Cup«, Kraft in Lasonil ter drugi sponzorji pa bodo v blagajno zveze v dveh letih prispevali več kot 3 milijarde lir. Za dve leti (cena 1, 5 milijarde lir) so podaljšali tudi pogodbo z Rai in Telepiii. Za zdaj je tudi Sest tujih držav pokazalo interes, da bi odkupile pravice za prenašanje tekem italijanskega prvenstva, katerega si je lani ogledalo približno 500 tisoč gledalcev, društva pa so v blagajne dobila skoraj 6 milijard lir. Dogovor s TV predvideva neposredni prenos sobotnega srečanja po Rai 3, v nedeljo prenos ene od tekem po Te-le+2 za abonente in od decembra dalje prav tako samo za abonente Tele+2 še tekmo, ki jo bodo igrali ob petkih. »Azzurre« je včeraj predstavljal Andrea Zorzi, ki se je zavzel za bolj normalen koledar: »Razumem potrebe televizije, toda preveč tekme je na sporedu ob "nenormalnih” dnevih. Po mojem bi bil potreben koledar tekem, ki bi veljal vsaj za dve leti vnaprej.« Po Zorzijevem mnenju sta glavna favorita tudi letos Modena in Treviso s Cuneom v vlogi outsiderja. ODBOJKA / KONEC TEDNA V REPNU IN DOMU ERVATTI h Na turnirju UISP tudi Bor Mercantile in Koimpex Zjutraj na sporedu derbi - Tudi ekipe iz Slovenije in Hrvaške V zveznem pokalu naši šesterki v ločenih skupinah -^atletika h Coslovich in Machiut z vrsto Nalije v Cannesu Proti Franciji in Ukrajini Na troboju Francija - Italija - Ukrajina, M bo konec tedna v Cannesu, bosta v italijanski reprezentanci nastopili tudi dve slovenski atletinji, in sicer Claudia Coslovich v metu kopja in Margaret Macdiiut v teku na lOOm z ovirami. Medtem, ko je za Claudio Coslovich nastop v članski reprezentanci že nekaj povsem običajnega, pa je Margaret Macdiiut, M je konec prejšnjega tedna osvojila državni naslov v kategoriji »upov«, dočakala svoj prvi poziv v člansko reprezentanco, potem ko je prej že večkrat oblekla dres mlade reprezentance. Oba naša ženska odbojkarska tretjeligaša se že nekaj Časa intenzivno pripravljata za novo tekmovalno sezono, konec tedna pa se bosta njuni poti srečali. Obe šesterki bosta namreč sodelovali na mednarodnem Turnirju prijateljstva, ki ga v telovadnicah v Re-pnu in v BrišCikih (Er-vattij že drugo leto zapored prireja športna organizacija UISP (Italijansko združenje športa za vsakogar) pod pokroviteljstvom občine Zgonik. Gledalci bodo zjutraj (od 10. ure dalje) v Repnu* lahko tudi prisostvovali derbiju, saj sta bila Bor Mercantile in Koimpex vkjuCena v isto skupino, v kateri je še mladinska ekipa hrvaškega prvoligaša iz Pulja Istrska banka. Čeprav seveda ta derbi niti približno ne bo dosegel stopnje napetosti, ki je značilna za prvenstvene spopade teh naših dveh šesterk, bo srečanje vsekakor zelo zanimivo in za oba trenerja primeren predprvenstveni test Sesterke v skupini se bodo pomerile med sabo po sistemu vsak proti vsakemu na dva dobljena seta. V drugi skupini (Ervatti) bodo nastopili ljubljanski Tabor (slovenska l.B liga), Rovinj (hrvaška l.B liga) in tržaški Vol-ley ’93. Finalne tekme bodo popoldne od 16. ure dalje. Čeprav bosta Slovenijo in Hrvaško predstavljala moštvi iz 1. B lige, lahko rečemo, da bo turnir predvidoma izenačen. Znan je tudi spored tekem za italijanski zvezni pokal, ki se bo pričel v soboto 30. septembra. Bor Mercantile bo igral v skupini z videmskim Camstom (BI liga) in pa s Cordenon-som in Kennedyjem, ki bosta nasprotnika bo-rovk (in slogašic) tudi v prvenstvu. Prvo tekmo bodo borovke odigrale v Cavaliccu pri Vidmu proti Ken-nedyu, nesporen favorit za zmago v tej skupini pa je seveda videmski drugoligaš, ki se je poleti potegoval zato, da bi v svoje vrste, poleg drugih, privabil tudi borovki Be-nevolovo in Pitaccovo. Koimpexu v kvalifikacijski fazi pokalnega tekmovanja pa ne bo treba na gostovanja v Furlanijo. Igral bo namreč proti tržaškemu Volleyu ’93 (Cl liga) in pa tržiškemu Al-loysu, ki je bil poleti spet vključen v B2 ligo, potem ko je iz nje ob koncu sezone izpadel. Koimpex v tej skupini ni povsem brez možnosti, čeprav se je tržiška ekipa med prestopnim rokom precej okrepila. Marsikaj bo jasno že v prvem kolu, ko se bosta ekipi med sabo pomerili na Opčinah. ROLKANJE / MEDNARODNO TEKMOVANJE V IHANU Mateja Pulina (Mladina) Dober nastop tekmovalcev Mladine V Sprintu v absolutni kategoriji David Bogateč ugnal vso konkurenco Na 18. mednarodnem rolkarskem tekmovanju v Ihanu, na katerem je nastopilo 161 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije, so se Mladinini rolkarji dobro odrezali. Guido Masiero, ki je iz Verone, tekmuje pa za Mladino, je celo zmagal med člani, skoraj vsi ostali naši predstavniki pa so se uvrstili med prvo deseterico, kar je ob tako hudi konkurenci vsekakor lep uspeh. REZULTATI Mlajše deklice (2.400 m): 1. Pergovnik (Valkarton Ljubljana), 5. Mateja Paulina (Mladina). Mlajši dečki (2.400 m): 1. Prevec (Valkarton), 6. Ivo Košuta, 9. Matija Sirk, 10. Aleksander Tretjak (oba Mladina). Starejše deklice (4.000 m): 1. Brišar (Olimpija Ljubljana), 5. Mateja Bogateč (Mladina). Mlajši mladinci (4.000 m): 1. Jakša (Valkarton), 11. Mitja Tretjak (Mladina). Starejši mladinci (13.400 m): 1. Nagode (Valkarton), 7. David Bogateč, 13. Aljoša Pavlina (oba Mladina). Člani: 1. Guido Masiero, 7. Erik Tence (oba Mladina). Rekreativci: 1. Giacomo Pe-tozzi (Mladina). Popoldne pa so se tekmovalci v eni sami kategoriji pomerili v sprintu na 60 m. Tek- ma je bila zares spektakularna in za Mladino tudi izredno uspešna. Zmagal je namreč mladi David Bogateč s časom 7, 48 pred klubskim tovarišem Guidom Masierom (7, 61), ki sodi med najboljše sprinterje v Italiji sploh. David je tako spet pokazal izvrstne sprinterske sposobnosti. Zelo dobro sta se na tej tekmi obnesla tudi Erik Tence (8, 14) in Aljoša Paulina (8, 15), ki sta pristala med 10. in 15. mestom. V nedeljo Caka Mladinine rolkarje 5. preizkušnja za italijanski pokal, ki bo v Leccu v vseh kategorijah. Mladina se bo verjetno udeležila tekme s približno 10 rolkarji. ROKOMET / B LIGA OSTALA LE ZELJA NAMIZNI TENIS / C LIGA Kras Trimac bo tudi letos nastopal v C ligi Spet v C ligi! Zelje rokometašev Krasa, da oi se prebili v drugoli-gaško konkurenco, je Po začetnih pričakovanjih splahnela že kmalu po koncu lanske sezone. Končno drugo mesto na lestvici C lige, ki je zaradi napovedane restrukturacije Prvenstev obetalo yključitev v B ligo, se je pokazalo kot nezadostno. Poleg Musileja bo v B ligi igral Quarto d’Altino, ki je od Previsa odkupil pravico do igranja med drugo-ligaši in ligo - tako-rekoe pred nosom - pobral krasovcem. Skoda, fajti zahonokraški igralci bi si glede na i°, kar so pokazali med ietom, napredovanje tudi zaslužili. Cisto drugače pa je, Ce bi na morebitno napredo- vanje gledali z organizacijske in finančne plati. Drugoligaško prvenstvo bi bilo s tega vidika za naš klub prezahtevno. Kaže sicer, da bi pokrito dvorano nekako našli, toda stroški bi bili odločno previsoki, finančno stanje pa je v klubu, kot znano, izredno slabo. Glede na razplet zadnje sezone in negotove perspektive stojijo naši rokometaši letos pred razpotjem. Vnovič poskusiti prodor v višjo ligo ali postati takorekoC rokometni servis, s tem, da vsi igralci dobijo možnost, da igrajo glede na to, da vadi v moštvu kar trideset fantov? Potrjeni trener Bojan Mahnič, ki je kljub nekaterim ponudbam ostal pri Krasu in ostali, imajo še precej Časa za razmislek, saj se bo prvenstvo začelo šele konec novembra. Zaradi ukinitve D lige oziroma razširitve tretje lige, bo konkurenca letos predvidoma v povprečju šibkejša, bodo pa sezono popestrili derbiji, saj bo Principe (z ustanovitvijo sorodnega kluba) imel verjetno v ligi kar dve ekipi, tu pa je še lanski Cetrtoligaš Lelio team. Krašovci so doslej že odigrali prijateljsko tkemo z mladinkim moštvom Hrvatinov, v kratkem pa jih Caka gostovanje v Kranju. Za sestavo mladinskega moštva je zaenkrat premalo igralcev, upajo pa, da jih bodo do prvenstva zbrali dovolj. Kras med tretjeligaši z mlado moško in žensko ekipo Moški B2 ligi so se odpovedali Pred kratkim smo predstavili koledar Kresovih ženskih ekip, M bosta nastopali v Al in B ligi. V dižavnih prvenstvih 1995/96 bo Kras nastopil še v C ligi za moške in ženske. Spomin na podvig moške vrste, ki se je prebila v A-2, je trajal le malo Časa, saj se je Kras zaradi finančnih težav moral lani odpovedati temu nastopu. Po odhodu najboljšega igralca Igorja Milica in hudi finančni stiski, ki je iz leta v leto hujša, pa se je bil Kras letos prisiljen odpovedati prvenstvu v B-2 in je vpisal moško C-l ligo. V njej bo nastopil z mlajšo ekipo, kateri bodo priključeni nekateri starejši igralci. V lanski sezoni so si mlajši Krasovi fantje zasluženo priborili napredovanje v C-2, ko so v play-offu zasedli drugo mesto v promocijski ligi. Pod silo razmer pa se bodo morali letos preizkušati v višji ligi, kot so si jo priborili (za nastop v C-l je moral Kras vpisati še eno ekipo un-der 14). Razen Vicenze in Padove so ostale ekipe iz naše dežele (Azzurra Gorica, Fincantieri Trst, Pelikana Trst, Rangers San Rocco Videm, CUS Videm). Od lanskih dveh zenskih postav, ki sta nastopali v C-2 prvenstvu, si je zelo mlada ekipa deklic Krasa B priborila napredovanje v C-l ligo. Tu se bo potegovala za obstanek v konkurenci postav Chiadina, San Giovanni Basedo Chions in CUS Udine. Fantje bodo startali 23. t.m. s tekmo na domačem igrišču, dekleta pa 14. oktobra. J.J. Obvestilo OKVAL obvešča, da OTROŠKA TELOVADBA za otroke poteka v Standrežu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne šole pa od 15.45 do 17.00. ORODNA TELOVADBA/AKROBATIKA za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30. OK VAL, SZ SOČA, SZ OLVMPIA EM SD NAS PRAPOR sporočajo da so se začeli treningi novoustanovljenih skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi bodo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure. ZSSDI obvešča, da bo JUTRI, 21. septembra ob 20. 30, v Domu Alberta Sirka v Križu seja smučarske komisije. SD BREG - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da bo prva vadbena ura v petek, 22. septembra, ob 21.15 v občinski telovadnici v dolini, telovadba bo vsak torek in petek, vabljeni vsi člani. SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420. SZ JADRAN sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev : podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ. Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IB.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetličarna Nadja na Proseku. SD SOVODNJE sporoča, da so na razpolago abonmaji za prvenstvene tekme Sovodenj v promocijski ligi pri G. Marsonu (tel. 882150), pri D. Peliconu (tel. 882214), pri I. Petejanu (tel. 882171), v gostilni Rubiški grad in v gostilni Pri Francetu. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 95/96 tečaj plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991, šolo plavanja za mlade od 5. do 18. leta in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje do petka , 22. septembra v Borovem športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na št. 51377. SKBRDEMA sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trg Brdina na Opčinah. SK BRDINA obvešča, da je sedež odprt za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SHINKAI KARATE KLUB prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasli od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter aktoba-tiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ali po tel. št. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: sestanek in prva vadba za MLAJŠO SKUPINO bo v četrtek, 21.9., ob 21. uri; STAREJŠA SKUPINA bo začela vaditi v oktobm. Dokončni umik bomo sporočiti naknadno. Vpišete se lahko v tajništvu društva ali na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. Pričakujemo vas! ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričeli treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ali na tekst. 814212 (Katja). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira v sezoni 95/96 rekreacijo za bivše igralke. Vse zainteresirane vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek, 25. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj. Pojasnila lahko dobite na tel. št. 397439 (Sandra). SZ GAJA - teniški odsek sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ali po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeti 9. oktobra. PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA EM SK DEVEM priredita v nedeljo, 24. septembra enodnevni izlet z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili v Fomi Avoltri ter vzpon na Greto Bordaglio. Odhod iz Seslja-na ob 6.30. Informacije na tel. 200782 in 226285. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sreda, 20. septembra 1995 Z A Horoskop zapisal B. R. K. M M M OVEN 21.3,-20.4: Vztrajali boste pri svojem, čeprav vam bo jasno, da se s tem pogrezate v spor z bližnjim. Vajini argumenti naj bodo tehtni, pa bosta zagotovo našla skupno resnico. BIK 21.4 - 20. 5.: Nadrejeni vas bodo prosili za nasvet, saj zelo cenijo.vaše sposobnosti. Ker se pri iskanju prave zamisli tokrat ne boste prenaglili, boste našli najboljšo. Obrestovalo se vam bo. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekomu, ki vam je pomagal iz godlje, se boste želeli pošteno oddolžiti. Ne pretiravajte z darili; bodite pozorni in mu priskočite na pomoč, ko vas bo potreboval. RAK 22.6. - 22.7.: Človeka, s katerim se boste podali v poslovno tveganje, poznate le približno. Preden se podate v skupen projekt, ga temeljito preverite, sicer bo vajin projekt prava igra na srečo. l£V 23.7. ■ 23.8.: Z nekom, ki vas je grdo opeharil, boste želeti popolnoma prekiniti stike. Res je, da vas je opeharil, vendar je to storil izključno zato, da bi vam odprl oči. DEVICA 248.-22.9.: Tarnati boste nad revščino, čeprav bo vaš hladilnik dokaj poln. Zapečatite njegova vrata in okusite lakoto, pa se krste naučili skromnosti; vsega na pretek ni pravi rek TEHTNICA 23.9.-22.10.: Senca nezadovoljstva vas bo mučila kljub zavidljivemu uspehu. Nikar se ne ženite še naprej, saj vam notranje praznine ne bo moglo zapolniti vse zlato tega sveta. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Spotikati se boste ob slabosti drugih, da bi tako poudarili svojo popolnost Nekdo bo opazil vašo igrico in hlinil občudovanje s tolikšno očitnostjo, da boste dojeti vsa STRELEC 23.ll.-21.il: Prezrti boste nadvse koristen nasvet, saj boste v samozagledanosti videti le sebe. Skoda, vaša samovšečnost bi vas tokrat lahko pripeljala dlje od samokritike. KOZOROG 22.11-20.1.: Pri delu boste izjemno vestni, saj si boste močno zaželeti pohvale, pa tudi morebitnega napredovanja. Ne eno ne drago se ne bo zgodilo; razveseliti vas bodo uspehi pri delu. VODNAR 21.1.-19.1: Končno boste izumili primeren recept, s katerim vam bo uspelo pridobiti nekoga, ki se vam je doslej izmikal. Ko končate, se lotite še nagajivcev. Kakšnega pa pustita Za sol. RIBI 20,1-to. 3.: Nekdo vam bo zlezel v-rh glave. Stegovati boste vrat, da bi mu usti, vendar ne bo odnehal. Sklonite vendar glavo, pa bo telebnil pred vaše noge. Maščevanje le poslabša stanje! _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristah ah astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ah želite obširnejši in dmhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.___ Utrgan cvet Tudi jaz se obračam na vas z željo, da mi razkrijete del moje prihodnosti. Poročila sem se zelo mlada, imam dva otroka. Pred dvema letoma sem doživela hud stres, saj sem ugotovila, da ima mož »prijateljico«. Po mučnih pogovorih in prerekanju sva ostala skupaj, saj sem mu oprostila, nisem pa pozabila. Od takrat naprej sem nenehno pod pritiskom, nesproščena, možu nič več ne zaupam. Tudi otrokoma se ne posvečam več toliko, kot sem se prej. Nenehno me spremlja občutek, da mi mož nekaj prikriva oziroma laže. Tega občutka se ne morem znebiti, zato zelo trpim. Zanima me, če je moje nezaupanje utemeljeno oziroma če bova ostala skupaj ali pa bova vendarle spoznala, da nisva ustvarjena za skupno življenje. Lepo prosim za konkreten odgovor (da je marsikaj odvisno od mojih odločitev, vem). Ze vnaprej se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Benjamin: Vase nezaupanje do moža je vsekakor utemeljeno - vendar ne v nekakšnih njegovih skokih čez plot, ampak v vašem ranem otroštvu, ko so vas Starši, na katere ste bili zelo navezani, marsikdaj pustili samo, nezaščiteno in izpostavljeno svetu, ki ste se ga bali in se ga bojite še zdaj. Ko vas je mož prevaral in ste začutili nevarnost izgube njegovega zavetja, je iz vaše nobanjosti znova prišla na dan stara bojazen pred svetom. Na vašem mestu bi mu bil hvaležen, da vam je odprl staro rano in dal priložnost, da se z njo spopadete. Poskusite. Poglejte na težavo z druge plati, prebesite svoje minule izkušnje in zagotovo boste odpravili pretirano bojazen ter postali bdnejši in samostojnejši. Mož, ki prav tako išče predvsem kratkotrajno pomiritev svojih nobanjih napetosti, se v vajinem ljubezenskem življenju že dolgo časa ni več mogel pomiriti, zato je to pač skušal storiti drugje. Vživite se vanj in ga razumite kot človeka; ko (in če) se bo nekaj takega zgodilo vam, mu boste gotovo dali prav. In brez skrbi: želel si je zgolj nekoliko popestriti svoj vsakdan, ni pa resno razmišljal, da bi razdrl vajino zvezo. Vajin odnos še zdaleč ni obsojen na propad, če (ne morem brez »čejev«, čeprav jih ne marate) se bosta le dovolj pobudila in v vajin vsakdan vnesla nekoliko več iskrenih pogovorov, zaupanja in nežnosb. Nihče ni vnaprej ustvarjen za skupno življenje; skupno življenje je umetnost, ki jo je beba negovati kot najbolj občutljiv cvet. Vem, da vama bo uspelo nadoknaditi zamujeno in znova zaživeti v zaupanju in harmoniji. Vso srečo vama želim! Dom Lahko rečem, da sem imela srečno in brezskrbno otroštvo. Od kmetije ni bilo mogoče živeti, zato je oče hodil v službo. Nekega dne pa se mu je zgodila prometna nesreča in ostal je invalid. Mama nas je odtujila od njega in vsi smo se ga začeli izogibati, čeprav vem, da nas je imel rad. Kmetijo je prevzela sestra z možem in od takrat gre vse narobe. Zanima me, ali bomo kdaj kmetijo prodali ali dali v najem? Kako bo z mojim mlajšim bratom? Mu lahko kako pomagam? Je moja mama res to, kar slutimo, da je? Se bo kdaj izboljšalo? Bom imela kdaj spet občutek, da imam svoj dom? Lahko očetu popravim krivico, ki sem mu jo prizadejala, ko mu nisem vračala vsaj malo ljubezni? Benjamin: Iz vašega pisma veje globok občutek krivde. Prepričani ste, da ste očeta po krivem zanemarjali in da bi mu lahko prihranili marsikatero žalostno uro, če bi bih drugačni. Propadanje kmetije in bratove težave čutite kot nadaljevanje očetove bage-dije, zato skušate popraviti, kar se popraviti da: rešiti kmetijo in pomagati bratu. Ni nobenega dvoma, da bi zmogli, če bi se le dovolj močno odločili za »reševalno akcijo« - vendar bi morali vanjo vložiti ogromno energije in časa, povrh tega pa nikdar ne bi doživeli resničnega zadoščenja. Občutek krivde bi vas razjedal Se naprej. Zato nikar ne nasedajte tej nevrotični prisili; trezno se posvetite sebi. Dovolj ste inteligentni in globoki, da boste zlahka odkrili, da je občutek krivde nekaj, kar so vam vsadili drugi; vsakdo je ujetnik svoje lastne usode in nihče od nas nima večje prednosti pred komerkoli drugim; in nihče se ni dolžan odrekati svojim individualnim interesom v prid individualnim interesom drugih. O pretiranem človekoljubju moralizirajo praviloma tisti, ki ne najdejo dovolj moči v.sebi ter se želijo opirati zgolj na druge. Drugim boste najbolje pomagali s tem, da jih pustite ah pa jim priskočite na pomoč takrat, kadar vas prosijo. Spopadite se torej z nobanjimi koreninami svojega pretiranega občutka krivde: Od kod izvira? Kdo vam je z moraliziranjem vsadil pretirano moralno odgovornost do drugega? Ste morali pogosto čuvati mlajšega bra-ta/sesbo, ko ste bili majhni? Ste kdaj pri tem zataji-b in se je vašemu varovancu zgodilo nekaj hudega, nakar so vas starši kaznovali? Bolj boste raziskovali psihodinamiko svojega občutka krivde, blažji bo. In takrat boste znova začeli dobivah občutek, da imate dom - vaš dom je namreč ves svet, če po njem hodite mirnega srca. Krivico do očeta boste popravili s tem, da jo boste odpravib v sebi. Tudi bratu boste lahko pomagali, saj vas bo tako, ra-zmisljujočo, večkrat poprosil za nasvet. Do mame bodite kaseda dobri, nikar se ji ne skušajte maščevati - ni sama kriva, da je taka. Skratka, vse se bo izboljšalo, ko se bo začelo izboljševati vaše hobanje stanje. Prijetno potovanje vase vam želim! Omahovanje Delam v očetovem podjetju. Obeta se mi druga služba, vendar ne vem, kako naj to povem očetu. Iz vsega srca si želim končati fakulteto, ki naj bi me usposobila za poklic mo- jih sanj, vendar mi zmanjkuje volje, zato odlašam z izpiti. Zanima me, če bom uspeSno končala fakulteto. Kot drugo me zanima skupna prihodnost s fantom, s katerim hodim. In končno: denar. Ali se moji družini obetajo boljši časi in ali bom v svoji prihodnosti imela dovolj denarja vsaj za normalno življenje? Za VaS odgovor se vam iskreno zahvaljujem. Benjamin: Dokončala boš Studij, morda resda malce z zamudo, a vendarle - v tej smeri je namreč tvoja prihodnost. Čeprav nekoliko dvomiš o vase, boš v svojem poklicu zelo uspešna, tako da ti ni beba skrbeti za denar. Je pa res, da boS v očetovem podjetju morala malce »izpreči« - zaradi tega njegovi posli ne bodo b-peli, saj ga v bližnji prihodnosti čaka uspešen prodor na bg. Se preden boš končala študij, boš sprejela honorarno delo, ki ti bo odprlo številna obetavna vrata. Skušaj sodelovati s katero od novih obetavnih slovenskih revij. Tvoja zveza s partnerjem je res skorajda idealna, vendar se kljub temu ne uspavaj; če je ne bosta kmalu oplemenitila z nečim novim, bo postajala vse manj idealna in vse bolj dolgočasna. Ne mislim na novo obliko skupnega tratenja časa, ampak na vzajemno potovanje v globine človeške duševnosti. V tej smeri imaš veliko možnosti, saj si v svojem jedru globoko razmisljujoča in občutljiva oseba. SKANDINAVSKA KRIŽANKA 371 OBSESIJA SL. PISATELJ ZDRAVKO SLAMNIK SL. KEMIČARKA KORNHAUSER TRAVI PODOBNA MOČVIRSKA RASTLINA IGRALKA BEG0VIC SLAVKO AVSENIK BIVŠI ANGLEŠKI TEKAČ ISTEVEI PEVKA REDZEP0VA MESTO V ČADU PRIPRAVLJANJE JEDI V VROČI MAŠČOBI ANTON OCVIRK AVTOR: SIMON BIZJAK RAZPRAVA FR,. SKLADATELJ (ERIČ) OKONČINA BIVALIŠČE UMRLIH PRVI PARTSKI KRALJ SL. POP PEVEC SARAC HRVAŠKI PISATELJ VELIKAN0VIC / SPREMINJANJE BARVE KOT PRI OPALU POPOTRESNI VAL TINA KRIŽAN LETENJE Z BALONI DELAVEC PRI RADARJU VAS PRI VERONI (BITKA) SVETILO IZ VOSKA MUSLIMAN. M0SK0 IME (IZ CRK RIMA) POP PEVEC STEVENS LJUBIMEC HERO NASTOP NAMESTO OBOLELEGA IGRALCA IGRALKA S0MMER POLITIČNO ZATOČIŠČE NEKDANJI EGIPTOVSKI VLADARJI DIVJI KONJ JU2N0RUS-KIHSTEP ANTON INGOLIČ REKA NA TIROLSKEM GLASBILO S TIPKAMI IN PEDALI BERTA AMBROZ PLOŠČAT KOS LESA MOŠTVO, TEAM PROSTOR ZA SEKANJE DRV (ŠTAJERSKO) SREDSTVO ZA OMRTVIČENJE ' KARL BENZ LIK. OPREMA V FILMU IGLA ZA MIKROBIOLOŠKE RAZISKAVE JAPONSKI BUDIZEM EL. POSREDNIK, PREKLOPNIK SKUPINA PTIC ANTON NANUT SREZ NA DREVJU POŽELENJE, STRAST PERZIJA KRAJ PRI ZADRU GR. MIT. LETALEC GR. MIT. SODNIK ENOTIRNA ŽELEZNIŠKA PROGA VICENZA NEMŠKI FILOZOF (GEORG FRIEDERICH) LOČITEV DANA ZAT0PEK VASJA PIRC UBOŽEC, SIROTA NIKOLA TFSIA IGOR VIDMAR ABRAHAMOVA ZENA SKRAJNI VZHODNI DEL OCEANIJE JANEZ (LAT.) OZEK PAS BLAGA DALMATINSKO ZENSKO IME MEH. PISEC (BRUNO, »LADJA MRTVIH«) DEL NOGE POD GLEŽNJEM ItiVN ‘NHAVtU ‘3NV ‘SINV ‘vhzaNnod ‘VtiVS ‘VA3H ‘JA ‘7.0 ‘ATT.macio ‘VDINMLLON3 ‘NIN ‘VIS ‘NV ‘VJ-Vf ‘N3Z ‘VZ3 ‘Si ‘maisativ -‘vršaci ‘iv ‘Dini3WVJAl ‘3)113 ‘)IO)lSA ‘IVO ‘tiBNV ‘VD3AS ‘ISItiVOV?! ‘OAJ.SHVNO1V0 ‘bnvnus-l ‘VDN3DS3lVdO :oiiA&iopoA :AaiJS3ti Zloti in srebrni modni dodatki Zlata in srebrna barva se kar ne poslovita s prve modne linije. Tokrat ju opažamo na dodatkih, recimo na tankih pasovih, torbicah, čevljih, ki dopolnjujejo elegantno oblečeno žensko v svili in muslinu. Pogosto je osnova za take dodatke kar črna barva, oblačila pa sicer namenjena dnevni rabi. Dodatke lahko nosimo k srajci, krilu ali hlačam, medtem ko zgornje oblačilo, ki je letos najpogosteje kratek plašček, nima pomembne zveze s to zgodbo. Ena od možnosti kombiniranja z zlato barvo je gotovo mornarski slog. V kombinaciji z belo in temnomodro barvo zlata deluje okusno in elegantno. Zlata je prešita torbica, pas ali čevlji. Takšen slog pristaja zlatolaski. Dopolnite ga lahko še z zlatim nakitom. Srebrna je hladnejša, zato se najlepše ujema z enako hladnimi barvami, recimo z ledenomo-dro, svetlosivo, zeleno in še nekaterimi pastelnimi barvami. Omislimo si na primer srebrn ročaj iz verige na torbici in srebrno pentljo v laseh. Svetlosre-brno naj bo ličilo na obrazu, pa tudi nohte obarvajmo z belim ali srebrnim lakom. K temu seveda sodi srebrn nakit, predvsem okrogli uhani. Tudi v razgibanih vzorcih se srebrna dobro znajde - tako s harmoničnimi kot s kontrastnimi barvami. Letošnja moda poudarja ženskost. Kakšno pomanjkljivost boste lahko prikrile, če boste nase raje opozorile z barvo, zlato in srebrno, ne pa samo z oblinami. Pa tudi s kroji je tako, da so lahko malce bolj življenjski in ohlapnejši, saj so taki bolj praktični in manj zahtevni. Z dodatki pa veliko veselja. Suzana Belak-Pungartnik ZNAMENJA ZODIAKA / TEHTNICA (1) Živijo od ljubezni in ne za ljubezen Tehtnica je znak harmonije in prijateljsiva Tehtnica je simbol harmonije, sodelovanja in partnerstva. Sedmo znamenje je edini predmet v Zodiaku. Njen element je zrak, njena kvaliteta kardinalna, zato so ljudje, rojeni v tem znamenju razumski, komunikativni in družabni. Torej ekstroverti-rani. Tehtnici je bolj kot kateremukoli drugemu znaku potrebna navzočnost osebe, ki bo z njo delila svetle in temne, poslovne in intimne trenutke življenja. Soočenje s samoto je zanje velik problem. Izogibajo se odgovornosti in sprejemanju odločitev. Svojo neodločnost simpatično nadomestijo s taktično uporabo diplomacije. So miroljubne, ne marajo agresije, ponavadi jim celo očitajo lenobnost. Delo Mnoge tehtnice so umetniško nadarjene. Vsekakor bi morale v svojem poklicu izrabiti prirojeni smisel za estetiko oziroma lepoto, pa naj gre za modno oblikovanje ali frizerstvo. Uspešne so lahko tudi v poklicih, kjer pride do izraza njihov občutek za pravičnost in diplomacijo. Predpogoj njihovega uspeha pa je razumevajoč in spodbuden delovni kolektiv. Potrebo po udobju oziroma uži-vaštvo zadovoljijo z uspešno kariero, ki jim omogoča denarno kritje pretirane potratnosti. V nasprotnem primeru bodo živele na račun staršev ali partnerja. Ljubezen Tehtnice živijo od ljubezni in za ljubezen. Nujno potrebujejo partnerja, ki mu dajejo veliko, v fizičnem in duhovnem smislu. Pri izbiri partnerja imajo izredno visoka merila. Ko sklenejo zvezo, pa na žalost ne pomislijo na vse posledice, ki jih to prinaša. Paziti se morajo pretirane odvisnosti od partnerja in podrejanja njemu. Zenske, rojene v tem znamenju, so prototip ženskosti, zapeljivosti in koketnosti. Uživajo, kadar so oboževane. Rade so lepo oblečene in uporabljajo vse čare, ki jim jih je podarila mati narava, da dobijo, kar si Želijo. Moški tehtnica slovi kot partner z veliko domišljije. Zna deliti komplimente, a pozor, tudi za lase privlečene, ki pa se jim ni mogoče upreti. Tehtnica je pravi zvodnik Zodiaka. Dom Kot starSi so tehtnice zelo popustljive. Svoje otroke pogosto zelo razvajajo. To se dogaja, ker ponavadi ne znajo pravočasno in strogo reagirati na otrokove muhe, včasih celo zaradi ljubega miru. Težava je tudi to, da ' se težko privadijo starševski vlogi, ker pozno spoznajo težo in število obveznosti, ki jih starševstvo prinaša. Brez pomoči varušk, dedkov in babic vsaj na začetku ne bo šlo. Otroci, rojeni v znamenju tehtnice, so ponavadi bi- stri, ljubeznivi in radi vidijo, da jih kdo pohvali. Treba jih je ves čas spodbujati, da se razvijejo njihove ustvarjalne in druge sposobnosti in samozavest. Ce se v zgodnjih letih naučijo biti odločni, se jim to kasneje obrestuje. Zelo so občutljivi, če se jim v Soli ali doma, sploh kjerkoli, godi krivica. Zdravje Zdravstveno stanje tehtnic je močno povezano z njihovim načinom življenja in čustveno izpolnjenostjo osebnih potreb. Posledice se največkrat pokažejo kot različne oblike psihičnih težav, povišanje sladkorja v krvi, okvare ledvic in mehurja. Ker so tehtnice sladkosnedne in ker jim redna telesna vadba, posebno pa težji fizični napori niso ravno najbolj pri srcu, se lahko zelo hitro zredijo. Se najbolj jim ustrezajo skupinske in izrazne oblike telesnih aktivnosti, kot so ples, aerobika ali rekreacija v raznih športnih klubih, kjer v sproščenem okolju najdejo podobno misleče ljudi. (L L.) BANGLADEŠ Daleč proč od ponorelega sveta <»> Prijatelje najdeš vsepovsod Petek je, dela prost dan. Zbudila sem se že navse-z8°daj. Iz bližnje mošeje je namreč imam pozival k pr-vi jutranji molitvi. Obrnem Se in spim naprej. Danes sem povabljena k svojemu novemu prijatelju Abdu-% Spoznali smo se že pr-vi večer. Povedal je, da na-)n je pol ure zasledoval po ntestu. Zajtrk je bil zelo skrbno Pripravljen. Na obrazu Abdurjeve žene je bilo mo-goče opaziti kanček zaskr-nljenosti, verjetno je upala, na nama bodo jedi teknile. Pa Se kako so. . Pogovor je stekel o tem 111 onem. Abdur je bil dokaj ®preten sogovornik in zelo dober poznavalec svoje de-žele. Zaupal nama je, da se Precej ukvarja s športom. vsako jutro vstane ob pe- tih, preteče deset ali več kilometrov, nato se odpravi v službo. Nič nenavadnega, pa vendar: na ta način se namreč pripravlja za pot v Meko, vendar ne z avtobusom, vlakom ali letalom, pač pa peš. Gre za pot, dolgo več tisoč kilometrov, ki zahteva veliko psihofizično pripravljenost posameznika. Abdur pove, da se bo na poti preživljal s priložnostnimi deli in s pomočjo ljudi, ki jih bo srečeval. Kako bo v tem času živela njegova družina? Na pomoč jim bodo priskočili sorodniki, kajti Abdurjeva odločitev je vsem v zelo velik ponos. V slovo nama zapojejo pesmi velikega bengalskega pesnika R. Tagoreja. Spet se jezim, tokrat na voznika rikše. Že tretjič se je pripeljal mimo, žvi- žga in kriči, in ne morem mu dopovedati, da bom Sla do hotela kar peš. Kaj mu morem, če na meni vidi samo dolarje. Oh, kako bi se mu prilepili na dolge, mastne prste. To se nenehno dogaja. Venomer srečuješ dve vrsti ljudi, tiste, ki jih zanima samo denar, in tiste druge, ki v tebi vidijo človeka, popotnika, sogovornika in tudi prijatelja. Cme oči na temnih obrazih Spet na ladji, tokrat na poti za Chittagong v vzhodnem delu Bangladeša. Pot bo dolga, eno noč in en dan. Časa za opazovanje bo dovolj, tudi za spanje. Gledam pokrajino, gledam ljudi. Temni obrazi, temni lasje in Se bolj temne oči. Res, da je to muslimanska Dekleta in žene se oblačijo v sarije kjub temu, da je dežela muslimanska (Foto: Sonja Jelenc) dežela, vendar so ženske tu nekakšen sarong - velik kos jo. Prav grozno izgleda, ne »Ca, ča!« odmeva po pa- precej drugače oblečene od pisanega blaga si zavežejo grozno, ampak prav gnu- lubi, ko se v večernem svojih vrstnic v Pakistanu. okrog pasu, ko postane pre- sno. Pa se najde nekdo in mraku približujemo prista- Zelo so podobne sosedam vroče, pa si ga potegnejo pove, za kaj gre. V list be- niSču, največjem v Bangla- Indijkam, saj nosijo sarije nad kolena. tlovega popra zavijejo ko- deSu. Spijem še zadnjo najrazličnejših barv in Vsi žvečijo neko stvar, šček betlovega oreščka, do- skodelico čaja. vzorcev, lase pa si zakriva- po kateri imajo črne zobe, dajo nekaj žganega apna, Sonja Jelenc jo le starejše. Moški nosijo rdeča usta in rdeče pljuva- potem pa to žvečijo. (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Sreda, 20. septembra 1995 ^ SREDIŠČE ZMER*io TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZLIA CIKLONA CIKLONA K 6 o o 666 st ISH & # /f X \ C A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.46 in zašlo ob 19.05. Dan bo dolg 12 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 2.13 in zaSla ob 16.39. | TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO °c °c Trst 21,0 Mura 13,4 Portorož 21,0 Sava (Radovljica) 9,8 Veter v slovenskem Primorju: Poreč 21,0 Sora 11,9 zjutraj: : Malinska 21,0 Ljubljanica 12,8 SE 5 do 10 vozlov Split 22,0 Soča 11,6 1 M. Lošinj 23,0 Paka Šoštanj 15,1 popoldne: Dubrovnik 22,0 Bohinjsko jezero 18 SE 4 do 8 vozlov v J PLIMOVANJE Danes: ob 1.58 najnižje -33 cm, ob 8.43 najvisje 28 cm, ob 14.36 najnižje -14 cm, ob 20.06 najvisje 23 cm. Jutri: ob 2.27 najnižje -38 cm, ob 8.59 najvisje 35 cm, ob 14.59 najnižje -24 cm, ob 20.42 najvisje 30 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 16 13 9 4 2 -1 V BIOPROGNOZA P Vremenska obtežitev bo nekoliko popustila, vendar bodo vremensko občutljivi ljudje Se imeli zmerne težave s počutjem. V0X POPULI Ce na Miholovo sever vleCe, veliko zimo in sneg obleče. « $ £ Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični. DANES GRADEC 15/20 TRBIŽ M. SOBOTA O 14/19 MARIBOR O 14/20 O KRANJSKA GORA A 13/17 O 13/18 TRŽIČ ČEDAD— OVIDEM 17/22 ZAGREB 16/20 O Slovenija: Spremenljivo dp pretežno oblačno bo s krajevni; mi plohami in nevihtami. Manj dežja bo v krajih vzhodno in severno od nas. Najvisje dnevne temperature bodo od 14 do 19° Celzija Sosednje pokrajine: Manj dežja bo v krajin vzhodno in severno SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA SE RES JE Vojaki ZDA posilili desetletno Japonko TOKIO - Ugrabitev in posilstvo neke desetletne japonske dijakinje bi lahko povzročilo di-pomatski spor med Japonsko in ZDA, saj so trije posiljevalci ameriški vojaki v sklopu ameriških vojaških sil na Okinavi. Guverner otoka, socialist Masahide Ota, je odpotoval v Tokio, kjer je zahteval opravičilo ameriškega veleposlanika in japonskemu zunanjemu ministrstvu predlagal, naj spremeni status ameriških vojakov na Japonskem. Trije ameriški vojaki so dekle ugrabili 4. septembra, ko se je vračala domov. Na plaži so jo posilili, potem ko so jo zavezali z lepilnim trakom. Trojico je ameriška vojaška policija aretirala in jo bo izročila japonskim oblastem, ko jo bo krajevno japonsko sodišče obsodilo. To pa ni pomirilo japonskega prebivalstva na Okinavi, ki je pripravilo ulične proti ameriške proteste, krajevna uprava pa je izglasovala resolucijo, s katero je zahtevala, naj Tokio okrni pretirane pravice ameriških vojaških sil. Ameriški veleposlanik VValter Mondale se je včeraj tudi v Clintonovem imenu uradno opraviči okinavskemu guvernerju. A guverner in prebivalci otoka s tem niso zadovoljni. Masahi- de Ota se je namreč zglasi, tudi pri zunanjemu ministru Joheiju Konu, vendar temu borbenega guvernerja ni uspelo prepričati, da je navzočnost ameriških sil na Okinavi bistvenega pomena za varnost Japonske. Vlada očitno noCe okrniti dosedanjih pravic, ki jih uživajo ameriški vojaki. V vrstah vladajoče socialistične stranke pa prevladuje mnenje, da bo treba kaj storiti, da se tak incident ne bi ponovil, saj ljudje ne smejo biti žrtve nasilja prijateljskih vojaških sil. Novi letalski prvi razred Jo Deveraux je zgovorno prikazala prednosti novih večnamenskih naslanjačev prvega razreda britanskih letal (AP) Poljub smrti PEKING - Neki kitajski kmet je s poljubom nehote povzročil smrt svojega štirimesečnega sina - na ustnicah je imel namreč nekaj kapljic močnega insekticida. Strup je bil na ustnicah, ker se je kmet pred tem sprl z ženo in'ji grozil, da bo spil strup. Stekleničko s strupom je naslonil k ustnicam, a insekticida ni spil. Ko sta se zakonca pomirila, je kmet poljubil sina. Po eni uri je otroka obšla slabost in kljub hitremu posegu zdravnikov ga niso rešili. Levinje spet doma JOHANNESBURG - Iz hladne Danske so se po treh letih in pol (toliko so namreč stare) vrnile v svoje naravno okolje tri levinje iz danskega živalskega vrta v Aalborgu. Z-daj so presrečne v južno-afriškem naravnem parku Kapama Game. Na dražbi Dianin avto LONDON - Audi 2,3 ca-briolet, ki je bil last princese Diane, so včeraj na dražbi v Londonu prodali za 23.600 funtov, kar je ena Četrtina veC od predvidenega. Avto je na dražbi prodal neki britanski poslovnež, kupil pa ga je neki singapurski bančnik. Na isti dražbi so za realno ceno 4.800 funtov prodali tudi forda, ki ga je leta 1981, dva meseca pred poroko, Charles daroval svoji zaročenki Diani. Domorodski rog Avstralski domorodec, 53-letni Gnarnayarrahe VVaitaire, je nastopil v Sydneyju s tradicionalnim domorodskim rogom v okviru prireditve o avstralski kulturi (AP)