PRIMORSKI DNEVNIK 13 z^e! izhaiati v Trstu s-e3 v Tskar„194nSe '« ,iskal tiskarni »Doberdob« v ši odU18rl Goreni' Trebu-do im8'- sePtembra 1944 »Sloua »la 1945 v tiskatni Pri Idriii"3; š0d V°iskim Da „1 1 d? 8 maia 1945 kier i» iCIb0ienem Trstu' ^iS,K V Za- primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA ' Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 171 (13.109) Trst, nedelja, 7. avgusta 1988 Ob 43. obletnici eksplozije prve atomske bombe Opomin iz Hirošime Nikoli več vojne ••lest so ameriška letala spustila nad japonsko mesto Hirošlma prvo atomsko bombo, ki je prj .j0. P0Polnoma razdejala. Pet dni kasneje je ista usoda doletela Nagasaki. Eksploziji sta jjg,*.11!*. Japonsko, da se je predala, kar je pomenilo konec druge svetovne vojne. Včeraj so se na v «aniem pogorišču spomnili prve jedrske tragedije, slovesnost pa je izzvenela v opomin člo-vu. naj se odpove jedrskemu orožju, dokler je še čas (Telefoto AP) Ob osmi obletnici smrti sodnika Coste V razdvojenem Palermu poklon žrtvam mafije Grožnje županu Orlandu ■ Martelli polemičen z občinskim vodstvom, ki se še premalo ukvarja z razvojem sicilskega glavnega mesta PALERMO Sicilsko glavno mesto se je včeraj spomnilo treh žrtev mafijskih morilcev, državnega pravdnika Gaetana Coste, ki so ga umorili 6. avgusta 1980. leta, ter palermskega podkvestorja Ninnija Cassaraja in policijskega agenta Roberta Antiochie. Poklon njihovemu spominu pa je bil tudi priložnost, da se je v Palermu jasno izkazalo, kdo je ostal zvest Falconejevi šoli, kdo pa krogu, ki ga vodi sodnik Antonio Meli. Potrjeni šef preisko-valega urada se je udeležil maše zadušnice, z županom Orlandom je postavil venec poleg spominske plošče na kraju, kjer je padel sodnik Costa, skupaj z ljudmi in vidnimi zastopniki mestne uprave se je poklonil spominu tudi drugih žrtev mafijskega nasilja. Na palermskih ulicah in trgih pa ni bilo sodnika Falconeja, svečanosti so dezertirali tudi njegovi najbližji sodelavci, med odsotnimi pa je bil tudi marsikateri član pomembnih uradov palermske kvesture. Nelagodje pa se je še povečalo, ko se je razvedla vest, da se svečanosti in maše zadušnice niso udeležili sorodniki podkvestorja Cassaraja in agenta Antiochie, ki so tako javno protestirali zaradi nezaslišanih zamud v preiskavah. Nelagodje, ki je včeraj vladalo na ulicah je vladalo tudi na hodnikih in po sobanah sodne palače, kjer se bo do srede dokončno naselil vi- soki komisar Sica, prav tako živo pa je bilo tudi na kvesturi, kjer že danes pričakujejo prihod novega šefa letečega oddelka La Barbere. Tako Sica kot La Barbera sta se zaenkrat izognila slehernim komentarjem in se tako nista vključila v novo polemiko, ki je izbruhnila med palermskim županom Orlandom in namestnikom socialističnega tajnika Martellijem. Župan Leoluca Orlando je namreč izjavil (v intervjuju, ki ga bo objavil tednik Espresso), da so mu grozili po telefonu. Orlando se je menda ukvarjal s Francescom Accordinom, šefom oddelka za umore, ko je bil deležen prvih groženj, telefonski pozivi pa so prihajali iz kvesture. Leoluca Orlando je izjavil, da še zdaj čaka na odgovor v zvezi s telefonom, ki so ga neznanci uporabili pri pošiljanju svojih grozečih sporočil. Župan Orlando meni, da je v Palermu ponovno zavladalo vzdušje, ki je vladalo pred umorom generala Dalla Chiese. Orlandu je polemično odgovoril Martelli, ki trdi, da nima smisla zvoniti po toči, palermska rana pa je še vedno odprta, ker se še nihče ni potrudil, da bi mestu zagotovil boljšo bodočnost. Tudi občinska uprava je kriva tega neznosnega stanja, kjer prevladuje logika družinskega vodenja javnih poslov. Sadam Husein je postavil še zadnje zahteve Irak je končno pristal na spoštovanje premirja BAGDAD Iraški predsednik Sadam Husein je v svojem govoru ljudstvu naznanil, da je Irak pripravljen izvajati resolucijo OZN o prenehanju ognja z Iranom še pred začetkom dejanskih mirovnih pogovorov, a le pod pogojem, da Iran pristane nanje takoj po premirju. Še pred nekaj dnevi pa je Sadam Husein zastopal povsem različno stališče in sicer, da se neposredna mirovna pogajanja začnejo pred dejanskim prenehanjem ognja. Pogoje je takrat postavil Iran, ki je zahteval predvsem prenehanje bojev, povratek obeh vojaških enot na svoja obmejna ozemlja in izmenjavo vojnih ujetnikov. Irak je spremenil svoje prvotne zahteve po srečanju z generalnim tajnikom OZN De Cuel-larjem in iranskim zunanjim ministrom Azizom, ki je bilo te dni v New Yorku. De Cuellarja čaka sedaj nelahka naloga; poiskati mora ustrezen kompromis in uskladiti iranska in iraška stališča tako, da bodo pogajanja resnično stekla po pravih smernicah. Upoštevati pa mora tudi soglasno stališče varnostnega sveta OZN, ki ga sestavljajo ZDA, Velika Britanija, SZ, Kitajska in Francija, in ki je izdal dokument, v katerem med drugim navaja, da bosta morali sprti strani do potankosti upoštevati resolucijo 598 in da bo vsako kršitev smatral za nesprejemljivo. Iz Irana zaenkrat še ni prišla nobena reakcija na Huseinov govor, vendar politični komentatorji ugotavljajo, da ne obstajajo večja razhajanja in da so mirovni pogovori tako rekoč že v teku, že zaradi dejstva, da sta pretekli teden končno sedla za isto pogajalno mizo pri OZN žako iranski zunanji minister Velajati kot njegov iraški kolega Aziz. Sinoči pa so se ugotovitve političnih poznavalcev uresničile, saj je Iran pristal na iraške zahteve. Seveda tudi tokrat ni šlo brez predpogoja in sicer Iran je dejal, da namerava voditi mirovne pogovore strogo po navodilih resolucije 598. Na Gangesu 400 mrtvih NEW DELHI — V reki Ganges, ki je v preteklih tednih izredno narasla zaradi sezonskega deževja, je včeraj utonilo 400 ljudi. Prve skope agencijske vesti poročajo, da se je prevrnil prenatrpan potniški trajekt, ki ni bil kos teži in razbesneli vodi. Iz Indije poročajo tudi o potresu v okolici Kalkute, ki je dosegel 7. stopnjo po Richterjevi lestvici. Tudi ta vest je zelo pomanjkljiva. Prepovedana uporaba Spet nesreča v Parizu pitne vode v Doberdobu in Sovodnjah □ □ □ Goričana umrla na avtocesti blizu Latisane NA 8. STRANI Na pariškem Vzhodnem kolodvoru je včeraj zaradi okvare na zavorah potniški vlak zavozil na pločnik. Pri nesreči je bil en potnik ob življenje, 70 pa je bilo ranjenih (Telefoto AP) Špageti za angleško vojsko LONDON Britanski vojaki bodo odslej uživali slasti italijanske kuhinje. Od včeraj »Royal Army« na jedilnem listu nima več le tradicionalnega mesa v konzervi s fižolom, temveč tudi slastne italijanske jedi: špagete, makarone z ragujem, polpete s paradižnikom — in še kaj. Major Martin Collenette, ki je vodilni mož kraljeve (oprostite: kraljičine) armade za proučevanje vojaških obrokov pojasnjuje odločitev takole: »Odločili smo se uvesti testenine na vojaški jedilnik zato, ker so se med falklandsko vojno mnogi vojaki pritoževali, da ne uspejo potešiti lakote.« Tako je vojska Združenega kra-Ijevstva prešla od jedi v konzervah na takšne v ličnih plastičnih vrečkah. Dnevna količina kalorij se je dvignila od 3700, kolikor so jih dobili vojaki na Falklandih, na 4200. Novo hrano lahko uživajo mornarji, usnjene čelade, padalci in kar je še takih. Major Collenette pravi tako: »Testenine so zdrava hrana. Njihova vrlina pa je še to, da napolnijo trebuh in se človeku ne uležejo v želodec.« Britanska vojska načrtuje, da bi, če se bo italijanska hrana obnesla, v jedilnik uvrstila tudi druge znane nacionalne kuhinje. Prvi bi bili na vrsti francoska in indijska. Kot kaže so vojaki, ki so jih uporabljali kot preizkusne kunce za nov način prehranjevanja kar zadovoljni in nimajo nikakršnih pripomb. Toda Lisa White, vojakinja v oporišču Aldershot, ki ji kuhinja ni ravno tuja, svari pred prehitrim uvajanjem »gurmanskih« jedi: »Nove jedi sploh niso tako slabe. A testenine z mletim mesom so prav neokusne. Manjka parmezan.« Kapitana so prijavili sodstvu, posadki pa so zaplenili potne liste Nemška ladja s tovorom orožja je še vedno zasidrana v Vastu VASTO (Chieti) — Nemška tovorna ladja »Thomas Wehr« je še vedno zasidrana v industrijskem pristanišču v Vastu blizu Chietija. Med rednimi carinskimi operacijami in pregledom finančnih stražnikov so namreč na krovu našli večjo količino orožja in oklopno vozilo. Kapitana ladje Hermanna Horsta Gerdesa so finančni stražniki prijavili sodstvu zaradi posesti vojaškega orožja in kršitve ozemeljskih zakonov, ki urejajo tranzit vojaškega orožja. Po italijanskih zakonih je treba namreč v primeru tranzita tovrstnega blaga po italijanskih ozemeljskih vodah imeti posebno dovoljenje notranjega ministrstva. Vsej posadki pa so pristaniške oblasti zaplenile potne liste. Nemška tovorna ladja je predvčerajšnjim priplula v Vasto, kjer bi morala natovoriti dostavna vozila, namenjena v Španijo. Na palubi je imela poleg kontejnerjev tudi pravo oklopno vozilo belgijske izdelave, kar je pri pristojnih oblasteh vzbudilo nemajhno presenečenje. Po temeljitejših pregledih so finančni stražniki našli še druge zaboje, v katerih je bilo orožje, med tem tudi razstavljen mitraljez, novi in rabljeni nadomesti deli in navodila za upora- bo. Oklopnik je opremljen še z dvema manjšima protiletalskima topovoma in rezervnimi mitraljezi, ki so bili spravljeni v posebnih nišah v boku tanka. Število kontejnerjev pa je bilo enako, kot je pisalo na odpremnih listih. Vozilo so. na ladjo natovorili v Is-tambulu, namenjeno pa je bilo v An-twerpen v tovarno, kjer so ga izdelali. Preiskovalci niso izključili možnosti prekupčevanja z orožjem, lahko pa bi šlo tudi za neke vrste vzorčno pošiljko, ki jo kupec po določenem času uporabe lahko vrne lastniku. Zakonitost takih poslov pa je tudi vprašljiva. Odstop zakladnega ministra Predsednik Reagan je odslovil zakladnega ministra Bakerja (levo), k* poslej vodil volilno kampanjo podpredsednika Busha, ter na njegovo me^pj imenoval bankirja Nicholasa Bradyja (desno) Slikovito iztirjenje Zavrnili več slovenskih predlogov Ustavna komisija končala 4-dnevno zasedanje o ustavnih amandmajih BEOGRAD — Ustavna komisija jugoslovanskega parlamenta je včeraj zaključila štiridnevno zasedanje, na katerem so določili predlog 30 amandmajev ustave SFRJ in ustavnega zakona, s katerim naj bi jih sprejeli. Prihodnji teden bo tekst sprememb ustave poslan zveznemu zboru parlamenta, ustavna komisija pa se bo pred tem še enkrat sestala, da bi poskušala razrešiti 14 pridržkov na tekst in napisala čistopis. Ostajajo pa še nekatera nerešena vprašanja, o katerih se bodo morali opredeliti republiški in pokrajinska parlamenta. Med temi je vprašanje sklada federacije za pomoč manj razvitim republikam in Kosovu, drugačna sestava zvezne vlade in morebitno volje-nje visokih funkcionarjev (vključno s predsednikom vlade) izmed več kandidatov. Ustavna komisija ni sprejela zahtev Slovenije, naj se preveri pristojnost vojaških sodišč nad civilisti, odpravi smrtna kazen in preveri odstavek o svobodi veroizpovedi, ki ga je po besedah predsednika slovenskega parlamenta Mirana Potrča mogoče tolmačiti v nasprotju z mednarodnimi normami. O vseh teh predlogih naj bi se pogovarjali ob pisanju nove ustave, ki je že napovedana po spremembah sedanje. Slovenija je še predlagala, naj se omogocj preverjanje nekaterih ekonomskih rešitev, K so v nasprotju z veljavnimi ustavnimi norm3' mi, tako kot eksperimentirajo na Kitajskem’ A za to naj bi zadoščali zvezni zakoni. Po predlogu ustavnega zakona za sprejem ustavnih amandmajev bodo od volitev 19"^ leta obvezne neposredne in tajne volitve ^ vse parlamente. Obvezno bo tudi imeti ve kandidatov za vsako poslansko mesto, m3n' dat predsednika in podpredsednika pari3' menta, predsednike zborov in ustavnega sodišča pa bo štiri leta. Italijanske bančne ustanove priljubljena tarča roparjev RIM — Italijanski bančni zavodi so izdelali posebno raziskavo, iz katere je razvidno, da so v Evropi prav italijanske banke najbolj podvržene roparskim napadom. Roparji so naskočili eno bančno okence vsakih šestnajst, v letu 1987 pa so bančni zavodi »morali« izročiti oboroženim zlikovcem več kot 50 milijard lir. Lani so največ škode utrpele banke, ki imajo svoj glavni sedež ali svoja okenca v Lombardiji, predvsem v Milanu in Brescii. Roparji so tudi izredno dobro obveščeni glede dnevov, ko je v bančnih blagajnah največ denarja v gotovini. To so zadnji dan v tednu, dan, potem ko je zapadel rok za plači- lo davka IVA, od 27. do 30. v mesecu, najprimernejše (za zlikovce najvarnejše) pa so pozne jutranje ure. Tudi glede varnostnih sistemov je Italija v škripcih, pa ne zato, ker bi bančnim zavodom primanjkovalo neprebojnega stekla, pač pa zaradi iznajdljivosti roparjev, ki so bili marsikateri šipi kos z... bagerjem. Letos kaže, da smo na istem. Že v prvi polovici leta so zlikovci oropali 9 milijard lir, kar je seveda le del škode, ki so jo utrpele banke, saj so morale po vsakem ropu vložiti nič koliko dodatnih milijonov za popravila. Neprebojne šipe niso neuničljive, so pa izredno drage. Albanski nacionalisti za vsakim vogalom SARAJEVO — Komandant sarajevskega armadnega območja generalpolkovnik Anton Lukežič, ki je bil na začetku tega desetletja komandant vojaških enot na Kosovu, je v pogovoru za sarajevski dnevnik »Os-lobodjenje« rekel, da albanski nacionalisti v vojski prehajajo iz propagandnega na ekstremistične oblike boja, vključno s pripravami na diverzantsko-teroristič-ne akcije. Po generalu število državi sovražno nastrojenih Albancev v vojski raste. Lani jih je bilo 51 ostotkov več kot leto prej, v prvih letošnjih šestih mesecih pa 82 odstotkov več. Lani so še odkrili šest tajnih skupin, v katere je bilo vključeno 31 vojakov albanske narodnosti. V prvem letošnjem polletju pa so odkrili osem skupin z 69 člani, ki so negativno vplivali še na 100 vojakov albanske narodnosti. Ob avgustovskem premoru v pogovorih o varnosti in sodelovanju Dokajšnje možnosti za uspešen konec zasedanja KEVS na Dunaju DUNAJ — V petek so na Dunaju začasno prekinili konferenco za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Spet se bodo udeleženci (vse evropske države, razen Albanije, ter ZDA in Kanada) sešli predvidoma konec meseca. Kratka, počitniška prekinitev je priložnost, da vidimo, kako se zasedanje približuje koncu. Možnosti vsaj deloma uspešnega zaključka so se pojavile zlasti potem ko so 13. maja nevtralne in neuvrščene dežele Evrope predlagale osnutek sklepnega dokumenta. Pred tem ni šlo domala nikamor, zato pa se je že v začetku leta večina udeležencev obrnila na predstavnike neuvrščenih in nevtralnih dežel, da jim pomagajo iz zagate, da jim omogočijo izhod iz slepe ulice. Na konferenci so zanesljivo storili korake naprej pri problematiki, ki zadeva varnost. V primerjavi s stockholmskim zasedanjem, kjer pa po nalogu zadnje madridske konference proučujejo predvsem probleme zaupanja, je ta precejšen plus. Znano je tudi, da v Stockholmu niso kaj prida napredovali pri razčiščevanju problemov razorožitve. Na Dunaju pa si je zdaj pripravljenost utrla pot tako daleč, da bodo ob koncu zasedanja KVSE bržkone sprejeli tudi sklep o organizaciji posebne evropske konference, namenjene konvencionalni razorožitvi. Udeleženci so še pred sedanjo prekinitvijo sporočili svoje načelno soglasje. Osnutek sklepnega dokumenta je bil spet vzvod, ki je pri tem omogočil napredek. Seveda pa pot ne bo lahka. V svojem dokumentu predlagajo predstavniki neuvrščenih in nevtralnih držav, da bi te države neposredno sodelovale pri razoro-žitvenih pogajanjih, pa čeprav menijo, da bosta morali glavne ovire premostiti velesili; predvsem od njiju je namreč odvisno, kako se bodo iztekli razoroževalni napori v Evropi. Na ta predlog, oziroma stališče nevtralnih in neuvrščenih držav, pa se pri udeležencih počasi kristalizira tako mnenje: Sovjetska zveza bržčas soglaša s tem, da bi na pogovorih o konvencionalni razorožitvi neposredno sodelovale tako imenovane NN države; za ta predlog so, kot kaže, tudi številne evropske dežele, med njimi Zahodna Nemčija in Francija. Proti pa so spet Združene države, češ da 'prisotnost dejavnikov NN utegne po nepotrebnem otežiti problem, ki da konec koncev spada v pristojnost velesil". Za kaj v bistvu gre? Prejkoslej imajo prav tisti, ki trdijo, da Združene države ne bi rade doživele "prevlade" evropskih dejavnikov na evropski celini in jim zato, vsaj zaenkrat, bolj prija bilateralno razčiščevanje. Konferenca na Dunaju se je premaknila tudi pri humanitarnem vprašanju, ki ga predstavljajo kot človekove pravice. Predstavniki neuvrščenih držav so v zvezi s tem prav tako predlagali konstruktivno rešitev, pred katero pa je določena zadržanost. Oblikovali so predlog za individualne, pa tudi tako imenovane kolektivne pravice. Slednje naj bi zadevale dve vrsti subjektov: prvi naj bi bile narodnostne skupnosti, kjerkoli pač so, drugi subjekt pa naj bi predstavljali zdomci, ki naj bi jim bilo omogočeno tudi življenje skupaj z družinami. Pri problemu človekovih pravic pa so spet ovire. Tudi tokrat jih v glavnem postavljajo dejavniki velesil. V zvezi z manjšinami prihaja pri nekaterih do izraza stališče, da narodnostnih skupnosti pač ni, zato pa da jih tudi ne bi kazalo obravnavati. Drugi so mnenja, da bi kvalifikacija o "manjšinah" morala veljati samo za nekatere skupnosti. Bolgarski predstavniki, na primer, vsaj tako poročajo, odklanjajo pristavek o "narodnostnih skupnostih, kjerkoli pač so". Podobno najbrže ravnajo Romuni, ki imajo zadnje čase, kot vemo, nemalo opravka z madžarsko manjšino. Zahod bi bil v glavnem voljan sprejeti predloge predstavnikov neuvrščenih in nevtralnih držav, imajo pa nekateri v tej sferi pripombe na račun človekovih pravic za zdomce: tako na primer trdijo, da se bo z leti stopnjeval pojav migracije z Juga na Sever, kar bo bržčas prineslo nove probleme, ki jih je danes še težko opredeliti. Zategadelj naj bi pri človekovih pravicah za zdomce ravnali previdno. Pri predstavnikih nekaterih zahodnih držav pa je tudi mnenje, da problematika zdomcev ne sodi v poglavje o "človekovih pravicah", marveč v tako imenovano gospodarsko "košaro". Ta pa je, nasploh, žal še zmeraj dokaj prazna, ne glede na določene spodbudne premike, ki pa so premalo zaznavni. MIRO KOCJAN UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 GRADNJE POPRAVILA VZDRŽEVANJA POŽARNA VARNOST TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE S vodovod« PROJEKTIRANJE Jutri izvolitev nove deželne vlade Furlanije-Julijske krajine KD in PSI končno izbrali deželne odbornike Izbira nove uprave je v dveh največjih strankah izzvala vrsto polemik TRST — Pozno v noč od petka na soboto so ocialisti v Vidmu izbirali po sporazumu njim Pripadajoče deželne odbornike. Demokristjani to naredili že dan prej, na seji njihovega ezelnega vodstva, včeraj pa je njihova sveto-atska skupina potrdila sklepe in izbrala no-e9a načelnika skupine. Druge stranke, ki niajo samo enega svetovalca, niso imele kaj zbirati. Edini izvoljeni je avtomatično imeno-uanvna položaj, ki dotični stranki pripada, ^Postevajoč točke šeststrankarskega sporazu- Deželni svet se bo torej sestal jutri v Trstu, a dnevnem redu so le tri točke: izvolitev Predsednika nove deželne vlade, izvolitev desetih efektivnih odbornikov in še štirih sup-antov. Na osnovi šeststrankarskega sporazu-a bosta morala podpredsednik in podpred-adnik skupščine demokristjan Bruno Longo in aaalist Ferruccio Saro odstopiti s svojih es.V. ?a predsednika deželnega sveta bo, kot v rreisii zakonodajni dobi, ponovno izvoljen li-eralec Paolo Solimbergo. Podpredsednik naj 1 Postal demokristjan Paolo Braida (namesto rialista Sara, ki bo vstopil v odbor). Na svo-Jbbr Podpredsedniškem mestu pa bo ostala ko-unistka Augusta De Piero Barbina, ki je bila v°ljena na prvi seji deželnega sveta. ..^rbdsednik deželne vlade bo demokristjan "fiano Biasutti. Demokristjanski odborniki ®1 bi bili: Dario Rinaldi (finance), Mario i ancati (zdravstvo), Armando Angeli (okolje Popotresna obnova), Ivano Benvenuti (delo ® obrt), Vinicio Turello (kmetijstvo), Silvano dtonini (šolstvo in kultura), Giovanni Di Be-t e. .tto (prevozi in promet). Nekdanji deželni Jnik KD in deželni odbornik Braida, ki si je želel dobiti odborništvo, se bo moral zadovoljiti s podpredsedništvom deželnega sveta. Deset je torej demokristjanov na pomembnih mestih v deželni upravi. Tem se bo pridružilo še pet drugih svetovalcev te stranke, ki bodo zasedli manj pomembna mesta predsednikov svetovalskih komisij. Kar sedem mož prej omenjene desetine pripada Biasuttijevi skupini. Antonini in Domini-ci sta pristaša Zaccagninija, Di Benedetto pa je andreottijevec. Zaradi tega je jezno dvignil glas evropski poslanec Alfeo Mizzau, ker njegov dorotejski somišljenik Giancarlo Cruder ni dobil mesta v deželnem odboru. Biasuttija, Longa in ostale je Mizzau obtožil, da so ravnali po najbolj kruti strujarski logiki. Njemu je iz Rima priskočil na pomoč podtajnik KD Scotti. Ni pričakovati, da bi se do jutrišnega dne kaj spremenilo, saj pritiski iz Rima najbrž tokrat ne bodo zalegli. Nesoglasja so bila tudi v socialistični hiši. Socialisti so morali izbirati pet odbornikov, tri predsednike svetovalskih komisij in načelnika skupine. Podpredsednik deželnega odbora in istočasno odbornik za proračun in načrtovanje bo Gianfranco Carbone. Dosedanji deželni tajnik Ferruccio Saro postane odbornik za industrijo. Zaradi tega je dal ostavko na tajniško mesto. Ni še znano kdo ga bo nasledil, saj je med socialisti v Furlaniji trenutno precej različnih gledanj. Gioacchino Francescutto dobi odborništvo za turizem in trgovino. Odvzeli pa so mu resor za šport, ki ga dobi Carlo Vespasi-ano, ki bo v odboru odgovarjal tudi za gozdove in za stike z EGS. Peti odbornik iz vrst PSI bo ženska in sicer Paolina Lamberti Mattioli, iz Vidma, ki bo odgovarjala za socialno skrbstvo. V odbor ne pride Luigi Blasig iz Tržiča. Izrinila ga je Mattiolijeva, pristaš levičarske struje v stranki. Goriški socialisti torej ne bodo zastopani v deželnem odboru, saj ima Videm dva zastopnika, ostali trije pa so iz vsakega okrožja eden. Blasig in še dva iz Pordenona, Rigo in Vampa, bodo na čelu svetovalskih komisij. Načelnik skupine pa bo Bulfone. Baje je na nočni seji Zanfagnini, ki so ga odrezali, jezno izjavil, da se čuti precej svobodnega in da bo kot tak tudi nastopal v deželnem svetu. Za druge partnerje šeststrankarske koalicije sploh ni takih problemov. V odbor prideta republikanec Dario Barnaba in socialdemokrat Nemo Gonano. Bojan Brezigar od Slovenske skupnosti postane predsednik ene svetovalske komisije. Če pogledamo pripadnost članov deželnega odbora po okrožjih lahko ugotovimo, da je šest članov iz videmskega, pet jih je iz porde-nonskega, dva sta iz tržaškega, po eden pa iz goriškega in karnijskega okrožja. Jutrišnja seja deželnega sveta nam bo pokazala ali so vesti prihajajoče iz deželnih vodstev teh strank točne ali pa se bo, na kak pritisk od zunaj, čez nedeljo kaj spremenilo. Komunisti so že napovedali z izjavo deželnega tajnika Viezzija, ki je tudi deželni svetovalec, da bodo vodili ostro borbo proti novemu odboru. Deželni svet se bo ponovno sestal 7. septembra, ko bodo na sporedu programske izjave predsednika Biasuttija; 12. septembra pa bo na vrsti razprava. (mw) S križarjenja s patruljnim čolnom ob Obali Ni problemov z italijanskimi ribiči ko smo z tnotorn — Prva naloga, ki s(m)o jo dobili, nevsakrim ?0^nom »M 55« izpluli iz pristana v Kopru, je bila 5,5 rriji- nia: »Ugotovite, kaj je s prekooceanko, ki okrog še jn J ocl savudrijskega rta čaka že tri dni.« Richard Treb-n6m Božič, ki sta pred dnevi na običajnem dnev- Hal0 Dtloclu meje in obalnega morja gostila še mene, sta bodo fPrejela. takoj pa je sledil tudi pomislek: ali nas prerngj? °b Poslušali, sprejeli na ladjo? Kdo so? Zakaj se ne v jUn , ei°? Zakaj se pomorskim oblastem ne javijo, če so vudrip 0Vansk'‘b vodah? Vprašanja se kar porajajo. V Saje ]aJ- nam z vojaške opazovalnice natančno določijo, kje rialnih Potrieno je, da je globoko v jugoslovanskih terito-^Pušč Voc*ab- Ko se ji približamo, vidimo madež, ki ga Kaj jp9 *zPoti trupa, na signale se sprva nihče ne odzove, ha na-nar°ke2 Č-ez čas se na krmi pojavi mornar, ki poma-»storjJ- zaP^ujemo na drugo stran, da nam bodo spustili se no Ce<<' st°re kaj hitro in Richard, izkušen pomorec, s pan;?01110211^1 stopnicah povzpne na »Weddell Sea«, ladjo koju j ^Ko zastavo in kitajsko posadko. Občutki pod bo-Podatk'1 n*S° bili prijetni, toda kmalu se vrne Richard s °Pluip 1 ° ^i in sporočilom: »okvara na motorju, še dan pa tudi j®0 naPrej.« Bil je prijazno sprejet, pojasnili pa so izojn 9 >>umazanija« na morju poseben prašek, ki kmalu ni bi| ln uničuje umazanijo. Res, nedaleč od ladje madeža Pot VeC' razl090v' d® bi Kitajce preganjali pa tudi ne. kot pot11^ ^6 >>zanesla>da b° ze<<; verjetno so mu, toda že čez čas °dličen r]1 v6* njemu na pomoč. Zlomil se je jambor in viclljivi ; e ,r ie čakal na pomoč. Morje, veter so nepred-aa moripn h ° nevarno le' če se (in to je pravilo) deskarji 116 da hi “dpravljajo vsak zase, večinoma neorganizirano, misij nan06'^5'9^ npkoga na obali naj jih spremlja, ali vsaj dakljuf.niJe' ^a ta način prepuščajo skrb za lastno varnost aad moict11 0Pazovalcem, posameznikom, ki se navdušujejo hju in jadralcev na deskah. Ko pa ob vsem zna- najbobši H ,tvu odP°ve tehnika (jambor se zlomi), je tudi hujno ria es^ar enak »nebogljenemu prvošolčku«. Zato je ^ Dnrf119 ?bali nekdo spremlja deskarja na morju, jhirno .I °r?i7ern zalivu je bilo minuli ponedeljek dokaj uče. B^f- P°. dan se s padalom za gliserjem ni popeljal ni-Uis°. Ob nS-vf P.reve^:.pihalo, Pa tudi preveč varni taki izleti Uarnreč » ,°9e urejeni, zagrajeni plaži na slovenski obali, Padalci f?0le,;f<< s Padalom niso kdo ve kako varna zadeva, startnih ra*?0.8 Plaze' drugod po svetu pa s posebnih ušč. Nes? - Cadi' stran °d najbolj obljudenega dela kopa-štartno m666 2aradi te9a še ni bilo, upajo, da je tudi ne bo, Sam vleč eSt;o Padalcev pa vendarle ni najbolj primerno. Že Uletrov on’ 9liser krši pravilo, da je moč glisirati šele 200 Utanj jih j °bale. Ob njem takih prekrškarjev ni več veliko, več Po 7 kot prejšnja leta,, saj smučanje in glisiranje ni WavaiCe VT301® . takih prekrškarjev ni veliko, pa če je tlstih, ki v h 122tvai° morje morda tudi nekaj manj, je več Pravila. Orirf ka^° se morai° obnašati, pa zavestno kršijo Utistične i dornačinov so to prevozniki, ki imajo čolne za z ete. Potnike namreč z megafonom novačijo kar Na Obali najdražja pitna voda v Sloveniji KOPER — Najdražja pitna voda v Sloveniji je od začetka tega meseca še dražja. Na Obali so namreč s 1. avgustom podražili vodo za gospodinjstva s 1410 din na 1710 din za kubični meter, za gospodarstvo pa z 2820 din na 3420 din za kubični meter. Zadnja podražitev pomeni, da se je od novega leta, ko je bila voda (cena je veljala do 13. maja) še po 1020 din, podražila za okroglih 70 odstotkov: v prenekate-rem gospodinjstvu pa pravijo, da mesečno že odštejejo več za vodo kot za elektriko. Kljub cvetenju planktona morje primerno za kopanje KOPER — Kot je povedala dr. Marija Kariolič s koprskega Zavoda za socialno medicino in higieno so zadnji izvidi morja ob slovenski obali (vzorce jemljejo na 29 mestih) zadovoljivi in po 27. juliju ni razlogov, da bi kje na slovenski obali prepovedovali kopanje. Rezultati analiz vzorcev, ki so jih odvzeli pred tremi dnevi, pa bodo znani prihodnji teden. Tudi iz zdravstvenih domov niso dobili obvestil, da bi zaradi onesnaženosti morja ljudje potrebovali pomoč zdravnikov. Le iz lucijskega zdravstvenega doma so dobili obvestilo o nekaj alergijah na koži, očesni sluznici in vnetjih sluhovoda. Čeprav je morje uradno tako čisto, da kopanja ni treba prepovedovati, se marsikdo kopanju odpoveduje. Razlog? Cvetenje morskega rastlinskega planktona, ki ga je povzročilo preobilje hranilnih snovi od fosforja, dušika in silicija, kar je spodbudilo bujno rast kremenčastih alg. Stik s temi algami je za tiste z občutljivo kožo (zlasti otroke in vse, ki imajo nežno kožo) pogosto neprijeten. Zaradi sluze se alge sprimejo s človeško kožo in z grobim spiranjem jo lahko poškodujemo, fizične poškodbe v kombinaciji z ne preveč čistim (še vedno pa sprejemljivim) morjem pa povzročajo svoje. Zlasti pri bolj občutljivih. Dr. Jože Štirn z Morske biološke postaje v Portorožu tudi pravi: »Zadeva res ni estetska, toda alge zdravju ne bi smele biti škodljive, razen v primerih, ko z drgnjenjem kože povzročamo poškodbe. Sicer pa je letošnji pojav cvetenja nekaj posebnega, pa tudi po obsegu doslej bržčas enkratnega. To cvetenje fitoplanktona bi moralo v "normalnih naravnih razmerah" potekati spomladi, a se je spričo metereo-loških, hidroloških in drugih okoliščin preneslo v poletni čas. V toplejšem morju, ki je tudi redkejše pa alge drugačne uravnavajo svoje življenje. Plankton ni - tako kot spomladi - razpršen po vsem vodnem stolpcu, pač pa se združuje v sluzaste mase, pod vodo se to vidi kot nekakšne zavese. Alge izločajo sluz, da ne bi potonile. To je del ekološke adaptacije. Vse torej poteka v drugih razmerah kot na pomlad in za oko res ni prijetno, za občutljivo kožo pa tudi ne. Opozoril bi pa na nevarnost, ki preti, če narava (burja, tokovi) z mešanjem vode ne bo poskrbela za normalno življenje v morju. Če bo morje mirno, bodo alge po odmiranju v večjih količinah padale na dno in pri razpadanju bo ta masa pričela trošiti kisik.« Polo. Ljubljenec uspeha. na območjih, kjer je dovoljeno samo kopanje. Tako se najraje pripeljejo v strunjanska kopališča, pa tudi na piranski punti niso redki gostje. Kazni so tako simbolične, da jih z zaslužkom hitro »pokrijejo«. Večjih problemov torej tudi zaradi kazni ni. Problemov pa ni niti z italijanskimi ribiči, ki so radi hodili v goste v naše morje. Trenutno namreč pri njih traja obdobje lovopusta, pa nihče ne lovi ne tam ne pri nas. Naše ribiške ladje pa vztrajno lovijo. Zaradi nekaj parov ladij, ravnotežje v Jadranu že ne bo porušeno. Če pa ni problemov na meji z italijanskimi (ali našimi) ribiči, so pa s turisti. Letos je precej več kot pretekla leta takih, ki s turističnimi ladjami ilegalno prestopajo mejo. Na morju sicer ni označena, ni tako jasna kot na Šentilju ali Škofijah, denimo, je pa meja in vsak morski popotnik dobi ob prihodu v našo državo na luški kapitaniji plovno dovoljenje, v katerem je napisano, kako se morajo obnašati. Tega se tujci pri nas pogosto ne drže. Marsikdo rad »ilegalno« pobegne čez mejo iz Portoroža v Lignano, pa potem pride nazaj, ni pa malo takih, ki se napotijo naravnost v portoroško marino, da bodo tam opravili mejne formalnosti, ker jim tako obljubljamo s prospekti naših agencij v tujini. Ko morjeplovci pokažejo take prospekte miličnikom, so ti (moralno) nemočni, ne kaznujejo, samo svetujejo. In nasvete popotniki na morju, ki pozabijo na pravilno razobešanje zastav, na urejene dokumente, radi poslušajo, žal so pogosto premalo previdni, ko se soočajo z muhavostjo morja. Temu ne gre verjeti in to so v praksi miličniki pomorske milice pogosto ugotovili. Tudi ob zadnjih vesteh o morskih psih. Rihard Trebše pravi: »Nič ne škodi, če nas vsako leto obišče kakšen morski pes, so vsaj kopalci bolj previdni, res pa je, da so včasih oči tudi prevelike. Morebiti je bil zadnji morski pes celo velika tuna, ki so jo minulo soboto na suho povlekli izolski ribiči. Kdo ve? Vem le to, da previdnost na morju in v morju nikakor ni odveč.« DUŠAN GRČA DINGgDNTI UL. FLAVIA - VOGAL UL. ROSANDRA 2 - TEL. 281444 - TRST | CENTRO SERVIZI K” I DIN0C0NTI m USAT0 DIN0C0NTI k CONCESSMNMI AUTO J M TMESTI ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV TAKOJŠNJE FINANCIRANJE, REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE NAJUGODNEJŠA CENITEV TVOJEGA STAREGA AVTOMOBILA (&j\ VOLKSWAGEN A y je vreden zaupanja. Tudi prvi konec tedna v avgustu poskrbel za prometni kaos Morje tujih avtomobilov preplavilo tržaške ceste, ki gredo proti meji Tudi statistike se včasih zmotijo. Tako lahko letos zatrdimo, da se je statistika, po kateri je najprometnejši konec tedna v letu zadnji julijski weekend, krepko zmotila. Včerajšnji promet je bil namreč še gostejši kot prejšnji teden. Porastu prometa je seveda botrovalo lepo vreme, ki se je po neurjih zadnjega tedna znatno popravilo, čeprav temperatura še vedno ni dosegla običajnih avgustovskih vrednosti. Na vseh mejnih prehodih so imeli opravka s večkilome-trskimi vrstami, tuji in domači avtomobilisti pa so morali čakati tudi na izhodih z avtoceste in na najpomembnejših križiščih. Sam poveljnik prometne policije v deželi Furlani-ji-Julijski krajini je povedal, da je bila včerajšnja situacija skoraj na meji vzdržnosti. Po vseh državnih in pokrajinskih cestah ter avtocestah so izvidnice prometne policije in karabinjerjev nadzorovale gosti promet, da ne bi prišlo do hujših nesreč (v Furlaniji pa sta se vseeno pripetili dve smrtni nesreči). Kljub omejitvi hitrosti si marsikateri nestrpni turist še vedno privošči neprevidnost, zato organi javne varnosti pozivajo k čim večji pozornosti in previdnosti, a hud. Zlasti v jutranjih urah so bile vrste nepregledne, na izhodu z avtoceste pri Moščenicah je pri vsakem cestninarju čakala sedem kilometrov dolga kolona vozil. Proti opoldanskim uram je promet nekoliko popustil, tako da so se kolone skrajšale za tri ali štiri kilometre. Podoben položaj je bil na križišču pri Opčinah, kjer se turistične poti razcepijo. Tu je bila zjutraj sedemkilometrska vrsta {naš fotograf jo je posnel v bližini Gabrovca), okrog 13. ure pa še je skrajšala na štiri kilometre. Popoldne še niso vedeli povedati, koliko avtomobilov je pripeljalo skozi Moščenice, vendar so sklepali, da jih bo skupno okrog 25.000. Največ dela pa so seveda imeli karabinjerji, finančni stražniki in cariniki na mejnih prehodih. Najdaljšo vrsto so zabeležili kot običajno na Pesku, kjer je bila vrsta zjutraj dolga deset kilometrov, opoldne pa tri. Zelo dolgi sta bili tudi vrsti pri Rabujezu in pri Bazovici, kjer so zjutraj čakale 4,5 kilometra dolge kolone (vrsta se je od Rabujeza vila vse do predora pri odcepu za Milje). Pri Lazaretu je bil promet nekoliko znosnejši, saj je tu čakalo "le" za dva kilometra avtomobilov, medtem ko so najmanj dela imela pri Fernetičih, kjer so bile vrste dolge le nekaj sto metrov, (bg) Na sliki (Foto Križmančič): Italijanski in tuji turisti, namenjeni v Jugoslavijo, v nepregledni vrsti na novi hitri cesti med Gabrovcem in Križem. tudi strpnosti do drugih voznikov. Položaj na Tržaškem je bil včeraj vsekakor precej Sovjetu in Američanu Diracovi kolajni Nobelova nagrajenca na obisku v Miramaru Po izumitelju "toplih" superprevodnikov, Švicarju Karl Alexu Miillerju, ki je lansko leto prejel Nobelovo nagrad0 za fiziko, bosta v teh dneh gosta Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru druga dva nobelovca. Gre za Japonca Lea Esakija, ki dela v raziskovalnem centru IBM Yorktown Heightsu pri New Yorku in je Nobelovo nagrad za fiziko prejel leta 1973, ter za Nemca Klausa von Klitz11)' ga, ki dela na Inštitutu Max Plank pri Stutgartu in je najvišje priznanje za svoje znanstvene zasluge prejel leta 19°3, Oba znanstvenika se bosta udeležila 4. mednarodne konference o "supermrežah, mikrostrukturah in mikronap' ravah", ki se bo odvijala v konferenčni dvorani miramar-skega centra od jutri do petka. Na konferenci bo sodelovalo kakih 300 raziskovalcev na področju fizike trdega stanja iz vsega sveta. Študijsko srečanje prireja miramarski center v sodelovanju z Vsedržavnim svetom za raziskave (CNR) in družbo IBM-Italia. Na konferenci bo tekla beseda o najnovejših odkritjih m spoznanjih na področju polprevodnikov, se pravi materialov, s katerimi je poleg televizijskih transistorjev mogoč® izdelovati tudi "čipe", iz katerih so sestavljeni možgani elektronskih računalnikov. S temi »čipi« bodo med drugim izdelovali tudi sestavne dele naprav za optične komunikacije. Včeraj pa je Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru objavil tudi imena dobitnikov Diracovih kolajn za leto 1988. Gre za sovjetskega fizika Efima S. Fradkina od fizikalnega inštituta Lebedev v Moskvi in za ameriškega fizika Dravida Grossa z Univerze v Princetonu v zvezni državi New Jersey. Oba sta si nagrado zaslužila s svojimi raziskavami na področju kvantne teorije polj in poenotenja osnovnih sil. Datum slovesne podelitve nagrade še ni določen, do nje pa bo vsekakor prišlo v Miramaru. Fradkin in Gross sta že četrti par znanstvenikov, katerima Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru podeljuje nagrado, ki nosi ime po enem izmed očetov kvantne mehanike, angleškem fiziku Paulu Diracu. Dirac je bu do svoje smrti leta 1984 vnet podpornik miramarskega centra. Omenimo naj dosedanje nagrajence: leta 1985 sta Dira-covo kolajno prejela Sovjet Jakov Zeldovič in Američan Edward Witten, leta 1986 ameriški Kitajec Yoichiro Nambu in Sovjet Aleksander Poljakov, leta 1987 pa Američan Bryc® DeWitt in Italijan Bruno Zumino. Zastopniki družbe Petromin Oil v Trstu Petrolej in sponsorizacija operet Vložil bo priziv na Državni svet WWF še vedno proti gradnji sinhrotrona pri Bazovici Od operete do petroleja oziroma, točneje povedano, od petroleja do operete. Široka publika najbrž ne ve, da so letošnjo poletno operetno sezono v Verdijevem gledališču sponsorizirali arabski petrolejski mogotci. Sponsor sezone je družba Petromin Lubricating Oil Company, ki je v Saudski Arabiji največje podjetje v tem sektorju. Z velikimi dobički, ki jih imajo petrolejske družbe, se torej sponsorizi-ra že kar tradicionalna sezona operet, ki ima v Trstu svojo dolgoletno tradicijo. Doma najbrž sponsorjev ni bilo, pa so se pojavili Arabci. To je poudaril na včerajšnjem srečanju z novinarji predsednik Tržaške letoviščarske in turistične sezone dr. Alvise Barison. Pri organizaciji je sodelovala tudi agencija WES. Skupina arabskih poslovnežev je prišla v Trst, kjer so sinoči znani operetni pevki Elisabeth Schwarzkopf podelili mednarodno operetno nagrado. Znana dunajska pevka sicer nagrade ni prevzela osebno, kajti trenutno se nahaja na zdravljenju v neki švicarski kliniki. Mednarodna žirija jo je hotela s to nagrado počastiti, ker je z uspehom nastopala v operetah po širnem svetu. Arabski poslovneži pa so obisk v Trstu izkoristili za vrsto koristnih razgovorov, saj iščejo tudi poslovne stike. Kot je povedal direktor podružnice Petromina v Londonu Mohamed Asad Rahaimi, so se srečali z deželnim odbornikom Rinaldijem, z zastopniki družbe SIOT ter s predstavniki tržaškega pristanišča. Ogledali so si pristaniške naprave in pokazali veliko zanimanje zanje. Želijo si poslovnih stikov. Arabci iščejo nekje na italijanski obali možnost izgradnje rezervoarjev za njihova tekoča goriva, ki bi jih potem prodajali naprej v razne dežele Evrope. Sicer pa je znano, da sponsorizacija kulture s strani poslovnežev prinese vedno korist tako enim kot drugim. Arabci si žele — tako je bilo včeraj rečeno — tudi drugačnih poslovnih stikov. Trst bi najbrž od tega iztržil kaj koristnega. (mw) Na sliki: Mednarodna nagrada za opereto, bronasti kipec Uga Cardja. Svetovni sklad za naravo (WWF) namerava vložiti na Državni svet priziv proti razsodbi, s katero je deželno upravno sodišče (TAR) zavrnilo njegov priziv proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Tako je tržaško vodstvo te naravovarstvene organizacije sporočilo na tiskovni konferenci, ki jo je vče-v raj priredilo na svojem sedežu v Trstu, da bi javnost seznanilo s pobudami, s katerimi namerava nadaljevati boj proti gradnji svetlobnega generatorja na bazovski gmajni. O razsodbi deželnega upravnega sodišča je časnikarjem govoril član pokrajinskega vodstva WWF Alessandro Giadrossi, ki je sicer po poklicu pravnik. Najprej se je obregnil ob nekatere proceduralne aspekte, kot je npr. dejstvo, da sodišče njegovi organizaciji razsodbe uradno niti še ni notificira-lo. Spričo dejstva, da je sodišče zaključilo proces v dobri polovici leta, medtem ko navadno potrebuje kakih pet let, se je Giadrossi tudi vprašal, ali ni na sodnike kdo izvajal pritisk od zunaj. Glede same razsodbe pa je izrazil zadovoljstvo, da je sodišče priznalo njegovi organizaciji pravico, da nastopa na sodišču, kadar gre za urbanistične zadeve, medtem ko je seveda negativno ocenil stališče, ki ga je sodišče zavzelo do vprašanja, ali bi se o varianti občinskega regulacijskega načrta, Združenje ANDIS deluje v Trstu že vrsto let Ločitev je lahko tudi začetek bolj uspešnega življenja Po uradnih statističnih podatkih je lani živelo v Trstu 4.152 razporočenih oseb, kar je 3,3 odstoka poročenega prebivalstva. Uradnih podatkov o ločenih ni, saj kot demografska kategorija sploh ne obstojajo. Izvedenci vsekakor računajo, da jih je trikrat več kot razporočenih. V našem primeru jih je torej okrog 12.500, kar znese malenkost manj kot 10 odstotkov. Skupno torej živi v Trstu več kot 16.500 razvezanih Tržačanov, od katerih je 9.300 žensk. Leta 1983 je bilo v Trstu skupno 10,4 odstotka ločenih in razporočenih, kar je okrog 3 odstotke manj kot lani. Pojav ima torej v naših krajih precejšnjo družbeno razsežnost; hkrati pa lahko ugotovimo, da se model družine in zakonskega življenja hitro spreminja, saj podatki zgovorno pričajo, da je vedno manj porok (tako civilnih kot cerkvenih), istočasno pa skokovito raste število ločitev in razporok. Ločeni in razporočeni ljudje se morajo spopadati s celo vrsto težav. Od finančnih, sodnih in stanovanjskih, do izrazito osebnih, kot so osamljenost, depresija in globoko nezaupanje vase. Po vsem svetu so razne raziskave pokazale, da je med razvezanimi osebami veliko več primerov umskih bolezni in psihičnih motenj, zelo pogosti pa so tudi primeri alkoholizma, samomorov, nasilja, prometnih nesreč in drugih patoloških pojavov. Da bi skušali iskati rešitev, tako za posameznika kot za celotno kategorijo, so v Trstu že leta 1983 (formalno sicer le pred dvema letoma) ustanovili Vsedržavno združenje ločenih in razporočenih (ANDIS), ki ga vodi psiholog Luigi Mazzolini. Z njim in s tajnico Mariello Kravania smo se podrobneje pogovorili o delovanju združenja. Že njegovo uradno geslo »Več solidarnosti, kulture in služb« pojasnjuje zastavljene cilje. Predvsem pa so pri ANDIS prepričani, da je ločitev ali razporoka izredno "dobra" priložnost, da človek izpopolni svojo osebnost in da na novih osnovah izboljša tako odnos do bodočega (ali morebitnega) parterja kot svojo vsestransko uspešnost. Združenje je na prostovoljni osnovi, je apolitično in nepridobitniško, trenutno šteje 465 članov, nudi svetovanje na sodnem in skrbstvenem področju, psihoterapevtsko pomoč tako dvojicam v krizi kot posameznikom (pred in po ločitvi), zraven pa organizira tudi tedenska srečanja in pobude za prosti čas. Vpisnina znaša nekaj desettisočakov na leto, posamezne storitve pa nekaj tisočakov ali pa so tudi brezplačne, če interesent nima finančnih sredstev. Večina članov ima okrog 40 let, kar tri četrnine je žensk. Največ članov želi sodno pomoč za razporoko in ločitev, pa tudi za ureditev odnosov do otrok. Na tedenska srečanja prihaja dvajset, petindvajset članov. Moške sili predvsem želja po novi partnerici, ženske pa si bolj želijo družbe, prijateljstva, solidarnosti. ANDIS vsekakor ni samo to. Predvsem je združenje, ki sloni na strokovni pripravi in veliki pozornosti do najnovejših študijskih izsledkov, ki jih odgovorni skušajo uporabiti za sodoben in kritičen pristop do tržaške stvarnosti, o kateri imajo zbrane izredno zanimive podatke in analize. Pred meseci je ANDIS predložilo načelnikom pokrajinskih svetovalskih skupin načrt za ureditev neke vrste hotelskega objekta, kjer naj bi našli začasno stanovanjsko rešitev v primeru stiske. Po dosedanji praksi velja to še posebno za ženske, ki se v primeru ločitve znajdejo marsikdaj brez dohodka in stanovanja, pa čeprav morajo skrbeti tudi za otroke. Novembra bo združenje priredilo vsedržavni posvet, na katerem naj bi s pomočjo strokovnjakov, sodnikov in javnih upraviteljev iskali konkretne možnosti, da se začne reševati potrebe ločenih in razporočenih, tako da bi lahko uživali vse pravice, s katerimi država ščiti ne-razdruženo družino. Še prej, in to že danes, pa ANDIS prireja svoj prvi praznik, na katerega vabi vse, ki jim je ta problematika pri srcu. Po občnem zboru in srečanju v zgodnjih dopoldanskih urah na sedežu v Ul. Foscolo 18, si bodo udeleženci ogledali opereto Vesela vdova, za konec dneva pa bodo skupaj trčili v kavarni Tergesteo. (N. F.) Od včeraj spet redno vozi avtobus štev. 38 Ker so Ulico Bonomea začasno odprli za promet, mestno prevozno podjetje ACT sporoča, da bo do 21. avgusta spet redno vozil linijski avtobus št. 38. ki omogoča gradnjo sinhrotrona Prl Bazovici, moralo izreči tudi ministrstvo za kulturne in ambientalne dobrine, kot je Svetovni sklad za naravo v svojem prizivu trdil. Kot uvodoma rečeno, pa to ni vse' kar ta naravovarstvena organizacija dela v zvezi z lokacijo sinhrotrona’ Njena tržaška predsednica Lia Brauth in deželni podtajnik Dario Predonzan sta na včerajšnji tiskovni konferenca obrazložila pripombe, ki jih je WWr iznesel na račun podrobnostnih regulacijskih načrtov za urbanistično ureditev Centra za raziskave, ki jih zdaj obravnava tržaška občinska uprava-Poudarila sta, da načrt predvideva preobsežno cestno omrežje, medtem ko je nezadostno načrtovano kanalizacijsko omrežje. Med drugim ni predvidena nobena kontrola nad odplaka®1 in odpadki celotnega kompleksa. P°' leg tega je po mnenju naravovarstv®' nikov zgrešeno, da Center za zna® stvene in tehnološke raziskave načrtuje celo vrsto struktur za prosti čas ip0" ki bi ga povsem ločile od okolice. V pripombah WWF je velika pozornost odmerjena študiji o vplivu ua okolje, ki jo je Center za raziskave na zahtevo deželne uprave priložil k svojim podrobnostnim regulacijskim načrtom. Kot je povedal Predonzan, pa le ta študija iz več razlogov povsem n®" sprejemljiva. Tako npr. še zdaleč n® zadošča normam, ki jih na tem p°d' ročju določa Evropska skupnost in J sploh z metodološkega vidika vprašljn vo, ali jo lahko imamo za študijo vplivu na okolje v pravem pom®n besede. Omenimo naj le, da študij govori o vplivu na okolje struktu (vključno sinhrotrona), za katere s niso izdelani niti načrti. Na osnovi povedanega bi lahko kd0 rekel, da WWF sicer kritizira ta ali o1^ aspekt podrobnostnih načrtov Centr^ za znanstvene in tehnološke raziska in torej tudi načrta za gradnjo sinhr° rona pri Bazovici, a da jih po dfUP. strani v bistvu sprejema. A stvarem tako. Kot je poudarila Brauttijeva, s WWF ne zavzema za izboljšanje naCt_ tov, ki predvidevajo gradnjo sini® rona pri Bazovici, marveč za ta .ffl njihovo revizijo, ki bi med drug1^ predvidevala drugiačno lokacijo svea_ lobnega generatorja. Sicer pa ta or9 nizacija skupno z drugimi, ki so us novile Odbor za zaščito bazovskefL gozda, še vedno zbira podpise Pr ^ načrtovani namestitvi sinhrotrona. negativnih posledicah te lokacije ^ naravno okolje je med drugim že pr meseci izdelala tudi raziskavo, ki jo J vodil fizik Alessandro Marvin. Ko J. bilo na včerajšnji tiskovni konfere ^ poudarjeno, pa na to študijo Center raziskave doslej ni ničesar odgovo (mb) Sredi poletja sklep o ureditvi parkirišč Svojeglavo ravnanje občinskega odbora hSt AglieUa jeTže včeraj in z vso ski rarn,k;0n}®nt'rala vest, da je občin-stonir^°j moral septembra od- veliVih odo}5ril načrt za ureditev novih rob V, !lpa/kiriše v središču in na ob-smn rnes^1 V tiskovnem sporočilu, ki kritih Pr?ieli včeraj, Agliettova ostro bora m 1Zbl^e stare9a občinskega od-odln^= a]prel mu oporeka pravico, da K; ^ O tfllČo 73Til otonom trr-»račar«in kral?deVa vs _ „jme. Po njenem mnenju namreč P ’ c DtprnK11^0^311!6 novega odbora na se-i^k? ?r' Zato se ii zdi. da ima takšna kj 7,j 0 tako zapletenem vprašanju, krajine V^>VSe PreI)rvalstvo tržaške po-odbnr6 ■ 0 - nIe.nem mnenju namreč bočite ni '•e^ Pristojen za tovrstno od-žii obrv3! ie.cel° proti zakonu prelo-Ptemklk0ianje novega odbora na se- izbira izrazftn ueijiZdi' da-ima ta,fna naneri Zrazito Poldicm značaj m da je in nri 2 Prodvsem proti interesom »Ni e.7aniem zelenega gibanja, to oriia^'lUcie,<< Pr*e Agliettova, »da za je r>nl°Cltev zvemo prav 6. avgusta, ko ca na na d°pustu, druga polovi- cija o l6 na soncu- Če je informa-nična sklepu občinskega odbora res-zgraži^!0 m°remo drugače, kot da se ki SD, ^ro nad ošabnostjo odbornikov, Varstva jomljejo v poštev naravo- valcet,611? ’n okološke zavesti prebi-Voju ',Z asti potem, ko so po junijskih ah zeleni pridobili toliko glasov in na ta način preobrazili podobo občinskega sve.ta. Prisotnost zelenih v novem občinskem svetu bi morala prisiliti javne upravitelje, da vprašanje prometa obravnava iz novih zornih kotov. Tudi ta poteza občinskega sve- ta potrjuje naše prepričanje, da je praznina, v oblasti izredno nevarna,« zaključuje tiskovno sporočilo. Občinski odbor je namreč odobril načrt profesorja Caracoglie, ki predvideva ureditev novih podzemnih ali večnadstropnih parkirišč na Trgu Ul-piano, na Rusem mostu in v Ul. Teatro Romano. Nekoliko odmaknjena naj bi bila parkirišča pri Trgu Stare mitnice (med Ulico Salem, glavno bolnišnico in Trgom Niccolini), pri kasarni prometne policije v Rojanu, na Šentjakobskem trgu, pri športni palači na Pončani in na Trgu De Gasperi pri hipodromu. Kot je razvidno, načrt predvideva zasebna parkirišča v središču mesta (ki so bolj donosna), in koristnejša parkirišča v obrobnih pasovih središča. Stvarno izvedbo načrta je občinski odbor sicer prepustil novemu odboru, vendar še ni jasno, kako mislijo prilagoditi nove strukture potebam javnih prevoznih sredstev, za katera je podjetje za prevoze ACT že pred leti zahtevalo ugodnejše načrte. Ali bo načrt učikovit, bomo lahko ugotovili v prihodnje, vendar je vsekakor jasno, da je ravnanje občinskega odbora z etičnega vidika nesprejemjivo. V sredo na Opčinah Domača visoka moda kar n * Pri nas n*50 vsakdanja zadeva, zato vlada Prinrl6^!?11!6 zanimanje za predstavitev modelov, ki jih Brak p .l° Marija Vidau, Magda Tavčar in Evi Sed-0DH- ^vija bo v sredo zvečer v I Prosvetnem domu na ki je j9?- Na našem posnetku je Maja Blagovič v modelu, zdelan iz usnja, ročnega tkanja in čipk. (Foto Križmančič) Goriški študent Valassi Najboljši v Devinu Goriški študent Andrea Valassi je z odliko opravil vse zahtevne pismene in ustne izpite v devinskem Zavodu združenega sveta. Samo še en dijak v enem od šestih podobnih zavodov v vsem svetu se lahko pohvali z enakim učnim rezultatom. Valassijevo znanje je ocenila posebna komisija, ki ima sedež v Ženevi. Ocena je naravnost blesteča — 44/42, kar pomeni toliko, kot šestdesetica s pohvalo. Mladi študent iz Gorice in njegov študijski kolega iz Jugoslavije Tomaž Slivnik se bosta letos udeležila matematične olimpiade v Avstraliji. Oba maturanta devinskega zakona sta namreč izšla kot zmagovalca iz nadvse stroge selekcije. Diploma devinskega Jadranskega zavoda združenega sveta je priznana v mnogih državah. V vsem svetu je šest podobnih zavodov, ki lahko podeljujejo diplome mednarodnega ba-kalavreata. Učni uspeh vseh dijakov v devinskem collegeu je bil tudi letos zelo dober. Kar 60 odstotkov študentov je za pokazano znanje^ prejelo višjo oceno od 36 (to kar pomeni pri nas več kot 50). Študentje so morali opraviti ustni in pisni izpit iz šestih predmetov. Profesorji so zahtevali zelo dobro pripravo v treh predmetih, srednjo pa v ostalih treh. Ocenjevalna komisija, ki ima sedež v Ženevi, se je letos zbrala v britanskem mestecu Bath, kjer je natančno pregledala pismene naloge in mnenja profesorjev o ustnem izpitu za vse maturante iz šestih svetovnih zavodov. Dobro pripravo študentov devinskega collegea dokazuje tudi dejstvo, da je kar šest maturantov uspešno opravilo izredno težke izpite za vpis v prestižni univerzi v Cambridgeu in Oxfordu. Z diplomo mednarodnega bakalavreata pa se bodo mnogi italijanski in tuji študentje vpisali na najuglednejše italijanske univerze. Navodila Kmečke zveze Strog nadzor nad količino kovin v vinu Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom dne 29. decembra 1986 določilo, koliko sme biti v vinu kovin. V vsakem litru je lahko največ 5 miligramov cinka, 1 miligram bakra in 0,3 miligrama svinca. Kot smo izvedeli, je nadzorstvo v naših krajih zelo strogo. Izvedenci KZE se pojavljajo po kleteh in jemljejo vzorce vina, ki jih potem temeljito analizirajo, da bi ugotovili, ali so v skladu z ministrskim odlokom. Strokovna služba Kmečke zveze opozarja vinogradnike, naj predpis spoštujejo. Posebno morajo biti pozorni pri škropljenju. Da bi vinogradnike pri tem opravilu pravilno usmerjala, se je obrnila na ravnatelja Opazovalnice za rastlinske bolezni v Trstu dr. Bruna Milla, ki vinogradnikom predvsem svetuje, naj v tem času ne škropijo grozdov s preparati proti peronos-peri, saj ta bolezen ne napada grozdov z že razvitimi jagodami. Če se bodo tako ravnali, bodo vinogradniki zmanjšali količino bakra v moštu. V primeru, da je treba škropiti proti gnilobi grozde, ki se zapirajo, oziroma 20 dni pred trgatvijo, dr. Millo svetuje vinogradnikom, naj klasične preparate proti gnilobi, kot sta SUMISCLEX in RONILAN, mešajo s preparati brez svinca, kot je MANZEB. Ti nasveti zadevajo predvsem refošk in druge vrste rdečega vina, saj po uveljavljeni vinarski tehniki mošt teh vrst vre dolgo časa na tropinah, kar seveda omogoča, da si navzame večje količine bakra. Dr. Millo naposled svetuje vinogradnikom, naj bodo pozorni na pojav rumenega in rdečega pajka v vinogradih. V primeru, da ga zapazijo, naj proti njemu uporabijo preparate, kot sta ACARKILL in BENZOMATE, ki sta učinkovita istočasno proti jajčecem, ličinkam in odraslim pajkom. Na Krasu je še gorelo Tudi včeraj so bili gozdni čuvaji in gasilci ves dan zaposleni z gašenjem gozdnih požarov. Akcije so se udeležili tudi prostovoljci skupin za civilno zaščito. Ognjeni zublji včeraj niso povzročili velike škode. Le tu pa tam so se pojavili plameni, ki jih je bilo treba takoj pogasiti. Včeraj je zagorelo pri Gropadi, na Grmadi, pri Trebčah in Šempolaju. Dejansko je šlo za ostanke požarov, ki so nastali v zadnjih dneh. Kljub temu, da so jih gozdni čuvaji že pogasili in da so skrbno bonificirali teren, je ponekod očitno še tlela žerjavica, ki jo je veter razpihal. Jutri bo znana Moncinijeva usoda J iwi^npe*esu bo jutri ponovno sto-a ?°dnike Alessandro Moncini, skega p,redsednik _ tržaškega avtomobil- ^oncirr Uba 'n tastnik podjetja objasti 1 katerega so ameriške ■Baterij0 „žile Prodaje pornografskega iTiaja n a' hodnik Ronald Lew ga je 24. bo ka7I1Z2al za krivega, sklenil pa je, da Tkazen določil šele 8. avgusta. lota Tkl P°djetnik sedi že skoraj pol P0dober,Zap0ru Torminal Island, ki je Se ie v Pravi trdnjavi. Stanje v tej ječi 1°, sai zadniem mesecu precej poslabšajo nnH iclcdki, odkar jih je nekaj zbe-k strah, !,zredno strogim nadzorstvom. 'No ierarr3 ne bi. še kdo Pobegnil, pe-kajkrat 2 zapornike na dvorišče le ne-C1® net, edansko. Moncinija so aretirali sl°Pil lror*kom letališču, ko je komaj je nsf a.meriška tla, in mu povedali, 9® matem i Proprodaje pornografske- tIUado]N1, a in spolnega zlorabljanja j »nosr ak°y- Moncini je namreč neke-?® je bil6 iku“ (kasneje se je izkazalo, iztrqanih f0 ic*jski agent) poslal nekaj nekai via s , nr *z pornografskih revij in V®1, nJi e0"kaset' Kaže, da je tudi zahte-bekletpL mu Preskrbi okrog 9 let staro '■ako sn 23 sP°lno izživljanje in da je, tudi vrv7Saj Povedali preiskovalci, plačal spremli "o, karto zanjo in za njenega •Pogin rini,109' Policija Pa mu do sedaj ni ti namen kazat1, da ie hotel tudi uresniei- redr^ed®kl kazenski zakonik določa iz-»Child n°9a kazni za vse, ki kršijo znani jti otrni!-016-?tion ac,;<<’ toroj zakon, ki Za3rešil ^a kaznivo dejanje, ki ga je fbku, bi ho arneriškem kazenskem zakoni Zaonr 11 Moncini lahko obsojen na 40 denarnp ^ kazni aii Pa le na izplačilo Mogoče .91obe- Kaj bo odločil sodnik, bo a Le izvedeti šele v ponedeljek. Triindvajset deklet je sinoči pokazalo svoje najlepše plati Z upanjem na bodočo filmsko vlogo Mar bo nova Sofia Loren Tržačanka ali Jugoslovanka? O tem bo sicer odločala kvalificirana žirija na finalu mednarodnega tekmovanja "Obraz za film", ki bo septembra v Montecarlu. Včeraj zvečer smo na odru terase hotela Riviera v Grljanu prisostvovali nastopu triindvajsetih deklet, ki so se potegovale za različne naslove. Trinajst tržaških lepotic se je potegovalo za naslov najlepšega tržaškega obraza za film. Tekmovanje je poleg defi-leja v obleki in v kopalkah obsegalo tudi nekaj vprašanj splošnega značaja, ki jih je dekletom postavila mednarodna žirija. Žal moramo reči, da so bila vprašanja bolj primerna za Arborejeve koko-dejke, kakor za bodoče filmske igralke, za kar se moramo "zahvaliti" povezovalcu Tomu Del Monacu, ki je morda zamenjal Trst za mestno četrt kakega nerazvitega mesta. Vsekakor pa moramo reči, da se je v tem delu najbolje odrezala uslužbenka ZTT Maja Milič. Precej bolje je šlo z desetimi dekleti iz Jugoslavije, predvsem s Slovenkami, ki so tekmovale za jugoslovanski naslov "Obraz za film". Da se je tudi to tekmovanje zvrstilo v Trstu, se moramo zahvaliti organizatorjem, in sicer Studiu PHI in hotelu Riviera, ki sta izbor predlagala reviji Stop. Žirija, v kateri so med drugimi bili znani tržaški kipar Ugo Carrd, jugoslovanski konzul v Trstu Anton Pogačnik, namestnica predsednika RK SRS za turizem Nada Pobega, generalni direktor Dela Franc Musar ter odgovorni urednik mladinskih programov RTV Ljubljana Janez Lombergar, ni imela lahkega dela. Po daljšem razmisleku je vsekakor podelila lovoriko Patrizii Repich, druga se je uvrstila Katjuša nPRAVA: nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA Marconi 6 - Te|. in za tuje znamke avtomobilov 775483 - 4 Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 Zmagovalki sinočnjega tekmovanja: Patrizia Repich in Irena Zupan (Foto Mauro) Podgornik, tretja pa Cristiana Roc-chelli. Med jugoslovanskimi tekmovalkami ie prvo mesto osvojila Irena Zupan, drugo Marijg Hren, tretja pa se je uvrstila Darja Živni. Tržaška de- kleta bodo v prihodnjih tednih nastopile še na državnem finalu v Rimu. Predstavnica Jugoslavije pa ima že vozovnico za Montecgrlo. ALEŠ VVALTRISCH KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 SEZONSKI POPUSTI PRI VSEH ARTIKLIH Obv. občini 25/7/88 V Beogradu je dne 25. julija 1988 umrl moj dragi brat Ferdinand Žafran (Nando) Sestra Gizela in drugo sorodstvo Kroglje, Ricmanje, Trst, Lonjer, 7. avgusta 1988 ZAHVALA Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega Andreja Ražma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala č. g. M. Živcu, dr. M. Nabergoju, mladim iz Bazovice in okolice, športnemu društvu Zarja, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so našega dragega Andreja v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga zasuli s cvetjem, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in počastili njegov spomin. Mama, oče, brat in ostalo sorodstvo Bazovica, 7. avgusta 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Dane Špan vd. Caharija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala častitljivima g. duhovnikoma Breclju in Godniču ter cerkvenemu pevskemu zboru. Žalujoči svojci Nabrežina, 7. avgusta 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, none in pranone Amalije Markuže vd. Gabrovec se prisrčno zahvaljujemo g. župniku, dr. Grudnu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Praprot, Devin, Bazovica, Prosek, Koper, 7. avgusta 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Zdravka Kocjančiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Dolina, 7. avgusta 1988 8. 8. 1986 8. 8. 1988 Ob 2. obletnici smrti dragega Rudolfa Gombača se ga spominjata žena in sin Lonjer, 7. avgusta 1988 S kolesom v skandinavske dežele ČETRTEK, 23. JUNIJA V jutranjih urah smo pobrali šila in kopita in dokončno zapustili kam-ping, potem pa smo pol dneva namenili glavnim zanimivostim Kopenhag-na. Na Radhuspladsen (mestnem trgu) v Kopenhagnu zobajo krotki vrabci mimoidočim iz roke. Verjetno bi ma-lokje drugje dovolili, da bi se takšno spoštljivo mestno središče tako cesto spreminjalo v »plesišče«. Ob praznikih nastopa tukaj najprej slavni Kraljevski balet, nato pa kopenhagenska mladina pleše ob zvokih harmonike. Tudi zabavni park »Tivoli« izžareva veselje do življenja. V prospektih je navedeno, da je zabavni park v srcu Kopenhagna. To je res edinstvena pravljica za otroke in odrasle, edina, ki je ni ustvaril Andersen. V telefonskem imeniku je kralj na prvi strani. Njegov dvorec Amalienborg stražijo svetlolasi mladeniči, ki so oblečeni kot svinčeni vojaki. Najpomembnejši osebi v Kopenhagnu - mali morski deklici, dolgujejo sposobni trgovci najdonosnejše posle v vsej zdogovini. Že skoraj 80 let udobno sedi na skali »Langelinie«. Ko je neko poletje naenkrat ostala brez glave nek tat spominkov jo je obglavil s kovinsko žago - je to pomenilo za Dansko pravo nacionalno katastrofo. Po ogledu omenjenih zanimivosti, smo se v prvih popoldanskih urah vkrcali na trajekt, ki nas je popeljal v Malmo (Švedska). Po kosilu v običajnih »fastfood« smo se v italijanščini na dolgp in široko porazgovorili z zelo prijaznim grškim izseljencem, ki že več let živi tam. Povedal nam je, da se namerava čim-prej preseliti v toplejšo Grčijo, saj se v Malmu živosrebrni stolpec spusti tudi do -25 stopinj Celizija, snega pa namete tudi po 2 metra. Do večera smo dospeli v Angelholm, kjer smo s težavo dobili prostor v močno zasedenem kampu. Prav danes so bila praznovanja ob poletnem sončnem obratu na višku in kljub velikim količinam zaužitega piva, veseljačenje ni preseglo dovoljenih meja (tudi zato, ker so vse nadzorovali odgovorni čuvaji s palicami v roki). Tudi mi smo izkoristili to priložnost in se v veslem razpoloženju zadržali čez eno po polnoči (do polnoči je bilo itak še svetlo), zato pa smo po vsej verjetnosti ponoči trdno spali. Zjutraj nas je nekoliko mo- tilo močno sonce, ki se na severu prikaže že okoli treh zjutraj. PETEK. 24. JUNIJA Najprej smo nekaj časa zapravili pri izbiri prave poti, nato smo morali voziti po cestah, namenjenim le avtomobilistom, ker bi po stranskih cestah naredili neprimeno več kilometrov, kasneje nam je osebje nujne pomoči (sos) svetovalo, naj po podobnih cestah ne nadaljujemo poti, ker bi imeli v stiku s tamkajšnjo policijo velike nevšečnosti (v kar pa zelo dvomim, po tem kar sem spoznal v naslednjih dneh), za konec pa so nas popoldne spremljale še številne plohe, ki so nas prikrajšale za veliko kilometrov, vseeno pa smo jih veliko prevozili po mokrih cestah. Prav v popodbnih vremenskih neprilikah smo spoznali, da je bil kamper odločilnega pomena, vseeno pa nam pod večer ni mogel preprečiti, da bi se zmočili. Čeprav je bila ura šele 17.30, pa nam ni preostalo drugega kot da si — vendar tudi tokrat ne brez težav — poiščemo streho v zasebnih prenočiščih. SOBOTA, 25. JUNIJA Pred poldne smo dospeli v Gote-borg in čutili smo, da smo že zelo blizu cilja, saj smo prešli tudi peto večje mesto na začrtani poti. Do norveškega glavnega mesta nas je takrat ločilo le nekaj več kot 300 km, kar pa je bilo v primeru z 2000 že prevoženimi, izredo malo. Po nekaj dneh oblačnega in hladnega vremena, je bil današnji zelo primeren za vožnjo. In to se je zvečer tudi izkazalo, saj smo danes prevozili več kot 210 km, nekaj zaslug za to pa imata dva švedska kolesarja, ki sta se nam pridružila med potjo in bila več kot 30 km stalno na čelu skupine in nam s tem lajšala trud. Tudi današnji večer nam bo ostal v trajnem spominu. Starček nam je namreč le za 100 kron (približno 20 tisoč lir) dal na razpolago dostojno leseno hišico, opremljeno z vsemi kuhinjskimi pripomočki, v kateri nas je prenočilo vseh pet. NEDELJA, 26. JUNIJA Današnji je bil končno zadnji dan našega dolgega kolesarskega maratona in vsi smo ga seveda nestrpno pri- čakovali. Vozili smo po izredno malo prometnih cestah. Pred 10. uro smo prešli — če jo sploh lahko tako imenujemo — švedsko-norveško mejo, kjer nismo zasledili prav nikogar. Da se nahajamo na meji, sta nas opozarjala le napisa na tablah in zato smo to mejo poimenovali za najbolj odprto na svetu in po vsej verjetnosti se v tem nismo veliko zmotili. Ker smo danes kolesarili po pretežno gozdnih predelih, so postali znaki, ki opozarjajo na nevarnost losov vedno bolj pogosti. Sicer smo prva tovrstna opozorila zasledili že v severni Nemčiji. Predvsem popoldan je bil izredno vroč in nestrpno smo pričakovali prihod v Oslo in osvežitev v oslovskem fjordu. V neznosni vročini pa smo imeli srečo, da smo bili v norveškem glavnem mestu priča izrednemu dogodku, saj se je toplomer povzpel do 35,2 stopinje, kar je predstavljalo absolutni rekord vseh časov. Naslednji dan so vsi norveški časopisi posebno pozornost posvečali prav temu zgodovinskemu primeru. Nekateri izmed nas so kljub udobnosti naših prenočišč izbrali prostor pod milim nebom. PONEDELJEK, 27. JUNIJA Naše prvo opravilo je bilo to, da poiščemo vhodno tablo v mesto in tam sprožimo nekaj fotografij. Po skoraj dveurnem iskanju smo jo končno le našli (v Oslu so podobne table postavljene le na avtocestah), nahajala pa se je le dobrih 300 metrov od našega kampa. Spotoma smo izrabili priložnost, da se s kolesom podamo v mesto na ogled nekaterih zanimivosti. Središče mesta z rumenim kraljevim gozdom ob glavni cesti Karl-Johans-Gate je majhno. Norveški kralj je povezan s svojim ljudstvom, park njegove rezidence ni zagrajen, tako da se lahko vsakdo sprehodi po njem. Skoraj dve desetletji (od leta 1931 do 1950) so v Oslu gradili svojo mestno hišo iz opeke. V vsej Skandinaviji je ni večje in bolj razkošne. Popoldan smo izrabili za pisanje razglednic, vendar smo lahko prihranili slino, saj smo znamke lepili kar z lastnim znojem. Pred temo smo kolesa skrbno privezali na prtljažnik našega vozila, tako da ne bi naslednje jutro izgubljali nepotrebnega časa. _________gledališča_____________ GRAD SV. JUSTA V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE. Predprodaja vstopnic pri UTAT v pasaži Protti. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki V torek ob 21.00 program v angleščini in ob 22.15 program v italijanščini. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Gledališča Verdi na Trgu Verdi 1. Danes ob 18. uri bo na sporedu peta predstava operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. V torek šesta in v sredo zadnja predstava. V Šesto al Reghena se nocoj ob 21.15 zaključijo baletne predstave v izvedbi baletne skupine gledališča Verdi iz Trsta. TPK SIRENA priredi danes, 7. t. m., tradicionalno KALAMARADO Igral bo ansambel Akordi. Vabljeni člani in prijatelji! Gospodarsko društvo na Kontovelu razpisuje natečaj za novega gostilničarja Pismene prijave naslovite na: Gospodarsko društvo na Kontovelu Kontovel št. 152 včeraj - danes Danes, NEDELJA, 7. avgusta 1988 GOJKO Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.28. Jutri, PONEDELJEK, 8. avgusta 1988 KAJETAN PLIMOVANJE DANES: ob 01.35 najnižje -34 cm, ob 09.34 najvišje 11 cm, ob 12.45 najnižje 8 cm, ob 18.35 najvišje 27 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 02.25 najnižje -44 cm, ob 09.46 naj višje 21 cm, ob 14.24 najnižje 4 cm, ob 19.43 najvišje 30 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 28,5 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb raste, veter 14 kilometrov na uro severovzhodnik, burja s sunki 62 kilometrov na uro, vlaga 33-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Denny Bussani, Tom-maso Suttora, Chiara Bressan. UMRLI SO: 80-letni Luigi Samueli, 86-letna Eugenia Moro, 79-letna Maria Amabile Coslovic, 71-letni Mario Luc-chetti, 80-letna Mara Vodopivec, 87-letni Giovanni Vascotto, 59-letni Luigi Fantuz, 91-letna Eluisa Raffaeli, 81-letna Olga Vouk, 83-letna Anna Piemonti, 68-letni Carlo Cergolj, 83-letni Giovanni Codia. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 7. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. deli’ Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Dnevna služba od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE — Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giustn 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA . BARI 43 29 64 46 89 CAGLIARI 5 12 26 33 47 FIRENCE 16 70 8 4 74 GENOVA 87 61 76 1 36 MILAN 55 66 27 46 35 NEAPELJ 56 28 59 57 62 PALERMO 23 3 31 53 65 RIM 58 83 77 71 45 TURIN 62 28 38 14 11 BENETKE 10 30 ENALOTTO 6 59 57 XII 2 KVOTE: X X 1 X 2 1 1 2 12 40.566.000 11 1.338.000 10 129.000 Športno društvo ZARJA priredi danes, 7. avgusta v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK Delovali bodo dobro založeni kioski. Zvečer ples z ansamblom Bolero. Vabljeni! ŠAGRA V PREBENEGU danes, 7., in jutri, 8. 8. Danes ples z ansamblom L. Furlan, jutri z ansamblom Pomlad. razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da bodo uradi zaprti do 22. avgusta. Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. avgusta samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob četrtkih od 15.30 do 18.30. ZVI NOV obvešča, da bo pisarna zaprta od 12. do vključno 19. avgusta. Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nab-režina bo priredila 13., 14. in 15. t. m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na igrišču Sokola v Nabrežini. izleti Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja 3. septembra izlet v goriška Brda in v Ajdovščino ob priliki proslav 30. divizije in udarne bazoviške brigade. Cena 10.000 lir. Vse informacije nudi Gigi Bogateč (tel. 220175). KD Rovte-Kolonkovec priredi 14. in 15. t. m. dvodnevni izlet na Bled z ogledom okolice in raznih zanimivosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Interesenti naj telefonirajo ob uri kosila na št. 827528. razstave V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. V palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHWEITZER-JA. Na sedežu turistične ustanove v Ses-Ijanu št. 56/B bo do 19.t. m. odprta skupinska razstava. šolske vesti Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sporoča, da je urad SSŠ zaprt od 7. do 20. avgusta. kino ARISTON - 21.30 Stregata dalla Luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher, Nicolas Cage, 01ympia Dukakis. EKCELSIOR II - Zaprto. EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Vestito per uccidere, krim., r. B. De Palma, i. A. Dickinson, □. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Hello Aga-in, prod. Walt Disney. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Coppia morbosamente erotica, pom., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel. FENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Le mille luči di New York, r. Sidney Pollack, i. M. J. Fox, K. Sutherland, □. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.45 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, r. Randa Ha-ines, i. William Hurt, Marlee Matlin; jutri ob 21.15 Robocop, fant., ZDA 1987, r. Paul Verhoeven, i. Peter Wel-ler, Nancy Allen. EDEN - 16.00, 22.10 Lady Godiva, una sfrenata donna in calore, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - 17.00, 22.00 Saigon, dram., ZDA 1987, i. VVilliam Dafoe. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Valerie, la calda bestia, porn., jutri ob 15.30 Miele sulla bocca, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Darujte v sklad Mitje Čuka razne prireditve TABOR '88 - Prosvetni dom Opčine, od 10. do 15. avgusta. V sredo, 10. 8., 21. uri otvoritev razstave Umetnost modi: Evi Sedmak, Magda Tavčar, Marn. ja Vidau z modnim defilejem. Sodeluje) ■ Boris Kobal, Sergej Verč, Aleksander » 0 dopivec, Nadja Kriščak; manekenK Alda, Alja, Alma, Beti, Erika, Kristu® Melita in Mira. Nakit: draguljarna Mala lan-Opčine. Izid 21. številke društveneg glasnika. V soboto, 13. 8.: ob 18. uri nnP^ tje kioskov, ob 20. uri ples z ansambi011: Est Nordest; v nedeljo, 14. 8.: ob 15. ur odprtje kioskov, ob 18. uri koncert 9°“? Refolo, ob 20. uri ples z ansamblom ts Nordest; v ponedeljek, 15. 8.: ob 15- nf odprtje_ kioskov, oh 18. uri kotalkarsK revija ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansaffl" blom Gli altri baroni. Vse dni odprta razstava knjig, plošč in kaset ter sejem rabljenih knjig. čestitke V Miljah sta v četrtek praznovala 25-obletnico poroke LILIJANA in BRUN0 COSSI. Še mnogo zdravja, sreče in ljubezni v skupnem življenju jima želi)0 Loredana, Franko, Rožeta in Claudia- V Dolini na št. 86 je včeraj, 6. avgusta, IVAN ŠTRAIN praznoval 94. rojstn> dan. Obilo zdravja in zadoščenja v življenju mu iz vsega srca želijo hči Ne-rina z možem Antonom in vnuk Martin, hčeri in sinova ter vsi drugi sorodniki. Za visoki jubilej čestitajo noni MARIČKI Kati, Valentina in Mitja. mali oglasi OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu-T oči sortirana vina. OSMICO je odprl Alojz Milič v Velikem Repnu. OSMICO je odprl Marko Kovic pri M1' helčevih v Sovodnjah. Toči belo u1 črno vino. OSMICO ima še odprto Alfonz Guštin na Colu št. 12. OSMICO je odprl Rado Milič v Saležu št. 68. Toči belo in črno vino. PRODAJAM konjski gnoj po ugodni ceni. Telefonirati na št. 814212 ob uri obedov. PRODAM mercedes 240 diesel letnik 78 za 5.000.000 lir. Tel. 211241 od 13. d° 15. ure. PRODAM hišo v Tržiču, Vicolo Romano 6. Tel. 0481/78001. PRODAM Hlavatyjev akvarel. Tel- 413142 od 19. do 21. ure. TRGOVINA ANTONI na Proseku vam nudi ne samo jestvine, ampak tudi sadje in zelenjavo za vaše družine. MANJŠO KMETIJO v Ponikvah 7J (Dobrepolje) in hišo z vrtom v Velikih Laščah 111 (IGO), primerno za obrtnike, prodam. Informacije tel. 040/6071J-KUPIM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 226445 ob uri kosila. TRŽAŠKO PODJETJE išče sposobnega knjigovodjo in spretnega uradnika/co z znanjem srbohrvaškega in nemškega ali angleškega jezika. Za obe službi nudi ugodne finančne pogoje glede na sposobnosti. Poleg pismene prošnje navesti tudi curriculum vitae in poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Urad’. IZKUŠENA PRODAJALKA išče resno zaposlitev. Telefonirati v jutranjih urah na št. 53961. MLAD PAR išče v najem stanovanje na področju zahodnega Krasa. Tel. 200491 v večernih urah. RESNA TRŽAŠKA DRUŽINA išče za trajno službo stalno (nudi tudi prenočišče) prosto hišno pomočnico. Pogop-znanje italijanščine, ljubezen do otrok, resnost, pripravljenost preseliti se na Opčine. Pismene ponudbe na Ogla501 oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° 'Hišna pomočnica '. LEPA DEKLETA za mažoretke ob prilik1 otvoritve športne manifestacije društvo. Telefonirati zjutraj na »n 7796633. STRUGARJA iščemo za mehansko in' dustrijo. Pisati v italijanščini na Ogla5' ni oddelek Primorskega dnevnika, U1' ’ Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° "Strugar". REZKARJA iščemo za mehansko mdu5) trijo. Pisati v italijanščini na Ogla501 oddelek Primorskega dnevnika, °1' Montecchi 6, 34137 Trst, pod ših "Rezkar". KOVAČA iščemo za mehansko industr)" jo. Pisati v italijanščini na Oglasni o0" delek Primorskega dnevnika, Ul. M00 tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kovat^ ZLATA KAPLJICA - zlatarska delavnica kupuje zlato in zlate kovance po naju^ godnejših cenah: Narodna ul. 130, OP čine, tel. 214159. —s DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) >___________________________/a C RAI 1 11-00 Maša iJfc Nabožna oddaja 5 Ekološka oddaja: Zelena linija i o cc Dnevnik 14 On Po1Z: Eortunissima um: I cavalieri del Nord Ovest (vestern, ZDA 1949, r. John Ford, ir .. j: J0*111 Wayne, Joanne Dru) 16 nn ?T'sarlka: Grisu il draghetto Nadaljevanka: II' cavaliere dl bronzo (r. Sergej Gerasimov, i. 19 sn |ymllri Zolotuchin, zadnji del) 20In y,reme in dnevnik Nadalj.: Little Roma (r. Frances-bo Massaro, i. Ferruccio Amen-dola, Maria Fiore, C. Amendola, 21 K r, Sofia Ricci' k del) • 3 Glasbena oddaja: Discoring esta- 22/ c ' Hit parade 23 ?n 5portna nedelja Zabavna oddaja: Per fare mezza-24qo Q°tte (v°di Vincenzo Mollica) ®-15 Nadaljevanka: Malombra nedeljski televizijski in radijski sporedi RAI 2 DN RAI 3 Z2~ RTV Ljubljana 11.00 Film: Non me lo dire! (kom., It. 1940, r. Mario Mattoli, i. Maca-rio, Silvana Jachino) 12.15 Aktualno: Bolj zdravi in lepši (vodi Rosanna Lambertucci) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Nanizanka: Saranno famosi -Segreti 14.15 Šport: avtomobilizem - Fl, VN Madžarske (neposredni prenos iz Budimpešte); veslanje - mladinsko svetovno prvenstvo (prenos ,iz Milana) 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Partner 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: Gane di paglia (dram., ZDA 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dustin Hoffman, Susan George, Peter Vaugham) 22.25 Dnevnik - kratke vesti 22.40 Rubrika: Mixer 23.35 Informativna odd.: Evangelizem 23.50 Glasbena oddaja: Milano suono (2. del) 12.40 Šport: motociklizem - VN Anglije, 125 ccm (iz Donington Parka) 13.40 Zabavna oddaja: Speciale Dada-umpa - Speciale Celentano 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: motociklizem - VN Anglije, 250 ccm (iz Donington Parka); kolesarstvo - dirka po Apeninih (iz Pontedecima); motociklizem -VN Anglije, 500 ccm (iz Donington Parka) 16.55 Film: II tigre (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman) 18.40 Aktualno: Spettabile RAI - Vide-olettere a Va pensiero 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.30 Dokumentarec: Živi planet 21.30 Dok. oddaja: Le voci delFocculto 22.00 Dnevnik 22.15 Nan.: SanFEligio notte e giorno 23.00 Opera: Ernani (Giuseppe Verdi, poje Luciano Pavarotti, orkester in zbor Metropolitana, dir. Pier-luigi Samaritani) 9.15 Video strani 9.25 Otroška oddaja: Živ žav 10.20 Nadaljevanka: Oliver Twist (pon.) 10.50 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon.) 11.35 Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (7. odd.) 12.00 Kmetijska oddaja: Poti sodelovanja (prod. TV Skopje) 15.30 Video strani 16.45 Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, Keith, Carradine, Step-hen Collins, v 6 delih - 2. del) 17.35 Film: Kri iz Sarkofaga (srh., VB 1971, r. Seth Holt, i. Andrew Keir, Valerie Leon) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Večerni zvonovi (1. del) 21.55 Aktualno: Zdravo 23.25 Reportaža o plavanju - Bled 23.45 Informativna oddaja za tujce 23.55 Video strani __CANALE 5 84s Kab?žna oddaja 0 ??lzanke: Arcibaldo, ^.15 Aliče, 9.45 Storie innc 21Vlta 0 05 Film: Bonzo, la scim-saPiente (kom., ZDA 1951, r. F. De Cor-d°va, i. Ronald Rea- 13 on L2.00 Hotel •uu Glasbena oddaja: Su- 14 On Kr(dassifica show Film; Crociera di lusso (glas., ZDA 1948, r. Richard Whore, i. George 16 Brent) ' s Nan.: Lottery, 17.25 Orazio, 17.50 Glitter, 20 3n i-;40 Love Boat Film: Torna a settem-bre fkom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. jlock Hudson, Gina 22.50 Naa0bri?ida) 23.50 camzanka: Top secret Film: Due Supercolt a fQr?°klyn (krim., ZDA, 1 r' Gordon Parks, 1.35 MRon Leibman) Nanizanka: Spy Force ■M Reteouattro 830 ?jabožna oddaja 9'15 FilmZTnka;11Safi0 * um. i ensione (dram. LDA 1949, r. John Bar Y' i- Richard Baschart 11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Bo-nanza - II capo, 13.30 In časa Lawrence, 14.30 Mississippi 15.30 Film: I guai di papa (kom., ZDA 1964, r. Jack Arnold, i. Bob Hope) 17.30 Šport: golf - British Open 18.30 Nan.: Nero Wolfe 19.30 Tv film: La saga del Padrino (6. del) 20.30 Film: II principe degli attori (dram., ZDA, 1955, r. Philip Dunne, i. Richard Burton) 22.25 Film: Soffici letti... dure batiaglie (kom., VB, 1973, r. Roy Boul-ting, i. Peter Sellers) 0.05 Nan.: Petrocelli, 1.00 Vegas, 1.55 Adam 12 ITALIA 1_________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, II pianeta delle mille avventure, L isola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 12.55 Šport: Grand Prix 14.00 Film: II figlio di Lassie (pust., ZDA 1945, r. Syl-van S. Simon, i. Peter Lawford) 16.00 Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 L uomo di Singapore, 18.00 Master 19.00 Risanke: Alvin show, 19.30 Telebugs, 20.00 Berenstain 20.30 Variete: Grand Hotel 22.30 Nogomet: Verona -Milan (neposredni prenos prijat, tekme) 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte, 2.00 Tre cuori in affitto * telepadova 14.00 Nadaljevanka: II gio-iello nella corona 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.45 Nadaljevanka: Com'e-ra verde la mia valle 18.30 Nad.: Pearl Harbour 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Ercole al centro della Terra (pust., It. 1961, r. Mario Bava, i. ChristopherLee) 22.10 Film: Urla di terrore (krim., ZDA 1974, r. James Goldstone, i. John Forsythe, Earl Holli-man) 23.30 Nanizanka: Switch 1.00 Film: LJmportante e non farsi notare (kom., It. 1979, i. Mauro Bron-chi, TitoLedue) ^ TELEFRIULI 11.15 Glasbena oddaja: I concerti Brandebur-ghesi (Bach, 1. del) 13.15 Nadaljevanka: La con-guista di Luke 15.15 Risanka: JStar Blazers 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dok.: Festabarocca 19.00 Športne vesti 19.30 Nanizanka: Lui, lei, gli altri 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nad.: Clayanger 22.30 Nan.: II perduto amore 23.00 Športna oddaja 23.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 24.00 Aktualnosti: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder -Zgodilo se je med zvezdami (Janez Povše, 1. del); (10.50) Filmi na ekranih (pon.); (11.00) V svetu valčka, vmes Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Veliki svet malih domovin; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Popoldanski zbornik: (14.10) Poletni satirični minikabaret Oprosti, ne juriš? (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); (15.00) Na počitnice, (16.00) Odstavki o pomembnih in nepomembnih stvareh, (17.00) Klasični album, (17.30) Radijska drama - Ločitev (Josip Tavčar); 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Aktualno: Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Zabavna radijska igra: Seja o smehu; 18.48 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato nočna glasba. l (iP) TV Koper 12.40 Motociklizem: Velika nagrada Velike Britanije - 125 ccm (neposredni prenos iz Donington Parka) 13.45 Rubrika o ženskem športu: Don-na kopertina 14.10 Športna oddaja: Juke box (komentar športnega dogodka) 14.30 Avtomobilizem: formula 1, Velika nagrada Madžarske (neposredni prenos iz Budimpešte) 16.30 Motociklizem: Velika nagrada Velike Britanije - 250 in 500 ccm (neposredni prenos iz Donington Parka) 18.30 Motokros: 500 ccm (prenos iz Belgije) 20.00 Košarka: Olimpijska selekcija ZDA-A11 Star NBA East (neposredni prenos iz Rhode Islanda) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Avtomobilizem: formula 1 - Velika nagrada Madžarske (posnetki iz Donington Parka - ponovitev) 24.15 Športna oddaja: Juke box (komentar športnega dogodka) RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanča in Tonka; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.33 Nedeljsko jutro; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Hot 20; 16.00 Športno popoldne s podatki in komentarji; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba in Poletni nočni val. lil ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi ^ RAI i 11 ----------------------------- l2*on Xremenska napoved 12.05 Hne.vrnk - kratke vesti Variete: Portomatto (vodi Maria m > 14 On ?nevnik -tri minute 14.16 Sortomatto (2. del) dm: Giorno di nozze (kom., It. 9‘12, r. Raffaello Matarazzo, i. 16.00 ^m?ndo Falconi, Anna Vivaldi) Glasbena oddaja: Tanti varieta 17.00 n ncordi Dokumentarec: Viaggio nella ilm: Piccolo mondo antico dram., It. 1940, r. Mario Soldati, 19.40 i; da Valli, Massimo Serato) 20.30 p.vhanah, vreme in dnevnik dm: Destino di una imperatrice (kom., Avstrija 1957, r. E. Maris- 22.20 Dnevnik' Schneider’ K' Bohm) 24 on ^ktualno: Speciale TG 1 0 lo P,nevnik - nočne vesti Nadaljevanka: Malombra (2. del) ? RAI 2 11.50 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (r. A. G. Majano, 1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delTestate 16.50 Film: Lo credevano^ uno stinco di santo (vestern, Šp. 1974, r. Juan Bosch, i. Anthony Steffen, Daniel Martin) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L.A.LAW. - Avvocati a Los Angeles 21.20 Aktualno: Spremenljivo jasno -Maroko (vodita Maria Giovanna Elmi in Osvaldo Bevilacgua) 22.40 Dnevnik - kratke vesti 22.55 Variete: Aperto per ferie (vodita Michele Mirabella in Tony Gar-rani) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Doppio gioco a Scotland Yard (krim., VB 1963, r. Ken An-nakin, i. Nigel Patrick, Margaret VVhiting) RAI 3 12.30 Nadaljevanka: Ombre su Dubli-no (2. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Zubin Mehta dirigira Carla Orffa - Carmina Burana 14.30 Šport: atletika - VN Villa Lucci (prenos iz Leonesse); konjski športi (prenos iz Benetk); bezbol 15.45 Film: Amazzoni bianche (pust., It. 1936, r. Gennaro Righelli, i. Paola Barbara, Sandro Ruffini) 17.00 Dokumentarec: Afrika 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.00 Glasbena oddaja: Skladbe Johana Sebastiana Bacha za orgle -Preludio e Fuga 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Giaguaro (krim., Filipini 1978, r. Lmo Brocka, i. Philip Salvador, Amy Austria) 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Športna rubrika: Prvaki RTV Ljubljana____________ 16.45 Video strani 17.05 Aktualno: Naš utrip (pon.) 17.20 Aktualno: Zrcalo tedna (pon.) 17.30 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 14. dela) 18.35 Otroška nadaljevanka: Radovedni Taček - Medved (Medvedov je veliko vrst: rjavi medvedi, grizliji in pande, pa polarni medvedi in ljubke koale. In še Markov plišasti medvedek ter mali in veliki medved na severnem nebu. Kar dovolj za dobro medvedjo druščino.) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Joe VVilson (6. in zadnji del) 20.55 Dok.: Gnezda kožokrilcev 21.45 Dnevnik 22.00 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (15. del) in informativna oddaja za goste iz tujine, nato nanizanka Tudi takšni se rodijo (4. del) TV Koper_____ 13.30 TVD Novice 13.40 Avtomobilizem: VN Madžarske (pon.) 15.45 Motociklizem: VN Anglije - 125 ccm (pon.) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Z deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine DOBERDOB — Preplah zaradi nepitne vode DOBERDOB — Razstava ptic TRST — Festival operete - velik uspeh Vesele vdove TRST — Tekmovanje tržaških in jugoslovanskih lepotic 20.00 Nanizanka: i ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: Rotterdamski turnir, Real Madrid-Feyenord 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Nogomet: prijateljska tekma Ve-rona-Milan (posnetki) •—, C AN ALI 815 Nanizanke: 8.40 Aliče, f di vita, 9.3C del Toro, 10 ll no Per amore ■ '°0 Kvizi: Fant; \ est la vief 14 30 *ad,Senti, Leigh J. j asa mele, 18.( 18.30 v®lcl.uilLt0 u Kvizi; Tu' 19-10 Can lando, 19. 20.30 &emar: -Da 197 Goldstom ^egal, Ri a« Ki, [dram., , David De ir wo< 1-05 fc) Natnzanl ^ RETEOUATTROj 8.00 Nanizanka: II santo 9.15 Film: UnTsola sulla luna (dram., ZDA 1983, r. Robert M. Lewis, i. Barry Bostwick) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detectiv per amore 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: Tutta una vita 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: La fortuna di es-sere donna (kom., It,-Fr. 1956, r. Alessandro Blasetti, i. Sophia Loren, Marcello Mastroi-anni) 22.20 Film: I lancieri neri (pust., It.-Fr. 1962, r. Giacomo Gentilomo, i. Mel Ferrer, Yvonne Furneaux) 0.10 Nan.: Petrocelli, 1.05 Vegas, 2.00 Adam 12 f|) ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, C’e7 ra una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero 18.00 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown, 22.30 Sulle strade della California, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte " "TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Zorro alla corte d lnghilterra (pust., It. 1969, r. F. Montemur-ro, I. Spyros Focas) 22.30 Športna oddaja 23.00 Film: Arizona si scate-no... e li fece fuori tutti (vestern, It. 1970, r. Ser-gio Martino, i. Antho-ny Steffen) 0.45 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI 12.15 Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni 13.00 Dokumentarec: I teso-ri del faraone 13.30 Nadaljevanka: Leone-la 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nad.: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: II perduto amore 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nagradna oddaja 21.00 Rubrika: Attenti ali' uomo 21.30 Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju: pianistka Dubravka Tomšič; 11.30 Poldnev-niški program: (12.00) Naše ljube navade in razvade, (12.40) Sreča je kakor sonce, Glasbeni listi; 13.20 Slovenske ljudske pesmi; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Glasbene diagonale, (16.00) S poti po Afriki, Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.15 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Glasba; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja-, 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Alpski kvintet; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 MIP; 17.05 Top ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Program, ki je nekaj več; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.45 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Popevka tedna; J6.50 Pismo iz...; 17.00 Bubbling; 17.33 Čudovitih sedem; 18.00 Glasba; 18.30 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Poletni nočni val. KZE ugotovila visoko stopnjo bakteriološkega onesnaženja Doberdob in Sovodnje brez vode Voda iz pip je pitna, pod pogojem, da jo uporabniki dajo vreti Župana v Doberdobu in Sovodnjah sta včeraj po nujnos-tnem postopku izdala odredbi o prepovedi uporabe pitne vode iz kraškega dela vodovodnega omrežja CAFO. Prepoved velja na celotnem ozemlju občin Doberdob in Sovodnje ter na kraškem delu občine Zagraj, kjer je torej zaobjet zaselek Martinščina. Odredbo so župani izdali na osnovi včeraj zjutraj prejete brzojavke Goriške krajevne zdravstvene enote, ki je v petek popoldne ugotovila, da stopnja mikrobiološke okuženosti vode v omrežju presega po zakonu najvišjo dovoljeno mero. Prepoved zadeva pitje vode, takšne kot prihaja iz pipe. Vodo lahko zato občani pijejo šele potem ko jo prekuhajo in z vretjem odpravijo bakteriološko nevarnost. Zaenkrat ni potreben kak drug ukrep, če se stanje ne bo izboljšalo v prihodnjih dneh, pa bo najbrž treba vzeti v poštev poseg civilne zaščite, ki naj bi vodo dobavljala s cisternami. Podrobnejših informacij o izsledkih analiz, ki so jih opravili v petek, brzojavka KZE ne navaja. Iz besedila izhaja, da je onesnaženje bakteriološkega in ne kemijskega značaja. To pomeni, da vir okužbe niso kake industrijske odplake ali prisotnost pesticidov in drugih kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu, pač pa velika količina bakterij. Pri konzorciju CAFO smo včeraj našli geom. Blasona, ki nam je povedal, da jih je brzojavka KZE presenetila prav tako kot prizadete občane. Okužen je zajem pri Petovljah, kjer črpajo vodo za potrebe vsega območja, ki ga obsega prepoved pitja. »Vodo v tem zajemu smo redno prečiščevali z vnašanjem količin klora, ki so predvidene za preprečeva- nje učinkov redne stopnje okuženosti. Če se je iz analiz, katerih podrobnejših izsledkov tudi mi še ne poznamo, izkazalo, da voda ni pitna, to nujno pomeni, da mora biti stopnja okuženosti izjemno velika«. Prva misel gre na Sočo in na odplake, ki se nenadzorovano stekajo naravnost v njeno strugo. Že leta je pereč problem Korna, ki se neprečiščen izliva v Sočo. Ob sedanjem sušnem obdobju je pretok vode v reki manjši, prav zato pa koncentracija bakterij večja. Zajem pri Petovljah je razmeroma malo globok in so probleme s čistočo vode imeli že v preteklosti, saj doteka vanj voda iz Soče, ne da bi jo zemeljske plasti dovolj prečistile. Poleg tega priteka v isti zajem tudi kraška voda iz podzemlja in bi utegnil biti tudi v njej vir sedanjega večjega okuženja. Vprašanje, ki se sedaj postavlja, je, kako kljubovati stanju in zagotoviti nekaj tisoč prizadetim prebivalcem dobavo dovolj čiste pitne vode. »Že v petek zvečer smo povečali količino vnešenega klora«, nam je povedal geom. Blason, »in pričakujemo od nadaljnjih analiz KZE odgovor, če bo že ta ukrep zadoščal za normalizacijo. Želel pa bi obvestiti občane Doberdoba in Sovodenj, da se tokrat najbrž zadnjič pojavljajo tovrstni problemi, saj je že dograjena nova napeljava, ki jim bo dobavljala vodo iz Fare, čez nekaj mesecev pa bodo predvidoma začele delovati črpalke, ki bodo omogočile.opustitev sedanjega nevarnega zajema«. Doberdobski župan Lavrenčič je včeraj poslal predsedniku CAFO in prefektu pismo, v katerem zahteva, naj se dela za dobavljanje vode iz Fare čimprej zaključijo. Zadnja filma selekcije Amidei nato pa predstavitev E. Scole Pregled osmih filmov za nagrado Sergio Amidei, ki jo bodo podelili filmu z najboljšim scenarijem, se zaključuje. Na gradu bosta nocoj in jutri na vrsti še zadnja dva filma iz selekcije. Nocoj ob 21. uri bodo predvajali film »Oči čornje« sovjetskega režiserja Nikite Mikhalkova, z Marcellom Mastroiannijem, ki je za glavno vlogo v filmu prejel nagrado za naboljšega igralca na festivalu v Cannesu 1987. Pregled Amidei se bo jutri zaključil s tankočutno švedsko filmsko komedijo »La mia vita a guattro zampe«, režiserja Lasseja Hallstroma. Filmske predstave za nagrado Amidei so doživele med občinstvom res dober uspeh. Če je v vsebinskem pogledu verjetno formula natečaja potrebna kakega popravka, je po drugi strani za občinstvo dobrodošla priložnost za prijetne večere v grajskem hladu ob gledanju nekaterih med boljšimi filmi zadnje sezone. Letošnje poletne filmske prireditve v Gorici se bodo zaključile 25. septembra, ko bo nagrajevanje natečaja Amidei in hkrati odprtje razstave skic in risb režiserja Ettora Scole. Pomembno razstavo bodo v Gorici predstavili prvič v Italiji po zaslugi zadruge Mitt, ki je po nalogu Občine tudi skrbela za izvedbo filmskega spored na gradu. , Z zaključkom pregleda Amidei h mov na gradu še ni konec. Kot neka ko povezavo med predvajanjem ji mov in septembrskimi zaključnim manifestacijami so si člani Mitt, s 11 nančno podporo Občine in Dežele, 1°-mislili še serijo filmov "v pričakava nju Scole", ki nam bo kratila avgns lovske večere. Serija se bo pričela neposredno po pregledu Amidei, pojutrišnjem in sredo, nato pa se bo nadaljevala vsak torek in sredo do konca meseca. Predstavili bodo še osem filmov in sice po sledečem ključu: štiri filme Ettoja Scole in štiri filme drugih režiserjev na podobne scenarije posameznih m' mov Scole. Prvi bo na vrsti v torek film »Ballando ballando«. Sledili nw bodo v naslednjih tednih »11 mondo nuovo«, za katerega je Sergio Amidei izdelal svoj zadnji scenarij, režiral pa ga je Scola, »La terrazza« in »Trevico Torino viaggio nella Fiat-Nam«. Za "primerjavo" so izbrali sledeče filme, ki sicer zaslužijo ogled že san}1 po sebi: »Come sono buoni i biahchi11 Marca Ferrerija, »Anni 40« Johna Bo-ormana, »Giardini di pietra« Francis Forda Coppole in »La piccola bottegd degli orrori« Franka Oza. Gost avtomobilski promet proti jugoslovanski meji Tatu iz podgorske cerkve aretirali po naključju Včerajšnji dan je v goriški pokrajini potekal v znamenju zelo gostega prometa. Val turistov, ki se počasi, a vztrajno pomika proti jugoslovanskim obalam, je včeraj odločno obremenil vse važnejše cestne povezave z bližnjo jugoslovansko mejo, predvsem pa seveda avtocesto, že pretekli konec tedna smo poročali o gostem prometu, ki je marsikaterega voznika spravil v slabo voljo. Včerajšnji ponoven porast prometa pa je bil kljub vsemu nekoliko nepričakovan, saj so vsi mislili, da se je velika večina turistov že preselila v obmorske turistične kraje. Ni bilo tako, saj je bil včerajšnji prometni val skoraj povsem enakovreden onemu iz prejšnjega konca tedna. Včeraj je bilo stanje najtežje pri izhodu z avtoceste pri Moščenicah, kjer je kolona vozil vse od nočnih pa do jutranjih ur presegala celo sedem kilometrov in se šele v teku dopoldneva nekoliko zmanjšala. Uslužbenci avtocestne vstop-no-izstopne postaje so imeli nemalo dela, da so zagotovili kolikor toliko tekoč prehod dolge avtomobilske kače. Na avtocesti je bilo odprtih vseh sedem izstopnih vrat, ki so ves dan delovala s polno paro. Pri prometni policiji so zabeležili, da je bila večina avtomobilov nemških, dosti pa je bilo tudi italijanskih ter nizozemskih. Izvedeli smo, da so se morali vozniki pomikati v razmeroma počasni koloni že od Milana naprej, saj je bila avtocesta A4 včeraj ena sama pločevinasta kača. Tudi pri mejnem prehodu Vrtojba so morali številni vozniki potrpežljivo čakati na prehod v Jugoslavijo. Kot so nam povedali pri italijanski obmejni policiji, je kolona dosegla približno pol kilometra. Na mejnem prehodu Rdeča hiša pa je bil promet povsem normalen. Spretnemu srbskemu tatu, ki je kradel v cerkvi v Podgori, se je že skoraj posrečilo, da bi užival sad svojega nedovoljenega početja, saj je brez težav prestal pregled s strani italijanske policije. Toda sreča ga je zapustila pri zadnjem pregledu s strani novogoriške milice, ki mu je odkrila ukradene predmete in mu nataknila lisice. Tat - če držijo podatki, ki jih je dal italijanski policiji - je 58-letni Srb Metod Kala. Pred kakim dnevom se je mož pojavil v farni cerkvi v Podgori, kjer se je zadržal kar precej časa "v pobožni zbranosti". Vendar njegova navidezna pobožnost ni preslepila nekaterih vernikov, ki se jim je mož zdel sumljiv. Nikoli prej ga niso videli, pa tudi njegovo obnašanje se jim ni zdelo povsem normalno. Zato so poklicali župnika Maura Bellettija, ki je ugotovil, da je nekdo s silo odprl tabernakel na oltarju in odnesel kelih iz 18. sto- letja s posvečenimi hostijami. Del keliha in hostije so kasneje našli pri vhodu v zvonik, kjer se je tat očitno znebil tega, kar se mu ni zdelo posebno dragoceno. Ohranil je pozlačeni križec in drug pozlačen del keliha. Zadevo so prijavili karabinjerjem in policiji ter jim postregli z opisom človeka, ki pa ga preiskovalci niso takoj izsledili. Sele funkcionar urada za tujce na Kvesturi je povsem naključno naletel nanj na avtocestnem odseku proti Vilešu, vendar ne da bi vedel, da gre za domnevnega tatu. Ustavil ga je in ugotovil, da je brez osebnih dokumentov. Moža so tako najprej zadržali na Kvesturi, nato pa ga pospremili čez mejo in ga predali tamkajšnim oblastem. Šele osebni pregled, ki ga je opravila novogoriška milica, je tako omogočil odkritje ukradenih predmetov in prijavo tatu, ki mu bodo sodili-jutri v Novi Gorici. Do srede vpis v tečaj 150 ur Šolsko skrbništvo opozarja, da imajo zainteresirani še dva dni časa, da se prijavijo k tečajem dopolnilnega izobraževanja - bolj znanim kot tečaji 150 ur - za šolsko leto 1988/89. Svojčas predvideni rok so nekajkrat podaljšali, dokočno pa bo zapadel v sredo, 10. avgusta. Kot znano so tečaji namenjeni vsem odraslim, ki iz kateregakoli razloga doslej niso pridobili diplome nižje srednje šole. Redno obiskovanje tečaja omogoča pridobitev diplome o dokončanem obveznem šolanju v enem samem šolskem letu. Tudi v prihodnjem šolskem letu je predviden slovenski tečaj na nižji srednji šoli Ivan Trinko, seveda pod pogojem, da bo zadostno število prijavljenih. Zainteresirani naj se zato nemudoma zglasijo v tajništvu šole v Ul. Alviano (tel. 530325), kjer jim bodo s tem v zvezi nudili tudi vse potrebne informacije. Žrtvi sta 23-letni A le s sandro Apa in 24-letni Luca Mammone Mlada Goričana umrla na avtocesti Smrt kljub vsem omejitvam hitrosti še nadalje neusmis-Ijeno kosi življenja na cestah in avtocestah. Potem ko smo v zadnjih tednih beležili vrsto težjih prometnih nesreč na Goriškem, večkrat s smrtnimi posledicami, je včeraj prišla iz Furlanije spet tragična novica, da sta dva mlada Goričana izgubila življenje v nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Mestre-Trst, nedaleč od izstopne postaje pri Latisani. V nesreči sta umrla dva mlada, 23-letni Alessandro Apa in leto starejši Luca Mammone. Oba sta iz Gorice in po poklicu častnika v vojski. Allessandro Apa je sin generala Nicole, ki je v mestu precej poznan, saj je tudi občinski svetovalec krščanske demokracije. Tudi Mammonejev oče je častnik v vojski in sicer polkovnik pri mehanizirani brigadi v Tržaški ulici. Oba sinova sta šla po sledovih očetov in se odločila za vojaško kariero. Alessandro Apa je dokončal akademijo v Modeni in se v zadnjem času izpopolnjeval v Turinu, kjer je služboval. Luca Mammone je bil častnik v vojašnici Nembo v Gradišču. Tragična nesreča, v kateri sta umrla, se je pripetila včeraj zjutraj okrog 7.30 na avtocesti med Latisano in Pocenio. Peljala sta se v smeri proti Gorici z BMW-jem, ki ga je upravljal Apa. Nenadoma je voznik izgubil oblast nad avtomobilom in zavozil v levo. Domnevajo, da ga je izdala utrujenost oz. trenutek spanca. Avto se je zaletel v začetek guard-raila, ki je tik pred krajem nesreče za nekaj desetin metrov prekinjen za potrebe službenih vozil pri vzdrževa- Alessandro Apa Luca Mammone nju avtoceste. Vozilo dveh Goričanov je tako čelno z vso silo treščilo v začetek kovinske pregrade, ki ga je dobesedno razklala. Za mlada potnika ni bilo več pomoči. Nesreča je že včeraj močno odjeknila v mestu, tako kot je pred kakimi tremi tedni podobna nesreča na avtocesti pri Veroni, kjer sta umrla trgovec Paolo Sandro Pettarin in njegov 9-letni sin Andrea iz Slovrenca. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE mm La Coriziana S.R.L GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA m Tržič (GO) TRGOVINA in RAZSTAVA: Ferro Julia Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 Motociklist težko ranjen Včeraj zjutraj okoli 10. ure se je pripetila v Koprivnem precej težka prometna nesreča. Ko se je 33-letni Gio-vanni Menotti peljal s svojim avtomobilom po Ulici Roma proti središču vasi, je iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v 50-letnega motociklista Manlia Cianija iz Krmina. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Koprivnega. Voznik avtomobila Menotti je v nesreči ostal nepoškodovan, ponesrečenega Cianija pa so z rešilnim avtomobilom krminske bolnišnice nemudoma prepeljal v goriško splošno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili hud udarec v prsi koš, zlom desne ključnice in desne lopatice ter močan udarec v glavo. Zdravniki so si zaradi morebitnih komplikacij pridržali prognozo. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 31. 7. 88 do 6. 8. 88: RODILI SO SE: Giada Blasig, Roberto Accetta, Federica Visintini, Martina Bon, Vito Carriero, Marco Pecorari, Rossella Buonocore, Francesca Breschiach, Stocco Maicol. UMRLI SO: 68-letni upokojenec Bruno Clansig, 68-letni odvetnik Gaetano Cri-safulli, 68-letna gospodinja Rozalija Nanut por. Sindona, 83-letni upokojenec Pi-etro Martini, 73-letna upokojenka Angela Bresciani por. Rotoli, 75-letni upokojenec Romeo Nardin, 77-letni Luciano Mo-setti, 84-letni upokojenec Giovanni Collazio, 86-letna upokojenka Erminia Fabris vd. Ninin, 88-letni upokojenec Gi-orgio Žigon, 80-upokojenec Pietro Baz-zeo, 40-letna gospodinja Gabriella Car-bone por. Marini, 75-letna upokojenka Alma Castro vd. Badi, 75-letna gospodinja Štefanija Cvetreznik por. Selva, 80-letna gospodinja Francesca Devetak vd. Koglot, 76-letni upokojenec Biagio Otto-ne Gregorin, 84-letni upokojenec Antonio Makuz, 73-letna upokojenka Gigliola Mattiassich vd. Zian, 73-letni upokojenec Guerrino Mania, 77-letni upokojenec Ruggero Drosghig, 77-letni upokojenec Marino Rivolt, 83-letna upokojenka Fio-rina Visintin, 49-letni varilec Mario Fa-mea, 85-letna upokojenka Regina Gobbo, 78-letni upokojenec Desiderato Tunini, 86-letna gospodinja leronima Zampa vd. Giavon, 78-letni upokojenec Anton Leon. Ptiči v Doberdobu zvonovi v Podturnu Dvoje tradicionalnih prireditev osredotoča danes pozornost javnosti na Goriškem. V Gergoletovem parku v Doberdobu je že od navsezgodaj od' prta 5. razstavo ptic, ki se bo zaključila okrog poldneva z nagrajevanjem najlepših primerkov in zmagovalcev tekmovanja v posnemanju ptičjega petja. V Podturnu bo popoldne ob 15.30, v okviru tamkajšnje šagre, 13. tekmovanje v pritrkovanju z zvonovi, ki se ga bodo udeležili tudi tekmovalci iz Furlanije in Slovenije. ____________izleti_____________1 Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za piknik 10. t. m-odpeljal ob 9. uri s Travnika. Postanki pred gostilno Primožič, v Podgori m Standrežu. Priporoča se točnost. ___________čestitke______________J Danes praznuje 50-letnico ALBIN' ZORKO KUZMIN. Toplo mu čestitajo brata in sestre z družinami. Danes praznuje v Pevmi rojstni dan LILIJANA KORŠIČ. Vse najboljše in se na mnoga leta v zdravju, veselju in za' dovolstvu, ji želi družina Koršič iz Tr' sta, posebno pa Mirjam in Anastazija- ______________kino________________ Gorica VERDI 17.30-22.00 »II nome della rosa«. VITTORIA 16.00-22.00 »Bella di giorno«-Prepovedan mladini pod 18. letom- Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Hudičevi policaji«. DESKLE 19.30 »Kdo je to dekle«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini Korzo Italia 89 — tel. 84444- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — Ul. C. Cosulich 117 " tel. 711315. _________pogrebi____________„ Jutri v Gorici: ob 11. uri Boris Sulhuj iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v ce kev pri Sv. Ani in na glavno pokopan če. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Rozalije (Zalke) Nanut se prisrčo zahvaljujemo vsem, ki s0 pospremili na zadnji poti ali kakorko počastili njen spomin. SVOJCI Štandrež, 7. avgusta 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Luciana Mosettija se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki s° kakorkoli počastili njegov spomin- Žena Terezina, hčeri Sabina Ana, sestri Rina in Amelija z drU nami Sovodnje, 7. avgusta 1988 Gorica bo konec meseca gostila 1. svetovni kongres IOV-UNESCO Za teden dni svetovna prestolnica folklore Med ljubitelji ljudske glasbe in plesov, skrat-a. folklore, je Gorica že precej let znana kot Prizorišče ene pomembnejših med številnimi sakoletnimi folklornimi manifestacijami, ki se ovijajo vsepovsod. Naše mesto si je na tem pod-°cju pridobilo določen sloves in ugled s tekmo-ainimi nastopi folklornih skupin, paradnim ^Prevodom po mestnih ulicah in posvetom, ki ^aje celotni zadevi poleg prazničnega značaja Odi nekoliko zahtevnejšo znanstveno podobo, atos pa je prav našemu mestu pripadla čast, da 9a je mednarodna zveza za ljudko umetnost In-arnationale Organization fiir Volkskunst izbrala °t sedež 1. svetovnega kongresa o folklori, ki 0 Potekal pod pokroviteljstvom UNESCO. ,.y Gorici se bodo zbrali raziskovalci ljudskih y čajev, strokovnjaki, časnikarji in delegati od sepovšod. Vzporedno s kongresom bo potekal ,udi vsakoletni folklorni natečaj, ki je letos že 18. n so mu za priložnost nadeli naziv "Svetovni ustiva!''. Novost je letos tudi v tem, da folklorni astopi ne bodo tekmovalnega značaja in na oncu ne bo zmagovalcev ne poražencev. S tem zKr-0 orrjanizatorji poudariti predvsem vlogo .Pliževanja in spoprijateljevanja, ki naj bi jo ®ela glasba in ples. Čeprav visokodoneča pa je °rda oznaka "Svetovni festival" tudi najbolj Primerna, saj napovedujejo letos res kakovostno asedbo z izborom folklornih skupin z vseh kon-nentov razen Oceanije. v folklorne manifestacije se bodo v Gorici pri-fe. e v nedeljo, 21. avgusta, z nastopom mehiške . fklorne skupine Ballet folklorico de Coah. Ve-er bo v dvorani UGG in bo pomenil le nekaj ec kot "pokušnjo" bogatega sporeda naslednjih ur Do nedelje, 28. avgusta, ko bo parada po s effriem središču sklenila enotedenski program, oo namreč zvrstil pester spored zasedanj, na-l0PQv, srečanj, praznovanj. Kar zadeva 1. svetovni kongres, ki bo potekal Q 23. do 27. t. m. v avditoriju v Ul. Roma, napo-JPujejo udeležbo delegatov iz približno sto dr-,v vseh celin. Naslov posveta je Doprinos Ijud-e kullure za mir in razumevanje med narodi, Tokrat netekmovalni festival namesto folklornega natečaja Med drugimi bo v Gorici nastopila folklorna skupina Mhedrule iz Georgije v Sovjetski zvezi v podnaslovu pa se pojasnjuje, da je cilj posveta ocena stanja in vrednotenja ljudske umetnosti in kulture v raznih državah sveta na pragu leta dva tisoč. Kongres se bo pričel v torek, 23., s svečano otvoritvijo, na kateri bo imel uvodni govor pred-sedrlik Mednarodne komisije za znanost in raziskave pri IOV prof. dr. Mieczyslaw Marczuk. Delovna zasedanja bodo v naslednjih treh dneh, ko bodo obravnavali sledeče teme: Pomen ohranjevanja in posredovanja ljudske umetnosti in kulturet Rezultati študij in znanstvenih raziskav, Rezultati delovanja organizacij na tem področju. Zaključna razprava bo v soboto, 27. avgusta, ko se bo kongres uradno zaključil, vmes pa bo seveda za goste nemalo sprejemov, srečanj, izletov ter priložnosti, da sledijo folklornim večerom, ki se bodo odvijali vzporedno s kongresom. Svetovni festival folklore, ki letos nadomešča vsakoletni tekmovalni folklorni natečaj, se bo pričel v torek, 23. avgusta, v dvorani UGG z otvoritvenim nastopom vseh sodelujočih ansamblov. Še pred tem bo na Battistijevem trgu koncert vojaške godbe ter prižig »plamena prijateljstva«, ki bo prav kot ob olimpijskih igrah ves čas gorel ob goriškem folklornem srečanju. Isti večer bo še, po uvodnem nastopu, za plesalce in kon-gresiste praznik prijateljstva in ples narodov v dolini Korna. V naslednjih štirih večerih se bodo zvrstili nastopi folklornih skupin v dvorani UGG. Program, če ne bo sprememb v zadnjem trenutku, je sledeč. V sredo, 24.: Cantori popolari delle isole Eolie (Sicilija, Italija), Volksmusik- und Volksge-sangs-Gruppe vom Vierwaldstattersee (Unter-valden, Švica), folklorna skupina iz Tunizije, Mhedrule (Georgija, Sovjetska zveza). V četrtek, 25.: Cittd di Genova (Ligurija, Italija), Movimento iz Belo Horizonte (Minas Gerais, Brazilija), folklorna skupina iz Burundija, Budo Tomovič iz Titograda (Črna gora, Jugoslavija). V petek, 26.: I giullari iz Minturna (Lacij, Italija), Catholic cen-tenary memorial choir (Kampala, Uganda), folklorna skupina iz Malezije, Ballet iloklorico de Coah (Mehika). V soboto, 27.: J'amis d‘la pera, Asti (Piemont, Italija), Tinkunaku (Bolivija), Vol-kstanzgruppe der Salzburger Volkshochschule (Salzburg, Avstrija), Giuchou (Kitajska). Vsak večer pred in po nastopih bo pod velikim šotorom folklore na Battistijevem trgu praznovanje s petjem, plesi in kioski, z udeležbo folkloristov in občinstva. Tradicionalna parada po mestnih ulicah bo v nedeljo, 28. avgusta, sklenila teden folklornih prireditev. Odhod bo ob 16.30 od spominskega parka po Korzu do Ul. Crispi, nato proti Trgu sv. Antona in po Ul. Lantieri do stadiona Baiamonti, kjer bo še zaključna slovesnost in praznovanje. Na paradi napovedujejo udeležbo kakih 30 skupin (nastopajočim se bodo pridružile še nekatere domače ter godbe in zastavonoše), poleg tega pa naj bi jo popestrila prisotnost mnogih kongresis-tov, ki naj bi korakali po mestnem središču v narodnih nošah, (mm) Nekdanja papirnica pri Rupi ima spet novega lastnika p .. Proizvodne hale nekdanje papirnice pri Rupi bodo v kratkem predvidoma p .Ce*f obnavljati. Poslopje je že dobro desetletje zapuščeno in ga je že precej izcn^ ^as' Kot fe Ie objekt kupilo podjetje Kemia iz Vidma, ki se ukvarja z 2e efavo fizično, oziroma toplotno občutljivih plastičnih trakov. Novi lastniki so zaprosili za gradbeno dovoljenje - v bistvu gre za prenovo obstoječega objek-u' 9lede lokacijskega dovoljenja za najavljeno vrsto proizvodnje pa je občinska Prava v Sovodnjah zaprosila za mnenje KZE. Na podlagi do zdaj znanih infor-P acfj' v proizvodnem procesu, ki naj bi se odvijal v tovarni, ne bodo nastajali ob^6*311^ strupeni odpadki. Gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, ker čaka Clna na mnenje KZE in bo šele nato vzela v pretres celotno vprašanje. Ob koncu petdesetih let je bila v prostorih papirnica, za predelavo odpadne-jt Papirja. Tovarna je po nekaj letih propadla in tudi zamenjala lastnika. Pred let H Ja' lovarna le P° rieKaj leun propaura m luui zamenjala lasumca. r 1 So tu nameravali urediti delavnico za ulivanje železobetonskih manjših čolnov. Kraški krti sejmpravljajo na ekskurzijo na Češkoslovaškem v Kraški krti so doslej navezali prijateljske stike z jamarji v Avstriji, Sloveniji, aznih deželah Italije, pa tudi z jamarji na Češkoslovaškem. Skupina članov Tiarskega kluba Kraški krti bo ob koncu tedna odpotovala na nekajdnevni _ 5riarski" obisk na Češkoslovaško. V spremstvu gostiteljev si bodo ogledali kaj jam, predvsem na Moravskem ter se seznanili z delom in načinom razisko-či Un nPbovih vrstnikov. Gostiteljem bodo naši jamarji izročili tudi plaketi obhod D°':)erdob in Sovodnje ter nekaj literature. Poleg zanimivosti podzemlja si 0 seveda spotoma ogledali še nekaj kulturnih zanimivosti na Moravskem. fARCO. fine CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARCO I Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: U|- Trieste 160 Tel- (0481) 20769 ________ Posodobljena Bohinjska proga pridobiva na pomenu Izrazit porast blagovnega prometa preko novogoriške železniške postaje Nekoč je Gorica imela dve železniški postaji, in sicer severno, ki je bila večja in važnejša ter južno. Po razmejitvi je severna postaja ostala na jugoslovanskem ozemlju, južna pa je postala del italijanskega železniškega omrežja. Ko se pripelješ z mestnim avtobusom štev. 1 do končne postaje pri "Transalpini" pritegne pozornost mogočna stavba severne goriške postaje, danes novogoriške. Pred nedavnim so jo obnovili, vendar tako, da je ohranila izvirni videz. Nova Gorica postaja vse bolj pomemben vozel železniškega blagovnega prometa, zlasti med se-vernojadranskimi pristanišči in Avstrijo, vse večji pa je tudi blagovni promet z Italijo. Narašča, kakor je slišati, tudi potniški promet, zlasti med poletno turistično sezono. Iz Nove Gorice se lahko odpelješ v dve popolnoma različni pokrajini: proti Krasu in morju, ali, v drugo smer po dolini Soče v gorski svet Baške grape in prelepe Gorenjske, naprej pa na Koroško. Novogoriška železniška postaja je ključna točka za nekatere trgovske mednarodne prevoze. O poslovanju postaje smo pokramljali z direktorjem TOZD za promet Borisom Šuligojem in šefom postaje Rudijem Prinčičem. Kar se tiče potniškega prometa, nam je povedal direktor Šuligoj, je bilo preteklo leto uspešno, saj se je železnice poslužilo nekoliko več potnikov v primerjavi kakor predlanskim. Kljub nenehnim podražitvam vseh potrošniških proizvodov, med temi žal ne izostajajo niti cene železniških vozovnic, se je_ potniški promet le nekoliko okrepil. Še pred kratkim so cene vozovnic poskočile za nadaljnjih 70 odstotkov. Še dobro, da ostajajo nekatere ugodnosti in možnosti cenejšega prevoza! Tu mislimo predvsem na mladinske karte, na karte za upokojence itd. Novogoriški TOZD je v letošnjem letu, ker je pač treba varčevati, ukinil nekatere vlake, zaradi zelo nizke zasedenosti. Kdor se bo npr. hotel pripeljati v poznih nočnih urah z Jesenic v Novo Gorico, bo to lahko storil le do Mosta na Soči. Tudi v smeri proti Ajdovščini so ukinili dva para vlakov. Velika novost pa je nedvomno t.i. kopalni vlak, ki vozi med poletjem vsako soboto, nedeljo in ob praznikih z Jesenic v Koper. Naša sogovornika sta nam povedala, da je zanimanje za ta vlak zelo veliko, saj se v nekaj urah lahko pripelješ z Gorenjske na morje. Zanimiv, predvsem za tuje goste, je muzejski vlak, ki dvakrat na teden popelje radovedne turiste po Soški dolini in Baški grapi preko Jesenic na Koroško. Ob sredah sicer vozi vlak le na relaciji Bled-KanaTNova Gorica in je namenjem predvsem angleškim turistom, ki želijo spoznati pot, ki pelje iz goratega predela Slovenije proti Primorski. Ob četrtkih, tokrat predvsem avstrijske turiste, pa vozi vlak iz Avstrije preko Jesenic vse do Nove Gorice. Vlak se med potjo večkrat ustavi, turisti pa imajo priložnost, da si ogledajo najzanimivejše kraje in dajo duš-ka lastni fotografski žilici. Septembra bodo preko Nove Gorice uvedli novo potniško progo med Koroško in Trstom. Za to novo progo so nam potrdili, da že sedaj vlada veliko zanimanje. Novogoriška železniška postaja pridobiva na pomenu tudi v trgovskem prometu. Direktor Šuligoj nam je potrdil, da je bil letošnji porast trgovskega prometa skozi novogoriško postajo res izrazit. V smeri proti Italiji so v prvih šestih mesecih prepeljali kar 61 odstotkov več raznovrstnega materiala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, vagonov pa je bilo kar za 52 odstotkov več. Iz Italije je pripotovalo v Novo Gorico za 5 odstotkov več neto materiala, vagonov pa je bilo kar za 55 odstotkov več. V letošnjem letu so tudi dosegli pravi rekord, saj je v enem dnevu prešlo italijansko-jugos-lovansko mejo več kot dvesto tovornih vagonov. Ti nedvomno zavidljivi uspehi pa so vsekakor tudi sad uspešnega medsebojnega poslovanja in sodelovanja med goriško in novogoriško železniško postajo. Železniško progo Sežana-Jesenice so v letošnjem letu tudi posodobili in popravili, tako da sedaj lahko peljejo po njej železniški konvoji, ki dosegajo 20 tonski pritisk. Še ena novost: anhovski Salonit je sklenil pogodbo z neko cementarno v Venetu in bo v kratkem začel preko novogoriške železniške proge dovažati v Sussegano velike količine klinkerja, kar bo seveda poživelo že itak uspešno poslovanje novogoriške železniške postaje. MARKO ČUBEJ Na nedavnem občnem zboru Pokrajinsko združenje slepih ugodno ocenilo dejavnost Goriška pokrajinska sekcija italijanskega združenja slepcev je na občnem zboru pozitivno ocenila delovanje za leto 1987. To izhaja iz poročila o poteku občnega zbora sekcije, kjer so bili ponovno poudarjeni solidarnostni in humanitarni nameni njenega delovanja. Združenje namreč skrbi za stike med vsemi člani združenja, za bralne pripomočke in vzgojno-didaktične centre za osebe, ki so izgubile vid. Lani je združenje poleg drugih dejavnosti, organiziralo vrsto pobud, katerih namen je bil seznaniti ljudi z življenjem slepih, ki se vsak dan soočajo z vrsto ne prav lahko premostljivih problemov. Združenju Mondolfo je npr. uspelo uskladiti več rekreativnih podub z zanimivimi kulturnimi prireditvami, organiziralo pa je tudi nadvse uspelo ribiško tekmovanje. Skupina članov združenja se je preteklo leto med drugim odpravila na istrsko obalo, kjer je obiskala tudi Brione. Pokrajinska sekcija je z zadovoljstvom poudarila dejstvo, da je v preteklem letu bilo odobrenih kar 36 novih prošenj za invalidsko pokojnino. Kar se tiče finančnega položaja, so člani sekcije dejali, da so z denarjem, ki jim ga je dala na razpolago dežela, le delno uspeli uresničiti vse zaželene načrte. Deželna podpora petintrideset milijonov lir ja bila namreč nakazana sekciji šele decembra meseca, to pa je seveda nekoliko oviralo nemoteno delovanje sekcije. Te neprijetnosti s prihodnjih letom ne bo več, to pa zato, ker so se medtem nekoliko predrugačili deželni zakoni in zapleteni birokratski mehanizmi. Vse denarne podpore bodo namreč z letom 1988 morali vsem ustanovam izplačati najkasneje do meseca junija. Deželni svet je že pred časom sklenil, da je nujno potrebno posodobiti in okrepiti razne usluge za starejše slepe osebe. V ta namen naj bi v bližnji prihodnosti preuredili prostore doma v Luseriaccu, podoben dom pa naj bi zgradili tudi nekje v tržaški pokrajini. Omembe vredna je tudi pobuda kluba Lions iz Gradišča in Krmina, ki je zbral 12 milijonov lir za nabavo novih prepotrebnih aparatur, ki bodo nedvomno olajšali pogoje za delo in študij slepih oseb. Sekcija je med drugim z zadovoljstvom javila, da bo končno njen urad na razpolago zainteresiranim osebam vsaki dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure v Ulici Bellini štev. 3. Med občnim zborom pa niti niso izostale nekatere ostre pripombe glede zaposlovanja slepih oseb. Nekatere ustanove, ki so sicer deležne posebnih javnih podpor, še kar naprej nerade zaposlujejo na vidu prizadete osebe. Glej jo, glej jo, to Marie Vidau, kaj vsega ta deklič ti ne napravi! NEVA LUKEŠ Ženskemu svetu se v prihodnjih dneh pripravlja prav prijetno presenečenje. V sredo, 10. avgusta, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah prava pravcata modna revija! Če bo to prva ali ne, ne bomo prisegali, ker bi se morda kdo spomnil, da smo prikaz modelov nekaterih priznanih slovenskih podjetij prav na Opčinah že gledali in da je bila tudi lepa prireditev v Tržaški knjigarni junija z naslovom Umetnost v obleki posvečena obleki, ki se »rodi kot ideja, se razvija in nato realizira v kroju in kompoziciji različnih vrst blaga in barv«, kot je v depli-anu zapisala Magda Jevnikar. Ker pa modne revije kljub vsemu pri nas niso prepogoste, bo to res privlačna priložnost. Moški seveda niso iz tega vabila izključeni. Nasprotno! Saj bodo lahko videli veliko lepega, prijetnega, zanimivega in privlačnega. Prireditev - enkratna za našo zamejsko stvarnost - bo torej v sredo. Pripravljajo pa jo Marija Vidau - kostumografka Slovenskega stalnega gledališča in naša tokratna sogovornica, Magda Starc-Tavčar, že poznana in priznana umetnica, ter Eva Sedmak, tudi zaposlena pri našem gledališču. Kako ste si porazdelile delo in kako ste sploh prišle na idejo, da se predstavite naši javnosti z domačo modno revijo, ki obeta, da bo izredno zanimiva in privlačna? »Ne sprašujte me preveč. Toliko je dela, da še sedaj ne vem, kako in zakaj sem se ga lotila. Morda mi je trenutno žal, ker imam veliko dela in skrbi, kako bo vse steklo. Ko pa bo vse za nami, bomo verjetno vesele, da smo se tega lotile, saj želimo pokazati, da smo tudi tu pri nas sposobne prikazati kaj izvirnega na področju mode, nekaj takega, kar nam lahko daje občutek, da nismo »manjšina«, da nekaj zmoremo, da znamo in da bi lahko še veliko več ustvarjale, ko bi razpolagale s finančnimi sredstvi, kot jih imajo veliki modni kreatorji. Morda pa je prav občutek, da računamo samo na svoje zmogljivosti, na lastne moči, na našo voljo, najboljša garancija za naše delo. Nobene olajšave nismo bile deležne, tudi izkušenj na tem področju nimamo, prepričane pa smo, da smo zaorale v ledino, ki je vredna dela in truda. Če nam bo naša javnost s svojo udeležbo še to potrdila, če bo razumela naša hotenja, namene in želje, potem bomo cilj, ki smo si ga zadale, tudi uresničile.« Marija se je odpovedala počitnicam, ker je zaposlena v tem času z gostovanji našega gledališča in ker mora skrbeti za pripravo, krojenje in izdelavo , krojev; Magda’ se je tudi odrekla počitku, ker ima na skrbi ročno tkanje, Eva skrbi za torbice in druge modne detajle, ki bodo spremljali posamezne modele. »Prireditev bosta vodila Boris Kobal in Sergij Verč. Kdo bo skrbel za glasbeno spremljavo, trenutno še ne vem. Vem pa, da bomo imeli šest manekenk (sama domača dekleta) in da nam bo nakit posodila zlatarna Malalan z Opčin.« Z Marijo Vidau sem se pogovarjala v Kulturnem domu, a ne v prostorih garderobe v zadnjem nadstropju stavbe, ker je bilo tam neznosno vroče, pa še pralni stroji so brneli, ker je bilo treba oprati razna oblačila za gostovanja komedije George Dandin; tako sva kramljali kar v »obrekovalnici«. Marija, kako ste si zamislile to modno revijo, kaj nam nameravate sploh predstaviti? »Pripravljamo približno 25 modelov, ki naj bi prikazovali nove modne tendence. Nekaj elementov bo tudi folklornih, izdelki bodo seveda izražali našo ustvarjalnost na področju mode. Navajeni smo gledati le modo in modne kreacije drugih, se nad njimi navduševati ali pa tudi ne. Zakaj ne bi preizkusili tudi svojih sposobnosti in pokazali, da zmoremo, če le to hočemo in če se potrudimo, tudi v svetu mode?« In potrudile so se res Marija, Magda in Eva, ko so pripravile modele iz - rekli bi lahko - siromašnega materiala, a tako izvirne, tako domiselne, da nas bodo prav gotovo navdušili, osvojili, morda celo šokirali. »Modele smo izdelale iz raznih materialov, kot so plastika, volna, ročno tkanje, usnje, aluminij, perje in še marsikaj. Material je včasih neobičajen. Najnovejše bo morda plisirano usnje, ki ga naš ženski svet še ni videl. Pri izbiri krojev, materiala in modelov smo potrebovale veliko poguma. Toda moda zahteva pogum, je odraz želja po novem, enkratnem. In zakaj ne bi tudi mi nekaj takega ustvarili, pokazali?« Modeli bodo torej enkratni, izvirni, posebni. Manekenke, ki niso profesionalke, se bodo morale v njih dobro počutiti, jih osvojiti. »Verjetno so pri novostih najpogumnejši mladi. A ni rečeno, da so najbolj odločujoča prav leta. Odločilen je pogum posameznice in pa njeno osebno počutje v novi obleki. Če se v njej dobro počuti, če jo zna nositi, potem ne prihaja do problemov pri osvajanju novih modnih tendenc.« Vse je torej že v delu, vse »v glavi«, ali pa že izdelano. Vse so Marija, Magda in Eva same pripravile, same plačale, določile datum prireditve, poiskale manekenke, vse uredile. Mi si lahko samo ogledamo modno revijo in povemo svoje mnenje. »Prevzele smo si res veliko odgovornost. Ne vem, če bi se odločila še za drugo modno revijo. Ali pa bi se... Precej so me zaposlila gostovanja našega gledališča, tudi vročina ni prizanesla.« Težko je bilo končati razgovor z Marijo Vidau, dobitnico tolikih priznanj in nagrad. »Teh sem bila seveda vesela, ker so mi potrjale, da sem na pravi poti. Vendar bi kljub vsemu vztrajala pri svojem delu, ker ga imam rada, ker ne bi hotela biti nič drugega kot dobra kostumografka. Že ko sem študirala v Rimu, sem vedela, da sem sii izbrala pravi poklic. To, da sem delala med študijem v krojačnicah, ki so takrat izdelovale kostume za filme Viscontija, Zeffirellija in drugih, je bilo zame velika šola. Spominjam se, da sem sodelovala pri izdelavi kostumov za film II gattopardo, Ludwig, za Ukročeno trmoglavko in še za katerega. Spoznala sem igralke, kot Sofia Loren, Liz Taylor, Ingrid Bergman, njena hčerka Isabella. Odlične igralke, kot klientke pa velike dame.« Veliko je Marija prepotovala, veliko predstav si je ogledala, s številnimi režiserji je že delala. »Najbolj všeč so mi tisti, ki iščejo kaj novega. Delo režiserja in kostu- mografa sloni vedno na kompromisu, ki mora upoštevati tudi igralca, njegov značaj in pa značilnosti lika, ki 9a mora ustvariti. V tem času sem vesela uspehov, ki jih je bila deležna predstava komedije George Dandin, čeprav se že pripravljam na noviteto Mirka Zupančiča Elektrino maščevanje v režiji Mileta Koruna, s katero bo Mestno gledališče v Ljubljani začelo prihodnjo sezono.« Načrtov je torej veliko in dela ne bo manjkalo. »Nekaj ponudb sem morala celo odkloniti. Žal mi je morda, da ne potujem več toliko kot nekoč. Ni nii pa žal, da sem se vrnila domov v Trst. Tu sem le med svojimi in tudi veliko možnosti bom verjetno še imela, da uveljavim svoje delo, svoje zamisli.« Pa še pomembno vprašanje: ali je poklic kostumografke težak? »Morda ga nekateri mladi ne jemljejo dovolj resno. Poklic zahteva veliko dela, predvsem pa študija. Zase vem, da sem z očmi »kradla« vse, kar sem v svetu umetnosti novega videla, zasledila. In vedno se še učim, vedno odkrivam kaj novega, zanimivega-Moj svet je barvit. Ljubim barve, nisem za sivino. Ljubim tudi svoj poklic.« Če bi vas sedaj vprašali, kateri kostum vam je bil najljubši, katerega se najbolj spominjate, kaj bi nam odgovorili? »Veliko je bilo takih kostumov. Morda pa se res enega še posebej spominjam. To je kostum za maskirano neznanko predstave Moliere v ljubljanski Drami. To je bil skupek kože, plastike, vezenine, tkanja. Takšen je bil, kot je morda v svojem bistvu človek: pol odkrit, pol zakrit, na pol dorečen, na pol nedorečen. Bil je izdelan iz črne ovčje kože, na katero sem našila vrsto bleščečih luskin. Bil je nekaj izrednega.« Za naše bralke je pripravila skico modela, ki ga bomo na modni reviji tudi videli. »Na njem je pravzaprav vse: usnje, plastika, vezenina, ročno tkanje, folklorni element. Upam, da bo gledalkam všeč ali da bodo vsaj pripravljene sprejeti naše nove ideje.« Na koncu razgovora nam je pokazala pismi, ki sta jo razveselili morda še bolj kot nagrade: zahvalno pismo že pokojne velike slovenske igralke Duše Počkajeve in pesmico, ki ji jo je ob premieri Moliera napisala Mila Kačič, podpisali pa so se vsf igralci. Začenja se takole: Če Ludvik Veliki, francoski kralj, bi bil nocoj navzoč pri tej predstavi, bi rekel: »Glej jo, glej jo, to Mehe Vidau, kaj vsega ta deklič ti tie napravi!« Model, ki ga bomo gledali na modni reviji in ki zajema vse: nove modne tendence in bogastvo idej naših modnih ustvarjalk Elektrino maščevanje Mirka Zupančiča bo delo, s katerim bo Mestno gledališče začelo prihodnjo gledališko sezono Eden od kostumov, ki jih je tržaška kostumografka pripravila za letošnjo poletno uspešnico našega gledališča Marija Vidau se je ukvarjala tudi s kostumi ^ opere in operete. Model je iz Vesele vdov ljubljanski Operi Sonce je žgalo kopalce. »Bi hoteli, prosim,« sem dejal zajetni 9°spe na levi, »nekoliko skrčiti noge, rad bl se obrnil...« . »To je že tretjič,« mi je poočitala gospa ln P°tem bolj zase zamrmrala, da ona že Ve' zakaj se ves čas obračam. Vstal sem in se odpravil proti morju. 0 v teh dneh na Jadranu ni enostavno, ajti ni lepo, če komu stopiš v usta. V ^°do seveda nisem mogel, saj se naval opalcev še ni polegel, sindikalisti so ča-ati na čas večerje, Nemci so se drenjali na kupu, ker sej)ač bolje počutijo, če jih Veb skupaj. Cehi niso hoteli iz vode, ajti doma nimajo morja. (Slišal sem, a nisern preveril, da imajo ministrstvo za atornarico). v »Okoli kosila bo bolje,« sem si mislil, cePrav prejšnjega dne tudi okoli kosila isem prišel v vodo in sem potem svoj °dhod v vodo pač odložil do večerje. Ker Pa je bilo teh "večernikov" preveč, sem Se potem odločil za nočno kopanje, ki pa Se tudi ni posebno posrečilo, saj je bilo zel° množično. Samemu sebi sem dejal, da bi bilo od-°de v vodo treba nekako urediti, morda s posebnimi prometniki, ki bi urejali promet po vodi, morda z urniki (denimo: za podjetje Nostra Forza od 10. do 11. ure, Nemci iz Bavarske od 11. do 12. ure itd.). Še bi razvijal to misel, ko sem opazil v vodi vrzel, čisto majhno sicer, vendar pa dovoljšnjo, da se stisnem vanjo. Voda je bila prijetna, dovolj topla in precej slana, meni se je celo dozdevalo, da zaudarja po potu, vendar pa je bilo to, priznam, morda zaradi moje zlobe in zavisti do tistih, ki so bili v vodi že precej pred menoj. Takih popadkov imam več, eden izmed njih je tisti, ko trdim, da morje ni čisto po naključju slano... Šlo mi je torej kot po maslu, bil sem v vodi. Sijajno! Do večera nisem šel ven, da bi ne izgubil prostora, potem sem že malo pomodrel in koža mi je postajala nagubana kot pri pericah. Po prstih sem priskakljal do svoje brisače in se začel z njo brisati. »Ne zastirajte zadnjih žarkov,« so me opozorili in dodali, da plačamo turistično takso vsi enako. Pogledal sem na uro in si oddahnil: že jutri se lahko vrnem domov, mojega dopusta in regresa je konec. Horoskop od nedelje 7. 8. do sobote 13. 8. 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) % || — VI IN DELO: I Teden bo dokaj I razgiban in poln », novosti. Jupiter, Jlerkur in Saturn so vam kar PJecej naklonjeni. Računate ki k na u9°dne okoliščine, j bodo pripomogle k uspešni VPeljavi vaših načrtov. Premljala vas bosta dobra fi-Jcna forma in odlično počut-]e- VI in DRUGI: Najlepše arn b0 v petek zvečer v druž-, 1 z ljubljeno osebo. Ta teden °sta najbolj ugodna dneva Cetrtek in petek. V - BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Na-C * poved za teden je se kar ugodna. Zelo verjetno je si-da se boste morali v četr-pk ali petek srečati z nekate- rimi neprijetnimi okoliščina- 711' vendar kakšnih večjih te-ay prav g0i0vo ne bo. Prva polovica tedna vam bo precej iet naklonjena. Možna so pri-J tna presenečenja na denar-aern področju. VI IN DRUGI: Prekovali vas bodo, a tega si ® zenite preveč k srcu. Ugod-a Posta torek in sreda. . ______ DVOJČKA (21.5.- •T 'T 20.6.) VI IN DELO: Pred vami le Prav gotovo ugoden in nadvse prijeten delovni teden. Jupiter, Merkur in Mars vam bodo v spodbudo in pomoč. Izkoristite izjemno ugoden vpliv zvezd in nič ne bo nemogoče. Posebno uspešni in srečni bodo vsi majski Dvojčki. Sobota vam bo nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Prav lahko se zgodi, da vam bo žal obljube. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Obeta se vam precej prijeten teden. Ugoden položaj Venere in Lune bo med tednom zelo pozitivno vplival na vaše delo in počutje. Pričakujete lahko uspešen razplet vaših načrtov in pričakovanj, tako pri delu kot v osebnem življenju. Kritičen dan bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Preživeli boste čudovit večer v družbi, na katero ste že skoraj pozabili. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Pred JL # varrii je izredno za- ffl l nimiv in razgiban teden. Ponudilo se vam bo nekaj prav lepih priložnosti, ki jih lahko s pridom dobro izkoristite. To je primeren čas za nove pobude in načrte. Uspe vam lahko uresničiti marsičesa, kar ste si že dolgo želeli. Posebna sreča bo doletela julijske leve. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega darila. Ugodna dneva bosta v vašem primeru četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-/| 22.10.) VI IN DELO: Pred vami je malo naporen, a kljub temu uspešen delovni teden. Po vsej verjetnosti boste imeli nekaj prehodnih težav v začetku tedna, vendar dober končni rezultat ni v dvomu. Zaupajte v lastne moči in si ne delajte skrbi po nepotrebnem. Torek in sreda ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Poskusite biti v srčnih zadevah preudarnejši. Za spoznanje ugodnejša dneva bosta četrtek m petek. _ STRELEC (22.11,-21.12.) - VI IN DELO: Teden bo precej uspešen in zadovoljiv. Uspelo vam bo uresničiti nekaj svojih starih načrtov. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo boste znali prav gotovo spretno izkoristiti. V začetku tedna vam sicer ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli, vendar se vam bo že v sredo vse obrnilo na bolje. VI IN DRUGI: Čakajo vas vznemirljivi dnevi. Z nekom se boste seznanili. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . . VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Pred vami je sicer ugoden, a precej nemiren teden. Ugoden položaj Jupitra in Marsa bo spodbudno vplival na srečen potek dogodkov, medtem ko bo sovražni Merkur povzročil nemir in kakšno manjšo neprijetnost. V sredo in četrtek se raje izognite pomembnejšim opravkom. VI IN DRUGI: Ne verjemite vsem lepim besedam, ki vam jih bo nekdo naložil. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN DELO: Napoved je še kar ugodna. Teden vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam polepšal življenje. Odprle se vam bodo nove možnosti, za uresničitev vaših ciljev. Venera je precej naklonjena, zato lahko pričakujete veselo presenečenje. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Ne-' komu boste pomagali, da se bo izvlekel iz težav. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Obeta se vam ugoden teden. Predvsem v začetku tedna boste pod pozitivnimi vplivi Venere in Lune deležni veselih novosti. Računate lahko na nemoten potek začrtanega dela. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Precej manj ugodna bosta četrtek in petek z Luno v Levu. VI IN DRUGI: Odkrito povejte to, kar mislite. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Napoved za vas ta teden ni najugodnejša. Pričakujete lahko precej nenavaden teden, ki vas lahko tudi neprijetno preseneti. Začetek tedna predvideva možnost slabšega počutja in spremenljivega razpoloženja. Druga olovica tedna vam bo precej olj naklonjena. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, od katerega ste veliko več pričakovali. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Teden bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Znašli se boste v ugodnih okoliščinah, ki bodo prispevale k srečnemu rezpletu vaših hotenj. Ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Neugodna dneva bosta nedelja in sobota. VI IN DRUGI: Zaradi neke ljubezenske izjave boste vznemirjeni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK šifra: MESEC MAJ Ve3a^ovednica - bi lahko na kratko rekli o tebi. Ten' °- stvari te zanima in na mnogih področjih. tVo9a sicer nisi napisala, pač pa sem lahko razbral iz potie9a Pisma. Radovednost in želja po znanju sta v s *-mtmi vrlini za vsakega raziskovalca, ti pa imaš kgp 1 raziskovalno žilico. Dobra inteligenca in širo-nr;7? eznost, ki je morda včasih tudi zaigrana, sta PriIherna temelja. Primerna strogost do sebe in drugih, točne ' aatančnost in discipliniranost so ustrezne vrli-Vojj J1113 vsemu moraš ohraniti tudi širino. Ne do-0Wj 9 k’ te k0*5- filozofski sistem ali disciplina sPlošnVa^a' samo z očetom, tudi z avtoritetami na nosi s° n.imaš najbolj briljantnih odnosov. Tudi od-PreseS° vtasitl kvaliteta, prav pri iskanju novega in Sania^ar^U <*09me' a tucli nevarnost, da čez čas tudi Postaneš dogmatična in v tem oziru neelastič- na. Za enkrat pa je razvidno, da greš pošteno naprej. Verjetno se strinjaš? Šifra: DVOJČEK-TEHTNICA Če si v dilemi, je to samo znak, da se še nisi povsem odločila, da še dvomiš, da nimaš samozavesti, da ne moreš sama odločiti, da potrebuješ podporo. In prav to se pozna tudi pri tvojem značaju. Veliko zadev, morda celo veliko preveč, urejajo zate doma. Kljub vsem besedam o akciji pa živiš zelo pasivno in to akcijo ali iniciativo pričakuješ predvsem od drugih. Ti se šele potem odločiš za pristanek ali pa tudi ne. Oglejva si nekatere dvome! Kot prvo: študij. Če te veselita ekonomija in zunanja trgovina, študiraj le to. Če te računalništvo ne veseli ali ti pač manj pomeni, to še ni nobena katastrofa. ' Če ti je neki fant všeč zaradi njegovih lastnosti in tega, kar je v resnici, in ne zaradi tega, kar pravi, da je, potem, se seveda lahko mirne duše odločiš zanj. Toda prvemu moraš to pošteno povedati, ne da bi ga puščala v dvomu. Resnica osvobaja. Laži in nepoštenost pa vedno vodijo do novih nesporazumov in konfliktov. Seveda moraš upoštevati prav vse. Poletne ljubezni so največkrat res avanture. Je tvoja tudi takšna? Sama jo tako imenuješ. Toda od lanskega poletja je poteklo že precej časa in zima je gotovo prinesla nove poglede na sončne dneve. Odločiti se boš torej morala sama. Nihče ne more prevzeti tvojih odločitev, vsakdo se odloča sam. Zato se boš morala tudi ti. za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: ........................ Primorski dnevnik. 7. avgusta 1988 KRIŽANKA (luko) VODORAVNO: 1. perzijski kralj, 5. črna z mlekom je kapucinec, 9. ime ruske plesalke Pavlove, 10. smrtni boj, umiranje, 13. Lovro Kuhar, 14. je glavni in tudi odvisni, 15. trda zlitina, 16. Sarajevo, 17. je na strehi in na puški, 19. anonimnik v sredi, 20. francoska prestolnica (orig.), 21. pevski zbori, 22. vrsta srednjeveškega pokrivala, 23. istrsko letovišče, 24. slavni nemški inženir (Nikolaus August), 25. zra- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 koplov, votlo telo napolnjeno s plinom, 26. it. gledališki igralec (Ubaldo), 27. največji anfiteater v starem Rimu, 29. Norveška, Francija, 30. prid, interes, 31. njihovi poveljniki so bili atamani, 32. Banja Luka, 33. samoveznica, 35. deli dneva, 36. grška pokrajina, 37. tržaški predel. NAVPIČNO: 1. oblika, vzorec, model, 2. pripadnik Inkov, 3. egiptovski sončni bog, 4. zvezda spremljevalka, 5. mesto v Banatu, na Donavi, 6. francosko mesto, 7. ... in krik, 8. Alan Jones, 11. odličen grški košarkar, 12. slovenski glasbenik (Emil), 14. v sestavljankah za trden telesen, prostoren, 15. začetki tekmovanj, 16. znamenja za alarm, 18. nagrobni napis, 19. blaznost, 21. velikani, 22. potrebuje pomoč zdravnika, 23. vojak grške milice v osvobodilni vojni, 25. sol borove kisline, 27. kozji pastir, 28. slovenski pisec (Janez), 30. kovanja, 31. nenadna smrt, 32. mestece v Piemontu, 34. Reggio Emilia, 35. Udovič Jože. REŠITEV rn 'SE ‘HH TE 'Big •££ 'de3t •[£ ‘iao^ '0E 'uaiBf ■gl 'JEZOVI ‘IZ jBiog •££ 'is^ged 'EZ 'ZZ Jsoio^t ‘iz Jsoi -ou -gl ‘jBjida '8J ‘auans -gj 'p -ibjs '9J ‘oaia^s -fi ‘ouuepv zi ‘snBD TI ‘TV '8 ‘>t!A '£ Jauv '9 'ufAOH 'S ‘IINIBS -j, 'eg x 'ipil ‘Z 'dnpni 'i :ONDIdAVN ■ubCoh te Tidg '90 'am 'SE 'E1BABI5( •££ 'IH •££ ‘I5IBZ0>I TE Tsuon -0E -6E Jasoion 'IZ ‘rej '9Z 'uop>q •££ 'opo 'K '?3J0d 'EZ 'P-Ufl 'ZZ 'Iioa iz ‘SU -Bd 'OZ 'unu '61 'ugajaj £l ‘VS •91 Tgajs 'si ‘gaABjs 'H "gg ■£j 'bIiuoBb 'oi ‘euv '6 ‘BABg 'S soiig x :ONAVHOaOA Industrijska podjetja Tr"ovfkt; zbj!rnice V birokratskih sponah za skladnejše delo Minister za industrijo Battaglia je umestil posebno študijsko komisijo, ki naj pod vodstvom Francesca Vicaria preveri obstojnost in zlasti neskladja oz. neustreznost številnih zakonskih in administrativnih obveznosti, katerim so podvržena industrijska podjetja. Te obveznosti namreč prepogosto zavirajo gospodarsko-operativne programe podjetnikov. Minister se je odločil za ta korak še posebno zaradi naglega bližanja leta 1992, ko naj bi končno izoblikovali enotno zahodnoevropsko tržišče z odstranitvijo carinskih in vrste drugih pregrad. Člani komisije bodo morali izročiti Battaglii izsledke svojih analiz in preverb najpozneje do konca decembra tega leta. V bistvu so dolžni nadrobno ugotoviti, kakšne in kolikšne učinke imajo danes zakonski in administrativni omejitveni predpisi na dejavnost podjetij, in to v prvi vrsti na področju proizvajalnih panog, kakor so na primer tekstilna, kemijska, elektronska, petrolejska in mehanska industrija. Komisija mora obenem proučiti način in pogoje komercializacije proizvodov z omenjenih proizvodnih področij in preveriti, v kakšnem stanju se pravzaprav nahaja velikopro-dajni sistem v celoti. Nazadnje ji je bila poverjena naloga, da sestavi morebitne predloge in priporočila o tem, kakšna naj bodo po novem zakonska in administrativna določila, da se omejijo spone, v katerih so vklenjeni proizvajalci. Nov prodajni center Zastave v V. Britaniji V Readingu blizu Londona, kjer je sedež družbe Zastava GB, so odprli nov prodajni center kragujev-ške avtomobilske tovarne. Na slovesnosti v navzočnosti veleposlanika Mitka Čalovskega so pridobitev označili kot zgleden primer komercialne podružnice, na katero se bodo naslanjali vsi britanski trgovski agenti, ki imajo v svojem prodajnem programu Zastavina vozila. Teh je danes v Vel. Britaniji več kot 50.000, zato tudi ni čudno, da je Otok takoj za ZDA na drugem mestu po številu prodanih »zastav«. Podružnica kragujevške tovarne računa, da bo spričo nove prodajne enote lahko letos postavila na britansko tržišče 10.000 avtomobilov tipa »jugo«, medtem ko naj bi jih prihodnje leto 14.000. Najpopularnejši je trenutno model »jugo 45/55«, sicer pa vlada veliko pričakovanje za novi model »jugo 65A« (1300 kubikov in pet prestav). Britanski tisk je zadnje čase precej pisal o Zastavinih vozilih, in to laskavo: »Jugoslovanski avtomobili se glede na ceno prav dobro obrestujejo.« Predsedniki tržaške, goriške, porde-nonske in videmske trgovinske zbornice so se včeraj v spremstvu predsednika zveze zbornic (Unioncamere) Enza Bevilacgue sestali z novoizvoljenim predsednikom deželne družbe Friulgiulia Burgijem. Razpravljali so o številnih težavah in neljubih incidentih, ki prepogosto označujejo odnose med trgovinskimi zbornicami in Friul-giulio. Te težave so namreč izzvale številne polemike, ki pa jim je treba enkrat za vselej narediti konec, in to tako v vzajemnem kot v vsesplošnem interesu gospodarstvenikov v Furlani-ji-Julijski krajini. Če na institucionalni ravni ukrepi za pospeševanje gospodarskih dejavnosti spadajo med prvenstvene naloge, ki jih zakonski predpisi poverjajo trgovinskim zbornicam, in če dolžnost spodbujanja k sestankom med operaterji za sklepanje poslov pritiče družbi Friulgiulia — piše v tiskovnem sporočilu o sestanku — se v praksi takšno dopolnjevanje premnogoktrat ne uresničuje. Zaradi tega so se na srečanju, ki se je odvilo v tvornem vzdušju, domenili za skupne delovne smernice, ki naj omogočijo homogeno predstavitev deželne gospodarske stvarnosti na italijanskem, še posebno pa na inozemskih tržiščih. Predsedniki trgovinskih zbornic in družbe Friulgiulia so torej soglašali, da je treba tako v operativni kot v vseh drugih fazah nastopati v tujini kar najbolj skladno in v obrambo skupnih interesov. 'A salon POHIŠTVA Bill EDI MOBIL! Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj VA fcfcfc monzIuzzD NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE gospodarski do pis is 1 ^1 i m iie Sprostitev cen ali pesek v oči Tokrat zvezna vlada ni imela veliko izbire: pristati je morala na podražitev energije, prevozov in tudi olja in moke. Izgube v rafinerijah, mlekarnah, oljarnah in na železnici so bile že tako velike, da so ogrožale normalno poslovanje in s tem tudi normalno preskrbo trga. Ko pa se je Z/S odločil za podražitve, je skušal narediti še eno potezo, ki naj bi bila v prid tržnemu gospodarstvu. Cene za železniške prevoze, poštne storitve, elektriko in naftna goriva naj bi poslej določala sama podjetja, vladni zavod za cene naj bi bil le še nekakšen popravljalec in usklajevalec teh cen oziroma nekak nadzornik, s sicer ne natančno določeno funkcijo, ki bi posredoval takrat, ko bi bila dogovorjena censka politika kršena. Vsaj na zunaj se zdi, da je narejen nov korak k tržnemu gospodarstvu, ki pa ima vendarle še močne značilnosti administrativnega določanja cen: Z/S še ostaja nadzornik nad nekaterimi cenami, nekatere cene pa so še vedno povsem v njegovi pristojnosti, čeprav vlada obljublja, da bo posredovala proti možnim previsokim cenam predvsem na tržni način — z uvoženim blagom naj bi posredovala, če bodo censki apetiti preveliki. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, je težko predvidevati. Povsem jasno je samo to, da so se vsi izdelki (ali pa se bodo v kratkem) podražili. Pri teh podražitvah pa je vendarle značilno nekaj: gre za podražitev osnovnih življenjskih potrebščin (energije, prevozov in hrane). Gre torej za sproščanje cen tistih izdelkov, pri katerih je Jugoslavija (podobno kot vzhodnoevropske socialistične države) vedno umetno zadrževala cene. Hrana 'naj bi bila poceni zato, ker v delavski državi ne bi smela biti draga, energija pa naj ne bi bila draga zato, da bi bila industrija uspešna. Žal je bila takšna politika napačna. Zaradi poceni kruha niso ljudje nič manj revni, zaradi poceni energije je industrija tehnološko nazadovala in ne more tekmovati s tujino, zaradi poceni železniških storitev je železnica v razsulu in tehnološko na psu... Spoznanje, da je treba odpraviti prevelike razlike med cenami za energijo, hrano in prevoze in ostalimi izdelki, pa se ni rodilo danes. Že prejšnja predsednica zvezne vlade Milka Planinc je kot eno najpomemb- nejših gospodarskih nalog navajala podražitev energije in hrane: z energijo moramo ujeti svetovne razmere zato, da se bo sprožil proces prestrukturiranja industrije; hrano pa moramo podražiti zato, da bomo spodbudili pridelovanje in s tem zbudili zaspano kmetijstvo, ki še zdaleč ne da toliko, kot bi lahko. Po slabih dveh letih pa je morala Milka Planinc odnehati in gospodarska politika je zavila v stare kolesnice: država je ponovno začela zadržavati cene energije in hrane. Daleč pa se tako ne da priti, saj vlada nima denarja za pokrivanje izgub, ki nastajajo v kmetijstvu, rafinerijah in energetskem gospodarstvu, zlasti pa na železnici. Zaradi velikih izgub na primer reška rafinerija nafte ne dobi več niti garancije domače banke za nakup nafte in surovine za predelavo ne more kupiti, zaradi česar se lahko proizvodnja bencina že čez nekaj dni zaustavi. Železničarji so sprožili celo sodne postopke na najvišjih zveznih ravneh, ker jim Z/S ni dovolil podražiti prevozov, ki so tako poceni, da z zaslužkom tudi propadanja železniških naprav ne morejo preprečiti. Zaradi neznosnega gospodarskega položaja so slovenski kmetje celo napovedali, da bodo začeli stavkati. Zdaj skuša vlada popraviti to cen-sko nevzdržnost in pravi, da je bila sprostitev cen predvidena in neizbežna. Nič pa noče reči, zakaj je toliko časa čakala s podražitvami, da so posamezne gospodarske dejavnosti padle na kolena. Najbrž se je zavedala, da bi s hkratno podražitvijo energije, hrane in prevozov in z »zamrznitvijo« plač povzročila prehude napetosti med delavci. Že brez podražitev so bile reakcije delavcev zaradi plač burne (stavke, demonstracije). Po tej plati je najbrž ravnala modro, ceno pa plačuje seveda samo gospodarstvo in z njim tudi kupec. Ce pa je zvezna vlada na ta način odprla možnost za tržno ravnanje tudi na tem področju, ki je bilo pod državno roko, potem ji gre priznati, da si vendarle bolj prizadeva za trg, kot pa je videti na prvi pogled. Vendar - šele čas bo pokazal, ali ima res kaj tržne vrednosti določilo, da bodo lahko podjetja sama določala cene, ali pa je to samo pesek v oči javnosti in tujim upnikom. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 28.7.88 5.8.88 28.7.88 5.8.88 Nemška marka . . . . 736,65 738,00 736,65 738,00 Nizozemski gulden 654,70 653,72 654,70 653,72 Belgijski frank . . . . 35,286 35,252 35,286 35,252 Danska krona 194,66 194,14 194,66 194,14 Norveška krona . . . 203,75 203,75 203,25 203,75 Švedska krona . . . . 215,63 215,45 215,63 215,45 Ameriški dolar . . . . 1370,50 1386,60 1370,50 1386,60 Kanadski dolar . . . . 1134,50 1150,30 1134,50 1150,30 Španska pezeta . . . 11,212 11,224 11,212 11,224 Portugalski eskudo . 9,113 9,094 9,113 9,094 Grška drahma 9,235 9,219 9,235 9,219 Avstrijski šiling . . . . 105,184 105,021 105,184 105,021 Francoski frank . . . . 219,13 218,83 219,13 218,83 Švicarski frank . . . . 887,70 884,21 887,70 884,21 Japonski jen 10,381 10,425 10,381 10,425 Funtšterling 2374,50 2370,50 2374,50 2370,50 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 28.7.88 5.8.88 28.7.88 5.8.88 F. šterling zlat 146.000 145.000 Zlato (gram) 19.250 19.450 Napoleon 114.000 118.000 Srebro (gram) 310,8 315,3 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI n -l. Datum , Družba 29.7. 5.8. +-/o Alleanza 44.990 45.300 + 0,7 Assitalia 15.800 15.810 +0,1 BcaComm.lt. 2.470 2.530 +2,4 BcoRoma 6.489 6370 -1,8 Bastogi 291 280 -3,8 Benetton 10.905 10.790 -1,0 NuovoBcoA. 2.700 2.840 +5,2 Cigahotels 4.470 4.290 -4,0 Cred.lt. 1.248 1.205 -3,4 CIR 5.580 5.698 + 2,1 Eridania 4.390 4,350 -0,9 Fiat ord. 9.720 9.665 -0,6 Fiatrisp. 5.900 5.801 -1,7 Generali 89.300 90.000 +0,8 IFI.risp. 17.250 17.250 - Iniz. Meta 10.730 10.945 +2,0 Italcable 12.410 11.850 -4,5 Italia Assic. 10.480 10.805 +3,1 Relativna stabilnost tečajev dokazu obdobje konsolidacije. Jeseni bodo GENERAL! bo višala glavnico in si delničarjev. Drugi pomemben dogoc ruzzi Finanziaria), v katero se so ima v svoji listnici bogate udeležbe Dokončno bo tudi okienjena pogodt Nova kemijska družba EMIMONt bc svetovnem merilu. Vsi ti premiki so so začeli gledati z zanimanjem tuji da je prišlo v zadnjih dneh do ot španskih in ameriških brokerjev. J. (V soc n -l Dat™ Družbe 29.7. 5.8. +_/l' Italmobiliare 114.975 114.800 -0,1 Medtobanca 19.620 19.350 -1,4 Mortedison or. 1.850 1.949 +5,3 Montedison ris. 808 829 +2,6 Olivetti ord. 10.145 10.345 +2,0 Olivetti priv. 6.320 6430 +1,7 Pirelli S.p.A. 2.880 2.720 -5,6 RAS 41.100 41.090 — Rinascente 4.660 4.645 -0,3 SAI 17.790 17.995 +1,1 SIP 2.780 2.600 -6,5 SME 4.410 4.398 -0,3 SNIAViscosa 2.355 2.375 +0,8 Standa 18.400 18.300 -0,5 ŠTET 3.700 3.550 -4,0 Toro ord. 18.590 18.700 +0,6 Toro priv. 11.950 ' 12.400 +3,8 Unipol 16.490 16.450 -0,2 je, da je milanska borza prešla v na sporedu velike operacije. Družba pričakuje pozitiven odziv od svojih ek bo kotacija družbe FERFIM (Fer-poiila INIZIATIVA META. Ta družba zlasti iz zavarovalniškega sektorja. ra med EMICHEM in MONTEDISON. po obsežnosti na osmem mestu v znak živahnosti tržišča, na katerega nvestitorji. Borzni agenti ugotavljajo, ičutnih nakupov predvsem s strani radassi letovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 28.7. 5.8. Ala..................... 11.664 11.722 America................. 11.309 11.412 Arca BB................. 18.965 19.137 Arca RR................. 11.502 11.547 Arca 27 ................. 9.353 9.481 Aureo .................. 15.540 15.688 Aureo Previdenza...... 10.770 10.827 BN-Multifondo........... 10.835 10.925 BN-Rendifondo .......... 10.882 10.918 Capitalcredit............ 9.891 10.022 Capitalfit ............. 12.243 12.332 Capitalgest ............ 14.093 14.121 Cashbond ............... 10.224 10.245 Cash Management F. . . 12.507 13.603 Centrale Capital ....... 10.621 10.727 Centrale Global ........ 10.163 10.020 Centrale Reddito...... 10.925 10.965 Commercio Turismo . . . 9.391 9.506 Corona Ferrea .......... 10.707 10.824 Eptabond................ 11.416 11.442 Eptacapital ............ 10.232 10.307 Euro Andromeda ......... 15.412 15.553 Euro Antares............ 12.881 12.933 Euromob. Cap. Fund. . . 10.134 10.195 Euromob. Redd........... 10.556 10.578 Euro Vega............... 10.602 10.627 Fiorino................. 22.205 22.475 Fondattivo.............. 11.282 11.385 Fondersel .............. 24.701 24.928 Fondicri 1 ............. 11.143 11.181 Fondicri 2 ............. 10.290 10.358 28.7. 5.8. Fondimpiego.............. 11.180 11.217 Fondinvest 1 ............ 12.004 12.326 Fondinvest 2.............. 13.912 14.007 Fondo Centrale........... 13.965 14.104 Fondo Profess............ 27.144 17.417 Genercomit............... 16.323 16.525 Genercomit Rend........ 10.626 10.321 Gepporeinvest ............ 9.987 10.091 Gepporend ............... 10.088 10.127 Gestielle B .............. 9.870 9.925 Gestielle M ............. 10.445 10.477 Gestiras................. 17.649 17.722 Imi 2000 ................. 11.498 11.524 Imicapital .............. 23.340 23.603 Imindustria .............. 9.445 9.577 Imirend .................. 13.983 14.041 Interbancaria Azion. . . . 16.796 16.867 Interbancaria Obbl..... 14.061 14.112 Interbancaria Rend. . . . 14.490 14.519 Investire Azion.......... 10.483 10.586 Investire Bil............. 10.276 10.348 Lagest Azion. ............ 10.806 10.901 Lagest Obb................ 10.397 10.493 Libra ................... 16.083 16.246 Money-Time ............... 10.190 10.237 Multiras........v...... 16.449 10.237 Nagracapital............. 13.992 14.061 Nagrarend................ 12.299 12.335 Nordcapital ............... 9.378 9.846 Nordfondo................ 11.845 11.896 28.7. 5.8. Phenixfund 9.783 9.862 Primecapital 23.096 23.372 Primecash 12.195 12.248 Primeclub Azion . . . . 9.381 9.505 Primeclub Obbl .. 12.618 10.667 Primerend 17.627 17.789 Promofondo 1 . . 12.217 10.270 Redditosette 14.884 14.892 Rendicredit 12.815 10.876 Rendifit 11.345 11.380 Risp. Italia Bil . . 15.496 16.108 Risp. Italia Redd. . . . . . 13.706 13.729 Rologest 12.759 10.797 Rolomix 12.016 10.107 Salvadanaio 9.789 9.916 Sforzesco 11.244 11.177 Venture-Time 11.058 11.146 Verde 11.223 11.235 Visconteo .. 14.912 15.034 TUJI (v dolarjih) Capital Italia 29,46 29.49 Fonditalia 64,90 65,79 Interfund 33,24 33,6 Int, Securities 24,16 24,47 Italfortune 37,27 37,41 Italunion 20,66 20,55 Mediolan S. F 31,70 31,93 Rominvest 29,16 29,67 Fondo Tre R. Lit 36.716 36.900 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars......................... Baker elektrolitičen.................... Bakrovi odpadki št. 2................... Cink high grade ........................ Cink elektrolitičen..................... Paladij 99,9 ........................... Platina (v dolarjih za unčo troy)....... Železni odpadki (v dolarjih za tono) ... Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . London Svinec bel dry fob UK................... Aluminij 99,5% ......................... Nikelj high purity...................... Jeklo v palicah ........................ Cinkova pločevina....................... Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov.... SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cit) Zemeljski lešniki avgust, september..... Soja iz Nizozemske avgust, oktober ..... Palmovo olje Sumatra avgust, december . . Sončnica avgust, oktober................ Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) . . avgust, september..................... Laneno olje julij, september ........... Ricinovo olje (ex tank) julij, september . . . . ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž julij................................ Rž oktober.............................. Rž december............................. Oves julij.............................. Oves oktober....................’....... Oves november........................... Ječmen julij............................ Ječmen oktober ......................... Ječmen november ........................ Pšenica julij........................... Pšenica oktober ........................ Pšenica november ....................... Pšenica december ....................... BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Oktober ................................ December ............................... Marec .................................. Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra........................ Giza 45 g............................... SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava ....................... Avgust.................................. September............................... Oktober ................................ 98,625-98 92,70-93,70 78 52 - 70 52,50 - 72,50 123 520,80-521,80 121 - 122 681 756.— 194 — 126.— 305 - 315 725,- 115.50 472.50 560 630 .. 620.— 620.— 1050.— 163.40 162,60 166 152.40 158,70 158 117,30 126 126,50 139.— 139 138.40 137 55,05 53,80 54,30 225,72 216,79 13.450 13,445 13.590 13.760 Tudi letos poleti veliko tujcev v mestu ob Jadranu Vedno privlačni Dubrovnik V ‘em Poletnem času je Dubrovnik nabito poln tujcev, niari- k* Pride na letne počitnice v Jugoslavijo, v Dal-ijo, rad podaljša, če mu čas to dopušča, svoje bivanje aa 56 Poda z avtomobilom do Dubrovnika, tega prelepe-arhit6!8.’ bisera Jadranskega morja. Nedotaknjena stara „ l®ktura, obzidje iz let Dubrovačke republike, poletje ?r.lre^ltve, prijaznost domačinov, vse te očara. Veliko zalil so vočkrat prišli v Dubrovnik. Vanj so se kjer 11 velia zlasti za tiste, ki žive v velemestih, kIj..80 nebotičniki eden poleg drugega. Tu pa lahko ski»,IS nrostnih ulicah, ne da bi slišal ropot avtomobil-Dre 1lotoriev- V teh poletnih dneh pa imaš na voljo kar stav6 knlturnih prireditev, ki so zelo kvalitetne. Pred-Tu 6 i° 1431 na Prostem ali v starinskih dvoranah. r0pjI lahko ogledaš najstarejšo ohranjeno lekarno v Ev- ci jtraduna, glavne ulice, po kateri se zvečer kretajo tuj-živ;!\,r3t*0ve^no flledajo ter poslušajo domačine, kako se eni t ° P09ovarjajo, lahko zaviješ v stranske uličice. Na stran_! imaš stopničaste ulice, na drugi pa se ti tu pa katp ??~P*rajo majhni trgi. Tu pa tam vrsta gostiln, v mpcni-L6. lahko naješ rib, ulovljenih v Jadranu kot tudi j*1" Jedi, ki so tipične v raznih deželah Jugoslavije. Dr j°.ne bi bilo mesto, ko ne bi imelo tudi tržnice. Med tico 'Jl.bami še vedno zagledaš tudi kako starejšo kme-v di’h Postreže s sadjem ali zelenjavo, ter je oblečena v n brovačko narodno nošo, oziroma nošo, ki je tipična Ve(j Porodni okolici Dubrovnika. Pogled na to nošo se-tujc l)oz.*v* ambient in je prava paša za oči radovednih ratorn’ *** 80 silOTO vetlno opremljeni s fotografskim apa- baok 113 P0ieve c nlto.’. Šauris (Zahre) in S iem. Ori Purnijem di Sopra kot srei ?6° km fa d° Fornija di Soprc karnijp'tega 110 po avtocesti ?e9a več P0,tem še 50 km ah kaj i l^ti, m PPjePi' lahko vzpenjajoči bujne SmJocchieve dalje vodi sk skoraj vefk°Ve In bukove gozdi vedno vzporedno s Tilment do višine 900 m, kjer se odpre široka dolina s polkrožnim vencem značilnih nazobčanih dolomitskih vrhov, »cro-de« imenovanih, v smeri proti Dolini Cadore z Lorenzagom (kjer je v preteklih dneh letoval papež) in dalje proti Gortini, ki je od Fornija di Sotto oddaljena le 60 km. Sama občina Forni di Sotto z vsemi zaselki vred šteje okrog 1.000 stalno bivajočih prebivalcev, ki so vse do danes ohranili ne le svoje težko razumljivo narečje, pač pa tudi kulturne značilnosti in tradicije, z njimi pa tudi prisrčnost v človeških odnosih. Tudi zgodovinskega bogastva je ohranjenega še precej, zlasti v stavbni arhitekturi in v številnih cerkvah. Znane so tudi gastronomske specialitete, predvsem razni siri, skuta, salama, Špeh, pršut in sorodni mesni izdelki iz bližnjega nemškega jezikovnega otoka Sauris - Zahre, ob prekrasnem istoimenskem jezeru, za lokalno kuhinjo pa so značilne tudi jedi iz gob in raznih gozdnih sadežev, predvsem jagod, ki jih izjemno bogata flora nudi na pretek. Forni di Sotto pa je predvsem izhodišče za številne prekrasne sprehode in gorske ture za vse zmogljivosti od prav lahkih in kratkih do daljših in zahtevnejših in plezalnih. Če se ne zadovoljiš s sprehodi po zelenih stezah takoj za vasjo, se lahko v pičli uri povzpneš do 1.400 m visoko ležeče planinske koče na Giafu po stezi, ki te ves čas vodi nad živahno žuborečim gorskim potokom, ali pa do dve uri in pol oddaljene planinske koče Flajban-Peccherini na višini 1587 m, do katere te pripelje zdaj položna zdaj strmo vzpenjajoča se steza ob največkrat suhi široki kamniti strugi hudournika po dolini Val di Suola. Koča je poimenovana po smrtno po-nesrečem sinu znanega tržaškega, že pred leti umrlega slovenskega pekar-narja Mihaela Flajbana. Bolj izvežbani planinci se radi podajajo tudi na več ur trajajočo turo od prelaza Mauria do Giafa in po precej zahtčvni visokogorski stezi preko prelaza Fantalina do koče Flajban-Paccherini in v dolino. Na nasprotni strani, proti vzhodu, je lepa tudi tura skozi naselje Tintai na 1.729 m visoki vrh Montemaggiore in še dalje na 2.462 m visoki Clasavon. Kdor pa si zaželi sprehodov na visoki planoti Varmosta, ta se lahko povzpne z vzpenjačo do zgornje postaje na višini 1.758 m in od tam peš do ene od štirih planšarij, bolj ali manj oddaljenih, toda vedno po lahkih poteh skozi gozdove in dišeče visokogorske pašnike, ali pa še višje v območje čez 2.000 m visoke hribe Crusicala, Simone in druge, bogate na visokogorski flori, predvsem na planikah. Navedli smo seveda le nekatere od številnih izletniških in turističnih tur, pri čemer zimskih niti nismo omenili, čeprav so na Varmostu lepa alpska smučišča, v dolini pa tudi znane tekaške proge, celo za FIS tekmovanja. Vse te krajinske značilnosti so omogočile v zadnjih letih znaten turistični razvoj Fornija di Sopra, ki je za sprejem italijanskih in inozemskih gostov kar dobro opremljen. V kraju je kakih 12-13 hotelov in penzionov in večje število zasebnih sob s skupno kapaciteto okrog 2.000 ležišč. Po besedah direktorja Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove za celotni turistični komprenzorij dr. Favija, naštejejo samo v Forniju di Sopra skupno med poletno in zimsko sezono okrog 160.000 registriranih turističnih nočitev (nekaj tisoč je tudi neprijavljenih) in od 13 do 14 tisoč prihodov. Velika večina turistov je iz raznih, v glavnem severnih italijanskih dežel, od teh okrog 15 odstotkov iz naše dežele in zlasti mnogo iz Trsta. Mnogo Tržačanov in Goričanov ima tukaj tudi svoje vikende. Med tujci je največ Nemcev, ki pa prihajajo bolj na zimska letovanja. Kraj je tudi dobro opremljen za športno rekreacijo. V športnem parku ob Tilmentu sta dve nogometni igrišči, od katerih je eno poimenovano po znanem tržaškem trenerju Nereu Roc-cu (na njem je v tem času na pripravah enajsterica iz Palerma), pokriti plavalni bazen (trenutno v rekonstrukciji), dve teniški igrišči, dve balinarski stezi, kotalkališče in prostor za razne prireditve. Tudi gobarji in ribiči pridejo lahko na svoj račun. Letoviščarska in turistična ustanova poskrbi vsako leto tudi za pester prireditveni program. V juliju so bili na sporedu koncert pevskih zborov (z nastopom zbora Obala iz Kopra na Varmostu), ekološki dan, namenjen pobiranju smeti po izletniških stezah in s podelitvijo ustreznih značk, Pohod prijateljstva z mednarodno udeležbo, promenadni koncert godbe iz Martignacca, koncert polifonskih skladb, zabavna prireditev za otroke, otvoritev slikarske razstave Luciane Pugliese in odprtje fotografske razstave "Forni skozi čas" ter predstavitev knjige "Forni di Sopra gente, sto-ria, territorio" in za konec meseca mednarodno srečanje gostilniških ansamblov iz Škotske, Anglije, Irske, Madžarske, Slovenije ter iz Piemonta, Lombardije in naše dežele, ki so nastopali v raznih središčih turističnega komprenzorija. V avgustu so predvideni koncert pevskega zbora iz Rude, tradicionalni nogometni turnir Nereo Rocco, modna revija in še kaj. Sicer pa si bodo prireditve sledile vse do zaključka glavne sezone sredi septembra, lahko pa je še ves oktober primeren za letovanje v tem mikavnem planinskem svetu. JOŽE KOREN danes VN Madžarske v formuli ena izenačena dirka? Motociklizem: pred današnjo V N Anglije Gianola v ospredju A vtomobilizem: Končno BUDIMPEŠTA Zadnji dan uradnih poskusnih voženj pred današnjo dirko za VN Madžarske v formuli ena je bil poln preobratov. Najboljši čas Senne sicer ni nobeno presenečenje, čeprav se je Brazilec trudil vse do zadnjega, da ga je dosegel, zato pa so presenetljivo dobro vozili avtomobili z atmosferskim pogonom. Za Senno je kar pet pilotov s temi motorji, dva od teh, Mansell in Boutsen, pa sta Senno pošteno namučila. Nič manj presenetljivo ni skromno sedmo mesto Francoza Alaina Prosta, dobesedno katastrofalno pa se je dan končal za Ferrari. Kaže torej, da bo dirka končno napeta in moči izenačene. Proga namreč ne dovoljuje previsokih hitrosti, ovinki pa so precej nepregledni, tako da turbo motorji ne morejo izkoristiti vse svoje moči. Tudi prehitevanja so na tej progi težka in tvegana. To je poudaril tudi Senna, ki ima idealno priložnost, da prehiti klubskega tovariša Prosta na skupni lestvici, na kateri zaostaja le za tri točke. Prost ni mogel skrivati svojega razočaranja, dejal pa je, da so ga precej ovirali, z avtomobilom pa je bil zadovoljen. Če je bil Prost razočaran, kaj bi lahko rekli šele pri Ferrariju! Tako Berger kot Alboreto sta se na koncu vrni- la v box brez svojih vozil: Alboretu se je pokvarila sklopka, Berger pa je zavozil s proge, kjer je tudi ostal z ugasnjenim motorjem. Avstrijec za polom krivi sašijd, Alboreto pa pravi, da vse težave izvirajo iz motorja, ki slabo deluje pri nizkih in visokih obratih. Takega problema pa se v eni noči verjetno ne da rešiti in torej ostaja kaj malo upanja tudi na kolikor toliko dostojen nastop. Startni vrstni red: 1. vrsta: Senna (Braz.) mclaren honda T27"635; Mansell (VB) williams judd r27"743; 2. vrsta: Boutsen (Bel.) benetton ford 1'27"970; Capelli (It.) march judd T28"350; 3. vrsta: Nannini (It.) benetton ford T28"493; Patrese (It.) williams judd 1'28"569; 4. vrsta: Prost (Fr.) mclaren honda 1'28"778; Gugel-min (Braz.) march judd T29"099; 5. vrsta: Berger (Av.) ferrari 1'29"244; Caffi (It.) BMS dallara ford l'29"89l! 6. vrsta: Sala (Šp.) minardi ford T30T03; Warwick (VB) arrows megatron T30'T85| 7. vrsta: Piguet (Braz.) lotus honda T30"405; Cheever (ZDA) arrows megatron T30"908; 8. vrsta: Alboreto (It.) ferrari r31"052; Martini (It.) minardi ford 1’31"123; 9. vrsta: Dalmas (Fr.) larrousse-calmels ford T31"200; De Ce- saris (It.) rial ford T31"523; 10. vrsta: Nakajima (Jap.) lotus honda T31"646; Alliot (Fr.) larrousse-calmels ford 1'31"719; 11. vrsta: Palmer (VB) tyrrell ford 1'31"741; Targuini (It.) coloni ford 1'32"160; 12. vrsta: Streiff (Fr.) AGS ford T32"265; Johansson (Šve.) ligier judd T32''342: 13. vrsta: Arnoux (Fr.) ligier judd r32"477; Modena (It.) euro brun ford r32"614. Niso se uvrstili: Larrauri (Arg.) auro brun ford; Schnei-der (ZRN) zakspeed; Bailey (VB) tyr-rell ford; Ghinzani (It.) zakspeed. Premoč vozil lancia CORDOBA — Avtomobilski rally po Argentini je minil v slavju vozil lancia, ki so zasedla vsa prva tri mesta. Zmagal je Recalde, drugouvrščenemu Biasionu pa sedaj manjka ena sama uvrstitev v eni od prihodnjih dirk, da osvoji naslov svetovnega prvaka. Vrstni red: 1. Recalde - Del Buono (Arg.) lancia delta 7.05T6"; 2. Biasion -Siviero (It.) lancia delta po 3'35’'; 3. Wittmann - Pattermann (Av.) lancia delta 28'57"; 4. Stohl - Rohringer (Av.) audi guattro 46'23; 5. Celsi - Olave (Čile) subaru 4wd turbo 1.05'41". DONINGTON (Velika Britanija) -Včeraj so opravili še zadnje uradne poskusne vožnje pred današnjo motociklistično dirko za VN Anglije. Startni vrstni red je naslednji: 500 ccm: 1. Gardner (Avstral.) honda T35"09 s poprečno hitrostjo 152,31 km/h; 2. Lawson (ZDA) yamaha 1'35"64; 3. C. Sarron (Fr.) yamaha r35"74; 4. McKenzie (VB) honda T36"04; 5. Rainey (ZDA) yamaha T36T7; 6. Mamola (ZDA) cagiva 1'36 "14. 250 ccm: 1. Garriga (Šp.) yamaha 1"38"22 s poprečno hitrostjo 147,46 km/h; 2. Cadalora (It.) yamaha 1"38 "49; 3. Lavado (Ven.) yamaha T38"70; 4.^ D. Sarron (Fr.) honda 1'38 "91; 5. Pons (Šp.) honda 1'39"26. 125 ccm: 1. Gianola (It.) honda T45"60; 2. Martinez (Šp.) derby 1'46'T7; 3. Bedford (VB) honda 1'46"29; 4. Bri-gaglia (It.) gazzaniga 1'46"61; 5. Spaan (Niz.) honda 1"46"69. Atletika: Ben Johnson daleč od prave forme OTTAWA — Svetovni rekorder v teku na 100 m, Kanadčan Ben Johnson, je včeraj prvič tekmoval po hujši poškodbi. Na prvenstvu v Kanadi je v kvalifikacijah dosegel poprečno znamko 10 "38. Kolesarstvo: zmaga Rosole KOPENHAGEN — Italijan Paolo Rosola je včeraj v sprintu osvojil predzadnjo etapo dirke po Danski. Na skupni lestvici še vedno vodi Avstralec Phil Anderson. Kolesarstvo: Pintarič prvak SARAJEVO - Član ljubljanskega Roga Robert Pintarič je letošnji članski amaterski prvak Jugoslavije. ^ sprintu je prehitel Brkoviča, Idrijčana Bončo, Polanca in Jureta Pavliča. Nogomet: Koper na delu KOPER — V prijateljski nogometni tekmi, ki je rumeno-modrim služila kot nekakšna generalka pred sobotnim štartom v medrepubliški ligi-za" hod so Koprčani po domiselni igri s 4:0, z zadetki Zuliča, Petrovskega. Breznikarja in Benedejčiča, premagali reški Orient, ki je v isti ligi med kandidati za visoko uvrstitev. Tekmo je pred okrog 800 gledalci sodil Burič iz Kopra. (J. K.) Kotalkanje: DP na Piancavallu Guerra spet pred Kokorovcem PIANCAVALLO — Poletovemu kotalkarju Samu Kokorovcu se je spet izmuznilo prvo mesto. Po sinočnjem kratkem programu za državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju na Piancavallu je na najvišjo stopničko spet stopil Sandro Guerra, ki je tekmoval praktično brezhibno, saj so njegove ocene nihale okoli 5,9. Kokorovec je, kot rečeno, osvojil odlično drugo mesto z zaostankom kakih petih točk. Tretji je bil Vene-rucci iz Pesara, četrti Gitraldi, peti pa Chiacchino. Sinoči je skupno tekmovalo 34 kotalkarjev. Danes se prvenstvo zaključi z dolgim programom, ki skupno s kratkim da kombinacijo. Jadranje: za državni naslov V Portorožu poteka v organizaciji domačega Pirata odprto jugoslovansko prvenstvo v jadranju na vodi za razreda 420 in leteči holandec. Po treh regatah sta v razredu 420 na drugem mesta Rečana Grego ter Fike, Koprčana Čopi in Margon sta peta, Antonac in Glavina pa šesta. V razredu leteči holandec sta v vodstvu Rečana Bezič, Perovič pred Rogeljo in Bajcem iz Pirana. Jadranje: Orel sedaj osmi Na mladinskem evropskem jadralnem prvenstvu v razredu finn, ki poteka v Grčiji, je po petih regatah Koprčan Jure Orel, ki je najmlajši udeleženec prvenstva, na solidnem osmem mestu, potem ko je zaradi opreme na jadrnici bil v peti regati šele deseti, čeprav je bil do okvare v vodstvu. Tako je po spodbudnem startu dve regati pred koncem že tudi izpadel iz borbe za kolajne. (J. K.) Dirka tris ASCOLI PIČENO Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 20 -4-1. 101 zmagovalec bo prejel po 8.143.572 lir. Torinu pokal Philips BERN — Torino je sinoči v Bernu osvojil pokal Philips. Z izidom 4:3 je po enajstmetrovkah (regularen čas in podaljški so se zaključili z 2:2) premagal odlično angleško ekipo Everton. Torino je dvakrat povedel s Craverom in Brazilcem Mullerjem, vendar pa mu ni uspelo ohraniti prednosti. V finalu za tretje mesto je švicarski Young Boys premagal Cruzeiro z 2:1. Finale Flamengo - Sampdoria AMSTERDAM — Brazilska ekipa Flamengo se je uvrstila v finale nogometnega turnirja v Amsterdamu. Z golom Renata v 19. minuti je namreč premagala Ajax z 1:0. Veliki finale bo danes, ko se bosta srečala Sampdoria, ki je v petek s 5:1 pregazila Benfico, in seveda Flamengo. Brazilec Tita k Pescari PESCARA — Prvoligaš Pescara bo očitno letos govoril... portugalsko. Po Juniorju in novem nakupu Edmarju je včeraj najel še izkušenega Tito. Sliškovič se je tako dokončno odpovedal upanju, da bi letos igral v tej ekipi. Zmagi Juventusa in Bologne TURIN — Zoffov Juventus je včeraj v prijateljski tekmi premagal svojo mladinsko ekipo z 10:0. Rui Barros je dal tri zadetke. Bologna pa je premagal mladinsko ekipo Latine z 12:0. Lokostrelstvo: po tekmi v Portogruaru Tamara Ražem na DP Po nedavnem tekmovanju FITA v Pordenonu se je Zarjina lokostrelka Tamara Ražem uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 17. septembra v Rimu. S 1085 točkami se je sicer uvrstila na drugo mesto za Cristino loriatti iz Trenta, vendar pa je njena znamka 1085 zadostovala za DP. Za uvrstitev na DP se namreč štejeta dva najboljša točkovna rezultata med celotno sezono. Tamara je znamki iz Portogruara dodala še tisto, ki jo je dosegla v Bel-lunu (1121 točk). Ražmova bo na DP nastopila v kategoriji začetnic in si obeta eno najvišjih mest. Košarka: okrepitvi za Jadran Od Jadranovega odbora smo prejeli naslednje sporočilo: »V sezoni 1988/89 bosta vrste članske ekipe Jadrana, ki bo nastopala v prvenstvu B-2 lige, okrepila Andrea Manzano (letnik 1960, 185 cm, playmaker) ter Alessandro Gobbo (letnik 1960, krilo post, 200 cm). Oba prihajata od CBU Arredamenti Morena iz Vidma.« Nogomet: kljub velikim finančnim težavam Olimpija le starta v 1. B ligi V zvezi z nastopom nogometašev Olimpije v novoustanovljeni enotni II. ali I. B ligi je bilo to poletje precej negotovosti, toda Ljubljančani bodo danes ob 19. uri le startali z igro z Idrijo s Kosova. Blagajna Olimpije je sicer še naprej prazna, toda v klubu računajo, da se bodo po dopustih le uresničile obljube mestnih dejavnikov o finančni pomoči. Nogomet: 1. jugoslovanska liga Crvena zvezda začela s porazom Z anticipiranim srečanjem 1. kola Rad - Crvena zvezda se je včeraj začelo jugoslovansko nogometno prvenstvo v 1. zvezni ligi. Zmagal je Rad s 4:3 po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je regularni del tekme končal neodločeno 0:0. Po novih pravilih namreč na tekmah, ki se končajo neodločeno, o zmagovalcu odločajo 11-metrovke, zmagovalec pa prejme le točko. Današnji spored pa je naslednji: Napredak - Spartak, Osijek - Rijeka, Budučnost - Velež, Dinamo - Rad-nički, Partizan - Sloboda, Hajduk -Čelik, Vardar - Željezničar, Sarajevo - Vojvodina. V taboru Olimpije so še pred 14 dnevi resno razmišljali o odstopu iz tekmovanja, pri čemer bi priložnost za nastop ponudili Kopru. Toda tudi pri obalnem li-gašu' finančni položaj ni nič boljši, tako da je taka možnost hitro odpadla. Olimpija je poleti dobila pičle štiri stare milijarde dinarjev, ki jih je porabila za poravnavo pogodbenih obveznosti z igralci. Toda zmanjkalo je za plače in to že drugič zapored, igralcem pa klub dolguje še nekaj premij iz prejšnjega prvenstva. Olimpija bi za prvenstvo potrebovala približno 140 starih milijard, zanesljivo pa ima le 13 milijard sistemskih sredstev. Klub je ostal tudi brez predsednika, v kritičnem položaju pa so se igralci in trenerji obrnili na mesto. Olimpija je eden .simbolov Ljubljane, toda zaradi zapuščenega stadiona mestni možje na to radi pozabljajo. Vodilni možje mestne SZDL pa so pred dnevi uslišali zadnjo prošnjo Olimpije in obljubili pomoč. Tako naj bi na mestni ravni okrepili vodstvo kluba z nekaj uglednimi gospodarstveniki, ki se sicer veliko raje fotografirajo v smučarskih druščinah. Olimpijin sponzor je bil doslej avtobusni prevoznik Integral, vendar je bila to zanj brezplačna reklama, saj praktično ni prispeval ničesar. Olimpiji ne uspe najti resnejšega sponzorja, katerega ime bi nosila. To bi bila za kako veliko podjetje gotovo učinkovita reklama, toda predsodki proti nogometu so vendarle močnejši. Na drugi strani pa velja omeniti, da delovne organizacije iz Ljubljane z Slogaši pridno vadijo v Bovcu Za marsikaterega športnika je letošnjih počitnic že konec. To prav gotovo velja za slogaše in slogašice. Potem ko so se vsi odpočili od dela, ki so ga imeli s poletnim 'športnim praznikom pred desetimi dnevi, se je v petek odpeljala v Bovec prva izmena mladih odbojkarjev in odbojkaric, ki bodo tam ostali devet dni. Gre za mlajšo garnituro športnikov, ki so v tem res lepem turističnem kraju ob robu Triglavskega narodnega parka drugič zapored, potem ko so v prejšnjih sezonah imeli priprave v Savudriji. Na pot so se podale tri skupine odbojkarjev, v skladu z dogovori med društvoma pa se je slogašem tudi letos pridružilo nekaj igralk športnega društva Kontovel, s katerim je ŠZ Sloga v vsej pretekli sezoni uspešno sodelovalo. Pogoji za delo so v Bovcu odlični. Mladi športniki trenirajo v veliki šolski telovadnici in na odprtem igrišču ob njej, v prostem času pa jim je na voljo pokrit bazen in cela vrsta možnosti za sprehode. Stanujejo v dijaškem domu, zares dobro hrano pa jim postrežejo v hotelu Alp. Da jim le ni dolgčas po domu pa je poskrbela uprava našega dnevnika, ki jim vsak dan pošlje po nekaj izvodov Primorskega dnevnika. Skupino 35 odbojkarjev trenirajo Slogini trenerji Mario Cač, Marko Kralj in Branko Sain, vodja priprav pa je tudi letos prof. Ivan Peterlin. Kot so nam sporočili, se vsi dobro počutijo, vestno delajo in razen razumljive utrujenosti nimajo res nobenih težav. Kot rečeno, bodo slogaši v Bovcu do sobote, ko bodo odpotovali ob 18. uri. (Inka) veliko žlico dajejo denar za smučanje, čeprav to zanje nima posebnega poslovnega učinka. Takšna poslovno-reklamna politika številnih podjetij - za nogomet ne", za smučanje "da" - je gotovo tudi posledica zelo zmotnega prepričanja slovenske javnosti, da je nogomet "balkanska zadeva", ne pa stvar enega pomembnejših evropskih in svetovnih prestižev. Tudi"slovenska pomlad" v tem pogledu ni spremenila razmer, nogometni klub Olimpija še naprej ni pomemben pri uveljavljanju Slovencev. Ob kolikor toliko "normalnih" razmerah pa bi moštvo Olimpije lahko seglo kar visoko. Velika večina igralcev je bila vzgojenih za Bežigradom, nekaj jih je iz drugih slovenskih klubov, peščica pa iz klubov iz Bosne. Trener ekipe je Miloš Šoškič, nekoč brezkompromisni igralec, pozneje pa tehnični vodja, ki se je spomladi po odstopu Nedeljka Gugolja in pozneje še Andreja Oblaka prvič spoprijel z nehvaležno vlogo na klopi. Toda napravil je prvi podvig, saj je bila samo v spomladanskem delu Olimpija peta na lestvici, medtem ko je bila pred tem med zadnjimi. Olimpijine ambicije za drugoligaško prvenstvo sojpovezanp predvsem z materialnim položajem. »Če bomo imeli dovolj denarja ne za razkošno življenje, ampak "normalno" delo - potem bomo letos sredi lestvice. Če se bo to zgodilo in bomo "preživeli" to prelomno sezono, potem bomo drugo leto startali zares -na 1. ligo. Če pa ne bo tako, potem se utegne celo zgoditi, da bomo odstopili od tekmovanja. Ne želimo namreč zavajati javnosti, životariti pa nima smisla. To v Sloveniji nikogar ne zanima,« meni trener Soškic. Tudi kapetan moštva Peter Ameršek je podobnega mnenja: »Radi bi močno Olimpijo, toda nihče ni pripravljen vanjo nič vložiti. Naše moštvo ima prihodnost, toda če ne bo podpore, se bomo igralci v enem letu razkropili po drugih klubih in tujini.« FRANCI BOŽIČ SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za »dolgi pohod« SPDT, ki bo od 20. do 27. t. m. v okolici Monvi-sa. Informacije in vpisovanje pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) in na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304). ŠD SOKOL obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na igrišču Sokola 18. t. m. ob 19.30. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana • surova šunka Pršut «SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev Pršut «PARMA» sušen nad 12 mesecev Pršut «SAURIS» sušen nad 12 mesecev Pršut «NAZIONALE» Parma sušen nad 9 mesecev Pršut «MEC» sušen nad 7 mesecev Pršut v kosih pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam DUkE INDUSTRIJSKA CONA -Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: grandi marche avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. - TRST ■ 460237 ŠČE ' i Nogomet: danes ob 17.30 v Bazovici Prva trening tekma Triestine proti ojačeni bazovski Zarji anes ob 17.30 bo ob bazoviškem ip igrišču praznično vzduš- 0' , rzaški tretjeligaš bo namreč odi-kati SV^° prvo prijateljsko tekmo, na ral n b° lrener Lombardo prvič testi-Dp n°iVe 71 stare igralce. Kot znano, viri -0 *n. iovariši trenirajo v Bazo-tr j.11! le njihova tekma proti Zarji že ‘Analna. Zadnjič so jo sicer odi-1 pred več kot tremi leti, vendar Pase sedaj tradicija obnavlja, tni ^ ta tokrna predstavlja pravi špor-obpPraZnik dokazuje dejstvo, da Zarja Zo -11?111 Prireja... športni praznik v Ba-Drfl,ci..z glasbo, jedačo in pijačo. Ta SQh se bo še nadaljeval prihodnjo Vo,;, °' nedeljo in ponedeljek, ko bo enki šmaren. nrj aria,,se je na to tekmo temeljito sP7pravi a’ Vojko Križmančič ima na cev arnU kaki^ dvajset domačih igral-ra ' s,lcor.Pa bo tu mnogo odvisno od benm °uPvosti razadi dopustov, služ-hnj 0 °bveznosti in drugega. Ekipo pa ralri °iabili še nekateri slovenski ig-bori naŠih amaterskih ekip. Od Vesne Fah° Kostnapfel ter Robert in ba° 0 Candotti, od Krasa Darko Ška-še a0Cj ?ie -Aleksander Kalc, nato pa mnr,n ,rei Gregorič (S. Giovanni) in morda Volo (Muggesana). Križmančič bo poslal na igrišče v obeh polčasih dve različni ekipi, da bi se tako izognil morebitnim poškodbam in preutrujenosti. Zarjini igralci pa, ki bodo stopili na igrišče, bodo v glavnem tisti, ki so odigrali lansko prvenstvo. Triestina bo tudi stopila na igrišče z vsemi razpoložljivimi igralci, razen redkih poškodovanih. Tako bo prav otovo manjkal Cerone, ki so ga pred nevi operirali. Za gledalce bo torej tekma prava nogometna poslastica, saj bodo videli nove igralce Triestine, ki mnogo obetajo, pa tudi take »povratnike«, kot -je npr. De Falco, ki je v Bazovici zelo priljubljen, saj je odigral že celo vrsto prijateljskih tekem proti Zarji. Pri KD Paglavec iz Podgore Zanimiv kajakaški tečaj V okviru kulturnega društva Paglavec iz Podgore se bo v ponedeljek, 22. t. m., ob 18. uri začel kajakaški tečaj. Obsegal bo šest učnih enot po dve uri, trajal pa bo dva tedna. Tečaj je namenjen tako začetnikom kot tistim, ki se s kajakom že dalj časa ukvarjajo ali se celo udeležujejo rekracijskih prireditev. Prireditelj bo priskrbel plovila tudi za tiste interesente, ki jih nimajo, a bi se vseeno radi naučili upravljati te gibčne čolne. Namen tečaja je tudi, da po nekaterih pobudah, ki so se zvrstile na Soči v zadnjih v dveh letih, utrdijo to panogo in zvišajo kakovost nastopov tudi amaterskih kajakašev. Pri društvu Paglavec so pripravljeni iti v to smer in razširiti zanimanje za to dejavnost, ki se je oblikovala v Štandrežu, kjer ima več posameznikov lastna plovila. Konec tečaja bo sovpadal s tretjo izvedbo Soške regate, ki se odvija na obeh straneh meje v sodelovanju solkanskega kajakaškega kluba z ZSŠDI. Vsi interesenti, ki bi radi imeli še dodatna pojasnila, se lahko po telefonu javijo na št. 30835. Atletika: po uspešnem prvem delu sezone I* Sedmak optimist pred jesenskimi tekmovanji daljin nS Ig°r Sedmak je v svoji disciplini, skokih v ^ordat° V ^ezelnem merilu že uveljavljen atlet AD Bor In-jih v rf' y .tr°skoku, kjer je ožje specializiran, je pri junior-tantiht 13162 konkurence in je pri matičnem društvu pri držav trenutno edini, ki ima že v žepu normo za nastop na karieraein Prveiistvu, ki bo jeseni. V sedemletni atletski 'etošn' V kat;eri se je preizkusil skoraj v vseh disciplinah, je vadbe t Sezona Prva, v kateri so že vidni sadovi vsestranske svoje rii r?snega in vztrajnega dela. O tem, kako ocenjuje Ioni J36 °' in o svojih načrtih za bližnjo prihodnost, nam je Ka^a! naslednje. »p* anko pripomniš k prvemu delu sezone? čajne t .krem delu v pripravljalnem obdobju, ko me obi-no ve2-eZaVe IP° naravi imam zelo občutljivo in še neutrje-sklene,11? tkivo in zato tudi težave s skočnim in kolenskim zivnostn n3so Pestile v tolikšni meri kot sicer, se je inten-bolj u -..^ia zaradi mature in raznih šolskih izletov v naj-s ten/ 1Čnem detu tega obdobja nekoliko unesla. Gledano tros^0],Stak®ča, je moj letošnji najboljši rezultat 14,56 m v rezuit j nspeh, četudi sem mnenja, da je bilo že pri tem skokuaZa kakib 20 do 30 cm rezerve, saj sem prav v tem 'Paine karoval" stopalo. Rezerve so še v neizdelanem opti-gern 111 razmerju med dolžino korakov, zlasti še v predol-Kljub tem' kar Prenaša s seboj mnoge negativne posledice, tisteoa u10, ak Pa Prav zato, menim, da ta rezultat ni odraz Kak" ^ar k' se balo v tem delu sezone še storiti.« tvoji cUjS-| Pr*PravIiaš za drugi del sezone in kakšni so sezonp kvai*em P°čitku sem se lotil priprav za drugi del inten?'’ ■ 130 zelo pester. Zdaj sem sredi krajših in zelo r°cikl lVr°k (treniram vsak dan) gradilnih in bazičnih mik-boijs; O®ov' kar bo trajalo do srede meseca, ko se bom z prav'. atleti društva udeležil priprav v Mariboru. S pri-tem ra * 36 '30 zaret dvotedenski predtekmovalni ciklus. V Predna^H86 P°m ubeležil prvenstva Slovenije v Postojni in kezultr?. ega mitinga za nagrado Jugoslavije v Ljubljani, katerih v.S tek tekmovanj bodo služili kot testi, na podlagi vanj v' 00k° možne korekture v planu treninga. Tekmo-Prav lesenskem delu sezone bo res veliko in ker je ta del Pbprav91^?1 z9°ščenih in časovno optimalno izkoriščenih tovo 0d nekdaj moj boljši del sezone, sem glede rezulta-hkrati ^ primeru troskoka pomeni biti optimist - in okoli -jf63''3*- ' skočiti okoli 15 metrov, v primeru daljine pa prvak m6tr°v. na deželnem prvenstvu za juniorje postati do mo^V ,. eh disciplinah, na državnem prvenstvu pa priti Ka??ade v troskoku.« »Čehi*0 PersPektive? zahteva *° doseženi, bom storil vse, da bom kljub m študija arhitekture še naprej optimalno treniral in nastopal za slovenski atletski kolektiv AD Bor Infordata, v katerem (kljub zelo slabim pogojem za specifično vadbo) zame dobro skrbijo in v katerem se dobro počutim. Sicer pa mislim, da je moje mesto samo v slovenskem kolektivu, zato selitev v druge klube sploh ne pride v poštev. Glede na specifičnost študija sem se lahko odločal samo med Benetkami in Ljubljano. V primeru Benetk bi bil v športnem smislu obsojen na životarjenje, zato se odločam za Ljubljano, kjer bi v Republiškem atletskem centru imel zelo dobre pogoje za delo (dvorana z atletskimi napravami, stalna kontrola z meritvami, medicinska kontrola). Kvaliteta vadbe bi zato kljub morebitnemu manj obsežnemu delu igrala veliko vlogo. Seveda pričakujem, da mi bo društvo pomagalo urediti vse potrebno, da bom v teh pogojih lahko treniral. Pripominjam seveda, da pomeni moj sklep, nadaljevati športno aktivnost, le jeziček, ki tehtnico nagiba v korist Ljubljane; moja naloga bp uspešno študirati, pravzaprav nameravam dokazati, da je kljub intenzivnemu ukvarjanju s športnom mogoče tudi uspešno študirati!« (I. Pertot) ••‘ •'N '-'s - - 'H' . ■ ; • - •;* ’'l::'-% * ... /4 ..-.m . -v : ‘ ■ Dušan Jelinčič 'M "-X ■ . * #. v v * ■ -C . . ?. * / ■ _ . . * ^ t - v: »- - NOČI Utrinki iz Karakoruma Nastopil je mrak in prišle so zvezde, moje sestre, tolažnice, čudovite repatice moje poti. Tam je smer, mi pravijo. Jaz sem tu, jim enostavno odgovorim. Hvaležen sem jim le za to, ker jih lahko opazujem, ker lahko zrem v njihovo neizmerno lepoto. In špice kamnitih gmot se zarezujejo v njihovo svetlo bistvo, in temne gmote silijo svoje špice v temno nebo s svetlimi zvezdami. Pod mano pa se počasi vije srebrna reka. Kaj bi dal, da bi te trenutke raztegnil v nedogled. Toda vem, da se bo ta scena ponovila naslednji večer, vmes pa bom moral svoj dan napolniti z opojno tekočino življenja. In srečal vas bom, zvezde, le čez en dan, jaz pa vam bom povedal, kaj sem s tem čudovitim dnevom storil. In če ga bom napolnil z eliksirjem življenja, se mi boste nasmehnile, in če ga bom izlil v pesem, se mi boste spet nasmehnile in mi že naslednjega dne ponudile novo priložnost. Hvala vam, prizanesljive zvezde, hvala vam za vašo neizmerno dobroto, hvala vam za to, da mi s svojim obstojem kažete pot v lepši, boljši in polnejši jutri! „ Zasanjanost V Urdukasu se v senci šotorskega platna^ zleknem na armafleks in berem Škarjov Everest. Kar odnese me v Nepal, da se zasanjam v jezera in gosto vegetacijo in gozdove okoli Pokore. Toda zakaj moram sanjati, ko pa sem vendar v Karakoru-mu irl imam sanje okoli sebe? Morda če bi sedaj bil v tistih krajih, ki jih opisuje Škarja, bi se zasanjal v špice, ki se bohotijo nad ledenikom Baltoro. Kolikokrat si želimo točno to, kar nimamo... A je vendar tako lepo, da se lahko odmakneš od sedanjosti, ki je tako lepa, pa tudi tako utrujajoča in naporna. Tu pa je pred mano knjiga, nad mano pa šotorsko platno, ki nas varuje pred soncem. Sicer pa mi ni dolgo dano, da se odmaknem od realnosti. Stalno se z nečim zmotim. Najprej pride član italijanske odprave, ki mi ponudi ročno vago, ki pa sem jo potreboval včeraj. Nato se primaje sirdar in me z gestami vpraša kdaj bom razdelil cigarete med nosače, nato pa moram še nekaj poiskati v transportni vreči. Tako da se mi odmaknjenost v sanjske pokrajine spremeni v mozaik sedanjosti v Karakorumu, ki me stalno vabi v svojo čudovito realnost. Le zakaj torej si želim vsaj za trenutek od nje? Ker mislim, da je tam zadaj, tam daleč, nekaj vse lepšega, večjega, popolnejšega. Toda najlepše je vendar tu, v tej krasni zelenici Urdukasa. »Poznam to sceno« Naenkrat se zavem, da je lep del odprave pod šotorskim platnom. Nenadoma se Bogdan dvigne, počasi pogleda naokoli, se malo zamaje in spet sede, oz. pravzaprav se kar uleže. Rado ga vidi, se na glas zasmeje in veli: »Poznam to sceno!« Bogdan ga pogleda, mu vrne nasmeh, Rado pa pravi: »Kako je, Bogdan, nekaj znava o tem, kako je takrat, na odpravi, ko nimaš cel božji dan kaj počenjati, pa se uležeš skupaj z drugimi in recimo bereš, nato pa si tega sit in ustaneš, pa se ti nič ne da, in se spet usedeš, nato se uležeš, skušaš zaspati, pa ne moreš in se obrneš k najbližnjemu in izmenjaš nekaj besed, pa ni ne tebi ne njemu do pogovora, tako da kar zamre, in ti spet ustaneš, se zazibaš, pogledaš naokoli, se naposled usedeš in to se dogaja v nedogled. Poznamo, a, to sceno, saj se spominjaš Patagonije...« Sanjska oaza Urdukasa, kjer smo imeli postanek p°gledi, popis dejavnosti in društev 9ledp n ovost.utopov na srednjih šolah se je izboljšala htevnncf ^16-'^6 dosetletje in je dosegla ter presegla od-odsekn Prv*k tet tekmovanj v okviru takratnih Športnih Študent vmem tteseUetju smo v okviru Mladinskih iger in jihsko r 131 Prvenstev presegli v nekaterih primerih pokra-Ver>, kaaven 3n dosegli deželno oziroma celo državno ra-dijakov1]^-6 ?ek;ai. i-?recteega, če upoštevamo nizko število tihii itai -1 , tekpjejo slovenske šole v primerjavi z nekate-naj onJ]anskimi vetezavodi s tisoč in več dijaki. Še enkrat dela nn °riIn' da se je kakovost dvignila zaradi izboljšanja nikov n SR0r,tnik društvih, kajti opremljenost in sestava ur-dapravp3 501 ah, bi kakovostnega skoka ne dovolili. Danes jo lahknln tehnični kader zunaj šole presegajo ponudbo, ki dodatni nUdi spiska telesna vzgoja, čeprav obogatena z slovensk11 vUrami vadbe in tekmovanj. Res pa je, da so se šolske i, Sole znate mnogo bolje organizirati, posamezne razumev^raVe S° iz Ieta v teto pokazale večji posluh in hteve vnanje za izredne izhode dijakov, za vse upravne za-sorjev . r3|lsov' sporočil, pregledov in za zadolženosti profe-dh (n 6sn1e vzgoje. Poleg tega je šola v nekaterih prime-športnik ^teočen čas nudila možnost združevanja dijakov-ie očitr, » založnikov Vpvotiugvabiteljski akciji na Aspvomonteju sodeluje dva tisoč mož Ugrabitelji so že izpustili mladega Alberta Minervinija Kako je Spanec Mastrosso vsadil drevo ’ndranghete RIM — Kamora, mafija in 'ndrangheta . Vsi poznamo in redno uporabljamo te pojme, najbrž pa le ni vsem znano, kako so te zloglasne organizacije nastale. Vse tri so menda nastale okrog leta 1.500, ko so Španci odločali o političnem življenje na jugu Apeninskega polotoka. Med temi so bili trije vitezi Osso, Mastrosso in Cargagnosso, ki so ustanovili tri »Združenja za vzajemno pomoč«. Osso je tako postal »oče« neapeljske kamore, Cargagnosso sicilske mafije, za 'ndrangheto, ki se je razvila v Kalabriji pa je menda zaslužen Mastrosso. Beseda 'ndrangheta pomeni »združenje korenitih moških«, njen razpoznavni znak pa je drevo, na katerem je označena notranja hierarhija organizacije. Prve točne podatke o delovanju organizacije zasledimo komaj leta 1890, ko je policija prvič aretirala enega izmed pripadnikov tega združenja. Šele leta 1963 pa so odkrili, da je 'ndrangheta nadvse nepriporočljiva organizacija, saj se vanjo vključujejo le zlikovci, lopovi in celo morilci. Tistega leta so namreč Mastrossovi nasledniki izvedli prvo ugrabitev. Žrtvi je bilo ime Ercole Mendace. Leta 1968 se je 'ndrangheta ponovno izkazala kot organizator ugrabitev. Premožnega Francesca Mocisa-na so zadržali osem dni, nato pa so ga »picciotti« izpustili v zameno za 100 milijonov lir. Ugrabitvi je sledila ugrabitev, in 'ndrangheta je počasi zaslovela zaradi 115 oseb, ki jih je do danes spravila v svoja skrivališča. Nekatere ugrabljence so izpustili, o drugih pa ni bilo več ne duha ne sluha. Na dokaj obsežnem območju med kraji Plati, Cimi-ni in S. Luca se počutijo »picciotti« dokaj na varnem. Doma so tudi v Sinopoliju, Gioii Tauro, Vibo Valentu, Miletu in Capo Rizzutu, ne upajo pa si v Cosenzo, kjer že desetletja kraljuje neapeljska kamora. Nekateri izvedenci sicer trdijo, da se z ugrabitvami ukvarajajo pretežno osamljeni bossi, ‘ndrangheta, ki se je rodila v kmečkopastirskem okolju, pa se je razvila predvsem s trgovino mamil in s črnimi gradnjami. Zgodovinar Luigi Malafarina trdi, da je povsem razumljivo, kako se je lahko 'ndrangheta nemoteno razvila v Kalabriji: država je le abstraktni pojem, dežela pa je izredno zaostala. »Se na Siciliji so bolj napredni«, trdi Malafarina, ki se poglobljeno ukvarja z vprašanjem odnosov med političnim svetom in ‘ndrangheto. REGGIO CALABRIA Včeraj zjutraj okrog 4. ure so ugrabitelji izpustili 15-letnega Alberta Minervinija, ki so ga dan prej ugrabili skupaj z dedom. Preiskovalci so prepričani, da so fanta osvobodili, ker je te dni na Aspromonteju v teku obširna akcija, katere namen je zaslediti skrivališča in poti, ki se jih običajno poslužuje ugrabiteljska ndrangheta. Alberta Minervinija so lopovi pustili na samotnem kraju kakih 90 kilometrov daleč od Reggio Calabrie, hkrati pa v neposredni bližini kraja Plati. Kmalu potem je fant srečal kmeta, ki ga je pospremil do karabinjerske postaje. Fant se ni spomnil nobene podrobnosti, ki bi može postave lahko usmerile na pravo pot, vendar je to razumljivo, saj so se ugrabitelji in žrtvi premikali le ponoči. Na karabinjerski postaji so Albertu nudili tudi zdraviško pomoč, saj je bil po rokah in nogah precej popraskan. Povedal je le to, da je ded, ki je še vedno v rokah ugrabiteljev, izgubil sandale v avtomobilu in da je zato primoran hoditi bos. Družina Mi-nervini zaenkrat še ni dobila nobene zahteve po odkupnini. Kot rečeno, poteka na Aspromonteju obširna preiskovalna akcija, pri kateri sodeluje več kot 2 tisoč karabinjerjev, policistov in posebna skupina finančnih stražnikov z izurjenimi psi. Poslužujejo se tudi helikopetrjev in letal, z morske strani pa sledijo akciji z gliserji. Oblasti so dale na razpolago tudi razne tehnične pripomočke, s katerimi je mogoče analizirati morebitne sledove. Na Aspromonteju je veliko skritih votlin in jam, ki jih ugrabitelji običajno rabijo kot skrivališča. Etiopija še ne bo izročila Italijanov RIM - Upanje, da se bosta italijanska tehnika Salvatore Barone in Paolo Bellini, ki sta v rokah etiopskih gverilcev, je žal spet nekoliko splahnelo. Pogajanja za njihovo osvoboditev, ki potekajo na strogo diplomatski ravni, so že dva tedna prekinjena, saj pestijo Sudan, preko katerega potekajo pogajanja, vremenske ujme z močnim deževjem in poplavami. Slabo vreme je zajelo zlasti severni del države tik ob meji z Etiopijo. V teh predelih je veliko begunskih naselij, kjer ljudje tudi v »normalnih« pogojih živijo v skrajni revščini in pomanjkanju. V Sudanu in Etiopiji je namreč več mesecev vladala suša, ki je popolnoma uničila že itak pičli pridelek. Sudanska vlada je zaprosila italijanske oblasti za materialno pomoč, dejansko stanje v obeh afriških državah pa bo že prihodnje dni preveril podtajnik zunanjega ministrstva Bonalumi. Vse kaže, da bo italijanska vlada pozitivno odgovorila na prošnjo sudanskih oblasti iz humanitarnih razlogov. Pred kakim mesecev je Italija sklenila, da bo krepko skrčila svojo delovno silo na tamkajšnjih gradbiščih prav zato, ker se etiopske oblasti niso ustrezno zavzele za osvoboditev obeh tehnikov. Anakonda se je izkazala Anakonda francoskega zoološkega vrta v Doue-la-Fontanine se je rf* izkazala, ko je, redkost vseh redkosti, poskrbela za rojstvo 21 ma naslednikov (Telefoto An Zadušili upor v Bruchsalu BONN — Malo pred polnočjo se je predsinočnjim zaključil poskus bega treh jetnikov, ki so zaprti v kaznilnici v Bruchsalu pri mestu Karlsruhe. Trojica upornih zapornikov je nekaj ur grozila desetim talcem (petim jetnikom in petim agentom), posebnemu policijskemu odredu pa je uspelo prelisičiti skupinico in rešiti talce. Upornike je vodil 38-letni Italijan Carmine Ciancio, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi treh ropov in umora nekega Francoza v casinoju v Bad Niederbronnu. Ciancio in njegova dva pajdaša so izvedli upor s pomočjo pištoli podobnemu »orožju«, ki so si ga skrbno izdelal iz zvitih vilic. V njihovih načrtih je bil beg iz zapora, v katerem je na 400 jetnikov zaprtih tudi 110 morilcev, obsojenih na dosmrtno ječo. Policija na strehi kaznilnice v Bruchsalu (Telefoto AP) V Meranu zasledili vojnega zločinca BOČEN — Karabinjerji so zasledili-nekdanjega nacističnega podčastnika Antona Mallotha, ki je prejšnjo noč prespal na ženinem domu v Meranu. Možakarja pa niso aretirali, ker obstaja proti njemu le obtožba nezakonitega bivanja v Italiji. Mallotha so namreč italijanske oblasti pred časom označile za nezaželenega gosta. Bocensko sodstvo pa je kljub vsemu obvestilo sodnike iz Dortmunda (ZRN) o dogodku. Nemški kolegi so potrdili, da imajo Mallotha na spisku vojnih kriminalcev, vendar ni bil nikoli podvržen sodnemu postopku. Pač pa se je Maloth zagovarjal pred češkimi sodniki leta 1948, ko so ga zaradi vojnih zločinov obsodili na smrt. Ekstradicija pa v tem jirimeru ni možna, saj med Italijo in Češko ne obstaja izrecna pogodba. Milanska občina odredila preseljevanje brezdomcev MILAN — Policija, karabinjerji in mestni redarji so vce^ raj sodelovali pri impozantnem »preseljevanju« brezdoin cev, ki so si prilastili neko občinsko zgradbo, ki bi jo morav v kratkem obnoviti in preurediti. Približno 200 agentov je ranem jutru prebudilo iz sna nad 250 oseb, pretežno tuji državljanov (Eritrejcev, Južnoameričanov, Afričanov in hi pincev), in jim »svetovalo«, naj nemudoma zapustijo zaseu^. na stanovanja, čeprav je treba priznati, da so se brezdoffl v glavnem naselili v kletnih prostorih večnadstropne his ' ki je občinska last. Vest, da jih bo občina spodila, je že nekaj dni kroZ1ja med milanskimi brezdomci, zato so mnogi pobrali borna imetja in izginili še pred prihodom policije. Velik pa je bilo tudi takih, ki nezaželenega obiska sploh m pričakovali. Nekemu Tunizijcu so celo popustili živci in je, kar pred mestnimi redarji, prerezal žile. ,a Brezdomcem je milanska občina vsekakor zagotovi nadomestno streho, saj bodo vsi nameščeni v mestnih hot lih in penzijonih, dokler ne bodo karabinjerji zaključili pr glede dokumentov. Med množico je namreč tudi ve 1 a takih, ki nimajo urejenih delovnih razmer oz. so celo n seznamu sodne oblasti. »...kupim na obroke in dobim EN MILIJON v gotovini...« Pobuda trgovine Universaltecnica MILIJON V ŽEPU je deležna izrednega uspeha. Tipičen primer: v trgovini Universaltecnica kupite predmet v vrednosti 500.000 lir ...in takoj dobite MILIJON V GOTOVINI. Vse boste vrnili na obroke po 38.600 lir mesečno brez vsakršnega naplačila in šele po dopustu. To je samo primer, kako lahko koristite ugodnosti, ki jih nudi Universaltecnica s svojimi osem tisočimi predmeti po najugodnejših ceneh in plačilnih pogojih. V dogovoru z znanim bančnim zavodom nudi svojim strankam posebno ugodnost — osebno posojilo — ki ga lahko koristijo kjerkoli in kakorkoli. Vse formalnosti opravi stranka v trgovini Universaltecnica in se tako izogne poti v banko. Kadar Universaltecnica nudi »nekaj več« je resnično nekaj konkretnega. UNIVERSALTECNICA Radiotelevizija, elektronika: Videoregistracija, hi-fi: Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche 1 Car stereo: Ul. Machiavelli 3 Izredna ponudba trgovine Universaltecnica velja tudi za čudovite novosti ARISTON: ■ PRALNI STROJI ARISTON MARGHERITA (nepoznane prednosti) od 468.000 lir ■ HLADILNIKI ARISTON SUPERMARKET (4 letni časi, elektronski NO FROST) 239.000 i r ARISTON dobra osnova za uspeh UNIVERSALTECNICA Elektrogospodinjski stroji: Korzo Saba 18 trst