Šentjur a do 0 ^ ŠENTJURSKE novice 2014 352(497.4 šentjur) SENTJffl 0111865,3 Vvvw^.'. • - V'ZV V'.>‘ K V'| INTERVJU S PETROM KRCEM NA VOZIČKIH ENERGETSKO SANIRANA SOLA: Knjižnica Šentjur Mest"itrgsb 3230Š. 'entjur |ip L/ \! IV A V D J 4W OJ ™T° Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 Zadobrova 69 (•HiSoOu 3211 Škofja vas BIMTaX mFmi miMAK ,0, 031 652 437 JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si % HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA I O O in xr 'd* r~~ r-1 Naročite Skoraj vso letno naročnino vam J mam mm A. mm tel' mm m m m u 0 0 CCstidF© bo ©id? Izberite: Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. ŠENTJURSKE NOVICE POVk^^o^jl?oki)U kjer živijo. Želijo ^ bocjo oprali Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pn vas ta, se y ^ prjjazno postregli zdravo mal ^ ^ ge odrezan domači ssriSS;:— Pohitite! Število nagrad je omejeno ____________ -a^sr DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: Moje ime in priimek: __ ___________ Naslov: I I [ Telefonska številka: | E-poštni naslov: I Lastnoročni podpis: L ______ ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo | prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. Tudi ve potrebujete D o nat Mg. | j Odpira | | Gasi zgago Mg Z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda* Donat Mg ugodno deluje na prebavo in pomaga pri zaprtju, zaradi višje vsebnosti hidrogenkarbonatov pa pomaga pri povišani želodčni kislini. Posebej priporočljiv je med nosečnostjo in dojenjem, ko se potreba telesa po magneziju poveča. Zadoščajo že 3 decilitri dnevno, v kombinaciji z raznoliko in uravnoteženo prehrano kot del zdravega življenjskega sloga. Narava zdravi donatmg.eu k (3 g w ■» * rutki Meto* Slw >-'X vtodno Xsy' M " ■ dl m > QA,r*slM ,AV - Takole so gasilci' PGD Loka pri Žusmu odstranjevali podrta drevesa s cesti- . SCa. (foto: Silvo Zeme) - FEBRUARSKA UJMA Narava nam je tokrat prizanesla Žled. Zmrzal na začetku februarja je sicer povzročila veliko škode, a bistveno manj kot ponekod, v. Sloveniji. » Piše: Jure Godler »Cesar takega ne pomnimo,« so besede, s katerimi so ljudje opisovali ledeno ujmo, ki je Slovenijo zajela v začetku februarja. Vendar po starih zapisih se to ni zgodilo prvič. Na Notranjskem takšno zmrzal beležijo tudi 15. decembra 1899. leta. Ledeni dež je pokril večino države, ceste so bile ponekod skoraj neprevozne zaradi ledene podlage, podrta drevesa so delala zastoje. Kot pri vsaki elementarni nesreči smo se obrnili na gasilce, ki so se ponovno izkazali in potrdili, kako nepogrešljiva organizacija so. Gasilci aktivni Čeprav smo pozvali po elektronski pošti vsa prostovoljna gasilska društva pri nas, smo po odgovorih bili le polovično uspešni. Večina teh poročil opravljenih del pa se nanaša na odstranjevanje podrtih dreves in daljnovodov s cestišča. PGD Šentjur je intervenirala kar devetkrat. Prostovoljni gasilci so delali po več ur skupaj, njihovo delo pa je vreme še oteževalo. Največ so se zadržali na območju Rifnika, kjer so bili prisotni skoraj vsak dan, saj so drevesa padala na glavno cesto DEJSTVA Na pomoč Regijski center za obveščanje v Ljubljani je v nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. februarja, čez dan do 11. ure zabeležil 1.900 klicev na številko 112, večino zaradi podrtih dreves, električnih drogov in izpadov električne energije. Šentjur-Jakob, ki je med tednom dokaj prometna. Več dela so imeli tudi v nedeljo na Ljubljanski cesti, kjer so po celotni dolžini ležala drevesa, kot tudi upognjene veje, ki so oteževale vožnjo. Odkrili so tudi več podrtih dreves, za katere še ni nihče obvestil regijskega centra za obveščanje, seveda pa so tudi te odstranili. V akcijah je sodelovalo 15-20 operativcev z dvema voziloma, je poročal predsednik društva Andrej Koprivc. V Loki pri Žusmu s trakorjem Podobno poročilo smo prejeli tudi od PGD Loka pri Žusmu. »Odstranjevali smo podrto drevje in veje s cestišča Loka-Slivnica, Loka-Hrastje, Loka-Virštanj in več manjših odsekov do posameznih gospodinjstev. Skupno smo posredovali s 36 gasilci in opravili 234 ur dela,« je zapisal poveljnik Aleš Guzej. Za reševanje so uporabili tudi traktor v lasti njihovega člana, s čimer so odstranili težja drevesa s cestišč. V PGD Lokarje so intervenirali šestkrat. Večinoma so odstranjevali podrta drevesa s ceste Dole-Trnovec ter dvakrat odstranjevali podrta drevesa, ki so ogrožala stanovanjsko hišo. Skupaj so opravili 85 delavnih ur, devet ur pa je pela motorna žaga, nam je sporočil poveljnik PGD Lokarje Franc Korenjak. Prav tako aktivni so bili v PGD Ponikva, kjer so odstranjevali podrto drevje na cestišču ter pregledali več ogroženih objektov. Na intervenciji je bilo vsakič od šest do devet gasilcev, ki so bili aktivirani preko RECO-pozivnikov, nam je sporočil Uroš Siter. JKP Nikakor pa ne smemo pozabiti javnih delavcev, zaposlenih pri Javnem komunalnem podjetju Šentjur, ki so se te dni soočali s precej dela. Tudi javni delavci so pomagali pri odstranjevanju podrtih dreves in tistih, ki so ogrožala druge objekte. K sreči pa je vo-dooskrba imela ves čas elektriko, DEJSTVA Prijava škode Občina Šentjur obvešča, da lahko oškodovanci - občani občine Šentjur na podlagi Sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda, med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prijavijo škodo, kije nastala zaradi posledic žleda na kmetijskih zemljiščih, gozdovih, stvareh, stavbah in infrastrukturi. Prijave za škodo, nastalo na območju občine Šentjur, lahko oškodovanci oddajo do vključno petka, 7. marca 2014, do 13. ure, na Občino Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. Škoda se prizna le v primeru, daje na območju več kot 30-odstotna poškodovanost. Škodo na kmetijskih zemljiščih, na stvareh in stavbah oz. infrastrukturi bodo ocenjevale občinske komisije, škodo v gozdovih pa Zavod za gozdove Slovenije. tako da ni bila motena vodna distribucija. So pa večje težave imeli v Konjicah in Rogaški Slatini, kjer jim je šentjurski JKP posodil agregat, da so lahko zagotavljali delovanje vodnih črpalk. Zaradi poškodb na elektro-distribucijskem omrežju Elek-tra Celje so ostali marsikje brez električne energije, vendar so poškodbe na daljnovodih in kablih odpravili razmeroma hitro. Škoda Na Občini Šentjur so podali grobo oceno škode, ki je nastala kot posledica žleda. Škodo ocenjujejo na 30.000 EUR, predvsem zaradi poškodovanih varnostnih ograj zaradi padanja dreves na cestišče, so zapisali. Pojavilo se je tudi več plazov, za katere bo po prvi oceni potrebno nameniti 50.000 EUR za sanacijo. Z oceno škode v gozdovih in na elektrovodih pa ne razpolagajo. kj GEKP3 Iz naših krajev Č9" P0DCETRTEK-5ENTJUR Povezani z občino Podčetrtek Virštanj-Loka pri Žusmu. Cestne povezave med občinami so pomembne za turiste in gospodarstvo. » Piše: Jure Godler, Jože Strniša Župana občin Podčetrtek in Šentjur Peter Mišja in mag. Marko Diaci sta v sredo, 5. februarja, v Podčetrtku podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, ki bo na cestnem odseku v omenjenih občinah prenovil skoraj 4 kilometre cest in saniral kar 10 plazov. Predvidena rekonstrukcija zajema modernizacijo lokalne ceste na območju občine Podčetrtek od naselja Vi-rštanj (Banovina) do meje z občino Šentjur oziroma do Loke pri Žusmu v dolžini 2,5 km in na tem odseku se sanira 6 plazov, ki ogrožajo prometno varnost tik ob cestišču. V nadaljevanju bodo izvedli DEJSTVA Vrednost projekta znaša 1.092.301,91 EUR, v višini 910.251,59 EUR oz 83,33 % celotne vrednosti projekta bo sofinanciran s strani EU - Evropskega sklada za regionalni razvoj in slovenske udeležbe. Občini Podčetrtek in Šentjur bosta iz proračuna za leti 2013 in 2014 zagotovili skupno 182.050,32 EUR oz. 16,67% celotne vrednosti naložbe. rekonstrukcijo ceste na območji občine Šentjur do obmejnega naselja Loka pri Žusmu v dolžini 1,405 km in sanirali štiri plazove tik ob cestišču. Skupna razdalja načrtovane prenovljene ceste znaša 3,905 km, od tega 2,5 km na območju občine Podčetrtek ter 1,405 na območju občine Šentjur. Evropska sredstva Gostitelj, župan Podčetrtka, je izpostavil dobro sodelovanje občin in uspešno partnerstvo, ki je plod skupnih in obojestranskih prizadevanj za pripravo dobrih projektov, uspešno kandidiranje na razpisih in tudi racionalno izvedbo. Občina Podčetrtek se je skupaj s partnerjem, Občino Šentjur, prijavila na peti javni razpis za prednostno usmeritev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«. »Odsek, ki ga bosta občini skupaj prenavljali v okviru projekta Rekonstrukcija ceste Virštanj-Loka pri Žusmu, je na prenovo čakal res dolgo,« je povedal Diaci in še poudaril, da so cestne povezave med občinama zelo pomembne kot tranzitna pot za turiste in gospodarstvo. Predstavnik na razpisu izbranega izvajalskega podjetja GAAL Albin Leskovšek je dodal, da se zaveda zahtevnosti projekta, ki ima zaradi sanacij plazov še težje logistične zahteve. Občini Podčetrtek in Šentjur, kot je bilo rečeno ob podpisu, snujeta že kar nekaj novih skupnih projektov. Občini Šentjur in Podčetrtek bosta bolje povezani s 4 km ceste, (foto:Mestrmia) Dobitniki priznanj in pohval. Skupinska za spomin. Novo staro vodstvo Zbor konjerejcev. Članice in člani sveta štefanskega konjeniškega društva so na volilnem občnem zboru ponovno izvolili staro vodstvo. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič Poročilo dela konjeniškega društva je predstavil predsednik Mirko Bevc: »S petimi jahači in prapor-jem smo sodelovali na jurjevanju v Šentjurju. Sodelovali smo pri podiranju smreke za mlaj in jo nato s konjsko vprego in spremstvom konj pripeljali, pomagali pri ročni postavitvi na Svetem Štefanu ter se udeležili tradicionalnega pohoda turistične osmice.« Predavanja za izpit jahač 1 in jahač 2 seje udeležilo enajst članov. Udeležili smo se žegnanja konj v Primožu, Šentvidu, Slivnici, na Vrhu nad Laškim, v Kompolah in na Teharju, žegnanje pa so organizirali tudi na Svetem Štefanu. »Izvedli smo konjenico Svetega Štefana. Jahali smo čez Grobelce, v Javorju na kmetiji Mansutti je bilo kosilo, ki ga je pripravila Anka Lorger,« je še dodal Bevc. Veliki izzivi Med deli smo zaščitili ograjo na objektu, sodelovali pri raznih delih čiščenja okolja. Letos nas čakajo veliki izzivi. Zamenjati moramo okna in vrata na objektu. Zahvaljujem se predsedniku krajevne skupnosti Sveti Štefan Jakobu Romihu za pobudo, da se letošnji izkupiček pohoda turistične osmice nameni prav našemu objektu. Med ostalimi gosti je Franc Ogrizek, predsednik Konjerejske-ga društva Šentjur, izrazil željo po večjem sodelovanju v etno programih v turizmu, s skupnimi programi na jurjevanju v Šentjurju, predvsem vprežnih konjih s kočijami. Za prizadevno delo sta priznanje prejela Jože Jecl in Anka Lorger, zahvalo za vsestransko pomoč pa predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih. Iz naših krajev Tudi Acer furnirnica se je znašla na tapeti DURS-a. \z Šentjurska podjetja med največjimi dolžniki Neplačniki. Davčna uprava Republike Slovenije je osvežila seznam podjetij z neplačanimi davčnimi obveznostmi. » Piše: Jure Godler Davčna uprava vsak mesec objavlja seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni. »Namen zakonodajalca je, da se z javno objavo davčnih neplačnikov krepi davčno kulturo, izboljša plačilno disciplino ter spodbudi k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti,« so zapisali na uradni internetni strani DURS-a, kjer so objavljeni seznami. Naši med »top 17« Žal so seznami po navodilih informacijske pooblaščenke oblikovani v jpg-formatu, kar onemogoča iskanje po indeksu podatkov. Ni pa bilo potrebno dolgo iskati, saj je Acer furnirnica d. o. o. DEJSTVA r Slaba milijarda Davčni dolg pravnih in fizičnih oseb, ki so DUR5-U dolgovale več kot 5.000 EUR, znaša kar 951,7 mio EUR, kar je 870.000 EUR več kot v predhodnem mesecu. V času od prejšnje javne objave je dolg poravnalo 954 zavezancev v skupni višini 2,9 mio EUR. iz Šentjurja prva na abecednem seznamu in sodi med 17 podjetij, ki državi dolgujejo največ. Po podatkih DURS-a podjetje dolguje državi od 1 do 10 mio EUR. Med dolžniki, ki dolgujejo državi bistveno manj, od 100.000 do 300.000 EUR, najdemo tri domača podjetja: Harmonija CO, d. o. o. s Ponikve, ki je v likvidaciji, Monteh trade d. o. o., ter nekdanji živilski ponos Resevna d. d. Na seznamu podjetij, ki dolgujejo od 50.000 EUR do 100.000 EUR, so naslednja šentjurska podjetja: Anita d. o. o. s Planine pri Sevnici, Elbacom d. o. o. iz Šentjurja, Mansutti d. o. o. iz Gorice pri Slivnici, Osmonaj Shaban d. o. o. iz Šentjurja, Parketi Strašek s Ponikve in RO.AS iz Šentjurja. Zaradi prevelikega obsega dolžnikov seznama tistih, ki dolgujejo državi manj kot 50.000 EUR, nismo pregledali. Seznam Na seznamu, objavljenem 25. januarja na internetni strani DURS-a, se je znašlo 17.022 pravnih in fizičnih oseb. Na vrhu seznama med pravnimi osebami je še vedno ljubljansko podjetje Maxicom, ki dolguje kar neverjetnih 20 mio EUR, sledita pa podjetji HTC Dva in Vegrad z dolgom 10 mio EUR. ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Dl1L°Avl}32? ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2014. ui1LA-4}3j urednistvo@sentjurskenovice.si Iz naših krajev @ Lokalni energetski koncept v teku EKO sklad. Možnosti nepovratnih finančnih spodbud za okoljske naložbe. » Piše: Jure Godler Občina Šentjur je predstavila izvajanje lokalnega energetskega koncepta (LEK) in programe EKO sklada na področju izboljšanja energetske učinkovitosti. Namen izdelave LEK-a je, da se analizira stanje porabe energije na področju javnih stavb in drugih potencialov, ki jih imamo v občini in nam lahko predstavljajo priložnost za večjo energetsko učinkovitost. Občina je LEK sprejela septembra 2011, pripravljen pa je za obdobje desetih let. S prijavo na razpis EKO sklada in pridobitvi- DEJSTVA Energetska svetovalna pisarna Prvega marca 2014 bo v Šentjurju pričela delovati brezplačna energetska svetovalna pisarna, kjer bo dežural Dušan Jug. Strokovnjak za področje učinkovite rabe energije (URE] in uveljavljanje obnovljivih virov energije (OVE) bo občanom in ostalim zainteresiranim, tudi predstavnikom industrije, nudil informacije s področja energetskih sanacij stavb in učinkovite energetske zasnove novogradnje. jo sofinancerskih sredstev so med drugim uspešno zaključili projekt energetske sanacije OŠ Dramlje. Tovrstne možnosti so preko EKO sklada na voljo posameznikom in podjetjem. Že aktivni V letu 2013 je občina pridobila 900.000 EUR nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo javnih zgradb. Od tega bodo posodobitve deležne OŠ Franja Malgaja Šentjur, POŠ Blagovna in POŠ Loka pri Žusmu. Prav tako se posodobitev predvideva za vrtčevske enote Center, Pešnica, Slivnica in Planina. Za sanacijo javne razsvetljave je bilo namenjenih 238.070 EUR, s tem bo prihranjeno kar 334 MWh na leto. »Zamenjali smo več kot pol svetil v občini, učinki tega projekta pa so že vidni,« je povedal župan mag. Marko Diaci. Izpostavil je tudi energetsko sanacijo OŠ Dramlje, katere vrednost investicije je bila dobrih 1,8 mio EUR, od tega je sklad prispeval 670.000 EUR. Stroški ogrevanja se bodo na šoli zmanjšali za 31.000 EUR. EKO Sklad Dejavnost EKO sklada je predstavil Milenko Ziherl, direktor sklada: »Za nas je danes vesel dan, saj smo s skupnimi napori uspeli z obnovo OŠ Dramlje.« S tem se je OŠ Dramlje pridružila še drugim projektom, ki so že bili izvedeni. EKO sklad je javni sklad, specializiran za spodbujanje okoljskih na- LEK in EKO sklad so predstavili (z leve) mag. Nataša Černila Zajc, Milenko Ziherl, direktor EKO sklada, mag. Marko Diaci, Vesna Črnilogar in Dušan Jug. ložb in izvajalec okoljske politike s pomočjo ugodnih posojil, ki jih nudijo, nepovratnim finančnim spodbudam (subvencije), ozaveščanje javnosti in financiranja brezplačnih energetskih svetovanj za občane ENSVET. Celotnih sredstev po javnih pozivih za okoljske naložbe v letu 2014 je bilo 51,5 mio EUR. Pospešiti želijo tudi energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb. Podrobneje je delovanja javnega sklada opisala tudi Vesna Črnilogar. Na kratko pa je drugi program - kreditiranje okoljskih naložb, s katerim se EKO sklad ukvarja precej dlje, predstavila še mag. Nataša Černila Zajc. Vsako leto objavijo najmanj dva tovrstna razpisa za kreditiranje pravnih in fizičnih oseb. Razpisa se razlikujeta po ožji opredelitvi posameznih namenov naložb in po zahtevnosti pridobitve. Zaenkrat je razpisanih 24 mio EUR sredstev, ki pa so še vedno na voljo in še niso v celoti porabljena. Predstavitev EKO sklada sije ogledalo kar nekaj šentjurskih poslovnežev, ki bi v prihodnje svojo dejavnost radi razširili ali pa pošteno zmanjšali stroške za delovanje. Občni zbor vinogradnikov Svete Člani društva vinogradnikov Sveti Urban iz Gorice pri Slivnici so se sestali na letnem občnem zboru. Pregledali so delo v minulem jubilejnem letu in zastavili cilje za prihajajoče leto. Letos so v goste povabili prijatelje, vinogradnike in čebelarje iz občine Bednja v sosednji Hrvaški, ki so srečanje popestrili z domačo zagorsko glasbo. Delo vinogradnikov je vsako leto bolj zahtevno, zato je potrebno, da se prilagajajo vremenskim razmeram in nenehno strokovno usposabljajo. Pri tem ne gre zanemariti medse- bojne izmenjave dobrih in slabih praks ter načinov, kako se izogniti neustreznim vplivom na rodnost trte in vse bolj zahtevni negi vina. V ta namen bo društvo organiziralo dve strokovni predavanji za svoje člane, pobliže se bodo seznanili z izkušnjami vinogradnikov iz Slovenskih goric, nekaj aktivnosti pa bo namenjenih tudi krepitvi zunanje podobe društva. (J. C.) Ob tradicionalni Urbanovi maši bodo predstavili zbornik ob 10-letnem delovanju društva. Svet SPV Dobje si je ogledal nekaj nevarnih cestnih odsekov. Aktivni tudi v zimskih razmerah SPV Dobje. Sestali so se na terenski seji. » Piše: Natalija Plemenitaš Fuchs Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Dobje se je v torek, 4. febmarja, srečal na 7. redni seji, ki je bila terenska. Članom se je pridružil tudi dobjanski župan Franc Leskovšek. SPV si je ogledal več nevarnih mest ter sprejel letni načrt dela. Terensko delo Člani SPV so se sestali v dolini Dobjanskega potoka ter si najprej ogledali mesto pri gostilni Pri Olgi, za katerega bodo Direkciji za ceste RS predlagali postavitev talne signalizacije in prehoda za pešce, ki bi bil z vidika varnosti cestnega prometa nujno potreben. Obenem so si ogledali edini hodnik za pešce, ki poteka ob regionalni cesti do osnovne šole Dobje in je v izjemno slabem stanju. Ker je to tudi šolska pot, se ga poslužujejo v večini primerov osnovnošolci, DEJSTVA Pešci ... so ena izmed najranljivejših skupin udeležencev v prometu. V lanskem letuje na slovenskih cestah umrlo 20 pešcev, 96 se jih je huje poškodovalo. Med nesrečami z udeležbo pešcev jih je bilo 89 % znotraj naselij ter le 11 % zunaj njih. Kar 11 pešcev je umrlo pri prečkanju ceste. Med pešci so najbolj ogroženi prav starejši nad 64 let in otroci ter mladostniki. ki so še posebej ranljiva skupina v cestnem prometu. Tudi za omenjeni hodnik bodo direkciji predlagali obnovo ter postavitev varovalne ograje. Naslednja točka ogleda je bil most čez Dobjanski potok, kjer je varovalna ograja na eni strani povsem popustila in ne služi varovanju pred padcem v globino potoka. Tudi župan se je strinjal, da je ograjo treba čim prej utrditi. SPV-jevci so se sprehodili tudi ob Dobjanskem potoku in ugotovili, da bo na direkcijo nujno nasloviti še prošnjo za postavitev dodatne varovalne ograje ob potoku, kjer je struga najgloblja. Morebitni padec z regionalne ceste bi bil zaradi nizke ograje namreč usoden. Ležečega policista ne bo SPV si je z županom ogledal še mesto v Lažišah, za katerega je bila podana pobuda za postavitev cestne ovire, t. i. ležečega policista. Sklep SPV je bil, da ovire ni smiselno postaviti, bodo pa v najkrajšem času postavljeni dodatni znaki omejitve hitrosti na 30 km/h, s čimer bodo vozniki opozorjeni na zmanjšanje hitrosti in na dodatno večjo pozornost na cestnem odseku. Po terenskem delu je SPV sprejel še obsežen letni program dela in izpostavil zahvalo Izletniku Celje, saj so v prejšnjem tednu na šolskih avtobusih dijakom razdelili odsevne trakove, ki jih je daroval SPV Občine Dobje. @ Intervju Vedno več ljudi je na robu preživetja Peter Krč. Pogovarjali smo se z osebnostjo leta 2013 go izboru bralcev Šentjurskih novic, ki je eden izmed najbolj angažiranih ljudi v občini. » Pogovarjal seje: Gašper Andrinek » Foto: Jure Godler Bili ste izbrani za osebnost leta v Šentjurju. Kaj pravite na to, da je v zadnjem času vedno več izpostavljanja in nagrajevanja tistih, ki se udejstvujejo na humanitarnem področju? • Mislim, da je takšen pojav precej normalen. Humanitarne organizacije opažamo, da je vedno več ljudi, ki so na robu preživetja. Torej se tudi pričakuje, da jim pomagamo. Tako se posledično tisti, ki skrbimo za koordinacijo in vodenje, tudi izpostavljamo in smo bolj prepoznavni. Čeprav bi lahko rekel, da je v mojem primem štelo tudi to, da sem dejaven še na več drugih področjih. Širše gledano je takšen pojav logičen, saj lahko skoraj pri vsakem dogodku v zadnjem času opazimo dobrodelno noto. Kaj za vas pomeni takšna nagrada? • Nagrada je pomembna, kakršnakoli že je. Na nek način je to potrditev, da je moje delo dobro sprejeto v okolju, da svoje talente razvijam v pravo smer. Tudi ostali, ki so bili nominirani, prav tako zaslužijo nagrado. Sem ponosen, da delam nekaj, kar je pozitivno sprejeto. Kako vzdržujete vse te funkcije? • Ni enostavno, v določenih obdobjih moram katero področje dati tudi malo na stran. Zdaj, ko je kriza, sem se ogromno posvetil karitativnemu področju. Včasih mi prijatelji govorijo, da zanemarjam kakšno delo. Vendar povsod se ne da delati stoodstotno. Lahko bi rekel, da malo plavam med različnimi. Lani sem se recimo zelo posvetil izdaji zgoščenke Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Se pa zgodi tudi to, da kakšno zadolžitev predam komu drugemu, vendar se je ne morem popolnoma znebiti, saj si mislim, da če ne bom prisoten, zadeva ne bo delovala. Nedvomno bi rad počasi našel tudi naslednike na kakšnem vodstvenem področju, ki mi sedaj vzame veliko časa in je zelo obremenjujoče. Kaj pa poreče žena na to, ko vas ni toliko doma? • /smeh/ Moram reči, da me kar razume, saj imam to prakso udejstvovanja že od poroke naprej. Je pa tudi ona zelo aktivna in zadnje čase gledava tudi na to, da sva aktivna na podobnih področjih ter se tako tudi tam srečujeva. Imate tudi zelo nadarjenega sina Urbana, kije eden izmed najboljših bobnarjev v Sloveniji. • Mogoče v lokalnem okolju ni toliko poznan, vendar imate prav. Ima kar nekaj pomembnih priznanj in sodeluje v nekaj pomembnih toikalnih in glasbenih skupinah. So med nami res lačni otroci? • Večkrat sem zapisal, da lačnega in nagega ne bi smelo biti. In če je med nami kdo takšen, nosim krivdo tudi sam, saj smo v tem primeru humanitarne organizacije povsem zatajile. Vendar pa je vsak dolžan pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben. Zelo veliko naredimo že s tem, če samo informiramo pristojne, ko opazimo, daje nekdo v krizi. Poglejte, država lahko veliko pomaga, vendar pa praktično ne more priti do vsakega, sploh če se ta po neki uradni poti ne identificira. Trenutno je situacija v dmžbi takšna, da namreč ta generacija ni navajena tega, da lahko izgubi delovno mesto. In potem se marsikdo ne zna spopasti s situacijo. Ljudje se ne zavedajo pravic, ki jih imajo v danem trenutku. Ko je bil objavljen bob leta, sem prejel pismo s šokantno vsebino, da nekdo ne more otroku priskrbeti kosa kruha. Takoj smo navezali stike. Vendar smo po detajlni analizi ugotovili marsikatero nepravilnost v družini, saj se je izkazalo, da je bila situacija veliko bolj zapletena. Vsekakor smo pomagali najprej s paketom hrane, vendar smo potem veliko rešili tudi z različnimi nasveti. Kaj je večji problem, da so nekateri popolnoma obubožani, ali to, da nekatere družine ne znajo z nekim zneskom živeti in je revščina potem posledica nepravilnih investicij? • Najbolj ekstremna revščina je povezana ravno s tem. Torej z napačnimi investicijami, z napačnim razporejanjem še tistega malo dohodka, ki ga imajo. Z napačnim preteklim ravnanjem za neko varnost v bodočnosti. Seveda se pa tu in tam zgodijo nenamerne naključne krize, kot so stečaji podjetij in posledično izguba delovnih mest. Družina tako ne more več odplačevati kreditov. V večji krizi so tukaj tisti, ki nimajo lastnih stanovanjskih prostorov in so odvisni od plačevanja mesečnih najemnin ali pologov. Nekdo, ki ima lastno hišo ali stanovanje, lahko dlje časa preživi z manj denarja, če ima še malo zemlje okoli, si tudi s tem lahko pomaga. Mi smo v preteklosti strpali ljudi v mesta, v bloke, v najemna stanovanja, kjer pa pride do ekstrema. Zakonodaja je v tem smislu tako naravnana, da ljudje, ki prejemajo pomoč, v danem trenutku ostanejo eno obdobje tudi brez tega. Saj se takrat izvaja kontrola in se določi, ali je nekdo še upravičen do pomoči. In ta vmesna obdobja so lahko zelo kruta. Seveda pa ostaja pogost problem tudi alkohol v družini, kjer je izkazana dominantnost enega izmed staršev, ki izkorišča drugega in otroke. V zadnjem času so ena izmed večjih težav tudi razvezane družine. Iz ene družine dobimo dve katastrofi. Nekdo gre s premoženjem, drugemu pa ostanejo stroški. Sindrom teh razvez je hud, saj pušča zelo pogosto za seboj revščino, kije do tedaj ni bilo, ko so živeli skupaj, Najbolj pa trpijo naši najmlajši. Zato je zelo pomembno opazovati okolico. Zelo pomagamo že s tem, če samo informiramo pristojne organe ali humanitarne organizacije. Ampak Slovenci smo v tem smislu malo zaprti. Opazimo že, se o tem pogovarjamo na kavi, vendar nič ne ukrenemo. Kaj mislite, da bi se s tem moralo zgoditi na dolgi rok? Treba seje zavedati, da humanitarne organizacije ne morejo nekoga oskrbovati več deset let. • Temelj vsega je vzgoja, ki se mora začeti od spodaj navzgor. Država ti ne more vedno vsega nuditi. Morali bomo predvsem učiti nove vrednote. Širše moramo pogledati, saj ni vrednota samo . bogastvo in skrbeti samo zase.1 Ljudje morajo sami začeli iskati zaposlitve in vire prihodkov, iz katerih bodo živeli. Mnogi med tistimi, ki so pomoči potrebni, včasih ravnajo zelo napačno. Živeti ! na humanitarnosti ne more postati' sistemska rešitev. Nekdo tako živi j) skozi center za socialno delo, nekdo skozi Karitas, nekdo skozi Rdeč križ. 1 Se pravi vse sicer kroži, samo po | nepravi poti. Kapital kroži iz mojega 1 žepa. Vendar ne gre po neki uradni poti preko zaposlitev ali davčnih poti. Solidarnost pa bo morala vedno obstajati. Ne bomo mogli gledati samo na računico. Poglejte, po birokratski poti je nekdo revež, če ga poznamo, pa ni. Lahko je tudi obratno. Po nekih finančnih podatkih tako večkrat ne moremo razbrati, kdo je pomoči potreben. Potem se izkaže, da otrok v šoli ne more jesti, ker mu starši tega sploh omogočili niso in denar, ki pride, mogoče oče ali mati zapijeta. Poglejte, treba bo spremeniti in naučiti ljudi novih vrednot. Zakonodaja in sociala ne bosta nikoli dokončani, kot je treba. Reveži bodo namreč vedno obstajali, zato je na nas samih, da kaj storimo. Največji namen teh organizacij je pomoč ob kriznih, nenadnih situacijah, kot so recimo trenutne poplave in pretekli žled. • Imate prav, nekoga ne bi smeli imeti na listi deset ali več let. Dolgoročno ga moramo usmeriti, da se bo oskrbel sam. Vsekakor pa mu je treba kratkoročno pomagati rešiti problem. Mi vsako leto oskrbimo 260 otrok s šolskimi potrebščinami, vendar si ne smemo privoščiti, da bodo to vedno eni in isti, saj je še veliko dmgih, vendar se dogaja. Mi lepo rečemo, da je treba človeka naučiti loviti ribe. Vsekakor mu je treba na začetku to počasi pokazati in ga nekaj časa z ribami tudi oskrbovati. Menim, da na tem premalo delamo. Treba je ozaveščati ljudi, da sami spregovorijo o teh težavah, saj zelo težko govorijo o Solidarnost mora obstajati. V V nni tem in dejansko prosijo za pomoč. Najlažje in brez vsakršnega sramu prosijo tisti, ki so sicer potrebni pomoči, vendar na koncu se izkaže, da začnejo vse skupaj tudi izkoriščati. Omenili ste svojo vlogo v Društvu moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Kakšno je stanje v zboru? • Trenutna težava je predvsem ta, da že dolgo ne najdemo novih članov, ki bi jih potrebovali. Moram pa reči, da so takšni moški zbori na splošno v neki krizi. Danes so priljubljeni drugačni sestavi. Porajajo se seveda tudi medgeneracijske težave, saj mnogokrat pevci, ki smo že dolgo prisotni v zboru, težko sprejmemo neke nove, sveže obraze brez kakšnih pripomb o nezverziranosti mladih pevcev. Kljub temu, da imamo zelo razvito glasbeno področje na Šentjurskem, je takšne pevce zelo težko dobiti. Včasih kdo pride, vendar tudi hitro ugotovi, da mu ne paše družba in tu se zopet pokaže medgeneracijski razmik. Pri zadnji zgoščenki, ki smo jo izdali, smo imeli upanje, da bomo s tem povečali članstvo v zboru, pa žal nismo zaznali večjega uspeha. Vendar tukaj ne bom vrgel puške v koruzo in se bom še vedno zavzemal za ohranitev zbora, saj si to navsezadnje zaslužijo sami skladatelji Ipavci. Prav je, da če vlagamo v objekte Ipavcev, da vlagamo tudi v njihovo dušo in moško petje zagotovo je. Kaj bo prinesel nov kulturni dom? • Jaz osebno se ga zelo veselim. Želim, da bi imel tudi dušo. Pričakujem, da bo precej boljši od tega, čeprav ne bo takšen, kot sem v preteklosti pri idejnih zasnovah sam sodeloval in se angažiral. Tudi to, kar bo zdaj, bo zagotovo veliko boljše od tega, kar imamo. Upam, da ta entuziazem, ki je trenutno prisoten pri gradnji in zasnovi, kasneje ne bi začel popuščati. Saj dokler delamo za skupni cilj, smo vedno vsi zelo aktivni, potem pa malo zaspimo. To se rado dogaja. Ampak kulturni dom je dolgoročna naložba. Sem pozitivno naravnan do tega in sem zelo vesel, da je občina uspela z razpisom. Iz naših krajev @ Kosci nadaljujemo uspešno delo z mladimi Astronomsko društvo. Člani so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. » Piše: Marica Kamplet V četrtek, 20. februarja, so imeli redni letni občni zbor člani Astronomskega društva Kosci Šentjur. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev so presegli zastavljene cilje, izvedli niso le strokovne ekskurzije članov v Koroško hišo eksperimentov. Poglavitni cilj društva je delo z mladimi, tudi preteklo leto so izvedli več delavnic in opazovanj, namenjenih mladim navdušencem nad astronomijo. Zanje so v sodelovanju z Občino Šentjur drugo leto zapored organizirali Astronomski vikend za osnovnošolce in dijake. Udeležili so se ga učenci petih od šestih OŠ v občini in sedem mentorjev. Učenci na tem druženju, ob pomoči mentorjev, samostojno odkrivajo nova znanja, obenem se pripravljajo na državno tekmovanje iz astronomije, ker te vsebine niso v učnem načrtu OŠ. Peterica nagrajenih Pet učencev, udeležencev astronomskega vikenda, je osvojilo zlato Dominjkovo priznanje: Gašper Dobnik (OŠ Blaža Kocena Ponikva), Jan Žekar (OŠ Slivnica pri Celju), Aljaž Žefran (OŠ Slivnica pri Celju), Gašper Pistotnik (OŠ H ruševec Šentjur) in Aleksandra Keše (OŠ H ruševec Šentjur). Dijak Krištof Skok, ki se je lani udeležil Olimpiade iz astronomije in prejel srebrno medaljo, je osvojil zlato priznanje, njegov mentor je bil Roman Ocvirk. Tudi letos bo organizirana mala šola astronomije za učence tretje triade OŠ pod pokroviteljstvom Občine Šentjur. V preteklem letu je bila na 11. astronomski noči posneta odmevna radijska oddaja Opazovanje nočnega neba z Majo Ratej. Oddajo smo lahko večkrat poslušali na radiu Slovenijal. Lani je bila astronomska noč posvečena Soncu, letos pa bi zadnjo soboto julija ali prvo v avgustu nadaljevali in prišli od Sonca - nam naj bližje zvezde, njegove aktivnosti in vpliva - do zvezd. Načrti Jesensko javno opazovanje bomo izvedli 17. oktobra v Dramljah. Namenjeno bo predstavitvi aplikacij na mobilnih napravah, s pomočjo katerih opazujemo nebo, in seveda opazovanju nočnega neba skozi teleskope. Poleg posebne skrbi, namenjene delu z mladimi, veliko pozornosti namenimo izobraževanju članov društva. Čeprav je astronomija naj starejša znanost, je bilo ogromno odkritij v zadnjih 20 letih s pomočjo vesoljskih teleskopov. V preteklem letu nam ni uspelo realizirati strokovne ekskurzije, dva člana sta se udeležila strokovne ekskurzije, ki jo je organizirala astronomska revija Špika, v več kot 1.300 let star samostan Kremsmunster pri Linzu, kjer imajo eno najstarejših zvezdam, kjer so se menihi ukvarjali z astronomijo. Imajo bogato opatijsko knjižnico in hranijo zgodovinsko zbirko astronomskih aparatur. Letos bodo člani v lastni režiji obiskali planetarij v Reki. Udeleženci tabora na Prevorju. @ Reportaža Evropska parkirna karta za invalide velja v vseh evropskih državah. Invalid je oseba... Definicija. Kaj o invalidnosti pravijo stroka in zakoni. » Piše: Zoran Borovšak Ko omenjamo invalide, se nam pred očmi največkrat prikaže oseba na invalidskem vozičku, ki ni sposobna samostojno hoditi. A vendar je invalidnost bistveno širši pojem. Strokovna definicija invalida je oseba s trajno telesno ali duševno okvaro, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se invalidi delijo v tri kategorije. Prva kategorija zajema osebe, ki niso več zmožne opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali tiste, pri katerih je podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. V drugo kategorijo zakon uvršča osebe, pri katerih je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali več. Tretja kategorija zajema osebe, ki z ali brez predhodne rehabilitacije niso več zmožne za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravljajo delo z vsaj polovičnim. V to kategorijo so uvrščeni še tisti, pri katerih je delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za manj kot polovico, in tisti, ki še lahko delajo v svojem poklicu, vendar niso zmožni za delo na delovnem mestu, na katerega so razporejeni. V sklopu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje deluje posebna komisija, ki določi stopnjo invalidnosti, do katere je upravičen zavarovanec. Postopek za uveljavljanje pravic invalidskega zavarovanja se uvede, ko zavod prejme popolno medicinsko in delovno dokumentacijo. Zavod mora najkasneje v roku štirih mesecev od začetka postopka izdati odločbo. Smo invalidom prijazni? Diskriminacija. Do invalidov imajo ljudje še vedno precej predsodkov. » Piše: Zoran Borovšak Tokrat smo se s Henrikom Plankom pogovarjali o njegovi bolj intimni strani, njegovi invalidnosti. Henrik je paraplegik od nesreče leta 1999, kar je petnajst let. Od takrat dalje izkuša to, o čemer lahko večina ljudi samo bere in posluša. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Kakšna je dostopnost javnih ustanov, tudi trgovin, v Šentjurju za gibalno ovirane? »Dostopnost trgovin za nas gibalno ovirane je precej dobra. Problematična je občina, saj lahko do nje pridem samo preko dvigala v knjižnici, in še to samo do župana. Dostop do ostalih delov občinske stavbe razen upravne enote, ki je v pritličju, zame ni mogoč. Urejanje davčnih zadev je zame prav moreče, saj moram vsakič zaposlene na recepciji prepričevati, če mi lahko pokličejo odgovorno osebo do recepcije, če pa se le-ta ne oglasi na telefon, jo s težavo kdo gre poiskat v pisarno. Tudi število parkirnih mest za invalide je pri trgovinah bistveno večje kot pri občinski stavbi, kjer marsikdaj poteka prava borba.« Kakšen odnos imajo v splošnem naši državljani do invalidov? »Nekateri v redu, nekateri pa nikakršen. Po mojih izkušnjah imajo najslabši odnos do nas mladi na prehodu v srednjo šolo. Do invalidov se dostikrat obnašajo, kot da smo manjvredni, in jim je res težko pomagati, na primer invalidski voziček vzeti iz prtljažnika mojega avtomobila in mi ga pripeljati do voznikovih vrat. So pa med njimi seveda tudi svetle izjeme, ki rade priskočijo na pomoč. Včasih se mi celo zgodi, da me kdo sam vpraša, če potrebujem pomoč.« Bi izpostavil kakšen pripetljaj? »Sicer je bilo to v Celju pri večjem trgovskem centru, kjer je ponavadi največji problem najti prosto mesto za invalide. Ko sem se pripeljal do mesta, se je neka gospa vrinila na to, zadnje prosto mesto. Ko sem odprl okno in ji rekel gospa, jaz sem na vozičku, ona pa me je pogledala in vprašala, kaj bi sedaj rad. Naprej ne bom povedal, kaj vse je od mene slišala. Velikokrat slišim tudi izgovor, saj bom samo pet minut.« Henrik je, čeprav je paraplegik, vseeno n^Tejan in optimističen. Parkiranje na mestih, namenjenih gibalno oviranim, je vselej pereč problem. Se stanje pri nas kaj izboljšuje? »Nikakor ne. Definitivno bi morali zvišati kazni za takšno parkiranje. V nekaterih sosednjih državah imajo bistveno boljšo urejeno zakonodajo glede tega. Marsikje so dali table z različnimi pozivi, naj ne parkirajo na teh mestih, vendar to zaleže pri majhnem odstotku voznikov. Več bi morali delati tudi na osveščanju, da zares potrebujemo širše parkirne prostore.« Precej si potoval. Kako pa je v drugih državah? »V nekaterih državah je urejeno bolje, v nekaterih slabše. Nekako lahko zaključim, da je odnos in prilagojenost dostopov izjemno povezana z razvitostjo države. V bolj razvitih državah državljani praktično nimajo predsodkov in nam radi priskočijo na pomoč, v manj razvitih pa je drugače.« Kje si bil nad odnosom najbolj presenečen in kje najbolj razočaran? »Izjemno razočaran sem bil v Makedoniji in Pekingu. V slednjem, glede na to, da je bil olimpijsko mesto, bi morali za dostope bistveno bolje poskrbeti. Najprijetneje presenečen pa sem bil v Londonu. Mesto je invalidom izjemno prijazno. Vse klančine so speljane tako premišljeno, da skoraj nisem mogel verjeti. Tudi sama dostopnost v mestu je res izjemna.« Kaj bi kot invalid povedal našim bralcem? »Pozivam vas, da razmislite, preden parkirate na naših mestih. Definitivno pa bi tu pozval ustvarjalce zakonov, da dvignejo kazni za neupravičeno parkiranje in poostrijo nadzor nad tem, saj bo verjetno samo to pomagalo, da bomo invalidska parkirna mesta uporabljali le tisti, ki jih zares potrebujemo.« DEJSTVA Parkirna mesta Število parkirnih mest, namenjeno invalidom, mora biti pri javnih parkiriščih v razmerju vsaj 1:50. Vsako parkirišče, ki ima manj kot 50 navadnih parkirnih mest, mora imeti vsaj eno mesto, namenjeno gibalno oviranim. Širina takšnega parkirnega mesta mora biti z izstopno cono vsaj 3,60 metra. Če je ob parkirnem mestu robnik, mora biti ob mestu narejena tudi klančina. Želite prevzeti mojo invalidnost? Trgovski centri so s parkirišči za invalide dobro opremljeni. Invalidi. Kljub temu, da živimo v sodobni družbi, so invalidi še vedno prevečkrat tabu tema. » Piše: Zoran Borovšak Dejstvo je, da so invalidi kot težje zaposljiva skupina ljudi, na trgu dela izpostavljeni neenakostim in zapostavljanju. Mnogi državni in mednarodni dokumenti vsebujejo določila, ki invalidom omogočajo enakovredno vključevanje v družbene dejavnosti. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov je vlada sprejela več ukrepov, delodajalce pa k zaposlovanju težje zaposljivih spodbujajo tudi z dodeljevanjem finančnih sredstev. Vsak delodaja- lec, ki zaposluje več kot dvajset oseb, je dolžan zaposliti vsaj enega invalida, v nasprotnem primeru mora plačati prispevek v invalidski sklad. Kaj pa parkiranje? Do invalidske kartice za parkiranje so upravičene vse osebe z vsaj 60-odstotno okvaro spodnjih ali zgornjih okončin oziroma medenice, osebe z multiplo sklerozo, osebe z živčno-mišičnimi obolenji in priznano najmanj 30-odstotno prizadetostjo, najmanj 90-odstotno izgubo vida ... (Zakon o pravilih cestnega prometa). Vlogo lahko ob predložitvi odločbe o invalidnosti vložijo na upravni enoti. Kazen za neupravičeno uporabo parkirne karte za invalide znaša 80 evrov, če pa vozilo gibalno oviranega ni vidno označeno s to parkirno karto, pa 40 evrov. Globa za neupravičeno parkiranje na takšnih DEJSTVA V Statistika Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije živi na svetu več kot milijarda ljudi s kakršnokoli obliko invalidnosti, to je okrog 15 odstotkov. Samo v Evropi je takšnih ljudi več kot 80 milijonov. Uradnega podatka o skupnem številu oseb s statusom invalida v Sloveniji ni, na Direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa ocenjujejo, da jih je med prebivalstvom okoli 8 odstotkov. parkirnih mestih je 80 evrov. Globo lahko izreče policija ali občinsko redarstvo. Ne smemo pa pozabiti, da lahko globo izrečejo na javnih parkiriščih, kamor sodijo tudi parkirišča pred trgovskimi centri v obratovalnem času centra. V naši občini je bilo s strani redarstva v letu 2013 ugotovljenih 36 kršitev v zvezi s parkiranjem na teh parkirnih mestih. Parkiranje v Šentjurju Večina javnih objektov v naši občini upošteva pravilnike. Spet druga zgodba so ljudje. Čeprav je neupravičeno parkiranih avtomobilov na mestih za invalide vedno manj, jih nekateri še vedno vztrajno zasedajo. Preden neupravičeno zasedete takšno parkirno mesto, razmislite. Nihče vam tega ne želi, vendar ga boste morda nekoč tudi vi potrebovali. im \|«\i radio rogla dopoldne z vami v službi alerika vopušek Radio Rogla. Kjer je Štajerska na 1. mestu. www.radiorogla.si rČ^flla @ Gasilci GASILCI Gasilec se mora roditi Poveljnik Danilo Matuš in predsednik Andrej Koprivc sta predstavila delovanje PGD Šentjur. PGD Šentjur. Šentjurski gasilci se pripravljajo na 140-letnico delovanja, ki bo letos septembra. » Piše: Jure Godler V soboto, 22. februarja, so se na občnem zboru v občinski sejni sobi zbrali šentjurski gasilci. Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur (PGD) letos praznuje častitljivo obletnico delovanja - 140 let in je najstarejše društvo na Šentjurskem, po starosti pa tudi v Sloveniji sodi v sam vrh. »Naši predniki so že takrat vedeli, da morajo biti pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči, se odzvati klicu na pomoč,« so bile uvodne besede predsednika PGD Andreja Koprivca. »140 let smo prehodili, krepili, ohranjali plemenito poslanstvo, doživljali smo vzpone in padce. Naši predniki se nikoli niso predali in tudi mi se ne bomo. Takšen odnos moramo predati našim naslednikom, ki jih čakajo vedno težje naloge, težja posredovanja in tudi večje zakonske odgovornosti,« je nadaljeval predsednik. Zastarela tehnika PGD Šentjur pokriva območje štirih krajevnih skupnosti: MS Šentjur, KS Grobelno, Šentjur -Rifnik in KS Vrbno - Podgrad. Za zagotavljanje požarne varnosti morajo biti gasilci dobro usposobljeni, se nenehno izobraževati, znati rokovati z gasilsko in drugo reševalno opremo. V letu 2013 seje pokvarilo naj starejše vozilo TAM 190. Stroški popravila bi bili po predračunu 8.500 EUR, česar društvo ni zmoglo pokriti, zato so le deloma popravili črpalko v vozilu, ki je sedaj uporabna le z nizkim tlakom. V PGD veliko pozornosti posvečajo delu z mladino. Pripravili so jih za občinsko tekmovanje ter skupaj z njimi izvedli številne ustvarjalne delavnice in zanimiva predavanja. Ime društva so na tekmovanjih zastopale moške in ženske članske ekipe, ki so se udeleževale tudi tekmovanj izven meja občine. »Vrnile so se tudi članice B ekipe in dokazale, da znajo še vedno hitro in kvalitetno dokončati vajo,« je pohvalil gasilke Koprivc. Želijo novo vozilo Šentjurski gasilci so v prejšnjem letu uredili garaže in postavili omarice za gasilsko opremo. Za pomoč pri nakupu novega vozila že tečejo pogovori z županom. Po dolgoročnem programu gasilstva za obdobje 2010-2020 jim pripada vozilo GVC 24/50, vendar je šele treba zagotoviti sredstva za nakup in izdelavo nadgradnje. Predsednik je na koncu svojega poročila priznal, da sredstva, ki jih prejmejo iz GZ Šentjur, zadostujejo za delovanje le za 5 mesecev! Zato se je zahvalil prostovoljcem, ki vsako leto prodajajo koledarje, ter občanom, ki vsako leto darujejo za gasilce. Aktivno leto O intervencijah, ki so jih šentjurski gasilci opravljali skozi leto 2013, je poročal poveljnik društva Danilo Matuš. Skupaj je bilo kar 24 intervencij, od tega sedem požarov na objektih, dva požara v naravnem okolju, trije požari na prometnih sredstvih, tri intervencije pri poplavah ter ena zaradi močnega vetra, dvakrat pa so gasilci nudili tudi tehnično pomoč. Matuš je izpostavil problem pri intervencijskih zaščitnih oblekah, ki jih ima društvo trenutno na razpolago dvanajst, vendar bo šestim vsak čas potekla življenjska doba. Posamezna zaščitna obleka pa stane od 700 do 2.000 EUR. Prav tako šentjurski gasilci nimajo opreme za gašenje višjih stavb, ki bi jim v lanskem letu vsaj enkrat prišla zelo prav. Nakup novega vozila GVC pa se jim po še nedokončanih pogovorih z občino nasmiha v letu 2016. Ljudje nam zaupajo Pred pozdravom gostov si je besedo vzel tudi nekdanji poveljnik Branko Oset, tokrat v funkciji delovnega predsednika. »V letu za nami smo bili priča marsikateri elementarni nesreči. Ljudje nam čedalje boj zaupajo in tega zaupanja ne smemo zapraviti,« je dodal Oset. »Gasilec se mora roditi, ne moreš nekoga prisiliti, da bo ponoči vstajal ob neznani uri in za pomoč drugim žrtvoval sebe, svoje zdravje in predvsem prosti čas,« je še pripomnil izkušeni nekdanji poveljnik. Poročila so sprejeli brez dodatne razprave. Prav tako so bili zadovoljni s planom dela za leto 2014. Največja preokupacija društva bodo priprave na 140-letnico delovanja. Gasilska parada se predvideva 20. septembra ob občinskem prazniku. Takrat bodo prevzeli nov prapor in, če bo vse po sreči, tudi novo motorno brizgalno. Za konec je zbrane gasilce nagovoril še župan mag. Marko Diaci. Izpostavil je najpomembnejšo gasilsko dejavnost - prostovoljstvo. Priznal je, da se na gasilce vedno obme pri elementarnih nesrečah, zato se tudi Občina Šentjur zaveda pomena gasilstva in obljubil dobro sodelovanje v prihodnje. Ob koncu občnega zbora je predsednik Koprivc zbrane povabil na prigrizek v gasilski dom. DEJSTVA Finance Finančno poročilo je predstavila Slavica Ahtik. Iz naslova članarine so gasilci zbrali 325 EUR, prostovoljni prispevki občanov 11.633 EUR, Občina Šentjur 4.706 EUR, servis gasilnih aparatov 15.066 EUR, dohodnina 978 EUR, GZ 2.133 EUR itd. Skupni prihodki: 36.169 EUR. Za material za servisiranje gasilnih aparatov so porabili 9.504 EUR, energijo 4.168 EUR, 2.468 vzdrževanje vozil, razne prireditve 3.769 EUR, internet in telefonijo 1.132 EUR itd. Odhodki skupaj: 29.530 EUR. Po petih letih še ni urejenega lastništva vanja, in »naše društvo pri tem že mnogo let dobesedno opravlja vlogo Karitasa,« doda Golčman. »Že štiri leta ni posluha in ni epiloga, je le ignoriranje. Nekateri pač nočejo razumeti, da tukaj nismo zaradi sebe, nočejo razumeti, da delamo v dobrobit kraja in ljudi, da bi še radi kaj uredili, nekaj prizidali in s tem mogoče pridobili še več mladih prostovoljcev. Vendar, vse dokler ni del stavbe lastniško naš, imamo dobesedno zvezane roke,« je še dodal predsednik. Kriva občina? Predsednik sveta KS Dramlje Štrajhar se je branil očitkov, da niso dobili ključnega odgovora na vprašanje - kje, kdo ali kaj je problem, da v petletnem obdobju niso bili sposobni zadeve urediti. »Nisem imel takšnega občutka, da smo nenaklonjeni vašemu društvu, prav nasprotno; bil sem razmišljanja, da stvari rešujemo, saj smo nenazadnje skupaj trikrat izpeljali praznik KS Dramlje z veselico,« pove Štrajhar, ter komentiral: »Slišati je bilo, kot da KS Dramlje reševanje zadeve zavira, pa ni tako, morda res nismo dovolj intenzivno pristopali k temu. Svet KS Dramlje je sklepe že sprejel, od sedaj naprej bo te postopke izvajala občina.« O delu operative in intervencijah, ki so jih v letu 2013 opravili drameljski gasilci, je poročal poveljnik Franc Zdolšek. Podžupan Polnar je pohvalil njihovo delo, jim zaželel obilo uspeha še naprej in obljubil, da se bo osebno pozanimal za težave lastništva doma. Na koncu so ugotovili, da društvo dela dobro, da ima velike načrte za naprej in vizijo, da bodo še boljši, kot so bili do sedaj. / Predsednik drameljskih gasilcev Florjan Golčman je izpostavil problem lastništva gasilskega doma. PGD Dramlje. Na prvi februarski dan so pripravili občni zbor društva. » Povzel: Jure Godler Rednega letnega občnega zbora gasilk in gasilcev PGD Dramlje so se udeležili tudi predstavniki drugih gasilskih društev, tajnik Gasilske zveze Šentjur Milan Kukovič, podžupan Občine Šentjur Robert Polnar, predsednik sveta KS Dramlje Simon Štrajhar in drugi. O delu društva je poročal predsednik Florjan Golčman, ki je izpostavil še nerešeno lastništvo gasilskega doma v upanju, da se v prihodnosti tudi to poglavje reši in zapre. Gasilski dom Drameljski gasilci bi radi v prihodnosti izvedli manjšo dograditev objekta ter nekatere druge posege, pri čemer so po besedah predsednika Golčmana omejeni zaradi nerešenih lastniških razmerij. »Boli nas ne ravno vzorno sodelovanje z vodstvom KS Dramlje; o ureditvi etažnega lastništva smo v preteklih petih letih že veliko govorili in pisali,« je svojo skrb izrazil predsednik. Prejšnje vodstvo KS Dramlje je izdelalo elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, leta 2010 so dobili ponudbo za vpis etažnega lastništva v zemljiško knjigo ter premoženjsko pravno ureditev lastništva, kar pa se je po menjavi vodstva »nenadoma nerazumljivo končalo.« Drameljski gasilci so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi velikih obratovalnih stroškov in stroškov rednega investicijskega vzdrže- Gasilci z velikimi cilji Gasilke, ki so se slikale za gasilski koledar, so s prodajo zaslužile 2.450 EUR. 2.450 evrov. Članice Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sveti Štefan so s prodajo svojega koledarja pomagale pri zbiranju denarja za nabavo nove cisterne. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Ivan Grobelšek Na rednem občnem zboru PGD so člani in članice potrdili vsa podana poročila dnevnega reda. »V mojem enoletnem predsedovanju moram priznati, da sem zelo ponosen na svoje člane, posebno na članice. Zahvaliti se moram tudi našim krajanom, ki smo jih obiskali z gasilskim koledarjem in tako zbrali 5.000 evrov, sodelovali z društvi v KS Sveti Štefan in predsednikom KS Jakobom Romihom pri raznih prireditvah. Zato se vsem skupaj zahvaljujem za vso pomoč in sodelovanje,« je poročal predsednik društva Boris Čavš. V nedavni naravni nesreči je sodelovalo 12 operativnih gasilcev. »Problem se pojavlja pri financiranju obveznega zdravniškega pregleda operativcev. Upam, da bomo z Občino Šmarje pri Jelšah in Gasilsko zvezo Šmarje pri Jelšah ter KS našli skupno rešitev,« je v poročilu dejal poveljnik društva Martin Sla-tenšek. Visoki gosti »S poslanskim kolegom Robertom Hrovatom, ki je bil poklicni gasilec, sva z amandmajem na nično financiranje gasilcev dosegla, da je bilo dodeljeno gasilcem 3 mio EUR za njihovo poslanstvo, na kar sem zelo ponosen,« je v govoru poudaril gost, poslanec DZ Vinko Gorenak. Prisotna gosta, podžupan občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket in predsednik GZ Šmarje pri Jelšah Andrej Lipuš, sta članom čestitala za dosežene cilje in jim obljubila pomoč pri uresničitvi zadanih velikih ciljev v letošnjem letu. Na zboru so bili prisotni predstavniki domačih društev in člani sosednjih in pobratenih PGD. Navzoče je pozdravil tudi predsednik sosednje KS in član PGD Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan ter jih povabil na postavitev mlaja konec aprila v Loki pri Žusmu. Družina Krajnčan je podarila denar društvu za nabavo nove cisterne. Za veseli del draženja je poskrbel Šket BAR iz Svetega Štefana. DEJSTVA V Tekmovanja in priznanja V tekmovalnem delu društva so bili zelo uspešni, saj so osvojili kar nekaj priznanj. Na koncu so podelili zahvale, priznanja in odlikovanja. Zahvale GZ Šmarje pri Jelšah so prejeli: za 10 let delovanja Sonja Vreš, Jasna Golob, Benjamin Arzenšek, Katja Čoki, Luka Arzenšek; za 20 let Sandi Pintar; za 30 let Silvo Ratajc; za 40 let Leopold Recko in Franc Čoklc. Čin gasilca GZ Slovenije so prejeli: Mateja Zalokar, Klavdija Smole, Benjamin in Luka Arzenšek. Priznanja GZ Šmarje pri Jelšah sta prejela Marjanca Žaberl in Leopold Recko. Odlikovanja III. stopnje, kijih podeljuje GZ Slovenije, so prejeli Srečko Ratajc, Brigita Cesar in Marjana Bračko, odlikovanje II. stopnje pa Damjan Inkret. Društvena priznanja so prejeli: Matej Zalokar, David Romih, Branko Podrepšek, Marjan Povalej, Branko Cesar, Franci Lorger ml, Zvonko Golob, Silvo Slatenšek, Martina Čoklc in Darja Kristan. (S) Kulturni praznik 0 soncu, kulturi in Tonetu Pavčku Devet kulturnih društev je prejelo priznanja JSKD za udeležbo na regijskih in Marija Rataj, predsednica ZKD, je državnih tekmovanjih. imela slavnostni govor. Glasovirke so predstavile moderno kantato avtorja Damijana Močnika. Kulturni praznik. Osrednjo kulturno prireditev so pripravili v avli 05 Franja Malgaja Šentjur. » Piše: Jure Godler V avli Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur je bila 6. februarja osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku. »Za letošnjo osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku smo ostali brez našega starega odra in Kulturnega doma Šentjur. Kljub nostalgičnim spominom na vse lepe dogodke, ki so se zvrstili na njem, smo se odločili za rezervno prizorišče v OŠ Franja Malgaja Šentjur,« je uvodoma povedala Anita Kolesa, vodja izpostave JSKD. »Upamo, da so se številnim občanom s predvideno obnovo kulturnega doma vremena končno nekoliko zjasnila,« je napovedala leto, v katerem bo „kultura“ pridobila novo, težko pričakovano investicijo. O vrednotah in kulturi Slavnostna govornica Marija Rataj, predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur, je poudarila pomen kulture tako v naši občini kot v Sloveniji ter njeno vlogo tako pri dosedanjem kot prihodnjem obstoju in razvoju našega naroda. »Priznanja bodo prejeli številni kulturni izvajalci, ki so s svojimi dosežki izstopali iz povprečja, ponosni smo na njihove dosežke in spodbudimo jih k nadaljnjemu uspešnemu delovanju in uživajmo sadove njihovega dela,« je povedala predsednica ZKD. Izrazila je strah pred podiranjem vrednot, ki smo jih gradili skozi stoletja. Za to je okrivila številne medije, ki s »prikazovanjem nestrpnosti in nasilja podirajo meje medsebojnega sožitja in tudi sami postajajo nasilni, ne da se tega sploh zavedajo.« Zato je pozvala, da nas takšen način komunikaci- je ne privede do barbarstva in ne zamegli lastne presoje. Opozorila je tudi na onesnaževanje slovenskega jezika s številnimi tujkami in popačenimi izrazi. »Kot narod ne bomo ostali, če se slovenska beseda izgubi v poplavi uvoženih besed in poveličevanju tuje kulture.« Večja skrb z mladimi Predsednica ZKD Ratajeva je v svojem govoru omenila tudi, da »vse bolj ugotavljamo, da se vsi ti mladi nekam izgubijo, ko zapustijo šolske klopi. Nekatere zapeljeta potrošništvo ali brezvoljno predajanje malodušju.« Za rešitev jim je ponudila možnost ustvarjanja na področju kulture, saj je ustvarjanje na področju kulture »nenadomestljiv vir novih idej, spoznavanje samega sebe in možnost kreativnega delovanja.« Moderni kulturni program Izvirni kulturni program s pomenljivim naslovom »Samo tukaj lahko živim« je pripravilo Kulturno društvo Glasovir v sodelovanju z literarno sekcijo Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem. Pevke vokalne skupine Glasovir so lani prejele priznanje JSKD za uvrstitev na regijsko srečanje malih vokalnih skupin, letos pa so želele to potrditi na tej prireditvi. Planinski recitatorji so pripravili izbor poezije enega največjih slovenskih pesnikov Toneta Pavčka. Ta se je v video posnetkih in pesmi spominjal svojega domačega kraja. Pevke so zapele moderno kantato za visoke glasove in klavir - uglasbeno Pavčkovo poezijo Svetloba mladoletja, ki jo je uglasbil Damijan Močnik. Idejno zasnovo, izbor poezije in utrinke iz pesnikovega življenja pa je za koncert pripravila glasovirka Monika Čakš. DEJSTVA Priznanja V sklopu prireditve so bila podeljena priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, 01 Šentjur, ki sojih prejeli: - Otroški pevski zbor OŠ Dobje za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje, - Otroški pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje, - Otroški pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje, - Mladinski pevski zbor Dobje za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto bronasto priznanje, - Dramska skupina OŠ Dramlje za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, - Recitacijska skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, - Moški pevski zbor Dramlje za uvrstitev na regijsko pevsko tekmovanje in prejeto bronasto priznanje, - Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini za uvrstitev na regijsko pevsko tekmovanje in prejeto srebrno priznanje, - Godci mladinske folklorne skupine Lintvar za uvrstitev na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Mladi umetniki Vanja Vrbovšek, Vesna Janšek, Neža Gajšek in Gašper Košak Pevec. Na sredi voditeljica Nina Planko. Tri one in eden on Svet skozi mlade oči. Slivniška likovna razstava ob kulturnem prazniku. » Piše: Jure Godler Članice in člani Kulturnega društva Gorica pri Slivnici so ob praznovanju kulturnega praznika pripravili likovno razstavo z naslovom Svet skozi mlade oči. »Kulturni praznik, 8. februar, pa ni posvečen le Prešernu, ampak vsej slovenski kulturi - tistemu duhovnemu bogastvu, ki nas razlikuje od drugih narodov,« je uvodoma pozdravila obiskovalce predsednica kulturnega društva Barbara Gradič Oset. Ko so v društvu pripravljali letošnji program za počastitev kulturnega praznika, so presenečeno ugotovili, da v slivniškem okolju živijo številni, ki jim kulturno ustvarjanje pomeni preživljanje prostega časa in eden od načinov izražanja samega sebe. Mladi umetniki Zato so se odločili, da povabijo mlade likovne ustvarjalce Nežo Gajšek, Vanjo Vrbovšek, Vesno Tanšek in Gašperja Košaka Pevca. Vsak z različnim slogom likovne umetnosti so naredili slivniško razstavo zelo pisano. Vokalna skupina Kresnice je zapela nekaj pesmi, s skladbo Mlade oči pa je prepustila vodenje prireditve Nini Planko. »Umetnostpresega čas in ustvarjanje nas gleda do smrti,« je uvodoma povedala voditeljica in z enim stavkom opisala razstavljavce: »Tri one in en on, dijak, ki se v svojih mislih že podaja na študij, in tri študentke, ki svoj prostor pod soncem iščejo s priložnostnimi deli.« Zaupano nalogo je voditeljica opravila več kot odlično in se z mladimi umetniki pogovarjala tako o čustvih kot o njihovih umetnijah. Po končani prireditvi pa so lahko obiskovalci pokramljali z ustvarjalci in si ob pecivu in pijači v miru ogledali njihove stvaritve. Razstavo si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Kulturni praznik (T9) Vesna Tanšek Iz študija tekstilne tehnologije se je podala v bolj praktične vode - študij ekonomije, ki ga sedaj končuje. Ustvarja že od malega in v tem ustvarjanju je samosvoja. Ne zna in noče slikati realistično, slikanje je izraz njenega trenutnega razpoloženja. Marsikatero njeno delo nastane v afektu, priljubljena tehnika pa je akril na platnu, ki mu dodaja različne elemente, od bleščic, steklenih kamenčkov do mozaičnih ogledal. Vanja Vrbovšek Študentka podiplomskega študijskega programa ekonomija in finance na Fakulteti za menedžment v Kopru. Že od rojstva likovno ustvarja, intenzivneje pa zadnje leto. Najraje slika z akrilnimi barvami, večkrat pa upodobi ljudi in cvetove. Otožnost je tista, ki jo največkrat privede pred slikarsko platno, kjer ob mirni glasbeni spremljavi najde svoje mesto. Neža Gajšek Študentka podiplomskega študija prevajanje in tolmačenje angleščine v Mariboru. Zaljubljena je v mitologijo, pravljice, zgodovino in umetnost nasploh. Obožuje risanke in risani junaki vstopajo v njene risbe. Da kaj nariše, mora začutiti nujo, da lik v glavi prenese na papir. Najraje riše s svinčnikom, preizkusila pa se je tudi s tehniko risanja z ogljem in pasteli. Svoj mir najde v naravi, športu in ogledu filma ali risanke ali prebiranju znanstvenofantastičnih knjig. Gašper Košak Pevec Dijak 4. letnika mehatronike že pogleduje proti študentskim letom. Odlično se znajde tako pri modelarstvu in elektriki kot s pastelnimi barvicami. Likovno je največ ustvarjal še v osnovni šoli. Gašper svoj prosti čas trenutno najraje namenja taekvvondoju, tako da si dela zalogo doživljajev in spominov za likovno ustvarjanje v prihodnosti. @) Iz naših krajev Iz naših krajev (21) Na Valentinov nočni pohod 450 pohodnikov Tradicionalni Valentinov nočni pohod. Z18. izvedbo je postal »polnoleten«. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič Vsa ta leta se zaljubljeni iz vse Slovenije zbirajo v Dobrini, s čimer dokažejo, da je ljubezen živa in jo je vredno ohranjati. Zbirno mesto pred gasilskim domom v Dobrini je postajalo iz minute v minuto bolj polno. Zbralo seje 450 pohodnikov, ki jih je najprej nagovorila predsednica Društva Izviri Dobrina Danica Recku. »Ponosna sem, da ste se v tako velikim številu zbrali v naši lepi dolini. To nam daje navdih in priznanje, da nas imate radi in da ste še zaljubljeni,« je v pozdravnem govoru dejala predsednica. Pisana druščina Nagrajeni so bili: najstarejši pohodnik 70-letni Stanko iz Sv. Jakoba pri Šentjurju, najmlajša 4-letna Kaja iz Žamerka in lastnica največje bakle, s katero se je kitila Branka iz Rogaške Slatine. Letošnji pohod, ki gaje vodil vodič Branko Kovač, je peljal po delu Grajske učne poti Žusem, ki je z decembrom uradno namenjena širši javnosti. Ta pot je dolga 9 km in ima štiri doživljajske točke. Prva se imenuje Srečanje s kapljico in žarkom, druga je v Žamerku - Nad Graj- skim rovom, tretja je na Vrhonci - Dogodivščine grofice Ane, kar so si pohodniki tudi ogledali. Na vrhu Žusma pri Milanu Plevniku so pripravili za pohodnike presenečenje - pleteno srce in vroč čaj. V cerkvi sv. Valentina jih je nagovoril celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Zbrani so v spremljavi muzikantov z angle-škojezičnim nazivom Party band prepevali Marijine pesmi. Na pohodu je bila organizirana tudi medicinska oskrba z Bredo Žerjav in Tonijem Markotičem. Veselo in prijetno druženje seje nadaljevalo v gasilskem domu do jutranjih ur. Stanko iz Šentjurja je bil najstarejši pohodnik. DEJSTVA Izžrebanci Izžrebali so vstopnice, ki sojih pohodniki prejeli ob plačilu startnine. Med izžrebanimi so bili le trije srečneži. Z avtobusom se bo popeljala v Piran domačinka Saša Spoljar, z ladjo po Benetkah se bo vozila Lidija Zupanc iz Žamerka, na panoramski polet z letalom Slavka Kolarja je bil izžreban poslanec DZ Štefan Tisel, kije nagrado podaril enemu od pohodnikov, Francu Oraču iz Šmarja pri Jelšah. Organizatorica pohoda Danica Recko in poslanec DZ mag. Štefan Tisel. DEJSTVA Galerija skoraj premajhna Josip Generalič. Člani Društva likovnih ustvarjalcev Ritnik so razstavili dela znanega hrvaškega umetnika. » Piše: Jure Godler Z glasbenim uvodom tambu-raške skupine KD Medimurje iz Velenja so v Galeriji Zgornji trg odprli razstavo Josipa Genera-liča in Zlatka Kolareka, njegovega učenca. Generalič je v sosednji državi eden bolj priznanih slikarjev in grafikov, njegova dela pa prištevajo v klasiko naivnega slikarstva. Slikarje že deset let po-| kojen, svoja dela je razstavljal na I več kot 280 samostojnih razstavah | in več kot 1000 skupnih. Nekda-I nji hrvaški predsednik dr. Franjo | Tudman mu je za njegovo likov-I no in humanitarno delo podelil Red Danice hrvatske s podobo Marka Maruliča. Veliko zanimanje Razstava v Šentjurju je prite-| gnila veliko zanimanj e j avnosti in | medijev. Obiskali so jo tudi člani I družine Generalič, snaha Marja-I na Generalič in partnerica Mirja-I na Luič, učenec Josipa Generaliča Zlatko Kolarek, načelnica občine Hlebine Božica Trnski, ter pooblaščena ministrica hrvaškega veleposlaništva v Sloveniji Romana Famulič Bušič. Zbrane je pozdravil šentjurski župan mag. Marko Diaci: »Treba je ohranjati svoja stališča in načela ter biti ponosen na svojo kulturo v širši skupnosti evropske družine.« Spregovorila je tudi predstavnica hrvaškega veleposlaništva Framulič Bušič, kije izpostavila zelo dobro sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo, sploh pa na področju kulture. To sodelovanje se bo še okrepilo sedaj, ko je Hrvaška stopila v EU. O slikarskem delu »Slike delujejo tako prijetno domače, neki panslavizem veje iz njih in napočilo je obdobje renesanse naivne umetnosti,« je strokovno razlago razstave začel I Mario Berdič, likovni sodelavec Partnerica Mirjana Luič, predsednik DLU RifnMartin Čater in soorganizatorica ter voditeljica protokola Anita Kolesa. Galerije Zgornji trg. Ta umetnost na Hrvaškem še ni zamrla in pomembno je, dajo gojijo naprej. Za konec je spregovorila tudi vidno ganjena vdova Josipa Generaliča Marjana: »Josip je bil poln življenja, kot govorijo tudi njegove slike,« ter dodala še povabilo v Hlebine, na »družinsko gospodarstvo Generaličevih«. Drugi, kije razstavljal v šentjurski galeriji, je Zlatko Kolarek, sicer sorodnik Generaličevih. Njegova likovna umetnost se malce Naivno slikarstvo Predstavlja edinstven pojav v svetu, čeprav gre za ohlapen in skoraj neizmerno širok likovno umetnostni pojem. Likovna dela temeljijo na prizorih iz kmečkega življenja. Najbolj priznana je Hlebinska šola, iz katere izvirata tudi Ivan Generalič - oče Josipa Generaliča in Franjo Mraz, ki sta začrtala osnovno slogovno usmeritev slikanja na steklo po vzoru ustanovitelja Hlebinske šole Krsta Hegedušiča. Svoja dela je razstavil tudi Zlatko Kolarek. razlikuje od umetnosti njegovega mentorja. V svojih motivih uporablja pejsaže, ob gozdičkih in rečnih rokavih, v daljavi pa se nakazujejo številne parcele z žogastimi krošnjami dreves. Poseben pomen Kolarek posveča človeški figuri. Umetnik je na koncu neobi- čajno dolgega protokola predstavil način slikanja na steklo, kjer je s čopičem naredil nekaj potez na sliko, za zadnji zamah s čopičem pa bo potrebno počakati še kakšen teden ali dva. Zelo odmevno razstavo se zagotovo splača ogledati, v šentjurski galeriji bo do srede aprila. Kulturo v svojem bistvu tvorijo odnosi Okrogla miza. Da praznik kulture praznujemo ob smrti največjega slovenskega pesnika, ni tako nelogično, kot se zdi. » Piše: Bogdan Rahten V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je Ljudska univerza Šentjur na pobudo Franca Zabukoška v čast Prešernovega dne gostila okroglo mizo z naslovom: Kako in kaj praznujemo ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob omenjenem sta bila glavna razpravljavca še Viktor Majdič in Rado Palir. Zabukošek je razpravo načel z osvetlitvijo, zakaj nekaj praznovati ob smrtnem datumu, kot je to primer pri Prešernu, in navedel, da je takšna navada pri cerkvi, kadar se spominjajo svetnikov. Zanimivo je, da je 8. februarja umrl Josip Ipavec, tako da bi lahko bil šentjurski praznik kulture tudi kar Ipavčev dan. Zanj je kultura pomembna predvsem kot strpen dialog različnih mnenj. Ne kultura izključevanja Rado Palir je opozoril, da je bralna kultura še nekako na ni- voju, precej slabše pa je pri kupovanju knjig. Kultura ni samo družbena nadstavba, umetnost, ampak je vse kaj drugega. V njenem bistvu je kultura odnosov, strpnosti, sodelovanja, ne pa izključevanja, kar je prevečkrat praksa pri nas. Takim ljudem ne pomaga niti branje Prešerna ali poslušanje Beethovna. Doktor jezikoslovnih znanosti Viktor Majdič se je držal svojega strokovnega področja. Opozoril je na pomenske razlike pri pojmovnih dvojcih, kot je npr. kulturni dom oz. dom kulture. S tem v zvezi se je vprašal o primernosti uporabe tujke pri bodočem Ipavčevem kulturnem centru, kakor tudi o tem, kateremu od znane rodbine je to poimenovanje namenjeno. Zavzel se je za rešitev, ki bi to širino ponazarjala bolje. Promocija Ipavcev Direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset, je bila Majdiču hvaležna za opozorila in dodala, da se je na področju ponudbe različnih izdelkov v povezavi z Ipavci v zadnjih letih naredilo veliko, druga stvar pa je, če so stvari ustrezno plasirane. Podobnega mnenja je bila tudi direktorica Ljudske univerze Šentjur, Jelka Godec, ki v Ipavcih vidi ogromen neizkoriščen potencial, po njenem pa za boljšo izkoriščenost primanjkuje predvsem volje. Viktor Majdič, Franc Zabukovšek in Rado Palir so debatirali o kulturi. Fotoreportaža ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2014. urednistvo@sentjur5kenovice.5i DiJ2Ajq33 ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2014. UU2Av[plžJ urednistvo@sentjurskenovice.si Fotoreportaža BH Za vse tekmovalce, ipremljevala občinske svetnike je bila župane pisarna sloraj premajh Hrusevljankam Šentjurski osnovnošolci so se po merili v znanju o svoji občini in jo še pobliže spoznali. Kviz so v Mladinskem centru Šentjur pripravili že četrto leto zapored. » Piše: Saša Rečnik, Jure Godler » Foto: Jure Godler 4 leta že prirejajo tovrstni kviz DEJSTVA Zakaj dan odprtih vrat? Namen dneva odprtih vrat je opozoriti na pozitivne dosežke občin ter na konkretnih primerih prikazati razvoj. Županje in župani, občinski sveti ter zaposleni v občinskih upravah po celi Sloveniji želijo pokazati širši javnosti, da so v dobrem spreminjali podobo lokalnih nivojev in vplivali na kvaliteto življenja ljudi v različnih predelih države. Kot ocenjujejo v SOS, je treba povečati odprtost delovanja občin. Kviza se je udeležilo tudi šest občinskih svetnikov. Šest osnovnih šol se je pomerilo ret* seboj v znanju o občini. Žiga Rajh in Žan Trupej sta med premorom zabavala občinstvo. Mojca Zupanc se je odlično spoprijela z vodenjem prireditve. Učenke OŠ Hruševec Šentjur so za pol točke ugnale drugouvrščeno OŠ Slivnica pri Celju. bčina Šentjur m Bje v četrtek, 13. ■ S februarja, od- prla svoja vrata še bolj na široko kot običajno. V okvim pobude Skupnosti občin Slovenije (SOS) vse občine po Sloveniji pripravijo dan odprtih vrat na isti dan. Že četrto leto zapored je bil dan v znamenju mladih, ki so se pomerili v kvizu »Ali poznaš svojo občino?« Zmagali Hruševljani Občina je v sodelovanju z Mladinskim centrom Šentjur (MCŠ) že četrto leto zapored pripravila kviz »Ali poznaš svojo občino?«, ki je del projekta Tvoje dejanje šteje. Na kvizu so se osmošolci šentjurskih osnovnih šol, ki jih je kar 720, pomerili v poznavanju ustroja lokalne samouprave ter raznolikih podatkov o občini Šentjur. MCŠ je tudi letos izvajal predavanja na osnovnih šolah, kjer so osmošolci s pomočjo interaktivnih predavanj spoznavali svojo občino. Uvodoma je šentjursko himno, Ipavčevo »Domovini«, zapela Špela Jezovšek. V polni sejni dvorani so zimske razmere greli navijači in z glasnim navijanjem spodbujali svoje sošolce, ki so odgovarjali na razna vprašanja. Njihovo znanje je moralo zajemati podatke o naravni in kulturni dediščini, zgodovini, gospodarstvu, znanih osebah, o nalogah župana in občinskega sveta ter o organiziranosti in delovanju občinske uprave in upravne enote. Med vsemi šestimi ekipami seje najbolje odrezala ekipa OŠ Hmševec Šentjur, ki je tudi naj mlajša šola v občini, kar je bilo eno izmed vprašanj. V premoru sta zaigrala mlada glasbenika Žiga Rajh in Žan Trupej. Pravilne odgovore je beležila komisija v sestavi: Andreja Smolej (RA Kozjansko), Katja Esih (Regijsko študijsko središče Celje), Boštjan Grabner (Inštitut za okolje in prostor), Mojca Stropnik (Mladinski center Šentjur), Barbara Mikuš Marzidovšek (RA Savinjske regije) in Jernej Tisel (Občina Šentjur). Mladi poznajo občino Zbrane sta pred začetkom kviza pozdravila župan mag. Marko Diaci in vodja mladinskega centra Lara Žmaher. Žmaherjeva je povedala, da projekt vpliva na boljše poznavanje domačega okolja. Kviza so se udeležili tudi občinski svetniki Jožef Artnak, Jože Korže, Jelka Godec, Franc Korenjak, Stanislav Zupanc in Alojz Recko, ki so odgovarjali na vprašanja, zakaj so se odločili postati svetniki, in bili vsi mnenja, da jim ni žal. Zupanc je mladino opomnil, da je politika zelo pomembna. Pomembno pa je tudi, da se mladi čim prej začno ukvarjati s politiko, sam pa je priznal, da se je vključil mnogo prepozno. »Trudimo se, da bi čim več KVIZA SO SE UDELEŽILI OSMOŠOLCI IZ DRAMELJ, PLANINE, SLIVNICE, PONIKVE IN ŠENTJURJA. 1 I naredili za občane,« je povedal Recko. Artnak je mladim priporočil, da naj čim prej stopijo v svet politike ter sami krojijo svojo usodo za prihodnost. Županova pisarna Po razglasitvi rezultatov so se učenci in spremljevalci podali v županovo pisarno, ki jo je župan Diaci dnevu odprtih vrat primerno »pospravil«. Pozval je učence, naj ga kaj povprašajo. Vprašali so ga, katere so dobre in slabe lastnosti županovanja. Odgovoril jim je, da je dobra stvar ta, da lahko svoj volilni program in vizijo razvoja tudi uresničuješ, kot slabo lastnost županovanja pa je navedel pomanjkanje zasebnosti osebnega življenja. »Si javna osebnost in to je največja slabost, če pa to delo opravljaš z željo, da nekaj narediš, potem te slabosti potisneš na stran,« je dodal. Občina je ekipe in njihove spremljevalce tudi pogostila. Ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur v svetlo modrih majčkah je po treh letih zmago prepustila drugim. Organizator Mladinski center Šentjurje pripravil 32 vprašanj. Že tradicionalno so najprej tekmovalci reševali zemljevide. Letos so morali vpisati polna imena vseh krajevnih skupnosti ter pravilno poimenovati 13 gradov. Na območju naše občine stoji oz. je stalo kar 12 gradov, še eden pa je zgodovinsko pomemben za naše območje, čeprav danes stoji le streljaj od občinske meje. Vprašanja so bila razdeljena na dva sklopa. V prvem so se nanašala na znamenitosti občine Šentjur, znane osebnosti, zgodovino. V drugem delu pa so preverili njihovo znanje o volitvah ter o delovanju Občine Šentjur in Upravni enoti Šentjur pri Celju. Iz naših krajev V žledu obujali Afriko Oba zbora sta z afriško energijo napolnila večnamensko dvorano na POŠ Blagovna. Združena zbora. AVista in Sonce sta pripravila odličen skupni projekt. » Piše: Jure Godler » Foto: Vid Aužner V letu 2013 je postalo kar pravi hit, da se različni pevski sestavi projektno združujejo. Po tem, ko so združeni moški zbori posneli zgoščenko in izvedli nekaj koncertov, sta se povezala še dva mešana pevska zbora. Na povabilo Komornega zbora A Vista, ki ga vodi zborovodkinja Tina Pečar, so se odzvali pevke in pevci MePZ Sonce s Ponikve zborovodkinje Andreje O cvik. Skupno pot so našli v projektu Afriška maša skladatelja Nor- mana Luboffa. Afriška maša je obsegala standardne mašne napeve Kyrie, Gloria, Sanctus, Be-nedictus in Agnus Dei. Projekt so poimenovali od Afrike do nas, saj so poleg maše izvedli še nekaj spiritualov, rdeča nit pa je bila ljubezen. H koreninam S pesmijo so potovali tja, kjer se je vse začelo - na čmo celino, kjer pristno zaupanje v naravo in njene cikle oblikuje vsakdan afriškega človeka: nomada, poljedelca in celo tamkajšnjega izobraženca. »Razumeti afriško dušo je belemu človeku skoraj nedoumljivo, saj se njihov in naš svet razlikujeta po drugačnih vsebinah temeljnih življenjskih vrednot. Kdo si sploh zna predstavljati, kako pomemben in veselja, plesa ter vzklikov vre- den je dež v puščavi, če pa je nam bolj pomembna barva sedežne garniture? In kako bi si le lahko predstavljali povezanost z zemljo, ki rodi sadove, če imamo vrtove v trgovskih centrih ?« se je spraševal povezovalec programa Vid Palčnik. V veznem tekstu, ki gaje pripravila Tina Pečar, je izpostavila, daje globok smisel in ljubezen do skupnosti, ki ga ima črnski človek, ravno to, kar pogrešamo pri belem človeku, ki mu je veliko več do individualnosti. Zunaj led, notri Afrika Koncert so zaradi prenove šentjurskega kulturnega doma selili v dvorano POŠ Blagovna, ki služi kot nadomestna dvorana. Žal je organizatorjem prireditve kar precej zagodlo vreme, sneg in žled na cestah, kar se je po- sledično poznalo na obisku. V-seeno je na koncert prišlo okoli 150 poslušalcev, ki so uživali ob afriških ritmih. K pridihu Afrike sta dodali svoje tudi tolkalistki na marimbi in djembi Eva Zavšek in Neža Zdolšek. Izkazali so se tudi več kot odlični solisti Urška Pevec, Jernej Križman in Marko Golež. Na klavirju sta zbor spremljali Tamara Povh in Anja Zdolšek, na violini seje izkazala Eva Rožanc, na flavti pa Marko Golež. Po koncu koncerta so poslušalci odhajali navdušeni in kot je rekel predsednik MePZ Sonce Miha Kundih »z afriško temperaturo vam nismo ščistili ledu na avtomobilskih šipah in nismo vam očistili ceste do Šentjurja in do Ponikve, verjamem pa, da smo vam ogreli vaša srca.« Sopran in harmonika V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta za abonente Allegra, glasbenega abonmaja Knjižnice Šentjur v Ipavčevi hiši nastopila mlada virtuoza na koncertni harmoniki Nejc Grm in sopranistka Eva Černe. Nejc Grm se je s sedmimi leti začel učiti klavirsko harmoniko v Glasbeni šoli Litija - Šmartno pod mentorstvom Dušana Drobniča. Igra v različnih komornih zasedbah in orkestrih. Redno sodeluje z mladimi sklada- telji. Pevka Eva Čeme je svojo glasbeno pot začela že v osnovni šoli. Igra klavir in violino. Pela je v otroškem pevskem zborčku Domžalčki in v najstniških letih že posnela svoje prve pesmi. Svoj izjemni pevski talent je nadaljevala na akademiji za glasbo v Ljubljani, smer solo petje, pod vodstvom profesorice Alenke Drnač Bun-ta. Leta 2006 je zmagala na Bitki talentov. Leto za tem je na Emi s pesmijo "Čudeži smehljaja" zasedla dmgo mesto. (V. A.) Mladi virtuoz Nejc Grm s pevko Evo Černe. Iz naših krajev (25) Znova rekordno število odraslih bralcev Skomarska hiša je bila nabito polna. Večer poezije in glasbe Bralna značka. Vsaj štiri knjige je prebralo 178 bralcev. » Piše: Bogdan Rahten Knjižnica Šentjurje h koncu privedla peto sezono bralne značke za odrasle, v kateri je vsaj štiri dela prebralo 178 bralcev, kar je največ doslej. Leto 2013 je značkarjem zaznamovala stoletnica rojstva Ivana Potrča, Mateja Bora in Igorja Torkarja ter 80-letnica Vena Tauferja, na seznamu priporočene literature pa so bili poleg njih izbrani domači in tuji sodobni avtorji. Zaključek s podelitvijo je bil izveden tretji februarski četrtek. Glasbeni pozdrav je izvedel kvartet flavt iz glasbene šole, osrednji dogodek pa je bil literarni pogovor domačinke, literarne kritičarke, dr. Alenke Jovanovski z Iztokom Geisterjem. Da gre za plodnega pisca, ki je prejel pomembna stanovska priznanja, potrjuje, da šentjurski knjižni hram premore okrog 30 njegovih naslovov. Avantgardno poezijo je objavljal kot član konceptualistične sku- pine OHO, v zadnjih letih pa je prepoznaven kot zagovornik narave. Med razpravo je med drugim opozoril, da slovenščina premore bogat besedni zaklad, ki ga prelahko opuščamo, na drugi strani pa trend uvajanja tujk opaža celo pri jezikoslovni stroki. Narava ni produkt Pomemben del pogovora je zaznamovalo Geisterjevo prizadevanje na področju ekologije oz. zavzemanje za tiste in tisto, za kar se ne zavzema nihče. Opozoril je na dejstvo, da je splošni odnos do narave izrazito antropocentričen in obremenjen z namenskostjo njene izrabe. Na končuje občinstvu, ki je lepo napolnilo prireditveni prostor, predvajal diaprojekcijo Divjina in Kultura, kjer je prikazal, kako človekovi posegi dušijo spontano pestrost narave. AFORIZEM V Statistika V letu 2013 je imela šentjurska knjižnica 95 tisoč obiskov, uporabniki pa so si izposodili 285 tisoč naslovov. Jože Kadenšek. Ljudski pesnik iz Dolge gore se je predstavil v literarnem večeru. » Piše: Martin Mrzdovnik V Skomarski hiši v občini Zreče so v soboto, 22. februarja, na 125. literarnem večeru gostili ljudskega pesnika in glasbenika Jožeta Radenska iz Dolge gore. V svojem prvem literarnem večem je predstavil opus pesmi z naslovom »Pesmi za veselje«, s katerim se nagiba k temu, daje življenje vendarle »ena sama vesela pesem«. Spodobi se, da pesnik izbere za prispodobo življenja prav pesem, ki je enkrat radostna, drugič otožna, žalostna ... Pesmi, ki jih piše, navadno služijo veselemu druženju, a izpod njegovega peresa pridejo tudi verzi o odhajanju, o slovesu, ko je človeško srce najbolj občutljivo za bolečino. Prenaša ljubezen do poezije Jože svoj optimizem in ljubezen do slovenske besede ter glasbe tudi uspešno prenaša na svoje tri otroke. Naj mlajši Luka že rad napiše kakšno pesem, Klavdija in Klemen pa sta ta večer v družbi strica Darka z glasbo in s petjem ustvarila prijetno vzdušje na literarnem večeru. Tokrat pa je Skomarska hiša pokala po šivih, saj so se Jožetu pridružili sorodniki, prijatelji in drugi ljubitelji poezije, da mu čestitajo in ga podprejo na njegovi pesniško glasbeni poti. S spodbudnimi besedami je sokrajana in pesnika pozdravil tudi predsednik KS Dolga Gora Franc Arzenak, prišli pa so tudi člani folklorne skupine iz Dolge gore. Večerje vodila Majda Labotar in tudi druženje, ki je sledilo, je pokazalo to veselje do glasbe in plesa. Jože pravi, da bo s svojim pesnikovanjem nadaljeval, saj je zanj lepa pesem kot najlepša roža, ki nikoli ne oveni. Alenka Jovanovski in Iztok Geister sta se pogovarjala tudi o ne-odnosu do narave. Planinska mladež oživela V prenovljenih prostorih KLUMP-a (Kluba mladih Planina) se je žuralo, kot že nekaj časa ne. Glasbeniki iz Šentjurja in Lesičnega so zdmžili moči in v okviru koncerta Pod lupo pričarali pravo glasbeno popotovanje. Šentjurska akustična zasedba Gušt, ki jo sestavljajo Jernej Podgoršek, Ines Ljubej in Mojca Zupanc, se je posvetila preigravanju predvsem slovenskih melodij. Čeprav skupaj delujejo šele nekaj mesecev, so pripravili tudi dve avtorski skladbi, ki soju seveda tudi premierno predstavili. Ko se je kakšnih sto obiskovalcev dodobra ogrelo, pa je na oder stopil Sušica bend iz Lesičnega, ki na svojevrsten ska-rokenrol način že od leta 1997 preigrava znane pesmi glasbenikov vsega sveta. Trenutni člani so Janez Cepin, Aljoša Kovačič, Primož Lapornik in Robi Jazbinšek. Ime so si nadeli po lokalnem potoku, za katerega se nikoli ni vedelo in se tudi ne bo, po kakšnem ključu prestopi bregove. Obiskovalci različnih starosti so v prostorih KLUMP-a ob raznovrstni glasbi izpod rok DJ-a rajali do zgodnjih jutranjih ur. (Z.B.) Zasedba Gušt svoje pravo ime zaenkrat še išče. • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč v • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg Bar OMW Šentjur Kavarna Levada Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santa na coffee shop Kava bar Rifnik r e1 r m m ■ 1 u | p l ■- ; \ v s r0> Iz naših krajev Večno mladi zborovali Pred vajami je obvezno merjenje srčnega utripa. Koronami klub tudi v Šentjurju Društvo starodobnikov Šentjur. Na občnem zboru so pohvalili delo kluba. » Piše: Vid Aužner Za petek, 14. februarja, so člani Kluba starodobnjkov "Večno mladi” Šentjur sklicali sedmi redni občni zbor članov kluba. Klub danes šteje že 65 članov. Zbora se je udeležil tudi župan mag. Marko Diaci in skrbnik železniškega muzeja Mihael Bučar. Delovni predsednik Dušan Pungartnik je najprej pozdravil vse člane in članice ter goste. Predsednik kluba Rudi Ferlež je podal kratko poročilo o poteku dela v preteklem letu. Stalni muzej Za njimi je še eno uspešno leto delovanja kluba, saj so speljali vse planirane aktivnosti. Ob tej priložnosti se predsednik in celotni odbor kluba zahvaljujeta vsem članom, da so s trdim delom pripomogli k uspešni izpeljavi vseh prireditev. Med največjimi željami je v prihodnosti izgradnja stalnega muzeja na mestu, kjer sedaj stoji nekdanja tehtnica. V njem bi člani shranili svoja vozila, ki bi lahko bila na ogled tudi ostalim obiskovalcem. S tem bi Šentjur pridobil še en muzej v Spodnjem trgu. Sledilo je poročilo blagajnika Janeza Šibala, ki je podal poročilo o letnih prihodkih in odhodkih. Predstavnik kolesarske sekcije Peter Veber je podal poročilo o sodelovanju na večjih prireditvah. Nabavili so tudi najstarejše kolo Velociped, letnik 1886, ki je velika pridobitev za klub. Kolesarska sekcija je bila v letu 2013 zelo uspešna. Za tem je tekla razprava o vseh poročilih. Program za leto 2014 je ohranjanje premične tehnične kulturne dediščine. Glavna tradicionalna prireditev z razstavo ter panoramsko vožnjo ostaja 27. aprila v sklopu jurjevanja. Za konec je kratko besedo dodal župan, ki je klubu zaželel še veliko nadaljnjih uspehov pri vseh organizacijah. Po uspešnem zaključku upravnega obora sta sledila druženje in pogostitev. Srčno-žilne težave. Koronarni klub je ustanovil enoto v Šentjurju. » Piše: Vid Aužner Koronarni klub Celje je s pomočjo Zdravstvenega doma Šentjur ustanovil enoto v Šentjurju za pomoč bolnikom s srčno-žilnimi težavami, ki jih je vedno več tudi v Šentjurju. Celjski klub deluje že od leta 1985 in ima sedež na Gregorčičevi ulici 6. Klub se širi na enote v Laško - sedež zdravilišče, Vojnik -sedež osnovna šola, Zreče - sedež terme, kjer imajo vadbe. Arena šport Po ustanovitvi enote v Šentjurju ima enota Šentjur od 1. 1. 2014 možnost vadbe v novi rdeči stavbi športnega centra Arena šport. Koronarna skupina ima trenutno 9 članov, ki že pridno telovadijo. Želja je, da bi se jim jih pridružilo čim več, saj bi se znižali stroški vaditelja in najemnega prostora. Želijo si, da se včlanijo bolniki z boleznijo srca po operaciji srčnih zaklopk, bolniki z vstavljenim srčnim spodbujevalcem, bolniki z motnjami srčnega ritma, skratka vsi s prisotnimi dejavniki tveganja za koronarno bolezen srca in ožilja ter bolniki po preležani boreliji. Predsednik društva v Celju in tudi v Šentjurju je Zoran Leskovšek. Vsi člani kluba imajo veliko ugodnosti, kot je 40-odstotni popust za kopanje v Thermani Laško, popust za skupinsko dopustovanje konec januarja na lokaciji rehabilitacijskega centra v Moravskih Toplicah, pred poletno sezono v Poreču, v začetku septembra v Moščenički Dragi ali po dogovoru. Priljubljen je tradicionalni kostanjev piknik, razni vodeni izleti in sprehodi, kjer se s pomočjo inštruktorjev naučite nordijske hoje. Skratka vse dejavnosti po programu, ki ga pripravijo že ob začetku leta. Vadba se vrši vsako sredo ob 9. uri in traja dve šolski uri. Vaje so primerne za vse starosti in sposobnosti bolnikov. Vabljeni vsi, ki si želite telovaditi pod kontrolo višjih medicinskih sester Blanke in Vide. Za restavriranje kolesa Velociped sta prejela priznanje Vili Selič in Karel Holcinger. Okroglih sto Na predpraznični februarski petek se je okroglih sto pohodnikov zbralo na proslavi na Sedlarjevem in se odpravilo po poteh XIV. divizije. Tam sta na govorniški oder stopila Peter Mišja, župan občine Podčetrtek, in Miha Butara, ustanovni član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Prvi dan je trasa potekala od Sedlarjevega do Prevorja, kjer so pohodniki prespali. Na Prevorju so po prihodu pohodnikov, kot vsako leto, učenci POŠ Prevorje in Kulturno društvo Prevorje pripravili zabavni program. Pot so naslednji dan nadaljevali preko Planine pri Sevnici in Bohorja do vasi Zabukovje, zadnji dan pa od Okroglic preko Lovrenca do doline Gračnice. Letos je ta tradicionalni pohod praznoval štiridesetletnico, hkrati pa mineva tudi sedemdeset let od enega najslavnejših premikov iz partizanskih časov. XIV. divizija je bila ustanovljena leta 1943 na osvobojenem ozemlju. Ob ustanovitvi je štela okoli 2.000 borcev in bork. Iz Suhorja v Beli Krajini je 7. januarja 1944 proti Štajerski krenilo 1.112 borcev, 6. februarja istega leta pa so kot prva zavezniška divizija na svetu stopili na območje nemške okupacije. (Z. B.) (28) Naši ljudje ŠKMŠ. Težave in ovire premostijo z veliko pozitivne energije. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Arhiv ŠKMŠ Na Volilnem občnem zboru so študenti decembra 2013 izbrali novo vodstvo in člane organov. Predstavili so rezultate delovanja v preteklem letu in smernice za naprej. ŠKMŠ je tako v novo leto zakorakal s povsem pomlajeno ekipo, svežimi idejami in veliko zagnanimi posamezniki, ki so skupaj dober tim, ki bo aktivator in motivator vsega nadaljnjega delovanja. Predsednica je postala Ajda Kolar, kije pri svojih 20 letih najmlajša oseba, ki je prevzela odgovornost za vodenje organizacije. Končano obdobje stare ekipe je bilo razgibano na vseh področjih. Izvedli so vse tradicionalne projekte in nekaj novih, vendar se vse bolj zavedajo, da je kakovost pomembnejša od velike številke vikendov, ko se nekaj dogaja. Delovanje na veliko področjih (kultura, šport, sociala, izobraževanje itd.) prinaša določene prednosti, saj ni omejitev pri uresničitvi ideje kogarkoli, ki si to želi. Vendar se po drugi strani takšno društvo, kot je ŠKMŠ, bori z zelo veliko birokracije, ki jo nalagajo tako krovne študentske organizacije kot tudi sama država. Vseeno se s temi ovirami soočajo z veliko mero pozitivne energije in alternativnih rešitev. DEJSTVA r Največ projektov Med sedmimi mladinskimi društvi in skupinami je ŠKMŠ največje društvo z največ projekti, v letu 2013 sojih izvedli 47. Študenti in dijaki vsako leto znova izkazujejo članstvo s potrdili o šolanju, letos je v ŠKMŠ včlanjenih že 230 študentov in dijakov, kar je 20 % celotne študentske populacije v občini. Članstvo je brezplačno, člani pa pridobijo veliko ugodnosti. Šentjurske študente letos vodi mlada ekipa Prostori »V letu 2014 je ŠKMŠ že doživel nekaj sprememb. Zaradi prenove kulturnega doma smo izgubili skladiščni prostor in kulisarnico, kjer se je odvijalo kar nekaj naših projektov. Zato je naš glavni cilj, da se tekom leta za ŠKMŠ najde nov skladiščni prostor, kjer bomo lahko hranili opremo, ki jo posojamo tudi drugim društvom. Moram še dodati, da se veselimo nove dvorane v prenovljenem kulturnem domu in podstrešnega prostora, kjer bomo lahko izvedli nove projekte, hkrati pa bomo še vedno težili k temu, da šentjurska mladina v naslednjih letih vendarle pridobi večnamensko mladinsko dvorano, ki si jo zasluži,« nam je zaupala Ajda Kolar. Problematika prostorov za mlade v Šentjurju je že nekaj let izpostavljena tema, saj so potrebe glede na mladinsko dejavnost društev in mladinskega centra večje od trenutne infrastrukture. Raznolikost in inovativnost Januarja in februarja so izvedli že nekaj projektov, ki potekajo skoraj vsak vikend. Tako so takoj po novem letu načrte kovali na delovnem dnevu, odpravili so se na celodnevno smučanje v Avstrijo, Aljaž Kolar je predstavil svoje potovanje po Sred- nji Ameriki, celotna ekipa se je odpravila tudi na delovno-mo-tivacijski vikend na Ptuj, sledila sta Bovvling za pokal Moyute in Valentinov plesni maraton. Marec bodo začeli s potopisom, nato prvi petek v marcu sledi Dijaški minikoncert, za vse, željne sprostitve, pripravljajo dogodek Zdrava Moyuta - Sprosti sel, za vse ljubitelje poletov Planico 2014, konec meseca pa še turnir v biljardu. »Na področju samih projektov si želim, da se ohranijo tradicionalne prireditve s pridihom inovativnosti. Želim si tudi, da bi še več mladih spoznalo delovanje kluba in se brez zadržkov vključevalo. Najpomembneje je, da so na klubu pristni odnosi, sproščeno vzdušje in neprisiljen ter samoiniciativen red, urejena birokracija in finance,« je še povedala novopečena predsednica, kije s svojo ekipo zelo zadovoljna. Šentrock Letos zaradi prenove KD koncerta ne bo mogoče prirediti na stari lokaciji, ki so jo v preteklih letih že dodobra osvojili in organizacijsko optimizirali. »Največji zalogaj letošnjega organiziranja bo definitivno Šentrock, v organizacijo katerega se že pospešeno poglabljamo. Letos koncert selimo pod velik šotor na dostopni lokaciji v center Šentjurja. Menimo, da si naše mesto enkrat na leto zasluži večji koncert, ki bo pripeljal obiskovalce tudi iz drugih krajev, in ravno to je naš cilj letošnje leto. Največji strošek je vsekakor najem šotora, v kar smo primorani, poleg tega tudi najem WC-kabin, ograj, večjega varovanja. Izdaten strošek so tudi glasbene skupine, vendar z našimi visokimi cilji in vse večjimi apetiti obiskovalcev glasbenih prireditev mimo tega ne moremo. Presenetila nas je tudi odločitev komisije za sofinanciranje mladinskih programov in projektov, ki Šentrock kljub tradicionalnosti in veličini po kriterijih uvršča med manjše koncerte glede na razpisna merila. Letos so nam dodelili le 1.000 EUR sredstev, kar je še manj kot prejšnja leta,« pove predsednica in doda: »Naša vizija Šentrocka je, da Šentjur postane prepoznaven z organizacijo takšnega dogodka za mlade, kot je na primer Žalec. Želimo poskrbeti za glasbo, ki ni samo zabavljaška, ampak mladostno kritična, saj mladi potrebujejo neko usmeritev in razširjen pogled na dogajanje okoli sebe. Menimo, da bi morala biti organizacija takšnega dogodka v občini stalnica, ne pa le finančno breme. Zavedamo se, da bo potrebno sodelovanje in sprejemanje kompromisov z vsemi organizatorji Šentjurjevega in Upravno enoto Šentjur.« ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2014. Du5A!yQ33 urednistvo(5)sentjurskenovice.si Vesna Tanšek. V trenutku ustvarjanja obstaja le ona in njene emocije. » Piše: Jasna Romih O umetnikih ponavadi ne slišimo kaj dosti, ponavadi le ob razstavah, a ne glede na to, so pravzaprav njihova dela tista, ki govorijo o njih namesto njih samih. Vesna Tanšek je abstraktna umetnica, ki slika za svojo dušo, a njene slike se ljudi preprosto dotaknejo. Vsaka med njimi je svojstvena, pove pa vse tisto in še več, kot premore naš besedni zaklad. Čustva Po zaključeni 1. gimnaziji v Celju je bila Vesnina želja postati modna oblikovalka. Vpisala se je na študij Tekstilne tehnologije, a okoliščine so jo popeljale do zaposlitve, študija ekonomije in abstraktnega slikarstva. Ob podpori in spodbudi staršev, da svoja dela še komu pokaže, je prišlo do prve samostojne razstave v Matt-Cafeju. Ta je prevzela in navdušila tudi znanega celjskega slikarja in grahka Staneta Petroviča - Čonča. Do danes je ustvarila že več kot 120 slik, ker pa je tudi njena mlajša sestra Nina nadarjena za slikarstvo, a za bolj realistične motive, lahko morebiti v prihodnosti pričakujemo tudi njuno skupno razstavo. Fascinacija na platnu Na vprašanje, zakaj pravzaprav abstraktna umetnost, odgovarja, da nikoli ni znala niti želela slikati realistično. Mogoče ji za le to manjka potrpljenje, natančnost in doslednost. Ane glede na to, njena želja in namen je povedati vse takoj in zdaj in prav to ji izključno omogoča abstraktnost. Večina njenih slik je tako narejenih v afektu. »Z abstrakcijo najlažje izrazim vsa svoja čustva, občutke, opažanja, poglede na stvari, na svet, ki me obdaja, na ljudi, na vse krivice in resnice tega sveta,« pojasnjuje. Svojstven slog Ker abstraktne slike rojeva navdih in afekt, pred samim ustvarjanjem ni prostora za skico. Pri tem nenačrtnem slikanju uporablja edinstveno mešano tehniko. Akril nanaša na platno večplastno, najpogosteje z lopatko, saj čopičev uporablja zelo malo, nato pa še sliko kombinira s kakšnimi mozaičnimi ogledalci, steklenimi kamenčki, z lističi, s časopisnim papirjem, z bleščicami, malimi maticami idr. »Vse je stvar trenutnega navdiha,« pojasnjuje ter dodaja: »Ne maram povprečnosti in plagiatov, tako da vedno želim Slikanje »Slikanje me sprošča, predstavlja mi način življenja ... Ko slikam, pozabim na ves svet. Menim pa, da si slikar takrat, ko slikaš z dušo, v dela vložiš sebe, vse ostalo je nepomembno. A kakorkoli - z nazivom ali brez, pri nas od tega ne moreš živeti.« ustvariti nekaj unikatnega, čisto svojega.« Večinoma se poslužuje tudi diptihov ali triptihov, torej sestavljenih slik, za katere še sama pravi, da ne ve, zakaj so ji pravzaprav tako zelo všeč. Nikakor pa na njeno ustvarjanje ne vpliva moda v slikarstvu, saj je že od nekdaj zelo samosvoj človek, ki sledi le lastnemu jazu, ne glede na »čredni nagon« velike večine, kot sama pravi. Večina slik nastaja tudi ob pesmih, ki jo navdihnejo in v katerih se tako zelo najde, da jih poskuša dobesedno spraviti na platno. Interpretacija likovnega dela V njenih slikah se odraža drugačnost tudi preko tolmačenja. Posameznik si lahko namreč njeno delo tolmači iz svojega zornega kota, saj ne ponazarja točno določene stvari, kot to počne na primer tihožitje. A vsaka slika ima naslov in prav ta lahko posamezniku pomaga razbrati, kaj Vesna želeli povedati, o čem razmišlja in s čim se spopada. »Kdor zna resnično opazovati in se poglobiti, ima mojo dušo na dlani,« odkrito pove. A zmotno in napačno je sklepati na podlagi barv, ki jih uporablja, daje njen svet temačen. »Barve, ki jih uporabljam, se dajo namreč res lepo kombinirati še z neko tretjo barvo, končna slika mi pa v takem stilu deluje bolj moderno, primernejša za ta današnja minimalistična stanovanja, ki so mi tako zelo všeč,« pojasnjuje. Vabilo na proslavo Združenje borcev za vrednote znana Cvetka Jerin in Dušan Lah. NOB Šentjur organizira 15. marca, Združenje borcev vsako leto pri-na Resevni, proslavo v spomin na pravi v spomin na ta dogodek pro-tragične dogodke med drugo sve- slavo ob spomeniku padlih. Zače-tovno vojno. Letos mineva že 69 tek proslave bo ob 11. uri, slavnos-let od tega, ko je nemški okupator tni govornik bo podžupan Robert obkolil Resevno vse tja do Sveti- Polnar, program pa bodo ponovno ne in v borbi je padlo 82 bork in pripravili učenke in učenci OŠ Fra-borcev. Med njimi sta nam najbolj nja Malgaja Šentjur. Vabljeni! r Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. Martin Laubičs.p. 'jAmvcmr^ Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net GSM: 041672302 AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 Zdravje iz narave Regrat - zdrava kulinarična popestritev Navadni regrat (Taraxacum officinale). Zaradi množične razširjenosti ga pogosto imenujemo kar plevel - premalo pa se zavedamo, da v sebi skriva nešteto odlik. » Piše: Bojana Jevšenak Regrat je pravo bogastvo vitaminov in mineralov. Vsebuje več vitamina A kot korenje, več železa kot špinača, bogat pa je tudi z betakarotenom, kalijem, kalcijem in vitamini B, C in E. Že od nekdaj velja za naravni diuretik in prečiščevalec telesa. Očiščevalna kura Če upoštevamo samo izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, si bomo zgodaj spomladi (februar, marec, april) prav gotovo privoščili vsaj solato iz mladih zelenih listov. Takšno solato lahko kombiniramo z drugo spomladansko zelenjavo, npr. čemažem, koprivami, hmeljevimi poganjki ..., jo zabelimo s poljubnim hladno stiskanim oljem ali jo popestrimo z dodatkom fižola, česna, krompirja, avokada, slanine, čičerike ali različnih semen. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo je priporočljivo nabirati spomladi pred cvetenjem ali jeseni. Pri nabiranju je ne smemo raniti, da iz nje ne izteče zdravilni mleček. Ste vedeli, da lahko iz prepraženih korenin pripravite kavi podoben Regrat je vitaminska bomba, ki prežene spomladansko utrujenost in poživi od »dobrot« nasičeno telo. napitek? Nabiramo lahko korenine, zelene liste pred cvetenjem ali cvetne koške v času cvetenja. Zelo pomembno je, da posamezne rastlinske dele nabiramo ob pravem času, če hočemo, da bo zdravilnost kar najboljša. Previdnost pri nabiranju Regratu ugaja dobro pognojena zemlja, zato ga ne smemo nabirati kjerkoli. Izogibati se moramo bližnjih večjih prometnih površin, travnikom, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico NAMIG HDČ833 Steblca žvečimo Grizljanje oz. žvečenje regratovih stebelc pomaga pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja, cvetove lahko uporabimo za sirup, korenina pa je eno najboljših krepčil z blagodejnim učinkom na jetra. V vseh delih rastline je mlečni sok, kije zdravilen, čeprav zanj mnogokrat velja napačno mnenje, daje strupen. ali gnojijo z umetnimi gnojili, ter površinam, po katerih se sprehaja veliko psov. Da ne bomo šli prehitro v krtovo deželo, si lahko sami pripravimo učinkovito, vsem poznano čajno mešanico, ki jo je priporočal pater Simon Ašič. Sestavljajo jo: kopriva, regrat, rman in trpotec. Kopriva krepi kri, regrat uravnava presnovo, rman odlično vpliva na želodec, trpotec pa izboljšuje prekrvavitev. Iz enakih delov zelišč pripravimo poparek; le-ta naj stoji 10 minut, nato ga precedimo in pijemo nesladkanega 14 dni po 3 skodelice dnevno. Sadje, hi leče Ponosno sporočamo, da smo Frupi nektarji ob 50. obletnici pomladili svojo podobo. A naše bistvo ostaja mladostno! Odslej v priročnejši litrski embalaži. Naj vam veselo tečemo;) Zdravje Oreščki namesto sendviča Mnogi menijo, da velika vsebnost maščob v orehih in ostalih oreščkih pripomore h kopičenju kilogramov. Vendar raziskave dokazujejo, da je to prepričanje napačno. Ravno nasprotno! Uživanje oreščkov lahko celo pomaga pri izgubi odvečne teže. Če bi radi shujšali, je manjša pest oreščkov boljša malica kot tista z visokim deležem ogljikovih hidratov. OREHI - HRANA ZA MOŽGANE Hrana moderne dobe Orehi delujejo protivnetno in dokazano lajšajo težave, kot so astma, revmatski artritis, ekcemi in luskavica. Orehi. Vsebujejo najvišje koncentracije omega 3 maščobnih kislin med vsemi oreščki. » Pripravila: Nataša Jevšovar Oreščki zaradi svojih za organizem nujno potrebnih sestavin postajajo hrana moderne dobe. Pri nas je oreh najpogostejša vrsta oreščka, sladice z orehi so zelo priljubljene, a hkrati povzročajo zgago in prebavne težave. Orehe namreč praviloma uživamo v sladicah, poleg tega jih pospravimo v želodec večinoma po obroku, takrat jim encimi v prebavilih ne pridejo več do živega, zato se z njimi gostijo črevesne bakterije. Zaradi tega se jim nekateri izogibajo, kar je škoda, saj so v resnici zelo zdravi in imajo ob pravi kombinaciji hrane le dobre NAMIG HDCps Oreščki in semena Ne le orehi, prav vsi oreški in semena veliko pripomorejo k dobremu zdravju, saj vsebujejo skoncentrirane količine beljakovin, kalorij in hranilnih snovi, kijih rastlina potrebuje za rast. Poleg orehov sta prvovrstni izbiri še mandlji in pistacija, med semeni pa bučna in sončnična. učinke. Surova jedrca brez testa in dodatkov so odličen vir energije in esencialnih hranil, z njimi lahko obogatimo tudi sadne in zelenjavne solate. Suha jedrca lahko oživimo oziroma nakalimo. Čez noč ali vsaj za nekaj ur jih namočimo v vodo in jih čez dan pohrustamo. Tako so še bolj hranljivi in laže prebavljivi. Sproščajo in pomirjajo Orehi naj bi bili najbolj zdravi med oreški. Vsebujejo namreč največ antioksidantov in omega 3 maščobnih kislin, ki so nujne za delovanje možganskih celic. Znanstveniki so njihovo pomanjkanje pri otrocih povezali s hiperaktivnostjo in učnimi težavami. V orehih je sicer obilo maščob, skoraj 60 odstotkov, vendar so te nenasičene, zato lahko trdimo, da orehi ščitijo srce in ožilje, zmanjšujejo nevarnost srčnih napadov, preprečujejo visok krvni tlak in znižujejo raven slabega holesterola, kar so dokazale tudi številne raziskave. Popravljajo celo škodo, ki jo telesu povzročijo nasičene maščobe. Vsebujejo tudi približno 15 odstotkov beljakovin in 13 odstotkov ogljikovih hidratov. Bogatijo jih še minerali magnezij, kalcij, mangan, selen, baker in drugi mikroelementi, vitamini B, C, E in folna kislina. Pomembna snov v orehih je še elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost rakavih obolenj, in triptofan, aminokislina, ki v telesu sprošča serotonin -hormon ugodja in sproščenosti. Močan antioksidant melatonin pa omogoča boljše spanje. Orehovo olje V naravnem zdravilstvu je zelo cenjeno hladno stiskano orehovo olje, ki čisti kri in spodbuja delovanje ledvic. Uživamo ga trikrat na dan po eno žličko, uporabljamo ga lahko tudi pri solatah, omakah, desertih ter pri zelenjavnih jedeh. Vendar ga ne segrevamo, saj ne prenaša visokih temperatur in hitro oksidira. Če ga redno nanašamo na kožo po tuširanju, bo koža lepa in svilnata, izboljša tudi simptome luskavice in ekcema. Menda je uživanje hladno stiskanega orehovega olja pred obrokom eden boljših načinov za znižanje telesne teže. Pomaga tudi pri ohranjanju gibčnosti sklepov in revmatičnem vnetju sklepov. Ker ima veliko vitamina E, ki je naravni antioksidant, ščiti žile pred staranjem ter pred kuperozo oz. pokanjem žil. NAMIG IEČP3 Orehove kroglice Orehove kroglice so okusen naravni prigrizek. Pripravimo jih iz enakih delov namočenih in zmletih orehov ter rozin. Povaljamo jih lahko v kakavu ali zmletih orehih. POLOŽENO NA SRCE Marina Urbanc, mag. farm., spec., Celjske lekarne Biološka zdravila se zelo razlikujejo od klasičnih zdravil. So rezultat dolgoletnih raziskovanj in zajemajo vsa zdravila biološkega izvora. Z njihovo uporabo lahko lajšamo nekatere hude kronične bolezni. r Radio Rogla^ v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. v (32) Zdravje Nasveti za vrt gospe Marije Koristno. Prvi zelenjavni vrtiček si navadno začnemo ustvarjati že v mesecu februarju na toplem in svetlem mestu, na okenski polici. » Piše: Bojana Jevšenak Že začetki prvega pomladnega meseca običajno ponudijo toplejše sončne žarke, ki poleg prvih spomladanskih cvetlic na dan izvabijo tudi vrtnarje in seveda gospo Marijo, ki se z vrtnarjenjem ukvarja že več kot 60 let. Že v februarju V začetku meseca februarja lahko na toplo, svetlo in primemo vlažno mesto posejemo semena paradižnika (zgodnje in pozne sorte), paprike, jajčevca ter drugih toploljubnih rastlin. Semena posejemo v pripravljeno mešanico vrtne zemlje in kupljene zemlje za sajenje. Ko mlada rastlinica naredi prvi par pravih listov, nastopi čas za pikiranje. Če so sadike prevelike, paradižnik kasneje slabše raste in rodi. Priporočljivo je, da mladim paradižnikom odščipnemo nekaj najdaljših koreninic in tako rastlini omogočimo, da bo lahko razvila močnejši koreninski sistem in se lepše razvijala. Domača semena paradižnika si lahko sami pripravimo že prejšnje leto. Iz zdravega, zrelega paradižnika najprej odstranimo sredico s semenjem, nato semena temeljito očistimo in osušimo ter shranimo v suhem in temnem prostoru (uporabimo lahko kvalitetno papirnato vrečko). Na enak način pridobimo tudi semena paprike. Zelenjava pozimi Jeseni posajena in presejana zimska krhkolistna solata posavka je zelo hvaležna in na mraz odporna sorta, ki nam že zelo zgodaj spomladi začne delati glave. Če motovilec posejemo septembra, ga bomo lahko kljub zelo nizkim temperaturam uživali skozi celo zimo, pa tudi spomladi. Tudi radič je odlična jesenska zelenjava, ki zaščitena s kopreno odlično prenaša mraz. Čez zimo ostanejo na vrtu tudi por, topinambur, črni in beli koren, brstični ohrovt... Kdaj sadimo? Zgodaj spomladi lahko posejemo zgodnje sorte solat, kot sta majska kraljica, berivka in ameriška rjavka, čebulček, spomladanski česen, pa tudi zgodnje sorte stročnic - bob in grah. Česen ptujski spomladanski in čebula ptujska rdeča sta kvalitetni slovenski avtohtoni sorti. Med prve spomladanske setve spada tudi setev peteršilja, korenčka in redkvice, špinače, blitve, pora, zelja (varaždinsko zelje je najboljša sorta za kisanje) in rdeče pese (sorte s podolgovatimi gomolji so manj zahtevne in dajejo večji pridelek). Motovilec - zdrava solata, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu. DEJSTVA Žajbelj - zaščita pred čebulno muho Če želimo našo čebulo zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, ki se začne nekje sredi aprila, moramo na to misliti že v času setve. Dan pred setvijo čebulčke namočimo v močan žajbljev čaj, ki ga pripravimo tako, da 2 pesti žajbljevih listov kuhamo 30 minut v 5 litrih vode. ŽAGA CUGMAJSTER d.o.o. CESTA V ŽELEZNIK 8 • 3215 LOČE W 4 ■Mhi*. info@vročipeleti.si gsm * 041 751 208 Kronika Pozor pred sumljivimi prodajalci Na Policijski postaji Šentjur so bili v taktu z omenjenimi osebami samozaščitno zadnjem času nekajkrat obveščeni o tuj- obnašajo, torej da omenjenih oseb ne spu-cih, ki v prodajo ponujajo v prodajo razne ščajo v stanovanja in naj v primeru zazna-izdelke (posteljnino, nože, posodo ...), ter ve tovrstnih oseb, obvestijo PP Šentjur ali jih nekaj tudi izsledili. Ker določeni »pro- pokličejo na 113. Priporočljivo je, da si dajalci« pri tem izvršujejo tudi kazniva poskušajo zapomniti registrsko označbo in dejanja, občane naprošajo, da se pri kon- vozilo, ki ga omenjeni uporabljajo. Če opazite sumljive osebe, ki prodajajo razne izdelke, pokličite na 113. (slika je simbolična) Zagorel avtomobil Dramlje, 13. 2. - Ob 19.43 je na izvozu dovali so gasilci PGE Celje, PGD Dramlje iz avtoceste Dramlje v občini Šentjur za- in PGD Lokarje, ki so zavarovali kraj, gorelo pri motorju osebnega vozila. Posre- pogasili požar in odklopili akumulator. Voznik kombija je bil lažje poškodovan, (foto: pge ceije) Kombi v tovornjak Pletovarje, 3. 2. - Na avtocesti smer Celje-Maribor, pred predorom Pletovarje, je prišlo do naleta dveh vozil. Kombinirano vozilo je trčilo v zadnji del tovornega vozila. Udeleženi sta bili dve osebi, voznik kombija je lažje poškodovan. Na kombiju je nastala večja materialna škoda. Kombi je prevažal sode s tekočino na vodni osnovi, po trku je eden od sodov začel puščati. V odpravljanju posledic je sodelovala tudi ekipa PGE Celje. MINI KRIMI Ni vrnil Občan je 28. januarja prijavil, da mu znanec, kateremu je posodil denar, zneska v dogovorjenem roku ni vrnil. Pozabljeno-vrnjeno Pred enim od stanovanjskih blokov je občan 29. januarja našel radijsko zvezo. Policisti so preverjali pri službah, ki bi jo lahko uporabljale. Na koncu je bila vrnjena lastniku. JRMI. V družinskem krogu je 30. januarja prišlo do tako hudega prepira, da so morali posredovati policisti, ki so zaradi kršitve javnega reda in miru kršiteljici izdali plačilni nalog. JRM II. V eni od prodajaln v Šentjurju je 31. januarja občanka kršila javni red in mir ter prodajalno zapustila pred prihodom policistov. Plačilni nalog so ji izdali na domu. Nudili pomoč Zaradi nenavadnega obnašanja osebe so občani poklicali na po- moč. Na kraju je bilo ugotovljeno, da oseba potrebuje zdravniško pomoč, policisti pa so zdravstvenemu osebju nudili tudi asistenco pri hospitalizaciji osebe. Zaseg vozi la I. Policisti so naleteli na voznico, ki je upravljala avto v času ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Vozilo ji je bilo zaseženo. Spor med predajo Na »tržnici« je prišlo do nesoglasij med bivšima partnerjema, in sicer med predajo otroka. Prepir se je stopnjeval do stopnje, da so policisti izrekli ukrep prepoved približevanja, zoper osumljenca pa bo podana kazenska ovadba. Naftarji S parkirišča tovornjakov so neznanci iz dveh vozil odtujili okoli 550 litrov nafte. Berača Pred trgovino Hofer sta beračila Slovaka. Enega so oglobili, dragega pa v skladu o zakonu o prijavi prebivališča opozorili. Spravljali bodo les V noči na 13. februar so neznanci v Šentvidu pri Planini odtujili vitel za les. Lastnika so z omenjenim dejanjem oškodovali za 700 EUR. Zaseg vozi la II. Policisti so pri nadzoru cestnega prometa ustavili voznika, ki ni imel vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bil zasežen osebni avtomobil in zoper njega podan obdolžilni predlog. JRM III. Policisti so posredovali v zasebnih prostorih, kjer je »rabuko« delala pijana partnerka. Alergičen na radar Na znani točki pri kmetijski šoli voznik policistom, ki so nadzirali hitrost, ni želel ustaviti. To je storil po nekaj kilometrih zasledovanja, pri postopku pa ni hotel izkazati svoje identitete, odklonil je preizkus alkoholiziranosti, povrhu pa je žalil in se upiral uradnim osebam. Več uničenega kot odtujenega Na Planinskem Vrhu je bilo vlomljeno v vikend, kjer je storilec s samim vlamljanjem povzročil veliko škode. Odtujil je le vrtalni stroj v vrednosti okoli 100 EUR. Odpeljali prikolico Lastnik lahkega priklopnika iz Doro-polja je 15. febmarja ugotovil, da ga nima več pod kozolcem. Gre za starejšo prikolico črne barve, domače izdelave. Razstavili traktor V noči na 16. februar je nekdo iz parkiranega kmetijskega traktorja znamke FIAT odtujil več hidravličnih in mehanskih elementov, hladilnik motorja in nekaj stekel iz kabine. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 2.000 EUR. Hitri prsti Oškodovanka je 17. februarja v Špara pozabila denarnico in prenosni telefon, kar je izkoristil neznani storilec, ki sije omejeno prilastil. Ko se je oškodovanka po dveh minutah vrnila na kraj, je bilo že prepozno. Škode je za okoli 700 €. 1irn|i n til il V 0)036200252 urednistvo@sentjurskenovice.si Nepremičnine Prihova - Grušovje, prodani kmetijsko zemljišče 4.180 m2 (travnik 2.348 m2, vinograd 869 m2, gozd 963 m2), sončna lega. Možen tudi nakup dela nezazidanega stavbnega zemljišča. Telefon 041 613 012. V najem oddam opremljeno dvosobno stanovanje v Zrečah, 54 m2, s kletjo. Pritličje, balkon, popolnoma obnovljeno, čudovita lokacija, blizu term. Telefon 041 642 040. Prodam dvosobno stanovanje z balkonom, 51 m2, na Nušičevi ulici v Celju, v manjšem bloku. Cena: 52.000 EUR. Telefon 031 373 629. V najem oddam opremljeno stanovanje v Podčetrtku. Telefon 031 240 984. Prodam nov in opremljen enosobni apartma, 30 m2 + 8 m2 balkona, na otoku Pag (kraj Mandre), od morja oddaljen 120 m, klima, eno parkirno mesto. Cena: 52.500 EUR. Telefon 041 505 838. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si, 040 209 960. 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen balkon, prodam. Telefon 031 613 319. Prodam hišo v Slovenskih Konjicah ali menjam za hišo ali vikend v okolici Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah. Telefon 031431 690. V Slovenskih Konjicah ugodno oddam opremljeno 2-sobno stanovanje v zasebni hiši, vseljivo s 1/3 2014. Informacije v večernih urah 031 616 960. V Podčetrtku - Aqualuni ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Telefon 041 355 756. V okolici Rog. Slatine po simbolični ceni oddam 3 ha travnikov in 1 ha njive. Telefon 030 270 642. V Rog. Slatini oddam novejšo hišo. Cena 200 EUR + stroški. Telefon 041 771212. V Rog. Slatini, v Žiberniku prodam 1-sobno stanovanje, 1. nadstropje, 46 m2, obnovljeno, opremljeno, urejena zemljiška knjiga. Cena 45. 000 EUR. Telefon 041 329 335. Oddam 1-sobno, 35 m2, in 3-sobno, 90 m2, stanovanje z garažami v Rogatcu. Telefon 040 333 112. V Rog. Slatini (nasproti nekdanje pralnice) oddam zgornjo etažo dvostanovanjske hiše z lastnim vhodom. Telefon 040 296 022. V središču Rog. Slatine prodam lokal, 22 m2, z opremo in zalogo. Cena 80.000 EUR. Telefon 031 621 706 ali elektronski naslov mirko.justin@gmail.com. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno 1-sobno stanovanje in garsonjero. Telefon 031 407 915. Trosobno opremljeno stanovanje v Slovenski Bistrici, prodam. Telefon 040 260 582. Vozila, deli 4 lepo ohranjene letne pnevmatike za škodo felicio na 13-colskih platiščih prodam. Telefon 041 472 828. Renault grand scenic, CDI, letnik 2005, črne barve, prodam. Telefon 051 254 880. Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Traktorski hidravlični cepilnik za drva prodam. Telefon 041 711 783. Trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj, 4 tone, s štirimi pokončnimi valji, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodani. Telefon 041 506 823. Prodam puhalnik Tajfun na traktorski ali elektromotorni pogon. Telefon 031 239 682. Delo Iščem delo: pomoč v gospodinjstvu, čiščenje. Telefon 031 777 140. Iščem kakršnokoli delo: pomoč starejšim, varstvo otrok. Telefon 040 581 412. Iščem delo: pomoč starejšim. Telefon 051 641 955. Živali Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke in bele, lahke, prodam. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Telefon: 031 461 798, 070 270 438, 041 582 119, 5471 244, 5472 070. Prašiče, težke od 30 do 100 kg, ter breje mladice prodam. Možen prevoz. Telefon 041 423 571. Piščance, žive ali očiščene, prodam. Telefon 02 81 81 991 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica. Prašiče, težke od 30 do 250 kg, ter odstavljene rejene svinje, primerne za suhomesnate izdelke, prodam. Prašiči so hranjeni z domačo hrano, primerni za zakol ali nadaljnjo rejo. Kupcu jih brezplačno dostavim. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Prašiče, težke od 120 do 140 kg, ugodno prodam. Telefon 041 848 584. Pujske, težke od 30 do 70 kg, prodam. Telefon 041 838 081. Mlade in stare nesnice, kozje mleko in prepeličja jajca prodam. Telefon 051 417 542. Prašiča, težkega 190 kg, domače reje, po 1,50 EUR za kg žive teže, prodam. Telefon 070 702 774. Prašiče, težke od 50 do 140 kg, prodam. Telefon 051 205 432. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 05 81. Podarim mladi udomačeni muci in eno odraslo muco. Telefon 051 259 324. Prodam 6 tednov staro teličko simentalko. Telefon 031 443 117. Kupim telice in krave za zakol, kupim bike nad 500 kg. Telefon 031 832 520. Odkupujem vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Kupim vse vrste jalovih krav in telic. Plačilo takoj, v februarju najboljše plačilo. Telefon 041 544 270. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Telefon 040 179 780. Kupim krave in teličke za zakol ter bikce in teličke od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 351. Stiki Iščem bodočo ženo. Star sem 32 let, prihajam iz Savinjske doline. Vse dodatne informacije po telefonu: 040 975 070. Iščem žensko staro od 48 do 55 let, ki bi se sčasoma preselila k meni. Ne iščem ne lepote, ne bogastva pač pa pravo srce. Telefon 051 779 523. Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. Razno Slama, velike bale, 400 kg, 2,4 x 1,2 x 1 m, pšenična suha, rez 10 cm, cena: 129 EUR/tono + 9,5 % DDV, za krave mlekarice. Palača, d.o.o., Ul. 6. junija 12a, 1295 Ivančna Gorica. Telefon 041 56 00 68. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm, na paleti 1,8 m), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Bukova drva dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm prodam, lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Rumeni muškat in mešano belo vino prodam. Telefon 040 789 779. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti 1,8 m) prodam. Možna dostava. Telefon 041 504 987. Hlodovino oziroma deske, oreh, sliva, hruška, češnja, kupim. Telefon 041 317 987. Dekorativni kamen, 100 m2 ali manj, prodam. Možna dostava. Telefon 051 660 180. Krmni krompir prodam. Telefon 041 813 807. 80 komadov sladkega sena v kockah, suhe deske in fosne 1,5 m3 prodam. Telefon 03 5774 806. Bukova drva, razrezana na 25, 33 ali 50 cm, na paletah, 70 % suha, prodam. Možen prevoz. Telefon 040 835 966. 6 kuhinjskih stolov, dobro ohranjenih, v barvi bukve prodam. Cena 60 EUR. Telefon 040 755 662. Otroški igralni komplet 10 v 1, mere 107 x 61 x 80 prodam. Vsebuje: nogomet, biljard, šah, hokej, ping pong ...Telefon 040 755 662. Silažne bale, seno, prodam. Telefon 031 302 861, 041 326 554. Domačo slivovko in domače vinsko žganje prodam. Telefon 041 262 462. Pet silažnih bal - seno in obračalnik pajek Sip spider 230 na dve vreteni, kot nov, prodam. Telefon 041 698 443. Prodam drva, kamion 13 m3. Možna dostava. Telefon 041 544 270. Kupim brejo kravo, navajeno na pašo. Prodam domačo slivovko, cena 6 EUR/1, prodam različne stare predmete. Telefon 040 583 765. Kupim ovce. V okolici Rog. Slatine vzamem v najem travnike in njive. Telefon 040 207 933. Prodam kakovostno belo mešano vino sort sauvignon in chardonnay, cena 1,20 EUR/1. Prodam seno v kockah, cena 2,50 EUR/kom. Telefon 031 722 620. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Zbiram stare avtomobilske radije in gramofonske plošče. Telefon 041 524 950. Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160, 03 571 80 80. DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI- VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail. com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www. kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. fi dn Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 1 ’ sp' Borba za obstanek bo krčevita KK Tajfun. Predstave šentjurskih košarkarjev še vedno zelo nihajo. » Piše: Bogdan Rahten » Foto: Jure Godler Po lepi zmagi nad Zlatorogom, ki je nadaljeval s serijo zmag, so imeli košarkarji Tajfuna težak razpored, a so obenem zaradi pokalnega premora lahko intenzivno trenirali. Tudi sicer so s fizičnega pogleda treningi pri Ediju Dželaliji napornejši kot pri predhodnikih. V-seeno se to pri igri še ne pozna, saj sta bila poraza na gostovanjih dokaj prepričljiva. K sreči boginja Fortuna Šentjurčanov ni povsem zapustila, saj so proti novincem z Obale osvojili edino februarsko zmago. Po zadnjih dveh tekmah prvega dela se bo začela liga za obstanek, kjer se bo dvakrat tedensko dvokrožno merilo šest ekip. Prvi mesti, ki vodita v četrtfinale, sta teoretično še vedno dosegljivi. Vseeno bo treba vse moči vpeti, da se ne pripeti neposreden izpad, kamor vodi zadnje mesto, ali kvalifikacije za obstanek, kamor vodita (pred) predzadnji mesti. Pregled tekem 1. 2.: Helios : Tajfun 86:67 (19:10, 12:17, 26:20, 29:20); Primorac 16, Pelc 12 ... Po uvodnem naletu prvou- vrščene ekipe so gostje ujeli priključek in ga držali do 23. minute. Do konca so Sagadinovi zlagoma povečevali razliko, njihovo delo pa je olajšala izključitev Uroša Veličkoviča, ki je prejel dve nešportni napaki. 15. 2.: Tajfun : Portorož 68:67 (16:14, 21:16, 20:20, 11:17); Držič 20, Veličkovič 17, Zimic 13 ... V izenačenem srečanju je v prvem delu šentjursko barko odlično vodil Veličkovič, ki je ob koncu tekme postal žrtev sodnika Mateja Spendla, kije razburjal maloštevilno publiko. Emir Zimic je Primorce strašil z blokadami (6), odlična partija pa B3ČP3 Lestvica: 1. Helios 14 (zmag) / 2 (poraza), 2. Rogaška 13/3,3. Hopsi 11/5,4. Grosuplje 9/7, 5. Zlatorog 8/8, 6. Portorož 7/9, 7.-8. Maribor NKBM in Slovan in 5/11, 9. -10 Tajfun in Elektra 4/12. IM5P3 Razpored: 1. 3. (sobota, 19.30): Tajfun : Elektra 5. 3. (sreda, 19.00): Rogaška : Tajfun h8ČQ33 Pokalni naslov tudi šentjurski V finalu Pokala Spar je prvič doslej prvo mesto osvojila ekipa Krke iz Novega mesta. Njen član je tudi Šentjurčan Luka Lapornik, kije tako osvojil prvo lovoriko. je uspela Ivanu Držiču, ki je nadomestil izpad ostalih krilnih igralcev. V zadnji sekundi je gostujoči igralec Igor Tratnik zgrešil čisto polaganje za zmago. 22. 2.: Grosuplje : Tajfun 97:68 (31:14, 27:24, 19:14, 20:16); Veličkovič 18, Pelc 16, Držič 13 ... Gostitelji, ki se pod taktirko Šentjurčana Dejana Mihevca borijo za ligo za prvaka, so odlično začeli in obenem sprovocirali enega boljših tajfunovcev v zadnjem obdobju, Držiča, da je prejel tehnično napako. Gostje so bili sicer podrejeni v vseh elementih igre. Šentjurčani tretji v Vojniku Naši mladi nogometaši so se 15. in Kranj in NK Miklavž. V nedeljo pa so 16. februarja udeležili nogometnega se za odličja pomerili fantje selekcije U-turnirja za selekcije U-9, U-ll in U-13 13 kjer so se najbolje izkazali nogome- v Vojniku. V dveh dneh se je med sabo taši NK Šmartno ob Paki. Šentjurčane je pomerilo kar 25 ekip in kar 260 otrok iz zastopala tudi mlada ekipa pod vodstvo skoraj celotne Slovenije. Nastopile so Rajka Čatra, ki se je na turnirju odlič-tudi ekipe Celja, Kranja in ostalih večjih no odrezala in v svoji kategoriji zasedla mest, ki sicer nastopajo na naj višjem ni- odlično tretje mesto. (J. G.) voju. V soboto dopoldne so se pomerile ekipe selekcij U-9 in popoldne še U-ll. Mladi nogometaši so na turnirju osvojili Prehodni pokal sta osvojili ekipi NK bronaste medalje. te V — ( A*? im* Sl • S? k 1 - IV -1 L Začeli z atletsko ligo Mladi atleti so začeli s Ko- dih atletov, ki so se pomerili v zaslužene diplome in plišaste Eneja Vehovec Pondelak, zjansko atletsko ligo, ki jo tretjo treh prilagojenih atletskih disci- igračke. Zmagovalci prvega Andraž Švigelj (Ul2), Maja sezono organizira Atletski klub plinah mnogoboja v telovadnici, kroga so postali: Kristina Plan- Planko, Blaž Pavlič (Ul4) ter Šentjur. Na prvem izmed štirih Najboljši so prejeli iz rok starej- ko in Aljaž Pečnik (U8), Sara Anamarija Zore in Tadej Le-tekmovanj je nastopilo 59 mla- ših uspešnih atletov AK Šentjur Trebovc, Žiga Kolar (U10), nart (Ul6). 2. prvenstvo Šentjurja v veleslalomu Na drugem prvenstvu občine Šentjur v veleslalomu na Golteh, ki ga je organizirala Športna zveza Šentjur, so letos nastopili tudi osnovnošolci. Udeležba tekmovalcev je bila nasploh skromnejša. Na- Najboljši Deklice do 15 let: 1. mesto: Maša Crajžl, OŠ Hruševec Šentjur. Dečki do 13 let: 1. mesto: Urban Crajžl, OŠ Hruševec Šentjur. Dečki do 15 let: 1. mesto: Lovro Vodušek, OŠ Franja Malgaja Šentjur. ši najboljši so bili skoraj praviloma med prejemniki medalj na odprtem prvenstvu Savinjske, ki je potekalo hkrati z našim prvenstvom. Prvi trije so prejeli zaslužene medalje iz rok Simona Mansuttija. 33(833 Člani in članice Moški: 1. mesto: Andrej Zeme. 2. mesto: Bojan Bračko. 3. mesto: Simon Mansutti. Dame: 1. mesto: Romana Bračko. 2. mesto: Monika Lenič. 3. mesto: Zdenka Kerš. Monika Lenič, Romana Bračko in Bojan Bračko, Andrej Zeme in Zdenka Kerš. Simon Mansutti. Ločani znova najboljši ob Sotli V zimski futsal ligi v Podčetrtku je v pretekli sezoni sodelovalo 11 ekip, prepričljivo najboljši pa so bili znova člani ekipe Loka Okrepčevalnica Gajšek Vulkanizer-stvo Mulej. Iz njihove ekipe prihaja tudi najboljši strelec Matjaž Vojsk, ki je mreže nasprotnikov zatresel 17-krat. (B. R.) Loka Okrepčevalnica Gajšek Vulkanizerstvo Mulej je zmagovalna ekipa zimske lige. Razredčeni fosilumovci Varovanci trenerja Matjaža Šnabla so se na pomladanski del sezone začeli pripravljati 18. januarja. Zaradi vremena in ne-možnosti uporabe telovadnice je kar nekaj časa trajalo, da so lahko začeli vaditi z žogo na zelenici. Kadrovsko se je ekipa skrčila, saj sta z igranjem prenehala Anže in Urban Jevšenak, zaradi študijskih obveznosti ne morejo računati na Jureta Bedka, Boruta Kopinška in Žigo Leskovarja, medtem ko je vratar David Sitar odšel v tujino. Mnogi dmgi zaradi šolskih oz. delovnih obveznosti ne trenirajo, kot bi morali. Zaradi tega so pri klubu tudi odpovedali priprave v Istri. Tako mlado ekipo bodo dopolnili še z nekaj mladinci. V dosedanjih treh pripravljalnih tekmah so se pomerili z mladinci Šampiona (poraz z 1:3) in člani Mons Claudiusa (zmaga s 3:1) ter Rogaške (poraz z 1:4). Prvo srečanje nadaljevanja ligaškega tekmovanja v 3. SNL - vzhod bo 22. marca, ko bo v Šentjurju ob 15. uri tekma s ptujsko Dravo. (B- R-) (38) Šp< »To je moj prvi dom!« Slavko Pečenko. Portret legende klubske košarke v Šentjurju, ki po 37 letih ostaja brez funkcije. » Piše: Gašper Andrinek Sedel je na svojem stolu v kotu dvorane, na koncu domače klopi. No, bolj stal kot sedel. Predvsem zaradi silnega pritiska na sodnike. Kadar ga niso upoštevali, pogosto ga niso, je še v istem trenutku zalučal stol v kot. Gledalec navadno tega ni videl, ker se je to dogajalo takrat, ko je bilo dogajanje na drugi strani igrišča. Potem sije prislužil tehnično napako, ampak ni odnehal, dokler ga ni ustavil trener. Vendar tega nikoli ni delal iz hudobije ali predinovske neprevidnosti. Preprosto je iz njega izžarevala ljubezen. Do kluba. Do igralcev. Do Košarke. Slavko Pečenko je eden izmed ljudi, ki dobesedno poosebljajo klubsko košarko v Šentjurju. Kot mnogi, je tudi on začel in končal z igranjem pri mlajših selekcijah. »Kmalu sem ugotovil, da moje fizične predispo-zicije niso ravno za ta šport in sem opustil igranje ter se vrgel v tehnične stvari, organiziranje, itd.,« se spomni svojih začetkov. Kasneje je opravil trenerski izpit pri znamenitem Janezu Drvariču in treniral vse mlajše selekcije v klubu. Z mladinsko ekipo seje celo uvrstil na finalni turnir v Murski Soboti. Že takrat si je prislužil kakšno tehnično napako. »Sojenje mlajših selekcij je pač že od nekdaj na slabem nivoju in sedaj ni nič boljše,« brezkompromisno zatrdi. Sodniki so bili vedno njegova nočna mora. Vse funkcije V klubu je opravljal vse funkcije. Nekaj časa je bil tudi predsednik kluba. Vseskozi je njegova največja vrlina povezovanje ljudi in improvizacija, kar je v začetkih delovanja kluba prišlo zelo prav. Bil je tudi uradni napovedovalec. Povabili so ga na žensko polfinalno tekmo, kije bila še v stari dvorani v Šentjurju. Zgodilo se je celo to, da je pred tekmo po mikrofonu predstavil obe ekipi, sedel na trenersko klop, na koncu pa kot uradni predstavnik podpisal zapisnik. Še vedno je ponosen na dekleta za zapisnikarsko mizo, ki so bila tako organizirana, da so včasih kar sama pripravila tekme in on sploh ni vedel za njo. Spomni se, da so se takrat, ko še ni bilo mobilnih telefonov, dobivali vsak petek, ali pa seje vozil od ene do druge, da jih je spomnil na tekmo. Pred dvajsetimi leti je Petra Lapornika štirinajst dni vsak dan do zgodnjih jutranjih ur prepričeval in pregovarjal o nesmiselnosti dveh klubov v tako majhnem kraju, kot je Šentjur. In da imajo oni že dolgo tradicijo, poleg tega so pa že v drugi ligi. Na koncu sta se kluba združila in nastal je nov klub - Kemoplast Šentjur. Sedem let je trajalo, da so se z dna uvrstili v prvo slovensko ligo. Ob vprašanju, kaj mu je takrat rojilo po glavi, se najprej zamisli in preprosto ostane brez besed. »Tega se ne da opisati, enostavno, bilo je izjemno.« Takratni največji uspeh kluba je prinesel nove organizacijske zalogaje, vendar »Slavcu« ničesar ni predstavljalo ovire. Delal je v Alposu, od šestih do dveh, potem pa skoraj takoj v dvorano. »To je moj prvi dom,« pove ponosno. Svoje življenje je posvetil košarki. Prva liga Uspehi po vstopu v prvo ligo niso izostali. V ekipo, ki je vsa leta bazirala na domačih igralcih, so začeli prihajati tudi tujci. Sčasoma je prišel tudi prvi Američan, ki se ga dobro spominja. Pove, da so ga nameravali novembra, dva meseca po prihodu v Šentjur, poslati nazaj na letalo. Vozovnica je bila že naročena. Nato pa je Jimmie Lee Hunt eksplodiral in kmalu postal ljubljenec šentjurskega občinstva. Naslednje leto je bil najkoristnejši igralec, prvi strelec lige in tudi prvak v zabijanju. Zadnja leta je bil Slavko Pečenko v veliko pomoč trenerju, ki je najbolj zaznamoval šentjurski košarkarski prostor. Damjan Novakovič je večkrat prišel in odšel iz kluba. Prišel je kot igralec in tukaj tudi zaključil kariero. Sledili sta tudi dve veliki trenerski obdobji. V sezoni, ko je bil na klopi sosedskega rivala v Laškem, je klub skoraj izpadel iz prve lige (za letošnjo sezono bi lahko rekli, da se tako zgodovina ponavlja). Tega se dobro spominja. »Navadil se je odnosa kluba in klub se je navadil nanj, kar je bila ena izmed napak,« pove in opiše, da je Novakovič vedno vse delal sam - od menedžerskih poslov, do treniranja. Kolikor so mu pač dopuščale finance. Novi trenerji tega pač ne počno. Skromen Nikoli se ni hotel posebej izpostavljati za zasluge, ki jih je opravljal v klubu. Čeprav je bil pred časom deležen tudi priznanj za dolgoletno delo, ostaja skromen. V trenutni sezoni je začel svoje delo kot običajno. In če Huntu tistega novembra ni bilo treba zapustiti kluba, gaje Slavko Pečenko novembra moral. Prvič po 37 letih je brez funkcije v klubu. O tem nikakor noče polemizirati in nikogar posebej omenjati. Trenutno je hišnik na hruševski šoli in je še vedno vsakodnevno povezan s parketom, kjer se je nekoč slovenska košarkarska reprezentanca prebila čez kvalifikacije za evropsko prvenstvo, za kar ima tudi on delček zaslug. Njegova košarkarska pot ni omembe vredna zgolj zaradi tega, ker sedaj prvič spremlja ekipo s tribune, ampak bi si jo zaslužil že mnogo prej. Ni popoln in je delal tudi človeško zmotljive napake - tudi kakšna plača je šla za tehnične napake na tekmah. Vendar ima posebno lastnost povezovanja skupine posameznikov. In on je bil vse prej kot košček v mozaiku kluba. On je bil okvir, da mozaik ne pade narazen, on j e bil tisti, ki seje prepiral z upravo za boljše pogoje igralcev, on je bil tisti, proti katerim so se igralci naprtili, vendar jih je kasneje spet združil, on je bil tudi tisti, zaradi katerega je Olimpija padla v Šentjurju pred tako polno dvorano, da so gledalci skoraj podrli oder Televizij e Slovenija, kije prenašala tekmo. Marčevsko državno prvenstvo v krosu Atletski klub Šentjur bo 15. marca gostil državno prvenstvo Slovenije v krosu. Na ta dan se bodo pri nas pomerili ne le najboljši slovenski tekači, ampak bodo prireditev popestrili s številnimi stojnicami, kjer bodo od 10. ure dalje ponudniki športa in zdravega življenja predstavili različne izdelke ter storitve. Ob 12. uri se bo pričelo tudi uradno državno prvenstvo v krosu, tri ure kasneje pa se bodo lahko v tem priljubljenem teku čez dm in strn pomerili tudi rekreativci. Prireditev bo na športnih površinah OŠ Hruševec Šentjur. Vabljeni vsi ljubitelji teka. (J. G.) Valentinovo (39) RAZMIŠLJANJE Športnik leta aii tujec leta? » Piše: Gašper Andrinek V naši ljubi občini se bliža prireditev z donečim naslovom Športnik leta 2013. Dogodek, ki naj bi v osnovi nagrajeval predvsem dosežke šentjurskih športnikov, že nekaj let ne odseva realnosti. Razpis za najboljše posameznike namreč predvideva, da morajo ti biti člani klubov, ki imajo sedež v občini Šentjur. Tako se že vrsto let dogaja, da naslove najboljših v opaznem deležu pridobivajo tisti, ki sicer so del šentjurskih klubov, vendar s Šentjurjem druge zveze praktično nimajo. Šentjurčani, ki zastopajo barve kakšnega drugega kluba, zaradi boljših pogojev treniranja, ali pač nimajo ustreznega društva za njih v tem okolju, pa se lahko dobesedno obrišejo pod nosom, kljub temu da so presegli uspehe lokalnih tujcev. In takšnih uspešnih športnikov ni malo, več kot ducat jih je, ki se lahko pohvalijo z zelo vidnimi rezultati! Povsem upravičeno je, da se ti športniki počutijo doma nezaželeni in diskriminirani. Kakšno podporo in zgled dajemo potem mladim in perspektivnim, če v rangiranje za naj športnika ne more priti npr. državni prvak v veleslalomu? Po drugi strani j e prav smešno, da se nekateri pritožujejo, da je priznanj preveč. In zopet pride na dan slovenska (šentjurska) zadrtost, ko se pogleda ne da razširiti in kot dirkalni konj galopiramo v neskončnost. Državni prvak! In mu ne privoščimo priznanja športnika leta? Zdaj si pa predstavljate, da Čma na Koroškem ne proglasi Tine Maže za športnico leta, ker ta ne trenira v Črni! Po naših informacijah so člani komisije, ne prvič, želeli spremeniti razpis. Vendar njihove roke ostajajo zvezane z gordijskim vozlom zaradi nekoga, ki je znova zagrozil z bojkotom prireditve. Vsekakor ga za fair-play ne moremo nominirati, že kar nekaj časa ... ŠKMŠ. Maraton na Valentinov petek. » Piše: Saša Rečnik » Foto: arhiv ŠKMŠ Čeprav je Valentinovo za božičem najbolj komercialni praznik v modernem svetu, je vseeno lepo, če na določen dan nekomu posebej izkažemo ljubezen. To lahko storimo z voščilnico, darilcem, objemom ali s poljubom. Študentski klub mladih Šentjur sije na ta dan, 14. februarja, zamislil prav posebno počastitev praznika ljubezni. Plesni maraton V Vaškem hramu so organizirali Valentinov plesni maraton s skupino Sekstakord. Sekstakordovci, ki sicer niso bili v popolni zasedbi, so preigravali zabavne in zimzelene melodije. Kmalu se je na plesišču trlo parov. Študentje so poleg srč-kastega vzdušja predpisali tudi pravilo za oblačenje, tako so mladi in stari prišli »opedenani« v kravatah in dekleta v petkah. S tem študentje nadaljujejo tradicijo dogodkov, ko poskrbijo za bolj sofisticirano zabavo, spomnimo se na »Šminke in petke; srajčka in kravata« ter lanski »Pomladni ples«. Ajda Kolar in Lucija Gajšek, ki sta bili organizatorki večera, sta z odzivom in obiskom zadovoljni, obljubljata pa še več podobnih tematskih večerov. Pozabili niso niti na tiste, ki svoje sorodne duše še niso našli, in odredili mizo za samske, kjer bi tekom večera lahko preskočile kakšne iskrice. Miza za samske je vseeno samevala, ker se fantje raje zadržujejo za šankom, dekleta pa v skupinicah na plesišču. Nagradili so najbolj vztrajen par, zmagovalca Valentinovega plesnega maratona sta bila Mojca in Koni Kolar, ki sta tudi lastnika lokala. Podelili so tudi naziv »mačo večera«, ki ga je prejel tisti, ki je na plesišču zavrtel največ deklet. Mačo večera je postal Blaž Tisel. Študentje so praznik ljubezni dobro počastili in obljubili, da bodo dobro voljo širili še naprej, ne samo na predpisan dan v letu. Valentinov vikend z ansamblom Smeh Kavarna Center. S koncertom so se spomnili vseh zaljubljencev. » Piše: Vid Aužner Valentinovo ali praznik svetega Valentina, ki se praznuje 14. februarja, je dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. V Kavarni Center so izkoristili priložnost in omogočili vsem mladim, da popeljejo svoje partnerje in prijatelje na zabavo in ples. V soboto zvečer so v goste povabili mlad ansambel, ki je na glasbeni sceni že kar dobro poznan. Kljub velikim dogodkom, ki so se vrstili okoli nas, so kavarno obiskovalci zapolnili v lepem številu. Smeh Ansambel Smeh sestavljajo Andrej, Jure, Miha in Žiga. Prihajajo iz širše okolice Velenja. So štirje mladi fantje, ki jih družita pozitivna energija in ljubezen do glasbe. Skupaj so začeli igrati aprila 2011. Tako bodo letos spomladi dopolnili tri leta skupnega sodelovanja. Ljudje jih poznajo po živahnosti in energiji, ki ju dajejo na odru. Pohvalijo se lahko s kar nekaj dosežki, predvsem z udeležbo na festivalu Štever-jan 2013, kjer so dobili kar dve nagradi, in sicer za najboljšo melodijo festivala za pesem “Brez tebe” in za najboljšo trio zasedbo. Poleg tega si v velik dosežek štejejo to, da imajo ogromno nastopov. Kamorkoli pridejo, ljudje prepevajo njihove viže, saj jim je to eden izmed najlepših trenutkov. Tako je bilo tudi na omenjeno soboto. Sme-hovci ne igrajo samo narodnozabavnih viž, zelo dobri so v zabavni rock sceni, saj igrajo na več inštrumentov. Posvetijo pa se vsaki glasbeni želji, ne glede na zvrst. Za konec še tale pregovor: Smeh je pol zdravja, za ostalo polovico pa poskrbijo člani z odličnim žurom. M r Post v življenju kristjana S pustom sklenemo norčije, s pepelnično sredo pa vstopimo v postni čas. Letošnje leto je velika noč pozno, 20. aprila. 25. aprila je najbolj pozen možen dan praznovanja velike noči. Velikonočni praznik je določen v kombinaciji luninega in sončevega koledarja — praznuje se na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je začetek postnega časa določen glede na veliko noč. Postni čas je duhovna priprava na obhajanje velike noči. Pepelnica je 46 dni pred veliko nočjo in je vedno v sredo. Potni čas ima 40 postnih dni in šest nedelj. Vse nedelje imajo tudi svoja posebna imena. Prva je kar prva - Invocabit, druga je kvatrna — Reminiscere, tretja je brezimna - Oculi, četrta je sredpostna — Laetare, peta je tiha - Judica in šesta je cvetna nedelja - Dominica in palmis. Pepelnica je dobila ime po pe-peljenju. Na pepelnico duhovnik pri sv. maši blagoslovi pepel iz lanskoletnih oljčnih vejic in drugega zelenja, blagoslovljenega na cvetno nedeljo. Duhovnik vsake- mu, ki pristopi k pepeljenju, naredi križ na čelo in reče: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« Možno je reči tudi besedilo, ki je bilo v navadi do drugega vatikanskega koncila: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Cerkvena zapoved nam pravi: »Posti se zapovedane postne dni!« Po drugem vatikanskem koncilu, po letu 1964, je sledeča postna postava. Pepelnična sreda in veliki petek sta posebej zapovedana postna dneva. Kristjani se ta dva dneva zdržimo v hrani in pijači in tudi v drugih dobrinah. Postna postava nam za pepelnico in veliki petek nalaga brezmesno hrano. Jesti smemo le trikrat na dan in to samo enkrat do sitega. Vse postne petke je zapovedan zdržek od mesa — tudi na delovnem mestu in v šoli (izjema so le bolniki). Tudi vse petke (dan Jezusove smrti na križu) med letom je priporočen post, zdržek od mesa ali kakšna druga oblika posta. Prav je, da se v postnem času vzdržimo kakšne razvade: kajenja, preobilnega alkohola ali sploh alkohola, sladkarij, hrupne družbe, predolgega gledanja televizije, igranja igric na računalniku in podobnega. Pred drugim vatikanskim koncilom je bilo veliko več posta. Zdržek od mesa je bil vsak petek. V postnem času se je ves čas od pepelnice do velike noči uživala brezmesna hrana, tudi ob nedeljah in praznikih. Tudi svinjska mast za zabelo ni bila dovoljena. Poleg postnega časa in vseh petkov je bil post še na kvatrne dni (štirikrat letno), na vigilijo (bilo) pred binkoštmi, na vigilijo pred praznikom Marijinega vnebovzetja, na vigilijo pred praznikom vseh svetih in na vigilijo pred božičem. Postni čas nas tako vabi, da se zdržimo hrane in mnogih drugih prijetnosti. Lahko bi rekli, nas vabi, da izpraznimo sebe in se odpovemo počutnosti ter pripravimo v svojem življenju mesto za Boga. Zato nas pepeljenje vabi, naj se spreobrnemo in zares verujemo Evangeliju. Cerkev nas vabi k spreobrnje- nju ne samo s postom. Vabi nas tudi s premišljevanjem Jezusovega trpljenja, branjem Božje besede in z vabilom k dobrodelnosti. Bogoslužje Cerkve je obogateno s posebno skrbnim izborom branja Božje besede pri sv. maši. Prav tako nas vsa mašna besedila vabijo k zresnitvi življenja. Posebno mesto v molitvenem bogoslužju imata molitev žalostnega dela rožnega venca in molitev križevega pota. S premišljevanjem Jezusovega trpljenja premišljujemo tudi o sebi, o svoji grešnosti in o neizmernem Božjem usmiljenju do grešnikov, tudi do sebe. Cerkvena zapoved nam v postnem času tudi nalaga, da pred veliko nočjo opravimo zakrament sv. spovedi in da ob veliki noči prejmemo sv. obhajilo. Tako s prejetjem sv. spovedi in sv. obhajila obnovimo in potrdimo svojo resnost živeti kot kristjan. Želim vam vsem blagoslovljen post in lepo duhovno pripravo na veliko noč. Z vami skozi generacije. Iz leta v leto, že 150 let. 4» banka celje www.banka-celje.si Prosti čas (3) Tam čez mavrico Nekega dne sva s prijateljem sedela na terasi naše naj ljubše kavarne in občudovala najlepši del natakarice. Kava se je prelevila v prijetno ohlajeno točeno, pa potem še eno, pa še eno in dan je dobil popolnoma druge barve. Tudi sonce na nebu se je skrilo in nenadoma se je ulilo, tako da smo zapustili teraso. Nič pretresljivega, nekaj minut dežja in spelje bilo lepo. Na nebu se je naslikala prečudovita mavrica. »Poglej to,« sem rekel. »Poglej, kako lepa mavrica. Le kaj je na drugi strani?« »Boč,« je odvrnil prijatelj. Nasmejala sva se in nadaljevala debato o gospodarstvu, ekologiji in lakoti v Afriki. No, ne bom lagal, o ženskah sva se pogovarjala. Ugotovila sva, da je tam zunaj eno veliko bojišče. Morje samskih, ki se borijo za pozornost. Da bi ja vsi bili opaženi, osvojeni, dobili nekaj trenutkov sreče v svoje, preden za večno odidejo s tega sveta. Ponudba je velika, prav tako je veliko povpraševanje. Mar ni to nekaj lepega? Če bi vsi sedli za mizo in si razjasnili stvari, ne bi nihče bil osamljen in vsak bi našel nekoga, s komer je kompatibilen. Tako pa še nekateri sanjarijo, iščejo pocukrano ljubezen, ki jim bo spodnesla noge, medtem pa ne » Piše: Tom Costo opazijo simpatičnega osebka, kijih opazuje za sosednjo mizo. Včasih ne znamo uživati v trenutku ter venomer upamo, da nas nekaj lepega čaka na drugi strani mavrice. Upanje nas poganja, a ponavadi ne prinaša zadovoljstva v danem trenutku. Mar si res preveč želimo? Bodi to, kar si. Sproščenost in izvirnost je najbolj privlačna!! Prijatelj je videl, da sem se nekoliko preveč zamislil, kar se mi pogosto dogaja. Dejal je nekaj, kar si bom za zmeraj zapomnil: »A bova še eno ?« L A , Kdo pravi, da kulturni lobi ni močan. Remontovci stojijo pred gradbiščem in se sprašujejo, ali stole not ali stole ven. Ko bomo energetsko sanirali našo največjo šolo, se začne nov krog sanacij. Med prvimi bo na vrsti šola v Hruševcu. Zakaj si naši gasilci tako močno želijo novih gasilnih avtomobilov, če jim pa motorne žage pridejo večkrat bolj prav, pa še bistveno cenejše so? Če gasilcem kmalu ne posodobimo gasilske opreme, bodo na intervencije začeli hoditi peš, v trenirkah in z vedri vode v rokah. V Žled je bil vsaj za nekaj dober - za odlične fotografske posnetke. Na razstavi umetniških del v galeriji Zgornji trg se ve, kdo ima besedo in kdo reče, kdaj se lahko igra in kdaj ne. Šentjurčani smo ponovno v samem vrhu. Tokrat se je med »top ten« davčnimi dolžniki znašlo tudi šentjursko podjetje. 5»* Kdo ali kaj je milijonar? Na zahodu je to človek, ki je ustvaril uspešno podjetje. Pri nas je pa to človek, ki je uničil uspešno podjetje. Matični podatki UE Šentjur Umrli so: Hugo Salobir iz Dobja pri Planini, star 78 let; Jera Cah iz kraja Kortine, stara 85 let; Marija Pajk iz Celja, stara 89 let in Franc Simonič iz Turnega, star 69 let. 5nčfj33 Naslednja številka Šentjurskih novic izide 2. aprila 2014. Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner, Bojana Jevšenak Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041677 561, Suzana Zorič 031 658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Zlato pravilo vsakega odvetnika: Klient je nedolžen, dokler mu dokazano ne zmanjka denarja. Razbil sem ogledalo in sedaj naj bi me čakalo sedem let nesreče. K sreči mi je moj odvetnik zagotovil, da me bo spravil skozi s tremi leti. Milijarder se je ločil od svoje žene in potem so n-juni odvetniki živeli srečno do konca svojih dni. Otroško pismo Lidlu: »Prosim, prenehajte dajati oblačila v oglase. Moja mama potem to kupuje, jaz pa moram nositi. Zato prosim, nehajte.« Rad prebiram horoskop. Edino tam imam ljubezen in službo. ® Pri verouku vpraša učitelj: »Katera božja zapoved se nanaša ne to, kako se moramo obnašati do svojih bratov in sester?« Janezek: »Ne ubijaj.« ® Žena v trgovini z moškimi oblekami: »Rada bi možu kupila kravato, takšno, ki bi poudarila njegove oči.« Prodajalka: »Vsaka kravata lahko moškemu poudari oči, samo dobro jo je treba zategniti.« ® Vrhunec ljubosumja: »Halo, kje si?« »V cerkvi.« »Daj mi župnika na telefon.« Ko imam ljubico, vedno kupim mačko in ji dam ime ljubice, da imam izgovor, če se kdaj zagovorim. Včeraj pa je žena prinesla domov mal-težana in mu dala ime Marko. Sedaj pa sedim in razmišljam. e Po prometni nesreči pripeljejo na urgenco bolj okroglo punco. Zdravnik: »Povejte mi višino in težo!« »175 cm in 55 kg.« »Poslušajte, gospodična, tukaj ste na urgenci in ne na Facebooku.« (42) Prosti čas ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. a™™ urednistvo@sentjurskenovice.si ulL°A4}33 SLAVNOSTNA DVORANA NASTOPI PONOČI OSEBNI ZAIMEK ODPADEK OD LITINE JUŽNO AMERIŠKA TOVORNA GENOVSKI ADMIRAL (1468-1560) IZRAELU AMERIŠKI TENISAČ (JOHN) SESTAVIL: LAST NAŠE DRŽAVE (ž. SP.) MESTO NA ŠVEDSKEM POSLANEC IZ RADEČ MATJAŽ NIZOZEMSKA ANG. MESTO RIMSKA 50 ANGLEŠKI GLASBENIK (1940-1980) EVROPA- NEKDANJA ROKODELSKA DELA DOMA SAMOSTOJNI PODJETNIK DEDNA ZASNOVA SOUTH ISLAMSKI NASLOV ZA PRINCA MLEČNI EVA IVANC SIBIRIJI MOŠKI IZLOČEK TOVORNI NAJBOLJŠA SLOVENSKA SMUČARKA KOŠČICE NAZIV FOSFOR ŠPANIJA RUSKO ŽENSKO (ORIGINALNO) ZAČETEK PREBAV. TRAKTA PIJAČA STAR. SLOVANOV KISIK NIKLEJ ŽRTVENIK JOO ALUMINIJ POT, CESTA OTOČJE MED ALJASKO IN KAMČATKO BIVŠI JAPON. PRFMIFR AVSTRIJA OTOŽEN TON. NAČIN JOULE JUGO ZAHOD DESNI PRITOK ELEKTRIČNI BOR BIVŠI FR. TENISAČ JANNICK RIMSKA 1 EGIP. DOLŽIN. FITZGERALD KENNEDV PREDLOG USTANOVITELJ KORINTA RIMSKA 5 NARODNA REPUBLIKA SARAJEVO PLATINA PERZIJSKI (519-465 P.N.Š.) VEZNIK KAUU DUŠIK ASTRONO- POVELJNIK PRED TROJO KRALJ (ŠAH) Srečni nagrajenci decembrske številke so: Cvetka Vrečko iz Dobja, Milan Leskovšek z Grobelnega in Marija Drame s Ponikve. Nagrade, ki jih poklanja Gostišče Lesjak, boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Vulkanizerstvo Mulej. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 26. marca 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skenirani kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@sentjurskenovice.si. ------------------------------------------- iMAREC Nagradna križanka ^33i 1 Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:________ E-pošta: ______ Kuhamo z VAMI Recept marec Mesna pita s špinačo Sestavine: • 1 zavitek listnatega testa • 1 čebula • 4 stroke česna • 2 žlici olja • 300 g mletega mesa • 150 ml mleka • sol, poper • Vi zavitka zamrznjene pasirane špinače • piment v prahu • nariban muškatni orešček • 100 g kremnega sirčka • 150 g naribanega sira Priprava: 1. korak: Listnato testo razvaljamo in z njim obložimo namaščen pekač za pito (premera 26 cm). Ob robu testo privzdignemo. Testo po dnu z vilicami večkrat prebodemo. 2. korak: Čebulo in česen na drobno sesekljamo. Segrejemo olje in na njem popečemo mleto meso. Dodamo čebulo in česen ter prepražimo. Prilijemo mleko ter začinimo s soljo in poprom. Dodamo zamrznjeno špinačo in jo med mešanjem odtalimo v mesni omaki. Po okusu začinimo še s ščepcem pimenta in muškatnega oreščka. Primešamo sirček in omako malo pokuhamo. 3. korak: Mesno maso razporedimo po listnatem testu in jo posujemo z naribanim sirom. Pito pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija približno 20 minut. Postrežemo lahko toplo ali hladno. Žongler^ clty7center l/se najboljše 4. marec ob ' - . A • ^.. Nagrade in krofi za najbolj izvirne maske! CX9>**** Hotel Slovenija WELLNESS • 3-urna odrasla karta za bazen: 5 € • 3-urna otroška karta za bazen: 3 € • 3-urna odrasla karta za bazen in savne: 8 €. KRISTAL SPA KOZMETIKE AFRODITA Vrhunske kozmetične storitve, celodnevno razvajanje v kombinaciji s hotelskim \vellnessom. KAVARNA KRISTAL CAFE Dnevno sveže sladice, kava Illy, naravni sokovi, animir glasba v čudovitem ambientu. Dobrodošli vse dni v letu! Hotel Slovenija, Celjska cesta 1, Rogaška Slatina, T: 03 811 5000 www.hotel-slovenija.net Vabljeni, da lep večer dneva žena, v soboto, 08. 3. 2014, preživite ob živi glasbi in v prijetnem vzdušju v Gostišču Štorman Šempeter. Obvezna rezervacija. Vsem gostjam bomo podarili odlično darilo. T: 03 / 703 83 00 E: info@storman.si Malice, kosila, slaščice, torte po naročilu, poroke in cateringi ‘MŠCHELIHI Dc^CmoDn [pm©\5™KaG,D[k dud ^Dod [pDotfDšcE vuii£9UNIjOF 03)746 1100 Sjouki Kleber ŠMARJE 819 0240 ItniUGESTOIIE Kormoran © KiA\murxt REIAMIC KOD ^5.3.^^5!5* Objnakupu 4rqumTMICHELIN poaarimOoBONrZ^TG.GRlV^O NOVO! - shramba kompleta gum 15 EUR - struženje diskov in menjava zavor. TEHNIČNI 20 let strokovnosti in tradicije Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo V zavarovanja za vse zavarovalnice V homologacije v* kontrolo tahografov Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 1% 89 450 Delovni čas Pon - pet od 7. do 19. ure Sob od 7. do 12. ure (Po)polno življenje *** LSJj D Z LU ”S > >M O z O a Ql (PO)POLNO ŽIVLJENJE (priloga), marec, april 2014 Priloga časopisov Celjan, Novice, Rogaške novice, Bistriške novice in Šentjurske novice. Izdalo podjetje NOVICE, d.o.o, Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03 428 16 60 Telefaks: 03 428 16 65 NE SPREGLEJTE ... Otroci so se nekdaj najbolj razveselili opotičenega kruha Brez butaric ni cvetne nedelje Tudi v domove za starejše prihaja pomlad 13 Po kredit ali lizing? 14 Pomladne barve za več energije 16 Obleka je obraz človeka, vozilo pa lastnika Enodnevni, družinski ali solo, izobraževalni izleti... 24 10 idej za spomladanski sprehod 28 Dobra priprava je ključ do uspeha 35 Pozitivno in veselo v pomlad 38 Za lepo kožo je pomembna tudi hrana 40 Divje sredi mesta 43 Pomlad na celjskih osnovnih Šolah Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo 50 Popolna poroka kljub omejenemu proračunu 52 Sveži trendi za pomlad in poletje 56 Barvita pomlad tudi na krožniku 58 Urednik: Nejc Mihelak, urednik@celjan.si; nejc. mihelak@radiorogla. si Računalniški prelom: Uroš Štruc, Matjaž Šreki Oglasno trženje: Aleš Gaber, Ludvik Kovše, Peter Klima, Jasna Gačnikar, Alenka Vodušek, Dani Hribar, Sandi Jurkovič. Fotografije: Nataša Mtiller, Fotografska agencija Sherpa, MK Photography, Agencija Urlep, dokumentacija časopisa Celjan Sodelavci: Metka Pirc, Nataša Jevšovar, Katja Peci, Urška Jazbec, Ljudmila Conradi, Uroš Urlep. "'JI Naročite CELJANA in izberite še EWE0L®! Katero bo vase? Darilni bon v trgovinah Tuš Celodnevni vstopnici v Thermani Laško BON Darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga boste lahko izkoristili v trgovinah Tuš. BON V celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško -skupna vrednost 32 evrov. BON Bon za frizuro v vrednosti 25 evrov, ki ga boste lahko izkoristili v frizerskem salonu Fantazija v Celju. — V Pohitite! Število nagrad je omejeno! r — _____________ _ I DA, želim postati naročnik tednika CELJAN. CELJAN je časopis, ki izhaja vsako sredo . Izbral SGITI darilo Št.Z Cena izvoda je 1,70 evra. Polletna naročnina | --— - znaša 44,20 evra. Moje ime in priimek: Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili ■ naročeni na časopis Celjan) in vplačajo polletno I naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: CELJAN, Miklošičeva 5, 3000 Celje, p.p. 344. | Telefon 03/ 428 16 60 in info@celjan.si Naslov: Telefonska številka: ti d- vi Li L E-poštni naslov: I Lastnoročni podpis: L _ _ __ __ J frTerme Ql i m i a; Pogostitev 100 ljudi ZA2 POSEBNE PRILOŽNOSTI ‘Praznujte z nami! Prirejate praznovanje birme ali prvega obhajila? Organizirate družinsko srečanje, proslavljate kakšno obletnico, rojstni dan ali kakšen drug pomemben dogodek? gostišče ‘Lipa vabi manjše in večje skupine Ne glede nato, kakšna je vaša posebna priložnost, rezervirajte pogostitev pravočasno in v Gostišču Lipa bomo poskrbeli, da boste pri nas doživeli nekaj posebnega, brezskrbnega, prijetnega in seveda okusnega. Pogostitev za do 100 ljudi | Na izbiro 7 različnih jedilnikov | Možnost posebne dekoracije slavnostnega prostora Možnost žive glasbe | Prostorna terasa in igrala v bližini za najmlajše vubljbvU, v CiotfižcZ' Lvfzm/ VEČ INFORMACIJ: 03 829 78 25 ali gostisce.lipa@terme-olimia.com Premagajte pomladansk utrujenost.. SAMO 9 c! SAVNANJE | med 19.00 1 *S*rs jr i i * ■ Delavska hranilnica d.d. Ljubljana ČLANI GASILSKIH DRUŠTEV ! PRIDRUŽITE SE ŠTEVILNIM KOMITENTOM DELAVSKE HRANILNICE HRANILNICA NUDI ČLANOM GASILSKIH DRUŠTEV NASLEDNJE UGODNOSTI: . najugodnejše poslovanje z OR na slovenskem bančnem trgu, ki se kaže v najnižji ceni vseh plačilnih storitev, nekaj storitev pa je tudi brez provizij (bankomati, dvigi in pologi gotovine), • dve leti brez stroškov vodenja novo odprtega osebnega računa člana gasilskega društva, potem pa je strošek 1,00 EUR (20% nižje od veljavne tarife DH), • plačevanje položnic za člane gasilskih društev, imetnikov osebnega računa z rednimi prilivi v hranilnici, samo 30 centov, • plačila z bančno kartico MasterCard z odlogom plačil in možnostjo nakupa na obroke do 12 mesecev, • MasterCard kartico prvo leto brez nadomestila, nato 10 EUR letno, • za člane, imetnike osebnih računov z rednimi prilivi v hranilnici, nudimo: - zelo ugodne potrošniške kredite do 10 let z obrestno mero od 6M euribor + 3,40 % do 6M euribor + 3,60 %, - zelo ugodne stanovanjske kredite do 30 let z obrestno mero od 6M euribor + 2,20 % do 6 M euribor + 3,20 %, - vse kredite brez stroškov odobritve, - zavarovanje kreditov urejamo s hipoteko, poroštvom in lastnim zavarovanjem, - mesečni stroški vodenja kredita so 1,5 EUR, • ugodne dijaške in študentske kredite za šolanje otrok gasilcev, z odlogom vračanja kreditov za čas šolanja, • ugodnejše varčevalne obrestne mere za člane gasilskih organizacij, za 0,3 odstotne točke od rednih veljavnih obrestnih mer hranilnice, • ugodno 5,0% pokojninsko varčevanje v hranilnici, za člane gasilskih organizacij in njihove družinske člane, • DARILO: prvim 100 članom, ki odprejo osebni račun z rednimi mesečnimi prilivi plače in hkrati sklenejo pokojninsko varčevanje, hranilnica pripiše na pokojninski varčevalni račun 25 EUR, • brezobrestne kredite za počitnikovanje in oddih v slovenskih termalnih zdraviliščih in turističnih organizacijah, v katerem koli letnem obdobju, • brezobrestne kredite za oddih v izbranih turističnih organizacijah hrvaške Istre. Oglasite se v naših poslovnih enotah: Celje, Miklošičeva 4, tel.: 03 620 93 80, Rogaška Slatina, Prvomajska ulica 29A, tel.: 03 620 05 50, Slovenska Bistrica, Trg svobode 22, tel.: 02 620 93 50, s Slovenske Konjice, Stari trg 12, tel.: 03 620 05 60, 1 Žalec, Ulica Savinjske čete 5, tel.: 03 620 94 70, f vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. ° Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si E. pošta: info@delavska-hranilnica.si Vizitka podjetja Objave sodišč Blokade računov Zastopniki Bonitetna ocena Finančni podatki bizi si m 11:11 bizi.si Varna prihodnost vašega podjetja PRIJAVA NOV uporabnik Poslovni imenik bizi.si vam omogoča spremljanje dnevno osveženih: Najbolj obiskan poslovni imenik vedno pri roki! • blokad TRR-jev in objav stečajev, • bonitetnih ocen ter likvidne sposobnosti podjetji Naložite si aplikacijo in preverite! za kar 180.000 slovenskih podjetij. Branibor Club Najstarejši lokal v središču Celja, kjer se bogata preteklost prepleta z dinamičnim dogajanjem za vse okuse in generacije. Ne glede na zgodovinsko obdobje, je lokal vedno ohranil status trendovskega lokala. S prenovitvijo in obnovo starega dela, tako imenovane konjušnice, v Branibor Club in dvorišča v pokrito teraso je lokal dobil novo osveženo podobo. S svojim retro-modernim ambientom je trend-ovski, hkrati pa topel, domač in brezčasen. O tem, da Branibor Club kljub svojim letom zna ohranjati igrivost, priča edinstvena pokrita zunanja igralnica za otroke, kjer lahko v okviru otroških delavnic svojo domišljijo sprostijo najmlajši. Branibor Club pod svoje okrilje sprejme vse generacije, dogajanje pa prilagodi različnim okusom, razpoloženjem in priložnostim. Je kavarna z dušo, ki se ob večerih prelevi v prizorišče različnih družabnih dogodkov (koncertov, stand-up predstav, potopisov), ob vikendih pa v najbolj dinamično plesišče v mestu. Branibor Club je mesto v malem, ki svoj prostor nameni tudi poslovnim dogodkom in srečanjem za zaključene družbe. Savinjski dolini so poleg butare uporabljali še pušeljc, leseni žegen, okoli Ljubnega so butare imenovali potice. Na veliki četrtek za tri dni utihnejo cerkveni zvonovi, v petek ni maše, na podeželju se je ta dan začelo praznovanje. Na polju se ni več delalo, na Štajerskem so pravili, da je ta dan zemlja mrtva. Veliki petek je bil najstrožji postni dan, marsikje so se postili tudi v soboto. Velika noč kot najstarejši in največji krščanski praznik je pomembno vplivala na izbor jedi v prazničnem času. Povsod na Celjskem je bil v tem času na velikonočni mizi beli kruh, ki na splošno po drugih koncih Slovenije ni bil nujno sestavni del žegna. pimiui IJK.UVUIU Recent Velikonočni žegen so na Celjskem ^ ^. sestavljali prekajeno svinjsko meso ZQ Ql©lujO ali kos prekajene govedine, kuhana Do nedavnega so ponekod na velikonočno jajca, hren in na vrhu košare velik soboto jedli t. i. alelujo. Gre za posebno jed iz repnih olupkov, juhe, moke in ocvirkov ali zaseke. To so jedli v spomin na veliko lakoto v prvi polovici 19. stoletja. Alelujo v različnih krajih pripravljajo različno, Vlado Šlibar nam je zaupal enega od receptov: 1 kilogram repnih olupkov operemo in jih tri dni namakamo, vsak dan jim zamenjamo vodo. Olupke skuhamo v vodi, kjer se je kuhalo suho meso, nato jih odcedimo in sesekljamo. Prilijemo jim juho, ki smo jo prej podmetli z malo moke in ji med mešanjem prilili vrelo vodo. Jed lahko zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. orehov kolač ali potica, ponekod pa tudi kruh. Slednji je imel pri velikonočnem žegnu pomembno v vlogo, saj ne gre pozabiti, da je |1 kruha v tistih časih v vsakdanji 11 Dan po pustu, na pepelnično sredo, se začne prehrani primanjkovalo. Na V velikonočni krog, ki se sklene na veliko velikonočno nedeljo je vsak član ' noč. Korenine tega praznika so v starejših družine dobil del žegna, to je kos obredjih, navezuje pa se na starejši judovski mesa ali klobaso, v Savinjski dolini praznik pasho, judovsko veliko noč, ki je tudi kos želodca, jajce in kos potice. Na ^ spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske Celjskem so na velikonočni ponedeljek sužnosti. Etnolog Vlado Šlibar iz Pokrajin- gospodinje otrokom delile 'brateče', to je skega muzeja Celje že desetletja raziskuje buhteljne z orehovim nadevom, običaje, povezane s hrano, z njegovo pomočjo pa smo pokukali tudi v tradicijo ButOTO j© pOtlCO na Celjskem. Tudi praznovanje cvetne nedelje ima svoje Beli kruh je bil značilen za veliko noč na predhodnike v starejših verovanjih, ki jih je Celjskem. Če družina tega stroška ni zmogla, krščanstvo prekrilo s svojo šego. Povezana so gospodinje spekle kruh iz soržične ali je z vrstami svetega rastlinja, od dreves in druge socialnemu statusu družine dostopne moke. Če kruh ni bil povsod sestavni del žegna, je bil kolač obvezen. Gre za opotičen boljši kruh, ki so ga gospodinje nadevale jiKt, z različnimi nadevi. Kot pravi Šlibar, je bil jM najbolj cenjen orehov, če tega hiša ni zmogla, pa so uporabili lešnikov, rožičev in tudi ajdov nadev. »Šarkelj je bil lahko zelo velik, celo tako, da je pokrival celotno dno košare, v kateri so nosili žegen. Boljši in opotičeni kruh sta ob teh praznikih morala biti na mizi in tega so si predvsem otroci v časih, ko je pogosto primanjkovalo celo vsakdanjega kruha, najbolj želeli,« pripoveduje Šlibar. Mačka kruha ni dobila Velikonočnega žegna je bil delež tudi studenec, v okolici Celja so namreč tudi vanj vrgli košček blagoslovljenega kruha. Tega so ponekod v naših krajih dali celo živini v hlevu in drugim domačim živalim, tudi psu, le mačka ga ni dobila. grmov do zelišč in cvetlic, ki naj bi varovale pred strelo in drugimi ujmami, pospeševale rast, plodnost, odganjale zle sile in bolezen. V krajih na Celjskem so različno poimenovali oblike zelenja. V Celju so jo imenovali butara, okoli Šoštanja vejnik, od Laškega do Zidanega mostu rep, v ■farrr spodnji Po germanski mitologiji je ravno zajec tisti, ki znese velikonočno jajce. (Po)polno življenje (Po)polno življenje KMEČKA ŠUNKABKS KOŽO 3,99 €/kg PREKAJENA VRATOVINA 3,99 €/kg JUNECJA PRŠA 2,99 €/kg KMEČKO ; PLEČE (on nakupu dobite še 12 jajc zastonj) 4,50 €/kg / TATARSKI BIFTEK 15,82 €/kg ZAMRZNJENA ZORJENA PLJUČNA DO 2KG 9,98 €/kg TELEČJA REBRA 4,99 €/kg K Akcija velja do 20.4.2014 MESO IZ TUNKE 4,95 €/kg Pragersko 'lEpsSir- KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96 €/KG Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-l 50 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Uušt J(FINGUST PREDSTAVLJAMO Družinsko podjetje FINGUŠT Začetki družinskega podjetja Fingušt segajo v leto 1988, ko so začeli poslovati s prvo mesnico. Kakovostno delo in odličnost njihovih proizvodov se je v četrt stoletja obrestovala z vse večjim zaupanjem kupcev. Danes imajo lastno proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov ter šest svojih mesnic. Te so v Celju, na Pragerskem, v Slovenski Bistrici, v Rušah in dve v Mariboru. V podjetju je zaposlenih okoli 45 delavcev, ki delajo v proizvodnji s sodobno tehnologijo. Kaj ponujajo? V njihovih mesnicah boste dobili najrazličnejše vrste svežega in pripravljenega mesa, polpripravljenih jedi in široko paleto kvalitetnih mesnih izdelkov. Preverite! Zdaj vam dajejo še en razlog za obisk - podarjajo vam par Fingu-štove domače klobase. Brezplačno jo boste dobili, če boste izrezali spodnji kupon in ga izročili v njihovi mesnici v Celju, ob Cesti na Ostrožno, ki je v teh dneh pred velikonočnimi prazniki še bolj bogato založena. Preverite! Pravijo, da se v Mesnicah Fingušt kupuje dobro in poceni. DARILO ZA VAS! Zdaj vam dajejo še en razlog za obisk, saj lahko s spodnjim kuponom brezplačno prevzamete par Finguštove domače klobase. V Celju ob Cesti na Ostrožno 22, se nahaja že 22. leto Mesnica Fingušt. Oglasno sporočilo Sicer pa je podjetje Fingušt Mesnine Štajerske prepoznavno po vsej državi. Vsak dan namreč oskrbujejo tudi več sto različnih odjemalcev; med njimi so trgovske družbe, menze, restavracije in gostilne ter hoteli širom Slovenije. Podrobneje o ponudbi podjetja pa na spletni strani www.fingust.si Kako do tja? 1TORE f i S 8 ITI — I BREZPLAČNA Kupon izrežite in ga do 20. aprila 2014 v poslovalnici Celje zamenjajte za brezplačno Finguštovo domačo klobaso. Ena oseba lahko koristi en kupon! rez butaric ni cvetne nedelje Obredi cvetne ali oljčne nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja. Po vzorcu tamkajšnje liturgije so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni po drugem vatikanskem koncilu. Obred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi nesemo v cerkev. Zelenje, oljčne vejice in različne vrste butar, verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. V cerkvi je nato med mašo slovesno branje ali petje pasijona, odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob. Oljka - simbol miru in sprave Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se zaključi v bogoslužnem prostoru. Jezusa so pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na ' prostem in se zaključi v bogoslužnem prostoru. Cvetna nedelja je tudi dan, ko mnoge skupnosti tekmujejo, kdo bo naredil večjo ali lepšo butaro. izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo izpovedujejo vero v odrešenika v podobi posvečenega kruha in vina. Tudi v domove za starejše prihaja pomlad m Čudežnemu času, ko se na videz mrtva narava prebuja, ozeleni, se razcveti, pravimo pomlad, To je čas, ko se v naravi poraja novo življenje. A ne oživijo samo rastline okoli nas, prebujajo se tudi človekova čustva, njegova volja in veselje do dela in življenja. »Kar lepše je življenje, ko sije sonce in vemo, da bo kmalu pomlad,« pravi stanovalka Doma ob Savinji. Tudi revma je ne muči tako kot tedaj, ko je zunaj megleno, hladno in neprijazno. Tako se v domovih za starejše stanovalci ozirajo skozi okna, za katerimi že brsti drevje, pod njimi pa zeleni trava. Špesov dom v Vojniku V Vojniku hladen veter še spominja na turobno zimo, a sončni žarki se že zadržijo malo dlje in v zraku se čuti, da prihaja pomlad. Receptor Špesovega doma Rafko Gregorc pravi: »Kakor bi se prebudili, se začnejo tudi naši stanovalci najprej sramežljivo, potem pa drug za drugim odpravljati na vse daljše sprehode po parku, ki krasi okolico Špesovega doma. Kmalu bo vse v cvetju in kakor se veseli narava, tako so tudi stanovalci v teh dneh bolj veseli, živahni, kakor da so žarki pregnali nekaj temnega, ki se je v zimskih mesecih naselilo v njih.« Dom Lipa Štore Pomlad se ne da, povsod pošilja svoje znanilce s sporočili, da prihaja. Tudi okoli Doma Lipa v Štorah je zacvetel dren, drevje se odeva v mlade poganjke, ptički pa čivkajo ljubezenske pesmi. Delovna terapevtka Snežana Batljan pravi: »Veselimo se pomladi zaradi ozelenele in cvetoče narave. Pripravljamo se na pomlad. Kmalu bomo pobrali zimsko dekoracijo po Domu in jo nadomestili s cvetočo pomladjo. Stanovalci Doma Lipa se radi udeležujejo ročnih in ustvarjalnih aktivnosti, s katerimi si popestrijo dan in polepšajo svoje okolje. Ob lepem vremenu se veselijo sprehodov po okolici. Živimo v medsebojnem razumevanju kot ena velika družina.« Dom ob Savinji Celje Tudi v celjskem Domu ob Savinji narava vabi stanovalce na sprehod ob Savinji in v domski park, kjer nekateri že posedajo in lovijo prve sončne žarke ob Veterinarska ambulanta Majšperk Hitri kontakti veterinarjev: 041/754-129 - Stanko Hemja dr. vet. med. 041/8984)75 - Darko Milič dr. vet. med. 041/879 143 - Robert Lenart dr. vet. med. Veterinarska ambulanta Majšperk d.o.o.. Lešje 34 2322 Majšperk, Tel : 02/795-00-60 Odpira Vsak dan od 8.00 - 9.30 Vsak torek 15.00 -18.00 Nujni primeri 24 ur na dan najbolj ugodnem dnevnem času. Veselijo se pomladi, ko bodo lahko soncu široko odprli okna in se nadihali zraka, ki veje iz Mestnega gozda. Na pustni torek so v maskah odgnali zimo, plesali, peli in se veselili ob zvokih klaviature. Vmes so se prižigale iskrice, tu in tam pa tudi kakšna lučka ljubezni, kot mladika v jeseni. V pričakovanju pomladi so se utrnili spomini na mladost. Domski park Doma ob Savinji je prilagojen tudi za stanovalce z vozički. Na pustni torek so stanovalci Doma Lipa v Štorah pregnali zimo z rajanjem. v Vojniku prileže. lel»anl d jcel»ar V gospodarsko težkih časih so redki tisti, ki dobijo kredit, zato se odločajo za lizing. V obeh primerih moramo o odločitvi dobro premisliti. Evforija po tem, ko prejmemo denar in plačamo, kar smo želeli, počasi pojenja, odplačevanje obrokov pa ostane. ■. Banke trenutno odobravajo kredite le relativno ozkemu krogu potrošnikov, praviloma tistim, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas v javni upravi ali ki so zaposleni v podjetjih, ki niso v finančnih težavah. Ostali potrošniki morajo pri banki zaradi tveganosti praviloma plačati več in ponuditi dodatna zavarovanja ali pa banke njihovo prošnjo zavrnejo. Posebej pogoste so zahteve po enem ali več kreditno sposobnih porokih ter po sklenitvi dodatnih zavarovanj. Precejšen del zneska, ponavadi okoli 40 odstotkov, moramo privarčevati sami. V sodelovanju z Boštjanom Krisperjem, oddelek za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije, smo poiskali nekaj nasvetov za najem kredita ali lizinga. »Pri stroških kredita je najpomembneje preveriti, koliko bodo dejansko znašali, sicer se zlahka zgodi, da bomo plačali preveč. Kredite med seboj je najlažje primerjati s pomočjo efektivne obrestne mere, saj so tam vključeni vsi direktni stroški,« svetuje Krisper in opozori še na vse dodatne storitve, ki bi nam jih banka želela prodati, mi pa jih mogoče sploh ne potrebujemo. To so razna zavarovanja in dodatne storitve, ki lahko kredit občutno podražijo. Zato je pomembno, da se jih potrošnik zaveda, ko primerja ponudbo bank med seboj. Primerjajte Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije si potrošniki lahko s pomočjo kalkulatorjev pomagajo pri izračunu primerne višine kreditnega obroka. Na isti strani tudi redno aktualizirajo primerjalnik ponudbe stanovanjskih kreditov, s primerjavo bank lahko prihranite tudi več tisoč evrov. Kredit raje kot lizing Na Zvezi potrošnikov Slovenije v dilemi med kreditom ali lizingom potrošnikom priporočajo kredit. A zaradi zgoraj navedenih razlogov so redki tisti, ki ga bodo na banki tudi dobili. Pri lizingu za razliko od kredita postanemo lastniki šele, ko odplačamo celotni dolg. To lahko ima kar nekaj neprijetnih posledic, še posebej v primerih, ko lizing vzamemo za nakup strehe nad glavo. Na primer, kot najemniki nepremičnine morajo potrošniki to zavarovati in vzdrževati v skladu z zahtevami ^ kreditodajalca lizinga. Tudi v primeru gSk okvar in nastalih škod moraj o ravnati jjSk v skladu z navodili lizingodajalca EvA in s pogodbenimi določili. »To je lahko dražje, kot če najamemo BI klasični stanovanjski kredit in že HI ob nakupu postanemo lastnik. Do problemov lahko pride tudi HI v primeru, ko lizingodajalec HI odstopi od pogodbe zaradi za-I mude potrošnika pri plačilu,« Wš opozarja Krisper. Lizingodajalec Ijš kot lastnik nima dolžnosti, da po-WM trošnika obvesti o prodaji in da mu ponudi možnost pri njej sodelovati, nepremičnino lahko proda po občutno nižji ceni, ta pa je lahko celo tako nizka, da ne pokrije potrošnikovega dolga. Takšen problem se pojavlja tudi pri lizingu vozil. Ko pridejo težave Takoj ko nastopijo težave, je dobro narediti oceno finančnega stanja. Vedeti moramo, kolikšen obrok bi trenutno lahko odplačali in, če je to možno, v kolikšnem času pričakujemo izboljšanje situacije. Krisper pravi, da moramo banko nemudoma obvestiti o težavah, pokazati interes za hitro rešitev problema in ji ponuditi realističen predlog za rešitev. Praviloma bo to zmanjšanje kreditnega obroka na vzdržno raven, v izrednih primerih pa začasna prekinitev plačevanja. Pri obeh ukrepih se je treba zavedati, da občutno zvišata stroške obresti. Banke so praviloma zainteresirane za iskanje skupne rešitve, če potrošnik z njimi komunicira na primeren način. OBIŠČITE IN SE Z NAŠIMI SVETOVALCI PRIPRAVITE NA JUTRI t: 080 17 501 www.pripravi.se | skvpe: novakbm (Po)polno življenje (Po)polno življenje DOBRODOŠLI V NOVI KBM Obiščite nas v poslovalnici Celje na Cankarjevi ulici 1, kjer vas z veseljem pričakujejo naši svetovalci. Nove komitente bomo razveselili s Paketom dobrodošlice, s katerim lahko prihranite kar 79 EUR. PAKET DOBRODOŠLICE VAM PRINAŠA BREZPLAČNO • enoletno vodenje osebnega računa • prvo odobritev limita • enoletno članarino za plačilno kartico z odloženim plačilom • rabo spletne banke za vpogledni del • ter številne druge ugodnosti Ne čez svoje zmožnosti \ Potrošnik mora najprej zase dobro preračunati, kolikšen kreditni obrok si še lahko privošči. Sestavimo gospodinjski finančni načrt in dobro ocenimo dohodke in izdatke. Ker je obrestna mera dolgoročnih kreditov pri nas praviloma spremenljiva, se ne smemo obremeniti do roba, saj nas lahko že manjši dvigi kreditnega obroka spravijo v težave. Euribor je trenutno zelo nizek in lahko v prihodnjih letih zraste za nekaj odstotkov. Previsoki obroki so tvegani, prenizki pa zelo dragi, odplačujemo jih dolgo, z ogromnimi / stroški obresti. /A XX Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI * Tv, Vstopite v pomlad barvito " Pomladne barve za več energije Zakorakali smo v pomlad in z njo posledično prihaja tudi toplejše vreme. Verjetno ste zimska oblačila in plašče že pospravili v omare in na piano potegnili lahkotnejša oblačila. Zimski čas nam običajno prinaša pomanjkanje sonca in presežek mraza, zato je tudi samo počutje ljudi slabše. To občutimo kot pomanjkanje življenjske energije. Kot trdijo strokovnjaki, se podobno dogaja tudi z našimi bivališči. Spomladi jih je dobro temeljito očistiti in energijsko napolniti. Zato dobro prezračimo prostore, odstranimo odvečne reči, ki so se nabrale čez zimo, stene lahko odenimo v sveže pomladne barve. Izbor pravih barv Pri obnovi notranjih sten in stropov v stanovanju izberite tople nežne barvne tone, ki so trenutno zelo zaželeni in pomenijo odmik od tradicionalne bele barve zidov. Prav te sijoče sveže '.pomladne barve dajejo sobi pomladno vzdušje in razigranost. Na trgu je mnogo različnih barvnih odtenkov in zagotovo boste našli pravo barvo za svoj dom. Za osvežitev doma pa lahko v sobi izberete tudi samo eno steno in jo prebarvate v barvo, ki vam je ljuba. Strokovnjaki priporočajo, da pred nanosom barve morebitne razpoke zapolnite z izravnalno maso, stare barve pa vam z zidov ni potrebno odstranjevati. Preverite tudi, kaj je zima povzročila vaši balkonski ograji, bodisi leseni ali pa kovinski. S pravilno zaščito lesa lahko tudi do sedemkrat podaljšate njegovo življenjsko dobo. Železne ograje je pred dokončnim nanosom barve dobro predhodno zaščititi z osnovnimi antikorozijskimi premazi. Pospravite, prestavite, spremenite Brez čiščenja in pospravljanja bivalnih prostorov žal ne gre. Stvari, ki jih ne potrebujete več, zavrzite ali podarite in se tako poslovite od nepotrebnega nabiranja prahu na njih. Naslednja stvar, ki jo lahko naredite, je, da prestavite nekaj kosov pohištva. Obdobja težkega in masivnega pohištva so mimo, zato ga lahko sedaj premikamo po mili volji. Vedno znova lahko sestavimo nove kombinacije, kar nam daje občutek svežine in novosti. Na mizo postavite šopek ali lončnico svežega cvetja in naravni vonj bo takoj napolnil prostor in mu dodal še dodaten pomladni pridih. Najdite prave barvne kombinacije, ki bodo 'koketirale' z vašo sedežno garnituro, pazite le, da bodo odtenki detajlov, blazin in vaših lastnih dekoracij podobni. Če ste ljubitelji zaves, je morda čas, da jih zamenjate z novim dizajnom in dom bo zasijal v popolnoma novi luči. Na mizo položite barvast prt, kar bo še dodatno poživilo prostor. Čiščenje in obnova pohištva Med kurilno sezono se je v vašem bivalnem prostoru zaradi suhega zraka še dodatno kopičil prah. Ta se je z leti vztrajno nabiral v sedežni garnituri, svoj prostor pa so zagotovo našle še nesnaga in pršice. Mogoče letos razmislite tudi o globinskem čiščenju vaše sedežne garniture. S tem, ko jo boste očistili, pa ji boste poživili barve in sami poskrbeli za osvežen videz svojega priljubljenega kavča. Nekateri fronte kuhinjskih elementov prelepijo s samolepilnimi tapetami in tako poskrbijo za popolnoma nov videz svoje kuhinje. Obstaja v vašem domu kakšen star kos pohištva, ki vam je še posebej ljub, pa se mu ne morete odreči? Z nekaj truda ga lahko odenete v nove barve in ustvarite povsem nov kos pohištva. Potrebujete le nekaj iznajdljivosti, čopič, barvo in v akcijo! Cvetlice in ogledala Na okenske police postavite lončnice, morda razmislite tudi o tem, da bi jim zamenjali lokacijo v stanovanju. S tem boste hitro pričali občutek novosti in sprememb, je pa res, da morda cvetlice same ne bodo tako zelo zadovoljne s spremembami. Poskusite, saj jih še vedno lahko vrnete na prejšnje mesto. Za konec pa še morda namig za tiste z manjšo kvadraturo stanovanja. Pri takšnih stanovanjih je način za optično povečavo prostora malce drugačen. Bela barva je tista, ki nas optično prevara, zato naj bodo stene bele, belo pa je lahko tudi pohištvo. V sobi naj bodo ogledala in veliko stekla, saj s tem ustvarimo določeno globino. Za vaš dom nudimo: - tesarstvo - krovstvo - zelene strehe - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelavo nadstreškov - polaganje gips plošč Domofinal d.o.o. Cankarjeva ul. 14 3240 Šmarje pri Jelšah gsm: 041 75G 668 fax: 0592 23668 e-mail: domofinal@t-1.si Pooblaščen krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA. TEGOLA, S-METAL, ESAL... adJpD SSztfB 53®b sekjjss (Po)palno življenje 'anstudio DahKuchen In še nekaj pomembnega! Izredno ugodno financiranje BREZOBRESTNI KREDITI do 36 mesecev in plačevanje na obroke s plačilnimi karticami in gotovinski popusti. Danstudio Celje Siemens, Franke, idr.), pomivalnih korit in nap (Steelberg, Franke, Blanco, Alveus, Apeli idr.), miz, ki jo lahko naročite tudi v dekorju vaše kuhinje ter stolov in jedilnih kotov, stenskih nalepk, laminatov s 30 letno garancijo, pvc talnih oblog, potopnih vtičnic...Danstudio Celje je tudi dobra izbira, kadar potrebujete darilo. Bodisi za mladoporočence, obletnice, rojstne dneve... Na voljo so vam darilni boni. Kvaliteta in osebni odnos do strank Danstudio Celje vodita zakonca Križnik, ki sta temelje poslovanja postavila na dobro začrtani viziji poslovanja, vrednotah in poslanstvu. Temelj poslovanja je poštenost in kvalitetni, osebni odnos do strank, strokovnost in kvaliteta, celostna rešitev svetovanja pri načrtovanju in nakupu kuhinjske opreme. Vse od svetovanja, do izrisa in montaže V Danstudio Celje si za stranke vzamejo čas, vam svetujejo in naredijo 3D izris vaše kuhinje, izmere opravijo tudi na domu, dostavijo naročeno blago in opravijo vnos v stanovanje, zmontirajo kuhinjo in vgradijo električne aparate, katere vam tudi priklopijo in vse te storitve so BREZPLAČNE.Poleg kuhinj Dan Kuchen vam ponujajo tudi bogato izbiro gospodinjskih aparatov (Gorenje in Gorenje+, Bosch, Simfer, Beko, Electrolux, V Celju največji in najsodobnejši. Danstudio v Sloveniji Danstudio Celje je največji in najsodobnješi v Sloveniji. Kuhinje Dan Kuhchen so najbolj prodajane kuhinje v Avstriji, hitro rast pa dosegajo tudi v Sloveniji. Odlikuje jih predvsem kvaliteta, velika uporabnost, tradicija in dobra cena. Naj bodo kuhinje Dan Ku DOBA® ■ OD LETA 1994 DIGITALNA TISKARNA od vizitke do plakata! OBLIKOVANJE IN PRIPRAVA ZA TISK DIGITALNI IN OFFSET TISK VSEH VRST TISKOVIN TISK IN IZREZ PVC SAMOLEPILNIH NALEPK OPREMA IZLOŽB-NALEPKE OPREMA VOZIL CAR WRAPPING - AVTOGRAFIKA IZDELAVA REKLAMNIH TABEL IZDELAVA PEČATOV VEZAVE DIPLOMSKIH NALOG Z ZLATOTISKOM TISK NA TEKSTIL (TUDI ŠPORTNI DRESI) BARVNO IN ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISK NA PROMOCIJSKE MATERIALE PODOBA Matija Kvesič s.p. Celjsko cesto 7, 3250 Rogaška Slatina T 03 819 10 60 F 03 819 10 61 E info@podoba.com W www.podoba.com © PRIDRUŽITE SE NAM facebook.com / podoba UK HORMANN Dobri razlogi za vrata Hormann mcitjož Ustvarjamo pozdrave »Ustvarjamo pozdrave« je slogan podjetja Matjaž iz Petrovč, ki v Sloveniji zastopa vodilnega nemškega proizvajalca vrat, koncern Hormann. Ta slogan so tudi v letošnjem letu dodatno obogatili s številnimi, za uporabnike vrat, pomembnimi novostmi. V njihovi ponudbi najdete vse vrste garažnih vrat, vhodnih vrat, motornih pogonov za garažna in dvoriščna vrata, zunanja in notranja krilna vrata, ognjevarna vrata, dvoriščna vrata in ograje, nadstreške in še mnogo. Na sejmu DOM V Ljubljani so med drugim predstavili revolucionarno novost na področju vhodnih vrat: energetsko izjemno varčna vhodna vrata Hormann ThermoCarbon, s kombinacijo aluminija in karbona in 100 mm debelim krilom ter neverjetnim faktorjem toplotne prevodnosti do U=0,47 W/m2*K. Novosti bodo predstavili tudi na spomladanskem sejmu MEGRA v Gornji Radgoni od 3.-6. aprila. Z veseljem vas pričakujejo tudi v razstavnem salonu v Petrovčah ali v poslovnih enotah v Ljubljani in Mariboru. Več na www.matjaz.si HORMANN garažna in industrijska vrata mcitjož Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo Manjše praske lahko 'spolirate' sami. Vzdrževano in urejeno vozilo Obleka je obraz človeka, vozilo pa lastnika Zimske pnevmatike smo z letnimi lahko zamenjali že pred nekaj dnevi. To je samo ena izmed stvari, kije priporočljiva, da jo naredite, ko pripravljate svoje vozilo na poletno sezono. Poletna vožnja od vašega vozila zahteva precej manj kot zimska. Poleg pnevmatik je dobro pospraviti tudi po prtljažnem prostoru avtomobila, kjer se lahko znajdejo razna strgala za led, metle za sneg, lopate in podobno. S strehe lahko snamete tudi prtljažnik. Teh reči verjetno poleti ne boste potrebovali. Potem pa so tu še redna vzdrževalna dela, ki niso le sezonske narave. Sami ja h ko na hitro preverite nivo olja, hladilne tekočine ter stanje svetlobnih teles in zavor. ^^^rezplačni preventivni pregled'* avtomatskega menjalnika in ,% diagnostika vozila za brezskrbno in varno voznj Servis, diagnostiko' vzdrževan Škofja vas 40c, 3211 Škofja vas zZ Več informacij na www.avtomehatronlka.sl Temeljito zunanje pranje V zimskem času ponavadi ne operemo svojih vozil prav pogosto, razlog tiči predvsem v tem, da se ne splača, ker je vozilo zaradi vremenskih razmer takoj spet umazano. Prav je, da vozilu privoščite temeljito zunanje pranje vseh možnih kotičkov, da odstranite sol, ki se je nabrala na vozilu med zimo. Strokovnjaki pravijo, da je zrak pozimi bolj onesnažen kot poleti, zato se vpliv ozračja veliko bolj pozna na naših vozilih, predvsem na tistih, ki niso redno vzdrževana in garažirana. Za spomladansko pripravo vozila si vzemite dovolj časa. Če pa vas že misel na to strese, potem to opravilo prepustite strokovnjakom v avtopralnicah in na pooblaščenih servisih. te* Poskrbite, da bo potniška kabina vaše ogledalo. Lepo po vrsti Spomladanskega čiščenja se je najbolje lotiti po določenem vrstnem redu. Najprej se založite s čistilnimi sredstvi, ki jih boste potrebovali pri zunanjem in notranjem čiščenju vozila. Ko ste vozilo temeljito oprali v avtopralnici ali pa kar na domačem dvorišču, je čas, da pregledate, kako so kamenčki na cesti med zimo poškodovali lak na vozilu. Če so vidne poškodbe, bo le-te moral sanirati strokovnjak, včasih pa lahko manjše stvari popravite kar sami. Ob menjavi pnevmatik ne pozabite preveriti tlaka v njih. Dobro je preveriti tudi število kilometrov in kdaj je predviden naslednji servis vozila. Najbolj pomembna zadeva poleti pa je zagotovo klimatska naprava oziroma ventilator v vozilu. Tu ponavadi sami ne morete storiti kaj dosti, zato je najbolje, da vam prezračevalni sistem pregleda strokovnjak. Redno servisirajte klimo Ko vozilo pripeljete pooblaščenemu serviserju, vam klimo testirajo preko testerja, pri starejših avtomobilih pa je dober pokazatelj merilec temperature izpihanega zraka v potniško kabino. Sam servis klime traja približno eno uro. Drugi postopek, ki je pomemben pri vzdrževanju klime, pa je dezinfekcija. Nekateri za to uporabijo posebne razpršilce, s katerimi poškropijo zračnike, v pooblaščenih servisih pa uporabijo Za pomladansko čiščenje potrebujemo: čistilo za stekla, korekturnik v barvi laka vašega vozila, osvežilec zraka, polirno pasto za loščenje lakiranih površin, sredstvo za čiščenje in zaščito platišč, sredstvo za zaščito plastičnih delov, šampon, krpe za loščenje, sesalec osnovno orodje in ščepec dobre vol lonite vsako sezono vsaj nekaj pozornosti. Sicer pa je vaše vozilo tudi odraz vas samih. Kot pravijo, tako kot obleka naredi človeka, tako avto pove marsikaj o njegovem lastniku. Naj bo v vsakem letnem času primerno očiščen in vzdrževan! Sperite z njega sol. Če se odpravljate na daljšo pot, zaupajte pregled strokovnjaku. posebno napravo, ki jo postavijo na sovoznikovo stran, kjer se sprosti posebna megla. Strokovnjaki svetujejo, naj vozniki servis klim opravljajo redno. Ko v avtomobilu začne sčasoma smrdeti po plesni, je to že znak, da niste redoljubni in da so bakterije že zavzele svoje mesto v vašem vozilu. Slabo vzdrževano = nesreča, okvara Raziskave kažejo, da so med najpogostejši vzroki za prometne nesreče v poletnih mesecih slabo vzdrževana vozila in predvsem utrujeni vozniki. Veliko težav lahko tako rešimo z rednim vzdrževanjem in nego vozila, saj si nihče ne želi prekiniti svojega potovanja zaradi okvare, ki je posledica slabega vzdrževanja. Vaš jekleni konjiček vas prevaža v službo, po opravkih, na počitnice, zato je prav, da mu nak- Preglejte nivoje vseh tekočin. E3EI Letna pnevmatika SAVA PERFECTA 175/65 R14 82T PRIVARČUJTE PRI VZDRŽEVANJU VAŠEGA VOZILA IN NAS OBIŠČITE: TRGOVINA Z AVTODELI ADEL d.o.o., P.E. Celje Obrtna cona Bukovžlak 101 poslovna stavba Etra, 3000 Celje t: 03/425 07 80 f: 03/425 07 81 e: adel.ce@adel.si Letna pnevmatika MICHELIN ENERGV SAVER+ 205/55 R16 91V Gume najboljših svetovnih proizvajalcev na enem mestu! SfroUTftoT jridcestohe ©nfis -> ninvi.oi' BtFULDA Kleber BS2 lummL GOOOfVEAR cena Promocijska cena ~o Olje WOLF GUARDTECH10VV40 5L (B4 A3/B3/B4 MB 229.1 VW 505.00) Zelo dobra pretočnost pri nizkih temperaturah, tudi pri hladnem motorju. Popolna zaščita motorja. Redna cena 30,34 € Promocijska cena 24,27 € wa Metlica brisalca VALEO FIRST FLATBLADE ■ priloženi dodatni konektorji za vse tipe priklopov • 11 dolžin (od 350 do 700 mm) • priprava za merjenje brisalca • enostavna namestitev • atraktiven videz ■ dostopna cena Promocijska cena od1Q,72€ <§> BOSCH Akumulator BOSCH S4 74Ah D+ 278x175x190 Novi Bosch akumulatorji S4 s PovverFrame tehnologijo imajo veliko daljšo dobo trajanja, večjo odpornost na kratke relacije in odpornost na ekstremno visoke in nizke temperature. Redna cena 113,43 € Promocijska cena 93,43 € EXTRALIFE H7 GENERAL ELECTRIC ADAC ZMAGOVALKA TESTA 2013 Cena velja v primeru, da pri nakupu priložite vaš stari akumulator podobne amperaže. V nasprotnem primeru je doplačilo: 7,93 €. Dvakratna življenjska doba. Redna cena 17,39 € Promocijska cena 12,90 € Originalni / mehanika | elektrika | karoserija inor^omenatovreon, rezervni d e 11 I (klima | vulkanizerstvo | olje www.avto-deli.si dodatna oprema | diagnostika Ponudba velja do 30.4.2014. Vse navedene cene vsebujejo DDV. Akcije/popusti se ne seštevajo. Slike so simbolne. t d.o.o., Stegne 31,1000 SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO Zabukovica 162,3302 Griže IN TESARSTVO strehe.krk@gmail.com GSM: 031/307 780 Krk Uroš, S.p. www.krk-strehe.si - izdelava vseh vrst ostrešij - dobava in montaža strešnih oken - sanacija vseh vrst streh -dobava in montaža strelovodov - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - najem dvigal - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondach, Bramac, Trimo, I ŽGAJNER, ROGAŠKA SLATINA | SMO NEODVISNI SERVISER z več kot 20-letno tradicijo CENEJŠE SERVISIRANJE RENAULT VOZIL Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI tel.: 03/818-22-62 www.zgajner.si gsm: 051/646-441 “ VSec mi je facebook tudi na facebooku ŽGAJNER SERVIS Rogaška Slatina SERVISIRANJE VOZIL CITROEN, PEUGEOT AKCItA MESECA MARCA in APRILA Garnitura zobatega jermena original Citroen z montažo za Citroen, Peugeot 1,6HDi že od 220 EUR. Garancija 2 leti. ŽGAJNER SERVIS d.o.o. Rogaška Slatina, tel.: 03/818-26-33, gsm: 031/203-809 Samo najbolj dovršeni avtomobili dobijo naslov Evropski avto leta. Letos je to postal novi peugeot 308. Dobrih novic pa še ni konec, z bogato opremo in l,6 litrskim bencinskim motorjem je lahko vaš za 13.990 evrov, za samo en evro doplačila pa lahko evropski avto leta tudi kasko zavarujete. • Peugeot 308 za 13.990 €. Ponudba velja za peugeot 308 ACCESS 1,6 THP z meglenkami in kljukami v barvi karoserije ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja (produkt povezani). Štiri leta jamstvo vključujejo dve leti pogodbene garancije in dve leti jamstva OPTIWAY oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 l/l 00 km. Izpuh COz: 93 -134 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah COz novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi gorivo in emisijah COz, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www peugeot.si. NOVI PEUGEOT 308 M OTI O N & EM OTI ON PEUGEOT Pomladanska potepanja po Sloveniji Enodnevni, družinski ali solo, izobraževalni izleti ... Narava se prebuja, prebujajo pa se tudi naše želje, da bi znova lahko čim več svojega prostega časa preživeli v naravi, na zraku. Prihaja tudi čas, ko se veliko družin in posameznikov predvsem ob vikendih že odpravi na krajše izlete po naši lepi Sloveniji. Veliko lepot čaka, da jih odkrijete ali ponovno obiščete. Pripravili smo vam nekaj konkretnih namigov za kratke družinske izlete v različne kraje po Sloveniji. Velika planina Visokogorska planota se nahaja v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp. Tam lahko vidite najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, lahko pa jo na planoto mahnete tudi peš. Bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj ter macesni viharniki in smreke ustvarjajo pravljično pokrajino, primerno za celodnevni izlet. Arboretum Volčji Potok Arboretum se nahaja pri Kamniku in je v svoji osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. Arboretum ima naslednjo razdelitev: Francoski park, Stari park, Sou- vanova loka, Rozarij, Zgornji angleški park, Jelova draga, Spodnji angleški park, Hujski park, Južni park, Zahodni park in gozd, v katerem je zlasti pomembna redka združba jelke in tropskega mahu. V Volčjem potoku uspeva približno 2.500 vrst in sort iglavcev in listavcev. Meseca aprila so znani po razstavi cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja. Cerkniško jezero Gre za največje presihajoče jezero na območju Slovenije, saj v površino meri 26 kvadratnih kilometrov. S svojo raznoliko favno in floro ter številnimi naravnimi pojavi takoj navduši vse obiskovalce. Jezero se napolni z vodo spomladi in v času deževja, v jezero pa se steka voda iz podzemlja Križne jame. Jezero presiha v mesecu maju '.Hrastovlje. Velika planina. in juniju. Priporočajo tudi obisk muzeja, kjer je živa maketa jezera. Cistercijanski samostan Stična Stiški samostan je eden izmed redkih še delujočih samostanov. V samostanu je živel pater Simon Ašič, znani slovenski zdravilec. Tukaj sta se izobraževala tudi Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus. V trgovinici lahko kupite tudi priznana zelišča patra Ašiča in izdelke drugih menihov. Grad Bogenšperk Ob obisku renesančnega gradu si je mogoče ob spremstvu vodnika ogledati muzej, ki predstavlja življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja. Zlato obdobje gradu je trajalo do Valvasorjeve izselitve leta 1692. V sedemdesetih ga je začela obnavljati občina Litija ter ga preurejati v muzej. Hrastovlje - Cerkev Svete Trojice Cerkev Svete Trojice se nahaja na severozahodnem robu slovenske Istre pod Kraškim robom. Gre za romansko cerkvico Svete Trojice iz začetka 12. stoletja, ki se nahaja na dobro vidni vzpetini nad vasjo, obdana je z visokim obrambnim taborskim obzidjem, ki je še danes dobro ohranjeno in precej zakriva pogled na zgradbo. Cerkev je postala mednarodno poznana leta 1951, ko je kipar Jože Pohlen v njej razkril freske Mrtvaški ples. Partizanska bolnica Franja Partizanska bolnica Franja se nahaja v soteski Pasice blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem. Zaradi povodnji septembra 2007 je bila skoraj popolnoma uničena. Po rekonstrukciji so jo maja leta 2010 ponovno odprli za obiskovalce. Potočka zijalka Nahaja se ob poti iz gorskega naselja Podolševa proti vrhu Olševe. Potočka zijalka je 115 metrov dolga in od 20 do 40 metrov široka kraška jama, ki jo je leta 1928 odkril profesor dr. Srečko Brodar. V jami je bila v kameni dobi okoli 40000 pr. n. št. lovska postojanka. Kraj je pomembno paleontološko in arheološko najdišče. V jami so izkopali okostja in ostanke 40 živalskih vrst, veliko je bilo predvsem okostij jamskega medveda. Med temi izdelki posebej izstopa najstarejša evropska Potočka zijalka. šivanka. Cerkniško jezero. Grad Bogenšperk. •ir Romihova ulica 75, Slov. Bistrica Telefon: +386 (0)2 843 05 50 +386 (0)2 843 05 51 Fax: +386 (0)2 843 05 52 Email: info@pohorie-tours.com Ko potovanje postane užitek! ' J~Wf ' '1 * ... ,v ■f* V N- , ■ i K • • L,.- ►" ' ' M ....... 'Jž?i . n v.6' : V i _ Skrivi srsBsiSgss. ’ veiil^pstno S^t&SSPnica SFsSčST' '-'•ssŠES bil« filiali EiŠSte' S«?3SpSS5 S kolesom po Krasu Če vam hoja ne diši, predlagamo, da vzamete kolo in tako odkrivate lepote narave. Kolesarsk tur je nešteto, lahko jih izberete v svoji okolici ali pa se odpravite na Kras, kjer kolesarje tačas pozdravljajo prvi spomladanski žarki. Izbirate lahko med potmi, ki potekajo deloma po prometnih asfaltnih cestah, deloma po kamnitih kraških kolovozih, poti se vijejo med teranovimi vinogradi, samotnimi travniki in skozi tipične kraške vasi. Pot lahko speljete mimo vasi Štanjel, Pliskovica, Kostanjevica, Komen. Čokoladna poslastica^ Svojevrstno spomladansko doživetje je izlet v Radovljico, kjer v starem mestnem jedru obiskovalci okušajo, vonjajo in opazujejo čokolado v raznolikih oblikah, okusih in barvah. Na enem mestu se zberejo čoko-ladnice iz cele Slovenije, pridružijo se jim še nekateri drugi ponudniki čokoladnih sladic. Degustacije čokoladnih izdelkov in sejem čokoladnic pospremijo z dodatnim programom, med katerimi so tudi kuharski šovi, sladke urice in komične ulične predstave. / 0ECB33 agpa š&ftB eekbss (Po)potno življenje VRAŠČEN NOHT-RESNA TEŽAVA DANAŠNJEGA ČASA Noht PREJ PO 10 dneh Bolečina vraščenega nohta je ena od pogostih bolečin na stopalu. Naše telo nosijo noge in zaradi tega je bolečina vraščenega nohta toliko močnejša. Do vraščanja prihaja zaradi več dejavnikov; to so nečistoča, potenje nog, nepravilno rezanje nohtov, genetika, glivična obolenja kot tudi nepravilna obutev. Veliko pozornost in nego pa potrebujejo sladkorni bolniki. Mnogi, ki se soočajo z bolečino vraščenega nohta, rešujejo težavo tako, da redno vsak mesec obiščejo pedikerja. To pa ni dolgotrajna rešitev. Tudi operacijski poseg ni rešitev, saj se v mnogih primerih bolečina vraščenega nohta ponovi. Namestitev VHO sponke: Kraka sponke (jeklena Učka s kljukico), ki sta prilagojena obliki nohta, se nežno namesti pod levi in desni rob nohta. S privijanjem zgornje pentlje povzročimo, da se robovi nohta dvignejo in ne pritiskajo več na nohtni kanal. Dvig nohta takoj olajša bolečino. Namestitev je hitra in neboleča. KAJ JE TOREJ REŠITEV? Vida Ozis, terapevtka 3TO in VHO sponke. Že kar nekaj let se trudi, da bi izboljšala kvaliteto življenja vsem, ki se soočajo z bolečino vraščenega nohta. O 3TO sponki smo že pisali. Nismo pa posebej poudarili, da se je Ozisova v tujini usposobila, tudi za VHO sponko. Metoda je zelo uspešna in ni primera, ki ga ne bi znala rešiti. Vida Ozis je ena prvih in najuspešnejših v Sloveniji, in z svojim obsežnim znanjem doseže, da do vraščanja ne pride NIKOLI VEČ. Nenehna izobraževanja doma, kot tudi v tujini ji omogočajo, da zmore rešiti še tako zahteven primer, če je prišlo do vraščanja nohta. VHO sponka je medicinska sponka in deluje po principu sponke zobnega aparata. Zobna sponka (jeklena žička) nam omogoča, da se zobje ravnajo, medtem ko nam nohtna sponka (tanka jeklena žička) omogoča, da se noht zravna. To pomeni, da se noht, ki se vrašča s pomočjo sponke, ponovno zravna in bolečina takoj po namestitvi sponke mine. VHO tehnika je VODILNA v Evropi med sponkami pri preprečevanju vraščene bolečine. PREDNOSTI VHO SPONKE SO: neboleče zdravljenje (namestitev sponke je praviloma komaj Vida Ozis, terapevtka 3TO in VHO sponke, pri delu opazna), hitro olajšanje z razbremenitvijo področja okoli nohta ali kože, nobenih težav z obuvalom, nobenih ovir pri športu ali na delovnem mestu, dolgoročno izboljšanje naravne rasti nohtov, alternativa za operacijo in odlično prilagajanje ne glede na obliko nohta. Tehnika s VHO sponko daje velik poudarek prav diabetičnemu stopalu. NOVOST V SLOVENIJI ! MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA VHO SPONKE ZA PEDIKERJE IN PODOLOGE. NOVOST-IZOBRAŽEVANJE; Za VHO tehniko, nameščanje sponke pri vraščenem nohtu pa se je Ozisova dodatno usposobila, da lahko uči kolege pedikerje. Več o vraščenem nohtu si lahko preberete na spletni strani www.annika.si ali pa jih pokličite na telefonsko številko: 051 661 665. Po pohištvo Alples v Sanles! Trgovina SANLES s pohištvom izALPLESAza opremo celotnega doma. Salon pohištva Sanles Celje, ki se nahaja pri krožišču Citycentra Celje (industrijska prodajalna EMO) boste našli kakovostno pohištvo po konkurenčnih cenah, med katerim je tudi celoten asortiman pohištva Alples. Poleg spalnic, otroških in mladinskih sob, dnevnih sob in predsob, Alples že več let uspešno deluje na trgu kuhinjskega pohištva. V februarju so predstavili prenovljen program kuhinj s številnimi novostmi, med katerimi največjo pridobitev predstavljata dva nova modela kuhinj, namenjena kupcem, ki do sedaj niso našli kuhinje zase v Alplesu. Model LAGUNA ie kuhinja v rustikalnem, podeželskem slogu z okvirno konstrukcijo front ter zanimivima lesnima dekorjema v izrazitem hrastu. Pri podeželski kuhinji je lesni dekor največkrat kombiniran z eno od barv. Te so različnih obdelav, tako v mat kot v sijajnih izvedbah. Drugi model je START, enostavnejša, cenovno ugodnejša. Pri kuhinji Start lahko izbiramo med kar šestimi lesnimi dekorji, ki jih po želji kombiniramo z barvami iz palete v ponudbi. Velik izbor elementov pri kuhinjah Alples zagotavlja individualne rešitve za vsak prostor, medtem ko različne kombinacije materialov in obdelav omogočajo ustrezen izbor za vsakega kupca. Vgradnja kakovostnega okovja, sistemi blaženja pri vratih in predalih ter kaljena stekla pa so garancija za dolgoletno brezhibno delovanje in zadovoljnega uporabnika. Pridite v salon pohištva Sanles Celje, kjer vam bodo z veseljem svetovali. - 25 kuhinja START, LAGUNA vgradne omare Salon pohištva Sanles Poslovalnica Celje, Mariborska 86, 3000 Celje tel.: 03 705 0 180 Obratovalni čas: pon-pet: 9h-20h, sobota: 9h-16h nedelja in prazniki zaprto PREMIERA FILMA ČETRTEK, 3. APRILA, OB 20.00 | KARANTANIJA *C I N E M A S CINEPLEX/ NAŠ SVET KINA. OD LETA 1967. E! ZOSTREN POGLED IN MODEN IZGLED CPTIKK Če vas dober vid zapusti, si ne delajte skrbi. Za lepši pogled v prihodnost Optika Teržan poskrbi. 'Te^iem www.optika-terzan.si ZA VAS SE TRUDIMO IN VAM NUDIMO: STROKOVNO: - pregled vida pri zdravniku okulistu - okulistični pregledi za očala in leče NOVO! NOVE KOLEKCIJE KVALITETNO: - stekla in okvirji za korekcijska očala - kontaktne leče in čistila priznanih izvajalcev SONČNIH OČAL AKTUALNA PONUDBA: Bln,'Jfy TEŽKO LOMLJIVA SONČNA OČALA LESENI KOREKCIJSKI OKVIRJI, ki so po potrebi prilagodljivi Marjan Teržan s.p.. Mariborska 54, Celje, telefon: 03 491 38 00, fax: 03 491 38 01, www.optika-terzan.si Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. Kvantu ?!•;■; po izbore gl a (240 strani, 20€) Mohorjeva knjigar n a Celje, Prešernova 23 T 03 490 14 20 www.mohorjeva.org Prva slovenska /oIo/Im trajanje kolesarjenja. Zelo pomembni pa so seveda tudi vaša motivacija in redna vadba (od 3- do 5-krat na teden) ter postavljanje realnih ciljev. Pri kolesarjenju je zelo pomembno zadostno uživanje tekočine, ki se začne že pred začetkom kolesarjenja. Tekočine je potrebno nadomeščati tudi med in po aktivnosti. Intenzivnejše kolesarjenje je priporočljivo šele 1 do 2 uri po obilnem obroku. Ilip? PREHRANA Športniki imajo zaradi povečane telesne aktivnosti večje potrebe po vitaminih in mineralih. Te potrebe se lahko pokrijejo z večjim vnosom uravnotežene prehrane, z optimalno količino beljakovin in nepre- delanih ogljikovih hidratov ter z zadostno količino maščob. V kolikor se ne ugotovi pomanjkanja posameznega vitamina ali minerala pri športniku, prehranska dopolnila nimajo dodatnega učinka na preprečevanje infekcij ali poškodb, hitrost regeneracije in zmogljivost. Dobra priprava je ključ do uspeha TEKAČI Pričela se je sezona rekreacije, saj so vremenske razmere idealne za tek v naravi. Večina se jih že pripravlja na prve spomladanske maratone. Tekačem je cilj, da se že v zimskem obdobju kar najbolje pripravijo. Če se še ne ukvarjate s športom in rekreacijo in ste se odločili šele začeti, vam ni potrebno razmišljati. Spoznali boste, kako lahko se je odločiti in začeti spreminjati življenjski slog ter kako malo potrebujete za začetek. Predvsem malce prostega časa in volje. Prvi korak, ki ga morate narediti, je, da si izberete primerno tekaško obutev. Pomembno je, da si vzamete čas za nakup, saj boste le s stabilnimi, varnimi ter udobnimi tekaškimi čevlji imeli večjo željo do teka. Ne smemo pa pozabiti tudi na ogrevanje oziroma raztegovanje pred začetkom vadbe ter na zadostne količine tekočine. Začetniki se morajo zavedati, da ni primerno pretiravati s kilometri. Najbolje je kombinirati tek in hojo, ker le na tak način boste dosegli želene cilje. Trikrat na teden je najbolje, saj bo ob manjšem številu vadbenih enot v tednu napredek zelo majhen. V treh mesecih boste dosegli svoj prvi veliki cilj. Brez težav boste sposobni teči 20 do 30 minut. KOLESARJENJE Rekreacija, kot je kolesarjenje, je v toplejših mesecih več kot primerna, saj lahko kolo izkoristite kot prevozno sredstvo do službe in za vsakodnevne opravke. Kolesarjenje je zdrava oblika vadbe, saj s tem kurite maščobe in skrbite za svoje zdravje. Pri tistih, ki se odločite za kolesarjenje, bo oprema predstavljala naj večji strošek. Predvsem kolo, vendar pa se lahko na začetku odločite tudi za nekoliko cenejšo varianto ali pa za rabljeno kolo. Nepogrešljivi del je čelada, ki jo morate obvezno imeti, kadar se podajate na cesto ali gorsko pot. Ostala oprema je zelo dobrodošla, ni pa nujna, dokler ture niso dolge. Najpogostejša napaka rekreativcev je, da kupijo predrago kolo. Vedeti je treba, da dobrega kolesarja ne napravi kolo, ampak kolesar sam z uspešnim in natančnim treningom. Na začetku ne pretiravajte s prevoženimi kilometri, da se navadite. Počasi podaljšajte % Ifempgflrffta m Mestni časopis Celjan vas vsako sredo čaka v vašem najljubšem frizerskem, masažnem, kozmetičnem salonu ter solariju. Ko boste čakali na vašo modno frizuro, sprostitev ali nego, boste že izvedeli vse najpomembnejše lokalne novice. Frizerski salon FANTAZIJA Zoran hairteam Fiair center Darja Frizerski salon Milena Frizerstvo španga Masažni studio Darko Iveljič Kozmetični salon LEVILA Kozmetični salon PETRA Frizerski salon DOK 2 (Citycenter) Lepotni center BARBARA, štore G3[l9DD IDEJA -> TRGOVINA -> MONTAŽA -> SERVIS Kolodvorska ulica 3Ib, 2310 Slovenska Bistrica tel: 02 843 03 55, gsm: 041 253 409, 040 861 247, fax: 02 843 03 56 www.sagadin.net Tudi v letu 2014 - Eko sklad subvencije so! Morda ste eden izmed mnogih, katerim se je razpis za leto 2013 dobesedno zaprl pred nosom. Eko sklad na svojih spletnih straneh predstavlja novo odprtje javnega poziva (razpisa), na katerega se je že mogoče prijaviti za subvencioniranje energetskih naložb občanov. Pomagali vam bomo pridobiti Eko sklad subvencijo. Vlagatelj (upravičena fizična oseba, ki odda vlogo) je upravičen do Eko sklad subvencije v primeru, da bo na stanovanjskem objektu opravljeno: • Vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi: • Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. • Vgradnja toplotne črpalke za pripravo . sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. • Priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi. • Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi. Pozor! Naložba pred oddajo vloge NE SME BITI IZVEDENA! Vlogo s prilogami je potrebno oddati pred izvedbo del. V nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do nepovratne finančne spodbude. Postopek oddaje vloge Postopek oddaje vloge ter vsi postopki po oddaji vloge. pred izvedbo naložbe vlagatelj vloži vlogo Eko sklad pregleda in obravnava vlogo v primeru nepopolne vloge Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge vlagatelj mora dopolniti vlogo v roku 15 dni od vročitve poziva v primeru popolne vloge Eko sklad vlagatelju izda odločbo in pogodbo vlagatelj podpisano pogodbo obvezno vrne Eko skladu v roku 15 dni od vročitve (POMEMBNO) vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo v primeru nepopolne zaključne dokumentacije Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge za izplačilo v primeru popolne zaključne dokumentacije izplačilo nepovratnih sredstev v roku 30 dni od prejema zahtevka SUBVENCIJE EKO SKLADA V LETU 2014 Zadnji dve leti so bila sredstva Eko sklada porabljena pred predvidenim zaključkom poziva. Do subvencije so bili tako upravičeni le tisti, ki so pravočasno oddali vlogo za subvencijo. Vsem, ki želite v letošnjem letu zamenjati način ogrevanja priporočamo, da nas pravočasno pokličete, da vam bomo poslali ustrezno ponudbo in pomagali urediti dokumentacijo. Ustrezna ponudba je namreč obvezna priloga vlogi za pridobitev subvencije. Pravočasno oddana vloga pa pomeni večjo verjetnost pridobitve subvencije. V našem kolektivu smo že pripravljeni na izzive, zato ne odlašajte z oddajo povpraševanja. Za vsa vaša vprašanja v zvezi z ogrevanjem in hlajenjem s toplotnimi črpalkami, možnostih ogleda lokacije in priprave ponudbe, smo dosegljivi na: 02 843 03 55. Pokličite še danes. „ y a Pozitivno in veselo v pomlad iredstavlja nov Vse lepo diši, cvetje se prebuja in nič več ni mrzlo. Najbolj mi je pri srcu predvsem zato, ker se bliža moj rojstni dan. ~~ Vsako leto komaj čakam pomlad, ker ne maram mr- \ zlega vremena. Poleti mi je_ prevroče, pozimi premrzlo, pomladi pa mi je prijetno \ toplo. Predvsem mi je všeč, \ ker smo ob pojavu sonca vsi dobre volje. Vzdušje se takoj spremeni na bolje. ~-~- % © Ne maram mraza in zime, zato komaj čakam, da se pomlad. Lepo je tudi zato, ker narava v trenutku zaživi. Povsod je cvetje in zelenje. Odlično se počutim ob začetku pomladi. Končno " je konec zime. Vesel sem boljših pogojev za delo na prostem in rekreacijo v naravi. mam pomlad, ker pomeni začetek druženja v mestu in naravi. Ko posije__ sonček, vsi kar pridrvijo na piano. Toplo vreme pomeni ■ tudi začetek rekreacije'v naravi: Tega se še posebej veselim.x ' v pomladi gle-kot na prebuditev mladosti. Ljudje so dobre volje, toplo je in prijetno. Pomlad je ena izmed mojih ' \ x \ najljubših sezon. Smo vir informacij (zberemo, izberemo, dostavimo!], graditelj skupnosti (povezujemo!), so-ustvarjalec skupne prihodnosti (razumemo!). Z vami so NOVICE že 22 let, ROGAŠKE NOVICE 21 let, CELJAN 12 let, BISTRIŠKE NOVICE 14 let, ŠENTJURSKE NOVICE 20 let, RADIO ROGLA pa 16 let. Za nas so lokalni ljudje in dogodki pomembni! Prepričani smo, da tudi za vas. Obrnite se na nas! irogla Radio Rogla Slovenske Konjice - Novice d.o.o., Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@siol.net Prometni center: 041 400 440 Odgovorna urednica: Valerija Motaln Glasbeni urednik: Vojko Gačnikar RADIO ROGLA - NAJBOLJŠA GLASBA ZA ŠTAJERSKO Škalska 1, Romihova Tl, Zdraviliški trg 1, Drofenikova ulica 15, Miklošičeva 5, 3210 Slovenske Konjice 2310 Slov. Bistrica 3250 Rogaška Slatina 3230 Šentjur 3000 Celje Telefon 03 757 4510 Telefon 02 843 0180 Telefon 03 58160 00 Telefon 03 620 02 52 Telefon 03 42816 60 Faks 03 757 45 21 Telefaks 02 843 0181 Telefaks 03 81919 27 Telefaks 03 620 02 53 Telefaks 03 42816 65 Email: novice-radiorogla@siol.net Email: bistriske.novice@novice.si Email: tajnistvo@rogaskenovice.si Email: urednistvo@sentjurskenovice.si Email: info@celjan.si Odgovorni urednik: Odgovorna urednica: Odgovorni urednik: Odgovorni urednik: Odgovorni urednik: Aleš Mrzdovnik Bojana Petelinšek Jože Strniša Jure Godler Nejc Mihelak lepo kožo je pomembna tudi hrana Spomladi, ko se začnemo počasi izvijati iz toplih oblačil, postajamo spet bolj kritični do svojega telesa in predvsem kože. Da v lahkotnih oblačilih ne bomo v zadregi, moramo za kožo poskrbeti že sedaj. Spomladi je koža pogosto brez sijaja in utrujena, saj zimsko ogrevanje koži odvzame vlago, koža je zato občutljiva in se pogosto burno odzove na zunanje in notranje vplive. Bolj je nagnjena k mozoljem, ogrcem in razdraženosti. Koži moramo spomladi vrniti njeno vlažnost, zato uporabljamo izdelke, ki koži vrnejo vlago, in pazimo, da zaužijemo zadostno količino vode. Potrudimo se, da dnevno zaužijemo vsaj dva litra vode. Na ta način omogočimo telesu normalno razstrupljanje skozi kožo in ledvice. Če telo pospešeno odvaja nepotrebne snovi ali strupe, se to namreč najprej odraža na videzu kože. procese Upočasnimo staranja Kožo s povečano občutljivostjo je najbolje negovati z nežnimi naravnimi izdelki, ki jo obnavljajo. Zelo primerna je krema aloe vere, ki pomiri razdraženo kožo, jo globinsko vlaži, gladi in vrača sijaj. Priporočljiva je tudi krema iz kari tej evega masla, ki pomaga pri zelo občutljivi, razdraženi koži. Koža je spomladi zelo občutljiva tudi na sonce, zato pazimo, da se sončim žarkom izpostavljamo postopoma. Sončenje je na splošno koristno, a le, če je zmerno. Sonce omogoča nastanek vitamina D, krepi obrambno sposobnost proti infekcijskim boleznim, ugodno vpliva na krvni obtok in izboljša oskrbo tkiva s kisikom. Zadostuje že okoli 15 minut izpostavljanja soncu na dan. Daljše izpostavljanje sončnim žarkom ne pripomore k dodatni tvorbi vitamina D, pač pa le k prezgodnjemu staranju kože in k tveganju za nastanek kožnega raka. Veliko kožnih sprememb, ki jih povezujemo s staranjem, je pravzaprav posledica izpostavl- janja soncu. Te spremembe se najpogosteje pojavijo na predelih, kjer je koža najbolj izpostavljena soncu. Znaki fotostaranja so suha koža, nepravilne, svetle in temne pigmentacije, globoke gube, povešen obraz, drobne žilice na koži in usnjen videz kože. Živila, ki zagotavljajo lepo in zdravo kožo Za obnavljanje koža potrebuje beta-karoten, vitamine C, D in E, cink, proteine ter veliko antioksidantov. Na prvem mestu med živili, bogatimi z betakarotenom, sta korenje in marelice, sledijo peteršilj, rdeča paprika, rukola, paradižnik, breskve, mango, dinja, lubenica, brokoli in bučke. Toda naš organizem ne more v celoti absorbirati betakarotena, če hkrati ne zaužijemo maščobe, zato je zelo pomembno, da zelenjavne in sadne solate ter smutije iz omenjenih živil začinimo z olivnim oljem ali oreščki, ki vsebujejo dovolj maščob. Cink, ki ga je največ v morskih sadežih, perutnini, jajcih, stročnicah, sezamu in sončničnem semenu, ohranja kožo zdravo in pripomore k hitrejšemu celjenju ran, proteini pa ji zagotavljajo svežino in elastičnost. Spodbujajo namreč nastajanje aminokislin, ki tvorijo naravni kolagen. Ta je za mladosten videz bistvenega pomena. Antioksidanti služijo kot naravna zaščita pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov, upočasnjujejo procese staranja in dehidracijo celic. Eden najmočnejših naravnih antioksidantov je vitamin E, ki ga v velikih količinah najdemo v avokadu, rumenjaku, mandljih in ostalih oreščkih, paradižniku, baziliki in olivnem olju, medtem ko so z vodotopnimi antioksidanti oziroma flavonoidi bogate vse vrste sadja in zelenjave intenzivnih barv. Medeno-mlečna kopel za svilnato kožo telesa Kad napolnimo s toplo vodo, nato pa vanjo dodamo skodelico medu in liter polnomastnega mleka. Med je primeren za prav vse tipe kože. S svojimi sestavinami poskrbi, da je koža mehka in sijoča. Mlečna kislina v mleku deluje kot nežen piling, hkrati pa zaradi naravno prisotnih maščob koži zagotavlja tudi optimalno vlaženje. To je odlična alternativa za različne sladkorne in solne pilinge, ki so lahko za ljudi, ki imajo težave z ekcemi, luskavico ali na splošno s preobčutljivo kožo, preveč agresivni. Kopel lahko odišavimo še z nekaj kapljicami naravnega eteričnega olja. Med za popolno nego kože Med je odličen naravni antioksidant, pa naj ga uživamo ali ga uporabljamo za nego kože. Med med drugim pospešuje celjenje ran in preprečuje različne okužbe. Primeren je za čisto Sel«ar5 vse tipe kože. V medu so vitamini, minerali in aminokisline, ki so za nego kože še posebno primerni v hladnejših mesecih. Učinkuje tako, da zadržuje vlago in pomirja razdraženo kožo. Deluje protimikrobno proti številnim bakterijam in nekaterim glivicam. Pri težavah z aknami bodo antibakterijske lastnosti v medu poskrbele, da se boste znebili te nadloge, ne da bila koža izsušena in razdražena. In prav tako kot je med odličen za mastno in mešano kožo, se zaradi svojih vlažilnih lastnosti dobro obnese tudi pri negi normalne in suhe kože. Za pripravo odličnega domačega pilinga za kožo zmešamo žlico medu, žlico morske ali himalajske soli in žličko oljčnega olja. Mešanico nanesemo na obraz, jo s krožnimi gibi vma-sirarno v kožo, Maska iz meda in mandeljev Masko iz mešanice medu in mletih mandljev pustite na koži 15 minut. Preden jo izperete, jo nežno vmasirate v kožo obraza. Takšna maska je hkrati tudi piling. Koža bo nahranjena in sijoča. nato pa speremo z obilico mlačne vode. Ko se odločimo, da je čas i za masko, kožo najprej dobro fi očistimo, nato pa nanjo na- 1 nesemo tanko plast domačega ' medu. Masko pustimo delovati 30 minut, nato pa jo speremo s toplo vodo. Takšno masko, ki daje koži mehkobo in prožnost, i si lahko privoščimo vsak teden. <1 Vse, kar je dobro za naše telo, \ je dobro tudi za kožo. Zato lahko za masko obraza ali obloge za telo poleg medu uporabimo tudi druga zdrava živila: skuto, kvas, limono, rumenjak, olivno olje, kokosovo olje ... '/< r MODRA ŠTEVILKA (((• 080 14 99) www.postelja.com LEŽIŠČA • POSTELJNINA • VZGLAVNIKI • ZA OTROKE • POSTELJNI OKVIRJI • YACHT PROGRAI (Po)polno življenje Betakaroten za lepo polt Za zdrav videz naše kože je pomembna tudi pravilna prehrana. Poleti je priporočljivo vse sadje in zelenjava oranžne barve, zaradi visoke vsebnosti betakarotena in vitamina C. Če pride do poškodb kože, je najbolje v večjih količinah uživati jagode, rdečo papriko in agrume. Med drugim so priporočljivi tudi oreščki, predvsem mandlji, ki so bogati z vitaminom E, saj ta pomaga do večje zaščite kože pred nevarnimi UV-žarki. Podoben učinek naj bi imela tudi črna čokolada. V vročih dneh naj bo naša prehrana takšna, kot so naša oblačila: lahkotna. /A Salon Celje. Opekamiška c. 15 a. Celje. Salon Maribor. Lackova 47. 2(X)0 Maribor Izrežite ta oglas in uveljavite dodatni 4% popust v Salonu Celje in Maribor. liii SIIIU ir.U vJ 1 hm Okužba Sečil - ena najpogostejših okužb Znaki okužbe Okužbo sečil je navadno mogoče hitro prepoznati. Pogosto vas sili na vodo, vendar to le s težavo počnete. Urin ima neprijeten vonj in je moten, uriniranje pa pogosto spremlja še pekoč občutek. Okužba sečil lahko povzroča neprijetno bolečino v spodnjem delu trebuha tik pod popkom in v spodnjem delu hrbta. Če v urinu opazite kri ali imate kakršnekoli dvome, težave pa ne izginejo ali se poslabšajo, se posvetujte z zdravnikom. Zakaj pride do okužbe? Najpogostejši vzrok okužbe sečil je bakterijska okužba, ki prek sečnice zajame vaš o Voda - zelo pomembna preventiva. sečni mehur. Okužbo navadno povzročajo bakterije (Escherichia coli in Klebsiella), ki jih sicer najdemo v prebavilih, vendar iz zadnjika preidejo v sečnico in od tam v sečni mehur. Bakterije se pritrdijo na steno mehurja in povzročajo vnetje. Okužba sečil je pogostejša pri ženskah kot pri moških preprosto zato, ker sta ženska sečnica in nožnica bliže zadnjiku. Poleg tega imajo ženske krajšo sečnico kot moški, zato imajo bakterije krajšo pot in se lahko prenesejo tudi med spolnim odnosom. Okužbe vsaj enkrat v življenju prizadenejo okoli 50 % žensk. Skoraj 20 % žensk pa ima ponavljajoče okužbe sečil. Občasno se naša odpornost lahko zmanjša. Možni vzroki so pomanjkanje spanca, obremenjen delavnik in stres. V takšnih primerih je telo občutljivejše, in če ste nagnjeni k okužbam sečil, se te lahko hitreje pojavijo. Bolje preprečiti... Tudi narava s svojo tisočletno modrostjo, zbrano v zdravilnih rastlinah, za te težave ponuja učinkovito pomoč. Pravilno izbrani rastlinski izvlečki so pomembni del samozdravljenja, ki pa naj ne nadomesti sodelovanja z zdravnikom. Če vam zdravnik Okusne in zdrave - brusnice so že dolgo znane kot naravna pomoč pri zdravljenju vnetja sečil. predpiše zdravljenje z antibiotiki, je pomembno, da zdravljenje v celoti dokončate. Tako storite tudi, če se vaše težave med samim zdravljenjem zmanjšajo ali izginejo, sicer je večja verjetnost, da se okužba ponovi. Pri preprečevanju okužb sečil je zelo pomembno, da pijemo zadostne količine vode. Pogosto uriniranje spere bakterije iz sečnice. Mehur vedno izpraznite do konca. Vodo odvajajte redno in ne odlašajte z uriniranjem. PRVI MEDICINSKI PRIPOMOČEK I medicalbrands ZA ZDRAVLJENJE IN PREPREČEVANJE VNETJA SEČIL* bakterij E. coli. isay: VNETJE SEČNEGA MEHURJA t ZDRAVLJENJE IN m • PREPREČEVANJE J Pčranberrv i say: BODITE DOBRI S SVOJIM TELESOM! kapsule i say: vnetje SEČNEGA MEHURJA ZDRAVIJO IN PREPREČUJEJO VNETJE SEČIL, NE DA BI OBREMENJEVALE VAŠE TELO! Okužbe sečil so razmeroma pogoste, saj prizadenejo okoli 50 % žensk v različnih obdobjih”. Kapsule i say: vnetje sečnega mehurja učinkovito pripomorejo k zdravljenju okužb sečil in pomagajo preprečiti ponovitev okužb. Aktivna učinkovina Cranberry-Active™ ustvari sloj okoli bakterij in s tem prepreči njihovo pritrditev na steno sečnega mehurja, zato v mehurju ne morejo obstati in se izperejo z urinom. 993 * MEDICAl Brands Announces the First use of Medical Claims In the OTC for Treating and preventing Urinary tract Infections, Reuters 2012 ** Clinical data evaluation report, Medical Brands, 2013 i say: izdelki s active NE OBREMENJUJEJO VAŠEGA TELESA! ttt FIDIMED Fidimedova posvetovalnica /y z—*->. Tokovno svetovanje vsak HI« 080 3235 J delovnik med 9 in I3. uro. 1m PharmaSvviss sredi mes I: Vsak od nas bi moral vedeti, kaj se znajde na njegovem krožniku, od kod je krompir, ki ga uporabljajo v naši restavraciji, pa kokošja jajca in moka, ki naj bo iz sosednjega mlina. Še nikoli ni bilo toliko pozornosti usmerjene v kulinariko, uživanje hrane postaja doživetje. Tako je tudi v Galeriji okusov, novi pridobitvi v neposredni bližini dvorca Novo Celje, kjer ustvarja chef Borut Jovan. Že pri 13 letih je vedel, da je kuharski poklic tisti, ki bo oblikoval njegovo življenjsko pot. Po desetih letih izobraževanj pri najboljših kuharjih po svetu in restavracijah z Michelinovimi zvezdicami je naposled skupaj s poslovnim partnerjem Gašperjem Puhanom odprl restavracijo. Redko se zgodi, da je katera restavracija deležna toliko pozornosti že pred samim odprtjem. O Galeriji okusov se je veliko govorilo in pisalo, še preden je uradno odprla svoja vrata. Sedaj gre v grajski Megi zares, v kulinarični galeriji se povezujeta narava in poslovno-družabno središče. Z Galerijo okusov želita Puhan in Jovan nekaj več. Prvi ima žilico za oblikovanje in marketing, drugi pa znanje restavracij z Michelinovimi zvezdicami, svoje ustvarjanje povezujeta z urbanim in divjim, modernim in tradicionalnim. Sodobni trendi in izročilo Njuna ideja je, da ne ponudita le hrane, ampak neponovljiva kulinarična in druga doživetja. V kuhinji Galerije okusov se rojevajo ideje, na kulinariko gledajo drugače, brez dvoma je to restavracija, ki bo posegla v sam slovenski kulinarični vrh. Njuna filozofija je jasna: sestavine morajo biti iz lokalnega okolja, tudi zato sta oblikovala blagovno znamko, ki jo je vredno omeniti že zaradi njenega imena, Loj z & Loj z. Gre za ročno izdelane dobrote iz domačih zelišč, marmelade, testenine in mnogo drugega. »Vrhunska kulinarika, sodobni trendi oblikovanja in drugačen pogled na svet je tisto, kar naju je povezalo,« o sodelovanju v Galeriji okusov pravi Puhan, ki skuša združiti vse sodobne globalne trende na področju kulinarike in ob tem ohranjati staro izročilo in lokalne surovine. V delu parka so nasadili kar osem tisoč tulipanov, ki bodo sedaj, po odprtju restavracije, počasi pokukali iz zemlje. V bližini bodo imeli svojo njivo, tako da bodo še skrajšali pot surovin z njive na krožnik, načrtujejo odprto, letno kuhinjo, s katero bodo izpostavili doživetje v naravi. »Ob vsem tem je pomembno, da je hrana zdrava, da se ljudje dobro počutijo, sicer pa bomo stremeli k restavraciji zaprtega tipa za napovedane goste, s čimer se bomo lahko gostom zares posvetili,« pravi Jovan.' Prihod pomladi je zanimiv dogodek tudi na celjskih šolah, kjer smo povprašali, kako bodo učenci pričakali pomlad. Nekateri temu posvečajo večjo pozornost in pripravijo dogodke, povezane s pomladjo, spet drugi se bolj ukvarjajo z znanostjo in projekti. Nekaj je gotovo: letošnja pomlad bo učencem ostala v spominu, skupaj so jo pričakali že na pustni povorki, ko so preganjali zimo. OŠ Lava: Prebujanje pomladi in upanja Pomlad na OŠ Lava Celje je po aktivnostih zelo pisana. Ves marec je posvečen praznikom, kot so 8. marec, materinski dan, prazniku pomladi... Vsak petek se med rekreativnim odmorom razveselijo z nastopi učencev, ki jih sami oblikujejo. To je tudi čas, ko tradicionalno organizirajo dobrodelni koncert z naslovom Prebujanje pomladi in upanja, na katerega se zavzeto pripravljajo. Poleg hrane za dušo pa poskrbijo tudi za urejeno okolico šole, ki jo lepšajo tudi učenci, ki radi sodelujejo pri barvanju, urejanju visokih gred in čiščenju okolice. Z lepo urejeno zunanjo podobo poskrbijo tudi za dobro počutje vseh, ki bivajo v šoli, m tudi tistih, ki prihajajo v goste. Na finalnem, državnem tekmovanju so dosegli drugo mesto in si tako odprli vrata za udeležbo na evropskem prvenstvu v Španiji. I. OŠ: Besnenje narave Učenci v okviru projekta First Lego League iščejo probleme, povezane z naravnimi katastrofami. Na I. osnovni šoli Celje so oblikovali ekipo sedmih učencev, ki deluje s pomočjo mentorjev Ingrid Zupanc Brečko in Žanom Močivnikom. Tekmovanje je razdeljeno na tri dela: projekt, vrednote in robotski del. Učenci so v prvi dveh mesecih pregledali naravne katastrofe, ki so pustošile v Celju in njegovi okolici, in se po premisleku osredotočili na problem poplav. Naredili so obsežno raziskavo, pri tem so govorili z obramboslovcem - civilno zaščito in zavarovalnim agentom ter cenilcem škode. Po pridobljenih informacijah so pričeli z iskanjem rešitve. Učenci so za rešitev izbrali tesnjenje vrat s posebno gumo, ki se pritrdi okoli vrat in oken ter tako prepreči vdor vode v hišo. V tej svoji rešitvi so združili dve različni možnosti: patent tuš kabine, kjer s pomočjo dveh gumic in magneta zapremo vrata in preprečimo vdor vode, ter rešitev iz Benetk, kjer imajo pred vhodnimi vrati nameščena železna vratca, ki preprečijo vdor vode. Učenci radi sodelujejo pri urejanju gred in čiščenju okolice II. OŠ: Tisoč ogledal Velika reč so bile letošnje olimpijske igre za učence II. osnovne šole v Celju, ki so še posebej pozorno spremljali dogajanje in navijali za naše športnike. Povezali so se z vrstniki šole v Rusiji, Tino Maže je ob njenih smučarskih uspehih spremljala Knjiga želja, ki so jo Celjani ob odhodu na ZOI v Soči podarili našim olimpijcem. V tem času nadaljujejo sodelovanje z Gimnazijo Celje - Center, ki so ga začeli ob 100-letnici stavbe pred dvema letoma, II. osnovna šola je namreč nekoč delovala v secesijskem poslopju na današnji Kosovelovi 1. Ob letošnjem svetovnem dnevu poezije so združili moči, pripravljajo večer besede, glasbe in giba, v sodelovanju z avstrijskimi vrstniki pa odkrivajo moč zgodb. Po olimpijskih igrah se učenci povezujejo z gimnazijci in vrstniki iz Avstrije. C6gfcl 05X8*3 B5cB*3 B5833 5S®33 (PofcaiiM žmjenjie Pozdrav ptic miru. III. OS: Ekovrt sredi mesta Da je pomlad čas za nove izzive in podvige pravijo, zato so si zastavili veliko ciljev in nalog. Sodelovali so pri izvedbi sejma Altermed na celjskem sejmišču, v Evropski vasi pa letos pripravljajo domovino. Aprila jih čaka športni dan v okviru dneva zdravja, sodelovali bodo pri dobrodelnem teku okoli Šmartinskega jezera in izvedli orientacijski pohod. Še posebej se veselijo letnega koncerta otroškega in mladinskega pevskega zbora sredi aprila. Pravijo, da je nalog in ciljev še veliko, omeniti pa gre tudi njihov poskus preureditve šolskega igrišča in zelenice. Zaradi utesnjenosti v mestnem jedru bodo poskušali pridobiti še kakšno novo igralo in nekaj dodatnega prostora za brezskrbno igro, uredili bodo zelenico in poskušali zasaditi kakšno novo drevo ter pričeti z deli na svojem ekovrtu. OŠ Frana Roša: Pozdrav roševski pomladi Spomladi na tej osnovni šoli še bolj kot običajno govorijo o zdravi prehrani, petošolci so začutili italijansko pomlad v kuhinji, kjer so se učili italijansko in zraven še vrteli kuhalnico. Naj mlajši se ukvarjajo z branjem in pravljicami, starejši učenci pa so v delavnicah Cvetka - epruvetka raziskovali kot pravi raziskovalci. Večina roševcev se je odzvala humanitarni akciji zbiranja igrač in iger, pomlad na Rošu pa pomeni tudi priprave na zaključek in srečanje vseh literarnih nagrajencev iz Slovenije na šoli in na kulturni prireditvi na glasbeni šoli. Pripravljajo se tudi na medgeneracijsko športno srečanje na šolskih zunanjih površinah, veselo bo 5. aprila, ko pripravljajo delavnice za njihov tradicionalni Pozdrav roševski pomladi ob dnevu učencev. Takole je bilo na delavnici govorimo in kuhamo italijansko. IV. OŠ: Učilnica na prostem Na IV. osnovni šoli so se srečali z novo podobo šole, štirico, ki je simbol njihove šole, obdajajo pa jo trije trikotniki. Zanimiva novost je učence pričakala na igrišču šole, za rokometnim golom so namreč uredili urbani vrtiček, na katerem raste skoraj 50 različnih rastlin, vse pa so avtohtone in tradicionalno slovenske. Ob vrtičku so uredili delovni kotiček, posadili bodo drevo za senco, zrasla bo tudi učilnica na prostem. »Moje pravilo je: upoštevaj vsa pravila, bodi previden, ne bahaj se s svojo hitrostjo in kršenjem pravil,« pa je izjava njihovega učenca Naceta Korošca, ki sojo izbrali za otroški bob leta. Učenci na koncertu glasbenikov Slovenske vojske. « SSSS£'S«W umnost mšport ■ ;• ivšoprihodneutt UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Jr/s//////J/'//s//' NA UPI - L[UDSKI UNIVERZI ŽALEC ODKRIVALI SKRITO ZNAN|E Ste bili kdaj član kulturnega, športnega ali kakšnega drugega društva? Se zavedate, kaj vse znate zaradi večletnega ukvarjanja s hobiji? Ali veste, da lahko to znanje in izkušnje unovčite/uporabite/izkoristite na vaši karierni poti? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v projektu Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja Savinjska (UVN-PZ), ki smo ga na UPI - ljudski univerzi Žalec skupaj s partnerji izvajali od oktobra 2012 dalje, zaključili pa ga bomo konec marca z okroglo mizo Prednosti in pasti ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. V projektu smo iskali in vrednotili tista »skrita« znanja, ki si jih je posameznik pridobil na različne načine: z zaposlitvijo na različnih delovnih mestih, z delom doma, na kmetiji, z aktivnostjo pri svojih hobijih in drugod. Vsa ta znanja imajo za posameznika veljavo, če jih najprej prepoznamo, nato pa ovrednotimo in tako postanejo nova možnost za pridobitev zaposlitve, za vpis v formalno izobraževanje, za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije ali kakšne druge oblike usposabljanja. V vrednotenje smo vključili 158 udeležencev, od katerih je bilo 62 zaposlenih v manjših in srednje velikih podjetjih, 71 brezposelnih in 25 vključenih v različne oblike izobraževanja odraslih. Približno 8 odstotkov vseh udeležencev je priseljencev, ki so bili ena izmed naših ciljnih skupin. Projekt UVNPZ Savinjska je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zato so bile vse naše storitve za udeležence brezplačne. Več informacij o vrednotenju in izobraževalnih programih v okviru UPI Žalec najdete na www.upi.si f 3 N AKTUALNO - TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV- 4., 5. APRIL 2014 v J OŠ Ljubečna: V hribe Tudi na OŠ Ljubečna je pomlad pestra. Začeli so z naravoslovno-tehničnim dnem, na katerem so spoznavali kraške jame pri nas in v svetu. Če kje, na OŠ Ljubečna planinstvo zares živi, mladi planinci vse leto znanje pridobivajo v planinskih krožkih in skoraj ga že ni vrha v naši okolici, ki ga ne bi obiskali. OS Frana Kranjca: Občudujejo tulipane Že jeseni so učenci sadili tulipane, ki se spomladi razcvetijo in pokažejo v svoji najlepši luči. Marčevsko dogajanje je zaznamovala prireditev Tisti dve besedi, kjer so odkrito spregovorili o aktualnih družinskih temah. Zbirali so tudi hrano za živali, se odpravili na bližnje vrhove hribov, z glino so se srečali v Ustvarjalnem pristanu. DŠ Hudinja: Pomlad na Hudinji Učenci od prvega do petega razreda )o razredih pripravijo kulturno prireditev, na katero povabijo starše, ledke, babice ... Pomembno je, da na prireditvi nastopijo vsi učenci, prireditev menujejo Pomlad na Hudinji. V začetku aprila je zanimiv medgeneracijski pohod, na svetovni dan zdravja se bodo sprehodili do Šmartinskega jezera. Nenazadnje pa ta šola postane središče dogajanja vsako leto ob predstavitvi raziskovalnih nalog, ki so jih ustvarili učenci celjskih osnovnih šol. ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola • inženir varovanja novo! • poslovni sekretar • ekonomist telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola • trgovec • ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 INFORMACIJE vsak dan v času uradnih ur tečaji tujih jezikov valnic www.abitura.si radio rogla popoldne z vami na poti domov mojca kos ^Radio Rogla. Kjer je Štajerska na 1. mestu. www.radiorogla.si TO^ia FH fakulteta za komercialne in poslovne vede www.fkpv.si INFORMATIVNI DAN 2014/2015 10. april — - A+E Naložba v vašo prihodnost OERACIK) DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIIA Evropski socialni sklad modra številka Visokošolski študijski programi [• 080 20 26 ) prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013. razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja*; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost m odzivnost visokega šolstva*. Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj • Slovenj Gradec Odločitev za študij na FKPV - Prava odločitev! Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) je fakulteta s sodobno vizijo, z izjemnimi, v prakso usmerjenimi programi in fleksibilnim študijskim sistemom. Velik poudarek daje sodelovanju z družbenogospodarskim okoljem, ki poteka v obliki okroglih miz z aktualnimi tematikami, raziskovalnih projektov, vključevanja strokovnjakov iz prakse v izobraževalni proces fakultete in na druge načine. Izjemna dodana vrednost študija na Fakulteti za komercialne in poslovne vede je, da študentom na poti k novemu znanju in aktualnim kompetencam pomagajo številni vrhunski strokovnjaki, ki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v poslovnem okolju. Tako študentje teoretične modele in pristope lažje povežejo z realnim okoljem. Trije praktično naravnani študijski programi FKPV je v slovenskem merilu po številu študentov ena večjih visokošolskih institucij v zasebni lasti. Svoje programe izvaja tako na matični enoti v Celju (kjer se izvaja tudi redni študij) kot tudi na dislociranih enotah po vsej Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Kranj in Slovenj Gradec). Študentje se lahko odločajo med tremi aktualnimi in praktično naravnanimi študijskimi programi Komerciala, Turizem in Poslovna informatika, tako na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni študija. Posebnost v študijskem letu 2014/2015 Fakulteta bo 15 dijakom, ki se bodo vpisali v 1. letnik rednega študija študijskega programa Komerciala 1, Turizem 1 in Poslovna informatika 1, omogočila brezplačen študij 1. letnika v primeru, da so v srednji šoli v 4. letniku ali na splošni maturi oziroma poklicni maturi v šolskem letu 2013/14 dosegli odličen ali prav dober učni uspeh. Na magistrskem študiju pa bo fakulteta razpisala eno vpisno mesto za brezplačen študij 1. letnika za dodiplomske študente fakultete. Prednosti študija na FKPV Akreditirani, javno veljavni in aktualni študijski programi, možnost študija na I. II. in III. bolonjski stopnji, atraktiven praktično usmerjen študij, konkurenčna šolnina, možnost plačila šolnine na 10 oz. 11 obrokov, šest enot po Sloveniji, vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki iz prakse, lastna založba in knjižnica, e-gradiva, vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno delo, možnost ! FKPV ima 19 sodobno opremljenih predavalnic, od tega 4 računalniške, ki so opremljene s sodobno učno tehnologijo. Fakulteta ima tudi lastno knjižnico, čitalnico ter založbo. študija ali opravljanja prakse oz. določenih študijskih obveznosti v tujini - FKPV ima podpisane pogodbe z visokošolskimi zavodi v Grčiji, Belgiji, Španiji, Turčiji, na Portugalskem, Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem ... Več informacij o FKPV lahko dobite na spletni strani www.fkpv.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 26. Vljudno vabljeni na informativni dan, 10. aprila 2014, na vseh enotah FKPV po Sloveniji. V A 1910 Šolski Center Šentjur Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Telefon: 03 746 29 00 fax: 03 746 29 20 SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola vabi k prijavi za vpis v naslednje izobraževalne programe: ŠTIRILETNI PROGRAMI • Živilsko prehranski tehnik • Naravovarstveni tehnik • Kmetijsko podjetniški tehnik TRILETNI PROGRAMI • Pek • Slaščičar • Mehanik kmetijskih in delovnih strojev DVOLETNI PROGRAM • Pomočnik v biotehniki in oskrbi NADALJEVALNA PROGRAMA 3+2 • Živilsko prehranski tehnik (3+2) • Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2). Prijave za vpis oddajte do 4. aprila 2014 na Šolski center Šentjur. ) Naredite nekaj zase! V ljudeh pomladni čas zbudi željo po spremembah, po napredku. Gre za vse ravni, napredek na več področjih. Posameznik ima odprte priložnosti za razvoj znanja, kompetenc, spretnosti in sposobnosti. Ljudska univerza Šentjur zagotavlja izvajanje učnega procesa vsem aktivnim občanom, ki so lahko zaposleni, brezposelni, študentje, upokojenci, torej vsem, ki želijo oblikovati in preoblikovati svoj življenjski slog. Ostaja ena redkih izobraževalnih institucij za odrasle brez ponudbe srednješolskih in visokošolskih programov, ponuja raznolike tečaje, večje število brezplačnih neformalnih izobraževanj za odrasle, izobraževanja po meri naročnikov in uspešno sodeluje na razpisih evropskih socialnih sredstev. Bogatitev človeškega kapitala je brezmejno in omogoča povečanje produktivnosti in konkurenčnosti posameznika, lokalne skupnosti, družbe. Tudi letos je Ljudska univerza Šentjur območni koordinator Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo slovensko javnost na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja - v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Krovna tema je Učenje za življenje, aktivnosti potekajo od 1. maja do 30. junija. Bodite aktivni, priključite se številnim dogodkom in naredite nekaj zase! Mestni trg 5, ŠENTJUR, tel.: 03 747 16 70, 031 718 261, info@lusentjur.si LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR §111« ililif E m PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE -fVu 2 0 1 4 NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA NPK SOCIALNI OSKRBOVALEC/OSKRBOVALKA NA DOMU (uvodni sestanek: 7.4. 2014, ob 15.00) NPK VILIČARIST/ VILIČARISTKA NPK RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, S.P. IN ZAVODE Ljudska univerza Šentjur sodeluje v Tednu vseživljenjskega učenja kot območni koordinator. Vabljeni na zanimive dogodke TVU 2014 v maju in juniju! r I I I I ---------------------------------- KUPON UGODNOSTI | 30-URNI TEČAJ ANGLEŠČINE CENA: 175 € (za 2 udeleženca) PLAČA 1, HODITA 2 fVelja do 10. 4. 2014, za spomladanski semester) P6 š Gregorjevo, ko se ženijo Ste vedeli, da Valentinovo ni edini praznik zaljubljencev? Dolgo preden seje praznovanje 14. februarja prijelo tudi pri nas, je zaljubljence grel spomin na 12. marec, oziroma gregorjevo. Dneva se držijo Zbrcam Pre9ov°ri- 'mivih rekov o Zan' Ce ^vXi,e/;/w/s,9jegorjevem: ^ feM ** * ’š"fSZei če ti e o GrZ'TjSt dni '“** «6»; potem lakiaČne kmet še zmt Slovensko Valentinovo Gregorjevo lahko označimo za tradicionalno slovensko Valentinovo. Po reku naših babic je to dan, ko se ptički ženijo. Na ta dan je po starem julijanskem koledarju godoval sv. Gregor, znan kot prinašalec luči. Po spremembi koledarja v gregorijanskega se je god svetnika premaknil, dan pa je kljub temu ohranil svoj pomen ter obveljal za prvi spomladanski dan in dan zaljubljencev. Dekleta so bila na ta dan še posebej pozorna na prvo ptico, ki jim je prekrižala pot, saj je veljalo prepričanje, da ta razkriva, kakšen bo njen bodoči mož. Naši predniki niso poznali Valentinovega. Zaljubljenci so praznovali gregorjevo, ki je nastopilo vsako leto 12. marca. Po spremembi julijanskega v gregorijanski koledar se je gregorjevo premaknilo z 22. na 12. marec. 'Kljub temu gregorjevo še vedno velja za začetek pomladi. Ponovno oživljanje tradicij Čeprav je pomen gregorjevega upadel, ga v nekaterih krajih po Sloveniji še vedno radi praznujejo. Zanimiva šega, ki se praznika drži v Beli Krajini, je iskanje dobrot po grmovju. Tamkajšnji otroci po grmovju brskajo za ‘berličkom’ in ‘povitico’. V nasprotju z Belo Krajino so v obrtniških mestih na predvečer gregorjevega v reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim ‘oblanjem’. Močna tradicija gregorjevega še vedno vztraja tudi na Gorenjskem, kjer dan proslavljajo s spuščanje barčic s hišico in svečo. Barčice so nekoč zaznamovale konec dela ob svečah, danes pa v kraje, kot so Domžale in Vrhnika, vsako leto privabijo številne obiskovalce. Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS. PRIPOMOČKI ZA GIBANJE PRIPOMOČKI ZA NEGO NA DOMU ORTOPEDSKA OBUTEV KOMPRESIJSKA OBLAČILA SPECIALIZIRANA PRODAJALNA IN IZPOSOJEVALNICA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV Ipavčeva ulica 6, Celje T: 03 42 64 563, 03 42 64 504 E: ortopedija@cri.si • SVETOVANJE • IZPOSOJA • PRODAJA IZDAJA NA NAROČILNICO IZDELAVA SERVIS & POPRAVILA /- AJf ^t/žbi vtv.'x° CRI Celje d.o.o. Oblakova ulica 34, 3000 Celje www.cri.si Mavi d.O.O. - najboljše za kopalnico, ogrevanje, vodovod in varčevanje, končno v Celju Obnavljate kopalnico ali gradite novo? Načrtujete menjavo radiatorjev in ogrevalnega sistema? Dovolite, da vam pomagajo strokovnjaki. Podjetje Mavi vam zagotavlja vrhunsko kakovost in brezhibno namestitev. Sedaj jih lahko obiščete tudi v Celju. Bogata ponudba na 700 m2 Uspešno, slovensko podjetje, z 19-letno tradicijo, je končno na voljo tudi Celjanom. Veletrgovec in trgovec vodilnih proizvajalcev sanitarne opreme, ogrevalnih sistemov, vodovoda, keramike, suhomontažnega programa in prezračevanja, se predstavlja v sodobno opremljenem razstavnem salonu, ki se nahaja v bližini nakupovalnih centrov na Mariborski cesti v Celju. Pričakuje vas moder n salon na več kot 700 m2 in brezplačni parkirni prostori. Strokovna pomoč od ideje do realizacije V podjetju Mavi d.o.o. razumejo željo po popolni kopalnici ali varčnejšem načinu ogrevanja. S pomočjo strokovnega svetovanja, računalniškega 3D izrisa ter konkurenčnih cen, vam zagotavljajo, da bodo vaše želje uresničene. Pomagajo vam pri izbiri kakovostnih artiklov, načrtovanju celotnega projekta in posredovanju najboljših podizvajalcev, ki bodo projekt pravočasno in profesionalno zaključili. Njihovo kakovost so prepoznali tudi najuspešnejši slovenski podjetniki in trgovci, kot so Kolosej Maribor, CityPark Ljubljana, EuroPark Maribor, Cetis Celje, trgovine Hofer in drugi. V podjetju Mavi d.o.o. najdete vse za: • vodovod (inštalacijski material, izolacija, ventili, sifoni, filtri) • sanitarno opremo (keramiko, armature, kopalne kadi, tuš kadi, tuš kabine, pršne zaslone, masažne sisteme, kopalniško pohištvo in kopalniške dodatke) • keramične ploščice (ploščice, lepila, fugirne mase, silikonski kiti, letve) • prezračevanje (klimatske naprave, naprave za prezračevanje) • suhomontažni program (mavčne plošče, konstrukcijski profili, izolacija, bandažirni material, mase za izravnavo in kitanje, orodja) • ogrevanje (kotli za ogrevanje, električne peči, gorilniki, toplotne črpalke, kamini, regulacije, radiatorji, talno ogrevanje, grelniki vode, cisterne za olje. črpalke in mešalni ventili, dimniški sistemi, solarni sistemi, radiatorski ventili in razdelilci, izolacija) Mavi Maribor d.o.o. PF Mo -■■■■■■mu www.mavi.si Moderen salon Mavi vas pričakuje v bližini nakupovalnih centrov, na Podjavorškovi ulici v Celju. Celjski salon Mavi se razprostira na 700 m2 in ponuja vodilne znamke proizvajalcev sanitarne opreme, ogrevalnih sistemov, vodovoda, keramike, suhomontažnega programa in prezračevanja. Foto Mavi d.0.0. Podjetje Mavi vam nudi strokovno pomoč od ideje do izvršitve. Uresničili bodo vaše želje po popolni kopalnici in varčnejšem sistemu ogrevanja ter prezračevanja. Foto Mavi d.0.0. Oglasno sporočilo Podjetje Mavi d.o.o. je ponosi zastopnik vrhunskih blagovnih znamk: • Knauf • Kolpa • Vogel&Noot • Unitas • Hansgrohe • Villeroy&Boch • Dornbracht • Austria Email • Geberit • Valsir • Danfoss • Keramag • Ferroli • Coolwax • Daikin • Mitsubishi • in številnih drugih N/V Z Stanetova ul. 22, Celje, pl Tel.: 03 544 33 33 Šlandrov trg 39, Žalec, BMP Tel.: 03 710 40 60 1 Naličite se sami Make up si uredite sami ali s pomočjo prijateljice. Če ste nevešči ličenja, se naročite v lokalnem kozmetičnem salonu ali pobrskajte po internetu za video posnetki, ki vas bodo korak za korakom naučili, kako se naličiti za vsako priložnost. Na poročni dan ne pozabite v torbico spraviti puder v prahu, šminko ter kozmetične robčke. Naliči naj vas prijateljica ali to storite kar sami. Če ste nevešči ličenja, poiščite pomoč v lokalnem kozmetičnem salonu ali na oddelku z ličili v veleblagovnici m ^ li Izrežite ta oglas in « izkoristite gotovinski na poročne prstane v I Zlatarni Breznik. . Popolna poroka kljul omejenemu proračunu Privarčujte pri hrani Postrežena kosila in večerje so najdražje. Odločite se za piknik na prostem ali samopostrežni bife. Prihranite lahko tudi z vnaprej pripravljenimi narezki. Poprosite mame in babice, da vam pomagajo pri peki peciva. Če vas motijo visoke cene poročnih tort, jo zamenjajte s slavnostno okrašenimi muffini. Z majhnimi triki se da veliko prihraniti. Zamenjajte poročno torto s slavnostnimi muffini in postreženo kosilo s samopostrežnim bifejem. Prihranek bo očiten. Število gostov Dobro pomislite, koga želite ob sebi na poročni dan. Število gostov lahko hitro naraste, ko vključite vse daljne strice in tete, ki so vas nazadnje videli, ko ste bili še v plenicah. Omejite število povabljencev. Ožja družina ženina in neveste šteje okoli trideset ljudi. Ne pozabite še na najbližje prijatelje. Ste že pri številki šestdeset ali več? Mogoče ni napačno, da se ustavite tukaj. Poroka je dan, namenjen vama in vajinim najbližjim. Če se le da, se odločita za majhno, intimno poroko. Vzdušje bo boljše, imeli boste čas za vse goste in prihranek bo očiten. Majhne, intimne poroke zagotavljajo boljše vzdušje ter več časa za goste. Poročni dan naj bo namenjen le vama in tistim, ki so vama res pri srcu. » Ne kupujte obleke, izposodite si jo Ste se zagledali v čudovito obleko, pa je pregrešno draga? Brez skrbi. Odločite se za izposojo obleke. Salonov, ki ponujajo obleke na izposojo, je vedno več tudi pri nas. Večina poročnih salonov vam bo pomagala obleči tudi ženina in družice. Na izposojo ponujajo tako torbice kot rokavice, naglavne okraske ter nakit. Cene za izposojo poročne obleke se gibljejo od tristo evrov naprej. Poročni saloni ponujajo možnost izposoje obleke tako za ženina kot nevesto. Izberite svojo najljubšo in prihranite. Dekor in darilca, naredite jih sami Z malo domišljije si lahko ustvarite unikatni dekor. Vabila, zahvalne vizitke, tablice za sedežni red, darilca za goste, vse to in še številne druge malenkosti lahko z nekaj ročnimi spretnostmi naredite kar sami. Da vam ne bo dolgčas, na pomoč pokličite prijateljice. Tudi pri cvetju lahko izdatno prihranite. Cvetje za okrasitev poročne mize naberite doma ali uporabite umetno. Romantično vzdušje lahko pričarate z denarnici prijaznimi baloni, svečami in lampijončki. Za navdih pobrskajte po spletu in se lotite ustvarjanja. Z malo domišljije si lahko ustvarite unikaten dekor. Da vam ne bo dolgčas, k ustvarjanju povabite prijateljice. 52 (Po)polno življenje SSjgfl SESSB «|fp53 iHHuPB hSŠS® SBgB BGgjBp sh$e s|pD SSipa SStfflB SSpa (Po)polns življenje Največja izbira poročnih prstanov. Zlatarna Celje www.porocni-prstani.si ffa iz6iro več Rot 500parov poročnih prstanov! ‘E-pošta: inf o @z Catarstvo-gajseRsi, www. zCatarstvo-gajse^.si Namčni/i: 'Tomaž (jajšeRs-p. * * fc wn"$S£iS£Zb V darilnem butiku Pikaloni verjamejo, da je bistvo obdarovanja več kot le darilo, ki ga podarimo. Idealno darilo je tisto, ki slavnostni dan spremeni v nepozaben dogodek. Torej, bodite drugačni, izrazite sebe in polepšajte dan vašim najbližjim. Najlepša darila za vsako priložnost poiščite v darilnem butiku Pikaloni v Planetu Tuš Celje. Oglasno sporočilo Idealna darila za vse vrste priložnosti Ob prihajajočih praznikih in svečanih dogodkih se pogosto sprašujemo, kaj podariti. Ce iščete lična darila z osebno noto, obiščite darilni butik Pikaloni v Planetu Tuš Celje. Tu najdete simpatična darila za poroke, rojstne dneve, obletnice, rojstvo otroka, obhajila in birme. Prijazno osebje vam bo z veseljem svetovalo in pomagalo izbrati idealno darilo. Majhne ali velike pozornosti vam po želji tudi zavijejo in lično aranžirajo. A- PIKALONI. darilni bo uti taur Najlepša darila za poroke, obletnice, rojstvo otroka, birme, obhajila in rojstne dneve najdete v ličnem darilnem butiku Pikaloni v Planetu Tuš Celje. V elegantno urejenem butiku Pikaloni najdete veliko navdihov za popolno darilo. V prijetnem ambientu se lahko tudi spočijete in napolnite s pozitivno energijo. Razstavljeno stilsko pohištvo je no voljo tudi za prodajo. V darilnem butiku Pikaloni so prepričani, da je darilo najlepši način, do se zahvalimo, opravičimo in izkažemo, kaj čutimo. »Obdarovanje in darilo sprožajo pozitivne emocije in radostne dogodke. V paketu z njimi gredo tudi objemi, poljubčki, voščila in nepozabni dogodki. Vse to in še več nam pove popolno darilo.« Prijazno osebje darilnega butika Pikaloni vom bo pomagalo izbrati popolno darilo za vse vrste priložnosti. V darilnem butiku Pikaloni najdete jedilne servise iz porcelana, komplete elegantnega jedilnega pribora ter vse za popolno dekoracijo jedilne mize. Darilni boutigue PIKALONI Planet Tuš, Mariborska 128, Celje Tel: +386 (0)3 491 10 53 e-mail: ce@pikaloni.si Trendi gospodinjski program vrhunskih proizvajalcev Bergner, Koiserhoff in Renberg je idealno darilo za vse gurmane. Barvno usklajene posode in gospodinjski pripomočki bodo poskrbeli za številne užitke ob kuhanju. Z združitvijo kvalitete, inovativne tehnologije in funkcionalnega dizajna so izdelki dovršeni v celoto, ki vam bo pričarala popolnoma nove izkušnje že ob prvi uporabi. Svetovali vam bodo o značilnostih posameznega izdelka, njegovi sestavi, materialih in uporabi. Zagotovo boste že ob prvi uporabi začutili utrip drugačnosti. Razkošen kristal Steklarne Rogaška je popolno darilo za slavnostne obletnice in poroke. Kozarce, sklede, svečnike in pladnje vam po želji lično zavijejo in aranžirajo. 'Kupon Kupon Kupon Kupon Kupon « Darilni butik Pikaloni vam podarja 10% POPUST na celotni darilni program, j Izrežite kupon in jih obiščite v Planetu Tuš Celje, kjer vam bodo pomagali | izbrati popolno darilo za vsako priložnost. Kupon priložite ob nakupu Nova sezona se približuje. Pomlad in poletje prinašata sveže in zanimive trende. Za lažje nakupe je pred vami srečna sedmica. Pozorno preberite in si izberite svojo zmagovalno kombinacijo. Iz tesnega v nagubano krilo Zamenjajte tesna krila z lepo krojenim plise krilom. Nov trend kril zapoveduje lahkoten material in nagubano krilo. Najlepša krila so obarvana v nežne pastelne barve. Predlagamo odtenke marelične, rožnate ali nebesno modre. Povejte, kaj mislite, s pomočjo majice Majice z napisi so zaznamovale že lansko sezono. Tokrat postajajo vse glasnejše in drznejše. Povejte na glas, kaj si mislite. Z zanimivim in hudomušnim napisom na majici to sezono ne boste zgrešili. Ko zazebe, se ogrnite z bluzonom Bluzon, kratka jakna, ki spominja na športni jopič, je glavni trend te sezone. Nič več ni opremljen le s številkami in imeni moštev. Naj bo okrašen z bleščicami, oblečen v usnje, intenzivno fluorescenten ali kaj popolnoma novega. Važno je le, da si ne pozabite priskrbeti svojega. pomlad in poletje Umetnost je v vzorcih Umetnost se vrača v modo. Oblačila vseh vrst so se spremenila v slikarska platna. Cvetlični vzorci preteklih let se nadaljujejo skozi vizije velikih slikarskih mojstrov. Pridružila sta se jim še abstrakcija in pop art. Naj vam namignemo, umetnine v svetu mode so najlepše na lahkotnih, poletnih oblekah. Barva sezone je bela Bela je že od nekdaj stalnica toplega dela leta. Tudi letos obvladuje številne modne piste. Belo najdemo na kavbojkah, majicah, puloverjih, oblekah in še kje. Osvežite garderobo vsaj z enim belim kosom in začutili boste.bližajoče se poletje. SEKffB ajp53 ŠSctfE E3=ŠP3 SEJ*B c-and-a.si •Popust velja v vseh poslovalnicah C&A od 27. do 30. marca 2014. Popust se obračuna na blagajni in ne veljaza nakup C&A darilnih kartic. od 27. do 30. marca Barvita pomlad Ponovno prihaja tisti čas v letu, ki nas vedno znova in znova opozori, da bomo kmalu odvrgli debela zimska oblačila. In da bi se v svojem telesu počutili kar se da dobro, spomladi avtomatsko začnemo na svoje jedilnike vnašati malce več zelenjave. Da pa se ne bi zgodilo, da bi jedi bile enolične ali da bi ostali brez idej, smo za vas pripravili nekaj svežih, lahkih kuharskih rešitev. TOPLA PREDJED: ČEMAŽEV ZAVITEK S KROMPIRJEM V Sestavine: Za testo: • 250 g moke • sol • 4 jedilne žlice olja Za nadev: • 100 g čemaža • 400 g krompirja 125 g kisle smetane 1 čajna žlička krebuljice ščepec muškatnega oreščka sol poper rastlinsko olje stopljeno maslo za premaz Priprava 1. korak: Testo pripravimo tako, da pomešamo moko, sol in tri žlice jedilnega olja. Zmesi postopoma prilivamo 125 ml mlačne vode in gnetemo tako dolgo, da se testo loči od roba posode. Ko dobimo kompaktno testo, ga premažemo z ostalo žlico olja in ga pokritega pustimo pol ure počivati. 2. korak: Do mehkega skuhamo krompir, ga olupimo in narežemo na večje kocke. Čemaževe liste splaknemo, osušimo in grobo sesekljamo. Krebuljico na drobno sesekljamo. 3. korak: V ponvi segrejemo olje in na njem na kratko popražimo čemaž. Nato krompir, čemaž in krebuljico pomešamo s kislo smetano in zmes začinimo s soljo, poprom ter muškatnim oreščkom. 4. korak: Testo na pomokani delovni površini razvaljamo v obliki pravokotnika. Nadev nanesemo na spodnji dve tretjini testa, ga zvijemo v zvitek in položimo na pekač, ki smo ga prekrili s peki papirjem. 5. korak: Zavitek premažemo s stopljenim maslom in ga pečemo pri 180 °C približno 20 minut. Ko se malo ohladi, ga narežemo na rezine. JUHA: ŠPINAČNA JUHA S ČESNOM Sestavine: • 2 žlici olivnega olja • 1 čebula • 2 stroka česna • 1 1 zelenjavne jušne osnove • 600 g sveže mlade špinače • 1 žlica limoninega soka • pol žličke soli • ščepec mletega popra Priprava: 1. korak: Česen in čebulo olupimo ter drobno sesekljamo. Pražimo ju v veliki kozici, v kateri smo predhodno segreli olivno olje. Praženje naj traja 5 minut, potem pa zalijemo z jušno osnovo. Vse skupaj zavremo in na zmernem ognju kuhamo 15 minut. 2. korak: Špinačo očistimo, temeljito operemo in jo dodamo v kozico. Kuhamo jo toliko časa, da upade in se zmehča. Juho po okusu začinimo s poprom, soljo in limoninim sokom. 3. korak: Juho s paličnim mešalnikom gladko zmiksamo. Nalijemo jo v krožnike. Dodatno jo lahko po želji okrasimo z žličko klisle smetane - tako bo juha bolj kremna. tudi na krožniku GLAVNA JED - PRILOGA: KROMPIR PO GURMANSKO Sestavine: • 4 veliki krompirji • 8 jajc • 1 žlica mlete kumine • 1 rumenjak • 1 šopek drobnjaka • 1 žlica majarona • 1 dl mleka • 20 g masla • 1 ščepec mletega popra • 1 ščepec mletega muškatnega oreščka • 1 žlička ostre gorčice • pol žličke curryja v prahu • 1 žlica sojine omake Priprava: 1. korak: Krompir temeljito operemo. Položimo ga v lonec, dotočimo toliko vode, daje krompir pokrit, dodamo kumino in v pokritem loncu kuhamo 25 minut. Kuhan krompir odcedimo. 2. korak: V manjši posodi pristavimo vodo, v katero damo jajca. Počakamo, da voda zavre, odstavimo in pustimo jajca v kropu še točno osem minut. Jajca prelijemo s hladno vodo in odcedimo. 3. korak: Pečico vklopimo na 200 °C. Kuhane krompirje nekoliko ohladimo, po dolgem razpolovimo in z žličko izdolbemo, da ostane približno pol centimetra debela stena. Krompirjeve polovice položimo drugo poleg druge v namaščen pekač. 4. korak: Drobnjak operemo, osušimo in nasekljamo. Izdolbeno krompirjevo sredico pretlačimo z vilicami, zmešamo vanjo rumenjak, zelišča, mleko, maslo in začinimo s poprom, muškatnim oreščkom, gorčico, curryjem ter sojino omako. Zmes dobro premešamo. Jajca olupimo in položimo v izdolbene krompirje ter jih prekrijemo s krompirjevo zmesjo. Pekač damo v ogreto pečico in pečemo 15 minut. GLAVNA JED: MESNO-ZELENJAVNA ŠTRUCA Sestavine: • 2 žlici olivnega olja • 1 čebula • pol žličke suhega timijana • pol žličke mlete rdeče paprike • žlička soli • pol žličke svežega mletega popra • 300 g šampinjonov • 1 rdeča paprika • 4 stroki česna • 425 g belega fižola v pločevinki • 600 g mletega puranjega mesa • 2 jajci • 3 žličke vvorcesterske omake • 2 žlički gorčice Priprava: 1. korak: Pečico segrejemo na 190 °C. Pekač rahlo na- mastimo z oljem. Fižol iz pločevinke stresemo na cedilo, speremo pod tekočo vodo in odcedimo. Šampinjone očistimo, obrišemo z vlažno krpo in drobno sesekljamo. Papriko operemo pod tekočo vodo in ji odstranimo pecelj in semena. Nato jo zrežemo na manjše koščke. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. 2. korak: V ponvi segrejemo olje, na katerem med mešanjem prepražimo čebulo skupaj s timijanom, papriko v prahu, soljo in poprom. Ko se čebula nekoliko zmehča, dodamo svežo papriko, šampinjone in česen. Med mešanjem vse skupaj pražimo še približno 5 minut. Ponev odstavimo in pustimo počivati 5 minut. 3. korak: V skledo stre- semo fižol in ga spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo mleto meso, jajci in ohlajeno mešanico čebule, gob in paprike. Po želji dodatno začinimo s poprom in soljo. Vse sestavine z vlažnimi rokami dobro pregnetemo, da dobimo enotno zmes. 4. korak: Zmes z rokami oblikujemo v štruco, ki jo položimo v pripravljen pekač. Pečemo približno 50 minut. 5. korak: V posodici skupaj zmešamo vvorcestersko omako in gorčico. Pekač vzamemo iz pečice in štruco po vrhu premažemo s pripravljeno mešanico ter še za 10 do 15 minut potisnemo nazaj v pečico. 6. korak: Pečeno štruco vzamemo iz pečice in pustimo počivati 5 minut, preden jo narežemo. ČttgG?! BGKffB SGjjpO 5Sc#B ŠSftB GEK0B (Po)polno življenje SLADICA: PALAČINKE Z JAGODAMI IN MASKARPONEJEM Sestavine: Za testo: • 80 g moke • 1 jajce • 175 ml mleka • 1 žlička olja • 1 ščepec soli • pol žličke sladkorja Za nadev: • 1 žlica sladkorja v prahu • 140 ml maskarponeja • 100 ml čvrstega jogurta • 250 g svežih jagod Priprava: 1. korak: Najprej pripravimo testo: v skledo vsujemo moko, nato počasi primešamo jajce, mleko in olje ter vse skupaj z električnim mešalnikom dobro razžvrkljamo v gladko tekoče testo, ki ga še solimo in sladkamo. Pripravljeno testo pustimo počivati vsaj 20 minut. 2. korak: V skledi z električnim mešalnikom zmešamo maskarpone, jogurt in sladkor v prahu. Nadev do uporabe shranimo v hladilniku. 3. korak: Na kuhalnik pristavimo ponev za palačinke, ki jo dobro segrejemo. V segreto ponev vlijemo malo olja in ga razmažemo po ponvi. Nato v ponev vlijemo toliko testa, da je dno tanko pokrito. Ko se palačinka zapeče na eni strani, jo z lopatko previdno obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Pečeno palačinko odložimo na krožnik in jo pokrijemo, da ostane topla. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vse mase. 4. korak: Jagode očistimo in temeljito operemo. Dobro jih osušimo in zrežemo na manjše koščke. Na servirni krožnik položimo pečeno palačinko, namažemo jo z maskarponejevim nadevom in posujemo s koščki jagod. Previdno jo zvijemo in po želji okrasimo s sladkorjem v prahu. Kavarna hotela Evropa Kavarna Pri Nejcu Terra Caffe Vojnik Restavracija taverna Carraro Sladoledni vrt Rustika Gostilna Franci Okrepčevalnica lndex Lokal CAFECAFE Caffe Gallus Pizzeria Limbo Kati BAR Espresso Stanetova Celje Top Fit Celje Gostišče Štorman Parižlje Gostišče Štorman Šempeter Slaščičarna Zvezda Bar Time out Dečkova Stil bar Nova vas Caffe Štenga Kavarna Miško Knjižko Kavarna Santana MCC Kavarna Kavarna in pizzeria Špica Celje Kavarna Mestnega kina Metropol Gostilnica in pizzerija Pod oboki Dan se začne z dobro kavo Mestni časopis Celjan vas vsako sredo že čaka v vašem priljubljenem lokalu Dvojne —- , ! hitrosti V mmu interneta od 16 do 120 Mbps Že od 32,50 € ■ ■—■■ h 080 22 88 telemach - MAVČNE PLOŠČE - PROFILI ZA MAVČNE PLOŠČE - IZOLACIJA KNAUF INSULATION IN URŠA AKCIJA -33% Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Pomagali vam bomo pridobiti Eko sklad subvencijo. Hitri kredit do 4000 eurl Cene veljajo pri plačilu z gotovino. Fotografije so simbolične. NUDIMO IZVAJANE TOPLOTNIH ČRPALK, KOTLOV TER FASAD srpa11 7>sroW/7^ OT- c/.o.o., S/ooc//7>o Sr/-£»r?/co 7 6, 3206 057 672 GGG radio rog la dopoldne z vami v službi darja potočan Radio Rogla. Kjer je Štajerska na 1. mestu. vw.radiorogla.si rOgla hitex Ležišče LAVENDER Comfort 16 ■ Višina jedra znaša kar 16 centimetrov in zagotavlja boljšo podporo telesa ter večje udobje kot nižja ležišča. ■ Ortopedsko oblikovano jedro iz 7 con nudi pravilno podporo celemu telesu. ■ Enostavno snemljiva prevleka je obogatena z esenco sivke, ki izboljša kakovost spanja in sprošča. ■ Pralna prevleka za dodatno čistočo in svežino. ■ Klimatski modul za odlično zračnost. F Vakuumsko pakiranje za enostaven in praktičen prevoz in večjo higieničnost ležišča. 116 cm \T7 Redna cena: 174,90 C Akcijska cena: 139,92= Cena za dimenzijo: 90 x 200 cm. »OVJŠ4c / z -M* > ^ove^ Letveno dno ni del ponudbe. Sestava: Prevleka: 100% poliester (ClimaSoft). Jedro ležišča: SleepCell Support poliestrska pena, 16 cm Vzdrževanje: Jedro ni pralno. Vrhnja prevleka je pralna pri 40 °C. Na voljo tudi v dimenzijah: 90 x 190,120 x 200,140 x 200,160 x 200,180 x 200 cm. ' delano v5overV KUPON za 50 POPUST % NA KOMPLET MADEIRA Vzglavnik Madeira s sivko Nastavljivi višina in trdota. Celoletna odeja Madeira s sivko Mehka odeja, z zračno bombažno tkanino, prijazno do vaše kože. Komplet vzglavnik in odeja Madeira Redna cena za odejo in vzglavnik: 97t6©€ Akcijska cena za odejo in vzglavnik: A,*- «y Cena za cfirrFMjjo vzglavn 50 x 70 cm irfodeje 140 x 200 cm Aromaterapija s pomirjujočim vonjem sivke. Prodajna mesta Vitapur-Hitex: CELJE (Planet Tuš) | MARIBOR (Europark) VELENJE (Velenjka) | SLOVENSKE KONJICE (Tovarniška 7b) Klicni center: 03 757 14 40 | www.vitapur.si Ponudba velja do 10. 4. 2014, oz. do razprodaje zalog. Popusti, različne akcije irrdarila se med seboj ne seštevajo Za dušo in ambient. Rogaška Slatina • Ul. talcev 1 • 03 81 80 237 Ljubljana Center • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423 Spletna prodaja • www.kristalrogaska.si www.steklarna-rogaska.si CRVSTAL AMBIENCE (™? ROGAŠKA