poštnina o.atana v gotovin> leto IVI. V Uubtteni. v Četrtek, dne 18. oktobra 1928 Št. 239. 2. izdata st. 2 om Naročnina Dnevno utaaja za državo SHS metei no 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsivc mesečno 35 Din nede l»kn i?,da|n celote no v lugo-»lavifi 120 Din, za Ino/.rmsivo 140 D SEO VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pellt-vrsia mali oglasi po 1 30 In 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vi&lne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v ureilmtkem delu vršilca po 10 Din o Pr. večiem □ naročilu popuit Izide ob 4 zlulraj razen pondellK« ir dneva po prazniki: UreuntStio /e v Kopltartevi ulici Si. 6 lil KoKouis« sc ne vračalo, nclranhlrana pisma »e ne aprelemalo ' Uredništva telelon SI. 2QfO, upravnlStva SI. 2329 Političen lisi sza slovenski narod ! Uprava /e vKopliurlevt ut.Si.b - Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.050 In 10.349 xa ln3eiale.SaralevaSl.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In Vunat SI. 21.797 w Zerfavov predrzen očitek V svoji znani izjavi v zagrebških »Novo-slih« je čutil g. Žerjav tudi potrebo, da govori o SLS kot o anacionalni stranki, ki da zatira nacionalne elemente. Ne bomo razpravljali o tem, Ce je baš dr. Žerjav poklican, da nastopa kot arbi..er za nacionalno delovanje, še menj čutimo potrebe, da bi poudarili okus m namen takega blatenja večinske slovenske stranke v neslovenskem listu. 0 vsem tem naj le premišljuje dr. Žerjav sam. Nimamo pa ne po-tiebe in ne volje, da bi na tak infamen očitek molčali in zato prav radi pričenjamo poglavje o nacionalizmu, ker vemo, da je tu za nas le zmaga! Seveda pa ne moremo ustreči g. Žerjavu v tem, da bi mi sodili nacionalizem in nacionalno delo po kričavosti fraz, kakor so to vajeni mladi Žerjavovi pristaši, temveč za nas pomeni nacionalizem le resno in poziiivno delo za narod ler najvišje žrtvovanje za blagor Slovenije. In da je SLS v tem pravem zmislu vedno pojmovala nacionalizem, da ga je tako tudi izvajala, pričajo njena dejanja, pričajo veličastni spomeniki njenih uspehov in priča vse njeno delo, ki je izraslo iz slovenske zemljo same. Preobširno je to delo, da bi ga mogli na tem prostoru izčrpno popisati in se moremo zato zadovoljiti le s kratko navedbo teh del, ki so enako mogočna in slavna na gospodarskem ko na kulturnem polju. Kdo je rešil slovenskega kmeta pred oderuhi in mu s tem postavil zdravo podlago za ves njegov poznejši napredek, če ne SLS in njeni voditelji. In kdo je izvedel med Slovenci zadružno misel do popolnosli, če ne zopet SLS in njeni možje. Pa delo deželnega odbora, Kmetijske družbe, elektrifikacija Kranjske, rešitev slovenske živine med vojno in pričetek delovanja oblasti, kdo drugi je zopet izvršil vse to delo, če ne SLS. A kdo drugi je zopet oviral vse to delo, če ne nazadnjaški kranjski liberalizem. Kjer je delovala SLS, tam niso bankroti oznanjali njenega dela, tam ni bilo Agro-Merkurja in sličnih nesreč, tam so resna podjetja in tam se je ustvarjalo slovensko premoženje. Kakšni pa so spomeniki žerjavov-skega gospodarstva? Velike in historične zasluge ima SLS na gospodarskem polju, a še večje na kulturnem. Že pred vojno so nas zavidali veliki in bogati narodi, da je slovenska knjiga razširjena po vsaki vasi. A tudi to je v prvi vrsti zasluga SLS, ker se iz župnišč ni širila samo božja beseda, temveč tudi slovenska kultura. In velika monumentalna dela, ki so zasluga samo ljudi od SLS? Pleteršnikov slovar, Latinsko-slovenski slovar, slovenska enciklopedija, prva slovenska gimnazija, kje ima Žerjavova stranka pokazati tudi le primeroma enaka dela? In vse delo za našo svobodo! Z majniško deklaracijo se je pričelo to delo in se nadaljevalo potem vedno, toda brez zatajevanja slovenske misli in brez klečeplazenja pred mogotci. In delo duhovščine, ld je zlasti trn v peti Zerjavovim pristašem. Ko je v Primorju že davno odšla večina inteligence in ko imajo samo še redki liberalci pogum, da vztrajajo na tej skrajno ogroženi fronti, je ostala vsa duhovščina na svojem mestu in samo nasilen izgon jo je primoral čez mejo. Pri tem pa je stala ta duhovščina vedno v prvi vrsti boja in danes je edina uteha našega do krvi izmučenega naroda. In tej duhovščini si upa kdo očitati anacionalnost! Predrznost, ki ji ni primere, ki je že infamna! Racii pa verujemo, da lo delo SLS in še posebej duhovščine, ni bilo Žerjavovi stranki nikdar po volji, ker to delo je bilo čisto drugačno, ko njeno. Ni SLS krošnjarila z nacionalizmom. ni se postavljala z nacionalističnimi irazami in tudi ni s peudrekom učila ljubezni do nacije, temveč z delom je širila pravi nacionalizem, ker samo od pozitivnega dela ima kaj narod. Dobro razumemo, če kljub tem svojim uspenom ni našla SLS milosti pred liberalnimi nacionalisti. To pa predvsem vsled lega, ker je bil nacionalizem SLS tudi socialen nacionalizem, ki je stri v prah kult prvakov. In to je tisti >neoprostljivi greh« SLS, lo je tisti zadnji vzrok, da je bila SLS razglašena kot nnacionalna stranka. Razni voditelji so izgubili vsled dela SLS svoja mesta, svoje mandate in politično moč in tega ne morejo preboleli. Kakšen nacionalizem pa je lo, če ne pridejo prvaki na svoj račun! Kakšen nacionalizem pa je to, če je v resnici naroden in če j' le v službi celote! Le predobro razumemo liberalni očitek anacionalnosti. Zato nas ta očitek tudi niti naimanje ne boli. ker zcrrešena Pri maršalu Franchet dEsperey Ljubljana, 17. oktobra. Danes jc francoski general Franchet d'Esperey sprejel našega urednika ter mu je nadvse ljubeznjivo podal odgovor na nekatera vprašanja. Najpreje jc naglasi!, da je zelo občudoval Slovenijo in njene pokrajinske lepote. Vsa dežela od Alp do Zidanega mosta je vedno lepa in pestra. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander ga ie »oJn V.kll .1« „i _____-«I_J- Ol______, * . . slanik baron Dard pride tja vsako leto, da se odpočije tekom poletja. Ob prihodu v Ljubljano je človek osupnjen nad brzim razvojem tega mesta in njegove lepe delavnosti. Je sicer še nekaj starih hiš, ali večina poslopij je novih, modernih s tremi do štirimi nadstropji. Ulicc so široke in lepo tlakovane. Mnogo jc industrijskih podjetij, bank in novih stavb. Povsod sc vidi velika ambicija ljubljanskega prebivalstva in zlasti njega predstavnikov. V razgovoru z g. predsednikom oblastnega odbora in g. rektorjem jc bil presenečen, ko jc čul, da bi morala imeti univerza dosti večje in lepše prostore. To znači, da je Vaš narod mlad in poln vneme ter se hoče čimprej dvigniti na višino položaja. Slovenci so zelo napredni. Dokaz, da so si izvolili za rektorja univerze inž. elektrotehnike dr. Vidmarja, kar znači, da sc znajo nagniti tudi na čisto moderno stran in ss oprostiti stare tradicije. Mesto samo nudi mnogo zanimivosti, M?stna hiša hrani zelo interesantne spomine iz tistih časov, ko je Vaša dežela stala pod vodstvom Francije. To jc bilo ob času, ko so bile Dalmacija, Kranjska, Istra, Goriška združene v kraljestvu Iliriji. Zelo želim listati po straneh lista »Tclegraphc officiele«, ki ga je ustanovil moj prednik maršal Marmont. Tako sem jaz drugi maršal francoski, ki je prišel v Ljubljano. Na vprašanje, kako bi se najbolje dali prijateljski stiki med Francijo in Jugoslavijo poglobiti, je menil g. maršal, da je najboljši način ta, da gredo naši dijaki študirat v Francijo za ves čas svojih študi', ker se na ta način lahko res temeljito in podrobno seznanijo s francosko kulturo, V kolikor pa to ni mogoče, jc želeti, da posečajo vsaj počitniške tečaje, kot se vrše v vseh vseučiliških mestih na Francoskem, na primer v Grenoblu, v Parizu itd. Ob sklepu jc bil g. maršal tako ljubeznjiv, da sc je na tozadevno vprašanje izrazil jako laskavo o naši narodni manifestaciji in zlasti o naši vojski. Vojska je napravila nanj najboljši vtis. Vsi tuji oficirji so občudovali strumno parado čet, ki sc je vršila pod poveljstvom generala Dokiča, j J a ie noui zakoni r Belgrad, 17 okt. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina je danes sprejela štiri važne zakone kljub temu, da so zemljoradniški poslanci pričeli z znano obstrukcijsko metodo zavlačevanja razprave z raznimi vprašanji in predlogi. Ko se je prečital skupščinski zapisnik pretekle seje, je poslanec Lazič protestiral, da se zapisnik ne vodi natančno. Po krepkem odgovoru podpredsednika Kujund-žiča je ponovno dobil besedo Lazič in obraz- i ložil predlog za izvolitev ankete, ki naj pre- ! išče vzroke slabega železniškega prometa. Največ omenja nesrečo na progi Valjevo-Bel- I grad, o kateri smo že pred par dnevi poro- j čali. Za poslancem Petejanom je govoril že- j lezniški minister Andra Stanič, ki pravi, da smatra za svojo dolžnost, da popravi Lazi- ! čeve netočnosti. Lazičeva trditev, da je pro- I met v nerednem stanju in da je potnik v nevarnosti, ni resnična. Stanič sc ne želi spominjati, kako jc bilo prometno stamje v letu 1919. Storili so se veliki napori, ki so dovedli do uspeha. Železniški promet mora imeti si-gurnost in varnost. To je prvi pogoj, ki naj se od nas zahteva. Sigurnost in varnost se cenita po številu nesrečnih slučajev. V 1. 1925. je bilo 143 ponesrečenih potnikov, 1. 1926. 110, 1. 1927. 82. Tu se računajo tudi tisti potniki, ki so se po svoji krivdi poškodovali. Letos do 1. septembra pa se je poškodovalo 80 potnikov. To število sicer ni malo in ga je ' treba obžalovali. Če pa se vzame v obzir, j da sc prevozi na naših železnicah letno 40 milijonov potnikov, se mora reči, da stanje ni tako, kakor ga je naslikal g. Lazič. Slučaj v Lajkovcu na progi Valjevo—Belgrad se še preiskuije. Ne bomo dovolili, da bi posamezniki brezvestno izvrševali službo in zniževali ugled našega prometa. Izjavlja, da so Lazi-čeve trditve neresnične. Zato prosi Laziča, da sam izvrši anketo. On ima kot narodni posla- i r.ec dostop po vseh direkcijah, kjer lahko pogleda, zakaj gre. Zato predlog odklanja in odbija nujnost. Finančni minister g. Subotič odgovarja na vprašanje, kako se je postopalo z denarjem vojne odškodnine, ki smo ga dobili iz Bolgarije. Razlaga pred/godovino tega vprašanja in pravi, da ni bilo nobenih nezakonitosti. Lazič se s tom odgovorom ni zadovoljil. Finančni minister Subotič je nadalje odgovoril na drugo vprašanje o izplačilu za rekviri-rano živino med vojno. Dejal je, da po se iz« ! plačila v večine slučajih izvršila, \ kolikor se j še niso, se bodo izvršila iz tistih postavk, ki so za to v proračunu določene. Železniški minister g. Andra Stanič odgovarja na vprašanje posl. Vujiča (zemlj.) o licitaciji v monopolskem oddelku glavnega ravnateljstva in trdi, da ni bilo nobenih zlorab. Poslanec Vujič priznava, da ni bilo zlorab in hvali sebe, da je preprečil zlorabe s tem, da je pravočasno ministra opozoril na to dejstvo. Predsednik vlade in notranji minister g. dr. Korošec je odgovoril na vprašanje Jove Jovanoviča (zemlj.) o občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini. Govoreč o tem vprašanju pravi, da je postopal popolnoma po zakonu. Dan volitev je že določen. Volitve se bodo skoro vršile. Sprejel je nujnost resolucije, ki so jo predložili zemljoradniki, ni pa sprejel njene vsebine. Nato je g. predsednik vlade odgovarjal na vprašanje poslanca Vujiča (zemlj.) o zlorabah javnega beležnika Vesele Kumana na dan občinskih volitev in pobijal trditve poslanca Vujiča kot neresnične. Popoldne ob 4 se je seja nadaljevala. Takoj se je prešlo na dnevni red. Najprej je dobil besedo poročevalec zakonodajnega odbora, poslanec Jugoslov. kluba dr. Jakob Ilodžar. Nato je pravosodni minister g. Vujičič izvajal sledeče: Na dnevnem redu so štirje zakonski predlogi o menicah, o čekih, o državnih pravdnikih in o odvetnikih. Vsi ti zakoni so se pazljivo proučili v zakonodajnem odboru. S sprejetjem teh zakonov in z že sprejetimi zakoni o sodnikih in o sodiščih bo skupščina napravila velik korak glede izenačenja našega za-konodavstva, katera polreba se je že davno postavila. Kajti s popolnim izenačenjem našega zakonodavstva, ki bo veljalo za vso državo, bodo odpadli vsi očitki o neenakosti in neenakopravnosti in bo zelo vplivalo na ureditev notranjih razmer. V inozemstvu pa bo dvignilo ugled naše države. Menični zakon so diktirale sledeče potrebe: V naši državi obstoja toliko meničnih zakonov, kolikor imamo pravnih področij, kar je zelo slabo vplivalo in motilo trgovski promet. Nadaljnji razlogi so trgovske zveze z inozemstvom. Odredbe, ki so v teh zakonih, so mednarodne in so se same prilagodile našim razmeram in običajem. Isto velja tudi za čekovni zakon. bi bila vsa naša pot, če bi se znašl liniji z g. Žerjavom. Iz slovenske zemlje je zrasel n ženi SLS, zato pa je ludi bistveno c ko iz nemške tujino prinešen liberali? nacionalizem je gradilen, njihov dima j > rnlizem oa samo neoraliven. In na to smo ponosni in zato Iminn poskrbeli, da bo še bolj vidna in da bo na vse zadnje poznal ves slovenski narod le nacionalizem dela. Liberalizem, ki ga zagovarja dr. Žerjav, bo ostal v spominu zgodovine 1p ko! nacionalizem fraze, kot neslovenski, ki jp bil slovenskemu narodu le v škodo. Tudi zakon o državnih pravdnikih je ■» tesni zvezi z zakonoma o sodnikih in o sodiščih. Nujno je potrebno, da se tudi ta zakon čimpreje uveljavi. Po tem zakonskem načrtu se državna pravdništva ustanavljajo pri okrožnih sodiščih in pri kasacijskih sodiščih. Pri okrajnih sodiščih pa načrt ne določa te ustanove iz finančnih ozirov. Vendar je pravosodnemu ministru dana možnost, da tudi pri okrajnih sodiščih poveri dolžnost državnega pravdnika enemu izmed članov tega sodišča. Zakon o odvetnikih, ki bo veljal za celo ! državo, je pravtako nujen in splošno potre« I ben za odvetnike, katero vprašanje mora ; država urediti z zakonom. Govori o vlogi - odvetnikov v javnem življenju, katerih var-! nost je pomembna v naši državi tembolj, ket jc ljudstvo ponekod še nepismeno. Po navadi pade v roke zakotnih pisarjev, vsled čeaar prebivalstvo trpi veliko škodo. Pravosodni minister prosi skupščino, da sprejme zakone kakor so predloženi. Nato se je prešlo na glasovanje o meni®-nem zakonu, Zemljoradniki so podali kratka izjavo. Nato jo glasovalo za zakon 161 poslancev, proti 5. Zakon je bil sprejet. Nato se je glasovalo o zakonu o čekih. Zakon je bil sprejet, ne da bi se kdo javil k besedi, s 156 gla-sovi, proti 5. Tudi zakon o državnih pravdnikih je bil sprejet s 156 proti 5 glasovom brez debate. Prav tako zakon o odvetnikih, proti kateremu je govoril Lazič (zemljoradnik). Nalo se je seja prekinila. Nadaljevala se bo jutri. Jutri je interpelacijski dan. Na dnevnem redu je interpelacija črnogorskih poslancev o sklepu zetske oblastno skupščine, da se premoženje bivšo črnogorske dinastije odvzame državi in izroči oblasti. Zastopstvo Prometne zveze m dr. Korocu r Belgrad, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je prispela v Belgrad deputacija krščanskih socialnih železničarjev iz Slovenije, ki so organizirani v Prometni zvezi. Oglasili so se v Jugoslovanskem klubu, kjer so predložili svoje predloge in želje. Z našimi poslanci so se posvetovali o najvažnejših zadevah železničarjev v Sloveniji. Deputacija je pod vodstvom posl. Žebota obiskala predsednika vlade. g. dr. Korošca. Predložila mu jo svojo spomenico ter gn prosila, da jim v najtežjih zadevah gre na roke. Predsednik vlade je deputacijo sprejel zelo prijazno in se podrobno zanimal za predložene predloge. Savčič proti č Zagreb, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Po kon-ferenci KDK v hrvatskem saboru je predsednik HSS dr. Maček izjavil, da vodi industrijalec Savčič pogajanja z odločilnimi belgrajski-mi činitelji na svojo roko, ne pa na željo ali pristanek KDK. Vsa ta pogajanja pa ne vežejo niti najmanj KDK. Ce se ne bi vedelo, da je Savčič dober in dobro misleč človek, bi bilo treba resno razmotrivati o njegovi slrankarski | disciplini. Dr. Maček je tudi izjavil, da o razgovorih i in s-klepih v Pragi ne more dati nobene izjave, niti je ne bo mogel dati pozneje, ker je tako sklenilo vodstvo KDK, pa tudi v Pragi so tako sklenili. Kljub odločni izjavi Mačka in Pribičeviča, da dela Savčič na svojo roko, vendar njegove izjave ne zanikavajo. Splošno je znano, da je Svetislav Popovič sotrudnik Savčičev pri teb pogajanjih. Razen Popoviča jc veliko število SDS poslancev, ki odobravajo Savčičevo akcijo. V slučaju, da bi res prišlo do pozitivnih uspe-hov v Savčičevih pogajanjih z zastopniki vladnih strank, bi zelo lahko prišlo uo razcepa med samostojnimi demokrati, če Pribičevič ne bi sprejel ponudene rešitve. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da odobravajo Savčičevo akcijo Popovič, Grisogono, Krizman, Demetrovič in še nekateri poslanci, ki se ne strinjajo z delom KDK, posebno no z delom Pribičevičevim. V resnih krogih SDS so mnenja, da bi Pribičevičeva politika nujno privedla do republikanizma. Tega pa velik del SDS ne želi kljub pritisku zagreKške Fra-mazonske lože, ki je v poslednjem %asu poštnin nenavadno delavna in si prizadevf da bi se KDK-stranke postavile na republikansko stališče. Značilno je, da »Novosti«, ki so se še do nedavna topilo navdušenja za inonarhlzem, v poslednjem času dajejo razumeti, da je edino pravilna orientacija republikanizem. Pravtako je treba zabeležili, da je v KDK cela stranka, ki je načelno republikanska, to je Hrvatska stranka prava. Radkevske grožnje ž Zagreb, 17. okt. (Tel. >Slov.<) Pod naslovom »Balkanska pošast« prinaša »Narodni val« članek, kjer na najostrejšl in nedostojen način napada Ljubo Davidovima. Strahovito napada članek Srbe in jih dolži najhujših krivic in zločinov. Za Davidoviča pravi, da se je rodil v krvi in da se na tuji krvi vzdržuje. Dalje pravi, da govori zgodovina Srbije, da so politični umori v Belgradu sislem. Puniša Račič da je streljal na Stjepana Radiča po nalogu »tvrdoga grada«. Radi tega si bodo Hrvatje sami poiskali reparacij. Edino reparacijo, katero so Hrvatje zahtevali, je svobodna Hrvatska. Za »tvrdi grad« je prišel čas, da dela pokoro za zločin od 20. junija. ^adstevci proti škofom č Zagreb, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je fng. Košutič napisal v izredni izdaji »Doma« dolg članek, v katerem ostro obsoja delo katoliškega episkopata. HKS in Hrvatskega katoliškega episkopata. HPS in Hrvatskega kaše ni sklicala skupna seja vsega episkopata radi tega, ker sta tako hotela dr. Korošec in HPS, ki nista želela, da bi prišlo na konfe- j renco večje število škofov, in da ne bi obsodili dr. Koroščeve politike. Vse delo HPS in njeno izdajalsko politiko vodi tajna organizacija starešinstva, ki je naperjena proti hrvatskemu interesu. Episkopat je 1. 1919 pristal na starešinstvo in svečano izjavil, da bo podpiral starešinska prizadevanja in ustanove. Glavni pomočniki starešinstva so med epi-skopatom splitski in križevaški škof in pape-ški nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinetti, ki je zagrozil hrvatskim škofom, da jih ho vrgel v samostan, ako ne bodo pokorni. Nadalje navaja pisavo frančiškanskega Usta »Nova Revija«, ki je napisala političen članek ob priliki smrti Stjepana Radiča in ostro napada cerkvene oblasti, kako so morale dovoliti tako pisavo. Posebno ostro piše o ! obiskal Pittsburg. Acron, Detroit, morda tudi nunciju Pellegrinettiju in pravi, da je on v j Chicago in druga velika mesta v srednji se-Zagrebu v škofovskem dvorcu izjavil, da ni- j verni Ameriki. Ali bo dr. Eckener poskusil ma hrvatski narod nobenih krepkih politikov, i vožnjo tudi do Pacifika, še ni gotovo. Dr. Eckener se mora vrniti v Evropo pred koncem meseca oktobra. Kmerika časti Zeppelina v New York, 17. oktobra. (TeL »Slov.«) Prva temeljita preiskava »Zeppelina« po prihodu v Ameriko je pokazala, da bodo poprave trajale dalj časa kot se je prvotno računalo, in sicer najbrže tri do pet dni. Obnoviti je treba vse omrežje na krmilu. Motorje pa bodo na novo pregledali monterji, ki jih pošlje njujorško zastopstvo podjetja. Polnitev plinskih tankov se je že začela. Ameriški predsednik Coolidge bo sprejel dr. Eckenerja v petek. Tudi New York je izkazal posadki »Zeppelina« razne časti. Včeraj je namestnik župana Mac Kee priredil slavnosten obed, katerega se je poleg zastopnikov vrhovnih oblasti udeležilo okoli 150 oseb iz njujorške družbe. Mac Kee je izjavil, da je polet »Zeppelina« preko oceana mnogo prispeval k temu, da postane prijateljstvo med Ameriko in Nemčijo še prisrčnejše. Dr. Eckener je odgovoril, da sodelovanje ameriškega in nemškega zra-koplovstva ni samo pospešilo rešitev problema medoceanskega prometa, temveč tudi aktualne probleme med dvema najkulturnej-šima narodoma sveta. Komander Rosendal se je zahvalil za gostoljubnost, katere je bil deležen v Nemčiji. Prebivalstvo New Yorka je ponovno prirejalo dr. Eckenerju in moštvu zrakoplova manifestacije. Včeraj je bila posadka »Zeppelina« gost njujorške Cify. Po kratki predstavi v gledališču Ziegfeld so se po polnoči peljali na Broadway, kjer so se v kapitolskem gledališču prikazovale uspele slike o sprejemu v Lakehurstu. Danes dopoldne je posadka počivala. Nemško-ameriška trgovinska zbornica priredi nocoj enak obed v hotelu »Astoria«. Če bodo popravila gotova v štirih dneh. bo dr. Eckener začetkom prihodnjega tedna napravil poskusno vožnjo in Poleg napadov na Pellegrinettija ne pušča v miru zagrebškega nadškofa. Najuglednejšega šk Ja sramoti in se mu roga. Kakor se vidi, pozivajo radičevci hrvatsko ljudstvo, da bojkotira cerkve. Značilno je, da vse te napade, izmišljene in polne mržnje proti duhovništvu, ki ni v KDK, prinaša ves tisk KDK razen >Hrvata«. V zvezi s temi napadi je pisava zagrebškega časopisja, posebno od »Tipografije«, ki V Pragi i50 žrtev v Praga, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Med pospravljanjem ruševin na Poriču so danes izkopali nadaljnje štiri mrtvece. Dela še dolgo niso končana, ker so razkopali šele en del drugega ogromnih člankih poroča o falzifikatorski j kletnega nadstropja ter morajo ra/.kopati še aferi, ki pa še ni popolnoma preiskana, da je v njej glavni činitelj neki Markovič, ki da je urodnik »Orlovske straže« in »Orlovske misli«. Da je zloba iem večja, priobčuje Markovičevo si: ko v obleki frančiškana in na ta način vzbuja mržnjo med širokimi sloji ljudstva. Markovič je bil v resnici aretiran. Markovič pa nima nobene zveze s frančiškanskim redom. Ze dav-no je zapu>'.il ta red. opustil ie bogoslovne študije. On ni bil duhovnik, ampak samo pripravnik. Pravtako je podtikanje, da je Markovič urednik orlovskega glasila, saj je vendar j splošno znano, da je urednik orlovskih listov dr. Ivo Protulipac, odvetnik in predsednik Hrvatskega orlovskega saveza. ki liste tudi podpisuje. Ti napadi izvirajo odtod, ker so politiki KDK mislili, da bodo škofje odobrili politiko KDK in obsodili HPS. Ko se pa to ni zgodilo, iz maščevanja napadajo vse katoliške ustanove in osebe. Na?vni nune! ev intarv*uvar Svobodomiselni tisk se je te dni na vso moč trudil, kako bi iz škofovske konference v Zagrebu skoval čim več kapitala za despe-ratno politiko Svetozara Pribičeviča. Se preden se je konferenca vršila, je seveda ta žur-nalistika vedela natanko povedati, kaj se bo na njej obravnavalo in sklenilo. Sarajevski škof dr. Sarič bo z vso odločnostjo nastopil proti svojim tovarišem, da se bo obsodila politika SLS, oziroma HPS, da bo sploh rezultat konference nad vse senzacijonalen in pravi preokret v jugoslovanski politiki. Največ je seveda »jutrovce« zanimalo, kaj bo rekel papežev nuncij Pellegrinetti, pa so enkrat ugibali, da se bo postavil odločno na stran g. Pribičeviča, drugič pa so pisali ravno nasprotno, da podpira dr. Korošca in da je prav za prav škandal, da tuj državljan vodi tako važne politične konference v naši državi. Ko pa so gospodje izvedeli, da se konferenca sploh ni bavila z dnevno politiko, ki sploh ne spada v njen delokrog, oziroma da se papežev nuncij ni zavzel za politiko KDK, so bili hudo razočarani in zdaj svoje čitatelje morijo z raznimi ^bolnimi izmišljotinami, pa še z nekim intervjuvom z nuncijem Pellegrinetti-jem. Če bi bili »jutrovci« pametni, bi nunci-jevega odgovora sploh ne objavili, ker se gospod nuncij očitno norčuje iz svojih naivnih intervjuvarjev. Vprašali so ga, če se cerkev vmešuje v politiko, pa jim je seveda povedal, da ne. Potem jim je dal gospod nuncij tozadevno potrebno lekcijo v katoliški dogmatiki. O njihovih političnih senzacijah pa jc gospod nuncij duhovito dejal: Svako čudo za tri dana. To velja tudi o politiki KDK. Cerkev pa gleda vse s stališča večnosti. To je vse, kar so gospodje KDK-reporterji od g. nuncija Pcllegrinettija izvedeli, bilo pa je dovoij in tako Wrpoko. da iim bn cigurno koristilo. tretji, najnižji del kleti. Razen tega je popolnoma nerazkopan še tudi oni del ruševin, ki leži iz varnostnih vzrokov ob sosednji hiši. Da mora biti pod razvalinami še več mrtvih, dokazuje mrliški smrad, ki prihaja izpod razvalin. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 46 mrtvih. Njihovo končno število bo gotovo znašalo več kot 50. Ob 13.50 ameriškega časa je angleški kapitan Macdonald od Harbour Grace na Novi Fundlandiji startal za nonstop-polet preko Oceana brez spremstva na letalu tipa Gipsy Moth. Ka! pripoveduje Eckener Dr. Eckener je dal newyorškim listom intervju, v katerem je izjavil: Dr.Eckener upa zagotovo, da bo mogel v nedeljo ali najpozneje v ponedeljek z zrakoplovom nastopiti pot po Ameriki. Popravilo glavnega krmila bo v soboto gotovo. Okrožni polet v Ameriki bo izvršil čisto na kupčijski podlagi. Nobenega dvoma ni pustil o tem, da bo vsak dolar, ki bi ga mogel zaslužiti z zrakoplovom, tudi hotel zaslužiti. Edina dva potnika, ki bosta na krovu zrakoplova na povratku v Evropo, bosta Hen-ry Ford in neki drugi milijonar, ki je pripravljen dati 14,000.000 dolarjev za načrt zgradbe velike zrakoplovne flote za redno zračno službo med Evropo in Ameriko. Od tega denarja hoče dr. Eckener porabiti 8,000.000 dolarjev za štiri velike zrakoplove, ostalih 6,000.000 dolarjev pa za zgradbo velikih pristanišč v bližini Basla, v Ameriki pa v bližini Baltimora ali Washing'.ona. Okrožni polet v Ameriki, katerega bo izvršil do srednjih ameriških držav, bo trajal dva dni, tako da dr. Eckener upa, da se bo vrnil v Lakehurst sredi prihodnjega tedna, da bo takrat mogel končati priprave za povratek v Evropo, kar se bo izvršilo v zadnjih dneh oktobra. Na vprašanje je dr. Eckener še odgovoril, da smatra okolico Newyorka za popolnoma neprimerno za pristajanje zrakoplovov. Dalje je še izjavil, da zad- ; nji polet ni dal nobenega jamstva za veliko j udobnost potnikov ter se tudi ne obeta mnogo cd potniške službe. Vendar to njegovemu na- j črtu ne škoduje, ker odprava pisem za dvojno j poštno pristojbino in omejeno število ekspres-nih poštnih paketnih pošiljatev lahko prinaša več, kakor prevoz potnikov celo za ceno 3000 dolarjev. Polet »Zeppelina« je pokazal, da je mnogo prepočasen. Dolar are v Rusi o v Pariš, 17. okt. (TeL »Slov.«) Kakor poroča »Newyork Herald«, jo ameriški državni departement prvič odobril pogodbo neke industrijske družbe s sovjetsko vlado. (Jre tu za General Electric Compnny, kateri je sovjetska Rusija izjavila, da je pripravljen« k pogajanjem, vrniti jej eventuclno imetje, ki ga je zaplenila. Razen tega bn tn družba dobavila Rusiji električno aparate in stroje za 15 milijonov dolarjev. V tukajšnjih gospodarskih krogih se pripisuje poseben pomen sklepu pogodbe med državno trgovsko družbo in med International Electric Company, ker se je pri tem prvič dovolil kredit za pet let za velike kupčije. Kar Franciji - to n Stavka v Kladnu. Stavka rudarjev v premogovnem revirju v Kladnu traja že drugi teden in zavzema vedno ostrejše oblike. Bati se je, da bodo začeli rudarji stavkati tudi v revirju Moravske Ostrave. Danes so se vršila v delovnem ministrs.vu pogajanja za sporazum, ki pa niso prinesla nobenega uspeha. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. V Moravski Ostravi je vse pripravljeno za stavko. Dne 28. oktobra se začno najbrže v Berlinu končna pogajanja o dodelitvi svobodnega pristaniškega pasu v Hamburgu za Češkoslovaško. Pogajanja se vršijo že več let in so do-vedla v meritornem pogledu do načelnega sporazuma. Bodoča pogajanja bodo trajala približno en teden. V BolsariH teče kri Sofija, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Krvav boj med macedonskimi pristaši Protogerova in Mihajlova divja naprej v vsej krvoločnosti. Skoro v vseh krajih je prišlo do spopadov. Zdi se, da se bolgarska vlada nagiblje na stran Mihajleva in je odredila razorožitev Protogerovih čet. Po zadnjih poročilih je tudi voditelj Protogerovih pristašev, Trajkov, mrtev. Džumaja, Petrič ter Čustendil so v rokah pristašev Mihajlova in njegovih prijateljev, ki so dali po prekem sodu umoriti vse, ki so v kaki zvezi s stranko Protogerova. Tudi armada je dobila povelje, da se stavi Mihajlovu na razpolago. Zbornični predsednik Cankov je prejel ; od Mihajlova več pisem, da je obsojen na smrt, ker je podpiral pristaše Protogerova. Cankov že več dni ni zapustil svoje hiše, ki i je najstrožje zastražena. Obe struji se pripravljati na odločilen spopad. M*cdona!d o Avstriii v Berlin, 17. okt. (Tel. -Slov.«) Macdonald je sprejel zastopnike časopisja, s katerimi se je razgovarjal o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Avstrija po njegovem mnenju tre-notno ni nikako internacionalno vprašanje. Angleška delavska stranica bo vedno odklanjala direktno vmešavanje v to zadevo in ba tudi proti temu, da bi se vmešavali Francija ali pa Češkoslovaška. Njegova stranka nc zavzema k temu vprašanju nikakega stališča, je pa proti vsaki taki rešitvi Sredrjc Fvrope, ki bi značila nevarnost vojnega spopada. V Pofiski defo podiva Varšava, 17. okt. (Tel. »Slov.«) gtrajk v Lodzu traja dalje. Delavci so popolnoma trdni, industrijci pa trdovratni in nepopustljivi. V okolici Lodza je prišlo do ponovnih spopadov med policijo in stavkujočimi. Policija je zaprla več odborov, ki so čuvarji štrajka. Počiva tudi cestna železnica. Splošni stavki so se pridružili brivci, čevljarji in poštni uradniki ter vrtnarji. Telefonski promet ureja vojaško osebje. V nekih krajih okolice Lodza je delavstvo napadlo industrijske naprave, pa je bilo od policije odbito. V generalni stavki v Lodzu se opaža gotovo ponehanje napetosti. Splošno se nadejajo, da bo poravnalni poskus ministra za javna dela imel uspeh. Zdi se, da ni več nevarnosti, da bi se stavka razširila na vso Poljsko. Smrtna obsodba v Italiii v Rim, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Izjemno sodišče za varstvo države je v Lucci izdalo razsodbo proti dvema komunistoma. Komunist Bellamaggiore, ki je umoril dva fašista, je bil obsojen na smrt, komunist Adoni, ki je prvemu pomagal do orožja, pa je bil obsojen na 18 let ječe. Današnja obsodba izjemnega sodišča za varstvo države je prva uporaba zakona v varstvo države. Edino pravno sredstvo na smrt obsojenega komunista je prošnja za pomilostitev na vladarja, katero je vložil obsojenec po svojem zastopniku. Vsi italijanski listi so prepričani, da je bila smrtna obsodba potrebna in ne verujejo, da bo kralj obsojenca pomilo-stil. Če obsodba obvelja, bo obsojenec 24 ur potem usmrčen, in sicer nejavno. Parlament nag ©dtoči v Pariz, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Sklep včerajšnjega ministrskega sveta, da se čl. 70 in 71 finančnega zakona predložita parlamentu, da pa se parlamentu prepusti popolna svoboda o tem, da ju spremeni ali sprejme, ocenjujejo levičarski listi kot tih pogreb tozadevnega sunka proti lajiški zakonodaji. Govori se, da bo Poincare zahteval, da se oba člena zopet vrneta finančni komisiji. Pol5sk