Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stev. 196. V Ljubljani, torek 30. avgusta 1938. Leto III Henlein začel pod hudim angleškim pritiskom popuščati: Chamberlain bo posredoval pri Hitlerju Danes prevažna seja angl. vlade London, 30. avgusta. AA. (DNB). V vseh političnih krogih opozarjajo na izredno važnost današnje izredne seje ministrov, ki upravljajo važnejše resore. Vladni krogi upajo, da se bo lordu Runcimanu v zadnjem trenutku posrečilo premakniti pogajanja med praško vlado in vodstvom sudetske stranke z mrtve točke, in sicer na temelju novih čeških predlogov. Strogo tajnost, ki zakriva nove češke predloge, pa je pripisovati dejstvu, da mora biti poprej zagotovljeno, če bodo ti predlogi res temelj novih pogajanj, predno se začno o njih javne razprave. Vesti, da bo Anglija pritiskala na Nemčijo, so brez vsake podlage. Prav tako pa so vesti o vojaških ukrepih angleške vlade popolnoma netočne, kakor so tudi netočne govorice o nekem posebnem pojmovanju problemov, ki da ga je prinesel v London angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson. Kakor poprej, tako tudi sedaj v Londonu želijo, da bi se ves problem razrešil na diplomatski način. Nemir na borzah Pariz, 30. avgusta. AA. Stefani. Po pisanju pariškega tiska je napoved današnje angleške vladne seje vplivala tudi na pariško borzo, kjer je bil padec nekaterih tečajev zelo velik. Snočnji listi obravnavajo položaj v celi Evropi in poudarjajo, da je zelo važno poročilo, ki ga je angleški veleposlanik v Berlinu, sir Henderson, prinesel svoji vladi. Listi tudi poudarjajo, . da je napetost v Pragi popustila in da se po- I gajanja med vlado in sudetskimi Nemci na- daljujejo. »Liberte« priporoča hladnokrvnost in ostro napada pretirane govorice. Newyork, 50. avgusta. AA. Reuter. Včeraj so na newyorški borzi ugotovili najnižji padec tečajev v mesecu avgustu. To je predpisati strahu pred dogodki v Evropi. Prodanih je bilo 1,250.000 delnic. Od 778 tečajev jih je poskočilo samo 3). 648 jih je padlo, 73 pa jih je ostalo nespremenjenih. Tudi za Henleina so meje Praga, 30. avg. Včeraj je imel lord RuncLman dolg razgovor s šestimi člani parlamentarnega komiteja, ki so prisostvovali pogajanjem s sudetskimi Nemci glede avtonomije. Takoj na to je odšel lord Runciman k predsedniku Benešu v palačo Hradčany, kjer je imel važen razgovor v zvezi s sudetsko-češkim sporom. Kakor zagotav- ljajo poročila, ima lord Runciman zagotovilo od Konrada Henleina, da bo padla v sredo odločitev, kakšno stališče bodo zavzeli sudetski Nemci do vladnih predlogov. Z glavo skozi zid ne gre Praga, 30. avg. Po poročilih nekih nemških •listov sta se na včerajšnjem sestanku lord Runci-jnan in Henlein dogovorila glede ponovnega sestanka.. »Prager Illustrierter Montag«, je izvedel, da je po včerajšnjem razgovoru med Runcimanom in Henleinom napetost popustila in da je stranka sudetskih Nemcev pripravljena udeležiti se nove faze pogajanj. List piše, da sta se lord Runciman in Henlein dogovorila, da ostane vsebina njunik, razgovorov tajna, vendar bo osnova teh razgovorov velikega pomena za bodoča pogajanja. Franco hoče na vsak način zmagati Odločno vztraja pri tem, da se z obeh strani umakne enako prostovoljcev Burgos, 30. avgusta. AA. Posebni Havasov dopisnik je od generala Franca prejel naslednjo izjavo, v kateri v bistvu izjavlja: O nepopolnosti načrta za ouhod prostovoljcev je general Franco izjavil: Ne gre pri tem za nepopolnost načrta o umiku prostovoljcev, ampak upoštevati moramo popolno neupoštevanje dejanskega stanja. Zainteresirana država pri sestavljanju tega načrta ni bila navzoča. Številni člani tega odbora v Londonu ne poznajo nekaterih okoliščin in ne vedo, da 50% Poiar v moskovski knjižnici Moskva, 30. avgusta, o. Snoči je nastal iz neznanega vzroka ogromen požar v novi Leninovi linjižnici in jo skoraj docela uničil. V tej knjižnici se je nahajalo nad 7 milijonov knjig. Notranjščina je skoraj popolnoma uničena. - - l,; ■ • 3 sovjetski ledolomilci rešeni Moskva, 30. avgusta, o. Leta 1937 je sovjetska vlada poskušala najti novo pot iz Petrograda ob sibirski obali v Vladivostok. Poslala je več trgovr ekih ladij, pred katerimi so vozili ledolomilci >Satko«, »Sedov« in »Ma1ygin«. Vsa ta ekspedicija pa je prišla v ledeni oklep in je stala vse do današnjega dne na enem mestu. Dolgo Časa so se trudili sovjetski ledolomilci, da oproste to ekspedicijo iz objema ledu. Končno je uspelo ledolomilcu >Jermaku< oprostiti vse tri ostale ledolomilce. »Jermak« je pripeljal s seboj tudi potrebno kurivo za oproščene ledolomilce ter hrano in druge potrebščine za ostale ladje. Ledolomilci se vračajo proti Leningradu. Lev v cerkvi Amsterdam, 30. avg. V Sittardu se je pripetil nenavaden dogodek. Nekemu levu se je posrečilo zbežati iz cirkuške kletke in je vdrl v cerkev sv. Mihaela med službo božjo. Cerkev je bila nabito polna vernikov. Lev si je utiral pot skozi goste vrste prestrašenih ljudi, odrivajoč jih z glavo. Ko je prišel pred glavni oltar, je mirno legel. Duhovnik je pogumno nadaljeval cerkveno opravilo. .Naposled so prišli iz cirkusa krotilec in njegovi ljudje, da so odpeljali leva nazaj iz cerkve v nieeovo kletko. Drobne vesti Amsterdam, 30. avg. A A. (Stefani) Fokker-jeve tovarne letal so v zadnjih dneh dobile toliko naročil, kakor nikdar poprej. Trenutno dela v tovarnah 2000 delavcev. Tokio, 30. avg. AA. (Stefani) Po 26-urni borbi so japonske čete zavzele zelo važne postojanke ob železinški progi Hopej—Sance._Japonska letala so bombardirala Kinghan, ki je 15 km severno od Ilankova. Večina tovarn in vojnih skladišč je porušenih. Tirana, 30. avg. AA. Albanska brzojavna agencija poroča: Včeraj je ob 15.30 ministrski predsednik s svojim govorom po radiu odprl svečanosti proslave 10-letnice monarhije. P^o javnih trgih so razmestili zvočnike, da bi ljudstvo lahko poslušalo govore in druge glasbene in umetniške točke programa. Vsa Albanija je v znaku slavnostnih prireditev, na glavnem trgu v Tirani pa je postavljen velik kip dvoglavega orla s Skenderbegovo krono. Iz vse države prihajajo odposlanstva na svečanosti. Washington, 30 avg. AA. (Havas) V smislu ameriške politike prihaja sedaj v USA 100 zidovskih beguncev dnevno. Iz Berlina pa por<> čajo, da ameriško veleposlaništvo v Berlinu nič ne izdaja vizumov Židom, ker je kontingent že za 2 leti izčrpan. Chamberlainova snaha v Francovi Španih London, 29 avg. A A. (Stefani) Iz Bilbaoa poročajo, da je tja prispela snaha angleškega ministrskega predsednika lady Chamberlain Sprejeli so jo zastopniki krajevnih oblasti ter ji poklonili šopek cvetja, povezanega s trakovi nacionalistične Španije. Španska nacionalistična vlada je njej na čast danes priredila kosilo. Znani angleški dirkač Eyston je dosegel nov svetovni rekord s tem, da je s svojim avtomobilom na običajni cesti blizu Nevvyorka dosegel povprečno hitrost 345.5 km na uro. Japonci bodo tekmovali z Angleži v oboroževan u Tokio, 30. avg. AA. (Havas) Kakor piše list »Ašahi Šinbun«, se bo proračun za leto 1939, ki ga pravkar proučujejo, znatno povečal posebno zaradi potreb narodne obrambe v zvezi s poslabšanjem razmerja med .Sovjeti in Japonsko in v zvezi s pospešeno gradnjo novih cuot britanske in ameriške vojne mornarice. Tudi bo podpora, ki jo je država podelila zaradi nedavnih povodnji v okolici Toikia in Kobeja, znatno obremenila novi proračun. Alfonza XIII. vabifo v Španijo? Pariz, 30. avg. AA. (Havas) Nek angleški časopis je objavil včeraj poročilo, iz Basla, ki pravi, da je grof Luis Sieragorda stopil v stik z bivšim španskim kraljem Alfonzom XIII. in da mu je predlagal v imenu generala Franca, da se po nacionalistični zmagi vrne na španski prestol. Grof Sieragorda je pr6sil agencijo Havas, da objavi, da je ta vest popolnoma brez podlage ter da nikdar ni imel takšnega poslanstva ter da tudi nikdar ni storil kakšnega koraka v tem smislu pri bivšem španskem suve-renu. Horthy zapustil Nemčijo Linz, 29. avgusta. AA. (DNB.). Madžarski kraljevski namestnik Horthy in njegova soproga sta obiskala včeraj zjutraj ob 10.30 pristanišče v Linzu. Množica ljudstva ju je navdušeno pozdravljala, ko sta se peljala po bogato okrašenih ulicah. Admiral Horthy je obiskal nemško ladjo »Alberich«, ob 11 pa se je poslovil od pokrajinskega voditelja Eigruberja, državnega podtajnika Kaltenbrunnerja, zastopnikov oblasti in na-rodnosocialistične stranke. Nato se je vkrcal na ladjo »Sofija«, ki je ob 11 zapustila Linz, v spremstvu nemške ladje »Alberich«. Na parnik »Schubert«, ki je spremljal obe ladji, se je vkrcalo nemško častno spremstvo. Velike množice ljudstva so pozdravljale visoka madžarska gosta v vseh mestih, skozi katera sta se peljala. Ob 10 letnici Briand-Kellogovega pakta Washington, 29. avgusta. Zunanji minister Cor-dell Bul! je imel ob priliki 10 letnice podpisa Bria/id-Kelloggovega pakta govor, v katerem je med drugim dejal, da ob tem jubileju želi spomniti vse države, ki so podpisale Briand-Kelloggov pakt ter poudaril, da niti ena teh držav nima pravicc iti preko obveznosti, ki so jih dale s podpisom tega pakta. Od spoštovanja slovesne obljube, ki so jo pred 10 leti dale te države, bo zavisel obstanek sveta in vsega, kar ie na tem svetu v bistvu lepo in pomembno za življenje narodov in za njihov napredek. V Palestini teče kri Jaffa, 27. avgusta. Uradno sporočajo, da je za radi današnjega bombnega atentata v Jalfi našlo smrt 16 ljudi, okrog 30 pa jih je bilo ranjenih. Atentat je povzročil v mestu nerede, ter so pri tej priliki ljudje iz množice streljali kar vse vprek. Neoboroženi ljudje so v pretepu uporabljali kamenje in zanetili več požarov. Razjarjeni Arabci so napadli orožniške postaje in banke. Neki Arabec je padel, ker je policija začela streljati na množico, ki je napadla podružnico Barkeley banke. Na ulico so prišli tudi oddelki vojske z nalogo, da preprečijo ropanje.'V tem času se položaj že popravlja, vendar pa se boje, da bo prišlo do novih neredov. Vse banke in trgovine so zaprte. V Jaffi je omejena svoboda gibanja. Policija je ustavila tudi promet na cesti Jeruzalem-Jaffa zaradi tega, ker sla bila na tej poti danes ubita dva Juda. Našli so tudi truplo nekega stražnika, Arabca, ki so ga teroristi s silo odvedi' tujcev, ki se bore v vrstah rdečih, ni vštetih v ta načrt. Na drugi strani pa je odbor za ne-vmešavanje v svoji skrbi za mir v Evropi enostavno širil idejo o umiku evropskih prostovoljcev, kakor da prostovoljci iz drugih držav ne bi bili vojaki. Severnoameriški tisk je še nedavno pisal, da je v republikansko Španijo odšlo 20.000 prostovoljcev iz Severne Amerike. Med padlimi republikanskimi vojaki vsaj 50% niso bili Evropejci. Časnikar je nato vprašal generala Franca, če' bo umik prostovoljcev škodoval nacionalistični Španiji. Franco je zanikal in dodal, da bi se bila vojna končata že v novembru 1936, če bi ne bilo tujih prostovoljcev, ker je bila rdeča vojska premagana ob vratih Madrida. Nato pa je prišlo 6000 mednarodnih borcev, ki so oniogočili nadaljevanje vojne in odpora, šele tedaj ši5T5 se mi odločili, da priznamo častno mesto prostovoljcev iz drugih držav, ki pa so že zdavnaj prosili, da bi se lahko borili v naših vrstah. Pravično in enakomerno umikanje tujih prostovoljcev ne bi prav nič zavrlo našega zmagovitega pojioda. Franco je nato še poudaril, da je Barcelona sprejela načrt o umiku prostovoljcev, ker ga hoče izrabljati v tolikšni meri, kolikor misli, da Barceloha računa s tem, da ne bo morala nikdar izvajati obveze, ki izvirajo iz tega načrta. Franco je prepričan, da imajo prostovoljci barcelonske armade ponarejene potne liste. Prav tako je mi tisoče tujcev, ki se bore v vrstah rdečih, dobilo špansko državljanstvo. Franco meni, da je problem težak, vendar pa ga je mogoče zadovoljivo rešiti. Opozoril ie na to, da je nacionalistična Španija predlagala enakopravni umik 10.000 prostovoljev. Mi želimo mir v Evropi, je rekel Franco, in to svojo željo smo razglasili že v začetku vojne. Nasprotno pa so naši sovražniki takoj proglasili, da bodo izzvali splošno evropsko vojno, če bi izgubili vojno. Nacionalistična Španija je zmeraj izvajala vse pravične in enakopravne odredbe, ki so imele za cilj ohranitev miru v Evropi, če te odredbe niso bile take, da bi ji preveč škodovale. Nacionalistična Španija je zmeraj sodelovala v tej smeri z iskrenimi in uspešnimi predlogi. Nazadnje je dopisnik Havasa vprašal generala Franca, kaj misli o morebitnem posredovanju. Franco je odgovoril: Tisti, ki žele posredovanje, podpirajo rdeče in so sovražniki Španije. Nacionalistična Španija je zmagala, in nikdar ne bo dopustila, da bi ji kdo vzel tudi Hajmanjši del te zmage, ali pa to samo poskušal. Skrivnost Francovih zmag po besedah ital. prostovoljca Milan, 29. avgusta. AA. Stefani. Neki italijanski legionar, ki se udeležuje bojev v Španiji, je poslal krajevni fašistični organizaciji pismo, v katerem med drugim pravi, da celo ujetniki občudujejo red in disciplino v nacionalističnih vrstah. Prebivalstvo, ki smo ga mi osvobodili — pravi dalje ta italijanski legionar — ter tudi vsi Španci zelo jasno pojmujejo fašizem. Mi se borimo, napadamo in zmaguje-*mo, in kadar je treba, tudi umiramo z imenom duceja na ustnicah. O legionarjih rdečili čet piše ta legionar med drugim tole: Rdeče čete razpolagajo s popolnoma modernim orožjem in so mnogoštevilne, vendar pri njih ni bratskega duha, ki je skrivnost naših zmag. Novo 10.000 tonsko križarko so spustili v morje v Ameriki. Ladja nosi ime »Helena«. Pri zadnjih poplavah v japonskem mestu Kobe in njegovi okolici je izginilo 362 oseb, 118 jih je utonilo, 267 pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Bolj na visoko so začeli telesno 'rasti Italijani. Nemški listi pravijo, da je to ugodna posledica zdravstvenih in športnih ukrepov fašističnega režima, ki je močno izboljšal življenjske razmere italijanskega naroda. Tako se razvija zdaj prav zdravo italijansko pleme. Silovite poplave so opustošile precej vasi y daljni okolici Carigrada. Eno manjše mesto in šest vasi je popolnoma odrezanih od sveta. Škoda je ogromna. V Parizu zanikajo, da bi v Berlinu predlagali načelniku francoskega letalskega štaba, generalu Vuille-munu, sklenitev kakega letalskega paV‘ Vesti 30. avgusta Rokavski preliv je preplaval 42 let star Anglež Gartner Witzkrof, in sicer v 13 urah in 37 minutah. Zanimivo je, da se je Gartner šele pred štirimi leti naučil plavati. Osmi mednarodni kongres za znanstveno trgovino se je začel včeraj v Ziirichu. Večje število udeležencev je dala Švica in za njo Anglija. V Alicante je prišel preiskovalni odbor, ki bo proučeval bombardiranje nezavarovanih mest. Odbor bo tamkaj ostal nekaj dni, nato pa bo odšel skozi Barcelono v Toulouse, kjer je stalni sedež tega odbora. Mednarodna filmska razstava v Benetkah se še ni zaključila. Velike uspehe so do sedaj imeli nemški, ameriški in zlasti francoski filmi, sedaj pa poročajo, da so se postavili s svojim filmom tudi Italijani. Narodno kmečko zvezo so ustanovili v Mehiki. Vodilne osebnosti te zveze bodo voljene pri splošnem glasovanju. Enake pravice kot jih imajo moški, so dobile tudi ženske. Blizu portugalske obale se je prevrnil čoln, v katerem je bilo 11 oseb. Sedem jih je utonilo. Triletnico tragične smrti belgijske krnljice Astrid so proslavili v Belgiji. Na grob pokojne kraljice, ki je bila izredno priljubljena med ljudstvom, so neznanci nanosili na stotine šopkov in vencev. Oboroževanje Združenih držav je postalo neizogibno potrebno. Tako pravi v svojem pozdravnem pismu uradnemu glasilu ameriške mornarice ob 75 letnici, odkar izhaja, predsednik Roosevelt. Združene države ne mislijo na napad, pač pa le na obrambo. Pogajanja za sklenitev konkordata med Litvo in Vatikanom še niso končana. Zastopnik Vatikana je odpotoval v Rim poročat sv. očetu o potekli razgovorov. Silovita nevihta in neurje je divjalo v nekaterih pokrajinah v Litvi. Vihar je porušil več sto hiš. V mnogih krajih so potrgane tudi vse telefonske žice. Dva električna vlaka sta trčila drug v drugega blizu japonskega mesta Kobe. DeSet potnikov se je ubilo, nad 50 pa hudo poškodovalo. Nesrečo so zakrivile pakvarjene signalne naprave. V pristaniških skladiščih v Ostende je izbruhnil požar, ki je uničil mnogo blaga in nad 8000 bal bombaža. Škoda znaša 5 inilij. frankov. Dva mladeniča, ki sta na majhnem čolnu pobegnila iz rdeče Španije na odprto morje, je našla neka francoska prekooceanska lad ja. Mladeniča sta bila že čisto izčrpana, ker jima je pošel ves živež. Mladeniča sta pripovedovala o silnem trpljenju prostovoljcev v rdeči Španiji. V Stockholm sta priletela drž. podtajnik v nemškem letalskem ministrstvu general Minch in šef nemškega letal, štaba general Strumnf. Češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Ma-■aryk je včeraj obiskal angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in ga obvestil o novih predlogih, ki jih je izdelala praška vlada za rešitev manjšinskega vprašanja na kantonalni podlagi. Navdušen sprejem so Londončani priredili predsedniku vlade Chamberlainu, ko se je vrnil z nedeljskega odmora. Takoj nato se je Chamberlain posvetoval z lordom l!alifaxom, siroin Johnom Simonom in poslanikom v Berlinu lien-dersonom o češkoslovaških zadevah. Madžarski regent admiral Horthy je včeraj popoldne prispel po Donavi v Budimpešto. Sprejeli so ga vsi člani vlade s predsednikom Inire-ilyjem na čelu. Pri sprejemu so bili navzoči tudi člani diplomatskega zbora in madžarske generalitete. Ogromne množice ljudi so regenta navdušeno pozdravljale, ko se je vozil skozi mesto v svoje letno rezidenco v Godolii. Nov sporazum za ureditev trgovine med Italijo ter Japonsko in Mandžukuom je bil te dni sklenjen. Obseg trgovinske zamenjave je določen na podlagi ravnotežja celotne vrednosti italijanskega izvoza na Japonsko in v Man-džukuo po eni strani, in med celotno vrednostjo japonskega in mandžurskega izvoza v Italijo po drugi strani. V tem sporazumu italijanske kolonije niso vštete. Predsednik francoske republike Lebrun se je včeraj vrnil v Pariz, da bo danes predsedoval izredni ministrski seji. List sudetsko nemške stranke zanika vesti, da bi pri neredih v Chebu padlo 17 ljudi. Vodstvo stranke je obljubilo, da bo že poskrbele), da se take vznemirljive vesti ne bodo več širile. Svojih šest otrok in nato še sebe je umoril v Stuttgartu Hugo Schassberger. Mož se je pred nekaj dnevi ločil od žene in to ga je tako prizadelo, da je kot brezumen začel s kladivom pobijati otroke. Po izvršenem zločinu je pobegnil v svojo delavnico in jo zažgal. Potem pa se je na bližnjem drevesu obesil. Del grškega brodovja bo odplul na obisk k angleški mornarici na Malti. Na admiralski ladji se bo peljal tudi prestolonaslednik Pavel. Braziljska vlada je sklenila, da se ne bo udeležila mednarodnega delavskega kongresa v Mehiki, ki je vse preveč komunistično pobarvan, kar ni v skladu z duhom in stremljenjem bruziljskega delavstva. 5000 centov bombaža so pridelali letos v italijanski pokrajini Salermo na površini 680 ha. Napredek je očividen, kajti lani so pridelali samo 320 centov. Vsa ta zemlja je razdeljena na 560 kmetov. Bivšega tajnika Leva Trockega so našli ubitega v reki Seini. Truplo je bilo brevz glave, vendar pa so nekateri v njem spoznali Rudolfa Clemenca, ki je nedavno iz Pariza brez sledu izginil. Morilca sicer niso našli, mislijo pa, da je Clemens postal žrtev GPIJ. Svečane igre v Salzburgu so se v nedeljo končale. Letos ni bilo pri igrah toliko tujih obiskovalcev, kakor pretekla leta, vendar pa so Nemci s potrojeno propagando napolnili gledališča z nemškimi obiskovalci. Večji del glasbenih točk je vodil znani berlinski dirigent Vilhelm Furtwiingler Dnevi „Pax Romane" If Bled, 30. avgusta. Poročali smo 2e, da so v nedeljo popoldne udeleženci kongresa »Pax Romane« pod vodstvom tj. Verschaveja, dr. Ehrlicha, dr. Fajdige, dr. Czu-batyja in g. Schausa v posameznih odsekih raz^ pravljali o nekaterih perečih problemih. Slovani pa so se zbrali v skupni sobi, kjer so bili deležni še prav posebne pozornosti Bolgari in Ukrajinci iz Amerike. Domenili so se, da bodo kongres 2>Pax Romane« v letu 1939 organizirali Slovaki v Bratislavi. Zastopnik poljskega starešinstva gospod Mileski in zastopnik Slovakov gosp. Klinovski sta poročala o uspehih, ki so jih doslej pokazale izmenjave akademikov. Dr. Ehrlich je predlagal, naj bi se ustanovila reprezentativna slovanska revija. Zanimiv je bil nadalje tudi predlog, naj bi postala poljščina skupen slovanski občevalni jezik, postala pa naj bi tudi uradni jezik »Pax Romane«. Slavia Catholica bo o teh stvareh sklepala v Bratislavi prihodnje leto. Na programu zborovanj, ki bodo prihodnje leto v Bratislavi, naj bo — tako so sklenili zborovalci — jiajvečja pažnja posvečena vprašanju o obnovi družine. Noč na jezeru Ko se je dodobra znočilo — nekoliko po osmi uri zvečer — je zletela proti nebu prva raketa. Po hišah so na oknih zagorele sveče, povsod ob obali pa so zažarele bakle. Raketa za raketo je v vedno drugačni barvi razsvetljevala noč in_ tiho jezersko gladino. Kmalu so se v lepo okrašenih čolnih kongresisti prepeljali na blejski otok k Marijini cerkvi. Akademski kvintet je zapel nekaj Marijinih pesmi, godba je igrala, čolni pa so spet pripeljali na obalo. Kongresisti so se nato zbrali v dvorani »Parkhotela«, kjer je akademski kvintet priredil večer slovenske narodne pesmi. Naša pesem je s svojo bogato lepoto^ in čustvenostjo navdušila prav slednjega udeleženca. Za našimi so Huda nesreča kiparja Napotnika Celje, 29. avgusta. Križišče poti v Gaberje in na mestno pokopališče pri bivšem Zimekovem marofu v Zavodm jc bilo danes okoli 11 dopoldne pozorišče hude nesreče, ki je zadela 50 letnega akademskega kiparja Ivana Napotnika iz Zavodnc pri Šoštanju, ■ko je šel s 6vojim prijateljem učiteljem Bogomilom Gerlancem iz Celja na Teharje, kjer bi moral g. Napotnik prevzeti neka dela. V trenutku, ko 6ta Napotnik in Gerlanc zapustila pločnik, ki prehaja v cesto, sta pridivjala po cesti z več ton težkim vozom podivjana konja, ki sta najbrž hotela zaviti na pot proti Gaberju, pa sta v zadnjem trenutku krenila naravnost po cesti. Napotnik in Gerlanc se nista mogla ogniti in že je zadelo oje voza Napotnika, da je padel pod konje in voz, katerega sta konja vlekla okoli 9 m po cesti do Leakov-škove mesarije, kjer je Napotnik obležal, konja pa sta zbežala naprej po cesti proti Teharju, kjer so ju popolnoma upehana, ujeli. Napotnik si je zlomil desno nogo pod kolenom, dobil pa je tudi težke poškodbe na glavi in hrbtenici. Njegov prijatelj Gerlanc je imel srečo, da je nekako odskočil v obcestni jarek in tako ušel gotovi smrti. O nesreči je bila takoj obveščena reševalna postaja v Celju, ki je bila kmalu na kraju nesreče in od-eljala ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Ljudje, _i so videli ves prizor, so se seveda silno ustrašili, vendar so takoj pritekli na pomoč ponesrečencu. Konja sta last celjskega veletrgovca g. Alojza Mastnaka. Dopoldne je šel hlapec z vozom na celjski kolodvor v skladišče, da bi naložil tovor, ki je pravkar prišel. Ko je hlapec nalagal na voz, ie privozila na celjsko postajo blizu skladišča lokomotiva, katere sta se konja, kakor zatrjuje hlapec, ustrašila, da sta potegnila in preplašena tdivjala po dovozni cesti mimo železniškega podvoza preko rtostu čez Voglajno naravnost po cesti skozi Zavodno. Ljudje, ki so zagledali podivjana konja, so se s strahom ozirali za vozom, ki je odskakoval na trdi cesti, in se stiskali ob ploč-aikih na ograje, mnogi pa so zbežali na dvorišča hiš, kot bi čutili, da se bo pripetila nesreča. Pri Zelenem travniku j« odletelo na vozu zadnje desno kolo, tako da je voz še bolj odskakoval, za njim pa se je dvigala megla prahu. Konj se seveda nihče ni upal ustaviti, kcc bi vsakdo našel smrt pod njihovimi kopiti ali pa pod vozom. Na srečo ni bilo včeraj na cesti nobenega avtomobila ali drugega voza, sicer bi bila lahko nesreča, ki bi zahtevala več človeških žrtev. Po zadnjih vesteh je zdravstveno 6tanje g. Napotnika nekoliko boljše. Vsi mu želimo, da bi kmalu okreval. E' nastopili tudi še Litvanci in Bolgari. V prijetnem bratovskem razpoloženju je nato potekel ves večer. Ponedet ek Zjutraj je daroval sveto mašo škof križevski g. dr. Njaradi. Ob 10. dopoldne se je spet pričelo zborovanje, na katerem je zborovalci najprej pozdravil dr. Njaradi, ki je opozoril na prevažno vlogo, ki jo ima delo za cerkveno zedinjenje in na usodno važnost vloge, ki jo ima za krščanski zapad Rusija. P. Regont iz Nijmwegena je nato govoril o delovnih metodah in o vplivu komunizma na univerzah. Letošnji glavni slovenski predavatelj pa je bil minister g. dr. Miha Krek, ki je po govoru p. Regonta zborovalce najprej pozdravil, nato pa je prešel k svojemu referatu, v katerem je s svojo znano točnostjo in jedrnatostjo osvetlil problem intelektualne izobrazbe akademika, ki se pripravlja za uspešno socialno udejstvovanje. Njegov referat je bil sprejet z velikim odobravanjem, priobčila pa ga bo tudi znana francoska katoliška revija >Etudes«. . Popoldne na Brezje Takoj po kosilu so 6e udeleženci odpeljali k Mariji Pomagaj, kjer so se zbrali ob čudodelni podobi. Dr. Ehrilch jih je opozoril v kratkem, vzpodbudnem nagovoru, naj tako plodne sklepe kot so jih bili začrtali v teh dneh na Bledu, dejansko izvajajo, da bo iz njih vzrasla njim in njihovim narodom ter sveti katoliški Cerkvi resnična korist. Nato so bile slovesne litanije z blagoslovom. Zvečer je imel o psiholoških in moralnih pogojih za uspešen apostolat še odličen referat kanonik Cardyn. Sprejem na ljubljanskem kolodvoru Danes ob pol dvanajstih dopoldne so se udeleženci letošnjega kongresa >Pax Romane« pripeljali v Ljubljano. Na Glavnem kolodvoru jim je bil prirejen prisrčen sprejem in pozdrav. Na kolodvoru so se zbrala naša društva, organizacije in veliko število občinstva. Zborovalci so se za to pozornost, ki se je niso bili nadejali, vzradoščeni prav prisrčno zahvaljevali. Uredba o upravnih pristojbinah ta polici sko nadzorno službo pri javnih prireditvah Belgrad, 29. avgusta. AA. Te dni je notranji | stojništvi mestne policije, se sme ta pristojbina iz-minister sporazumno z ministrskim svetom izdal I terjavati šele z dovoljenjem notranieoa in fina**-uredbo o upravnih pristojbinah za policijsko nad- zorno službo pri javnih prireditvah; po tej uredbi morajo prireditelji plačati določeno upravno pristojbino za vse javne prireditve navedene v uredbi. Ta uredba je bila neobhodno potrebna. Obveznost plačevanja upravne pristojbine je doslej veljala samo na upravnih področjih Hrvatske in Slavonije, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine, toda pobirali so jo v teh deže‘lah v različni višini. Kako velika in neznosna je bila ponekod ta pristojbina, se vidi iz tehle dveh primerov: V Zagrebu je samo neka kavarna plačala na mesec 5735 din, v Splitu se je pa višina upravne pristojbine gibala pri posameznih kavarnah med 2100 in 2900 dinarjev. Pripomniti je treba, da so v Vojvodini upravno pristojbino pobirali celo pri javnih prireditvah na vasi. V nekaterih krajih so morali to pristojbino plačevati celo uradnikom, ki niso vršili nadzorne službe. Pri tem so šli celo tako daleč, da so iz pristojbine podeljevali nagrade uradnikom, na katerih področju te pristojbine sploh ni bilo. Najznačilnejši je primer nekega starešine v 18. okraju v Zemunu in predstojnika mestne policije v Pančevu. Oba sta organa uprave mesta Belgrada^ in služita pod istim starešino, a oba sla bila deležna pri delitvi upravne pristojbine, medtem ko starešine belgrajskih okrajev niso za nadzorno službo ničesar dobili. Vse to je dalo pobudo notranjemu ministru, da je dal to stvar proučiti in izdelati enotna določila za vso državo. Po daljšem proučevanju in konzultiranju raznih gospodarskih korporacij, zvez in društev, je notranji minister sporazumno z ministrskim svetom izdal na osnovi čl. 80 zakona o notranji upravi enotno uredbo o pravnih pristojbinah za policijsko nadzorno službo pri javnih prireditvah. Po novi uredbi se bo ta pristojbina pobirala samo na področju uprave mesta Beigrada in na področjih policijskih uprav, to je v Ljubljani, Zagrebu, Banjaluki, Splitu, na Cetinju, v Sarajevu, Novem Sadu, Nišu in Skoplju. JV drugih krajih, to je tam, kjer imajo sedež državne krajevne policijske oblasti, to je v mestih s pred- Raznoterosti iz dnevne kronike Smrt predsednika kluba „Brenipirit" Ljubljana, 30. avgusta. V Ljubljani je neka čudna bratovščina, o kateri so časopisi že večkrat pisali. To društvo nima pravil in ga tudi nikdar niso potrdile oblasti. Vsi člani tega kluba pa imajo neko posebno lastnost, po kateri jih je mogoče spoznati že na prvi pogled. Vsi so namreč veliki delomržneži in rekovni pijanci. Svojih klubskih prostorov nimajo. Največkrat jih je mogoče videti kje za Ljubljanico, ko se gugajo pijani ob ograji vsi zaripli in rdeči v obraz. Rednih dohodkov nimajo, temveč se preživljajo z raznimi milodari, za katere nadlegujejo ljudi. Njihovo glavno živilo pa ni poštena hrana, ki bi jo lahko že za dva ali tri dinarje dobili v Ljudski kuhinji, temveč gorilni špirit. Cim dobi takle član nekaj drobiža, ga nepremagljivo z6ne v trgovino z barvami ali kam drugam in za vse kupi denaturiranega špirita, ki se ga potem naleze do onemoglosti. To društvo je imelo tudi svojega »predsednika«, ki se je pisal Anton Velkavrh. Po poklicu je bil brezposelni delavec, la se je včeraj popoldne okrog dveh prigugal po hv. Petra nasipu očividno precej pijan, lam nasproti Breskvarjeve ključavničarske delavnice je zlezel za ograjo pri Ljubljanici in legel na precej strmo nabrežje, kjer je kmalu zaspal. V spanju pa se je nenadoma zakotalil po nabrežju in padel čaz nasip v Ljubljanico. Za trenutek se je zavedel in začel klicati na pomoč. Ljudje, ki se jih je takoj precej nabralo okrog tega kraja, so obvestili stražnika na Marijinem trgu in reševalno postajo. Reševalci so res takoj prišli z orodnim avtomobilom in v kratkem času potegnili tega človeka iz Ljubljanice. Ker pa je voda precej plitva, je Velkavrh dobil pri padcu težke notranje poškodbe in naložili so ga na rešilni avtomobil, da bi ga-odpeljali v bolnišnico. Zaradi teh poškodb,_ prevelike množine alkohola in vode, ki se jo je napil pri padcu, pa je Velkavrh že v avtu unirl. Prepeljali so ga najprej v Mestni dom, kjer je truplo ogledala policijska komisija, ki je nato odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Tako je žalostno končal eden izmed tistih ljudi, ki so se popolnoma zavrgli. Precej jih je v Ljubljani, ki so znani po lastnostih, katere smo zgoraj omenili. Za te zapuščence se ne briga prav nihče, kljub temu da so za naše mesto kulturna sramota. Mar ne bi bilo, na mestu, da bi oblast te ljudi poiskala in jih poslala v kakšen zavod, kjer bi jih polagoma odvadili pitja in privadili na delo, čeprav morda s silo? Boljše bi bilo zanje kaj takega kot počasno zastrupljanje z gorilnim špiritom, ki slednjega teh ljudi privene slej ali prej v žalostno smrt. Obenem pa bi bilo mesto tudi rešeno teli nadležnih beračev, ki nadlegujejo slednjega človeka za denar. Res je sicer, da je tega ali onega pognal v pijančevanje obup in brezposelnost, več je pa tudi takih, ki zlepa ne bi hotel prijeti za delo, čeprav bi ga dobil. Naj bi se oblast na vsak dačin nekoliko pobrigala za te ljudi in ukrenila svoje,-da ne bi podobnih primerov, kot je včerajšnji, še več doživeli v Ljubljani. Se dve nesreči Včeraj sta se primerili v Ljubljani še dve drugi nesreči. Pred tovornim kolodvorom na vogalu Metelkove ulice so se nenadoma srečali tramvajski voz, reševalni avto, vojaški tovorni avto in kolo, na katerega se je peljal 35 letni delavec Ivan Deršič iz Stražišča pri Kranju. Tovorni avto, ki je privozil s tovornega kolodvora, se je hotel umakniti tramvaju in reševalnemu avtomobilu, pri tem pa je podrl, kolesarja na tla in prva kolesa avtomobila so mu šla Čez prsni koš, tako da so mu zlomila več reber. Kljub temu pa se je Deršič takoj prijel za ograjo in preprečil, da nista šla čezenj še zadnji kolesi, kar bi bilo zanj prav gotovo usodno. Reševalni avto se je takoj ustavil in naložil ponesrečenca, ki ga je z nekim bolnikom vred prepeljal v bolnišnico. Kot nam poročajo od tam, so njegove pškodbe sicer resne, vendar ne smrtno nevarne. 1 Kmalu za tem pa je bil reševalni avto klican v Kamniško ulico, kjer je 62 letni delavec Franc Hafner nekaj popravljal pri hiši št. 36. Med delom mu je padla na glavo opeka, ki ga je tako pobila, . da ga je avto napol nezavestnega prepeljal v bol I nišnico. £404no. 76 »In tvoja žena in njeno zdravje?« je spraševala. Dejal sem ji, da sem pravkar dobil od žene pismo, v katerem mi sporoča, da ji okolje namokanih žensk, kakršno je v zdravilišču, niti malo ne ugaja in da je zelo nezadovoljna. Te ženske prihajajo v zdravilišče za zabavo in jim ni prav nič. To je prej vlačugališče kakor pa zdravilišče.« Zdaj sem šel čez mero. Brodskaja je zarjovela: »Pazi na svoje besede in ne pozabi, da si zdaj v pisarni stranke!« Pomirila, se je malo in mi dejala: »Prav dobro. Ko boš malo premislil vse, kar sem ti povedala zdaj, boš priznal, da imam prav. Tvoj duh se bo potem poboljšal « »Že mogoče, da se bom nekega dne poboljšal, kakor praviš, a to se zatrdno ne bo zgodilo v tej državi.« In pri teh besedah sem šel od nje. XXXVI. POGLAVJE. Novi prijatelji Nekaj dni po zborovanju v Elektro-zavodu sem Šel po hodniku, ko sem nenadno začutil, da mc je nekdo prijel za ramo. Bil je mehaoih L ... Pogosto sem ga videl v tovarni in na zborih, toda nisem z njim še nikdar govoril. Vrgel je okoli sebe nezaupljiv pogled/potem pa je začel govoriti. »Tovariš Smith, zelo se zanimam zate. Občudoval sem tvoj pogum na zadnjem zborovanju. Re6, osupnilo me je, kako si drzneš povedati vse, kar misliš, tako odkritosrčno in neomajno. Slišal sem že veliko o tebi. Mislim, da zdaj vem dovolj, da ti lahko popolnoma zaupam. Naj ti stisnem roko in ti čestitam za to, kar si: dober, pošten in vnet komunist ter zraven še nepodkupljiv človek.« Prijateljsko sva si stisnila roko. Bil sem srečen, da sem nazadnje le našel člana stranke, ki mu je srce utripalo kakor meni in ki ni koračil po brazdah tistega klavrnega uradjakorstva. Vprašal me je, če se mislim vmiti v Združene države. »Seveda,« sem odgovoril. »Kdo za vraga pa bi se mogel sprijazniti z redom kakor je ta? Moji živci so na koncu. Ženi jc vedno slabše. Tu je socializem za večne čase pokopan.« »Srečen sem, ko vidim, da se boš vrnil v Ameriko. Ko boš tam, nikar ne zamudi, da ne bi povedal resnice o tem, kar si videl tukaj. Saj boš storil tako, kajne, že iz usmiljenja do ubogega ruskega ljudstva, ki ga ta jarem duši? Naj ves svet ve, kaj se godi tukaj. Nič se ne boj, saj ne boš sam v tem boju. Veliko jih je, ki čutijo kakor ti, veliko v vrstah stranke same.« Ustavil se jc, previdno preiskal s pogledom vso okolico, potem je nadaljeval: »Tisti med nami, ki mislijo kakor ti, so na skrivaj člani nekake zveze. Po vsem ozemlju Sovjetske Rusije so skupine takih zvestih tovarišev, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje, če bi bilo treba, in se bojevati proti uradnjakar-stvu, ki duši našo drago domovino. S svojim pogumom in poštenostjo si vzbudil v nas zaupanje vate. Smatramo te za neustrašijivega branilca naših rojakov, siromakov, ki jih tlačita stiska in zatiranje. Prosimo te, da bi se udeležil kakega našega skrivnega sestanka.« Toplina, s katero je govoril ta novi prijatelj, me je globoko ganila. Preprostost in odkritosrčnost njegovih besed je odmevala v meni kakor sladka godba. Nazadnje sem le našel nekoga, komur bi se lahko zaupal in z njim sodeloval. Dal mi je naslov, kam naj pridem naslednji dan, toda hkratu mi je priporočil, naj pridem tja sam in naj živi duši ne povem, kam grem. Povedal mi je, da bom na tistem naslovu dobil nadaljnja navodila, kam naj se obrnem. V nasmehu mi jc še priporočil, naj prinesem s seboj tudi sumko, vrečo za živila, ker bomo morda šli nabirat gobe. S tesnobo v srcu sem pričakoval naslednjega dne. Povedal sem ženi, da pojdem nabirat gobe. Vzel sem vrečo in stopil na tramvaj, ki je peljal proti omenjeni hiši. Ko sem prišel tja, me je osupnilo, ko sem med zbranimi ljudmi spoznal precej članov stranke, katere sem neprenehoma srečaval v tovarni. Zadrževali so svoje navdušenje, zakaj treba je bilo paziti, da ne bi vzbujali pozornosti zunanjih ljudi s hrupom. Zbrali so se okoli mene in mi s toplim sočutjem stiskali roke, »Tak si le prišel, tovarišč Smithi Dolgo smo te opazovali. Ti si naš mož!« Dali so nam potrebna navodila, kako naj pridemo na dogovorjeno zbirališče. Da ne bi jaz izgubil poti, so mi navodila napisali na listič. Drug za drugim smo v razmaku petih do desetih minut zapuščali hiši, kjer smo se bili zbrali. Jaz sem moral sesti na tramvaj do določenega mesta, potem pa iti skozi gozd do drugega določenega kra ja, kjer mi bodo povedali natančno, kje se dobimo. V tramvaju sem opazil še dva člana riaše skupine, toda nisem z ničemer po kazal, da bi ju poznal. Na določenem kraju sem dobil drugega tovariša. Po več kakor uro koračenja sva dospela skozi gozd nazadnje na mesto, kjer bi moral biti sestanek. To je bilo sredi zaraslega gozda ob potočku. Okoli nas so prepevali ptiči, tovarišč L... pa je začel sestanek z neka ganljivimi besedami. Bile so preproste, nič ropotajoče in nabuhle kakor tiste, ki smo jih tolikokrat morali poslušati. Prav zaradi tega so nam njegove besede segle naravnost v srce. Vsakdo izmed nas je čutil, da nas čaka neizogibna smrt, če bi vzbudili zunaj tudi najrahlejši sum, zakaj se zbiramo. Prvič sem se čutil tesno in do kraja zvezanega z mišljenjem tovarišev v revo lucionarni Rusiji. Ta sestanek me je spo-minial naših shodov v podzemljih za junaških pohodov Palmerjevih po Združenih državah. Toda nevarnost tam je bila tedaj neskončno manjša kakor pa zdaj v Rusiji... L... je začel: »Tovarišči! Izvedli smo sklepe, ka tere smo sprejeli na zadnjem sestanku Pripeljali smo vam tovarišča Smitha • • . ^°,voIj.e,n|e,ni notranjega in finančnega ministra. V krajih, kjer ni državnih polici j- pobiraH 86 Pa 10 pristojbina nikakor rie sme Upravne pristojbine bodo plačevali: 1. Prireditelji javnih prireditev, za katere se £ nrVr ,n“la pr:. gledališče, kinematograf- 1 nLI . e’ vaneteJI’ cirkusi, razstave, sejmi, koncerti, nogometne, lahkoatletske, boksarske tek- ^uge^dSe) k°njSke dirke mo,ociklis'ifne in r,ia*»' Prire‘lite'.i> javnih prireditev, za katere se plača nagrada a ne vstopnina (n. pr. vrtiljak to-n^e aRd j °m’ elel S — « a g — a gz I c ■-c a — š= Veter (sin er. jiikopt) Pada virie ■ C3 e? kj ° “ OS 1 Ig m/in (33 t- Ljubljana 754-7 2J'5 140 90 5 sw, 0-5 dež Maribor 753-2 20-0 90 90 5 sw, — — Zagreb 755-4 21-0 15-0 8 10 SWs 0-8 dež Belgrad 754-7 29-0 15-0 80 6 0 7-0 dež Sarajevo 756 1 22-0 12 2 60 6 0 o-i dež Vis 753-8 20-0 14-0 95 5 Ss 18-0 dež Split 754-5 25 0 16-0 70 0 sse5 0-2 dež Kumbor 754 3 260 18-0 80 10 E, 9-5 dež Rab 747 9 20 0 15-0 Č0 10 0 9-0 dež duorovnii 753-7 24-0 16-6 80 3 N, o-o dež Vremenska napoved: Nestanovitno vreme, deževalo bo v presledkih. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9. ure popolnoma, nato pa večinoma oblačno ves dan. Popoldan je padlo nekaj kapljic dežja, ponoči pa jo rahlo deževalo med 21. in 22 uro in po polnoči. Koledar Danes, torek, 30. avgnsta: Roza Limonska. Sreda, 31. avgusta: Rajmund. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Marijin trg; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo v operi slavnostna predstava, in sicer v ponedeljek, dne 5. septembra ob pol 9. Pela sc do Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za sezono 1938-39. Vsem naročnikom ((Luči"! Izšla bo 1. številka »Luči« v ogromni nakladi in krasni vsebini. Prosimo vse gg. katehete in poverjenike, naj se pri plačevanju naročnine za »Luč«, kakor tudi za zaostala plačila »Luči« in »Vrtca« do 10. številke letnika 1937-38, poslužujejo izključno samo položnice za »Luč« št. 17.793. Novi letnik »Vrtca« pa naj se plačuje samo na položnice »Vrtec« 10.470. Obe položnici bosta priloženi 1. številki vsakega lista! Obleka za siromake. V sredo bo pred Vodnikovim spomenikom zopet postavljena stojnica mestnega socialnega urada. Urad bo tam sprejemal obleko, perilo, obutev, posteljnino in drugo blago za mestne reveže. Občane vabi mestno socialno skrbstvo, da pošljejo obilo odloženega blaga tja. Kdor blaga ne more tja poslati, naj sporoči mestnemu socialnemu uradu ustno, pismeno ali te-lefonično svoj naslov, in urad bo poslal po blago svojega uslužbenca. Darovano blago hrani urad v skladišču in ga deli potrebnim siromakov, ki so hvaležni za vsak dar. Slovenska scena mladih priredi v proslavo kraljevega rojstnega dne akademijo v nedeljo 4. septembra ob 20.30 v dvorani bežigrajske nar, rodne šole. Ker bo to edinstvena prireditev v Ljubljani, opozarjamo že danes V60 kulturno javnost nanj. Sodelujejo: gdč. Valči Heybalova, sopran, članica ljublj, opere, gg. Ferdo Lupša, bas, član ljublj. opere; Mirko Dolničarj bariton; Stanko Prek, kitarist; Emil Frelih, Bežigrajski pevski zbor in skupina SSM. Redni pregled novih motornih vozil bo ob 11 v petek, dne 2. septembra v Ljubljani pri Upravi policije v Šubičevi ulici 5. K teinu pregledu je pripeljati tudi motorna vozila, ki iz kakršnegakoli razloga letos še niso bilu pregledana, dalje tudi one avtobuse in avtomobile, ki služijo za javni promet (avtotaksi), pu za drugo polletje še niso pregledani in odobreni za javno rabo. Po 2. sep. se ne bodo vršili več redni tedenski pregledi. Uprava policije v Ljubljani opozarja prizadete lastnike, da se po točki 18. el. 36. uredbe o zaščiti javnih cest z nepregledanimi vozili ne sme obratovati. Operna pevka Zinka Kunc-Milanov je ponovno gostovalu na dunajski Državni operi in pri slavnostnih igrah v Sulzburgu. Na enem teh gostovanj je dobila naslednjo oceno: Na čelu vseh pevcev stoji Zinka Kunc-Milanov, ima iz-Tedno izdaten, topel sopran, katerega razvije prosto in lahko preko vseh moči zbora in orkestra. Njen glas je velik in ima svo možnost, da posreduje med zemskimi in nebeškimi re-gioni. Ga. Zinka Kunc-Milanov gostuje v naši operi v soboto, dne 3. septembra ob 20 v naslovni vlogi opere »Gioconda«. Opozarjamo, da bo gostovala gospa umetnica samo ta večer. — Vstopnice so v predprodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Vpisovanje v šolo Glasbene Malice ljubljanske bo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 9.—12. in od 15.—17. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev, odnosno njih namestnikov. Predložiti morajo zadnje šolsko spričevalo in stanovski izkaz, ki ga dobe v pisarni. Dosedanji gojenci naj predloze tudi zadnje spričevalo šole Glasbene Matice. — V šoli se poučujejo vsi teoretični predmeti, dalje solopetje, klavir, vsa godala in pihala ter harmonika m letos na novo tudi kitara. Pogoji so nabiti v veži poslopja in so popolnoma isli kakor v minulem šolskem letu. Redni pouk se prične dne 7. septembra. Ravnateljstvo šole in odbor Glasbene Matice vabita starše, da vpišejo svoje otroke v najstarejšo in najbolj renomirano glasbeno šolo v Ljubljani, saj je šola Glasbene Matice nekaka pripravnica za vstop v drž. konservatorij. Driavni konservatorij v Ljubljani vpisuje od 1. do 7. septembra t. 1. dnevno od 9. do 12. Na konservatoriju se poučujejo vsi glasbeni predmeti od prvih početkov do popoldne umetniške izobrazbe. V učiteljski zbor je letos na novo imenovana absolventka visoke šole in pedagoškega oddelka državne muziške akademije v Zagrebu gdč. Majda. Lovšetova. Ravnateljstvo opozarja na pouk orkestralnih inštrumentov. Poučujejo se vsa godala in pihala in absolventi teh predmetov dobijo naprej namestitev v raznih orkestrih. Podrobnosti so nabite v veži zavoda. Vse ljubljanske mešane in moške zbore vabimo na proslavo kraljevega rojstnega dne. V ta namen sklicujemo vajo vseh zborov v sredo, dne 31. avgusta, ob 20. v Hubadovo pevsko dvorano Glasbene Matice. Udeležba obvezna. — Uprava Hubadove župe. lepem vzgojnem delu žrtvovale za kraljestvo božje ter v srcih otrok naših izseljencev gojile ljubezen do materinega jezika, do njihove domovine in države. Vpis se bo vršil zaradi zakasnitve dovoljenja nekoliko Dozueje kot pa ostale srednje šol& \ /a kakor vrt... Zdaj dokončava to veleprekop v Ameriki, ki bo namakal puščavo.-Co-v južni Kaliforniji in Arizoni. Nedavno so odprli poglavitni del prekopa, ki so ga bili 1. 1934 Voda tega prekopa bo namakala 400.000 hektarov najbolj puste zemlje v deželi spremenila v cvetoč vrt. Prekop sestoji iz dveh velikanskih delov; eden je dolg 130 km, pa 200 km Prekop prejema vodo potom orjaškega Boulderskega jeza ob reki Colorado, kamor pritekajo vode iz gorovja Rocky. — Na' sliki je gradnja prekopov. Veliki Šmaren - praznik pariških Slovencev Slovencem v Franciji le potreben misijon Pariz, avgusta. Kakor proslavljajo razne pokrajine v domovini praznik njihovega patrona, tako imajo tudi pariški Slovenci svoj praznik, praznik Marijinega Vnebovzetja. 2e nekaj let ga praznujejo, slovesno, domače in slovensko. Nekako pred 3 leti je začel z organiziranjem naših ljudi v tujini g. Orešnik, ki je med našimi ljudmi tako priljubljen. Težavno je bilo njegovo delo iz početka. Prvič jih je prišlo le kakih 20, drugič že okrog 50, lansko leto je bilo število že dokaj visoko, saj jih je prišlo okrog 100. In če se jih je letos na Gravellu, blizu Pariza, zbralo nad 100, je gotovo v prvi vrsti njegova zasluga, je to sad njegovega velikega dela. Da, težavno je bilo zbirati jih iz različnih krajev. Mnogo je bilo dela, toda g. Orešnik ni klonil. Korajžno je š?l na delo. Vsak sestanek je bila nova težava a tudi nov uspeh. Več tisoč Slovencev je raztresenih po veliki Franciji. Če pogledamo, kako je zanje poskrbljeno v vseh ozirih, bomo dobili zelo žalosten rezultat. Naj bo enkrat povedano: Slovenci še nimamo svojega misijona. Le poglejte druge narode, kako oni skrbe za svojo kri v tujini, čecavno jo v sorazmerju z nami nimajo toliko. Kako lep misijon imajo Italijani ali pa Nemci. Čudil sem se, ko me je enkrat pot zanesla tja. Skoraj pa bi rekel, da je slovenski misijon tam na Bastillu, kjer se zbirajo vsakovrstni tipi in kjer 6e največ propagira za rdeče kraljestvo. Ali bi ne bilo prav, da bi naši ljudje tiste ure, ki jih prežive tam, raje preživeli v misijonu, lepo in pošteno. Toda to je zaenkrat še odprto vprašanje, ki naj bi da rešili čim prej, za to poklicani v domovini. Z debelimi črkami pa naj ostane zapisan stavek: SLOVENCEM V FRANCIJI JE POTREBEN MISIJON. Seveda pa nikakor ne moremo preko velikega dela, ki ga sedaj opravlja naš izseljeniški duhovnik g. Camplin. Velika je njegova služba, važno za stotine izseljencev je njegovo poslanstvo, Kot rečeno, na tisoče je naših izseljencev v Franciji. Ti pa 60 nastanjeni v različnih pokrajinah. Mnogi 6o popolnoma izolirani od svojih ljudi. Žive med samimi Francozi ali pa so jim sodelavci Poljaki. Ne slišijo svoje, slovenske govoricc. Edina tolažba so jim domači časopisi, seveda, če so nanje sploh naročeni. Če pa ne, so to ljudje, ki jih prej ali slej potegnejo v svojo družbo ljudje, tako da se počasi za nas izgube. To je tudi uvidela Rafaelova družba, katere sveta naloga je, da čuva našo kri v tujini. Poslala je svojega duhovnika, Slovenca, da od časa do časa zbira v različnih pokrajinah naše ljudi, da pri njem opravijo svoje verske dolžnosti, da se mu potožijo o svojih težavah in da jim on nudi pomoči, kolikor je to pač v njegovi moči. Vsa ta težka naloga je 6edpj na rokah g. Camplina. In lahko z veseljem izseljenci sami ugotovimo, da on to svojo nalogo izvršuje odlično in da rodi njegovo delo tisočere sadove. Vsako nedeljo potuje, zbira ovčice, tolaži in rešuje. Izseljenci so mu za to njegovo, trudapolno delo iz 6rca hvaležni. 15. avgust pa je vsako leto praznik pariških in v okolici Pariza živečih Slovencev. Zbirajo se v cerkvi Angelov varuhov na Gravelle. To je ena izmed tistih stotih cerkva, ki jih je dal postaviti Verdier. Župnik je neki Francoz, prava duša za naše ljudi. Pa, saj ga vsi izseljenci poznajo in on tudi nje. In naši ljudje ga imajo prav radi. Naše petje vabi Kako pa praznujejo Slovenci svoj praznik? Zjutraj začno prihajati od vseh strani. V cerkvi opravijo sv. spoved. Dva duhovnika, Slovenca seveda, sta sedela v spovednicah in tolažila. Nato slovesna sv. maša, med prepevanjem slovenskih pesmi. Le poglejte, saj v cerkvi niso samo naši ljudje, polno je tudi Francozov. Privabilo jih je lepo petje. In tudi po maši, ko se naši ljudje zberejo pred cerkvijo, 6c pozdravljajo ter potem lepo zapojejo, Francozi nikakor nočejo oditi, preveč se jim dopade petje naših. Opoldne skupno kosilo, 6eveda vseskozi n« manjka petja, popoldne pa v dvorani gledališka predstava. Nekaj šaljivih prizorov, deklamacij, pozdravov in pevskih točk, V6e tako domače in lepo. Seveda ne manjka fotografiranja. Naši ljudje so zadovoljni, 'pogovarjajo 6e o delovnih prilikah, o domu in domačih. Vse prehitro mine čas, treba se bo posloviti. Se nekaj lepih narodnih in Marijinih pesmi in že si podajajo roke. Želeč si vso srečo in skorajšnje svidenje, odidejo na svoje domov«. Cerkev Angelov varuhov ostane brez Slovencev. Z njimi pa je odšel blagoslov in veliko upanje, da bo tudi njim enkrat zasijala doba boljših dni,: ko se jim ne bo več treba mučiti po tuji zemlji, ko sc ne bo več z njihovimi žulji redil in bogatil tujec, ampak bo njihova domača zemlja imela dovolj kruha za vse. Praznik pariških Slovencev je zelo uspel. Seveda ne moremo mi izseljenci preko tega, da sc ne bi odkritosrčno in lepo zahvalili našim duhovnikom gg. Camplinu in Orešniku. Težko je njihovo delo na tem polju, toda tolaži in moči naj jim da prepričanje, da so jima izseljenci iz srca hva- JKprtjti Puščava kakor lorado v južni začeli 1. 1934 in jo drugi Psi - milijonski odjemalci in delodajalci Na sliki vidimo italijanski otok Pantelleria v Sredozemskem morju, ki so ga Italijani močno utrdili, kar je nevarna protiutež angleški Malti Psi stanejo Združene države ameriške letno do tri četrt milijarde dolarjev. Nedavno je izdalp društvo American Kennel Club statistiko, da je danes v Ameriki 13 milrj. psov, ki so vpisani in prijavljeni pri oblaslvih. Vsako leto se njihovo štet vilo zveča za 2 milijona. Poleg tega pa je še 5—10 milijonov psov, ki niso prijavljeni. Za vzdrževanje psa porabijo dnevno deset centov ali 36.50 dolarjev na leto. Državna statistika je preračunala, da izdajo Amerikanci za pse na leto (300 mili j. dolarjev in do 15 mili j. za nakup novih. Psi so dragi Pred petimi leti je stal dober pes, in sicer kak pes izmed 106 priznanih in zabeleženih rodov, do sto dolarjev. Danes so se te cene povišale za 60%. Tako imajo 76 psov za razstavo, od kadrih vsak stane do 10.000 dolarjev. Imajo pa tudi do 30.000 pasjih hlevov, kjer goje pse z rodovniki. V ameriškem kinološkem društvu je vpisanih 1,134.000 čistokrvnih psov. Vrednost vseh teh psov cenijo na pol milijarde dolarjev. Zakaj so nekateri psi tako dragi? Sam rodovnik in sorodstvo z drugimi čistokrvnimi psi dajejo vrednost. Na vsaki razstavi ugotove njegovo velikost, njegovo težo, obliko glave, ušes, držo repa in barvo. To pa ni dovolj. V tekmovanju mora tudi zmagati. Vsako leto prirede v Ameriki do 300 raz- Stev. Iz teh razstav zopet izbero najboljše. Če tak pes na razstavi zmaga, oziroma dobi prvo nagrado, ra6te tudi: njegova vrednost Včasih je zadostovalo, če je bil pes samo lep, danes pa dresura in disciplina napravita psa, da je še več vreden. Tako na sto in sto trenerjev služi svoj vsakdanji kruh, ki včasih zaslužijo velike vsote. Navadno so izvežbani ovčarski psi več vredni kakor rasni psi.. Dober ovčarski pes stane 500 do 2500 dolarjev. Kdo vse živi od psov Iz trgovskega vidika je Newyork največji ljubitelj psov, za njim pa pride Cikago. V-teh'.'dveh mestih je prijavljenih; dva milijona psoy. Danes imajo ameriška nresta veterinarje za pse, kirurge, bolnišnice, brivce, trenerje, izvoznike, in — parfumerije. Ameriške železnice .prepeljejo, letno 11 milijonov psov. Velike trgovske hiše imajo poseben oddelek za pasje potrebščine. Nek trgovski dom v Newyorku proda samo za pse na lgto več kakor tri milijone dolarjev. Pasjo >obleko« izdeluje tovarna in stane taka obleka od 50 cejnfov do 65 dolarjev. Newyorški klub za kopanje psov skrbi za pedikiranje. Kirurg zasluži pri operacj-ji psa od 40 do 400 dolarjev. Pol milijarde dolarjev stane hrana za pse. Psi so po prirodi mesojedci, zato imajo trgovine živil. Tako ima ena največjih tr- Zaradi kakšne bolezni je umrl partner Sonje Henie? »Virtuoz na ledu< Jack Dunn, ki bi imel nastopiti s Sonjo Hcnie v več filmih, je nenadoma umrl zaradi tularemije. Pri nas v livropi, hvaja Bogu, nimamo pravega pojma o tem, kaj je tularemija, čeprav so naša. znanost in zdravstvene oblasti oborožene z vsemi potrebščinami, da zadrže to kugo. Tulamerija je epidemična bolezen glodalcev. Zlasti napada podgane, kunce in veverice, in te živali jo potem prenašajo na človeka, Ker imajo kuharice, lovci in trgovci t divjačino največ opravka s temi živalmi, tudi najčešče obolijo na tulareruiji. Že štiri dni po okuženju se pojavijo bolečine v glavi, vročina, mrzlična tresavica^ bruhanje in bolečine v sklepih. Vročina skače v tipičnih skokih zdaj navzgor, zdaj navzdol in bolezen utegne biti podobna tifusu. Po treh tednih bolezen navadno preide, toda bolnik je nezmožen za delo tudi po pol leta ali še dalje. Smrtni slučaji pa pri tej bolezni niso tako pogostni: v Združenih državah je umrlo od preko šest tisoč bolnikov samo tri sto ljudi. V poslednjem času so dobilj proti njej serum, ki ga pridobivajo na kozah. V Evropo je ta bolezen zašla čez Japonsko in Rusijo, vendar pa srednje in zapadne Evrope še ni dosegla in zdravstvene oblasti zelo pazijo na to, da se ne razširi. XII. mednarodni kongres aktuarjev v Luzernu 1940 Udruženje aktuarjev kraljevine Jugoslavije je dobilo oficielno vabilo za udeležbo na XII. mednarodnem aktuarskem kongresu, ki bo v Švici, in sicer v Luzernu od 24. do 30. junija 1940. Kakor znano, se mednarodni aktuarski kongresi vrše redno vsaka tri leta. Zadnji je bil v Parizu leta 1937. Na kongresih se razpravlja o raznih aktualnih aktuarskih problemih zasebnega in socialnega zavarovanja. Na programu XII. kongresa so sledeči problemi: 1. Verjetnostna teorija v zavarovanju. 2. Kritje posebnih nevarnosti v življenjskem zavarovanju. 3. Odpravnina pri odpovedi življenjskega zavarovanja. 4. Naložbe rezerv življenjskega zavarovanja. 5. Osnove in izgradba bolniškega zavarovanja. Poleg teh problemov, o katerih se bo pismeno in ustmeno razpravljalo na kongresu, vsebuje program še posebne spomenice (Denk-schriften), ki ne pridejo do ustmene razprave: 1. Storno življenjskega zavarovanja. 2. Kritje vojnega rizika v življenjskem zavarovanju. ?. Razvoj ljudskih skupin. 4. Odškodnina v primeru pridobitne nesposobnosti. Mnogo teh problemov je posebno važnih za naše privatno in socialno zavarovanje. Pričakujemo, da bo zaradi tega tudi Jugoslavija na tem kongresu dostojno zastopana. Programi Radio Ljubljana . hvgusta: 1* Zt>t>rov6ka glasba — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Napovodl — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Odnosi Kaiadjprdja in kneza Miloig do črnogorskega vladike Petra I. (Ii.iKre. •M) — 19.50 io ttiiiliit zabave — 20'Bpleldieu: Bela dama. uvertura (pltjSČe) — 'JO 10 Ob dvajsetletnici dobro-voljskega gibanja' III (g. Jakob Grtar) — 20.30 Koncert. Sodelujejo: ga. Tamara Bclbicka, g. Jakov Petrov in Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. Drugi programi Torek, 30. avg.: Belgrad; 20 Nar. pesmi. 20.30 Simf. kono., 21 Vok. konc., 21.50 Harmonika, 22.20 Zbor — Zagreb: 20 Opera — Praga: 19.311 Zab. spored. 20.25 Nizozemska oddaji, 21.05 Nejedlyjeva III, simf., 22.15 Plee. gl. — Varšava: 19.30 Zab. konc., 21.10 Glasbena reportaža, 22 Brahms — Marx, 22.30 Beethovnov klav. konc. — Sofija: 20 Vok konc.. 22.55 Ruske romance. 21.15 Ples. id lahka gl. — Budimpešta: 20 Sidneyeva opera «Gej3m, 22.10 Jazz, 23.10 Plošče — Trst-MHan: 21 . Ponchteliijeva opera «Giconda« — Rim-Rari: Ž1 Igra, 21.40 Trio, 22.35 Zbor — Dunaj: 20.10 Prenos iz Linza, 21 Ogerska pesmi, 22.35 Zab. in ples. gl., 24 Nočni konc. — Berlin: 19 Beethovnova opera »Fidelioc — Hamburg■ 20.10 Igra o Paganiniju _ Vratlslava: 20.10 Glasba starih mojstrov - Kr,in: 19 Zdraviliški konc., 2(1.30 Ples. več. — Monakovo: 20.15 Nemške nar., 21 Zilchcrjeva IV. simfonija. govin živil za pse osem podružnic v raznih mestih in čez 100.000 odjemalcev. Tako vidimo, da dajejo psi v Ameriki prav lep zaslužek. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Tod so jezdili garnizijski častniki na sprehod.. Pogosto, je bilo tudi videti mestnega poveljnika Spanocchia, ki se je peljal v državni kočiji z visokim naslonom. Konji so imeli pozlačene uzde. Kočijo je spremljal oddelek konjenice. Landauerji in faetoni bogatašev so švigali sem in tja. Okoli poldne so se trgovci dali za ostali dan peljati domov, prodajalke rož z dežele so delale zadnje obupne poskuse, da ,bi se rešile svojega blaga, ki je hitro venelo. V zraku med enimi mestnimi vrati in drugimi je visel srebrn trak. Na trdnjavi je bilo mogoče videti zastavo, kako mrtvo visi ob drogu. Natančno četrt čez dvanajst je pridrvela od Pize sem poštna kočija s štirimi konji in s trobentajočim poštnim rogom ter zapeljala na trg pred magistratom. Tu so pregledovali potne liste popotnikov, ljudstvo pa se je stekalo, da bi ogledalo došlece. Ta kočija iz Pize je bila po vsem videzu najbrž edino vozilo svoje ▼rsie po vsej Italiji, ki mu je bilo na tem, da bi se točno držalo časa, določenega za prihod in odhod. Vpliv angleških popotnikov je že znal tako daleč premagati prirojeno italijansko ravnodušnost do ure in točnosti. Sicer pa je bilo vse mesto brez izjeme ponosno na ta dnevni, čudež točnosti, kakršnega drugod niso poznali. Antonio se je vedno ravnal po nezmotljivi poštni kočiji. Če je bila že tu, preden je zavil na cesto, je lahko računal s tem, da bo prišel pozno k mizi. V drugem primeru pa je bil lahko gotov, da bo videl, kako Vincencev stric »Otto Franco« ponosno koraka na voglu sem in tja, brez klobuka in brez las na glavi. Zanimivi možiček tudi ni nosil nič ovratnice. Njegova platnena srajca je bila odprta, tako da mu je veter majal kocine po prsih. Tudi njegova jutranja suknja je plapolala, kadar je vel veter. Tor-kljal je po tlaku sem in tja v ogromnih rdečih polmesečastih turških opankah ter silovito opletal z rokami. Ta njegova čudna obleka je imela svoje utemeljene razloge: tujcem, ki so na drugi strani ceste vprav stopali s kočije, je hotel pojasniti, kako pomembna osebnost je on. Hkratu je pa tam klicar, ki ga je nalašč za to najel, v več jezikih razglašal odlike svojega poglavarja in ga priporoča! vsakemu potniku, ki je. hotel menjati denar ali dobiti zase za svoje blago prevozilo po morju. Le redko kdaj se je zgodilo, da ni na ta nAčin ujel tega ali onega, kar pa ni bilo treba nikomur obžalovati, ^akaj Otto Franko je bil prav tako podjeten kakor pošten. Ce je Antonio prišel tod mimo, je bil kar takoj, povabljen na kosilo. Pri tem je Frank natančno zelo zaznatno razglašal, kaj bo na mizi. Antonio je skril svoje veselje in sprejel povabilo z vidno zahvalo. Potem je odšel v pisarno, kjer je Vincenc ponavadi sedel pri svojem pultu in precej čmerno gledal predse. Njegov oče, gospod Johann Nolte iz Hamburga, je bil prav za prav ravnatelj podjetja in je dajal denar stricu Otonu. Zato je bilo Vincencu, vnuku cele vrste hanseatskih trgovcev, prenašati šumno kričavo naravo stričevo. Toda to trpljenje je bilo z marsičem poplačano. Odkar je Vincenc dorasel, so trgovske zadeve podjetja iz Hamburga vedno bolj dajali v roke njemu. Sicer je bil stric še vedno hamburški konzul v Livornu in je nosil rdeč frank s srebrno naramnico, v resnici pa je nečak vedno bolj vlekel vodstvo nase. Ce je Antonio sprejemal vabila na kosilo, je to storil zato, ker je vedel, da prihaja od Vincenca. Vincenc je položil prijatelju takoj roko na ramo in ga krmaril navzgor po stopnicah v dolgo jedilnico, kjer je jedla rodbina. Ta prostor je bil čisto nemški. Velika niirnberška peč s pečni-cami je stala v kotu, miza je bila dolga in vsa iz lesa ter je počivala na lesenih korintskih stebrih, katerih vznožje se je končavalo v kremplje. Onstran Rena so vse reči očitno počivale na čisto drugem stalu kakor kje drugje. Prav tako je bilo po malem tudi z nemškim jezikom. Antonieva latinščina in vse, kar je vedel iz preteklosti, mu je tu kaj malo koristilo. Tudi veselost in snažnost, ki je vladala v tej sobi, je kazala nekaj čisto svojevrstnega. Pod okni, na katerih je cvetela množica čudovitih rož v zabojčkih, je sedelo dekletce z belim obrazom, kratko suknjico in s slamnatimi lasmi, ki so se kazali izpod bele naškrobljene avbe. Deklica je bila stara komaj enajst let, pa je že pletla kakor dovršena gospodinja. Poleg nje je sedela lutka in jo gledala z mogočnimi porcelanastimi. očmi Dekletcu je bilo ime Ana in je bila Vincencova mala sestrična Ko šta mlada človeka stopila v sobo, jima je prišla naproti, 6e jima priklonila in jima iztegnila svoj hladni mali obraz v poljub. Antonio je imel punčko zelo rad. Ko so služabniki razgrinjali dolgi veliki prt, je sedel poleg nje na tla in poslušal njeno blebetanje. V začetku je govorila z njim po italijansko, potem pa, ko jo je že bolje razumel,- je kmalu zdrsnila v široko hamburško nemščino. Pri mizi so v Frankovi hiši govorili skoraj samo po nemško in Antonio se je kmalu za silo lahko udeleževal razgovorov. Zdaj pa zdaj je izzval dobrodušen smeh in Ana ga je popravljala. Med tem se je stric Oto prikazal na vratih, zagnal svoje turške, opanke od sebe in zavpil, naj mu prineso mero piva, katero je izpraznil na ‘dušek, da bi splaknil iz grla italijanski prah. Pri teni je vzkliknil: „ »V vrbčih deželah niti najboljše varjvo ne diši.« Pri tem je pljunil in izginil v spalnico, kjer si je oblekel prav elegantno obleko. Kakor nečak je tudi on imel posebno ljubezen za nenavadno obleko. Kadar so pričakovali goste, je najrajši oblekel konzulsko uniformo, na katero si je veliko domišljal. Po kratki luteranski molitvi pred jedjo, pri kateri je Antonio opazil, da še nihče ni prekrižal, se je začelo kosilo. Ponavadi je prva reč bila juha iz neposnetega mleka, po kateri so plavale kuhane češnje. To je bila strica Otona najlepša jed. Za tem je prišlo različno meso z močnimi dišavami, rensko vino, klobase in štruklji, kuhana zelenjava z jesihom in nazadnje kot majhna žrtev kraju: redno skleda kadečih se špagetov z jetrno omako. Ves ta nemški jedilnik je imel nekam kiselkast okus, kakor ga Antonio ni še nikjer take čutil. V začetku mu sploh ni dišalo, kmalu pa je množina tega, kar so tu pojedli, in grenko sladke dišave v jedeh povzročila, da so se mu začele zdeti jedi, ki jih je bil navajen od dom*, malce brez okusa. V resnici poudarka vredno pa je bilo, kakšne množine piva je lahko uničilo podjetje Oto Frank & Comp., stric kakor nečak. Stric'Oto si je obrisal peno okoli ust in dejal: »Najgloblja razlika, ki jo je sploh moči najti na evropski celini, je razlika med vinom in pivopivci. V primeri s to ne pomenijo verske raalike nič. Vere se menjajo, pivo in vino pa ostane. Treba se je pravi čas odločiti, kjer bo človek prebil svoja upadajoča leta, ali v pivski ali v vinski deželi. Zato se je treba odločiti, še preden je človek 'st^r štirideset let. S tem se človek odloči, ali hoče imeti radostno ali vzbVno starost.« Vincetič je poizvedoval: »In kaj mislite začeti z vso svojo radostno garderobo, stric Oto, ko se vrnete v Nemčijo. Kaj takega pristoja staremu možu samo v deželi, kj^T pijejo vino. Mislim, da to spada izrazito k veselemu grozdnemu soku. Za osnutek take obleke je treba italijanskega krojača, ki je malce okajen.« Stric ga je zavrnil: »Ah, jaz vendar se nisem star mož. Ip se tudi še nisem vrnil v Nemčijo k sodom za pivo. Sicer pa če bo to kdaj prišlo, bo to šele čez tako, dolgo, da bodo vse lepe obleke medtem že prišle iz mode.« Vincenc je vedel, da so obleke stričeva slaba stran, zato se je spet oglasil: '.Slovenski dom« izhaja vsak delavuik ob 12. ftlesetna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica (Vlil. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čof. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Kogirek.