delo življenje 4 'o/o ? glasilo tovarne alpina ziri mi:, j • " » ;, • « - , r - c ■ • fj w ^rt ^ 48* i ft P T? E D 1. MAJEM Praznovanje 1. maja je postalo v zavesti naših ljudi ne samo po prazničnem razpoloženju, temveč tudi po sumiranju določenih uspehov v družbenem in zasebnem življenju. Pred vojno je bilo praznovanje prvega maja prepovedano.KIjub temu so ga delovni ljudje praznovali v obliki izletov in manj šifa manifestacij. Trdna volja in enotnost delavskega razreda in vseh naprednih sil se je najbolj izkazala v narodno osvobodilni vojni. Cilj ljudske revolucije je ne samo zmaga na voja škem in političnem področju temveč, da postanemo gospodarsko bolj razviti in močnejši, da hitreje sledimo gospodarsko razvitim državam. Z močjo delovnih rok in uma smo naredili gospodarski napredek, ki ga moramo v času gospodarske reforme utrdi ti in izboljšati v prid nas vseh. Zavedati se moramo, da delov ni ljudje želijo delo in mir na svetu, brez strašnih vojn.Želj so skromne, vendar še mnogim nedosegljive. Po naših možnostih nastopajmo solidarno in humano s tistimi prizadetimi narodi, ki trpijo na račun krivičnih vojn! S temi žel jami. iji-naprednimi mislimi praznujmo mednarodni delavski praznik PRVI MAJ ! Heron ŠUBIC UREDNIŠTVO ČESTITA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA K 1. MAJU - DELAVSKEMU PRAZNIKU Z ŽELJO, DA BI PRVOMAJSKE PRAZNIKE PRIJETNO PREŽIVELI ZDRUŽITEV TRAKOV 52-5 in 52-8 Oddelek 52-8 je ene lete obratoval v neprimernem. prostoru z zastarelo opremo, katera je bila že pred tem izločena iz obratovanja. Ob spremembi proizvodnega procesa pri izdelavi smučarskih čevljev se je nuci-la prilika preselitve oddelka 52-8 v prostore, kjer smo do te daj izdelovali gojzer šivano o-butev. ITovi tehnološki postopek pri izdelavi smučarskih čevljev brizganim djbom ima manj operacij in zato za proizvodnjo tovrstne obutve rabimo manj ljudi in krajši proizvodni trak. Zaradi te spremembe smo prvot-,ii trak za gojzer šivano obu -n v razdelili v dva trakova z J ocenim proizvodnim programom. rJn trak izdeluje smučarske obutev z brizganim dnom, dočim dru {■j. trak izdeluje lahko obutev. organizacijsko in obračunsko de "ujeta oba trakova kot ena de -,ovna enota. V prvem mesecu obratovanja so bili začetni rezultati še kar zadovoljivi, zato '.parno, da bo na novo formiran oddelek dosegel planirane proizvodnjo potem, ko bo dobil vse potrebne stroje. /prašanje garderobe tega oddelka je ostalo še nerešeno, razen te.^a že težko pričakujemo pri -ki.^uČitve odsesovalne naprave. Ob tej priliki želim izraziti kolektivu nano formiranega od - delka željo, da bi v novih pogojih dobro sodelovali in dosegli pričakovane rezultate. Prane GANTAR PRISPEVKI, KI JIH PLAČUJEMO V LETU 1968 IZ OSEBNIH DOHODKOV V času od 1,1. - 29.2.1968. so zvezni, republiški in občinski organi izdelali vrsto predpisov, ki so spremenili dosedanje stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov. V članka nameravam opozoriti člane kolektiva na bistvene novosti in na višino prispevnih stopenj, ki veljajo za leto 1968. Z zveznim predpisom je bila stop nja prispevka iz OD znižana iz prejšnjih 4,9$ na 4,7$. V Resolu ciji o temeljih gospodarske politike v letu 1968, je tudi navedeno, naj bi prispevki za republiški in občinski proračun ter prispevki za socialno zavarovanje ne presegali 26$ od bru9 to OD. Ko so izšli republiški, občinski in predpisi socialnega zavarovanja, smo ugotevili, da bo znašala ckupna stopnja name -sto 26$, 27,5o$. Delež republike v prispevku iz OD znaša 3,46$ , delež občina pa 4,74$. Procent prispevkov iz OD znaša skupno 12,9o$ in je ostal na isti višini kot lansko leto. Zmanjšal se je sicer zvezni prispevek za 0,2$ za enak procent pa se je povečal delež republike in občine. PRED 1. MAJEM "Praznovanje 1. maja je postalo v zavesti naših ljudi ne samo po tudi po sumiranju določe- nih uspehov v družbenem in zasebnem življenju. Pred vojro je bilo praznovanje prvega maja pre povedano.KIjub temu so ga delovni ljudje praznovali v obliki izletov in manj ših manifestacij. Trdna volja in enotnost delavskega razreda in vseh naprednih sil se je najbolj izkazala v narodno osvobodilni vojni. Cilj ljudske revolucije je ne samo zmaga na vojs škem in političnem področju temveč, da postanemo gospodarsko bolj razviti in močnejši, da hitreje sledimo gospodarsko razvitim državam. Z močjo delovnih rok in luna smo naredili gospodarski napredek, ki ga moramo v času gospodarske reforme utrdi ti in izboljšati v prid nas vseh. Zavedati se moramo, da delov ni ljudje želijo delo in mir na svetu, brez strašnih vojn.Želj so skromne, vendar še mnogim nedosegljive. j Po naših možnostih nastopajmo solidarno in humano s tistimi \ prizadetimi narodi, ki trpijo na račun krivičnih vojn! S temi Željami__■Ln~jaapr©.driimi .-mi-slimi pra^nujma.mednarodni delavski praznik PRVI MAJ ! Heron ŠUBIC UREDNIŠTVO ČESTITA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA K 1. MAJU - DELAVSKEMU PRAZNIKU Z ŽELJO, DA BI PRVOMAJSKE PRAZNIKE PRIJETNO PREŽIVELI ZDRUŽITEV TRAKOV 52-5 in 52-8 Oddelek 52-8 je eno leto obratoval v neprimernem. prostoru z zastarelo opremo, katera je bila že pred tem izločena iz obratovanja. Ob spremembi proizvodnega procesa pri izdelavi smučarskih čevljev se je nuci-la prilika preselitve oddelka 52-8 v prostore, kjer smo do te daj izdelovali gojzer šivano o-butev. Novi tehnološki postopek pri izdelavi smučarskih čevljev z brizganim dtoom ima manj operacij in zato za proizvodnjo tovrstne obutve rabimo manj ljudi in krajši proizvodni trak. Zaradi te spremembe smo prvotni trak za gojzer šivano obu -tev razdelili v dva trakova z iočenim proizvodnim programom. ,'n trak izdeluje smučarske obutev z brizganim dnom, dočim dru rA trak izdeluje lahko obutev." organizacijsko in obračunsko de Jujeta oba trakova kot ena de -i ovna enota, V prvem mesecu obratovanja so bili začetni rezultati še kar zadovoljivi, zato ipamo, da bo na novo formiran oddelek dosegel planirano proizvodnjo potem, ko bo dobil vse potrebne stroje. /prašanje garderobe tega oddelka je ostalo še nerešeno, razen tega že težko pričakujemo pri -ključitve odsesovalne naprave. Ob tej priliki želim izraziti kolektivu nano formiranega od - delka željo, da bi v novih pogojih dobro sodelovali in dosegli pričakovane rezultate. Franc GANTAR PRISPEVKI, KI JIH PLAČUJEMO V LETU 1968 IZ OSEBNIH DOHODKOV V času od 1.1. - 29.2.1968. so zvezni, republiški in občinski organi izdelali vrsto predpisov, ki so spremenili dosedanje stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov. V članfeJa nameravam opozoriti člane kolektiva na bistvene novosti in na višino prispevnih stopenj, ki veljajo za leto 1968. Z zveznim predpisom je bila stop nja prispevka iz OD znižana iz prejšnjih 4,9$ na 4,7$. V Resolu ciji o temeljih gospodarske politike v letu 1968, je tudi navedeno, naj bi prispevki za republiški in občinski proračun ter prispevki za socialno zavarovanje ne presegali 26$ od bru9 to OD. Ko so izšli republiški, občinski in predpisi socialnega zavarovanja, smo ugotevili, da bo znašala cKupna stopnja name -sto 26$, 27,5o$. Delež republike v prispevku iz OD znaša 3,46$ , delež občins pa 4,74$. Procent prispevkov iz OD znaša skupno 12,9c$ in je ostal na isti višini kot lansko leto. Zmanjšal se je sicer zvezni prispevek za 0,2$ za enak procent pa se je pevečal delež republike in občine. Prispevek za socialno zavarovanje predstavlja 15,3$ od bruto CD. Cd tega se odvaja v sklad za zdravstveno zavarovanje 5$,, za invalidnine in pokojnine 12,5 $ in za otroško varstvo 1,8 $. Povečanje v primerjavi z letom 1967 znaša o,3$. Prispevek za zdravstveno zavarovanje in otroško varstvo sta ostala ne spremenjena, povečal pa se je prippevek za invalidsko in pokojninske zavarovanje. Do povečanja je prišlo tudi pri prispevku za zaposlovanje.V letu 1968. bomo obračunavali tega prispevka v višini 0,3$, do-Čim je v letu 1967. znašala pri 3pevek za zaposlovanje 0,2$. seštejemo vse navedene step-ije, ki obremenjujejo osebni dohodek, ugotovimo, da bomo v letošnjem leti plačevali 32,5o iz bruto OD, kar pomeni 0,40$ višji prispevek, kot je bil pre teklo leto. Prispevek za stanovanjsko iz -•radnjc in prispevek za Skop-r. js sta ostala nespremenjena ter se obračunavata v višini •'$ in I/' na bruto OD. Poleg že navedenih prispevkov Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja pred i;isala stopnjo dodatnega pris -pevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Za industrijo obutve znaša ta prispevek o,3o$ od bruto OD. Z dodatnim prispevkom se bo krila razlika, ki je nastala v letu 1967. med dohodki ih izdatki v tem skladu. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za ljubljansko področje je predpisala še dodatni prispevek za zdrav - stveno zavarovanje zaradi prekoračenja določenega procenta izdatkov za kritje boleznin. Naši dilovni organizaciji ij.e določen s posebno odločbo ta prispevek v višini 0,54$. Za območje Komunalne skupnosti Kranja je določen procent 2,19$- za našo panogo. Prispevek v višini 2,19$ bomo morali plačevati na osebne dohodke delavcev, zaposlenih v obratu v Gorenji vasi. Predpisan je tudi prispevek, ki ga bodo plačevali Člani gospo -dinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so dolžni plačevati prispevek od dohodka iz kmetijske de javnosti.Pristoj-ni zavodi za socialno zavarova -nje so po letošnjih predpisih sami dolžni ugotavljati zavarovan -ce, ki plačujejo prispevek iz dohodkov iz kmetijske dejavnosti in izdajati ustrezne odločbe. Šele na osnovi izdanih odločb bo delovna organizacija odvajala iz neto OD zavarovancev prispevek iz kmetijske dejavnosti. Za kritje negativne razlike, ki je nastala v skladih zdravstvene ga zavarovanja v letu 1967, so skupščine Komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja predpiaa-le tudi prispevke, ki jih zava -rovanci plačujejo v letošnjem letu iz neto OD. Člani kolektiva v tovarni plačujemo iz netc OD 0,95$ tega prispevka (lansko leto 0,28$), člani kolektiva v obratu Gorenja vas pc plačujejo 0,73$. Zaradi občutnega povečanja prispevka je upravni odbor podjetja sklenil, da se od 1.4. dalje obračunava v breme neto OD delav cev le 0,50$, za Gorenje vas pa 0,42$, razlika pa bremeni skupno maso OD podjetja. Ostalih prispevkov, ki se pla čujejo od drugih, zaslužkov (dopolnilno delo, delo iz civ. pravne pogodbe, intelektualne in obrtne stori-tve ) zaradi obsežnosti in manjše pomembnosti ne bomo podrobneje obrav -navali. Ko smo dokončno ugotovili stop nje prispevkov za leto 1968, smo istočasno izračunali tudi, kakšno breme predstavljajo za podjetje povečani in dodatni ter izredni prispevki- Ugotovili smo, da bomo v letošnjem letu plačali cca 17 milijonov starih din sredstev, ki niso vkalkulirana v lastno ceno pro izvoda in bodo v celoti bremenila naš dohodek. Predpisi so 'oili namreč sprejeti šele potem, ko smo v podjetju že zaključili plan za leto 1968 in laknadno nastalih obveznosti li mogoče več vključiti v last no ceno proizvodov, Zato se tu ii v našem podjetju priključu« jemo zahtevi, ki smo jo že neštetokrat slišali v javnosti, ca bi morali take predpise 'sprejemati Že pred zaključkom leta za na.slednje leto. S tem bi odpadla dodatna dela pri ob račuau in bi lahko vkalkulira-li v ceno proizvoda pravilne prispevke. Albinca MOŽINA V MESECU APRILU BOMO PROSTI TRETJO SOBOTO, TO JE 20/4 1968 KOMU JE ODOBRENA DOTACIJA, REGRESI IN POSOJILA IZ SREDSTEV SKUPNE PORABE Tudi v letošnjem letu sta UO in DS podjetja namenila določen del sredstev skupne porabe za razne dotacije, regrese članom kolektiva in za stanovanjska posojila. 0 delitvi sredstev je DS odločal na svoji zadnji seji. Pri odobravanju dotacij je upošteval dejanske potrebe, uspešnost dela posameznega prosilca in je postavil določene pogoje za nekatere prosilce.. Razpoložljiva sredstva je DS odo NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA V mesecu marcu smo zaposlili NK delavca Tavčar Cveta in Žakelj Metoda. Od vojakov so se vrnili na delo naslednji delavci:Janez Oblak in Dolinar Pranc-NK delavca, Anton •rratnlk-KV mizar in Go-vekar Miha-ekonomski tehnik. Iz prodajalne v Idriji je bila premeščena v obračun OD šivalnice Vehar Katarina. Delovno razmerje je prenehalo zaradi odpovedi delovnega razmerja Žakelj Angelci,na odsluženje kadrovskega roka pa so odšli Prane Gantar, Vinko Voljč in Janez Grošelj NK delavci. Ob koncu meseca marca smo imeli vseh zaposlenih lo79 delavcev. V ALPINI v Žireh 822, v obratu v Gorenji vasi 111 in v IPM 146 delavcev. Angelca FILIPIC bril naslednjim prosilcem v prikazani višini: 1. Sindikalna podružnica ALPINE 5.500,00 N din 2. Gcdbeno-pevska sekcija ALPINA 8,000,00 N din 3. Judo klub ALPINA 6.000,00 N din 4. Mladinska organizacija ALPINA 3.600,00 N din 5. Smučarski klub ALPINA 15.ooc,oo N din 6. Društvo upokojencev ŽIRI 1.5oo,oo N din 7. Organizacija ZB NOV Žiri 2.000, 00 N din J3. GD Žiri-Dobračeva, za gasilski dom v Brekovicah 4.000,00 N din 9. Osnovna šola Žiri (za kolesarnico) 2.500,00 N din 10. Otroški vrte(5 Žiri 3.000,00 N din 11. SZDL krajevna organizacija Žiri 1.5oo,oo N din 12. TVD PARTIZAN Žiri 4.000,00 N din Nekaterim prosilcem je DS določil posebne pogoje, preden bodo Lahko koristili dotacijo. Tako .je dolžan JUDO KLUB urediti delovanje organizacije in uvesti reden trening. TVD PARTIZANU se ■-dobri dotacija pod pogojem, da prej uredi okolico doma PARTIZAN, delavski svet se je strinjal s redlogom upravnega odbora,da se Mndikalni podružnici pcdjetja /Tianjša znesek, za katerega so prosili za 2.500,00 N din, ki jih je Sindikalna podružnica na-•r.enila za manjše dotacije.UO je i 11 namreč mnenja, da daje do -. icije podjetje iz svojih sred-ij^v in ni potrebno, da dotacije zunanjim prosilcem iz preje-• i dotacije odobrava tudi Sindi-.• alna podružnica. iz sklada skupne por:,be bodo nabavljene tudi ure kot spominsko carilo č.lanom kolektiva za 2o Jet delovne dobe v ALPINI.Za..nabavo ur je potrebno' rezervirati 15.940,00 N din. Za odplačilo delnih anuitet za najete stano -7 njske kredite je odobrenih N ,Hn 12.oco,«o. Razlika do polnih anuitet pa se krije iz obračunane amortizacije iz stanarin pri Stanovanjskem podjetju občine Lo gatec. Ob delitvi sredstev iz skupne porabe je delavski svet določil tudi višino fegresa, ki ga bodo pre jeli člani kolektiva za izrabo letnih dopustov. Vsak član kolektiva bo prejel llo,oo N din, ti -sti pa, ki bodo letovali v Zlato-rogu-Umag, bodo prejeli še po N din 35,00.Otroci, ki jih člani ko lektiva vzdržujejo, bodo prejeli za letovanje v Umagu 2o,00 N čin, upokojenci našega kolektiva pa po 35,oc N din. Po predračunu bo tre ba rezervirati za letovanje skupaj 130.382,00 N din. Enak regres je odobren tudi članom kolektiva prodajne mreže s to razliko, da dobijo dodatek za letovanje vsi d&lavci, ki živijo izven področja naše republike, ne glede na to, kje letujejo. Za stanovanjska posojila je DS namenil 300.000,00 N din in delo čil take pogoje, kot so veljali v preteklih letih. Pogoji za sodelovanje v razpisu so objavljeni na oglasnih deskah. Za delavce prodajne mreže je razpisanih loo.000,00 N din za stanovanjska posojila z istimi pogoji kot veljajo za delavce v podjetju. V prodajni mreži je DS določil sredstva za odplačilo anuitet za stanovanjski kredit v znesku 7.7oo,oo N din. Za regrese članom kolektiva prodajne mre -že je odobreno 19.793,00 N din. Nadalje je D3 odobril 92.000,-N din za nakup stanovanja v Banja Luki, ki bo dodeljen stranki zaradi odstopa poslovnega prostora. Z delitvijo sredstev skupne porabe je delavski svet namensko razdelil skoraj vsa razpoložlji va sredstva tega sklada. Med le tom bodo možne odobritve manj--ših sredstev le v izredno nujnih primeri1!. Prošenj zunanjih prosilcev DS in UO praviloma ne bosta več obravnavala v letošnjem letu. 0 natančnejših pogo-iih m višini ter upravičeno -sti do regresa za letovanje bo dala obvestilo kadrovska služba, ko boppričela z hiranjem prijav za letovanje članov kolektiva v ZLATOROGU. Albinca MOŽINA Ko so vprašali Špartanca, zakaj imajo v njegovi državi tako malo zakonov,je odvrnil: "Tistim, ki malo jovorijo,jih ni treba mnogo." MODA OBUTVE V LETU 1968 Kakšne zahteve postavlja današnja moda čevljem ? Odločilna naj bo oblika modela, izražena v skladnosti. Kopito je na konici široko in ravno, pete pa so masivnejše, kar daje čev Ijem, posebno pri višjih petah večjo stabilnost. Pri troterkah so kompaktne pete med 3o - 45 mm višine, pri galanterkah pa je ta višina med 5o - 55 mm, poleg teh pa bodo še modeli med 2o - 30 mm. Pete pri galanterkah do 55 mm so podobne petam iz časov Louisa XV, od strani so malo širše, gledane od zadaj, pa so ožje in preoblečene z usnjem, pri troterkah pa so preoblečene s podplatnim us -njem. Barvna skala je v tej sezoni zelo pestra. Modeli so lahko eno -barvni ali kombinirani. Zelo ak -tualna je modra v kombinaciji z belo. Prevladovale bodo barve od svetlo Bg do temno rjave in rdečkaste barve. Vse te barve bodo s finiš-apreturo senčene, kar daje modelu večjo možnost prilaga --janja k raznim barvam oblek. Velika moda pa je antik usnje v vseh vrstah kož in metaliziran boks. Za okras na te vrste materialov služijo elementi iz antičnih čas sov. To so različno oblikovane verižice in obročki, uzde in stremena, cekini, grbi in medalje z različnimi znaki in podobni de-seni te vrste. Pri tem naštevanju pa ne smemo pozabiti športnih masivnih moških čevljev. Tri tej modi ni pretiran izraz "buldožer". Kot pove že ime samo, se govori o čevlji, ki je močan in širok . Pretežno imajo markantno dvignjene konico na palcu in imajo približno 1 cm debel podplat in široko nazobčan okvir. Izdelani. so iz anilina, antik boksa žareče - temno rdeče barve jn v barvi naravnega lesa RJ -Bg lestvice. Karakteristika teh čevljev je: deluje moško, trdo, odgovarjajoče polno, okroglo, močno in jih zato gre v vsakem oziru jemati "resno". Milan MOČNIK OBČANI ! Obveščamo prebivalce občine Logatec, da bo krvodajalska akcija v ŽIREH, dne 24. aprila 1968 3d 7. - 14. ure v OSNOVNI ŠOLI te d najuspešnejša zdravila so-cobne medicine sodi nedvomno človeška kri. Brez nje bi marsikateri ponesrečenec izkrvavel ;ili podlegel zastrupitvi, umrl Si marsikateri novorojenček in izostala bi marsikatera težavna in uspešno opravljena operacija. Sodobna kemija še ni od -krila preparata, ki bi lahko za menjal, ali enako uspešno nado -mestil človeško kri v medicini. Napredek medicine je močno zmanjšal število umiranj zaradi nalezljivih bolezni. Napredek tehnike pa nam je prinesel nove epidemije vsakovrstnih nesreč: pri delu, v prometu ter najrazličnejša za-strupljenja. Prša pomoč vttakih primerih je, razen hitro ustav -ljene krvavitve, takojšnje nadome stilo izgubljene krvi. Vsako iska nje in zamudno klicanje krvodajal cev ima lahko v takih primerih usodne posledice za ponesrečenca. Zato so kar najbolj nujne redne krvodajalske akcije. Rdeči križ organizira redne krvodajalske akcije, v katerih sodeluje vsake lete v naši občini oko li500 prostovoljnih krvodajalcev. Število kaže, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je, da darujejo kri takrat, ko sc zdravi,da jo bodo lahko dobili tudi sami»kadar bo morebiti tudi njih doletela nesreča ali bolezen. Kri lahko da vsak, ki izpolni 18 let do vključno 6o. leta, če je-seveda zdrav. Vsak pa je pred od-vzemmom krvi temeljito zdravstveno pregledan. Rdeči križ, ki je organizator krvo d.jalske akcije, vabi vse ti-sxe, ki so že dali kri in one, ki jo še niso, da pridejo na odvzem krvi 24. aprila v Žiri. Naše geslo je: DAJ KRI, KO SI ZDRAV, DA SI JO ZAGOTOVIŠ, KO JO BOŠ POTREBOVAL ! ODBOR ZA KRVODAJALSTVO Opomba: ZA ODVZEM KRVI SE ŠE LAHKO NAKNADNO PRIJAVITE V KADROVSKEM ODDELKU ALPINE ALI NA DAN ODVZEMA V OSNOVNI ŠOLI ŽIRI. BESEDA O KANALIZACIJI Najmanj deset let je tega, ko je slovenska skupščina sprejela na eni izmed sej sklep, ki ne določal katere vasi in večja naselja spadajo umestno napelje. Takrat sem videl, da so tudi Žiri uvrščene v ta spisek in verjetno je to marsikdo izmed bralcev tudi videl. Ko je že nekaj časa preteklo poglejmo, kaj 3e je napravilo, da Ziri dobijo videz mesta.Urbanistični načrt je šel skozi težko časovno in materialno preizkušnjo. Malo je ljudi,ki >i kaj več vedeli o perspektivnem razvoju kraja. Ko gledamo Urejenost ali neurejenost kra -;:a, nove gradnje, se jasno ponuja odgovor, da je še veliko proste volje, ki bo slej ko prej škodila razvoju kraja.Načrtnega dela res ni videti.Arhitektura tudi nima kaj prida *praviti. Vse kaže, da bodo ?iri postale kraj z nemestno todobo. / Ji namen obdelovati to stran pazvoja kraja, mendas sc ar -jiitekti in gradbeniki odgovorni ba to; želel bi povedati nekaj aisli o važnem sestavnem delu ,iaselja: kanalizaciji. t Ravnokar je bil izgrajen vodovod. Nemalo sredstev je terjala, in gospodarske-organ i z^acije so dale glavnin delež. Tudi cesta le bila podaljšana. Vse oči so lile naposled uprte v izgradi* njo kanalizacije. Potrebna / sredstva so velika in je nemcgo če reči: začnimo delati. Osnovni _namen je tak, da naj se sredstva zbirajo in naložijo pri KB in naposled bi koristili še kredit te banke in zgradili kanalizacijo. Do ta je kar lepo slišati in mislim, da je načrt pameten. Sedaj pa, kako priti do sredstev na domačem terenu. Mpčno se zago varja dosedanja praksa zbiranja sredstev, to je, da gospodarske organizacije dajo določen znesek na zaposlenega. Sredstva so za -dovoljivo pritekala. Obstaja pa že dalj časa nasprotje mišljenj , kaj je bolj pravilno ali, da samo delovne organizacije prispevajo denar za določen družbeni namen, ali, da vsi prebivalci po svojih močeh prispevamo. Vedeti je treba, da je oblika zbiranja sred -stev od podjetij zastarela in da jo vežejo takoimenovani"družbeni dogovor'.' Družbeni dogovor je nova oblika in taktika prepričevanja, ki v kratkem izgleda tako: Določeni odg-ovorni ljudje se zme nijo, dobijo navodila in petem preko samoupravnih organov predmet realizirajo. Teoretično to dobro izgleda, samo včasih je težko preko svojega prepričanja in stališča poslovne politike. Samoupravni sistem pa pc svoji pla ti zahteva sproščene obliko delovanja. Postavljam vprašanje: Ali je delovna organizacija dolžna reševa ti številne izven-poslovne prob-JLeme poleg tega, da poravna vse svoje obvez osti do družbe in ali je res samo delovna organizacija dolžna vsem skupaj skrbeti primeren standard? Hočem reči s tem, da je odgovor- nost vseh v krajuiji da se kanalizacija zgradi, ker bo kori -stila vsem. Pravično je, da vsak prispeva po svojih močeh, se pravi, kdor ima večje do hodke da na osnovi procenta več. Številne občine in krajevne skupnosti sc taka vprašanja re šila na osnovi uvedbe krajevne ga samoprispevka. To delajo v Idriji, na Vrhniki in marsikje. Na taki osnovi bi se breme kanalizacije, ki je neizbežno porazdelilo enakomerno na vse bodoče koristnike, ne glede od kod prejemajo dohodek. Potrebno pa je, da se večina volil -nih upravičencev kraja izreče aa to obliko, ki je po refe -rendumu zakon za zbiranje sred stev v določen namen. Prepričan sem, da bi se na tak način pridobila ustrezna sredstva, potrebno je nekaj dobre volje za uvedbo samoprispevka za kanalizacijo. Zanimivo je to, da sm<- bili pred nekaj meseci na krajevni skupnosti enotnega Špartanski zbor starcev je moral poslušati na dolgo razvlečen govor odposlanstva z otoka Melcsa, ki je prosilo za pomoč v živežu in marsikdo od svetovalcev je zgubil potrpljenje. Ko so prosilci knnčali in zahtevali odgovor, so zvedeli naslednjo modrost: "Med vašim dolgim govorom smo pozabili zažetek, konca pa prav zaradi tega ne razumemo." Toda odposlanci so se znašli: pokazali so Špartancem prazno vrečo in dobili so pomoč. mišljenja. Le kdo je zopet obrnil dobro namero in prepričanje v drugo smer? Važen je čas, na tak način se pa izgublja. Pre -pričan sem, da je tako delo v veliko škodo kanalizaciji, pred -vsem pa, saj jo vendar nameravamo vsi koristiti. Kanalizacija je žirovsko vprašanje in vsi smo ga dolžni rešiti, pot do sredstev pa je tudi dovolj znana. Izidor REJC XXIII. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH V ŽIREH Ker so avtorji člankov 23. drž. prvenstva v Žireh enostransko in pomanjkljivo informirali bravce glasila "Delo - življenje" in celotno problematiko v zvezi z njim prikazali za mene v dokaj neprijetni luči, se poslužujem pravic, ki jih daje državljanom 34.člen Zakmia o tisku in drugih oblikah infomarcij /Ur.l. SFRJ \j/6o/ . Na uvodni članek in na članek Franca Giacomellija, ki je bil objavljen v 3. št. glasila to -varne Alpina Žiri "Delo-življe -nje" dajem naslednji odgovor 1. Pisec uvodnega članka ni v svojem sestavku z besedo »menil, da je pri g adnji skakalnice velik delež prispevala tudi občinska zveza za telesno kulturo in Planiški komite. Občinska zveza, za telesno kul tudo je na prošnjo predstavnikov SK Alpina Žiri odobrila za dograditev skakalnice v mesecu oktobru 1967 iz sredstev, ki so namenjena za osnovno dejavnost društev znesek 2oo.ooo.-S din. Kot predsednik občinske zveze sem se na seji Upravne -ga odbora aktivno prizadeval, da se izredna pomoč odobri,čeprav smo za ta znesek prikrajšali ostale o^gpnizacije in čeprav sredstva Občinske zveze niso namenjena za investicije. To pomoč je SK Alpina Žiri spre jel. 2. Iri sekretarju planiškega koai.itejja dr. Pavlina sem se aktivno zavzemal za odobritev zneska S din loo.ooo.-. Tudi to pomoč je SK Alpina sprejel, 0 uspehu intervencije pa sem obvestil klub z dopisom dne 13.nov. 1967. 3. Tik pred državnim prven stvom v Žireh sem na Občinski skupščini izposloval akmtaci-;)o na dotacij od društvom, ker sem menil, da je prav SK Alpina Žiri najbolj potreben sredstev zaradi izvedbe tekmovanja. Rotacijo v znesku din 14o.ooo {1e bila odobrena na seji UO Ob 2TK Logatec dne 22/2 1968 zvečer po izpadu Giacomelli Pran^ ta na smučarski skakalnici.Na-vfedeno vsoto je SK Alpina spre->i. / i Avtor članka "Zakaj in komu v korist" tov. Giacomelli Frai.~ st. je opisal nekatere težave in spor, ki je nastala z registracijo skakalnice. Poseben odgcvor na probleme ob "registra -ciji" skakalnice bo v tem glasilu objavil pristojni upravni organ Skupščine občine Logatec. Zaradi tega bom v tem odgovoru opisal samo toliko, kolikor sem pri stvari prizadet v zvezi z dopisom, ki sem gg naslovil kot predsednik komisije za skoke pri smučarski zvezi Slovenije . Menim pa, da nepreverjenih izjav ne gre pisati na papir, še posebno pa ne v tisk, ker s tem prevzame njen avtor vso odgovornost. Na vse očitke, ki so v'članku ob -javi jeni, pa sem dolžan odgovoriti zato, da bodo čitalci tega glasila pravilno obveščeni in seznanjeni z resnico. 1.Kdo je dodelil SK Alpini Žiri državno prvenstvo? Dodelila ga je Smučarska zveza Jugoslavije, vendar na zahtevo Smu -čarske zveze Slovenije - komisije za skoke, kjer opravljam dolžnost predsednika. Pripominjam pa,da bi SK Alpina lahko izpadla iz kandidature zato, ker ni pravočasno poslala prijavnice in sem jih zato mo -ral s posebnim dopisom dne 13-nev. 1967 na prijavo kandidature opozoriti. Prvotno je bilo dodeljeno SK Alpina republiško prvenstvo, kasneje pa smo se na seji komisije za skoke odločili, da zaupamo SK Alpini Žiri državno prvenstvo. /Seja i komisije za skoke 17/11 1967/. 2. Na seji, kjer je bilo odločeno, da izvede državno prvenstvo SK .Alpina Žiri, me je predstavnik ska -kalcev Oto Giacomelli prosil v imenu SK Alpine Žiri, da bi prevzel tehnično vodstvo tekmovanja, ker imajo izvajalci prvenstva premalo izkušenj. Prošnjo sem takoj spre - jel in na seji komisije obljubil vso pomoč. V dogovoru s predsednikom SK Alpine Žiri tov. Oblak Antonom smo določili dan 1. seje incijativnega odbora za mesec december 1968. Na to sejo sva prišla s predstavnikom TVD Partizan Logatec Arhar Dragom na svoje stroške in zbranim pojasnila v podrobnostih vse tehnične, propagandne , prometne in gospodarske naloge. Tu, na tem sestanku smo se tudi dogovorili, da bomo sodelovali v orfanizaciji in izvedbi meddruštvenega tekmovanja 6. januarja 1968, katerega so bili dolžni izvesti zaradi predhodnega preiskusa skakalnice. 3. SK Alpini Žiri sem dal na raz polago vso potrebno tehnično in drugo dokumentacijo, ki jo je dol £an organizirati sekretar tekmovanja. Vse te vzorce mi doslej oK Alpina še ni vrnil, čeprav :!em jih izročil s pogojem vrnitve . i . V propagandnih zadevah orga -oizacije tekmovanja sem nudil tov. Tomažu Kržišniku vso pomoč 7 nasvetih. Pričakujem,,da mi tov. rSi&nik te pomoči ne odreka. . V četrtek, 4.1.1968 sem odpotoval s skupino smuč. skakalcev 3 Logatca na mednarodno tekmovanje v Avstrijo. Po prvi tekmi v ahomcu v soboto popoldan, dne 6. inuarja sem odpotoval domov in takalce prepustil drugim samo it0, da bom pri preizkusu in tek-i navzoč, kar je bila izrecna .'.-lja vodstva SK Alpine Žiri.Vo-~il sem se celo noč samo zato,da . em bil v Žireh pravočasno. V organizaciji tega tekmovanja smo odelovali z računsko pisarno,tekmovanje pa je vodil član TVD Par- tizana Dol. Logatec Dušan Tolla-zzi. Kljub stroškom prevoza in ce lodnevnega bivanja nismo od SK A1p.ine zahtevali nikakršnega povračila. 6. Ob razglasitvi rezultatov po končanem tekmovanju v domu TVD Partizan Žiri sem kot predsednik komisije za skoke SZS in njen pred stavnik in kot predsednik OZTK izrazil javno pohvalo prebivalcem Žiri za izredno prizadevno delo pri gradnji skakalnice, še pose -be j pa sem poudaril izredne zasluge tov. Giacomellija Franca in Oblaka Antona. Izjavil sem lastno mnenje, da pomeni 7o m skakalnica v Zireh zaključek kompleksa ska -kalnic, ki jih potrebuje vsak sodoben smučarski skakalni center in da bodo smučarski skakalci Ži-rov in Logatca ob kompleksu ska -kalnic Logatca in Žiri lahko ustvarili močan skakalni naraščaj. Omenil sem tudi, da si je S K Alpina Ziri z dograditvijo 7o m skakalnice pridobila pravico do mednarodnih tekmovanj in treninga naših vrhunskih skakalcev. Zakaj sem ves čas od začetka gradnje vstrajal na dokumentaciji in uporabnem dovoljenju'' 1. Zaradi sklepa komisije za skoke iz leta 1965, ki določa, da se republiška in državna prvenstva ter mednarodna tekmovanja dovolijo samo tistim izvajalcem, ki imajo ska kalnice, ki odgovarjajo vsem teh-~ ničnim normam in zahtevam projek -tanta. 2. Zaradi določila čl. 77 mednarod nega pravilnika o smučarskih tek -movanjih /IW0/, ki zahteva povsem sigurne skoke. 3. Zaradi mednarodne reg istracije skakalnice (v kolikor računamo na mednarodne tekme/, ki v svojem 78. čl. zahteva po^bno—spričevalo, ki pa se lahko dobi samo na osnovi veljavnega načrta. 4. Zaradi upoštevanja določil Zakona o gradnji investicijskih de javnosti. 5. Zaradi in predvsem zato, da bi bili tekmovalci na skakalnici varni in da ne bi prišlo do poškodb zaradi skaklnice same. Prvi preizkus skakalnico 7. januarja je namreč jasno dokazal, da je R 2 preoster, iztok pa pre kratek. To pa so bistvene napa -ke, zaradi katerih lahko pride do težjih poškodb. To pomanjkljivost je kasneje ugotovil tudi projektant ing.Lado Gcrišek na tehničnem pregledu 23« februarja 1968. Sestavljen je bil zapisnik, z njim pa se je strinjal tudi zastopnik in -yestitarja Anton Oblak in Ivan Žakelj. Organizator naj se zaveda, da poškodbe na smučarski skakalnici Lahko nastanejo se samo zaradi nepripravljenosti tekmoval -cev, jač pa največkrat zaradi neprii-jrno zgrajene ali pripravljene skakalnice. Odgovornost zaij pa nosi organizator in teh-niir.i delegat, ki je dovolil teoovanje. Prav zaradi zaščite organizator ja SK Alpine Žiri sem v dopisu, ki sem ga poslal kot preesednik komisije za skoke zahtsval, da se mora organizator tre d uradnim treningom izkaza-,; tehničnemu lelegatu z vel;avnim uporabnim dovoljenjem i/i -'o organizator tega uporabneg ^'a covoljenja ne bo oskrbel pravopisno, se prvenstvo na tej ska ^sinici ne more opraviti. Naj omenim, da smo že imeli primere, kjer smo zaradi neprimernosti skaklnice in zaradi varnosti tekmovalcev morali odvzeti prvenstvo in ga dodeliti tistemu, ki je imel pravilno zgrajeno skakalnico /SK Triglav za skakalnico v Bosnici/. Ta dopis so sprejeli 15/2 19681 Čeprav izvajalec SK Alpina Žiri ne ugovarja potrebnosti veljavne tehnične dokumentacije in uporabnega dovoljenja /takšno dokumentacijo imamo v Logatcu tudi za 35 in 50 m skakalnico/ vali krivdo na posameznike, češ, da so ovirali ali zadrževali izdajo takšnega dokumenta. Menim, da bi morali priznati resnico, ki je na relaciji SK Alpina Žiri - projektant. Prezaposlenost projektanta ni omogočila pravočasne dobave potrebne tehnične dokumentacije, ne pa oviranje posameznikov na občini. To pa na k Ce bi hoteli ovirati potem bi lahko ovirali na drugačen način in ne tako kot ga očita SK Alpina Žiri v svojem dopisu Smučarski zvezi Slovenije od 12.3.1968. Trditve v njej so popolnoma dop-lasirane in ni prav, da se napihu jejo stvari samo zato, da bi bil koš očitkov čim bolj poln. Vodstvu SK Alpina pa priporočam v bodoče, naj pri svojem delovanju upoštevajo Statut smučarske zveze Slovenije in Jugoslavige, pravilnike smučarskih tekmovanj in pravilnik o zdravstvenem zavarovanju tekmovalcev, če hočejo, da tudi v bodeče ne bodo imeli njihovi tekmovalci zaradi lastne malomarnosti neprilik. Športni duh in tovarištvo posameznikov je podrejeno višjim športnim interesom, ki so s Statutom Smučarske zveze Slovenije jasno določeni inzsarsikdaj ne odgovarjajo stališču posameznikov. Tem višjim interesom pa se morajo podrediti tudi interesi posameznega kluba. Zaradi teh višjih interesov je bila na sodišču dosežena zadovoljiva sprava med menoj in tov. Giacomelli Francem. Zoran MRAK Opomba uredništva: Na članek tov. Franc Giacomellija v prejšnji številki našega glasila smo dobili dosti obširen odgovor tov. Mraka iz Logatca, katerega objavljamo v celoti. Obljubljeni članek Skupščine občine Logatec ni prispel. Ker pa želimo pisanje o novi 70-meter-ski skakalnici in XIII. državnem prvenstvu v skokih končati,smo poprosili še predsednika SK Alpina za odgovor. Tov. Oblak nam je dejal: "Vse to je že ?a nami; občani vedo za prizadevnost posameznikov in požrtvovalnost mnogih, 'bravci pa naj sami presodijo pravilnost člankov. V naprej želimo le boljšega sodelovanja.11 S tem naj bo polemika o gradnji skakalnice in XXIII. državnem prvenstvu v Žireh končana. POKAŽI, KAJ ZNAŠ Redkokdaj je bila dvorana SVOBODE V Žj_reh tako polna kot v nedeljo, 7. aprila, kc je bila v njej prireditev POKAŽI KAJ ZNAŠ. Navdkšili so nas Orni metuljčki, ploskali smo dobro pripravljenim tekmovalcem, popevke so vžgale. Ampak, da nihče od gledalcev ni znal odgovoriti na vprašanje o igri, katere odlomek sta odigrala naša stara znanca, je pa le nialo čudno, ali ne, saj so bili menda takratni igralci celo v ^vorani. Bili smo zadovoljni in prav gotovo je bilvvelik obisk v zadošče -nje tudi tistim (komiteju ZM-Alpi-ne), ki so prireditev pripravili. Kulturno življenje v našem kraju bi se res moralo razgibati, saj je dosti starejših, ki so željni kulturnega udejstvovanja, pa tudi mladih, ki bi radi sodelovali, ne manjka, samo dobre volje in zavzetosti je treba* Uredništvo tovarniškega glasila je prejelo prošnjo, da objavimo naslednjo ZAHVALO "Na oddaji POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki je bila v nedeljo, 7.4.1968 v dvorani SVOBODE v Žireh smo dosegli prvo mesto "Ansambel metuljčki". Vsi -člani tega ansambla se naj -lepše zahvaljujemo tov. TONETU TRČKU, ki nas požrtvovalno uči. Prav tako pa tudi tov. CILKI JEREB, naši mladi voditeljici ansam bla." ŽIROVSKI SVET /Nadaljevanje/ Ravno tako so se večkrat žirov-ske vode v soteski pri Selu do Trebij zajezile in so po Zirov -ski ravnoti visoko nastopile. Cd Sela do Trebij posebno pri Fuži -nah je bila nekdaj kaj ozka soteska, v katero se je stransko mehko bregovje pogostoma in obilno udiralo, tako da si voda ni mogla pproti sv-oje struge s tre bi ti: ljudje so mogli pripomoči in ni še več kot 150 let, kar so mogli tudi Žirovci k Fužinam na tlako hoditi., in soi^eakino strugo ko -pati, širiti in trebiti. Nar ber žeje ima ondotni kraj in bližnja vas Trebi je od tod svoje ime.Da je mogla voda po dalj časa na Žirovski ravnoti zastajati, se da iz tega posneti., ker se na se ženj globoke v zemlji drevesa s koreninami vred dobivajo in ker so še zdaj semtertje po ravnini močvirni prostori, ki jim spibh in od nekdaj že le na jeze'rih in jezercih pravijo. Žirovska pelina je pa vedno še ostala in ostaja zelo močvirna, k čemur pogoste in velike povodnji nar ;/eč pripomorejor Njive na suhem so rodovitne, na niže jem svetu ja preveč zamočene. Senožet in iravnikov je dokaj, le škoda,da 30 premočvirni, in z mahom pre--ašeni, tako da le malo sladkega - več pa kislega sena nakose. ve kje, bi tukaj potrebno bilo, Etruge manjših in večjih voda poravnati, potrebiti in s tem povodnji zmanjševati; če kje, bi ^ukaj potrebno bilo, veliko rovov za odtok stoječe in zakiesane \rode v ezati. Drenažna naprava bi se tukaj posebno prilegla in "Di obilne stroške tudi z obil -■iim dobičkom povračevala.To po-;uševanje zamoremo toliko bolj jjriporočevati, ker vsa planjava nekoliko proti Sovri visi, ki bi s svojo strugo v nižavi lah- c odpivala, zajemala in odvajala pre o oiln o vode. Po ravnini imajo skoraj dvojo, lo gor- h le eno setev, pa pri tej obilo pridelajo. Ker je Žirovski svet ves na visokem, je .zemlja merzla in velike dobrega gnoja potrebuje. Zato pa tudi Žirovci "veliko živine rede'.Po rav nini imajo srednjo, po gorah manjši živino; pa terdno,mislimc, da bi pri tukajšnji piči tudi lepšo živino lahko redili. Tudi s konjsko rejo se ravninci dokaj peča -jo, zraven tega pa seno še v druge kraje prodajajo in vozijo:. Zrak Žirovskega sveia je čist in zdrav> zate sc tudi ljudje terdni, čversti, zdravi in veliko jih zares lepo starost doživi. Zima je dolga in snega na-debelo pade r zato pa tudi setev in žetev za lo -14 dni proti Ljublanskemu polju zakasni. Vendar je tukaj v poletnem času,ker prehuda omamna vročina ne nadlegava, posebno prijazno in prijetno bivati. Lov ti ponudi dokaj zajcev in lesic, povodnjih ptičev in rac, divjih pete -linov, jerebic, prepelic, kljuna-čev in t.d. Večkrat se o pevodnji kakor na Ljubljanskem močvirju tudi tukaj ptuji ptiči velikani prikaže jo. KRATKOČA JE BISTROUMJU DUŠA Polonij "Hamlet" Bistre in nekoliko dereče Žirovske vede in vodice hranijo lepe, žlahtno okusne ribe: sulce, postervi, lipane, mrene in t.d. in Čeravno so Kerški raki po širokem svetu znani, se utegnejo tudi Žirovski raki s svo$o velikostjo in dobroto pohvaliti. ' Posebna znamenitost Žirovskega sveta pa utegnejo biti mnege rude .in podzemeljske votline, ki smo jih tudi to leto neke like bolj natanko preiskovali. Jelo Gorcpejsko bregov je, koli :or ga je apnenika, (tukaj se la apnenik ilovnik naslanja)od ferha svetih treh Kraljev sem je polno večjih in manjših vot Lin in podzemeljskih jam. Ne lalječ od znanega jezera v Ra-5evi pri griču svetih treh Kra Ljev v Dolini je precej obširna votlina; ker se pa voda vanjo odteka, ni pripravna za ialjno preiskovanje. Ker jezero pod Smrečjem večji del vode iz notranjih votlin dohiva in ima to čudno lastnost, da se kar hitro napolni in kmalo in hitro bolj ali manj upade, kar se je neki v poprejšnjih letih še bclj pogostoma ko zdaj prigodi! o, bi se smelo soditi, da je v bližnji in gotovi zvezi z votlinami, ki so pod gričem svetih treh Kraljev in goropej-skim bregovjem; in se iz njih obilo vede v razne doline proti Hlevenverhu, Račevi in Brekovi-pah iztekla. Blizo unega jese-jra, pravzaprav veliko in globoke mlakuže, je globok tolmun, ki ga ljudje mali jezerček imenujejo in pravijo, da nima dna in da se nikdar ne zniža in čisto nič ne usuši. Tudi pride noleg terditve endetnih ljudi vse, ,-car se tu v jezero potopi, v drugem daljnem kraju, v Bre-kovicah pri izviru nekega večjega studenca zopet na dan. Na visoČini Goropejskega dolze-ga b^ega se najde več votlin ia razpok v skalnati zemlji; ' ogledovali smo eno tako votlin-sko jamo, pa ni bila velika in akoravno se po stenah kapniška odeja zapazi, nima nobenih znamenitosti. V ondotni globoki • ilovnati zemlji se najde veli- ko železne rude zarusnice, ki so jo nekdaj že kopali in v Železnike prodajali. Na zapad-ni strani tega griča se najde lahkovec in ved Opalom zopet nekaj votlin pa večdel majhnih in ozkim razpokam podobnih, ktere pa, ker vedno neko mer-zlo sapo izpuhtevajo, skor razodevajo, da so globekeje v zemlji še veči in zvezani votli prostori. Take podzemeljske votline so tudi v apnenskem hribovju Zavraške podfare, med kterimi so "Matjaževe kamre" zelčobširne ter čedne, in že del j časa slove'. Te jame bomo drugo leto pri popisu Zavraške podfare bolj natanko popisali in resnično, prav mično dogodbo, ki se je v teh votlinah pripetila, pristavili . (Se nadaljuje) Sodnik George Jeffreys je bil z obtoženci včasih zelo surov. Nekoč je dregnil s svojo palico obtoženca, ki je sedel na zatožni klopi in rekel: "Na koncu te palice je velika baraba!" Obtoženec pa mu je odvrnil: 'Resnično! Samo na katerem?" Znani slikar i\lma-Tader.ia je rad pogledal globlje v kozarec. Ko so mu v rahlo vinjenem stanju pokazali zibko z dvojčki, je previdno rekel; "Kako očarljiv je ta otrok!" VPRAŠANJA - PREDLOGI-PRIPOMBE Danes pa namesto vprašanj PRIPOMBE: Uredništvo! 7. aprila je bila v dvorani Svobode oddaja "Pokaži, kaj znaš". Obisk je bil nad vsemi pričakovanji. Dobili smo odgovor, na kakšen način je možno v Žireh še napolniti to dvorano. Program je bil zelc zanimiv, le da bi nekateri nastopajoči bolj spadali na prireditev z naslovom "Pokaži, kaj bi radl:. (Obiskovalec predstave ). Tov. urednik ! V našem kolektivu je dosti žena in deklet, ki vneto zasledujejo žensko modo. Pre -pričan sem, da bi marsikatera i zrn. ...d njih. lahko doc. ti koristi].a naši modelirski službi z nasveti, željami in pripombami . Predlagam, da modelirji sku -šajo najti ustrezen stik s temi osebami in naj pripravijo predlog kako to storiti in ^^ ° (Združimo okus) Tov. urednik ! Dostikrat ^m mimo naše trgovine v Žireh ter si pogledam izložbo. Res, da smo v Žireh, pa vseeno mislim, da bi lah -ko posvetili več pozornosti razporedu čevljev v izložbi in čimlepšem aranžiranju. To velja pa tudi za mnoge naše trgovine. (Clan kolektiva) Uredništvo ! V četrtek, 4. aprila zvečer (v petek zjutraj je vratar opazil) je nekdo ukradel eno vrtnico z vogala okrasne le-he. Menimo, da z eno vrtnico ni bilo potrebno mazati lastne vesti, posebno zato ne, ker smo na naše nasade ponosni in spoštujemo vestno prizadevanje vratarja Disiča, da je zunanji izgled lep. (Uprava) REŠITEV KRIŽANKE št. 17 Vodoravno: 1. KAMNIK, 6. PAST, lo. ARIJA, 11. PERKO, 12. SALO, 14. IVANA KOBILICA, 15. ARA, 16. ŽRTEV, 19. ANKA BERUS, 23. ORGAN, 24. LT'o, 26. ER, 28. MON 29. OKOP, 3o. DINAR, 32. ENAKO, 33. AMOR, 34. KLINAR "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo to varne čevljev ALPINE ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Petemelj, Jože Pe temelj, Silva Burnik, Ernest Mlakar, Magda Čadež, Alfonz Zajec, odgovorni urednik Majda Trček, glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 9oo izvodov. Žiri, dne 15. aprila 1968 MALO ZA SALO - MALO ZA RES DA NE BO RADOVEDNOSTI Nekateri so me že prejšnji mesec spraševali, kdo piše tiste vice v naš bilten. Rad verjamem, da me je bilo težko prepoznati, ker ne je tiskarski škrat tako zmaličil. Podpišem se namreč Cof ne Čaf. Da pa spet ne bo katerega trla radovednost, zakaj Cof, mu že naprej povem . Cof mi je včasih zazvenelo po glavi} ko mii. je mati prisolila kakšno krepko okrog ušes. Tako nekako nam še sedaj včasih zazveni, pa čeprav jo ne dobimo ravno okrog ušes. To me je tu -di privedlo, da sem skrajšal svoj nerodni podpis in upam, da bo sedaj razumljiv vsakemu. CH, TI PRAVILNIKI "Ti, Polde, že veš, da bova mo rala še nekaj let gleda ti na cerkveno uro ?" "Kako to misliš?" "Mar še ne veš, da zopet nisva na seznamu za dvajsetletno de -lovno dobo v Alpini." "Hudiča, saj res, verjetno ne zato, kc sva bila pred dvajse -tirni leti še vajenca," "Seveda, zato sva po novem pra vilniku o delovni dobi odletela." "Ja, tako je, če bi-se vsaj nekaj mesecev prej rodila, pa bi že lanske leto-na oder stopila. Pravzaprav pa, kaj bi se sekira-la, čez par let bova ure itak dobila, če že do takrat ne bodo zopet spremenili pravilnika ali pa ga celo preklicali." "Oh, ne sekiraj se, Čof, cerkvena ura bo zagotovo ostala." "Imaš prav. Pravzaprav se pa midva ne moreva potegovati, da delava v Alpini že dvajset let, ko pa sva jo leta 1947 šele po -magala betonirati in sva delala zunaj nje." NAVDUŠENJE PA TAKO "Matevž, se ti ne zdi, da se zadnje čase naš delavski svet nekam preveč navdušuje za šport, saj dajatve za to dejavnost gre-jo že kar v milijone?" "Tomaž sem Že moram , imaš kar prav, tudi jaz ! o tem razmišljal. No ja, reči, smučarski klub po svoji dejavnost' nekako res zasluži tako podporo. Pri judo klubu pa se mi zdi, da se znajo komaj toliko metati, da bodo lahko do druge dotacije razmetali tistih šeststotisoč dinarjev. Ta čas pa se bodo strenirali še za kakšnih sto jurjev več." "Matevž, kar prav si pogruntal. Sicer pa upaj^a, da bova o vseh rezultatih, delu in uspehih teh klubov brala v našem biltenu,potem pa bova že videla, koliko je imel naš delavski svet prav." Čof OTON ŽUPANČIČ E J , MAČICE ! Ej, raačice! Kdaj pa ste splezale Ni dolgo še, kar v inje zavite so veje iztezale se v mraz. Pa kdaj si, glog, si cvetja nabral ? Kot iz snežink posneto je v bele čipke speto -kaj res že kučmo z glave dejdl je čas ? Pa, deklice, kaj je dahnilo v vas ? Kaj vam oči je vnelo, kaj v nedrih vam vzbrstelo ? - Pst! To se ne pove pri nas v obraz. KRIŽANKA št. 18 -:- 1 i i 2 j 3 |4 5 «//// 6 m 7 f 8 '/A 9 lo 11 12 13 ... 14 15 16 17 18 m v"/'/ '//// 19 2o % 21 22 23 24 25 26 m 27 28 29 3o ■m 31- 32 V/* 33 VODORAVNO: 1. priimek znamenitega španskega gotskega slikarja (Esteban), 6. ime znanega tropskega drevesa, rastline, 7. avtomobilska oznaka Doboja, 9. vrsta maščobe, 11. grobo domače orientalsko sukno, 13. uradni spis, 14. mavec,16.samoglasnik, jm. soglasnik. 17. prizorišče jriml janskih iger, 19. vele tok v azijskem delu Sovjetkse zveze, 21. dvanajsta in petnajsta črka, grška črka, 25. ptič severnih morij, 27. poljska cvetica, 2p. zvitek, 3o. predlog,31.vas p±±zu Kamnika^_33^ .zajedalec. NAVPIČNO: 1. afriški otok, 2. egip čanski sončni bog, 3« vrsta zem -lge, 4. ime znane beograjske pev -ke zabavnih melodij, 5. psica, ki je prva poletela v vesolje, 8. gora na Koroškem, lo. ognjenik na Siciliji, 12. poziv, klic, 15. zim -ska padavina, 18.glavno mesto Jordanije, 2o. pokrajina v Vietnamu, 22. Zelenje, rastlinstvo- 24.okrasni sredozemski grm, ki je upodobljen na korintskih stebrih, 26.kemični element iz skupine halogenov 29. ime filmske igralke (Gardner); 32. prva in zadnja črka. Sestavila: Ivan GLUH0D3D0V Vladimir PIVK