n p- ™ Največji iloraoki dnevnik ▼ Združenih državah Veti* zm v»e leto ... $6.00 g I Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA s i 1 75,000 Readers. I list slovenskih delavcev v Ameriki. tj^,,............ J ed as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3, 1870_TELEFON: CHelsca 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 22, 1931. — TOREK, 22. SEPTEMBRA 1931_VOLUME XXXltt. — LETNIK XXXIX. TELEFON: CHebea 3—3878 NO. 222. — STEV. 222. VSE BORZE PRIZADETE VSLED UKREPA ANGLIJE Kitajska prosi Ligo narodov za pomoč PREDLOG JE BIL PRESENETLJIVO NAGLO SPREJET V LORDSKI IN POSLANSKI ZBORNICI Zbornica lordov je potrebovala dve minuti, poslanska zbornica pa sedem ur za sprejem vladne predloge, naj se v Angliji začasno odpravi zlato valuto. — J. P. Morgan pravi, da je Anglija srečno prestala prvo krizo. —Vlada bo skrčila vojakom, mornarjem, učiteljem in policistom plače samo za deset odstotkov. LONDON, Anglija, 2 I. septembra. — Angleški parlament je danes sprejel v presenetljivo kratkem času drastično predlogo koalicijskega kabineta glede začasne odprave zlate valute. Kralj je bil že prej dal svoje dovoljenje, toda MOČAN POTRES V ZAPADNEM DELU OHiA Potres je porušil celo vas. Dve cerkvi poškodovani in šola. — Blago po trgovinah je padlo na tla. SIDNEY, Ohio, 21. septembra. — Potres, ki se je pojavil v zapadnem delu draxve Ohio in v vzhodni In- ZARADI PSA SE JE HOTELA ZASTRUPITI Štirinajstletna deklica je izpila strup, ker je izjavil zdravnik, da za njenega psa ni rešitve. ZA OTONA ŠE NI NEVESTE angleško časopisje ne pripisuje temu kraljevem "dovoljenju" nobene posebne važnosti. V zbornici lordov je bila predloga sprejeta v teku dveh minut. V poslanski zbornici je trajala debata glede predloge šest ur n petinpetdeset minut. Po drugem čitanju je bila sprejeta s 275 proti 1 12 glasovom. Ko bo predloga postala zakon, bo Bank of England oproščena obveznosti zamenjavati bankovce za zlat denar. Državni zakladničar Snowden je govoril po radio ter pozival prebivalstvo, naj ne kupuje tuje-zemskih vrednot, naj ne potuje v inozemstvo in naj ne pošilja angleškega denarja v druge dežele. Po trgovskem delu mesta je hodilo na tisoče in tisoče razburjenih prebivalcev, ki so članom borze, kateri so se nahajali med njimi, zbijali z glav cilindre. — Anglija, — je rekel, — je spravila svoj proračun v ravnovesje, ter se s tem izkopala iz svoje prve krize. Zdaj jo pa čaka še druga, težavnejša naloga, namreč, kako utrditi svoje finančno stališče in izboljšati svojo trgovino. Sedanji voditelji delavske stjranke je rekel, da se ctranka ne bo zoperstavila najnovejši odredbi kabineta, če bo vlada pripravljena odgovoriti na razna vprašanja, tikajoče se predloge. Posledice odprave angleške zlate valute je čutiti na vseh angleških borzah. V Parizu so cene zelo nizko padle. Švicarske banke trgujejo le s švicarskimi vrednostnimi papirji. Vrednost srebra se je na vseh tržiščih znatno povečala. Iz Rio de Janeiro poročajo, da je bila tam uvedena cena, ki bo temeljila na ameriškem dolarju, ne pa na angleškem funt-šterlingu. Medtem je pa sklenila angleška vlada znižati mornarjem, vojakom, zrakoplovcem, učiteljem in policistom plače samo za deset odstotkov. Sprva je bilo rečeno, da jim bo znižana plača za petindvajset odstotkov. Preiskava glede vzrokov upora v angleških mornarici, je bila opuščena. ŽENEVA, Švica, 21. septembra. — Pred gospodarsko komisijo Lige narodov je rekel danes M. H. Colljins iz Holandske, da je bilo nakupičenje zlata v Združenih državah in v Franciji odgovorno za sedanji resni položaj v Angliji. Brez svobodne cirkulacije zlata si ne moremo misliti svobodne cirkulacije kapi tali j. Liga narodov ne bo v tem oziru ničesar storila, dokler ne bo poverjena zadeva pristojni komisiji glede vojnih dolgov in reparacij. Finančna komisija bo po par dneh izdala svoje poročilo. ■šolo irr skoro v vsako hišo v vasi Anna. Zidov je mctocJrstoske in luteran-ske cerkve je popokalo. Tudi notra-nojsb obeh cerkva je bita poškodovana . Ves omet na šolskih stenah je odpadel in dimniki vseh his so padli n.a tla. Po trgovinah je vse blaigo padlo s polic. LIMA, Ohio, 21. septembra. — Močan potres je bil v zapadnem dehi Ohio, vzhodnem delu Indiane in v Kentucky, Tresti se je "pričelo ob 6. zjutraj. Več ljudi j je zbežalo iz hiš. Škode nI bilo posebne. Potres v Columbus, O., je trajal samo nekaj sekund. Ravno tako tudi v Cincinnati. COLLINGSOVA MORILNA ZADEVA Žita ne more najti neve-veste za sina. Hotela je snubiti italijansko princeso. — Obiskala je papeža. Collingsov morilec v pogovoru z njegovo ženo. Sam je oče treh otrok. Oblasti so zakrivale. Olive Julian, stara 14 let, iz Brooklyna, je vze>a jod v namenu, da se zastrupi, ker je bil jen pes Rex obsojen, da mora umreti vskd neozdravljive bolezni. Ko je bila stara 10 lot, jo je Rex rešil smrti v vodi. Ko je bila stara 11 let, je zbolela in ves ičas je ležal Rex ped njeno posteljo, ni hotel jesti in renčal je, ako je kdo prišel k njeni postelji. Pred dvema letoma ji je nek ne-zanec na ulici nekaj prigovarjal in jo hotel zgrabiti; t-:da pri njej je bil Rex, ki se je zapodil iv neznanca in j« moral bežati. Lansko leto je v stanovanje vdrl nek tat, toda Rex ga je opazil in ga zapodil, pre dno je imel priliko kaj ukrasti. Sedaj pa je Rex zbolel in poklicani zdravnik je izjavil, da pes ne bo nikdar več zdrav. Stariši so skkmli, da oddajo psa v pasji zavod, kjer bo lako poginil bra stara 17 kt. brez bolečin. Njena teta vzame psa z izgovorom, dn ga nese k zdravniku. Olivi pa se je to zdelo sumljivo in zgrabi psa, da ga nese v hišo. Ko ji stariši to zabranij/J, steče Oliva po stopnicah v sviejo sobo in izpije joa. Oče pogleda za hčerko in opazi, da je zelo bleda. Poleg tega zapazi ob postelji iprazno steklenico joda. Tako je vse vedel. Na psa so vsi pozabili in ko je "bi prost, je stekel v Olivino sobo in legel pod njeno posteljo. Olivo so prepeljali v bolnišnico in ji izustili želodec. Oliva ni v nikate nevarnosti, dvojemu psu pa je rešila življenje saj za nekaj dni. RIM, Italija, 21. septembra. — Bivša avstro-icgrska cesarica. Žita KITAJSKA SE PRITOŽUJE GLEDE KRŠENJA KELL0G0VE POGODBE ŽENEVA, Švica, 2 I. septembra. — Alfred Sze, ki je v Londonu kitajski poslanik, je prišel danes v tajništvo Lige narodov ter prosil za pomoč. Dejal ie da je dolžnost Lige narodov posredovati v japon-sko-kitajskem sporu v Mandžuriji. NANKING, Kitajska, 21. septem- ker so Japonci pri zasedenju žekz- bra. — V Nankingu je začelo naraš- bo morala še dalje iskati nevesto, ^ati ogorčenje proti Japonski, ker za sve-jega najstarejšega sina, nadvojvoda Otorra. Star je 28 let in mirno živi s sVnjo materjo v Beljiji. Mogoče Oto ve. da si njegova mati neumorno prizadeva, da bi ga spravila na habsburškil prestol. S pomočjo ogrskih legitimistov upa javno in tajno, &x njen cilj ni ven daleč. Pa tudi nič manj si Žita ne prizadeva najti primerno nevesto za svojega sina. Poleti je tiho priah v kraljevo poletno palačo v Sun Rosore. Tedaj so se razširile novice, da b7 nr julijoi naznanjena zaroka Otona z najmlajšo hčerko italijanske kraljeve dvojice, princeso Marijo. Ponosno je gledala v !bodocnist, [predstavljajoč si svojega ^na teat ogrskega kralja in ob njegovi strani lepo Marijo kot kraljico. Marija bo 26. decem- Danes so oblasti še-le objavile pogovor moža, ki je ubil Collingsa, z njegovo ženo v čolnu okoli pol treh zjutraj. Ta pogovor se je vršil po tem, ko j Žita je mcrala biti tem bolj za-I dovoljna, ker je fcemaj nekaj dni pred njenim prihodom v Rim romunska kraljica-vdova Marija odšla praznih rok. ko je iskala nevesto za svojega najmlajšega sina princa Nikolaja. Žita je obiskala najprej papeža, du bi cd njoga dobila odobren je za tako odzvezo. Žita je bila pri papežu sprejeta s kraljevskimi častmi in govorilo se je, da bo mladi par poročen tv katedrali sv. Petra. ZAHTEVA PO PIVU JERCEY CITY, N. J., 21. septembra. — Demokratični kandidat za governersko mesto v državi New Jersey, A. Harry Moore, je včeraj re-sta oba moška zvezala Collingsa ter ^ ^ w neza,p0slenost bila znat- ga vrgla v morje in prisilila Mrs. Collinigs, da je šla z jahte Penguin v čoln. — Zakaj ste to storili? — vpraša Mrs. HolHngs, katero sta posadila v sredino čolna. — Zakaj sta to storila mojemu možu? Zakaj sta ga vzela proč od mene? Ali nimata srca? Ali imate ženo in kaj otrok? — Seveda imam, gospa, — pravi starejši moški. — Imam ženo im tri otroke. Po kratkem molku zopet pram: — Jaz sem mož, ki ljubi družino in ne morim žena in orok. Nato prosi Mrs. Collings, da se o-brne in reši njenega moža. Mož pa se ji nasmeje: — Nikar ne skrbite, gospa; vaš mož je i*a -varnem. Pozneje je postal bolj zaupljiv in ji prlpovedctval: — V svojem zakonskem življenju sem bil zelo pesrečen. Poskušal sem pošteno se preživeti, toda nisem imel sreče. ' Oblasti tega pogvora niso hotele objaMti in so prosile tudi Mrs. Collings, da tega nikomur ne izda. ker so bile mnenja, da bodo s tem, ker ima morilec ženo in otroke, lažje prišel na njegov sled. Ko pa je poteklo 11 dni po umoru In oblasti niso mogle ničesar izslediti, je bil ta pogovor objavljen. no zmanjšana in bi bilo odstranjeno marsikatero zlo, ki izhaja iz pro-Mbicije, ako predsednik Hoover hotel sklicati posebno zasedanje kongresa, ki naj bi zopet dovolil točiti pivo. — Mno?o več moških in žensk išče sedaj »deJa, — je rekel Moore, — kot pa to priznava Hooverj^va preiskovalna komisija. Ljudje hočejo dela; ljudje hočejo proč s prohibi-cijo. Kaka sreča, da je obema zahtevama mogoče zadostiti obenem. NESREČA Z AEROPLANOM Pristaniški komisij oner za aivija-tiko, Pete* J. Brady, v New Yorku in poznan delavski voditelj, je bil danes ubit, ko se je njegov aeroplan ponesrečil. Brady je bil star 52 let in bil predsednik Federation Bank and Trust Co. Njegov pilot je bil James Good-vin Hail, broker, ki je pred kratkim kupil sedež v Stock Exchange za pol milijcna dolarjev. Hali se je rešil. Oba Sta bila namenjena v Detroit, Midh.. kjer je Brady nameraval govorite na konvenciji Ameriške legij*. Aeroplan je padel na vrt Mre. Maria Tritto v Meiers Corners, S. I. Mrs. Itfto je delala na vrtu, go je treSčil aeroplan na tla. Oanolin se Žita je poklicala Otona na grad San Rossore, kjer je bil nekaj dni v družbi s princeso Marijo. Toda zaroke ni bilo. Mati je napravila vse potrebne korake, toda enega je opustila: vprašala ni Mussolinija, sina vaškega kovača, ki ima sedaj vso moč v Italiji. Vprašala je Vartikan, ki ob istem času ni bil v prijateljskih odnosa jih z vlado. Mussolini ne misli samo na svoje osebne zadeve, temveč aa zadeve cele države. In vsled tega je bil nasproten temu, da bi se italijanska prinetsa poročila s pretendentom na cgrski prestol, ker te aveze italijanski narod ne bi odobraval. Politika ima vedno opraviti pri ženitvah princev in princes. Zakaj naj bi tedaj italijanska princesa pora "iia princa, ki ima le malo upanja, da kdaj zasede prestol? Svetovna vojna je icdločila, da nikdar noben Habsburgovec ne sme sedeti na kakem prestolu. Italija pa ne sme pomagati Habsburgovcu na prestol Italija goji prijateljske vezi z Ogrsko ta noče izgubiti tega prijateljstva, da bi pomagala Otonu, da postane ogrski kralj, kajti Ogrska Otona še m poklicala na izpraznjeni prestol. so japonski vojaki zasedli več mest v Mandžuriji. Dijaki hodijo po ulicah ter nosijo zastave z napisi: — Raje imamo smrt kot pa suženjstvo! Kitajski zunanji minister je podal sledečo iz j arvo: — Nam ni nič za na'še življenje in aa naše domove, nikakor pa nočemo izgubiti niiti koščka naše zemlja, ki je bila tokom stoletij podedovana od rodu do rodu. Načelnik kitajske nacionalistične vlade, se je vrnil semkaj na krovu neke križarke tetr takoj sklical kabinetno sejo, ira kateri so razpravljali o položaju v Mandžuriji. TOKIO. Japonska. 21. septembra. Neka brzojavka iz Čangčuna naznanja da so kitajski vojaki razdejali železniško progo mandžurske železnice mc:d Kvanghetntse in Ihenpu. Poročilo o razdejanju proge je dospelo kmalfc po noti. ki jo je poslala nartkinška vlada, v kateri odločno protestira glede zasedbe Mukde-na in drugih mandžurskih mest. Nota sč sklicuje na razoroženje kitajskih .vojakov pri Kvangšengse ter pravi, da je to omalovaževanje Kellogove pogodbe in da ogroža mir na Daljnem iztoku. Japonska vlada bo jutri od^ovo-rial na noto, istočasno pa protestirala proti poskusu kitajskih vojakov, ki so baje skušali uničiti naprave mandžurske južne železnice. Tukajšnja Rengo agentura je dobila iz Harbina brzojavko, da je ruski generalni konzul Orlov protestiral pri japon. konzulu v Nakan u, niške proge aretirali tudi več ruskih železničarjev. Dva ruska železničarja sta bila pri ton nevarno ranjena. Japonski konzul je izjavil, da bo uvedel natančno preiskavo. Zunanji minister Sidehala in drugi vladni uradniki so se danes dolgo posvetovali glede položaja v Mandžuriji. Razmotrivali so, če naj se predloži zadevo Ligi nasrodov ali pa kaki drugi sili, ki bi prevzela vlogo »posredovalke. Japonska vLn*a si baje na vse načine prizadeva preprečiti na dalj no zasedbo mandžurskega ozemlja. DEČEK S TRDO GLAVO Joseph Kuadeba. star 11 let. je padel iz petega nadstropja n* ulico in je bil prepeljan v Bellevue bolnišnico. Natamrna zdravniška preiskava je dognala da ni bil prav nič ranjen. Vendar pa so ga še obdržali v bolnišni-di. ker je mo»oče dobil kake notranje poškodbe. POTRES NA JAPONSKEM TOKIO, Japonska, 21. septembra. V Tokio Je bil danes zjutraj zelo močan potres. Bil je najmočnejši a^dnjih 8 let. VEČ ŽENSK KOT MOŠKIH MEXICO CITY, Mehika. 21 sept. Po zadnjem ljudskem štetju je v Mexico City 100,000 več žensk kot pa moških. DENARNA NAKAZILA--- Je po nj^j razlil in takoj je bila Vsa plamenih. Zgorela je do smrti. Vneli sta se tudi dve hiši. Čuden slučaj je v zvezi z Brady-jeva smrtjo. Pred šestimi teidni, ko je newyorški župan Walker odpotoval v Evropo, Je imenoval Brady j a ssa pristaniškega komisarja za avi-jatiko in danes, ko se Walker bliža na pomiku "Bremen" New Yorku, se Je Brady ubil. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________9 9.351 Din 100«___________9 18.59 Din 2500 _______________ $ 45.75 ] Din 3000 ______________ 9 54.60 Din 5000 ______________ 9 90.50 Din 10,000 __________________ 9189.00 V ITALIJO Lir 199_________• 575 Ur 299------------911.39 Lir 399 ______916.80 Ur 599 ______927.49 Ur 1999 - 954JC5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«; znaša 60 centov sa vsako posamezno nataL žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, m $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, m $100— $2.—, za $200— $4.—, za $300.— $5.25, Za izpUtilo večjih zneskov ko« SKoraJ navedeno, bodisi v Onafffi lirah ali dolarjih, dovoljujemo fte bolj le pofojo. Pri velikih mkr* lih priporočamo, da se poprej a nam pismenim potom iporumf t« slede načina nskszlls Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER aa prlelvJMM JU Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, Y. Telephone BArciay 1—9899 GLASRAIODI NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 22, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. [ "Glas Naroda" j Owned and Pubhahed by ■LOTBOO PUBUUDMQ COMPANY (A Corporation) Pink Uar, Pi ulikiil L. Benedlk, Mm. Mm of Mmi of the oorporatlon and addresses of above officer«: Bi W. lltt Itwi, Baroagh at Manhattan, Now Yark Ctty. N. Y. -GLAS NARODA-(ValM af Omi People) _iMywl Kvaj Day Except Sundays and Holidays m aMMT fttja B* m Ameriko, za New York sa oeloleto $7J00 In Ifanxlo .........................«.00 [jz* pol leta-----~-------$3.50 m V* lata____JSjDoP Za inosemstvo aa celo leto--T7.00 ja čatft leu ----------------Sl-SO'Za pol leta ..............................$>.50 Subscription Yearly »6.00.___ Advertisement on Agreement. •XIIm Naroda* lahaja vsakl dan mwnil nedelj In praailkof. DopM brai podpisa In aaeteoatt aa na priofe^Jejo. Denar naj aa blagovoli poilUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pil umi da aa nam tudi prejšnje bivallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •WAS NARODA", UC W. 18th Street, New Yark. N 1. Telephone: CHelaea 3*78 Iz Jugoslavije. MOONEY IN BILLINGS Warreu Billings, ki je tfbeiiein s Tomom Moonevem že petnajst Jet zaprt zaradi zločina, katerega ni nikdar utorii, namerava proaiti državno poniilostilno oblast v Calif orni ji, naj ga parolira. Doeedaj sta se tako Billings kot Moonev hranila vložiti tako prošnjo. Kajti sleherni kaznencc, ki prosi za parolo, priznava s tem svojo krivdo. Tam Mooney je pred par dnevi izjavil, da bi za nič aa svetu ne vložil take prošnje. Poročilo, da bo Warren Bil Hugs to storil, dokazuje, da dta mueenika sklenila hoditi vsak svojo pot. Priznati je seveda treba, da se nahaja Billings v do-fcti bolj neugodnem položaju kot pa Mooney. Ker je bil že enkrat prej kaznovan, ga govertier ne more poniilostiti. Zanj res iri nobene druge'poti v prostost kot s posredovanjem državne pomilostilne oblasti. In nadalje je 'treba priznati, da petnajst let povsem zadostuje, da se zlomi najmočnejši princip in najmočnejši značaj. ,V&ledtega ne zadene Warrena Billingsa noben očitek, če se je poslužil zadnjega sredstva, ki mu je na razpolago, da se vrne v svolK>do. Kadalje je Billings tudi občutil, da je igral v vseh teh petnajstih letih le podrejeno vlogo, dočirn je bilo ime Toma Mooneva vedno v ospredju. Tom Moonev je ubral drugo pot. ^Vložil je namreč tožbo proti mestu in okraju San Francisco ter obdolžil mestne in okrajne oblasti, da so odgovorne za njegov dolgoletni zapor. Njegovi zagovorniki pravijo, da bodo morale obtožene oblasti dokazati, da ni ponedolžnem zaprt. To bi bilo pa mogoče dokazati le potoni obnovitve procesa. In obnovitev procesa je tisti cilj, po katerem stremi Mooney oziroma njegovi zagovorniki. Na drugi strani pa zopet zatrjujejo, da so izgledi za nov proces zelo medli, ker je bil že pred štirimi leti stavljen sličen predlog, pa je bil zavrnjen. Ako vse to vpoštevamo, pridemo do zaključka, da se Mooney ne sme udajati prevelikemu upanju. NASI LJUDJE PO AMERIKI "Balkan Mountain Men", ki so tio-eeda) peli ln igrali vsako nedeljo ob pdl štirih popokine rta postaji WEAF bodo zamaprej peli vsako nedeljo ob II. zvečer za postaja WJZ. Igral bo Milan Verni tamburaški zbor tenorist Ivan Ribič in baflitonist Emil Blaževič bosta pa pela sole in (haste. Alexander Baisy je ravnatelj. Rctfaki, vpofcteivaj-te to naznanilo ta namvtafljte ▼ nedeljo 27. septembra, ob 11. zvečer svoj radio na poeta*? WJZ. ltantrakt za dveletno službo v ttaaijl Je podpisal Slovenec Max Koroftec iz Detroit*. Korošec je iz-učen elektromehanlk ter bo za potato« f eni izmed roških tovarn aa avtomobile. Plača bo znaiala $250 — V dutavni zmedenosti se je u-ftumk T Rock Springs, Wyo., mlad OhyPBMBc, Josip Nota«-. Zapušča sta-ftfee. tri brate ln dve Mktri. — V M«se»IU» ae je prt Aavftrf UCI«1* joUkega poslopja, State jNiii^i coHe«a, pripetila nesreča, fat katort Ja DU en delshnpti Mi mestu Slovenec, Tony Mihellč «t H rn ionM diSBO nogo. ____ Delali so na odru, kateri se je pod njima udri ln pri padcu Je dobil eden tako težke poškodbe, da Je pozneje v bolnišnici umrl, ostali se pa bili iveč ali manj poškodovali. — V jezero je skočila v samomorilnem namenu, mlada, 18-letna Slovenka Darinka Petri* v Youngs-toWn, Ohio. Njeno (truplo so potegnili mrtvo iz jezera. Zapušča očeta, brata ln sestro. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland, kjer je bilo upepeljeno. — V Bradock, Pa. je bil spuščen iz zaporov 65-letni Bertovič, ki Je bil v iječi, ker je hotel svojo hčer u-blCl s sekiro. Komaj se je pa povrnil iz ječe, Je vzel samokres, ln u-strelil svojega zeta, katerega Je do- t bil na cesti, ko se je ravno vračal iz dete. Po stonjenem činu Je Ber-kavič ustrelil še samega sebe. — V petek zjutraj Je nagloma pre-minufl. v Olevelandu John Budič, star 40 let, doma ta vasi Čatež Ob Savi. ▼ derretadu je Mla 18 let. Zapušča soprogo, itki sinove ln enega1 • _____ _——jj. Ali sme v avtobus človek, ki tehta ISt kilogramov? V Sarajevu je prišlo do rjunlmi-vegi spora. V avtebus, ki vozi v neko provincijalno mesto, je vstopil precej obilen gospod, ki je tehtal približno 120 kilogramov. "Za vas tu ni prostora! - — mu je rekel šo-1 ftr. — "Kak7 to?" — je odgovoril debeluh, — "saj Je tukaj dosti prostora". Ker se je šofer še nadalje u- ! pirel. je obilni gospod vstal in za- 1 htovil pavec, ki je Čcnriia .potegnil iz glo-bile mrtjvega. Dognalo se je, da se je čevič zastrupil s strupenim plinom, ki se je razvijal v vednjaku. Delavec, ki je Ocrviča izvlekel Iz vodnjaka, se je pozneje tudi onesvestil. i i Samomor Slovenca v Zagrebu. Obesil se je v Zagrebu raznaša- ' lec Franjo Ojsteršek, rojen leta 1878 v Padešu v krškem okraju. Našel ga lie dimnikar Kovači* ko je šel mimo nove hkše na Podolju št. 8. Obvestil Je policij,^, ki je takoj poslala tja j komisijo. Ojsteršek je visel na oknu J in -tenka imi cbe nogi popolnoma zdrobljeni, tako da še sedaj visi med življenjem in smrtjo. Druga Josephine Novak, debra pevka in voditeljica pevskega zbor>. ima polomljene roke. in tudi druge težke poškodbe. Joseph Ccrtalich ima zlomljeno roko in je tudi težko peškodrvan. Ali upanje je, da bo okreval. Vsi živeči so v bolnišnici, moja Helen pa v mrtvašnici. Prijatelji in znanci, kolikor sem m:gel. sem pojasnil, kako more biti cčetu oziroma očimu, ko dobi ;ako obvestilo. Tcraj v letu dni. izgubiti tri najdražje osebe, to je hudo. Sidaj se irahaiam v ChicagD in to fle samo za par dni. ker v Mil-waueke tudi potrebujejo tolažila in pomori. Moja Helen, sladko spavaj v domači zemlji, ker si bila tukaj rojena in si ljubila tvoj dem. Z-ame si zi večn^ izgubljena. Nikdar me ne boS vei s svojimi milimi očka mi pogledala. Vsako pismo si podpisala s "tvoja H^lenKdo mi bo sedaj izkazal ljubezen in tolažbo? Poškodovanim želim najhitreje okrevanje! Joseph Blish, zastopnik "Glas Naroda"* ZAGONETEN UMOR NA RIVIERI Iz Genove poročalo, da je te dni prebivalce mesta Spezia silno razburila vest o nekem zagonetnem u-moru. ki se je dogodil na morju na nekem čolnu. V pristanišče mesU. Spezia je namreč priplula ladja "Vigilante". ki je privlekla s seboj športni čolnič. v čolnu pa je ležalo truplo lepe mlade ženske, ki je bila popolnonoma slečena. Zdravniki, ki so truplo preiskali, pa so našli na glavi globoko rano od strela iz 8-mi-limeterskega revolverja. Čolnič sb opaziM na morju mornarji, ko pa so se približali čolnu, so videli, da visi Iz njega gola noga. Niso pa opazili v bližini nobenega drugega čolna, v čolnu samem pa niso našli nobenega pisma in nobenega koščka obleke, ampak samo golo telo lepe mlade ženske. O tej zagonetni najdbi je kmalu govorilo celo mesto. Takoj s? brzojavni na vsa bližnja obrežna mesta, radio pa Je nesel sliko umorjene ženske dale* preko meje. Res je prišlo že naslednjega dne iž Monte Carla (poročilo, da je od tam od-plul neki športni čdnič, čeprav je bilo vreme neugodno, v čelnu pa da sta btla g"jst>°d Sabouraud in gospodična Caravanniez, oba iz Pariza. Torej ljubavna drama. Tr3gedija, kakršnih se dogaja dandanes v Franciji ve.5 kot dovolj. Toda niti gospod niti gosp:dična nist-a nikdar dala opaziti, da sta življenja že sita. Irena Caravanniez je bila hči bogatrh st-arižev, dobro vzgojena in popolna, moderna Francozinja. Svoj denar si je služila sama kot lastnica velikega modne ga saloni, kjer je ' debla ves dan. zvečer pa si je iska-Ja zabave. Kljub mnogim ctr'zeval-cem pa je imela resno razmerje le z enim gospodom, ki ji je bil obljubil zakon.... Ta g^^ped je bil Sibouraud. Bil ; je nekaj starejši cd nje — on je bil ' star nekaj nad 30. ona pa 26 let. Prijatelja sta si bila že 6 let. Gos p-d Sabouraud je bil ravnatelj neke velike tovarne, imel je okoli 50.000 dohodkov na mesec, več avtomobilov. v severni Franciji gradič, na rivijeri (južna francoska obal> pa svojo vilo. DRUŠTVA KI RAHRAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A Š U J T E "GLAS NARODA" ne čiu Mano tiu Oftintvo, pač p* *ai Slovcnd v rmik okolici * • - i ' ' čfllfi tt 0&ASE S9 ZhERNE Peter Zgaga Nekateri moški so zek> nasilni. Nasilni so. ne samo napram svdjfan sovražnikom, pač pa tudi proti ženskam. ki bi jih morali pravzaprav oboževati. Pred sodiščem se je obravnaval vsakdanji slučaj. Mlado lepo dekle je težilo mladega fanta. Rekla je, da jo je sredi ulice kratkomolo objel in poljubil. Proti njeni vcljl, sevedi. — Ali je bil ka«j nasilen? — jo je vprašal sodnik. — predno vam jc u-kradel poljub? — Pa še kako — je odvrnila teži-tcljica. — Dvakrat zaporedoma v roke pljunil, predno me Je obje.'. Fanta sta hxliia skupaj v šolo. potem so se pa njuna pvita ločila. Vsakemu seveda ni z rožicami postlano. nekateri imajo več sreče, nekateri manj. In tako se je zgodilo, dx je postal prvi bograit in ugleden bankir, drugi pa trgovec, ki se je jedva rinil skozi življenje. Trgovec je z muko spravil skupaj par doUrjev m se je bal zanje kot za puni^co v svojem očesu. Kako tudi ne? Časi slabi, in človek ne ve. kako bi denar obrnil, da bi bilo varno, debro in prav. V tej zadr?gi se je odpravil k svojemu nekdanjemu sošolcu-bankirju in ga vprašal za prijateljski svet, kam naj rraloži svoj denar, da bi bilo najbolj vara:. — Dragi prijatelj. — mu je rekel bankir po kratkem premisleku — dandanes je najboij rvarno, če človek sploh, nima nobenega denarja. — Vidiš, kako so ženske pozabliive — je rekol ccgak svoji ženi in odložil oasopšs. — Ravnokar sem čitaV, da se i?a železnici vsaka tretja ženska vozi brez veznaga lista.. Nekatere jih pozabijo kupLti. nekatere j:h pa med vožnjo založe ali izgube. — Motiš se. prijatelj — ga je zavrnila. — Ce s: vic-zijo brez listka, ni V? znamenje njihove pozabljivosti crziroma raztresenosti. To je znamenje. da so ženske dosti bolj špa-revne, kot meški. Umrl je skrivnostni nojak. in ljudje so govorili o njem: — Prej ni nihče vedel, od česa je živel, zdaj pa nihče ne ve. od česa. je umrl. * Šofrar je bil prvič pri spovedi. Domov prišedši je začel britko jokati. — Zakaj pa jokaš? — ga vpraša mati. — Pet očenašev sem dobil za pokoro. — Vidiš, vidiš, si bil že poreden — mu je o^itaia miti. — Saj ne'j.;kam zarad:te;3, ker sem bil poreden — se je odrezal fantič, — pač pa- sito. ker znam samo cn očenaš, spovednik mi jih je pa šest naložil. * Ženske obleke po naj-acvejšl modi so tako prikrojene, da jasno raw; -deva Jo. da spadajo tudi ženske med hrbteničarje. * — Kdo je bil Kolumb? — je vprašal učitelj učenca. — Kolumb je bil ptič! — Ptič? Kako moreš ziniti taka neumnost? — Sa} ste nam «Jeraj govorili o Kclumbdvem jajcu! V nedeljo popoldne bo čajanka slovenskih žena v dvorani na Osmi. Jaz bom šel tja. toda pod enim samim pogojem: če bodo za prigrizek domače, sveže, pečene klobase. Take, v katerih je ravnoprav česna, soli. in popra ter samo. ne preveč nadrobno sestkano prfcijletmejo. In poleg fctotn*. krompirjeva solata, s čebulo, oljem, poprom ln ssijo — brez majoneze, kajti majonez«?, ne take in ne take, ne prenese pristni slovenski želodec. Stavil sem samo en pogoj, zdaj sta pa nastali že dva. No. rraj bo pa še tretji- za dobro mero. Moj tretji pogoj se glasi: — Svečano ml morajo Obljubiti, da mi -ne te treba kttbase in krompirjeve solate zaliv«ti s čajem ozi-rotoo kavo. i« 'm T * 6 £ !tA *6DA • Nt* tMl, *Ctt*D£t, StMttK 22, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. H. JL O | kratka dNfeVNA Zgodba jgg TEODORE DREISER: Še se nisva mogla raziti. Zakaj ko J? ena v naslednjem letu najela ra poletje v neki kolonij, u-metnikov pri New Yorku. v teda-iljcm New Jcrseyu. me je zopet povabili k ^ebi. Stanovala je v ne-rkončno lubkem kraju Doornvcitu v rocklandskcm okrožju, kjer si je bila ustvarila zatciiiče in toriš5e 7a dele ze!o zabavna skupina umetnikov. Njen pravi atelje je ležal ne-kciikc bol) v stran. Obljubila mi je. da me ne bo nadlegovala in tudi, da se ne bo prepirala z menoj in to v vsakem primeru. To je bilo zame nekaj novega! A -odaj. ko je preteklo že deset ali enajst let odkar sva se spoznala — takrat ji je bilo devetnajst let —! Kaj neki se je moralo zgoditi? Ali e mi je hotela ponuditi? Dvomil ■em, da bi bila tak&na njena volja, čeprav sem bil na to zelo radoveden. In obšlo me je zopet t!sto staro nejadoščrno koprnenje, da bi postala meja! Vendarle pa je to mojo željo omejeval moj dejanski položaj. V tem 6a.su sem se bil ie navezal na drug3. Predolgo je bila čakala name. Začel sem razmišljati. Ali naj j: ustrežem? Stari čari so me zopet začeli cxreievati. Ali mar nisem zdaj imel žensko, ki mi Je bila v vsakem pogledu blizu in mi je nudila vsega, česar sem si želel? Ali nisem bil Ž2 zaradi svojega pisateljevanja in psihološkega udejstvo-vanja dclž?n sprejeti njenega poziva? V vlaku trm ie hladno razmišljal o tem. koliko se je pač Ema • nu#la postarala. Na eilju sem iz-atopli. Name je Sajcal majhen voz. ki sa ga Je bila Emanuela izposodila pri sosedi. Njeno telo je bilo postalo mnogo zrelejše, to sem take j epazil. Z njega je bilo izginilo nekaj t'«tcgs. kar ji Je prejšnje ča-■se data'o mladostno prožnost, ljubkost lilije. Navzlic temu pa je blla še vedno očartjiva. To je najljub-kejša pisateljica, kar sem jih kdaj srečal! sem rekel sam pri sebi. Kmali pa sem odkril, da Je Se vedno zatoplena v tisto čisto duhovno sfero umetnosti, kt bolj zrcali življenje, kaker da bi ga predstavljala Ali naj se zaradi tega začne-va prepirati? Za kaj takega me ni bilo volja Ce bi bila dostopnejša, fe bi manj odklanjala — dobro. Mogoče bi Ji tudi jaz lahko ubežal. Tcda — ali sem si Je res še vedno želel? Čas »je bil devetnajst-letno deklico, ki sem Jo takrat IJu- EMANUELA bil, prehudo spremenil. Nu, takšna je pač življenje! Zakaj bi se ga člov2k branil? Tudi -sem bil zdaj čisto drugače na^rtrojen kakor ob najinem zadnjem sestanku. Bil sem mnogo za dovolj ne j ši in nekam ve-dreiši. O priliki sem jo torej vprašal:, — Povejte mi, Emanuela, ali ste v tem času kaj študirali Freudovo teorijo, s katero se danes ukvarjajo skero vsi duhovi pri nas? In kaj menite o njej? Ali je v njej rešitev zla, o katerem govori? — Da, čitala sem Freuda, — je odvrnila. — Poinekod je napravil name vtis, v celoti pa ga ni mogoče sprejeti. Ne! Njegovo razčlenjevanje je preveč sirovo in zahte-vse argumente zate. Resnica pa ni nikjer popolna. Kljub temu p? mi je bila Freudova teorija razodetje. Tela ali je res, da Je spolna ljubezen temelj vsega življenja? Nihče ne more tega trditi! Narobe. Kako abatno bi bilo priznati si, da poganja nate življenje iz tako nizkotnih močvirij, po katerih brodi Freudova teorija. Bog ve, to Je nemogoča reč! In navzlic poudarjeni simpatiji zame. ki sem Jo bil ugotovil po njeni mili spremembi tona, v katerem je govorila, vljub nekakšni stopnjevani nežnosti, s katero so vrele besed Iz nje, me je še vedno jezilo, čeprav ne več tako kakor kdaj prej, da se 'je v svojem tridesetem ali ena in tridesetem letu še vedno izmikala moškemu. Kako je blla že dejala? — Abotno bi bilo priznati si, da poganja življenje iz tako nizkotnih močvirii. Budalost! Kakor da bi bilo to nekaj poniževalnega! In vendar je bila njena lepota prav za te reči, ki se jih je ogibala, kakor ustvarjena. In ne samo zato. ker me je bila povafcila k sebi, tudi zdaj, v pogovoru z njo sem občutil, da me je bila pozvala samo zaradi svoje notranje borbe, zaradi spora med čutne in duhovno ploskvijo svojega bistva. In nisem si mogel ka}. da ne bi zatajil svoje jeze zaradi njenega izrabljanja mojega prijateljstva. NEUSMILJENI ZNANSTVENIKI Skupina nemkih raziskovalcev v brazilski podružnici berlinskega Zavoda za trepske bolezni je naredila pomembno odkritje. Mikrob, ki povzroči gobavost, najstrašnejšo bolezen, je davno poznan, a dose-daj ni bilo mogoče pripraviti varstvenega ozir. zdravilnega cepiva. Bakterlologi so opazovali žive povzročitelje gobavosti samo v bolnikovem telesu, a ga niso mogli gojiti izven telesa. Mikrobi so takoj poginili v navadni bakteriološki redilni tekočini, in so se ponesrečili tudi vsi poiakusi s cepljenjem drugih živali. Zdaj je ugotovil prof. M. Ficker, vodja brazilskega zavoda, po dolgoletnem raziskovanju, da postanejo dovzetne za človeške gobe podgane, če zaužlrjejo poprej velike količine jodovega kalija, ki tako kvarno vpliva na krvotok, da kažejo poprej jako trdne podgane vse strašne znake gobavosti. Prof. Ficker je že pripravil s pomočjo okuženih podgan za človeka primerno cepivo. A seveda mora biti preizkueno na človeku, preden bo prišlo v promet. Zato je naprosilo vodstvo zavo- da v Riu de Janeiru brazilsko vlado, da bi mu prepustilo več na smrt obsojenih zločincev. Znanstveniki jih hočejo cepiti poprej z varstveno protigObovo sirotko m potem s pravimi gobami. Ce bi se sirotka obnesla" in obvarovala človeške poskusne kunce pred gobami, bi jih morala vlada pomllostlti, da bo poplačala človeštvu storjeno uslugo. Ce bi pa sirotka odpovedala, m bi oboleli cepljen! na gobah; Jih bo vlada lahko ustrelila, da bi jim prihranila nadaljnjo muko. Brazilska vlada je odklonila to zahtevo, prof. Ficker pa se obrača zdaj na nemško domovino v prepričanju, da "bo kazala več ume-vanja za korist trpečega človeštva." LISTNICA UREDNIŠTVA. J., Cleveland, OWa. — Kdor še ni dovršil 18. leta ne more vstopiti- v ameriško ararado. VcIJak Je preskrbljen z obleko, hrano itd. ter dobive nekaj nad 920.00 mesečno. Siliti ga ne more. da bi svoje sorodnike podpiral. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI te ROMANI: Ana Karenlna (latetej) ! zanimivi roman <2 svesks). .$5.5| I . .. m i Agitator (Krraik) trot ............M 1 Andrej Hefer .....................................M < llmc&ki fllicji • * JK ' Bilff^JAi biMf -S$ RHI mttmm ......................................M 1 Bete neti, mmU Jeesk ...'.............M i ITii—ti.Tailfca vojaka ............A* FaTkaaska vej*a. s slikami .... Q#J ta aapt pori......................-t Kfagajna Velikega vtJtMV ...... .V. B. C. omrriju. ZAKAJ SE PTICE SELUO Selitve ptic, ki spremljajo koz-mični potek našega življenja, kakor vsakoletno odpadanje listja jeseni v našem pasa, so že v davnih časih bile uganka, ki jo je skušalo z več ali manj fantastičnimi teorijami rešiti nebroj velikih duhov. Toda šele naš čas se približuje rešitvi teuganke, pri čemur nam je v veliko pomoč širokopetezno izvedena organizacija obrečkanja ptic, ki nam odkriva, kam se ptice prav za prav podajajo na svojih skrivnostnih poletih in po katerih poteh. Jasno je, da so te selitve v zvezi z možnostjo prehrane, ki jo naš pas v zimskem času ne more nuditi. V tem ije spoznati smiselno u-redbo natravnilr dogajanj. Kako pa se v pticah zbudi nagon selitve, od kod izvira, v koliko mu je iskati pobude v vnanjih okoliščinah, tega ne vemo za gotovo niti danes. Vsekakor nimajo pri tem takšni iunanji vplivi, kakor temperatura, nedostaja&ije hrane, nazadovanje svetlobe, nič več nego sekundarno vlogo, kar je lahko dokazati. Cela vrsta ptic selivk, n. pr. štorklje, kukavice, udebi Itd., nas Zapusti že v polnem poletju, v avgustu, ko ni niti govora o kakšnem neodstajanju hrane in nazadovanju temeperature. Te ptice niti ne thorejo vedeti, da sledi tej letni ddbt druga-doba, zimska, ko «o živ-ltfenjske (prftike zanje nemogoče. Saj doživljajo od svojega rojstva do selitve v naši domovini le čas tfeofce žtvljen&Aoe konjunkture, <0rej bi si morale kvečjemu "mi-fliti", da osCttiejo te prilike tudi za aadalje iste. Naztranje, da Jih po-aiod MB *iafije aH shitnja o bli-ftajočem se* umskem času, ne more ^bveljatti tudi zato, ker Je poleg teh še <*lo vrsta drugih ptic, ka-M Instance, Jkrjancl In škatd, ki se selijo tako pomo. da jih često preseneti zima. ki jih mnogo tudi pokonča. Zakaj se niso ti "zamud- J niki*" selili vsaij tedaj, ko je začelo zmanjkovati hrane in je zima poslala že svoje prve oznanjeval-ce, mraz in slano? Tako nam postane jasno, da moramo iskati povoda za jesensko selitev ptic v pticah samih, v nekem silnem nagonu, ki se jim prebudi mahoma brez vidnega vnanjega razloga, in ki se mu ne morejo u-preti. Ta nagon se prebudi, kakor nam 'je dovolj znano, tudi pri ujetih pticah selivkah in celo pri takšnih, ki so se rodile v kletki in ne morejo imeti niti pojma o velikih spremembah, ki se pripravljajo pri nas v zimski čas. Tem pticam vrhu vsega ni treba skrbeti za hrano in toploto. Moderna znanost se nagiba k na-ziranju. da je ta selitveni nagon v zvezi z neko periodično fiziologt-čno spremembo v ptičjem organizmu. morda s pojavom nekih telesnih snovi, ki bi imeli vlogo ne-kakziih "selitvenih hormonov" Eksperimentalno raziskavanje te notranje periodičnosti je šele v poče&ku, a Obljublja nam dokončno rešitev te uganke prej nego vrnit"! druga raziskovalna metoda in špekulacija. ŽENA ČAKA. MOŽ USTRELJEN VERNON. N. J.. 21. septembra. — Rci>ert £ubc:ck. ki je bil 20 let zaposlen pri vcdOv-cdnih napravah za mesti Newark pri Echo Lake, je bil ustreljen, ko je nabiral robidnice. Oba strela iz dvocevke sta ga zidela v vrat. Eubccck. ki je bil star 62 let. je vzel dvojo ženo z avtomobilom v hribe. Žena je ostala v avtomobilu, medtem ko je se je mož odaljil kakih sto korakov v goščavo, da nabere r.cbidnic. Žena zasliši dva strela. V boj-azni. da je njenga moža zadela ka»ka nezgoda, je trobila na avtomobilski rog, da bi koga priklicala. Pa nikogar ni bilo. Ker ni znata voziti avtem&bila, je šla pol milje dale o do prve hiše, kjer je dobila Johna Conway, katerega je prosila, da gre ž njo. Conway je šel v goščo in tam našel Babcocka mrtvega. ŠPANCI PROTI BIVŠEMU ! KRALJU LONDON. Anglija. 19 sep. — ; V španskem parlamentu bo stavljen predlog, naj se obtoži bivšega šaanil-cega kralja Alfonza .velrtz-daje ter naj se ga zavedno izžens iz Španske. Predlog bo stavila posebna ko-! misija, ki je že da i j časa preiskova-i la deželi škodljivo delovanje bivše-I šega kralja in njegovih svetoval-' cev. Na daljna predloga bo zahtevala, naj se prepove tudi članom kraljeve družine povratek na Špansko. PARNK SE JE RAZBIL SAN PEDRO, Cad., 21. sept. — Današnja poročila naznanjajo, da se Je parnik Colombia, ki je nasfe-dei na skalo pri Point Tosco v dolenji Čallforniji, prelomil na dvoje in vsled velikega viharja Je nemogoče rešiti njegov tovor. Poleg drugeqa tovora Je na ladji, sa $187,000 zlata. . GROZDJE JE PRIPRAVLJENO BUFFALO, N. Y.. 21 sep. — Prihodnji pondeljek bodo vino- i gradniki pričeli pošiljati concord; grozdje iz države New York in! Pennsylvanije. MOČAN POTRES NA GRŠKEM ATENE. Grška. 19. sep. — V o-kolici Epira je razdojai potres na stotine domov Veliko število oseb je baje izgubilo življenje. V Epir.je bil posla-n posebni vlak z najnujnejšimi potrebščinami. ___ -- - - ^ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavniE od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, VtfAk pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujnis se val bra kjMM te star« in stanovitna AmmIi "GRAF ZEPPELIT V BRAZILIJI PERNAMBUCO, Brazilija, 21. septembra. — Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" je dospel sinoči ob poienajstih sem. Med poletom se ni niti enkrat ustavil. To je že njegov drugi polet iz Nemčije v Južno Ameriko tekom enega meseca. Devica Ortaaaaka .............. jM Dobava! boj ................... jM Dadci J« pravd; Martaka ta Ikra- j CtJJtkl « •••• a ••• a •• EUxskHs ...............••••• JU I Fabijoia aU eerkev v Kifltiahh .45 Fran Bar »a T rank ............. Filozofska tcedba .............. .«• Fra DiavaU .................... M OtidofiA' (2 fVeili) ...........l.St O—podarita sveta................ —M Gadfeviki kateki«— ............ Jtt Ontttn v ml LJh)M)aat ....*• JI Gri.'a MyftodJa.............. I—; OtfflBTJI Ousar v oblakih_________________________ .80 Radii Murat (Tolstoj) ----------------.4« Hči papeža, ves.____________________X— Hektarjev meč.................. M Hedvika _______________.V._________.4« Hodi laat Hlage doio. Teotiolgra .78 Hdooa (Kmetova) ............ .48 Hodo Bresdao (II. vrj J8 Homor«ko, Grof oik« ta Saflro, TfiSAUO ..................... J8 broMraao .................. .88 bM g. Broočka................U8 Izbralif t#Ul dr. H. Dolcnca .... .8# |s tajnostf prlrtfAe.............. M ■•dernega sveta, trdo vos. 1.88 Isbranl spisi dr. Ivan Mencinger: S sveska---------------------1.58 finfte- broilrano ...............Jt knlM .................................................7$ ■kdP ...................... .. iN a, obenem pa Je tudi e^orčena nad vsem govoriienjem. — Ako b4 bil moj mož poročil Klaro, bi v njej na vsak način imel boljšo in sposobnejšo ženo. kot sem pa jaz, — odvrne cdločno, kakor še nikdar ni govori/a in njene velike temne oči so se jezno bliskale. — Draga gospa, preveč ste ponižni in preža upi j i vi, — Klara je vse tako preračunala — — Od te strani je v resnici še nisem spoznala — nasprotno! Priljubila se mi je kot sestra! Moj moe jo tudi zelo spoštuje in vesel je najinega prijateljstva. Boljše bi bilo, da tega Silva ni izrekla — gospe so si smeje in pomembno izmenjale vsakovrstne poglede, pri tem pa se pridno posluževale čaja in kolača. Tako zabavne čajanke gospe profesorice že d;lgo niso imele. Andrej je sedel še pri mizi, ko pride Silva ob osmih domov. Silva je morala do konca čajanke vzdržati besedni boj in obmetavale so jo s pripovedovanjem o visoki družbi in vse so našle vabljivo, nebeško, strašno, zjnimivo. — Se vedno tako priden. Andrej? — Nežno ga poljubi na lice. — Če me moja žena tako dolgo pusti samega, — draži Andrej, v resnici pa vendar vesel. je imel eno uro mir za delo. Silva lahno vzdihne. — Hvala Bogu, da sem zopet tukaj ! Bilo je grozno! Taka klepetava družba! — Saj ne mislijo tako slabo! — pravi Andrej, — dame samo iščejo tvarine za pogovor. In kaj je tukaj najbližje? Najbližji sosedje! — Spofetka mi je bilo vseeno, kar so govorile o esebah, ki jih ne poznam, ko pa so začeles govoriti o Klari in jo opravljati, sem jo branila, kajti o Klari ne dovolim slabo govoriti! — pravi odločno, — To je prav, moja draga! Kaj pa so govorile? — Od mene so na vsak način hotele izvedeti, zaka/j je zavrnila pl. Bluiwvlc — ali misliš, da je to res? Blunovic je vendar lep, prijazen in premožen mož; kar je tvojih prijateljev, mi še najbolj ugaja. — Klara se ne briga za zunanje čednosti; ako ga ne ljubi, bi mogel biti tudi milijonar ali knez, pa ga ne bi poročila; tako jo jaz sodim. — Ti, Andrej, — pravi Silva in ga pomenljivo pogleda, — rekle so, da je bila Klara enkrat nesrečno zaljubljena in tudi ti veš. v koga? Namignile so mi — v tebe; vprašale so me, ako n'sem ljubosumna. — Prazno, netaktno klepetanje! Rdečica je 'oblila njegov plemeniti obraz. Zamišljeno gleda Silva predse. — Povej mi, Andrej, zakaj vendar nisi poročil Klare? Tako lepa je, pripravna in pametna — ve več kot jaz — tak aorzumljivo bi bilo! Malo Je bil v zadregi, ko je mislil na nežne spone, ki so ga nekdaj vezale na Klaro ne ravno po njegovem posebnem prizadevanju, pa iji-le so. — Da, razumljivo bi bilo! — ponovi Andrej, — ako tebe ne bi bilo, Silva, ti zlata, ti edina, — s kipečo strastjo jo pritisne k sebi in jo poljubi. OsreČena mu vrne poljub. Sede mu v naročje in pritisne svoje lice na njegovo Takih ur, v katerih sta živela samo v zavesti svoje ljubezni. je bilo sedaj zelo malo. 8 tihimi vzdihi je 8ihra pogosto mislila na prve tedne njunega mlade ga aakona, v katerih je bil za nju zunanji svet zaprt — blaženi, ne-posabJJivl dnevi so to bdli — neizmerno lepi! Potem pa je nastalo vsakdanje življenje s svojimi zahtevami in Je od raja waelo kos za kosom. Malenkostne življenske zahteve, ki so Ji prej ležale onstran meje mogočnosti. so Jo pogosto težile njeno življenje in so ji bile vzrok tihih soka. Staromodna, po svojem bistvu tako tuja, četudi srčno dobra tašča s svojim učenjem ji je razburjala živce. Toda moževo ljubezen je 6e vendar nosila visoko. Njegova natančno skrb za vse jI je prihranila marsikatero neprijetnost. Raz vadil Jo Je in omehkužil; daleč od resničnega življenja Je žfcvela v sanjah. Večkrat jo Je Andrej v šali imenoval: — Moja mala sanjavka. V strastni, nežni ljubezni mu je bila vdana, v neizmerni zauplji-vasti in ko je popolnompa živela v svojem možu, je tudi od njega zahtevala isto, ne da bi mogla uvideti, da je imel poklic, kateremu je moral posvečati vso svojo pažnjo, da je mogel zaslužiti denar in živeti. V praktičnih življenskih pogojih je bila tako neizkušena — ljubek, neumen otrok! Mnogokrat je v skrbeh mislil na bodočnost! * Zamišljeno gleda Klara predse. Strese z glavo. — Zakaj me tako mučijo? Saj ne morem! Gospa Hammer jo prime za reko. (Dalje prihodnjič.) HIPNOTIZIRANE ŽIVALI RAZNE VESTI GROZEN ZLOČIN 16LETNEGA DEČKA Strašen zločin je zagrešil te dni v Stralsundu sin trgovca Colossera, 16 letni trgovčev sin je bil ključavničarski vajenec in s svojim 15 letnim prijateljem Breesom je odšel v bližnji go7d, kjer sta se fantiča učila streljati s pištolo. Opazoval ju je pa gozdni čuvaj, ki je končno stopil k njima, jima vzel pištolo in ju pozval naj gresta z njim na policijo, da se pomenro ali je dovoljeno v gozdu streljati ali ne. Fantiča sta mirno odšla z gozdnim čuvajem. Ko so pa prišli iz gozda do ceste, je Colosser nenadoma ustrelil z drugo pištolo, ki jo je imel v žepu, na go?dnega čuvaja ter ga težko ranil. Slučajno je prišla po cez:ti neka žena in tudi njo je fantič smrtnonomo ranil. Gozdni čuvaj je imel še toliko moči da je ustrelil za fantičem s puško, pa ga ni zadel. Potem se je onevestil. Drugi deček se je sam javil policiji. Detektivi so takoj odšli na Colosserov dom in obkolili hišo. Fantič je zadel streljati iz sobe, ne da bi koga zadel. Naenkrat so pa streli utihnili. Policija je vdrla v stanovanje in naš1 a dečku mrtvega na tleh. Imel je prestreljeno glavo. —---1-- KLUB MOLČEČIH Anglija je dežela klubov, ki jih je največ v Londonu. Nobenega čudaštva ni, ki bi se ga ljudje v Londonu ne oprijeli. Čim se pa začno o-grevati za to ali ono čudaštvo, si takoj ustanove klub, da lahko z večjem uspehom nastopajo v javnost. Že večkrat "smo poročali o čudnih klubih, ki jih ustanovi j a jo Angleži in ki se zde nam v na-boljšern primeru smešni. Med naj-or.ginalnejše londonske klube pa spada nedvomno klub molčečih. Kako znajo Angleži molčati, ee je pokazalo nedavno pri dramatični epizodi, ki se je odigrala v tem klubu. Ko je bil nekega večera klub zbran, je vdrla v njegove prostore tolpa apašev, oboroženih z revolverji, in prisilila vse člane kluba, da so dvignili roke in si pustili pobrati ves denar. Po odhodu tolovajev je vstal samo en član kluba, da je stopil k oknu in poklical policijo, ki je nekaj apašev res polovila. Toda dotični član, ki je poklical na pomoč policijo, je že vnaprej vedel, da ga bo zadela kazen. Bil je namreč takoj izključen iz Ikluba z motivacijo, da je kršil pravila. i je imel v žepu, na gozdnega čuvaja ter ga težko ranil. Slučajno je zbran, je vdrla v njegove prostore — O, zakaj se tako ponižujete, gospa; nikar se ne delajte takoj Prišla po cesti neka žena in tudi j tolpa apašev, oboroženih z revolver malenkostno! No. kako je že bilo s Klaro? Zakaj je pravzaprav zavrnila ; ni° Je ^ntič smrtnonomo ranil. | ^ in p^una vse člane kluba, da sol nik Pri prebujenju se začno naj -pL Bulncvica? Vi kot soseda in prijateljica morate to vedeti. L**?^1 cuvaJ je imel še toliko j dvignm roke ^ si pu3tiu pobratijo gibati noge in šele potem o- Najbolj znana je hipnoza kokoši. Če položimo kokoš na hrbet ali na bok, se v začetku brani, toda njeno brcanje *vedno bolj pojema in končno obleži kokoš nepremično. Potem jo lahko dvignemo, držimo za krilo ali za nogo in njeno telo visi kakor da je mrtvo. Tudi drugače lahko kokoš hipnotiziramo in sicer če ji držimo kazalec na glavi in ji potiskamo v enakih presledkih glavo doli. Kmalu kokoš nepremično obsedi. Lahko pa tudi posadimo kokos na roko in delamo za njo ritmične kretnje in kokoš je kmalu hipnotizirana. Profesor Er-hard je hipnotiziral kokoš tudi s tem, da ji je z ene strani zastrl z roko oko in jo prisilil gledati na lesketajoči se prstan. Zanimivo je prebujenje kokoši iz hipnoze. V začetku je kakor zaspana, polagoma se začne pomikati in večkrat pade, naenkrat oživi in postane živahna. Tudi žaba se da lahko hipnotizirati. Če jo položimo na hrbet, obleži nepremično tako dolgo, dokler jo s svojo voljo prisilimo. Enako lahko hipnotiziramo tudi kuščarja. Smešno je gledati hipnotiziranega raka. Raka postavimo na glavo in ga držimo tako dolgo, da neha gibati. Njegove kretnje pojemajo zelo počasi, končno pa le podleže hipnozi in če ga postavimo .tako, da | je njegovo telo v ravnotežju ob-| stoji rak na glavi z razprostrtimi kleščami, ki tvorijo z glavo trikotnik. Pri prebujenju se začno najprej gibati noge in šele potem o-živi telo. — O tem prav niresar ne vem. gospa. Meni Klara o tem ni ničesar1 moei da Je ustrelil za rtičem s je onevestil. Drugi deček se je sam vstal samo en član kluba, da je javil policiji. Detektivi so takoj od- stopil k oknu in poklical policijo, šli na Colosserov dom in obkolili ki je nekaj apašev res polovila. To- so pa streli utihnili. Policija j vdrla v stanovanje in nas'a dečku • del« da Sa zadela kazen- Bil Je mrtvega na tleh. Imel je prestre- namreč takoj izključen iz Ikluba Ta GLOBUS \ kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN * TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, ha dobe za — j 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street_Hew York, N. Y. pasji strahovi Na posestvu Kreeblshof v kelmo-rajnskem predmestju Worrmgen je bil zaposlen neki hlapec, ki je pred kratkim utonil pri kopanju v Renu. V noči po njegovi smrti in potem vsako noč so slišali iz njegove sobe grozo vzbujajoče trkanje in drsanje. Takoj se je raznesla v kraju vest, da straiši hlapčev duh, tako da je bil posestnik prisiljen pozvati policijo na pomoč, da preišče zadevo. Nekoliko pogumnih policijskih uradnikov \je šlo ponoči bdet v strahotno sobo in kmalu so zaslišali tisto trkanje in drsanje. Kaj so odkrili možje postave, ki se niso nič ustrašili, temveč, so začeli zadevo takoj od blizu preiskavati? V sosedni sobi je bila peč in pod to peč je hodil vsako noč na železno skledo spat star pes. Od časa do časa se je zganil in skleda je na neravni podlagi zdaj s to stranjo zdaj z drugo udarila po tleh. To je bilo "trkanje duha"! In drsanje je obstajalo v tem, da se je pes od časa do časa popraskal, pa je skleda pri tem malo podrsela po tleh. Mislite, da so se Worringenci dali prepričati po tej več nego preprosti razlagi strašljive zgodbe? — Kaj še! Osnovala se je tam spiri-tistična občina, ki hodi svoje seje prirejat baš v sobo, v kateri "vlada pokojnikov duh '... POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naroenipa za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." pimnR|tn£lHt*1QnS!*mf iCIBI ^UffiiMrilllQilCinCRSI^BITI'^SIIBm7: I*5-il! ^ aBumiiBaaautMiBBiiEKtirjKS 23. septembra: New York. Cherbourg. Hamburj Mauritania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturn ta. Trat Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Bur Mer. Rot terdam 26. septembra: Franc«;. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 30. septembra: Albort Ballin. Cherbourg, Hamburg Aquitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 1. oktobra: Cherbourg, Bremen 2. oktobra: lie (If Krani-p. Havre Majestic, Cht-rb'>urK 3. oktobra: St. Louis. Cherbourg. Hamburg Yolendam. Boulogne Kur- Mer, K«>ter-dam 5. oktobra: Keso!ute, Cherbourg, Hamburg 7. oktobra: Berengrarla. ('hfrln-urg llambu g. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen 9. oktobra: l*;t.ris. Havre « »lympi«-. <."li«. rl»our»j St;iienurtr, Bremen Leviathan. Cbfrlwurg beutsciilkiid, Cherbourg. Hamburg 15. oktobra: 1 »»-.Miltn. "Cherbourg, Bremen A<|tiitaAia., Cherbourg 16. oktobra : lloiiM-rn . Cherbourg 17. oktobra: Pi'-side.it Iloosevelt. Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Chcrt»ourg, Hamburg N w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam S /#* CENA dr. kerkovega berila JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo tlNQUSB SLOVENK KUDU) lUai mil $2.— AarMiis g« prt knjigarni 'glas naroda Sli West It llTMl Na« T»rk C»tj 21. oktobra: New York. Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur" Mer, Bremen 23. oktobra: lit- di- France Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne t?ur Mer, Rotterdam Augustus, Xapoll, Genova 24. oktobra: Oorge Washington. Cherbourg. Hamburg 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert RaJlin. Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Sattumia. Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Europa. Cherbourg, firemen Berengari-i. Cherbourg Olympic. Cherbourg 31. oktobra: I*re»iilent Harding. Cherbourg. Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Homeric. Cherbourg St.iteudam, Boulogne l^ur Mer, Rotterdam 7. novembra: Am»*rii-a. Cherbourg. Hamburg 10. novembra: Koma, Xapoll. Genova 11. novembra: Levia.than. Cherbourg lieutsihluid, Cherbourg. Hamburg 12. novembra: brtsden, Cherbourg. Bremen 13. novembra: .\i|uiranit. Cherbourg Majestic, Cherbourg St Louis, Cherbourg, Hamhuig 14. nwembra: lie rip France. Havre Vulcania. Trst President Roosevelt, Cherlfmrg. Hamburg New Amsterdam. Itiul'-Rnc Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: Bremen. Ch.-rbourg. Bremen 18. novembra: • New York. Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 2Q. septembra: i 'lympi*. . Cherbourg Rotterdam, Boulogne Su*" Mer. Rotterdam 21. novembra: O'Uge Washington. Cherbourg. Ha-n-burg 25. novembra: Albert Ball in. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus. NajK.li. Genova 28 novembra: iTesidtnl Harding. Cherbourg. Hamburg naraynostv jugoslavijo Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrej* šimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hote-lih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 25. septembra 29. oktobra VULCANIA 13. oktobra ' 14. novembra Katerikoli agent vam bo reservlrn| kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York Mali Oglasi imajo velik uspeh M ii Prepričajte se! i t l—■■ 1 iiiii«iiiiiiiinmm«m^ ..............it 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa Dotovanja na ogromnih oarnlfclh* FRANCE 26. septembra; (7 P. M.) Ile de France 2. okt.; 23. okt. (10 P. M. (6 P. M.) PARIS 9. oktobra; 1. decembra (5. P. M.) (1 P. M.) NajkrajSa pot po *elTXtiicl. Vsakdo Je v ponebnt kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijata in slavna fran-cosk^ kuhinja. Izredno nlsks cene. Vpra&ajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N- Y. m t Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA TRILJUBUENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam all Boulogne-sup-Her Potovanje s parnlkl Holland-America I^lne pomenja. udobnost. domaČe ras-|mln*«-iije. nfprekosljlvo kuhinjo |n pn- strfiho. Znllane c«ip. — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega »renta ali — t holland ametuca line STATE ST.. NEW YORK CITY EČAKAM TE! I MHHHBH SOMAN IZ &VLHNJA. MMBM I Z« Glas Naroda priredil G. P. 1 21 (Nadaljevanje.)