i i r Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPfcAVNIftTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7— NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit i jttrt j » v » Kn*fli*v* nlfe* &+*v * telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; vrsta Din 4._. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ' ""^ auca ■WJI* ° podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Rooseueltoua pobuda z? ohranitev miru • « «• — --"-■»/». ~f U- :?■*■- 1-..— t - ■ Roosevelt je postal nemškemu kancelar ju Hitlerju in italijanskemu min. predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem ju poziva, naj obvezno zagotovita nad 30 državam v Evropi in Aziji, da jih Nemčija in Italija ne bosta napadli i 1 . Predsednik Zedinjenih držav FRANKLIN ROOSE VELT ali pa kako drugače okrnili njihovo neodvisnost. Države, ki jih Roosevelt navaja v svojem pismu, so Finska, Letonska, Estonska, Litva, Švedska. Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Irska, Francija, Portugalska, Španija, Švica, Lichtenstein, Luksemburška, Polj ska, Madžarska, Rumunija, Jugoslavija, Rusija, Bolgarija, Grčija, Turčija, Irak, arabske države, Sirija, Palestina, Egipt in Iran. Svoja jamstva naj bi podala Hitler in Mussolini za dobo 10 let ali pa morda celo za 25 let. Če bi na to pristala, bo Roosevelt sam posredoval, da bi tudi ostale države podale Nemčiji in Italiji enaka jamstva. V omenjenem času naj bi se dosegla na posebni konferenci razorožitev sveta ter ureditev vseh glavnih gospodarskih problemov, da bi bila vsakemu narodu na svetu dana možnost nastopiti na vseh svetovnih tržiščih kot kupec in prodajalec in da bi se istočasno zagotovile vsem narodom vse surovine, ki jih potrebujejo za svoj nemoten gospodarski razvoj. I Odmevi po svetu Pariz. TI. aprila br. V zadnjih dveh dnefc je nastopilo skoraj po vsem svetu znatno pomirjenje razburjenih duhov, ki so s strahom pričakovali dogodkov naslednjih dni. Na milijone ljudi pričakuje, da bo pogumna in odločna intervencija Roose-velta še v zadnji uri morda le rešila mir, kakor pa kažejo vesti z vzhodne soseščine, bodo tudi te nade ostale zaman. 24 ur v Nemčiji ni bilo nobenega glasu o Roose-veltovi poslanici v javnosti, včeraj pa jo je nemški tisk objavil v izvlečkih, obenem pa so vodilni listi ne njo tudi že močno reagirali »Volkischer Beobachter«, glavno glasilo narodnosocialistične stranke, označuje Rooseveltovo poslanico za infamno akcijo v Wilsonovem slogu. Narodnosociali-stična Nemčija se ne da prevarati, zagotavlja list. »Deutsche Allgemeine Zeitung« sodi, da je Rooseveltova poslanica bodisi izraz nerazumljive naivnosti ali pa dobro premišljene igre, List odločno odklanja vsak pristanek na Rooseveltovo predloge. Nekoliko drugačna je bila reakcija, ki jo je Rooseveltova poslanica izzvala v Italiji. Sicer je zunanji minister Ciano v svojem včerajšnjem govoru. ko je bil bržkone že poučen o vsebini poslanice, ni omenil, toda italijanski tisk in radijske oddajne postaje so jo davi objavile doslovno. Italijanski uradni krogi so zavzeli glede Rooseveltovih predlogov- izredno rezervirano stališče, tudi listi jih niti najmanj ne komentirajo. Še celo v naslovih nd opaziti nikake osti proti njej, pač pa opozarjajo listi, da so Rooseveltovi predlogi naleteli v Nemčiji na hudo reakcijo m odklonitev. Mednarodni politični opazovalci v Rimu ugotavljajo, da se je v Italiji pokazala tendenca, da se ne bi zaprla vsa vrata in vsi vbodi, skozi katere bi morda šla pot do mirne ureditve vsega opornega kompleksa. Kakor znano, je bila v Angliji, Franciji in drugod poslanica sprejeta z velikim navdušenjem. Chamberlain in Daladier sta že v soboto dopoldne s posebnima notama, Id sta jih sama izročila ameriškima poslanikoma v Londonu in Parizu, obvestila predsednika Roosvelta. da sprejemata njegove predloge brez vsakih pridržkov in pogojev. Tudi v skandinavskih državah je bila Rooseveltova poslanica sprejeta z zadovoljstvom. Splošno jo v Stockholmu, Oslu, Helsinkih in Kodanju označujejo kot izreden ameriški poskus za rešitev miru. Poseben pomen pa je treba pripisati stališču, ki so ga zavzele vse južnoameriške države, tudi Argentina in še nekatere druge, ki se doslej, kakor je to pokazala zlasti zadnja panameriška konfrenca v Limi, niso mogle povsem sprijazniti z Rooseveltovo zunanjo politiko. Vse južnoameriške države so gladko in brezpogojno pristale na Rooseveltovo pobudo. Prezident Argentine, Cortis je poslal v Washington četo posebno brzojavko, v kateri se je prisrčno zahvalil prezidentu Rooseveltu, ker je našel pogum za tako velikopotezno mednarodno politično akcijo. Argentina je bila prav tako kakor Zedinjene države skrajno v skrbeh za mir in za katastrofalne posledice, ki jih mora nujno izzvati sleherna vojna, čeprav bi se odigrala Se tako daleč od argentinskih dežel. Argentina se v celoti solidarizira z Rooseveltovo iniciativo. V Amsterdamu so uradni politični krogi zavzeli precej rezervirano stališče. V ^jajcem pričakujejo reakcijo, ki jo bo [ca nedvomno izzvala v neposredno državah. Zaradi tega pravijo, da vlada za sedaj nima razloga, da bi podala o poslanici kakršnokoli izjavo. Po informacijah agencije Havas pa je poslanica napravila izredno globok vtis pri balkanskih državah, kjer jo smatrajo za učinkovito iniciativo, spričo katere je vendarle še lahko mogoče računati s spremembo mednarodnega političnega položaja. Najmanj, kar bi lahko izzval negativni odgovor na Rooseveltov poziv, bi bila takojšnja sprememba ameriškega zakona o nevtralnosti. De Valera o potrebi obrambnih ukrepov London, 17. aprila b. V Ellelisu je včeraj dopoldne irski min. predsednik De Valera govoril o mednarodnem političnem položaju. Menil je, da lahko le še božja previdnost obvaruje Evropo nove vojne, ki bo še hujša in še bolj uničujoča kakor je bila zadnja. Čas mednarodnih pogodb je potekel. Mednarodni od noša j i se urejajo le še s silo. Ali je res prepozno, da se bodo morali milijoni nedolžnih pobijati med seboj? Ali res ni mogoče, da bi se mednarodna konferenca, ki se bo morala nujno vršiti po vojni, sklicala že pred njo? Ali je res možno, da bodo Rooseveltovi predlogi odklonjeni? De Valera je v drugem delu svojega govora utemeljil potrebo posebnih ukrepov za morebitno obrambo Irske. Zelja irskega naroda in vlade je, da bi Irska ostala daleč iz kroga vojne. Cilj vladne politike je ohraniti nevtralnost dežele, edino sredstvo za to pa je, skrbeti, da se ne bo nihče upal neizzvano napasti Irsko ali vdreti na irsko ozemlje. Te dni bo irska vlada podvzela več ukrepov, s katerimi bo pritegnjenih k irski prostovoljski armadi več tisoč ljudi. Resen opomin Amerike \Vashington. 17. aprila i. Poslanica predsednika Roosevelta Hitlerju in Mussolini-ju je bila v tukajšnjih političnih krogih sprejeta kot veliko olajšanje položaja. Na merodajnem mestu trdijo, da je zbudil pozornost zlasti oni del poslanice, v katerem poudarja Roosevelt. da Amerika ne intervenira zaradi slabosti, temveč v želji« da ohrani mir in da ne pride do novih kršitev mednarodnih obveznosti, prav tako pa odstavek, v katerem podčrtava moč Zedinjenih držav, kar tolmačijo kot resen opomin. Vsa ameriška javnost popolnoma podpira Rooseveltovo pobudo. Posledica Rooseveltove poslanice je tudi bila, da so se začele delnice na borzah naglo dvigati, kakor hitro so zvedeli, da je Roosevelt poslanico poslal v petek Mussoliniju in Hitlerju. Pozornost je zbudilo tudi dej-] stvo. da je ameriško brodovje, še preden j so se pričeli novi manevri, dobilo ukaz. j naj krene iz Atlantskega v Tihi ocean. V vsej mornarici so bili ukinjeni dopusti. Tudi ti ukrepi se smatrajo kot dopolnilo sodelovanja Zedinjenih držav z Anglijo in Francijo, katerih brodovje zadošča za obrambo Atlantskega oceana, d očim bo Amerika za primer kakega konflikta pripravljena proti Japonski.. Glasovi francoskega tiska Pariz, 17. aprila AA. (Havas) Listi soglasno hvalijo Rooseveltovo pobudo in izrekajo zahvalo predsednika Zedinjenih držav, ki je po pisanju Jourac med ne_ všečnimi razpravami glede materialnega, pohlepa pokazal na najvišje moralne vrednosti. ^Petit Pa risi en« pravi, ca je Roosevelt izbral pravi trenutek svoji pobudi za pomirjenje. Vse države lahko-, ne da bi izgubile svoje prestiž, poslušajo veliki človecanski glas, ki se je dvignil z druge strani Atlantskega oceana. »Exoel-sior« pravi, da je poseben pomen Rooseveltove poslanice v tem, ker ne zahteva razjasnitve splošnih idej, temveč o določeni ponudbi. Leon Blum piše v glavnem listu socialistične stranke, da brez preokreta angleško-francoske politike in brez organiziranja fronte miroljubnih sil Rooseveltov napor ne bi imel upanja v uspeh, temveč bi splch ne bil mogoč. Za obrambo demokracije London. 17. aprila AA. »Sundav Times« objavlja v svojem uvodniku med drugim: V plemenitih in humanih besedah, ki jih je navedel Roosevelt v svoji poslanici, je nedvomno mnenje ogromnega ameriškega naroda. Njegovega poziva ne sme prezre ti noben poglavar države in sploh nihče, ki je odgovoren za usodo svojega naroda. List dostavlja, da Roosevelt ve, da se Amerika, če bo stopila v borbo, ne bo borila za Veliko Britanijo ali Francijo, temveč za demokracijo in samo zase. Bistro oko Rooseveltovo vidi za pajčolanom izoli-cije, da mora Amerika, če hoče priti do svobode, tolerance, miru in do napredka dela v industriji, braniti iste ideale, kate- 4 4 re brani tudi Evropa. Amerika ve, da tudi ona ne bi obstala, če bi padla Evropa in njeni ideali. Italijanski komentar Rim, 17. aprila. AA. (Štefani). Poslanica, ki jo je predsednik Roosevelt poslal Mussoliniju in Hitlerju in ki so jo listi včeraj objavili, ni naletela na dober sprejem v italijanskem tisku. Novinarski krogi izjavljajo soglasno, da poslanica preveč diši po reklami, da bi se mogla smatrati kot resen činitelj v bodočem razvoju, ki naj dovede do popuščanja mednarodne napetosti. Posebno naglašajo. da bi moralo biti tako dejanje, ako naj ima resno osnovo, tajno in da se ne bi smelo širiti v reklamne svrhe zaradi notranje potrebe Amerike. Poudarjajo tudi, da ni vsa ameriška javnost naklonjena Rooseveltovi tezi. Seznam držav, za katere naj se dajo jamstva, je otročji, ker dokazuje, kakor trdijo italijanski novinarji, veliko neznanje zemljepisa in zgodovine. Fašistični krogi tudi trdijo, da je Rooseveltova poslanica profesorska in pretenciozna. Fašistična vlada bo napravila to, kar mora narediti sporazumno z vlado v Berlinu. Mir je zelo lepa stvar, toda take reklamne oblike ne morejo dovesti do pozitivnih dejstev. Madžarski obisk v Rimu Min. tovastje Italije in Teleky zatrjuje, da duži sode* Budimpešta, 17. aprila i; Madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Csakv sta davi odpotovala na oficieini obisk v Rim. Snoči je grof Teleky poročevalcu agencije Štefani podal daljšo izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo lahko odšel v Rim. da se predstavi italijanskemu ministrskemu predsedniku in njegovi vladi Odveč pa bi bilo reči, je dejal, da bi bilo to potovanje zgolj formalnega in protokolarnega značaja. Spričo intimnega in iskrenega priajteljstva, ki obstoja med obema državama, bo imel ta obisk tudi svoj poseben pomen. Odkar je bil predsednik madžarske vlade poslednjič v Rimu, so se izvršile velike spremembe. Madžarska se je tako po ozemlju kakor po številu svojega prebivalstva povečala. Združila se je zopet s Podkarpatsko Ukrajino. V zadnjem zgodovinskem mesecu je bila Madžarska zopet deležna podpore svoje velike italijanske prijateljice. Madžarski narod je hvaležen Mussoliniju, ki je prvi opozoril svet na potrebo, da se popravijo določbe trianonske pogodbe in uveljavijo madžarske težnje. Zastavil je za to ves svoj osebni in državniški prestiž. Za pot v Rim se pripravljamo z velikim zanimanjem in veseljem. Naš obisk bo, če je to sploh še mogoče, še bolj poglobil sodelovanje obeh držav. Prijateljstvo Italije in Madžarske naj služi konsolidacij miru v Podunavju in sploh miru vsega sveta. Sodelovanje Poljske z baltskimi državami Obisk vrKovnega poveljnika estonske vojske v Varšavi Varšava, 17. aprila br. Drevi bo prispel v Varšavo vrhovni poveljnik estonske vojske general Laidoner. Zunanji minister Beck je imel včeraj popoldne daljši razgovor z estonskim poslanikom Marku-som, s katerim se je dogovoril o poslednjih pripravah za sprejem estonskega generala in državnika. General Laidoner bo gost maršala Rydz Smyglyja in bo prezidentu Moscickemu vrnil obisk, ki ga je pred devetimi leti napravil v Tallinu. Politični krogi pripisujejo temu obisku velik pomen. Ob tej priliki bo vsekakor utrjeno tradicionalno prijateljstvo armad obeh držav. V poljskem prizadevanju, da se ustvarijo Čim tesnejše zveze z vsemi baltskimi državami, bo to nedvomno velik uspeh. Posebnega pomena pa bo obisk glede na najnovejše vesti, da namerava Nemčija znova pritisniti na Litvo. Slovesen prevzem albanske krone v Kvirinaln Albanska delegacija v avdijenci pri kralju Viktorja Einanneta Rim, 17. aprila AA. Italijanski kralj je včeraj opoldne sprejel albansko delegacijo, ki mu je sporočila sklep albanske narodne skupščine, da se mu ponudi albanska krona. Slavnostni avdienci so prisostvovali tudi italijanska kraljica, prestolonaslednik s soprogo in ostali člani kraljevske rodbine, mnogi visoki dostojanstveniki in člani vlade z Mussolinijem na čelu. Predsednik albanske vlade Verlazi ie prečital adreso, ki izraža zvestobo albanskega naroda Italiji, italijanski kralj pa je nato izjavil, da sprejema zase in za svoje potomce albansko krono. Italijanske operacije v Albaniji Tirana. 17. aprila br. Vojaške operacije i italijanske vojske še niso končane. V soboto I popoldne so italijanske čete zavzele £lav-I no mesto plemena Mati, Bureli. Iz Kroje na jugovzhodu in iz Skadra na severu sta . v soboto zjutraj pričeli prodirati v ozemlje plemena Mati, kjer 3% Italijani pričakovali 1 najhujši odpor, dve motorizirani koloni, t Kmalu po 13. sta se obe koloni, ne da bi * kje naleteli na nasprotnika, dva kilometra pred Bureli jem združili. Tedaj se jima je pridružil tudi general Guzzoni, ki je prispel iz Tirane z letalom. Italijanske čete so najprej zavzele Kafastames, novi zimski dvorec kralja Zoga, nato pa bližnjo vojno akademijo. Gojenci albanske vojaške šole so se jim brez boja predali. Med. tem so bili v Bureliju že obveščeni o prihodu Italija uc.. Zasedba mesta se je izvr-J sila brez boja. Albanska demonstracija v New Torku New York, 17. aprila br. Pred tukajšnjim italijanskim konzulatom je v soboto zvečer demonstriralo 200 Albancev. Na posebnem zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri naglašajo, da se ne bodo nikoli prostovoljno podvrgli novi oblasti v Albaniji. Konec belgijske vladne krize Bruselj, 17. aprila br. Dolgotrajna kriza belgijske vlade je tako rekoč likvidirana. Pierlotova pogajanja za sestavo nove vlade so končana. Pierlot namerava pritegniti v kabinet pet zastopnikov katoliške, pet zastopnikov socialistične, tri zastopnike liberalne stranke ter dva strokovnjaka. Listo nove vlade je dopoldne predložil kralju v podpis. RoiHlec »Beograd« mm pmgk Pariš, 17. apr. i. Včeraj dopoldne je pustil pristanišče v Nantesu ruiOec »1 grad«, ki je bil že lani spuščen v morje, a so doslej opremljali. Včeraj je odpiul iz ladjedelnice na odprto morje ki krenil pro-sko B reprezentanco. ' DfOlOlOfOlOIC I Inserirajte v JBL M C M t Di vizionar Lukić odhaja Ljubljana, 17. aprila. V kratkem nas zapusti dosedanji komandant dravske divizije general Gjorgje S. Lukić, ki je bil imenovan na novo službeno mesto za pomočnika vojnega ministra v Beogradu. General Lukić je prišel k nam lani v juniju iz Niša. On je eden naših najsposobnejših, v težkih borbah prekaljenih oficirjev, ki je vedno in povsod postavil celega moža. V priznanje velikih zaslug je bil odlikovan med drugim tudi z najvišjim odlikovanjem z redom Karadjordjeve zvezde z meči. Povsod, kjer je bival, si je pridobil velik krog prijateljev. Ljubljančani bodo težko pogrešali simpatičnega generala, ki mu pa na novem službenem mestu žele mnogo uspehov. Drevi ob 20. prirede oficirji ljubljanske garnizije odhajajočemu divizijonarju v beli dvorani Uniona banket, ob 22. pa v Kazini poslovilni večer. Za novega komandanta dravske divizijske oblasti je imenovan general Dragoslav Stefanovič, komandant cetinjske divizije. PoCtticni o$$ernik Kvlšhu srca, Slovani! "Američki Srbobran« je objavil p svoji zadnji številki, ki je prispela v Evropo, članek, naslovljen »Dve Golgoti«, 1' članku pisec opisuje, navezujoč na strašno nesrečo, ki je zadela češki narod, težko situacijo, v kateri se danes nahaja Wov;m-*i\x>, nato pa pravi: »Danes se Slovan vzpenja na dve Golgoti, vzpenja se na Golgoto zla in vzpenja se na Golgoto novega vstajenja, to je Kristusovega vstajenja. .V/so samo slovanski pisci in misleci preroki tega vstajenja, nase slo\'anske veličine in bodočnosti. tudi nemški in francoski misleci napo\*edujejo, da pride dan in ta dan ni več daleč, k» bo Slovan zagospodoval na svetu in prinesel človeštvu svobodo, bratshv in enakopravnost. Sloveči francoski mislec Ernest Renan. pisec znamenitega dela »Življenje Jezusa Krista«, je zapisal: »Rodočno&t t><* pokazala, kaj bo dal človeštvu veliki slovanski genij i njegovo plamtečo vero. t njegovo bistroumnostjo, z njegovim izredno globoko-filozofskim gledanjem na življenje in smrt, z njegevim žilavim muče-ništvom in z njegovo neutešljivo težnjo po najvišjih idealih človeštvo.* — Znani nemški književnik in filozof Johann Gottfried Herder, pisec drame »Xathan der Weite* in filozofske razpra\*e »Ideen zur Geschich-te der Mertschheit« pa je napovedal: Sto-vanstvu je usojeno, da bo izreklo zadnjo besedo v borbi za napredek č/ave3f v*«/« — Sedanjost slavanstva je težka in nevesela, toda bodočnost po sodbi vseh velikih mislecev vseh dob in vseh narodw vendarle neizbežno pripada Slovanom. Zato proč s temnimi slutnjami, kvišku srca, Slo\'&nif Zgled rodoljubna Poljski listi z \-etikim zadoščenjem beležijo vest, da je sloveči poljski operni pevec Jan Kiepura, danes najslavnejši tenorist na svetu, ki se trenutno nahaja na ummk niski turneji po Združenih ameriških državah, poslal prezidentu Poljske republike Moodckemu brzoja\'ko, v kateri izraža af-novsko vdanost svoji ogroženi domovini Im mu obenem sporoča, da podpisuje v korist državnega posojila za narodno obrambo znesek 100.000 zlotov, to je okrog 1 milijona dinarjev in poklanja državi v vojaške svrhe svoja dva dragocena avtomobila. Dalje se daje Kiepura državi na raa-polago za vsako patriotsko akcijo in izjavita, da je pripravljen žrtvovati za domovino vse, kar ima. — Koliko je med Slovenci trnovitih patriotov; ki bi bili pripravi jeni, žrtvovati za domovino vse, kar imajo?! Bojimo se. da bi jih morali iskaii z loč-jo ob belem dnevu! Borzna poročila. Curih, 17. aprila. Beograd 10, Pariz ILftl London 20.87, New-York 445.875, BruN* 74.90, Milan 23.46, Amsterdam 236.65, Berlin 178.37, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 3J6. Predsednik vlade med našimi novinarji Let ji občni zbor ljubljanske sekcije JHU je Ml pomemben Celje. 17. aprila Včeraj so se zbral slovenski novinarji v lepem Celju, da polože obračun svojega stanov&kega dela v preteklem letu. Gostom v pozdrav so izobesili na mestnem poglavarstvu in na hotelu »Evropi« državne zastave. Ob 10.30 se je pričel v klubski sobi na mestnem poglavarstvu občni zbor Stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, ki ga je vodil načelnik g. Železnikar. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen dosedanji upravni odbor. Ob 11.30 se je pričel v okusno okrašeni sejni dvorani na mestnem po-glava;y:vu redni letni občni zbor ljubljanske 6ekeije Ju-goslov. novinarskega udruženja. Osebno nav/očih je Kilo 2o. po pooblastilih zastopanih pa 30 članov. Predsednik sekcije g. Stanko Virant je v začetku po/dravil navzoče zastopnike, gg. župana dr. 1'oršiča, sreskega načelnika dr. Zobca, pove jnika 39. pp. general štabnega polkovnika Miha j-loviča, predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča, prof. dr. Strmška kot zastopnika direktorja drž. realne gimnazije, magi-stratnega direktorja Šubica in policijskega komisarja Velkavrha. Z občnega zbora so bile poslane vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru III. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne br/ojavke predsedniku vlade g. Cvetkovieu. banu dr. Na-tlačenu, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču. mariborskemu županu dr. Juvanu. predsedniku zadruge ».Mariborski teden« dr. Li-poldu in zagrebški sekciji JNL\ ki je imela danes občni zbor v Zagrebu. Predsednik centralne uprave in zagrebške sekcije JNU dr. Branko Sokolić je poslal občnemu zboru brzojavni pozdrav. Predaednik se je spomnil lani umrlih Članov pesnika in publicista Radivoja Peteri iia-Petruškc in pionirja slovenskega novinarstva Andreja Ga-berščka ter pisatelja in nekdanjega novinarja dr. Ivana Laha. Navzoči zastopniki so nato zapustili dvorano, nakar ao sledila poslovna poročila predsednika, tajnika g. Gmajnerja, blagajnika g. Potočnika in poslovodje g. Prunika. G. Seunig je podrobno poročal o določilih uredbe o pokojninskem zavarovanju novinarjev. Na predlog člana nadzornega odbora g. Boga je prejel odbor razrošnico, g. Prunku pa je občni zbor izrekel priznanje in zahvalo. Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor s predsednikom g. Virantom na čelu. Nato je bil sprejet dodatek o pc&mrtnin-skem zavarovanju za žene rednih in pripravnih članov. Ob 14. je priredila mestna občina novinarjem na čast kosalo v vrtni dvorani hotela »Evrope«. V sosedni klubski sobi so bili zbrani predsednik vlade g. Dragica Cvetkovič. prometni minister dr. Spaho, predsednik sonata dr. Korošce in ban dr. Natlačen. Kmalu je stopil v dvorano med novinarje predsednik senata dr. Korošec in posedel nekaj časa v njihovi družbi v prijetnem razgovoru. Nato je stopil v sosedno klubsko sobo in se vrnil s predsednikom Cvctkovičem. ki so ga novinarji sprejeli z navdušenimi ovacijami. Nekaj trenutkov pozneje je stopil v dvorano prometni minister dr. Spaho, nato pa še ban dr. Natlačen. Ko so visoki gostje prisedli k novinarjem, je spregovoril župan dr. Vor-šič in iskreno pozdravil visoke goste, nato pa zbrane novinarje, ki jih je pozval k složnemu delu za napredek naroda in države. Predsednik ljubljanske sekcije g. Virant je priarčno pozdravil predsednika vlade g. Cvetkoviča in mu sporočil skAep novinarjev, da ga bodo danes oprostili vsakega ▼pindOTanji in prošenj. V imenu slovenskih novinarjev se je zahvalil predsedniku vlade za veliko delo, ki ga je storil novinarjem z uveljavljenjem uredbe o pokojninskem zavarovanju novinarjev, in ga prosil za nadaljnjo naklonjenost. Nato je pozdravil prometnega ministra dr. Spaha in šaljivo pripomnil, da se novinarji vsako leto prepirajo z g. ministrom zaradi novinarjih vozovnic, m ga imajo vendarle iadi. Pozdravil je tudi bana dr. Natlačena, ki je vedno izka/oval slovenekim novinar jam naklonjenost ne samo v besedah, temveč tudi v dejanju. Končno je pozdravil župana dr. Vcršiča in ostale predstavnike in 9C zahvali' županu za gostoljubni sprejem. Poudari i je. da so se slovenski novinarji zbrali danes v Celju, da manifestirajo, da mora ostati lepo slovensko in jugoslovansko Celje vedno samo v naših računih. Ob zaključku je zaželel Celju čim večji raz-cvit in prospeh. Burno pozdravljen je spregovoril predsednik vlade g. Cvetkovič. Poudaril je dve stvari, ki ga tesno vezeta na novinarje. Prvič to. ker je bil več let sam novinar in urednik lista ter nekaj časa tudi poklicni novinar, drugo pa, ker je kot minister za socialno politiko in narodno zdravje storil vse. da se pokojninsko zavarovanje novinarjev končno uredi. Izjavil je, da zelo dobro pozna važnost in naloge novinarstva. Tisk mora biti objektiven in ne sme biti pristranski, služiti mora javnim interesom, interesom naroda in države. Tiska ne vzdržujejo predvsem lastništva listov, marveč novinarji s svojim delom. Potrebno je, da so novinarji \ -dno objektivni ki nepristranski. To pa je mogoče samo. če so novinarji preskrbljeni in brez dnevnih brig, če jim ni treba t>o letih težkega dela na starost na ulico in živeti potem od miloščin. Zato je predsednik vlade delal z vsemi silami na to. da bodo novinarji gmotno preskrbljeni jn da bodo tako brez skrbi izpolnjevali naloge, ki jih pričakujeta od njih narod in država. Prepričan je. da bodo novinarji v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Izjavil je, da sc zelo prijetno počuti med novinarji, saj je njihov- kolega in drug. Zato lahko najdejo novinarji v njem vedno iskrenega prijatelja in sodelavca. Pred odhodom predsednika vlade in njegovega spremstva, ki so odpotovali iz Celja z avtomobili r* ^ se je predsednik g. Virant zahvalil predsedniku vlade za lepe besede z najiskrenejšo željo, ki mu jo dajejo novinarji na pot, da bi bilo njegovo delo v Zagrebu srečno in uspešno. Ponovno viharno pozdravil jen se je predsednik vlade s spremstvom prisrčno poslovil in se odpeljal iz Celja. Po kosilu so se novinarji s soprogami in zastopniki odpeljali z avtobusom, ki jim ga je dala na razpolago mestna občina, na Ciomilsiko v Savinjski dolini, kjer so v prisrčnem razpoloženju preživeli nekaj uric. Z večernimi vlaki so se odpeljali proti Ljubljani odnosno Mariboru. Predsednik vlade v Ljubljani Ljubljana, 17. aprila. AA. Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec in prometni minister dr. Spaho so napravili včeraj izlet v Rogaško Slatino, kjer so ostali do poldneva. Iz Rogaške Slatine so se odpeljali v spremstvu bana dr. Natlačena v Celje, kjer so prisostvovali letnemu občnemu zboru ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Po kosilu v Celju so se odpeljali preko Šmarja pri Jel§ah v Ljubljano. Po večerji v hotelu »Union« sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in prometni minister dr. Spaho odpeljala na postajo. Predsednik vlade je odpotoval v Zagreb, prometni minister pa v Beograd. Na postajo so predsednika vlade in prometnega ministra spre mili predsednik senata dr. Korošec, gradbeni minister dr. Krek. ban dr. Natlačen. Predsednik vlade Cvetkovič in prometni minister dr. Spaho sta odpotovala iz Ljubljane ob 22. Odločilne tekme v ligi Novi državni prvak je BSK, iz lige pa izpadeta Zemun in varaždinska Slavlja — Nemška zmaga na Triglavskem dnevu Ljubljana. 17. aprila Včerajšnje XX. kolo v ligi je bilo menda odločilno glede vprasanja državnega prvaka in izpada iz lige. BSK si je z zmago nad Hajdukom zagotovil naslov državnega prvaka, pri čemer mu je pomagal tudi Hašk, ki je Gradjanskenru odvzel važno točko. Tudi Ljubljana in skopljanski Cradjanski sta dobila obe točki in bosta ostala še nadalje v ligi. Varaždinska Slavija in Zemun sta obsojena na izpad. Vrstni red v tabeli se je spremenil le na obeh poslednjih mestih: Zemun se je postavil pred Varaždince. V Ljubljani je Ljubljana zasluženo premagala Baska 2 : 0. Gostje so bili v polju boljši, prod golom pa je bilo njihove učenosti konec. Domači so imeli največjo za-slombo v obrambi, a tudi napadalni kvintet je bil nevarnejši kakor nasprotnikov. V splošnem igra ni zadovoljila. V prvi polovici je Ljubljana igrala proti solncu in je bila precej časa potisnjena v obrambo. Baskov neodločni napad pa m znal pred golom ustvariti zrelih pozicij. Nekaj minut pred odmorom je Ljubljana povsem nenadno prišla po Nikoliču do vodstva, V drugi polovici je bila igra živahnejša. Že ▼ 6. min. je bilo stanje 2 : 0 za Ljubljano. Grinta 1 si je z roko namestil žogo in tekel z njo v gol, ki ga je sodnik kljub Ba-sfcovim protestom priznal. Domači so se nato potegnili v obrambo in je ostalo pri rezultatu 2 : 0. V Zagrebu je bil lokalni derbv med Ha-fleom in Gradjanskim. 7000 gledalcev je bilo priea prav nesportne igre ki jo je sodnik zavrl šele z nekaterimi izključitvami. Na koncu je bilo na igrišču le še 18 igralcev. Rezultat je bil 1 : 1. V Zemunu je Zemun v zanimivi igri varaždinsko Slavijo 1 : 0. Zmago- li gol je padel po odmoru. V Skopi j u jm Mg domačemu khibu za obeUnek v ligi in se je zato obupno boril. JiigcHavija ni bila kos požrtvovalni iqri in je izgubila tekmo 1:2. V Beogradu sta bili pred 5000 gledalci dve tekmi. Jedinstvo in sarajevska Slavija sta si delila tečki z rezultatom 2 : 2. Sarajevčani so bili boljši in bi zaslužili zmaijo. V glavni tekmi je BSK zasluženo porazil Hajduka 2 : 0. Zmagovalec je imel prednost v do*ti boljšem napadu in je tudi kot celota prekašal nasprotnika. Po XX. kolu je stanje naslednje- BSK 33 točk. Gradjan&ki Z. 29, Hajduk 26. Jugo-s'avija 25, Hašk 23, Jedinstvo 19. Slavija S, 18, Bask in Ljubljana po 16, Gradjanski S. 14. Zemun 11. Slavija V. 10. V prvenstvu LXP je včeraj padla odločitev glede poslednjih štirih, ki se bode borili za naslov prvaka. V Ljubljani ita si Hermes in Maribur po 2 : 2 razdelila točki, kljub temu pa so Ljubljančani izpcd!: * Jesenicah je Bratstvo slavilo visoko zi 4 : 0 nad Atletiki. Izredno pcesene:j. je pripravil Kranj, ki je v Mariboru zmagal nad Železničarjem 3 : i. V Celju je ĆSK zasluženo premaga; dcljc z 2 : 1. Od nadaljnjega tekmovanja sc i/padli Hermes Atletiki, Železničar in Celje. Prihodnjo nedeljo igrajo ČSK z Bratstvom in Maribor s Kranjem. V dolini Krme je bil zaradi pomanjkanja snega namestu smuka veleslalom Razen domačih so nastopili tudi Nemci. Na treningu je bilo več poškodb. Dva in pol km dolga proga z višinsko razliko 500 m se je začela pod Ržjo in nehala pri Apne-nici. Prva tri mesta so zasedli Nemci Gusti Mayer 1:51, Haberle 2:06.8 in Vorhofer 2:08.2, najboljši Jugosloven pa je bil Zvan (Gorenjec) v 2:09. Pri ženskah je zmagala Nemka Schrottenbach v 2:58.6 pred Hei-movo (Skala) v 3:22. Ljubljanski atleti so imeli včeraj prvo preizkušnjo za srečanje z Julijsko Kraji-. no. Kljub zgodnji sezoni so bili nekateri rezultati prav dobri, zlasti Bratovi (Ilirija) v skoku v višino (175) in Gujznik (Železničar) v matu kladiva (Sft.04). V Zagrebu je na prvenstvu Hrvatite v crocs-co-untrvju zmagal Kotnik (Concordia), v moštvih pa Cttbcordia. Zmagovalčev čas 14:48 kaže, da proga mi mogla biti dolga 5 km. Kolesarji ao včeraj odprli aezono z dirko če zdrn in strn na progi 11 km s star- tom in ciljem v Zg. Šiški. V glavni skupini je zmagal Žerjal (Edinstvo) pred Prem-kom (Hermes), pri juniorjih pa Grabner i (Hermes) pred Gregoričem (Edinstvo). Mladika je v soboto in včeraj priredila table teniški turnir za prvenstvo Slovenije. V moštvih sta zasedla prvi mesti za-grebšlca kluba Urania in TTO. Zagrebčani so zmagali tudi v singlu in doublu. za tajnika pa včeraj Andrej Hafner, dipl o Poštno uredništvo Občni zbor ljubljanske poštne, telefonske Ljubljana, 17. aprila. V prostorih restavracije na glavnem kolodvoru so včeraj popoldne zborovali uradniki poštne, telefonske in telegrafske stroke. Zbora so se udeležili delegati iz vse Slovenije. Zborovanje je ob 15.30 otvoril predsednik sekcije viš. pristav g. Nejče Šrurm, ki je pozdravil navzoče, v prvi vrsti zastopnika direkcije viš. svetnika dr. Kurbusa in zastopnika glavne uprave iz Beograda g. N. Milanovića. "^G. predsednik je naglasil vse težke okolnosti, v katerih je moral v preteklem letu poslovati odbor sekcije. Prizadevanje za zboljšanje razmer v stroki so zlasti ovirale razmere v poštnem resoru, — menjali so se kar trije šefi stroke, — kar je natrgalo kontinuiteto in skoraj onemogočilo delo organizacije. Zaradi teh prilik ni bil uresničen noben važnejši predlog združenja. Tako je ostal na papirju tudi osnutek pravilnika o delovnem času osebja, ki je za usluž bence izredno važen. Zavlekla so se celo ona mala napredovanja, za katera je bila dana možnost v proračunu za več mesecev v občutno škodo upravičencev. Mimo teh neprilik, ki niso dopuščale, da bi uprava sekcije pokazala ob zaključku leta članstvu sadove svojega dela, je bila uprava pred težko alternativo, da ali dopusti, da se članstvo spelje pod skrbstvo strankarsko političnih klubov ali da se bori za njegovo politično svobodo in za strankarsko neodvisnost stanovske organizacije. Uprava sekcije se je, zavedajoč se, da leži trajnost organizacije v njeni neodvisnosti in poznavajoč želje ogromne večine članstva, odločila za drugo pot. S tem je pokazala, da se v polni meri zaveda svoje dolžnosti. Kljub vsem težkočam pa je uprava marljivo delala. Pomagala je pri ustanovitvi pevskega odseka in odseka tehničnih uradnikov ter spravila sekcijo številčno na tako visoko stopnjo, kakor še ni bila. Intervenirala je večkrat v personalnih zadevah članov in vobče ni opustila nobene pri like, če je kazalo, da bi mogla storiti kaj koristnega za članstvo. Tajniško poročilo je podal viš. kontrolor g. Ferdo Na drag. Število članstva v zadnjih letih stalno narašča in je doseglo letos višek 672 članov. V ljubljanski direkciji je 799 uslužbencev, ki opravljajo uradniške posle, od teh je včlanjenih 84%. Odstotek včlanjenih uradnikov pa je večji, ker je med nevčlanjenimi tovariši največ dnevni- je zborovalo Združenja uradnikov telegrafske stroke carjev, služiteljev in zvaničnikov z uradniško kvalifikacijo. Pomožni organi sekcije so Ženski odsek, odsek tehničnega uradni-štva, odseka ambulančnih uradnikov v Mariboru in v Ljubljani ter pevski odsek. Pevskemu odseku načeluje g. Podreberšek, pevovodja pa je g. Aplenc. Kljub temu, da je skoro polovica pevcev zaposlena v nočni službi, je bila udeležba pri vajah vedno povoljna in je pevski zbor že dva meseca po ustanovitvi nastopil na družabnem večeru ter žel splošno priznanje. Čitalnica je bila bolje obiskana, kakor pa v prejšnjem letu. Tajniško poročilo dalje poudarja, da je osebje preobremenjeno v službi in zagrenjeno, ker je zapostavljano napram ostalim državnim uslužbencem materialno, glede dopustov in napredovanj. Splošno pomanjkanje osebja v naši direkciji je še posebno neznosno zaradi napačne razdelitve osebja po direkcijah v zadnjih, letih. Neupoštevanje potreb ljubljanske direkcije je bilo zlasti vidno lani, ko je naraslo Število osebja samo za 8, dočim je bilo s proračunom za 1. 1938-39 kreiranih za vso državo več sto novih službenih mest. Lani je napredovalo pri naši direkciji samo 31 uradnikov. Letos 1. januarja je imelo izmed 750 uradnikov naše direkcije 467 pravico do napredovanja. Vsa mizerija stanu se zrcali v podatkih o dopustih in bolezenskih dopustih. Uradnikom je lani pripadalo 20.770 dni dopusta, izkoriščenih skupaj le 10.587 dni. 170 uradnikov dopusta sploh ni dobilo. Gmotni položaj p. t. t. osebja se je lam zopet poslabšal, ker cene življenjskim potrebščinam stalno narašča, jo. Zadolžitev osebja ograža že eksistenco družin. Združenje ima tri okrevališča. V okrevališče Kaštel Lukšič zahajajo zlasti radi Slovenci, ki so se pa sedaj usmerili tudi na Pohorje, kjer je bilo odprto okrevališče lani. Ker bo v tekoči sezoni otvor-jen tudi dom v Vrnjački banji, bodo imeli člani na razpolago troje okrevališč, kar zadostuje. Sledila so poročila uprav pododborov, nakar je bil sprejet tudi proračun sekcije za leto 1939-40 Sklenjena je bila tudi ustanovitev socialnega fonda, ki naj bi v prvi vrsti pomagal" članom v primeri oškodovanja v službi, nakar so bili sproženi še nekateri samostojni predlogi. Pri voli-tvi uprave sekcije je bila izvoljena v celoti stara uprava. 40% vajencev brez šolskega pouka Z občnega zbora nove Delavske zbornice, ki je njen predsednik Viktor Kozamernik Ljubljana, 17. aprila V soboto in včeraj je bil občni zbor nove Delavske zbornice. Za predsednika je bil v soboto izvoljen Viktor Kozamernik, za tajnika pa včeraj Andrej Hifner, diplomirani pravnik. Na včerajšnjem zborovanju je bilo sprejetih več samostojnih predlogov. Navajamo posebno zanimiv samostojni predlog tajnika Zveze strojnikov in kurjačev za Slovenijo P. Škerlja, ki zastopa kot delegat Delavske zbornice nepolitično strokovno organizacijo. Predlagatelj je dejal, da bi morala Delavska zbornica posvečati posebno pozornost vajenskemu strokovnemu nadaljevalnemu šolstvu, saj živimo v dobi velikega tehničnega napredka v vseh strokah gospodarstva. Naša industrija in obrt potrebujeta dobro izvežbano, kvalificirano delavstvo, da bosta lahko konkurirali s svojimi izdelki inozemskemu blagu. Opažamo pa, da nam marsikje primanjkuje kvalificirano delavstvo. Strokovno izobraževati bi morali začeti že obrtni in trgovski naraščaj, ustanavljati pa bi morali tudi šole za pomočnike in mojstre, kakršne imajo v drugih državah. Nikakor pa bi ne smeli pustiti brez pouka vajencev med njihovo učno dobo. kakor se dogaja pogosto zdaj. Številke nam dokazujejo, da je v dravski banovini 40° o vajencev in vajenk brez šolskega pouka. Zapo-lenih je 11.840 vajencev in 2.946 vajenk v vsej banovini. Posebno značilno je, da v srezu Maribor levi breg ne hodi letos noben vajenec v šolo, v lendavskem okraju je 67°/o vajencev brez šolskega pouka, v ptujskem celo 85"/o, v okraju Šmarje pri Jelšah 76n/o, v gornjegrajskem 65° o, v okraju Maribor desni breg 62°/o, v konjiškem 67°/o, v mur-skosoboškem 65%, v kočevskem 500/o, v ljutomerskem 57°/o, v novomeškem 63?/o in še v sedmih drugih okrajih nad 40°'o vajencev. V tem šolskem letu imamo splošnih strokovnih nadaljevalnih šol 37 s 157 razredi, 3547 vajenci, 1046 vajenkami in 372 učitelji. Specialnih strokovnih nadaljevalnih šol je 8 s 57 razredi, 935 vajenci, 337 vajenkami in 99 učitelji. Gremijalnih trgovskih nadaljevalnih šol je 10 z 29 razredi, 397 vajenci, 292 vajenkami in 62 učitelji. Občasnih strokovnih tečajev je 25: z 22 splošnimi in 9 strokovnimi oddelki ter 831 učenci in 81 učitelji. Vseh šol je 80 z 274 razredi 5571 vajenci in 1814 vajenkami ter 614 učitelji. Letos so bile prvič ustanovljene šole. odnosno občasni strokovni tečaii v naslednjih krajih: v Horjulu. Mežici. Mozirju in Rakeku skupno s 137 učenci. Predlagatelj je še navedel 28 krajev, kjer so bile Drejšnje čase vajenske šole, a jih zdaj ni. Končno je predlagal, da je treba pozvati vso javnost, ki naj prispeva skupno z industriiskimi in drugimi pcd^eMi milijon din za izpopolnitev našega strokovnega nadaljevalnega šolstva. Pretresljiva ljubavna tragedija Delavec J*že Vedenik iz šelč ustrelil svojo zaročenko in sebe Celje, 17. aprila V šeščah pri št. Pavlu pri Preboldu sc Arena krvi in ljubeznJ* Kino Šiška: Pustolovščino Marca Pola Pedagoško društvo: predavanje dr. Vla-dimirja Schmidta »Sodelovanje šole in poklicne svetovalnicev. ob IS. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tyr«eva cesta 43, Trn-koezv ded., Mestni trg 4, Ustar, Sclenbur-gova ulica 7. Naše gledališče d r a m a Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 17. aprila: zaprto Torek, 18. aprila: zaprto Sreda, 19. aprila: z.vi mrtvec. Red Sreda Četrtek. 20. aprila: Kaj je iUiui> >T Red B Petek. 21. aprila: ob 15. un: Hlapei. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 11 din navzdol Sobota, 22. aprila: Potovanje v Benetke. Red A * Prihodnja dijaška predstava v drami bo v petek, dne 21. t. m. popoldne. Vprizorili bodo Cankarjeve Hlapce . Cene od 11 vi 11 navzdol. opera ZaCetek ob 20 uri Ponedeljek, 17. aprila: zaprto Torek. 18. aprila: štirje probijani Red A Sreda, 19. aprila: Aida. Gostovanje Zinke Kunc-Milanove. Izven četrtek. 20. aprila: Werther. Red četrtek Petek, 21. aprila: zaprto Sobota, 22. aprila: Falataf. Premiera. Pre-mierski abonma Zlnka Kimc-Milanov. Pred svojim odhodom v London, kjer bo sodelovala M željo in pod vodstvom slavnega Toscani-nija na velikem glasbenem festivalu in pela sopran-solo v Beethovnovi Missa Solemnis, bo gostovala v Ljubljani v sredo, dne 19. t. m. Kunčeva je ena izmed tistih redkih pevk-umetnic, ki je gostovala že na vseh najznamenitejših odrih. Njeno zadnje gostovanje v Metropolitan operi v Ne\v Yorku ji je prineslo nenavaden uspeh in močno povzdignilo njeno veljavo. Tako s strani kritikov kakor tudi občinstva je bila deležna celih slavospevov. Največ uspeha je dosegla ravno v »Aidi« in v tej vdogi bo nastopila v sredo zvečer tudi v naši operi. Zato opozarjamo na njeno gostovanje in vabimo k obisku. Prosimo, da si občinstvo kupi vstopnice že v predprodaji tekom današnjega in jutrišnjega dne. Cene od 65.— din navzdol. Predstava bo izven abonmaja. Verdi: Falstaf. Verdijevo poslednje delo Falstafv kaže močan vpliv, ki ga je imel nemški mojster Wagner na skladatelja Ver dija. Sicer je tudi 3>Fal3taf« ves prepleten z neizčrpnimi in izredno lepimi melodijami slavnega svojega mojstra, vendar pa se celo delo nagiba bolj k notranji dramatičnosti in deloma tudi k moderni glasbi. Premiera bo v soboto, dne 22. t. m. pod vod-svom ravnatelja M. Poliča. ŠAH Turnir v Zagrebu 13. kolo mojstrskega turnirja je še bolj povečalo negotovost glede končnega izida. Broder in Schreiber sta igrala Griinfeldo-vo obrambo damskega gambita. Crni je že v začetku žrtvoval kmeta in spravil Brd-derja v slabši položaj. Schreiber je beležil celo točko. V sicilijanki med Tom o vi čem in Kalabarjem je slednji zaradi napačne kombinacije zgubil figuro in se je vdal. Filipčič je imel v ortodoksnem damskem gambitu z dr. Vidmarjem dolgo časa enako igro. V končnici ni bil kos velemoj-strovi igli. in je kapituliral. Izredno napeta je bila indijska igra med Lešnikom in Vidmarjem ml. Vidmar je nasprotnika kmalu nadigral in zmagal. Kostić jo s Preinfalkom igral kraljevi gambit. Igra je bila prekinjena v trdnjavski končnici v izenačenem položaju. Prekinila sta tudi Rožic in Pire. V sicilijanki se je Rožič dobro branil. V prekinjeni poziciji ima Pire malenkostno prednost. Petek in Vu-ković sta igrala indijsko obrambo damskega gambita. Partija je bila prekinjena v izenačenem položaju. Avirovič je brez boja dobil proti Kur Lani ju. Stanje po 13. kolu: Kostić 8 (2), dr. Vidmar, Vukovič 8 (1), Schreiber 8, Prein-falk 7 in pol (2), Pire in Tomović 7 in pol (1), Vidmar ml. 7 in pol, Avirovič 7, Broder 6 in pol. Lešnik 6 (2), Filipčič 5, Furlani 4, Petek 3 (3), Kalabar 2 in pol, Rožia 1 (1). V 14. kolu sta Pire in Broder po izmenjavi figur remizirala. Petek je po kontu-macu dobil nasproti Furlaniju. Lešnik je nadigral Rožica in gladko zmagal. Pretn-falk je zaradi hude napake zgubil nasproti Tomoviču. Ostale partije so bile prekinjene. Dr. Vidmar ima v končnici nasproti Košticu dobre nade na zmago, enako Vidmar ml. V igri s Kalabarjem. Izida srečanj Vukovič—Filipčič in Avirovič— Schreiber sta nejasna. Danes je prosti dan in bodo odigrali prekinjene partije, jutri pa bo zadnje kolo. Vloge pri hranilnicah naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar (zadnji mesec, za katerega so podatki že zbrani), so vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v tem mesecu narasle za 11 milijonov din na 1150 milijonov din. Vloge na knjižice so narasle za 8 milijonov na 670.7 milijonov din, v tekočem računu pa za 3 milijone na 479.3 milijona din. — Povečanje vlog na knjižice izkazuje 13 hranilnic, v tekočem računu 9, skupne vloge pa bo narasle pri 13 hranilnicah. Pakor januar izkazuje tudi februar lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri hran^ni^fti*. ______ BNEVNE VESTI |Prri poljski velefilm 99 .b IG 1321h »H ljr n H Hero}*tvo poljskega naroda I " <1 za svobodo svoje domovine VSA UFBUANA NAJ SI DANES OGLEDA PREKRASNI, V NARAVNIH BARVAH IZDELANI GIGANTSKI VELEFTLM Indija se buni! Ogorčene borbe indijskih vstasev, domačih plemen z angledkimi kolonijalnim! četami. Film je napetejši in zanimivejši od >Poročnika Indijske brigade« ALARM PO ROMANU A. E. W. MASSONA »VELIKI BOBEN« Predstave ob 16.. 19. in 21. url kino union — Telefon 3*31 IVEST ČLOVEŠTVA kino sloga, tei. 37-3* w ***** ▼ — m. v m-b. Samo še danes ob 16 19 in 21. uri življenjska drama slavnega francoskega književnika Emila Zole, neizprosnega orca za pravico v znanem Drevfusovem procesu. — Jutri: Conrad Veidt in Annabella v filmu intrig, spletk in borb »KDECI PLAŠČ« — JngoslON enski zastopniki za »vetov-no razstavo v N'e\v Yorku. V zadnjih dneh marca so dospelj s parnikom Queen Mary v New York gg. Ernest \Veissman, Sveta Popović in Janko Hranilović kot oficieini zastopniki Jugoslavije na newyorški svetovni razstavi. Ernest VVeissman je kot arhitekt nadzirai po naročilu jugosioven-ske vlade gradnjo našega paviljona. Janko Hranilović, vodja Capitol hotela in restavracije v Zagrebu, bo vodil na razstavi jugoslovensko restavracijo. Pozneje pride še pevski zbor Ciril-Metodove cerkve v Zagrebu. Sveta Popović s soprogo bo zastopal jugoslovensko-ameriško eksportno družbo s sedežem v Beogradu. Načeloval bo trgovinskemu oddelku v jugosloven-skem paviljonu in bo njegov namen seznaniti ameriško javnost z našimi izdelki. Naš paviljon bo odprt 30. aprila, istega dne kot svetovna razstava. Navzoč bo, kakor poročajo, tudi g. dr. Fotič, naš poslanik v VVashingtonu. — Bolgarski študentje na Oplencn. Včeraj dopoldne se je odpeljalo z avtobusi iz Beograda na Oplenac 50 bolgarskih študentov teologije z dekanom bogoslovske fakultete dr. Štefanom Stankovim in z 8 profesorji. Spremljala jih je skupina beograjskih bogoslovcev. Bolgarski bogoslov-ci so se na Oplencu poklonili manom blagopokojnega kralja Aleksandra I. in položili na njegov grob lep šopek rdečih nagelj čkov. — Napredek naše trgovske mornarice. Naša trgovska mornarica je štela v začetku lanskega leta 117 edinic, njena bru-to-tonaža je znašala 379.942 ton, nosilnost pa 577.915 ton. V 20 letih se je naša mornarica pot rojila. — Otvoritev zračnega prometa. Včeraj je bil otvorjen redni zračni promet na mednarodni zračni progi Bukarešta—Milan. Letala na tej progi se ustavljajo v Zagrebu, Beogradu in Benetkah. — Zobozdravniki-dentisti se organizirajo. Včeraj je bil v Beogradu prvi občni zbor zobozdravnikov, dentistov in dentist ov-tehnikov. Istočasno so zborovali zobozdravniki m dentisti tudi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, ki pošljejo iz odborov svojih organizacij po dva delegata v zobozdravniško zbornico s sedežem v Beogradu. LAIIKO JE GOSPODINJITI z dobro kavo in izbornim špecerijskim blagom od M O T OH A, LJUBLJANA — Ameriški slovenski trojčki v radiu. V chicaški radio-postaji WHIP (1480 k. c.) so v soboto 25. marca popoldne napili s svojimi kitarami slovenski trojčki, sinovi Josipa in Marije Plut, iz Pullmana. Program so izvajali pod okriljem ameriškega studia Mori are h of Music, pri katerem se ti dečki učijo instrumentov, in sicer Josef in Viljem na havajsko kitaro, Herman pa na špansko kitaro. — Razpisana služba. Pri sreskem načel-stvu v Novem mestu se razpisuje mesto zvaničnika od 3. skupine oziroma zvanič-nika-unevničarja nadlogarja po banovin-skem proračunu. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi najkasneje do 10. maja. — Jugn-«iovenska soba v katedrali znanosti na univerzi v Pittsburghu. V petek, 31. marca, je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev jugoslovenske sobe v katedrali znanosti v Pittsburghu, ki je okrašena a slikami naših slavnih mož: škofa Strossmayerja, velikega rodoljuba in pesnika Njo guša. nadalje Vuka Stepanovića Karadžića, velikega zvezdoznanca Boško-vića, našega Franceta Prešerna in slovitega matematika barona Vege, poleg drugih. Portrete Njeguša in Karadžića je poklonil blagopok, Mihajlo Pupin, S t ros s-majerja m Boškoviča kipar Ivan Meštro-vić, dočim je slike Prešerna in Vege poslal posebni odbor kulturnih predstavnikov mesta Ljubljane, kateremu na čelu je bil škof dr. Gregorij Rozman. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, toplo in vetrovno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu, Sarajevu in Splitu 23, v Ljubljani 22, v Mariboru 21.4, v Zagrebu, Kumboru in Dubrovniku 21, na Rabu 19, na Visu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala 7.4. — Iz vlaka je padel. Delavec Janez O. se je včeraj popoldne odpeljal z vlakom proti Zalogu, ne da bi kupil vozni listek. V vlaku pa se je prestrašil prihoda sprevodnika. Janez je skočil k vratom vagona in se pognal iz drvečega vlaka. Obležal je ves potolčen po glavi in po životu ter si zlomil tudi levo nogo. Ponesrečenega fanta so prepeljali v bolnico. — Fant.Je so ga pretepli. Pred hižo posestnika Franceta Bide v Bukovici pri Vodicah so se v soboto zvečer zbrali fantje, ki so tam nekaj časa prepevali, nato pa pričeli vriskati in razgrajati. Zaradi trušča se je Bida zbudil in prišel na prag fante mirit. Ti so pa pričeli obmetavati hišo s kamenjem, nakar so se lotili tudi samega Bide ter ga tako pretepli, da je moral v bolnico. SoUoltl Posedajte in podpirajte Sokolski kino v Šiški! — I\mesrečena kolesarka. Snoči so iz kamniškega okraja prepeljali nezavestno v bolnico sobarico Leopoldino Birk. Bir-kova, ki je zaposlena nekje v Ljubljani, se je popoldne odpeljala s kolesom v Moravče, kjer je doma. Blizu Domžal pa ji je pripeljal nasproti osebni avto, ki jo je podrl. Nesrečnica je obležala nezavestna. Avtomobilist je nezavestno Birkovo takoj naložil in jo odpeljal v Ljubljano na kirur-gični oddelek, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe in počeno lobanjo, j Njeno stanje je kritično. — Ziv zgorel. V vasi Gundinci blizu Vmkovcev se je pripetila v petek težka nesreča. 741etni Stepan Varžič je v neposredni bližini staje zakuril, čeprav ga je vnukinja svarila, da je to nevarno. Zapihal je veter in vrgel žerjavico na slamnato streho. Staja, v kateri je bilo 8 glav goveje živine, je bila hipoma v plamenih. Varžič je hitel reševat živino. Ko je skočil v stajo, da bi rešil še zadnji dve ži-vinčeti, so se porušile nanj goreče grede in ga pokopale pod seboj. Preden so prihiteli kmetje je staja pogorela do tal. Na pogorišču so našli vse zoglenelo Varžiče-vo truplo. — Dolga pot z gumijastim čolnom. S posebnim gumijastim žoJpsjM so ffCHveli I. iz Berlina v Šibenik trije nemški turisti. Z vlakom so se pripeljali do Knina, potem so se pa spustili po reki Krki in prispeli srečno v Šibenik. — 150 kilometrov na uro s motociklom voziti ni danes več rekord temveč je to na dobri avtomobilski cesti le se maksimalna brzina navadnega serijskega športnega motorja. Da si bo mogla ta moderna, tehnično dovršena prevozna sredstva no bližje ogledati tudi širša javnost, priredi Motoklub Ilirija v Ljubljani svoj I. Moto-Salon, kjer bodo razstavljeni motocikli vseh tipov, ku-batur in raznih znamk. Poleg motorjev bodo tu tudi druge razne zanimivosti zvezane z motociklizmom, kar bo za ljubitelje mo-tosporta še posebno presenečenje. Moto-salon je bil otvorjen v soboto, 15. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. 226-n — Dve tri tonski tehtnici v dobrem stanju sta poceni naprodaj na Mestni pristavi v Ljubljani. 231-n Iz Ljubi!ane —lj Promet na Starem trgu Se ne bo zaprt v ponedeljek 17. t. m., kakor smo pisali, temveč je mestno poglavarstvo upoštevalo želje stanovalcev strmega dela Flo-rijanske ulice, Starega in Mestnega trga ter zato prično z obnavljanjem tramvajske proge šele prihodnji ponedeljek 24. aprila. Predvsem stanovalci hiš pod Gradom naj si torej vse potrebščine priskrbe še ta teden, ker med tramvajskimi deli in tlakovanjem ne bo mogoče z vozom do hiš. —lj Skladatelj Maks Pirnik, ki vodi mladinski zbor meščanske šole na Rakeku je sprejel na koncertni spored, ki nosi naslov 3>Slovenska mladinska pesem c dela naslednjih skladateljev Adamiča, Bravničarja, Cvetka. Dolinarja, Osterca, Premrla, ši-vica, Savina in Tomca. Poleg tega je sprejel na spored tudi dvoje lastnih skladb. Po večini so ta dela pisana za a capella zbor, nekaj pa tudi s spremijevanjem klavirja. Klavirsko spremljevanje bo oskrbel prof. Pavel šivic. Koncert bo v ponedeljek 24. t. m. v veliki Filharmonični dvorani in so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene od 20 din navzdol. —lj Uprava Združenja četnlkov naznanja vsemu članstvu dravske banovine, da se morajo do 21. t. m. izpolniti nove prijavnice. Kdor tega ne stori, bo črtan iz Združenja. Uradne ure so do 21. t. m. vsak dan od 16. do 18. ure v Nunski ulici 3. —lj Velik uspeh »Mežnarjeve Lizike« na Viču. Kljub krasnemu pomladanskemu vremenu je snoči občinstvo spet skoro do kraja napolnilo sokolsko dvorano. Sokolski oder je z velikim uspehom ponovil nadvse zabavno opereto >Mežnarjevo Liziko« v režiji br. Ambroža. Vse vloge so bile prav dobro pripravljene, nekatere celo odlično, kar velja posebno za Mežnar-ja br. Budja, ki se je za ta svoj nastop temeljito pripravil. Ljubka je bila spet Lizika s. Skarzove imenitno so zabavali občinstvo dvojici Cilka, s Thalerjeva in gostilničar, br. Kemperle, prof. Šolar, br. Demšarja in njegova žena Irma, s. Bufo-linove, dalje bratje Galič, R. Marinčič, zdravnik dr. Svit, br. štularja in drugi. Odlično se je postavil zbor fantov in deklet, pod taktirko br. Grdine, ki se je tudi to pot izkazal za prav dobrega dirigenta. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in zadovoljno in je prirejalo nastopajočim ovacije pri odprti sceni. Razsvetljava in scenerija sta bili dobri, odmori kratki. Sokol, odru iskreno čestitamo k lepemu uspehu. V soboto 22. ob 20. in v nedeljo 23. ob 16. pa bo gostoval sokol, oder v Kamniku z izvrstno komedijo »Dobri vojak Švejk« v režiji br. Bronija Battelina, —lj Zadruga »Napredni tisk« (r. z. z o. z.) v Ljubljani bo imela svoj občni zbor v ponedeljek dne 1. maja t. 1. ob 16. uri v klubski sobi kavarne »Zvezde«. —lj Pedagoško društvo v Ljubljani priredi danes ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi redno predavanje. Predaval bo naš priznani strokovnjak v psihotehniki g. dr. Vladimir Schmidt o temi »Sodelovanje šole in poklicne posvetovalnice^. Vse, ki se zanimajo za zanimiv in nadvse aktualen problem vabimo. Vstopnine ni. —lj Slovo di vizionar ja Lukiča. Častniki ljubljanske garnizije priredijo 17. t. m. ob 22. uri v dvorani »Zvezde« družabni večer v čast in slovo dosedanjemu poveljniku divizije generalu g. Lukiću Djordju, o čemer se obveščajo vsi prijatelji in spoštovalci generala g. Lukiča. —lj Pod okriljem PrirodoMovnega društva bo predaval jutri v mineraloški predavalnici univerze g. ing. France Avčin o temi: »Radij in njegova uporaba«. Začetek ob 18.15. —lj Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. 230-n Iz C#»1N —c Celj»K| oKtet priredi d revi ob 20. v mali dvorani Celjskega doma vokalni koncert pod geslom »Slovanska pesem«. Na sporedu je 20 slovanskih pesmi. Kot solistka bo sodelovala ga. Marjan ca Kalano, va. Udeležite se koncerta v čim večjem številu! —c Na IjudsKern vseučilišču bo drevi ob 20. zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo docent dr. Cholevva ,šef bano-vinsikega instituta za raziskovanje rako, o temi »Borba proti rakastim obolenjem . Zanimivo predavanje bodo spremljale ski-optične slike. —c Nemško šolsko vojaško letalo, ki je zasilno pristalo v petek p:oti večeru na Rakuschevem travniku ob Dečkovi cesti, se je dvignilo v nedeljo ob 10. dopoLre in odplulo nazaj v Celovec. Naš dopisnik je izročil pilotu Vašniku sobotno številko :: Slovenskega Naroda«, ker je pilot iel-1 pokazati to poročilo v Celovcu. Zelo je pohvalil ustrežljivcst naših oblastev. —o Smrt dveh uglednih šolnikov . v nedeljo zjutraj je umrl na Mikiavškem hribu v Celju v starosti 78 let učitelj v p. in posestnik g. Miloš Levstik, oče pisatelja g. Vladimirja Levstika ter meščanskošol-skih učiteljic gdč. Vere Levstikove v Celju in Jelice Levstikove v Mariboru. Pokojni je dolgo vrsto let služboval na okoliški ljudski šoli v Celju. Bil je kot odličen sadjarski strokovnjak daleč naokrog znan in se je več let udejstvoval kot sadjarski učitelj. V nedeljo zvečer pa je v Aškerčevi ulici št 3 v starosti 66 let podlegel srčni kapi šolski upravitelj v p. g. Ivan Burdian. Pckojni je bil odločno na. cionslen mož in kremenit mača j. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Pokojnima bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno soža-lje! —c Grozna smrt p°d kolesi vlaka. V soboto ob 20.45 je skočila 211etna služkinja Ivanka Friskovčeva iz Bevč pri Velenju blizu okoliške šole v Oelju pod savinjski osebni vlak. Kolesa so ji odrezala glavo in desno roko. Truplo so našli šele v nedeljo zjutraj. Friskovčeva je imela pri sebi listek s sporočilom, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na bolniško pokopališče. —c Vlom v trgovino. V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci vlomili v trgovino Marije Posnikove v Gaberju in odnesli za 6.000 din manufakturnega blaga. —c CSK : SK Celje. Na Glaziji je bila odigrana v nedeljo popoldne druga, izločilna finalna tekma med Čakovečkim SK in SK Celjem. Gostje so zmagali tesno, toda zasluženo. Ker so zmagali tudi v pivi tekmi, izpade Celje iz nadaljnjega tekmovanja. Tekma je bila tipično prvenstvena. Gostje so nudili tehnično boljšo igro nego Celjani. Celjski napad je bil vse pre. malo povezan in odločen. Obe moštvi sta forsirali visoko igro. Celjani so se začeli po odmoru posluževati zelo ostre igre in prešli v lahno premoč, ki je pa niso znali izrabiti. Prvi gol za čSK je zabil Vugrinič v 23. niinuti prvega polčasa. V 31. minuti je vratar Celja po nesreči porinil žogo v lastno mrežo, v 44. minuti prvega polčasa pa je Dobrajc iz neposredne bližine znižal na 2:1. V drugem polčasu sta se obe moštvi zaman trudili, da bi izpremenili rezultat. Sodil je g. Mac-corati preveč ležerno in ni znal preprečiti ostre igre. V predtekmi je mladina Celja premagala mladino Olimpa s 3:1 (1:1). V drugorazredni prvenstveni tekmi je moštvo Štor premagalo enajstorico Laškega s 4:2 (0:1), mladina Jugoslavije pa je v prvenstveni tekmi premagala mladino Olimpa s 3:2 (2:1). —c Kolesarska dir^a. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil v nedeljo otvoritveno dirko na 30 km dolgi pregi Celje—Šoštanj. Prvi je bil Jože Plan i n-šek v času 1:3.19, drugi Karel Stante z 1:3.22. tretji špajzar, četrti Jerneje, peti Grum. —c Največji Koncert zadnjih let v Celju bo gotovo koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v soboto 22. tm. cb 20. v Unionu. Na sporedu so pesmi :z dobe našega narodnega preporoda. Prepričani smo, da bo celjska javnost znala preceniti kulturni pomen tega dogodka in bo napolnila dvorano do zadnjega mesta. Preskrbite si vstopnice in programe že v predpredaji! —c V celjski bolnici sta umrla 371etni trgovski pomočnik Jože Stanič iz Celja in 751etni dninar Janez Pepernak iz Višnje vasi pri Vojniku. Novice iz Kamnika Kamnik, 16. aprila V torek popoldne je Kamničane preplašila sirena, ki je oznanjala požar in pozivala gasilce na pomoč. Pa ni bilo hujšega: gorela je le gmajna oziroma gozd v Rebri nad Mekinjami in hiše niso bile v nevarnosti. Nenavadno suho in kar poletno vreme je pripomoglo, da se je o-genj naglo širil, vendar pa je bil ob požrtvovalnosti gasečih kmalu omejen. Uničena je bila gozdna kultura na površini okro slabotnim osebam Male oglase zrn »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. /.A VSAKO 4>K t zl.NO N AJLtl *A ui*l..*CII..-% 1 osebno moške obleke, trene Koti. kiasno perilo itd si nabavite najboljše m najceneje pn t « H s H - K. iuM}ana Sv Petrh jesta 14 KOI.AKSKA DELAVNICA z vsem inventarjem, se ugodno odda - Naslov Holler Ivan kolar, Marenberg. 12S^ MESAR IN KLOBASkAK trgov ec Živine z vsemi obrtnim: pravicami m z nekaj kapitaiu želi pristopiti kot družabaik k začetniku ali začetnici, ki bi imel veselje do te obrti in nim^ svojih obrtnih pravic. Pismene ponudbe. Franjo Kokalj. Meritor Meljska c. 68. 1292 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din KRASNO STANOVANJE 4 sob s pritiklinami se odda v šmarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Prmerno za upokojenca. Po« audbe pod sšmarca« na upravo tega lista, 1247 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebei Maimanišl znesek P Dir KROJAŠKI POMOČNIK vajen mešanega dela. želi pre-meniti mesto v večji kraj Gorenjske ali štajerske. Naslov: Klavžar Franc, poštno ležeče, Raka pri Krškem. 1294 KOI.ARSKI. KOVAŠKI, SEDLARSKI POMOČNIK mlad, še pred vojaščino, z Dolenjske ali Štajerske, dobi službo. J. Zupančič, Ribnica na Dolenjskem. 1302 KNJIGOVODJA absolutno zanesljiv, sprejme mesto. Ponudbe pod »Prvovrstna in zaupna sila«. 1306 *PR0DAM Beseda 50 par. davek posebei M« Ima niši znesek P Din NAJBOLJŠI nUIOVSLJSK! r c m o r ^w o rez prahu KOKS. ^1 HA DKVA 1. POGAČNIK BohonCeva 5 — lelefoo 20-5b 24. L. PRODA SE KRČMA zelo poceni v centru Zagreba. Vprašati v gostilni, Zaloška 18, Ljubljana. 1311 JODKKaO KVALITETNO 1'OIIISTVO Kuhinje, spalnice, jedilnice In nugo £ajamčeno po konku-■ cnčnlb cenah Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les. že od Din 1 500 — Sprejemajo se n.iročila po lastnih in danih načrtih »Oprava«. Celovška c. 50. 6. T. 35 POZOR! Zadnje lepe breskve, marelice, žlahtna jabolka prodam po 4 din. Potonke, dalije, sadike, solate itd. poceni. Zg. 6iška, Pod hribom 40. 1309 OREHOVA JEDRCA zdrava, 1 kg din 22 franko Karlovac pošilja po povzetju M. Delač, Karlovac 1305 GOZD posestnika Zupančiča v Sp. Vrtači (pošta Kolovrat pri Zagorju), prodani. Lepa bukovina za žago ali prage, nad 2000 m3 mehkega lesa in več tisoč kub. m drv. Odvoz lesa ugoden, železniška postaja Zagorje. Informacije daje dr. Marušič Drago, Ljubljana. Miklošičeva cesta, ali pri g. Francu Draš-lerju v Borovnici. 1304 ■ OI ■ OfOI TRGOVINA SUHOMESNATE ROBE delikatese, v najprometnejšem mestu Zagreba, za mlade in sposobne ljudi velika bodočnost. Donos čistih tri tisoč din mesečno, zelo nizka najemnina, zelo ugodno naprodaj. Central, Zagreb, Bregovita 7. 1304 ZDICDBCZDICDSICDBCDBC: Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 narodna Tiskarna I D OBDANA I KNAHJEHA S aVRŠVJh VSB VRSTB BSBBfSJ oft RPROSTR § JI BAJPINBJŠM HMO&H/1HJA JMOBiLIJA" ima naprodaj vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki se resno prodaja, in ima organizacijo za upravo posesti, dolgoletno poslovanje, prvovrstne reference. 1,800.000.— GOTOVINE f ln 600.000 hipoteke, donos 366.000, nova palaAaj v strogem centru, z lokali in velikimi skladišta, ter modernimi stanovanji in luksuznim kom-fortom, parna kurjava s toplo tekočo vodo Itd. Stavbišče in zidanje te palače je stalo preko1 1,000.000 več od cene. za katero J« Bdaj ta objekt naprodaj. 1,600.000.— GOTOVINE ln 1.050.000 hipoteke, donos 290.000. Najbolj luksuzna palača, ki je naprodaj, a lahko dokažemo, da nI v prestolnici od 30 000 hi« niti 20 tako luksuzno in sodobno zidanih ko ta. Palača stoji na najstrožjem centru in stanovanja odgovarjajo najbolj profinjenim zahtevam odličnih in razvajenih stanovalcev. To Je najboljša, •prilika za varno in rentabilno investicijo glavnice. 1,300.000.— GOTOVINE ln ,450.000 hipoteke, donos 200.000, nova palača v strogem centru z lokali ln sodobnimi stanovanji. Osebni in dva tovorna lifta, etažna kur., Java, pločice, marmor, vzidane kadi Itd. To J** edini objekt, ki se proda izpod 2.000.000 a da4 J« ▼ centru in ima osebni lift in 5 nadala opi J. STAVBIŠČE — PRILOŽNOST Stavbišče blizu borze preko 400 kv. metrov, popolnoma pravilno s preko 20 m pročelja prodaj nujno za vse 550.000. Stavblača t krajih prestolnice v največji Izberi. »IMOMLIJA«, Knez Mihajlovm IV, telefon «6-167 ta 28-260 — Jubilejno zborovanje naših inženjerjev Organizacija jugoslovenskili __nomnlh društev — Ljubljana, 17. aprila 2c 20 let obstoju organizacija slovenskih inženjerjev in arhitektov kot sekcija Udruženja ju««ocilovens(kih inženjerjev in arhitektov v Ljubljani. V soboto je upravni odbor sekcije, ki mu je predsednik zaslužni kulturni delavec in odličen strokovnjak g. inž. Ladislav Bevc. na 20. letnem občnem zboru položil račune o uspešnem delu v preteklem poslovnem letu. in arhitektov se bo proosno vala v zvezo avto-Izredno uspešno delovanje ljubljanske sekcije Predsednik inž. Ladislav Bevc je oertal razvoj organizacije od ustanovitve. Sekcija obhaja 20-letni jubilej, odkar sc je kot sekcija pridružila državni organizaciji. Ustanovitelje je vodila zavest o neločljivi skupnosti j unosio venske zemlje in Jugoslo-venov. Jubilej sovpada z državnim jubilejem, ki ec ga naš krog. je poudaril predsednik, spominja ob -današnji priliki in prav v današnjih ra/merah z iskrenostjo, ki nc dopušča dvoma niti o naših neomajnih čustvih do dr/avne narodne skupnosti, niti o treznem spoznanju, da vidimo edino zadovoljitev našega ž j tja in bitja samo v okviru navše jucjo>-ovcn$ke državne in narodne neodvisnosti in popolne svobode. Kot pripadniki stanu, ki se uveljavlja v strokah, ki segajo ob oko v razvoj Gospodarstva, smatramo, da imamo realno legitimacijo za to. da naglasimo neodvisnost in popolno svobodo naše narodne države kot osnovo za srečo in blagostanje naroda. Po sklepu lanske glavne skupščine, ki je bila v Splitu, je bil osnovan odbor za spremembo društvene ustave. Odbor je svoje delo že skoraj končal. Predlogi odbora bodo prisili na dnevni red skupščine, ki bo 10. in 11. junija letos v Novem Sadu. Zhorovulee je pozdravil in jim želel \cs uspeh pri delu in/. Milko Pirkmajcr. predsednik Inženjerske komore. Tajnik sekcije inž. Jože Rus se jc v svojem poročilu dotaknil najvarnejših društven ;h dogtnikov. V okviru sekcije je delovalo 5 strokovnih klubov, in sicer Klub arhitektov. Klub e'cktroin/enjerjev. Klub inženjerjev kemije. Klub gradbenih -inženjerjev in Klub ::i/e:ijeriev in arhitektov pripravnikov. Pri sekeni pa obstoja Še Klub državnih inženjerjev in Klub železniških inženjerjev. ki pa v preteklem letu nista delovala. V Zve/i slovanskih n/enjerjev zastopa sekcijo častni predsednik inž. Janko Mačkovšc\n. Sektija ima 367 Članov, prirastek znaša 14 članov. Gradbena stroka ima 110 članov, arhitektura 3(1. elektrotehnika 59. strojna stroka 43, kemijska 63, šumarska 'i. kul-rurno-tehnična in kulturno.geodetska 12. rudarska 1Q, plavžarska 2. ladjedclska 2 ter kurilna in planika stroka I člana. Novi društveni prostori % Zvezdi so sekciji omogočili mnogo uspešnejše in bolj neovirano delovanje. Sekcija je priredila več predavanj in ekskurzij. G. tajnik je nato oertal potek 1°. redne glavne skupščine UJI A. ki je bila 27. novembra lani v Splitu. Upravni odbor sc je tudi v pretekli poslovni dobi trudil, da zaščiti domače in-ženjerje pred tujci. Sekcija je omogočila inž. Slavku Zajcu udeležbo na jubilejnem kongresu eeškoslovaškega elektrotehniškega združenja v Pragi in uedelžbo inž. Dragu Matanoviču udeležbo na svetovni konferenci o energiji na Dunaju. Kipar Lojze Dolinar je društvu podaril bronast kip kralja Aleksandra. O stanju blagajne je poročal inž. Slavko« Zajce, o delovanju društvene strokovne knjižnice inž. Milan Gjud, o gospodarskem odseku pa inž. Milan Khrun. Zanimiva so bila poročila predsednikov odsekov in klubov. Inž. Vladimir Gregorčiči je poročal o stanju nezaposlenosti med slovenskimi inženjerji. Stanje nezaposlenih se je pri vseh strokah znatno znižak. in sicer ob 50 do 100 odst. Število zasilno ali začasno zaposlenih se je znižalo za 50 odst.. in to posebno pri gradbeni stroki. Člani te stroke so dobili službe v državn:h ali zasebnih podjetjih večinoma izven področja ljubljanske sekcije. Gmotni položaj se je v splošnem precej /boljšal in naši ljudje so prevzeli mnoga mesta, ki so jih imeli doslej tujci, posebno v kemični stroki. Javna borza dela jc poslala 10 vabil glede mnenja o zaposlitvi ali podalj^nju dovoljenj za tuje »strokovnjake«. V vseh primerih ni bil dosežen uspeh, a ugotoviti je znatno zboljšanje glede zaposlitve v prid domačinov. Nezaposlenih je bilo predlanskim 17 in-ženejrjev. 16 pa jih je služilo kadrski rok, lani pa sta bila nezaposlena samo 2 mže-njerja, 17 jih je pa služilo kadrski rok. Zasilno ali začasno zaposlenih je bilo predlanskim 46 inženjerjev. lani pa samo 20. Za Klub arhitektov je poročal inž. arh. Alilan Sever. Arhitekti smatrajo, da javni natečaji za idejne skice dvigajo ravan kulture v arhitekturi in dajejo edino oni mlademu projektantu, da se uveljavi. Klub se bavi z mislijo, da bi izdajal arhitekturno revijo. Članov ima klub 49. Na ljubljanski fakulteti za arhitekturo je doslej absolvi-ralo 68 arhitektov. Za Klub elcktroinže-njerjev je poročal inž. Kihard Sever, za Klub inženjerjev kemije inž. Vladimir Gregorčič, za Klub gradbenih inženjerjev inž. Nace Perko. V bližnji bodočnosti bo klub priredil več ekskurzij. Prva naj bi bila v obrate K1D na Javorniku in na Jesenicah. Za Kluh pripravnikov je poročal predsednik inž. Stanko Murko, da je klub začel akcijo glede plač mladih inženjerjev. Plače v zasebnih službah so še ugodne (od 1800 din navzgor), plače zasilno zaposlenih inženjerjev so pa nezadostne (od 35 din dnevno navzgor). Z imenovanjem pripravnikov v državni službi sc je število zasilno zaposlenih tovarišev v zadnjem času zmanjšalo. V Komiteju tehničnega dela zastopa sekcijo inž. Prcmelč. Komite je izdelal kartoteke; elektrarn v dravski banovini ter si je naložil nalogo prirediti vrsto predavanj o pasivni obrambi proti zračnim napadom. Prvo tako predavanje bo jui* v torek 18. t. m. Predaval bo inž. Dimnik. Za podporni fond je poročal ta mik inž. Joža Male-rič. Fond ni dobil novih podpor, zato je mogel dajati posojila *n podpore od že prej nabranega denarja. Premoženja ima fond okoli 35.000 din. Za nadzorni odbor je poročal inž. Tavčar in predlagal razreš-nico vsem funkcionarjem. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta z odobravanjem. Med predlogi je bil najvažnejši predlog blagajnika inž. Zajca o ustanovitvi zadruge za zgradbo inženjerskega doma. Pripravljalni odbor bo izvedel vse potrebno za ustanovitev zadruge ob sode''ova:iju z Inženjersko komoro ter z odborom za zgradbo Tehničnega doma. Nov; proračun izkazuje po pcn>čilu inž. Zajca okrog 94 tisoč izdatkov m dohodkov. Sekcija si bo prizadevala, da se bo povišalo število članov, saj je v Sloveniji okrog 1200 inženjerjev vseh strok, organiziranih pa jih je samo ena tretjina. Predsednik inž. Bevc je poročal o načrtu za spremembo društvene ustave. Izdelana so že nova pravila in pravilnik Tchniencg.i lista. Bistvo spremembe je v tem. da /druženje preosnuje v zvezo avtonomnih društev, tako da bodo posamezne sekcije, ki jih je zdaj 8 v državi, avtonomne ediniee in članice Zveze inženjerjev kraljevine Jugoslavije. Člani zveze bodo lahko postala vsa druga inženjerska društva v državi, tako društva šumarskih, rudarskih in topilniških inženjerjev. Tehnični list bo preurejen glede na obliko in vsebino. Pri volitvah so bili izvoljeni na mesto odbornikov, ki po pravilih med dveletno funkcijo odpadejo, v upravni odbor ir.že-njerji Ivan Ah tik. Milan Jeran, Rihard Sever, Ladi Michcl. Milan Sever, Ernest Pe-hani. Hinko Čopič. Franjo Griinfeld. Predsednik je ostal inž. Lado Bevc, nespremenjen je tudi nadzorni odbor in društveno razsodišče. Izvoljeni so bili tudi vsi odborniki, ki so jih predlagali posamezni klubi. Novi slovenski grobovi Med ameriškimi Slovenci je smrt točila v Ameriki v marcu Ljubljana, 17. aprila V mai'cu jc leglo v £rOb mnogo ameriških Sloveneov. Umrli so: V Spsringfieldu John Stralovič. star 71 let," doma iz Ga_ brovca pri Metliki, v Ameriki je bil 52 let. Zapušča ženo in sina ter brata v Port-landu (Oregon j. v Wenoni je 8. marca umrla Hedvika Svviatek, rojena Sitar, doma iz kamniške okolice, v starosti 37 let. Zapušča sina. očeta in dva brata. V Springfieldu je pri avtomobilski nesreči našel smrt John Fuiian, star 24 let, rojen v Springfieldu. Zapušča ženo, .starše in sestro. V Algnnquinu pri Chicagu je 21. marca umrl farmar in hotelir Anton Mladič, star 67 let, rojen v Žužemberku. Od šestih bratov, ki so pred 40 leti prišli v Ameriko, je on že četrti, ki je umrl. V Caa-lin_ vville je 12. marca umrla vdova Sirnica Tartalovič iz Ogulina v Laki, stara 71 let. V Chicagu je umrl v starosti 60 let Bert Mikuš, doma iz Kamnika pri Preserju. V Ameriki zapušča ženo, sina, hčer, dva brata in dve sestri, v Panami je po dolgi bolezni umrla Rosie Kristofič, doma iz Marenberga. Zapušča moža, sina in 2 hčer ki. V Chicagu je umrla Maxy Hrast, doma iz Jevšenika pri Črnomlju. Njen oče Še živi v Ameriki. V Chicagu je v starosti 54 let umrla Mary Jereb iz Kostanjevice na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sina in tri hčerke. V Gene vi je umrla v starosti 57 let Ma-ry Strnad iz Trdkova pri Sv. Vidu na štajerskem. V Ameriki je bila 30 let. Zapušča moža, štiri sinove in tri hčere, v domovini pa mater, dva brata in sestro. V Clevelandu je 11. marca na cesti zadela kap Franca Debevca. starega 56 let, iz žerovnice pri Cerknici, živel je 30 let v Ameriki, kjer zapušča ženo, tri sinove, hčer in dva brata, v domovini pa dva brata in dve sestri. V Clevelandu je v 72. tetu umrl Fran Henikman. doma iz vasi Podturen. Toplica pri Soteski na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let. Zapušča ženo. štiri sinove in v Kanadi dva brata. V Clevelandu je umrla v bolnici Mary Gornik, (po domače Belceva Mical, v starosti 55 let, doma iz Malega Loga pri Loškem potoku, v Ameriki je bila 37 let in tam zapušča moža, štiri sinove in dve hčeri, V Clevelandu je umrla Frances Cerar, rojena Hribar, v starosti 60 let, doma i z česnice pri Moravčah. V Ameriki je živela 30 let, zapušča sina. hčer in brata, v Clevelandu je 13. marca umrl v starosti q6 let vdovec Mike Rudman. V Clevelandu je 15. marca umrl Filip Ko rdiš, v starosti 54 let. doma iz Loža. V Ameriki, kjer je živel 16 let, zapušča brata, v domovini pa ženo, hčer in tri sestre, v Fairportu se je obenem s svojo 29letno ženo do smrti ponesrečil z avtom John Kovač, dočim je njegova I4mesečna hčerkica po naključju ostala živa. V Clevelandu je 11. marca umrl Martin PeRol v starosti 58 let, d<»ma iz Repše vasi v Fari Trebnje na Dolenjskem. V Ameriki je bival 33 let in zapušča tam ženo, hčer, mater in dve sestri. V Clevelandu je po dolgi bolezni umrla Josephine Fink, roj. Godec, v starosti 59 let. doma iz vasi Laze v Krški fari. V Ameriki je bivala 40 let in tam zapušča moža, tri sinove, sedem hčera in dve sestri, v domovini pa dve sestri. V Shermanu iščejo truplo Pavla Cente, starega 62 let. Ne vedo, ali ,gre za umor ali za samomor. V Clevelandu je umrla Rose Hrovat. rojena Vovk. Rojena je bila 1899 v Clevelandu. Zapušča soproga in 4 otroke. V Clevelandn je umrl George Mar-ton v starosti 55 let, doma iz vasi Potok. Zapušča soprogo in pastorke. V Clevelandu je umrla Maoy Perme, roj Kadunc, v starosti 61 let, doma iz Male vasi (fara Šmarja). Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. V Clevel?ndu je umrla Marv Gole, rojena Svete, v starosti 60 let, doma iz Iške loke pii Igu. Zapušča moža in pet hčera, v Pauldingu se je ustrelil Anton Folc, v starosti 50 let in oče petih otrek. baje iz žalosti zaradi ločitve z ženo. V Ckvelandu je umrl Josip Hoivat, star 54 let, doma iz Turnišča v Prek m ur ju. Zapušča ženo in 5 otrok, v Clevelandu je umil John Rossar, v starosti 52 let, doma iz št. Vida pri Vipavi, v Ameriki je bil 29 let. zapušča ženo, hčer in brata. V Boswellu je za vodenico umrla Joha-na Novak, doma iz vasi Kot pri Igu. Zapušča moža in pet otrok. V Johnsto\vnu je v starosti 52 let umrl 14. marca Louis Trinkhaus. doma iz Šentjanža na Dolenjskem. V Johnstovvnu je 10. marca umrl Peter Podbevšek v starosti 73 let. Nikdar ni mogel zvedeti, kje je rojen, tudi svojih staršev ni nikdar poznal. V Ameriki je živel 47 let in zapušča ženo, sina in dve hčeri. V Pittsburghu je umrl Matija Ro-gina, star 71 let, doma iz Stare Lipe pri Vinici v Bel; Krajini. V Imperialu je umrl Frank Trušnovič, star 59 let, doma s šentviške gere pri Idriji. V Ameriki zapušča ženo, pet sinov, hčer in brata, v starem kraju pa dva brata in sestro, v Vero-ni se je obesil John Babnik, star 60 let, doma nekje v okolici Ljubljane, po poklicu krojač. V smrt je šel zato, ker je bil pred kratkim odslovi jen od javnih del. v Ameriki je bil brez sorodnikov, v starem kraju pa zapušča sinove in hčere na svojem posestvu. V Pittsburghu je umrl M. šval star 75 let. doma iz Kostanjevice na Do-lenjSskem. V Ameriki je živel 47 let. Zapušča ženo, dva sineva in pet hčera. V Mihvarkee je avto do smrti povozil Johna Potočnika, starega 49 let. Doma je bil cd Križa pri Gornjem gradu, v Ameriki je bil 27 let. V MiKvaukee je v bolnici umrl Franc Sinur. star 60 let, dona z Dolenjskega. Zapušča sina in hčer. V MH-vvaukee je umrla v bolnici Mary Pucelj, v starosti 51 let. doma iz okolice Novega mesta. Zapušča moža. sina in hčer. v Ke-noshi je 17. marca umrl Louis Rabsel, star 59 let. doma iz Mckionoga na Dolenjskem. V Shebovganu je umrl Lovrenc Vrhovnik, star 62 let. V Shebovganu je umrl John železnik. star 82 let. V West Mflwau kee je umrl John Albrecht. policijski šef v* starosti 52 let, doma s Koroškega (V West MiKvaukee je močna kolonija koroških rojakev in je načelnik mesteca koroški Slovenec Tomaž Kotnik). V Mil-waukee je umrl Blaž Rozman, star 59 let. Zapušča ženo in več otiok. V Brooklvnu je umrl Matija Zidar, star 59 let, doma iz Morave (Kočevska Reka), kjer zapušča 96!etno mater, brata in sestro. V Ameriki je bil 23 let. V Little Falls je umrla Frances šušman, vdova, stara 67 let. v Ameriki zapušča tri pastorke in tri sestre, v* Bicoklynu je umrl Frank Brojan, (po domače Vapov France), star 54 let, doma iz Loke pri Mengšu. Zapušča ženo, 6 otrok in brata. V San Franciscu je uniil Anton Judnič, star 27 let. Zapušča ženo in sinčka, v San Fianciscu je umrl Math Judnic. star 84 let, doma iz semiške faie. Zapušča že odrasle otroke. V San Fianciscu je umrl Tom Simonič, star blizu 80 let, doma iz Vinice v Beli Krajini. V Pueblu je umrl 15. marca Joe Pugel {Grabnar), star 57 let, doma v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let. Zapušča ženo. v Elyu je po končanem delu v rudniku nenadoma umrl Frank Delak. star 50 let. Zapušča ženo. sina, hčer, 811etno mater, v Bi wa biku. Min., dva brata in drugod v Ameriki tri sestre, v Jugoslaviji pa brata, častnika v Beogradu in sestro v Ljubljani, kjer je bil rojen. V Elyu je umrla Mary ćimžar, v starosti 77 let. Zapušča sinove in hčere. V Gilbertu je 17. marca umrl Julij čebul j, star 71 let, rojen v Voklem pri Kranju. V Ameriki je bil 32 let. Zapušča ženo in tri brate, v staiem kraju pa hčer in brata. V Chisholmu je umrl John Erdšul, star 67 let. V Gilbertu je umrl Anton Gorm, star 5o let. doma iz Dobrepolj, samski zadnji čas usiužben pri javnih delih. V Hibbingu je napravil samomor John Jerše star 59 let, dema iz Mavč pri Kranju. V Ameriki, kjer je bil 30 let, zapušča ženo in šest otrek. v Duluthu je umrl Anton Panjan, star o7 let, doma iz okolice Črnomlja, kjer zapušča dve sestri. V Grossu je umrla Mary Kopmajer. doma iz vasi Presje pri Sv. Križu na Dolenjskem, stara 45 let. V Ameriki je bila 27 let in zapušča moža, tri sinove in eno hčer. v starem kraju pa sestro. V Buenos Airesu se je na zgradbi ponesrečil Matija Kobe, star 35 let, doma iz Pušče pri Stopičih na Dolenjskem. V domovini zapušča očeta, tri brate in tri sestre. V Buenos Airesu je umrl Alojzij Zidar, star 40 let, doma iz okolice Sežane na Primorskem. čitajte in širite »Slovenski Narod«! Zeppelinov jubilej Pred 401eti, v začetku aprila 1899, je začel grof Zeppelin v delavnicah v Fried-riehshafnu ob Bodenskem jezeru graditi prvi zrakoplov. Zeppelin je delal v nasprotju z Nemcem O. Lilienthalom, ki je poskusil zgraditi zrakoplov * težji« od zraka. Zeppelin se je pa ukvarjal tudi s poskusom zgraditi letalo, težje od zraka. Model mu je napravil L. Rub. Zeppelin je žrtvoval poskusom ves svoj čas in vse svoje premoženje. Ni pa imel sreče. Nikjer ni našel razumevanja za svoje prizadevanje. Njegove načrte so proglašali za golo fantazijo, češ, da ni mogoče zgra-d i ti zr a koplova. O tem, kako se je pivi Zeppelinov zrakoplov razlikoval oa dosedanjih, priča najbolje to, da je imel dva Daimlerjeva motorja po 16 HP. Zdaj gonijo zrakoplove motorji. ki imajo po več tisoč konjskih sil. Zeppelin se ni ustrašil prvih neuspehov. Njegovi poskusi so vzbujali vedno večjo pozornost javnosti in ko se je ponesrečil pivi zrakoplov, so priredili veliko narodno zbirko, ki je vrgla 6 milijonov mark za zgTaditev novega zrakoplova.. Zeppelinovi zrakoplovi niso samo veliko tehnično delo, marveč tudi dokaz žilavosti moža, ki je šel preko vseh ovir do končnega cilja. Divje race izumirajo Na pobudo nekega inženirja kanadskih državnih železnic in pod njegovim vodstvom je bilo ustanovljeno Društvo lovcev in prijateljev prirode za obvarovanje divjih rac. Temu pokretu so se pridružili tudi mnogi ameriški lovci. Severoameriški lovci so zadnja leta opazili, da je v Ameriki in Kanadi divjih rac vedno manj. V Združenih drŽavah jih je zdaj komaj še 100 milijonov, a prej jih je bilo več miljard. Lani v juliju se je odigrala v oblasti Kanadskih jezer prava ptičja drama. Spomladi so se naselile ob jezerih divje race in gosi, potem je pa prišla dolga doba suše baš proti koncu gnezdenja. Nekatera manjša jezera so povsem usahnila in komaj izleženi mladiči — bilo jih je nad 100.000 so poginili. Pojavila se je bojazen, da bodo v dogledne m času divje gosi in race v Združenih državah povsem iztrebljene. Preiskava, ki so jo uvedla lovska društva in oblasti je to bojazen potrdila. Vodne ptice, zlasti divje gosi in race gnezdijo v oblasti Severnih jezer, v kanadskih provincah Manitoba, Saskačevan in Alberta. V tej oblasti je bilo nekoč mnogo bobrov in pižmovk. Toda lovci so jih malone iztrebili, ker gre njihovo krzno dobro v denar, in s tem je v zvezi sedanja katastrofa, ki je zadela vodne ptice. Bobri in pižmovke so graditelji jezov in pregrad, s katerimi se je reguliral vodostaj v jezerih. Dokler so stali ti jezovi so imela jezera vodo skozi leto in dan. Ko so po bobrih zgrajeni jezovi izginili, so se jela plitva jezera izpreme-njati v prostrana močvirja, kjer poleti sploh ni vode. In vodne ptice izumirajo, ker ne morejo rediti mladih. Zato so se morali ljudje odločiti za regulacijska dela, ki jih je opravljala prej narava sama. Kanadsko društvo je dalo lani v ta namen 125.000 dolarjev, letos pa še 150.000. Ta denar so nabrali člani. Lanska dela so rešila nad poldrug milijon divjih rac. Kanadska vlada je proglasila jezersko oblast za narodni park. Letos bo zaščita razširjena še na 3.000 km- in tako upajo rešiti še dva in pol milijona divjih rac. NEVARNA ZADEVA Po petletnem bivanju v zavodu za živčno bolne je uprava zavoda razmišljala, da bi lahko nekega bolnika odpustila. Poklicali so ga pred zdravniško komisijo. — Če vas pustimo domov, ga je vprašal šef zdravnik, — ali nam obljubite, da boste opustili konjske dirke, ženske in alkohol? — Obljubim to, je odgovoril bolnik. — Ta pa še ni zdrav, — je zasepetal ravnatelj zavoda zdravniku. >|m"i',' > v e K » I 13 Toda Verdi je trmast. Ne gre. In ni šel. Pod večer, ko je bilo treba pripraviti partijo kart. Ram-pinija ni bilo. — Kje je? — vpraša Verdi. — V gledališču ... Sicer pa, evo ga . . . Že hiti — odgovori Giuseppina. Rampini ves blažen., navdušen, komaj more govoriti. — Vsa službena Italija je zbrana. Koliko navdušenje! ... Bože moj, še nikoli se ni kaj takega videlo, niti slišalo. . . Uspeh tenorja je ogromen — pripoveduje Rampini. — Kakšen uspeh! Zelo slab je — mu poseže Verdi v besedo. — Sicer pa. če se ne razumeš na glasbo, nikar ne govori. Nastane tišina. — Vi se čudite? Lahko pošljem k vragu tudi svoje rojake Bussetčane, toda na svetu ni avv.r-ki bi ne želel slišati, kako mu ploskajo. . . Ne, takega avtorja ni na svetu, — odgovori Verdi. — Hajdi, kje so karte, da odigrava partijo, — vzklikne zadovoljno Verdi, a Giuseppina ga gleda in od sreče ne more spregovoriti niti besedice. Težak je življenjski vzpon poedincev, kaj šele, da bi ne bila trnjeva pot do slave. Cela vrsta ovir, ki jih je treba premostiti, preskočiti, odstraniti in pregaziti. Samo hrabrim je sreča naklonjena, a strahopetcev se izogiblje. Politični dogodki v Italiji se ne razvijajo posebno srečno: Italija je po- ražena pri Custozi, Pokrajina Benečija je vrnjena Italiji, toda Verdi bi moral zdaj v Pariz. Kot Italijanu je to težko, toda kot skladatelju... Odide v Pariz, kjer uprizore »Don Carlosa«. Toda kritika ne najde besede priznanja. Giuseppina je ogorčena na Francoze, Verdi niti najmanj. Mari ani ju tolaži: — Ta opera je naravnost veličastno delo in človek mora biti slep pri zdravih očeh, da ne vidi veličine glasbe. Mojster, veste kaj: malo jo skrajšajte, dajte jo meni, da jo uprizorim v Bologni. Pravim vam, da bo velik triurni. Giuseppina je vzhičena, objame mojstra Ma-rianija, ki tudi izpolni svojo obljubo. Še istega leta uprizore v Bologni »Don Carlosa«, ki doseže nepričakovan uspeh. Po predstavi v Bologni pride Verdi z Giuseppino v hotel Brun, kjer skačejo ljudje na stole in mize, da pozdravijo s ploskanjem slavnega skladatelja. Z njima je tudi bariton Cotogni, slavni in nesmrtni Cotogni. — Vidiš, dragi moj Cotogni, tu, pod okriljem slavnega Rima poješ kakor bog — pravi Verdi vzhičeno. — Hvala, mojster! Mnogo boljša in zaslužnejša je Terezija Stolz, se brani slavni bariton in pokaže na pevko... Evo, stopite k nji, ona bi vas rada pozdravila. In slavna pevka pristopi k Verdiju in mu v globokem spoštovanju poljubi roko. — Za boga, kaj pa delate! Saj nisem škof, da mi poljubljate roko — pravi Verdi začudeno in iznenađeno. — Mojster, vi ste več nego sam papež, — odgovarja Terezija Stolz vzhičeno. — Vi ste pravi bog: nocoj sem pela vašo glasbo za vas. Pela sem za vas tako, kakor da sem molila k vam. — Pomnite, — ji požuga Verdi s prstom, —Ma-riani bi mogel postati ljubosumen... Sicer sem pa star že petinpetdeset let. .. Žalibog . . . Toda nikar ne mislite: bogme, nisem še star. — Mojster, vi boste večno mladi. — Ce se ne motim, ste že peli v Scali moja dela? — Da, mojster »Jean d'Arc« in sicer leta 1844 . Takrat sem bila še zelo mlada ... In tega je že štirinajst let... — Dobro, a mar zdaj niste več mladi? — Zdaj mislim, da v življenju ne bom pela nič drugega več razen Verdijevih oper. — Tudi če bi postala svetnica, ne boš pela Verdija. Najmanj pa ne njegove »Moči usode«, ki jo je povsem prilagodil degeneriranemu okusu ruskega carja in nevrasteničnih ruskih prinčev. Otepaj se kolikor hočeš, toda o Verdiju nočem več slišati niti besede. — Ti se lahko tudi obesiš, če hočeš, toda jaz bom pela v operi >Moč usode«— zaknči Tereziia Stolz. Mariani je ves iz sebe in sam ne ve, kaj bi storil — Pomni, da si mi ljubica... — To nič ne pomeni. — Pela boš v »Lohengrinu«. Končno, ne pozabi, da si Nemka. — Nisem, ker sem postala Italijanka tudi po čustvih, — odgovarja Terezija Stolz trdovratno. — Da, ker si zaljubljena v Verdija. Toda pazi se. — Pazim naj se? Hm . .. Pred kom? Razjarjeni Mariani vzame klobuk, zatepta z nogo, se obrne k vratom in zakliče: — Zbogom! Terezija skomigne z rameni in mr ^zdravi z enakim pozdravom. * * * Giuseppina sedi ob postelji starega in težko bolnega Barezzija. — Vidim, da si nekam potrta: kaj se je pa zgodilo? — Ha ... ta Stolz je neprestano pri nas, kadar ne poje... Tudi zdaj je tu. Peppino je tam z njo, namestu da bi bil tu... On je z njo proti meni. — Proti tebi? — se nasmehne stari Barezzi. — Nikoli bi tega ne mogel verjeti. Pomni: ti si Verdiju vse na svetu. — Mislim, da delam zdaj pokoro za grehe. Iz Verdijevega srca sem izbrisala vašo hčerko Mar-gerito, zdaj mi pa Terezija vrača milo za drago. — Ne, Peppina, — jo tolaži stari Barezzi... — Pomni, da se nikoli ne more iz srca nič izbrisati ali iztrgati... Vse, kar se je kdaj zgodilo, ostane zapisano na dnu srca. — Toda — pravi Giuseppina uporno — jaz Hočem biti sama, čisto sama v njegovem srcu. To so zadnji trenutki starega Barezzia. Uro pozneje mu življenje ugaša. Vpraša po Verdiju, ali njega ni. Brž ga pokličejo in Verdi nemudoma prihiti. Ves je razburjen. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani